Posamezna številka 10 vinarjev,
Šicv. 216.	V LMItt v soBolo, 30. novemora 1912.
Leio XL.
-----Inseratl:=—
Enostolpna pe illvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „ za tr krat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano inrekl. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 viaarjov.
Izhajau--
vsak dan, isvsomžl nedelje In praznike, ob 5. uri popoidne.
itf Dredntitvo je y Kopitarjevi nllol Ste*. 6/HL Rokopisi se na vračajo; neiranklrana pisma m m = sprejemajo. — Uredniškega teleiona Ste?. 74. t=*
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. b. *sji Avstr. poštne bran. račnn št. F4.7S7. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Opr&vnlškega telefona št. 188.
i/elja po pošti: s
Za uelo leto naprel . K 26-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo onloletno „ 29*— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za cclo le.o naprej .	K 24 —
za pol leta „ .	,, 12'—
za četrt leta „ .	,, 8"—
za en ineseo „ .	,, 2'—
V	opravi prejemati natefino II 1*70
Današnja številka obsega 16 strani.
Pogled nazaj.
Potrebno in zanimivo se je pomuditi pri vspehih, ki jih je avstrijska diplomacija tekom balkanskih dogodkov žela.
Balkanska zveza je delo najmanj štirih let. Neposredni povod je dala aneksija Bosne, vendar pa segajo njeni početki še delj nazaj. Postanek balkanske zveze je tesno združen z utrjevanjem prijateljskega razmerja med Rusijo, Francijo in Anglijo. Balkanska zveza se je zato sklenila, da se ustvari nov faktor v mednarodni politiki, ki bi utegnil ravnovesje med trozvezo na eni in tripelentento na drugi strani izpre-meniti v prilog slednji. Ruski državniki so ta načrt najbolj podpirali in brez Čari-kova in Izvolskega bi se balkanska zveza
Žotovo ne bila vsaj ne tako hitro udejstvi-a. Vsled ozke zveze med peterbuškim, pariškim in londonskim kabinetom, ki zadnja leta delujejo nekako koncentrično k istemu cilju, je kajpada gotovo, da Anglija in Francija nista pri osnutju te nove tvorbe na jugu Evrope nič menj udeleženi kakor Rusija, Seveda so se te države, preden so si podali roke k akciji, da Turčija likvidira, domenile tudi, kaj imajo ondi smatrati kot »svoje interese«.
Gotovo je, da je snovanje balkanske zveze proces, ki bi bil moral v prvi vrsti zanimati Avstrijo kot najmočnejšo in najbolj interesirano balkansko državo. Ako bi bila Avstrija umela to reč parirati, bodisi da bi bila zvezo preprečila ali pa pospeševala (kaj bi bilo meritorno bolj prav, o tem zdaj ne razpravljamo), bi danes ne bila postavljena pred izvršena dejstva, ki jih eventualna evropska konferenca ne bo mogla veliko modificirati.
Ali je naša diplomacija vedela, kaj se snuje?
Naše diplomate nimamo za tako nesposobne, da bi mogli verjeti, da snovanja balkanske zveze niso opazili. Dejstvo pa je, da niso polagali na to zadosti važnosti. Dokaz za to je, da so turški »ustavni« režim prav zadnja štiri leta z vso močjo podpirali, in to celo tedaj, ko se je ta režim z vso krutostjo lotil katoliških Albancev, nad katerimi izvršuje naša država protektorat. Danes je ta gnjili turški »ustavni« režim razpadel in z njim so padli tudi vsi upi, katere je polagala vanj naša avstri.ska diplomacija. Avstrijski diplomati so bili po poslancih, delegatih in tudi po žurnalistiki Tieštetokrat opozorjeni, kaj se
na Balkanu pripravlja; sicer so to vedeli, a zdelo se jim je malopomembno. Zaupali so v »moč pomlajene Turčije«, ki so jo »pomlajevali« največji goljufi tega sveta, imenovani mladoturki.
Dalekosežnosti balkanskih načrtov ni naša diplomacija cela štiri leta mogla razumeti — uvideti jo je začela šele letos malo pred izbruhom sedanje vojske. Grof Berchtold je predlagal velevlastem ustavne reforme v Makedoniji. S tem je mislil
Erehiteti balkansko zvezo, v resnici pa je alkanska zveza avstrijsko diplomacijo že davnej prehitela. Tripclententa je na predlog grofa Berchtolda dala brezpomembne odgovore, ker je bilo vse že brez nas ugotovljeno.
Ko je potem izbruhnila vojska, je ofi-ciozno časopisje povdarjalo, da statusa quo ne bo mogla izpremeniti, naj se konča ugodno ali neugodno. Zdaj se je odkrila temeljnja hiba naše zunanje politike, to je, kako smo se glede Rusije motili. Naši ofi-ciozi so svoje stališče utemeljevali s tem, da Rusija stoji na istem. Ruska diplomacija pa je tudi to pot pokazala vso svojo tatarsko zvitost: utrjala je naše diplomate v njihovem mnenju in jih tako še bolj zapeljevala v zmoto. Ko pa so dogodki pokazali, da se status quo ne bo dal vzdržati, ga je grof Berchtold opustil, seveda je ru-i ska diplomacija tudi to pot z nami soglašala.
S tem se je razvilo najopasnejše balkansko vprašanje, albansko, kjer se križajo srbsko-grški interesi z avstrijsko-la-škimi, vrhtega pa avstrijsko-laški tudi niso popolnoma identični. Preden so Srbi zasedli važen del svoje poti do primorja, Sandžak, so oficiozni dunajski listi nami-gavali, da se to ne bo moglo dovoliti. Tudi v tem pogledu so se stvari zasukale tako, da smo okupacijo mirno gledali in v zvezi s tem je grof Berchtold v najdoločnejši obliki izjavil, da Avstrija nima na Balkanu sploh nobenih teritorialnih ekspanzivnih tendenc, marveč zgolj gospodarske. Usodna beseda, ki je naša diplomacija gotovo ni rada izrekla in ki je stala merodajne kroge brezdvoma veliko samoodpovedi.
Po okupaciji Sandžaka so Srbi začeli zasedati primorsko zaledje in luke same. Zdaj je nemško časopisje začelo nagiašati, da gospodarski interes ter notranji politični ustroj Avstrije ne trpita, da bi Srbija postala jadranska sila in ves nadaljnji razvoj Srbije se rnora sploh v taki smeri gibati, da bo monarhija lahko mirna. Mi mislimo, da je življenjski interes Avstrije res ta, da se ustvari podlaga za nadaljnje mir-
no in tesno prijateljsko razmerje med Avstrijo in Srbijo, vprašanje luke pa se nam zdi za to postransko. — Nemško časopisje pa je izdalo parolo, da se ima av-slrijsko-srbsko konfliktno vprašanje rešiti zgolj med Avstrijo in Srbijo, in sicer takoj ter na vsak način. Časopisje je šlo celo tako daleč, da je rožljalo s sabljo.
Zdaj se je zgodilo, da je Rusija, od katere ni bilo do tega trenutka dobiti nobene jasne izjave, zagrozila.
•Ostalo je le še eno: pridobiti Nemčijo, našo zvesto zaveznico. Veliko znamenj namreč kaže, da nekateri krogi v Avstriji tudi Nemčije niso bili popolnoma gotovi. Tem manj je seveda opravičljivo, da je iz-vestna žurnalistika tako bahavo klicala ves svet na korajžo. Kako nam je Nemčija odgovorila, je znano. Naj Nemčija odobrava naše stališče ali nc, izjavila je, da defi-nitivnega stališča ne more zavzeti in želi sporazumne rešitve tega vprašanja od strani cele Evrope in v zvezi z vsemi balkanskimi vprašanji. Da to ni dosti manj kot blamaža za našo politiko, je jasno.
Ruski diplomati pa zopet kažejo tisti smehljajoči obraz, iz katerega nihče ne razbere, kaj se za njim skriva.
To je pot, katero je naša diplomacija zadnja leta v najusodnejših trenutkih za našo državo prehodila. Ni bila prijetna in uspehov je gotovo bore malo, če ne prav nič. Upamo, da bomo odslej ubrali drugo pot, ki bo vedla do srečne bodočnosti avstrijskih Jugoslovanov in do prisrčnega razmerja z Jugoslovani na Balkanu. Če smo se odpovedali teritorialne ekspanzije, podvojimo moralno ekspanzijo! Ampak to naše upanje — to rečemo odkrito — je silno majhno.
M pred vojno ln vpliv na
r
Strah ima velike oči. Sedaj se boji večina tistih, ki kaj imajo. Pregovor: Srečni tisti, ki kaj imajo, je danes postavljen na glavo, ker na obrazu vsakega takega čita-mo skrbi polno vprašanje: Kako bo?
Dobite obisk za obiskom. Boječe se vam stavi najprej vprašanje: Ali ne bo nastal državen polom?
Na vprašanje, kaj si misli dobri državljan pod državnim polomom, vam ostane odgovor na dolgu. K večjemu, če vam omeni zadnji državni polom, ki je o njem negotovo nekaj čital ali slišal o njem nekaj zvoniti.
Kraljevič Marko je vstal...
(Sličica iz Sofije.)
Bulgarske zmage so tirjale veliko krvi. Vrl Lule Burgasu je bilo ubitih ranjenih 15.000 Bolgarov. Poveljništvo bolgarske armade ravna pametno, da ničesar ne poroča o izgubah ali kljub temu je prišlo na dan dosti podrobnosti.
Ako pomislimo, da je poslala skoraj vsaka družina v vojsko vsaj enega ali več mož, je naravno, da v vsaki družini s strahom pričakujejo, kdo je padel. Kakšna požrtvovalnost in kakšno samozatajevanje in kakšna duševna moč vlada v mladem bolgarskem narodu!
Listi ne naznanjajo imen mrtvih in ranjenih in tudi vlada ne poroča družinam, kakšna usoda je zadela njihove člane. In vendar ni dozdaj še noben človek zahteval od vojnega ministrstva poročila, ali je ta ali oni junak živ ali mrtev. Zanimati se za posameznega vojaka v trenutku, ko je zapleten cel narod v tako veliko vojsko, se zdi Bolgaru nejunaško; zdi se mu, da bi bilo to pomanjkanje ljubezni do domovine.
Včeraj sem videl na postaji — piše nek dopisnik — kamor je pripeljal vlak ranjene iz bitke pri Liile Burgasu, kmetico, ki se je približala ranjencu, ki so ga nesli v bolnišnico.
Vprašala ga je, kaj je z njenim sinom. Ranjenec ni mogel materi utajiti žalostne resnice.
Zena je obledela, zdelo se je, da pada v omedlevico, a naglo se jc zravnala, vzdignila glavo ter odšla. Samo žepni robec jc držala pri ustih. Občinstvo je občudovalo mater, ki je znala v tako groznem trenutku zatajiti svojo bolest, in je dala temu tudi izraza. Toda mati je samo vzdihnila.
Neki starček v Sofiji je slišal, da se je njegovemu sinu, ki jc šel v vojsko kot prostovoljec, tudi nekaj pripetilo.
Hitel je v Staro Zagoro, kjer je bilo takrat stanišče generalnega štaba in potem v Mustafo Pašo. V obeh mestih je hodil iz bolnišnice v bolnišnico, ocl postelje k postelji ter iskal svojega edinca. Med ranjenci ga ni bilo; izvedel je, da je padel pri Lozengradu . . . ali jc živ ali mrtev ni vedel nihče.
Pojdem med mrtvece, je rekel starček ter hitel v Lozengracl.
Ko je tja prišel, je videl bojno polje pokrito s snegom in snežena odeja je pokrila vse, ki so padli, vse, tudi njegovega sina.
Po daljšem razgovoru se prepričate, da vaš sodržavljan niti malo ni informiran o današnjem državnem denarnem in kreditnem ustroju. Če bi se zavedali: država, to sem jaz in mi vsi soobčani skupaj, bi vedel, da ima državni dolg, izražen v rentah, svojo lastno podlago v davčni sili ljudstva. Okoliščina, da so se javni činitelji premalo brigali za to, da bi poučili ljudstvo o njegovih davčnih dolžnostih in mu jih napravili na ta način znosnejša, se maščuje na drugi strani s tem, da ljudstvo nima zaupanja v rento.
Drugi ne zaupajo niti nalaganju denarja v denarnih zavodih. Bati se je, pravijo, da država ne »konfiscira« denarja za svoj vojni zaklad. Prazen strah! Država potrebuje zlato, tega bi pa v blagajnah denarnih zavodov malo našla, če bi tudi hotela konfiscirati.
Takega denarnega zavoda ni, pri katerem bi ležale prejete vloge v predalih njegove blagajne, ker mora plačevati obresti od njih, te obresti pa mora dobiti drugod. Zato se morajo vloge obrniti v prospeh trgovine in obrti. V denarnih zavodih leže le menice, denarni papirji trgovcev in obrtnikov, ki uživajo kredit in male vsote v gotovini.
Gotovine si pridrže denarni zavodi samo toliko, kolikor jo potrebujejo za najbližjo vsakdanjo rabo.
Če bi morali denarni zavodi vloge vrniti, bi morali dobiti denar od hipotekarnih ali drugih dolžnikov in bi zelo oškodovali vlagatelje same, katerih večina rabi kredit tega ali onega, čeravno morda drugega zavoda.
»Konfiskacija« od strani države bi bila nezmiselna in protipostavna, zasebna lastnina je tudi po mednarodnem pravu nedotakljiva in ravno država mora v tem oziru dajati dober vzgled. Zato je tudi država proglasila po finančnem ministrstvu o času srbsko-avstrijskega spora, da je strah, da bo država segla po imovini hranilnic, popolnoma prazen.
Vzgled nam daje ustavna Turčija. Državne blagajne so popolnoma izčrpane in denarja zelo potrebuje, vendar se ne dotakne niti najmanj samostojnosti denarnih zavodov, ampak išče posojil v Nemčiji in Ameriki.
Naše finančne razmere so ugodnejše, tako da nismo niti navezani samo na pomoč tujine. Domači denarni zavodi so zmožni v slučaju skrajne nujne potrebe preskrbeti velike vsote za javen kredit (za državo in dežele).
Vrnil se je v Sofijo. Nikomur ni rekel ničesar, nikomur ni potožil svoje žalosti, le zdajpazdaj je preletela njegov obraz tiha žalost. Obdali so ga prijatelji in znanci ter vprašali, kaj je z njegovim sinom. Z mehkim glasom je odgovoril:
»Velika in sijajna je zmaga naše domovine,« in svojo veliko bolest je zakril z molčanjem.
Takšen je narod zmagovalcev!
Bolgari še danes ne veclo, koliko žalost jim prinese vojska in ta dan ko zvedo, koliko žrtev je zahtevala njihova slava,"bodo prenašali svojo žalost z junaško možatostjo.
Pri vhodu v javni drevored sedi že nekaj let slep Makedonec in prosi miloščine. Zdajpazdaj je zapel dolgo in žalostno pesem: »Pride dan in sc vrne kraljevič Marko, in cveli nam bodo zopet cvetovi in rožice in solnce nam zopet zašije . . .«
Ko je pa njegovo uho slišalo o slavni zmagi domovine, je spremenil svojo pesem in sedaj veselo poje: »Vslal je kraljevič Marko, vstal je in solnce nam zopet sije . . .«
Okoli starčka pada sneg, veter odnaša listje, stari, slepi revež pa vidi, da njegovemu narodu izhaja novo solnce — solnce svobode.
(Dalje.)
KoKo le 00 Kosovu.
Piše S t r a š i m i r L j. M i 1 e t i č, predsednik akademičnega kluba »Slovanski Jug«.
V Giljanu.
Po paclcu Prištine je bila vrsta na Giljanu, ki se nahaja nedaleč od star« meje, dva dni hoda iz Prištine.
Vojska s četaši ni našla skoro nobenega odpora. Ko jo turška vojska odhajala na mejo, so bili Srbi v Giljanu v velikem strahu pred splošnim kla-< njem; Arnavti so javno pretili z uboj s t-vi. Po takem neznosnem stanju je prišla svoboda, zato so Srbi z neskončnim veseljem pozdravili srbsko armado, ko je ukorakala v Giljane.
Giljanc je mesto z 10.000 do 15.000 prebivalci. Večji del so Srbi, manj Je Turkov in Arnavtov, ki se tu že izgub" ljajo.
Ko se je začelo po hišah pobirati orožje, so Arnavti iz hiš streljali na naše vojake, kar so pa po zaslugi plačali.
Mesto je razdeljeno v dva popolnoma ločena oddelka: srbski in turški. Vj turškem oddelku sc vidijo na hišah bele zastavice; po ulicah pa sc od časa do časa pokaže srbska straža, ki išča orožje. .Množica preplašenih turških starcev, žen in otrok, ki niso mogli pobegniti, si jo zavila glave in plašno be-i ga po svojih dvoriščih, da bi sa na kak
Bojazen pred državnim polomom (e torej popolnoma neutemeljena.
Dandanes nimamo državnih papirjev brez pokritja v gotovini ali kake druge varnosti, o katerih bi se vedelo, da se ne bo dobilo zanje toliko zlatega denarja, kot ga obetajo.
Bankovci avstrijske banke imajo pokritje v zlatu, vrednostnih papirjih ali ter-atvah avstr.-ogrske banke. Izključeno je torej, da bi se njihova vrednost zmanjšala. Ni razloga, da bi kdo zahteval zlato ali srebro mesto bankovcev. To bi bilo zelo škodljivo, ker bi se na ta način manjšal zaklad zlata avstrijsko-ogrske banke in tako krčila višina, do katere sme izdajati bankovce.
Avstrijsko.ogrska banka ni dolžna za bankovce plačevati zlata, tem manj je mogoče zahtevati plačevanje v zlatu pri drugih denarnih zavodih.
Za naše razmere so gotovo sledeče posledice balkanske vojne;
Zmanjšal se bo izkraja izvoz v te dežele, ki jc tako ugodno razvit, zato pa se obeta tem večja razširjenost v bodočnosti,
Razven tega bo povzročil v Srbiji, Bulgariji, Črnigori in Turčiji sklenjeni moratorij (določba, da so vsi dolgovi tri mesece pozneje zapadli, kot je bilo prvotno določeno) težave, ker bodo kupci v teh deželah našim dobaviteljem pozneje plačevali in bo kapital obtičal dalj časa v prometu in se nc bo mogel rabiti plodonosno drugod. — Toda obresti so zagotovljene, ker teko kljub moratoriju dalje kakor v navadnih rednih razmerah.
Iz navedenega jc jasno, da ni niti najmanjšega vzroka za strah ali celo za neprevidna dejanja, ki gotovo ne pospešujejo zboljšanja tesnih razmer in ojačenja denarnega gospodarstva.
Tudi je umljivo, da v splošno izobraženih krajih ni nikakih pojavov strahu in nemira, ampak samo tam, kjer ljudstvo gospodarsko še ni dovolj napredovalo, nastaja bojazen, kakor sc je primerilo ravno v Galiciji, kjer je moralo namestništvo miriti ljudi z uradnimi izjavami.
Naše občinstvo stori najboljše, ako ohrani mirno kri in se ne da begati z raznimi govoricami.
Sloga kH ilisMii Mmm v vojnei is mirnem času.
Piše profesor A. B e z e n š e k.
Sofija, 24. nov.
Prva zadača evropske diplomacije po sklenjenem miru bode, da vseje neslogo med balkanske države ter da izvleče v bodočnosti iz tega one koristi, katerih v sedanjosti ne more dobiti.
Balkanska zveza je obdana kakor E močnim železnim oklepom, preko katerega ne morejo segati dolge roke diplomatov, da bi zdaj tega zdaj onega zaveznika pobožale, a drugega pa dregnile. Poskusi v tem smislu se sicer delajo od nekih bližnjih sosedov, a do sedaj so brezuspešni. Vendar to jalovo delo ne plaši dotičnih diplomatov, oni ga nadaljujejo z vso gorečnostjo, a njihovi trabanti, — plačani časnikarji — trobijo razne izmišljenosti po svetu, da bi preparirali javno mnenje v tem smislu, naj bi začelo odobravati »djanja in aehanja« dotičnih diplomatov in državnikov. »Calumniare audacter, sem-
per allquld haeret«. Po tem receptu se ravnajo gotovi časnikarji v poslednjih tetinih glede Srbije. Dobro je, da jim nobeden resen človek ne verjame, kar pišejo. Oni pač pišejo, ker jim je tako diktirano. Pred kratkim so pisali drugače, ker jim jc bilo drugače diktirano.
Sicer pa takšno postopanje nič ne moti zveznih držav. Te vedo, da je tisti oklep močnejši od železa in jekla, ker ima moralno vrednost. Ako tega ni, kako bi bilo mogoče prvič, štiri države, ki so živele toliko desetletij v hudem nasprotju, v tem krogu zjediniti; drugič, v tako težkih časih bivše zoperni-ke skupaj držati v največji slogi, ko je vsaka država pozabila svoje posebne interese, in se vse štiri ži'tvujejo za obči blagor in za sveti namen, osvoboditi brate iz neznosnega turškega jarma.
Ta sklep ima torej ne samo moralno, ampak še neko čarodejno moč, katei-e vse zvitosti zunanjih diplomatov ne boclo mogle oslabiti. A lehko se celo zgodi, ako se nekoja nepoklicana roka dotakne tega oklepa, da si opeče vseh pet prstov.
Delo zaveznikov na Balkanu se ne bo skončalo samo s premaganjem skupnega sovražnika — Turka. Tega si nobeden zaveznik ne domneva. Še veliko važnejša je njihova sloga in vzajemna pomoč nadalje, ko bo treba iz novecia zidati na razvalinah evropske Turčije.
Jako dobro se izrazi »Mir«, da bode v tem slučaju Balkanska zveza imela svoj »zrelostni izpit«.
Sovražniki balkanskih narodov si že zdaj predstavljajo, da se bodo ob tej priliki javile težavne zadače za vse »abiturijente«. Brez težav sicer ne gre pri nobenem izpitu, najmanje pa pri zrelostnem, to je vsem balkanskim udeležencem na umu. Ampak hudobija je, ako skuša kaki zunanji »prijatelj« šc iste potežkoče povečati.
A taki »prijatelji« so se nepoklicani javili v trenotku, ko je razdeljenje Turčije prišlo na dneven red. Ker drugega ne morejo storiti, začeli so intri-girati proti složnim sosed om-zavezni-kom, da bi zanelili vsaj iskro nespo-razumljenja med njimi, kajti zviti diplomati in državniki vedo, da iz male iskre lehko nastane cel požar, samo ako se podpihuje. A za pihanje so tisti napihnjeni gospodi šc bolj sposobni kot kovaški meh.
S pihanjem to jc z intrigami, hočejo dobiti že dolgo pričakovani del dote hudo bolnega moža. A to se jim ne bode posrečilo, ker upati je, da so zavezniki dovolj pametni in uobeden med njimi se ne bode dal »zapeljati v skušnjave«.
Edini pogoj za to pa je — kar priznavajo vsi resni političarji na Balkanu z vladnimi organi na čelu — da gledajo, da vse sami med seboj r a z d e 1 e in da ne dovole, cla bi se mešal kdo od zunaj niti pri najmanjšem vprašanju, katero se tiče njihovih v z a-j e m n i h o d n o š a j e v.
Ako se pa pojavi kakšen spor med zavezniki, naj se po mogočnosti izgladi precej med njimi, ali pa se naj odloži za pozneje, ko bodo okoliščine bolj ugodne.
Najprej naj sklučijo zavezniki pregovore za mir s Turčijo, in to za tak mir, kakoršen odgovarja njih žrtvam, današnjim potrebam in bodočim aspi-racijam; a potem naj opredele s skupnimi močmi svoje o d n o š a j e k veliki m d r ž a va m na normi, katera je obča vsem zaveznikom. Nobena država pa ne sme zase in na svojo roko sključiti dogovor z eno ali drugo vele-močjo.
»Čim bo balkanska zveza opredelila svoje odnošaje proti Turčiji in drugim državam skupno, — tako piše vladni list »Mir« v včerajšnjem broju — tedaj bo imela dosti svobodnega časa za uredbo svojih notranjih zadev. Zavezniki, zeclinjeni s krvjo in ognjem v vojni, ki se približuje h koncu, bodo lahko nadaljevali svojo zvezo i v mirnih časih ter bodo postali glaven in rešilen faktor glede vsega, kar se tiče bodočnosti na Balkanu.«
A glede onih, ki delajo razne in-t r i g e, pa govore o svobodi Balkanskih narodov, veljajo besede, katere je izustil francoski duhovnik (abbč) S i e-y č s :
»lis veulent etre libres et ne savent pas etre justes.« (Oni hočejo biti svobodni, a ne umejo biti pravični).
IZ
(Izviren dopis.
10 V
Piše Metod Ustičkov.)
Dne 12. novembra je dospela v Jambol češka sanitarna ekspedicija zdravnikov in bolniških strežnic ter pripeljala s seboj vso potrebno opravo s posteljami vred. — Dne 9. in 10. novembra jc bil kralj bulgarski v naši kapeli pri sveti maši. Po maši se je prijazno pogovarjal z redovniki in redovnicami ter jim častital, da imajo tako lepo urejeno bolnišnico za ranjence. Posebno se je zanimal za bulgarskega duhovnika iz Štipa v Makedoniji (t. j. sarn naš dopisnik Metod Ustičkov); to mesto namreč slovi po svojih rodoljubnih in junaških prebivalcih, ki so se že pred prihodom bulgarske vojske sami rešili turškega jarma. Kralj je
v	kapeli zelo pobožno molil in potem še nas ponovno prosil, naj molimo za srečen in trajen uspeh sedanje vojske. Pred odhodom je podaril nekoliko podpore za naše ranjence.
Sedanja vojska je tako polna junaških in ganljivih zgledov, da ne vem, kje bi začel pripovedovati. Najprej nekaj ljubkega. Naše čete so imele slovesen vhod v mesto Mustafa Paša, ki se bulgarsko imenuje Svilen zaradi svile, ki se tu proizvaja. Neki častnik je v kotu stranske ulice opazil turško dete, ki se je na vse pretege jokalo. Častnik je bil v zadregi. Otroke pestovati se za častnika v vojski ne spodobi, vendar se mu je zdelo preveč kruto, če bi ga prepustil gotovi smrti. Stopil je torej s konja ter skrbno pobral malega Turčina. V tem trenutku se je poleg njega razpočila turška kroglja in ubila konja. Tako si je častnik rešil življenje, ker je rešil turško dete. Malega turškega vjetnika so po čast-nikovem naročilu odpeljali v Sofijo; tam so ga slovesno sprejeli in izročili častniko-
vi	družini.
Pred obzidjem istega mesta je prodiral bulgarski stotnik Tadžer. Silovito turško streljanje je njegove vojake nekoliko zadrževalo. da so hoteli obstati. Ko je stotnik Tadžer to opazil, je vtaknil meč v nožnico
in samokres za pas, si prižgal cigareto ter sam korakal naprej, dasi so okoli njega žvižgale goste turške kroglje. Ta zgled mirne neustrašenosti je vojake navdušil. Potem je stotnik Tadžer zopet prijel za orožje, nasadil svojo čepico na konec svoje sablje ter tako na čelu svoje čete tekel proti Turkom. Bulgari so dobili ojačenja in kma-lu osvojili kolodvor in mesto Mustafa Paša.
Včeraj sem šel na naš kolodvor, da bi pomagal ranjence iz železniških vagonov prenašali na vozove. Na potu sem srečal več približno 121etnih bulgarskih dečkov, ki so na malih vozičkih prevažali ranjence; v nekoliko urah so ti mali rodoljubi okoli 50 ranjencev prepeljali s kolodvora v mestne bolnišnice.
V mestecu Trn je poseben oclbor meščanov zbiral darove za ranjence. Siromašen osemletni deček Peter Barinski se je predstavil odboru in mu ponudil svoje edino premoženje — malega psička. Svojo ponudbo jc odboru priporočal z besedami: »Vzemite mojega psička v vojsko; pomagal vam bo Turke poditi,«
Če stopite v kako bolnišnico za ranjence, ne slišite nikakega stokanja ali joka, ampak povsod le veselje. Bolniški strežnik bere na glas najnovejše vesti iz časopisa. Ko bere o kakem novem bulgar-skem uspehu in turškem porazu, takrat ranjenci zaženejo strašen krik in ponavljajo oni »hura«, ki s strahom prešinja turško vojsko. Oni ranjenci, kateri nc morejo ploskati, pa z nogami udarjajo ob postelje, da tako razodevajo svoje veselje in navdušenje.
Med pisanjem tega-le dopisa sem prejel 700 frankov, kateri sle mi za ranjence poslali iz zbirke »Slovenčevega« uredništva. Vaš dar sem takoj izročil našemu meščanskemu odboru za podporo ranjencev ter poskrbel, da bo ta dar objavljen v naših časopisih kot dar katoliških Slovencev. V srečo si štejem, da morem bratskemu slovenskemu ljudstvu sporočiti najtoplejšo zahvalo Bulgarov za tako velikodušne dokaze bratske ljubezni,
ZA BOŽIČNO DOBO PRIPOROČAMO CERKVENIM ZBOROM SLEDEČE SKLADBE:
Hribar p. Angelik: Advetne In božično pesmi za mešani, deloma moški zbor. Part. 2 K 40 vin., glas po 6 vin.
Grum Anton: Pet božičnih pesmi za mešani zbor, soli in orgle. Part. 60 v.
Chloudowski dr. Anton: Božične pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 30 vin.
Sicherl Jos.: Božične pesmi, Rihar-jevi in drugi napevi za mešani in moški zbor. Part. 1 K 20 vin, glas po 30 v.
Hladnik Ig.: Četvero božičnih pesmi za mešani zbor. Part. 80 vin.
Mihelčič Al.: Božične pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 40 vin.
Kimovec Fr.: Rihar rcnatns; zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 3 Iv, glasovi po 40 vin.
Leban Janko: Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 1 K 40 vin.
Hladnik Ig.: Dva božična slavospe-va za mešani zbor, soli in orgle. Part. 1 K.
i - vsi se spomnile »Slovenske Straže"!
način rešila. Dasi se žensk in otrok ni nihče dotaknil, vendar so se godile stvari, ki dokazujejo, da te ženske ne znajo spoštovati svobode, ki jim je bila dana. V svoji obleki, za pasom in drugod so skrivale revolverje in krogle. 0 sovražnem odporu turškega in ar-navtskega prebivalstva pričajo mrliči po dvoriščih in mlake strjene krvi.
V	srbskem okraju se veselejše diha.
V	Giljanu je trgovina zelo slaba. Ljudstvo v okolici je zelo revno; kar si je kdo prištedil, so mu pobrali Arnavti. Kjerkoli so Arnavti, tam ni zemlja nikjer obdelana. Ogromne prostore pokrivajo gozdi in livade, le krog hiš je kak kos obdelane zemlje. Vendar je pa krog Giljana drugače; tu je skoro vse zemljišče obdelano. Seveda pa Srbom njihova pridnost ni veliko pomagala.
»Komaj nam je grozdje dozorelo,« tako so se nam potožili Srbi, »so prišli Arnavti in ga obrali pred našimi očmi. Ko smo omeli (omlatili) pšenico in dali Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega in agi, kar je njegovega — nismo vedeli, ali bomo imeli čez zimo hrano in nam vsega ne odneso Arnavti. Ako je kdo imel malo boljšo živino, jc dobro vedel, da je ne bo dolgo imel.«
Tako bedno jc živel Srb v tej krajih — od danes do jutri. Nesrečne politične in gospodarske razmere so ga ubile, da je izgubil vsako samozavest. Celo sedaj, v dneh svobode, hodi sklonjen in sključen in ne ve, ali so vse le sanje ali je resnica.
Krog Giljana je gospodoval glaso-viti arnavtski vodja A cl e m. Bil je strah in trepet celi okolici; tekom svojega življenja jc ubil nacl 40 Srbov. V eni izmed planin nad Giljanom je bil ta grozovitež ubit v trenotku, ko je iz zasede streljal na srbsko vojsko. Ocl srbskih vojakov in četašev ga ni nihče spoznal in je z drugimi ubitimi Arnavti vred obležal na mestu. Ko je uboga raja po okolici zvedela za njegovo smrt, si je oddihnila v nepopisnem navdušenju.
V	srbskem oddelku, ki je mnogo lepši nego turški, se nahaja najlepša šolska zgradba srbskih ljudskih šol v Stari Srbiji. Je to nova, moderna stavba z nadstropjem, v bližini lepe, veličastne cerkve.
Ne cla se popisati radost ljudstva, ko se je zvon potegnil v zvonik in se je oglasilo zvonenje. Kadai-koli jc zado-nel zvon, so se množice srbskega ljudstva zbrale pred cerkvijo in se pobožno križale.
Začasa letošnjega arnavtskega gibanja, so Arnavti srbsko šolsko poslopje uporabili za kosarno. V isti namen je sedaj poslopje služilo Turkom, za njimi pa se je vanj naselila srbska armada.
V	mestu ni pravih hotelov. Vse so samo navadne turške krčme — »liani«. Kava se kuha precl vami na žerjavici, ki se nahaja v kaki ilovnati ali pločevinasti skledi.
Troši sc tu večinoma blago avstro-ogrskega izvora.
Trgovine so tu malo bolje nameščene kakor v Prištini, a istotako ne napravijo nobenega vtisa. To so stare zgradbe z velikimi zaklopnimi oknica-mi, ki služijo z ulice kot prodajalna miza, trgovinski prostori so pa globlje zadaj.
Sredi mesta se nahaja »beledija« — občinski urad, stara zgradba z nadstropjem. Na pročelju ima sedaj napis v cirilici: »Kraljevska srbska sodnija občine giljanske.«
i, k x tiohtari.
Dons zjulri sa me pa že tku strašn bulele lase, de sm čutu, če sm se zajne prjeu, kokr (le b mou ceu n.rauliše tisteh ta liiuleh ta rdečeh mraulincu na glau.
»Holt, tula je pa en slab znamne! Če me uja pu letašnem prdelke useli tkula lase bulele, kokr me dons, m pa res na u druzga kazal, kokr use šta-rije na kou ubest.« Tku sm s mislu in se tipu in šlatu prou previdn pu glau.
»Neki u treba tlela ukrent, pa nej s že u kar če. Tkula na morm trpet; če se um pa sam čmažu in cajtu, se znam pa zakulupirat in s še kašna hujš bulezen nakopat. Ta nar bi pametn u še, čc se ubrnem preči na kašnga brih-tnga dohtarja, ke ma že sam clost praske u takeh bulezneh; sej neki prjatlu mam še zmeri med dohtarjem, če prou jh je že precej udrajžal dol na Balkan«.
Tku sm s mislu in se podam h en-rao clohtari. ke se zastop na use bu-lezn, če se na motm, še clu na srčne in ke se puznava že iz tisteh času, ko je še rank Grabluc petruleum lampe pu iblanskeh uleah pržigu. »Če me ta na u pucajtu«, sm s mislu, »me na u nubedn.«
Ke sm pršou h nemu u tista ča-kalnca še ni bla ura anajst, al u čakalne je biu pa že tak drejn, de že nism mou več kam stopt, in tu sameh bou-niku iz ceglcem ucl ukrajne bulniške blagajnce u rok.
»No, ta u lepa! Če um tlela čaku tulk časa, de u dohtar use tel a lcli pucajtu, um preh umoru, predn um na vrsta pršou.«
Tku sm s mislu in začeu bounikern pu kurjih učeseh ceptat in jh s kumou-com udrivat tku. de sa kar c volil kot puclgane iu tku sm se iz velika muja
Kranjska vojvodina garantira za kranjske
Deželni odbor kranjski je v svoji včerajšnji 3eji storil veleponiemben odločilen korak v varstvo zadružništva v naši deželi. Sklenil je, da se posluži pooblastila, katero mu je dal deželni zbor v svojih sejah dne 18. februarja 1011 in 24. julija 1912 in prevzame deželno garancijo za hranilne vloga pri kranjskih posojilnicah, ki spolnijo gotove od deželnega odb>ra določene pogoje.
Deželna garancija pomenja absolutno sigurnost hranilnih vlog za vsak slučaj, ki je sploh mogoč. Kajti dežela s svojo davčno močjo je nekaj absolutno trajnega, kar ostane za vse veke. Želeti je, da se posojilnice v obilnem številu poslužijo možnosti zadobiti deželno jamstvo. Če je tucli posojilnica že sama na sebi popolnoma varna, ima vendar deželna garancija zanjo veliko vrednost, kajti deželo pozna vsakdo in ve, da njena davčna moč dosega ogromne svote. Nezaupanje tu niti mogoče ni.
Deželni odbor jc pa jako pametno določil, da morajo posojilnice, ki hočejo postati deležne udobnosti deželnega jamstva, za to tudi nekaj dati in sprejeti stroge pogoje, ki so pa zopet le v njih korist. Posojilnica, ki teli pogojev ne sprejme, ne bo deležna deželnega jamstva. Tu ne bo nobene izjeme.
S posebnim veseljem bo pozdravil vsak pameten zadružnik sklep deželnega odbora, da se ustanovi poseb n deželni zadružni garanJjski zaklad, v katerega mora prispevati znaten del svojega čistega dobička vsaka posojilnica, ki hoče postati deležna deželne garancije. To bo nek skupni rezervni zaklad kranjskih posojilnic, ki bo služil solidarnim interesom kranjskega zadružništva. Ta zaklad lahko sčasoma doseže zelo velike svote in postane pravi blagoslov našega zadružništva.
V zmislu sklepov deželnega zbora jo moral deželni odbor omejiti garancijo na tisfe posojilnice, ki so včlanjene v »Zadružni zvezi« v Ljubljani. S tem pa deželni odbor nikakor ni hotel izreči kako nezaupanje proti drugemu delu kranjskega posojilništva, ki doslej še ni včlanjeno v »Zadružni zvezi«. Nasprotno: Deželni odbor je v posebni soglasno sprejeti resoluciji izrekel nujno željo, da bi mu bilo omogočeno raztegniti deželno jamstvo tucli ha take kranjske posojilnice, ki doslej še niso včlanjene v ljubljanski »Zadružni zvo-
zi««. S tem se je položil most do tistega položaja, ki je želeti: cla se čimprejc koncentrira celo kranjsko zadružništvo v eni sami organizaciji pod varstvom dežele:
Sklepi deželnega odbora se glasijo:
Temeljem sklepov deželnega zbora z dno 18. februarja 1911 in 24. julija 1912, glede zadružništva v deželi, sklene deželni odbor:
Dežela Kranjska prevzame jamstvo za hranilne vloge, dosedanje in nove, pri kranjskih posojilnicah pod sledečimi pogoji:
A.	Splošni pogoji.
Posojilnica, za kojo se prevzame
deželno jamstvo, mora biti včlanjena pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani in registrirana pri deželni sodniji v Ljubljani ali pri okrožni sodniji v Novem mestu.
B.	Posebni pogoji.
1.	Deželni odbor postavi pri posojilnici svojega zaupnika (»deželnega komisarja«), ki se mora vabiti k vsem sejam načelstva in nadzorstva in ko-jemu pristoja pravica ugovora zopea* vsak sklep načelstva. Takemu ugovo-voru se mora načelstvo pokoriti brezpogojno, a posojilnici pristoja v 3 dneh pritožba do »Zadružne zveze«, koje odločba je definitivna. Do te odločbe velja ugovor brezpogojno.
Deželni komisar ima prost vpogled v vse zadružno poslovanje, v vse knjige in druge listine.
2.	Posojila čez 3000 kron (tritisoč K) sme posojilnica odslej dajati le z dovoljenjem »Zadružne zveze«, danim od slučaja do slučaja.
»Zadružna zveza« je opravičena, zgoraj določeno mejo 3000 kron povišati na 5000 kron (pettisoč kron) pri posojilnicah, ki razpolagajo z večjimi svotami lastnih vlog in imajo širši delokrog.
3.	Posoji' izven kranjske dežele posojilnica sploh ne sme dajati; če pa ima že kaj takih posojil, jih mora po nalogu »Zadružne zveze« odpovedati in izterjati.
4.	Posojilnica se podvrže odredbam »Zadružne zveze« glede obrestne mere tako za posojila, kakor za vloge.
5.	Posojilnica se odreče vsaki denarni zvezi — bodisi glede nalaganja odvišnega denarja ali glede pokritja denarne potrebščine — s katerimkoli
drugim zavodom nego z »Zadružno zvezo« ali pa s tisto denarno centralo, ki jo določi »Zadružna zveza« sama.
0. Posojilnica sc obveže, pokoravati se glede iztirjavanja obresti in glavnic nalogom »Zadružne zveze« in sploh natančno držati v vsakem oziru zadružno disciplino, izvirajočo iz članstva pri »Zadružni zvezi«.
7.	Posojilnica se obveže, plačati vsako leto ancicipativno v deželno blagajno za »Deželni zadružni garancijski zaklad« svoto. ki je enaka petini čistega dobička preteklega leta.
Ta zaklad služi izključno v zadružne namene in ga porabi predvsem deželni odbor v pokritje morebitne škode, ki bi zadela deželo iz njenega jamstva. V katerikoli drug namen — ki sme biti samo zadružen, ga pa sme dežele, rabiti le v sporazumu z »Zadružno zve z'o«.
Zaklad upravlja in zastopa deželni odboi\
8.	Posojilnica, ki bi prestopila predstoječe obveze, zapade konvcnci-jonalni kazni do najvišjega zneska njenega rezervnega zaklada na korist »Deželnemu zadružnemu garancijskemu zakladu«.
O tem razsodi posebno razsodišče treh članov, ki se sestavi tako, da enega člana imenuje posojilnica sama, enega »Zadružna zveza«, tretjega (načelnika) pa deželni odbor.
Poziv za sestavo razsodišča izda deželni odbor. Če bi se razsodišče iz kateregakoil vzroka ne konstituiralo v 14 (štirinajstih) dneh potem ko je deželni odbor bil izdal svoj tozadevni poziv in imenoval načelnika, ali če bi razsodišče v treh tednih po konstituiranju ne izdalo svoje odločbe, preidejo vse pravice in dolžnosti razsodišča na deželni odbor sam; poslednje pa ne velja v slučaju, da bi ležal zadržek pri postopanju od deželnega odbora imenovanega načelnika razsodišča.
Odločba razsodišča oclnosno na-mest.ujočega deželnega odbora stopi takoj v veljavo in ni proti njej nobene pritožbe.
Določena konvencionalna kazen je plačljiva v 14. dneh od dne dostavit-ve odločbe razsodišča odnosno deželnega odbora.
Načelstvo posojilnice vzame na znanje, da so njegovi člani napram posojilnici osebno in solidarično odgo-
vorni za vsako konveneionalno kazen, ki bi zadela posojilnico po njihovi krivdi bodisi radi zle volje ali radi malomarnosti.
9.	Če deželni odbor prevzeto deželno jamstvo pozneje umakne, velja ta umaknitev samo za take hranilne vloge, ki se vložijo po razglasu umaknit-ve v ljubljanskem dnevniku »Slovenec« ali pa v ljubljanskem uradnem listu. Poprecl vložene hranilne vloge pa ostanejo tucli naprej brezpogojno pod deželnim jamstvom in posojilnica ostane na vse predležeče pogoje toliko čas vezana ,da vrne vložnikom vse po deželi zajamčene hranilne vloge z obrestmi vred ali pa da se vložniki sa* mi odpovedo temu jamstvu v poverje« ni listini, vloženi pri deželnem odboru.
10.	Deželno jamstvo stopi za posojilnico v veljavo s tistim dnem, ko je razglasi deželni odbor v ljubljanskem dnevniku »Slovenec« z izrecno naved-., bo posojilnice, za katero velja jamstvo.
11.	Samoposebi se razume, da je pod »Zadružno zvezo«, ki se imenuje v predležečih pogojih, razumeti samo obstoječa »Zadružna zveza« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
12.	Posojilnica, ki hoče deležna postati deželnega jamstva, mora sprejeti vse navedene pogoje z načelstve-n i m sklepom in predložiti »Zadružni zvezi« poverjen prepis dotične-ga sejnega zapisnika načelstva, v katerem morajo biti doslovno zabeleženi vsi pogoji deželnega odbora pod A in B, točke 1. do 11.
Stvar »Zadružne zveze« je, da predloži posojilnično izjavo deželnemu odboru, ki potem odredi, kar smatra kot umestno.
C.
Deželni odbor si pridržuje, ugotoviti posebne pogoje jamstva pri posojilnicah izredno velikega obsega.
Obenem je deželni odbor soglasno sklenil sledečo resolucijo: V smislu sklepov dež. zbora izraža dež. odbor nujno željo, da se tudi tisto zdravo zadružništvo v deželi, ki stoji sedaj še izven ljubljanske Zadružne zvez.e, čim preje priključi tej zvezi in da se tako ustvari možnost, da postanejo deželne garancije deležne tudi take posojilnice, za koje po dosedanjih sklepih dež. odbor šc nc more izreči deželnega jam-stva.
lesenišKe oovice.
j Smrtna kosa. Preteklo nedeljo je bila na Jesenicah pokopana gospa Marija Fer-jan, soproga veleposestnika gosp. Janeza Ferjan. Bila je kumica zastave Katol. del. društva, zato jo je imenovano društvo spremljalo z zastavo in godbo na zadnji poti, in pevski društveni zbor je zapel par ginl.ivih žalostink. Pogreb ugledne gospe je bil naravnost impozanten. Blagi pokoj-nici večni mir, potrti rodbini naše sožalje I j Miklavčev večer s predstavo priredi Katol. delavsko društvo v četrtek, dne 5. decembra, ob pol 8. uri v »Delavskem domu« na Savi, Darila se sprejemajo rav-notam v četrtek popoldne. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 30 h; otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. — K ljubkemu otroškemu večeru vabimo!
j Za balkanske ranjence so naši dobri ljudje darovali zopet 92 K 80 h. Ako prište-
jemo znesek preteklega tedna 264 K 65 h, imamo vsoto 357 K 45 h,
j Slomškova slavnost. Na naši jeseniški šoli se je vršila Slomškova slavnost na prav poseben način. Gg. katehetje so imeli ta teden pri svojih urah v posameznih razredih razgovor o Slomšku, potem pa so otrokom razdelili Slomškove slike, kar je napravilo otrokom veliko veselje, Učiteljstvo ni hotelo ničesar napraviti, ker se smatra za nevredno proslavljati Slomška, »ki ga visoko čisla kot domoljuba in narodnjaka«, kakor je blagovolil neki tukajšnji učitelj s svojim podpisom izjaviti v » Slo-
vencu«.
j Brezimna pisma. O naših šolskih razmerah dobivajo vsi, ki imajo pri šoli kaj besede, tako pri občini, kakor pri krajnem šolskem svetu, cele vrste brezimnih pisem in pritožb. Naj bi se mnogoštevilni nezado-voljniki podpisali, da se stvari preiščejo in dožene njih istinitost. Vsi, ki take pri-
tožbe dobivajo, bodo prav gotovo varovali najstrožjo tajnost!
j Predavanje. Jutri, v nedeljo, je v Delavskem domu na Savi ob 8, uri zvečer navadno predavanje. Predava župnik Sku-bic o »turški veri in državi«. Zanimiva aktualnost!
inriiske novice.
Proračunska seja dne 23. novembra jc bila kaj živahna in deloma tudi zanimiva. Od napredne strani se jc predlagalo, da se znižajo nekatere redne postavke, n. pr. za popravo in vzdržavanje ulic polovico, prispevek ubožnemu zakladu tudi polovico; tudi posamezne postavke med izredno potrebščino naj bi se znižale. Doklade občinske naj se določijo: na hišno-najemninski davek 25°/0, na druge davke 68 o/0. Ko je bilo pa čas glasovati za tako
odmerjene občinske doklade, pa napred-njaki niso glasovali zanje.
Obrtno-nadaljevalni šoli je predlagalo županstvo 3000 K. Odbornik Ivan Kavčič je vprašal župana, kako da ni med pokritjem navedeno, koliko prispevka upa dobiti za to šolo od vlade, deželnega odbora in trgovske zbornice. Župan Opravi, da upa, da bo vlada pokrila vsaj dosedanji primanjkljaj. — Podpore idrijskim dijakom na visokih šolah so tudi letos vzbudile nekaj boja. Deželni odbor je določil za lansko leto 2500 K, županstvo je predlagalo za prihodnje leto 3000 K, večina pa je sklenila povišati znesek na 4000 K. Če bi sc bilo županstvo držalo odloka deželnega odbora, bi se najbrže ne bil nihče izpodtikal, ker znesek 2500 K v polni meri zadostuje, da dobe podpore vsi vredni in potrebni visokošolci. Že dosedaj niso porabljali kredita samo za visoko-šolce, ampak tudi za gojence drugih za-
prrinu du dohtarjuveh urat, in smuk notr.
Gespud dohtar me je ta peru hip mejčken grdu in pud čela pugledu in tud za mana u čakalne se je šlišu en šunder in gudrnajne, al ke je gespud dohtar spuznou, de sm jest, se mu je prec ubraz razvedru in punudu m je clu stou tam u enmo kot:
»Na, Pepe, tamla se mal used in pučaki, de um jest tela recepte spisu, ke jh mam še tlela; sej jh ni več ket eneh trideset, še. že ud sedmeh zjutri hetim in pišem tku, de mam že kar trde prste, pa še na vem, če um du anajsteh z usm fertik.«
»Za kerga pa pišeja tul receptu, če duvolja uprašajne?«
»I, sej veš; za tela, ke tlela uzuni Čakaj a.«
»Ej, za te b pa lohka sprut recepte pisal, kokr jh pišeja, de zveja kua tem al unmu fali.«
»Pepe, ni mogoče! Če b jest usacga pusebi preiskou in mu pol recept napisu, b na biu en ceu teden gutou sam iz tistem, ke prideja en dan h men pu pumuč. Če čc bt edn dohtar ud ukraj-ne bulniške blagajne, more bt praktičn, drgač ne pride vn iz sojmo delam in Časam.«
»Tu jm prou rad verjamem, gespud dohtar! Al kuku pa moria enmu arcni-
je že naprej zapisat., ke še na veja, kua | mu fali. Sej lohka kerga zagiftaja.«
»Tist bod pa kar brez skrbi, Pepe! Jest že take arcnije pišem, de na morja nubenmu nč škodvat, pa nej se iz nim maže, al pa če jh pije.«
»Tu je že use. prou in lepu: al bou-ni vnder na pride h nm za tu, de b mu kej tacga zapisal, de b mu na škodval, ampak zatu, de b mu zapisal kej tacga, de b mu nucal.«
»Lub moj Pepe! Tistga pa jest na smem. Ukrajna bulniška blagajna je usm sojem dohtarjem naprej predpisala, de na smeja hounikem zapisvat drageh areni. Več ket en zeksar na smeja kuštat, sa reki pr ukrajn bul-nišk blagajn, drgač mama zguba. In, Pepe, kua se dobi u upu tek za en zeksar, tu s pa že lohka misleš.«
»Voda, a ne?«
»Voda u flašo, kua. pa druzga. No, viš iti voda jest tud tlela pišem; le pu-glej. na ush recepteh stuji zapisan pu letinsk: »aqua destillata.«
Za kua pa pol pišeja tlela na recept pu tri kufežlice na dan; voda ja na u nubenmu nč škodvala če ja spije deset litru na dan.«
»Več ket tri kufežličkc na dan na smem zapisat, ke u aputek tud voda precej kušta. Pa tud čo b zapisu bou-nike, dc nej cela flašca, ke .ia dubi u
aputek, naenkat vn spije, b ga mou druh dan že spet na glau, de b m pršou jamrat, de se ni bulezn nč na bulš ubr-nila. Tku pa, čc usak dan spije sam pu tri žličke, imam pa vnder pred nim saj en teden gmah in u enmu tedne se velik spreubrne, entveder de bounik umre, kar je zame ta nar bulš; al dc se naveliča bt bulan, kar zame tud ni slab; al pa pride holt še enkat h men pu recept al bulš rečen: pu ena flašca »aqua destilata« in tku naprej. Scer pa, pu pravic rečen: kermu vera na pu-maga, mu tud arcnije, ke jh smerna zapisvat bounikem iz ukrajne bouniške blagajne, na uja pumagale. Viš, in pol je že use glih, če bounika preli videm in ga prašam kua mu fali in mu pol šele recept napišem, al pa če mu preh recept napišem predn pride bounik h men in ta zaclna je šc zmeri bulš. ke na te. viža saj bounike liitr udpravem in se jm ni treba predouh drejnat pr men in čakat.«
»Tu že sprevidem. dc ma nhn način res soja dobra plat, ferbčn sm pa le, kuku gre tu izpud rok.«
»Čist enastavn! Mejčkn putrp, uš prec vidu!« Gespud dohtar je na tu ud-peru urata ud čakalnce in notr je pr-lezu en mužakar iz strašn kislino ub-razam.
/•Kua vam fali?« prašu je gespud
dohtar, ke mu je pumulu bounik tist ceglc ud ukrajne bulniške blagajne pud nus.
»Uh, pu celmu žvot me trga in bode tku hedu, de na morm prou nč delat.«
»Aha; vi b rad en čas duma ustal, de b se pucajtal, kene?«
»I sevede, gespud dohtar!«
»Dobr; tlela mate recept, pejt« S nim u aputeka pa utc dubl ene arcnije. Ud teh areni uzemte. usak jutr, upou« ne. in pa zvečer pu ena kufežlička not; pa u pojstl ustante in dobr se zavite, de se ute sputl — če nimate kašnga druzga nujnga dumačga uprauka. — Če vam čez en teden na u udlegl, pa se spet uglaste! No, pa mislem, da u en-mu tedne utc že tulk h seb pršli, da ute šli lohka delat. Tlela mate pa še tale ceglc; tega uddejte pa u hulnišk blagajn«, in pumulu mu je šc en ceglc, ke jh je mou tud že na enmu kupčke spisane in ke je biu gor zapisan, de j« bounik za del nezmožn.
»Buh jm Ioni, gespud dohtar!« Ia fertik sta bla in bounik je stokaje udšou.
»No, al s vidu, Pepe, kuku gre tu liitr spud rok. Še ena menuta se nisva medila. Za ena ura usak dan m plača ukrajna bulniška blagajua in u en ur udpravem na ta \iža briiU sedoset boui niku,<<
vodov. Občina je že itak neprimerno več I storila z ustanovitvijo realke, kakor ka- I terakoli druga občina! Gospodje, tako ne bo šlo!
Mestna klavnica se bo končno uredila. Popravi, oziroma razširi se sedanja, kar bo slalo okoli 20.000 K. Ker je denar žc iiabran po proračunih prejšnjih let ter predlaga županstvo med redno potrebščino 2000 K, sc je pri seji črtala postavka za zgradbo nove klavnice (20.000 K) med izredno potrebščino.
Čitalnica št. 509 tudi letos ni pozabljena. Županstvo predlaga zopet 20.000 K. Naprcdnjaki so predlagali 15.000 K, obveljal je prvi znesek. Ker je pa zadeva še pri upravnem sodišču, so proračunjeni tudi pravdni stroški v znesku 1000 K,
Regulacija Nikove — 10.000 K. Na-prednjaki tudi tukaj predlagajo samo 500 kron, glasujejo pa nc za svoj predlog. Ker Nikova ni občinska, ampak gozdnega erarja, pade tudi regulacija na gozdni erar.
Doklade so bile sprejele po predlogu županstva. Na hišnonajemninski davek je bilo predlaganih 50%, na ostale davke 97°/o. Prve so nižje od lani za 18°/o, druge višje za 29°,'o. Odborniki S. L. S. so glasovali proti raznim nepotrebnim velikim postavkom zato, da bi se doklade znižale. Za doklade po županovem predlogu so glasovali pogojno, če se ves višji dohodek iz doklad ne porabi za čitalnico, regulacijo Nikove novo klavnico in podobne stvari, ampak za odplačilo dolga, da bo občina čimprej popolnoma brez dolga.
Za regulačni načrt idrijskega mesta je proračunjenih 2000 K. V naših razmerah je ta denar nepotreben. Saj sme vsakdo zidati, kakor se mu vzljubi. Na regalucijo ulic se ne gleda. Tik poglavitne ceste se je gradila popolnoma nova hiša. Cesta je tam najožja in še pod klanjcem, pa se posestnik še toliko ni umaknil, da bi bil v vrsti s sosedom, Te dni je zopet zrastla ob cesti sredi mesta velika lesena koliba, pri kateri je samo to škoda, da ne stoji na trgu pred »črnim orlom<;, ker bi bila tam ledenica še v večjo parado mesta.
i Lepo priznanje. Gosp. Josip Cacula, davčni kontrolor v pok. je dobil 4. darilo za svoje fotografične slike v Lipskem. Slike predstavljajo nekatere znamenite naravne prizore iz našega okraja. Časti-tamo na odlikovanju tolikanj bolj, ker je bilo obilo tekmecev in Nemci težke priznajo Slovanom, posebno še pozabljenim Slovencem kako prednost.
i Zabavni večer priredi katoliška delavska družba dne 8. decembra v Didičevi dvorani. Začetek ob 8. uri. Preskrbela se je pri skioptikonu močnejša luč, da bodo slike bolj čiste in natančne. Prazniku primerno se bo kazal Lurd in razne ozdravljenja, s primernim razlaganjem.
Glasovi iz Koroške.
Občni zbor »Katol. političnega in
gospodarskega društva za Slovence na joroškem«, ki se je vršil v Celovcu 28. novembra, je bil zelo dobro obiskan in je potekel sijajno.
Predsednik dr. Brejc se je med navdušenim odobravanjem zboroval-cev spominjal združenja Slovencev in Hrvatov. Da se slovensko - hrvatska zveza v bodočnosti ne bo zrahljala, za to bodo že skrbeli Mažari in Nemci, ki se od zgodovine niso ničesar naučili in bodo tudi v bodočnosti skušali ohraniti dualistični sistem in ga še bolj utrditi, kakor v preteklosti. V zadnjem času opažamo zopet zbliža-
»3 a, pa misija, de u ta bounik u enmo tedne že zdrou.«
»Kar brez skrbi bod. Ena klaftra deru ma duma za sežagat in razsekat, nč več; pol u šou pa spet u fabrka delat. O tega muža jest že puznam. Tu je suejal demukrat. Usak let usori pride h men jamrat, de ga trga in bode pu žvot. S tem se na uva preh vidla, kokr druga jesn.«
»Ja, ampak neki je pa umes tud res bouneh, a ne!«
»Buh pumagi, jest na morm! Ce je edn zares bulan, sc ma zahvalt tistem, ke nisa bouni, de morm tud iz nim hitr upraut. De b pa usacga pusebi natančn preiskou, če mu res kej fali in kua mu fali, tu pa še za mislt ni; tu 1) mou iz usakmu ta nar mn pu ure za upraut. Ke ma pa en dan iz nučjo ured sam šterndvejst ur, b udpravu usak dan, če b nč na jerlu in nč na spau, h večom oserninšterdeset bouniku; pride jh pa usak dan več ket pedeset,.«
Ju jc res hedu, pa udpumagat sc ♦emu ven na more, kokr vidom. lnte-resera me pa ta reč tku, de b res rad vidu še ene par bouniku, kuku jh uja ' udpraul, gespud dohtar. Ce duvolja, um pa šc mejčkn pr nh ustau.«
»O, nrosm, prosm! Kar kela bi h peč s stou prstau, do uš na toplem, pa upazuj
Boltatu Pcpe iz Kudeluga.
nje nemških In mažarsklh politikov.
To stremljenje uvaja Kassandra nemških naeionulcev, posl. Dobernig, ki ga sploh nikjer ne manjka, kjer se gre zoper Slovane. (Klici: Honcgat!'). . Toda Dobernigovo prizadevanje ne bo rodilo sadu, kor je prepričanje, da je treba uvaževati tudi druge narode, prišlo tudi v najvišje kroge. Dualizem jc grobokop monarhije. Dualistični sistem Nemcev in Mažarov se je popolnoma ponesrečil, in vsi razumni politiki so prepričani, da bo državno upravo treba postaviti na (lrug temelj, tako da bodo upoštevani vsi nenemški in nemažarski narodi. Patriotizem sc ne da kupiti in izvira iz ljubezni. Ljubezni pa ni mogoče utepsti z brutalnostjo, s silo, s palico.
Govornik izraža svoje veselje nad zmago križa nad polumesecem, nad zmago našiti slovanskih bratov proti turškemu orožju. (Navdušeno odobravanje.) To svoje čustvo smemo z isto pravico izražati, kakor Nemci slavijo zmago Nemcev nad Francozi. Zavračamo pa z največjim ogorčenjem sum-ničenje o našem patriotizmu. Zlasti moramo zavračati, da bi nam Nemci očitali .da nismo udani patriotje, ki imajo še sedaj svoj »Bismarckkult«, ki v državnem zboru avstrijskem pojejo »Die Wacht am Rhein« in kličejo »Hoch dic Hohenzollern«!
Govornik opozarja na neko točko programa mladonemške stranke, pri kteri je zopet kumoval naš neizogibni Dobernig, ki jo bil tedaj predsednik avstrijske delegacije. To jc točka, v kteri sc izraža zahteva, delovati na to, da se pripravi Nemcem prost dohod do Adrije. Na avstrijske Nemce Dobernig tu ni mogel misliti; ti itak imajo prost dohod do Trsta in nobenemu Nemcu ni zabranjena vožnja v trgovsko mesto Trst. Dobernig je torej niis-lil na N«mce iz rajha. Kdor pa js to govoril, je izgubil pravico, povoriti o avstrijskem patriotizmu, ker Ncmci iz rajha morejo imeti ta d?hod le preko porušene Avstrije. Zato zavračamo vsak poduk od Dobcrniga. Naj se le spominja, svojega govora v Monako-vem pred par leti. Tedaj je citiral izrek Bismarcka. cla spada Trst k nemškemu rajhu! In taki »patrioti« so v Avstriji predsedniki delegacij! (Velikansko odobravnje.)
Nadalje še omenja odhod starega deželnega predsednika, kteremu Slovenci iz dna srca in z navdušenjem voščimo srečno pot, in prihod novega cesarskega namestnika za Koroško. Slovenci ga pozdravljamo brez vsakega predsodka, kot moža, o kojega zmožnosti in poštenosti smo prepričani; pozdravljamo ga brez navdušenja, pa tudi ne z nezaupanjem. Kamorkoli bo pogledal, povsod se bo lahko prepričal o krivicah, ki sc nam gode, o nečuvenem zatiranju in popolni brezpravnosti koroških Slovencev. Prepričal se bo, da ti ne zahtevajo ničssar druzega, kakor pravico in izpolnjevanje zakonov, vsaj toliko pravic, kolikor jih hoče naša država dati divjaškim turškim podanikom v Albaniji. (Odobravanje.) Tukaj na Koroškem naj država začne z reformami, kjer so bolj potrebne kakor balkanskim narodom. Vlada naj skrbi, da se tu pomen izraza »turške razmere« ne bo zamenjal z izrazom »avstrijske razmere«, in cla se »koroški vilajet« izpremeni v evropsko deželo.
Gospod državni poslanec Grafen-auer, viharno pozdravljen, poroča o položaju v zbornici in imenuje situacijo napeto; napeli so jo pa Jugoslovani. Bismarck je rekel, da se Nemci ne bojijo nikogar druzega kakor Boga. Prepričali smo se pa, da se jim tresejo hlače celo pred Jugoslovani. Nemci čutijo, da s turškimi porazi dobivajo poraze tudi Nemci, moč avstrijskih Jugoslovanom pa raste. Poseben strah je obšel Nemce, ker smo se združili bratje Slovenci in Hrvati, in že se slišijo glasovi, cla je potrebno združenje vseh germanskih plemen, cla bo mogoče ustaviti slovansko povodenj. Celo z Ogri so se začeli brat iti, seveda zoper nas. Menijo, da smo Slovani zato rojeni. da jim bomo še zanaprej delali tlako v državnem zboru. Njihovo ljubezen do Slovanov poznamo predobro na lastni koži; zato pa ni naša naloga, da jih držimo na konju, ampak jih potegnemo s konja in ga tucli mi zaja-šemo. To bi bilo pa tudi v interesu države. .Saj so Nemci dokazali, da, znajo delati le dolgove, tako v državnem kakor v deželnem zboru. Govornik pojasni s številkami, kako dolgovi države in dežele rastejo od leta do leta. Ilrvat-sko-slovenski klub hoče nenavadnim in monarhiji škodljivim razmeram narediti konec in je začel obstrukcijo.
Ostro obsoja zvišanje deželnih do-1 klad ocl 7,'> na 90 odstotkov. Nemški nacionalni so nemškonacionalnim učiteljem v vseh treh zadnjih tlobahjpla-• čali njihovo agitacijo za nemško«haci-
onalno stranko z deželnim, tudi našim denarjem s tem, cla so jim trikrat povišali plače. Ko bi sc šlo za slovensko učitelje, bi toga seveda nc storili. Neverjetno je, kako postopa s slovenskimi učitelji deželni šolski nadzornik Benda. Menda jo rekel govorniku, da slovenski učitelji, ki so pregnani med Nemce, nočejo nazaj na Slovensko. Ocl učiteljev samih sem pa izvedel, da razven pri dveh to ni res! B3nda me je torej nalagali (Veliko ogorčenje.)
Glede uravnave učnega jezika na Strojni, v Št. Danijelu in Vogrčah, deželni šolski svet še danes ni ničesar ukrenil. Ko bi z Dunaja poslali tozadevne akte v Celovec po polževi poti, bi morali biti že tukaj. Deželni šolski nadzornik mo jc zagotavljal, da bo takoj vse potrebno ukrenil, kakor hitro dobi akte, ker noče nositi odgovornosti, kakor njegov prednik Palla. (Klici: Hinavščina!) Rekel je, cla naj grem k baronu Hcinu; šel sem tja, in baron Ilein mi je rekel, da ima akte — Benda (Klici Škandal!) Ljudskemu poslancu se upa tako v obraz lagati I Kako bo postopal potom šele s slovenskimi učitelji! V očiglecl takim razmeram kliče govornik koroško Slovence k odločnosti! Brez boja ni zmage. Učimo sc odločnosti od soc. demokratov. Čc koraka enkrat par tisoč Slovencev pred deželno palačo in tam glasno zahteva našo pravice, bomo kaj dosegli, več kakor z zahtevami na papirju. (Dolgotrajno odobravanje.)
Poročilo tajnika g. dr. Božiča jc bilo z odobravanjem sprejeto. Na obč. zboru jc vladalo popolno soglasje. Za predsednika jc bil soglasno in ob velikem navdušenju zopet izvoljen g. clr. Brejc, v odbor pa gg.: Grafenauer, msgn. Podgorc, clr. Rožič, Fr. Smodej, Franc Kogelnik, Miha Turk, .T. Rudolf, Jožef Dobrove in J. Aichholcer. Soglasno so bilo tucli sprejeto resolucije, v katerih se zahteva : 1. izprsm^mba deželnega volilnega reda v demokratičnem smislu in razdelitev volilnih okrajev po narodnosti volilcev; 2. ureditev šolstva v slovenskem dolu Koroške na ta način, da bn učni je?tk vseskozi slovenski in delitev deželnega šolskega svela in deželnega kulturnega sveta po narodnostih; 3. najodločneje se protestira zoner sistematično izrivanja slovenskih železni eni h uslužbencev, zlasti f,prevodnikov na državni progi med Golovcem ln Jesenicami, prnti krivicam pri sodnih uradih, kjer se nam naj povrne vsaj status auo in proti nastavljanju kurzovcev po jezi-kovno-mešanih krajih ter zoper vsak-toro upoštevanje falzifikata zadnjega ljudskega štetja na Koroškem ocl strani kterekoli javnih oblasti v kterikoli namene; i. občni zbor je zahteval ocl vlacle, da vodopravni zakon v sprejeti obliki § 53 onemogoči, ki omogoču-jo razlastitev vodnih sil malih posestnikov in obrtnikov po velekapitalistih in zahteva ocl sl. delegacije, cla se izno-va zavzame za odpravo vnebovpijočih krivic, ki so gode koroškim Slovencem pri sodiščih, v šoli in pri c. kr. drž. žc-loznicali in oventuelno izvaja naj-ostrejše posledice.
Belez proslozlflarslva m Mikih poraziti.
Več nego enkrat se je svet v očigled sedanjih nerazumljivih turških porazov na balkanskih bojiščih vprašal, kako vendar to, da je doslej tako občudovani turški vojak postal naenkrat popolnoma nepo-raben. Tisti, ki so malo globlje pogledali v razmere turške države zadnja leta nam na to vprašanje odgovarjajo: Turški vojak in častnik je postal šleva tisti hip, ko mu je judovsko-framasonski mladoturški režim izpodmaknil njegovo glavno oporo: vero. Odkar so prišli na vrh mladoturki, se je verska stran v armadi popolnoma zanemarjala. Višji poveljniki so bili sami prostozidarji, ki so s svojim zgledom seveda tudi na častništvo vplivali, lo pa zopet na moštvo; verska navdušenost je hitro ginila, za verske dolžnosti se ni nihče več brigal, turški vojak, po naravi mlačen in len, je izgubil edini impuls vojnega navdušenja in zmagovitost turške armade je šla rakom žvižgat.
V prejšnjih vojnah, ko je med turškim častništvom in vojaštvom še živo delovalo versko navdušenje, jc vsa armada mislila le na eno: da bi iz vojne ponesla zmago. Izkustva iz sedanjih bitk pa kažejo, da je bila ta misel v armadi le slabo razvita in jc častnik in vojak v prvi vrsti mislil le na rešitev svojega lastnega življenja. Prav jc torej pisal pariški „Gaulois": ..Govori sc, tla so Mohamedovi vojaki od mlado-turške revolucije sem popolnoma izgubili spoštovanje do discipline in neustrašenost pred smrtjo, ki jih jc prej tako odlikovala. Nad človeškimi in državljanskimi pravicami so novi Turki pozabili na vero, za katero so prej turški vojaki radi umirali. In medlem, ko križ dviga pogum zavezniških čet ter jim daje moč, da vse vojne
težave lahko in brez tožba prenašajo, — jc pa polumesec nad turško armado zelo obledel in izgubil svojo prejšnjo moč do nje." Jc pač res, da kjer se podero oltarji, tam tudi prestoli nič več trdno ne stoje'
izpred sodijo.
IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA. Dva začetnika ponarejenega kovanega denarja.
Jernej Peternelj, 15 let star, posestnika sin in 19letni dninar Valentin Kokalj, oba v Muravi, sta si izmislila ponarejati komade po 20 vinarjev in res sta v kovač-nici Petcrnelovega očeta iz svinca napra-, vila dva falsifikata. Hotela sla se prepričati, če bode možno take nepristne 20vi-narske komade tudi razpečali. V lo svrho sta sc podala v trgovino Barbare Košir v Muravi, kjer je Kokalj kupil osminko špirita ter plačal to s ponarejenim 20 vinarskim komadom in šestimi pristnimi dvo-vinarniki. Koširjevi sc je dvajselinka nekaj čudna zdela, a Peternel je na njeno vprašanje, če je pristna, odločno odgovoril, da je, nakar jo jc to. spravila. Drugi dan je pri svitlem dnevu opazila, da jc bila prevarana. Kam sla drugi 20vinorski komad oddala, se ni dalo dognati; zagovarjata sc, da ga je Peternel izgubil. Obdolženec Peternel prizna v polnem obsegu dejanje in skuša svojega tovariša v toliko razbremeniti, da trdi, da se Kokalj kovanja ni udeležil, marveč da ga jc k temu lc vzpodbujal s tem, da mu jc rekel: »Lc napravi, čc kaj znaš.« Kokalj pa sedaj tudi to laji in lc priznava, da je Pelernelu rekel, nc da bi ga hotel s tem h kakemu dejanju zapeljati: »Lc, če hočeš,« da jc lc poleg stal, ko jc Peternel koval dvajsetice. Taji tudi, da bi bil on navzoč, ko je tovariš izdal falzifikal, Priča Barbara Košir pa pravi, da je Kokalj poleg Peternela stal, ko jc špirit kupoval, in ko jc slednji nji trdil, da je 20vinarski komad pristen, jc ta previdno molčal. Priznala sta pa svoječas-no tudi poizvedujočemu orožniku, da sta nepristne dvajsetice kovala.
Porotniki so bili proti izreku za krivdo ponareje kovanega denarja in sodišče jc oba obdolženca oprostilo.
Sprijena mladina. Pri zaprtih durih porotniške dvorane vršile so sc še dve tajni razpravi in sicer zoper Cirila Boltc 17 let starega vrtnarskega pomočnika v Krumpcrgu in pristojnega v Ihan ter zoper Franceta Trebušaka, Iti let starega hlapca v Krumpergu radi nečistosti z neko 9 let staro deklico. — Porotniki so pri oboli obdolžencih vprašanje na hudodelstvo, kakor ga ima v mislih § 127 k. z. zanikali, pritrdili so pa vprašanju pri obeh, da sta zakrivila hudodelstvo oskrumbe, nakar jc sodili dvor vsakega na 3 mesece težke ječe obsodil.
Brat ubil brata. Na zatožni klopi sedi 22 let stari France Burgar, poscstnice sin iz Vodic, tožen hudodelstva umora. Brata France in Janez sta živela v složnosti in prijateljstvu. Edino glavno napako pa je imel bral Janez, da je bi! delomržen in pijančevanju udan, radi česar je nameravala mati oddati posestvo Francetu, ker je bil delaven in štedljiv fant ter jc obetal biti priden gospodar. Bil je več let v Ameriki, odkoder je pogostoma pošiljal denar svoji materi, a tudi domov ni prišel praznih rok. Te ugodne Francetove razmere so rodile pri bratu Janezu zavist, ni več maral za Franceta, a do očitnih prepirov mecl njima ni prišlo, še manj pa do kakega dejanjske-ga spopada. Nekega dne sredi septembra tega leta je pripeljal neki voznik pesek. France je zahteval, naj se pesek strese tik ceste pred hišo, Janez je pa zahteval, naj zapelje voznik pesek na vrt. Prepir je postal med njima tako resen, da je skočil Janez po nož, s katerim je Franceta napadel. Dočim je France Janezu zasolil klofuto, je slednji dregnil brata z nožem. France je mislil, da se je med ruvan:em sam udaril ob voz in poškodoval ter ni imel vsled tega na brata nobene jeze, čeravno jc med njima vladala neka napetost. Vse bi bilo dobro, da se ni brat Janez hvalil proti zidarskemu pomočniku Francetu Burgarju, da je brala oklal, kar je ta povedal obdolžencu, ki se jc vsled tega močno raztogo-til. Vzel je doma sekiro in šel brata iskat. Zvedel je, da se nahaja v Dolčičevi kovač-nici ter je šel naravnost tja, Prišel jc k oknu, ko je Janez ravno kovaču pripovedoval, kako je brata oklal. To je Franceta še bolj raztogotilo. Ko je Janez zapustil kovačnico, stopil je France za njim in ko ga je dohitel, udaril ga je s sekiro po glavi, tako da se je brat takoj zgrudil na tla. Janez Burgar je skušal s kletvijo na ustih vstati, a v tem ga France ponovno s sekiro po glavi udari, da jc bil takoj mrtev. Huda udarca sta prebila lobanjo ter je nastopila smrt vsled otrpnjenja možganov. Po storjenem dejanju se jc obdolženec takoj sam prijavil orožnikom, katerim je opetovano izrazil, da je imel namen brala ubiti in da je zalo vzel sekiro seboj. Pred preiskovalnim sodnikom je pa rekel, da ni imel naravnost namena ga ubili, temveč ga s sekiro udarili: magari če prav krepa«.
zngoviio prodiranje Sriv.
(Izvirne brzojavke »Slove n c u«.)
Belgrad, 30. novembra. Glasom urad ne vesti, ki je nocoj prispela iz Skoplja, je včeraj srbska vojska, ki je že prej prišla pred Debar, po naporni borbi ukorakala v mesto. Krog Debra so se zbirali ostanki turške vojske, ki so pribežali z Bitolja; pridružili so se jim tudi Arnavti debarskega okraja in Malisije. Turki in Arnavti so bili razbiti, mesto je pa navdušeno sprejelo srbsko armado. Mohamedansko prebivalstvo mesta je izjavilo svojo pokorščino. S padcem Debra je zatrt vsak odpor noter do morja.
Vsa Ljuma v srbskih rokah.
Belgrad, 30. novembra. Iz Skoplja javljajo, da je srbska vojska po zadnjem spo-
Eadu pri Vezirjevem mostu zavzela vso jumo. Ljumljanci, najzagrizenejši Arnavti, so izročili vse orožje in pristali na to, da izroče vse tiste, ki so jih ščuvali k uporu. Vsaka vas je dala po enega tala. S tem je tudi na to stran pot do morja popolnoma odprta.
Predaja turških vojnih oddelkov. Srbski plen pri Bitolju.
Belgrad, 30. novembra. Celi oddelki pri Bitolju razbite turške vojske se dan za dnem predajajo s častniki vred. Včeraj sta se predala dva bataljona: eden v Resnu, drugi v Ohridu.
Po definitivnih podatkih so Srbi pri Bitolju zaplenili: 66 turških topov, veliko število pušk, municije in drugega vojnega materiala; dalje veliko skladišč z velikimi zalogami živil.
Pro'i proselitizmu.
Belgrad, 30. novembra. »Tribuna« pohvalno komentira vladno naredbo, s katero se za sedaj prepoveduje menjanje vere in prehajanje v pravoslavje. To je plemenita naredba, s kojo na eni strani zaprečuje pro-setitizem, na drugi pa pokaže Arnavtom, da je njihov strah, da se bodo morali odpovedati mohamedanstvu, prazen. Tudi katoličani bodo pomirjeni, ker bodo videli, da so njih verske pravice zaščitene.
Albanci za Srbijo.
Belgrad, 30. novembra. Današnja »Politika« konstatira, da v pravi Albaniji niti ena puška ni počila proti srbski vojski, ki so jo povsod prijazno sprejeli. Arnavte je na turško cesarstvo doslej vezal le privilegij anarhije, iz katere so plačani agenti ustvarjali doplomatične probleme. Srbska vojska i je sedaj presekala te niti, zato Arnavti ' sedaj mirno polagajo orožje. Njihovi ustan-ki bi bili sedaj brezpredmetni, ker bodo dobili sedaj vse svoboščine, ki jih daje civilizirana država, ki bo tudi nje opleme-nila.
Isa Boljetinac.
Belgrad, 30. novembra. Vesti, da bo Isa Boljetinac, ki so ga Srbi v gorah vjeli, ustreljen, ne odgovarja resnici. To bi nasprotovalo težnjam srbske vlade in poveljnikov. Boljetinac se srbski vojski ni očitno uprl in ji ni prizadejal nobene škode; tudi ni organiziral večjega upora. Koristi države zahtevajo, da se Boljetinac, ki je popularen, ščiti.
Turški topovi v Kragujevcu.
Belgrad, 30. novembra. Poprava turških topov kakor tudi municije (šrapnelov) v Kragujevcu vrlo lepo napreduje. Poiz-kušnje so pokazale odlične uspehe: topovi izvrstno merijo. Srbska artiljerija bo v najkrajšem času s turšimi topovi podvojena.
Prestolonaslednik.
Belgrad, 30. novembra. »Politika« javlja, da je prestolonaslednik preko Soluna odpotoval v Čataldžo, uradnim krogom pa o tem ni ničesar znanega.
Turški ujetniki :'zza Bitolja.
Belgrad, 30. novembra. Od turških čet, ki so bile pri Bitolju razgnane, so dosedaj Srbi zajeli že 20.000 vojakov, med njimi 100 višjih častnikov.
Princ Jurij.
Belgrad, 30. novembra. Princ Jurij se Je včeraj radi opravkov vrnil v Belgrad.
Proglasitev neodvisne Albanije v Valoni.
Belgrad, 30. novembra. Semkaj so prispele zanesljive vesti, da je proglasitvi albanske avtonomije v Valoni prisostvova! le majhen del Arbanasov, pretežni del pa sploh ne sledi Kemal beju.
Srbija in Avstrija.
Belgrad, 30. novembra. Glasilo narodnjakov »Večernje Novosti« piše, da med Srbijo in Avstrijo ni nobenega resničnega spora, marveč ga umetno ustvarja le del časopisja. Odbito ni bilo doslej še nobeno pravo monarhije; njeno pravo v albanskem vprašanju še ni ugotovljeno, odbit pa tudi še ni bil noben njen predlog, ki ga niti bilo ni. Vojne operacije ne morejo biti predmet spora, marveč samo definitivni rezultati, ki pa še niso ugotovljeni. Ako sploh pride do razdelitve Albanije, potem sc mora listi, ki misli, da sc to nc sme zgoditi, obrniti na vse druge, ki bodo delili, in nikakor
ne samo na Srbijo. Mir s Turčijo bo delo celokupne balkanske zveze, itsotako pa tudi albansko vprašanje ne more biti vprašanje posamezne velesile, nego cele Evrope, Spornega predmeta torej ni, zato tudi spora biti ne more. Zato Srbija ne odgovori, ker sedaj še nima komu in za karkoli odgovarjati.
Srbija za prijateljske odnošaje z Avstrijo.
Belgrad, 30. novembra. »Straža« piše, da dejstvo, da je monarhija pristala na evropski sporazum — čeprav znači to le spremembo v metodi — kaže, da smatra Nemčija svojo zavezniško vlogo kot vlogo mirovnega posredovalca. Ako bo monarhija v pravem razumevanju svojih lastnih interesov nasproti SrWji spremenila ne le svojo metodo, nego tudi politiko, bo Srbija to z največjo radostjo pozdravila in iskala poti za prijateljske odnošaje.
Turki pomagajo Srbom.
Iz Belgrada se nam poroča, da turški ujetniki pod nadzorstvom srbskih vojakov neprestano kopljejo obrambne nasipe in jarke okolu Belgrada.
BorHe olrog Mrioo.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Mustafa-Paša, 23. nov.
Položaj pod Odrinom se je, žal, temeljito izpremenil.
Od 15. novembra so Turki, obkoljeni v Odrinu, spremenili svojo taktiko. Medtem ko so preje čakali na napade in se samo branili, so sedaj prešli v ofenzivo.
Na prvi pogled je malo čudno, da se oblegani Turki lotijo ofenzive, toda če se položaj malo natančneje pregleda, se hitro spozna, da je ta turški korak popolnoma logičen.
Jasno je, da za Turke v Odrinu ni rešitve. Rešiti se ne morejo na noben način — razun ako bi Turki potolkli Bolgare pri Čataldži in nato prišli pred Odrin. To je pa. popolnoma izključeno. Turki v Odrinu so torej živi mrtveci, ako se ne udajo, česar pa, kakor sc zdi, za sedaj še nikakor nc mislijo storiti.
Z ozirom na. to so Turki kot junaki prišli na popolnoma pravilno misel, da če že padejo, naj padejo šele potem, ko so sovražniku prizadejali čim večjo škodo. Tako so se torej začeli gibati. Da moremo stvar bolje razumeti, si moramo predstaviti, da se Turki ne nahajajo v Odrinu ne v trdnjavah, marveč pred njimi na raznih naravnih postojankah, zavarovani z okopi. Tc postojanke so posamezne višine, ki sc zato tudi imenujejo v turškem jeziku: Kazan-Tepe, Papaz-Tepe, Kartal-Tepe itd. »Tepe« pomeni namreč višino, grič.
Naša zavezniška armada je Odrin obkolila in se istotako utrdila za okopi na posameznih višinah nasproti sovražniku. Ta krog okoli Oclrina jc vedno ožji, ker zavezniške čete po vsakem spopadu s Turki, ki se reclno končujejo z zavezniško zmago, zavzamejo po eno ali dve višini. Zadnjo višino Kar-pan-Tepc so zavzeli dne 20. t. m. ponoči.
Bitka se torej ne bije na odprtem polju, marveč izza. rovov, tako da pehota nima mnogo dela. V glavnem bije boj artiljerija. Sicer se vselej strelja tudi z pušk, a navadno brez posebnega učinka, ker sta vojski zakopani. Je pa mnogo slučajev, ko tudi pehota resno poseže v boj. Zgodi se namreč — in to navadno od zavezniške strani —, da pehota zapusti rove in se vrže proti sovražniku. Tedaj se v največji meri izpostavi sovražnikovemu ognju. Tako je bilo dne 8. novembra z 12. bolgarska divizijo, ki je hotela napasti Na-gač-Tepe, višino, s katere se more na Odrin streljati. Izgubila jc krog 1000 ljudi, svojega cilja pa ni dosegla.
Mrličem Bolgarov in Turkov, ki so ostali na bojnem polju pri Papaz-Te-pc — pokopati jih vslecl sovražnega ognja niso mogli — pridružila so se pri včerajšnjemu naskoku tudi mrtva trupla srbskih vojakov IV. pehotnega n a d š t e v i 1 nega polka (to so vojaki, ki ostanejo nacl številom VII. pešpolka, ki se rekrutira iz Belgrada in okolice.)
Včeraj, clue 22. novembra, se je bil pred Odrinom strahovit boj. Začeli so ga Turki ob 4. zjutraj. Najprej so napadli 8. bolgarsko tudžsko divizijo, nakar jc zavezniška vojska na celi črti začela ogenj. Od srbske donavske divizije je bil najbolj izpostavljen IV. nacl-številni polk, čegar 1. in 2. bataljon sta bila v najhujšem ognju.
»S prva sc jc bila bitka izza okopov in ni prinesla Srbom nobenih izgub. Krog 8. ure se pa poveljnik 1. ba-taljnona odloči za naskok na turške j okope na Papaz - Tepe, cla to višino • osvoji. Turki so sprejeli našo vojsko j s strahovitim ognjem iz pušk. Vendar j se pa ni ustavila in prodirala dalje, toda do turških okopov ni mogla priti. Dva. — ali pravzaprav en bataljon pač ni zadostoval za tako nalogo.
Seveda jc bilo mnogo žrtev. Za tre- I
notek — 23. novembra zjutraj — se šc I mrve natančno, koliko izgub je imel včeraj IV. nadštevilni polk; ranjenci sc še pobirajo ter sc bo šele potem videlo, koliko je mrtvih. Dozdaj jo število ranjenih in mrtvih ugotovljeno na 350. To jc za dva bataljona več nego dovolj.
Med ranjenimi se nahajajo: podpolkovnik Radakovič, ki je ranjen v čeljusti, en stotnik, en nadporočnik in 3 poročniki. Vendar med častniki ni nobeden nevarno ranjen.
O položaju v Odrinu
nam 27. t. m. poroča naš sofijski dopis-nijt blag. gosp. prof. A. Bezenšek:
Pri poslednjem napadu Turkov, kateri so hoteli prebiti na južni strani iz odrinske trdnjave, a so bili primorani bežati nazaj, ostal je med mrtvimi in ranjenimi pred trdnjavo skrit neki turški zdravnik, rodom Armenec. Ta sc je predal bolgarskim vojakom.
Isti zdravnik poroča o položaju v trdnjavi strašne reči: Hrane zelo primanjkuje. Ljudje prosijo po ulicah za kruh. Mecl berači se nahajajo tudi premožni ljudje, kateri bi drage volje šteli veliko denarjev za hrano, ako bi jo mogli kje dobiti. Tucli garnizija je brez živil. Častniki so predlagali poveljniku trdnjave Sukri-paši, naj se preda Bolgarom, ali pa naj ukrene odločilen napad, kajti vojaki trpe glad, in ako obupajo, se bodo spuntali ter poklali svoje častnike.
Bolgarske armade se pri vsakem napadu vedno bolj bližajo mestu samemu. Zasedle so na večih mestih poslednje trdnjave in so pripravljene vsako minuto za atako.
Pri teh pogojih se Odrin nc more več dolgo držati. Kakor mislijo kom-petentni možje, mora Odrin že do konca tega tedna pasti.
Ako bi nc bile velike povodnji na vseh rekah, Tundži, Ardi in Marici, katere se pri Odrinu stekajo, bila bi trdnjava gotovo že zavzeta.
Kako je v Odrinu
se nam ocl druge strani poroča šc tole:
Ranjeni turški častniki v sofijski bolnišnici, ki so bili ujeti pri Odrinu, pripovedujejo grozne reči o položaju v oblegalnem mestu.
Eden izmecl njih mi je pripovedoval: Bili smo zaprti v trdnjavi, kakor ptice v kletki; nisn.a vedeli, kaj se godi v okolici mesta in kaj bode z nami. Slišali srno često samo strašno grmenje sovražnih topov.
Naši generali so izgubili v tem hudem položaju glavo. Generalni štab je nekaj ukazal in ko smo šli ta ukaz polnit, že ie bil tu drugi, popolnoma prvemu nasproten.
Hodže so pridigovali v džamijah in na ulicah, da naša armada napreduje in prodira na bolgarsko zemljo, cla so Bolgari poraženi, cla sc ni treba ničesar bati in da pride kmalu pomoč iz Carigrada . . .
Nekateri bolj omikani Turki so o tem dvomili, in s spoštovanjem, ki sc splošno izkazuje nasproti razlagalcem korana, so vprašali: »Odkod to veste, služabniki Mohameda, da. je tako, ko smo vendar zaprti kakor ptice v kletki?«
Ilodža je odgovoril: »Glas preroka nam je to naznanil.«
Mi smo pa bili navzlic temu prepričani, cla je naša usoda zapečatena. Iskali smo po mestu kruha, ker smo žo več dni trpeli lakoto. Ali manjkalo je vsega, čimer bi se mogla lakota pregnati. Bosi, lačni in trudni vojaki niso hoteli več naših ukazov izvrševati in so ležali kakor nemi in gluhi na tleh. Bili smo prisiljeni nekoliko vojakov ustreliti, da bi druge prisilili v boj. Ali v kratkem smo se prepi-ičali, da se s takšnimi vojaki ni mogoče boriti: »Odrin jc pravcati pekel,« je pristavil častnik.
Dve ilirski diviziji vjeli.
Soiija. Dve diviziji redifov sta se pri Merhanliju, ki leži med Dcdeagačom in Dimotiko, predali bulgarski armadi.
Soi ja. Prvi in drugi turški diviziji, ki sta se Bulgarom udali, jc poveljeval Vaver-paša. Bulgari so vjeli dve paši, 252 častnikov in 8879 mož in zarubili dve strojni puški, nad 1000 konj in veliko vojnega materiala. Turki so se udali po hudem boju, Vjete Turke so odpeljali v Dimotiko.
Pred Skadrom.
Rjeka. Po večdnevnem odmoru se je čulo ponoči na 29. t. m. zopet močno gromenje topov proti postojankam turških vojakov na Tarabošu in pred Skadrom. Zjutraj sc jc prenehalo streljati. Dežuje.
Grki na otokih.
Boji na Chiosu.
Atene. S Chiosa se poroča, da sta grška pehota in mornarica zasedli postojanko Sanct Marc na vrhu gore Provato. Turki so se umaknili proti zapadnemu delu gore in so zasedli črto Sanct Marc—Lan-gadhi. Grki so 28. t. m. cel dan prodirali. Na parniku »Henriette« so odpeljali v Pi-rej višje turške uradnike, podprefekta, sultanovega prokuratorja in podnačelnika carinskega urada.
Otok Samos se združil z Grško.
Atene. Minulo nedeljo je zborovalo 97 pooblaščencev samoške narodne skupščine v cerkvi St. Spiridiona. Po kratkem govoru predsednika Sophulisa se je sklenilo, da se otok združi z Grško. Blagoslovili so grško zastavo in jo razvili na kne-ževi palači. Knez je zapustil svojo palačo, kjer sta se nastanili narodna skupščina in ministrstvo. Postavili so takoj začasno vlado, ki ji predseduje Sophulis, uradniki so prisegli zvestobo kralju Juriju in izdali začasne pismene znamke.
Belgrad. Srbi uradno dementirajo in izjavljajo, da so vsa poročila o grozodejstvih srbskih vojakov zlagana.
Dunaj. (Oficielno.) Danes objavlja uradna »Wiener Zeitung« odlok, ki prepoveduje izvoj konj v inozemstvo.
Mirsvi rie|osil8. — Kolera.
Carigrad. de ov poroča: Turški poslaniki v Londonu. Parizu in v Peterburgu so naznanili, da žele angleški, francoski in ruski zunanji minister, da se kmalu mir sklene, ker to zahteva korist Turčije. Če se vojska nadaljuje, nastanejo lahko konflikti v Evropi, ki bi se ne končali Turčiji v korist. Tripelententa je tudi balkanskim državam svetovala, naj kmalu sklenejo mir in ne slavijo pretiranih zahtev.
Sofija. Z merodajne strani se poroča, da se pogajanja s Turčijo nadaljujejo in da je dosedanji uspeh ugoden.
Carigrad. V inspiriranem članku, ki je očividno določen, da pripravi javno mnenje za mir, naglaša »Sabah«, da je odkrit mir, ki ne žali samoljubnesti Otomanov, z balkanskimi državami, osobito z Bolgarijo potreben. List priporoča, naj se obnovi pogodba, sklenjena v Sv. Štefanu.
Carigrad. Uradno se poroča, da je v Carigradu obolelo dozdaj na koleri 51 oseb, med katerimi jih je skoraj polovica umrlo. Hujše kakor v Carigradu divja kolera ob Čataldži in pri Sv. Štefanu. Vlada gradi lope pri Sv. Štefanu.
mm\M uflložoj.
D plomatični položaj.
London. »Daily Telegraph« poroča, da se velevlasti posvetujejo o konferenci, ki jo več držav želi. Nemčija in Anglija po-postopata sporazumno. Če tudi so Srbi zasedli Drač, sodi časopisje o položaju optf-misiično.
Dunaj. S poučene strani izjavljajo, da se še ni predlagala konferenca poslanikov.
Berolin. Anglija ni formelno predlagala konference poslanikov, marveč le iz-prožila vprašanje o ustnem razgovoru, o katerem zdaj velevlasti razpravljajo.
Belgrad. Trdi se, da je francoski poslanik izjavil, da morejo balkanske države skleniti mir s Turčijo in rešiti sporna vprašanja med Srbijo in Avstrijo le s sodelovanjem in s pritrditvijo vseh velevlasti. Potovanje armadnega nadzornika barona Con-rada pl. Hotzendorfa v Bukarešt smatrajo tu za neugodno znamenje.
Belgrad. Listi objavljajo inspirirana poročila, ki trde, da so se nasproti Procha-ski res zgodile nepravilnosti, ki so jih Albanci provzročili. Srbska vlada uvede strogo preisavo proti Albancem in bo krivce kaznovala.
Belgrad. »Stampa« piše, da je bil Ugronov korak popoln ultimat. Avstrijska vlada da išče zdaj izhod in skuša javnost prepričati, da ni stavila ultimata.
Budimpešta. Ogrski poslanci so silili v honvednega ministra, da naj pove, kakšen da je zunanji položaj. Minister je odgovoril: Prepričan sem, da se končno posrec ohraniti mir.
Pariz, Francosko ministrstvo je sprejelo predlog angleške vlade o neobveznem posvetovanju poslanikov v kakem kontinentalnem glavnem mestu. Izključena ni taka konferenca za bodoči teden.
XXX Vojna moč balkanskih držav.
Začetkom vojne so znašale moči zaveznikov: Bulgari 300.000, Srbi 200.000, Grki 100,000, Črnogorci 60.000; skupaj 660.000 mož. Če računamo izgube (mrtvi, ranjeni, bolni) po 25 odstotkov, ostane šc 500.000 mož s 1500 topovi, ne vštevši rna-cedonskih prostovoljcev, ki znašajo tudi lepo število. Vse te čete so zasedle skoro vso evropsko Turčijo; pod turško oblastjo ostaja samo še Galipolski poluotok skoro brez vojakov in Carigrad. Čudno bi nc bilo, ako bi zavezniki obrnili svoie moči proti
tema dvema točkama, ako bi Turki ne sprejeli stavljenih pogojev. Ja še več: Grki so zasedli Mitilene, ki skupno z Leninom lahko služi grški mornarici za operacijsko podlago. Izkrcanje čet v luki Xeros, kjer je mogoče od zadaj prijeti forte v Darda-nelnh, sc tudi lahko izvrši, to tem lažje, ker je znano, da so ti forti skoro brez posadk. Jasno je, da bi bil vspeh tc operacije odločilen. Ko bi grška mornarica po j zavzetju teh fortov prišla skozi Dardanele i v morje Marmara in zavzelo pozicijo ob desnem krilu zaveznikov ob črti Čataldža in pregnalo turško mornarico pri Bujuk Čekmeže, bi bil uhod zaveznikov v Carigrad jako lahek.
Res je, da imajo Turki v Aziji na razpolago mnogo mož, a treba upoštevati težkoče transporta.
Stroški vojne na Balkanu.
Dnevni stroški Črnegore znašajo 100.000 K, doslej jc torej Črnagora za vojsko izdala okolu 5 milijonov kron. S svojimi vojnimi krediti bo Črnagora kmalu pri kraju.
Dnevni stroški Grške znašajo okolo 333.000 K. Za mornarico je Grška doslej izdala 100.000 K na dan. Doslej je Grška samo za mornarico izdala 20 milijonov kron. Pri začetku vojske je Grška imela za vojsko na razpolago 57 milijonov.
Dnevni stroški Srbije znašajo 1 milijon dinarjev. Do danes iz Srbija izdala za vojsko okrog 44 milijonov. Od vojnega kredita Srbiji ostane še 11 milijonov dinarjev, poleg tega ima na razpolago šc vojni zaklad v znesku 140 milijonov dinarjev.
Dnevni stroški B u 1 g a r i j e znašajo 1 milijon 200.000 levov. Do danes je Bulgarija izdala okrog 50 milijonov. Bulgarija jc imela v vojnem zakladu ob začetku vojske 180 milijonov levov.
Turčija je doslej izdala za vojsko 85 milijonov, za tri mesece je pa imela dovoljenega kredita samo 140 milijonov..
iz Plovfliva.
(Izviren dopis. Piše II. G. gimnazijski profesor in predsednik VincencijeVe družbe v Plovdivu.)
Plovdiv, 22. nov.
Oficiozni ».Mir« v Sofiji je prinesel tole zahvalo za poslane darove: »Slovenci so bili od nekdaj najiskrenejši prijatelji naše domovine. Poslednji slavni dogodki so zbudili še toplejše sočutje do nas. To sočutje sc izraža tudi v dejanju in v srečo si štejemo, da moremo poročati, da smo prejeli 3000 frankov podpore za ranjence (od teh je 2000 K dar deželnega odbora, drugo pa iz zbirke našega uredništva.) Hvala radodarnim bratskim Slovencem!« Kot predsednik Vincencijeve družbe se še posebno zahvaljujem za velikodušne darove, ki ste jih poslali v Plovdiv. Naša Vinccncijeva družba že 25 let podpira siromašne družine v Plovdivu, brez razlike vere; sedaj pa je posvetila vso svojo skrb žrtvam sedanje vojske. Podpiramo ranjence v raznih bolnišnicah in sami vzdržujemo dve bolnišnici z 200 posteljami za ranjence. Doslej preziram katoliški redovniki in redovnice zbujajo občudovanje vse Bolgarije. Naši izobraže-nejši ranjenci, posebno častniki, se čudijo, kako more katoliška cerkev v pravoslavni državi izvrševati take čudeže nesebične ljubezni do bližnjega. Bolgarski kralj in kraljica sta že večkrat izrazila svoje priznanje požrtvovalnemu dolu katoliških zavodov.
Bolgari niso bili nikoli tako nasprotni katoličanom kakor so drugi pravoslavni narodi. Prav tako jc tudi resnično, da Bolgari niso bili šc nikoli tako blizu katoliški cerkvi kakor so v sedanjem položaju, ko vso Bolgarijo prešinja veliko, zares krščansko navdušenje in ko cvet bolgarskega naroda, ranjeni bolgarski junaki prihajajo v najožjo dotiko s katoličani. Pozitivno vem, da so v odločilnih bolgarskih političnih krogih nekateri možje prepričani, da bi bilo zedinjenje s katoliško cerkvijo najboljše poroštvo za srečen razvoj neodvisne Bolgarije; pozitivno mi je tudi znano, da je Bolgarija pripravljena skleniti konkordat z Rimom. Zato prav nič ne dvomim, tla so sedanje zmage krščanskega orožja velikega pomena za katoliško cerkev. Bolgari bodo v tem oziru tudi na Grke in Srbe ugodno vplivali. Potrebno pa je, da bi zapadni katoličani pravilno umevali sedanji položaj.
Podrobnosti o vojski in o naših ranjencih vam sporočim v naslednjem pismu.
Zrnca s srbski!) uo)iš£.
'Zbira poročevalec.)
Belgrad, 26. nov. Vse za domovino. V bojih za Prilep in Bitolj je bila srbska vojska izpostavljena nadčloveškim naporom, ki so jih srbski vojaki z nezasliša-
nim trpljenjem zmagovali in končno uničili turško vardarsko armado. Turki po zavzeli izrcno ugodne pozicije in se,na njih dobro utrdili. Blizo priti jim jc bilo jako težko, ker so ti kraji neprehodni in nimajo poti niti za koze, kamoli za lopove. Položaj je vrhu lega oležavalo naravnost pasje vreme. Niti misliti ni bilo na to, da bi se artiljerija /vlekla na višine. Pehota je bila obsojena, da sama, brez dragocene pomoči artiljerije, z golim bajonetom naskoči trdne turške pozicijc, s katerih so neprestano grmeli topovi in pokale strojne puške, ki so kar kosile naše vrste.
Artiljerijski častniki in vojaki so žalostnega srca opazovali nadčloveške napore pehote, ki ji niso mogli pomagati. To jih je tako bolelo, da so se odločili vse tvegati, da vsaj kakšen gorski top zvlečejo na pozicijo in dajo novega poguma pehoti. Toda nebo in zemlja sta se združila proti Srbom: niti koraka se ni dalo storiti naprej. Častniki in vojaki so uprli svoja pleča in napenjali :vo,'c mišice, da je vse pokalo v njih, toda zaman: nikjer ni držala stopinja ne njim nc kon em.
Ko so že docela obupali, da bi mogli priti na pomoč pehoti, ki je nestrpno poslušala, ali se ne bo že s kake strani oglasil srbski top, je poveljniku šinila v glavo srečna misel.
»Vojaki! Če žr'vujeroo za domovino svoje življenje, žrtvujmo zanjo še to malenkost!«
To rekši sleče poveljnik svoj topli plašč ter ga razprostre po tleh — pred konji in moštvom
Živel naš komandant! Živela Srbija!« Tako je klicalo moštvo in posnemalo svojega poveljnika zgled. Kakor bi trenil, je bila napravljena pot iz častniških in vojaških plaščev.
Mraz je bilo, da je vojakom srce zmr-zovalo v prsih, toda dosegli so, kar so hoteli: na plaščih so imeli konji trdno stopinjo ter jim ni več drselo in topovi so bili v najkrajšem času spravljeni na pozicije.
V trenotku, ko so se nad glavami naše brezprimerno hrabre pehote oglasili smrtonosni glasovi srbskih topov, je le-ta vsplamtela v novem pogumu; z gromskim klicem »Ura!« sc je kakor poguben val vrgla na sovražnika z bajonetom, ga pognala v divji beg in v zmagovitem pohodu ukorakala v Markov Prilep.
Junaški godci.
Bitka na Prilepu je-bila obupna, ker se jc vršila na nepristopnem terenu. Ker artiljerija dva dni ni mogla na pozicije, je bilo vojaški godbi ukazano, da se postavi na bližnjo višino in neprestano svira junaške pesmi, da hrabri vojake.
Cel dan se je po okolici Markovega grada razlegala srbska himna: »Bože Pravde Ti što spase od Kosova do sad nas, čuj i od sad naše glase i od sad nam budi spas,« in — kar bo gotovo veselilo vse Slo-vencc — himna našega skupnega Jenka: »Naprej zastava Slave!« Ob zvokih te naše in vaše marzeljeze so se Srbi borili kakor levi in bitka se je končala z našo končno zmago.
Godci so k tej zmagi veliko pripomogli. Svirali so ves dan brez prestanka, ko je pa zvečer prišlo povelje, da se postavijo na čelo srbskih čet in z njimi ukorakajo v osvobojeni Prilep — tedaj se je od 40 godcev oglasila samo še desetorica! Vsi drugi so padli, bodisi mrlvi, bodisi ranjeni.
Dasi so turške kroglje padale mednje kakor ploha, a sami niso mogli odgovarjati, ker niso imeli orožja, so vendar junaško vztrajali na svojem mestu, ker jih je kosila smrt, dokler niso slavno dovršili svoje dolžnosti.
Junaštvo katoliškega majorja.
Major Selimir Ostojič je z enim polkom konjenice ukorakal v Prizren in tu proglasil srbsko oblast. Tačas je pred Pri-zrenom stal Džavid psša z 8000 turškimi vojaki in dvakrat tolikimi Arnavti,
Ko je ruski konzul v Prizrenu zvedel, da mislijo Turki udariti na Prizren, šel je k majorju Ostojiču in ga prosil, naj se umakne iz Prizrena, dokler mu ne prispe na pomoč pehota in artiljerija, da se tako prepreči nepotrebno prelivanje krvi.
»Razvil sem srbsko zastavo na gradu carja Dušana in poleg nje hočem umreti; dokler sem pa živ, je ne bo nihče snel!«
Tako je odgovoril Ostojič in ostal v Prizrenu; pomoč je prišla šele čez dva dni, Turki pa ga niso napadli.
Ostojič je katoliški sin Hercegovine in eden najboljših srbskih konjeniških častnikov. Preje je bil kraljev pobočnik.
XXX Obešena »plemkinja«.
Pred par dnevi se je v Belgrad pripeljala neka dama, ki je dejala, da je kneginja Sosnovska. Prosila je, naj jo puste v bolnišnice, streči bolnikom. Kljub temu, da je poljska kolonija v Belgradu izjavila, da knezov Nosnov-skih ni bilo nikdar na Poljskem, je dama dosegla, kar je želela in prišla jc v bolnkv. v Skoplje. Nedavno pa je ! uradnik nvslro-ogrskega konzulatu g. I Kralicki v nekem uoliskom listu i-az-
! kril to damo. Tej dami — lako se je ! glasilo razkril j c je ime Ilrc t man, Dolgo vrsto let je bila v haremu nekoga turškega državnika v Carigradu prva lepotica. Tekom let je postala ona prvih agemij mednarodne argani-zacijo •/.a trgovino s človeškim mesom. !z Skoplja je javljala Turkom vesti o Srbih in njihovih operacijah. Na to razkritje je bila »kneginja« takoj aretirana in obsojena na smrt. Precl par dnevi so »plemkinjo« obesili.
Vojska na Balkanu.
Današnji šte vilki „Slo venca" smo priložili naroči/ni list za „ Vojsko na Balkanu", s katerim se po potrebi naroče tudi druge knjige. Naslovni list s kazalom bo priložen zadnjemu sešitku „ Vojske na Balkanuračune razpošljemo z enim prihodnjih se-šitkov.
Kdor si želi omisliti popolno delo vezano, naj tudi v to svrho porabi priloženo naročilnico. Sicer j bodo pozneje na razpolago tudi originalne platnice.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Dnevne novice.
Naročajte, kupujte, čitajte »Slovenca«! Prijatelj in neprijatelj nam mora priznati, da »Slovenec« v sedanjem težkem položaju stoji na tistem višku, ki ga jc sploh mogoče zahtevali od slovenskega časnikarstva. Nc strašimo se ogromnih 'stroškov — zato pa prosimo vse, ki jim je poštena stvar pri srcu, da store vse za razširjenje »Slovenca«. Kdor sedaj naroča ali kupuje in čita »Slovenca«, naj bo agitator zanj med svojimi znanci. V vsakem kraju razširite število naročnikov! Tako nam omogočite, da nam bo mogoče nuditi še več. Kdor nt naročen na »Slovenca«, naj ga kupuje vsak dan, ne samo v soboto! Pošteno hečemo skrbeti, da bo »Slovenec« vsak dan zanimivejši. Za prihodnji teden imamo že sedaj pripravljene članke naših balkanskih sotrudnikov, ki bodo vzbudili pozornost tudi na najvišjih mestih. Omenjamo samo nekatere:
Katoličani v Novi Srbiji,
Naloge in težave nove Črnegore,
ki ju priobčimo v ponedeljkovi številki. Danes nam je poslal g. prof. Bezenšek iz Sofije silno zanimiva poročila pod naslovom
Turške grozovitosti — boj za življenje in smrt,
nadaljevali pa bomo tudi danes pričeta vcleinteresanlna
Zrnca s srbskih bojišč.
Tudi glede telefonskih in brzojavnih poročil hočemo stati na višku, opozarjamo samo na današnja izvirna brzojavna poročila: Zmagovito prodiranje Srbov. Došle so nam tudi nove aktualne slike, katere priobčimo v prihodnjih številkah. Tako »Slovenec« nudi res največ zanimivega, a je pri tem ob tako odlični vsebini tudi najcenejši tukajšnji dnevnik.
j- »Lojalitetna izjava kranjskega deželnega odbora.« Nekateri dunajski listi so včeraj prinesli vest, da je kranjski deželni odbor v svoji včerajšnji seji sklenil lojalitetno izjavo. Z ozirom na ta poročila je bil včeraj naš urednik intervival gosp. deželnega glavarja dr. Šusteršiča, ki je takole odgovoril: »Ta novica je popolnoma izmišljena. Za take izjave kranjskega deželnega odbora ni nobenega neposrednega vzroka, tem manj, ker je notorično, da je kranjska dežela tako lojalna, da jo gotovo nobena druga nc prekaša. To niso besede, temveč kranjska dežela je to ob vsaki priliki dokazala in bo, kadar bo treba, ta dokaz vnovič doprinesla.«
Mažarska policija in dr. susteršič. Kakor znano, je ob priliki sestanka hrva-ško-srbske koalicije v Budimpešti, ogrska policija poizvedovala, je li bil k sestanku povabljen tudi dr. Susteršič kot »tuj državljan-. Z ozirom na te vesti je včeraj naš urednik intervival državnega poslanca dr. Šusteršiča, ki se je o tem izjavil: »Od hrvaško-srbske koalicije nisem dobil nobenega povabila in ne morem vedeti, iz kakšnih motnih virov zajema peštanska policija svoje novice. Če sla dobila vabila poslanca Masaryk in Kramar, mi ni znano. Kar se tiče dozdevnega postopanja peštan-ske poiicije, nimam nobenega povoda o tem izreči kake sodbe.«
Iz deželnega odbora vojvodine Kranjske. Nj. ccs. visokost nadvojvoda Karol Franc .ložef zahvaljuje kranjski deželni odber za čestitko povodom rojstva njegovega sina. — V včerajšnji seji je deželni odbor storil velevažne sklepe glede zadružništva, ki bodo brez dvoma v najširših slojih iznova utrdili zaupanje v naše zadružne denarne zavode. Tc sklepe objavljamo na drugem mestu. — Ker sc razna županstva ni ito/uieio. da jih c. kr. okrajna
glavarstva silijo, samoslovenske napise nadomeščati z dvojezičnimi, sklene deželni odbor, sc z dopisom obrniti v tej zadevi do vlade. V dopisu, ki se dopošlje tudi ministrskemu predsedniku in ministru za notranje zadeve, se opozori vlada na skrajno neumestnost takega siljenja.
-[- Patriotizem Slovencev in Hrvatov v avstrijski monarhiji je nad vsak dvom vzvišen. Nemški nacionalci in krščanski socialci, ki so zdaj s prvimi zrastli skupaj kakor siamska dvojčka, so pač pozabili, da obstoja v Avstriji že dolgo tega vsenem-ška iredenta, o jugoslovanski iredenti pa se ni nikoli nič čulo razun v fantaziji nekaterih nemških žurnalistov. Antipatriotičen je, kdor išče sreče in razvoja svojega naroda izven mej države, za tem pa avstrijski Jugoslovani niso nikoli strmeli, pač pa velik del naših Nemcev, da ne omenimo mažarskih in laških puntarjev. Slovani so rešili Dunaj Turkov, so pomagali Mariji Tereziji proti Prusiji, so potolkli nemško in mažarsko revolucijo leta 1848 in prelivali svojo kri na lombardskih ravninah. Pa tudi Slovani izven Avstrije niso Avstriji nikoli nobenih preglavic delali, Rusija je na pr. porazila Napoleona, ki bi bil sicer Avstrijo razsekal, in nam je pomagala potolči Košuta, Srbi pa so se do novejših časov k nam nagibali, pač pa je Avstrija trpela največjo škodo od svojega sedanjega »najpri« srčnejšega zaveznika«, Prusije. Zato je treba najodločneje zavrniti zlasti pisanje »Reichspost«, ki skuša našo lojalnost te dni v napačno luč postaviti. Ravno zato, ker smo Jugoslovani v Avstriji za moč in blagor Avstrije v resnici zavzeti, se branimo z vsemi silami tistega napačnega pojmovanja patriotizma, ki vidi državo v nemško-mažarski premoči, v dualizmu, v istovetenju z vsakokratno vlado, ker smo prepričani, da po tej poti trpi država le škodo. Zato se tudi na noben način ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi bilo hujskanje na vojsko v sedanjem trenutku zahteva patriotizma. Kakor smo slejkoprej pripravljeni Avstrijo braniti pred vsakršnim napadom od katerekoli strani, ravnotako smo uverjeni, da je nujna zahteva resničnega patriotizma, da Avstrija najde pot, kako se s Srbijo stalno in trdno sporazumeti, česar pa po našem mnenju z vojsko ne bomo dosegli, dokler se gre samo za vprašanje kakega pristanišča. Kolikor smo mi informirani, tudi Srbija vojske noče, nasprotno si želi zveze z nami. V interesu Avstrije je prvič, da da Jugoslovanom njihove politične pravice v prvi vrsti s tem* da jih vse politično združi v eno celoto in da se v to svrho odreče principu, da imaj<i v tej državi odločilno besedo samo tako* zvani »trije veliki narodi«, — drugič, da goji z Balkanom, v prvi vrsti s Srbijo, odkritosrčne prijateljske odnošaje. Razumni Nemci to sami uvidevajo in zato Baernrei-ther v današnji »Tagespošti« zopet zagovarja nujno potrebo sporazuma med Nemci in Slovenci. Vlado zato vnovič v njenem interesu pozivamo, da nastopi zoper one elemente, ki zlasti na Dunaju delajo nemir in izrabljajo patriotizem v svoje umazane strankarske namene ter po besedah nekega poslanca hočejo ob »svetovnem požaru kuhati svojo strankarsko juho«. Avstrija bo močna s Slovani, brez njih in proti njim — nikoli več!
+ Balkanki odsek Apostolstva sv. Cirila in Metoda je bil ves pretekli teden v živahnem delu. Darovi so prihajali dan na dan iz vseh slovenskih pokrajin. Danes smo oddali na železnico osem velikih zabojev posteljnino in perila, vsega skupaj 630 komadov. Hvala prisrčna vsem darovalcem in daroval-karn. Natančnejše poročilo še sledi. Darove, ki pridejo še te dni, pošljemo koncem prihodnjega tedna. Porabne so samo snažne in ne preveč obrabljene stvari.
Za ranjence in sirot)? na Balka«
nu jo naše uredništvo zopet prejelo 1895 kron 47 vin., balkanski odsek pa 1164 kron 20 vin.; skupno s prejšnjimi izkazi 9572 kron 35 vin. Oba izkaza priobčimo v ponedeljek.
-f Babja neumnost. Ker sc jc te dni monogo govorilo o vojski, so začele lahkoverne ženice dvigati svoje prihranke iz posojilnic. Te ženice mislijo, da imajo posojilnice shranjen denar v kakem »kasonu« in da sovražniki odnesejo kason in denar, če nastane vojna. Posojilnice nimajo denarja v kaki shrambi, temveč ga varno razposojuje-jo na zemljišča. Co je bila posojilnica varna, predno se jc začela vojska, ostane varna tudi med vojsko in po vojski. Privatne lastnine se ne dotakne noben sovražnik. Vsak strah v tem oziru je neopravičen. Neopravičen je pa tudi strah, da bo vojna. Vojne ne bo, ker je mednarodni položaj postal prav ugoden. — Nekateri so že tudi plačali svojo neumnost. Znan nam je slučaj, da je nekdo dvignil svoj denar po drugi osebi. Ta oseba jc prinesla vlagatelju lo glavnico, a obresti je pridržala zase, češ, da posojilnica vsled vojske ne plačuje obresti. Sleparije navedenih ljudi j bodo zdaj na dnevnem redu. llazunv-' niki, poučite ljudstvo 1
v
Wj
•i- žrtve balkanske vojske — pri nas doma. V bližini Ljubljane imamo na stotine žrtev sedanje balkanske vojske. To je pošteno domače delavstvo v Vevčah, ki ga židje radi vojske na Balkanu izključujejo od dela. V Vevčah, sredi naše domovine, trpi na stotine sirot radi posledic balkanske vojske. Usmiljena slovenska srca — pošiljajte svoje darove tudi za te žrtve na tajništvo S. L. S„ Ljubljana, Miklošičeva cesta.
Interpelacija. Dunaj 29. novembra. Poslanec Gostinčar je vložil v današnji seji poslanske zbornice interpelacijo na domobranskega ministra zaradi postopanja žan-darmerije pri D. M. v Polju nasproti stav-kujočemu delavstvu.
—	Nov hrvaški katoliški dnevnik. V »hiši dobrega tiska« v Reki bo 8. decembra izšla prva številka velikega hrvaškega katoliškega dnevnika, ki bo izhajal pod naslovom »Novinc«. V političnem oziru bo stal nad strankami. Katoliška hrvaška javnost s simpatijami pozdravlja to novo podjetje, socialistično in ostalo framason-sko časopisje je pa preplašeno, ker je v novem listu dobilo resnega nasprotnika, ki bo dobro križal njegove račune in pa-raliziral njegovo uničujoče delovanje med ljudstvom.
—	Tudi v Litiji tovarna zaprta? Govori se, da so zaprli radi balkanske vojske tudi tovarno v Litiji, vendar dajo podjetniki delavstvu polovico plače.
—	Skladatelj F. S. Vilhar v Zagrebu praznuje to dni 00 letnico svojega rojstva. Še na mnoga leta!
—	Etbin Kristan se vrača. Iz New Yor-ko nam poročajo: Dne 17. novembra je zaključil g. Etbin Kristan svoje socialistično misijonarenje v Ameriki. Te dni nas zapusti in se poda nazaj, od koder je prišel, na Kranjsko. Lepe denarce si ponese nazaj v domovino, katere je na lahek način zaslužil. Socialistični odbor mu je prezentiral okroglih sedem tisoč dolarjev, koliko mu je dalo zaslepljeno ljudstvo, nam ni znano, le toliko vemo, da so na vsakem njegovem »hodu beračili zanj. Kristan se sedaj lahko smeje in šteje denarce, krvave žulje nevednega trpina. Kljub vsemu bobnanju po listih in letakih je bil zadnji njegov shod 17. novembra zelo slabo obiskan. Vseh udeležencev smo našteli štirideset, med temi dvanajst Slovencev, ostali so bili Hrvatje. Med Slovenci je bil samo en pravi socialist Primožič, drugi so bili naši ljudje ki so prišli le iz radovednosti. Ako pomislimo, koliko tisočev Slovencev in Hrvatov biva v New Yorku, razvidimo, kako malo jih je, ki trobijo v socialistični rog, da je škandal za Kristana in njegove pristaše. Razlagal je svoj evangelij poldrugo uro, ko je pa končal, se oglasi za besedo Rev. Murn, slovenski župnik v New Yorku. Ko ga je ta začel prijemati, mu je predsednik shoda vzel besedo in sploh se ni pripustilo nobenemu govoriti, samo Kristan je še tolkel po veri in cerkvi, ugovarjati se mu ni smelo, ker so se bali, da bi se kdo drznil razkriti njihovo nagoto. To je bil strah pred lučjo! Z obžalovanjem, da je tako malo udeležencev, in z prošnjo, da naj sodrugi dajo miloščino misijonarju Kristanu, je bil shod zaključen. Kristan pa ima sedaj lahko sladko zavest, da je on res velikanski »greenhorn«.
—	Umrl je včeraj v Cerknici na Notranjskem Andrej Hren, oče č. g. Jož. Hren, bcgoslovca v Gorici, v starosti 77 let. Pogreb se vrši jutri v nedeljo popoldne ob 3. uri. N. p. v m.!
—	Vojaška vest. Podšef generalnega štaba fml. Rudolf L a n g e r odstopi, na njegovo mesto pa pride generalni major vitez H o f f e r pl. Feldsturm. Fml. Lan-ger dobi poveljstvo dubrovniškega vojnega zbora.
— Nadučitelja so aretirali v Ronkih pri Trstu. Dolže ga tatvine.
—	Oče zabodel hčer. Na nekem parniku je pri Miljah smrtnonevarno zabodel stavbinski podjetnik K 1 u n svojo hčer, ker ie pobegnila od doma.
—	Lekarnar se je zastrupil. V Trstu se je zastrupil lekarnar J. Lazzarini. Umrl je kmalu po zavžitju strupa.
—	Pošto za iz Orienta vrnivše se bojne ladje »Nadvojvoda Franc Ferdinand«, »Ra-decky«, »Wildfang«, »Uskoke«, »Zriny« in »Admiral Spaun« je odslej pošiljati v Pulj.
—	Cigani pred porotniki. Dne 4. de-
:embra 1912 ob 9. uri dopoldne se vrši pri okrožnem sodišču v Novem mestu porotna razprava zoper cigana Raka in štiri tovariše zaradi hudodelstva uboja. Kot priče se imajo zaslišati cigani Jožefa Ful, Marija Petan, Franc Gartner in Janez Gartner. Ni znano, kje se navedeni cigani sedaj nahajajo. Komur bi bilo znano, kje so ti cigani, se prosi, da jih napoti k okrožnemu sodišču v Novem mestu. Zaradi morebitnega pre-dujema pričnine naj se cigani s pozivom na to notico oglase pri najbližjem okrajnem sodišču.
—	»Slovenec« na Viču-Glincah. Da
bode Rožnodoleem z dobrim časopisjem ustreženo, naznanjamo, da se v trgovini g. Murjeka dobivala »Slovenec« in »Domoljub«.
— Skoraj milijon kron |c v enem mesecu nabral češki narod za balkanske Slovane.
V zahvali po pok. gosp. prof. Orožnu se jc pomotoma izpustilo ime; g. ravnatelja Černivca.
Kubelik je ozdravel ter bo 18. decembra priredil koncert v Zagrebu.
Telefonska in Drzojavno poročila.
HRVAŠKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 30. novembra. Zdi se, da
se med hrvaškimi unionisti (grof Pejace-vich) ter koalicijo in ogrsko vlado pripravlja zbližanje. Unionisti so v konferenci z Lukacsem naglašali, da je vsled ojačenja koalicije v narodu potrebno, da se stori energičen korak za izboljšanje položaja, Unionisti bodo sicer primorani svoje stališče nasproti ogrski vladi izpremeniti. Lu-kacs je izjavil, da hoče podati izjavo, ki bo Hrvaško popolnoma pomirila. Predvsem bo vložil v zbornici zakon, ki ukini železničareko pragmatiko.
LU7 OS O HRVAŠKEM VPRAŠANJU,
r:'dimpsš'a, 30. novembra. Danes je pi' ; > prcu parlamentom zopet do škandalov. no so poslanci opozicije hoteli v par-lar.-cnt, so orožniki komandirali: »Bajonett aui!« Justh jc klical: »Vi podli šufti!« — »Ali je ta Tisza še vedno prost?« — Baron Manndorf: »Sram vas bodi!« — »To je norišnica!« — Huszar: »Krvi zahtevajo zdaj od nas, v parlament pa nas ne puste!« — Nato so poslanci odšli.
V zbornici je L u k a c s glede hrvaškega vprašanja izjavil:
Izjemno stanje na Hrvaškem je bilo potrebno, ker je bilo sklepati, da je ogrožena integriteta dežela krone sv. Štefana. Koalicija je namreč s stranko prava sklenila pakt, kojega vsebina se je sicer prikrivala, a se je dognalo, da ima namen razveljaviti nsgodbo. Priznavamo, da koalicija ni sicer hotela v saboru proglasiti lo-čitke od Ogrske, toda sklenila je, da ne izvoli več poslancev v ogrski državni zbor, kar bi pa pomenilo isto. Čuvajev komisa-riat je imel dobre posledice. Nižje mase so se oprostile terorizma. Ljudstvo je zadovoljno. Ogrska vlada ni pozabila obljub, da se bo nagodbeno razmerje saniralo in se vsa tozadevna vprašanja nahajajo v najboljšem štadiju. Predvsem se bo vprašanje pragmatike lahko ugodno rešilo. (Kakor se vidi, Ogri zopet s Hrvati nameravajo nov švindel. — Opomb, uredn.)
Lukacs je predložil zbornici več zakonov, med njimi volivno reiormo in izpre-menjeno železniško pragmatiko, ki naj pro-vzroči preobrat na Hrvaškem in izboljša ogrsko-hrvaško razmerje.
Najnovejši avstrijski prestolonaslednik. Prvorojenec nadvojvode Franca Karla Jožefa, ki zasede za Franom Ferdinandom avstrijski prestol, so pri krstu dali ime Franc Jožef Oton.
X
X
MIROVNA POGAJANJA ZELO UGODNA.
Carigrad, 30. novembra. »Ikdam« poroča, da se bodo pogajanja pri Čataldži končala v ponedeljek s sklepom 14 dnevnega premirja, med katerim se bo razpravljalo o definitivnem miru.
Carigrad, 30. novembra. Po včerajšnjem ministrskem svetu, ki je trajal do 11. ure ponoči, je minister zunanjih zadev Noradunghian izjavil, da mirovna pogodba še ni podpisana, da pa teko pogajanja zelo ugodno. Kar pa se tiče premirja, upa, da se danes ali jutri že podpiše.
Berolin, 30. novembra. »Morgenpost« izve iz Carigrada, da gredo mirovna pogajanja proti svojemu koncu in sc premirje danes sklene. Baje ostane Odrin turški, vendar pa mora Turčija utrdbe podreti in plačati pol milijarde vojne odškodnine. V glavnem stanu sc nahajata bulgarski finančni minister Teodorov in bivši turški finančni minister Zia bej.
London, 30. novembra. »Daily Tele-graph« meni, da se bo Bulgarija, ako sklene mir, ki bi ji naložil izprazniti skoro celo Tracijo z Odrinom, brez dvoma pripravljala kmalu na zopetno vojsko, da Turčijo popolnoma uniči. Razlogi, zakaj Bulgarija zdaj odnehuje, so neznani, utegnejo pa biti modri in premišljeni.
Carigrad, 30. novembra. Poroča sc, da so glavni pogoji miru, ki se kmalu sklene, sledeči:
Odrin (z viiajetom) ostane pod gotovimi pogoji turški.
Albanija postane avtonomna pod kontrolo zaveznikov.
Muslimani v okupiranih krajih dobe gotove privilegije verske narave.
Turčija stopi v carinsko zvezo z balkansko zvezo.
Premirje traja 15 dni, nakar se sklene
mir.
SRBSKI OPOMIN TURČIJI.
Belgrad, 30. novembra. Vladna > Samouprava« javlja, da bodo vse srbske čete, ki so na razpolago, odšle iz Albanije in Makedonije proti Čataldži, ako se Turčija ne uda. Ako bo Turčija skušala mir za-vleči, bodo zavezniki evrooski Turčiii sto-
rili enkrat za vselej konec. (Ta oficielna izjava pobija vesti ogrskih listov, da ima Srbija namen Avstrijo napasti. — Opomb, 'uredn.)
VEČNA AFERA PROCHASKA.
Dunaj, 30. novembra. Konzul Edl se še mudi v Skoplju. Poročilo Edlovo, oziroma Prochaskovo se priobči šele, ko bo izpopolnjeno in se Edl vrne na Dunaj.
NEODVISNOST ALBANIJE.
Dunaj, 30. novembra. Izmail Kemal bej je poslal ministru zunanjih zadev groiu Berchtoldu iz Valone sledečo depešo: »V Valoni zbrana albanska narodna skupščina, ki sestoji iz delegatov vseh albanskih krajev brez razlike vere, je pravkar prokla-mirala politično samostojnost Albanije in izvolila provizorično vlado, kateri je naloženo, da brani pravo in eksistenco albanskega naroda, kateremu preti srbska armada s poginom, in domovino osvobodi armad združenih balkanskih držav, ki so jo poplavile. Ko Vaši Ekscelenci to sporočam, imam čast, vlado Nj. Veličanstva pro-siii, da izpremembo v političnem življenju albanskega naroda pripozna. Albanci, ki so s tem vstopili v narodno skupino vzhodne Evrope, v kateri se ponašajo, da so njen najstarejši narod, zasledujejo le ta cilj, da žive v miru z vsemi balkanskimi državami in tako postanejo element ravnotežja. Prepričani so, da bo vlada Nj. Veličanstva kakor tudi ves civilizirani svet to posebno toplo sprejel ter jih varoval pred vsakim napadom na njihovo narodno samostojnost in pred razdelitvijo njihovega teritorija.«
Rim, 30. novembra. Izmail Kemal bej je poslal laškemu ministru zunanjih zadev di San Giulianu dobesedno enako notifi-kacijo, kakor ministru grofu Berchtoldu.
Milan, 30. novembra. Poslanec Torre izvaja v »Corriere della Sera«, da mora Albanija postati neodvisna, to se pravi, da Avstrija ne bo v Albaniji imela nič več iskati. Iz tega sledi, da bo Italija mogla ondi odslej še bolj razvijati svoje sile.
Dunaj, 30. novembra. »Zeit« poroča, da je grof Berchtold obiskal princa Ahmed Fuad pašo, ki je došel na Dunaj in bil pri Berchtoldu v avdijenci. V tem princu je videti resnega pretendenta za albanski prestol.
Valona, 30, novembra. Za predsednika provizorične vlade je izvoljen mohameda-nec Izmail Kemal bej, za predsednika katolik Kačiora, za tajnika katolik Gurakuši. Kemal bej je pozval zbor, naj se Albanci zasedenju Drača in Elbassana po Srbih ne ustavijo, ker bodo nevtralnost Albanije ščitile velesile.
SRBI V DRAČU.
Rim, 30. novembra. »Giornale d'Italia« poroča: Avstrijski Lloydov parnik »Alba-nien«, ki je priplul iz Drača v Sv, Ivan Medua, oziroma njegov kapitan, pripoveduje, da je divizija Paunovič došla pred Drač 28. t. m. in začela bombardma. Ko so Albanci razobesili svojo novo zastavo, so Srbi ogenj ustavili in poslali v mesto eska-dron konjenice s parlamenterjem. Odpora ni bilo proti Srbom nobenega. Mesto je mirno, Albanci so poslali protest svoji pro-vizorični vladi v Valono in belgrajski vladi.
KAKO JE IZMAIL KEMAL BEJ DOSPEL V DRAČ. — GRKI GA NISO DOBILI, DASI JE BIL NA »WURMBRANDU«!
Trst, 30, novembra. »Piccolo« poroča: Izmail Kemal bej se je 19. t. m. s 13 tovariši vkrcal na »Lloydovem« parniku »Briinn«, ki jc imel odpotovati čez Brindisi v Carigrad. Vsied naloga avstrijske vlade je »Briinn« svojo smer tako izpremenil, da se je pri rtu Rodoni ustavil. Semkaj je priplul radiotelegrafično opozorjen »Lloydov« parnik »Wurmbrand« 20. t, m. iz Drača in je Albance vzel iz »Briinna« na svoj krov. Ker jih vsled noči ni več mogel v Draču na kopno postaviti, so ostali na krovu. Kar priplove več grških torpedovk, ki preiščejo parnik po kontrebantu, Izmail Kemal beja pa niso zapazili, ki je sicer bil v svoji kabini.
ZADNJI TURŠKI ODPOR BO V JANINI.
Carigrad, 30, novembra. »Ikdam« poroča, da marširala pri Bitolju poražena Gjavid in Karasid paša proti Janini, da se tam slednjič ustavita Srbom in Grkom.
M !an, 30. novembra. Poveljnik janln-ske posadke je Essad paša (o katerem se jc dozdaj napačno mislilo, da poveljuje Skadru). Essad paša je dal zapreti na stotine janinskih meščanov, češ, da drže z Grki. Štiri grške duhovnike jc dal obesiti. Turška pozicija se nahaja tri ure pred Janino blizu Bisana in ie zavarovana z dobrimi oblegovalnimi topovi. Ako mesto pade, se hoče Essad paša umakniti v Argyrokastron, da boj nadaljuje. Janino napadejo Grki in Srbi.
DEMONSTRATIVEN SPREJEM CON-RADA PL. H6TZENDORFA V BUKA-REŠTU.
Bukarešt, 30. novembra. General Con-rad pl. Hotzendorf je bil tu sprejet z velikim entuziazmcm. Hiše so bile okinčane s črno-rumenimi in rumunskimi zastavami.
Prebivalstvo ie klicalo: Ži-.io Avsiriia! . .
AVSTRIJSKO-NEMŠKO RAZMERJE.
Budimpešta, 30. novembra. »Az Est« objavlja razgovor dopisnika iz Berolina s Kiderlen-Wachterjem. Dopisnik je pooblaščen objaviti razgovor. Kiderlen-Wachter izjavlja, da ni presojati sedanjega položaja ugodno, pa tudi ne obupno. Sedanje zahteve balkanskih držav so v nesoglasju z izjavami ob začetku vojne, zlasti glede Albanije. Velevlasti razumejo in pritrjujejo nazorom Avstrije o albanskem vprašanju. Za sklicanje konference ni čas ugoden. Taka konferenca bi mogla k večjemu le registrirati dogodke. Dopisnik je vprašal, če so pravilne opazke glede izjave »Nordd. All-gemeine Zeitung«, da Nemčija ne soglaša z akcijo Avstrije. Kiderlen-Wachter je odgovoril: Zanikam take notice najodločneje. Med Avstrijo in Nemčijo vlada popolno in vsestransko soglašanje. Vse drugo je izmišljeno.
Frankobrod, 30. novembra , »Frankf. Zeitung« se poroča iz Dunaja, da sc je notica oficielne »Norddeutsche Allg. Ztg. dunajski diplomaciji zdela neprimerna. Avstrija noče provocirati vojske, ampak moment za energično akcijo bo prišel, ko se bo dognalo, kako Srbija glede Adrije misli. Ne samo jadransko, ampak tudi srbsko vprašanje sploh je za Avstrijo vprašanje življenja ali smrti.
POMIRLJIVE IZJAVE O AVSTRIJSKO - RUSKEMU RAZMERJU.
Petcrbnrg, 30. novembra. Zastopniki trozveznih sil so izrekli mnenje, da so razmerje med Avstrijo in Rusijo n ni čposlabšalo in da je upati, da se srbskoavstrijski konflikt mirno rtši.
POINCARES BO PODAL IZJAVO O
ZUNANJEM POLOŽAJU.
Pariz, 30. novembra. Min. predsed-sednik Paincares je sklenil podati v četrtek izjavo o zunanji politiki v parlamentarni komisiji za zunanje zadeve, kot pogoj pa je stavil, da se ne bo nanj stavilo nobeno vprašanje.
NEMŠKI KANCLER BO TUDI GOVORIL O ZUNANJEM POLOŽAJU.
Berolin, 30. novembra. Državni kancler je napovedal v zbornici govor o zunanjem položaju.
RAZPOLOŽENJE V RUSIJI.
Petsrburg, 30. novembra. V Kievu in drugod vojaštvo avstrijski in srbski konzulat, straži. V Peterburgu so hoteli dijaki prirediti demonstracijo pred avstrijskim konzulatom, a je policija to preprečila. — Poročila o različnih vojnih pripravah nc prenehujejo.
OTVORITEV RUSKE DUME.
Peterburg, 30. novembra. Za predsednika nove dume je bil izvoljen včeraj okto-brist R o s j a n k o. Ko je v svojem otvoritvenem govoru dejal, da je ruski narod v slučaju, ako bi iz oblakov, kateri sedaj vise na političnem obnebju, nastal vihar, pripravljen dati svoje življenje, je bil prekinjen od viharnega odobravanja.
IZJAVA KRALJA F ETRA O K ATOLI«
fiANIH.
Belgrad, 30. novembra. Kralj Peter jc dejal katoliškemu škofu v Skoplju: »Dovolili bomo čim širšo versko svobodo. Za nas so vsi kristjani bratje. Katoličani so naš sveti boj s premije* vali s simpatijami, česar ne bomo nikdar pozabili. Mislim, cla tudi duhovščina tako misli. Ko se vojsak neha, ba ena mojih glavnih :ialcy, da ss obrnem v Rim, da se v Sv, St ?lico dogovorim glede verske svobode katolikov v mojem kraljestvu.«
NEMŠKO - NACIONALNA KANALJA.
Dunaj, 30. novembra. »Deutsches Volksblatt« piše, da so Jugoslovani ire-dentisti. Toa d jc povzročila vlada, ki je uvedla v Dalmaciji hrvatski službeni jezik, izpopolnjuje slovenske šolske želje v Trstu (!) in sploh Slovence in Hrvate protežira. (Čuvaj — Koroška.) Tr ba ji, da se Jugoslovane z vso avtoriteto pritisBD in njihove pretenzije
Vedno ostrejši ^ostajajoči boj za obstanek zahteva od nas, da napnemo vse svoje moči. Toliko bolj moramo skrbeti za ohranitev svojega zdravja. Kdo bode oporekal, da je glavni pogoj temu urejena prebava? Sve-tovnoznana Franc jožef-ova gren-čica, pol kozarca vsak dan pred za-jutrekom, ima to neprecenljivo lastnost, da odstrani tudi žc zastarele težkoče v želodcu in črevih zanesljivo, točno in na lagoden način. „Pri mnogoštevilnih slučajih trdovratnega zaprtja", piše sloveča bolnica usmiljenih bratov na Dunaju, „smo vporabljali Franc Jožef-ovo grcnčico z ugodnim uspehom." — Dobi se v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovib zdravilnih vrelcev v Budimoešti. 45
a
odbfj J>. List hvali Italijane, ki da se ■ojalno vedejo.
DAR RUSKEGA CARJA.
Londm, 30. novembra. »Morning-post« poroča, da bo car črnogorskemu kralju podaril po končani vojski kri-žarico »Cherson«.
TRIJE SRBSKI VOJAKI IZGINILI.
Belgrad, 30. novembra. Trije vojaki VII. polka III. poziva so bili poslani na ogrsko stran Donave, da bi na to stran potegnili neki srbski čoln. Vojaki se pa niso vrnili. Srbsko zunanje ministrstvo je brzojavno vprašalo ogrsko vlado, kaj je s temi vojaki.
PISATELJ NUŠIČ OKROŽNI NAČELNIK?
Belgrad, 30. novembra. Belgrajski »Mali Žurnal« prinaša vest, da bo pisatelj Branislav Nušič imenovan za okrožnega načelnika v Bnitolju.
POVODNJI NA BALKANU.
Sofija, 30. novembra. Reka Marica je tako narasla, da je porušila vse mostove, ki so vodili preko nje. Nevarnost je, da reka preplavi tudi Odrin.
NARAŠČANJE VODA V SRBIJI.
Belgrad, 30. novembra. Morava hitro narašča. Promet med Veliko Piano in Po-žarevcem je ustavljen. Narašča tudi Mlava, ki je ponekod že prestopila bregove. V teku so varnostne odredbe,
KULTURNI MOHAMEDANCI.
Sarajevo, 30. novembra. Oblast je zasledila, da so tiskarno »Srpske Riječi« v Sarajevu do tal požgali Mohamedanci. Vrši se stroga preiskava.
XXX
VELIKANSK CIKLON V AMERIKI.
New York, 30. novembra. Velikansk ciklon je na Filipinih razrušil več mest in ubil okoli 17.000 oseb.
NORE ŽENSKE.
London, 30. novembra. Več sulfragetk je nameravalo v Aberdeenu bombni atentat proti ministru Lloyd Georgu. Neko suf-fragetko, pri kateri so našli bombo, in dve pomočnici so zaprli,
DRŽAVNI ZBOR.
Poslaniška zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o začasnem proračunu. Češki socialni demokrat Tušar graja, ker podpirajo Nemci Hochenburgerja. Dr. Tresič naglasa, da je hrvaško ljudstvo z veseljem srbske zmage pozdravljalo, hrvaških manifestacij pa niso umeli in so dve dalmatinski občini razpustili. Hrvaško ljudstvo, ki je bilo vedno pripravljeno za kralja življenje žrtvovati, bi vojske proti Srbiji ne ume-valo. Seidl: »Se li nahajamo v srbski skupščini?« Choc: »Tu smo doma in govorimo kakor hočemo. Nemci nam ne bodo ničesar predpisavali.« Notranji minister baron Heinold odgovarja na interpelacijo o razpustu občinskih svetov v Spljitu in v Šibe-niku. Izjavlja, da sta bila občinska sveta razpuščena, ker se župana v svojih nagovorih nista ozirala na državne koristi.
NOVA ŽELEZNIŠKA PRAGMATIKA
ZA HRVATSKO.
Budimpešta, 30. nov. Ogrska vlada je izjavila, da bo v kratkom predložila nov načrt železniške pragmatike za Hrvatsko, hrvatskim zahtevam odgovarjajočo, ker smatra sedanjo za glavni gravamen hrvatske politike. Potem se bo pa dalo tudi s hrvatskimi strankami govoriti o odstranjenju Čuvaja in uvedenju ustave.
LiuMlansfee novice.
lj Ljubljanski občinski svet bo
imel sejo v torek, dne 3. decembra ob šestih zvečer.
lj Klub občinskih svetnikov S. L.
S. ima sejo v ponedeljek ob osmi uri zvečer.
lj Sijajni Miklavžev večer bo tudi letos v četrtek, dne 5. decembra, v veliki dvorani »Uniona«. Večer bo stal na višku takih prireditev ter je odbor pridobil za ta večer zopet marsikaj novega in zanimivega za mlado in staro. Začetek bo točno ob 7. uri zvečer Da bo večer še bolj veličasten sodeluje letos tudi »Slovenska Filharmonija«. Vstopnina je: pri mizah v dvorani za odrasle 1 K, za otroke 40 vin., na galeriji za odrasle 40 vin., za otroke 20 vin. Za točen red bo skrbel poseben odbor rediteljev. Za rezervirani miz v dvorani bodo na razpolago reditelji v četr ek od 10. ure dopoldne do 12. ure. Takrat se naj izročajo tudi darovi z natančnimi naslovi obdarovancev (pri naslovih otrok naj bo nad naslovom velika črka A, pri naslovih odraščenih pa nad naslovom velika črka B.).
lj Društvo rokodelskih mojstrov vljudno vabi k predavanju, ki se bo vršilo v nede jo, dne 1. decembra, točno ob pol 11. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma. Predaval bo gospod inženir in ravnatelj »Zavoda za pospeševanju obrti« VI. Remec o pomenu in važnosti m o i s t r-
skih preizkušenj. Ker je obrtna postava o mojstrskih preizkušnjah stopila v veljavo, bo to predavanje izredne važnost za mojstre, kakor tudi za pomočnike. Vsak zaveden obrtnik naj se predavanja zanesljivo udeleži.
lj »Za naše fante« priredi jutri, v nedeljo, »Šentjakobsko prosvetno društvo« posebno predavanje. Vabimo šc posebno fante in pa njih sturiše. Predavanje bo posebno važno in zanimivo. Začetek že ob pol 6. uri.
lj V križevniški cerkvi bo jutri celodnevno češčenje sv. R. Telesa. Moški bodo imeli uro od 1. do 2. popoldne, ženske pa od 4. do 5. zvečer.
lj Iz gledališke pisarne. Danes opera »L a T r a v i a t a«, ki se odstavi za dolgo časa iz repertoarja. — V nedeljo popoldne se priredi druga mladinska predstava. Uprizori sc pravljica za mladino »Pogumni krojaček«. V nedeljo zvečer sc uprizori priljubljena opereta »Boccaccio«. — V torek (par-predstava) »Baskervilski pes«. V sredo tretja dijaška-kronska predstava »Sodnik Zalamejski«.
lj Slovenska opera in opereta. Kakor smo že poročali, je primadona gdč. Orlova na glasilkah tako opasno zbolela, da bo morala s petjem za dolgo časa popolnoma prenehati. Zato je in-tendanca morala iskati drugo prima-dono in se pogaja z veleodlično pevko-umetnico, ki je pred nekoliko leti na slovenskem odru nastopala z uprav sijajnimi uspehi. Pogajanja bodo končana danes ali jutri, tako da bo inten-danca takoj početkom prihodnjega tedna mogla naznaniti njihov sklep. Da dotična dama pride na ljubljanski oder, je že danes gotovo, uravnati je samo še nekaj formalnosti. — Prav tako bo intendanca v položaju že pričetkom prihodnjega tedna objaviti, da je sklenila nov angažma z rutiranim odličnim opernim in operetnim tenoristom in z novo pridobitvijo omogočila hitrejši razvoj slovenske opere in operete. Tako bo torej že prihodnji teden defi-nitivno rešeno tenorsko in primadon-sko vprašanje.
lj štiri telefonske hišice na največjih prometnih točkah v mestu namerava postaviti inženir Herman Hager. Občinstvo bi se v teh hišicah (kioskih) posluževalo telefona proti majhni odškodnini. Na vsaki taki hišici bi bila ura, ob straneh prostor za reklame. Magistratni gremij je včeraj v principu tej nameri pritrdil.
lj Gostilniško koncesijo je magistratni gremij podelil g. Viktorju S e d e j u.
lj Šolski pouk na vadn.ci je radi škrla-tinke ustavljen.
lj Prvi tečaj za lesna dokončeval-na dela, ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem s sodelovanjem c. kr. oddelka učil za obrtni pouk bo otvorjen v ponedeljek, dne 2. decembra, točno ob pol 10. uri dopoldne v novem šolskem poslopju v Št. Vidu nad Ljubljano. Zaradi obilne udeležbe, priglasilo se je 17 mojstrov poleg več pomočnikov, vršiti se bo moral tečaj najbrže v dveh zaporednih oddelkih.
Driišlva.
—	šišensko prosvetno društvo uprizori v korist Vmcencijevi konfcrenci sv. Frančiška v nedeljo, dne 15. decembra t. 1., popoldne ob 5. uri krasno igro »Krivopri-sežnik«. Že danes opozarjamo vse somišljenike, kakor tudi razna društva, posebno brate Orle, ki imajo ta dan svoj občni zbor, na to uprizoritev. Vstopnice se dobe v društvenih prostorih in društvenem blagajniku vedno v Spodnji Šiški št. 88, Vodnikova cesta, prej gostilna »Pri smreki«,
—	Katoi. slov. izobraževalno društvo »Kranj« je slavilo 24. t. m. svojo desetletnico. Zvečer je vrlo delujoče naše društvo priredilo v veliki dvorani »Ljudskega doma« zabaven večer. V krasnem govoru je gospod profesor dr. Capuder slavil izobraževalno ljudsko delo društva. Sledila je enodejanka »Ribičeva hči«, ki jo je spisal g. profesor dr. Ivan Pregelj. Igralke in igralci so dobro rešili stavljeno si zadačo. Burno je občinstvo aklamiralo prednašanje našega domačega iznajditelja g. Bajdeta na njegovi klaviolini. Z željo, da se kmalu zopet v »Kranju« snidemo, smo se razšli. Naše društvo »Kranj« pa napreduj in pro-cvitaj!
—	Predavanje v Novem mestu. V
nedeljo, dne 1. decembra bo v Rokodelskem domu v Novem mestu predaval dr. Grivec, prof. bogoslovja iz Ljubljane o verskih razmerah na Balkanu, s posebnim ozirom na sedanji vojni položaj. Velczanimivo predavanje bo spremljalo nad 70 slik iz Carigrada, Odrina, Sofije itd., slike četašev, misijonarjev, bolgarskih kmetov, dalje slike najlepših cerkva, samostanov, sel in mest na Balkanu. Ker je g. predavatelj izvrsten poznavalec verskih razmer na vzhodu, bo njegovo predavanje gotovo zelo poučno. Začetek ob pol tj< uri zvečer. Dohodki (sedeži po 80 vili.,
stojišča po 30 vln.T se oBrnejo v prid
balkanskim misljonom. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
—	»Naša kri« v Vipavi. Izobraževalno društvo priredi v dvorani v »Taboru« v nedeljo, dne 1. decembra ob pol 8. uri zvečer igro »Naša kri«. Tem potom vljudno vabimo k predstavi.
—	Miklavžev večer priredi tel. odsek »Orel« na Jožici dne 5. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer. Vstopnice se prodajajo ocl 1. decembra v župnišču, in zvečer 5. dec. pri blagajni.
Tolažba dušam v vicah. Priredil župnik Fr. Bleiweis. Pod tem naslovom je izšel nov molitvenik s premišljevanji; naslov nam pove, kako blag namen ima knjiga, ki je zares potrebna in nadvse koristna. Moliti za duše blagih ranjkih, ki si same ne morejo pomagati in nas milo prosijo pomoči je res sveta in dobra misel; — koristna je pa tudi nam: svet plačuje dobrote večkrat z nehvaležnostjo, duše ranjkih nam bodo pa za vsako pomoč gotovo hvaležne in ne bodo pozabile svojih dobrotnikov. Zato kupi to knjigo, da se tembolj vnameš za delo usmiljenja, po katerem dosežeš usmiljenje. Primanjkuje nam prostora in časa, da bi knjigo bolj obširno ocenili, kar pa storimo prihodnjič. Danes pa še izrazimo željo, da si kupite vsi ta molitvenik, ki ima skrajno nizko ceno, to je samo 1 K 20 vin. za vezan izvod z rdečo obrezo, po pošti 20 vin. več. Molitvenik ima prav priročno in prikupljivo obliko in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Srečkanje XXIX. državne loterije
v dobrodelen namen za vojaštvo se vrši dne 19. decembra t. 1. Vseh dobitkov je 21.146 v skupni vrednosti 625.000 kron, mecl temi glavni dobitek 200.000 kron, dalje dobitki po 50.000 in 30.000 kron itcl. — Srečke so po 4 krone. — Več v oglasu.
Tudi za odrasle
Poraba okrepčevalnega sredstva se izkaže mnogokrat kot zapovedana in sicer ne samo morda za otroke, ampak tudi za odrasle vsake starosti, za ženske in za moške. Že desetletja znana slovita Scottova emulzija se je izkazala kot taka vedno kar najbolje, bodisi da se gre za priroieno slabost ali za okrepitev po prestani bo.ezni. Ze po razmerno kratki vporabi Scottove emulzije se opazi učinek. Življenska moč se zopet zbudi in dobi se tudi dober tek. Zaradi tega raste hitro moč in dobi se veselje do življenja. Scottova emulzija je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo tudi lahko odraščeni brez vsakega truda dalj časa jemljejo in lahko preneso.	3
Cena originalni steklenici je 2 K on v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije iV v v znamkah na SCOTTtfc BO\VNl: O. m. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi sc mu ena pošiljatev potoni lekarne za po.>kušnjo.	*Uou
Praško domače mazilo iz lekarne B. F r a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi je prav izborno sredstvo za pokritev vsake rane, ker zabra-ni iste pred okuženjem in bolečine hladi in olajša. To izborno domače sredstvo se dobi tudi v tukajšnjih lekarnah.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
		Stanje
C	Cas opa-	baro-
	zovanja	metra
		v mm
29	9. zveč.	730 8
30	7. zjutr.	732-8
		
	2. pop.	732-8
Tornpe-ratura
po Celziju
Vetrovi , Nebo
še«
S 3 s -s .
1-3 |Sl.vzjvzh.| dež
1-8 ; sl. jug 0-2 sr. szah.
pol obl.
Priporočamo hitre
oo
Srednja včerajšnja temp. 1-3", norm. 0-7«.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 30. novembra 1912.
Pšenica za april 1913.....12 03
Rž za april 1913.......10-63
Oves za april 1913......13-18
Koruza za maj 1913.....7'76
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, LJubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	igg
Vajenec
s
iz poštene rodbine, kateri bi imel veselje do učenja mesarije, se sprejme takoj. Naslov pove upravništvo „Slo-venca" št. 3668. (Znamka za odgovor.)
naravna
alkalična kislina
najboljša difgfična In ssuežujoša
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ka-»arih. obl-tnih >» mehurn h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpSraBno sredstoo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: Giesshiiiia Sanerbrnnii,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variti
Prospekti zastonj in franko.
V Llubllanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-nlku in Andrei Sarabonu, Llubljana. 3097
prodajalka
se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri A. Lavrič, Novavas pri Rakeku.	3733
Iščejo se	3713
na vseh krajih monarhije marljivi
provincijaini agenti
za razne novosti religrjozne vrste, ki so lahko razpečavajo. Dopisi na:
Kat. Devotian. Institut Dunaj, 105. Postfach.
Kdor želi kupiti
3482
in mi u s
naj se obrne do Franja Laha, trgovca v Ložu pri Rakeku. -•:- Cene nizke, postrežba točna. -::-Blago lepo in solidno. Ozira se tudi na najmanjšo naročilo.
1309 No torej... To so ja prave
Jakobi artfinikofinske
cigaretne stročnice.
V Malem Mengšu številka 32 je naprodaj
\m kmetijsko poslopje,
Sadni blagom, pivom, žganjem, prodaja tobaka, kuhnma žjjan a, tor vina lia debelo. Poslopjo obstoji iz H sob, 3 kleti, 3 kuhinj; zraven dva vodnjaka. Pri hiši lop sadni vrl. Na željo kupca so proda tudi bližnje zemljišče pod ugodnimi pogoji. Ako bi kdo želel, so da tudi v najem. — Več pove
Josip Kralj, posestnik in trgovec.
: po v 62(111
kupi najceneje razno sveže domače pecivo, .Miklavže', .hudobce', bonbonjere, šib<
itd. pri	v
% ■-------- --•— ^
slaščičarju V Ljubljani.
3705	^
Zahvala
iiy ■ ■miiiivu ~i» ~* f
ZAHVALA
Podpisana štejem si v svojo posebno dolžnost izrekati tem potom blag. gosp. primariju dr. Derganc-u, in blag. gosp. sekundariju dr. Polc-u svojo globoko zahvalo za ves obilni trud, izredno naklonjenost in nad vse ljubeznivo ra. vnanje za časa težke operacije v tukajšnji dež. bolnici. Istotako sem dolžna izreči svojo posebno zahvalo usmiljen-kam sestram Rafaeli in Nežiki, ki sta mi z vso požrtvovalnostjo tako ljubeznivo stregle ves čas moje dolge in težke bolezni.
Le izredni spretnosti in širokemu zdravniškemu znanju veleč. gosp. pri-marija dr. Derganc-a se imam zahvaliti, da mi je bilo o teto življenje in pa po-oolnoma utrjeno zdravje, ko sem za-pustivši bolnico, stala še pozneje skozi 8 tednov v njegovi skrbni oskrbi.
Bog povrni! V globoki hvaležnosti se Vas bom vsikdar spominjala.
Ljubljana, dne 30. listopada 1912.
Ivana Blas
875»	Rimska cesta 19.
» dobrem stanu je iz posebnih razlogov na proda) v št. Vida pri Zatičini. Hiša Je pripravna za gostilno, trgovino ali drugo obrt. Tudi zo penzijoniste jo zelo priročna, kor stoji tik farne cerkve, blizu železnice in so mesar, pek, zdrav, nik ln dr. pri rokah. Zraven spada njiva okrog 7 mernikov posevka in dva dela gozda. 3631 Naslov, pogoje iu kupno ceno pove Ant. Koporeo posestnik na Cesti, p. št. Vid p. Zatičini.
Povodom nenadomestne izgube, ki nas jo zadela s prerano smrtjo iskrenolj ubij enega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Fran Orožne
c. kr. profesorja itd.
došlo nam je toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Storimo to tem potom in naj sprejmo našo iskreno, glo-bokočutečo zahvalo, predvsem g. dež. šol. nadzornik Fr. Leveč ter gg. prof. Hubad in prof. Belar ter blagorodni g. primarij dr. Jenko za požrtvovalno pomoč, dalje slavni profesorski in učiteljski zbor, ravnatelji g. dr. Lovro Požar, g. Štritof, g. Juno-vitz in g. Šubic za časteče spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Prisrčna zahvala tudi g. županu dr. Iv. Tavčarju, podžupanu dr. Karol Trillerju, vsem gg. magistratnim uradnikom, na čelu jim g. magistr. svetnik Šešek, dalje vsem gojenkam učiteljišča in dekliškega liceja pod predsedstvom g. ravnatelja Maherja, gg. zastopnikom planinskega društva kakor tucli gg. pevcem za ginljive žalostinke.
Osobito zahvalo pa smo dolžni vsem darovalcem prelepih vencev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se nas spomnili v teh bridkih urah ter počastili v mnogobrojnem številu spomin nepozabnega pokojnika.
Ljubljana, dne 30. novembra 1912, 3756	Globoko žalujoči ostali.
10 do 12 1/2 konjskih sil, dobro ohranjen. Več pove uprava lista pod štev, 3732. (Znamka za odgovor)	3732
išče službe. Obenem je tudi dober brusač. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3753. Znamka za odgovor.

sc takoj sprejme za mizarsko obrt. — Mihael Mišmelj, miz. mojster, "NOvl Udmat št. 118.
Hitra pomoč odločuje!
Konrad Rosenbauer & Kneitschel
v Lincu na Donavi prva tovarna bencinmotornih brizgalnic v Avstriji,
katera lahko dokaže z nad štirinajst izvrstno vspelimi slučaji, da je gašenje
s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani ceniki glede vseh modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgalnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne kvalitete tvrdke Konrad Rosenbauer v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno ]n franko.
.-^Me Društva obiskuje iiMii|i|.|	brezplačno za-
stopnik tvrdke
Kdor rabi dobro in pristnobarvne barhente. ilanelo ca srajco in drago porilo, lun ene in bombažasto kanaiaae, ceijro, platno, mlet, brisačo, rjuh«, zimsko blago sa dame in gospodo, žepno robeo in drugo tkanine, nnj so obrne na krščansko tvrdko	2836
Jaroslav Marek, ročna tkalnica 45,
z mešanim blagom, zelo dobro vpeljana, na glavnem trgu v Ajdovščini, odda se s 1. januarjem 1913 v najem. Isti lokali so tudi pripravni za trgovino na debelo. — Nadaljna pojasnila daje: Alojzij Sterle, trgovec, Ajdovščina.	2651
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta llanolo, .kaianasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40m ca 16 K, prvo vrste za 20 K, fiuojše vrste za -j:, K franko po povzetju. Od ostankov so vzorci no pošiljajo. rajeo ca gospodo iz tlanelo ali oofirja 1 komad K 1 KO, 2 20, 2 60, s, in 4. Pri odjemu 6 kom. srajo jih pošljem franko. Pri naročilih zadošča navedba širino vratu. Dopisuje so slovensko,
Fran Samsa
Zagreb, Gunduličeva ulica št. 21.
3562
mešane stroke (tudi manufakturist) želi službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »trajen 3673« na upravništvo »Slovencac.
Zi podgane kron 4•-, zn raiSI kron 2 40, ujame brez nad-zorstva do 50 komadov v eni noči. Nc zapusle nobeneaa smradu In so zopet same nastavijo. Past za SCurke edina te vrste na katero se ujame na tlsoCe ščurkov v eni noCI t kron 210. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetlu Frano Humana, Dunaj, 3. Bezirk. Alolegraose 3 24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejan i se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabl. Telefon 23440. 370t o
fzbornl Češki, ki prekaša vse druge vrste premoga tu, v velikih, srednjih ali manjših kosih, se po izvanredno nizkih cenah takoj odpošilja vsaka množina vagonov. Prodajna pisarna Češkega premoga in briketov: J. Paulin, Ljub-ljana, Nova ulica 3.	3737
Zaradi gospodarjeve bolozni se proda
ki se dobro obrestuje, pod jako ugo d-nimi plačilnimi pogoji. V hiši jc gostilna ter velike prostorne kleti. (Gostilniška koncesija ostane na hiši.) Hiša je za vsako podjetje pripravna. Vprašanja na naslov: Karel Balland, Vodo-vodna ccsta 2, Ljubljana. 3689
Ustanovljeno 1. 1893,
Ustanovljeno L 1893
za takoj, iščeta dva zakonska. Ponudbe s ceuo na upravo lista.	;
Južno - italijanska vinarna in vinska veletrgovina
Tomaž Todisco
Glavna klot in pisarna: Dunaj XV, Fiinfhausg. 10. Prosta zaloga na Dunaju: ekspozitura glavnega carinskega urada, X./2, Favoritenplatz, v Berolinu kralj, carinski urad, I. Packhof. 3563
Razpoiillam orožje usahe orsfe
t\ za poskušnjo za lOdnevni ogled. jgS Puška enocevka Lankaster K 20-—, ^MJLTI dvocevka lankaster K 30-—, Ham-merless-puška K 70-—, Flobert K -JftLjS 8*—; samokres K 5-—, pištole od Sf/lSif* 2 K naprej. Popravila hitro in poceni. Ilustrovani cenik zastonj. f . DUŠEK, tovarna orožja, Opočno št. 2146. ob drž. žel. Češko. 3671
poselilo psi š!. mi JS53
Sore! 52 ponudbe vež ne sprejemalo.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
išče službe v kako večjo župnišče. Nastop lahko takoj. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod štev. 3752.
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Društveno lastno premoženj znaša iu §00 080 K. Deležnikov !e bilo koncem leta 1911 3143 z 18861 deleži, ki reprezentnieio jamstvene glavnice za 7.355J90 K.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-nia-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2516
tahaujl. 12/ffoSo!
da je praško domače mazilo za
vsako gospodinjo neobh. potrebno.
že 40 let se ie izkazalo meCllno vlaCno mazilo tako-zvono praško domaie mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rune, olajšuje vnetja In bolečine, hladi In pospešu|e zaceljenje.
Razpošilja sc vsak tiau. "fc^J 13
1 pil?lca 70 vin. Proti pred- _
plačilu ii 3-16 se pošljejo 4 pu- ^JT&^J^jVr
šlce, zu K7-— pa m pušlc pošt-
niue prosto na vsako postajo	SsSffiSLj.
ovslro-ogrslie monarhije. Vsi deli embalaže Imajo po-stavno deponovano varst-	Vvli-
veno znamko.
Glavna zaloga 5120
Načelstvo;
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani.
I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Ivan Sušntk, stolni kanonik v Ljubljani. Dr. Frnn Dolšak, zdravnik v Ljubljani.
• lani: Or. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Jožel Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Fran Papež, odvetnik v LJubljani; Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani; B. Romee, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verbic, o. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Ivan Zaje, zdravnik iu deželni odbornik v Ljubljani; dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik, drž. in dež. poslanec v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. profesor In kanonik v Ljubljani. — Člani: Anion Čadož, katnhet v Ljubljani: Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin. rač. oticijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, e. kr. raf. oflcijnl in posestnik v Ljubljani.
na prodaj v Vevčah blizu farne cerkve; pripravna za pokojnika, lega jako lepa. Več pove Anton Maček, Zadobova, p. Dev. Mar. v Polju.
lekarna »Pri črnem orlu«
Praoa, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrsko.
V Ljubljani: Dr. G. Plfcoll, )os. Clžmaf, Rlh. Sušnik.
nti novo pričeto, kjer ni do sedaj Se nobene da v najem «ii proda Miha Cestnik, Loke št. 25* pošla Trhovlj« i.	3647 &
Gostilna
enonadsfropna, tik sodnije, sobe za tujce, ledenica, veliko gospodarsko poslopje, 3 hlevi, kozolec, gozdi, njive, travniki, vinograd, okoli 36 ha površine, se pod ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila daje gospa Terezija Majcen v Mokronogu.	3679
Proda se iz proste roke lepo
tri četrt ure od Vrbskega jezera na Koroškem, z zidano lepo hišo. obokanim hlevom, proda se tudi 12 glav govede, 1 konj pa 10 prašičev, z vsem kmetijskim orodjem. Zemljišča jo blizu 30 oralov, lepo zaraščen gozd. Cena vsemu posestvu z vsemi premičninami 24.000 kron. — Pojasnila daje lastnik Gregor Lesjak pošta Rožek na Koroškem.	3584 3—1

Oblajtvcno izkušen zid. mojster jrednje sta. rojti, neomadeževane preteklosti, s 3000 prihranka st želi priženili na že obstoječo
obrt, trgovino, gostilno ali posestvo, ^fladenke, katere imajo veselje do obrti ali posestva, se prosi, da pošljejo ponudbe s polnim naslovom na upravo tega lista pod »Znafajen 3728".
Fini
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
X duha
vljudno vabi k nakupu jim-Skth botrtbsčin v svojo ma-nufakturno trgovino „Pod Vranlo" Stori trg it. I
3226
Zajamčeno pristno
Siivovko Hruševec Brinjevee Tropinovec Vinsko žganje
Iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
m. Rosner & Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Unionu.
Pozor!	Pozor!
Naznanjam slav. občinstvu, da sem
preselila gostilno
r novourejene prostore v
Kolodvorski ulici,
kjer se sprejemajo sedaj tudi abonentl. Točijo se raznovrstna najboljša vina, dobe se gorka in mri a jedila, ter so na razpolago domaČe krvave In Jetrne klobase.	o698
Za obilen obisk se priporoča
BETI OREHEK,
gostilniCarka, gostilna „Newuork".
3518
Jfadl preobilne zaloge Zimskega blaga
se prodaja pri domači tvrdki
„pri Valvasorju"
)*. Pet fa5/g
JLjubljana, $tari trg št. 4
trgovina 3 manufakturnim in pletenim blagom i. t d.
oslovski kaJalj slastne
brlpavost, katar in zasllzenls, krčnl in
s ..tremi
Koiserjeve prsne Karamele
AA notarsko povorjeuih i/pri čnval od zdravnikov jn Biigobnitcov zajumeuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.	30U9
Zavo| 20 in HO vinarjev. Ovojček 60 vinarjev
Prodajajo JIH v LJubljani lekarne: Ubald pl. Trnkoci.v, Bihard SuMiik. Pr G. Pitfcoli, Deželna lekarna, lir. Pb. And. Bohinc. Mr. Pb.Jos. Cižmar, Ant. Kane, drogergu; B. Cvunčara •gorija „Adrija". — Lekarn« na dežsll: lianiel Pire, Idrija. 3orgmann. Novomosto. C. Andrijančič. Novo Mesto, .fur Has. V ipava. Milan \Vacha. Metlika. A. lioblek, Radovljica.
igerys .
drogoriia .Adrija". — Lekarn« na dsžsll: JJamol Pire, Idrija.
- - • • 5ij. jf, , »obl karna pri S
Kranj. Fr. .Bacearcich, Postojna. Jos. Močnik, Kamnik. K.
Burdyr.h, Škotja Loko. Mr. Ph. Bohulav Lavioa, lekarnar, Tržič. Ph. Mr. K. Koželj, Jesenico. V. Arlto, trg.. Senožeče. Jos. Badolt, drogorija, Iiit^a. J. Kandušar, trg., Mengeš.
\V
dr. H. Mi
na obrazu in na rokah odstranjuje v petih minutah
tri
zajamč. neškodljiv, gotov uspeh. Skatlja za K4-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
H3S.
Trboveljski kosovnik
za 100 kg od 2*80 do 3'36 K
Trboveljski kockovec
za 100 kg od 2'64 do 3*20 K
Trboveljski orehovec
za 100 kg od 2-18 do 3'— K
Pl
Izborno kurivo, za 100 komadov od 1*60 do 1*80 K
mehka In trda bnkova drva
» polenih In razsekana dobavlja tečno
L. SCHIFFER, LJUBLJANA
Dovozna cesto, tir južne železnice, i
■HHHBBBHBUHBHBEH
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne Čevlje '.a dame. gospode In otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagro. rtih vencem, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja In spodnja krila, no^vice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3009
taubene rcele
na Dunajski cesti d LJubljani pred delaoshimi hišami in na Giinrah takoj ob mestni meii na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRBBUC, na Glincah 3?. 2127
Pozor trgovci!
Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago ln pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod
tovarniško ceno.	3529
Berite!
Pozor 1 Na obroke od 10 in 15 K naprej!
Najboljši klavir, pianino ali harmonij prvovrstnih svetovnih tvrdk: B6sendorfer, H. S e.zhamraer (najboljši klavirji sedanjosti), HSlzl & Heltzmann (neprekosljivi putent. pianini), Laub & Gioss (koncertni pianini) in Horfigel (amerik. harmoniji od 90 K naprej) z desetletno postavnooovezno garancijo kupiš ali si izposodiš najcenejše izključno le pri general, zastopiku rgoraj omenjenih najboljših dvor- f& D«a*nSIiii
: nih tvrdk Ma D iCill G RMj sodnozaprisež. strokovnjaku in uCitelju »Glasu. Mat.«, Ljublj na, Kongresni trg 15, Zvezda, nasproti nunske cerkve. Najraznovrst. izbera, vedno 30 do 40 klavirjev v zalogi. Najemnik postane lastn k klavirja, dočim je dosegla iz-posojevalnina višino kupnine. Najugodnejša zamenjava. Preigrani klavirji vedno v zalogi UglaSevanje in popravila točno in ceno.
Velikanska zaloga nalboljSIh violin, harmonik, oltar, tambnr.o, svežih stran, vseh ostalih glasbil in potrebščin ter nuzikalij.
lijvelili, najpopolnejša In naJspesotneJSi tvrdka ga avitr, Jogo.

Ženitna ponudba
Vdova, dvaintrideset let stara, primerne izobrazbe, z nad 12.000 gotovine in čez 20.000 \{ vrednega posestva na deželi z eno hčerko želi se seznaniti z dobrim in miroljubnim uradnikom, kateri bi imel pravico do pokojnine, od 30 do 45 let starosti; izključen ni vdovec brez otrok, pisma s sliko na upravništvo lisla pod »Bodočnost" 3687.	3687
Maznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem v Postojni v hiši gosp. Bajca št. 225, otvoril	3696
ter se priporočam slavnemu občinstvu mesta Postojne in okolice za mno-gobrojni obisk.
S spoštovanjem Martin Klemenčič, Postojna št. 225.
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
šivalne stroje „Sioger"
ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem, ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo.
fl. Welssflera, Dunaj II. Untere Dononstrosse 23. S
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev, ustanovljena v letu 1900. Cenik zastonj in franko. Dopisuje se v slovenskem in hrvaškem jeziku.	3342
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajene odvajalne
krogljice
(Neustefnove Ellzabetne kroglflce)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo as z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo lit ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo « . izvor premnogih bol.zni. Radi po-zapr&ie stojce oblike jih radi uživajo otroci.
*	Skatlj ca s 1$ krogljicami stane SO vin.
ovoj z 8 škatljic, torej 120 krogljlc, slane le 2 K. Če se pošlje naprej K 2'45, se pošlje franko 1 ovoj.
Cvarilnf Nui"° 5e sv'rt pred po-SVdlllO l narejanji. Zahtevajt Filipa 1 Ncusteina ,,odvajalne krogljloe" Pristne le, če no i vsaka škatlja in navodilo n:šo zako: ito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku »Sv. Leopold" in podpis „Flllp Neusteln, Apotheke*. Naše trgovBKo sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo .vrdko
, Filipe Melon lekarna
3 „pri sv. Leopoldu"
— Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar,
3459 in v več drugih lekarnah.
Udine (Chlavrls)
in
Gorica (Corso Francesco Glus.88).
Odlikovana z zlato medaljo in s Častno diplomo na največ ih razstavah tuzemstva in inozemstva.
Izgotavljn »kupne harmonične zvonova v vsaki velikosti, vsaki zaželjeni teži, številki in glasu, kakor tudi posamezne zvonove k drugim, zagotavljajo soglasje in čistoglasen razdoneči zvok.
Sestavila železne odrenlce za oporo zvonov, iz-vrfuje popolno montiranje In prevzame vsa popravila v teku enega leta na lastne stroške.
Dovoljujejo se ugodne cene in povoljni plačilni pogoji, kateri so plačljivi samo po odobrenju in v slučaju, da so zvonovi v splošno zadovoljnost izvršeni.
Izdelava tudi kipe, plakete, vence iz bronsa in vsakovrstne druge umetne izdelke.
Na ieljo In brez zaveze se razpošiljajo načrti ln obrisi, se dado nveti in pojasnila, eventualno lahko pride tehnično izobražena oseba na pogovor k naročevalcu.
Poizvedba pri	3080 52
Francesco Brolli v Gorici.
za strojno mizarstvo,
Zatheva se tehnično naobraže-na moč za samostojno vodstvo obrata. Ponudbe: V. Scagnettl, Ljubljana.	3704 3—1
Iz proste roke se proda 1 uro od Ljubljane, dobro idoč mlin na 4 teCaje, z vsem gospodarskim poslopjem, pri katerem je lep sadni vrt, in 11 oralov njiv, travnikov ter gozda.
Natančneje se poizve pri Francu HoSICu, posestniku v Sneberjah BI. 18, pošta Dcn. Iflar. o Poltn.	3703
TrziSKc novice.
Javen shod sklicuje jutri v nedeljo ju-goslov.. strok, zveza ob 11. uri v društvu sv. Jožefa. Na shodu govori drž. in deželni poslanec dr. Janez Krek. — Ob 4. uri popoldne pa bo imel g. dr. Krek predavanje za ženske.
Miklavžev večer bo prihodnji četrtek v društvu sv. Jožefa. Pričetek točno ob pol 8. uri žvečer Pokazale se bodo najprvo tri vrste različnih humorističnih skioptičnih slik in potem nastopi Miklavž s sijajnim spremstvom. Darila namenjena otrokom naj se pravočasno donesejo v društvo. Na zavitkih naj bo zapisano ime otroka, komu je dar namenjen. Vstopnina za sedeže za odrasle 40 vin., za otroke 30 vin., stojišča za odrasle 20 vin., otroci v spremstvu starišev so na stojiščih prosti vstopnine.
Posledice balkanske vojske se kažejo tudi pri nas. V predilnici so skrčili delo za en dan. Ob sobotah se ne dela, kljub temu pa plača predilnica delavcem polovico sobote. — V črevljarni Mally se je pokvaril veliki stroj, zato tudi stoji delo že cel teden. Pravijo, da se še par tednov ne bo delalo. Da ima delavstvo občutno škodo, se razume. Zato je opravičena želja vseh, cla se skoro doseže časten mir na bojnem polju.
Predavanja o balkanski vojski se ponavljajo vsak torek ob 8. uri zvečer v društvu. Prihodnji torek bo zopet običajno predavanje ob 8. uri.
Po sveiu.
Petletna iramasonska občinska uprava v Rimu. Znani jud in bivši veliki mojster framasonskih tripičnih bratov Nathan župani zdaj v Rimu pet let. Objavili so zdaj o njegovem gospodarstvu zanimivo poročilo, ki se pred vsem peča s listo izjalovljeno razstavo, ki jo je jud priredil, da slavi rop, ko so Piemontezi Rim sv. očetu ugrabili. 150 milijonov lir je morala država šteti, da je iz blata potegnila zavoženi občinski svobodomiselni upravni voz. Nathan ni čisto ničesar storil, da se stanovanjska beda v Rimu zmanjša, nič ni tudi storil, da bi bil Rim preskrbljen s cenejšimi živili, pač so pa framasoni denar zapravljali, a kaj za to, samo da psujejo katoličane in sv. očeta, pa je vse prav.
Velika dobrodelna oporoka. Na Smi-hovu je umrla te dni vdova Marija Ruper-tova. V svoji poslednji volji je darovala Vincencijevi družbi v Pragi 30.000 K, za ustanovo slepcem 10.000 K, dvema praškima otroškima bolnicama vsaki po 5000 K, dvema drugima dobrodelnima društvoma ko 4000 kron, praškemu Jezuščku 5000 K ter mestu Postoloprti za podporo siromakov 100.000 K. — Slovenci, spominjajte se v svojih oporokah »Slovenske Straže«!
Šolarska stavka na Slovaškem. Kakor poročajo listi, je v župniji Likavci pri Ru-žemberku nastala stavka šolarjev, ki ne marajo hoditi v mažarsko šolo, ampak hočejo svojo slovaško učilnico. Okrajni urad v Ružemberku je kaznoval 10 staršev stav-kujočih šolarjev, pa ni nič pomagalo. Omenjeni urad je začel nato dotične starše zapirati. — Turške razmere!
Novi svetovni rekord v zrakoplovstvu. Pri tekmovalnem letu za Gordon-Beune-tovo ceno za okrogle zrakoplove je bil poražen dosedanji svetovni rekord te vrste letal. Zmagovalec Francoz Bienaime je preletel v zrakoplovu »Picardie« iz Stuttgarta v približno 45urnem letu pot do okolice Moskve v daljavi do 2200 km. Dosedanji rekord je bil 2025 km (med Parizom in Kijevom) dosežen pred letom od Francoza Emila Duboneta. Dotlej je veljal skozi deset let rekord, dosežen istotako od Francoza La Vaulx, ki je preletel pot iz Pariza v Rusijo v daljavi 1950 km.
BRITVIJO!
Higlenlčno brljenje brez noža, broa aparata. — Treba samo namazati z milom, oprati in v h mi-
EMMMBHHMBBBH
Zakonito zavarovano.
nnt, jo lmjonie brezhibno opravljeno. Banjenje izključeno. — Nikako bolezni. Xo pečo vas, kot po britvi. — Naš izdelek „MoBBer wec" jo zaiam-cono neškodljiv, in ga, ,	stalno nadzoruje sodni
kemik ur. G. Bischoft v Borolinu. Edini oblastveno preizkušen brivski izdelek. Velika Skatlja za oa. 60 kratno rabo proti vposlatvi k 3-60 ali po povzotju (60 vin. več). Komplotna garnitura potrebščin X l'—. 3088
..MESSEK WEG"-VERTRIEB. DUNAJ
ii. schOllerhofgasse s odd. s
Slevilna zdravn. priznanja, inoo priznalnih pisora. V ino-temetvu z velikim uspehom že 3 leta uvedeno. Zavitek za posknšnio za Ckratno brijanje X v znamkah.
m modno blnpo za gospod« in gospe priporoča Izv.hiSa
Prokop Skorkovsky In sin
v Humpolcu na CeSuem.
Viard na zahtevo Tranko Zelo zmorne osno. Na ieljo dam tukaj Izgotovlti gospod, obleke.
Zobna krema
blnfoljaiia, taajs&sa cesta 19, H. stop., II. nai?str. (IMijatora fefša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje celo ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne faurze, stole iu vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13
za moške in otroke v veliki izbiri po zmejnl ceni v manufakturni trgovini
RsaiHKHnE aKKBRHHsisaai
sSa!2
zaosSallli
8731	"V*
vseh vrst po čudovito nizkih cenah, samo v modnem salonu
LjnMjana, Židovska ulica It. 3,
s sfastTOPSJSOBnra <\
■■■■BaonnBBEnnHBgai
E153 setfssiib lav^h razstavah
s prsiml darili
Samo pristne
3164 10-1
ii
rT!?AM1
CilETEPBVPpozlatili ^
hi ii—i« ■■ m i ii iiiiii nmir-ft	\ Vk *»	i
i tvm rs k is ia m*	1
uM &

-A.

t®
Vsak dan jih izdela tovarna
Vaš otrok
dobi lahko v teh dneh mal nahod, če I I se segreje in potem hitro ohladi. Ne zamudite v takem slučaju ubraniti se hujših bolezni in dajajte otroku dobro dišeče, I zdravniško priporočeno sredstvo, ki lajša kašelj
Thymomel Scillae. 61
Izdelovanjo ln glavna zaloga v
B. FRilGNER-ja lekarni
c. ln kr. dvor. dobavitelj Praga III., St. 203.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I
t steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej poSiljatvi K 2*90. 3 steklenice proti naprej poSi-jatvl 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K. Pozor oa Im« »rodilu, Izdelovatelja In Kritični znamKo. ans Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Riliard SuSnlk, dr. G. Piccoli, Jos. Cižmof.
V najem se da
za več let
z vsem gospodarskim poslopjem ležeča ob prometni deželni cesti. — Pojasnila daje Fr. Seražin, Vrabče 19, p. Št. Vid pri Vipavi.	3742 3
Konfekcijska trgovina
In	970 00
zavod za izdelovanje oblek
po meri
R. Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba,
Najnižje; stalne cene.
===== flustrovanl ceniki na razpolago! =====
Edini kontrahenti: Alessiorff, Belin & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi ln modno blago
črne barve, velike pasme, 70 cm visokega, proda Ivan Bizjak, mlinar, Moste, pošta Žirovnica,
Gorenjsko.	3744
Krepak deček iz boljše hiše sc sprejme takoj v trgovino z špccerijo in železnino v večjem mestu. — Ponudbe naj so pošiljajo in znamka za odgovor pod šifro »Krepak deček 3739" na upravo Slovenca.	3740
Božične pesmi
Zložil
jFUoizif JvTiheleič.
.'•a se v Katoliški bukvami v Ljubljani in , . skladatelju v Metliki.	3741
Od dobršna najboljše!

vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino ln poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
510	Ne zamudite zahtevati cenik.
LJUBLJANA.
Sv. Petra cesta 4. K5ANJ	KOČEVJE
Glavni trg bt. 79.	Glavni trg st. 55.
NOVOMESTO 1197	Vel. trg St. 88.
1
w
vi* fejar** ustom *
za mesarsko obrt sprejme takoj Jan Košenlna, mesar, Ljubljana, Kolodvorska nllca. 3790
■
SP U M J lil- (s5»!
Obrestuje hranilne vlotje po
4 /-»
brez vsakega odbitka Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in žalskim uil-borom ter zdravstvenim z as topom v
41/2%
komunalnih zudolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4> Y°/o
uBiodl o SospaskS aSki 2.
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice iu zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežola Kranjska.
Uradne ure za sfrarafce usaSi delaonik od jnsJ g. siva dopoldne t!, tire papoltinc.
Ste že pokusili kavo s Franckovo perl-ržjo, znamka :Perlro:P Ona ugaja tudi brez zrnate kave.
Tovarna v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Kabljanl, pri tvrdk! Kmet & Konsp., Marije Tereslje c. 8
Centrala
v Zagrebu v lastni hiši, vogal Marovske = in preradovičeve ulice. Podružnica v Trstu, Via del Lavetoio št. 1, II. nadstopje
Ta zadruga sprejemije po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Ha življenje.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti;
5450
2.	zavarovanje dote;
3.	zavarovanje življenske rente.
II. Proti Škodi po požara.
1.	Zavarovanje zgradeb (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.).
3.	Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.).
III. Zavarovanje steklenih Sip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša...........K 2,713.674,13
Od tega temeljna glavnice................K 800.000-—
Dohodek letne premije s pristojbinami..........K 1,363.040"89
IzpJačane odškodnine...................K 4,970.238-48
Sposobni mestni posrstiooalci m akoiziferii se sprejmelo pa«! ugodnima pospp.
Za paradižnike za ukisanje, zelje, karfijole in drugo zelenjavo, sadje
dobre kakovosti postanem
0SS" Zastopniki se iščejo. — Ponudbe na upravo posestva Ombla Vilj. Lerch v Gružu-Lapad, Južna Dalmacija.	3663
X Izboljšajte promet |	Okusite	K
v svoji gostilni z izvrstnim cenenim	X
H - plzenskim pivom - X .j*", "f3"?? 3
X • JT-, . , ■-,	A .... H Grandhotelu ,,Balkan"Trst, X
»J iz Geske delniške pivovarne v Geskih .	.	bj«
Budeievicah. Največja čisto slovanska U	via della Caserma m v slo- g
«5? pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. «£g	vanskem hotelu Lacroma u
y ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu,	na Gradu. K
mui Trstu, Puiju, Zadru i. t. d.	3453 g^
e. iii b
Št. 25.170.
Dne 2. januarja 1913 1. ob 10. uri dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu
(Kongresni trg) XXV. žrebanje obveznic 4 o/0 deželnega posojila vojvodine Ki%njske.
3745
M dežsilnega odbora kranjshega.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1912.
Ha najvišje govelje Sjegogega c. ia kr. Hposfo skep Veličanstva.
.„ e. ur. državna
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna Ukfm, edina v nvstrljl zakonito dovoljena, vsebuje
21.146 Mtkev v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Clavni do&ltek 9f|A zssasa -fei %J? \J> & ■
Javno sreeHasijje se vrši 19. decembra 1912. Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordcrc ZollaintstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke sc dobivajo poštnine prosto.	3337 10
Oddelek c. kr. ioleriiskeoa ravnateljstva, turist u lam »i
S! S3 S ffl SI ES E3 H
b Gospodinje!
ia ea n
BBNBEaHBBB
Pozor!
Ne kupujte presnega masla »li nadomestila zanje, dokler niste poizkusilo slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
H
if&ftfilNE
m
J5 99
II 53
ni rastlinska margarina.
fi£ se izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče t. visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
je FS, jTfc 0 I cenejši od navadnega presnega masla in za	/0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
________________99
jo resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, Ul daleč prekaSa vse
doslej hvalisano.
Izdelovanje
I
99
S S je varovano s stnlno državno
m
kontrolo in jo to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
1771
cn"Tlui „
Dobiva se povsod.
masten Širših
HflM
Poizkušnje gratis in franko.
n
SI
Združene forornice za margarino in presno masfie, Dustaj
n b n a n
P! iS! 59 18
aBHiman
==: ♦ c. kr. privil srocoh in mEnjRLnicnn oeliissmh druzsr ^
, , , ii i j s * xi .	Z Akcijski kapital: S0.000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22.00f.000 kron.	vr„}rPn. nh,i„flcli državnih naniriev.
vsen uosLovmn ironsaKcn. izaajanje cckov, noKazmc^^	M IRK?" osbedn,VSe™nhb	t
akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
m RREDITffiH PSSEm t J', "^f ^fr"	j Zavarovanje proti izjiim pri žredaniili srečh in vrefln. paplriev
za vsa Slama in stranska mesto tu- In inozemstvo. 1 MIM.	♦ Prospekte in cenike premij zaatonj in franko