4tev. 135. Trst, v sredo 15. maja 1912 IZHAJA VSAK DAN frđ ei» nedeljah Id praznikih «b 5., »k panadeljklh «k 9. zjirtrt^ res&mtčne se prodaj njo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakaruah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, C' stoj ni, Sežani, NabrežinL Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Domber^u itd. Zastarel« Ster. po 5 (10 stot.) OCI.A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 colone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 at. mM. -«sm:tnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« SO si. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka jadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-stanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo !■ tožljiv« v Trstu. Glasilo političnega* društva „Edinost" za Primorsko, J ćdmnk ji mttf NAROČNINA 7NAŠA aa selo I«ta 24 K, pol let« < S ise^ect fl K ; u «c» ročbe brez dopoelane 99 uprava r.» o-Kir* Su«lalH ms n*1NA. : kaaaoreij list« .Edinost*. • Natisnila Tiskarna „Edjoo*** ii■ sađrngm z omejenim poroštven v Trau Giorgio Gai&tti štev. 20. P»5ti»0-fcf»iilhi!?nl račun Itev. 841-652. TELFFCft *t O-5J •sms T"^ O rfr A \7 TSJ T 7 "D "D lavci gorenjih kategorij pravico zahtevati in J—'» L\ X L/DUi\. sprejemati za nadurno delo posebno odškodnino. Železniška ravnateljstva bodo delovni red takoj objavila. Baron Chiari umrl. DUNAJ 14. Nemški politik in član go- Splošna politična situacija. DUNAJ 14. Zbornca je danes imela pravi delavni dan. Sprejela je kar štiri zakonske vladne predloge brez daljše debate in sicer: o reformi kazenskopravdnega reda, o uporabi razmnoževalnih aparatov, nadalje zakonu o zasilnih Italijansko-turška vojna Italijansko delavstvo proti vojn?. MILAN 14. (Izv.) V mestu ComacchJo in bližnjih krajih (provinca Ferrara) so izbruhnili resni delavski nemiri. Delavci so že več tednov nezaposleni, ker po tovarnah Med delavstvom sposke zbornice baron Chiari je danes na- P°čiva, zaT?f voine- „ f . nagloma umrl na svojem gradu v Visokih |e vladaloj>plošno n_ezadovoljstvo In prišlo novelo k zakonu o zasilnih potih ter zakon » . . , „ , . .. . . . o varstvu in imenu „Rdečega križa-. Pri- Turah pri Triebenu na Štajerskem. Na lovu krvavih sP°Padov med ni,mi in Načela je nadalje debato o uvedbi strokovnih ga je zadela kap. ,r" referentov v izseljeniškem vprašanju, zatem Klerikalne stranke na Češkem, se je nadaljevala razprava o hišnonajem- PRAGA 14. (Izv.) Danes se je tukaj umskem aavKu. ustanovila nova, peta češka klerikalna stranka Iz Ogrske danes prihajajoče vesti so in sjcer d £ „Katoliška politična bile sprejete v parlamentarnih krogih z naj-, zveza* s£anW načeIuje kanonik drHBurian. večjim zanimanjem. Splošno sodijo, da je, , . . . .. _ , politična situacija postala zelo težavna in j Velel ndustrijec Gutmann umrl. vodilni krogi so z ozirom na pereče vpra-i DUNAJ 14. Veleindustrijec in premo-šanje brambne predloge danes kratko izjav-! garski baron David vitez pl. Gutmann, ki Ijali, da se avstrijski parlament, če stopi je posedoval obsežne premogovnike na se-brambni provizorij v ospredje, nikakor ne vernem Češkem, je danes umrl. more zadovoljili s to eventualiteto. Vsekakor se bo morala vojna uprava z ozirom na nejasnost in zamotanost sedanjega položaja v toku pogajanj glede brambne reforme zadovoljiti za letos za enkrat Še z normalnim rekrutnim kontingentom, ako se v zadnjem trenotku ne posreči spraviti celo zadevo v normalen tir. Brez ozira na avstrijski brambni odsek razprave ter bo morda v generalno debato o brambnih predlogah. Razni klubi so že zavzeli svoje stališče in Stavka na Ruskem. VARŠAVA 14. Zaradi krvoprelitij v sibirskih pralnicah zlata ob reki Leni in v znak simpatj tamošnjim rudarjem je danes pričelo v Varšavi stavkati 8000 tovarniških delavcev. Bolgarski plemenitnik Pere Tošev ubit SOLUN 14. (Izv.) Z železniške postaje nestalnost položaja pa - f^Z ., c i e KuT idsek nadaljuje svoje Gradsko ob progi Skoplje-Sojun prihajalo kratkem končal semkai vesji« <*a so naši v blizini vasi Dre-novci ne daleč od postaje ubitega bolgarskega plemenltnika in četaša Pera Toševa. danes je „Enotni češki klub" z vsemi proti; UbilaJfC^it n?PoZn,an': , < narodnosocijalnlm glasovom sklenil glaso-! Med tukajšnjimi Bolgari je ta vest na-vati v odseku za prehod v specijalno de-PraviIa g,oboko vzburjenje in sezame, bato. . Hjolmsko vprašanje. Politična situacija je sploh nejasna.! LVOV 14. (Izv.) Danes so se ponovile Ogrski ministrski predsednik Lukacs pride protiruske demonstracije poljskega dijaštva na Dunaj, da se kolikormožno defmitivno zaradi hjolmskega vprašanja. Okrog 2000 razjasni in razvozlja položaj. Ogrski poslanec dijakov in dijakinj je s tehnike priredilo de-Polonji si je postavil sedaj nalogo, da se- monstrativen sprevod po mestu. Spredaj so stavi spravno komisijo, ki naj bi odstranila nosili rdečo zastavo z napisom: „Živela uasprotstva med Lukacsem in Justhovci. Za neodvisnost Poljske!" Pred Miczkievviczevim petek je sklicana seja ogrsko-hrvatske zbor-, spomenikom je bilo veliko zborovanje, na niče z dnevnim redom: Brambne predloge. |katerem je biia sprejeta resolucija, ki po- Računajo, da pade v tej seji življa na boj proti ruskemu terorizmu in za konečna odločitev. Kaj nastane po- j neodvisnost Poljske. — Zvečer so dijaki tem, to je sedaj Še uganka. Nekateri trdijo, da • priredili demonstracije pred uredništvom ru-pride do zopetne kabinetne krize na Ogr- skega lista „Prikarpatskaja Rus" ter pobili štvom. Eden carinski uradnik je bil usmrčen. Dva delavca sta bila težko rasjena, več lahko ranjenih. Ranjen je bil tudi neki ročnik karabinijerjev. Nad mestom je glašeno obsedno stanje. Po vsej gorenji Italiji se razširja po-pro- skem, drugi pa že računajo z razpustom ogrskohrvatske zbornice. V parlamentu se je danes tudi živahno razpravljalo vprašanje, kedaj rešiti službeno pragmatiko za državne nastavljence. Zbornica ima pred binkoštnimi prazniki še samo 6 plenarnih sej in velike stranke žele, da še pred prazniki prično z razpravo tega predmeta. Zaradi tega je bil v današnjem konventu parlamentarnih senijorjev podan predlog, da se naj ne vrši prvo branje bud-getnega provizorija, temveč naj se ta takoj brez branja odk&že proračunskemu odseku, tako da bi za njim prišla službena pragmatika v razpravo. Siov. klerikalci in Rusini pa so protes.irali proti temu predlogu in tako za enkrat službena pragmatika ne pride pred binkoštmi na dnevni red, če se parlamentarnim voditeljem ne posreči prepričati slovenskih klerikalcev in Rusinov, da je njihovo postopanje neopravičeno. Ministrskega predsednika grefa Stiirgha danes ni bilo v parlament. Obolel je na očeli. V zbornici je danes popoldne globok vtis napravila vest, da je nanagloma na lovu umrl nemški parlamentarec baron Chiari. Naučni odsek. DUNAJ 14. (Izv.) Naučni odsek je imel danes sejo, na kateri je razoravlial poslanec Wastian o izpremembi § 55. državnega zakonika. VVastian je predlagal, naj odsek parlamentu predloži kona, ki bi določevala, da se morajo plače učiteijstvu na ta način regulirati, da dobivajo učitelji prejemke in dohodke 4. najnižjih razgredov državnih uradnikov. — Vladni zastopnik, dvorni svetnik Ardelt Je izjavil, da vlada celega vprašanja še ni preštudirala in da je VVastianov predlog nesprejemljiv. Konećno je takozvani Pacherjev | predlog glede 20miljonskih odkazov deželnim fondom za izboljšanje učiteljskih plač izročil finančnemu odseku v pretres. Železničarski delavci in vlada. nekaj šip. Abdul Hamidov adjutant umorjen. BUKAREST 14. (Izv.) Adjutant bivšega sultana Abdul Hamida, Tasil bej, se je naselil s svojo družino v Konstancl. Vedno je veljal kot zagrizen sovražnik mladoturkov. Zaradi tega ga je včeraj napadel neki mla-doturek in ga tako močno udaril z železnim drogom po glavi, da se je mrtev zgrudil na tla. Atentatorja so aretirali. Umor in samomor. JIČIN 14. (Izv.) Danes zvečer po gledališki predstavi je igralka Sudova iz ljubosumnosti ustrelila svojega tovariša Vrbo in nato še samo sebe. Ponarejale! denarja. NAGY-KANI3ZA 14. Že dalj časa so oblasti brezuspešno zasiedovale ponarejalce med delavstvom splošna agitacija proti tripoli-škemu podjetju. Izpuščeni italijanski ujetniki. CARIGRAD 14. Okrog 50 italijanskih ribičev, mornarjev in pilotov, ki so bili v Smirni ujeti, so jih danes izpustil na svobodo. _ Reformni srednltiolskl zavodi in naSl odnošajl. Josip Wester (Ljubljana). III. Srednje šole pri nas. Po tem splošnem pregledu sedanjega ustroja avstrijskih srednjih šol se ozrimo na „naše" srednje Šole, t. j. tiste srednješolske zavode, na katerih se poučuje deloma v slovenskem učnem jeziku — srednjih šol s popolnoma slovenskim učnim jezikom, kakor znano, nimamo — in katere pohajajo učenci slovenske narodnosti. Pri tem prihajajo v poštev vsi zavodi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ki pa se — to bodi že tu omenjeno — po uporabi učnega jezika v posameznih predmetih med seboj dokaj razlikujejo. Na Kranjskem je šest državnih in ena zasebna gimnazija ; med temi je edina zasebna (škofovska) gimnazija v St. Vidu slovenska, dečira so štiri državne (v Ljubljani I. in II., v Kranju in v Novem mestij) dvojezič ie t. j. v nižjih razredih slovenske, v višjih pa se poučujejo nekateri predmeti slovenski, drugi pa nemški. Ljubljanska gimnazija z nemškim učnim jezikom in kočevska priha|ata le toliko v poštev, da jih poseča tudi nekaj učencev slovenske narodnosti. Vse kranjske gimnazje so humanistične, edino novomeška ima še značaj „stare" realne gimnazije, ker je na njej pouk v prostoročnem risanju obvezen. Sicer pa bi se moral ta predmet po novem učnem načrtu na vseh gimnazijah obliga-zir ti. Na Štajerskem upoštevamo le tri državne zavode: gimnazijo v Mariboru, v Celju in takozvane samostojne gimnazijske razrede s slovenskim nemškim učnim jezikom v Celju, ter eno deželno gimnazijo v Ptuju. Gimnaziji v Celju in Ptuju sta docela nemški, le da je za učence slovenske narodnosti slovenščina obvezen učni predmet; mariborska gimnazija pa ima v nižjih razredih dvojezične vzporednice, slično kakor so samo- deželna) so za nas brez pomena, ker imajo neznatno Število slovenskih učencev. Realk na našem ozemiju je torej šest. Po šolskih izvestjih 1910/11 je bilo gimnazijcev na Kranjskem : 1858 + 45*) na Štajerskem : na Koroškem: na Primorskem: Skupaj 581 + 9 99 -f- 1 587 -f- 10 Hrvatskem. Varnostni organi so jim sedaj prišli na sled. — Izdelovalec orgeij Jože Erhatić in njegov sin sta na debelo fabricirala 20-vInarske novce in 20-kronske zlate in sta s pomočjo fotografa Kolumbarja v Belovarju spečavala ponarejene denarje v promet. Erhatić je po cerkvah kradel zlate krucifikse in s tem zlatom koval potem 20 krone. Pod streho njegovega stanovanja so našli dva centa ponarejenih novcev. V stanovanju je Erhatić imel stiskalnico za denar, katero je gonii motor. Policija je takoj aretirala Erhatića, njegovo ženo in njego-tako izpremembo za- ve8a sina in Še več drugih soudeležencev v - - Belovarju, Kapronci in KSrosu. Policija ceni zaplenjene faizifikate na 100.000 K. Radiotelegrafična postaja v Varn®. SOFIJA 14. Postaja za brezzični brzojav je bila danes v Vami (ob Črnem morju) otvorjena. Nezgoda pri konjskih dirkata. BRUSELJ 14. Pri današnji tekmovalni konjski dirki je gardni poročnik Terlindin tako nesrečno padel s konja, da je na (mestu obležal mrtev. DUNAJ 14. (Izv.) Železniško ministrstvo ! Besen vojak, je izdeialo za stalne delavce stavbne in j PARIZ 14. V mestu Epinalu se je na progovzdrževaine službe, nadalje za stalne. ulici spri neki prostak 44. pešpolka z ne-delavce v vozni in materialni službi delavni j katerimi civilisti. Tekom prepira je v svoji red, ki je izdelan po vzorcih delavnega reda besnostl potegnil bajonet, umoril nekega denarja, ki so se pojavili na Ogrskem in stojni celjski razredi utrakvistični, ki pa so ..........* v upravnem oziru združeni z nemško veliko z gimnazijo. Na gimnazije, oz. realno gimazijo v Gradcu se nam ni ozirat*, ker jih obiskuje le neznatno število Slovencev (do deset), za katere pa je slovenščina obvezna. Na Koroškem so tri državne nemške gimnazije: gimnazija v Celovcu, ki ima v nižjih Štirih razredih tudi realne paralelke, realna glmnazja v Beljaku in c. kr. samostanska gimnazija v St. Pavlu. In končno na Primorskem. Tu je pet zavodov, ki jih pesečajo Slovenci v večjem številu: dižavna gimnazija v Trstu, ki ima v I. in II. razredu tudi realne vzprednice z nemškim učnim jezikom ; državna gimnazija v Gorici, po učnem jeziku nemška, a ima v prvih dveh razredih slovenske paralelke humanist. gimnazije, dočim so italijanske paralelke realnega značaja ; nemška državna gimnazija v Puli, hrvaška državna gimnazija v Pazinu in občinska mala realna gimnazija v Voloskem s hrvaškim učnim jezikom. Italijanske gimnazije v Trstu, Kopru in Pazinu ter realna gimnazija v Puli so j za nas brez pomena, ker imajo le neznatno Število slovenskih, oz. hrvaških učencev. ! Vseh teh gimnazijskih zavodov na našem ozemlju je torej 19. ' Še manj slovenske so realke; edina, zdaj že državna realka v Idriji je dvojezična, dočim je državna realka v Ljubljani nemška, le da je za Slovence slovenščina obvezen za ostalo delavstvo državnih železnic. S tem delavca in ranil neki zakonski par. Razbes- predmet in da se v nižjih dveh razredih delovnim redom se uvajajo nove socijalno-: nelega vojaka |e slednjič pograbila patrulja poučuje tudi verouk za slovenske učence v politične določbe. Delavni red priznava ter ga hotela odvesti v vojašnico, toda raz- slovenskem jeziku. Državne realke v Mari-stalnim delavcem vseh kategorij 3 do 6 kačena množica ga je linčaia, tako da so < boru, Celovcu, Gorici in Trstu so vseskoz dneven dopust na leto in sicer s polno ga morali težkoranjenega prenesti v bol- j nemške. Italijanski realki v Trstu in Puli plače. Nadalje je določeno, da imajo de- nišnico. ' ter nemške v Gradcu (dve državni in ena realcev 504 + 3 8 8 __ 246 + 1 3125 -h 65 766 + 4 *) Pomeni privatiste in privatistinje, ki jih v sledečem ne vp: števam. Polom v Puli. Pula, 13. maja. Tistega znanega kamorista in prejšnjega voditelja občinskega stavbenega oddelka, Borrija, ki si je v 7 letih svojega službovanja pri občini zgradil hišo vredno 40.000 K in vrhu tega prihranil svoto 144.000 K gotovega denarja, so včeraj odvedli v zapore okrožne sodnije v Rovinju. Njegovo mesto v tukajšnjih zaporih pa ni ostalo takorekcč niti za trenotek izpraznjeno, kajti takoj po odhodu Boirija so aretirali zvestega mu slugo Ignacija Marko, zidarja pri občinskem stavbenem oddelku. Marco je bil aretiran baje radi krive izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom in sicer — Borriju v prilog. S to aretacijo je rarastlo število areti-rancev na 20. In zopet ponavljamo: to število se še pomnoži najbrže v bližnjem času. Slednjič je sodna oblast uvidela, da v taki sferi — kakor je „Edinost" večkrat na-glašala — en sam sodnik absolutno ne zadostuje ter je dodelila Še 1 preiskovalnega sodnika v osebi sodnika Tolentino z okrajne sodnije v Pazinu. Sedaj bo napredovala preiskava v hitrejem tempu, česar je le želeti toliko radi javnosti, kolikor v interesu okrivljencev samih. Javnost je namreč razburjena radi te senzacijonelne Lfere In čaka nestrpno na končni izid. No, toliko smemo reči že danes, da bo ta izid pomenjal popoln polom italijansko-Jlberalne" kamore v Puli in hud udarec za vso italijansko oligarhijo v Istri. Oni znani, povodom imenovanja vladnega komisarja kreirani svetovalni cdbor ima sicer svoje seje redno vsak četrtek. Toda o njegovem delovanju ne pišemo, prvič, ker bi bilo preobširno, in drugič, ker njegovi sklepi itak niso odločilni in mero-1 dajni za vladnega komisarja. 1 Kakor znano, so morali stavbo nove plinarne v Verudi radi slabega materijala popolnoma demolirati in sedaj so začeli z gradbo nanovo. Gradnjo vodi sedaj z Dunaja nalašč došli inženir in je upati, da bo v teku tega leta delo dogotovljeno. Posebni vlak v Prago k zletu, prirejen po Slovenski Sokolski Zvezi, bo odhajal dne 26. junija 1912 sledeče: iz Ljubljane z juž. kol. ob 3.50 pop. „ drž. , „ 3.54 „ pf Vižmarij.....4.04 „ „ Medvod.....4.13 „ „ Škofje Loke .... 4.26 „ „ Kranja......4.43 » „ Podnarta (Krope) . . 5.05 „ „ Radovljice.....5.25 „ „ Lesec......5.36 „ „ Javornika.....5.54 „ Jesenic......5.59 „ „ Celovca......8.18 zveč. „ Sv. Mihaela .... 11.55 p. n. „ Selztala......1.38 „ „ Linca......4.19 zjt. „ Budjevic . . odhod 7.45 „ v Prago . . . prihod 11.42 dop. Pogoj, da se morajo vsi udeležniki vrniti zopet s posebnim vlakom v Ljubljano, odpade, ker je c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu naknadno dovolilo, da se vsak udeleženec lahko vrne s poljubnim vlakom po isti progi tekom 30 dni, pri čemer velja dan nastopa potovanja t. j. 26. Junij za prvi dan. Vozne cene so se z ozirom na poljubni povratek nekoliko zvišale in so naslednje : H. fazr. DL razr. Ljubljana juž. kol. K 52 60 32 20 drž. kol. „ 52-60 32 60 Vi ž m ar je . . . . „ 5260 3220 Škoija Loka. . . „ 5140 3150 Kranj.....„ 50*80 31'20 Radovljica . . . „ 4960 3060 Javornik ..... 49-— 30-20 Jesenice . . . . „ 49 — 30 20 Celovec . . . . „ 46— 28*60 Sv. Mihael . . . „ 36 40 23 — Ker dobe udeležniki za potora-vanje posebej tiskane vozne listke, poživljamo bratska društva, da takoj naznanijo svoji župi vsaj približno število u deležnikov Stran II „EDINOST" št. 135. V Trstu, dne 15. maja 1912 (in sicer število udeležnikov v kroju posebej in število civilnih udeležnlkov posebej), ki bodo vstopali na medpostajah. Bratske župe pa prosimo, da vpoš!je]o omenjene podatke najkasneje do 20. maja na predsedstvo S. S. Z. Obenem opozarjamo na u z o r c e adresnih tablic, ki jih razpošlie tekom prihodnjih dni brat I. Em. Ž žka, Praga (Žlžkov-Husova ulica 35); tablica je tako prirejena, da bo za časa VI. vseslo-vanskega zleta v Pragi mogoč popolni pregled vse prtljage, in bo obenem imetnik prtljage obvarovan zamene ali celo izgube. Tablica stane samo 50 vinarjev od vsacega predanega komada pa dobi še društvo 10 vinarjev, vsled tega se priporoča, da tablice vsako društvo za svoje člane skupno naroči. Za predsedstvo S. S. Z.: Dr. I. OraSen I. r. V. B u ko v ni k I. r. starosta. tajnikov namestnik. Spor med Turčijo in Črnogoro radi Skadarskega jezera. Iz Podgorice javljajo: Po Skadarskem iezeru so parniki neke italijanske pEroplovne družbe že 17 let vozili pod črnogorsko zastavo. Pred par dnevi pa se je pojavil na Skadarskem jezeru neki parnlk pod turško zastHvo, ki naj bi oskrboval redno zvezo med Skadrom in Črnogoro. Črnogorska vlada je protestirala proti temu ter izjavila, da onemu parniku ne bo dopuščala ne vkrcavanja ne izkrcavanja. Pogajanja so se vlekla par dni. Minulo soboto pa je pristaniški poveljnik v Skadru naenkrat prepovedal vkrcanje na črnogorski, oziroma italijanski pamik, ter je izjavil, da tudi pošte ne dovoljuje izkrcati. Poročilo, o tem postopanju Turčije je provzročilo na Črnigori veliko razburjenje. 50.000 kamenčkov! Slovensko akademično društvo „Balkan" fe sklenilo, da nabere za bodečo centralno ljudsko knjižnico v Trstu 50.000 kamenčkov po 2 vinarja in sicer potom blokov. Nabrana svota bo tvorila podlago za prepo-trebno kulturno institucijo. Zato naj ne bo tržaškega Slovenca, ki ne bi daroval v ta namen vsaj 1 kamenček, ako ne več I Na delo torej vsi, ki jim leži na srcu izobrazba in kultura slovenskega tržaškega ljudstva! S prosveto k svobodi! Za slovensko akad. društvo „Balkan" Josip Kernev, Josip Požar, tč. predsednik. tč. tajnik. Domače vesti. K slučaju Ribnikar. Mi smo se glede aretacije g. Adolfa Ribnikarja v Ljubljani dosedaj omejili le na to, da smo poročali o dogodku samem. Storili smo to zato, ker jednostavno nismo mogli verovati, da se je aretacija izvršila vsled ovadbe iz krogov „Slovenske ljudske stranke". Čakali smo pojasnila, da S. L. S. ni v nikaki zvezi z ovadbo in aretacijo gv Adolfa Ribnikarja, a čakali smo zaman. Še več! „Slovenec" Litiji, gej Prunkovi v Rimu, nrtTnvvi rin c« ^AUr, „i^hi „.icfoSi podm^j^ g. županu v Biljani, rodbinama priznava, da so ovadbo vložili pristaši cjego7e stranke, da bi se s tem maščevali za ovadba, ki je bila podana proti gg. Kre-garju in Šiefetu radi dogodkov povodom volitev v kranjsko trgo7Sko in obrtno zb-Ji nico. Postavili naši in njegovi nszorl precej navzkriž, kakor so kazali ojstri napadi v ljubljanskem „Jutru" na naš list Ali tu ne gre za osebo, temveč za vrhno načelo, da mora biti vsaki stranki narodno dobro najvišji zakon. Da pa more narodu le škodovati, ako se na novo odpirajo rane, ki so jih zasekali septembrski dogodki, je samoobsebi umevno. Na) se že sodi o teh dogodkih tako ali tako, to eno Je gotovo, da bi se jih na tak način, kakor je to storila S. L. S, ne smelo osvežati. Zato je opravičeno vprašanje, ima H stranka, ki hoče na tak način in s takimi sredstvi kovati strankarski dobiček, na sebi Še kaj drugega slovenskega, nego ime ? 1! Zidarji, zapomnite sili V ponedeljek je šel k tvrdki Tureck & Bolaffio zidar Udovič, član NDO, iskat dela. Delovodja ga je sicer sprejel, toda vprašal ga je, ima U knjižico socialno - demokratične organizacije. Ko mu je pa zidar Udovič povedal, da nI organiziran pri socialnih demokratih, ampak pri NDO., mu je deiovodja rekel, da ne sme delati, če takoj ne gre organizirat se v ulico Madonina. Zidar se je seveda takoj podal, a ne v ulico Madonina, ampak v NDO, kjer je vse povedal strokovnemu tajniku Brandnerju, ki je takoj Šel na lice mesta, da se natančno informira. Ko je strokovni tajnik delovodju omenjene tvrdke naznanil, da po zakonu gre odpuščenemu delavcu plačilo do sobote, tudi če ni delal, ker se ga je odpustilo v ponedeljek in da se proti njemu (delovodi-telju) napravi kazensko ovadbo radi izsiljevanja, je omenjeni delovodja, v strahu, ponižen kakor jagnje, izjavil, da naj gre Udovič po orodje in pride na delo in da kaj takega ne napravi nikdar več, temveč bo sprejemal na delo vse zidarje, bodi, da so organizirani pri socialnih demokratih, bodi pri NDO. To dogodbico naj si zidarji dobro zapomnijo. V tehničnem zavodu pri Sv. Marku se nahajajo nekateri hujskači, ki hočejo biti narodni, a hujskajo priti novoustanovljeni skupini NDO, mesto da bi sodelovali in pomagali pri tem težavnem delu. Mi danes kličemo omenjenim škodljivcem narodne stvari, da v slučaju, da ne prenehajo stem narodu škodljivim delovanjem, nastopimo proti njim z vso ostrostjo in sicer javno, da jih bodo naŠInci poznali in se jih izogibati. Dotičnikl so opozorjeni. Upamo, da to pomore. Ženska podružnica CMD v Trstu se o priliki svojega 25-letnega slavlja zahvaljuje vsem sodelovalcem: gdč. Gregoričevi in Ponikvarjevi, predstavljalcem in prirediteljem žive slike; gospej Costaperarii, .Glasbeni Matici" in njenemu pevovodji g. K. Mahkoti; g. Rajnerju kot deklamatorju; salonskemu orkestru; spremljevalcema na klavirju g. Mirku in Waschtetu. Svojo najprisrčnejšo zahvalo pa izrekamo vsem onim blagim darovalcem, ki so pripomogli, da je mogla podružnica pokloniti ob svojem jubileju tako velik znesek osrednji družbini blagajni. Zahvaljujemo se dalje vsem onim še neimenovanim, ki so podružnici pismeno čestitali: Celjanski podružnici, 1. moški podružnici v Ljubljani, Mešani podružnici v Žalski ženski smo se v zadnje čase na naie se v medsebojne prepire ljub-1 Lenčkovi in Knezovi v Ljubl|ani. Legina slavnost v Sv. Križu pri Trstu — prepovedana. Kakor se govori po mestu, je oblast prepovedala slavnost, ki io je nameravala prirediti „Lega Nazio-prihodnjo nedeljo v Sv. Križu. Narodna delavska organizacija" stališče, da Ijanskih strank sploh ne spuščamo. Ali v j priredi dne 9. junija izlet in veliko veselico čem slučaju si pač ne moremo kaj, da ne j v Ssžani pri »Treh kronah", nakar se opo-bi tudi mi spregovorili svoje. — P/imerjati zarja bratska društva. Odbor. septembrske dogodke s slučajem Kregar-Štefe, pač ne gre. Septembrski dogodki so Shod zidarjev na Opčinah. — Pri velikanski udeležbi — gostilniška soba in bili izbruh ogorčene narodne duše za ne- veža nabitopolni — se je vršil v ponedeljek štete krivice in nasilstva, ki jih Slovenci javen shod, ki ga je sklicala krajna skupina trpimo že stoletja. Zato pa za te dogodke zidarjev NDO v „Konsumnem društvu" na ni možao delati odgovornega nikakega po- Opčinah. Shodu je predsedoval tovariš sameznika. To so v onih žalostnih dneh! H r o v a t i n, poročal pa strokovni tajnik priznali tudi pristaši S. L. S. sami, s tem,! NDO B r a n d n e r, ki je med paznim poda so vstopili v skupni narodni odbor.1 slušanjem v poldrugo uro trajajočem govoru Septembrski dogodki so provzročili, da so: temeljito pojasnil položaj zidarjev, zlasti pa v Ljubljani za hip izginili liberalci in Meri- razkrinkal hudobije socialno-demokratične kalci. Na teh dogodkih so bili udeleženi organizacije zidarjev, ki v znamenju ka-pristaši ene, kakor druge stranke. Morda je menja propagira Marxove nauke. Shcd je dr. Pegan že pozabil, da so tudi njega vzel z velikim navdušenjem na znanje od-tirali uklenjenega v zapor ? I Če se vse to kritosrčno poročilo strokovnega tajnika. Vsi pomisli, se nam šele pokaže v pravi luči navzoči so se izjavili, da pristopijo k „Na-pomen ovadbe, ki so jo pristaši S L. S. rodni delavski organizaciji", posebno so pa podali proti Adolfu Ribnikarju. Ta črn se naprosili, da se skliče v kratkem zopet ne prikazuje v nič milejši luči, ako se opra- shod in izrazili željo, da pride na shod tudi vičuje z ovadbo proti Kregarju in Štefetu drž. in dež. poslanec g. dr. Rybar. radi volitev v trgovsko in obrtno zbornico. — Strok, tajnik jim je obljubil, da spo-Kjer so prizadeti interesi stranke, se nobeni roči njihove želje gosp. državnemu po-strankl ne more in ne sme zameriti, če se slancu. poslažuje vseh sredstev, ki so ji na razpo-: Na shodu je bil izvoljen tudi sledeči lago, da obvaruje te interese. 7o je čin agitacijski odbor za Opčine: Andrej Sosič, samoobrane. V slučaju Adolfa Ribnikarja predsednik, Peter BratoŠ, blagajnik, Verč Fran, tajnik, Peter Ban in Kristijan Vldau, odbornika. Predsednik Hrovatin je nato v lepih besedah zaključil ta tako krasno vspeli pa niso prizadeti nikaki interesi S. L. S. in ta stranka tudi ne more imeti nikake — vsaj ne direktne — koristi, Če bo R b-nikar obsojen, temveč more iz tega nastati shod. le škoda za narodno celokupnost. Mi abstra-! Zabava na parniku »Cesar Fran hiramo popolnoma od osebe g. R.bnikarja Josip I." S krova najmodernejšega parnika in to tem laglje, ker je notorično, da gredo Avstro - Amerikane „Cesar Fran Josip L", s katerim je priredil avstrijski „Fiottenverein" svoje sredozemsko potovanje, poročajo radiotelegrafično v Trst, da vsak dan na parniku tiskajo in izdajajo časopis, ki prinaša izletnikom najnovejše, potom radiotelegrafa dobljene vesti. Otroški vrtec v Škednju bo do 28. t. m. zaprt radi bolezni. Ne dobite dela! Tako nam groze socijalni demokratje. S takimi grožnjami proti lastnim tovarišem se Še ponašajo krojaški socijalisti. Kdor izmed krojaških pomočnikov ne bo organiziran pri njih, ne dobi dela pri nobenem mojstru 1 To brutalno geslo so resnično izvajali že za časa stavke krojačev. Dogodilo se je tudi meni. Prišlo je par sodrugov odganjat me z dela. A ker se jim nisem hotel pokoriti, so mi grozili kakor gori povedano. Jaz pa bi vprašal socijalne demokrate: kdo jim je podelil tako oblast in dal tako pravico do teroriziranja in proganjala tistih pomočnikov, ki jim pošteno uverjenje ne dovoljuje, da bi. se učlanili pri socijaho-demokratični organizaciji?! Ne, ne bomo Velika binkoštna veselica v Postojnski jami. Na binkoštni ponedeljek se bo vršila ob 8. uri popol. v Postojnski jami velika binkoštna veselica. Po različnih velikanskih dvoranah bo igralo več godb, ki bodo nudile plesaželjnemu občinstvu obilo zabave. V jami bo uradovala c. kr. jamski pošta, katere posebnost je, da dobi vse razglednice, ki se tam oddajo, vtisnen poseben jamski poštni pečat. Tudi za telesne potrebe jamskih posestnikov bo čim najbolje preskrbljeno. Iz Trsta, z Reke, iz Ljubljane, Gorice in Krmina bono vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Postojnski bajni podzemeljski svet bo slavnostno električno razsvetljen v vsej svoji obsežnosti. Veselica se bo vršila pri vsakem vremenu; vstopnina Je znižana na 2 K za osebo. Za društvo CM: G. Mih. Bobek, zastopnik tvrdke „Singer" v Celju, izkupiček za nagrobni venec 11 K. G. Fr. Jelinek je nakazal 18 K 25 v. nabranih pri slavnosti poroke gdč. M. Kalinove z g. Aleksičem na Bregani 1. maja 1912. Mesto venca na kr- še puščali terorizirati, marveč predlagam, sto g. Murgelu je darovala ga. Gruntnarjeva da si slovenski krojaški pomočniki ustvarimo v Ribnici 10 K. Rodoljub v LJubljani je po-svojo organizacijo v okvirju „Narodne de- j siai 50 K s pripombo, da odklanja vsako lavske organizacije". Tu se bomo izobraže-; zahvalo po Časopisju. Hvala! vali, dočim se pri socijalni demokraciji ščuva i DarizAmerike. Družbi sv. Cirila delavci proti delavcu. p |jn Metoda je nakazal g. Fr. Sakser v New krojaški pomočnik. Arhitekt g. Costaperaria je bil povabljen, da se udeleži II. jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu, ki se otvori Yorku 24 K po naročilu g. Valentina Sta-licka, Ročk Springs, Wyo. Hvata iskrena 1 V spomin pok. g. prof. dr. Jos. Cerku je prejela družba že drugi „kamen", vsoto 200 K so zložili njegovi kolegi in pri|atel|i. koncem meseca ma a. Razstavi bo med;Q dr Bergman v žaIcu Je na\azaI 50 K drugim tudi načrt slovenske šole pn Sv.: nabranih na n,egov pred,ig po gospicl Mnr Jakobu, da pokaže pred vsem jugoslovanskim j ježoVnikovi ob priliki poroke ježovnik - svetom požrtvovalnost slovenskega naroda za svoje prosvetne cilje. Nekoliko skromnih misli po skromnem delu. (Po koncertu C. M. ženske podružnice.) Nekako par tednov pred novim letom je bilo, ko nas je stopilo pet, Šest skupaj, da bi uganili, kaj je ukreniti Vrdelj-skemu Sokolu po razidu tamburaškega zbora. Mesto tamburic hotelo bi se kaj drugega ; korak več. Torej salonski orkester! Prvi j Vodanik. Hvala ! Za CM obrambni sklad so se nadalje prijavili: 988. Kamen v spomin prof. dr. Josipa Cerka zložili njegovi kolegi in prijatelji, plačali 200 K: 989. Ženska podružnica v Mozirju, plačala 106 K; 990. Gospa Mira Costaperaria v Trstu; 991 do 1000. Neimenovan v Celju deset komnov; 1001. Kamen občnega zbora podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celovcu; plačali 125 K; 1002 začetki slovenske instrumentalne igre pri'do 1011 (deset kamnov), ženska podružnica nas. Zal, da je na Vrdeli tako malo virtuo- ; CMD v Trstu; 1012 do 1037, (petindvajset zov! A nam nI bilo in ni zato pri našem kamnov), obitelj Gorupova v spomin f Josipa malem znanju uganjati visokih koncertnih šal; to, kar se more narediti, se naredi z dobro voljo, veseijem in pred vsem — resno. Ne dve vaji; dvajset, trideseti In vendar človek ne more in ne sme dati več, kakor ima I Treba dobre volje, aktivne in pasivne. Vsi se zavedamo naših hib in napak in to je dobro 1 Kazen pa leži že v pre- Gorupa pl. Slavinjsekega plačala 5000 K. Revolverski napad v Pekanih, „Piccolo" — nesramen lažnik. Včerajšnji „Piccolo" je priobčil iz Dekanov strah d vito storijo o „furi/ah" nekega grehi. Čemu hoditi izza gorke domače peči rslovenskega učitelja, ki da je tebi nič meni v kritično, hladno, škodoželjno tujino? In! stre,JaI kakor bese"z revolverjem in pri __.__ ' , _ tem smrtno nevarno ranil nekeea popolnoma vendar se tudi tega rodoljubni človek ne j?JU11U" "C!<"I1U "'J11 nekega popolnoma sme strašiti tedaj, kadar gre, in četudi samo ^S^fv^eiS oodobi z goslicami v roki, na pornoč svojemu ker J P bližnjiku. Žal le, da oni bllžnjlk ne vrača vedno milo za drago. Trpljenje bi moralo roditi potrpljenje! Več ali manj smo otroci vsi 1 Domač kruh ni skoro nikoli dober! Črn in trd je v primeri z belim, mehkim, ki ga nam za drag denar režejo tujci. A začetek naj ne bo tudi konec. Nekoliko potolažiti moram svoje zveste še tako mlade in male vrdeljske „muzikante". Težko sem se odločil iti z doma. Le prošnje in smoter so me omehčale. A ni dobro, če je človek premehak, če pred časom izleti iz gnezda. Gospa Pon kvarjeva, le Čakajte, naredimo Vam še hujšo mačjo godbo, kot včeraj 1 Toda v največjem prijateljstvu I Glas vpijočega v puščavi. Puščava gledališka dvorana, a ta vpijoči glas tako šibek; treba bi ga bilo pač poslušati bolj s , , , 4 ... , , 0 . * srcem' kot z ušesi; morda bi tedaj prodrl «verjem obstre.U nekega IS-letnep. lan- zapel — italijansko pesemeo. Ker pa je navadno vse, kar piše „Piccolo" in za njim seveda tudi vse ostalo tržaško in izventržaško italijansko Časopisje, o dogodkih v naših slovenskih krajih ne samo silno pretirano, temveč večinoma tudi naravnost zlagano, smo poslali svojega posebnega poročevalca v Dekane, da se ia licu mesta prepriča, koliko je resnice na „Piccolovem" poročilu. Mislil je pač naš poročevalec, da bode vsaj cela vas pokoncu zaradi tega dogodka, a ko je prispel tjakaj, vse mirno, nihče ni niti govoril o celi stvari, dasiravno je prav v istem času, ko je prispel naš poročevalec tjakaj, orožništvo preiskovalo celo zadevo. Torej da preidemo na stvar. „Piccolo" piše, da je „maestro delia scuola elem^ntare di Villa Decani" z re- globlje ? In program I Ti vražji Glinka! Kako izborno je ilustriral v koračnici ono črno-morsko kijubovalnost, rusko brezprimerno prostranost in — dolgočasnost. Vrag ga vzemi I To ni za naša vsled okroglih po-skočnic razvajena ušesa. Sicer pa bi škarje dobro storile! A pred Glinko imam velikanski respekt! Naj bo po njegovem. In te Češke narodne 1 S svojimi „hej- j a n s k e g a petja. tiča Valentina Furlanicha, ker je dotičnik v neki gostilni v Dekanih pel italijansko. Koliko je torej resnice na tem ? V prvi vrsti konstatiramo „Piccolo vo" laž, da je streljal dekanski učitelj, ki je g. Herman Rude ž. V drugi vrsti konstatiramo, da sploh ni nihče streljal zaradi i tali- slovanskimi1* efekti 1 Čakajte, moji mladi, ko se ojačite in kaj naučite, pa bomo zagodli še kaj drugačnega. Za sedaj sem zadovoljen z Vami! Le počasi, da se kaj preveč ne polomi! Sušta pa je bila dobra. Samo malo več bi Vas bilo ireba; kakšnih trideset več! Za dom pa bo prav dobra! Morda še — preveč 1 Vse te besede veljajo vam, moji „muzikanti", ker so vas včeraj oplašili, ker se vam je začel rušiti pogum. Nič hudega ni bilo I Vajeni ste le prijaznih besed, dobrih, pogum vzbujajočih. Vsak začetek je težak. Storili pa ste kot zavedni Slovenci svojo trnjevo dolžnost, pripomogli ste C. M. podružnici k novemu kamenu, ki bi ga sicer požrl vojaški moloh 1 Tisto malce zabavljanja in neprijaznosti naj vam te zavesti ne ogreni. Tudi v tem ozlru se s Časom kaj izpremeni. Začeli ste; nadaljujte, dokler ne pridefo vrednejši in boljši! Toliko sem Vam bil napisati dolžan! E. Adamič. Celi dogodek pa se je vršil tako-le: Po celih Dekanih so znani nekateri „fantiči-, ki se prav radi postavljajo, oziramo, ki prav radi izzivajo z italijanskim petjem. Svoj Čas je celo „Edinost" priobčila dopis iz Dekanov, v katerem se je to izzi-vanie z italijanskim petjem precej ostro grajalo. Seveda so blii vsled tega dopisa dotičniki precej „užaljeni" in so samo iskali, kako bi se maščevali nad dozdevnim piscem dotičnega dopisa. Sumili pa so, da je pisec onega dopisa bil ali kdo izmed učiteljev ali pa morda tudi občinski tajnik, in iato se je tudi vsa jeza onih kričačev cbr-nila proti učiteljstvu in občinskemu tajniku. Že lanskega leta meseca januarja je bil občinski tajnik s svojo družbo napaden po noči na cesti s kamenjem. To kamenjanje se je potem ponavljalo skozi celo leto vsa do sedaj, zlasti pa se učif^lji in občinski tajnik v zadnjem času, skoraj niso smeli ganiti iz hiše ponoči, da ne bi bili sprejeti ali z italilanskim petjem ali pa s točo kamenja, tako da so bili pris Ijenl prav po- Dober tek! Imamo zdrav želodec in nas ne tišči v želodcu, nimamo veČ bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarfcer krogljice z zn. Eieakrogljice. Povemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospesujaj« prebavljanje. 6 skatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). V Trsta, dne 15. maja 1912. »EDINOST« St. 135. Stran II f sebno paziti na svojo varnost. Pripomniti (dobrih prijateljev par dni stanoval v neki pa je treba, da se jeza teh napadačev ni obračala samo proti imenovani družbi — izvzet je bil samo domači učitelj g. Rudež — temveč tudi proti vsem onim gostilnam, v katere je zahajala ta družba. Bilo je v nedeljo zvečer. Občinski taj nik, g. Fran Kosmlna, je šel v družbi s Franom Grižonom in njegovo soprogo iz gnstilne Antonije vdove Grižonove proti domu. Ko je prišla ta družba na trg, kjer je bila zbrana večja množica vaških fantov, so se čula iz te množice razna znamenja, ki so kazala, da se nekaj pripravlja. Medtem ko se je občinski tajnik poslavljal pred cerkvijo od svojih spremljevalcev, so začeli prihajati mimo tudi fantje, dva po dva. Tajnik je nato odšel proti svojemu domu — bilo je tri četrt na 11 — in ko Je zavil proti svojemu stanovanju, je začelo deževati kamenje za njim. Obrnil se |e, da vidi, kdo je napadalec, toda napadalci so takoj zbežali. Gotovo več nego celo uro prej sta se poslovila od tajnika oba učitelja gg. Rudež in Pucelj, ki službuje v Mavražu, in sta odšla k Berdonovim, kjer se ne nahaja gostilna. V to hišo sta pribežala Fran Grižon in njegova soproga, ki je hči Berdonova, katera so tudi napadli na cesti s kamenjem. Komaj so se zaprla vrata za njima, je že začelo leteti kamenje ob steno in vrata in na dvorišče. Ker kamenje ni moglo doseči nikogar, so se napadači navidezno pomirili, v resnici pa so se skrili za hišo. Gospa Grižonova ima majhne otroke, imela je odprta vrata doma in je želela iti domov pogledat. Sama se ni upala iz hiše in je naprosila gosp. Puclja, naj bi jo on spremil. Napravila sta ga. Grižonova in gospod Pucelj par korakov od hiše, pa se je zopet vsulo kamenje. G. Pucelj je nato opominjal napadače, naj mirujejo, sicer da bo streljal. Ta opomin pa je šele razdražil sršene in kamenje se je vsulo vnovič v večji meri. G. Pucelj je vzel nato revolver Iz žepa in ustrelil enkrat v zrak, da jih oplaši. To pa je Šele podžgalo zlikovce in kamenje je zopet začelo padati kakor toča. G. Pucelj, cd vseh strani ogrožen, boleč se za svoje življenje in življenje gospe Grižonove, je nato ustrelil vnovič. Na ta strel je kamenje prenehalo padati in g. Pucelj in ga. Grižonova sta zbežala nazaj v Berdonovo hišo, kjer je cela družba ostala do poltreh zjutraj, boječ se, da ne bi jo zunaj zopet napadli. Drugo jutro se je izvedelo, da Je bil baje nekdo ranjen z kroglo iz revolverja, in to je bil ravno kot najhuši razgrajač poznani Valentin Furlanič. Furlaniča so potem v ponedeljek zjutraj prepeljali z vozom v tržaško bolnišnico. Valentin Furlanič ta nedolžni „Picco-iov" angelček, se je izrazil v nedeljo, predno se je vršil ves napad, naravnost takole: „Aden Jih mora vjetM* No, in sicer pa je ta nedolžni fantič itak precej dobro znan sodišču in drugim oblastim. Tako je torej ta stvar, o kateri je „Piccolo" napravil celo nacijonalno afero, še bolj pa tista senzacij lačna tudi italijanska cunja, ki izhaja pod imenom „Corriere Adriatico" v Trstu. „Piccolo" in „Corriere" sta pač mislila, da bodeta v kratkem doživela izredno veselje, da bodo orožniki z nasajenimi bajoneti prignali v Trst onega prokletega slovenskega — po „Corrieru" hrvatskega — učitelja, ki n3j bi bil v svojem slovenskem narodnem fanatizmu streljal po ljudeh, kakor po pseh samo zato, češ ker so peli italijanski, toda stvar se je obrnila nekoliko drugače. Furlanič je pač eden onih razgrajačev, ki so ogroževali že celo leto po Dekanih ljudi, katere so smatrali za dopisnike „Edinosti", kjer je bilo grajano njihovo italijanaštvo, in sodišče bo že poskrbelo za to, da bodo Dekani vsaj za nekaj časa prosti te nadlege. Tržaška mala kronika. Trst, 14. maja. Napad na žensko. V noči od ponedeljka na torek je 27-letna Josipina Antonič, ki služi pri neki družini v Barkovljah, ko se je vrčala iz Prošeka, kamor je bila šla obiskat svoje stsriše, biia napadena od nekega neznanega moškega, ki jo je hotel posiliti. Vn< 1 se je med njo ia moškim boj, pri katerem je dobila Antoničeva nekaj ran, ki pa niso težke. Voz ukradel. Aretiran je bil 53-letni težak Alojzij Rucker, ki je ukradel ročni voziček, ki je bil last hotela de la Ville. Radi javnega nasilstva. 23-letnl zidar Ivan Samsa se je včeraj na Javnem trgu obnašal tako, da je vzbujal javno pohujšanje. Redarju, ki ga Je pozval na red, se je Samsa uprl. Vrgel se je dvakrat na tla ter se na vse možne načine upiral redarju. Šele ko sta prišla redarju še dva druga na pomoč, je bilo mogoče nasilneža ukrotiti. Micka Kovačeva____ 27-letni Gregor Kernu iz Mura pri Splitu je bil včeraj aretiran, ker je sredi aprila v družbi dveh gostilni v Rižanu, dobro jedel in pil, napravil za 26 kron krede, potem pa izginil. Misterijozna ranitev. 72-letna Marija vdova Paker iz Mengša, stanujoča v ulici Madonnina Št. 16, ima čez dan v varstvu 14-mesečnega otroka 28-Ietnega delavca Felfce Fachin, iz Motovuna stanujočega v ulici Madonnina št. 17, ki že dlje časa živi skupaj z neko žensko, ki je zaposlena v nekem skladišču. Včeraj pa je med Fachinom in Pakerfevo nastal nek prepir, tekom katerega je Fachin ranil Pakerjevo na glavi. Ko je bil Fachin aretiran, pa je izjavil, da se Je sama ranila. Koledar in vreme. — Danes: Zofija, muč., Jaromira. — Jutri: Kristov vnebohod, Ivan Nepomuk. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 4- 22-4 C°. — Vreme včeraj: Toplo. Vremenska napoved za Primorsko: Temperatura neizpremenjena. — Lokalni vetrovi. Društvene vesti. Velika veselica v Barkovljah, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m., obeta nuditi res obilo užitka in zabave, za kar nam jamči vsestransko prizadevanje vseh treh druŠtev-prirediteljev in še drugih sodelujočih oseb. Program je jako obsežen in v resnici velezanimiv. Razun lepfh pevskih točk „Adrije" bo izvajala g.ca Janova par solospevov; krasni baritonski solo-spevi izvrstnega baritonista; igra, katero bodo izvajali samo priznano dobri igralci tržaškega slovenskega gledališča, je res velezabavna. Če povemo še, da se veselica vrši v res dobrodelen namen, namreč za podporni sklad osiroteli domači deci, fe upati velike udeležbe zlasti pa od strani domačih Barkovljarov iz spodnjih in zgornjih Barkovelj; dolžnost do svoje dece jih veže, da se v na■ obilnejšem številu udeleže te veselice v tako blag namen. Spored se objavi pravočasno. — Barkovljanskl rodoljubi! Prispevajte z darovi za srečolov v obilnejši meri nego dosedaj! Vse darove za srečolov in tudi eventuelne denarne zneske sprejema ga Rafaela Krošelj v „Narodnem domu" v Barkovljah. Učiteljsko društvo za Trst !n okolico" javlja, da danes v sredo odpade nameravani sestanek izobraževalnega odseka. Pevski zbor „Glasbene Matice" ima danes zvečer pevsko vajo za mešan zbor. j Ob tej priliki se natančno pogovorimo o j nameravanem skupnem izletu, zato prosim, da pridete polnoštevilno. Pevovodfa. Akad. fer. društvo „Balkan". Danes odborova seja. Ob 8. sestanek. Važnost stvari zahteva polnoštevilno udeležbo. Pevsko društvo „Trst". Danes cb 8. zvečer točno tamburaška vaja. Telovadno društvo Sokol v Trstu. Opozarjajoč brate, ki hočejo v letošnjem letu nastopati v kroju, na sklep, da se smejo udeleževati javnih nastopov v kroju le oni bratje, ki so izvežbani v redovnih vajah, naznanjamo, da se vrše vsako sredo od 8. do pol 9. zvečer redovne vaje za telovadce in netelo-telovadce. Pridite v obitem številu 1 Za vaditeljski zbor: A m b r o ž i č, načelnik, j Vaditeljski zbor „Tržaške sckolske župe" ima svojo redno sejo v nedeljo, dne 19. t. m. ob 8'30 dopoldne v telovadnici „Sokola" v Trstu. Dnevni red: Župni zlet. Prinesti Je telovadno obleko seboj. Zaradi važnosti seje, ker se bodo predelale ponovno vse skupne vaje, naj se je udeležijo vsi vaditelji In voditeljice. Načelnik. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi 9. junija dirko za društveno prvenstvo. Kolesarji se morejo priglasiti ob torkih pri odboru v kavarni Minerva. Vpisnina 3 K za člane. Isto društvo piredl vseslovansko dirko 1. septembra in praznuje obenem svojo 5-letnico na Opčlnah. Dne 23. junija priredi pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu izlet v Rodik, v ono čedno vas ob vznožju Artvlž, ki je vsak čas odločno na naši strani. Ne samo sveži gorski zrak, veselica se priredi v gozdu, ampak tudi zelena trava in lepo cvetje mora nas privabiti iz zadulih sob tržaškega mesta. Omenimo že sedaj, da bo prav dobro preskrbljeno za želodec in kratek čas. Odhod iz Trsta oziroma Sv. Ane s prvim popoldanskim vlakom. Na svidenje torej v zelenem gozdu I 83 a r. del. organizacija. — Danes ob 8. zvečer seja centralnega odbora. Odborniki so naprošeni, da se seje gotovo udeleže. — Krajna skupina zidarjev „N. D. O." sklicuje za danes ob 6*30 zvečer društven shod v društvenih prostorih N. D. O. ulica Sv. Frančiška št. 2. — Zidarji vsi na shod I — Krajna skupina zidarjev „N. D. O." sklicuje za jutri ob 6. zvečer javen shod v „Konsumnem društvu" v Barkovljah. Mineralne Vode Prcbl3U Znamenita, starodavna natronska kiselica ■ vuiau, zej0 0kUBnaj neprekosljite čistosti in z veliko količino ogljenčere kisline. Kiselica Prebi«)!! alkatona mineralna voda, zdravi motenje pre- 1 bavljanja in prehrane, katar, žolčne bolezni in bolezni na mehurju in ledvicah. Prcbltfivsltl vrelec bogat na ogljenčevi in natronovi kislini, radi svo-r i vi/iavoni c cv g^egetajočega okusa posebno pripraven za mešanje z vinom, s sadovnjakom in tvori zelo osvežujočo pijačo. Zastop in glavna zalega: Herman Tonitz, Trst, via Molin piccolo štev. 10. Čevlji za birman.ee in botre barvani in črai najraznovrstnejših krojev in kož, ličnega dela, Iz najboljšega blaga, ter trpežni čevlji za delo se doba v prodajalnah Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici v TRSTU, Yia Barrlera vecchla 38 in Via del KettorI 1, v GOBICI, na Starem trgu 1, — V SPLITU, ul. Star. sada 314. V zalogah vedno sveže blago. Alla citta di Trieste! s?r- |*eciiik Via Giosufc Cardizeci št 40 (ex via Torrente). Ob priliki birme !! velikanski dohodi !! izgotovljenih oblek za dečke. Obleke za odrasle vsake vrste in cene. Zaloga Inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Via Giosuč Carducc! št. 40 (ex via Torrente), £rsl, via S. Caierina ste v. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni : 11 l/« — 1- -- coplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Ngvb tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulioa Coroneo 39 - Trst Popoln Je; ■a Sherlock Holmesouih & i I. zvezek K 1*80 detefitiusKlh povesti (Spisal Conan Doyle) Vsebina: Škandal na češkem * Liga rdečslascev . Slučaj istovetnosti * Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley * Petero pomarančnih peček * Moi z zavito ustnico. I. zvezek K 1-80 I Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri 1$. pL Klelnmayr]u & Fed. BaiMa u LJublJanL Dobroznsna tvrdka manufakturnega blaga Trst, ul. Nuova 36-38 MnHo Be 8enožet Pr» Prošeku 12000 Q mt-rrUUd tik velike ceste KoSata St. 1, Prosek. Pojasnila d*ja Jernej 10S0 Šivalni della Mura St 5. stroj za čevljarje „Minerva" in stroj za Šivati se proda. Nizka cena. Via 1053 Proda se mala vila v bližini Gorice. — K vili sps ia 8 njiv zemlje, park, travnik, vin' gradi, klet in pri-tikline. Vfe zemljišče e obzidano in obdano s tekočo vedo Naslov za pojasnila : Foadaaaenta Frefetura '2631, Manesta Vecezia. 1002 Krasni In neopasnl umetnini ognji In kresi. Za vbj megoče svečanosti se dobivajo v posameznih komadih kakjr tudi v raznih zbirkah ki obstoje iz raznih ognjenih »lik. raket, b^ngaNblh ognjev, ildtolt«*, topičev itd. pri prvi sisački pirotehnični trgovini I. STJEPUŠIN — SiSEK Ilustrovane cenike na zahtevo brezplačno. , 1. 2> ji n usti Nova slovenska trgovina ■zgotovljenih oblek domaČega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. O priliki birme!! sednik društva F. Batiel, Stolna ulica 4. Na Udovič Fran, Schraidt Hinko, Ćernigoi Fran, prijave brez vlog se ne bo oziralo. Vloga k Negode Anton, Macarol Peter, Gombač vsaki dirki za društvenike 1 krono, za ne- Iran, Gulič Maks, Volk in Udovič Avgust člane 2 kroni. Zaključek prijav 1 uro pred po 1 K, Černic Ivan, Marc Ivan po 60 st., dirkami. Ob 8 url zvečer se bo vršilo žre- Kralj Ivan 70 st., Andarlič Fran|o 50 st., 7. m banje za nov velik šiv. stroj na stojalu. Srečka stane 20 vin. Učiteljsko društvo za sežanski okraj vabi na občni zbor dne 23. ma]a t. 1. ob 10 30 popoludne. Dnevni red : predsednikov nfcgovor zapisnik zadnjih zborov, letno poročilo tajnika in blagajnika, naš položaj In nastop, poroča tov. Vendramin, predlogi volitev novega odbora In Zavezinih delegatov. Bralno in pev. društvo v Brjah pri Rihenberku priredi dne 19. maja t. 1. plesno veselico na zagrajenem dvorišču g. Ignacija Ćebrona pri Martinih. Podružnica CMD v Rihemberku priredi na nedeljo dne 7. Julija svojo letno veselico. Natančni spored objavimo pravočasno. Prosimo druga društva v bližini, naj tega dne — z ozirom na blag namen CMD — ne prirejajo veselic, pač pa naj prihitevčim večjem številu v Rihcnberk! Tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt v Tržiču. V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil dne 20. t. m. tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt. Vinogradniki, oziroma njih sinovi, ki se hočejo udeležiti tega tečaja, naj se zglase dne 20. t. m. ob 9 url dopoldne pri omenjenem nasadu v Tržiču. Zrelostni izpiti na goriških srednjih jšolah se bodo polagali od 5. do 15. julija; In sicer: od 5. do 8. na državni realki pod nadzorstvom prof. J. Hecdrjrcha, od 8. do 15. na državni gimnaziji, nadzoruje dr. R Kauer. Izpite usposobljenosti za ljudske Sole so napravili pred določeno komisijo1 sledeče gospice in gospodje. Evgenija Be-1 nigar, Karolina Cigoj, Angela Čendem, Ivan j Franke, Albert Hren, Elza Ličar, Marija: Merhar, Eva Mlekuš, Avp'ista Podgornik, s Albert Rajer, Aleksander Šfiifgoj, Karolina Srebrnič, Marija Srebrnič In kapucinski pater Humbert Marol, vsi za slovenske ljudske šole. Za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom so dovršile izpit z dobrim uspehom gospice Kvirina Cetla, Marija Chinchelia, Mercedes Chinchelia in gospodje Avgust Faini, Konrad Delfabro in Alfred Zumin. — Za nemške ljudske šole: gospica Vilhelmina Pigler (z odliko). — Za nemške in slovenske: gca. Leopolda Koss, Henrik Medič, Josipina Osterc, Amalija Sorć. — Za francoski učni Jezik: gca. Marija Bech, Ivana Dansos, Nora ObermuHer (z odliko), Karu-lina Ščip, Marija Vetak, Margerita Tromer (z odliko). — Za angleščino: gce. Vilhelmina Jelene, Marija Bielovickiin Fiora Zaje, vse tri z odliko. Detomor in samomor. V stranišču korminske postaje so našli mrtvo dete. De-tomorilstva osumljena je 22 letna Ceziro Bu-ratti, ki so jo zaprli in jo poslali v videm-ske zapore. — Poleg korminske postaje je finanč. stražnik zapazil na tiru ležeče, grozno razmesarjeno truplo, par metrov od tega ločene noge in še dalje odtrgano glavo. Komisija je dognala, da gre za samomor in včeraj se je doznalo, da je samomorilec 70 letni kmet Jakob Calderini iz Čedada. Macarol Peter, Valič Matija in Bernetič Ivan po 40 st.; skupaj 37 K 60 st. Vsem darovalcem: srčna hvala! Z materinim mlekom prehranjeni otroci trpe zelo redko na oškodovanju ali motenju prebavilnih organov. Kako je pa z obžalovanja ^vrednimi otroci, ki pijejo iz steklenice? Če se ti ne hranijo s „Kufeke" trpe vedno na motenju prebavljanja. — „Kufeke" je najboljše sredstvo proti bljuvanju, driski, črevesnemu katarju i dr. bombaževine, slik in dežnikov. Via Stadion Str. 19, I. nadstropje, Ivan £43 ^ Prodaja Velik izbor zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Zlate verižice, ovratni okraski, obeaki, uhani, prstani, zapestnice itd. itd. Solidna postrežba. Vse po absolutno konkurenčnih cenah pri BOGOMIL FINO ^ « iaa Vlncenzo Bellial 13 (nasproti c?rkve ov. av. Antona) TRST za ■ j i. >,< • ' 1''' Pozor! ^ ZA BIH M O! \ * Pozor! Vsak Slovenec, ki je birmanski boter, naj pride obiskat slovensko trgovino Alojzija Povba, urarja ip zlatarja, Trst (Pri sv. Jakobu) Ulica del Rivo Štev. 26 (Pri sv. Jakobu) kjer dobite vsakovrstna darila zlata En srebrna po zelo nizkih cenah. K 1 n n. > I^^T^flBVJdi^MJl^MMMKg J«. MJ—L fcA'AA^I Trst - Corso 3 7 danes 15. t. m. na Corsu št. 37 r \ \ ^ KH>\ \ % J i 9, * /a /y ////// >cy J: s;:A* > nasproti kavarne „M* COHSO se je odprla nova.