D o p i s i. Iz postojnskega Okraja. (Odbita prošnja.) — Pri zadnjej konferenciji, ki jo je obhajalo učiteljstvo našega šol. okraja letos julija mesoca, sklenilo se je mej drugim tudi, prositi na višjem mestu za »draginjsko doklado« (Karstzulage) — učiteljem, službujočim v sod. okrajih: II. Bistrica, Postojna in Senožeče. Prošnja prišla je v letošnej sezoni res pred visoki naš deželni zbor, — a preslavni ta zbor je ni uslišal. Iz kakšnih razlogov se je ta peticija dejala »ad acta« — nam ni znano; a opravičena je bila zbog istinito zelo dragih razmer, v kojih je vzlasti v nekaterih okrajih omenjenih okrajev (n. pr. Senožeče, Postojna, Št. Peter, Trnovo) živeti učiteljem, ki tu, glede ravno na te okolnosti, nič bolje dotirani n i s o nego g. kolegje drugje po Kranjskem. V zimskem času stane naktip drv dokaj novcev — in zima je po Krasu dolgo-trajna in silovita vsled hude burje, ki tii razsaja, — po leti pa — vsaj v večjih krajih, kakor v Postojni, Senožečah, Bistrici — podražujejo uže itak drago živenje še posebej tujci, ki pridejo na »zrak« ter kojih prihaja leto za letom več. Kot vzgled draginje, ki zavlada po Notranjskem, naj navedem le nekaj dat iz kraja, kjer bivam in službujem sam. Tti stane kilo mesa 54 ki\, liter vina — najcenejega — 40 kr., večerja — nič posebnega!—stane najmanj 30 kr., itd. itd. Kaj pa še-le drva po zimi! Ta so faktor! Peč pri nas je moloh, ki ti požre po zimi skoraj da tretjino odmerjene ti plače. Star seženj drv — s cepljenjem vred — stane te J 4 gld. Kuriti pa je tii treba — povprečno vsaj — od 15. oktobra do maja iheseca. Zdaj pa izračuni, dragi čitatelj, koliko potem ostane borii-učitelju še za obleko in druge potrebe: telesne in duševne, — čeravno ima »visoko« plačo letnih pet sto forintov. —  Po tem takem torej ni bila predrznost, da so naši učitelji si usojali, ponižno poprositi za malo priboljška; vsaj za drva so mislili kaj dobiti. A oni so mislili, deželni zbor pa je obrnill Sladka njih nada je splavala po Pivki. (V 8. seji 15. oktobra je deželni zbor odstopil to peticijo dež. šol. svetu s priporočilom; tedaj tolažba še ostane. Ured.) Iz Železnikov, 19. novembra. (Godovanje presvitle cesarico Elizabete. Šolsko.) Današnji god presvitle cesarice Elizabete smo tukaj po večletni navadi tudi letos prav lepo praznovali. Ob 3/47 se je mladini šola odperla, sprednja stran učne dvorane je bila lepo ozališana s sliko presvitle cesavice, ter z dvema cesarskima, dvema narodnima in dvema belgijskima zastavama. Ker je bilo še precej tamno, se je pred cesaričino podobo prižgalo šestero sveč. Ob 7. uri je šla mladina paroma v cerkev k sv. maši; po taisti pa se povernila nazaj v šolo, kjer smo najpred zapeli pervi in zadnji odstavek avstrijsko-cesarske liimne; potem smo s primerno molitevjo prosili presvitli cesarici od Boga še mnogo mnogo srečnih, zdravih, veselih in zadovoljnih let, po smerti pa venec večne slave v nebesih. Poslednjič je bila vsa mladina obdarovana z lepo slikanimi pisnimi sešitki in odpuščena bila na dom. Novo šolsko leto smo pričeli po tukajšni navadi 2. novembra. Vpisanih je dozdaj 141 otrok v vsakdanjo šolo, pa še vedno pride kateri zunanji s prošnjo: »Prosim, zapišite me!« Da toliko število mladine daje enemu samemu učitelju dosti truda, naj bolj ve taki, kdor skuša. Pa, — kaj se hoče; »brez triida ni kruha«; v mnogoštevilni šoli pa tudi vspeha ne. Letos smo vpeljali tu novo: »Drugo berilo in slovnica za Jjudske šole«. Ker je pri nas revščina med ljudstvom zelo velika, »Berilo« pa po 35 soldov tudi dovolj drago, ni se čuditi, da je še mnogo otrok brez bukev. Vojak pa brez orožja, in mladina brez učne priprave, je zelo jedno in isto. Uk ročnih del pri deklicah se je lansko leto tako dobro sponesel, in obrodil toliko lepega vspeha in hvalevrednega sadu, da smo konec leta prepozno si bili domislili, da bi bili napravili javno razstavo zgotovljenih ročnih izdelkov. To bomo poskusili konec tekočega šolskega leta, ako Bog da, da ga srečno doživimo. Eavno te dni smo prejeli od tukajšnega rojaka gosp. Jakob T a 1 e r-ja, tergovca v Trstu, devet kilogramov spredenega bombaža na korist obertniške naše šole. Sam Bog naj miloserčnemu gospodu poplača ta znameniti dar z časnim in večnim blagrom; naši šoli pa naj blagovoli nakloniti še mnogo takili radodarnih prijateljev in dobrotnikov. Jos. Levičnik. Iz Istre, 20. nov. (Šolstvo.) Dne 20. oktobra sklicalo je predsedništvo »slov. učit. društva za koperski okraj« slovensko učiteljstvo tega okraja k posvetovanju o kandidatih, ki so se volili pri okrajni učit. konferenciji dne 27. okt.t. 1. v razna zastopstva. Se sklepom učit. shoda strinjali so se tudi čč. gg. slovenski profesorji na izobraževališči v Kopru. Udeležilo se je onega dne okrajne učit. konference v Kopru okoli 60 učiteljev in učiteljic. Gosp. nadzornik Klančnik odpre sejo ob 9. uri zjutraj s primernim nagovorom, na kar se preide koj k volitvam : Uoiteljstvo je izvolilo v okrajno zastopstvo z 23 glasovi proti 13, koje je g. B u n c v popolni zložnosti od vseh slov. učiteljev in čč. gg. slovenskih profesorjev dobil, g. ITrbanič-a, učitelja na vadnici v Kopru. V prihodnjo deželno učit. konferenco sta izvoljena g. B u n c in g. C o n t e n t o. V komisijo za okrajno učiteljsko biblioteko pridejo: g. prof. pl. Kleinmayr, g. prof. Špinčič, g. prof. Benatti; gg. učitelji: Bunc, Fabreto in Dandruzzi. Pred to volitvijo predlaga g. V e r t o v e c, da bi se ustanovila filijala okrajne učit. knjižnice v Dolini. Predlog se sprejme ter odpošlje na više mesto. Dalje so bili voljeni v stalni odbor za prihodnjo učit. konfercnco: Bunc, Vertovec, Jug, Dandruzzi in g. prof. Benatti. Na čelu temu odboru je g. okrajni nadzornik. Kedo je še kedaj slišal, da bi v tem okraji drug Slovan, razen č. g. dekana dolinskega, kaj pri učiteljstvu imel govoriti. In glejte, zdaj je v raznih zastopstvih 5, reci pet Slovanov. In tudi v okrajno zastopstvo bili bi kmalu zmagali, kajti Italijani so bili v začetku zelo nejedini in še-le pri ožji volitvi mej gg. Buncem in Urbanid-em je zadnji zmagal. No, za zdaj pa smemo biti na rezultat ponosni, osebito, ako pomislimo, da je tii 3/4 Italijanov več nego Slovanov. Popoludne se je konferenca razdelila v dva oddelka: jednega slovenskega iu jednega italijanskega, na čelu se svojiina nadzornikoma. V slov. oddelku je rcferiral g, Iiunc, »kako bi učitelj pospešil hojo v šolo« in g. Vertovec »o vsestranskem obdelovanji bralnega sestavka«. Po svoji razpravi stavi g. Bunc resolucije: 1. Učitelj naj otroke za šolo navdušuje; 2. naj si pridobiva zaupanje pri ljudstvu in duhovščini, in 3. naj deluje pri krajnih šolskih svetovalcili na to, da spolnujejo svojo dolžnost. Eesolucije so bile sprejete. Gosp. Vertovec je dokazal v svojem referatu, da ne samo za pisavo, nego tudi v branji je potreba v ljudski šoli, osebito pri začetnikih „1" kot tacegn iil polfilasiieffii ,,e". In ko je omenjeni gosp. resoluciji stavil, da se to tudi dejansko uvede, sprejeli so ji ne samo vsi slov. učitelji, nego tudi nekateri čč. gg. profesorji. Slednjič stavi g. prof. pl. K1 e i n m a y r resolucijo, naj se na podlagi g. Vertovčevega referata jedna bralna metoda za vse slovenske in hervatske ljudske šole v koperskem okraji uvede. Kesolucija je bila jednoglasno sprejeta. Še-le ob 5. uri zvečer bilo je zborovanje s trikratnim »živijo« na Njih Veličanstvo skleneno. 0 priliki učiteljskega shoda t. j. 20. okt. imel je tudi odbor »slov. učit. društva za koperski okraj« svojo sejo. Na dnevnem redu je bilo: 1. Določitev kraja in časa prihodnjega zborovanja. 2. Posvotovanje o refeiatih za prihodnje zborovanje. 3. Posvetovanje o nakupu in kakovosti društvenega pečata. 4. Poterditev novih udov, ki so k društvu pristopili. 5. Nasveti posameznih gg. odbornikov. Na predlog g. Praprotnika se perva točka odloži na 27. okt., o kateri naj se vsi učitelji o priliki okrajne učiteljske konference v Kopru dogovore, kar se pa zaradi časa ni moglo storiti. Kot referenti za prihodnje zborovanje, katero se pa radi kratkih in neprijetnih dni po zirai utegne do maja, glavue skupščine, zavleči; oglasila sta se do sedaj g. K r a p š o šol. vertih in g. V e r t o v e c o pervi decenalni dokladi, katera isterske učitelje tlači. Gosp. B u n c meni, da bi bilo dobio, da Se pogovori društvo pri prihodnji konferenci, 27. oktobra, tudi z italijanskimi in hervatskimi učitelji, kar je tudi izostalo radi časa. To pride še enkrat v pretres. G. Bunc omeni tudi neredncga in pomanjkljivega oboinskega plačevanja za šolske potrebščine in stanovanja. Malo je, pravi on, a še to se neredno, včasili celo nič ne plačuje. Gosp. Praprotnik predlaga, da bi se v tem po okr. šol. svetu dala prošnja na dež. šolski svet, da zaukaže kraj. šol. svetom, da učitelji svoje odškodnine pošteno dobe. Predlog je bil sprejet; tudi to se bode natančneje pri prihodnjem zborovanji pretresovalo in dotično ukrenilo. Glede društvenega pečata naroči se g. B u n c u kot blagajniku, da preskerbi pečat z napisom: »Slovensko učiteljsko društvo za koperski okraj«. Novi udje k društvu pristopivši so se sprejeli. Veleslavni c. kr. deželni šolski svet je društveno prošnjo, vloženo 15. avg. t. 1,, da blagovoli vplivati, naj se prihodnjič v šolske knjige veči in razločnejši tisek vpelje, z odlokom 27. oktobra tega leta štev. 1078 J. S., ugodno rešil. Dne 19. t. tn. je praznovala šolska mladina v Dolini god presvitle cesarice s tem, da je imela zjutraj ob 8. uri sv. mašo in ves dan prosto. — Brati in slišati je, da snujejo gg. goriški kolegi društvo so sedežem v Gorici. Vsak zaveden učitelj bode tako početje pozdravljal ter voščil najplodonosnejši vspeb. V zadevi petletnic kranjskih učiteljev je došel »Tov.« naslednji dopis, katerega tukaj priobčimo, naj si ga vsak po svoje tolmači: §. 43. deželne šolske postave od 9. marca 1879 ovrže vse paragrafe stare dež. šol. postave od 29. aprila 1873, kateri so s paragrafi nove, prvo imenovane postave v nasprotji. Vnasprotji so si paragiafi, ki določujejo učit. plače. Po §. 22. postave od 29. aprila 1873 je bila za vse kranjske učitelje (izvzemši samo Ijubljanske) postavna plača le 400 gld., in nihče ni imel v postavi vtemcljene pravice več zahtevati. Po novi postavi (od 9. marca 1879) je pa postavno naj nižja plača (§. 38. in 39.): za 7% vsega kranjskega učiteljstva . . . 600 gld. „ 31% » » ., ¦ • • 50° » „ 31% „ „ 450 „ „ 31% „ „ „ ... 400 „ Ta paragrafa ovržeta §. 22. prejšnje postave. Po postavnih najnižjih plačali ravnajo se pa tudi petletnice, ki znašujo 10% od prvih, torej od 600 gld. 60 gld., od 500 gld. 50 gld. in od 450 gld. 45 gld. Ako se torej 7% kranjskega učiteljstva kvinkvenije na 60 gld., 31% ua 50 gld. in 31% na 45 gld. povišajo, ravna se samo v smislu postave od 9. marca 1879 in 29. aprila 1873. I. L.