Ste«. 131.
v Ljubljani, g soboto, dne 9. junija 1906.
Velja po pošti
za celo leto naprej K za pel leta „ „ za četrt leta „ „ za en mesec „ „
V upravništvu
za celo leto naprej K za pol leta „ „ za ietrt leta „ „ za en mesec „ ,,
26'-15— 6'50 220
201 — 10'-5-1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne Vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxm
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo je w Kopitarjevih ulicah Stev, 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate in
\	reklamacije.
UpravnlSkega telefona Stev. 138.
Skala v njivi
Ce pogledaš na lepo njivo, kjer raste krasno, sveže žito, pa te zbode včasih v oči sirova, siva, grda skala, ki gleda iz prsti vun. Kmet jo prekolne vsakikrat, kadar pride s plugom do nje. Pa se je ogne, gre mimo in orje dalje ter si misli, da bi le vrag tega hudi rja proč odnesel.
Tako je, dokler kmet ne pozna modernega napredka. Tista skala mu skozi desetletja imponira, pa enkrat vendar se kmet oko-rajži, kupi dinamita in skalo razstreli. Potem lahko orje čez čisto njivo in dobro raste pšenica ali rž ali detelja tam, kjer je prej dvigala svojo neumno, golo, plešasto glavo prevzetna skala, nerodovitna in pusta, prava podoba nazadnjaštva in gospodarske zaostalosti.
Slovenski kmečki stan je rodovitna njiva. Bori se s težavami, trpi in medli, a vendar rodi svoje sadove. A v tej njivi leži nekaj skal, ki svoje glave dvigajo visoko vun, katerih korenine so globoke in ki se zelo svetijo s svojimi vrlinami izmed zeleneče njive. To so nekateri dobro in mastno plačani parade- kmetje, ki imajo za kmete lepe fraze, ki so pa za njegov stan istega pomena, kakor sive, prevzetne skale sredi njive, ki se jih kmet široko ogiba, da si ob njih pluga ne pokvari.
Zadnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe nam jc pokazal zopet to žalostno sliko. Kmetijska družba jc taka s skalami posejana njiva. Uslužbenec družbe z imenom ravnatelj Pire, ki so mu na tem občnem zboru zvišali redno plačo na 4800 K - koliko ima drugih dohodkov, o tem molčimo — se postavi pred zbor kot neomejen gospodar in ex cathedra deli nauke družbi in njenemu vodstvu. Povše irK Dctela sta mu otroka, ki ju milostno hvali za njuno pridno in mirno obnašanje, glavar in vodja je Pire. Odbor sklene, da se priporoči kot kandidat kanonik Kalan. Pire seveda izvršuje svojo službo tako, da naznani preko odbora, da bi on vedel za boljše kandidate. Oficijelnega kandidata niti Legvartu ne pove, tako da ta dela na svojo pest. Popolna anarhija!
Naznani zboru, da je obljubil baronu Becku, da se ne bo več vmešaval v aktivno politiko. Čudno, da tega ni povedal liberal-
nemu zaupnemu shodu, ki je Pirca volil v vodstvo liberalne stranke. Takoj pa začne uganjati aktivno politiko, ko direktno napoveduje boj Slovenski Ljudski Stranki. Na shodu c. kr. kmetijske družbe napoveduje Pire politično stranko, ki bo med kmeti to, kar je socialna demokracija med delavci. Pire je torej — odštevši svoje agrarne teorije in svoj liberalni frak — po svojem mišljenju socialni demokrat; vsaj napovedal je na zborovanju, da je tak »agrarec« z dušo in telesom. Popolnoma isto pesem je pel, kakor »Štajerc« ali pa »Narod« ob volitvah, kadar hoče kakega liberalca kot »neodvisnega kmeta« vtihotapiti.
Kmetijske družbe po drugih deželah se modernizirajo; ali naj samo kranjska kmetijska družba služi za orodje ljudem, ki ne morejo na noben način prilezti v politiki na vrh? Toliko časa je Pire že večni kandidat; če ga ljudje ne marajo, naj bi vendar izprevidel, da s svojim liberalizmom in s svojim nervoznim sovraštvom proti zadružništvu in proti Slovenski Ljudski Stranki ni pravi mož za kmečko organizacijo. Izpremeni se naj on, drugi se ne bodo zaradi njega!
Skale na naših njivah bomo pa razstrelili in kamenje pometali vun. Še se dobi smodnika in dinamita.
Zavod sv. Stanislava.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod svetega
Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
z a š o 1 s k o 1 e t o 19 0 6/0 7.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se sprejemajo telesno zdravi in moralno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhov-s k e ni n poklicu.
V	šolskem letu 1906/07 bo v zavodu p r i-P r a v 1 j a 1 n i tečaj za gimnazijo in prvi in drugi gimnazijski r a z r e d.
Gojenci dobivajo v zavodu vso o s K r b o, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije jc v gimnazijskih razredih cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz d r u g i h škofij 500 K.Nekaj izmed tistih, pri katerih je upanje, da sc bodo posvetili duhovskemu poklicu, se bo sprejelo tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo gmotna sredstva zavoda. Vendar morejo dotični to dobroto le tako dolgo v ž i v a t i,
dokler se je po svoji pridnosti in is v o j c ni vedenju kažejo vr e d n e — .Učenci pripravljalnega tečaja plačajo vsi brez razlike 300 K na leto. — Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v I. gimnazijski razred se plača pristojbina 10 K, pri vpisovanju v II. gimnazijski razred pa 4 K za učila.
Repetentje se ne sprejemajo.
Prošnjo za sprejem morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov, izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa bi sami ne prišli za časa h hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v I. g i 11111 a-z i j s k i razred, morajo oddati svojo prošnjo do 6. j u 1 i j a; prošnji naj prilože: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomno, da se je izdalo,ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo. Kdor bi želel biti sprejet brezplačno ali po znižani ceni, bi moral priložiti tudi ubožni list.
Mladeniči, o katerih se bo sodilo, da bi se mogli sprejeti v zavod za I. gimnazijski razred, se bodo pozvali k izpitu, ki se bo vršil v ponedeljek, 16. julija (začetek ob 8. uri zjutraj) v šolskih prostorih kn.-šk. zavoda v Št. Vidu nad Ljubljano.
2.	Učenci, ki niso stari nad 13 let in so z dobrini uspehom dovršili I. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa bi želeli v II. gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, gimnazijsko spričevalo obeh tečajev in druge zgoraj naštete listine do 3 1. j u I i j a.
3.	Učenci pripravljalnega tečaja nai prilože prošnji razen krstnega lista in izpričevala o stavljenih kozah izpričevalo o dovršenem 4. ali vsaj 3. razredu štirirazredne ljudske šole; prošnje morajo oddati do dne 3 1. j u 1 i j a.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Š t. V i d u 11 a d L j 11 b 1 j a 11 o, 8. junija 1906.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
Zn varstvo deklet.
T r s t, 8. junija.
V	»Zvezi« je govoril g. L. Dean o varstvu deklet. Ker je ta govor jako poučen, poda-jemo tu iz njega nekaj podatkov.
V	grškem bajeslovju čitamo, da so imeli Atenci hudo vojsko, v kateri so bili premagani. Posledica poraza je bila ta, da so morali vsakih devet let poslati na Kreto po zmagovalčevem povelju sedem mladeničev in sedem nedolžnih mladenk. Ladja, ki je imela odvesti te žrtve, jc napela črne jadre v znamenje žalosti in tuge. Komaj so prišli na kraj, ko se jih
je vrglo v Dedalov labirint, v katerem je bival nestvor Antitatur (pol človeka, pol živali v pomen protinaravnih strasti).
Atenci so že dvakrat oddali te žrtve. Vsakikrat je zavladala po mestu taka žalost, da jc 111 bilo možno nikdar pozabiti. Bližal se je tretji obrok, v katerem bi bilo moralo sedem mladeničev in sedem deklet iti v pogubo.
Nepopisno je bilo tarnanje in vzdihovanje. In zopet so se dvignila črna jadra, da odvedejo ta izbrani cvet mladine v grozno naročje Antitaurovo. Takrat pa se je pridružil tem žrtvam junak Tezej ki je iz ljubezni do bližnjega poln duha požrtvovalnosti odrešil dorhovino tega groznega davka.
Toliko solz, toliko vpitja, toliko vzdihovanja je bilo v Atenah radi sedem mladenk, katere so morali dajati v strašno smrt, v nemilo usodo vsakih devet let.
Moderni svet dvajsetega veka pa nima niti ene solze za toliko in tolikokrat sedem mladenk, ki gredo ne vsakih devet let, temveč vsako leto, vsak mesec, vsak teden, vsak dan v sramotno naročje mladih pokvarjencev in propadlih starcev za — umazani denar. Ni solze, ni pomilovanja za te nesrečnice ki so svoje dni bile tudi nedolžne, a sedaj brez miru in pokoja žive pozabljene, žalostne, obupane, na duši mrtve, na srcu pokvarjene, na telesu izrabljene in izkoriščane brez tolažbe, brez ljubezni, brez prijaznosti, brez prostosti, v spominu na nekdanje čednosti, na nekdanje poštenje, nedolžnost, polne notranjih bojev, katere vstvarja pekoča vest, ranjeno srce. In vendar so te žrtve izšle iz zdravega, vernega naroda. Kako so prišle do tega? Zapeljane so bile. Prišle so po kruh v veliko mesto brez izkušenosti. Človeka niso imele da bi jih bil sprejel in spremljal do poštenih ljudi. Zato pa niso spali mešetarji človeškega mesa.
Kaj pomeni pokvarjena ženska, predobro vemo, kako se tepta njena čast, človeška do-stojanstvenost, zakon narave. Izmučene in iz-trpičene morajo biti vsak trenotek ponoči in podnevu na razpolago divjim razuzdancom, ki imajo denar, katerega pa ne vidijo one nesrečnice. Obnemogle po izmučenju se umetno dviga v njih življenska moč z opojnimi pijačami. Zivljenske sile sc trošijo, starost, grde bolezni gredo naglim korakom v ta bitja. In v kratkem času jih ui več med živimi.
Za njihovo smrt nc ve oče, ne mati, ne znanci, ne brat, ne sestra, ne duhovnik. Na sodnji dan šele bodo znali zanje. Kako bo to svidenje? Toda modernih pokvarjencev to ne moti. »Novo blago, sveže blago, nedolžno blago, zdravo blago« se oglaša klic po deželi, ko hodijo agentje okolo ponujajoč lepih »poštenih« služb. In dekleta, ki so morda v prepiru s stariši, dekleta, ki so nečimerna, gredo na lim. Večkrat pa tudi revščina sili mladenke, da zapuste svoj dom.
Ko bi imele mladenke, ki prihajajo v svetovna mesta, potrebnega varstva, bi se to
l i m s.
Medved ln princesa.
Spisal Franc Bregar.
Lepa princesa in mlad princ sta šla po velikem gabrovem drevoredu. Šla sta in sta hotela pogledati vjetega medveda, med potjo pa sta si pripovedovala, kako se imata rada iz vsega srca. To pa sta govorila, ker sta se iinela zares rada, ali pa sta se le tako pogovarjala lepim mladostnim letom v veselo za-zabavo. Princesa je imela lepe lase in lepe oči, po licih pa je bila bela in prav malo rdeča, kakor vse mlade in plemenite gospodične. Res je bila taka, kakor bi njihovo staro, plemenito deblo pognalo v veseli spomladi mlado vejico, zeleno in lepo cvetočo. Pa tudi princ jc bil mlad in lep, ker bi ga sicer princesa nc imela tako srčno rada.
Njihov grad je stal sredi naše lepe dežele na kraju, ki ga je obsevalo najbolj toplo solnce. Star in ponosen, ves obraščen z zelenjem, velik in bogat, da ga je zavidala ccla naša dežela. Velik, črn gozcFje segal prav do njega na treh straneh, proti jugu pa je bilo odprto široko, lepo zeleno in zelo rodovitno polje, tam za polji pa jc ležala revna vas
— veliko starih, umazanih hiš, kakor so večinoma vasi'v naši lepi deželi.
V ponosnem gradu pa so stanovali ponosni prebivalci. Kdo bi dovolj upošteval njihovo staro, plemenito kri, čisto in neskvar-jeno, in v dolgih stoletjih skrbno varovano? Ni mogoče. Plemenita je kakor staro vino, ohranjeno in boječe čuvano iz pozabljenih dob. Kipela je, ko jc branila mogočna pest junaških grajščakov našo ubogo in usmiljenja vredno deželo hudih sovražnikov, in ponosno kipi še dandanes, ko se ozira lepi grad na strgano in umazano vas in ko si pripovedujeta princ in princesa sladke reči v gabrovem drevoredu.
Lepa princesa in mladi princ sta šla, bil pa je večer, prijeten in pomladen, da sta bila oba jako vesela. Ko je padal večer, je bilo namreč v njihovem drevoredu vedno zelo lepo: Prihajal je mrak - zaspanec iz svojega domovja, iz črnega gozda in je nalahko objel ponosni dvor in tudi stari košati drevored; za polji pa so se prižgale drobne luči in so lepo svetile skozi majhna, umazana okna, da sc jc vedno zdelo drobni princezi, da so stopile zvezde na tla njej na čast in sladko veselje, ostale pa so — uboge, ponižne zvezdice - v spodobni razdalji in le žarki hite k lepi princezi. Tako je padal večer iu čez polja sc je vračal kmet domov, truden in žalosten, s po-
vešeno glavo in poln strahu. Daleč sc je ognil ponosnega gradu in niti pogledal ga ni, ognil se jc košatega drevoreda in ni obstal in pogledal; a tudi takrat bi nc obstal in pogledal, če bi vedel, da se v njem sprehaja mlada in zelo lepa princeza, sicer tako ljuba in mikavna vsem lepote željnim očem. Šel je in se je izgubil v raztrganivasi ubogi žalostni mož s trudno, povešeno glavo!
Princesa in princ pa nista bila žalostna, ampak v njunih srcih jc stalo razun ljubezni celo prijetno veselje. Prekoračila sta drevored in sta prišla do gozda za gradom, v srcu mlade princese pa sc je takrat vzbudilo veselje. Tam je imel namreč svoje ubogo do-movje mladi medved, ki so ga danes ujeli in zaprli: postal je nevaren in napravil bi bil gotovo grozne stvari.
Vse to pa je bilo zato, ker mladi medved ni bil pameten in lepo ponižen. O kako lepo življenje bi živel, da ui naenkrat spremenil svoje natore in postal drzen in divji! Dobro bi se mu bilo godilo v bogatem gradu, kakor sc godi tudi mnogim ljudem v naši deželi, ki ne spreminjajo natore svoje z obleko vred iu ki so ponižni in pohlevni ter spoštujejo plemenite rodove in njihove zgodovinsko utrjene pravice.
V prvem letu svojega življenja je prišel mladi medved v grad. Dobili so ga v gozdu,
ko so 11111 ubili mater, in ga pripeljali v velike sobe in ga lepo nakrmili. Mlada princesa mu jc precej takrat privezala moder trak okoli vratu, tako da je bil medved res jako lep in ličen.
»Krasen medved! Jako lep medved! Ta bo moj, vedno bo moj, varoval me bo in me bo čuval! Za mano bo hodil vse življenje in mi lepo služil.«
Zaploskala jc mlada princesa s svojima mehkima rokama, sladko se nasmejala iu se pripognila k medvedu: popravila 11111 je lepi, modri trak in ga ljubeče pobožala po mehki, svetli dlaki. In on bi takrat lehko bil začel svoje srečno življenje in res ga je začel s pri-kupljivo uljudnostjo in srca osvajajočo ponižnostjo: Ni se namreč umaknil ,ampak je lepo princeso celo prijazno pogledal, z dolžnim strahom seveda iu s primernim spoštovanjem.
»Res pameten medved. Z njim se bo dalo shajati in vidi sc tudi, da razume svoj položaj v našem gradu«, je pritegnil tudi lepe princese plemeniti oče.
Takoj prvo uro se je prikupil mladi medved vsem visokim srcem s svojo izredno in jako nenavadno krotkostjo. Glej, mladina, lepih zgledov!
Tak rat jc medved prvič pozabil svoje natore. Kakor bi se 11111 bili izbrisali naenkrat vsi lepi spomini: brezmejni gozd in prosta pot in
gorje. ta madež človeške družbe odpravil ali vsaj zmanjšal. Tudi ta dekleta so stvarjena po božji podobi, tudi one so enkrat zarudela pri dvoumnih besedah, imela so tudi sramežljivost — a prišla so v te mreže le po zanjkah satanovih potnagačev.
Kje je pri teh žrtvah ženska čast? Kristus je dvignil pogansko žensko in določil ji častno mesto, z moškim enakopravno mesto glede človeških pravic. Skoraj dvatisoč let pa trpi krščanstvo, da se žensko bitje tako ponižuje. Krščanstvo tega ne odobruje, le Jude-ževa zalega omogoča to.
Krščanska ljubezen je vstvariia »Varstvo deklet«. Mnogo požrtvovalnih gospa in go-spic se je združilo po večjih mestih v to, da sprejema posebno na postajah novodošle, neizkušene mladenke in jih obvaruje pred pogubo.
Varhinje, katere nosijo na prsih svetinjce na belorumenih trakovih, spremljajo dekleta v poštene zavode ali pa v poštene družine. Tako so obvarvane od tistih hudičevih hlapcev, ki oskrbujejo zloglasne brloge s »svežim« blagom.
Škof dr. Nagi, ki je poznal iz Dunaja in Rima, kako vspešno deluje družba za »Varstvo deklet«, je po prepričevalnem prizadevanju dosegel v Trstu tudi to, da je Vincencova družba ustanovila poseben »oddelek za varstvo deklet«. »Zveza za varstvo brez spremstva potujočih deklet«. (Trst, Giacinto Gallina 6, I. urad je odprt od 12—1. Na urad se lahko obračajo tudi služkinje za svet.
Do danes je bilo sprejetih in spremljanih v poštene družine in zavode 315 deklet: 101 Kran.iic, 71 Goričank, 38 Štajerk, 20 Ko-rošic, 15 Hrvatic (Slavonk), 8 Istrank, 5 Ti-rolk, 2 Nižje Avstrijki, 2 Poljakinji, 1 Cehinja, 1 Ogrka, 1 Bavarka. Po starosti jih je bilo med 14—20 letom 110, 20—25 letom 98, 25— 30 letom 69, čez 30 let 38, skupaj 315.
Od teh jih je bilo spremljanih 208 v tukajšnja dva zavoda (zavod sv. Nikolaja in pa \Veissmanin zavod), 107 jih je pa našlo takoj poštene službe, ker so bile spremljane naravnost do dotičnih družin.
Gospe (in gospice) varhinje so bile do došlih tujih deklet zelo prijazne, tako, da so si takoj pridobile ljubezen in zaupanje. Kdor dela iz ljubezni do Boga, temu je vsak čloVek brat in sestra. Pri teh varhinjah (ki spadajo trem narodnostim slovenski, laški in nemški) so bila dekleta vseh narodnosti vse enako dobrodošla.
Gospe pa so bile prave misijonarke, ker so vedno dekletam lepo prigovarjale, naj bodo dobre krist.ianke, povedale so jim, koliko nevarnosti jim preti v Trstu in kako da morajo biti previdne.
Večkrat so varuhinje spremljale ubožna in obolela dekleta tudi v bolnišnico, v sirotišnico (Sv. Jožefa) ali pa so še celo same ponudile streho, pomagale so tujkam tudi s pojasnili glede izseljevanja, glede te ali one službe.
Neka nezakonska lbletna mladenka je dobila povabilo naj postane plesavka. Mati njena je žal to dovolila. Pokvarjena tovarišica je že bila na tem, da jo popolnoma izpridi. — Varhinje so jo o pravem času rešile — in sedaj ima dekle pošteno službo.
Druga 11 letna nezakonska deklica je prišla po prizadevanju varhinj v Orfanotrofij, a bila je že v nevarnosti, da jo zgrabijo satanske hijene starega mesta.
Vsak mesec ima ta »Zveza« svoj shod, kjer poedine varhinje pripovedujejo svoje čudne dogodljaje tekom meseca. Katerikrat pripovedujejo ginljive prizore. Neka varhina — Slovenka je dočakala na postaji eno Ogrko, ženo z dvema otročičema, ki je bila namenjena da gre z možem v Ameriko. Nista se razumeli nič po besedi, a krščanski srci sta si razumeli. Bilo je že pozno v noč (10—11 uri). Agencije so bile zaprte. Nista vedeli kam. Zena je bila brez denarja, trudna in lačna. Katn sedaj? Gospa je bila plačala voz do agencije, a ker je bila ta zaprta, sprejela je to tujo ženo popolnoma nepoznano pod svojo streho. Ogrka je bila tako ganjena, da se je
vrgla na tla in poljubvala noge rešiteljici. Obe sta jokali.
Kako potrebno je to delo se vidi iz tega, ker večkrat prihajajo dekleta v Trst in imajo že naslove, kam so namenjene. Tako je imela neka mlada deklica nevede naslov zloglasne hiše. To je dalo povod, da je »Zveza« teh gospa poizvedela za naslov vseh zloglasnih in dvomljivih hiš in hotelov, da more tako opozoriti neizkušena dekleta na nevarnosti, ki jim prete. če gredo po nepoznanih naslovih v propad.
»Zveza« se je obrnila do župnih uradov s posebnimi oglasi, v katerih prosi č. duhovščino, da opozore odpotujoča dekleta na nevarnosti po mestih in na obrambo.
Zveza je zasledila skrivne agencije, ki so bile v službi zloglasnih hiš severne Italije. Za vsako dekle, katero so te agencije spravile čez avstrijsko mejo (Cormons, Cervignano) so dobile čistih 40 lir (40 kron) in še plačano pot-nino.
»Zveza« je zasačila tudi take družine, ki hočejo prihranjevati denar s tetn, da vtrgajo ubogim služkinjam pičlo plačo, jim pa »velikodušno« puščajo ključ da si ponoči kaj zaslužijo (?!) To je naravnost gorostasno.
Prvo leto deluje ta »Zveza« a že je mnogo dosegla. Kmalu bo treba razširiti delovanje tudi na novo železniško postajo (Campo Marzio) in pa sv. Andrej. Seveda mora priti na vrsto tudi luka, kjer bo treba paziti na odhajajoče in dospele parnike.
Tedenski pregled.
Na binkoštni praznik je zaprisegel cesar nove ministre. V desetih letih je to deseto ministerstvo. Baron B e c k je z največjo težavo zedinil nove može; najtežavnejše stališče imata češka ministra dr. Pacak in dr. Fort. Cesar je pri pozdravu posameznih članov kabineta izražal željo, da se že skoraj reši volilna reforma. — »Slovanska zveza« je sklenila, da ohrani klub napram novemu ministerstvu proste roke. — Brez običajnega pozdrava so stopili v četrtek novi ministri v zbornico. Predsednik baron Beck je v svojem govoru povdarjal, da nova vlada ni vlada kake stranke, pa tudi ne proti stranki, ampak si prisvaja ime »parlamentarno ministerstvo«. Odločno stališče je zavzel nasproti Ogrski. Vlada ne bo ničesar storila, da ne bi prej vprašala parlament. — Beck je izjavljal dalje, da se bo z vso odločnostjo trudil za rešitev volilne reforme. Nova vlada bo pozornost obračala tudi narodnostnemu miru. — Dr. Susteršič je 8. junija konferiral z ministrom dr. Pacak-om in z ministerskim predsednikom baronom Be-ckom. — Poslanec Povše in tovariši so vložili r.uini predlog za pomoč po toči oškodovanim prebivalcem v mokronoškem in šentrupert-skem okraju. Enak predlog je bil vložen za krški, črnomaljski in novomeški okraj. — Ogrska vlada namerava najeti novo posojilo 284 milijonov kron.
Anarhisti. V Ankoni so v stanovanju rekega brivca našli tri bombe in mnogo eksplozivnih predmetov. Policija je aretirala 12 oseb. Anarhisti so vzeli na piko laškega kralja, ki je imel priti dne 24. t. m. v Ankono. — Napadalca na španskega kralja so bili zasledili v madridski okolici. Imel je opekline na rokah. Jeli so ga opazovati. Neki poljski čuvaj je zahteval od njega izkazila. Toda anarhist — Ma-tes Moral — je potegnil revolver ter vstrelil njega in sebe. Moral je povzročil tudi napad na predsednika Loubeta dne 31. maja 1905. Napadalec je sin bogatega tovarnarja, a od očeta vsled svoje malopridnosti zavržen. — Središče anarhistov je Patterson v Ameriki. Italijanska vlada je poslala tja dva najboljša laška agenta, ki sta sledila nekaterim anarhistom čez Angležko, Francosko in Švico v Italijo. V Ankoni so jih prijeli. Anarhisti so sklenili, da umore tri vladarje, namreč Roosevelta, angleškega kralja in ruskega carja. — Španskega kralja so hoteli napasti tudi pri gledališki predstavi, kar se jim pa ni posrečilo. — Tudi v Ne\v Yorku so odkrili veliko anarhisti-ško zaroto. — Poroča se, da je tudi na Du-
naj došlo večje število anarhistov, ki so se zalotili zoper nemškega cesarja. Prebivalstvo je razburjena.
Sijajen shod S. L. S. je bil v B o h i n j s k i B i s t r i p i na binkoštno nedeljo. Zborovalo je nad 300 mož in mladeničev iz celega Bohinja, ki so izrekli zaupanje poslancem S. L. S. — Isto nedeljo je govoril dr. Krek volilcem v L e s k o v i c i nad Gorenjo vasjo, poslanec Pogačnik pa v K r i ž i h pri Tržiču.
V ponedeljek je bil ob velikem navdušenju izvoljen za župana v Št. Vidu pri Ljubljani mnogozaslužni g. Anton Belec. — V uršulin-skem samostanu v Ljubljani je izvoljena nova prednica m. Šlaker, ker je prejšnja m. Ter. Heidrich imenovana za provincijalno predstojnico.
Velik požar je upepelil v Starem trgu pri Ložu 26 poslopij 10 gospodarjem. Škode je okrog 100.000 kron. — U i m a o binkoštih. Od mnogih strani naše domovine poročajo o snegu, toči, nevihtah in viharjih. Ravnina v Ratečah je bila pokrita s snegom. Na Predilu je padlo pol metra snega. Vsa južna Koroška je bila pobeljena. — Na Goriškem jev nedeljo huda toča napravila ogromno škode; dve osebi je ubila strela. — Na Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem so bile povodnji. — Sokol-ska slavnost v Brežicah je potekla brez zlih posledic, dasi so nemčurju dražili na kaznjiv način Slovence. Nad 400 Sokolov slovanske narodnosti je bilo zbranih v lepi slogi. Za varstvo je skrbelo orožništvo ter par stotnij vojakov iz Ljubljane. Okrajni glavar je dopustil ostentativno popevanje protiavstrijske pesmi >>Die Wacht ara Rhein« v prisotnosti avstrijskih uradnikov.
Ruski umetnici sestri C e r n j e c k i sta da'i vodstvu hotela »Union« o dvorani, ki sta v njej koncertovali, — jako pohvalno spričevalo. Naj ponovimo samo par vrstic: »Tako lepo dvorano, ki bi dala tako polno harmonijo glasov, nahajamo redko tudi v velikih mestih ev ropskih.« Ta izredna dvorana naju je očarala po svoji lepoti in akustiki.« »Narod« pa maže in pljuje ter s tem odganja svetovno-znane umetnice iz Ljubljane. Tako razume on reklamo za tujski promet!
45.000 delavcev je na Dunaju brez dela. Od 17. maja dalje že ne dajejo zidarski mojstri dela zidarjem; sedaj so odslovili delavce tudi drugi stavbinski mojstri. — »Schulverein« otvori letos skupno v Avstriji 30 novih zavodov. — Učiteljsko tiskovno društvo v Ljubljani je registrirano. — Birmancev v Ljubliani je bilo 1638, v Mariboru pa le 939. — Dne 6. t. m. je prišel nemški cesar na Dunaj. Avstrijski cesar ga je čakal na kolodvoru, kjer sta se vladarja iskreno pozdravila; ljudstvo jih je živahno pozdravljalo. Nemški cesar je sprejel v avdijenci oba ministerska predsednika in druge dostojanstvenike. Za njegovo varnost je bilo nervozno poskrbljeno. Nekateri listi trde, da išče nemški cesar tal na Avstrijskem, da bi razširil svoje gospodstvo. — Iz Carigrada javljajo, da so v Hedde konstatirali 11 slučajev kuge. — Ljubljanski mesarji bi radi zopet podražili meso; mestni občinski svet je malo zaropotal, če bo kaj izdalo.
Pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe je bilo navzočih kakih 80 članov. Posetil je zborovanje tudi deželni predsednik Teodor Sch\varz. Poročilo o družbenem delovanju, ki je je podal ravnatelj Pire, je bilo zelo obširno. Število udov je naraslo na okroglo 7000, ti so razdeljeni v 125. podružnicah, ki imajo 28 drevesnic. Za kmetijstvo je bilo na razpolago 200 raznih strojev. Med najvažnejšimi podjetji je vzorno urejena gospodinjska šola v Marijanišču v Ljubljani. Šola ima vzorne svinjake, vzoren hlev ter je odločno najbolj urejena v Avstriji. G. Pire je nadalje poročal o deželni poskusni kleti, o sadjarstvu, mlekarstvu, govedoreji itd. Voliti je bilo štiri odbornike. Glavni odbor je kandidiral tudi kanonika Kalana vpoštevaje njegove zasluge za po-vzdigo kmetijstva. Izvoljeni so: Zirovnik, VVurzbach, Lenarčič, Juvančič (?).
Ustanovilo se je »Podporno društvo cer-kvenikov«. — Ljubljano je obiskalo 16 čeških tehnikov pod vodstvom prof. lirasky-ja. Sta-
novali so v hotelu »Union«. — Veliko duhovnikov in odličnih laikov je poslalo list »Domovino« nazaj, ker se pogreza v gnojnico »Slov. Naroda«.
Ministerski predsednik baron Beck je tudi v gosposki zbornici razvil enak program, kakor v parlamentu. — V Sarajevu je obsedno stanje. Vojaki dohajajo. Bati se je splošne stavke. — Nemški in avstrijski cesar sta poslala skupno prijateljsko brzojavko laškemu kralju, ki je takoj odgovoril in enako zagotavljal zvesto prijateljstvo. — Princ Hohenlohe se jt v četrtek vrnil v Trst. — Od nove vlade Jugoslovani nimamo bogve kaj pričakovati, če pomislimo, da sta v novem kabinetu dva zaupnika nemške ljudske stranke, ki z njo bijemo boj za narodne pravice. Nemški minister Prade je dobil prideljena dva uradnika, ki bosta pazila na vsako imenovanje v planinskih deželah! — Za proslavo desetletnice župana Hribarja je bila seja, ki so jo sklicali trije občinski svetniki. Določili so za 16. t. m. izpre-vod, petje, pozdav.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 10. junija: Sv. Trojica, Marjeta; ponedeljek 11.: Barnaba, Marcijan; torek 12.: Janez F., Flora; sreda 13.: Anton Pad.; četrtek 14.: Sv. Rešuje Telo, Bazilij; petek 15.: Vid, Modest & Krescencija; sobota 16.: Frančišek Reg., Beno, Jošt.
Nodjorl in srbi.
Izvirno poročilo »Slovenca«.
Belgrad, 6. junija.
»Slovenec« je bil prvi list, ki je poročal, da se sestanejo v Belgradu madjarski in srbski časnikarji in politiki. — Ta sestanek, ki se je vršil o Binkoštih v Belgradu, ni bil samo velikanska manifestacija srbsko - inadjarskega prijateljstva in pobratimstva, temveč se je obenem pretvoril tudi v srbsko-madjarsko mržnjo proti Avstriji, proti kateri so bile te dni ria podlagi sklepa akademične omladine belgrad-skega, zagrebškega, budimpeštanskega in ko-lošvarskega vseučilišča — prirejene velike demonstracije.
Veličastni vsprejemi in presrčni pozdravi 'povsod, kamor so dospeli gostje, navdušeno pozdravljanje pri vsakem koraku, so Madjare uprav presenetili.
Vse srbsko časopisje odkar izhaja pa do današnjega dne ni bilo nikdar in glede nobenega vprašanja tako složno in edino, kot ob pozdravu »ladjarskih gostov. — Vsi listi brez izjeme, naj pripadajo katerikoli politični struji, so prihod Madjarov pozdravili na najiskreneji način v prepričanju, da ta obisk ne bo ostal za nadaljno srbsko-madjarsko razmerje brez trajnih posledic.
V dobi najhujšega boja Madjarov z Dunajem se je srbsko časopisje ponovno postavilo na Dunaju nasprotno stališče in v korist Madjarov.
Ko je postalo med Srbijo in Avstrijo napeto razmerje, je stalo madjarsko časopisje na srbski straui, ter opetovano napadlo na naj-ostrejši način Dunaj.
Od tod ono velikansko navdušenje od obeh strani, ko so se sešli zastopniki in nosi-telji javnega mnenja.
Ne nameravam vam obširno opisovati bivanja Madjarov v Srbiji, mnogobrojne bankete in še mnogobrojnejše napitnice, ker bi vas to ne moglo v toliki meri zanimati, važno se mi zdi omenjati le to, da so vsi madjarski govorniki v svojih govorih zastopali isto stališče proti Avstriji. — V svojih govorih so šli do skrajne meje narodni poslanci Košutovci kot: Zoltan, Lendjel, Arpad, Kunpater, Jovan Aok, pater Djula Markoš in drugi.
-r Na srbske izjave glede težnje za zedinje-nje vseh Srbov na Balkanu, — da pa pri tem srbska politika nima agresivnih nakan, zlasti ne preko Save in Donave v južno Ogrsko, kjer biva nad 500.000 Srbov, — so izjavili madjarski prvaki, da je bil njihov narod že od nekdaj proti aneksiji Bosne in Hercegovine. — Ni ga Madjara, ki bi le enkrat izprožil pu-
vse svobodno veselje. Pozabil je divjih in neskončno lepih noči v gozdu. Vihar povsod in bliski in grom; silen dež tolče ob listje in zemlja bobni, morda se celo maja. Tema je in le zdajinzdaj se zasveti gozd v rdečem plamenu in zopet tema in zemlja bobni . . . In mladi medved je lepo pri materi in ni ga strah, ampak še prav prijetno mu je in jako dobro se počuti . . . Vse to je pozabil mladi medved in zdaj nosi prelep trak okoli vratu in hodi za mlado princeso. Kadar ona sede, leže 011 zraven nje in jako je vesel, ako dene ona svojo nogo na njegov mehki vrat; kajti njena noga je zelo lahka in črevelj jako mehak, vrhu tega je pa to tudi znamenje velike ljubezni. Tako je zaspala v medvedu vsa čudovita moč in vsi so bili jako veseli, da je pozabil vse grde in nespodobne divjosti. Služil je zvesto lepi, drobni princesi in ni je zapustil za en korak: če je sedela v sobi in gledala svetlo solnce skozi visoka okna ter bila žalostna, da ji ne morejo utrgati kos sinjega neba in ga obesiti s pomladnim solcem vred v njeni lepi sobi, ail če je sedela v senci in brala lepe pesmi, ki so pripovedovale o plemeniti ljubezni in o čudoviti zvestobi, ali če je na kak drug način krajšala svojega mladega in zelo srečnega življenja čas, vedno je bil ob njenih nogah in jo je gledal udano in ponižno: »Glej. tu sem pred teboj in ne misli,
da še vem, da spi v meni divja moč našega rodu. Pozabil sem to že zdavnaj in nisem nikomur prav nič nevaren. Dokler me bo grela tvoja ljubezen, toliko časa ti ne pozabim dolžne zvestobe in udanosti.«
Tako so govorile mirne oči mladega medveda, ali vsaj lepa princesa je brala to v njih. Kajti ona je jako ljubila mehke in pesniške besede.
Vse to pa je bilo do danes, ko je prišla v deželo lepa pomlad in se je zbudila čudna moč v naši lepi deželi. Mlada princesa je sedela v vrtu in je imela na sebi lahko pomladno bluzo, okoli nje jc pa bilo tudi vse pomladno. Zasvetilo se je lepo naše nebo, sinje in neizmerno globoko, in zabliščala se je svetloba — vse to je bilo tako lepo, da se princesa ni zdela zraven take krasote kakor pomlad, ampak samo kakor spomin pomladi. Cvetele so črešnje in so bile polne drobnih čebel — oj cvetoča črešnja, zakaj človek ne pozabi nikdar tvojega cvetja! In breskve so vse cvetele, ne, krvavele so svojo žlahtno, srčno kri in kapljale so dišeče, drage kapljice na mlado zemljo, ki jih je sesala in sesala in je tudi sama rdela in oživljala... Padla je marsikatera kaplja tudi na lepo priceso, na njene čudovito lepe lase in na lahko pomladno bluzo, da so bili vsi svilnati plavi lasje polni rdečih kapljic in vsa lepa bluza krvava
od dišeče iii žlahtne krvi. Mlada princesa pa je bila zelo srečna in ni vedela, ali je njena žlahtna kri bolj plemenita in dragocena ali morda srčna kri cvetoče breskve ...
Tako je sedela princesa pod cvetočo breskvijo in medved je ležal ob njenih nogah. Lepa princesa pa je postala naenkrat v lepih, prešernih pomladnih urah tudi sama prešerna in se je preljubeznivo igrala z ubogim medvedom. Mehko je počivala njena drobna noga na njegovem vratu, ona pa se je pripognila in ga je vlekla za ušesa. To ji je namreč delalo veliko veselje in presladko se je smejala.
To je bil nesrečni trenotek, ko je mladi medved naenkrat spremenil svojo ponižno in zelo pohlevno natoro. Morda se je spomnil lepe spomladi tam v globokem gozdu, morda ga je stiskal modri trak na vratu, morda mu je bilo od nekdaj sojeno, da ne živi nikoli dobro in udobno. Kajti naenkrat se je vzpel in v hipu je bil silno velik in nenavadno močan. In prestrašila se je uboga mlada princesa, za-vpila in je skočila.
Zbežala je z mehkimi črevlji preko trdega peska in komaj je čutila medvedov objem. Samo bluza je bila umazana od grdih in divjih tac in celo nekoliko strgana je bila lepa pomladna bluza.
Tisto uro je uboga princesa veliko jokala. Pala je svoji dobri materi okoli vratu, njeni
plavi in kakor svilnati lasje so se usuli po objokanem in lepo prebledeiem obrazu in malo je drhtela od žalosti in strahu. O uboga mlada princesa!
In še tisto uro so uklenili mladega medveda. Prišli so ponj. on pa je ležal pod breskvijo in se ni menil za pomlad. A prav je bilo, da so ga uklenili, kajti počel bi bil najbrž grozne reči, ker je bil divjega in surovega rodu.
Mlada princesa in lepi princ sta prišla do prostora, kjer je bil zaprt divji medved. V skalovju vsekana kletka in na eni strani zaprta z železnimi vratmi in zgoraj odprta. In sredi mrtvega, trdega kamenja so vsadili v klesko živo smreko, vitko in visoko, da je molela s svojim vrhom na prosto, kjer se je razprostiral velik in lep gozd brez konca in kraja. Medved je ležal v kletki in imel naslonjeno mehko glavo ob trdi kamen; bil je najbrže jako žalosten.
Začudila se je princesa, ko ga je videla:
»Kdo bi si mislil! Mirna in pohlevna žival in podivja ob lepem pomladnem popoldnevu ...«
»Vedno sem vam pravil, princesa. To je nezanesljiv rod in človek mu ne sme nikoli zaupati. Na verigi bi moral biti vedno in potem je miren in zelo zabaven včasi. Ce se mu
ško za nadaljno okupacijo Stare Srbije in Makedonije. Bosna in Hercegovina, kakor tudi Stara Srbija in Makedonija, je srbska zemlja; Madjari, ki se bore za svojo neodvisnost, pomagati hočejo tudi Srbom v njihovi borbi za zedinjenje na Balkanu.
Na pozdav bosensko-hercegovskih izseljencev odgovarjala sta prvaka mogočne Ko-šutove stranke: Aok in Landjel. P.ovedala sta, da so bili Madjari že 1. 1878. nasprotniki okupacije Bosne in Hercegovine. — Tudi sedaj so temu ne le protivni, temveč celo uverjeni, da se bo z njihovo pomočjo srbska zemlja pri-klopila Srbiji, ker Madjari streme za tem; da se močna Ogrska naslanja na močno Srbsko in obratno.
Višek slavlja dosegla je svečanost takrat, ko so medsebojno zamenjali zastave. Srbi so vročili Madjarom srbsko, a nato slednji Srbom madjarsko zastavo. Zastopniki obeh narodov poljubljali so narodna znamenja obeh sosedov.
Ni še preteklo 60 let, ko so v krvavih bojih Srbi in Madjari trgali drug drugemu zastave, a danes jih izročajo drug drugemu v varstvo kot prijatelji ... — Madjarsko zastavo prevzel je predsednik »srpskoga časnikarskog združenja« Pavle Marinkovič ter obljubil Madjarom, da bodo Srbi slavno madjarsko zastavo istotako čuvali, kot bi jo čuvali Madjari ter kot čuvajo Srbi svojo. — Če poljublja to sveto znamenje plemenitega in junaškega naroda »ladjarskega, potem poljublja cel narod iu vso madjarsko zemljo. — V istem smislu izrazil se je prejemajoč srbsko zastavo — v imenu »ladjarske stranke Jovan Aok.
Po odhodu Madjarov se v celi Srbiji govori le o dogodkih zadnjih dni; vsi sloji srbskega prebivalstva so uverjeni, da je napočila doba, da se obnovi staro historično prijateljstvo med Srbi in Madjari.
Značilen je trenotek, ko so prišli v Belgrad Madjari; smatra se lahko kot epohalen dogodek, ki utegne imeti za Srbe in Madjare nedoglednih posledic.
Madjarske goste vodil je član magnatske zbornice in predsednik zaveze madjarskih časnikarjev in književnikov «Othon« — I. Ra-koszy, — urednik »Budapesti Hirlapa«, a ž njim je dospelo še 16 narodnih poslancev, 54 časnikarjev, 18 vseučiliščnikov kološvarske in budimpeštanske univerze, bačko-bodroški veliki župan (srbska županija) i. dr.
Kcncem julija namerava posetiti Belgrad večje število madjarskih narodnih poslancev pod vodstvom načelnikov Košutove stranke in priznanih prijateljev Srbov, kakor: Lazar Pala, Lendjela itd.
Jeseni pa, koncem septembra, nameravajo srbski časnikarji vrniti »ladjarskim obisk v Pešti. Pri tej priliki hočejo rešiti vprašanje o ustanovitvi večjega odbora madjarskih časnikarjev in politikov, ki bi delovali v smislu »ladjarske vzajemnosti.
Spomladi leta 1907 nameravajo odpreti v Belgradu veliko deželno srbsko - madjarsko razstavo, kojo priredita »ladjarski »Othon« ter »srpsko novinarsko združenje«.
Državni zbor.
Dunaj, 8. junija.
Vojaške takse.
Mesec dni je bilo na dnevnem redu poročilo brambenega odseka o vladni predlogi, s katero se izpreminjajo razne določbe zakona z dne 13. junija 1880, glede vojaške takse ali pristojbine. Vsled vladnih kriz v teku enega meseca je zastalo delo v odsekih in v zbornici. Včeraj je vendar zbornica prišla v normalni tir ter pričela z dnevnim redom. Prva točka je novi zakon glede vojaških taks.
Mnoge pritožbe občin in poslancev so poživljale vlado, naj se izpremene vojaške pristojbine kakor jih določajo zakon iz 1. 1880. ter dotični ministrski naredbi iz I. 1881. in 1882. Brambeni odsek se je bavil s tem vprašanjem že 1. 1887. in 1892., pa brez uspeha. Dne 2.
maja 1894. je tedanji finančni minister dr. Ple-ner obljubil nov načrt zakona, ki odgovarja davčni reformi.
V zakonu so razni nedostatki glede ob-dačenja. Najnižja taksa iznaša 2 kroni, najvišja pa le 200 kron, kar gotovo ni pravično z ozirom na berače in milijonarje. Mnogi reveži morajo plačevati vojaško takso, ki še za sol nimajo novca. V mnogih slučajih se je vršila politična eksekucija z mnogimi pisarijami. Mnogi bogatini pa so plačevali le po 10 kron. Navzlic vsem nadležnostim pa država le ni dobila določene vsote. Dohodki vojaške takse so bili 1. 1880. proračunjeni na 4 milijone kron, v istini pa je država 1. 1888. dobila največji dohodek 2,805.022 kron in 1. 1900. le še 1,745.307 kron. Ti dohodki se uporabljajo za podpore vojaškim vdovam in sirotam ter revnim družinam mobilizovaiiih družinskih očetov. Država pa je morala na leto doplačati okroglo pol milijona kron.
Vlada se je odločila po dolgih obravnavah, da se vojaška taksa določi po načelih osebne d o h o d a r i n e. To načelo je povsem opravičeno, ker tudi vojaška taksa je osebni davek. Dalje je tudi delo jako olajšano, ker merilo za osebno dohodarino velja tudi za vojaške pristojbine.
Novi tarif za vojaško takso se naslanja na tarif osebne dohodarine ter torej pričenja s čistim dohodkom 1200 kron. Najnižja taksa iznaša 6 kron od čistega dohodka v znesku 1200 do 1300 kron. Tako odpadejo v bodoče tri najnižje takse po 2, 4 in 6 kron. Najnižjo takso 2 kroni so doslej plačevali dninarji, ki nimajo direktnih davkov; po 4 krone tisti, katerih letna dnina je iznašala do 900 kron; po 6 kron pa oni, ki so imeli na leto dohodka od 900 do 1200 kron. Po novem zakonu bodo vsi ti prosti vojaške takse. In ravno ti najrevnejši sloji so doslej plačevali nad polovico skupne takse.
Druga olajšava je ta, da je iznašala taksa 10 kron brez razločka dohodkov od 1200 do 3200 kron. Novi načrt določa, da se od čistega dohodka 1200 do 1300 kron plača le 6 kron, od 1300 do 1400 le 7, od 1400 do 1600 le 9 kron. Te olajšave so velikega pomena za delavce, obrtnike in kmete.
Od leta 1880. do 1899. je moralo takse plačevati povprek 776.186 oseb; od teh jih je bilo748.819 ali 80% v najnižjih treh razredih po 2, 4 in 6 kron, ki so plačevali na leto do 2,312.831 kron. Vsi ti bodo v bodoče oproščeni vojaške takse.
Ta izpadek bodo plačevali bogatejši sloji. Dočim je doslej milijonar plačeval največ 200 kron, bode v bodoče iznašala taksa 232 kron od čistega dohodka 11.000 kron 2865 kron, od dohodka 200.000 kron 6833 kron itd. Te takse bodo plačevali oni vojaški obvezanci, ki niso sposobni za vojaško službo itd.
Poleg tega pa novi zakon določa še posebno takso za starše. Ze doslej je zakon določal ascendenčno takso za starše, če sinovi niso imeli dovolj dohodkov. Z raznimi zvijačami pa so se mnogi oprostili te takse. V bodoče bodo veljali obe taksi, za vojaške ob-vezance in starše. Sicer je ta določba jako huda, vendar jo je odobril brambeni odsek z ozirom na označene olajšave. To ascendenčno takso bodo plačevali starši, oziroma stari oče za vnuka pričenši od čistega dohodka 2400 K.
Vojaške takse bodo v bodoče določala politična okr. oblastva brez posebnih komisij. Vsak vojaški obvezanec se bode moral vsako leto meseca januarja ustno ali pismeno zgla-siti pri svojem županstvu. Po vladnem načrtu bodo vojaške takse iznašale na leto 2,548.700 kron, ascendenčne takse 580.000 kron.
V nadrobni razpravi so včeraj govorili razni poslanci in minister fcm. Schonaich, ki je priporočal novi zakon. Danes je zbornica po kratki razpravi sprejela zakon tudi v tretjem branju ter pričela razpravo o obrtni noveli.
dobro godi, "postane divji in morda besen: nemara se spomni svoje davne preteklosti ali bogvedi česa. Res, tak je, kakor ljudje tukaj okoli...«
»Res — tako sem vesela! Pomislite — pridrve se danes dopoldne, a nedelja je in dan Gospodov. Strašni ljudje in silna množica. Moj Bog, kaj hočejo ti ljudje pred gradom? Stojim pri oknu in gledam in zelo me je bilo strah. A moral se jih je človek ustrašiti: Divji in grdi in slabo oblečeni, kakor bi ne bila nedelja in dan Gospodov. In vidim, pridejo pred grad in naravnost v moj lepi vrt. Šli so po stezah, a mnogi je stopil s svojimi grdimi, okornimi škornji tudi na lepo gredico: in šli so drhteči narcisi — ah ti ljudje brez srca! — in lepi rdeči in beli nageljni, ki bi se bili prav kmalu razcveteli, vse so poteptali, kakor bi drobne rožice ne razveseljevale človeškega srca s prijetnim vonjem in pisanimi barvami. Eden je stopil na klop pred cvetočo črešnjo in pozneje se je poznalo blato njegovih umazanih črevljev. In stopijo pred grad. Pride oskrbnik in jih vpraša, česa žele in kaj hočejo. Nekdo stopi predenj in mu dolgo pripoveduje in se lepo odkrije. A oskrbnik zamaja z glavo in gre. — In ti ljudje! Pomislite, dragi princ, začno vpiti in dvigajo črne roke in vsi so zelo jezni. Moj Bog. a mene strah in zelo se tresem pri oknu. Res je hudo, če
pohlevni ljudje podivjajo in če potem še poteptajo bele narcise.
»Naš je gozd! Vzeli ste nam ga in ostali smo sirote brez njega, ker nam je bil vse!«
»Pustite, da živimo in dajte nam gozd nazaj!«
»Vzemite vse kamenite njive in vse peščene travnike, a dajte nam gozd nazaj!«
»Vzemite njive in potem bomo sejali na produ ob vodi, v pesku in kamenju, dobra voda pa nam bo gnojila vsako leto bogato setev...«
In zasmejal se je surovi mož tako čudno in nenavadno, da je odmevalo v gozdu in da me je bilo še bolj strah. Potem so šli trije v umazanih škornjih v grad, menda so jih povabili na pogovor. Drugi so utihnili in čakali. Kmalu so prišli iz grada: klobuke potisnjene na oči in s povešenimi glavami i» najbrže zelo žalostni: gotovo so izpoznali, da so to naše stare zgodovinsko utrjene pravice. Zmotili so se ubogi ljudje in so šli. Šli so žalostni in tihi, jaz pa sem postala ob oknu skoro vesela. Samo eden se je ustavil — že star, naguban in grd in težko, da je bil kdaj mlad in lep — zamajal ie z glavo in je rekel:
»Ljudje božji, umrla je pravica. Pojdimo za pogrebom, ker smo usmiljeni in krščanski ljudje.«
Šli so po cesti in po travnikih, res kakor
Glasovi o novi vladi.
Malone vse stranke in glasila hvalijo oni del govora, v katerem je baron Beck označil jasno in odločno vladno stališče nasproti Ogrom. Vtis je povsod, da je včeraj dobil du-alizem tudi v avstrijski zbornici nepreklicno odpoved. Min. predsednik je izjavil z največjo odločnostjo, da vlada ne dovoli Ogrom niti najmanjših koncesij. Ni pa povedal, kako hoče in mere braniti avstrijske interese. Isto so naglašali dr. Korber, baron Gautseh in princ Hohenlohe, pa brez najmanjšega uspeha. Dr. Korber je celo brez parlamenta Ogrom dal iz rok najboljše orožje, s katerim sedaj nastopa ogrska vlada.
Manj nam ugaja v vladni izjavi točka glede narodnega vprašanja. Optimizem je večkrat lepa lastnost, a podpirati ga mora potrebna odločnost. Radikalni in staročeški listi naglašajo, da je dr. P a c a k le na svojo odgovornost vstopil v kabinet. Tudi mladočeški poslanci še niso podržavljeni; počakati hočejo dejanj.
Državna podpora.
Dne 30. maja popoldne je huda toča napravila veliko škode v občinah Št. Rupert in Mokronog. Pobila je pridelke na polju in vinogradih. Po poročilih iznaša škoda v Št. Ru-pertu in okolici do 90.000 kron. V današnji seji so poslanci P o v š e in tovariši nujno predlagali, naj vlada dovoli oškodovanim posestnikom izdatno državno podporo ter raz-merno odpiše zemljiški davek.
Posl. P f e i i e r in tovariši so danes nujno predlagali primerno državno podporo posestnikom v novomeškem, krškem in črnomaljskem okraju, koder je toča napravila mnogo škode.
Književnost In umetnost.
* Vojska na Daljnem Vzhodu. Drugi teden izidejo štirje snopiči tega dela in takoj nato še štirje poslednji. Topovi so potihnili in boj se je polegel na Daljnem Vzhodu. Med vojsko je pokrival krvavo bojišče gost dim in pogled nam je bil kalen. A sedaj se je zjasnilo in jako nas veseli, da moremo podati či-tateljem pregledno, dasi strašno sliko divjih bojev, ki so stali toliko dragocene krvi in toliko težkih žrtev. Popisi so jasni, a zanimivi in divja sila razbrzdanih strasti, ki so zaplesale krvav ples tam v skrajnem delu Azije, človeka očara — veličastna, strašna slika se mu vtisue za vedno v spomin. Sedaj po vojski pa dviga v Rusiji nova pošast svojo dolgo teptano glavo — dviga se revolucija. Tudi popis sedanjega stanja v Rusiji bomo podali v zadnjih zvezkih čitateljem, ker je to zgodovinski pojav, kot jih pozna svetovna zgodovina malo takih. Delo krasi obilno lepo izdelanih slik, tako da bo imela cela knjiga trajno vrednost. Oskrbeli smo tudi krasne originalne platnice in tako bo »Vojska na Daljnem Vzhodu« služila lahko tudi kot veselo in zelo primerno darilo. — Naroča se v upravništvu »Dom in Sveta« v Ljubljani.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča.
Porotna obravnava proti poštarju M u r s c h e t z u je včeraj končala z njega oprostitvijo. Porotniki so edino vprašanje glede uradnega poneverjenja z 8 proti 4 glasovom zanikali. — Zanimiva je bila mala praska med državnim pravdnikom in zagovornikom, ki je prvemu očital »Stimmungma-cherei«. Državni pravdnik je odgovoril, da mu tega ni treba, da on nima interesa, če se Mur-schetz obsodi ali oprosti, tudi klijentele svoje ne izgubi, ker je ima vedno preveč. Mur-schetza so po obravnavi izpustili na prosto. V preiskavi je bil tri mesece.
za pogrebom. A kaj hočejo, svoje pravice moramo braniti in veseli naj bodo, da so dolgo časa vživali naš lepi gozd ...«
Končala je princesa in se oddehnila. Princ pa je bil žalosten radi njenega strahu in težke skrbi in je dejal:
»Divji ljudje, kadar pobesne. A navadno so tihi in pohlevni, skoro zabavni. Glejte, zdaj spe mirno v kočah, ker vedo, da ne morejo ničesar proti moči in pravici; niti luči niso nažgali danes. Tudi medved je tih in miren v kleti in modri trak se mu še sedaj poda...«
Pal je prvi mrak in princ in princesa sta šla. Šumel je gozd na treh straneh, njive pa so dihale v spanju mirno in pokojno kakor utrujen otrok: sladko spi in lepo sanja, v njegovih sanjah pa je toliko sreče in bogastva kakor v naših njivah. Vas za njivami je bila tiha in temna, še bolj pusta in žalostna kakor po navadi. Umrl je veliki mrlič in vse je po-spalo ob njegovem odru, pospalo »led solzami in vzdihi.
Grajska okna so žarela. Bili so vsi ljudje v gradu veseli, lepa princesa in mladi princ pa sta šla po gabrovem drevoredu in sta bila tudi zelo srečna. Zakaj bi tudi ne bila? Maj-
»ik je lep mesec in kje je grenkoba na svetu ? • • •
Lepa princesa sc je nenadoma zbudila ponoči. Zažarela je njena soba, kakor bi res
Socialne stvari.
Drugi vseslovenski delavski shod.
I.	Dne 1. julija t. 1. dopoldne je napovedan
II.	vseslovenski delavski shod. Na lanskem shodu so naročili odboru »Slovenske krščati-sko-socialne zveze«, naj skliče za letos ta shod. »Zveza« je pa odstopila sklicateljstvo uredništvu delavskega stanovskega lista »Naša Moč«. Položaj je zdaj velevažen. Razmere silijo slovensko delavstvo, da stori korak naprej na poti samopomoči i» združenja. Dosedanje delo je želo večinoma vspehov na gospodarskem in na stanovskem združevalnem polju. Pa to ne zadostuje več. a) Neobhodno potrebno je, da izpopolni slovensko delavstvo, ki ni v mednarodnem brezverskem taboru, tudi svojo politično organizacijo, b) Bolj tesno se morajo tudi združiti delavska strokovna društva. Več »ledsebojiiega stika mora biti. c) Tudi o povečanju delavskega glasila »Naša Moč« mora sklepati II. vseslovenski delavski shod. List stoji na neodvisnem delavskem stališču. Povečini pišejo vanj in mu dajo smer delavci sami. Pa premalo prostora ima, da bi mogel vršiti tudi izobraževalno dolžnost, č) Izprožena je tudi zadeva o starostnem zavarovanju, o reviziji zakona glede bratovskih skladnic in še o več drugih stvareh. Važne so te točke dovolj, da se udeleži shoda res obilo zavednih delavskih zastopnikov. Dobrodošli so nam pa tudi drugi gostje. 2. Popoldne je pa za vse. Popoldne slavi namreč ljudska organizacija Medvodami svoj dan. Otvori se namreč in blagoslovi novi »Društveni dom« na Preski. In po tej slavnosti je napovedana ljudska veselica. Zato vabimo ne le delavstvo, marveč tudi vse druge ljudske prijatelje, naj prihite v obilnem številu v Presko. Pouku, izobrazbi in napredku našega delavskega ljudstva bodi posvečeno ljudsko slavije dne 1. julija Medvodami.
Pripravljalni odbor, soc Delavska stranka brez delavcev. V francoski poslanski zbornici sedi zdaj 75 »dragov«. Vseh 75 govori samo o delavskih interesih in vprašanjih in človek bi mislil, da govore delavci proti delavcem. Ampak ni tako s 75 ljudskimi voditelji »delavske stranke«. Med njimi je samo 12 pravih delavcev. Od drugih 63 pa je 11 žurnalistov, 7 advokatov, 5 učiteljev, 4 zdravniki, 2 inženirja in 34 politikov po poklicu. Ti so si izbrali najboljši del. So namreč samo »drugovi« in drugega nič. Ostali razun omenjenih 12 tudi ne vedo o delu po tovarnah in delavnicah ničesar. 34 politikov po poklicu pa je do cela »brez dela«. Z drugimi besedami bi rekli, da se nahajajo v soc. demokraški delavski stranki na Francoskem vsi stanovi — samo delavci skoro ne.
DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLI-TEV V PRAGI.
V Pragi se je vršila 7. t. m. za volilni okraj Praga Novo Mesto, namesto Mladočeha dvornega svetnika Pantučeka, ki je svoj mandat odložil dopolnilna volitev. Mladočeh profesor No\votny je dobil 1176 glasov, češki ra-dikalec Karol Stanislav Sokol 982 glasov, Sta-ročeh sodnijski adjunkt 774 glasov in socialni demokrat dr. Soukup 318 glasov. Treba je ožje volitve med Mladočehom Nowotnyjem in radikalcem Sokolom. Za slučaj ožje volitve so baje napravili radikalci in Staročehi roko proti Mladočehom.
JAPONSKI BOJNI PLEN.
Povodom velike parade v Tokiju je bil »a paradnem trgu razstavljen naslednji japonski bojni plen iz rusko-japonske vojske: 11.150 sabelj, 85 sulic, 70.000 pušk, 132 težkih poljskih topov, 192 hitrostrelnih in strojnih topov, 178 trdnjavskih topov, 1538 municijskih voz, 624 vojaških transportnih voz, 11.612 torbic za patrone in 1 zrakoplav.
bila obesila dobra, ljubljena roka jutranje solnce na strop njene spalnice. Princesa je skočila k oknu. In videla je: Tam je vstajala zarja, nebo je samo rdelo in je napovedovalo solnce. In naraščala je zarja; že vse nebo planiti, in kar vzide izza zarje, bo več kot solnce. Nekaj velikega, neizmerno toplega in lepega, ker je že sama zarja tako čudovita. Bleščala so vsa okna na gradu rdeče in krvavo. Hlapci so letali po dvorišču in so kričali in se zmerjali:
»Pojdi v vas po ljudi! Nikjer ni nobenega človeka, kot bi svet bil izumrl.«
»Saj sem že bil! Zažgali so in zdaj spe prokleti ljudje in nihče se ne gane iz hiše. Teci po sekire!«
In leteli so v gozd. Gorel je nepopisno lepo, a človek je bil žalosten, če je gledal ta ogenj: gorelo je bogastvo in veselje. Razsvetljena je vsa vas, a vse je tiho, le psi tulijo in lajajo: pogrebci so se napili in so pospali. Tako velika je bila ta zarja, da se je svetila po celi naši lepi deželi, ki je majhna in ponižna ...»
Mlada princesa je izpoznala to novo solnce in je britko zajokala. Stala je ob oknu v beli obleki, pa krvavo ožarjena, in nepopisno žalostna. Videle so namreč njene oči veliko bridkost: Zbudil se je mladi medved od čudovite svetlobe in morda je slutil, da ie vstalo
\
1
Jeseniške noulce.
i Zupana nimamo še sedaj, vladni komisar pa tudi šeni prišel, ker ga mora poprej potrditi deželni odbor. Kdaj se to zgodi nihče ne ve. Seja za volitev župana in svetovalcev bo zopet jutri, v nedeljo ob pol 4. uri popoldne. Nekaj se kuha. Kaj se bo skuhalo, bomo izvedeli. še prehitro.
i »Sokol« jeseniški je poslal na slavnost \ Brežice šest zastopnikov, da se pouči, kako drugod nastopajo »Sokoli«. Starosta Hummer in načelnik Rabič sta se lahko prepričala, da jeseniški »Sokol« nima para v nastopu. Piščalke in raglje so unikum jeseniškega »Sokola«. Kislo sta morala gledati, ko sta izvedela da je ravno dr. Susteršič bil tisti, ki je izposloval, da se je slavnost v Brežicah sploh mogla vršiti. Osramočena sta odšla. Fabinca menda, ni bilo v Brežicah, ker se je binkoštni pondcljek klatil po Ljubljani.
j Nemškutariti mora »Sokol«, da si pridobi prijateljstvo socialnih demokratov. Trev-i! -va gostilna na Savi je demokraška gostilna. Demokrati so večinoma Korošci, ki najrajše nemško med seboj govore, čeravno so večinoma Slovenci. Divno je bilo te dni poslušati, kako je neki »Sokol« z demokrati v tej gostilni blaženo nemščino lomil. Pa hoče »Sokol« narodno zavest vzbujati na Jesenicah!
i Redek slučaj. Najvišji župniji na Kranjskem sta Vojsko nad Idrijo in Koprivnik v Bohinja. Te dni sta bila na Jesenicah poročena ženin z Vojskega in nevesta s Koprivnika, ki sta bila oba rojena isti dan 1. aprila 1881.
j Resnica o šoli na Savi. Širijo se govorice. da sem bil jaz pri komisiji dne 31. maja letos zoper skupno šolo osemrazrednico na Jesenicah in za posebno šolo na Savi in da je ro dokaz zveze z Nemci. Vem od kod prihajajo te govorice, poznam tudi namen tistih, ki so te govorice provzročili. Ti možje hočejo, da bi ljudstvo pozabilo, kdo je kriv, da se je solski okoliš v občini raztrgal na dvoje in se bo zidala štirirazrednica na Savi mesto osem-razrednica na Jesenicah. Ti možje bi sc radi pred ljudmi lepe naredili in name vso Krivdo zvalili. Tem možem in vsem, ki jim verjamejo, odgovorim: Cujte o šoli na Savi r e s-n i c o, ki je razvidna iz uradnih zapisnikov: Leta 1902., ko mene še ni bilo na Jesenicah, sta se izrekla občinski odbor in krajni šolski svet jeseniški, naj se za Savo napravi nov šolski okoliš in za ta okolišnajsezidanovašola. Deželni šoiski svet je v soglasju z deželnim odborom ustregel tej zahtevi iu z odlokom od dne 2. novembra 1903. sklenil, da se nova šola štirirazrednica zida na Savi. Sava se loči od sedanjega šolskega okoliša in napravi se za šolo na Savi nov okoliš, v katerega naj spada Sava in Senožeti. Kakor pri vseh sklepih, je bilo tudi pri tem sklepu dano 14 dni časa za morebitni priziv. Priziva zoper ta sklep ni bilo nobenega niti od krajnega šolskega sveta niti od občinskega odbora. Sklep je tako post. il pravomočen. Takrat sem bil jaz že ud krajnega šolskega sveta, zakaj nisem bil zoper ta sklep? Zato, ker nisem vedel zanj. -Predsednik g. Trevn ga ni pokazal in predložil krajnemu šolskemu svetu, sam se pa tudi ni pritožil zoper sklep, za katerega so pred letom bili vsi možje. Pokazal je ta odlok šele v začetku julija 1904., in takrat sem bil jaz takoj zoper to, da bi se zidala na Savi štirirazrednica, na Jesenicah pa da bi ostala stara šola, bil sem za to, da se naj zida skupna večrazrcdnica za celo občino in naj sc iolski okoliš ne raztrga. Cel krajni šolski svet se je tedai izjavil v tem smislu. Proti temu sklepu krajnega šolskega sveta pa se je občinski odbor v seji dne 1 0. j u 1 i j a 19 0 4 izjavil, naj ostane tako, kakor je ukazal deželni šolski svet, nai se torej zida na Savi nova štirirazrednica, na Jesenicah naj ostane pa stara. V jeseni 1904 je začel hoditi gospod Cham iz Ljubljane delat politiko na Jesenice iu začela se je v občinskem odboru drugačna politika. V seji dne 13. novembra 1904 je občinski odbor svoje prejšne sklepe glede nove šole zavrgel in sklenil,naj se nova šola ne zida samo za Savo, marveč naj se zida skupna šola
nekaj novega v naši lepi deželi. Kajti splezal je na vitko smreko v svojem hednem do-movju, splezal je do vrha in je skočil in že je bil v gozdu. Lepa princesa je slišala, kako je zatulil zmagonosno in kljubovalno, videla je v rdeči svetlobi, kako se je stegnil, da je bil naenkrat zopet velik in močan. In potem se je obrnil v globoki gozd in je šel, da ga nemara niso nikdar več videle človeške oči.
Gledala je princesa vso to bridkost in bilo ji je jako tesno. Stala je ob oknu, dokler ni vstalo pravo solnce in obsvetilo vso našo deželo. Obsvetilo umazano in jako žalostno vas in obsvetilo tudi solze na bledem obrazu uboge mlade princese, ki bi jih pesnik lahko primerjal z lepimi in dragimi biseri ....«
Pismo Boltatuga Pepelu.
Gespud redehter!
Zdej me pa greva, kulkr mam las na glau, de sm se kerkrat u pulitka mešu in utiku, k ja na zastopm in use pufrderbam! Ce b jest pustu ta pustga Slemška samga, de b pulitka delu, pusebn štajarska pulitka delu, pa b mel zdela že lohka Sluvenci sojga menistra, al pa še clu menistrskega preze-denta na Duni. Tu ni prou nč za cviblat, de b
osetnraziednica za celo občino, zato tiaj se vloži pritožba zoper odlok deželnega šolskega sveta z dne 2. novembra 1903. In res občinski odbor in krajni šolski svet sta se pritožila — č e z d o b r o I e t o, kar je bil odlok objavljen. Deželni šolski svet je pritožbo zavrnil, zoper lo sta občinski odbor in krajni šolski svet vložila pritožbo na ministerstvo kot zadnjo instanco. Tudi ministerstvo je odbilo pritožbo z razsodbo, da je odlok deželnega šolskega sveta z dne 2. novembra 1903 postal pravo-niočen, ker ni bilo v postavnem roku nobenega ugovora, — sedaj je prepozno ugovarjati. Obe pritožbi sem tudi jaz podpisal, ker sem bil vedno zato, da se zida skupna šola za celo občino. S pritožbami se sedaj ne da nič več doseči, ker je zadnja inštanca pritožbo že odbila. Zidati sc torej mora na Savi štirirazrednica, na Jesenicah ostane pa stara šola. Kdo je temu kriv? — Kaj je pa bilo pri komisiji dne 31. maja letos? Ta dan se ni šlo v eč zato, ali naj bo šola na Savi ali na Jesenicah, ker ie sklep, da se šola zida na Savi, pravomočen, in so vse pritožbe zoper to že odbite, šlo se je le za to, ali ima kdo kaj ugovarjati zoper načrte za novo šolo na Savi. Pri ti priliki bi sc morala občinski zastop in krami šolski svet izjaviti, ali naj se načrti v čem popravijo, ali nai ostanejo, kakršni so. Zoper načrte ni bilo nobenegaugo-v o r a, pač pa so gg. Schrey, dr. Kogoj in Treven podali v zapisnik izjavo, da so sploh /oper to, da bi se šola zidala na Savi. Jaz nasprotno sem dal izjavo: Ker je zadeva za skupno šolo korenito zavožena in so vsi ugovori zoper šolo na Savi sedaj zastonj, ker se šola na Savi mora zidati, zida naj se čimpreje, sicer bodo slovenski otroci s Save hodili v štirirazredno nemško šolo, ki se v jeseni otvo-n. Cim bolj sc bo zidanje slovenske šole na Savi zavleklo, temvečja nevarnost bo za slovenske otroke v narodnostnem oziru. Tega prepričanja sem in tega prepričanja se držim.
Župnik Zabukovec. j Hitra smrt. V četrtek zvečer 7. t. m. malo pred 7 uro je železniški uslužbenec Smo-lej na postaji ponesrečil. Pri premikanju vozov je zašel med »pufarje« in bilo je po njem. Živel je ie še kakih 10 minut. Po zdravnika so hitro leteli, da bi klicali tudi duhovnika, prišlo ni nikomur na misel. Zdravnik je prišel in konštatiral — smrt. Fant je bil še mlad, pri železnici šele nekaj dni, doma .ie od Rateč na Gorenjskem. To je prva nesreča na novi postaji. Previdnosti ie treba pri premikanju vozov velike, zlasti še novincem in pa zato, ker svet na postaji še ni vdelan in utrjen, kamenje še bolj slabo, šine pa so nad površjem višje kot na starih progah.
j Nemška šola bo imela do konca šolskega leta le dopoldanski pouk in sicer od 7. do 12. ure. Nova 4razrednica bo kmalu dodelana. V jeseni se otvori. Privlačno silo bo imela nemška šola zlasti zato, ker se že sedaj čuti, da dečki iz nemške šole pridejo v tovarno na boljša mesta.
Idrijske novice.
i Na naslov »Učit. Tovariša«, oziroma Ganglna na Krpanovi kobilici. Cez 30 let se
bo svet čudil, kako .ie moglo priti do tega, da ie Gangl prevzel službo zvezano z orglanjem v cerkvi in sicer službo, katero je idrijski paša odvzel zelo sposobnemu učitelju z družino. O Ganglnu pa pravijo, da nikaj posebnega glede petja iu glasbe. To so konstatirali že njegovi učitelji, ki so njegovo glasbeno sposobnost cenili z »zadostnim« redom, sposobnost izpod-rinjenega učitelja pa spoznali za »odlično«. In isti Gangl jc ob istem času, ko je sam vodil petje v cerkvi ter pri maši orglal, objavljal članke v »Učit. Tovar.«: »Učitelj s kora dol!« Zanamcem pa bodi še v spomin, da ima Gangl zč\ pouk in vodstvo petja 480 K, učitelj na deželi pa borih 100—200 K, ki pa dosedaj niso šc nobenemu kaj presedali. In kakor videti, tudi Ganglnu več kakor še enkrat tolika plača m odveč, ker računski občinski zaključki izkazujejo, da je denar potegnil, da si je svoj čas v svojem idealizmu obetal, da bode daroval vse dijaškemu podpornemu društvu, kar bo zaslužil pri petju. O tem naj piše Gangl, ne
dubu Rebk na Duni prec, kokr b mi ta pustga Slemška pušlušal in Rebka u državn zbor vulil, kašn menistersk protfon za nost, zatu k jc res mučn in ma utrjene rukc ket mal ker. Ta druh menistri tku nisa za tu, k sa tku švoli in scrklan, de preč upešaja, pol pa zmečeja preč tiste soje menisterske prot-fone.
Zdej sm jest uržah, de se tu ni zgudl in de je pršou Kurošc u državn zbor, k murbt na u nkol ratu menistrsk prezedent, murbt še menistr ne in mi se uma spet za menistra pud nusam ubrisal.
Tu sm enkat falen naredu, pa zdej ni nč za pumagat! Cc b .ifcst pustu ta pustga Slemška na Štajarskem vulitve kumnderat, k zna tku lpu use prerajtat, kulk štim u tam li Rebk dubu, b blu lohka use drgač. Pa tu je žc tku pr nas Sluvench, de tistga, k ta nar več ve in zna, ta nar mri ubrajtama; kašnga loleta pa ubugama, k nč na ve in nč na zna. Učash je blu tu use drgač! Puglejttia ranega Vegata, Buli mu dej nebesa! Vega ni znou druzga, kot de jc prerajtu, kuku deleč uja kanoni nesl. In kuku sa ga obrajtal; še za barona sa ga naredi! Zdej pa puglejma, kuku jc dons! Ta pust Slemšk je natančn prerajtu, kdu u zniagu u rususk-japanezarsk vojsk na muri in na suhrn. On je prerajtu du pike, kulk štim u Rebk dubiti na Štajarskm. Pa tu
pa prazno slamo mlatiti in se čohati ob »Slovenca« in »Domoljuba«, ki poročata resnico. Cez leta se svet ne bo čudil, kaj in kako sta pisala »Slovenec« in »Domoljub« , pač pa se zgražal nad tem, kakega urednika je svoj čas imel »Učiteljski Tovariš«
i Volilni hnenik je še razpoložen, le mnogo ne pomaga, ker so določili za reklamacije prvih osem dni,dasi niti popolno zaupne komisije niso še imeli, marveč jo izpopolnili šele dva dni |)otem, ko je potekel reklamacij-ski čas ter je bil na c. kr. okrajno glavarstvo vložen ugovor v tem oziru. Ko se vloži kak ugovor, po katerem se opozori na kako napako, pa je takoj seja — seveda tajna, dasi ne \ emo, kaj ima s tajnostjo opraviti volitev zaupne komisije. Kmalu bomo tako daleč, da se bo razpravljalo vse tajno razen posvetovanja o proračunu in obračunu, ki vsled določil zakona ne more biti tajno. No, pa saj je bilo svoj čas še hujše. Pod prejšnjim županom računski zaključek še celo pred tajno sejo ni prišel celi dve leti. Zbudil je te ljudi, ponosne na svojo »inteligenco«, šele delavec, ki ga pa ta inteligenca prezira, češ, da ni »inteligenten«. A ni nič hudega, gotovo bi ga bilo sram, ako bi ga med svoje štela taka inteligenca, ki vsemi; pritrdi, karkoli priporoča kak njen sobrat. Zanimivo bi bilo primerjati, koliko se je na primer ta inteligenca menila za račune, ko so bili razpoloženi. Še sedaj, ko si lahko tiskane ogledajo, skoro gotovo ne porabijo mnogo časa v ta namen, zadostuje jim glavni podpis na zadnji strani.
i Volitve hočejo zavleči, pravijo. Pa kdo? Nihče drugi ne, kakor nasprotniki sedanjih vladarjev; tako vsaj govore liberalci. Precej umazane so pa vendarle take trditve. Kako naj mi zavlačujemo, saj nimamo nobene besede. Predno se je vložil ugovor proti zadnjič razpoloženemu imeniku, je bilo rečeno, da bo mogoče v 14 dneh razpoložiti nov imenik, ako bo vlada ugodila reklamaciji. Vlada je res ugodila, a novi imenik ni prišel na dan v 14 dneh, ampak čez več mesecev šele. Tega ni nihče izmed nas zavlekel, ampak zakrivilo je županstvo. Le potrkajte se na prsi!
i Ali je bilo prav, da je bil ovržen prvi imenik? Gotovo, ker bode sedaj voljenih v vsakem razredu po 8 odbornikov in 4 namestniki, v tem, ko bi bilo po prvotnem imeniku ('Stalo vse po starem. »Davek le plačuj, samo volil pa ne boš«, to utegne biti geslo »inteligentnih« liberalcev, ki pa naj se v svoji inteligentnosti sramujejo vsaj svojega »liberalstva« ali pa naj si izberejo drugo ime. Naprednosti prave znak je dandanes prostost. Kdor davek plačuje, naj vsaj vol i. Zato jc bil vložen ugovor proti prvotnemu imeniku, ki je bil sestavljen na podlagi nad leto starega davka. Mi ne zavlačujemo, ampak opozarjamo na zmote inteligence.
i Koga bomo volili, vprašujejo se mnogi. Odgovor je lahek: Poštene, razsodne iu ne-preplašene može, ki se bodo znali po robu postavljati vsakemu paševanju. Gre se za dobro občinsko gospodarstvo, pošteno in modro delo v mestu. Cas bi bil tudi, da se zlomi terorizem. krivično ustrahovanje, pod katerim krvavi po nedolžnem marsikdo, oziroma važne ustanove. Ne osebe, marveč stvar naj odločuje! Zato pa morajo na delo vsi, ki jim je pri srcu ne blagor ali čast kakega paše, ampak blagor mesta!
Žirouni iou cuef in sad v Ši. vidu nad LM«.
Občinske v o 1 i t v c v Št. Vidu, ki so se pretekli teden izvršile s popolno zmago S. L. S., so podučne za vso okolico ljubljansko. Zadnje čase so se bankrotni liberalci jeli malo tioli brigati za občine okrog Ljubljane, zato je treba vse pozornosti. Posebno piko so vzeli na Št. Vid. ki ic dosedaj veljal kot ena najboljših trdnjav Slovenske Ljudske Stranke. Cc to trdnjavo osvojimo, si mislijo, potem bo drugod šlo z lahkoto. Toda za sedaj jim je še izpodletelo. Pri volitvi občinskega odbora dne 27. in 28. aprila je stranka skritega, a do skrajnosti zagrizenega liberalca Žirovnika, nastopila z vso silo in uprav liberalno nesramnostjo,
šc use skp ni nč! Kulk druzh rči je še on prerajtu, k je blu še velik bi težku za zrajtat, kokr pa tu, kuku dlč uja kanoni nesl, in nkol ni še za en cimprmansk las faliu. Zravn usega tega zna pa tud mal ker tku iz kašna fana ukul liodet in ja kunienderat, kokr je soje cajtc ta pust Slemšek Triglavuva fana kumen-deru. Pa kua ma ud tega?! Pr kusil sa sc negau prjatli iz nega norca delal in ga ulekl, kedr jm jc take rči rajtu in usi druh ldje sa se mu smejal in ga mel za Pepčka, na-mest de b ga spuštval in ga naredi za barona, kokr sa Vegata naredi. Sej jest na mišim, de b ga mogl nardt glih za baron Vegata, zatu ke b se pol ldje mutil in na vedi, ker je prou za prou iz kanonm rajtu in ker iz štimam na Štajarskm, ampak lohka b ga naredi za baron Figata; pol b pa ldje že vedi, kam ps taca muli, če b biu tist, k je iz kanonm rajtu, baron Vega, ta, k iz štimam rajta, pa baron Figa.
Tu b prou pu pravic ta pust Slemšk zaslužil in glih za tu m je tud žou, de sni se u pulitka mešu in dc u usaka reč soj nus utaknem! Kulk jeze in žalast sm že zavle tega ldem przadjau! Bolčuga Pepeta sm tud tulk cajta dražu in špiku, de je pupoku soje fajarberkarske kupita, čtn rečt: montura in čalada in ja je fajarberkarjm u glava vrgu. Kua mam zdej ud tega? Ce zdej u Iblan kašn
pa bila je poražena do zadnjega moža. Seveda je Zirovnik po preljubeznjivem svojem slugu Matjanu, p. d. Porentu, vložil pritožbo zoper volitev. Mi takoj takrat nismo hoteli pisati o tem, sicer bi nam bil v »Narodu« očital, da hočemo pritiskati na vlado. Pa vlada je njegovo pritožbo brez našega pritiska zavrnila v vseh točkah in tako se je še le pretekli torek mogla vršiti volitev župana in svetovalcev. Mogočni Zirovnik je za gotovo upal na zmago v treh občinah pa v 1. in 2. razredu, ker so njegovemu liberalizmu pomagali prav mnogi taki, ki nikakor niso liberalci, marveč so le iz osebnega nasprotstva do sedanjega župana volili skupno z liberalci, kar se zgodi skoraj v vsaki občini. Tako sta oba Žirovnika, nadučitelj in njegov sin, dr. Janko Zirovnik koncipijent v Ljubljani, upala priti v občinski odbor. Zato sta se kar javno hvalila: Zdaj še le bodo Šentvidci spoznali, kaj smo Zirov-niki! Ali ob strahovitem polomu pri volitvah so pa Žirovniki spoznali, kaj so Šentvidci, da so trdni, neoinajani možje, ki ne gredo za glasovi liberalnih kravjih zvoncev, pa naj jih nosijo učitelji ali doktorji. Vrli Šentvidci so pa spoznali, da vse »delovanje« Zirovnikovo ni bilo druzega, nego zapaljevanje v liberalizem in pa priprava za volitev.
KakosoZ i rovniki pripravljali volitve? Celo zimo sta zbirala fante in mlade može iz boljših hiš v šoli, kjer sta jim predavala vse mogoče stvari, o kmetijstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, pa tudi o občinskem volitvenem redu in o drugih postavah, ali med te koristne reči sta zasajala liberalne cvetke iz »Naroda«, o civilnem zakonu, o .razporoki, o liberalnih zaupnih shodih itd. In ta predavanja so se vršila in se še vrše ob nedeljah popoldne med krščanskim naukom pa v šolski sobi. Cu^no se nam zdi, da krajni šolski svet v tem oziru ničesar ne stori. Bomo videli, če bo vprihodnosti kaj storil. Pomilujemo one, ki so tako kratkovidni, da ne vidijo, kak namen imajo Žirovnikova predavanja. Sledovi teh predavanj pa se že kažejo. Mnogi izmed Žirovnikovih niso hoteli podpisati, ko so se nabirali podpisi zoper razporoko in svobodno šolo. Ali je Zirovnik sam podpisal ali ne, nam še ni znano. Pri volitvah pa so bili ravno Ži-rovnikovi, ki so pridno agitirali zoper »klerikalec« in dobro misleče volivce insultirali. Prava gonja se je začela, ko so bili izpostavljeni volilni imeniki. Prvo delo Zirovnikovo je bilo, da so gospode profesorje iz škofovih zavodov, izmed katerih so štirje avstrijski doktorji, izbrisali iz volilnega imenika, koncipi-jenta dr. Žirovnika pa, ki je v službi pri advokatu v Ljubljani, a hodi prenočevat v Št. Vid, so vpisali v imenik. Da bi ljudstvo zbegali, so spravili na dan mnogo neresnic, 11. pr. da bo Belec vse šolsko premoženje izdal škofovim zavodom, da je dosedanji občinski odbor napravil mnogo dolga, da bo hotel zidati novo župnišče in še mnogo druzega podobnega. Pa nič ni pomagalo.
L i u d s t v o j e govorilo pri volit-v a h in pognalo vkot liberalne Zirovnike in vse, ki so ž njimi držali. Najbolj napeta in Wled čudovito predrznega nastopa mladega Zi rovnika tudi burna je bila volitev v I. razredu. Naši so imeli 17, Žirovniki 16 glasov. Vsi učitelji, par liberalnih posestnikov in še nekateri osebni nasprotniki župana Belca so nastopili skupno pod komando generalov Zi-rovnikov. Šlo se je torej za vsak glas. Zato je dr. Zirovnik hotel izpodbiti najprvo glas dr. Susteršiča, častnega občana, ki je bil takrat na Dunaju. Rekel je, da je dr. Šusteršič v Ljubljani in da torej nima pravice dati pooblastila. Nič ni pomagalo ugovarjanje naših volilcev, da je dr. Šusteršič prejšnji dan imel dr-žavnozborsko sejo in da jo ima zopet čez par dni. Dr. Zirovnik je še nadalje trdil svojo — neresnico, da je videl (!) dr. Šusteršiča sedeti v pisarni za mizo dopoldne, ko je bil tam. Namenoma je hotel z neresnico volivno komisijo toliko premotiti, da bi pooblastilo razveljavila. Pa komisija se ni udala in ic prav imela. Dr. Šusteršič je dal pismeno izjavo, da se je z Dunaja v Ljubljano pripeljal šele na dan volitve zvečer ob 6. uri in da ga torej dopoldne nihče ni mogel videti v njegovi pisarni, tudi dr. Zirovnik ne. Zdaj pa
vogn vn pride, s lohka zdej sam seb prpišem, če u use du fermenta pugurel. De se u pa tu zgudl, je pa tku gvišn, kt amen u učenaš, zatu k se je Bolču Pepe zakleu, de na u nkol več na fajerberkarska Iojtra zlezu, če gre prou cela Iblana cegrunt. Pol se je pa tud pr Škrjanc u uštari zagvišu, de na u nkol več prpoudvou, kulk fajf tubaka je ta al pa un uredn, zatu k taka reč čluveka sam u kašn lebet spran, de more pol ud Poncjuža do Pi-latuža ukul letat in tiste fajfce nazaj jemat. In kdu je usega tega druh uržah, ket jest, k delani zmeri sam ferdrus in jeza. Zdej sm že tku deleč pršou na temo svet, de se na upam na gasa več prkazat. Rebk se je že ta teden u uštari »pr jelen« u Cel zagvišu de me u tku zmlou, kedr meu dubu, ke pud frej nebeznam u roka, ket je Jur Kubila podku zmlou. Jest za moj tal, se um raj pubulšu in ratu gulant, kokr de b me tlela edn fentu; uni uja pa tud, mislm, zdej bi pametn ratal, k nm ta pust Slemšk in Mulavrh iz trahtarjam pamet u glava ulivaja, kokr sa tu u »Osle« nacahnal. Tu u mende že neki puniagal, de se uva pubulšala in de nama na u treba še nazadne na sodn dan mačkena kri lizat.
A b na blu bi pamtn zame, kokr za use leberalce, če b že jest enkrat usa soja pulitka na kašn kavi ubesu in šou zjutri raj pu plač špancerat in babe sekirat, kokr delaja gespud
naj Šentvidci sami pomislijo, kako ime zasluži mladi Zirovnik, ki je trdil, da je videl dr. Šu-steršiča, ki ga pa še v Ljubljani ni bilo! Dalje ie hotel ta mladi doktor prava izpodbiti volilno pravico posestniku Babniku, a tudi tukaj mu je izpodletelo. Ker se je par Zirovnikovih volitvi odtegnilo, so dobili 13 glasov, naši pa 17. — Razume se, da je bilo ljudstvo navdušeno ob tej zmagi na celi črti. Spoznalo je pa tudi, kam meri delovanje zaupnika liberalne stranke, nadučitelja Zirovnika in njegovega sina; spoznalo, da nista prav nič boljša nego vsi drugi liberalci — sovražniki ljudstva. A to naj si vrlo šentvidsko ljudstvo tudi dobro zapomni !
beckova izjava o volilni preosnovi v odseku.
Dunaj, 8. junija. V odseku za volilno reformo je ministrski predsednik Beck označil stališče vlade glede volilne reforme: Naglašal sem že, da smatra vlada izvedbo volilne preosnove za eno svojih glavnih nalog. Vztrajati na status quo ali pa obnoviti volilni red za državni zbor po dosedanjih načelih ni danes več mogoče. Sklicujem se na svojo izjavo, ki sem jo podal v zbornici. Zbornica ima na razpolago dvoje vladnih pre'dlog in več navodil mojega prednika. O nabranem gradivu se mora temeljito posvetovati odsek, ki ima zdaj prvo besedo. Od vlade se ne more zahtevati, da modificira vladno predlogo ali pa pride z novimi predlogi. Ce bi vlada to storila, bi se to lahko razlagalo, da hoče vlada zavlačevati volilno preosnovo. Vlada sodi, da se prepreči zavlačevanje le, če se prične odsek takoj posvetovati. Ni dvoma, da bo predloženih v odseku cela vrsta izpreminjevalnih predlogov. Vlada ne bo ugovarjala izpreininje-valnim predlogom, če se z njimi omogoči spo-razumljenje strank in če se ž njimi pospeši velika preosnova. Vlada bo gotovo delala na to. Dosedanja razprava o volilni preosnovi je že itak pregnala mnogo pomislekov. Izgovore naj se narodne stranke in sporazumejo v tako važnem vprašanju, potem lahko pričakujemo z gotovostjo tudi sporazuma v drugih vprašanjih. Odločno sem prepričan, da mora biti kmalu končan boj za volilno preosnovo, če hočemo, da popolnoma ozdravi naše javno življenje. In zato vas nujno prosim: Skupno z nami lotite se brez obotavljanja te velike, odgovornosti polne naloge. Od rešitve pričakujemo potom združenja ljudskih sil pomlajeno zbornico, pomlajeno Avstrijo. V formalnem oziru sodi vlada, naj prične odsek takoj že sklenjeno razpravo o vladni predlogi. Vlada hoče storiti vse, da odstrani ovire volilni preosnovi.
Poslanec S t e i n ni zadovoljen z izjavo ministrskega predsednika. Vpraša, ali prizna vlada Hohenlohove predloge, ali namerava staviti nove predloge. Jeli zagotovil Slovanom za slučaj odobritve volilne preosnove kake koncesije z ozirom na notranji uradni jezik in ali hoče vložiti ter zastopati predlog o samostojnosti Galicije in Bukovine. Po daljši razpravi sklenejo, da hočejo pred vsem razpravljati o porazdelitvi volilnih okrajev v posameznih kronovinah in potem šele o porazdelitvi mandatov. L o c k e r pravi, da odo-bruje Hohenlohove predloge. Stavil pa bo iz-preminjevalne predloge, in predlaga že zdaj,, naj določijo za Kranjsko 12 namesto 11 mandatov. Z 19 proti 18 glasovom odklonijo Onciullov predlog, naj se najprej sklepa o porazdelitvi mandatov po posameznih kronovinah in potem šele o porazdelitvi po narodnostih. Stein nasvetuje, naj bi zboroval odsek le ob torkih in petkih, ne pa takrat, kot delegacije. Prihodnja odsekova seja bo v torek. — Dr. Šusteršič, dr. Kramar in dr. Adler so zahtevali zaman, naj bi odsek zboroval že v ponedeljek, a tozadevni dr. Krama-rov predlog so odklonili z 20 proti 13 glasovom.
nemške stranke o položaju.
Nemška ljudska stranka je sklenila, da obdrži nasproti vladi politiko proste roke.
Nemška napredna stranka naglaša neob-
tržen kumeser? Ke b biu enkrat iz babam fer-tik, b pa lohka uzeu kašnga velicga kužata in b ga pelu pud Tibuli na špencer, kokr tu delaja gespud tržen kumeser, al kokor maja raj, de se jm reče: gespud plackumedjont? Tam pud Tibuli b se lohka fozu, dokler b se m lebil; ke b pa enkrat zgubu lšt du špencerajna, b ja pa pucedu ke preke »Rož« u Juduska gasa na ene par kruglc. Prmejš, tu b biu lebn in zravn b še na biu nobenmo nč na pot, kokr sm zdej, in nobenga frdrusa b na biu več na svet. Na ta viža b mou jest šterndvejst ur cajta usak dan, kokr ga maja gespud plackumedjont in murbt b biu tud še kašn tku dobr člouk na svet, de b m zatu plaču eneh tritužent šterstu krone geholta na let, kokr ga plačaja gespude plackuedjonte. Ce b m pa nubedn na tou glih čist zastojn tiste kronce plačvat, b šou pa za Ion zdela kebre ukul luvit, de b na delal tulk škode pu svet. Na ta viža b biu jest ldem saj kej h nuc Na sodn dan b pa tud lohka udgovor dajau, kua sm delu na tem lubm svet; ke ga gespud plackumadjont na uja mogl dajat.
hodno potrebo skupnega nastopa vseh strank v obrambo pravic naše državne polovice nasproti Ogrski. Vlado hoče podpirati v boju z Ogrsko. Stranka prizna potrebo volilne preosnove, ki jo hoče pospeševati ,če se izpolnijo opravičene nemške zahteve. Stranka si pa hoče ohraniti proste roke v drugih zadevah. Pripravljena je za sporazumljenje med Nemci in Cehi, a pričakuje, da se konča zistem enostranskih koncesij Cehom.
nasprotniki volilne preosnove na delu.
Iz poročila odseka o volilni preosnovi sledi jasno, kako so na delu »veliki načelni prijatelji« volilne preosnove, da zavlečejo, kar le morejo, razpravo o volilni preosnovi. Prijatelji volilne preosnove (dr. Susteršič, Kramar in dr. Adler) so zaman zahtevali, naj bi zboroval odsek že v ponedeljek, a so propadli pri glasovanju. Pri glasovanju so se izkazali kot zavlačitelji volilne preosnove Poljaki, Italijani, veleposestniki, nemški napred-njaki, vsenemci in češki radikalci. Prijatelje volilni reformi so se pa izkazali: »Slovanska zveza«, krščanski socialci, Cehi, Rusini, Ru-muni in pa socialni demokratje. Naravnost se ljudski sovražniki ne upajo nastopiti, pač pa zahrbtno. Ljudstvo, bodi pripravljeno za obrambo svojih pravic!
prvi dementi nove vlade.
Hitro je pričela nova vlada z dementiji. »Lidove Noviny« so poročale, da pri prvi seji nove vlade ministri niso soglašali glede zakonite obrambe volilnih okrajev. Vladni br-zojav pa poroča, da je to poročilo neutemeljeno, ker o tej zadevi med vso sejo ni padla ni besedica!
vtisi o prvem beckovem nastopu.
Grof Lamberg je izjavil: Vtis ni splošno slab. Beck ni le mož v besedi, marveč tudi v dejanju. Nezadovoljen je z izjavami o češkem vseučilišču na Moravskem in o notranjem uradnem jeziku. Wastian je izjavil, da nas more rešiti le popolna ločitev od Ogrske. Poslanec Peschka je pričakoval odločnejše izjave z ozirom na ogrsko vprašanje. Poslanec Beurle je zadovoljen z izjavo Becka glede na Ogrsko. Poslanec Rizzi ni zadovoljen, ker se je sicer govorilo o moravskem, ne pa tudi o italijanskem vseučilišču. Čehi so neprijetno zadeti, ker se ni omenjala Moravska v stavku o narodih. Klumpar izjavi, da ni navdušen od vladne izjave, ki je slična Gautschevi. Položaj sodi skeptično. Nezadovoljen je, ker vlada ni podala tudi izjave o rešitvi jezikovnega vprašanja na Moravskem in v Šleziji. Hoff-mann-Wellenhof je zadovoljen, ker je vladna izjava glede Ogrske bolj povoljna, kakor vse dosedanje ministrske izjave. Zadovoljen je, ker je govoril Beck odkrito. V narodnih vprašanjih sodi Beck nekoliko optimistično.
velikanski shod proti mazarom
bo jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne v ljudski dvorani dunajskega magistrata. Govorili bodo poslanci dr. Lueger, Axmann, Steiner, Weis-kirehner, Bielohlavek in občinski svetnik vodja kršč. soc. delavstva Kunschak.
Češki minister rojak dr. pacak
govoril v »češkem klubu.«
Včerajšnje seje »Češkeg a kluba« se je udeležil tudi češki minister rojak dr. Pacak. Začasni klubov načelnik pozdravi Pacaka: Klub mu ostane udan in ohrani ž njim kolegi-alno prijateljstvo tudi na njegovem novem odgovora polnem mestu. A klub si hoče ohraniti popolno neodvisnost in samostojnost v obrambi narodnih koristij. Pacak pravi, da je že izpremenjena Ie njegova osebna funkcija, ne izpremeni pa nikakor svojega prepričanja in tudi ne svojih načel. Vsi vemo, da nastopijo v naši domovini in v tej državni polovici boljše razmere le, se doseže med Cehi in Nemci pošten in trajen »modus vivendi«. Za to je pa potrebna obestranska dobra volja in ne more se reči, da zdaj ni zato ugoden čas. Nadalje izjavlja, da je vstopil v ministrstvo na lastno odgovornost, ker je uvidel, da hoče biti Beck pravičen vsem narodom. Češki narod mora gledati, da pridobi moči. Klub vzame na znanje Pacakovo izjavo in prizna, da je postal Pacak minister, da ne trpi škode češki narod ter da ni prevzel nikake klubove obveznosti. Klub hoče ohraniti svojo samostojnost. Nadalje naglaša potrebo revizije ustave, razširjenje deželne avtonomije in ureditev državno-pravnega razmerja dežele češke krone. Klub pričakuje od nove vlade vsem narodom pravične, splošne, enake in tajne volilne pravice.
pred zasedanjem delegacij.
Med italijansko slovanskimi in nemškimi delegati je nastalo nasprotstvo, ker so italijanski slovanski delegati nezadovoljni, da zahtevajo Nemci zase v proračunskem odseku načelnika in njegovega namestnika, dasi nimajo večine.
SHOD TRGOVSKIH ZBORNIC.
Na Dunaju je napovedan od 11. do 13. sedmi shod avstrijskih trgovskih zbornic. Razpravljati nameravajo o znanem Korberjevem načrtu glede delavskega zavarovanja. Predlagati hočejo združitev zavarovalnic glede kake bolezni, nezgod in invaliditete. Zavarovalnice za slučaj bolezni naj bi vodili delavci, one za slučaj nezgod delodajalci vlada pa zavarovalnico za invaliditetno oskrbo. Zavarovani naj bi bili tudi mali obrtniki.
OGRSKA.
Ogrski delegati so sklenili, da kandidirajo za predsednika ogrske delegacije kneza Ess-terhazyja, za njegovega namestnika pa grofa Batthyanyja.
V	včerajšnji seji magnatske zbornice je slavil predsednik ogrskega kralja, ki je pred 39 leti dal Ogrski ustavo. Obsojal je nadalje napad na špansko kraljevo dvojico. Zbornica je odobrila nato indemnitetno, predlogo o vojaških novincih, o ureditvi inozemske trgovine in prometnih zadev. Izvršili so tudi volitve v kvotno deputacijo.
Poslanska zbornica je sklenila, da med zasedanjem delegacij ne bo meritornih sej.
zarubljene diete ogrskih poslancev.
Zarubili so 172 ogrskim poslancem diete. Zarubljenih je 19 poslancev zaradi dolgov ob volitvah, 159 pa zaradi starih dolgov, zaradi neplačanih alimentacij je zarubljenih 26, zaradi dolgov pri igrah 20 in 20 poslancev zaradi meničnih dolgov.
konservativno češko vei.e-posestvo.
Klub konservativnih čeških veleposestnikov je sklenil resolucijo, v kateri odobrava, ker je izjavil, da hoče varovati nasproti Og-ski, koristi Avstrije. Pospeševati hoče poizkuse narodnega sporazumljenja. Glede volilne preosnove ne izpremeni svojega stališča.
ruska gosudarstvenna duma.
Med razpravo dne 5. t. m. o agrarnem vprašanju je govoril poljedelski minister Sti-šinski. Poslanci so ga motili s klici: »Doli ž njim«! »Demisionira naj«! Med hrupom je zapustil minister dumo. Predsednik je spomnil poslance, naj ne motijo reda. Posl. Petrunkje-vič je zasmehoval politiko ministrov. Rekel je: Ministri naj se ne sklicujejo na naše domoljubje in naj ne izrabljajo te besede, ki je grozna, ker hočejo biti domoljubi oni, ki branijo avtokracijo in prelivajo judovsko kri. Profesor Herzenstein govori proti izvajanjem ministra in dokazuje, da so ministrovi statistični podatki malo važni. Grof Heyden nastopi proti napadom na plemstvo. Izjavi, da pristopi programu agrarcev. V seji dne 6. t. m. niso nadaljevali agrarne razprave. Razpravljali so o splošnem položaju države. Poslanci so dobili iz Kijeva, Ufara in Sinferopola brzojavna poročila o prestopkih policije. Nameravajo sestaviti komisijo, ki bo razpravljala o teh stvareh.
V	dumini seji 8. t. m. je odgovarjala vlada na interpelacije o brzojavkah »Vladnega Ve-stnika« o odpravi smrtne kazni. Aladin pravi, da si stojita duma in vlada nasproti kakor dva sovražnika, od katerih mora eden izginiti. Med zmernimi in radikalnimi strankami je nastala ostra razprava. Rodečev in Lednitzky sta na-glašala, da se mora strogo gledati na ustavno življenje, da ne bo zapleten car sam v revolucijo. Duma je izjavila, da preide na dnevni red glede vladne izjave, ker vse ljudstvo zahteva odpravo smrtne kazni in da v prihodnje smrtne obsodbe niso več čini pravice, marveč navadni umori. Državni svet je odobril volitve izvzemši 4 vsih dumnih članov.
kazensko postopanje proti članom gosudarstvenne dume.
Peterburška prokuratura toži 15 poslancev dume, ki pripadajo delavski stranki, zaradi veleizdaje, ker so izdali na delavstvo neki oklic. Sodišče je odstopilo tožbo najvišjemu senatu.
novi moskovski generalni guber-nator.
Iz Peterburga poročajo, da postane moskovski generalni gubernator general Rennen-kamf namesto admirala Dubasova.
spor v ogrski soc. demokraciji.
Med ogrsko socialno demokracijo ni edinosti. Delavci niso zadovoljni z »intelektuel-nimi« voditelji. Pri volitvah strankarskega vodstva se je to pokazalo. Dosedanji voditelj stranke dr. Gildner ni več izvoljen, trije bu-dimpeštanski »voditelji« so pa bili izvoljeni le z malo večino. Odstopiti je hotel tudi urednik socialno demokraškega lista »Nepzawa» Ga-rami, a je to opustil.
230 milijonov deficita.
Krasna bodočnost se obljublja Francoski pod upravo socialistov in prostozidarjev. To leto so ti ljudje tako gospodarili, da znaša državni proračun »malenkostno svoto« 230 milijonov, katerih ne vedo s čim pokriti. Vsa njihova politika obstoji v tem, da proganjajo cerkev, napravljajo dolgove in predpisujejo nove davke.
v rusiji zopet vre?
V Varšavi so zaprli 77 gospodov in žena najboljše družbe, ki so imeli tajni shod. Ustreljenega so našli na cesti agenta tajne policije Polikoya. Dne 7. t. m. so peli delavci po nekem shodu v Peterburgu na cesti marsei-llaiso in nosili rdeče zastave. Vojaške patrulje so takoj oddale salvo in streljale za delavci, ko so že bežali. Vojaki so takoj zasedli več mestnih delov. V Orenburgu je pa 2000 oseb prosilo pred ječo politične jetnike, naj nehajo s stradanjem. Dasi je bila množica mirna, je policija pozvala kazake, naj streljajo. Kazaki so oddali salvo. Ubiti sta bili 2, ranjenih pa 9 oseb.
kronanje norveškega kralja.
Švedski kralj se ne udeleži kronanja norveškega kralja Hakona, dasi je razmerje med Švedsko in Norveško prijateljsko. Tudi ne odpošlje zastopništva h kronanju kralja Hakona v isti cerkvi in z isto krono, s katero je bil kronan sam pred 34 leti.
skupni nastop mornarice trozveznih držav.
Po berolinskih poročilih nameravajo prirediti to poletje skupen nastop brodovja tro-
zveznih držav. V neko nemško obrežno trdnjavo bi priplule avstrijske in italijanske ladje, da se udeleže vaj nemške mornarice.
Štajerske novice.
š Iz Spod. Štajerskega. Naše dobro ljudstvo se silno veseli sijajne zmage kar nad tremi sovražniki: nemškutarji, liberalci in socialnimi demokrati, a tembolj pobiti so liberalci, katere silno bode v oči velika slovenska zmaga. Ne sumničenje, ampak gola resnica ie, za katero imamo polno dokazov, da so naši liberalci bili pripravljeni v slučaju ožje volitve voliti Wratschkota zoper dr. Korošca. To dejstvo in pa velika sila narodno-krščanske ideje štajerskih Slovencev, ki se je pokazala pri zadnjih volitvah, sta nam migljej, kam naj krene naša štajerska politika. Ona bodi odločno krščansko-narodno-socialna. Na liberalce se ji ni treba več ozirati, ž njimi ne iskati stika. Kajti v narodnih rečeh so oni večinoma prav nezanesljivi, so nam že ponemčili naša mesta in trge, v verskem obziru pa nam kužijo naše dobro ljudstvo, mu vcepljajo verski indife-rentizem ter nezaupnost in sovraštvo do narodne duhovščine. Kazaje na prodirajoč ger-manizem, če nismo edini, premagajo nas Nemci — so nas držali uklenjene v oni taki slogi, katero so zdaj sami porušili. A zadnje volitve so pokazale, da ima katoliška stranka sama veliko premoč nad nemškimi in nemškutar-skimi glasovi, ter bo prodirajoče nemškutar-stvo na krščanski podlagi lažje premagala sama, kakor pa v zvezi z liberalci. Treba jih pridobiti za krščanske ideje in pridobljeni so za slovensko narodnost. Tudi ob narodni meji velja to. Kajti posebno tam ostajajo Slovenci le tako dolgo narodni, dokler so krščanskega mišljenja. Ko se poliberalijo, se tudi ponem-čijo. Gojiti med štajerskimi Slovenci katoliško zavest, se pravi, narodno jih probujati in narodne jih ohraniti. To bo pa le tedaj mogoče v polni meri, ako se otresemo liberalizma in osnujemo Slovensko Ljudsko Stranko s krščansko - socialno - narodnim programom. V dobrem mesecu bodo štajerski Slovenci stali na volišču, da si izvoli četrta, kmečka skupina svojega zastopnika v državni zbor. Z ozirom na ravnokar minulo preteklost rečemo že danes, da je baš v kmečki skupini nemogoč kandidat liberalnega kalibra. S tem faktorjem bode moral računati prihodnji zaupni shod, ki bode postavljal kandidata. Katoliškim Slovencem katoliškega kandidata, sicer ga poman-dramo v prah, kakor smo liberalca Rebeka! Berks ni bil liberalec, Berks se je udeležil katoliškega shoda in je nastopal za verska načela. B e r k s o v mandat je katoliško-n a r o d n o p o s e s t n o s t a n j e, na katerem ne pustimo kakemu posameznemu liberalcu na ljubo nič spreminjati. In še nekaj! »Slov. Narod«, ki je začel izhajati v Mariboru, spravili so baš duhovniki na noge. Ko je pa postal liberalen, je takoj prvo v liberalnem duhu iz-išlo številko 400 duhovnikov vrnilo nazaj v Maribor. To versko-narodno zavest želimo onim štajerskim duhovnikom, ki so še naročniki »Domovine«. Izneverila se je že davno veri, tekom zadnjih državnozborskih volitev še pa narodnosti, zato, štajerski duhovniki, nazaj z »Domovino« v Celje! Ven ž njo iz krščanskih hiš! Ne ogrevajte si gada na lastnih prsih!
šlz svojih zaveznikov se norčuje celjska »Vahtarca«. Kranjskim liberalcem in štajerskim »Narodovcem«, ki so se toliko trudili za nemško zvezo, se v zobe smeje, ker so s svojim Rebekom tako sramotno pogoreli. Tudi jim pravi, da si niso mogli izbrati bolj nerodnega kandidata kakor ključavničarja Rebeka.
š Zakaj je dobil Vračko toliko glasov? »Domovina« v dolgem uvodniku prodaja vodeno teorijo, zakaj je Vračko pri zadnjih državnozborskih volitvah dobil nad 7000 glasov. »Domovini« celo stvar prav lahko v kratkem pojasnimo: Rošev protikandidat v splošni kuriji za deželni zbor tudi ni dobil znatno manj glasov, kakor Vračko. Za Roševcga protikandidata so pa glasovali samo socialni demokratje. Če se pomisli, da so volili Vračkota sedaj razven značajnih socijev tudi vsi nemškutarji in nekaj Nemcev, se številki 7000 ne smemo čuditi. V kolikor je pa kmečko ljudstvo glasovalo za Vračkota, je bilo prisiljeno iu zapeljano k temu od nemškutarjev, od kojih je materieino odvisno. To nam kažejo n. pr. Pristova v šmarskem okraju, kjer jc ljudstvo odvisno od jajčjega barona Zupanca. Dobrina v rogaškem okraju, kjer komandira Straschillov zet itd. Res je tudi bilo za Vračkota nekaj »Štajerčevih« privržencev, a te imate na vesti »Slovenski Narod« in »Domovina«, ki pred slovenskim ljudstvom blatita ono duhovščino, ki je prva in edina vodila štajersko slovensko ljudstvo po edino pravi versko-narodni poti. Stari izrek pravi: »Udari pastirja in razkropil boš čredo!« Tega gesla se drži tudi »Domovina«, ki zistematično iz-podkopava ugled duhovščine na Spod. Štajerskem. O tem naj premišljuje, pa si bo prihranila vse jerimijade o zadnjih volitvah.
š V e I e n j e. Dne 8. t. m. je bil tu zaupni volilni shod IV. kurije. Kandidat Šaleščanov misli biti g. Miha V o š n j a k.
š Maribor ali Celje? Katero mesto ima bolj prav? Katero je bolj nemško? Mariborci dra. Derschatta preklinjajo in zaničujejo, ker je prevzel ministrstvo, Celjani so 11111 pa po svojem Rakuschu in dru. Gregorju čestitali k ministrski časti. Bolj praktični so že Celjani: dr. Derschatta jim bo svojo zahvalo že v primerni obliki poslal. Bolj značajni in dosledni so pa Mariborčani. Ti so vedno enako nemški, Celjani pa slavijo danes Wolfa, jutri Schonererja, danes Foreggerja, jutri dr. Der-schatto.
š Velika pevska in narodna slavnost v Rušah sc bode vršila 15. julija v prid zopetne zgradbe Zigertovega stolpa na Pohorju. »SI. pevsko društvo v Ptuju« si je izvolilo letos prijazno, starodavno in najbolj narodno - zavedno vas Ruše na vznožju rebnega Pohorja za kraj svojega pevskega koncerta. 15. julija naj bo dan navdušenja, nekak praznik za obmejne Slovence po Kozjaku in Pohorju. Zberite se isti dan vsi v Rušah in pokažite, da je še v vaših prsih kaj narodnega čuta, da vas še niso vseh pogoltnila nenasitna nemčurska žrela! Pa tudi vi drugi slovenski rojaki! Po-setite 15. julija obmejne rojake v mogočnem številu! Satna vaša prisotnost jih bo že navdušila ter jih storila narodno-ponosne. Ruše pa se tudi že pripravljajo, da sprejmejo svoje posetnike najprisrčneje in jim storijo urice, ki jih bodo tamkaj prebili, najbolj zabavne in kratkočasne. Slavna društva po Slovenskem Štajerju in drugod, zlasti ona v obližju Ruš kakor n. pr. po Slovenskih goricah uljudno prosimo, da žrtvujejo isti dan Rušam in da prihitijo polnoštevilno o vsakem vremenu. Železniške zveze so zelo ugodne, v Rušah je 5 zelo prostornih gostiln, na javnem trgu pa se že gradi osem velikih pokritih šotorov. Oskrbljena je slavna šoštanjska godba, gradi se že »strašansko« zanimiv »Pohorski muzej«, veliko narodno gledišče itd. Razven slavnega pevskega društva v Ptuju in slavne šoštanj-ske godbe so obljubili sodelovati: častite narodne dame mariborske, cenjeno Bralno društvo v Lembahu«, slavna »Ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Št. Lovrencu, slavno akademično društvo »Tabor« v Gradcu itd. I)o svidenja 15. julija v Rušah.
š »Štajerčev« pristaš pod ključem. Od Sv. Trojice v Slov. goricah se nam poroča: Zaprli so 25. maja gospoda Franc Siitza, znanega »Štajerčevega« mešetarja in vojskovodja Wratschkove armade pri Sv. Trojici, ker je na sumu požiga svojega gospodarskega poslopja v Gornji Senarski. Na križevo je od maše idočim kmetom široko stoječ kazal lepake Wratschkove na svojih vratih. A moral je zapustiti lepake in celo agitacijo. Prihranjena mu je žalost, da ni videl groznega poraza svojega prijatelja.
š Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev lectarja Lojzeta Gunther kot načelnika in posestnika Jakoba Pirnata kot podnačelnika okrajnega zastopa v Slovenjem Gradcu.
š Promocija. Danes dopoldan je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava c. kr. avskultant g. Ivan Hicelberger.
š Obesila se je v Gradcu 78 let stara kuharica Ana Gradišnik v podstrešju hiše, v kateri je stanovala. Vzrok samoumoru so siromašne razmere.
š Poroči se dne 11. t. m. v Petrovčah g. Milan Datiček, not. kandidat v Celju z gosp. Minko Bergmanovo iz Žalca. Novoporočen-cema in zvezanima narodnima rodbinama naše čestitke!
š Utopljenca našli. Pred dvema mesecema je iz Ormoža izginil trgovec Josip Janžekovič. Vse poizvedbe so bile takrat zaman, po Janžekoviču ni bilo nobenega sledu. Mi-noli mesec so pa pri Varaždinu potegnili iz Drave tnoško truplo, v katerem so sedaj sorodniki spoznali Janžekoviča. — Janžekovič je najbrže ponesrečil; imel je namreč navado, si hladiti glavo v Dravi, če je kedaj nekoliko več pil. Pri takem kopanju glave se mu je skoraj gotovo v Dravo izpoddrsnilo in se ni mogel več rešiti.
š Pretkan slepar. Pri gostilničarju Andreju Juršič v Makolah se je okoli 20. maja oglasi! mlad človek, ki se mu je predstavil kot Ludovik Vincenc pl. Ursulaberg-Pleschiu-tschnigg. Rekel je, da pride v par dneh za njim njegov varh, ki bo kupil zanj gozdove grajščine Stattenberg. Na podstavi teh na-vedeb si je pridobil Juršičevo zaupanje v toliki meri, da mu je dejal skozi cel teden vso najboljšo oskrbo in mu nazadnje še posodil svojo uro in verižico v vrednosti okoli 140 kron. Ko je imenitni gost te stvari dobil v roke, je izginil kakor kafra, vendar se je orožnikom posrečilo, ga zalotiti v Konjicah, kjer je svoje sleparije nadaljeval. Izkazalo se je, da se mladi mož piše le Vincenc Pleschiutschnigg in da si je na krstnem listu in domovnici plemstvo sam podelil. — Izročili so ga sodišču v Slov. Bistrici.
š Iz kopališč. V Rogaški Slatini je bilo do konca minolega meseca 148 strank, v istem času pa v Gieichenbergu 243 strank. Rogaška Slatina zaradi svojega izzivalno nemškutars-kega značaja zelo nazaduje. Slatinski gostje so z večine Hrvatji, Slovenci in Ogri. — Ze pred nekaj tedni smo trdili, da je deželno kopališče v Slatini pasivno, vsled česar bi je naj dežela prodala.
š Tudi »popravek«! Prejeli smo sledeči dopis: Slavno uredništvo! V smislu § 19. tiskovnega zakona prosim,da sprejmete z ozirom na notico »Posledice volitve na Štajerskem« ponatisnjeno v Vašem listu dne 5. junija 1906, št. 127 sledeči popravek: Ni res, da sem jaz vlačil Rebekov voz po svetu in da sem ruši-telj štajerske sloge, marveč je res, da jaz nisem za kandidaturo g. Ivana Rebeka nikdar storil koraka in tudi nisem zanjo zinil besedice. Z odličnim spoštovanjem dr. Ljudevit Stiker. Celje, dne 7. junija 1906. — Mi seveda vzdržujemo svoje poročilo, ker je naš dopisnik velezanesljiv. Vam pa, gospod doktor, prav radi verjamemo, da za Rebekovo kandidaturo niste ničesar storili, ker to je skuhal Roš, pač pa za Rebekovo »izvolite v«. Na take juristične »knife« se Vam ne vsedemo, da Rebekovega konkretnega (stvarnega) voza niste vlačili, ker ga Rebek nima, pač pa njegov politični voz. Sploh Vam pa poprav-kanje odsvetujemo, ker se boste sicer zamerili svojim liberalnim prijateljem. Uredništvo.
Dnevne noulce.
+ Proti razločltvi katoliškega zakona je
protestiralo 7925 avstrijskih občinskih za-stopov.
+ Osebne vesti. Svetnik pri deželnem nadsodišču v Trstu g. Karol D e j a k je imenovan za dvornega nadsvetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju. — Koncipist deželne vlade kranjske g. Leon Grassclli je imenovan za okrajnega komisarja in konceptni prakti-kant deželne vlade g. Ant. Menzinger za deželnovladnega koncipista. — Deželnovladni konceptni praktikant g. Vincenc Borštnar je prestavljen v Radovljico, deželnovladni konceptni praktikant g. Henrik S t e s k a je prideljen okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico.
+ Družbe sv. Cirila in Metoda velika skupščina bode letos vLogatcu. Z navdušenjem so sprejeli to družbino ponudbo vrli Logačanje.____ ,
+ Občinske volitve v Čatežu ob Savi. Rekurz nasprotnikov proti občinskim volit-vam v Čatežu na Savi je odbit.
H Liberalno učiteljstvo. Luka Jelene je na zborovanju »Učiteljske Zveze« v Šoštanju seveda zabavljal proti edinemu poslancu učitelju v kranjskem deželnem zboru. Proglasil je, da morajo učitelji izbrisati poslanca Jakliča iz svojih vrst. Klical je: »Sramota njegovemu spominu!« in liberalni vzgojitelji so dali svoji omiki duška v viharnih klicih: »Fej! Sram ga bodi! Pereat«. Tako torej rešujejo liberalci vprašanje učiteljskih plač. Luka Jelene je naravnost nalagal učitelje, da je Jaklič na shodu v dvorski vasi rekel, da bo že preprečil izboljšanje učiteljskih plač o svojem času«. Tega Jaklič ni govoril, ampak le naglašal, da ne bo kot kmečki poslanec zato, da bi se zvišala bremena kmečkemu stanu. Pa Luka Jelene ni tako resen mož, da bi pazil na take podrobnosti. On je spuščal grozno kopje svojega zabavljanja v »klerikalnega zmaja« v »klerikalni bič« in v »slabe zglede cesarskega Dunaja«. No. sedaj naj pa liberalni učitelji povedo, koliko se bo njihovo gmotno stanje izboljšalo vsled Jelenčevega zmerjanja! Poslanec Jaklič vživa tako splošno zaupanje svojih vo-lilcev ,da ga Jelenčevo zabavljanje prav nič ne omaja.
+ Dunaj ali Budimpešta? V Dalmaciji so duhovi razdvojeni. Zmag hrvaške opozicije, nenavadno hitri vspeh reške resolucije, srbske simpatije za neodvisno Košutovo stranko in zavožena avstrijska politika v Bosni, to vse je našlo glasen odmev v Dalmaciji, ki jo zgo-dovinskopravne zahteve tesno združujejo s Hrvati. Zato baje poskušata cesarski namestnik Nardelli in zadrski škof Dvornik ustanoviti novo »avstrijsko« stranko. »Narodnemu Listu«, ki je prvi prinesel to vest, oporekajo drugi listi in zagotavljajo, da imenovana dva dostojanstvenika ne mislita na ustanovitev nove stranke, vendar namigujejo, da gotovi krogi niso zadovljni z dosedanjimi dalmatinskimi poslanci, ki več ali manj odkrito simpatizirajo z reško resolucijo. Na vsak način se ima Dalmacija v kratkem odločiti, ali jo bo ubrala za Hrvati in Srbi, ali pa se oklenila Dunaja. V tem vprašanju je težko svetovati, dalmatinski poslanci pa stoje pred težko alternativo. Prvo je pač, izvojevati si pravo ljudsko zastopstvo s pomočjo moderne volilne reforme in potem solidarno z Jugoslovani nastopati novo pot.
+ Le malo treznejšega mišljenja — pa bode drugače. Uredništvo »Slov. Naroda« je včeraj zopet izkuhalo nekaj, s čitnur hoče ko-mandirati celo Ljubljano. »Narod« pravi, da se v »Unionu« zabavlja čez liberalce. Stvar pa ni taka. »Union« je nestrankarsko podjetje, če pa »Narod« hoče izvedeti, kje se najhujše zabavlja čez njegov terorizem, naj gre v — »Narodni dom«. Tam in drugod po Ljubljani se proti temu veliko bolj zabavlja, ker ta terorizem hoče vse le moriti. Za shode je pa »Unionova« dvorana ravno tako za vsakega prosta! kakor n. pr. arena »Narodnega doma«, kjer so se vršili še mnogo hujši socialno-de-mokraški in »klerikalni« shodi, kakor v dvorani »Uniona«. Ali se radi tega ne sme v »Narodni dom«? Tudi v dvorani »Mestnega doma« je bil pred meseci shod, na katerem je govoril dr. Susteršič. Ako pa komu ugaja bolj dvorana »Uniona«, ker je tudi za shode v Ljubljani najbolj pripravna in jo plača, je družba s tem zadovoljna. Ako hočejo imeti pri »Narodu« špas,da se bo zabavljalo v »Unionu« čez »klerikalce«, naj pa narodno-napredna stranka priredi shod v dvorani »Uniona«, pa bo konec besedi.
+ Deputacija poštnih pomožnih uradnikov v trgovinskem ministerstvu. Poštni pomožni uradniki so odposlali v trgovinsko ministerstvo odposlaništvo, da naznanijo svojo nezadovoljnost, ker je zadnji državni zakon le
deloma ugodil njihovim zahtevam. A v trgo-, vinskem ministerstvu so kratko odbili njihove zahteve. To postopanje je vzrok, da se je pojavilo med poštnim pomožnim uradništvotn novo gibanje nezadovoljnosti. Preurediti nameravajo veliko manifestacijo, pri kateri sklenejo, kaj da naj store. Najbrže sklenejo novo pasivno resistenco.
-f Vladne Benjamine je po pravici imenoval nedavno v seji mestnega sveta v Trstu slovenski zastopnik dr. R y b a f Italijane. Lahi upoštevajo dr. Rybara in zato mu »Pic-colo« na dolgo in široko odgovarja. List tržaške sinagoge se nasproti slovenskemu zastopniku sklicuje na izjavo Gaučevo, ki je v parlamentu označil za krivično razdelbo mandatov po zgolj aritmetični večini in naglašal, da ima pri razširjenju volilne pravice odločevati tudi ekonomska, davčna in produktivna moč različnih narodnosti. To je zadnje polletje vedno premlevanj argument istrskih in dalmatinskih Lahov. »Piccolu« pa treba enkrat za vselej povedati, da ni volilni reformi treba ozirati se na opravičene aspiracije narodnosti, ki doslej niso mogle vsled starega volilnega zistema priti na površje. V kulturne in ekonomske sile primorskih Slovanov se niso mogle doslej razviti, ker se jim ni dovolilo zastopstvo, primerno njihovi numerični višini. Ce bi istrski Slovani bili kaki Hunhuzi ali Bakširi, bi bilo italijansko stališče pravo, toda razmere so zdavna že drugačne. Numerični sili Slovanov se pridruži njihov kulturni razvoj in napredek, ki se ne da utajiti. Zato je treba računati tudi z njihovimi aspiracijami, ne pa z italijanskim »status quo«, ki spada v stari in umirajoči beneški režim. »Piccolo« pa hoče tudi numeri-čno moč Slovanov utajiti in pravi, da je v Dalmaciji leta 1870 bilo že 60.000 Italijanov, dočim ji hvladna štatistika zdaj izkazuje komaj 16.000. Seveda, od leta 1870 se je marsikaj izpremenilo. Lahi bi morali vedeti, da je od tistih 60.000 dalmatinskih Italijanov bilo tri četrtine posili Lahov, kojih potomci se imajo za sedaj po pravici za Hrvate. Laški vladni Benjamini le vstopite med ostale menj privili-girane Jakobove brate in upozabite na čase laške oligarhije v Primorju.
X Kje so denuncijantje! Ves svet ev. da so največji denunciantje klerikalci; saj žive od tega. Kdor tega še ni videl, se je lahko poučil iz narodno-radikalne »Omladine«,* ki vpije že celo večnost o katehetih-denunci-antih itd. Ona pa vse drugače! Ona se kar cedi same plemenitosti! Ta mesec se odločuje usoda nekaterih suplentov na naših gimnazijah, bodo-li nastavljeni definitivno ali ne. Mej drugimi prosi za definitivno službo že neštetokrat tudi neki suplent v Kranju, mož, ki je liberalcem in radikalcem trn v peti. Ker je zdaj odločilni trenutek, prinaša idealno nadah-njena »Omladina«, ki ne pozna, seveda, mržnje do nikogar, na prvem mestu notico o dotičnem suplentu, češ, da večkrat do krvi rani kakega dijaka, da je to »moderni pedagog«, da zaradi njega pojema veselje do telovadbe in slednjič ga — s hinavsko proti deželnemu šolskemu svetu zavitimi očmi — priporoča v avanzma. Tako obrekovanje je naravnost ostudno. In kako naj se imenuje tako »priporočanje v avanzma?« Pa taki ljudje očitajo drugim de-nuncijanstvo! Tako lagati in ubijati moža, ki zasluži že zdavna, da bi bil definitivno nastavljen, to je vitežko, to je plemenito, to je — narodno-radikalno!! Vesela nam majka!
X Pozor! Iz Gansbacha na Badenskem smo dobili poročili, da v tamošnji papirnici dela mnogo Slovencev in Hrvatov. Srčno bi želeli kakega slovenskega duhovnika. V počitnicah si utegne kdo izbrati pot preko Ba-denskega. Prosimo v tem oziru obvestila na naše uredništvu, da povemo podroben naslov.
+ K občnemu zboru kmetijske družbe. O tem občnem zboru smo poizvedeli marsikaj, kar je jako značilno. Z ozirom na nastop gospoda Legvarta smo poizvedovali in čuli, da gospodu Legvartu gospod ravnatelj Pire ni nič povedal, da glavni odbor kandidira gospoda kanonika Kalana, tako da gospod Leg-vart do volitve o tej kandidaturi ni ničesar vedel. Zakaj je gospod Pire tako postopal, nam je postalo jasno iz njegovega govora, s katerim je odgovarjal na koncu shoda gospodu Juvančiču in katerega glavne »misli« smo danes omenili v uvodnem članku. Zasluga za zadnje pojave na občnem zboru kmetijske družbe jc zopet Pirčeva. Ves njegov nastop je bil dobro premišljen manever, ki je bil pa tako po Pirčevo neroden, da smo ga dobro pregledali. Pire je obogatel in zdaj bi rad bil poslanec in komandant. Ce hoče ad hoc imeti politično stranko, naj si jo le naredi, a če misli, da je to namen kmetijske družbe, se jako moti.
+ Vzprejem v c. in kr. kadetne šole. Kdor želi biti vzprejet v pehotno kadetno šolo, mora vložiti prošnjo do 15. avgusta in sicer pri dotični kadetni šoli. V prvi razred se sprejemajo
mladeniči med 14. in 17. letom, ki Imajo vsaj štiri razrede srednjih šol in odgovarjajo stavljenim zahtevam.
—Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani priredi s svojimi člani izlet dne 10. junija 1906 V prijazne Mekinje. Ondi bode imelo v Marijini cerkvi sv. mašo ob 10. uri, pri kateri poje društveni zbor, popoldne ob pol štirih pa veselico v Mekinjah s sodelovanjem tamburaškega zbora mekinjskega izobraževalnega društva s sledečim sporedom: 1. Dr. G. Ipavec: »Oblačku«, moški zbor. 2. J. Aljaž: »Dneva nam pripelji žar«, moški zbor. 3. L. Hudovernik: »Naša zvezda«, moški zbor z bariton solo (J. Erman). 4. H. Vo-larič: »Colničku«, moški zbor. 5. »Sokolska koračnica«. 6. V. G. Brož: »Na valovih Jadranskega ntorja«, sloviti valček, 7. »Koš-nica«, koračnica. 8. Farkaš: »Venec hrvatskih narodnih pesmi«, udarja tamburaški zbor mekinjskega izobraževalnega društva. »Pla-ninka«. 9. »Klepetec«, burka v enem dejanju. 10. »Smola«, veselo igra v enem dejanju. — Vstopnina: Sedeži prve vrste po 1 K. druge vrste za ude po 30 h, za neude po 50 h. Po veselici sestanek društvenikov in prijateljev na vrtu pri Fischerju v Kamniku s petjem zborov obeh društev in tamburanje me-kinjskih tamburašev. K veselici in sestanku prijatelje obeh društev prijazno vabimo.
—	Zanimiv priroden dogodek na Gorenjskem. Poleg vasi P o 1 j č e, Begunške tare, uro od Radovljice pod gorami, so preteklo sredo med 3. in 4. uro popoldne začuli ljudje na polju, kako je v gori kraj sv. Petra jelo bu-čati in pokati, kakor bi se lomilo skalovje. Prišlo je od vrha gore in se bližalo podnožju, bu-čalo in treskalo je pod zemljo v enomer, pri tem se je drevje v gozdu lomilo kakor med najhujšim potresom. Hkratu pa šine iz zemlje ognjen steber, ki se je špiralasto vil k nebu, na svojem vrtincu pa nesel hosto, ki jo je vrtil v zraku. Za tem pa se v ognjenem stebru za-čuje grom, kakor bi gora razpočila in bel dim se je zvalil po vzduhu. Vsled hudega zračnega pritiska je nastal tak vihar, da je vrgel nekega starčka, gredočega po cesti, na tla. Na mesto izbruha se je našlo težko čudno po smoli smrdečo črno kamenje. — Poskrbljeno je, da se stvar znanstveno preišče.
—	Velik hotel ob Bohinjskem jezeru namerava zgraditi ljubljanski občinski svetnik g. Prosenc v družbi z nekim konsorcijem, o katerem pa ne vemo, ali je domač ali — tuj. Hotel bi bil trinadstropen.
—	Stavka trgovskih pomočnikov je v Brodu na Savi.
—	Stavka usnjarjev. V zagrebški tovarni usnja je izbruhnila stavka, ker vodstvo tovarne ni ugodilo zahtevam delavstva.
—	V apnenici utonila je dve leti stara hčerka posestnika Antona Lemuta iz Šmihela, okraj Senožeče.
—	Najden mrtvec. V hlevu Otokarja Reit-terja v Slovenjem Gradcu so našli tr.uplo rudarja Janeza Vovka iz Vikre, okraj Krško.
—	Tuji avtomobilisti na Koroškem. Jutri privozijo na Koroško avtomobilisti takozvane »Herkomtner Fahrt«. Med udeleženci vožnje je tudi pruski princ Henrik, brat nemškega cesarja. Jutri prenoče v Celovcu, nakar v ponedeljek nadaljujejo vožnjo proti Tirolski. Na poti so imeli že več nesreč. En avtomobilist se je smrtno ponesrečil. Vseh vozov na dirki, ki se je začela v Frankobrodu, je 155.
—	Vsled veselja se ji je zmešalo. Na Su-
horu se je dne 2. junija 191etnemu dekletu duh omračil od samega veselja. Njen brat namreč ji je iz Amerike pisal, da ji bode odslej vsaki mesec pošiljal 100 kron in to jo je zmešalo. Odpeljali so jo že v deželno bolnišnico.
—	Veliko Jermanovo posestvo v Begunjah na Gorenjskem sta kupila domačina g. Fran Dolenc, trgovec v Škofji loki in g. Anton Pečenik, župan v Podnartu za znesek 350.000 kron. Gozdi so pač najlepši na Gorenjskem.
—	Velik požar v Starem trgu pri Ložu. Binkoštno soboto ravno opoldne začul se je po naši celi dolini žalosten glas zvonov, kateri je naznanjal, da je lepa vas Staritrg v plamenu. Prišlo je to tako nenavadno, tako nepričakovano hitro, da ubogim ljudem ni bilo mogoče razun sebe in živine ničesar dru-zega rešiti. Dasiravno so bile domača in sosedne brizgalne takoj na licu mesta, vendar ni bilo mogoče ničesar ubraniti, kar si je neizprosni element izbral v svojo žrtev. Vzrok je bil namreč ta, da je ravno v času, ko je začelo goreti, razsajal hud vihar in je bilo naenkrat več poslopij v plamenu ter so gasilci, katerim gre vsa čast, mogli le sosedna, bolj oddaljena poslopja varovati, ker vsled viharja bila je vsa vas v nevarnosti. A ne samo neumornemu trudu gasilcev, ampak tudi vsem drugim, ki so nam prihiteli v tej hudi sili na pomoč, osobito nekaterim gospodom, go-spem in gospodičnam', ki so pri gašenju z občudovanja vredno vztrajnostjo in marljivostjo sodelovali, se imamo zahvaliti, da ni danes cela vas kup pepela in razvalin. Pogorelo je devetim gospodarjem vsega skupaj dvajset poslopij. Škoda je cenjena na 100.000 kron, a zavarovanje znaša komaj petino cenjene škode, katera se pa sedaj niti prav določiti ne more. Ubogim pogorelcem zgorela je vsa obleka, razun te, ki so jo imeli na sebi, vse pohištvo in orodje, nekaterim celo, kakor se govori, tudi nekaj denarja. Kako je ogenj nastal, se ne ve natanko. Sodi se, da po otrocih. Obračamo se torej z najponižnejšo prošnjo do usmiljenih src, da pomagajo tem revežem v nesreči. Vsak najmanjši dar bodisi v denarju, obleki ali živilih se bode z naj-vejčo hvaležnostjo sprejel. Dokler se ne sestavi pomožni odbor za pogorelce, naj se blagovolijo darovi pošiljati na uredništvo »Slovenca«, katero bode tako prijazno in iste izkazovalo. Dobrotniki, usmilite se ubogih po-goretcev, kateri so v večini kajžarji z veli-
kitni družinami, ter gostačl, ki so pri istih stanovali in ki niso bili prav nič zavarovani.
—	Velika škoda na Krasu. I zGorice poročajo: Sobotni vihar je napravil na spodnjem Krasu strašansko škodo, zlasti na sadju in trtah. Po polju je vse križem. Hujše ko toča!
—	Toča v Furlanijl. V nedeljo je napravila toča, ki je padala med Ronkami in S. Zanutom v Furlaniji prav mnogo škode. Toča je padala samo 5 minut, a padlo je je toliko, da je ostala čez 1 uro neraztaljena na polju in se je zdelo, kakor da bi bilo polje pokrito z ledom. Pri ti priliki je ubila strela tudi neko osebo, ki je vedrila pod nekim drevesom.
—Huda nesreča. V nedeljo dopoldne so v Šmartnem pri Kojskem fantje postavljali bar-jarje za javni ples. Bilo je pa poleg tudi več vaških otrok in med temi tudi 31etni France Bizjak. Ko so fantje z voza razkladali težke deske, ki so bile namenjene za barjarje, padla je ena takih na imenovanega 31etnega dečka in ga tako poškodovala na rokah in sploh na vsem telesu, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Zdravniki so takoj spoznali, da se nahaja deček v smrtno nevarnem stanju. Da bi ga, če le mogoče ohranili pri življenju, izvršili so na njem neko operacijo, ki pa ni nič pomagala kajti deček izdahnil je v torek svojo dušo.
—	Ponesrečeni rojaki v Ameriki. V Ely Minn. je v rudniku ubilo rojaka Josipa Ko-ceto. — Na železniškem tiru pri Winter Oua-rters v Utah so našli kovčeg nekega Antona Verhovca.
—	Zaradi žensk so se sprli kmetje v neki gostilni v Banjšici blizu Kanala na Goriškem. Kmetje iz Lokavca so se lotili Banjšcev z noži. V gostilni sami so zaklali Ivana Markiča, njegovega brata Josipa pa smrtnonevarno ranili.
—Razpisana služba. Na Kranjskem je razpisano mesto c. kr. gozdarskega tehnika. Želeti bi bilo, da se to mesto podeli Slovencu, ker znano nam je, da se oglasi dovolj Slovencev za to službo. Vlada pač ne bo mogla prezreti v slovenski deželi slovenskih prosilcev.
—	Pogreb Franceta Porente. Kako so občutili izgubo umrlega tovariša in sočustvovali ž njegovo žalostno usodo njegovi ožji to-variži »Daničarji« in vse slovensko dijaštvo, je pokazal lepo njegov pogreb v soboto 2. junija ob treh popoldne. Ze pre!je je prihajal pogosto dijak za dijakom, da vidi zadnjikrat dragega tovariša, ki je ležal na odru do cela ne-izpremenjen, prav kakor bi spal z resigniranim a vendar jasnim izrazom na obličju. Ob njem sta čuvala vedno po dva tovariša iz »Danice«. Od principa, da se denar za vence bolje porabi za druge namene, ste abstrahirali to pot »Danica in »Straža«, kakor tudi tovariši Daničarji da ni bil pogreb nadepolnega mladega moža v tujini tako žalosten. Cvetje naj spremlja v grob prerano utrgani cvet... Nad 100 slovenskih dijakov vseh društev, Daničarji korporativno, zastopniki hrv. kat. akademiškega društva »Hrvatske« in srbskega akademičnega društva »Zore« in slov. kat. izobr. društva »Straže«, so spremljali pokojnika na zadnji poti. Pokopal ga je njegov tovariš, častiti g. cand. phil. France Rebol. Po nagrobnici »Blagor mu . .« izpregovori tovariš predsednik »Danice« phil. Mirko Božič umrlemu v slovo. Daničini pevci zapojo še Ferjančičevo skladbo »Pokojnemu v slovo«; nato se izprazni polagoma krasno ležeče pokopališče v Doblingu, kjer ima umrli tovariš svoj grob. Danica žaluje za njim do prvega občnega zbora v prihodnjem tečaju in zbira prispevke za nagrobni spomenik.
—	Vesela slovesnost se je obhajala dne 31. maja letos v Kandiji pri Novem mestu. — Občespoštovanemu in priljubljenemu županu velike občine Šmihel-Stopiče, blag. g. Josipu Zu rc je bil ta dan pripet zlati križec na zaslužna prsa. To je bil časten dan za mnogoštevilne prijatelje slavljenčeve, zlasti še za občinski odbor in celo občino Šmihel-Stopiško, ia ima takega načelnika. Delovanje g. župana e zelo raznovrstno, pa v vsakem oziru vzor-io. Bodisi kot hišni oče in gospodar, gostil-ličar, načelnik krajnega šolskega sveta, cest-lega odbora ali kot župana največje kmečke )bčine na Kranjskem, deluje tako marljivo in ^zgledno, da je vreden najvišje pohvale. Kako leluje za blagor svoje občine, spričujejo šole, fi so se za njegovega županovanja sezidale v stopičah in Podgradom in se bodo še postaje po njegovem prizadevanju po drugih kra-ih obširne občine. Povsod ima g. župan .pa-:no oko za potrebe svoje občine. Kako rad »omaga vsakemu s svetom pa tudi dejansko. )o vsakega je prijazen in ljubeznjiv, ne samo lo gospoda, ampak tudi do kmeta, zato ga 'si ljubijo in čislajo. Priča tega so mnogošte-ilne častitke, ki so mu došle od raznih krajev
; odlikovanju, zlasti pa še na dan njegove slo-'esnosti. Ta dan zbrali so se na povabilo g. podžupana v gostoljubni hiši slavljenčevi ob-inski odbor, cestni odbor, krajni šolski svet i povabljeni gosti, da prisostvujejo slovesni Jročitvi zaslužnega zlatega križca. Okrajni lavar, g. baron Rehbach je povdarjal zasluge . župana in potem mu pripel zlati križec. Na iegov poziv so vsi pričujoči s trikratnim »Ži-io« zahvalili presvitlega cesarja, mestna god-a je zasvirala cesarsko pesem. V imenu obč. dbora je častital slavljencu načelnik odbora, i ie slavnost priredil, g. vodja kmetijske šole • Dolenc. V imenu cestnega odbora je izre-el častitke g. Majzelj. Ginjen se je zahvalil : župan. Med sviranjem godbe in spušča-iem raket izrekle so se še razne napitnice v as t g. županu in njegove častite družine. Po-Jbno lepa je bila ona milost g. prošta Elberta, dniev vseh pa je bil, da Bog ohrani g. župana i celo njegovo hišo še dolgo vrsto let. V trati spomin na prelepo slavnost so se vsi ude-ženci fotografirali skupno z blago družino g. ipana.
—	Pogreb g. Josipa Rotta. Lep pogreb bil v Zagorju ob Savi dne 4. t. m. Pokopan bil 94!etni starček Josip Rot. Binkoštno
soboto dopoldne je umrl. K pogrebu še Je zbralo občinstvo vvelikem številu. Udeležil se je novi g. župan in mnogi odborniki; Marijina družta z zastavo itd. Pokopavali so člani »De-lavsKtga bralnega društva«. Pogreb je vodilo šest gospodov duhovnikov ob spremstvu rudniške-godbe. G. dekan A. Zlogar je ob odprtem grobu govoril kratko slovo častitemu starčku. Rajni je bil sin bratskega nam naroda češkega. Previdnost božja ga je pripeljala med nas. Izbral si je družico Slovenko in v srednjemeščanskih razmerah ustanovil druži-nico, ki jo je odgojil v smislu sv. katoliške cerkve. Kot pravi Ceh je- rad prepeval. Za časa njegovega bivanja v Ljubljani je bil njegov dom nekakšno ognjišče, krog katerega so se v domačem krogu zbirali prijatelji godbe in petja. Bil je mož vseskozi katoliškega mišljenja in prepričanja. Do zadnjega je častil Vsemogočnega in mater Marijo v materinskem češkem jeziku. Enega sina je posvetil sv. cerkvi. Ta je sedaj župnik v Zagorju. Najstarejšo hčer ie tudi cerkvi daroval. Bila je opatinja med bratskim narodom hrvaškim na Reki. Dve hčeri pa kot učiteljici delujeta med nami istotako v duhu rajnega očeta. Tako je umrli g. Josip Rott lahko zatisnil oči v zavesti, da je po svoji moči dobro izpolnil nalogo, ki mu jo je Vsemogočni določil na zemlji. N. v m. p.!
—	Kongres hrvaških zionistov. V Oseku nameravajo židovski dijaki abiturijenti prirediti začetkom avgusta drugi zionistiški kongres.
—	Poročil se je gospod Leopold Kopač, posestnik, klobučar in gostilničar v Novem Mestu z gospodično Marijo R a b i t s c h.
—	Hud upnik. Dne 14. maja t. 1. je v Trstu sreča! 33 let stari Matej Sever iz Kopra Josipa Nabergoja, ki je Severja terjal. Sever je Nabergoju poplačal s tem, da je Nabergoja tako udaril, da je Nabergoj v bolnici umrl. Včeraj je bil Sever radi tega obsojen v tri mesece strogega zapora.
—	Štiri osebe je povozil nek motor v tržaški okolici. Marija Zatikala, Ivana, Andrej Radie in Savel so se na vozu peljali domov proti Topolovcu. Kmečkemu vozičku pridirja nasproti motor, v katerem je sedel seveda neznan gospod. Konj se splaši in po divjem diru prevrne voz. Vsi štirje zgoraj imenovani kmetje so bili več ali manj ranjeni.
—	Ulom v realko. V graško realko so ulotnili tatovi in odnesli pismena maturitetna dela.
—• V pokoj stopi podpolkovnik pešpolka štev. 98 g. Jožef M i I a v e c in bo stanoval v Ljubljani.
— Zblaznela je v Postojni 37 let stara Helena Žagar, službujoča v hotelu pri ogrski kroni, doma iz Fare na Kočevskem.
—	Kadar moža ni doma. Neki Franc S. iz Notranjskega je šel za zaslužkom v Ameriko. Doma je pustil samo ženo in ta si je med tem časom iskala druzega. Vabila je nekega Laha, zidarskega preddelavca pri železnici. Pred mesecem je šla za njim na Koroško in ž njo še njena sestra. Pa Lah se ju je kmalu naveličal in ju je pustil. Ker jima je poteni kmalu zmanjkalo denarja, ju so pognali dam po odgonu. Kako se bodeta pogledala z možem, kadar pride, se ne ve.
—	Moderno. Z Notranjskega se nam piše: V ponedeljek je šel na pot v Ameriko posestnik C. ž njim pa je pobegnila žena Andreja K. C. je pustil svoji ženi kopico otrok. Njegova žena je šla hitro za njim v Ljubljano r^vno tako tudi K. za ženo. Ce ju bota dobila je vprašanje.
—1,000.000 frankov je defravdiral v Sofiji bankir Nissin Alheh iz Vidina. Zbežal je skupaj s svojim sokrivcem Samuelom Be-ssarojo. Kdor ga javi policiji ali pa vjame, dobi 1000 kron nagrade in 10 odstotkov svote, ki se bo našla pri beguncih.
—	Zaradi članka proti Jezuitom je bil zaplenjen »Piccolo« od 19. maja t. 1. Državno pravdništvo je utemeljevalo zaplenitev s tem, da je člankar hujskal proti od države priznani verski družbi. »Piccolo« se je pritožil, pa je pred tržaškim prizivnim sodiščem propadel.
—	O nečloveški brutalnosti pripovedujejo nekateri kmetje, ki so dospeli iz Pedene v Istri v Pulj. Neki Kunica se je baje v neki pe-denski gostilni napil. Orožnik ga je izročil nekaterim kmetom, da ga spremijo domov. Kmetje, ki so pa živeli s Kunico v sovraštvu, so ga pa pobili na tla in strahovito obdelali z noži. Baje so ga tudi kastrirali. Seveda je treba čakati verodostojnega poročila.
—Barbarstvo. V Gorici se je zibal nekoliko vinjen po obljudenem trgu Corno Josip Boštjančič proti domu. Kar ga napadejo trije neznanci in ga jamejo pretepati. Eden ga je celo vrgel na tla in je po njem hodil. Nesrečnež je hudo ranjen. Surovost v mestih res vedno bolj narašča, zlasti pa v Trstu in Gorici.
—	Slovenski novomašnik v Ameriki. Piše se nam: Ker smo že čitali od dveh novomaš-nikov, naših rojakov v Ameriki, naj še tretjega omenimo, t. j. č. g. Vincencij B o z j a, ki je danes v mašnika posvečen v St. Paulu, Minn. Prvo sv. mašo bo daroval na dan sv. Antona Padovanskega 13. t. m. v neki župnijski cerkvi blizu St. Paula, ki je temu svetniku posvečena. Novomašnikov oče je nadučitelj v pokoju, sedaj stanujoč z družino četrto leto v Ljubljani. Novomašniku želimo obilo sadu v vinogradu Gospodovem. Na mnoga leta!
—	Izseljevanje v nemške afriške kolonije hoče nemška vlada omejiti. Določila je, da morajo izseljenci dokazati svojo fizično in moralno zmožnost in izkazati za se in za svojo obitelj dovolj denarnih sredstev za naselitev v koloniji. Eventuelno mora naseljenec položiti kavcijo. Kdor se bo pregrešil proti tem naredbam, bo plačal 600 mark globe.
hiše v ulic! San Piero. Kar se otroku zavrti, pade na ulico in se ubije.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljansko krščansko socialno delavstvo je imelo 7. t. m. številno obiskan sestanek Zaupnikov. Poročali so Gostinčar Jožef, Mo-škerc in Gostinčar Ivan. Sklepi: Slovensko krščansko soc. delavstvo se poživlja, naj bo pripravljeno za vsak slučaj, če se bo poizkušalo zavleči volilno preosnovo za državni zbor. Z ozirom na razmere z Ogrsko se pozivljejo ljudski zastopniki v državni zbornici, naj brezobzirno in z vso odločnostjo nastopajo, da pri pogajanjih z Ogrsko ne bo zopet oškodovano avstrijsko ljudstvo. 2. Sklene se nabirati za zagrebške kolarje. 3. K. sl. delavstvo se poživlja, da se udeleži izprevoda Sv. Rešnjega Telesa pod zastavo »Slov. kršč. soc. zveze«.
lj Poklerikaljena domišljija liberalnega advokata. Kadarkoli odpre dr. Triller svoja usta, pade iz njih kos Rima ali vsaj kakšna kongregacija. V zadnji seji občinskega sveta mu je iz ust padel kapucinski stolp, ki ga je zagledala njegova bujna domišljija na bodoči stavbi višje dekliške šole. Mi bi torej svetovali liberalcem, naj verske blaznosti, o kateri vedo toliko povedati, ne iščejo pri »klerikalcih«, ampak sami med seboj. Dr. Trillerju pa nečemo nič druzega reči, nego samo to, da če ne bi on bil slučajno advokat, bi bil gotovo mežnar, ker tako rad govori o bogoslužju.
lj Društvo »Abstinent« vabi na veselico, katero priredi jutri zvečer ob pol 8. uri v prostorih »Rokodelskega doma« v Komenskega ulici. Vspored veselice je jako raznovrsten: Govora pesnika Ant. M e d v e d a in dr. K r e-k a , dve ljubki deklamaciji, solo petje s sprem-ljevanjem na glasovirju in igra z protialka-holno tendenco »Pot do sreče«, katere vloge so vse v rokah članov in članic društva »Abstinent«. Sploh se bode izvajal cel program društvenega večera samo po članih »Abstinenta«, ki hoče s to veselico pokazati, da je najti tudi brez pitja in uživanja prijetno zabavo. Društvo »Abstinent« se lepo razvija in njegova organizacija se širi po vsej slovenski domovini, tako, da namerava sklicati društvo slovenskih abstinentov prihodnji mesec prvi slovenski protialkoholni kon g r e s. Upamo, da bode tudi jutrišnja prireditev društva lepo vspela. Želeti je obile udeležbe. — Vstopnice se bodo prodajale zvečer pri blagajni.
li Slovenski napisi in vojaški uradi. Piše se nam: V št. 127. »Slovenca« ste med ljubljanskimi novicami poročali, da je bil napis na uradni tabli c. in kr. dopolnilnega okrajnega poveljstva št. 17 na hiši g. Predoviča (»pri Zi-danu«) do nedavno nemško-slovenski. Ce bi bijo to res?! — Morda pred stoletji, — a sedanja generacija tega ne pomni, dasi je naravnost škandal, da se v deželi, kjer znaša vojaški kontingent 99"/««% prebivalstva slovenske narodnosti tako zapostavlja naš jezik. Ker je že v tiru vprašanje glede napisa etc., pojdimo korak dalje, pa zahtevajmo, da se res napravi dvojiezičen napis! Zahtevali bi le p r a v i c o in doseglo bi se jo! — Poglejmo na Češko. — V Pragi imajo tudi vojaške oblasti poleg nemškega — češki napis. Na Ogrsko se niti' ozirati ni treba. Tam imajo že davno vojaški uradi celo uradne štampilije, na katerih se blesti na prvem mestu madjarščina, c e 1 o s a-m o m a d j a r s k i u r a d n i p e č a t i so v rabi, a to ne morda pri honvedu, ampak pri c. in kr. armadi, v kateri je baje doslej še edini po-veljni jezik nemščina. Zakaj bi se Slovenci ne ganili? Animoznost vojaških krogov proti našemu jeziku bo pač morala enkrat izginiti, da se ne bodo izdajale naredbe, kot n. pr. takrat, ko se je šlo v Ljubljani za slovenske ulične napise ter došel od kornega poveljstva v Gradcu odlok, s katerim se je prepovedalo nabiti te napise na vsa erarična poslopja, ki so od erarja v najemu. — Ob tej priliki naj omenjam tudi slučaja, ki sicer ne spada sem, a je ravno prilika zato, da je nekoč, ko so slovenski vojaki priredili malo predpustno zaba-vico, takratni poveljnik prepovedal v zaprtem prostoru izobesiti deželno zastavo — slovensko t r o b o j n i c o! — Upamo, da je bilo to zadnjikrat. Merodajni krogi! Na delo, da se pribori slovenskemu jeziku tudi pri vojaščini ono mesto, ki mu gre pred Bogom in cesarjem, zato pa zahtevajte v prvi vrsti tudi pri vojaštvu — dvojezičnih napisov!
Nekdaj Hafnerjeva pivarna na sv. Petra cesti, dobi z 1. avgustom t. I. novega restav-raterja v osebi g. A. Razbergerja. Želimo mu k novemu podjetju obilo sreče!
lj Blamirani nemškutar. Pri včerajšnji porotni obravnavi proti poštarju Muršecu, so vsi gg. porotniki napravili prisego lepo v slovenskem jeziku. Le J. Cerne, rojen Ljubljančan, sin mesarja Cerneta, je hotel imeti svoj nemškutarski »Extrawurst«. Prisegel je nemški: Ich b e e i d i g e, so wahr mir Gott helfe!« Gospod Cerne še ne ve, kaj je razloček med »beeidigen« (zapriseči) in »schvvoren« (priseči). Predno se štulite s svojo nemščino, se jo morate vsaj nekoliko naučiti, sicer se boste še večkrat blamirali tako kakor včeraj.
Ij Na oklicih so: Tomaž Boncelj, sprevodnik z gdč. Frančiško Leskovec; Julij Steinmetz, c. in kr. poročnik z gdč. Marijo Nolli, Jožef Stedu. c. kr. živinozdravnik z gdč. Amalijo Mahkot.
lj Občni zbor »Društva za zgradbo zavetišča in vzgojevallšča v Ljubljani,« kateri se je vršil pretekli četrtek dne 7. t. m. v mali dvorani »Mestnega doma« je bil prav dobro obiskan. Prav zanimiva so bila poročila, razvila se je jako živahna debata, ki je pričujoče občinstvo veselo navdušilo za društvo in vnelo za delo v prid uboge mladine. Enoglasno je bil izvoljen nov odbor društva. Obširnejše po-ročjlo o tem važnem zborovanju sledi prihodnje dni.
lj Romarski vlak. Ljubljanski tretji red priredi meseca julija (15. ali 22.) romanje na sv. Goro pri Gorici. Vozil bo posebni vlak iz Ljubljane v Gorico in nazaj z znižano ceno. Toliko v pojasnilo na mnoga vprašanja. Natančen spored se objavi pravočasno.
lj Kvartet ljubljanskih šramljev koncertuje jutri popoldne ob pol4. v restavracijskem vrtu ge. Hafner v R o ž 11 i Dolini. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. Vstop prost.
Ij Izletniki »Pevskega zbora Glasbene Matice« se opozarjajo, da se izlet vrši tudi v slučaju neugodnega vremena, ker je kosilo de-finitivno naročeno. Vlak odhaja iz Južnega kolodvora zjutraj ob 5. uri 5 min. Člani pevskega zbora »Glasbene Matice« dobe vozne listke od pevskega odbora v vestibilu Južnega kolodvora, nečlani si jih morajo kupiti pri blagajni. Za izletnike bodo pripravljeni 4 vozovi. Da se izlet vrši povoljno se častiti izletniki uljudno naprošajo, da se drže točno v izletnem listu objavljenih navodal. Ker se do Dovjega ne dobe tour-retour vozni listi, preskrbi istotako povratne vozne listke za člane pevski odbor in se jim isti razdele med kosilom pri Šmercu.
lj Vojaško kopališče nasproti »Prulam« se otvori jutri v nedeljo 10. t. m. Odprto bo vsak dan od pol 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Pristop ima vsak, ki plača določeno pristojbino; — ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne imajo pristop le dame; ravnotako ob nedeljah in praznikih od 8. do pol 11. ure dopoldne. Od 7. do 8. ure zvečer pa je kopališče vsak večer na razpolago le častnikom in vojaškim uradnikom.
Ij Št. Jakobski most bodo zopet popravljali, zato bo v ponedeljek, torek in sredo zaprt promet.
lj Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni sejni prignanih 591 konj in volov, 276 krav in telet, skupaj 867 glav. — Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih pa prav dobra ker so prišli po konje Lahi in Korošci.
lj Konfiskovali so tržni organi ta teden več zanemarjene in necimentirane posode, več pokvarjenih črešenj in popolnoma jetično kokoš.
lj Obneslo se ji je. Včeraj je izročila gospa Ivana Tancijeva, trgovka na Jesenicah natakarici pri »Figovcu« zavitek, v katerem je bilo za 60 kron obleke. Kmalu nato je prišla neka kmečka ženska in zahtevala od natakarice v imenu Tancijeve zavitek, katerega je dobila in odšla. Ko je prišla nazaj prava lastnica, kateri je natakarica povedala, da je zavitek že oddala v njenem imenu, so sprevideli, da so padli v roko sleparici.
lj Zamenjan je bil v nedeljo v Perschetovi trgovini neki damni svilnat dežnik, katerega zamenjalka še do sedaj ni prinesla nazaj. Ker je dotična znana, se tem potom prosi, da prinese dežnik nazaj v navedeno trgovino, ali pa na policijo, kjer dobi svojega, sicer bodo sitnosti.
Ij Proti Trstu jo je mahnil v torek čevljarski vajenec Klemen Tomatijevič. rodom iz Sušaka, potem ko je svojemu mojstru pone-veril 12 kron denarja.
lj Falzifikat za 20 kron je bil oddan te dni v neki tukajšnji izseljevalni pisarni.
lj Izgubila je zasebnica Riharjeva pet-kronski tolar.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 15 Hrvatov in 4 Slovenci. — Nazaj je prišlo 20 Hrvatov in Slovencev.
lj Umrla je včeraj Marija Planinšek, iz-voščekova žena.
lj Najdena je srebrna moška ura v bližini kolodvora. Poizve se pri Katar. Pretnar, Rečne ulice 8. — Najden je srebrni obesek ria Reseljevi cesti. Poizve se v našem uredništvu.
lj Posredovalnica za službe zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani, je posredovala meseca maja v 48 slučajih. Dobili so službe: 1 marker, 2 natakarja, 8 natakaric, 4 kuharice, 2 za kavarno, 4 sluge za restavracije, 6 sobaric in 10 služkinj. Službe dobijo še natakarji, natakarice, kuharice, hišine, služkinje k otrocim, sluge in dekle. Za služabnike posluje posredovalnica brezplačno. Posli z dežele naj se obrnejo pismeno na zadrugo, priložiti je marko za 10 vinarjev.
Razne stvari.
Najnovejše.
Lakota na Japonske 111. Iz Šan-gaja poročajo: V okraju Kiangsi so zadušili upor, ki je nastal vsled draginje hrane. Deset upornikov je našlo pri tem smrt. Inozemcem se ni zgodilo ničesar. Topničarica »Snipe« se je vrnila v Nanhang.
U t o p i 1 se je v bližini »Malabate« Lloy-dov parnik »Sophie«. Trdijo, da ni nihče izgubil življenja.
Veliko premoženje v cunjah. Včeraj je v Parizu pogorela soba nekega 681etnega nabiralca cunj. Mož je bil pijan in je v ognju zgorel. Gasilci so pod kupom cunj našli še nesežganih 116.000 frankov. Za dediče nabiralca cunj še ne vedo.
Kneginja tatica. Ustavljena je preiskava proti kneginji Wrede, ki je kradla po Nemškem in raznih hotelih srebrnino. Sodišče je izjavilo, da ima kneginja neozdravljivo duševno bolezen.
Kitajski prostovoljci. Na Kitajskem so osnovali v armadi oddelek za prostovoljce, ki obsega pešce in konjenike, po načinu evropskih držav.
Telefonska In brzojavna poročila.
DELEGACIJE.
je bil skoro soglasno izvoljen knez L o b k o -w i c, ki je v svojem nagovoru povdarjal upanje, da bo delegacija varovala ob enem stališče države kot velfvlast in gospodarske koristi. Pri volitvi podpredsednika je bil s 27 glasovi izvoljen kandidat Nemcev dr. S i 1 v e-ster. Za dr. Silvestra sta govorili tudi srednja stranka in ustavoverna stranka gosposke zbornice. Na to je predložil tioluchowski proračun. Za poročevalca o Bosni je določen dr. Šusteršič. Jutri sprejme cesar delegate.
Dunaj, 9. junija. Kandidat Slovanov za podpredsedniško mesto v delegaciji Abrahamov lez je dobil 25 glasov.
Dunaj, 9. junija. Proačunski odsek avstrijske delegacije je izvolil za načelnika poslanca Bobrzynskega.
SKUPNI PRORAČUN;
Dunaj, 9. maja. Delegacijam predloženi skupni proračun izkazuje: Skupnih potrebščin 346,720.262 K ( 4,651.471 v pr. z 1. 1905). Od teh odpade na zunanje ministrstvo 12,151.536 ( 500.000), na vojno 299,049.261 ( 2,149.866), od katere vsote je izredna potrebščina 13,265.261 (— 1,374.991), na mornarico 30,897.410 ( 1,950.000), od česar izredno 1,291.790. Skupna potrebščina za Bosno in Hercegovino je 7,583.000 kot lani. Pri carini je proračunjenih preostankov 116,446.779 K ( 1,730.050). Vojno ministrstvo zahteva 49,000.000 kot enkratni delni znesek za topništvo in oboroženje, za mornarico istotako 26,300.000 K. Od te vsote pride na gradnjo ladij 6,970.000 K, za torpedovke 8,820.000 K, za podmorske čolne 1,000.000 K, za topove z municijo 7,520.000 K, za puljsko pristanišče 2,000.000 K.
ODSTOP CESARJEV?
Dunaj, 9. junija. Vesti o bližnjem odstopu avstrijskega cesarja ne utihnejo. Na poziv vladarjev so člani cesarske rodbine imeli že dve dolgi seji.
DRŽAVNI ZBOR.
D u n a j, 9. junija. Prihodnja seja državnega zbora bo v torek. Zbornica bo nadaljevala debato o obrtni noveli.
ČEŠKA UNIVERZA NA MORAVSKEM.
Dunaj, 9. junija. Čuje se, da se bodo povodom cesarjevega bivanja v Pragi storili prvi koraki za ustanovitev češke univerze na Moravskem.
NOVE RAZMERE NA HRVAŠKEM.
V a r a ž d i n, 9. junija. Veliki župan baron Rubido Zichy je demisijoniral.
Zagreb, 9. junija. Tudi Luka Marja-novič je demisijoniral. Hrvaška v kratkem dobi novo vlado. V Pešti so se sporazumeli hrvaški delegati z banom Pejačevičem, da bo notranje posle upravljal dr. Vladimir Nikolič, pravosodje zemunski odvetnik dr. Aleksander Badaj in naučno upravo dr. Milan Roje, odvetnik v Beluznju.
Osek, 9. junija. Mažaronu poslancu grofu Aladaru Jankoviču je bila prirejena velika demonstracija. Občinstvo ga je obmetavalo z jajci.
Bud i mp e š t a, 9. junija. Hrvaška delegacija dela na to, da dobi v skupnem državnem saboru podpredsedniško mesto in da se namestijo stenografi, ki bodo zmožni steno-grafirati hrvaške govore.
NESREČA.
Nabrežina, 9. junija. Konji so se spla-šili Ferdinandu Troštu. Padel je pod voz in se smrtnonevarno poškodoval.
ŠEF AVSTRIJSKEGA GEN. ŠTABA V SMRTNI NEVARNOSTI.
Banjaluka, 9. junija. Šef generalnega štaba baron Beck je bil tu v smrtni nevarnosti. Voz, na katerem se je peljal s svojim adjutan-tom, je zavozil v vodo. Le s težavo sta bila baron Beck in njegov adjutnt rešena.
KOŠUT POZDRAVLJA SRBE.
Belgrad, 9. junija. Košut je brzojavil na banket ogrskih in srbskih časnikarjev, da bo bratovstvo med Mažari in Srbi vedno trajalo in da ga naj ne motijo težave, ki nastajajo pri trgovskih pogodbah.
MAKEDONIJA.
Belgrad, 9. junija. Pri Kistendilu stoji bolgarska vstaška četa pod vodstvom Sara-
fova in je pripravljena vsaki čas udariti v Makedonijo. Te vstaše vežbajo bolgarski častniki. V tej četi, ki ima namen napasti Srbe, je 260 mož.
RUSKA DUMA.
Peterburg, 9. maja. V včerajšnji seji dume so se delavski zastopniki prvič ločili od kadetov in sicer pri resoluciji Nabokwa. Delavski zastopniki so zahtevali, da se smrtna kazen takoj odpravi, kadetje so označevali to kot željo vsega naroda.
RAZBURJENJE NA RUSKEM.
Peterburg, 9. junija. V dumi so sklenili zastopniki kmetov in delavcev — 102 moža — nastopiti proti ministrstvu Goremykin z obstrukcijo. Razburjenje na Ruskem je velikansko. Stavka je proglašena v Odesi, Ti-flisu, Arhangelsku. Na raznih krajih so bili že krvavi boji med stavkujočimi in vojaki. V Odesi se stavka mornarjev nadaljuje. Dva tedna je Odesa odločena že od prometa. Parnike v luki stražijo močne patrulje. V Kronštadtu so se uprli vojaki vojne mornarice. Le s težavo jih je ukrotila ondotna garnizija s pomočjo artiljerije. 24 mornarjev je aretiranih.
Riga, 9. maja. Veleposestniki v baltiških pokrajinah so sklenili, da se v slučaju eksproprijacije njihovih posestev izselijo na Poznanjsko.
NOVO RUSKO MINISTRSTVO.
Peterburg, 9. junija. V par dneh dobi Rusija novo ministrstvo. Ministrski predsednik skoro gotovo postane knez Dišinski.
GAPONOVA SMRT DELO RUSKE POLICIJE.
Peterburg, 9. maja. Preiskava o Gaponovi smrti je za rusko policijo jako kom-promitujoča. Dognalo se je, da so Gapona umorili najeti morilci. Več nižjih in višjih uradnikov je kompromitlranih.
POVODNJI.
Szaszreg en, 9. junija. Oni del mesta, ki leži nižje, je pod vodo. Prebivalstvo zapušča hiše.
Nev Jork,9. junija. Vsled povodnji v Pennsylvaniji se je mnogo ljudi moglo rešiti s čolni.
Skrbne gospodinje so bile že od nekdaj oprezne pri nakupovanju sladne kave in so sprejemale samo zaprte izvirne zavoje z napisom »Kathreinerjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Ker se pa vedno iznova pojavljajo posneinki, ni moči dovolj dostikrat opozarjati na znake pristne Kathreinerjeve kave. Čemu tudi bi kdo sprejemal majij vredne posnemke, čeobisticeni lahko dobi pristno Kathrei-nerjevo kavo, ki ima edina tako priljubljeni okus zrnate kave in ki jenoben drug izdelek ne doseza niti ne približno glede okusa in prijetnosti? Treba je torej v svoj prid največje opreznosti.
Dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence vešči	13U 2-1
uradnik
se sprejme pri podpisani zadrugi. Plača po dogovoru.
Lastnoročno pisane prošnje s prepisi izpričeval in naznanilom dosedanje porabnosti vložiti je do 20. t. m na Ljudsko posojilnico v Ljubljani.
Telef. st-138 Josip Vodnik Telef. SI. 813
tovarna kisa v Spod. Šiški
naznaznanja cenjenim odjemalcem, da je prevzel
Kantz=evo tovarno za kis na Viču
kjer se bode izdeloval kis tudi nadalje, a zaloga bo
v Spodnji ŠiSki.
1303 3-1
»•••••ooooooooooeoo ••••
ii: »M
MM ••••
::: cest
4\
:::: •••»
.::::::;:i:;iiiii:tii::::;:iiiii:i;:::::::ti>nt ititiisti:::s 11 s
.................., »i............•••....
--------------
:: :tit.:
_.___••«•••••«••••.*
••••••••••••■••a •••■
.l^sr Lepo po$e$tuo
se proda pod jako ugodnimi pogoji blizo Ljubljane, kjer že obstoji nad 50 let dobro vpeljana gostilna. Zraven je lep senčnat vrt, hlev in veliko skladišče za vino. Primerno je tudi za kako drugo podjetje. V hiši je tudi lep prostor za prodajalno in je posebno na dobrem prostoru.
Vprašanje na upravništvo tega lista.	1285 3-t
S:::
0..-
1."
:::: ::::
::::
:::: •.*■
:::: •e*»
!!!!f;!ii * * . . t * S J ! * • t ' * ! * * 11! t • ? ? S J J S J ? 11 ! 11 } ? 5 ? t ? ! ! ? ! ? I 1 S ! ! t • t ? ? ! 11 J ? ! ? 11 S J t f 1 • t • t . ? • ! t.!
Tržne cene
dne 9.
* JLjuhijai
junija.
		K	h		R	1
iloveje meso 1. v.	kg	i	66	100 kg pšen.m. št. o	28|&!>	
» H. v.	T)	1	36	B » n n '	2» •	20
„ IU- v.	D	1	20	» fl a » ^	27 6o	
Telečje meso		1	.<	« B B » 3	26	
Prašičje » sveže	»	1	80	B B B n ^	25	—
„ „ prek.	n	1	8t	B B B B 5	22	
KoStrunovo meso	»	1	08	B n B ti ^	2o	60
Kozljič . . . .	v	t	4i	B • B »7	>9	8
Jagnje . . . .	n	1	4o	B fl H . 8	Iv	—
liaslo	t	2 40		„ koruzne moke	19	—
„ surovo	a	2		„ ajdove s	34	—
Mast prašičja	»	1	8			
Slanina sveža	»	1	00	Fižol, liter	_	20
> prekaiena	t	1	hO	Grab .	_	rti
Salo.....	n	1	60	I.*«"* * .	_	4(1
				Kaša, , . . . .	—	2o
Jajca, šliri .			22	Ričet, „ ... .		20
Mleku, liter			lh			
„ - posneto			08	PSenica 100 kg	17 5u	
Smetana sladka,	lit.	—	81	Kž » .	6	
„ kisla,	n	-	80	Ječmen . > >	15 69	
Med, kg . .		1	2(>	Oves » .	19	-
Krouuir, 100 kg		4	4i	Ajda > >	16	
'iSfiauec		1	20	►'roso, belo . .	18	
}olob . ,			40	n navadno „ ,		_
		2	IU	Koruza	16 40	
		6	—	a bosenska „	—	-
Ob priliki mojega odhoda s -krušice izrekam vsem tovarišem članom, kakor tudi slav. odboru prostov. gasilnega društva na Jesenicah najiskrenejšo zahvalo ja prijavo poslovilo ter jim kličem: Z tfogom in Na svidenje l
7ran z J^a^inger
2182 l — i	tov. delavec.
Društvo „J[bstinent" v JLjubljan
vabi k
Zabavnemu - - večeru - -
katerega priredi
v nedeljo, 10. junija ob pol 8. ur $večer v prostorih ,,/^o^odels^egc doma", )fomens/^ega ulice št. 12
U spored:
Govora, govorita gg. J[nion Jrfedved i)
dr. j-an. Sv Jfrek. Reklamaciji, solo-petje s spremljevanjen glasovira in igra 3 abstinenčno tendenco
Pot do sreče.
i>vodejanska Slika is življenja rodbine pijanca, obilni udeležbi vabi
odbor društva »J^pstinent"
Cene prostorom: ^edeji 1. vrste po 1 Ji sedeli 2. vrste po 60 vin , stojišča po 30 vin
h
Hotel „Vega"
s s v Spodnji Šiški pri Ljubljani s
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna bizelj-ska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojno-marčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večjo družbo na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na kamniške planine in Šmarno goro.
Za tujce novo opremljene sobe, postelja 1 K, soba z 2 posteljema 2 K. Jako ugodna prilika za letovičarje, za katere se cena primerno zniža. — Na razpolago so vsi domači časniki.
Cene navadne.	Točna postrežba.
Odličnim spoštovanjem
ftntco JY[atircr
lastnik.
1308 7-1
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Pied. štev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9'50. Pred. štev. 361 I« Boxcalf z angleškimi podplati K 12-50.
M—I Z a n a n j o
„Ch;ck".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6'-. Pred štev. 720. Isti iz lakovine K 6'30.
naročila
proli p o V/,©tj u.
.Moderno".
—-— Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi podplati K 9 —• Pred. Stev. 745. Glasgow Chevreau z močnimi podplati K ll-—.
Pred. štev. 553. Sabakid K. 10'S „ „ 567 Boxca1f K 13" „ „ 610. Lakovina K 12' (1323 1)
jjtnro železo, $
i baker, cink in me- ^ \ denino |h|
^ kupuje po najvišjih cenah J1^
t Franc Stupica A
j" trgovina z železnino ^
'jj na Marije Terezije cesti M v Ljubljani 8b3 5 A
■MIT
Parna žaga Dcg^cng^i
Ljubljeno »mm*
[upuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje« 969 7
>in
CL»
o
J=
o
C3
10000 m najf. rumb. tkanine
ostankov
I. kakovost, 1. m 20 kr.
IC nnn met. kanafas ostankov JJ uuu I. kakovost, 1 m 22 kr.
finnn met' naif'neiših Cefir-ostan-
kov, i. kakovost, za perilo, bluze in obleke, 1 m 20 kr. innn met. oksford-ostankov, I.
J kakovost, 1 m 20 kr. 2000 metrov ostankov za ponjave prve vrste, 1 meter 42 nov.
Ostanki so dolgi 10—20 m.
Najmanj se naroča 40 m po povzetju,
zajamčeno pristno blago, kar ni primerno, se vzame franko nazaj.
1000 dvanajstoric barvastih robcev
57 cm, rdeči, modri in roza ena dvanajstorica gld. 120.
potnik
tot
pečje trgovske tvrdke želi vstopiti mož v starosti 30 let. u92 4-3 Isti ima zadostno znanje na Kranjskem in Spod. Štajerskem.
Ponudbe naj se pošiljajo do dne 15. julija 1.1. pod S. t. r. K. štev. I poste restante glavna pošta Ljubljana.
flrbitekt 1286 2
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
)revzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, itvzidave, adaptacije, prenovitve, rekon-itrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
zvršitev umetnih načrtov za vseh vrst po-lopja in izvadba perspektivnih risb za ista. zredito kulantne cene in točna izvršitev.
2461 62—26 t
Sv. Petra T I nAOY, Sv. Petra cesta 27 d. LUZdl cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroji Natančno delo I Nizke cene I
Pmm* fani Suhadolec *£***»[
absolventinja c. kr. dunajskih strokovnih šol
H LJubljana, Gosposke ulice 4, I. nadsfr.
w Se priporoča veleč, cerkvenim predstojništvom za umetno v e-zenje in izdelovanje cerkvenih paramentov kakor £	tudi drufttvenih zastav, trakov itd. v vseh slogih
££	P° primerni ceni.	1212 10-4
gg	Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago.	gr jgr
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je getovoin se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbu odhajate iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje »blastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, d«slu*eni uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljana, Slom-Skove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kder želi več poiasn la, ni| tu p smeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 35
•£3€3€3E
3£3€3€3C
-7—	-
7jjr\\ Na najvišje povelje fljeg. fjjjf c. in kr. apost. Veličanstva
XXXVII. c.kr. državna loterija
za skupne civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija doPnuVčeta vsebujekonito 18137 dobitkov v gotovini
1012 lo—6	v skupnem znesku 512.200 Kron*
Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 21. junija 1906. — Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brze javnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
gf/Od c.kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).v)J/ ___J&JK
		
1	SEST Najcenejša vožnja v Ameriko. "O	1
n n
h 0)
E
E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v LjubSjani Kolodvorske ulice št« 41
(na dvor 1 Jt č u).-
118 52—82
>
(D •5
fi2T Najcenejša vožnja v Ameriko. Igg
l
f: i
jK. Š
Želodčne kapljice
(prej ,,Markove kapljice")
500 let je stara lekarna, kjer se izdeljujejo po preizkušenem zdravniškem dilu želodčne Kap-
|Ue (prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nerVOZ-
Zakonito zajamčeno.
nosf, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave
in vsled tega slabe Ivo-rltve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob prehlajenju želodca, osiabljenju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtjem ter pomanjkanju teka.
Izvleček iz prostovoUnih zahvalnlc, ki mi dohajajo vsak dan.
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 tncata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju, \Viedner Hauptstrasse.
Želodčne kapljice se pošiljajo: I ducat (12 steklenic) po 4 - K. 3 ducate (36 steklenic) po H'- K. 5 ducatov (60 steklenic) 17*- K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali povzame. — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
Trg sv. Marka St. 36, poleg cerkve sv. Marka.
281 20—18
f
i
Važno!	Važno I
gsspodinje, trgavce in živinorsjee.
Najboljša in najconojša postrežba
za drogve, kemikaliie, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obve/.ila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih l65f	vod iz soli za kopui. 62—25*
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, »oliter. encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. - Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Šelenburjove ulice 3.
LOKALI
primerni za prodajalne ali pisarne
dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.	1199 5
Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. M. PiRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic v Ljubljani.
Posojila, predujemi, kredit!
Zelo ugodni pogoji.
Nikakih stroškov! Nikakih predznamb!
Nagla rešitev event. nagla pomoč. Zložno večletno plačevanje. Posebno koristno za častnike, uradnike vseh vrst, osebe vsakega stanu itd. — Na dedščine, užitke, zaloge, vol la največje zneske. Pod ^eeretar1' na Annon. Exped. Eduard Braun, Dunaj, I. Rotenturmstr. 9. (Vzratni porto.) Nemško dopisovanje.	1258 4 2
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
Ustanovljeno 1832.
PrizRano najboljše in najizdatnejše ©ST oljnate barve *g| flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in Jg* najfinejše lake "gj angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve za študije dr. Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronoe, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopide za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 236433-32 in mizarje, najnovejši slikarski vzoroi,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
R» I ji«nl
Prvakranjska tovarna oljnatih barv, flrneževflakovinsteklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (glps), karbollnsja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In n*j-boljšlh čoplčev za zidarje In vsako obrt.
Zahtevajte cenike!
Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, ure s sidro
\m
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izborno in zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivalom In s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zapiralom. Oolddouble je zlato podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Kadi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ul lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 1-50 — Vsaki urite priloženo 31etno pismeno
jamstvo. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering
Dunaj I. Postg. 2|27
697 30-10
Deklice,
stare nad 14 let. poštenih staršev, sprejmo se v ttk za pletenje na strojih. Ko se priuče, dober stalen zaslužek Sprejemajo se vsaki dan od 8. do lt. in od 2. do 6. ure.	1301 3-3
Tovarna pletenin ln tkanin Dragotin Hribar
Zaloška cesta 14 v Ljubljani.
Kuharica
v starosti krog 30 let vajena vsega gospodinjstva, želi vstopiti v službo pri kakem gospodu duhovniku v večje ali manjše župnišče v mestu ali na deželi, takoj ali pozneje, na Kranjskem ali Štajarskem, ali pa tudi drugod. Naslov pove upravništvo.
Kdor želi kupiti domače ga sta 950 15 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ -a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
Sprejme se takoj ne premlada
komptoaristinia,
katera bi imela voditi knjige, slovensko in nemško dopisovati, sploh opraviti pisarniški posel.
Naslov pove upravništvo. 1287 3-3
Gimnazijski konvikt
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1312 8-2
Javna popolna gimnazija
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstoj-ništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
iii

Najcenejša In najhitreje vožnja * Ameriko je s parnik! ..Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremena Neu-Vorka
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. —mmm GrOSSe. m—mm
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-43
Edvard Tavčar-ju, » KoMim miam ».3$.
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, ka»nle, plnviale, dalmatike, ve-Inmo, albe, korotelje, prte itd.
»ploh v»e, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljen]« stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnlfjl eenl bandera ln vso drugo obleko.
PreČMtite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dru-itev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi z& najmanjše naročilo. Najodličnejiim spoštov&njam se priporoča 2189 26—17
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.

^
«« TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT *fl
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ^r športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. ?66 52-8
■BBBBBBBBBBBBBBfBBBBIIBBBBBBBBBBBSBBBIBB.....B B B BI
vBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBla
■ Prpip- firarlifcčp <t 1 i'"
j Stanje vlog SO.apr. 1906 |	™	i ^arni promet 80. aprila j
i čez U milijonov kron. { št. 2, I. nadstr. I 1906 čez 57 milj. K.
Lastna glavnica K 252.865*93.
jMaJboljša in najsigurnejša pfilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
4.1 fti brez kakega odbitka, tako, da 9 A sprejme vložnik od vsacih vloženih r lu 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delav nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po poldan ter jih obrestuje po
Staijje vlog 30. aprila 1906: K 12,333,339-52. Denarni promet v letu 1905 : 54,418.440 28
Hranilne knjiiiee se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poitnohranilnične poloiniee na ratpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarja 1906.
Dr. Ivan SuaterllC,	Joalp Slika, knezoškoHjski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
2645 30—27	O d b o p n 1 k 11
Joalp Jeglič,	Anton Belec,
hišni posestnik v Ljubljani.	posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobl,	Karol Kauachecg,	Matlla Kolar,	Ivan Kregar,
pos. in trgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Pol|u. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubl|anl. Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Oreg. Sllbar,
hišni pos. In blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in pos v Ljubljani. iupnik na Rudniku.
i« m £ 1	as *
- s- S" a» R*	% 92
X & g -B'	rt
_ «. o £2	o"
o < ro	U &
3 O	S
03 •k •k	M
N<
O <
CA
nT
n)
Ceno Ceiko patteljm perje
•kabl|in<|,
šeraklj-!. belega, mehkega,
l«k,
»k.bl|tn«ga K IS —; kroa U laein.befega, mehkega, ikab. Učnega K 30 —; kr» 36-—. lllja se Iranko proll psvael|i T.dl ic zamenja ali naia| vaaai proll povrnitvi poštnih stroška«
BaaadiktSaohael, Labaa 15!
D. Plien na Celkem.
1003
Pozor Amerikonci!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Po
leg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36.	1019 19
Trgovski učenec
se sprejme takoj v trgovino z mešanim 1289 3—3	blagom
Ivan Lapajne, Idrija.
Učenec,
14 do 15 let star, poštenih staršev, se takoj sprejme v mizarski obrt.	1281 3—3
mizarski mojster, v G u n c I j a h , pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Lepa, eno-nadstropna
hiša
z dobro ohranjenimi gospodarskimi poslopji in hlevi se proda. Gostilna na zelo ugodnem mestu. Vse leži v najlepšem trgu Gornje savinjske doline, kjer je zelo obiskano letovišče, oddaljeno 1 uro od železnice.	1283 5—3
Naslov pove upravništvo ^Slovenca"1
Dobro izurjen, neoženjen
organisf
(cecilijanec) 1313 3-2
išče službe. Zmožen je voditi velike pevske in godbene zbore. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista,
Nova, šele pred enim letom zgrajena
z nekaj vrta okolu, v neposrednji bližini papirnice v Vevčah, se proda pod ugodnimi pogoji. Več pove lastnik
Josip Kregar
131o 2—2 v Vevčah št. 59 pri Ljubljani. Proda se iz proste roke 1305 3—2
hiša
z velikim vrtom v Ljubljanskem predmestju. Posestvo je pripravno za kakega vrtnarja, mesarja ali izvoščeka. Ponudbe na Josip Vidmarja, dežnikarja v Ljubljani.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
9GT nucina
(zak. zajamčeno) 1298 b 22 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-t*ku It Comp., Praga, Vodna ulica. — V LJubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, *nfon Korbar, Hlnko Wlbbe.
1*91 153
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja vat vrsta rent, »stavnih pisem, prijoritet, ko-nunalnlh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii.
Promasa Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,800.090 -. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava In ekakomptnje	Daje predujme na vrednoatne papirje.
Užrcbane vrednostne papirje ln vnovčuj« Zavaruj« (račke proll kurnl zapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. ■X* Bakompt In Inkaaao mani«. Ha	JUT Bonna naro&Ua.VSBi
Podružnioa v SPLJETO.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vloino knjižica proti ugodnim obrestim. Vloienl denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
od
Panorama Kosmorama|00,DolenJske Toplice pri Ru«,o|*o*em. o o
Za dobra jedila in izvrstno pijačo vedno skrbljeno.
Cene nizke. Postrežba točna.
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
-O- 1306
Od 10. do vH 16. junija 1906:
Plastične umetnosti
na Dunaju, v Berolinu, Petrogradu, Rimu, Florenci, Parizu in Londonu.
Borzna poročila.
,Kreditna banka' v LJubljani.
Uradni kuril dunajsko borce 8. junija 1906. Zaloibenl papirji.
4'/. majeva renta......
47. srebrna renta.....
4'/. avstrijska kronska renta . 4'/, . data renta . . . 4'/. ogrska kronska , ... 4 •/. .zlata .... 4'/. posojilo dežele Kranjske . IV/. posojila mesta Sp\]et . . 4 VI. , . Zader . . 4 V/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/. Češka dež. banka k. o. . . 4•/. . , , ž. o. . . 4V/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 41/,*/, pešt. kom. k. o. t lo*/. pr. 4*/»*/• za8t- pisma Innerst. hr. . 4 V/. » a ogr. cen. dež. hr. 4V/. . n . hip. banko. 4V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V/, obl. češke ind. banke . . 4'jf, prior. Trst-Poreč lok. . .
4'/. prior. dol. žel......
3•/. , juž. žel. kup. '/iV, • ■ *V/. avstr. pos. za žel. p. o.
Br.ike.
Srečke od 1. 1860'/.....
. T . 1864 ......
„ tizske.......
„ tem. kreditne I. emisije . ■ . » II. , . , ogr. hip. banke .... „ srbske & frs. 100'— , .
, turške .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, ...
Inomoške	, ...
Krakovske	„ ...
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr. ,	, ...
Rudolfove	, ...
Salcburške	, ...
Dunajske kom. , ...
Delnice.
lužne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke ....
Ogrske , .....
Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (Briix) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . V a 1 n t e.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns ........
Marke .........
Laški bankovci......
Zublji ..........
)olarjl..........
Danes in jutri
Z velika koncerta
ob vsakem vremenu
opoine ljubljanske druStu. sodbe
)od osebnim vodsvom kapelnika gospoda
J. Poula in sicer: danes i soboto koncert za člane, nečlani plačajo 40 vin. in v nedeljo
zojtrl^ouolni l^enccrt.
-ačetek ob polu 10. uri dop. Vstop prost.
K mnogobrojnemu obisku vabi z ve-espoštovanjem	1322 1—1
Dragotin Tauses. Dobro izurjeni 1302 1—1
nizarski pomočniki
dobč stalno delo, pa tudi več
il&enceir se.sPreim?Y tova,*ni
ibenifCV glasovirjev
t^udclf lUorbiocR
jubljana, Hilšerjeve ul. 5, Rimska cesta 2.
Deui	Blago
99 80	100--
99-76	99-95
99 85	100C5
11825	11845
9565	95 85
114 05	11425
9920	100-20
100-50	101-60
99-70	10070
100-70	101-70
99-50	10010
99-eo	100-30
10045	101-45
105 50	10650
100-20	101-20
100 —	100-20
100-—	100-60
100-—	101 —
100-50	101-60
99'90	
9950	ioo-~
319 85	32185
100-60	101-60
203 —	206"—
282-—	284"—
15650	158 60
289-	297-50
290 —	300-—
260-—	268--
100 —	106-20
156 10	15710
22 50	24-50
472 -	482 —
78'-	84-—
90-	94--
57 —	64--
49 85	61-85
30-25	32 25
67 —	62--
68-—	73--
524--	534-—
149 35	15035
680 50	681 50
1666- -	1676 —
671-75	672 75
814—	815-
242-—	24250
673 —	678--
578 —	579-—
2740"—	2750*—
677 50	578-50
269 -	273 —
698---	604 —
148-50	160 -
11-34	11-38,
1911	19-14-
23-45	23-535
2396	24-04
117-30	117-45
95-40	96'6o;
25275	253 76
4-84	5 —
,Lloyd".	
Vsem p. n. domačim gostom, letoviščar- | jem, izletnikom in obiskovalcem kot izborno * zdravilnih priznanih Dolenjskih Toplio priporočam svojo novo otvorjeno
moderno urejeno gostilno
prej LJUDMILA IHILLITZ
z lepimi sobami za prenočevanje in za | stalno bivanje.	*
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporoča z odlič. spoštovanjem
MIHAEL ZUPANC
1231 20-4	gostilničar in pek
v TOPLICAH NA DOLENJSKEM.
portland-cementa ln peska
min
zugodno vodnomočjo ob vsakem letnem času, blizu Ljubljane,
se proda
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Brinovo olje
(pristno) 1319 3—1 kupuje v vsaki množini
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, Resljeva cesta.
Kvartet ljubljanskih šramljev.
V nedeljo 10. junija 1906 ob vsakem vremenu
vrtni koncert
pod ugodnimi pogoji iz proste roke, obenem z gospodarskim poslopjem, senožetjo in sadnim vrtom, ali
pa tudi sam. Voda ne dela pri obrti nobenih zaprek. Podjetje je pripravno tudi za kako tovarno.
Več pove upravništvo. 1307 4—1
Krojaškega pomočnika
sprejme
Josip Paulin v Novem mestu. 1320 1-1
1318 1-1
dolini s s s
v restavraciji vdove Hafner.
Vstop prost. Zač.ob polu4. pop.
Dunaj-
•ke želod&ne kapljice, vetrove odgar\j£\joče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščuječe, nc da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moitu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Adaa (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	183 49—20
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ia ponatiskeranje kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev 2630 balzam 52- 23
le z zeleno znamko „redovnica*. Staroalatmo neprekoano
proti slabemu prebavljanjn, krčem v Želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 5*— franko.
Thierryjevo oentifoHJako mazilo, povsod znano kot non plua ultra
proti vsem še ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro Tseh večjih lekarnah in medicinalnihflrogerijah
STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu
je zadnja novost v lzdelavanju ur. Te francoske miniatur-stenske ure so 70 cm dolge t omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega tesa najfinejše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake pol in cele ure. Glas je prijeten in lepodoneč, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10'—, z navadnim bitjem K 9'—. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 12*—. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v Te stenske ure niso le zajamčene naminuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopf-remont. ura K 5' — , pristna srebrna remont, ura K 10 —. Pošilja se le proti povzetju Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik ilustriran cenik o urah, verlilcah, prstanih Itd. zastonj in franko.
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2—27. 697 b 15—7
Odlikovan s častno diplomo in zlato svetinjo vaParizii 1905

lian Triller. m
J
stavbeni in umetni ključav« ničar.
70 13
Zaloga koles in delavnica in za popravila
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot Štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajil-ne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah.
N
£
1317 3-1
HISA
na prav lepem prostoru, v kateri je dobro idoča gostilna, v dobrem stanju, se proda iz proste roke. Pri hiši je lep senčnat vrt.
Več pove lastnik Ivan Roje v Kamnik«.
MTaznantlo.
Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da bom s 15. junijem otvoril 1321 3—1
trgovino z mešanim blagom
v lastni hiši v Krmelu št. 30 pri Št. Janiu na Dolenjskem.	Velespoštovanjem
IVAN LEVIČAR. trgovec in posestnik.
M
I
<t> Sr o -o O
r^n
o STS s
3- a> ™ d a® _ '
u) ct
DO^S2 —II c rt> __!
5 3. =
O) 3K- , c <® ' C	C/O
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
—— Podružnica iz Berolina. ——
Razstavljeno od 10. do 16. junija:
Slikovito potovanje po
Moravskem
1315 2—1
Za zdrava
3
plluča
je zadostna
hrana z maščobo
velikega pomena. Prav posebno velja to za delavca, ki dela v zaprtih prostorih ali prašnem ozračju Svinjska mast ali maslo sta pa predragi za delavca, da bi mu omogočila zadostno vživanje. Iz Amerike v veliki množini uvažana svinjska mast tudi ni vedno povsem brez napak. Nasproti je sedaj delavcu na razpolago izborna, lahko prebavljiva in zelo cena maščoba iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov pripravljena 1320 c 3 2
Ceres=jedilna mast
ki se vporablja bodisi čista ali pomešana s slanino ali maslom. 1 del slanine ali masla in 2 dela Ceres-masti skupaj stopljeno da izborno, zdravo in lahko prebavljivo mast za na kruh.

Ustanovljeno L 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrnela in laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mc^iu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
76» 52—14
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
mm^mammS 762 39—tO ^
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani O Tik znane Tišlerjeve gostilne. O
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda iz proste roke lepo
pr posestvo
v Radovljici, Gorenjsko po jako ugodni ceni, in sicer hiša z več sobami, prostorno delavnico, kletjo, z obokanim hlevom ter skednjem, vse še novo. Pri hiši je tudi vodna moč. Jako pripravno za kakega usnjarja ali mizarja itd. Tudi je v hišo napeljan vodovod in sicer lastni. Njive in travniki so poleg domovja. Naprodaj sta tudi dva parna stroja z 10. in 15. konjskimi siiami. Oba stroja sta še v prav dobrem stanu, in ju je lahko pogledati pri delu. Vse natančneje se izve pri lastniku Ivanu Derniču v Radovljici.	1160 7
V Slovita, moderno urejena M 82o 12-6 tovarna

H
►J
o
n
r
LWJ	—	.	"m"
r^ji priporoča svoje slovite solidne in cenene ^
V &
G.SKRBIC
Zagreb, Ilica 40
žaluzine, lesene
in platnene rolete, lesene in železne zastore za okna in prodajalne.
Ceniki franko in zastonj
H i
K
IBB8EKKS3DO
Umetni led
narejen iz najčistejše stu-denčnice iz tovarne za led I.kranj.ske ek»portne pivovarne in tovarne za slad Teodor Frohlich na Vrhniki.
Prodaja od 2. junija 1906.
Kosi: posamezno 40 h, na debelo 30 h. Priiave in naročila sprejema zaloga pive Frohlich v Slomškovi ulici 27
Telefon št. l3.
1MHBHGDO
83T Odlikovan z veliko zlato kolajno na spložni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno s*ojo zalogo
raznovrstnih voz
in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 2
f Demšar Mnri J'e Terezije cesta St. 6,
U . l^tllioai,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
v Ljubljani < u^?an|2*.,j- >
'odrejena škontraciji ,Zadruine
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
C Ustanovlj. } < 1.1882. %
podrejena Škontraciji „Zadruine sveže" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
Poštno-hranil-niftnega urada št. 828.406.
41
2 0
Telefon št. 185
i
brez odbitk* rentnega davka, katerega posojilnica sama z* vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. tn od 3.-~4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 10	Upravno premoženje kmetske V 0 e\nf{"ie\
posojilnice znaša	A 0,yiU.j/U /J.
^^ K 8,702.874-88. DPS! K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim p r om e t o m, ter jih obrestuje po 4l/» % od dne vloge do dne dvige.
Posojuje na zemljišča po 5XU°I0 z 1 V/o na amortizacijo ali pa po 51;4°/0 brez amortizacije; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
* • ^ti H™	rK ^^	31
g Pri nakupovanju
$ zzzsukneneganz:	g
iS in manufakturnega	jj
blaga	|
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
-S
K
v Ljubljani ]J
Špitalske ulice štev. 4. |j
811 52-8 f
Velika zaloga = $
suknenih ostankov. 3
Perje za postelje in put
priporoča po najnižjih cenah
900 7 F. H I TI
Pred škofijo št. 20.
wm~ Zunanja naročila se točno izvršujejo


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—ll
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska
m
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenhachu, tovarna cementnih # Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
GIm tovarna u Beljaku, Šolska cesta 21 • Filiialka u Ljubljani, Dunajska cesta 73
Telefon st. 237
priporoča se
nasproti topničarski vojašnici
Telefon St. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallioue) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. - Prevzetje betonskih naprav tn vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—9	poštnine prosto.
F. P. llidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, —•
1036 30—11
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so pjitentovani v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. l/idic * Komp. in Josip Marzola.
j£<r Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. TMS	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	afcr Sprejmejo se zastopniki.
Ottoman"
H UViAlCIiAA ™ papir za svalčiee in svalčične cevke se sam hvali in torej ne potrebuje reklame!
2265 52-32 II
OEPOSf	OLPOSt
TU
k? ^ ^
3 >
Cerkveni letopis.
slMučenice compiegnske. V Rimu je bilo proglašenih za svetnice 16 compiegnskih nni-čenic. Bile so karmeličanke, katerim je leta 1790. francoska revolucija razgnala samostan iu prepovedovale redovno življenje. Prebivale so potem v privatni hiši v Compiegnu in ostale zvQste svojim obljubam. Revolucija je besnela tačas dalje in zahtevala krvavih žrtev. Opatinja karmeličank je dejala svojim redovnicam: »Karmeličanke žrtvujejo sebe za rešitev Francije«. Pariške in lijonske karmeličanke so že prelile svojo kri na niorišču, in prišla je vrsta na sestre v Compiegnu. Proti njim ni bilo drugega očitanja, nego da žive in molijo skupaj, a to je zadostovalo, da so jih zaprli v ječo. Ko je z ulice zvenela himna revolucije »Marseillaisa«, jc ena izmed sestra zložila na napev »Marseillaise« krasno pesem, ki se začenja z verzi:
Livrons nos coeurs a 1' allcgresse!
Le jour dc gloire est anivč.
Loins de nous la moindre faiblesse!
Le glaive sanglant est leve!
Slovensko:
Srce naj bije pam v radosti, žari nam slave dan blesteč. Strahu ne znamo in slabosti, Ko dviga se krvavi meč.
Bile so obsojene na smrt, ker so se združevale proti revoluciji, ker so si fanatično dopisovale in nosile škapulir v proslavo vstaje v Vendieji. Dne 14. julija 1749. so jih obglavili na giljotini. Pevale so himno »Pridi sveti Duh« in junaško umrle. Zdaj so proglašene za svetnice. Njihov zgled pa bo svetil francoskim katoličanom v dobi sedanjega verskega preganjanja.
Razstava cerkvenih oblačil. Prihodnjo nedeljo se bo odprla razstava cerkvenih oblačil, katero je napravila bratovščina presvetega Rešnjega Telesa iz malih letnih prispevkov članov te bratovščine. Vsi, ki sc zanimajo za cerkveno umetnost, zlasti uddje imenovane bratovščine, so uljudno povabljeni, naj si razstavo ogledajo, da vidijo, koliko lepega seje zopet letos naredilo. Kakor lansko leto, bo tudi letos razstava v škofiji v drugem nadstropju. Po razstavi se bodo vsa oblačila razdelila revnim cerkvam naše škofije.
Vsim članom družbe »sacerd. adoratom« se v molitev priporoča umrli prošt dr. Janez Kulavic. Bil je pokojni več let jako vesten član te družbe, ki je libela prav točno dopošiljal. Ljubezen svojo do presvetega zakramenta je pokazal tudi v svoji oporoki s tem, da je dragocen prstan, katerega mu jc še na Dunaju podarila italijanska kraljica Margarita, volil v ta namen, naj se vdela v najlepšo mon-štranco v stolni cerkvi. Precej v nedeljo po njegovi smrti sc jc za ranjkega v stolnici' skupna molitev od 8. do 9. ure zvečer opravila na glas.
Q I sam Cfc ,inc ogrske gld. 1-80; iz gnjati ^•■■«■■■■«5 zelo priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo. GmSmJLi " la Praga 1 gld; brez kosti gld. 1-20; "■■J*"® pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo — Kiiie kranjske klobase, velja ena 20 kr.
Qlawnwlrs» brinjevec gld. 1*20 liter 911« U w	pošilja s poštnim povzetjem
412 lt—6 od 5 kil naprej
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o doposla-nem blagu. — Kupujem pa vedno
brinjevo olje.
A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno galodo Krekih fclavlrjtv ml jnonov in planin
najbolj renomiranih 'firm po rsOni^jib cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in asas stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi -a-
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Duna|u; Br. Stlngl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo ln lavriuje ae pod-laganje b usnjem atrokor-njaitco ln preakrbno ln narafitmarajo najoenejie.
2178 62 -31
Mnogo
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
specialist za slikana cerkvena okna
GRADEC. Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij: Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903. 575 12-6	Jan. Kobilica, župnik,
takih spričeval je znanih p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-7
Ljubljana,
S?. Petra cesta
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
iOOOOOOOOOOOOOOOO
000000000000000000000000000000000
Najcenejša pot za zdaj!! §
„RED - STAR=LINE" §
o o
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Pliiladelphia.
. ' : ,: ■..' '..v^ii M S H p
i J HM ■• '
■ ■■M -m:- '	.
t -
L M ■■■



m
»1
SL.
Anvepša
O
O
o o o o o o o o
V S Hitra in varna vožja na moderno oprav-ljenih, novih brzoparnikih te solidne ' w družbe s pošteno in čisto postrežbo.
jg* Natančen, zanesljiv pouk in veljavne ' W vozne liste dobite v Kolodvorskih J O ulicah štev. 41 od južnega
O O
O O
O____
C\	A Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo	A
do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-	X
UyOW0009w)WWVOOQOO nost, snaga in zdrava hrana je na njih	Q
O 862 52—29	Q P" n3S prV0 zatlnje-	Bed Star-	Q
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsa| v torek dopoldne, da prestopite pravočasno
O
o o o o o
o o
O_____________ ^
Q	na barko v soboto zjatraj. — Naši parniki Q
A	Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo ~
asm
Elegantno
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter z vsemi drugimi priliklinami, d& se takoj ali za avgustov termin v najem.	1200 5
Na-lov nove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca*.
*
M
ti >
'(O
O
A
O
č >
s
o
■o
a
o
tU
■
tO ^ SO Nj

tO
o	i«
ti	^
^	-|0
S §
rO
•rO f«
s

£
a)
O
^ «
«
K
£
O	. .
rsj	rO
U	-U
N	^
O	O
^	O
*	£
d
., «
ho ti

&
K)
i -S
a
5 s
K o
O Č
SO %
•o k
Cl
'rO ^
ti •O
'M
ti §
O
•n) to
•hO
s.
a K
•M	^ ^
SO	^ "rO
^	.ti
O	-
•tO
. tj Ss £
o
co
•rO
S
ti rO
ti Ni

O
ti
S
to tO O ti ISJ
o •ti
to
>CQ
S	R-
ti ^	ti ^ I
i	1
^ s	k!
ti o	-e
■o rje	$
s	^
ti ti
ti Ž

ti
p!
•rO
^ ti r!
>to ti K!
o >> AJ
.0
S1 k •rO
ti
^ ti ti .5
£ V ® C
O
•sj
risi
"rO ISO
rO
O ❖
o
(i rsJ
O ft
O fij
O
>05
ti si
ti
ti
«
to •rO
N) ti
ti tj •S
rO
to o ft. o
to ti IS)
•10
tO ' -rO
to
•rO
'M
ti o"
to «
to •jO rO O ■ti
O ti ti tj •n
o
•10
«5
o
4
tj lš N
to
o ti
O
O ^
iO „ti
M
k R
O g
S
C
ti
n>
ti N
O
to >C0
o v
NJ
V
•fO
K
o
•isj
cS
O Č
k č
tO
IJ)
8 rO ti ti K. ti
4
•N

o S - -S r^
^ tri .g ^
3 8

■10

a s
H
4
Podružnice:
Pr**» z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Moal ulica 17, Žlll<ow, Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Baden, Olavni trg 4. CVSk. Upa, CeSka Kamnina, Mor.TKki ZnmberfC, Schillerjeva cesta 3. Hodila«;, Fran Josipa trg 9 NotI Jijiin, Črna cesta 8. Pltea in Nt I Ur.,	'
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV Wle-dner Hauptstrasse 12, V. Schttnbrunneritrasse 88 a, VII. Mariahlierstrasse 76, VIII. Lerchenlelderstrasse 132, IX. Als.rstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59 XVIII. Wlhrlnieratrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba iso-67
„MERCUR"
Dunaj, I.. Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Baser zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
ur Kamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Mi lisi«) fl
I
<N >
yi
vO
čistilnim ekstraktom. J<ojbclj|e čistile na$ucta
Oklopno kolo
soliden, najboljši stroj za dalSe vožnje z zvoncem, acetilin svetilko, torbico in orodjem. Dveletno jamstvo za okvir in vse dele z ležišči	Cena K 95.
Veletrgovina
Mittler d Co.
Dunaj Xlllj5, Hiittelbergstr. 27.
Hogato ilustrovan cenik zastonj in franko. 686 12-11
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in po mada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku
gld. 1-—, gld 1-50. SfeKI. za poskušnjo 60 Rr.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstrafie štev. 3-44.
901 -
26-8 yy
5 kroni
Brez konkurence v tej kvaliteti!
Prva ivlearska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnettšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastim okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, ko-_	mad K 5-—, 3 komadi
K 14—, s sekundnim kazalcem K 6---, 3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10'—, 3 kom. K 28-—, s sekundnim kazalcem K 12-50, 3 kom. K 35'—.
Zamena dovoljena aH pa se vrne denar brez odbitka.
897 10-8
Razpošilja po povzetju
prva tovarna ur ^ Hanns Konrad
v Mostu (Brux) St. w 1157, (ČeSko.)
Bogato llustr. ceniki m nad iooo slikami se na sa htevo počljejo gratin in franko.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah. — -O-
Najstarejša svečarska tvrdka. - - Ustan. pred 100 let
Fr-S
upcue
priporoča velečailltl duhovščini ter glavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitaneo
koji sc dobiva v steklenicah, ikatljah In Skalili v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupuje se ludi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaeh ln suho sntovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno In poiteno postreči.
1657 52—43 UJUBLidAJ^A,
Prešernove (Slonove) ulice 1.	Perlesova hiš«.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
HIdrallčne vidre ln sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: lično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, atolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjldnl zastorl in šolnine plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 62—43	oporami brez vijakov.
Vožnja traja -	____
dni g dni ^	PnliKa2a	n
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliKansl\imi parni^j
Pojasnila daje zastopnik
ljub lj a na j^io^^e uiice štv28
^Odhod izJjubjjane vsaKj ponedeleK,torekjnčetrteK^v tednu.
1223 4-4
= Priporočamo svoja priznano izborna kolesa po raznih cenah; vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.	-
Cdine za$tcpsti>c
najbolj slovitih tovarn:
Durkopp & Co., Oesterr. Naffenfabrlk, Styrla tovarna za kolesa (Puch & Co.)
== Ivan Jax * sin ^^
Ljubljana, Dunajska cesta 17.
\ Zarezane strešnike
(Stranjfalzzlejel)
naravne, črno barvane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje	---=	1297 2
Rudolf Oroszy, Ljubljana. 1 zaloga v Domžalah pri F. Pefniku
l Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgienih barvah, plavijale, obhajllne bnrze, itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, t svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in b&ld&htne ter izvrSuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizka, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrelbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Poataja c.fcr. državne železnice! (sistem . Priesnitz, Winternitz A Kneip.)
Zdravi z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Sezona od 15. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf ll/ackenreller, zdravnik voditelj.
_916 15—10
•	rt	744 52-10
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta St 14
duhovniške obleke
Iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih oenah.
0posva5oaznaaiovgeoliko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
PobaTltej DDlform avstrijskega druitva ielemliklh uradnikov,
Na pr*odaj sta
1299 2
dva lepo ohranjena
izvoza -m
in
1 brek za osem oseb 1 navadni voz (KutschierwageQ)
Poizve se v zalogi puntigam-skega piva v Ljubljani, Marije Terezije cesta St. 16.
SSidanje rafiev
..................................................m..........................
957 3 12 (groBnic)
na novem centralnem pokopališču
'2 vr} i najeenejie s ta vitel; novega pofa-paliiia po oblastveno odobrenih določilih
za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Amerikanska
u
1296 3-2
jjlltiil
popolnoma nova, zajamčeno brez vsake napake, se takoj proda po primerni ceni.
Poizve se v prodajalni ,,pri slonu11, Ljubljana, Prešernove ulice.
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zebner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—(1