Leto VII., štev. 6 LJubljana, sobota 9. januarja 1926 PoStnloa pavSallrana. Cena 2 Din = Izhaja ob 4. ijntnj. Stane meseino zemstvo Din Din »s —; ta ino-40-— neobvezno, Oglati po tartfu. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi u. št. 5/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in UpravnfStvo: LJubljana, Prešernova ulica it. 54.. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 492 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.843 • Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. i. I Ljubljana, 8. januarja. Porast cEnaria ni takoj prinesel znatnega padanja cen Indeks se je sicer začel premikati navzdol, a zelo počasi 2n celo z recicBvami. Prvotni producent je začel hudo tožiti in vsi činitelji so morali priznati, da cene živil v kon-sumrtih centrih niso padle nrti za eno tretjino diference, ki se je pojavila pri prvem producentu. produkti industrije pa so se nagnili le za prav neznatno malenkost. Brez dvoma je naloga države, da se bavi s takimi nesoglasji ir. izvaja pravo intervencije za pobijanje draginje. In to iz občih gocijalnih razlogov, pa tudi kot neposredni interesent. Država je naivečji poslodavec. čegar personalni izdatki so najbolj v zvezi z draginjo. Ona pa ie na drugi strani Iztirjevalec davkov, kj so v zvezi z zaslužki državljanov. V abnormalnih časih. n. pr. v vojni, ko se forsirano porabljajo živila in že gotove potrebščine, ko produkcija ne more izpadka takoi nadomestiti, ko zastaja promet in strah že v naprej pripravlja devalvacijo, je intervencija države krepka in ne more mnogo ozirov jemati, ker trenotek zahteva hitrih ukrepov, aii pa je izguba nenadom*-stna. Cisto siične. včasih še hujše so razmere neposredno po končanih vojnah. Mi sami smo preživeli tako težavno dobo ko ie po vojni pritiskala neumerjenost in rad; nje pretila boljše-viška prevratnost. Hvala Bogu, ti časi so precej minuli. Promet je skoro normalen. Kredit se vrača. Mnogo nezdravih cvetk medvojnega in povojnega verižništva ie poginilo. Zdravo trgovsko tekmovanje je nastopilo. Človek bi torej sodil, da za nove izredne mere vojnega in povojnega značaja ni več mesta. Najnovejša protidraginiska akcija vlade RR ni nastala iz stvarnih nagibov. Vse kaže, da gre le za taktično potezo, ki naj režimu olajša mučno situacijo. povzročeno po lastnem brezdelju in lastni nesposobnosti. Oči celega naroda so uprte v vlado RR: kaj ie z izenačenjem davkov, kaj z olajšanjem neznosnih bremen, kaj z ureditvijo upra ve? Vse to so nam Radič in njegovi pomočniki obetali kot neposreden sad »narodnega sporazuma*. Bile so le praz ne obljube in z vedno večjim ogorčenjem gledajo prevarani državljani, kako se gospodje igraro štednb z devasti-ranjem naših cest in socijalrrih institucij. z odpuščanjem malih uradnikov in siužitetjev in — natezovaniem državnega btrdžeta v nove milijarde ter krutim navijanjem davčnega vijaka. Državljane treba zaposliti, da ne bodo imeli časa paziti na vse to. kar vlada dela in ne dela. ProFdraginiski zakon je v svoji drmašnii obliki brilianten poskus za rešitev tega »problema*. Na njem nai si lomijo svojo jezo spoštovani podaniki, konsumenti proti producen-tu. kmet proti obrtniku, uradnik prot; trgovcu in narobe, medsebojno nai se sedaj grizejo m koljejo nad posameznimi paragrafi — pa bo vlada imela mir. Izvrstno, kaj? Klrub temu se ne damo odvrniti od mišljenja, da je država dolžna nastopiti v boju zoper draginjo. Univerzalnega sreclsfva ni možno zapisati, a malih sredstev, ki v svoji svoti morajo prinesti sadu, ie gotovo mnogo in so v roki države. Mi bomo poskusili v bodočih tednih drazmiski poblem v našen listu stvarno prileti s te strani in zbrati primerne misli, ki naj tvorijo pravo vsebino »dragirtjskega* zakona. Od pravilnega uravnoteženia uvoznih carin na življenjske potrebščine, od znižanja transportnih stroškov zanje, od poštnine za pakete do izenačenia vsaj civilnopravnega in eksekucijskega reda In oovzdige pravne sigurnosti sploh. o*d revizije kreditov Narodne banke in končnega zrušenia prenapete obrestne mere dio uničenja res škodljivih karte-lov, od znižanja cen monrupolskih predmetov. do znižanja davčnih bremen. Vse to in še mnogo drugih faktorjev, vse mora sodelovati pri pozftJvni anti-draginjski akciji. Načrt vlade RR v ničemer tem strem Ijenjem ne odgovarja. On gre celo močan korak nazaj proti vojnim časom, in če se ga uvede, kakor ga čttamo. utegnemo doživeti, da bomo po ljubljanskih cestah videli trakulje kupcev pred prodaialnami in da bomo po kavarnah In drugod zopet videli sklepati kupčije in zamenjave, kakor v blaženem letu 1918. Načrt RR vlade uvaja namreč maksimiranje cen vseh živil (1. s. za kruh In vse vrste mesnih izdelkov obligatorno, za ostala živila pa fakultativno) potom občinskih odborov. Vsaka občina bo v tem ozira nekaka mirotvorna repubtf-ka. ki pa bo zelo opasne prirode, kaftl ako spoštovana ta republika predpise nespametno in nemogočo ceno n. pr. tudi za predmete, ki jih je zakon včasih deklariral kot luksuzne, stoji dotičm prodajalec pred alternativo, da ali gre v zapor, ker je »nedovoljeno špekuliral* ali pa ma rekvirirajo trgovino, če noCe Božični politični ikzgovori v Beogradu Ogorčenje nad peklenskimi načrti madžarskih državnikov. — Zahteva po temeljitem razčiščenju afere, — Komentarji o Paši- čevem odhodu, Beograd, 8. januarja, p. V prestolici vlada tudi danes praznično razpoloženje. Vlada ne dela, v ministrstvih se vrši le dežurna služba, uradi so zaprti, politiki doma. V parlament ni bilo ves dan niti enega političnega človeka. Po včerajšnjem solnčnem dnevu je dan-is pričel naletavati sneg in Beograd je takio tudi na zunaj dobil božični izgled. Naravno, da se v privatnih medsebojnih božičnih obiskih beograjskih politikov mnogo govori o aktualnih dnevnih vprašaniih. Vsa pozornost je koncentrirana na dogodke na Madžarskem, kjer je z nezaslišano falzifikatorsko afero kompromitiran ves državni sistem tn takorekoč sama eksistenca madžarske države. Podrobnosti ki prihajajo na dan. kažejo vedno iasnejše. da so vodilni madžarski državniki z razširjeva-njem lažnih novčajiic v naravnost neverjetnem številu resno poskušali fi-nanciiielno upronastitj Francijo in kakor vse kaže tudi Češkoslovaško in Jugoslavijo. obenem Da si na ta način poleg lastne obogatitve pridobiti sredstev za oiačanje madžarske vojne sile in vodstvo ofenzivne politike proti sosedom. Na srečo ie bila strahovita »1 po-* dla zarota v njenih početkih ra'J>rf-(.-, še predno je škoda postala preobcutna. Splošna zahteva beograjskih krogov, kateri se pač pridružuje celokupno naše javno mnenje, je ta, da se miora leglo stalne opasnosti za evropejski mir v Budimpešti izčistiti do dna in z ostrimi sredstvi zatreti zalega, ki neprestano vari strup novega sovraštva In nemira. Mnogo se ie opazilo, da je navzlic prazniku Pomočnik zunanjega ministra dr. Marifovič danes Imel dolgo konferenco z madžarskim poslanikom. Predmet te konference so bili najnovejši dogodki v Budimpešti. Živahno se komentira tudi Pašičev odhod na Ršvijero Nikdo ni pričakoval, da narrjerava ministrski predsednik ostati celi mesec v inozemstvu. Paši-čevi pristaši zatrjujejo, da je to dokaz, da je položaj popolnoma v njegovih rokah in da so zlasti vsi napori drugih skupin v radikalnem klubu ostali brezuspešni. V tej zvezi se naravno tudi ži-vahno razpravlja vprašanje obstoja RR m se rešuje po večini v negativnem smislu. Latentna kriza režima, katere izbruh ie vsled Pašičevega odhoda od-goden, ovira vsako aktivnejše delo. Jutri je tretji božični praznik in nI pričakovati ničesar važnega. Listi danes niso izšli in tudi jutri še ne izidejo. Pred rekonsfrakciio avstrijske vlade Prihodnji teden odstopi Kamekov kabinet. — Poslabšanje gospodarskega položaja. Dunaj, 8. nuarja. d. Prihodnje dni se pričakuje že napovedana rekonstrukcija avstrijske vlade. Zvezni kancler dr. Ramek namerava podati ostavko celokupnega kabineta. Zaenkrat je gotovo. da v novi vladi ne bosta več zastopana minister za zunanje zadeve dr. Mataja in poljedelski minister Buchin-ger. Neprestana pogajanja, ki so se vršila zadnje dni med strankami vladne večine, so privedla do zaključka, da bo dr. Ramek zoipet izvoljen za zveznega kanclerja. Dr. Ramek bo prevzel začasno tudi vodstvo zunanjega ministrstva. Takoi po izvolitvi novega kabineta bo prečita! zvezni kancler vladno deklaracijo. ki vsebuje kot glavno točko gospodarski program. V svoji izjavi se bo dr. Ramek dotaknil tudi gospodar- sko - političnih predlogov, ki jih je objavila socijalnodemokratična stranka. Slično kot v Nemčiji se tudi v Avstriji gospodarski coložai slabša od dne do dne. Po uradni statistiki je znašalo dne 1 januarja 1926 število polno podpirani brezposelnih v celi republiki 200.628. K tem je šteti še kakih 7500 brezposelnih. ki uživajo izredno pripomoč. Končno je kakih 35.00D takih, ki so vpisani v posredovalnici za delo, ne prejemajo pa nikake podpor". Vseh brezposelnih v Avstriji ie do 250.000. Pričakuje se še novo poslabšanje položaja v januarju. Spričo take situacije je razumljivo, da bo glavna naloga novega dr. Raine-kovega kabineta sanacija gospodarstva in nujna pomoč za brezposelne. Tisočdinarske bankovce ponarejali v Duisburgu v Nemčiji Afera že razčiščena in vtihotapljeni denar zaplenjen. Zagreb, 8. Januarja, n. Afera ponarejevalcev tisočdinarskih bankovcev je že razčiščena. Družba falziflkatorjev izvira iz vasi Brinje. Tam je prišel k trgovcu Budlsavlje-viču neki mladenič, ki je menjal tisočak. Trgovcu se ie zdel papir sumljiv teT je poklical žandarmerljo, ki je mladeniča aretira Ia. Piše se Josip Mešič in je rekel, da je denar dobil od svoje ljubice Ruže Mešič. Žandarmerija Je prijela tudi to žensko, ki je Izjavila, da je dobila denar od Milcta Javora, ki je došel Iz Nomčiie. Javor }e povedal, da je bil v Nemčiji pri svojem bratu v Dirisburgu, kjer so se tiskale ponarejene novčanice ter da ie prinesel v Jugoslavijo 150 komadov. Od teh iih je skril lezniške postaje, kjer Jih je žandarmerija tudi v resnici našla. V okolici svoega rojstnega kraja Brinje, v okolici Karlovca m Otočca Je zamenjal Javor 78 komadov ponarejenih bankovcev, katere te žandarmerija že vse našla in posiala zagrebški policiji. Dalje ie ugotovljeno, da sta razpečevaloa ponarejenih bankovcev Madimič in Car, ki sta bila v Novi Gradlškl in tam pustila kovček s ponarejenim denarjem, bila Istotako tri meseoe v Duisburgu, kjer sta pomagala prj tiskanju lalzifikatov. Sel javne varnosti, Žika Lazič, ki se je te dni mudil v Zagrebu in Berlinu, je že odpeto vari v Duisburg. kjer bo skupno z uradnikom zagrebške kriminalne policije dr. - ' — - .........- -..... j .................... ............... 67 v bHžtai Kariovca, 500 korakov od že- ' Bogdanovičem vodil preiskavo. Dr. Stojsdinovic na poti v WasMngion Bcogrsd, 8. januarja, p. Finančni minister dr. Stojadinovič, naš londonski poslanik Gjurič in strokovnjaki so zapustili Pariz ter se včeraj c celotno našo delegacijo ukrcali na brod zn«va, da se je Karoly vrnil v Pariz ter da Je Imel več razgovorov z uradnimi krogi BucBmpešta, 8. Januarja, r. Končno Je nedvoumno dognano. da Je tehnični svetnik G6r6 bil kolovodja falziflkatorskega kompleta. Na snočn'em tn današnjem zasliševanju Je G&r5 popolnoma odkrito obeležil svojo vlogo z naslednjimi izjavami: »Razmnože vanje ponarejenih bankovcev se je vršilo v kleteh državnega kartosrafičnega Instituta. Jaz sam sem izvrševal sMce za klišeie, Jaz sem tudi Izgotovil razne kilšeje za barvni tisk faziffkatov!« V nadaljnem Je G6r6 Izdal seznani vslh svojih komplicov in navedel tudi njihova sta novamja z motivacijo, da ie vsako utajeva-nJe odveč, ker Je policija Itak vse eruirala. Na osnovi GSrOjevega priznanja ie za policijo zares dognano, da se Je fabrtkacifa fal-zlilkatov vršila v suterenu kartografičnega instituta in sicer s pomočjo stroja, ki je bil dobavljen od Hpske tvomice »Schnellpres-sefa-brtk«. Stroj je naročila madžarska državna banka, toda prevzela ga n! ona in po!id'a si Se ni na Jasnem, na čegav račun Je bD stroj dostavljen. Sum Je padel na Jožefa Sz6rtseya, podpredsednika »Tesza«, udruženja vseh madžarskih nacionalnih dru štev, ki pa Je takoj podal ostavko na svojem položaju, kafroT ie to storil tudi primi Afcrecht kot gtrverneT tega udruženja. K sreCI Je današnje tretje zaslišanje princa Wlndischgratza prineslo razjasnitev tudi v tem vprašanju. WindisohgrStz je priznal, da je stroj In pripomočke za ponarejanje ku pil on v Llpskem za preko 100 milijonov madžarskih kron. V zvezi s tem ie navedel še druge Izdatke v višini 250 milijonov mad žarsJdh kron. ki Jih Je moral »utrpeti« zlasti za potovanja razpečevalcev šlrom Evrope. Stroj za ponarejanje bankovcev je policija na osnovi GSrbjevih izpovedb našla in zaplenila pri tvrdki »Lemes in Stein« kacmt ga je GOpo nedavno prodal. Glede količine ponarejenih bankovcev pa G&r6 uporno vztraja pri navedbi, da je v celoti tiskal le 250 francoskih tisočakov, a celo med temi je bilo nekaj neuspelih. A vendar se po najnovejših doznanjih ugotavlja, da Je madžarska falzifikatorska banda izgotoviia bajeslovne svote ponarejenih bankovcev: kot celokupna sveta se navajajo že silne milijarde. Vsekakor pa ie cfoširna izpoved Ladislava G5roja o fabrictran'u lalzifikatov izkazala, da se ie G&ro posluževal povsem nove, gerrfjalne metode ponarejevanja. Fran coski detektivi so si njegove navedbe točno beležili to francoski Narottii banki bo odslej omogočeno otežkočiti ponarejanje francoskih bankovcev. TttdJ zgoraj imenovani podpredsednik »Tesze«, Josip Sz6rtsey je že aretiran. Izjavil je takoj pri prvem zaslišan a, da so se bankovci shranjevali v prostorih madžarske nacijonalne zveze »Tesze«, kjer so se sortirali Obenem domneva policija, da se mora znatna količina ponarejenih bankovcev nahajati v skritem prostora aretiranega Antona AmJcrJa, uradnika kartografskega instituta. Princ Windiscbgratz ie na današniem po- novnem zaslišanju kazal veliko pobitosL Bled je ln neobrit. Njegov zagovornik je vlo žil vzklic proti aretaciji. Nadossy pa je pred preiskovalnim sodnikom podal naslednjo pa tetično Izjavo: »Gospodje! Priznavam, da sem ravnal lahkomiselno. Toda ne zato, da bi se obogatil, marveč izključno v interesu domovine. Sicer pa sem si celotno akcijo predstavljal drugače kakor se Je vršila!« Nadossy je v nadaljnem pTiznal, da Je pol kovniku Jankovicsu preskrbe! kurirski potni !4st, in le potrdil tudi ostale njegove navedbe. Senzacionelno Je učinkovalo, da je bil ponoči aretiran tudi dr. Julij Jankovlcs, brat navedenega, v Amsterdama razkrinkan 2ga polkovnika Jankovicsa. Mož je skrbel za transporte papirja, ki je dohajal kot državna dobava na naslov policijskega šefa Nados-sya. Razpoloženje v Budimpešti je še neprestano burno. Vendar pa se ugotavlja, da vesti o GombSsevih pripravah puča v provinci ne odgovarjajo dejstvu. Ekscesov ni ker varnostne oblasti v dovoljni meri vzdržujejo red tako v mestu kakor tudi v provinci. Budimpešta, 8. januarja, p. Madžarska službena agencija poroča: Predsednik vlade grof Bethlen je danes javno ponovil svoje izjave, katere je dal na konferenci s šefi vseh strank in katere so častniki objaviH več ali manj točno. Bethlen kategorično Izjavlja, da smatra falzifikatorsko afero za zločinsko dejanje, nadalje da bo neomajno streme! za novimi razkritji, da se bo pri svojem delu oziral samo na obrambo moral ne integritete države. Ako umu ne bo uspelo, da razkrije celo afero bo zajmstil svoj položaj. Pariz, 8. januarja s. Vsi pariški Usti objavljajo o budimpeštanski aferi obsežne član ker ter izjavl:ajo, da Je šlo za pol. zaroto, ki Je ogrožala življenjske interese Franciie in Male antante. Policijska uradnika Benois in Vidal sta se vrnila v Pari-z, da poročata vladi o dosedanjih rezultatih preiskave v Budimpešti. na em Berlin, 8. januarja, k. »Berliner Tageblatt® poroča: Po vesti iz Teherana je pri potre, su poginilo vse prebivalstvo dveh vasi v po« krajini Khorasan. Rešilo se je le 11 oseb. Potresni sunki trajajo dalje. Več sto oseb iz okolice je brez strehe. Berlin, 8. januarja, k. Listi poročajo iz šangaja. da je požar uničil celo ozemlje Kvailing v pokrajini K', angsi. Bilo je tudi mnogo človeških žrtev. Mecan potres teli v Italiji Sienna, S. januarja, e. Danes ob 10.15 dopoldne so čutili v okolici kraja Ami-ata v toskanskih Apeninih, posebno pa v okraju Abadia San Salvatore, kjer se nahajajo rudniki živega srebra, ter v okrajih Bianca Stagnaio, potem v Radi-cofani, Castel del Piano in Arcinazu močan potresni sunek, ki je trajal 12 sekund. Najhujše poškodbe je potres povzročil v Abadiji San Salvatore, kjer Je bilo poškodovanih okoli 100 hiš in so bile tri osebe ranjene. Med prebivalstvom je nastala velika panika. Vse jc zbežalo na prosto. Komaj je vest došla v Sienno, je odposlal prefekt v Abadijo San Salvatore civilnega inženjeria ter podprefekta iz Monte Puliziano. Prefekt je istočasno organiziral tudi pomožno akcijo. Potresni sunki so se tudi pozneje pojavljali od časa do časa, vendar pa niso bili več tako močni kakor prvi. Tržaška borza Trst, 8. januarja, e. Efekti: Obligacije Ju» iijske Krajine 6S.90, Zivnostenska 278, Assi. curazioni Generali 6880, Dalmacija 260, LU bera Triestina 4S0, Lloyd 1005, Ozeania 150, Dalmacija cement 659, Spiit cement 422, Krka 330. — Devize: Beograd 43.80 — 44.10, Dunaj 346 — 354, Praga 73.25 — 73.70, Pm riz 95.25 — 96, London 120.10 — 120.20, Newyork 24.725 — 24.90, Curih 478 — 480, Budimpešta 0.0345 — 0.0352, Bukarešta H — 11.50. Valute: dinarji 43.25 — 44. dolarji 24.65 — 24.^5, 20 zlatih frankov 94 — 97, uradni kurz zlate, lire 7. t m. 477.94. Osnove Pangalosove diktature Ko je general Pangalos dne 24. junija 1925 izvedel vojaški puč in se polastil vlade v Grčiji, je nanašal, da njegovega koraka nI smatrati kot priče-tek diktature, marveč kot pričetek povsem zakonite vlade. Trdil ie. da je narod postal nezadovoljen z dotedanjo vlado parlamentarne večine Mihalako-pulosa ter da je on. Pangalos, v izvrševanju te ljudske volje prevzel vlado v svoje roke. Tej malo nenavadni lozi-ki je bilo v korist predvsem dejstvo, da se je predsednik grške republike Konduriotis strinjal s Panealosovim korakom. Kar pa se tiče nezadovoljstva grškega prebivalstva s parlamentarno vlado, pa ie s h'ar seveda mnogo bolj komplicirana. Vendar Pangalos je ostal dosleden v svoji logiki. Ko je dal sestaviti posebno parlamentarno komisijo, kj naj izdela ustavo, pod predsedstvom Papanasta-zia. šefa republikanske unije v parlamentu. ii je dal časa ln prilike, da svobodno sestavi ta ustavni načrt; toda ko ga je Izdelala, a njemu ni bil všeč. ga je dal kratkomalo v bistvenih točkah spremeniti in ga proti volji komisije uzakoniti. Trdil pa je tudi to pot. rta postopa v soglasju z razpoloženjem pre bivalstva in še posebno je naglašal, da ho imela nova zbornica, ki naj se izvoli, priliko in dolžnost potrditi njegovo ravnanje in se izjaviti o novi po njem predrugačeni ustavi. Nove volitve bi se imele vršiti baš sedaj, in sicer volitve v senat, na dan 10. januarja, a v parlamentarno zbornico potem v marcu 1. 1926. Toda vse je kazalo, da nove volitve ne bodo prinesle Pangalosu zaželjene večine; izid •občinskih volitev v Solunu, ki so se vršile pred nedavnim, priča, da vojaška vlada ni postala popularna v Grčiji. Tedaj je Pangalos tudi formalno zapustil pot zakonitega režima, postavil ustavo, razven prvega člena, ki določa republiko. izven veljave in ustanovil diktaturo tudi formalno. Toda v svojem odločilnem progiasu razglaša, da osredti-točuje v svojih rokah vso oblastno svrho. da zagotovi integralno izvršitev svojega programa, ta program pa pomeni po njegovem konsolidacijo republike in prehod dežele v zdravo ter normalno parlamentarno življenje na temelju svobodnih volitev. General Pangalos naglaša tedaj istočasno ko sistira ustavo in preprečuje izvedbo volitev, potrebo volitev ter parlamentarnega življenja, seveda ••zdravega in normalnega*. Stvar se čuje pač nekoliko paradoksno, ali je v skladu z vsem dosedanjim Pangaloso-\rim argumentiranjem. On se namreč obrača proti obstoječim političnim stran kam v Grčiji, oziroma njih voditeljev, rrdeč. da so nesposobne, pokvarjene in da je treba prebivalstvo rešiti njihovega režima. Njegov cilj je bil prvotno doseči zvezo z eno od obstoječih strank in jo pripravki do tega, da bi prevzela njegov program kot svojega. Zdelo ss je celo spočetka, da bo Papanastaslu, šef parlamentarne levice, ki je že razpolagal z večino v parlamentu, pristal na ta Pangaiosov načrt, toda stvar se je izjalovila. Sedaj Pangalosu ne kaže dru gega kot sprejeti boj s temi strankami, oziroma njih šefi ter potegniti volitve na svojo stran. Taka bo tedaj zanaprej njegova politika. V skladu s tem je že ostro nastopi! proti vodilnim političnim nasprotnikom. Kafandaris, Mihalakopu-Jos in Papanastasiu so izločeni s tem, da so iim vzete državljanske pravice in Plastiras, popularni šef revolucije zoper Konstantina, je postavljen pred vojno sod'išče.. Ostra cenzura pa naj pomaga vplivati na javno mnenje. Osta Io seveda še sledi. Kak rezultat bo imel Pangaiosov načrt? Njegove metode se dado v vsem primerjati s podjetiem generala Primo de Rivera. ki je v Španiji na sličen način in iz siičnih nagibov postavil vojaško diktaturo. Ta pa je moral zopet preiti na parlamentarni režim. Pokazalo se ie. da samo vonaštvo ne more z uspehom vršiti notranjih sprememb in ne more korigirati napak ter pomanjkljivosti parlamentarnega režima. Grškim političnim strankam se po pravici očita marsikaj, nedelavnost, egoizem itd,, toda da bi mogel Pangalos s svojimi vojaškimi pristaši »sanirati« situacijo, za to mu bedo kljub njegovi dobri volji sile vsekakor premakne, O tem pričajo že njegovi dosedanji neuspehi v notranji in vnanji politiku Poraz Zinovjeva XIV. kongres ruske komunistične strani:t v Moskvi se Je zaključil. Kakor doslej malo kateri je obrnil nase pozornost vsega sveta. Zakaj na njem se ie nenadoma pojavil in odigral konflikt med dvema strujama. med večino stran ke s Stalinom. Buhartnom in Rikovom kot glavnimi predstaviteljl in manjšino, > katere glavni vodja le Zinovjev s Ka- i menjevom ob strani. Kongres je z ogromno večino odloči! za oficijalno vodstvo stranke in državne politike, za manjšino je stala samo delegacija Leningrada. , . Po vsem svetovnem časopisju gredo komentarji, spremljajoči defeatni dvoboj med ruskimi komunističnimi voditelji. Pozornost je povsem upravičena in um- , Ijiva. Dasi je sovjetska Rusija dandanes v političnem oziru domala izolirana, vendar sega s svojim Idejnim programom ht z institucijami tretje internaci-'onale iz svoje izolacije v ves civilizirani svet in ga celo vznemirja. Zato so orocesi, ki se razvijajo in odigravajo v političnem centru sovjetske Rusije po svojih posrednih ali neposrednih posledicah v polni meri svetovni dogodek. In o najnovejšem sporu v kadru bolj-ševiške stranke velja to še v prav posebni meri. Najbolj bo to razvidno iz opozoritve da so predstavljali še nedavno Zinovjev. Kameniev m Stalin oni triumvirat. ki ie ime! do Leninovi smrti usodo sovjetske oblasti v svojih rokah. Ta trojica je odločala o vsem. o vnanji in notranji politiki sovjetov, o tak t-Sci politični in ekonomski; njena volja je bila volia boliševiške stranke. Zinovjev. Kamenjev in Stalin so bili ona trojica. ki je lani odločila proti Trockemu, izpodnesla niegovo pozicijo v strank! In vladi in ga z visokega mesta šefa vojnega komisariiata prestavila v politični eksil tja za Kavkaz. Oni. ki radi iščejo analogiie v zgodovinskih dogodkih, so že govorili o ruski izdaji'triumira ta Marat. Robespiere. Danton. dasi je bila analogija morda samo v številu. Sedaj ie ta triumvirat razpadel. Zinovjev in Kamervjev sta potisnjena v manjšino in tretil triumir, Stalin, trium-fira nad nitma. domala celokupna stranka stoil za njim. Poročalo se je že. kaj je vzrok in vsebina razdora. Zinovjev ie nastopil z ostro kritiko sovjetskega režima, očitajoč vodstvu stranke, da je sedania bol.i-ševiSka politika premalo leninska. da dela prevelike kompromise s kapitalističnimi načeli, da sedanja ekonomska politika sovjetov še daleč ni sociialistič-na. marveč kvečiernu politka državnega kapitalizma, da se stranka na deželi opira na velike, bosratejše kmete, ne pa na slnomašnejši element. Naposled je Zinovjev izvajal, da se popolna socializacija v Rusiji sploh ne da 'zvesti. ak» ne prodre in zmaga socijalna revolucija do ostali Evropi. Iz navedenega ie že razvidno, da nastopa Zinovjev kot glasnik leve smeri, kot glasnik doktrine, dočim je Stalin z ostalimi, tvorečimi večino, vsekakor strankina desnica. Ako se spomnimo sedaj na situacijo v času poraza Trocke-ga. vidimo, da so takrat levo smer pred stavljali Zinovjev, Kamenjev in Staliti jfeupno. opirajoč se na ogromno veči.ta v stranici, diocim ie desničarski Trocki osta! izoliran. Vzpričo tega danes vsakdo nehote išče odgovora na vprašanje, .{ako stališče zavzema Trocki v tem sporu, ki mora njega še prav posebno zanimati. Toda — Trocki ves čas. ko so se vršile debate na kongresu, ni nastopil niti enkrat in ni poiskal prilke. da hi savno izrazil svoie naziranje. Seveda je jasno, da so njegove simpatije na Stalinovi strani. Splch bi bilo baš sedaj in-teresantno vedeti, v koliko se je za kulisami Trocki udeleževal akcije in mot-da celo pomagal pripravljati poraz Zinovjeva. ki ie bi že dolgo njegov glavni nasprotnik. Nedvomno Da je, da bo desničarska zmaga na XIV. kongresu boljševiške stranke izdatno o.iačila ugled Tnockermi in morda kmalu pripomogla k njegovi popolni politični restav raciji. Iz sedanjega spora v stranki bi mogsl nastati tudi razkol. Vendar tega to pot ni pričakovati. Buharin le v imenu stran ke s povdarkom izjavil, da bo stranka znala naiti sredstva in pota. da pride co sporazuma z opoz!cijo ekrog Zinovjeva. toda da bo pravtako tudi znala poiskati sredstva, da ukloni Zinovjeva, ako bi le - ta ne hotel sporazuma. In stranka je takoj pokazala, da ne pozna šale. Z Zinovjevom je bila solidarna celokupna leningradska delegacija, tako da se Je moglo govoriti o sporu med moskovskim in petrogradsktm strankinim vodstvom. Za Zinovjeva ie bila tudi lenin-gradska »Pravda«, poleg «Izvestij» naj-odličnejši boljševiški časopis; stranka mu je zeV) zamerila, da je med kongresom pisal zelo borbeno proti strankini večini Zato so takoi sklonili temeljito remeduro ter so »Pravdi* preko noči postavili to v o redakcijo, s čimer je Zinovjev izgubil svoje glasilo. Sicer oa je Zinovjev sam izjavil na kongresu, da se bo iz discipline podvrgel skleDom stranke. Vendar Pa mora dejstvo, da je v stranki doživel tako hud poraz, za Z.nov jeva brezdvomno prinesti še drug h posledic. Ker je s tem porazom izpod-nešena niegova odločilna ter vodilna pozicija v stranki, je omajana tudi njegova moralna pozicija v tretji interna-cljonalk katere predsednik je Zinovjev, Skoro si ie nemogoče misliti, da bi mogel še nadalje ostati na tako važnem in vplivnem mestu, kakor ie predsedstvo tretje internacibnale, sedaj ko nima več moralne zaslombe bol'ševiške stranke, ne glede na to. da tudS ni verjetno, da bi ga nasprotniki hoteli prstii na njem. Ako Pa zares sledi odsoo Zinovjeva cd vodstva tretje internacijonale. izgine s tem s svetovne pozonvce mož, ki je v skladu s tezo nujnosti svetovne revolucije neprestano poseza! v evropske Komunistične stranke in jin ščuval v čim boli levičarsko politiko. Baš to pa je povzročalo neprijetne ovire sovjetski diplomaciji in ekonomsko - finančnim vodiem. ki se toliko trudijo za iinančno pomoč v inozemstvu. Zelo ie tedaj mogoče, da bo poraz Zinovjeva s svojimi Dosledicami segel tudi v organizem tretje internacijonale in spremenil marsikaj nele v osebnem, marveč tudi v taktičnem oziru. To pa bi imelo velik pomen za vse razmerje sovjetske Rusije do sodebne Evrope. 1M sal v Gradcu pod.i*jšan še za en teden — velikanski n .val na blagajne pride v kino «Dvor». Papež, fašisti in klerikalci Vse evropsko časopisje je nedavno beležilo poklnne Vatikana itahjanskemu fašizmu in Mnssolimju, ter iziave vodilnih italijanskih fašistov, da je katoliška cerkev romanska cerkev, katere duha prejšnje italijanske vlade nlrnj razumele, dasi je povzdgnila Rim za vladaria sveta. Tudi prva tozadevna "Slovenčeva® poročila so se gasila v tem smislu m »Slovenec« »e ogorčen zavrača! vse. ki so se čudili, zakaj Je paoež v tajnem konzfstoriju kot suveren izražal ministrskemu predsedniku Italije, s katero oficijelno nima noben h diplomatskih stikov, svoje veselje, da se n! posrečil namišVeni atentat nanj. Znano te. da panež ri podobno postopal. ko se je ponesrečil atentat na našega kralja! Gospodje okoli »Slovenca® bržko.ie mlsliio. da javnost hitro pozabi, kar so še nedavno pisali, pa so zato objavili včerai v njem dolg članek, v katerem navajajo posamezne stavke iz papeževega nagovora v omenjenem konzisto-riju in dokazujejo, da »papež ni samo javno obsodil nacijonalnih krivic, ki jih fašizem dela — tu sta mišljena brea vsakega dvoma, pravi »Slovenec«. slovansko Primorje in nemški del južnih Tirol — marveč tudi njegova politična in socialna načela, ki prav tako kakor j socializem uničujejo svobodo.* Papež j je prvi in edini suveren, ki ie javno ob-j sodil prinope faš:zma. kliče «S!ove-i nec». ki gotovo ne misli da ne bo zve-! ličan tisti, ki teea ne verjame. Kai pa | je paoež dejal, iz česar izva-'a liublian-I ski škofov list te sklepe? Dejal je, da pp zasluženju priznava vse. kar more preprečiti in oslabiti razredne boje, — to ie namreč pohvala fašistovske akcije proti sociialistom in komunistom. — da pa obžaluje, ker se pri novih gosoo-darskih in narodnih zakonih ni upošteval katoliški nauk. To je vse. Niti besedice ni rečene o fašistovskih naalstvOi. o nreganjar.ju slovanskih katoličanov m duhovnikov v Primerni in Istri, pravi samo. da se ni v zakonih zadostno upošteval katoliški nauk. istočasno pa hvali fašistovske knrge. kako so pokazali, da se jasno zaveda;o, kaj so zahtevali interesi italijanske dežele in čast večnega mesta v lanskem svetem letu. V svojem sofizmu vprašuje »Slovenec«. katera iugoslovenska vlada je na enak način obsodila italijanski fašizem. ! kakor ga je papež. Res je. nobena. Mili slirro pa. da bi bila dolžnost papeža, i da se ravno v svetem letu. ko so tudi Slovenci in Hrvati znesli precej lir v fašistovski Rim. zavzeti se predvsem za one tlačene in zatirane, ki pod faši-I stovskim jarmom ni^o našli zaščite niti j v katoliški ceikvi. Res je. da bi v tem ] slučaju fašisti ne proglašali katoliške • cerkve za tomansko ustanovo. toda 1 tlačeni narodi bi videli v oapežu zares i svojega očeta in ne samo politika, ki se ■ zna spretno prilagoditi tudi fašistov-] sklm macchiavelističr.im metodam. Papež ie samo obžaloval, da v novih za-1 konih ni duha katoliškega nauka, o tem. ; kar se Da soleh izven vsakega zakona j godi v Italiji, ni imel niti besede. Meni-! mo, da v »Slovencu« ni bilo prav nič ! potrebno trditi nekaj, kar absolutno ne ; odgovarja dejstvom. Ni treba, da je i brli papežki kakor papež sam. Politične beležke I + Zadnje upanje. Klerikalcem se slabo godi in njihovo zadnje upanje je vera. Kadar bolnik umira, rabi duhovnika in tako je tudi klerikalni stranki vera še edina tolažba. Ce jo vera ne bo rešila, jo nobeno drugo sredstvo ne bo. Zato klerikalni listi v zadnjem času samo o ; veri pišejo. Pozabljena je avtonomija, ' pozabljeno je slovenstvo. Zadnji »Domoljub* kliče: Katoličani vkup! Vsi katoličani mora.io vkuo. ne samo Slovenci, ampak tudi Srbi (!), Hrvati, Nemci ali Madžari ali katerekoli druge narodnosti, ki se živo zavedajo, da so vsi otroci ene Matere katoliške Cerkve in vsi člani ene in iste države in da so torej najbližji bratje. Klerikalna stranka torej ni več samo slovenska stranka, ampak je postala izključno katoliška, ki vabi pod svoje okrilje tudi kato'išfce Madžare in Nemce, kateii so ji bližji bratje, nego n. pr. pravoslavni Srbi a'i muslimanski Hrvati ali protestantski Slovenci. Proč z avtonomijo, proč s sa-moslovenstvom! Klerikalna stranka je v nevarnosti, pa ji naj katoliški Madžari, Nemci. Srbi in Hrvati nadomesfe izgubo, ki jo doživlja med Slovenci. Vprašanje je seveda, če jo bodo hoteli in mogli nadomestiti. Drugo vprašanje pa je. kaj bodo rekli na ta klic pobožne, a »Domoljuba« oni evangeljski Prekmur-cl, ki imajo v Jugoslovanskem klubu svojega posTanca Gezo Šiftarja. In kaj bodo rekli Srbi. proti katerim je «Do-moljub« do nedavnega časa vedno huj-skal. Katoličani vkup, zakaj vera je v nevarnosti kliče «Domoljub», istočasno pa trdi, da spada vera v politiko, da se mora izpostaviti političnim boiem in da i pride tako v še večjo nevarnost. «Do-moljub« namreč piše: »Kdor pravi, da vera nima z današnjo politiko nič oora-viti, je sumljiv človek, nie?a se je treha ogibati. In če politična stranka tako govori, se je treba nje ogibati!« To se čuje kakor petje plešočih dervišev, ki se j jim je zmešalo v glavi in ki čutijo, da se jim majejo tla pod nocami. Ti derviši oogubljajo vero in sebel -f Radičevi prihranki V zadnjem svo jem »Domu« je Stjepan Radič zapisal: »Državna štednja postaia iz besede dej-stvo!» Fatalno pa je. da istočasno prinaša Radiču vdani »Obzor« naslednja razmoirivania o »državni štednji«: finančni odbor razpravlja o proračunu .. . No. kdoT samo člta novine. bi ntegnil misliti, da so se gospodje resno lotili vprašanja štedliivosti in da bo vlada zares zmanjšala proračun od 13 vsaj na 10 milijard. Toda. kako v resnici izgleda ta štetnia? Doslej so se pri nretresaniu posameznih resortnih proračunov zniževali izdatki za 2 do 3 mi-nione Din. Ce poide tako dalje, bo finančni cdfoor prihranil celotno kakih 50 miliionov, a proračun bi še vedno iznašal" 12 milijard in 850 milijonov. Mar je to prihranek? Komu hočete sipati oesek v oči? Vrhu tega se ves navedeni rrrihranek ornvaja na račun prečan-skih kraiev. bodisi na kulturnih ali humanitarnih institucijah, kakor da bi se zjopet hotelo dokazati, da nismo socijalna marveč poJiciiska država. Mi ne verujemo niti v reformo neposrednih davkov nrti v izenačenje ostalih bremen ... In še tako nadalje udarja "Ob-zor« po radičevski »politiki štednj.'«, označuioč tudi zakon o pobijanju draginje za krvavo ironijo, ki utegne ravno državo kot prvo spraviti pred sodišče, in navaiaioč. da bo sedanji fiskalni ~e-žim uničil se^aštvo, ako bo tako nadaljeval. Radičev »Dom« in radičevski »Obzor« se torej sijajno izpopolnjujeta v tem. da ne štedita besed — prvi za hvalisanje. dragi za brezobzirno kritiziranje «d>-žavne štedljivosti«. Kar se Slovenije tiče. je Dozabil »Obzor« omeniti. da bo nam Slovencem prinese! vse »prištedene« milijone gosp. Pucelj lastnoročno domov! To bo veselje in zadoščenje za državniško politiko naših domačih preoeluhopucljevcev! ■f Kai nas čaka v novem letu? je vpraševal «Kmetski list« 30. decembra. Naj prinese ovire, kakršnekoli hoče, mi ne smemo zapustiti poti, po kateri smo dosedaj hodili. Koristi kmetskega ljudstva. obrtnikov in delavcev so nam prvo in glavno. — Ni se še dobro posušilo tiskarsko črnilo »Kmetskega lista«, pa smo že zvedeli, kaj nas čaka v novem letu in kako skrbi Pucljeva-Ra-diceva stranka za koristi kmetskega ljudstva, obrtnikov in delavcev. RR-koalicija je skienila v finančnem odboru, da se reducirajo inšpektorati dela, posredovalnice za delo, odpravijo in-ženjerji pri gradbeni direkciji v Ljubljani, da se za ceste v Sloveniji določi samo malenkostna vsota 2 milijonov dinarjev in da je v državnem proračunu Slovenija sploh zapostavljena. Seveda, čemu naj nam bodo inženjerji, če cest graditi ne moremo, in čemu naj nam bodo nadzorništva in posredovalnice za delo, ako delavcu sploh dela ne moremo dati? Vse to so nepotrebne ustanove, ki jih je treba odpraviti v svrho šte-denja državne uprave — v Sloveniji. Delavec naj si sam poišče dela, ako je tako neumen, da hoče delati, kmet naj sam popravlja ceste, ako se hoče voziti po njih, obrtnik naj si sam poišče zaslužka, ako hoče živeti, — saj sta si znala preskrbeti tudi gg. Pucelj in Radič kruha, in sicer še zelo belega! To je povsem nova politika, kakor piše zadnji »Kmetski list«, to je zavest kmečke demokracije, ki pravi, da vladaj v kmečki državi kmet v sporazumu z ostalimi stanovi. pisal toliko pišeta, na razne narode, bi se dandanes gotovo posluževal časopisja za propagando svojih idej, _ Savernost nove rudarske stavke v Aru gliji. Tajnik angleške strokovne organizaci« je C-ook je izjavi!, da je konflikt z lastniki premogovnikov neizogiben. Lastniki odkla« niajo ecol vladno intervencijo v vprašanju reorganizacije premogovne produkcije. Ru» darji se nc bojijo novega konflikta, ker jih bodo podpirale vse strokovne organizacije. _ Konfercnce držav britanskega imperii ja. Iz Londona poročajo, da namerava an« gleška vlada sklicati na pomlad v Londonu konferenco dominijonov, ki bo trajala cela dva mescca. _ Amerika rui razorožitveni konferenci. Predsednik Coolidge je posla! kongresu po= sebno poslanico, v kateri zahteva kredit v znesku 50.000 dolarjev za kritje potrebnih stroškov na razorožitveni konferenci. V po* slanici omenja, da udeležba Zedinjenih dr* žav ne pomeni šc, da se bodo morale Ze» dinjene države pokoriti eventuelnim razoro« žitvenim sklepom. _ NaraSčanje brezposelnosti v Avstriji. V drugi polovici meseca dccembra se je zvišalo število brezposelnih na Dunaju in v okolici za 10.300, v drugih delih države pa za okrog 11.000. Celokupno število brezposelnih znaša okrog 240.000, t. j. skoraj štiri odstotke avstrijskega prebivalstva. Iz Trboveli Iz demokratske stranke Stari trg pri Rakeka. V nedelja dne 10. t. m. sestanek krajevne organizacije, ka« terega se udeleži okrožni tajnik g. Pavlov« čič. Iz Zveze kulturnih društev V soboto, dne 9. t. m. se vrše sledeča predavanja: V Novem mestu ob 16. na gimnaziji g. prof. Jeras »O desetletnici srbskega umika čez Albanijo«; ob 20. v Narodnem domu o isti temi. V Ljubljani v gostiln! pri Sokliču ob 20. g prof. Dolžan o temi «Kako je nastal pr« vi človek«. V nedeljo, dne 10. t. m.: V Hotcdcršici g. živinozdravnik Joso Ceh ob 15. »O živinoreji in prvi pomoči živini v sili.* V Škofji Loki g. ravnatelj Milan Čimer« man ob 10.30 dop. »O davkih in taksah«. V Lokah pri Zagorju gospod prof. Jeras ob 15. «0 desetletnici srbskega umika čez Albanijo«. Na Vrhniki g. prof. Dolžan ob 15. tO -e« meljskih gbanjih in potresih«. V sr-do, IX t. m.: V Šiški v gostilni »Pri raci« ob 20. go» spod prof. Dolžan cO zemeljskih gibanjih in potresihi,. V četrtek, dne 14. f. m.: V Zalogu pri Ljubljani prof. Fran Ma]« cen ob 7». o temi »Kako so pomagal: S!o» venci rušiti Avstrijo*. I — Evroptkl dolgovi Ameriki. Iz Washig* tema poročajo, da je finančni odbor skle« nil priporočati zbornici ratifikacijo pogodb gleos vojnh dolgov, ki so Lile sklenjene z Belgijo, Litvansko. Estonsko, Italijo, Ru* munijo in Češkoslovaško. — Papež o vzžnosH časopisja. Ob priliki prodave na čast ustanovitelju neke misi« jonske družbe Claretu, ki se je vršila te dni v Vatikanu, je izjavil pa^ež. da je bil Claret modiren služabnik božii, ki se je pri svoiem delovanju posluževal na'noveiših sredstev, t j. časopisja in knjig, ki so dan« danes življcnski faktorji. Papež je izjavil, da bi bil sveti Pave! brezdvomno novinar, ako bi živel v današnjih časih. On, ki je nas t— Dečji zaščifni dom v Trbovljah. Kra« jevni upravni odbor Bratovske skladnice je na svoji zadnji seji obravnaval med drugim tudi dopis inšpektorata ministrstva narod' nega zdravja v Ljubljani in od tega posls« ni osnutek poslovnika za kuratorij za zgrad bo dečjega zaščitnega doma. Projekt je bi! simpatično sprejet. Konkretnega stališča pa krajevni upravni odbor ni zavzel, ker se je | reklo, da se mora poprej izraziti centralno ravnateljstvo TPD., glavni upravni odbor Bratovske skladnice in vrhovna rudarska oblast Poudarjalo se je, da Bratovska sklad nic» v Trbovljah ne more ničesar več ri= skirati, ker je začasno itak ogromno obre« menjena radi r.ovih socijalnih naprav, ka» kor nove bolnice, okrevališča itd. Končno se Je soglasno sklenilo, da se izvolita v ku» ratorij dva zastopnika, da ne bo započeto delo inšpektorja ministrstva narodnega zdravja zadržano. Kot taka sta bila izvelje« p.a gg.: nadzornik inž. H2.mrla kot zastopnik delodajalca in Fmnc Hauptman kot zastop« nik delojemalcev. t— Potek roka za podaljšanje orožnih K« srov. Prošnje za podaljšanje orožnih listov, ki jih morajo oddati imetniki pri srezkem glavarstvu v Laškem najpozneje do 15. t. m. ss lahko oddajo osebno 12. in 13. t. m., oba> krat dopoldne, na Vodi v rudniški restavraciji. t— Občni zbor trboveljskega Sokolskegs društva, širši sestanek Sokolskegs društva se bo vrši! v sredo 13. t m., občni zbor pa v nedeljo 24. t. m. Ob tej priliki prosi Sokol vse one, ki so podpisali obveznice, izrekli se za kuluk in vzeli bloke, da poravnajo svoje obveznosti vsaj do občnega zbora. t— Kriza v socijalistični «SvobodiRadi nastopa članov»pevcev pod vodstvom g. Vo--zlja na kongresu Bernotove skupine socija^ listične stranke je odbor »Svobode« pod vodstvom Klenovška g. Vozlja izključil. Zato vre v »Svobodi« in bo najbrž prišlo do izstopa revolucijonarne omladine. Kakor je opaziti, so simpatije članstva bolj na stre ni opozicije, ker Je po novem letu postala «Svoboda« kolportažna organizacija »Delar ske politike«. t— Krajevni volilni odbor "Neodvisne delavske liste« sklicuje za pondeljek, II. t m. ob 20. zvečer v prostorih gostilne g. Ter* novica «Pod skalo« raupni sestanek vseh članov NSSZ in Unije. Radi važnosti se» Stanka udeležba za vse obvezna. Drobne vesti iz Amerike Chicago. koncem decembra. Kulturne novice. V New Yorku je nastopil dne 5. decembra dovršen iugoslovenski kvartet na gosli. Za stvar je vladalo precejšnje zanimanie, ker so profesiionalni .iugoslovenski glasbeniki na dobrem glasu. Umetniškega večera so se udeležili tudi Američani. Kvartet za gosli je de! našega kulturnega društva v New Yorku ki nosi naslov Kulturne matice. Društvo s! ie pred oar meseci ustanovib tudi moški pevski zbor. Tei stvari posvečajo slovenski časopisi v Ameriki precei zanimanja. Društvo »Anton Verovšek« v Collin-vroodu. Ohio. je uprizorilo igro "Breme«; društvo »Lilija« v Clevelandu pa dramo »Zaklad«. Dramski odsek, ki se je ravno ustanovil v Sh?boyganu. Wis„ ic trorizori! komedijo »Dnevnik«; odsek v Chicagu oa priT>ravl'a sliko »Novoletna resolucija* in Nušlčevo komedijo »Navaden človek«. Smrtna kosa. V Coolinwoodu. Ohio. je umrla 72-!etna roiakinja Mary Intihar. drma iz Trga pri Ložu na Notranjskem. Bila je 24 let v Ameriki. — Rojakinji Jennie Weber. Vidmarjeva. in Ana Prišel roj. Plavanc sta umrli v Clevelandu. Prvi je bilo.jedva 26 let. — Smrt ie pokosila v Jolietu ro'aka Franka Ssbliča ;n Johna KleDeca. — V Biwabiku, Minn.. je ttmrl John Šuštar iz Podgorce pr! Dobrem polju na Doleniskem. Bolovn! je šost let na mrtvondu. — V mestu Ne\v Orieans ob Mehiškem zalivu ie umrl Mato Perun. 2ivel ie tam kot ribič od leta 1889. — Anton S!apn:k z Vranskega, star 45 let, je umrl v Sheb~ygn-nu. V/is. — 43'etni Frank Mervar iz Gotne vasi pri Novem mestu jc umrl v \Vest Allisu. — Umrl 'e k;nčno tudi ro-iak Good iz Črne na Koroškem, v Ren-tonu. Pa. — V rudniku je ponesrečil Andrei Lampe. Rojstni dan kraljice Marije Danes slavi kraljica Marija svoj 26. rojstni dan. Rojena kot hčerka romunske kraljevske dvojice dne 9. januarja 1900. se je princezlnja Marija dne 8. junija 1922. poročila z našim kraljem. Dne 6. septembra 1923. je Nj. Vel. kraljica povila sina-prvorojenca, prestolonaslednika Petra. V Sloveniji, kamor vsako poletje prihaja, je kraljica Marija vsled svoje izredne miline in ljubeznivosti, deležna še posebne ljubezni V njej časti zlasti tudi naš preprosti narod ne le svojo kraljico, temveč tudi ženo in mater naj-odličnejših vrlin. Po vsej državi se vršijo danes proslave rojstnega dne kraljice Marije. Danes objavljamo najnovejšo sliko kraljice s prestolonaslednikom, posneto tik pred Božičem. Ivana Kneza - zadnja pot Ljubljana je spremila včeraj popoldne k večnemu počitku na Ljubljanskem polju moža, čigar ime ostane za vedno tesno spojeno z gospodarskim razvojem in procvitom Slovenije. Zemski ostanki pokojnega predsednika Zbornice za trgovino in obrt v Ljubljani, Ivana Kneza, so bili prepeljani včeraj dopoldne z Dunaja na glavni kolodvor v Ljubljano, odkoder se je vršil žalni sprevod. Glavni reprezentanti naših javnih in privatnih gospodarskih organizacij so se zbrali na kolodvoru, da izkažejo zadnjo čast svojemu vodji. Iz Zagreba je prispela posebna deputa-cija, obstoječa iz podpredsednika zagrebške trgovačke i obrtničke komore, inž. Carneluttija in generalnega tajnika dr. Čuvaja, predsednika Saveza indu-strijalaca S. D. Aleksandra in tajnika Marka Bauerja, ter predsednika Saveza trgovaca Griinwalda in tajnika Juhna. Dragocena kovinasta krsta je počivala v mrtvaškem železniškem vozu, ob njenem vznožju številni krasni venci iz svežih cvetk, med drugimi venci: Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, tajništva zbornice. Trgovačke i obrtničke komore u Zagrebu, Kmetske posojilnice, Gremija trgovcev v Ljubljani, gen. konzula dr. Beneša itd. Cesta pred kolodvorom je bila polna občinstva, ko so prispeli očetje frančiškani in opravili žalne obrede. Nato je stopil pred krsto predsednik Zveze industrijalcev v Sloveniji g. Dragotin Hribar in se poslovil od pokojnika z daljšim govorom, v katerem je slavil njegove velike zasluge za procvit naših gospodarskih korporacij, ki jim je s svojim smotrenim in strokovnjaškim delom pridobil velik ugled. Imenom zagrebških privrednih korporacij in orgar nizacij se je poslovil od pokojnika predsednik Saveza industrijalaca. S. D. Alexander z lepim govorom, v katerem je slavil pokojnega Kneza kot uglednega in zaslužnega trgovca ter podjetnika, ki je vedno stremel tudi za tem. da je dal našemu gospodarstvu nacijonalno obeležje. Pokojnik je s svojim živlien-skim delom dokazal, da tvorita delo in varčnost še vedno ono čvrsto podlago, na kateri se razvija gospodarstvo m je možno sanirati naše ekonomsko življenje. Govornik je zaključil s slava-kli-cem spominu Ivana Kneza. Pevci, trg. društva Merkur in Glasbene Matice pod vodstvom g. Gruma so zapeli turobno «Vigred», nakar je žalna povorka krenila po Miklošičevi cesti proti pokopališču pri Sv. Križu. Sprevod so otvorili nosilci vencev, katerim je sledil cvetlični voz. Mrtvaški voz z zemskimi ostanki pokojnika je peljalo 6 vrancev. za njim pa se je razvrstila pokojnikova rodbina in sorodniki ter številno žalno spremstvo. V sprevodu so bili med drugimi: veliki župan dr. Baltič, generalni artiljerijski inšpektor, general Stojanovič. češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, italijanski gen. konzul marchese Gavotti, belgijski konzul g. Dular, portugalski g. Strucelj, gerenti ljubljanske občine dr. Puc. Turk in Likozar, šef oddelka za trgovino in industrijo dr. Marn, šef oddelka za kmetijstvo g. Sancin, provizorični predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Schrey in podoredsednik gospod Ogrin s svetniki in tajniki zbornice pod vodstvom gen. tajnika dr Win-discherja, predsednik velesejma Ivan Bonač, predsednik Zveze industrijalcev Drag. Hribar, predsednik Gremiia trgovcev g. Stupica, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Franchetti z načelniki, predsedniki, upravni svetniki in urad-ništvo raznih denarnih zavodov, ravnatelj trg. akademije dr. Boehm, direktor teh. srednje šole Jos. Reisner, predsednik odvetniške zbornice dr. Maiaron, predsednik notarske zbornice Aleksander Hudovernik, predsednik viš. dež. soišča dr. Babnik, policijski direktor dr. Guštin itd. Pri prelazu na Kette-Murnovi cesti so Vsak, kdor se zanima za umetnost, naj se udeleži predavanja arh, prof. Kregarja «0 pariški dekorativni razstavi« v nedeljo dne 10. t. m. ob 10.30 dop. v «E!itnem Kinu Matica«. Smeh I Samo ie danes! Smeh! Kolosalna burka o človeku, ki ni vedel kam bi z denarjem in zato vpije obupno: g 1 PomOČ! Jaz sem milijonar! P||jj[| | iN Šest velikih dejanj polnih smeha do solz, zdravega humorja in juj « izvrstne zabave. — V glavni vlogi najboljši ruski komik, svetovno « znani in priljubljeni S X K Nikolaj Kolin Film je posnet v Benetkah, Parizu, Nizzi, Monte Carlu Itd. Bogata vsebina, komični zapiettjajl brez kraja in konca, držijo nas v neprestanem smehu. _ Kot prihodnjo senzacijo prinašamo veliki cirkuški film iz življenja artistov — ,,Cirkus Marcco" Predstave danes ob : 4. pol 6. pol 8. 9. — V nedeljo ob: 3. pol 5. 6. pol 8 9 — Prvovrstni umetniški orkeite? sviraprl vteh prestavah. — Preskrbite si pravočasno vstopnice! IUTNI KINO MATICA " Telefon 124 X X 0 X X ID X X 1 x X pevci zapeli še žalostinko »Blagor tnu». nakar jc voz z zemskimi ostanki Ivana Kneza dovršil pot, s katere ni več po-vratka. Ob molitvah duhovščine so položili krsto v zemljo_ Za obstoj in razvoj Slovenije V sedmem letu združenja je ostala Slovenria še vedno brez železniške zve ze z morjem, katero nujno rabimo, ako hočemo, da bo uspevalo naše gospodarstvo, ki se mora brez te prometne ceste zadušiti. O nujni potrebi te železniške zveze so si bili vsi činitelji v Sloveniji edini, v početku celo v tem. da more temu namenu zadostiti edinole takozvana Klodič - Hrovat - Kavčičeva proga. To ie uvidela celo naša državna železniška uprava, ki je to progo sprejela med ono železniško omrežje, ki se mora v najkrajšem času v interesu javnega blagostanja in v prespeh narodnega gospodarstva zgraditi. Kot nujna posledica tega povsem pravilnega naziranja in upoštevanja državnih interesov ie sledila celo uzakonitev te proge. Zahteva po zgradibi te proge, ki je obenem javna zahteva cele Slovenije (— če se peha kočevski odbor za Mu-silovo progo, je to Ie krajevna želja, ki upošteva samo koristi posameznikov in zanemarja pri tem splošni interes ne glede na tehnične jn terenske nedostat-ke tega projekta —). stopa znova pred javnost, ker naš promet ne more v bodoče več pogrešati tega naravnega in za razvoj tako potrebnega izhoda na morje. Zato sklicujem v imenu novomeške mestne občine na dan 10. januarja cb 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Novem mestu JAVNO ZBOROVANJE in vabim vse prizadete faktorje, zlasti še gg. poslance vseh političnih strank in vse občaiske z a stope, da se udeleže javne razprave, na kateri bodo poročali v prvi vrsti strokovnjaki. Smatral sem za dolžnost novomeške mestne občine, ki ie v prvi vrsti na izvedbi tega železniškega programa prizadeta, da nadaljuje započeto delo; takisto smatram za državljansko in posebno slovensko dolžnost, da pomagajo pri tem vsi naši merodaimi činitelji. ker je zgradba te proge javna zadeva cele Slovenije in tudi državne obrambe. Občine in kulturne gospodarske kor-poraciie naj blagovolijo prinesti s seboj štampiljke. Novo mesto, 30. decembra 1925. Dr. Josip Režek, župan novomeški. Zveza Slovenije z morjem Zanimiva predavanja strokovnjakov. Ljubljanska sekcija Udruženja jugoslo« venskih inženjera i arhitekta je priredila snoči v svojih prostorih v Kazini predava« nje o vprašanju Zveze Slovenije z morjem. Nastopila sta dva predavatelja«strokovnja« ka, ki sta bila temeljito in vsestransko pro« učila zadevo in podala v kratkih obrisih značaj in pomen obeh načrtov, ki sta še vedno na dnevnem redu. Prvi predavatelj, g. inž. Hrovat je po krat kem uvodu primerjal obe varijanti zveze Kočevja z obstoječo progo Zagreb»Sušak oziroma Reka, namreč Musilovo in Klodič« Hrovat»Kavčičevo. Predavatelj je priznal, da je Musilova proga sicer nekoliko krajša, zato pa ima štiri velike nedostatke, dočim bi druga varijanta povsem ustrezala vsem zahtevam. Velika ovira je v obeh primerih globoko zarezana dolina Kolpe in gorski značaj proge, ki zahteva vzpone. Dočim ima Musilova proga izrazito gorski značaj e 25°!eo vzponom, okrog 650 m dolgim in iz« redno zelo visokim mostom nad Kolpo ter 32 predorov v skupni dolžini 10 km, ima Klodič«Hrovatova proga precej manjši most preko reke in manj predorov v skupni do!« žini približno 6 km, od katerih pa je eden dolg 5 km. Klodičeva proga je sicer za par kilometrov daljša, zato pa vodi po položnej šem terenu in ima 25 "/to padec le proti Re« ki, dočim maša vzpon proti severu le okoli 16°/m. Direkcija za nove gradbe v Beogra« du je proučila obe progi z vsemi varijan« tami in oba načrta precej popravila. Zato je priporočljiva le K!odič«Hrovat.Kavči6e« va proga, ker ima tudi zvezo s Črnomljem. Harry Liedtke in Lotfa leumann sta Ljubljančankam zelo pri srcu — dokaz da so bile včerajšnje predstave razprodane I „žena za 24 ur11 je film zabave, smeha, elegance, razkoinosti, pinantnostl, vsega kar si eden zaželi! ! Izven programa novi berlinski Deulig-Journal 51. — Predstave danes : 4. /26. '/28. in 9. urL Kino , Ljubljanski dvor" Telefon 730. Drugi predavatelj, g. inž. Muller«Petrič je v krat obrisih zagovarjal Musislovo pro« go, primerjajoč jo s Klodič»Hrovatovo. Pri« znal je, da vodi ta varijanta po slabem, pla« zovitem terenu, kar železnico precej podra« žuje, kar pa vseeno ne more ovirati njene udejstvitve. Po njegovem mnenju je Musi« lova proga boljša, ker vodi bolj po gozdna« tem oeemlju kot druga. Inž. Miiller meni, da bi bilo bolje, ako bi se oprijeli manjše« ga programa, Musilove proge, ker bomo ta« ko veliko prej dobili zvezo z morjem, kot pa če vztrajamo na K1odič»Hrovat«Kavčiče« vi progi. K železnici vlada sama ne bo pri« spevala vseh stroškov, ampak bo velik del odpadel na interesisrance, ki so se izjavili pripravljene poseči globoko v žep. To so v glavnem veliki posestniki okrog Kočevja. Razvila se je daljša zanimiva debata, v katero je poseglo precej gospodov, ki so večinoma zagovarjali KIodič>Hrovat«Kavči« čevo progo, ker vsestransk ozadavoljuje po« trebe Slovenije in okoliških krajev in je že uzakonjeno. vzcvčte in zašije, kakor lotos v mesečini, ka kor vila sredi rož. Odobravanje občinstva je bilo živahno, umetniki so dodali Se andaate Čajkovskega. Dr. L V. Komorni večer Ljudske univerze v Mariboru Maribor, 8. januarja. Včeraj, dne 7. t m. je priredila naša mar« Ijiva Ljudska univerza, v okviru svojih ve« lezanimivih predavanj o ruskem kulturnem svetu, izredno zanimiv koncert kvarteta Michl. S finim umetniškim čutom ter z brez hibno tehniko so izvajali izključno moderno rusko komorno glasbo. S. Ta«ciew, ki je s svojim kvartetom (d moli, op. 7) o tvori! večer, korenini popolno« ma v romantični poeziji ruskih step in pra« gozdov, tihih večerov ob pojočem sameva« n ju. V drugem stavku (tema con variazio« ni) obdela izredno eleganten, duhteč salon« ski plesni tema, katerega podaja včasih sko ro menuetsko, včasih pa ga v ritmični pre« deiavi dovede do prav demonskostemnih, dramatskih akcentov. Igor Stravinskij, ki mu je sledil s tremi malimi komadi za godalni kvartet, spada gotovo med največje in najzanimivejše skla datelje moderne glasbene šole. Bil je novost za Maribor ter ostal pretežni večini publi« ke tuj. Umevno! Tu stojimo pred popolno« ma novim tonalnim sistemom, ki ga karak« terizira stremljenje, povrniti se k glasovom in zvokom narave ter na tej osnovi izdelati, zgraditi popolnoma nov glasbeni sistem. Ritmika igra pri tem pokretu glavno vlogo, ona prevladuje popolnoma, dočim ima me« lodika le šole, ki se je razvila še daleč pre« ko WagneT«Straussove »večne melodije« nekak mistično tajinstveni izraz bogoiska« nja, nekako bolno hrepenenje po prazvokih narave in njenih pojavov. Tretji komad — nekak fotografiran posnetek daljnega zvo» nenja mogočnih katedral pa zagrabi člove« ka, kljub vsej bizarnosti v harmoniki in rit« miki z neznano silo. Borodinov kvartet v Dduru, ki je zaklju« čil večer, karakterizira jasna svetloba me« lodične linije, nekak solnčen sijaj, ki je nanj razlit Široke, globoko občutene kanti« lene, zanimiva barvitost, instrumentacije za« dobijo svoj višek v čarobnem Notturnu, ld Iz Zveze kulturnih društev Predavanje o dekorativni umetnostni raz* stavi v Parizu. Kakor žo javljeno priredi Zveza kulturnih društev v Ljubljani v »Elit nem Kinu Matica® več zaporednih nedelj predavanja o mednarodni dekorativni raz« stavi v Parizu. Prvo predavanje se vrši v nedeljo dne 10. t. m. ob 10.30 dop. Vsebina prvega predavanja je zgodovina razstave, ogled in izprehod po celem razstavišču, ter razlaga moderne arhitekture, paviljonov, vhodov in parkov na razstavnem prostoru. Vse predavanje pojasnjujejo mnogoštevil* ne lepe skioptične slike, katere je zbral gospod predavatelj v ta namen tekom svo« jega bivanja v Parizu. Ker je gospod pre* davatelj arh. prof. Rado Kregar znan kot strokovnjak, ki svojo stroko temeljito po« zna in proučuje, bo predavanje, ki je po« ljudnega značaja in lahkoumljivo za vsako« gar zanimivo. Vstopnina je kljub visokim stroškom, ki smo jih imeli z nabavo diapo« zitivov, v svrho možnosti, da se predavanja vsakdo udeleži malenkostna, ter znaša samo 5 Din. Iz Primoria • Novi fašistcrvski tiskovni zakon, ki sta gas prejela parlament in senat, je stopil 5. t. m. v veljavo. Po novem zakonu ne bodo več dajali priznanja odgovornih urednikov prefekti, ampak generalni državni pravdniki pri prizivnih sodiščih. Odgovorni uredniki so torej izročeni popolnoma na milost in nemilost fašistovskemu režimu, to se pra« vi, da bo državni pravdnik lahko vsak tre* nutek ustavil katerikoli list s tem, da ne bo priznal njegovega odgovornega uredni« ka, brez katerega list seveda ne sme izha« jati. Novi zakon določa tudi, da so odslej tudi lastniki lista odgovorni za sodne stro« ške in odškodnine, na katere bi bil list ob« sojen. Za plačilo teh stroškov tvorijo jam« stvo stroji, črke in vsa oprema tiskarne. Na podlagi novega zakona se ustanavlja pose« ben novinarski red ki bo imel svoje stanov« ske zbornice v vsakem mestu kjer je pri« zivno sodišče. Novinar bo mogel biti v bo« doče samo tisti, ki bo vpisan v seznam no« vinarjev. • Italijanski azil v Ročinju. V nedeljo so otvorili v Ročinju nad Kanalom azil dru« štva «Ita!ia Redenta« (odrešena Italija). BI« la je velika slovesnost, katere so se udeleži« li zastopniki vseh oblasti, iz Vidma sta pri« šla Spezzotti in conte Caporiacco. Govor je imel dr. Cannoniere, ki je naglašal važnost azila v slovenskem Ročinju. Poslopje nosi ime vojvodinje d' Aosta, ki je pokrovite« Ijica »Italie Redente«. Otroci so nekaj de« klamirali, potem so jim dali nekoliko sla« ščič. Fašisti zahtevajo, da se mora na trgu v Ročinju napraviti podstavek za Italijan« sko zastavo, ki bo stalno tam vihrala in trg mora dobiti ime po kralju osvoboditelju. Tako vidimo pri Italijanih društvo za dru« štvom. ki se peča z raznarodovanjem naše« ga ljudstva. Pf Fasitom pariške opere" je najboljši film, kar se jih je do sedaj izde alo ,$Fasifosn pariške opere" ie film, ki bode celo Ljubljano »pravil iz ravnotežja „Fantoim pariške opere" je film groze, vseh do sedaj prekašajočih senzacij, elegance pariškega sveta, fllm skrivnostne drame, z mističnim in pošastnim ozadjem.....ln vendar zopet najlepše ljubezenske stoiije ,,Fantom pariške opere" je film z najlepšimi barvanimi prizori, kratko rečeno .Najboljše od najboljšega*. J Kulturni pregle1 Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota. 9.t ob 15.: »Pegica mojega srca». Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 10.: ob 15.: »Pegiea mojega srca«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Profesor Storicin«. Ljudska pred stava po znižanih cenah. Lzv. Pondcljek, 11.: »Druga mladost«. D. Torek, 12.: Zaprto. Sreda. 13.: »Henrik FVa Premijera. Izv. Četrtek, 14.: »Profesor Storicin«. A. Petek. 15.: »Henrik IV.« E. Ljubljanska opera Sobota, 9.: »Eva«. E. Nedelja. 10.: ob 15.: Otročka in mladinska predstava: »Srce iz lecta«, »Poziv na ples« »Capriccio espagnole«. Znižane cene. Izv. Ob pol 20.: »Prodana nevesta«. Gostuje ga. Žaludova in g. Knittl. Ljudska pred« stava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 11.: Zaprto. Torek, 12: »Hoffmannove pripovedke«. F. Sreda, 13.: «GIumači», »Povratek«. B. Četrtek, 14.: dkowm v glavnih' vlogah. Koncert »Vihar«, ki Je M napovedan za danes zvečer se je moral vsled obolelosti g. Betetta preložiti na petek, dne 15. t m. Kupliene vstopnice veljajo za ta dan. 8.840 metrov je visoka najvišja gora sveta „5&oni Everest" katere zanimivosti in grozovitosti boste v kratkem videli ▼ kina «Dvor»« Domače vesti Avtentično Po božiču je v Zagrebu zborovala konferenca univerzitetnih profesorjev, pod predsedstvom prosvetnega ministra, ki je tačas gosp. Stjepan Radič. Zbrani gg. profesorji so dolgo časa poslušali predavanje svojega, hm, šefa, ln si po možnosti utisnili v spomin nekaj tega šarenega ričeta. Gosp. minister je namreč predaval o šolah, učenju, duši, seijački duši v latinici ip čirilici. o svoji prošlosti. o darovitosti pri Bolgarih, Angležih in Eskimih, o praktičnosti, eksperimentu, štednji. redukciji, unifi-kaciji. psihologiji, dementiranju, demon-firanju. demenci o pravu, luni, notaciji, planinah, ženskah, o laseh, et quibus-dam aliis. Gosp. Bogdan Gavrilovič. večkrat že rektor beograjske univerze, se govorniku lepo cifrasto zahvali za napitnico In mu odgovarja: •Tako lepo nas je gospod minister nagovoril ln nam predložil svoi exposč, da se mn moram zahvaliti v imenu vseh prisotnih, a mesto odgovora bom povedal za primero resničen dogodek iz svojega življenja. Kakor veste, me je doletelo odlikovanje prijateljstva z b!a-gopokojnim kraljem Petrom. Ko je svoje vladarske posle že izročil svojemu nasledniku, je počival. In za zabavo je včasih okopava! tudi cvetlice. Nekoč sem ga pri nekem obisku našel pri takšnem poslu. Ni mu šel baš izpod rok, ker vrtnarstva pač ni razumel. Gledam, in sam mi pravi: «E, vidiš. Bogdane, kot kralj sem star. a kot vrtnar sem še prav mlad . . .» Na ta dogodek sem se pravkar spomnil. Po visokem primeru smemo tudi mi reči: «Gospodin ministar je dakako star Folitičar. — ali kao ministar pro-svete je ... . vrlo. vrlo mlad . . .* Nad zborovalci je zapla/val angelj tišine. Prepodi! ga je gosp. Radič, ki je nekaj mencal, potem se pa spomnil, da ga kličejo še numejši posli, ki ne trpe prav nobenega lodloga več, in je odmeglil. M. A. C. * Pašič na potu skozi Italijo. Iz Milana poročajo, da i« včeraj ob 5.40 zjutraj došel tjakaj z beneškim brzovlakom min. predsednik Pašič. ustavil se ie za 45 minut, vendar pa ni izstopil ter Je ob 6.20 odpotoval z brzovlakorr. proti Genovi. * Milan Krešlč — oficir častne legle Kakor smo pred kratkim že poročali, je imenoval predsednik francoske republike Deumergue častnega generalnega tajnika zagrebške trgovske zbornice, Milana Kre-šlča, Slana francoskega instituta v Zagrebu, ki je bil že od leta 1912. vitez častne legije, za oficirja častne legije (Ofilcier de la Le-gion d' Honneur). Cestltijivemu starčku, ki ima že 80 let ln je častni predsednik SDS v Zagrebu, je bilo Izročeno veliko odlikovanje na Treh kraljev dan na francoskem koti zulatu v Zagrebu v navzočnosti vseh tamkaj živečih članov reda častne legije. * Bivši romunski prestolonaslednik v Opa tljl. Iz Opatije prihaja vest da namerava bivši rumunski prestolonaslednik princ Ka-rol kupiti v Opatij! krasno vilo in se trajno tamkaj nastaniti. * Uredništvo »Prirode«, dobro znanega popularnega časopisa Hrvatskega prlrodo-slovnega društva v Zagrebu je s 1. januarjem prevzel proiesor dr. Miroslav Hirc. * Znižane in brezplačne železniške vožnje. Prometno ministrstvo razglaša deloma izpremenjene določbe za znižane, oziroma biezplačne vožnje na naših državnih železnicah. Železničarji si še nadalje lahko nabavljajo »režijske karte« s potrdilom starešine. da jim je dovoljen dopust. Za državne uradnike in nameščence veljajo neizpreme-r.jeno dosedanji predpisi. Za dijake In delavce velja naredba prometnega ministra štev. 25.431 z dne 5. septembra 1925. Olumcl in glumice dobivajo polovične karte (tudi za prtljago) pri železniških direkcijah proti priporočilu umetniškega oddelka ministrstva prosvete, za skupno potovanje članov narodnih giedališč pa pri generalni direkciji državnih železnic. Invalidi uživajo brezlač-no vožnjo po členu 105 pravilnika, za privatna potovanja pa polovično vožnjo trikrat na leto. Oiaišave za poučna, strokovna, gospodarska in dobrodelna društva, za pevska sokolska in orlovska društva ter za brezplačno vožnjo organov »Rdečega križat izdaja generalni ravnatelj, oziroma njegov po močnik po svoji uvidevnosti. Za uredništva dnevnih listov so veljavne olajšave, ki Jih je prometno ministrstvo odobrilo s svod na- —cvole «ce od kvarljivega učinka mila. W a kožne izpuščaje, prezgodnje gube « ™ Uc oi. obraza Uporabile « ^ogih zdravnikov edino pertektno ta M o , 0 priporočeno sjedstvoP boste Sne '" ae i ost pol t i ta odstranjuje dosegli trajno svežost po p , vse kožne to16*?1- ,-vamah. drogerijah dnevno. Dobiva se W»r ^ dfščf ?^Jugoslavijo: Z«refc Glavno skladbe _ Gajeva ptica _ .....m Kdor ni imel prilike in sredstev ogledati si mednarodne dekorativne razstave v Parizu, naj se udeleži predavanja arh. prof. Kregarja, katero priredi Zveza kulturnih društ v v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10.30 dop. v «Elitnem Kinu Matica». redbo štev. 18.06 z dire 24. avgusta 1924. Veliki župani uživajo brezplačno vožnjo vsak v svojem področju ter za progo od svojega uradnega sedeža do Beograda. Komandanti armii imajo letne brezplačne karte za vse proge. Neglede na te predpise, sme pomočnik prometnega ministra dovolje vati posamezne olajšave po svoji uvidevnosti. * Napredovanje v poštni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije so iz 3 skupine napredovali v 2. skupino U. kategorije naslednji poštni uradniki: Pran Jereb. Lavoslav Kampjut. Budivoj Masle in Milan Štamcar — vsi pri poštni direk« 1 v Ljubljani; Josip Dular, Evgen Križaj, Edvard Hofman, Mihael Ltrenar tn Valerijan Mayer — vsi pri poštnem uradu Ljubljana i; Alojzij Kraker Viljem Pupls, Ivo Saljina in Gabri Je! Weber — pri poštnem u.adu Ljubljana 2: Karel Bano pri vzdrževalnem odseku v Ljubljani; Josip Verdir pri poštnem uradu LJubljana 7, Vladimir Klinar pri poštnem ura du Maribor 1; nadalje Ivan Rabič v Skofji loki, Franc Pavšič na Krškem, Viktor Krol-nik v Poljčanah, Viktor VVagner v Kon icah, Ivan Slavec v Laškem. Evgenija Endlicher v Ribnici na Dolenjskem. Franc Eiletr v Slovenjgradcu, Frartja Drakulšek v Žalcu, Miha Stra-uss v Rajhenburgu, Vinko Žgur v Dolnji Lendavi. Viktor Treven na Bledu. Regina Stupar v Dolenjem Logatcu, Ivan Orthaber v Slovenski Bistrici, Ivan Kambič v Metliki, Vinko Eržen v Moravčah, Karel Avser na Jesenicah na Gorenjskem, Fran Ulčakar v Semiču, Franc Kiaslnc v Račjem A do H Braz v Prevaljah, Jakob Cuš v Murski Soboti, Franc Javor v Tržiču in Anton Učakar v Ljutomeru. * Anketa o srednjem šolstva. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da se bo vršila sredi januarja v Beogradu velika konferenca na kateri se bo razpravljalo izključno o novem načrtu zakona o srednjih Šolah. * Observatorij pod Triglavom Javlja, da je bi) predvčerajšnjim ob 5.16 precej močan potres, ki je bil zaznamovan na vseh aparatih. Od ranega jutra je zaznamoval veliki vodoravni potresomer »Zla-toro^. močno valovanje zemeljskih plasti kot odmev viharjev v daljavi. * Potresi. Dne 7. t. m. sta selzmografa meteorološkega zavoda v Ljubljani, zaznamovala dva manjša potresna sunka. Prvega ob 2.41.08. drugega ob 5.18.35 oba na daljini 45 km od Ljubljane. — Prof. Belar naznanja močne znake bližjega potresa okoli Jadranskega morja. * Protestni shod proti davčni obremenitvi Slovenle se bo vršil na Jesenicah v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. popoldne v restavracijskih prostorih gospoda Tancerja. Na shodu bo poroča! predsednik Zveze hišnih posestnikov g. Ivan Frelih o novi davčni reformi in davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vsi hišni in zemljiški posestniki z Jesenic, Koroške Bele in okolice, kakor tudi drugi davkoplačevalci Obenem se bo protestirata proti previsokim davkom Slovenije. Po protestnem shodu se bo vrši! redni občni zbor društva hišnih posestnikov za Jesenice, Koroško Belo in okolico. K obilni udeležbi vabi odbor. * Nov seljaškl list v Zagrebu. V četrtek ie izšla v Zagrebu prva številka seljaškega tednika »Narodno kolo«, ki ga bo izdajal Imenom oblastnega odbora SDS za zagrebško oblast. Jura j Gašparac. V prvi številki ie objavil pos!. Demetrovič članek »Hrvati i država«, posl. Wt!der pa-članek »Kako izgleda In kaj dela narodna skupščina«. Vrh tega je več člankov o boju seljakov za zemljo, o fakultativnem odkupu agrarnega zemljišča, o zunanji in notranji politiki itd. List ie izborno redigiran. * Tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo velikega župana v Ljubljani priredi meseca februarja na tehniški sredn 1 šoli za usposobljene učitelje osnovnih šol h za učitelje meščanskih šo! tri tedne trajajoč komercialni tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na obrtnih ln trgovskih nadaljevalnih šolah v Sloveniji. Število udeležencev je določeno na 50. Prošnje ie vlagati uradnim potom tako, da dospo na prosvetni oddelek najkasneje do 20. t. m. * Jugoslovensklm rudarskim, plavžarsklm in pri rudnikih zaposlenim Inženjerjem. Pripravi alni odbor sklicuje ustanovno skupščino na dan 17. januarja ob 13.30 v Ljubljani v prostorih ljubljanske sekcije Ud'uženja jugcslovenskih tnženjerjev in arhitektov v Kazini 11. nadstropje ob priliki skoka preko kože. Dnevni red ie sledeči: Pozdrav ln nagovor predsednika pripravljalnega odbora, debata in sklep o namenu in obliki društva, statuti, volitve, slučajnosti in resolucije. — Pripravljalni cdbor. * Nov telelonskl imenik. Poštno ministrstvo je izdalo za vsako svoje ravnateljstvo posebej nov telefonski imenik. Imeniki za področje poštnega ravnateljstva v Ljubljani so na prodaj po 10 Din pri telefonskem računskem oddelku ravnateljstva. Sv. Jakoba trg, II. nadstr., pri javnih govorilnicah pošt: L:ubljana 1, (glavna pošta), LJubljana 2 (kolodvorska pošta). Ljubljana 3 (po slopje poštnega ravnateljstva) in pa pri poštah: Maribor. Celje. Ptuj, Kranj, Bled I, In Rogaška Slatina. Razen tega se lahko dobe pri telef. rač. oddelku pošt. ravnatelistva šHTfšlTš: Isst&ena orfdellie sc. nmmm, trni Z asi M. Raviar. Llabljana. Delikatesa prebivalcev na Mont Everestu ie 40 let staio maslo to in še mnogo d.ugih zanimivosti boste vidli v kratkem v filmu »Na vrhunec sveta* v Kino »Dvor«. in pa pri poštah L|ub!jana 1 In Maribor 1 tudi imeniki za področje poštnega ravnateljstva v Zagrebu, in sicer po 30 Din. Kjer se Imeniki ne prodajajo, se lahko naroče s posredovanjem pošte dotičnega kra a. Če bi kdo hotel imeti imenik iz področja kakega drugega pošt. ravnateljstva, nai se obrne naravnost ali pa tudi s posredovanjem pošte na omenjeni telef. rač. oddelek. * »Gospodinjski koledar, za leto 1926. je izšel ter Je naprodaj po vseh knjigarnah, pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji ln v pisarni Jugoslovenske Mati ct v LJubljani. Koledar obsega dva dela; prvi del vsebuje poleg koledar a ia koledarskih podatkov mnogo praktičnih navodil in člankov, kakor: Kratka navodila o temeljnih pojmih kuhe. Nakupovanje živil. Nekaj opominov k vsakdanji negi telesa. Enako pravnost žclodca itd. Drugi del koledarja tvori pa troškovnik za vse dni v letu tn recepte za nedeljske jedilne liste. Cena koledarju Din 18. Člani ga dobe pri podružnicah ln v pisarni Jugoslovenske .Matice v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-bitki se ne bodo odJcjali. Vse informacije v društveni pisarni — Loterijski oclsek Sokola L, LJubljana. 38 u— Ustanovni občni zbor dnrSrva «Tre^-nostl» v Ljibljani se bo vršil v nedeljo, 10. Januarja točno ob 10. dopoldne v prostorih higienske točilnice na ve'esejmu. Naj smatrajo člani za častno dolžnost, da važnemu zboru po!noštevi!no prisostvujejo! 2e'etl bi bilo, da se l zunanji člani udeleže tega zbcrra, da dobe novo pobudo za dilo. Med posameznimi toSkami se bo udejntvovaJa hrabra »Matjaževa četa« ljubljanskih s^au-terv. Prosimo brate in sestre, predvsem brate akademjke. da prineso članske karte najpozneje do dines zvečer (event k cd-borovi seji v hsgijensko točilnico) podpisane ali nepodpisane nazaj. u— Društvo «Soča» v Ljubljani naznanja, da predava danes v salonu pri «Levu» ravnatelj drž. gluhonemnice v Ljubljani g. Fran Grm in sicer o povsem strokovni temi: »Razvijanje govora in govorne nap sike pri otroku«. Ker je to predavanje zelo vaiž-no in koristno, vabimo člane in prijatelju posebno pa starše, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. Začetek točno ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost u— Gledališki oder N aro .'ne čitalnice v Šlžki naznanja, da se nedeljska predstava •Oolgote. vsled nepričakovanih sa, t prestopek pijanosti in razgrajanja, 4 prestopki cestnega policijskega reda in 1 prestopek obrtnega reda. Aretacij Je bilo izvršenih 7 In sicer: 1 radi nedostojnega vedenja, ! radi tatvine, 1 radi prepovedanega povratka, 1 radi goljufije in 3 radi razgrajanja ln izzivanja. u— Vlom v prckajevalnico. V noči na 3. januarja so nepoznani zlikovci vdrli v pre-kajevalnlco Karciine Smo'Janove na Mesarski cesti št. 4. Tatovi so imeli očivldno sijajen tek, mrnjkalo pa Jim tudi ni previdnosti in skrbi za slrbše čase, kajU odnesli so nad 50 kg prek?jenega svinj kega mesa v vrednosti 1250 Din. V Isti noči so hoteli bržkone isti lr^povi vlomiti Se v pre-kajevalnico Marije Novljanove, ki se nahaja poleg prostorov Smoljanove, vendar se jim poskus n! posrečil. u— Tatvina na trgu. Zeparji so pmstali zrdnje čase zopet prdjetnejšl. Bržkone je nekaj starih dečkov odslužilo že svojo pokoro v zaporih in so se ti sedaj zopet pojavili na tnru in povsod, kjer je gneča. Včerpj so zmnnjkale na Vodnikovem trgu kar trem ženskam torbice z denarnicami, ki so postale sigurno plen oprezaječih žepar-Jev. iz Maribora a— Nov koman dant mesta. Ta teden je : prevzel komando mesta v Mariboru brigad i ni general Peter Kostič. Maribor ima po ! generalu Maistru to pot prvič zopet generala za komandanta mesta. a— Smrt kanonika. Včeraj Je nmri zadet od kapi najstarejši mariborski kan-nlk A. Arzenšek v starosti 62 let Bo'ehal ie že dalje časa na arterioskleroz!. Zadnjega poi leta sploh nI več opravljal službe. Včeraj Je še opravil ma5o, ko pa se je okoli 9. ure dr>po«!dne vrnil domov, ga je zadela kap. j Pogreb bo v nedeljo t>opoldn?. I a— »Domovina« r Maritrru. Odslej sc bo d'4>ival v mariborski podružnici »Jutra., Barvarska u! 1 tudi tednik »Domovina* z ilustrirano prfloso. Stane s prilogo »Tedenske slfke. vred samo 1 Din. Polagoma, kakor se bo pač poksiala potreba, bodo pro-dalale »Domovino, tudi trafSke, k! se naj tozadevno obrnejo na p-dntžnico »Jutra«. a_ Opozarjamo cenj. 0bč'nstT0, da se ' uprizori d?ncs z?dn'fkrat v tej sezoni vele-zabavna NuŠičeva komedHa c. Sum! j Iva ose- j i ba». a— Narodno - soclj3listični shoi Za prihodnjo nedeljo sklicujejo narodni socialisti v prostorih gostilne »Ritovž-, shod, na katerem bosta govorila dr. Politeo iz Zagreba ter prof. dr. Mihajlo Rostohar U Brna. a— Tečaj primarija dr. Čarniča. Ped-okriljem Ljudske univerze priredi še tekom meseca januarja primarij mariborske bolnice, kirurg dr. Mirko Černič, poučen tečaj za prvo pomoč pri nezgodrh. Prijave sprejema do 25. t. m. tajnik Ljudske univerze prof. Ivan Favaj. a_ Nadaljna predavanja o ruski kulturi v Ljudski univerzi v Mariboru. V ponde-Ijek dne 11. t. m. bo predsednik Ljucbke univerze inž. Janko Kukovec nadaljeval svoje predavanje o Tolstem. V drugem delu bo očrtal najzanimivejšo in najbnjateS šo dobo Tolstojevega življenja in delovanja. ko je veliki ruski genij ustvari! najmar-kantnejša pripovedna in filazofična dela. V prvi vrsti bo v tem predavanju podal p sa-teljevo duševno krizo, njegovo intenzivno jskanje življenske resnice. — V petek, dne 15. t m. pa bo predaval znani umetnostni predavatelj L.i-Jdske univerze g. dr. Stelč iz Ljubljane o ruskem slikarstvu. Predavanje bodo spremljale številne sldoptrčne slike, predstavljajoče razvoj ruskega slikarstva od bizantinske dobe cerkvcne umetnosti do novejšega svobodnega slikarstva. V clkhi o ruskem kulturnem življenju bo sledilo še nekaj predavanj, med njimi predavanje o novih gledaliških pokretih v Rusiji. a— Nov mestni geometer. Mariborski mestni stavbeni urad se polagoma kompletna in je torej upati, da bo mesto tudi v tej stroki pokazalo norv, modernim potrebam komunalnega življenja odgovarjajoč razvoj. Potreba je bila že itak velJka in bo marsikje težko popraviti »fušarrje. prejšnje, zastarele nemške uprave. Razen arhitekta Je Imenoval občinski svet na zadnji tajni seji tudi novega mestnega germetra g. B. Vončino fz PdriJe. ki je bi! doslej zaposlen pri stavbeni rvrdki inž. Kasala r Ljubljani. [T^euo^ SP5S B2ZI" Iz Celja e— Izvršni odbor Udmženja vojnih invalidov v Ljubljani je dal na razpolago podružnici U. V. I. v Celju 4000 Din, da ga razdeli med svoje najrevnejše ali naipotreb nejše člane in članice. K temu znesku je tudi podružnica sama votirala znesek 2000 Din, taiko, da se bo moglo v celoti razdeliti 42 podpor in sicer: 10 podpor po 200 Din, 16 podipor po 150 in 16 .podpoT po 100 Din. Prošnje naj se vlože osebno ali po pošti na podružnico U. V. I. v Celju najkasneje do 15. januarja. — Odbor. e— Knjižnica ženskega društva v Celju Je imela koncem leta 1525. vsega 352 čia-nov. Od I. ianuarja do 31. dccenbra je bilo Iziposojenih okoli 4150 knjig. Sedaj ima knjižnica 700 slovenskih, 100 srbohrvatskift in 350 nemških knjig. Posluje vsak četrtek od 6. do 7. zvečer, in ob nede'iah od 10. do 12. dopoldne. Vpisnina znaša 5 Din. za dijake, učence in valrnce pa samo 3 Din. Knjige se d:be samo na izkaznico. e— Slomškova tiskovna zadruga, ki je bila v Celju ustanovljena pred dobrim mesecem, namerava sedaj otvorit; svojo trgovino. Pravijo, da se jim je naibralo precej zadružnikov in da bo trgovina poslovala, če p^de vse gladko, že čez dva meseca. e— »Ljudski dom» v Celju? V »Slovencu. trdijo, da se njihove prireditve v Celju ne moreijo razmahniti rad: pomanjkanja primernih prostorov. To so že baje aorno uvideli njihovi možje, ki stoje na vodilnih mestih gospodarskega življenja. V zadnjem času za to že resno mtslijo na gradnjo Ljudskega doma, kjer bi našle zatočišče vse gospodarske in kulturne organizacije Slovenske ljudske stranke. e— Hitrica uradnega kljuseta. Po vseh listih kroži sedaj novost, da je jugosloven-sko državljanstvo podeljeno g. Nikolaju Antipinu, ruskemu emigrantu in pravnemu praktkkantu pri okrožnem sodišču v Celju. Da ne bo kake zmote, sporočamo da je g. Antšpin, ki je že bi! svoj čas dfžavni prav-dnik v Odesi, med tem prišel od prakti-kanta preko avskuHarita do sodnika in da je že dolgo sodnik na Laškem. e— Izprememba iirme. Topilnic: svinca in srebra ter kemični Industriji A d. v Litiji Je dovoljeno izpremeniti po skiepu obč nega zlbora naslov v *Pra2arna in kemična tovarna d. d., Celje«. e— Za vozove prepovedana ulica. Mestna občina je sklenila zapreti ozko Levstikovo ulico med Rakuschevim skladiščem In Braniborom za promet z vozovi. Vožnjo po tej ulici bosta zabranjevaia po dva v zemljo zabita stebriča na obeh koncih ulice. e— Poziv Narodne knjižnice. Knjižničar Narodne knjižnice v Narodnem domu prosi vse, ki imajo knjige lizposejeno, da jih vrnejo. Izposojene knjige bo g. knjižničar sprejemal danes, dne 9. januarja od petih do polsedmih, v pondeljek cd štirih do šestih ln v torek od štirih do šestih popoldne. Za doraščaječo mia^ino in odrasie je izšel ion ton Knjiga o iepem vedenju, govorjenju in oblačenju v javnem in zasebnem živ. Ijenju. — Sestavljena po lastri izkušnji in na podlagi najnovejših Bon tonov velikih narodov. — Strmi 2S0. Broširana velja 65 Din, celo platno vezana 80 Din. Knfvine in industrije v Beogradu je sporočila ljubljanski zbornici za trgovino, obrt in ind:i*t ijo, da ie rumunsko ministrstvo trgovine ta industrije določilo: 1.) da se voda za lase, ne-parfimirana, tedaj tudi voda za las«, imenovana »Ro al Vlndsor«, more uvažati v Ru munijo brez posebnega odobrenja, toda pri uvozu je plačati redno carino; 2.) za izvoz starega bakra in svinca iz Rumunije se določa izvozna carina na 40 lejev od 1 kg; izvoz se bo dovolil samo na podlagi posebnega odobrenja ministrstva financ. = Produkcija cerealij v Rumunijl. Po romunskih uradnih podatkih se je pridelalo v Runruni 1 teta 1925. 94.2 milijona meterskih stotov cerealij proti 72.9 milijona metrskih stetov v letu 1924. Povečanje pridelka beležijo ječmen, turščica, oves in rž, dočim je bil pridelek pšenice nekaj manjši kakor v letu 1924. = Rutnunska zunanja trgovina. Po romunskih ifradnih podatkih je znašala vrednost uvoza v letu 1924. 26.2 milijarde, vrednost izvoza pa 27.3 milijarde lejev, tako da je bilanca znatno aktivna. Za teto 1925. so znam' podatki samo za prvih šest mesecev. Vrednost uvoza je znašala v tem času 13.8 rrilijarde. a vrednost izvoza 12.1 milijarde lejev. Rumunska trgovinska bilanca ie sioer za ta čas pasivna, vendar bo po izjavah romunskih gospodarskih krogov za celo leto aktivna. 8. jantarja. LJUBLJANA. (Prve števiike povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicilsko 77— 78. Voma škoda 315—318. zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica' 200—202. (2.12), Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100—104, Prašte-diom 955—0. Slavenska 49—0. Kreditni zavod 175—185. Stro ne 125—0, Vevče 110— 118, Stavbna družba 100—110, Šešir 115— 120, (115). — Blago: les: smrekove deske paralelne !., II.. 20 I" 25 mm. foo meja 0—580: deske 20 mm HI- fco meia 460—490 hrastovi hlodi (Sunia-Sisek) L. II- fco nakl. post. 0—475, hrasto-.i plohi neobrobljenl I„ i!., 80, 90. 110, 130, mm. fco nakl. post. 0— 1050, bukovi Modi od 30 cm prem. napr. I„ od 3 m napr. fco naki. post. 0—240; poljski pridelki: pšenica: domača, fco vag. naki. postaja. 1 vagon 310—310, (310), baška foo vag. naki. post. 0—295; turščica: umetno sušena, fco vag. sremska postaja 0—160, v peči sušena, fco vag. slov. postaja. 2 vagotta 170—170, (170), nova času primemo suha, fco vag. bati. post 0—125, nova, času primer H-o suisa. fco vag. slav. post. 0—!S0; ajda domača, fco vag. slov. postaja 0—2^0; pro- so domače, foo vag. slov. post, 1 vagon 215 215, (215); otrobi drobni, foo vag. slov. post 0—128; oves rešetanl, fco vag. nakl. post. 0—190. ZAGREB. Bančne vrednote ob minimalnem prometu niso zabeležil« nikakih sprememb. Promet v državnih papirjih Je M precej živahen. Vojna škoda, promptna, se je začela trgovati po 318, a končala se je na zaključku 320. Za uMImo februarja brez kupona se ie iskala po 293, a zaključena je bila po 295. — Dinar Je v Curibo zjutraj malo oslabel, dočim so ostale evropske valute malo poskočile. V Zagrebu se je poslovalo na bazi 9.15 za Zagreb v Curihu. Vse dtv.ze so porasle za 1—2 točki. Pri devizah na Pariz ta Newyork je skok močnejši. Skupni promet v devizah Je znašal 9.8 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amster dam 0—2274, Dur.aJ 791.6—801.6. Beifiti 1339.7—1349.7, Italija izpl. 226.95—229-35, London izplačilo 273.36—275.36, ček 0— 274.25, Newyork ček 56.12—56.72, Pariz 221 —225, Praga 166.53 in po! — 168.53 in pol, Švica 1089—1097; valute: dolar 55.52 in pol — 56.12 in pol, avstrijski šilingi 792—S02 madžarske krone 0.078—0.079. Hre 226.05— 226.45; efekti: bančni: Eskomptna 120— 121, Poljo 18—20. Kreditna 133-135, Hipo 64—65, Jugo 105.5—196.5, Ljubljanska kreditna 210—0. Praštediona 960—975, Srpska 144—146, industrijski: Eksploatacija 33—38. Drava zaključek. 220. Šečerana 390—385, Gutmann 300—320. Slavonija 41—44, Trbovlje 325—340, Vevče 110—0: državni: investicijsko 77.5—77.75. agrarne 45—45.5, Vojna škoda, protrptna 319--319.5, za februar 293-295. CURIH. Beograd 9.17, Berlin 123.225. Newyork 517.625, London 25.1075, Pariz 19.9875, Milan 20.90, Praga 15.325, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.375, Sofija 3.675, Dunaj 72.95. DUNAJ. Beograd 12.5625 — 12.6025, Berlin 168.S5 — 169.35 Budimpešta 99.30 do 99.60, Bukarešta 3.2025 — 3.2225, London 34.4225 — 34.5225, Milan 28.63 — 28.75, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 27.37 do 27.53, Praga 21.01 — 21.09. VaTŠava 86.75 do 87.25, Curih 137.07 — 137.57, Sofija 5.02 do 5.06; dinarji 12.52 — 12.58. PRAGA. Beograd 59.775, Curih <552.75, London 163.55, Milan 136.30, Newyork 33.70 BERLIN. Beo«rad 7.425. London 20.349, Newyork 4.195, Curih 81.04, Dunaj 58.91, LONDON. (Opoldne). Beograd 273. New-york 485.03, Italija 120.39, Dunaj 34.40, Švica 25.11. NEWYORK (zaključno 7. t m.) Beograd 1.77 ta četrt. London 4.85 in ena osminka. Italija 4.04, Dunaj 14 ta ena osminka, Švica 19.31. Kil roZOV Sokol Sokol Ljubljana IL Prosvetni odsek poziva vse članstvo, da se polnoštevllno udele ži predavanja br. dr. Moleta »O Petru Nle-gušu«. ki se vrši v ntdel o, 10. t m. ob pol 11. dopoldne v oblačllnici telovadnice na realki in vse brate odbornike, da pridejo v nedeljo, dne 10. t. m. v društveno telovadnico na realko, kjer se vrši ob 10. ari dop. fotografiranje društvenega prosvetnega odbora. — članski sestanek v svrho sestave kandidatne liste za občni ibor se vrši v četrtek, dne 14. t. m. točno ob 20. zvečer v oblačllnici na realki. Redni občni zbor pa se vrši v nedello, dne 17. t. m. točno ob 9. dopoKtre v telovadnici na realki z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši obč. zbor 1 uro pozneje ob vsaki udeležbi članstva. Pozivamo bratsko članstvo, da se občnega zbora in sestanka polnošte\ll no udeleži. Odbor. Zdravo! Občini zbor Sokola na Viča se vrši v nedeljo. 10. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v dru-štveni telovadnici. Bratsko članstvo se poziva, da se Istega polncštevilno udeleži. Občni zbor Sokola v Borovnici bo v nedeljo, 10. t. m. ob 3. popoldne, članstvo naj se ga polnoštevilno udeleži! Zdravo! 41 Občni zbor Sokolskega društva v Škoijl Loki se bo vršil v nedeljo, 10. januar a ob pol 15. uri v Sokolskem domu. Ker se na dnevnem redu vsžne točke, vabimo vse člane, da pridejo potoostevimo. Zdravo! 319 Zveza poljskega Sokolslva je bila ustanovljena leta 1930. in Ima svoj sedež v Varšavi. Savez se deli v sed-e.n velikih oblasti ln sicer Maziwiecko, sedež Varšava, Wlel-kopolsko, sedež Poznani, Matopolsko. sadež Lwow, Pomorsko, sedež Grudziadz, Slasko, sedež Katovia, Krakovsko, sedež Krakov, Berlinsko, sedež Berlin ter v Franci/i posebno oblast. Vseh sokolskih žup Je 55 z 834 društvi. 76.000 članstva ta 15.000 naraščaja. Sokolsko glasilo }e »Prregiad Sokoli«, ki izhaja v Varšavi. Starosta zveze je br. Adam Zamoyski. podstarosta Stanislav Bie-ca. načelnik Časlav Klos, podna-čelnika Wodziemlerz Swiatk!ewicz in Karol NoskiewicT. Lužičko-sarbski sokolski savez, ki ima svoj sedež v Budimpešti je bil ustanovljen leta 1921. Savez šteje 15 društev. Prvo dru 5tvo le bilo ustanovljeno v Budyšlnu, na kaT nogavic i žigom ln znamke (rdečo, modro ali zlato) „kSju6" da se prepričate, kako ea pa^ traja kakor štirje pari drugihi Dobivajo se v prodajalnah^ Nogavice brez žiga .ključ a9 ponarejene. u* \| sledilo eno za drugim. Članstva je 325 % 185 telovadci In 14 telovadkinjami. Tudi s vzgojo naraščaa se je že pričeio. čOS izdatno podpira sokolsko gibanje na Lužici in je razvoj Sokolstva že precej zagotovliea Starosta saveza je brat Mihael Nawka, podstarosta Jan Šajba, tajnik dr. šleca, načelnik ta načelnica Ljudmila Šlecova. Tajnik brat Šleca se je udeležil tudi L Jugoslo-venskega vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 1922. Šport Iz službenih objav LLAP. (Tehnični odbor. Seja dne 30. XIL 1925.) S funkcijo IL tajništva se do nove koop« tacije po u. o. poveri g. Stepančifi H. Jo« senski eross»country. ki je bil radi slabega vremena preložen na nedoločen ia«, se vr« ši dne 17. januarja po starem razpisu. Zad« nji rok prijav je 14. januarja ob 12. uri oa naslov H. Stepančič, gradbena direkcija, Turjaški trg. Bere se za ASK.. Primorje Zan ner Frida z karsnčn" dobo 6 mesecev po § 10. Obč. pravilnika JLAS»a, s pravom na* stopa dne 30. junija 1926. Pozivajo se vsi klubi, člani LLAP., da gla< som § 13. obč. pravil. JLAS javijo najpo« zneje do 1. febnjarja t. I. termine svojih na< rodnih, mednarodnih in dolžnostnih prire* ditev LLAP. Pozneje javljeni termini se ne bodo upoštevali. Klubi se tudi opozarjajo na § 16. obč. prav. JLAS., da morajo event preložitve napovedanih prireditev obrazi o« žiti pri LLAP in JLAS in na § obč. prav. JLAS. Poziva se bivši tajnik IL g. Baltesar. da izroči ves materija! tajništva II. eimpre« je v roke pročelnika tehn. odbora. — Tehn. odbor LLAP. LHP. (Službeno.) Seja upr. odb. danes ob 20. uri, Emona. — Predsednik. Savez Motoklubcv sporoča vsem «5k< nom upravnega odbora, da je za danes sklii cana seja vsled nenadne obolelosti g. pred< sednika preložena. Pravočasno bo objavlje« no, kdaj se vrši prva *eja. — Tajnik. Iz damske sekcije S. K. Ilirije. Danes popoldne ob 6. uri v telovadnici tehnične srednje šole redni trening. Udeležba obvez* na za vse. Predvsem se pozivata gdč. Cer» kvenikova in Junceva. Istočasno se razdelc kolajne za državno prvenstvo. — Načelnik. Rezerva Ilirije : Svobodo. Kombinirano moštvo rezerve in junforjev Ilirije odigra jutri ob 14.30 ob povoljnem vremenu trening tekmo s S K. Svobodo. Vremensko poročilo JZSS. Snežne pri« like nudijo možnost za smučanje edino r Kranjski gori in v višjih legah z izhodiščem v Kranjski gori in v Ratečah. Vreme v Kranjski gori je jasno, sneg v Planici ht na planinah zelo ugoden. Zadnja tekma Hajduka v Egipta. H&y-duk je bil, kakor smo is poročali od repre« zentance Aleksandrije poražen z 2 : 0. Spli« čani pa so aleksandrijsko moštvo pozvali na revanžo ter zmagali s 3 : 2. Splitski nogometaši v Beogradu. V oe< trtek je splitski klub Borac igral v Beogra« du prijateljsko tekmo z BSK. Spličani so morali, čeprav je BSK igra! s 3 rezervami doživeti velik poraz z 10 : 0. Najboljši tekači na 5000 m. 14 adetov je, ki so do danes pretekli 5000 m v manj nego 15 min. Prvi je seveda Finec Nurmi (14:82.2), drogi njegov rojak Ritola (14:3i.4) Za njima pride zopet Finec Kohlemainen (14:36.6), Francoz Bouin (14.56.7), NVidc (14:40.4), Šved Backman (14:51), Amerika, nec Ra (14:54). Sved Falk (14:54.3), Finec Jokkela (14:54.9). Francoz Guillemot (14:55) Finec Makilainen (14:57), Šved Eklof (14 min. 57.3), Zander (14:573) in Norvežan Halstvedt (14:59.1). Prevladujejo torej se« vernjaki. Erminio Spalla, evropski mojster težko teže, ki je bil svojtčasno operiran na prstu, je ozdravel in je začel zopet trenirati. Kon« cem januarja se bo po dolgem presledku boril z Angležem Arturjem Townleyjem. Houben odpotoitcl v Ameriko. Najbolj« ši nemški sprinter Houben je v torek od* potoval v Newyork. Kakor znano je Hou« ben premagal Paddocka in Murchisona. Že radi tega jc gotovo, da bodo najboljši ame« riski tekači na kratke proge nastopili proti njemu. Poleg Paddocka in Murchisona bo« do skušali prekositi Houbena Hubhard, Clarck in Jack Hussey. Houben bo prvič startal 4. febniarja, in sicer na 60 yardov. IVilliam Tilden pride v Evropo. Dolgo« letni svetovni prvak v tenisu Tilden (Amerika) se bo tudi letos udeležil tekem za sve« tovno prvenstvo, ki se bo vršilo polett Vremensko Luhlians, 8 jjnuarja 1926. Llirbliana 306 m nad morjem Kra i opazovanja ob Zračn tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—!0 1'adavinc mm Uubl'ana . . 7. 767-4 16 sever megla j Liuhljana . . 14 767-2 1 3 jug. zap. 10 i Ljubljana . . ■ 21. 768 9 04 biczv. megla j Zagieb . . . 7. 7667 20 IU£ * I Beograd . . 7. 766-0 2-0 vzhod 7 j Dunaj . . . • 7. | 1-0 ! Praga . . . 7. 7664 1-0 |ag. zap. 8 Inomost . . • 7 # ■ j Solnce vzhaja ob 7 37 zshaja ob 16*36, luna vzhaja ob 159 zahaja ob 12 '54. Dunajska vremenska napoved za softoto: Izpremenljivo vreme bo trajalo dalje. »JUTRO« št 6 e Sobota 9. I, 1926 3 n&tiii5sy9 WigidisciigrStz ft Cnmp* Nove podrobnosti iz škandala Madžarska falziftkatorska afera se je pomnožila za interesanten dokument, ki je prišel policiji v roke v obliki Kova-csevega dnevnika. TI zapiski Windisch-gratzovega komornega sluge pojasnjujejo marsikatero dejanje v razvoju sedanjega škandala ponarejevalcev francoskega denarja. Kovacs popisuje v začetku, kako je slučajno prišel v sobo svojega gospoda, kjer ga je radovednost premagala, da je začel stikati po kotih. Iztaknil je nezaklenjen kovčeg in ga odprl. Zelo se je začudil, ko je videl, da je kovčeg do vrha poln — francoskih bankovcev. Skušnjava ga je-zapeljala, da je segel po denarju. Vzel je iz zavojčka dva bankovca, toda bas ko ju je hotel spraviti v žep, se je zgodilo nekaj strašnega. Vrata so se odprla in princ Windischgratz je vstopil v sobo. Oba. gospodar in služabnik sta prebledela, princ pa je nervozno stopil k Kovacsu, ga potreplja! po rami in rekel: «Nikar ne misli, da sem jezen. Denar, ki si ga vzel, lahko obdržiš, samo povedati ne smeš tega nikomur. Če bi doznali drugi, da imam toliko denarja, bi vsi za-Stevali od mene veliko nagrado.« Kovacs je obdržal bankovca in je poslal enega na Nizozemsko, kjer je imel svojo hčerko v oskrbi pri neki družini. Kmalu nato sta odšla z Windischgra-tzom na lov v Szarospatak, kamor je telefonira! princu peštanski policijski šef Nadossy. Razgovor po telefonu je mora! vplivati na princa zelo neprijetno, kajti videti je bilo, da je bil gospodar ves zbegan. Rekel je obrnjen k Kovaesu: »Zgodile so se čudne reči in midva morava takoj odpotovati domov.* Pograbila sta svoje reči in se pripravila na odhod. Spotoma je prosi! Windischgratz svojega služabnika, naj ostane v vsem piolčeč, da ne bo Ime! neprijetnosti. Obljubil mu je za zvestobo deset oralov zemlje in 200 milijonov madžarskih kron. Kovacs pa je priše! kmalu v past, ki mu jo je nastavila budimpeštanska policija. Bil je aretiran drugo jutro no svojem prihodu z Windischgratzovega posestva. O Nadossyjevi aretaciji molči policija ko riba. Obremenilno zanj ie posebno to, da je natančno vedel za početje ponarejevalcev denarja in ga direktno podpiral. Iz dosedanjih ugotovitev izhaja, da je poznal gnezdo ponarejevalcev, materijalno pa ni bil interesiran na raz-pečavanju falzifikatcrv. Ko so detektivi prišli k WindischgrStzu in proglasili njegovo aretacijo, je princ posla! po svojega advokata in mu rekel glasno: «Ob-vestite o tem takoj Nadossyja!» To izpričuje vrlo ozke zveze med princem m vrhovnim policijskim šefom. Zelo interesanten je slučaj Nadossy-jeve aretacije, ki je neposredno sledila Windischgratzovi. Bila je nadvse dramatična. Aretira! ga je državni pravd-nik, ki je prišel na svoje službeno mesto v Budimpešto baš na Nadossyjevo prizadevanje. V spremstvu državnega pravdnika je bi! še en jurist. Oba sta odvedla policijskega šefa naravnost v prostore preiskovalnega zapora. Šele ko sta potrkala na vrata sodnih zaporov, je bilo časnikarjem jasno, da je Na-dossy resnično kriv. V zaporu so policijskega šefa preiskali. Zaplenili so mu revolver, uro, šop ključev in naramnice. Nato pa so ga zaklenili v celico, ki je v neposredni soseščini z Windisch-gratzovo keho. Kakor vedo povedati zadnje vesti je princ Windischgratz pri zadnjih zaslišanjih v preiskovalnem zaporu je! omahovati ter preklicuje svoje prvotne iz-povedbe. Oblastva so zaslišala več novih oseb, med katerimi se nahajaio v prvi vrsti prinčevi sorodniki. Kakor zatrjujejo poklicani organi, pa gre v teh primerih samo za priče v pripravljajo-čem se procesu. O Windischgratzu daje peštanski psi-hijater dr. Donath zanimivo sliko. On pravi: Princ je dvorezen človek. Njegova nadarjenost je zelo problematičnega značaja Treba je pomisliti samo to, da je bil VVmdischgratz aristokrat in habsburški sorodnik, član stranke neod- madžarskih falzifikatorjev. visnih Madžarov. Nekonsekvenca je tipičen pojav, k! ga je srečati vedno nanovo v njegovem življenju. Bavll se je neprestano s fantastičnimi načrt!. V kolikor jih ni mogel Izvršiti, si je skrbel za nadomestilo z !ip.~nrdno Igro. Princa nI jčmerik jNadossy. vrhovni šef madžarske policije, čigar zavezništvo s falzifikatorsko bando vzbuja ogorčenje celokupne evropske javnosti. nikoli zanimalo vprašanje, kakšne posledice bodo imela njegova dejanja za druge ljudi. Haaški korespondent nekega evropskega dnevnika opisuje v svojem listu potek Jankovicseve aretacije v haaški menjalnici. Jankovics je prišel v banko dne 14. decembra ob enajstih dopoldne. Ime! je na sebi športno obleko. Vstonil je čisto mirno, vrgel svojo usnjato torbico na mizo in prosil bankirja, naj mu izmenja francoski tisočak. Govoril ie francoski. Bankir je bankovec sprejel in ga pogledal pri luči. Opazil je pod po-večalnim steklom takoi, da je denar ponarejen in je povedal gospodu svoje mnenje. «Tako, ponarejen je?», se je začudil Jankovics. cPotem vam dam drugega«, je odvrnil in segel v torbo ter izvlekel na dan tisočak z besedami: «Prosim, ta pa je pravi.» Bankir je premeril elegantnega moža od nog.do glave in stopil k telefofiu. Jankovics je prekriža! noge in se s smehljajem na ustnih pogreznil v udobni fotelj. Bankir je imel smolo: centrala na pošti se ni oglasila. Zvoni! je še enkrat, pa zopet brez uspeha. Končno je stekel na ulico. Jankovics je porabil njegovo odsotnost, da je skril dva ponarejena tisočaka za nogavico, kar je videla bankirjeva žena, ki je med tem baš vstopila v menjalnico. Čez par minut se je vrnil njen mož z policajem in kratko nato je prišel tudi policijski komisar. Jankovics se je vede! zelo diskretno in hladnokrvno. Toda, ko je komisar našel bankovca v nogavicah, je bila Jankovi-eseva usoda zapečatena. Ko je mož videl, da ne pomaga noben upor, se je v ietargičnem smehljanju dal čisto mirno odvesti na policijo. Bankir Sanders, ki je zasačil Janko-vicsa pri poskusu s ponarejenim bankovcem,. upa, da ga bo francoska vlada bogato nagradila. Prepričan je celo, da ga bo imenovala za viteza častne legije, i a nagrada bi po njegovem mnenju nikakor ne bila prevelika za uslugo, katero je napravil Franciji s tem, da je odkril prvega razpečevalca. Jankovics se s tovarišema nadeja po končanem procesu in kazni na Nizozemskem vrniti nazaj na Madžarsko. A tudi budimpeštanska vlada je že zahtevala njihovo izročitev. Kazen za pona-rejanje denarja je v Madžarski izredno t .lannRsiMmiumiiuMnnmHH"1 S s Plssae oblo&e i ■ ■ | frak, žaket, smoking v prvovrstni naj- a g modernejši Izdelavi, iz finega angleškega a 9 sukna preskrbi najhitreje in po znano a | solidnih ceneh tvrdka a l DR&80 SC&V&B, Ljubljana. ! » ■ naBcsBaBBaSBSBCBBBBaaaBiaBaaaancaaamBii Sin papeža iz življenja Cezarja Borgia. Kdo izmed naših čitateljev še ni slišal ali čital groznega imena Borgia? Komu niso znana nečuvena grozodejstva, ki jih objektivna zgodovina očita španskemu kardinalu Rodrigu, poznejšemu papežu Aleksandru VI., in njegovemu sinu Cezarju in hčeri Lukreciji? In komu je neznano proslulo ime strašnega strupa »Aqua Tofana«, ki je že tekom stoletij neločljivo evezan z nič manj strašnim imenom Borgia? _____ V zadnjem času so si nekateri zgodo-pisci nadeli nalogo, da za vsako ceno očistijo in operejo spomin omadeževa ne rodbine Borgia. V Nemčiji na primer sta v letu 1925 izšli kar dve knjigi ena je posvečena Lukreciji in jo je spisal Nemec Schirokauer; drugo je napisal Italijan Rafael Sabatini in ji je naslov -Življenje Cezarja Borgia«. Obe deli sta pisani močno tendencijozno: Schlro-kanerjevo v obliki romana. Sabatinijevo v obliki biografije. Slednja nas bolj zanima, ker avtor izrecno zagotavlja, da so njegovi viri nadvse avtentični, dasl veje iz knjige naravnost strastna pri-stranost SIcer pa rodbina Borgia. ki Jc dala katoliški ccrkvi papeža Aleksandra < VI., v resnici potrebuje dobrega zago-j vornika. Zakaj ni ga zločina in ni ie pre-| grehe, ki bi je ne bili očitali sodobniki ' članom rodbine Borgia, počenši od slmo-nije pa do krvoskrunstva. Vendar se nam zdi, da Sabatini svojega namena ni dosegel; zakaj njegovo delo je le preveč tendencijozno in premalo kritično. Zagovarjati pregrehe, ki jih ni mogoče utajiti, na tedanjo dobe, ki res ni bila v pogledu politične morale na višini, pa je — milo rečeno — v marsikaterem slučaju deplasirano. Schirockauer trdi, da je večina zločinov, ki jih zgodovina pripisuje Borglj-cem, zgolj obrekovanje In natolcevanje papeževih protivnikov, ki da so imel! pri tem tem lažje stališče, ker sta bila i papež 1 njegov sin Cezar napram javnemu mnenju preveč ravnodušna. Vsakega kardinala ln vsako odllčneJSo oseb nost, ki Je za Aleksandra VI. umrla nenadne smrti, pravi Sabatini, Je Javnost Instinktivno spravila v zvezo z usodnim »belim praškom Borgijcev«, kolega sestavine ni poznal nihče drugI kakor Borgijcl sami. Sabatini Je drugega mne„ nja. Sklicujoč se no Pao!a CHovIa, ki Je ta strup nazva! »Cantarella«, trdi on povsem določno, da eatareiie niso bile nič drugega kakor v tistih časih dobro i znani Uubavni oraškL kantarldi do ime- mila in predvideva samo pet do deset let zapora. Verjetno pa je. da Jo bodo v obstoječem primeru glede na mednarodni značaj sedanje afere poostrili. Vodka v SSSR Od S. oktobra 1. 1, je v sovjetski Rusiji zopet dovoljena svobodna prodaja vodke, Poželjenje po njej se drži v starih merah. Edino v Mtoskvi je ne žlam-pajo več s toliko žejo kakor v oktober-skih dneh Po z-petni otvoritvi prodale. Btogme, v oktobru so jo dnevno popili po 3000 veder, vedro ima 12 litrov. A zdaj se v Moskvi dnevno pospravi le še po 2000 veder. Razlog pojemanju šnopsarenja. odnosno vodkovanja v Moskvi pa leži v tem, da zadruge omejujejo razprodajo vodke z istočasnim ponujanjem druge trgovske robe, katere sicer le malo spravijo v denar. Za primer navaja sovjetski trgovski inšpektorat Blago-vieštenske konzume, ki oddajo frakelj-ček vodke samo pod pogojem, da žejni kupec kupi tudi nekaj konzerv in pa libro masti. A Bilinovski konzum zahteva, da poleg vodke kupiš tudi dva zavojčka rib. Seveda, poleg dobiš tudi kruha, da se podložiš, ne pa samo «na prazno* nažehtaš. Rekord je dosegla zadruga v Beli cerkvi, ki poleg želodčnega užitka skrbi tudi za sovjetsko duševno hrano ter poleg vodke in aren-kov ponuja tudi knjige politično - gospodarske vsebine. Seljaki, ki dnevno prihajajo v mesto, in delavci naravno s takim konsortira-nim razpečevanjem vodike niso zadovoljni. marveč zahtevajo, da se ponovno uvede redna amimapolija* z določenimi maksimalnimi cenami vodke. Toda gospodje konzumarji v Moskvi se ne dajo. Kdor bo pri vodki odklanjal nakup drugih potrebnih stvari, pravijo, mu bodo k vodki poklonili drugo primes — namreč čisto vodo. In tako zdaj stojijo stvari v Moskvi, da uživanje vodke polagoma pojema, kar je piav. Kaj prinese Pred vsem še vedno vitkost. Mične popoldanske obleke iz žameta, gabardina, serge itd. imajo takozva-ne bolero jopice v najrazličnejših vari-jacijah. Zdaj so prirezane okroglo, zdaj oglato in obrobljene s trakovi ali pa so vse vprek bogato in pestro vezene. Obleke se tesno oprijemljejo gornjega de!a telesa tako, da ohlapnejša bolero-jopica učinkuie tem izraziteje — Ob straneh vstavljene, dobro polikane gube razširjajo krilo in izp;xlrivajo zvončaste go-deje. Tudi na večernih oblekah se vidijo bolero-kroji. Ta je večkrat samo nakazan 'S čipkastimi vstavki na sprednjem delu života, dočim je hrbtni del gladek. Na cesti bo zopet prednjači! komplet, ki obstoja iz obleke in tričetrt dolge jopice ali iz oblekce in dolgega kepa iz istega blaga kakor je obleka ali vsai z enako podlogo. Kostum s tričetrtno jopico je vsekakor eleganten in praktičen ter ustreza tako vitkim kakor tudi buj-nejšim stasom. Zvečer: Efektni brokati in gracijoz-ni šifoni z apliciranimi žametastimi vzorci se menjujejo z belo in tudi črno svilo. Slednja je pošita s stotinami raznobarvnih bleščečih biserov ali koščkov razne velikosti in oblike kakor: krogi, zvezdice, polumeseci, elipse etc. Vsa ta lesketajoča masa se kopiči v originalne indijske, kitajske, perzijske in turške motive. Zdaj predstavlja obilne grozde, eksotične cvete in ptiče, pa se zopet smehlja hudomušno ali skrivnostno v pravljičnih zmajih in grotesknih figuricah. V taki toaleti se pač lahko kreta dama vse drugače, samozavestno in vabeče kot bi prispela iz daljnih čudežnih krajev... Šport: Pri jumper - oblekah je zanimiv nov plisiran način krila. Drobne gubice menjujejo lego in tvorijo s tem kariraste in marogaste vzorce. K rdečemu krilu pristoja modra jopica z rdečim ovratnikom in delno rdečim pasom. Mladosten pojav športne obleke je bela srajcasta bluza, zapeta ob bokih v beločrno karirasto krilo. Vezen mono-gram v najrazličnejših oblikah je še vedno priljubljen okrasek Športnih oblek. Blondlnka ne ljubi težkih, fantastičnih parfemov, prlja ji val lahnega duha po nežnem cvetju pomladanskih vrtov, travnikov ali gozdov hladnejših dežel kjer se Je rodila. Kaj jim je naroČila Mati Pariške novlne objavljalo naslednji primer verske blaznosti, ki se Je te dni prigodil v vasi Barnbon. oddaljeni jedva 60 km od Pariza. Ko ie tarnanji župnik Denoyer vršil pred oltarjem masno opravilo, sta pred cerkev dohitela dva avtomobila. Izstopilo Je dvanajst oseb. ki so se p«oda!e v cerkev ter pobožno prisostvovale opravilu do kraia. Čim pa je abbč Denoyer odšel v zakristiio. se je družba dvanajsterih talooj podala za njim hi ga začela neusmiljeno pretepati. Vaščani, ki so še stali pred cerkvijo, so slišali pretepanje in obupno k;' - " na pomoč. Ker pa so obojna zakristijo bila zaklenjena, so • in ugled-iH nenavaden prizor: z. . v je ležal na tleh. sl&een do pasu, neznani moški so ga držali za noge. ženske pa pretepate g tankimi Šibami, da ie nesrečni abbe ves krvavel po nogah. a v kotu Je klečala najstarejša Izmed clam ter goreče in glasno molila k tsveti Devici v s©W zah* ... Vaščanom je jedva uspelo, da fr> oieli svojega župnika ln tujce odtiraii ma orožnllko postajo, ki jih je izročilo sodišču. Zastowr vseh dvanajsterih pa se glasi: Mi smo pripadniki čiste verske družbe v Bordeauxu in nam ie sveta Mati Božja zapovedala, da župnika Dc-noyera, ki Je obseden od hudiča, s banjem osvobodimo tega zla ... Ta svoj blazni zajjavor pa izpovedujejo s takšnim genljšvtm m prepričevafnin, tonom, da jim bodo ps&ijatri motali pregledati skravžljane možgane. X Smrt zadnjega zastopnika diousjtkega humorja. Te dni je umrl na Dunaja zoam humoristični pisatelj Rudolf Stfozer, sUr SO let Prvotno je bil črlcostavec, pozneje pa jc izdajal list »Šport* ter se pisateljsko »aJej stvoval oz humorističaein polju. Sturzer Je bil pai zadnji zastopnik pravega draizjsk-tga humorja na papirju. Za volitve v Delavsko zbornico vlada med našim delavstvom veliko zanimanje. Prav je tako. Saj delavstvo voli tako rekoč svojo lastno skupščino, ki naj z vztrajnim, doslednim delom nadomešča in popravlja to, kar ne da ali ukinja država. Ravno v sedanjem času mora naše delavstvo videti in težko na sebi občutiti, da je bilo dosedaj v vseh svojih upih ogoljufano in da je z velikim številom svojih glasov poverilo zaupanje ljudem in strankam, ki za delavstvo niso hoteli storiti ničesar in so še to spravili v nevarnost, kar so delavstvu dali drugi, ki radi prevelike demagogije, ki so jo zlasti klerikalci uganjali med delavstvom, niso dobili od delavstva poverenja. Toda čas gre naprej in naš najboljši življenski učitelj je izkušnja. Le izkušnja spametuje človeka. Izkušnja pa nas uči, da je klerikalizem za nas poguba, pa naj se kaže pri volitvah v Narodno skupščino ali pri kakih drugih volitvah. Klerikalci si delajo velike nade, da osvoje Delavsko zbornico. Računajo pač, kakor vedno, na nezavednost našega delavstva in mislijo, da ga. bodo s par lepimi besedami o krščanskem so-cijalizmu (ki se prav lepo vidi v podjetjih klerikalcev, katera najgrše postopajo z delavstvom) zopet premotili Glavno, da dobe delavske glasove, kaj delavske koristi! Z volitvami v Delavsko zbornico hočejo klerikalci utrditi svojo politično moč in potom delavskih institucij širiti svojo pogubonosno politiko, ki je naše največje gospodarsko zlo in ki je nas Slovence izločila od enakopravnega upiiva na državno gospodarstvo. — Stare metode uveljavljajo: malo kriče, da je vera v nevarnosti, malo (pa ze!o malo) zarohne proti kapitalizmu, ki najbolj divje razsaja v njihovih vrstah, zopet nekaj ugibajo o izdajstvu in seveda vlečejo dr. Žerjava na dan. Stalno pa se ponavlja stara laž, da so edino klerikalci zmožni in voljni ter pripravljeni voditi dobro politiko. Da, to vidimo ves čas, odkar v naši državi nas Slovence predstavljajo in zastopajo klerikalcu Špekulacija klerikalcev, ki jo imajo sedaj radi Delavske zbornice, se jim ne bo posrečila, zato bodo poskrbeli vsi oni delavci, ki so siti klerikalne ničvredne politike in ki bi že radi doživeli čas mirnega dela za gospodarsko in so-cijalno povzdigo našega obubožanega in brezpravnega delavstva. Klerikalne vsezveličavne modrosti je že vsakdo sit. Naj se klerikalci ne zanašajo na svoja klerikalna podjetja, ki naj v znamenju »ljubezni do bližnjega* pritiskajo na svoje delavce, da bi volili klerikalno Jugoslovansko strokovno zvezo. Sploh pa je po klerikalnih besedah vse, kar ima jugoslovansko ime ali naziv izdajstvo na slovenskih koristih m menda bodo v tem slučaju te trditve resnične. Naj to zvezo hitro prekrstijo v slovensko, drugače ne bo nič. Da se zadosti raznim spekulaciiam klerikalcev in socijalistov, ki mislijo v i brezdelju za delavstvo uživali čast isn slavo pravovernih delavskih voditeljev, inora naše delavstvo v volilno borbe. Tega ne bi bilo treba, ako bi previado-vaia treznost tn preudarnost ša resna ! volja delati v korist našega delavstva. | Ker pa te volje ni in ker gre le za politične špekulacije v škodo delavska koristi, mora delavstvo v bojne volitve. Zločin nad delavstvom je to. Trezen spo-I razum bi koristil nroogo več m za čanju viharja. Forma zamorčeve pesmi je trodelna: prvi in tretji del si odgovarjata, srednji pa je popolnoma drug, svoboden. Zopet se oglaša motiv pogube. Interludij po teh treh kiticah, ki sestavljajo prvi del suž« njeve pesmi, nadaljuje opisovanje viharja, kakor ga čujemo v notranjosti ladie: težki udari valov, ki se razbijajo ob bokih ladje. Bojna fanfara morja ne utihne. Poguba se oglaša in je neizbežna. Toda njen motiv se dosedaj še ne pojavi v naj« pristnejši formi. Zamorec sc v svoji strasti in blaznosti spominja svoje domovine, svoje stare slave in moči. Morski vihar narašča. Motiv pogube se pojavi v hitrejšem tempu. Zamorec ima ha« lucinacijo bitke. Strast ga vrže na žensko, ki vidi v tem dvojno svojo pogubo. Voda že dere v kajuto. Na višku, ko zamorčeva strast v smrti triumfira, se ponavlja kulminačni del inter« ludija, v katerem je skladatelj razmišljal o ljubezni. Nadaljevanje interludija je izpe« liano na temelju bojnega motiva morje s pomočjo novega figuralnega motiva. Katastrofa se bliža. Voda udira v notra« njost Na krovu in pod njim nastajajo or. gijo obupa. Mornarji privale sode, kapeta« na, ki skuša vzdržati red na ladji, obesijo. Pod jamborom poje mornar pesem zaupa, nja v pomoč nebeške kraljice Sledi ji pijan« ska pesem mornarjev. V drugo kitico pro« dre obupni krik dekleta iz kajute. Ženske intonirajo obupno pesem k Materi božji, in med to molitev se meša pesem pijanih mor« narjev. Blisk udari v jambor. Motiv pogube in bojni motiv morja stojita pred nami v triumfalnem blesku. Poslednji krik dečka na jamboru, zadnje hropenje potapljaiočih se, in ocean vse pogoltne. Njegovi valovi besne v razkošnosti. Vihar prehaja v interludij, ki slika po« stopno pomirjevanje nasičenega elementa. Prvotna krutost J'nij se mehča. Bojna pe» sem morja se (spreminja v veselo igra v a« lov. Polagoma poleže tudi valovanje orke« stra. Dva morska roparja gledata na bregu za plenom. Najdeta truplo mornarja in dekli« ce, ki je šla v smrt, sluteča pogibelj svojega ljubčka. — Fanfara morja stopa iz gtebin trombonov ali ne več kot bojna, temveč mirna, tiha, kakor megla, ki se dviga iz vas tov. V globini morje mehko doni. Solnčni žarki z iskrečimi se toni klavirja plešejo po valovih. Zbor zapoje udano molitev k mor« ski zvezdi. Materi milosti. Na mestu, kjer poje zbor v iskreni molitvi o potopljeni lad« ji, spominjajo sordirane trompete a pridu« šenim glasom na motiv pogube. Dalje govori samo še priroda. V kratki in prekrasni poigri poje angleški rog melanholično melodijo ljubezni. Večer« na zarja se zaleskeče na morski gladini In morski valovi se v sladkem, uspavajočero valovanju dvigajo k zaključni harmoniji. (Po K. Hoffmeistru.) Občni zbor celjske podruž. Udruženja vojnih invalidov Celjska podružnica Udruženja vojnih invalidov je imela v nedeljo, dne 3. januarja v mali dvorani celjskega Narodnega doma šesti redni občni zbor. katerega se je udeležilo polno invalidov m vdov iz Celja ter iz celjske okolice In delegatov iz vseh bližnjih okrajev. Dosedanji predsednik celjske podružnice tov. Finžzar se je ob otvoritvi spominjal vseh onih vojnih žrtev, ki so se tekom poslovnega leta 1925. preselile v boljšo in brezskrbnejšo večnost. Za predsednika si je Izvolil nato zbor v smislu društvenih pravil tov. prof. Franca Mravliaka, za zapisnikarja tov. Zor-ka in Kramerja. Tov. Zorko je prečital zapisnik zadnjega občneza zbora, ki je bil odobren brez debate, nakar je podal kot društveni tajnik poročilo o podružničnem delovanju. Podružnica šteje danes 395 članov in 243 članic. V poslovnem letu 1925. se je vršilo 20 rednih in 6 izrednih odborovih sej ter protestno zborovanje proti sprejetju zasnovanega invalidskega zakona. V invalidskem domu v Celju je umrlo 6 članov, v okolišu 1 član podružnice. Opravilni zapisnik izkazuje 1027 številk, ki obravnavajo razne vloge in prošnje na višje oblasti ter na izvršni odbor v Ljubljani. O uspehih prošenj se ni moglo poročati, ker so sprejemali rešitve člani in članice dostikrat naravnost od oblasti. Predvsem se je morala podružnica boriti za dosego pravičnega invalidskega zakona, kar pa žalibog iz raznih vzrokov ni uspelo. Iz blagajniškega poročila tov. Ravnika je bilo razvidno., da ima celjska podružnica svoje finance lepo urejene, da pa te jedva zadostujejo za kritje upravnih in režijskih stroškov. Denarne podpore je mogla podružnica nakloniti le najrevnejšim članom. Veliko večjega no-mena pa je. da more podružnica zaradi zadovoljivih gmotnih razmer nudit: svojemu številnemu članstvu vsestransko pomoč pri raznih intervencijah in pri vlaganju prošenj. Je to delo, ki se vrši v korist celokopnega članstva. Občni zbor je vzel z zadovoljstvom io z zahvalo na znanje, da se celjska javnost o prilikah raznih podružničnih prireditev, kakor cvetličnega dneva, tombole, veselice, rada in požrtvovalno spominja vojnih žrtev. V debato o predsednikovem, tajniko-vem in blagajnikovem poročilu so posegli tov. Jenko. Frohlich, Orel. Leskov-šek. Osanič, Finžgar, Mravljak, Ravnik, Šoštarič in drugi. Pojasnile so se v občo zadovoljnost marsikatere nejasnosti. Konštatiralo se je tudi, da ie trpel upravni odbor skozi celo leto pri svojem delovanju zaradi tega. ker so se večkrat zamenjali posamezni funkcionarji. Kritiziralo se je nadalje, da vodstvo vojnih invalidov in sirot ni storilo o priliki protestnih shodov in ob sprejetju invalidskega zakona popolnoma svoje dolžnosti. Ker je bil predsednik nadzornega odbora tov. prof. Mravljak za delj časa iz Celja službeno odsoten, je podal poročilo o notranjem odborovem delu. o prireditvah in raznih težkočah, tov. Šoštarič. Pri volitvah je bi! izvoljen za predsednika podružnice ponovno tov. Finžgar, v upravni odbor tov. Jenko. Fr6h-lich. Ravnik, Orel in Zidarič. v nadzorstveni odbor tov. prof. Mravljak, Šoštarič in Ciler. Na predlog tov. Mrav-Ijaka je pooblastil občni zbor upravni odbor, da postavi poverjenike za posamezne okraje pozneje. Za delegata v Izvršni odbor sta bila izvoljena tov. prof. Mravljak, za namestnika tovariš Jenko. Vsi govorniki so tekom občnega zbora ostro kritizirali gmotno stran novega invalidskega zakona, ki nudi vojnim žrtvam le drobtinice, ne more pa onim tisočem in tisočem, ki so darovali na oltar domovine svoje zdravje in mladost. dati prave podlage za najprimitlv-neišo eksistenco. Zlasti čuti vsak pre-čanskl vojni invalid kot poniževalno, da je državljan druge vrste, dasi ljubi svojo ujedinjeno domovino z isto gorko ljubeznijo, kakor vsakdo drugi. Pri slučajnostih je kritiziral g. kape-tan v pok. Kovač nekatere točke novega Invalidskega zakona ter ie stavil nato tozadevno resolucijo, ki se objavi z drugimi resolucijami, katere sestavi v kratkem upravni odbor. Tov. Jenko je podal podrobne informacije glede prijav za prevedbo po novem invalidskem zakonu. Na predlog tov. Orla je bilo sklenjeno, da se razpošljejo na vse člane tozadevna navodila. Koncem občnega zbora je povdarjal tov. prof. Mravljak, aa je po sprejetju novega invalidskega zakona tembolj potrebno, da se vojni invalidi in vojne sirote oklepajo svojih organizacij. Le v skupnem delu z brati Srbi in Hrvati se bo invalidsko vprašanje moglo rešiti enkrat pravično in življenskim potrebam primerno. Novi zakon naj nam nudi temelj, na katerem se bo treba še nadalje boriti, da pridemo enkrat dc zadovoljive oskrbe vseh vojnih žrtev. Občni zbor je poteke! v najlepšem soglasju in v splošno zadovoljnost Dopisi STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Sokofeki oder uprizori v nedelio, dne 10. januarja cfc 4. popoldne štiridejansko dramo »Srenja«, ki bo nudila veliko tfii&a navzočim. Iz prijaznosti sodeluje orkester Narodne 6talniee v Kranju. DOBRAVA - VINTGAR. Gospa Ljuba Kos. žena preddelavca v tovarni Kranjsko industrijske druižbe na Dobravi, je našla v kosu te«rpentlnovega «Zlatoro«» mila zlatnik za 10 kron. Milo Je kupila v trgovini Janko Kramar na Dobravi. VRHNIKA Gospa Marija Mavri iz Vrli-ntke je kupila v trjjovlnl A Grampovčan kos terpentinovega «Zlaioro«» mila. v katerem ie našla zlatnik za 10 kron. POLJCANE. Dne 6. januarja je imela tukajšnja Čitalnica redni občni zbor. Po pred sedn&oveni pozdravu ta poročilu funkcijo narjev je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: za predsednika Ruiman, odborniki: Krolnilk, Volk, Rancinger, Kovič, Prešern, dr. Hroaovsfcjr, Krašovec, 2hrko ta Vari. za namestnike pa Menhart, Leskovar to Petrovič. Društvo si Je v tekočem poslovnem letu nabavilo glasovir v vrednosti 6090 Din in ustanovilo tovrsten salonski or kester, ki je naše! v osebi g. dr. Hronov-skeea nad vse delavnega in Jako zmotnega voditelja, kaT nam ie neštetokrat že dofca-zaJ na svojih prav dobro uspelih koncertih. V novem društvenem letu naj bi se posvetila vsa skrb naši knjižnic!, ki je bila zadnje Č2'se vsled odhoda knjržničaTfce in drugih ovir precej zanemarjena- Dalje smo tudi brez strehe. Zaenkrat si moramo za prvo silo preskrbeti zopet primeren lokal, ki nam bo omogočil vsestransko društveno delovanje. PTUJ. Občni z/bor NaTodne čitalnice v Ptuju se bo vršil v nedeHo dne 10. Januarja ob 14.30 (ipoltreh) z običajnim dnevnim redom v si>r>dnj! dvorani Narodnega doma. SV. JURIJ V SLOV. GORICAH. V nagi osnovni šoli se Je začelo gibanje, Id je nad vse hvalevredno. Pod vodstvom marljivega učheljstva se ie vršila dne 17. decembra prireditev, ki jc prav dobro uspeia. Zlasti nam je ugajal dramatičen prizor ••Cvetice se klanjajo kralju« (sestavila gdč. Gustiika Zigartova). Vloge so bile dobro razdeljene in deklice so svojo nalogo odlično rešile. — Nad vse nas je pa presenetila footžifnlca na Štefanovo. Šolska mladina je uprizorila pod vodstvom gdč. Žteart božično Igrico «Ubažec->. Marsikatero oko v nabito polni dvorani se je potrosilo, ko je videlo malčke neustrašeno na odru. Gdč. Gu-stiki Zteart prisrčna hvala. Taike učiteljice rabimo, ki se ne boj!Jo za-prek in ovir, ampak delajo neustrašeno dalje. V odmoru je sviral domači tamburaSkl zbor pod vodstvom g. učitelja Cujnfka. Čuditi se je Izurjenosti naiih kmersfcth fantov. Le tako naprej in dosegli boste še lepše uspehe. G. učitelju Cujniku pa najlepša hvala za nje-rov trud. Po teri Je bila obdarjena vsa šolska mladina s kavo in s kruhom, katero sta darovali gospe Olzela Kranjčeva !n Anica Verglesova. Hvala! Gospodu šolskemu upra vite!ju Pergerju za njegove lepe besede kater tudi pridnemu učiteljstvu kličemo: Hvala Vam; le tako naprej za narod in domovino! Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Naj m s nji I znesek Din 5*—v Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I —. Najmanjši znesek Din 10'—% Francoščino poučuje otroke gospodična i perfekenin; znanjem Pismene ponudbe na upravo .Jutra, pod .Francija*. 426 Vijolinski pouk se nudi začetnikom In onim. ki se hočejo ie nadalje Izpopolniti Pojasnila dajo H. VVillman, Čopova Blica 19, med 14.—15. uro. 896 (detse; Perfektna kuharica z dobrimi iu dolgoletnimi spričevali, ki zna tudi likati ia opravljat) hUria opravila, »e sprejme laLoj pod Blodnimi pogoji Oglasiti je v Pulsajevi ulici 14 (ta Naodnim domom). 535 Prodajalka delfkateene, galant. aH me-Jane Uroke, z večletnimi doMmi «pri?eva!i ter kav. cljo, te po moZro.ti takoj aprejme. Pi.=aiene pouudt>e aa npr »Jutra, ood fiifro .Prodajalka 265».' SOS Rabim hlapca Ta razvažanje »oda vire. — Opraviti iaia s parom konj, Jiora en.iti pisati ter hiti trezen tn posten. Na#top takoj. — .N"ajdov: O. Radeče nri Zidanem morin. 4SS Skladiščnik M ik£e Z3l takojtec oartop. Plač« po »logovom Pfaiiift- ce fi«nt)'ibe pod značko «Skla. 4 30 Potnik kufiri hi nabira) naročila aa fovečavanje »Hk. »e SDr«;rae. Pre^nont ima oni, fcl ima r«aj nekoliko pod-lasrc o fotografiranju Naj-IrpSi posti a^ki aa.«lniek ta upokojenca otlajgega ie- tam!*«rja. Of*rt» J* podati pod iifro «Slikar* oa opr. -3atra». 616 Ptičnice oddam ▼ izdelavo. Naslov pov© oprava «Jutra>. 306 Natakarica na račun, pridna Is poito-na. tmoina ciov. ia nemškega jezika, • e i 8 ft e na deielo Prednost ima taka • kavrijo in ki reflebtira na trajno eltižbo. Naslov v upravi »Jutra*. 622 Samski koči.iaž ca išče za mestno pristavo. Ojrla.-iti te je: PovSctora cesta 8. 628 Dva absolventa ljublj. strojne delovod. iole sprejme tvorniško podjetje v Ljuhljain. — Lastnoročno pisan* ponodhe na opravo »Jntra« pod »Zmolnost 88» Ozira 6e U na ponudnike, kj so vojažčine prosti. 603 Komerc. vodja s prvovrstnimi referencami *e išče za tvorniro v Sloveniji. 4 mlajša agilna moč. dober organizator in ki iaa kot tak večletno prakso — Ponndbe s eurrirulTirn vitae. prepisi spričeval in plačil, zahtevki pod Iifro cTakoj« na upravo «Jutra». 856 Išče se šofer za tovorni avto satnke . 263 Deklica t deiele. zdrava. 21 let stara. ki sna nekoliko kuhati In vea druga dela oprav. I jati. ifiče sluibe kjerkoli za takoj. — Naslov: Tilka Piki. Nova kolonija St. 841, Trbovlje. 606 Trgovski pomočnik Ipccerist. vojaščine propt, c dobrim: spričevali, I5če službe. Cenjene ponudb«- na podruf.ntco «.Tntrn» v Mariboru pod »Trgovski pomočnik*. 546 šoferski praktikant Uučen ključavničar in mehanik. Uče mesta. Naslov v upravi «Jutra». 26S Simpatična gdč. »govorna. ve8ča v občevanj* • strrnkami, Seli mesta - najraje v bližini Celja, Mar0»r>r* al: Zagreba — Ponudb* na upravo «Jutra* pod cTakoj ali pozneje 3>. 595 Specerist vsestransko izurjen, doher prodajal«©, vojaSČIne prost. Želi premeniti mesto Poloti kavcijo Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Kavcija 100». B29 Komerc. uradnik lesne In st?vbne stroke, velč psamiBkin del, s znanjem manlpulaefje. slovenskega. aemikega, srbohrv. in italijanskega jezika, žeii službo. — Cenjene ponudbe pod »Lesni strokovajak 87» na opravo »Jutra* W7 ORVA - CFHIN Wolfova 1/n T»lefon RS 481111 Steklena .trešna opeka je zopet v zalogi p-i 7.dru jenih opekarnah, d d v Ljubljani 435 Radio aparate in dele najceneje pri J Ooree — palača Lj. Kreditne banke. 25-a Šivalni stroj ^ »Slnger-Cilinder* v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi < kolodvo-j ra. ee proda za R5.HOQ Din. Naslov: L. Taučer, poŠta Poljftane št. 61. 485 Nefzgo-tovljeno hišo s 4 sobami, delavnico is kletjo v Sp ftlski prodam po ueo'ln! ceni Riža s# da z majhnimi strofki dopoto-vltl. Za denar tudi počakam Naslov pove uprava ! »Jutra*. 569 ( M!'n tn posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji se proda Več pove Mihael 0 m a h e n, Višnja gora. 578 Opremljeno sobo » posebnim vhodom ic električno r?iz«v^tljavo. najraje v bližini učit-ljiHča i*če ta-kej solioen go«pod. — Ponudb« oa "Tavo »Jutrr* pod »St' 308». 553 Soba s« odda 8 dijakom. Naslov pove oprava »Jutra*. 447 Opremljeni sobi i ali 2. posebno pripravni za pisarno, s posebnim vhodom. v bližinipošte, se od-dasta. Naslov pove oprava »Jutra*. ASI Soba In klet priredljiva za kuhinjo, se takoj o d d a v Zeleni jami štev. 280, pritličje, desno. 623 Sobo v bližini univerz«, s souporabo kopalnice in event. posebnim vhodom, išče mirna in soiidna gospodična s 15. jan. Ponudbe na upravo :utra» pod »Studentlnja*. 620 Opremljena soba s posebnim vhodom is električno razsvetljavo se ilče pri majhni družini brea otrok. Ponudbe pod »Mir* na opravo »Jotra*. 615 2 sobi s kuhinjo in nekaj vrta. se odda na periferiji mesta. Najemnina po dojrovceiL Naslov v uprav! »Jutra*. 610 Stanovanje t sob In kuMnle «e odda v novi hiti proti plačila ca 1—8 let napraj Najemnina S***) Din letno. — F«eIov uprava »Jutra*. 543 Prazna sobica p epa rirana. se takoj odda v Kožni dolini. Naalov pov« uprava »Jotra*. 424 Prazna soba al sobica s posebnim vbodom. v pritličju ali prvem nadrtropju. se Loe. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Tramwav». Opremljena soba separirana. se odda solidnem* gospodu s t. fehr. — NaJov pove uprava »Jutra* 606 Opremljena soba za S gospode, odds na Kedefjevetn. event s hrano Naslov pore oprava »Jotra* 611 Takoj se oddajo dve lepi mansardni sobi. predsoba, prltlkline In kuhinjo s elektr razsvetljavo Naalov pove uprava »Jutra* 583 Samska žena bi rada Ha kot sostanovalka v mirna stanovanje. — Ponudb« sa opravo »Jutra* pod »Blirno stanovanje* I?čem stanovanje 8, olziroma 8 sob is priti-klin Imam pravo na stanovanje. Stanarino plačam po dogovora s gospodarjem. Ponodhe na upravo »Jutra* pod «Drft. uradnik 33S*. «0 Prazno sobo event. kabinet, za shranitev pohištva, iščem v sredini mesta. A. Hity, Gosposka ulica d. 464 Duša Grčar Dvignite odgovor v opravi. 578 Soba za 2 gospoda se odda proti mesečni najemnini 150 Din. Naslov v upravi »Jutra*. 567 Lepa sobica C električno razsvetljavo, se jda samostolnemn, boH-šemu gOf[»o< lo kaalov pove uprava . 546 Za stanovanje oddam takoj v najem novo delavnico v 8t. Vidu. — Prednost Ima, kdor kupi pohištvo. Ivan Planlnšck. mizar v 6t- Vidn nad Ljubljano. 565 Stanovanje 2 sob tn kuhinje, v sredini mesta, zr.menjam za enako aH večje Event. dam tudi nagrado. Naalov pove npr. .Jutra*. 563 Majhen lokal se ilče v sredini rasista proti odškodnini. Ponudb« po'S .Lokal 192«. na upr. •Jutra.. 110 Pomagajte! Me pozabi, da se samo Se danes predvaja v Elitnem kinu Matica kolosalna burka o čk> vek«, ki nI vedel kam bi z derrariem lm zato v|rs obupan vpije: »Pomoč! Jaz sem ml. fljonar!!! Pridi, bora se skupaj sme;ala! Eva Dvignite odgovor v npra-l, 594 »Zima* Prosim, dvignit« ptimo. — •Nora godina.. 613 Vlga! Crmu Tvoj molk? Pričakt.-objaCnjenja, Poidrav «1 »oUta 1« Terram.lr« fnaclte. «66 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod nastopnimi šiframi: Boslni. BoZič, Carnen. Dober promet, Jelka in Smreka, Kopalnica, Krojač, Ljn-bica, Liljana, Lastni dom 26, Nujno £.10, Obrtnik. Pianino. Oboievalac. (Juo vadiš domine. Baterija 16131, Cinovnik, Gotovina 26. Ja. bolka. Hrepenenje, teštruk-eija, Ls-jner 1637«. M B P., Marljiv 16478, ilacedonec 25, Mladost, Kino, Nedelja, Ne bova slepomišila. Prijeten doni. Priden 4955, Plačam za calo leto, Pa-glivka. Rula, Stalno 100. Solzno oko, Strojnik 16242. Soba 15, Samostojna gospodinja 690. Takoj 100, Trgovka. Zanesljiva, 7,avrS-olk. Zadovoljna bodočnost, ?.e!ei>iUki strokovnjak, fear-montova 18. Družabnika e 15.000 Din Iščem sa dohro Idoče podjetje, brez konkurenoe in ie vpeljano. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra, pod »A. K. T.» Družabnika Specerista s 15—20.000 Din .e sprejme. — Ponudbe na upravo pod cnaeko .špeoorija., 57 Ž Klavir za vaje na razpolago po nizki ceni. Naalov pove uprava »Jutra. 597 Psa Dobermana čistokrvnega, lestkral pro-mlraneva, z rodovnikom, proda Ivan Grilc, Ljubljana 55T Komisijsko blago se sprejme v prodajo. — Naslov pove oprava .Jutra. 340 Otrok od 2 let naprej se sprejme v oskrbo. Polzve p* v upr. »Jutra*. Ponešene ie in za srednje velike sospode vse v jako dobrem stanju proda krojačšimnovic, Pred škofijo 3. iz korotanske zgodovine je zajet romar Angelin Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din 1'50 več. Izdala: Tiskovna zadruga v Ljubljani. Oficirska čutara r ttsrje vSita. se je Izgubila tlite 6. t. w. ob priliki sprevoda Badnjaka. Najditelj naj jo proti nagradi vrae v pisarni bolnič. čete v Vojni bolnici. 6C8 Rjava listnica e dokumenti in ključem, te je Izgubila od Figovea do SiRke v soboto zvečer. — Najditelj se naproia, da jo odda * opravi .Jutra*. 613 katerega >.kozinskos napeta vsebina prnpl-ten« • fantastičnimi taplelljajt od (a-četlu do ki.n.-s U priea. Baje navdušenemu čitatelj« z interevantnim rasmotrl-vanjenj vsak Mf pr«**oc čeeja. k. mo ž* stvdi ras-oč.aranje in konsternaelja ta zofn*t presenečenj« tako da so čitatelji ne-trpao pričakovali vsako nadaljovaaj* romsna. je tzAel ic se dobiva pr. upravi »Jutra. 9 LJubljani Vsi ki so sra CittH m oni ki niso Imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezana «Lne 85 Dio Kmiir.n« m 4* Hiti Sax Rohmer: 14 Rčeči četektiu — Od... od Pynea, je odgovoril, povedati ti moram, Margareta ... — Od Sira Luciena Pynea, ga je prekinila. — Da. — Ne od Rite Irvin? Ouentin Gray je poskočil, kot bi ga bilo nekaj pičilo. — Ne! Toda zakaj vprašaš po njej? Margareta se je vsa zmedena ugriznila v ustnico. — Ne vem! Pri teh besedah je zamišljeno pogledala Setona, ki se je takoj dvignil. Draga Miss Hailey, je dejal, vidim, da imate čisto zasebne stvari s svojim bratrancem. Tudi Gray se je dvignil in zajecljal: — Seton!... Margaretal... Gledal je onemoglo njega in njo... Reči sera hotel, Margareta, če mi imaš kaj povedati o Riti... Ali veš kaj novega? Kaj? Prestrašeno jo je pogledal. — Da! Seton se je pripravljal, da odide, toda Gray ga je energično potegnil nazaj in dejal svoji sestrični: — Ali si morda čula, Margareta... je začel. — Cula sem, kaj se je zgodilo to noč Siru Lucienu. Oba moža sta za trenutek umolknila. — Seton je bil ves večer v moji družbi, je rekel Gray. Ako sme ostati s tvojim dovoljenjem tu, bi ga prosil, da to stori. — Zakaj pa ne, gotovo da, je pritrdilo dekle. Pravzaprav bi rada zvedela njegovo mnenje. Seton se je priklonil in ne da bi črhnii besede, se je spet usedel. Gray je bil preveč razburjen, da bi mogel sesti. Stal je na tlgrovi koži, gledal svojo sestrično in divje kadil. — Predvsem, je rekla Margareta, vrzi cigareto v ogenj, prosim lepo, Onentin. Gray je potegnil cigareto iz ust in nerazumljivo gledal svojo sestrično. Toda njene jasne, sive oči so se naravnost vsesale v njegove. — Dobro, je dejal nerodno in vrgel cigareto v plamen. Včasih si kadila kot dimnik, Margareta. Je to kakšen nov »kult«. _Kadim še preveč, je priznala, toda opija ne kadim. Vtis, ki so ga napravile te besede na oba možaka, ki sta molčala, je bil izreden. Gray je preplašeno pogledal rjavi zavojček, ki je ležal na mizi in vzkliknil od studa. Potegnil je iz žepa robec in si začel brisati ustnice. Seton je nekaj časa opazoval dekle, vrgel Specifalsra mehanična delavni®® za nopravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzoicu. Tehnična znamenja. IiBD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova alica 6. s ostanek svoje viržinke v ogenj, potegnil eno cigareto iz zavojčka in jo kritično duhal. Margareta ga je pri tem ostro gledala. Nato je raztrgal papir in mel duhan med prsti. — Za božjo voljo! je vzkliknil; Gray te cigarete so zastrupljene z opijem! 10. poglavje. v Okno Lodeacve študijske sobe. Old Bond Street je bil zapuščen m temen, ko je prišel višji nadzornik Kerry iz Piccadillyja in zavil okoli ogla v Kazmino stanovanje. Ko je korakal mimo, je čital imena nekaterih trgovcev z dragulji, s kožuhi in z drugim blagom, kojih trgovine so bile prepuščene pažnji velemestne policije. Mislil je na mirno spavajoče trgovce v njih predmestnih vilah. Varnost njih dragocenih proda-jalen, skoraj njih celega premoženja, je bila odvisna od Bedečega očesa — kajti z bedečim očesom je primerjal delo onih, katerih član je bil on sam. Pred vrati obleganega hišnega bloka je stal stražnik. Vsak član londonske policijske straže je poznal rdečega Kerryja po postavi, pa tudi po slovesu. Ko se je približal znameniti višji nadzornik, ga Je stražnik spoštljivo pozdravil. — Stražnik, imate kakšno poročilo? — Da. gospod višji nadzornik. -Kaj? — Rešilni voz je prišel po truplo, in neki drugI gospod je bil tu. Kerry je začudeno pogledal stražnika. — Neki drugi gospod? Za vraga, kakšen gospod? — Ne vem, gospod višji nadzornik. Prišel je z nadzornikom WhiteIeafom in bil je skoraj celo uro notri. — Kdaj je bilo to? — Ob pol ene, gospod višji nadzornik. Kerry je zamišljeno žvečil svoj gumi, pokimal stražniku in šel v hišo. — Kdo bi pač mogel to biti? je mrmral, ko je stopal po veži. Čemu nadzornik Wbiteleaf tega ni omenil v svojem poročilu? Kaj vraga... Zamišljen je stopal po stopnicah navzgor in si svetil z električno žepno svetilko, ki jo je vedno nosil s seboj. Pred vrati Kazminega stanovanja je stal drugi stražnik. Strumno je pozdravil. — Ali je kaj novega? je naglo vprašal Kerry. — Da, gopod višji nadzornik. Odnesli so mrtveca in gospod, ki je prišel z nadzornikom ... — Prokleto! Kakšen je bil ta možak? — Bolj velik. bled. črn, čisto obrit. Imel je plašč s kožuhovi-nastim, privihanim ovratnikom. Spremljal ga je nadzornik Whiteleai — Hm! Imate še kakšno drugo poročilo? — Da. Nekako pred eno uro sem ču! šum v zgornjem nadstropju. — Tako! je bevsknil Kerry in naenkrat posvetil s svojo lučjo stražniku naravnost v oči, ki so se nw divje zasvetile. Kakšne vrste šum? — Zelo lahen, kakor bi se nekaj premikalo. — Nekaj? Kot kaj? Kot mačka ali kot slon? — Kot zaboj ali omara. — Kaj ste nato storili? — Šel sem v zgornje nadstropje in poslušal. — Kaj ste čuli? — Prav nič. Višji nadzornik Kerry je začel glasno žvečiti in je vprašal: — Vse je bilo tiho? — Popolnoma tiho. Toda nisem se motil, čisto gotovo sem nekaj čul. — Koliko časa je poteklo med odhodom nadzornika Whiteleaia in onega črnega gospoda v plašču s kožuhastim ovratnikom in trenutkom. ko ste čuli šum? — Nekako po! ure, gospod višji nadzornik. — Kaj mislite, ali je prišel šum iz stopnišča ali iz uradov, ki so zgoraj? — Rekel bi iz uradov, kajti bil je zelo nejasen. Višji nadzornik Kerry je porini! polomljena vrata v stran in vstopil v Kazmino stanovanje. Usmeril je luč svoje žepne svetilke na steno, našel stikalo in prižgal elektriko. Slekel je površnik in ga položil s palico vred na divan. Nato je vtaknil roke v žepe. se raz-koračil, gleda! vrata, za katerimi se je izvršil umor in zamrmral; — Kdo naj bo to?... Kaj naj to pomeni? Vzel je žepno svetilko seboj in prižgal elektriko v notranjih prostorih. Dolgo časa je sta! pred malim štirikotnim okencem, ki je bilo v leseni stenj spodaj pri ebenovinastem naslonjaču. Skuša! je uganiti, čemu je pač služilo, kot mu je bila to naročila njegova žena. Okrogla zelena svetilka v drugem prostoru je bila zvezana s tremi stikali, ki so bila v notranji sobi in spoznal je. da je ime! na ta način obiskovalec, ki je prišel vprašat Kazmo za svet, vtis, da prihaja polagoma tema. Ko so se vrata prvega oddelka odprla, je obiskovalec zapazil dotično osebo, ki je sedela na ebenovinastem stolu, na ta način, da je luč, ki je visela nad njo, vedno močneje svetila. Ce je ta luč ugasnila, je morala sedeča oseba obiskovalcu izginjati iz oči. Ta zelo bistroumna ureditev ie bila Kerryiu čisto jasna. Toda dveh stvari si pa le ni mogel razložiti: okence spodaj za naslonjačem, in dejstvo, da vse priprave za ureditev večje ali manjše razsvetljave niso bile v ozki sobici, v kateri je stal Kazmin presto! m v katerem so našli Sira Luciena, temveč zadaj v prostoru, s katerim je bilo v zvezi ono okence. Miza. na kateri je sta! telefon, je bila neposredno za skrivnostnim okencem, na katerem ie bil zelen zastor. torej so bila stikala za zamotano razsvetljavo daleč proč od onega, ki je sede! za mizo. v . pisarniško moč popolnoma veščo strojepisja, stenografije in srbohrvaščine. Ponudbe pod „Pisarniška moč 800" na upravništvo „Jutra". 156 z 20 let obstoječo trgovino, potem hišo z gostilno, gospodarsko poslopje s kletmi, enodružinsko stanovanjsko hišico, vrt in njivo proda takoj radi rodbinskih razmer Iv. Muller v Trbovljah Bevško. Navedene nepremičnine so oddaljene 10 minut od kolodvora Trbovlje. Prodajo se skupno, eventualno tudi deljeno. Posreduje in ponudbe sprejema V. Mflller, Zagorje ob Savi. Kdor oglašuje, fa napreduje Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašania in prošnje glede našlo vov od »malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2«- _ xiDaonxoLionoDCPC IIHBBBBUDHam Stolen postranski zaslužek nudi se sposobnim in marliivim posredovalcem. Delokrog cela Sloveniia. Pre emki: Mesečna plača dnevnice, povrnitev vožnie in provizija. Sposob iim nudi se stalno službeno mesto. — Interesenti naj vpošlteio pismeni ofert na upravo .Jutra« pod .Sposoben posredovalec«. BHBSBBBBBSB»9B»ff»B®®:* £ Betaciie plesnih imm Vsak dan sveže cvetje. Mirtni venčki in šopki za neveste in žalni suhi venci tudi na debelo v cvetličarni 7245-a Viktor Saift, ŠtSPsntt Zahvala. Povodom izgube preljubega, nepozabnega DALIBORJA se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in nas s tem blagodejno tolažili, iskreno in naj-topleje zahvalju emo. Osobita zahvala še njegovim prijateljem pevcem in godbenikom za pretresljive žalostinke. V Ljubljani, dne 8. januarja 1926. Rodbina Hugon Chladek. Odvetnik dr. FRAN KANDflRE se !e pres@lil s svojo pisarno iz Krškega v Ljubljane, ttikloiiSeva cesta St. 20, zgradba .Okrožnega urada za zavarovanje delavcev", pritličje. mt Nekoliko izvrstnih sprejme pod ugodnimi pogoji iiwne tasta S Imm u Zenici. se proda — po izredno ugodni ceni. — Interesenti odnosno kupci naj se javijo nepreklicno do 18. januarja 1926 pri Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1 (Palača Slavenske banke). 171 Zahuala. Za naši tvrdki izraženo sožalje ob priliki smrti našega dolgoletnega sošefa, gospoda Hndreja Gassnerja ueleindustrifalca se najtopleje zahvaljujemo. Tržič, meseca januarja 1926. Bombaževa predilnica In tkalnica Tržič Ed. Glanzmann & And. Gassner Zahuala. Za nebrojne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob priliki prebridke izgube našega preljubljenega soproga ozir. očeta, gospoda Hndreja Gassnerja se najprisrčneje zahvaljujemo in prosimo, da se predragega pokojnika obdrži v blagem spominu. Bolzano, meseca januarja 1926. Rodbina Andrej Gassner. "Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij «Jutra> Adolf Ribnik«. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnam Fran Jezeriek. Za inseratni del je odaovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani