' ' ' IM« PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ;.A „ Abb. postale I gruppo - I .Pii ji 40 llF Leto XIX. Št. 246 (5621) TRST, četrtek 17. oktobra 1963 PO ENEM TEDNU KATASTROFALNE NESREČE Začetek normalizacije v uničenem Longanimi Hrib Toc pod nadzorstvom štirih skupin Prvo deževje bi utegnilo sprožiti nov plaz - Še skoraj tisoč trupel pod ruševinami - Izredni vladni komisar za koordinacijo vse dejavnosti na področju - Aretiran tehnik, ki je izmaknil dokumente o jezu BELLUNO, 16. — S 25 trupli, ki so jih odkopali nocoj, je »Kupno število najdenih trupel narastlo na 1668, od katerih so Jih našli gasilci 1032, vojaki pa 623. število se nanaša samo na oocini Longarine in Castellavazzo in na njihove naselke; izvze- a so trupla, ki so jih našli v občinah Erto in Casso, ki sta v videmski pokrajini. To število, ki ga je objavilo vojaško povelj- tvo pa se ne sklada s številom ki ga je uradno objavila belska prefektura. Ta je namreč sporočila, da so našli 1292 tru-Pel. Od teh so jih 1189 prepeljali na skupno pokopališče v For-togni in jih sproti pokopavajo. Po mnenju prefekture je pod------------------- ruševinami še mnogo trupel, hiorda okoli tisoč, če se prišteje ta podatek, k številu, ki ga je objavila prefektura, izhaja, da je bilo v belunski pokrajini 2200 do 2300 mrtvih. Tudi na podlagi razbite med številom prebivalcev teh dveh občin na podlagi štetja tz leta 1961 ter številom preživelih bi število žrtev znašalo 1818. ce se k temu doda naravni prirastek prebivalstva od leta 1961 do 1963 in število ljudi, ki so v boči 9. oktobra bili tu začasno, se dobi celotno število, ki ga navaja prefektura, če se doda število mrtvih v Ertu in Cassu, bi Pomenilo, da je zgubilo življenje skupno okoli 2500 ljudi. LONGARONE, 16. — Iskanje mrtvih in pregledovanje ter.ena se Je nadaljevalo sinoči pozno v boč in danes ves dan. Včeraj so našli drugih sedem sodčkov s ciankalijem, ki jih je bila voda odnesla iz neke tovarne. Identifi- kacija mrličev napreduje zelo počasi tudi zaradi tega, ker so mnoga trupla preveč iznakažena, ali pa ker ni nikogar, ki bi mogel žrtve identificirati, ker so zgu: bile življenje cele družine; Kjer so stale hiše, so postavili table z papisi. Denar in druge vrednostne predmete, ki jih' najdejo med ruševinami, izročajo karabinjerjem v Longaronu, ki vse registrirajo in spravljajo v posebni shrambi. Cesta, kj pelje v Longarone, je popolnoma obnovljena in danes je moglo priti v vas tudi nekaj vozil. Prvikrat so danes nekatera vozila lahko prišla iz Longarona do jezu. V Longaronu so postavili druge tri telefonske kabine, pred občinsko palačo pa so postavili še en poštni nabiralnik. Pred občinsko palačo so pripravili kuhinje na prostem in tu razdeljujejo. toplo hrano e-migrantom, ki so se vrnili, in prebivalstvu prizadetih krajev. Po glavni cesti Codissaga, ki so jo v naglici popravili, vozijo od časa do časa pogrebni vozovi mrtvece na domače pokopališče. Te so prvotno prenesli na pokopališče v FortOgni, ko pa so jih sorodniki identificirali, so izrazili željo, naj bi jih pokopali na domačem pokopališču. Poveljstvo četrtega armadnega zbora od časa do časa fotografira iz zraka celotno področje, da ugotovijo morebitno nevarnost novih usadov. To ugotavljajo na podlagi primerjanja fotografij, ki jih posnemajo v presledkih nekaj ur. Vse področje nadzorujejo sedaj na štiri načine: stalno ga nadzorujejo tehniki ENEL in prav tako tudi vojaki. Razen tega nadzorujejo področje posebni strokovnjaki tržaškega seizmografskega Tavoda s seizmografskimi aparati, in končno na podlagi fotografij iz zraka, kakor že omenjeno. Skupno z vojaki nadaljujejo dezinfekcijo vsega področja posebne skupine, ki so prišle iz Milina. Pri odstranjevanju ruševin pa pomagajo vojakom nekateri civilisti. Trupla iščejo sedaj samo na podlagi podatkov, ki jih dajejo preživeli in tedaj ko je verjetnost, da jih bodo našli. Približno sto metrov nad jezom, na ogromnem plazu, so postavili postojanko alpincev pod dvema šotoroma, ki stalno nadzorujejo vse področje. V skupini so tudi inženirji ENEL. V posebni kletki so aparati, ki imajo nalogo registrirati vsak najmanjši premik ............lunin.in...■iiiiiiiiiiiiiim.... PO TRINAJSTDNEVNEM OBISKU V MEHIKI Tito je včeraj odpotoval na neuraden obisk v ZDA Vsebina skupnega sporočila o razgovorih Tito Mateos in skupna tiskovna konferenca Predsednik Tito sprejema diplomo častnega meičana Guadalajare CIUDAD MEXICO, 16. — Predsednik republike maršal Tito s soprogo in z ostalimi člani spremstva je odpotoval danes po trinajstdnevnem obisku v Mehiki, kjer je bil deležen toplih simpatij političnih in državnih funkcionarjev in vsega ljudstva na heuraden obisk v ZDA. _ V skupni izjavi, ki sta jo sinodi podpisala v Acapulcu Tito in Mateos, sta predsednika ponov-ho izrazila odločno podporo načelom in smotrom skupne izjave, ki sta jo bila podpisala 1, aprila 1963 ob obisku mehiškega predsednika v Jugoslaviji. Glede razorožitve sta predsednika z zadovoljstvom 'Ugotovila, da so se smotri te izjave začeli izpolnjevati, in sta izrazila upanje, da bodo vse države pristopile k moskovskemu sporazumu. Tito in Mateos sodita, da ustvarja sedanje ozračje v mednarodnih odnosih upanje, da se hodo odstranili mnogi vzroki sedanjih nesporazumov, in se bodo našle rešitve za odprta mednarodna vprašanja.. Predsednika sta v razgovorih posvetila posebno pozornost raznim pblikani mednarodne trgovine in izrazila prepričanje, da bo konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju prispevala k pravilnejši mednarodni trgovinski izmenjavi. Glede dvostranskih odnosov sta Tito in M.ateos z zadovoljstvom ugotovila uspešni razvoj odnosov med Jugoslavijo in Mehiko in dala navodila svojim sodelavcem, naj se še nadalje zavzemajo za razširitev sodelovanja med obema državama na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Po podpisu skupne izjave sta Tito in Mateos sprejela novinarje in odgovarjala na številna njihova vprašanja. Tako je maršal Tito na zanimanje novinarjev izjavil, da so danes večje realne možnosti za ustanovitev nejedrskega področja v Evropi in da ni izključeno, da bo Jugoslavija, oziroma neka druga država, dala zadevni predlog. Tito je nadalje izjavil, da nima namena posredovati med Hruščovom in Kennedyjem, da pa je popolnoma razumljivo, da se bo s predsednikom ZDA razgovar-jal o raznih mednarodnih vprašanjih, podobno kot se je raztovarjal s Hruščovom. Maršal Tito je potrdil, da bo Jugoslavija podprla predlog Mehike v Združenih narodih, da se načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav prizna kot norma v mednarodnih odnosih, in je zagotovil, da bi sprejem tega načela imel lahko daljnosežne pozitivne posledice za odnose med blokoma ter med Vzhodom in Zahodom. Predsednik Mateos pa je v odgovor na vprašanje novinarjev izjavil, da je obisk predsednika Jugoslavije presegel okvir navadne vljudnosti ih prijateljstva in je potrdil, da obe strani želita mir in bratske odnose med vsemi narodi in državami. Sprejeta resolucija proti jedrskemu orožju NEW YORK, 16. — Politični odbor Združenih narodov je danes soglasno odobril resolucijo, na podlagi katere se vse države obvezujejo, da ne bodo postavljale jedrskega ali drugega orožja za množično uničevanje v vesolje. Resolucija se najprej sklicuje na eno prejšnjih resolucij, ki le določala, da se mora vesoljski prostor porabljati samo v korist človeštva in zaradi tega je skupščina sklenila sprejeti nekatere ukrepe, da se prepreči, da bi se oboroževalna tekma raztegnila na izvenatmosferski prostor. «1. Skupščina z zadovoljstvom ugotavlja, da so ZDA in Sovjetska zveza izrekle namen, da ne bodo pošiljale v vesolje nobene naprave z jedrskim orožjem ali z drugimi vrstami orožja za množično uničevanje. 2. Glavna skupščina slovesno obvezuje vse države: a) Naj ne postavljajo v tir okoli Zemlje naprav z jedrskim orožjem ali druge vrste orožja za množično uničevanje, naj ne postavljajo tega orožja na nebesna telesa in naj na noben način ne postavljajo tega orožja v izvenatmosferski prostor. b) Naj ne povzročajo ali spodbujajo omenjene dejavnosti in naj na noben način pri njej ne sodelujejo». Ameriški delegat Stevenson je pred političnim odborom izjavil, da sporazum pomeni nov odločilen korak naprej na poti razorožitve. Sovjetski delegat Fedoren-ko_ pa je izjavil, da gre za nov važen korak za zmanjšanje mednarodne napetosti in za izboljšanje odnosov med državami. 9 resoluciji so se pogajali včeraj, in ko je bil dosežen sporazum, so prekinili razpravo o moskovski pogodbi in začeli razpravo o tej resoluciji. Politični odbor je bil pred tem sklenil, da bo pri svoji razpravi dal prednost jedrskim poskusom, zatem pa splošni in popolni razorožitvi. Včeraj je politični odbor soglasno odobril resolucijo o pomoči jugoslovanski vladi pri obnovi Skopja. Včeraj, so številni govorniki v skupščini izrekli sožalje in solidarnost z Italijo zaradi nesreče pri Vaiontu. Na današnjem zasedanju glavne skupščine so razpravljali o kitajskem predstavništvu v OZN. Kambodža se je včeraj pridružila podpisu albanske resolucije, ki zahteva vzpostavitev zakonitih pravic Kitajske v OZN. Danes je najprej govoril albanski predstavnik, za njim pa formoški predstavnik. Za popoldansko sejo so se prijavili še drugi govorniki. V ZDA so napravili včeraj nov podzemeljski jedrski poskus v globini 400 metrov. Zatrjujejo, da bo «služil za izboljšanje tehnike za razlikovanje potresa od jedr-! ske eksplozije». zemlje. Nameščeni sta tudi dve električni sireni. Postojanka je neposredno povezana po telefonu z vojaškim poveljstvom v Longaronu, razen tega ima radiotelefon Tehniki ENEL so postavili opazovalne postojanke tudi na pobočju hriba Toc, ki je stalna pod nadzorstvom. Skozi razpoke plazu so potegnili žice, ki bi takoj opozorile na vsak premik zemlje. Razen tega je vse področje močno razsvetljeno z reflektorji. Prevladuje mnenje, da ni bližje nevarnosti. Helikopterji neprestano prihajajo in odhajajo na ogromen plaz v jezeru, kjer je postojanka alpincev, ter prevažajo žice za telefon in druge naprave ter orodje; včeraj so prepeljali tudi transformator, težak 1500 kilogramov. Vsega skupaj je na tej postojanki okoli dvajset ljudi. Čeprav se zdi, da sedaj ni nevarnosti, da bi se s hriba Toc odtrgal nov večji plaz, ni moč vedeti, kaj se bo zgodilo ob prvem deževju. RIM, 16. — Vlada je na svoji današnji seji imenovala izrednega komisarja, ki bo imel nalogo koordinirati in voditi vso dejavnost na prizadetem področju Vaiont. Za komisarja je bil imenovan podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo dr. Gla. corno Sedati. Za njegova pomočnika pa sta bila imenovana prefekt prof. Otello de Gennaro in inženir Giovanni Travaglini, ki je splošni inšpektor in načelnik tehničnega urada v Neaplju. Nocoj je Sedati prispel v Rim, kjer se je sestal z fninistrom za javna dela Sullom; (jutri bo odšel na področje Vaiont. Danes so tudi socialdemokratski ©slanci predložili poslanski zbor-iici zahtevo za imenovanje pazientarne komisije. Nadaljuje se zbiranje prispevkov za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Iz vse Italije poročajo odrobne podatke o tem. Prav ta-o še dalje prihajajo prispevki iz tlujine. Na pobudo lausanskega rata so do sedaj zbrali v Lausannu "2.000 švicarskih frankov in raču-aier, da bodo v kratkem dosegli bilijon frankov. V Rimu je dekan diplomatskega zbora apostolski nuncij v imenu vseh diplomatskih predstavnikov, akreditiranih v Rimu, sporočil ita. lijjanskemu zunanjemu ministru izraze sožalja in solidarnosti zaradi nesreče. (PADOVA. 16. — Včeraj so aretirali tehničnega risarja zavoda za hidravlične konstrukcije pri pado-vpnski univerzi Lorenza Rizzata, ki so ga po dolgem zasliševanju odtpeljali v zapor. V ponedeljek bo prišel pred sodišče. Obtožen je, dai je za dva dni odnesel dokumente tega zavoda, ki se tičejo študij v letih 1960-61 v zvezi z je-zoiln pri Vaiontu. Prepise načrta jezlu in poročila so tedaj poslali tudi družbi SADE. Originali so bili spravljeni v arhivu omenjenega zavoda. Takoj ko so dokumenti izginili, so zadevo prijavil: sodfišču, dva dni pozneje pa so dokjumente našli na pravem mestu. Osumili so omenjenega Lorenza Rizzata, ki so ga po dolgem zasliševanju odpeljali v zapor. Med raznimi domnevami je tudi ta, da je Rizzato napravil kopije načrtov in poročila, da jih eventualno proc a Časopisom. Objava zadevnih poditkov v nekaterih časopisih v zadnjih dneh je'vzbudila sum, da je kdo odnesel iz arhiva prepise dokumentov Ludwig Erhard včeraj izvoljen za kanclerja BONN, 16. — Ludwig Erhard je bil danes izvoljen v Bundestagu za novega zahodnonemškega kanclerja. Zanj je glasovalo 279 poslancev, proti ba 180; vzdržalo se jih je 24, en glas je bil neveljaven. Odsotnih je bilo petnajst poslancev, tako da je bilo za večino potrebno 243 poslancev. Socialdemokrati so strnjeno glasovali proti Erhardu (108). Krščansko-demo-kratska in liberalna stranka, ki bosta sestavljali vladno koalicijo, imata skupno 308 poslancev. Ker je za Erharda glasovalo 279 poslancev se domneva, da pripada vseh 24 poslancev, ki so se vzdržali. vladni večini. Erhard je takoj po izvolitvi prisegel. Kmalu zatem je predsednik republike Luebke izročil Erhardu uradno pismo o imenovanju za novega kanclerja. Predsednik italijanske vlade Leone je poslal Erhardu brzojavko s čestitkami. Poštar Iz Longarona je zopet nastopil službo ter prinaša pošto maloštevilnim preživelim prebivalcem IIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIll||||||||||||||UIIIIIII||||||||lltlllllllM|lllll|l|ll||,l,,l,,,,ll,l,l,II,11,11,1,1,1,,,,||,,,||||,|,,|,,ll,||||,,,,||lll,,,|n||||,||||||||||||||||||||||,|||||M|||,|||n||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| UGOTOVILI 50 «POSEBNO RESNE ELEMENTE> V POSLOVANJU CNEN Togni predal sodišču poročilo preiskovalne komisije za CNEN Vlada predlaga dveletno prepoved višanja najemnin, ki so bile v veljavi 1. januarja 1960 ■ KPI zahteva imenovanje stalne parlamentarne komisije za energetske vire ■ Vidali o potrebah tržaškega pristanišča RIM, 16. — Pred pravosodno komisijo, poslanske zbornice je pravosodni minister Bosco obrazložil stališče vlade glede določitve pravičnih najemnin in poudaril, med drugim, da je treba pri rešitvi tega vprašanja upoštevati okoliščino, da ne bi s tem zavrli nadaljnje graditve stanovanjskih hiš. Iz zakonskih predlogov, ki so jih predložili parlamentarci skoro vseh strank, izhaja soglasno mnenje, da je treba zatreti pojav špekulacije z najemninami, in s tem se strinja tudi vlada. Vlada meni, da je treba prepovedati, najmanj za 2 leti, vsakršno povišanje najemnin za neblokirana stanovanja (pri čemer so seveda izvzeta luksuzna stanovanja), hkrati pa je treba omogočiti najemnikom znižanje pretiranih najemnin, če je najemnina ki jo plačujejo danes, višja od one, ki so jo plačevali 1. januarja 1960. leta, povišane za 15 odst., kolikor so se povišali od takrat do danes življenjski stroški. V primeru, da je bila najemninska pogodba sklenjena prvič po tem datumu, in sicer v letu 1960, bi omenjeno najemnino povišali za 14 odst.; če je bila sklenjena prvič v letu 1961, bi isto najemnino povišali za 12 odst.; za 6 odstotkov pa če je bila najemninska pogodba sklenjena lani. Pravosodna komisija je imenovala ožji odbor, ki naj skuša združiti vse predloge v enotno besedilo. Ta odbor se je sestal danes in razpravljal o orientativnem stališču, ki ga je minister Bosco obrazložil pred pravosodno komisijo. Svoje delo bo nadaljevala v petek. * v Iz ministrstva za industrijo in trgovino sporočajo, da je minister Togni predal sodišču poročilo preiskovalne komisije, ki je pregledala poslovanje glavnega tajnika CNEN prof. Ippolita, ker iz tega poročila izhajajo «posebno resni elementi», ki spadajo v pristojnost sodišča. Na podlagi ukrepov, ki jih bo sprejela roana oblast, bo ministrstvo sprejelo tudi ustrezne disciplinske ukrepe proti prof. Ippolitu. Nekateri komunistični senatorji so predložili zakonski osnutek za imenovanje stalne parlamentarne komisije. za energetske vire, ki bi morala predložiti vsako leto parlamentu splošno poročilo o razisko. vanju in uporabi raznih energetskih virov. Pravosodni minister Bosco je predložil v poslanski zbornici o-snutek ustavnega zakona, s katerim se spreminjata 85 in 88. člen ustave:, prvi določa, da je moč predsednika republike ponovno izvoliti po izteku mandatne dobe, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,lMlllllllll,l,lllllllllll|llll,lllll||l„|l,tMl,m,Hlinil,,H,l,„„,m,,l,llll,IHI||,l,lll,l,H,|11|M11, Nadaljujejo se pogajanja med Alžirijo in Marokom Boji so se nadaljevali tudi včeraj - Ben Bclovemu pozivu se je odzvalo veliko število prostovoljcev ■ Novi pozivi na sporazumno rešitev spora MARAKES, 16. — Posebna predstavnika alžirskega predsednika Mohamed Jazid in major S limane sta se vrnila iz Marakeša danes ponoči ob 3.45 ter sta takoj poročala Ben Beli. Sporočila sta, dfj sta se razgovarjala z maroškimi predstavniki približno deset ur. Danes sta se odposlanca vrnila v Marakeš z novimi navodili. Jazid je na tiskovni konferenci v Marakešu izjavil: «Pri včerajšnjem razgovoru v Marakešu Je bil naš namen, določiti pogoje za mir. Vrnili smo se, da nadaljujemo razgovore, opremljeni z navodili in s potrebnimi pooblastili». Maroški minister za informacije Butaleb pa je izjavil: «Resno upamo, da bomo uspeli, če bo alžirski minister Jazid še dalje dobival navodila, ki jih je bil dobil včeraj. Kar Se nas tiče, nismo mnenja, da smo v vojnem stanju z Alžirijo. Tudi če mrzlica narašča, ne smejo zdravniki zgubiti upanja, da bodo obvladali bolezen.» Alžirski radio je danes pozval uradnike in delavce, naj ostanejo na svojih delovnih mestih, da se omogoči nadaljevanje redne dejav. nosti. V Alžiru se vztrajno širi govorica, da je poveljnik alžirskih upornikov polkovnik El Hadž ponudil svoje čete vladi za sodelovanje pri obrambi na meji z Marokom. Te govorice niso sicer potrdili, vendar pa se vztrajno širi. Tako v Alžiru kakor v drugih krajih se v vedno večjem Številu prijavljajo prostovoljci v zvezi z včerajšnjim pozivom Ben Bele. Prijavljajo se tudi številne ženske, ki so že sodelovale v osvobodilni vojni. Rekrutirali so moške v starosti od 18. do 35. leta. Med temi so tiste, ki so že sodelovali v osvo. bodilni vojni, takoj poslali v vojašnice, druge pa so poslali domov v pričakovanju novih navodil. Rekrutirali so tudi več žensk med tistimi, ki so že sodelovale v osvobodilni vojni. Alžirski radio je javil, da so v zvezi z včerajšnjim pozivom za mobilizacijo mobilizirali danes štirideset tisoč prostovoljcev in dva tisoč petsto rezervistov. Alžirski radio je javil, da je davi odpotovalo več zdravnikov in bolniškega osebja na področje bojev. Opoldne so javili, da se boji na področju Beide in Ting-žuba nadaljujejo. Podpredsednik alžirske vlade in minister za o-brambo polkovnik Bumedžen je še vedno na področju bojev. Prav tako je še vedno v Marakešu maroški kralj Hasan z večino ministrov. Razgovori alžirskih predstavnikov z maroškimi predstavniki so se zvečer prekinili. Nadaljevali so se ponoči. Sirski zunanji minister je sinoči poslal brzojavko sirski delegaciji v OZN z navodilom, naj nujno skliče sestanek ostalih a-rabskih delegatov, da se . dogovorijo za skupno posredovanje v al-žirsko-maroškem sporu. Dalje poziva sirski minister delegacijo, naj zahteva podobno posredovanje tudi pri afriških državah, ki so se udeležile konference v Casablanci in Adis Abebi. V Kairu so zeip vznemirjeni zaradi maroško - alžirskega spora. Predsednik Naser je skupno s svojimi svetovalci proučil nastali položaj. Posvetovanja s6 se udeležili tudi načelnik glavnega štaba vojske general Amer in številni višji častniki. Takoj zatem je maršal Amer sprejel sovjetskega poslanika v Kairu, s katerim se je dolgo razgovarjal. Minister za narodno usmerjanje in za kulturo Abdel Kader Ha-tem je sinoči objavil izjavo, s katero poziva Alžirijo in Maroko, naj se spor reši v duhu konference iz Adis Abebe. Izjava dodaja: «Tisti, za katere predstavlja združeni Magreb razširitev velike arabske zveze, ne morejo dopustiti, da bi med njimi izbruhnil oborožen spopad zaradi ene vasi tu ali tam. Stvar enotnosti, ki prevladuje v vseh duhovih arabskega sveta, mora biti vedno nad temi malenkostmi». drugi pa določa, da predsednik republike ne more razpustiti parlamenta v razdobju šestih mesecev pred potekom svojega mandata. V poslanski zbornici so se danes poklonili spominu rimskih Zidov, ki so bili odpeljani v Nemčijo in tam pokončani. 16. oktobra 1943 so SS-ovci polovili v Rimu 2.091 Židov in jih skupno s 6.000 Židi, ki so jih polovili v raznih krajih Italije odpeljali v Nem. čijo v taborišča smrti. Od teh se je vrnilo v Italijo komaj 10l. Poslanska zbornica je danes odobrila proračun zunanjega ministrstva s 192 glasovi proti 113 (14 vzdržanih), proračun ministrstva za zunanjo trgovino s 191 glasovi proti 114 (14 vzdržanih) in proračun ministrstva za turizem in prireditve s 193 glasovi proti 112 (14 vzdržanih), hkrati pa je zaključila splošno razpravo o volilnem zakonu za Furlanijo-Julijsko krajino. V senatu so zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za zdravstvo, nato Pa so začeli razpravo o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico, med katero je Vidali (KPI) priklical pozornost Vlade na razna vprašanja tržaškega, pristanišča. Minister za turizem in prireditve Folchi je predložil v poslanski zbornici zakonski osnutek, ki predvideva 2.350 milijonov za kritje deficita opernih in podobnih gledališč; osnutek hkrati pooblašča te ustanove, da morejo najeti posojila pri kreditnem zavodu in pri hranilnicah za delno kritje svojih izdatkov do 30. junija 1964 do največ 2.650 milijonov. Ta posojila in ustrezne obresti so v breme države. Na zasedanju centralnega odbora KPI je Barca povzel diskusijo o gospodarsko-političnem položaju in dejal med drugim: «Kako premagati načrt dorotejcev ip doro-tejsko premoč v vodilni skupini KD? Med drugim je moč reči. da gre pri tem za drugačen smoter od onega, ki ga prikazujejo nekateri, namreč, da je treba premagati levi center v celoti. Hkrati odklanjamo mnenje, da se bo ves levi center podredil konservativni liniji, Carlijevi liniji... Ni moč sprejeti linije, ki bi privedla do razbitja na levici; smoter mora biti, nasprotno, linija, ki naj privede na kraju do preloma na desnici... Medtem ko moramo premagati načrt dorotejcev, ne smemo zaradi tega pristati na zamisel popolnega poloma politike levega centra, kot take, ker bi to ustvarilo praznino, ki bi jo po vsej verjetnosti napolnili s konservativno linijo,» Posojilo za Skopje 39,5 milijarde din BEOGRAD, 16. — Po še nepopolnih podatkih so državljani Jugoslavije in gospodarske, društvene in politične organizacije vpisale nad 39,5 milijarde dinarjev ljudskega posojila za obnovitev Skopja. Od tega zneska so delavci in nameščenci vpisali nad 19.2 milijarde dinarjev, zasebni kmetovalci nad 3,7 milijarde dinarjev. Največji del posojila je bil vpisan v Srbiji, in sicer nad 13.3 milijarde'dinarjev, nato na Hrvaškem nad 9,4 milijarde, v Sloveniji nad 6,1 milijarde, v Makedoniji nad 5,2 milijarde in v Črni gori nad 789 niilijonov dinarjev. DANES Sele danes — teden dni po katastrofalni nesreči v soteski Va-iont — je moč prvič govoriti o tem, da se je začelo življenje normalizirati, kljub temu da še vedno niso našli skoraj tisoč trupel In da mnogih najdenih skoraj ne morejo identificirati, ker so vsi njih znanci — mrtvi. Normalizacija je predvsem v tem, da je nekdanji Longarone od včeraj dostopen tudi z vozili, da so uvedli kontrolo področja na štiri načine, da je vlada imenovala posebnega izrednega komisarja za koordinacijo in vodstvo vse dejavnosti na prizadetem področju, da prizadetim razdeljujejo toplo hrano. Čeprav se zdi, da sedaj ni nevarnosti da bi se s tragičnega hriba Toc odtrgal nov plaz. ni moč vedeti, kaj se utegne zgoditi že ob prvem deževju. — Nadaljuje se iskanje trupel in nabiranje pomoči, katere je samo RAI-TV nabral 639 milijonov lir, a lausanski radio v Švici pa skoraj 150 milijonov lir. Predvčerajšnjim so številni govorniki v glavni skupščini OZN izrekli sožalje in solidarnost z I-talijo zaradi nesreče pri Vaiontu. Istočasno je politični odbor soglasno odobril resolucijo o pomoči jugoslovanski vladi za obnovo Skopja. Politični odbor OZN pa je včeraj soglasno sprejel nadvse važno resolucijo, ki bo prav gotovo soglasno sprejeta tudi v generalni skupščini, na podlagi katere se vse države obvezujejo, da ne bodo postavljale jedrskega ali drugega orožja za množično uničevanje v vesolje. To novico pa moti, na žalost vest, da so v ZDA napravili nov podzemeljski poskus z jedrsko eksplozijo v globini štiristo metrov z Izgovorom, da gre za «izboljšanje tehnike za razlikovanje potresov od jedrske eksplozije». Na alžirsko-maroški meji so se kljub istočasnim pogajanjem predstavnikov obeh držav ves dan nadaljevali boji, in trdi se, da so izgube na obeh straneh precejšnje. Po predvčerajšnjem pozivu Ben Bele se je v alžirsko vojsko prijavilo že štirideset tisoč prostovoljcev in dva tisoč petsto rezervistov. Za mirno rešitev spora je posredoval včeraj tudi minister za kulturo vlade ZAR in sirski zunanji minister, ki je predlagal sklicanje vseh arabskih delegatov v OZN, da se dogovorijo tudi za skupno posredovanje. V Bonnu je parlament z 279 glasovi proti 180 ter s 24 vzdržanimi glasovi izvoli Ludwiga Erharda za novega kanclerja Zahodne Nemčije, ki bo predsedoval vladi demokristjansko liberalne koalicije, ki jo bo podpiralo 308 poslancev. Socialdemokrati (108) so strnjeno glasovali proti Erhardu. Spremembe v mednarodni trgovinski politiki Mednarodna aktivnost v zadnjih mesecih tako v okviru Združenih narodov kot izven njih nedvomno kaže na to, da se bližamo v sedanji politiki mednarodne trgovine resnim spremembam in da bo nedvomno prišlo do novih načel na področju svetovne trgovinske politike, do načel, ki se vsiljujejo kot nujni pogoj gospodarskega razvoja, kateremu naj bi dale nove spodbude. Bistvo problema se omejuje na opuščanje tradicionalnih načel, ki so vladala in še vladajo v mednarodni trgovini, nastala pa so v bistveno drugačnih pogojih. Sedanjo trgovinsko politiko so oblikoval« industrijske države in temelji na predpostavkah, ki so ustrezale izključno interesom in potrebam njihove medsebojne trgovinske menjave, kar pomeni, potrebam razvitega kapitalističnega dela sveta. Svetovna trgovina v tem razdobju je obsegala izmenjavo med razvitimi državami, kjer je imelo gibanje blaga med metropolami z ene strani ter njihove ekonomije z druge strani ▼ glavnem elemente notranje trgovine in ni moglo bistveneje vplivati na trgovinsko politiko v mednarodnih merilih. Danes, četudi zanemarimo politično stran problema in upoštevamo 1* njegov ekonomski pomen, je povsem jasno, da je prišlo do bistvenih sprememb tako v svetovnem gospodarstvu sploh kot v mednarodnih ekonomskih odnosih. Države v razvoju, še do nedavna neposredno odvisne od metropol in z njimi ekonomsko povsem povezane kolonije, postajajo pomemben činitelj v razvoju svetovnega gospodarstva in neke vrste «venti!» tega razvoja, s tem pa tudi činitelj v svetovni trgovini. Ta činitelj je znatno večji, ,cot bi lahko sklepali po njihovi relativni udeležbi v mednarodni izmenjavi Kot element svetovnega go*nodarstva in mednarodne trgovine prihajajo vedno bolj do izraza tudi socialistične države, katerih vloga v razvoju svetovnega gospodarstva je vse večja, v razvoju mednarodne trgovine pa naj bi šele prišla do polnega izrazi. Zato je povsem razumljivo, da je za letošnje leto bolj kot za katerokoli doslej značilna živahna aktivnost v organizacijah, ki se ukvarjajo s problemi mednarodnih odnosov. V GATT pripravljajo trgovinska pogajanja, ki naj bi bila po obsegu največja doslej. V okviru OZN naj bi na svetovni ekonomski konferenci obravnavali cenTslne probleme svetovnega gotporiarstva in mednarodne trg i ine. Potem ko je ministrska konferenca GATT določila datum začetka trgovinskih pogajanj (Ken. nedyjeva runda), je postavila GATT pred več problemov, brez rešitve katerih praktično ni mogoče začeti pogajanj. Vendar pa stvari potekajo počasneje, kot se je pričakovalo, in GATT se je znašel v časovni stiski. Po sklepih konference ministrov za zunanjo trgovino v letošnjem maju naj bi poseben komite do 1. avgusta sestavil in predložil načrt carinskih pogajanj. Ker mu to ni uspelo v juliju, je izpolnitev naloge preložena na september. Kaže pa, da se stanje ni bistveno spremenilo. Težavo pomeni vprašanje tako imenovanih disparitet. Tam, kjer je višina carinskih tarif relativno izenačena, ne bo težko priti do rešitve. Sporazumeti se je treba glede višine znižanja, to pa verjetno ne bo posebna težava. Ali bo sprejeto 50-odstotno znižanje, kot to predlagajo ZDA in skoraj vse članice EFTA, ali pa bo sprejet kateri drug odstotek. Usklajevanje liste izjem, to je liste proizvodov, za katere se carina ne bo znižala, bo vsekakor predmet pogajanj, vendar pa tudi to ni nepremostljiv problem. Osnovna in v tej fazi največja težava je vprašanje disparitete. Za tiste primer«, kjer se kaže «občutna dispariteta« v ravni carinskih tarif, je treba že sedaj določiti, kako bo izvedeno znižanje carin. Za nekatere proizvode, za katerih izvoz v ZDA je Skupni trg interesiran (npr. kemični izdelki), ima ameriška tarifa dokaj visoke carinske stopnje, ki so pogosto znatno višje od stopenj v carinski tarif j,. Skupnega trga. Preden bo doseženo soglasje glede načina zniževanja carin v primerih, ko- obstoji občutna dispariteta, se bo treba sporazumeti o tem, kaj je «občutna dispariteta», zato da ti tehko določili primere, v katerih dispariteta obstoji. Dokler pa ne bo določen precizen kriterij, bo dominirala samovoljnost v'tolmačenju in to, kar je za nekoga občutna dispariteta, za drugega ni, itd. Kaže, da tudi sam Skupni trg še nima določene predstave obsega in ekonomskega učinka obstoječih carinskih razlik v tarifah Skupnega trga In ZDA. Po eni kpncepgij naj bi upoštevali, da obstoji «občutna dispariteta» v primeru, ko carinska stopnja v eni državi (npr. v ZDA) presega 30 odst., v Jrugi (npr. v Skupnem trgu) ali v več drugih držav, pa je nižja za 10 ali več točk. Pri tem ne gre v glavnem za primerjavo ameriške tarife in tarife Skuonega trga. Po nekaterih od tega, kako bo urejena trgo-predračunih Skupnega trga bi vina s krmnimi žiti. V tem ča-bilo, če bi sprejeli omenjeno kon- su je Velika Britanija že sproži-cepcijo, nad 1000 primerov, v ka- ;a pobudo, da bi trgovino s'svo-“l'"‘ J 11 *" jirni • dob»vitelli Ipradila^g bila- teralnimi aranžmaji. t":; ' 0 dr. Milčinskem in njegovih sodelavcih v Longaronu Medtem ko je v Trstu drhal kričala «fora i s’ciavi», je Alberto Cavallari, dopisnik «Corriere della sera», suojemu listu poročal iz Longurona poleg drugega tudi tole: «Vederi se in ob zahodu greš mogoče skoraj zadnjič še enkrat pogledat svet vzdolž Piave, kjer si v teh dneh videl vso tragedijo in ki ga zaradi tega mogoče sedaj ljubiš tako, kot kraj, kjer si se rodil. Sivo kamenje Longarona, izčrpani vojaki, prah v zahajajočem soncu. Se zadnjikrat greš obiskat mrtve na zasilnem pokopališču v Fortogni. Tu je nji-va s koruzo in tu so mrtvi, toliko krst, toliko golih trupel. Tu sta dva karabinjerja ter dva od sodne oblasti, ki skušajo ugotavljati identiteto. Vsi imajo na obrazih maske, ne vzdržiš več vonja po smrti sredi koruze, vidiš pa najbolj čuden prizor, strahoten in istočasno najbolj poln ljubezni, kar si Jih v teh dneh videl. Na travniku je mizica ter pisalni stroj, poleg mizice plavolasa ženska z masko ter neki plavolas moški; in potem so še trije moški v belih haljah, ki se sklanjajo nad odprtimi krstami ter opravljajo čudne operacije. Plavolasa dvojica sta dva Angleža, moz in žena Trije v belih haljah pa so neki jugoslovanski zdravnik. profesor Milčinski z Inštituta za sodno medicino iz Ljubljane, s svojima asistentoma. Profesor ima svetle lase, brčice in pri zadnji svetlobi še preiskuje neko truplo, kakor se preiskuje živ človek. S truplom ravna nežno kakor z bolnikom. Tipa, preskuša, oti-pava oči, meri dolžino telesa, stiska organe, gleda v grlo, medtem pa polagoma diktira tipkarici, da gre — grozno — za mlado žensko, ki je bila pred kratkim pri zobozdravniku ki so jo že pred časom operirali na slepiču in ki ima sicer’ mandeljne zdrave, a jetra so povečana. Streseš se ob tej sceni ki ima že kar nekaj grozno metafizičnega, toda pozneje vse skupaj bolje razumeš, ko prispe neki starček, ki išče hčer, in ga pripeljejo pred profesorja iz Ljubljane. Mož začne s sladkobo in prisrčnostjo spraševati starčka, če je bila kdaj njegova hči pri zobozdravniku, če je pnčako-vala otroke, če so jo operirali na slepiču, če je bolehala jetrih. Ni ona. Cuti se, da izgovarjava italijanskih besed ni gladka. Vendar pa Je neka sladkoba, neko globoko brat« stvo v tem izgovoru ........ . Gledaš zadnjo svetlobo v koruzi. Znano ti je, da sta doslej tako delala samo dva sodna zdravnika iz Belluna, da bi bolje pomagala živim pri spoznavanju mrtvih. Znano ti je, da so bili šele danes dopoldne poklicani iz Milana še trije sodni zdravniki. Znano ti je, da zaradi birokratskih ovir sodna oblast dela z istimi sodniki kot vedno, z istimi pisarji kot .vedno, to je pač število, ki zadostuje za normalno delo, kajti za več oseb je treba delati prošnje, in to na kolkovanem papirju, tako da gre grozotna, strašna operacija poskušanja spoznavanja mrtvih obupno počasi. Znano ti je, da so to prostovoljci, da so bili ob potresu v Skopju, da so opravljali tam doli isti posel, in sedaj so pritekli semkaj, ne da bi jih kdo klical. Zavedaš se, kaj se dogaja med ljudmi ki iščejo nerazpoznavna trupla in se boje plazov, in veš, da le vest nekega generala, srčnost vojakov in gasilcev, pomoč dveh angleških svetovnih potnikov, treh jugoslovanskih prostovoljcev in še toliko drugih ljudi, ki delajo to, česar pravilniki ne zapovedujejo, spravljajo stvari v tek in jih urejajo. Ni potrebna ustava, zaključuje dopisnik, da se pomaga ljudem živeti.» terih obstoje med ameriško in tarifo Skupnega trga «občutne disparitete» zaradi višje ravni a-meriške tarife. Težko pa je predpostaviti, četudi so omenjeni računi točni, da bi ZDA pristale na izjemna, večja (delno tudi enostranska) znižanja svojih carin v omenjenem razmerju. Nova težava se je pokazala tudi tam, kjer je nihče ni pričakoval. Čeprav gre samo za tehnične težave, zavira ugotavljanje učinka in otežkoča potrebne izračune. ZDA so namreč 1. avgusta letos prešle na novo carinsko tarifo, katere nomenklatura ni prilagojena bruseljski. Iz tega izvira vrsta težav pri primerjavah, ko je treba ugotoviti, kateri carinski poziciji tarife Skupnega trga ustreza določena pozicija iz ameriške pozicije. Ce so pri tem potrebni tudi statistični podatki, je stvar še bolj zamotana, ker so ameriške statistike zunanje trgovine sestavljene po stari carinski nomenklaturi, ki pa se ponovno razlikuje od nomenklature nove carinske tarife, na podlagi katere bodo vodena pogajanja v okviru «Kennedyjeve runde». Težav je torej znatno več, kot so jih pričakovali. Kolikor ne bo mogoče najti zadovoljivih rešitev, bo moralo najti izhod novembrsko plenarno zasedanje GATT, kolikor pa tudi njemu to ne bo uspelo, ne bi smeli izključiti eno izmed naslednjih dveh možnosti: odlaganje začetka pogajanj ali sklicanje nove ministrske konference v začetku prihodnjega leta. GATT si prizadeva, da premakne z mrtve točke tudi vprašanje liberalizacije trgovine s kmetijskimi pridelki. Problem je težaven ne samo zato, ker ima agrarni protekcionizem veliko globlje korenine od industrijskega, temveč tudi zato, ker se manifestira na razne načine. Medtem ko je pri industrijskih proizvodih zaščita omejena v glavnem na carine, so pri kmetjiskih carine samo ena, pogosto ne najvažnejša oblika zaščite. Bazen tega je skupna kmetijska politika Skupnega trga napravila že tako zamotan «istem agrarne zaščite Sé'fóì] "zam ot ar, z režimom .spremenljivih «prelevementov», samo zaščito pa je znatno zaostrila. Za cerealije, meso ln mlečne izdelke si GATT prizadeva najti rešitev s sklenitvijo mednarodnih blagovnih »porazumov. Problem cerealij je bil že večkrat na dnevnem redu. Posebna delovna skupina, ustanovljena v začetku leta 1962, je pripravila dokaj obsežno dokumentacijo. Toda delovna skupina, ki ima nalogo, izvesti pogajanja o sklenitvi blagovnega sporazuma, ne more naprej, ker še ni določeno stališče Skupnega trga, ki pa potrebuje pred začetkom konkretnih pogajanj o blagovnem sporazumu predhodno dokončno stališče glede skupne kmetijske politike oziroma, da bodo določene notranje cene žit. Pri tem pa je poglavitna težava v razliki med nemškimi in francoskimi proizvodnimi stroški. Računajo, da bodo države Skupnega trga določile svoje notranje cene do konca leta, tako da bi v začetku 1. 1964 v okviru GATT že začeli razgovore za sklenitev blagovnega sporazuma glede žit. Tudi pri tem se kaže neke vrste tekma s časom, kajti veljavni mednarodni blagovni spora-zum o pšenici bo pretekel marca 1964. Malo je verjetno, da bo sporazum v GATT sklenjen do tega roka. Zato je najbolj verjetno, da bo sedanji sporazum podaljšan do sklenitve novega. Clan sedanjega sporazuma, ki je bil sklenjen pod okriljem OZN, pa je tudi Sovjetska zveza, zato ostaja odprto vprašanje, kakšno stališče bo Sovjetska zveza zavzela do sporazuma, ki naj bi bil sklenjen v okviru GATT. Tudi pripravljalna dela za sklenitev blagovnega sporazuma o mesu še niso prišla daleč. Sicer pa bo sporazum o mesu verjetno sklenjen po sklenitvi sporazuma o žitih, ker bo način u-reditve mednarodne ttgovine z mesom v precejšnji meri odvisen jiiiitiiiimiiimiiiit.mimiiiiiHiiiimiiiiHiiimiiimii Šest milijonov lir za nekaj las BB PARIZ, 16. — Neka bogata A-meričanka iz Hollywooda je poslala v Pariz svojega frizerja Alberta Levina z naročilom, naj si preskrbi kak šop las Brigitte Bardot. Zelo svetle lase BB bi Američanka rada uporabila, da si napravi «konjski rep». Albert Levin je povedal, da je njegova zahtevna klientka pripravljena plačati do 50.000 frankov (šest milijonov lir), da ugodi tej svoji muhi, toda Brigitte Bardot je neuklonljiva: sporočila je, da se ji zdi ponudba kratko in malo absurdna. Glede načina, kako , ho urejen in liberaliziran uvoz tistih kmetijskih proizvodov, pri katerih ni poglavitna ovira carina, kftže, da tudi v okviru GATT Še nišo prišli do dovolj jasnih stališč. Načelno naj bi učinek liberalizacije iistrezel učinku sprejetega znižanja carin za industrijske, proizvode (verjetno 50%). Kako haj bi to uveljavili v praksi glede na. pelo različne oblike agrarne zaščite začenši od tako imenovanih «zapornih rokov» in sezonskega uvoza, preko kontingentov do «prelevementa» — o tèfn naj bi šele. napravili neke vrste plan, in sicer Čitnprej, ker je liberalizacija uvoza kmetijskih pridelkov sestavni dèi bližnjih trgovinskih pogajanj. V Ertu ni več ljudi. Zaradi nevarnosti nadaljnjih plazov nad jezerom so vas izpraznili f»ft/fr/c* ^ (fieri n lift če * blilin'ibtvo ^ t/labčtt Salvatore Quasimodo na obisku v Ljubljani LJUBLJANA, 16. — Kot goft Združenja književnikov Jugoslavije je danes prispel v Ljubljano italijanski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost Salvatore Quasimodo. Italijanskega književnika je danes dopoldne sprejel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, nato pa se je Quasimodo sestal s skupino slovenskih u kov. Včeraj so pokopali Jeana Cocteauja PARIZ, 16. — Danes dopoldne so v Milly-la-Foret pokopali Jeana Cocteauja. Od občinske palače, kjer je pokojni ležal na uiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiittiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM KAJ JE PADLO V MORJE? Letala in ladje iščejo zaman Po pričevanjih bi naj bil skrivnosten predmet meteorit ali pa raketa, padalo pa tudi lahko goreče letalo FOGGIA, 16. — V,eč ur so letala in ladje preiskovale morsko gladino pred S. Menaiom v širini treh milj, ker je več oseb povedalo, da je padel v morje neki nedoločen predmet ali pa letalo. Med izjavami ljudi, ki naj bi bili priče dogodka, pa so velike razlike. Nekateri trdijo, da gre za meteorit, drugi za raketo, ki je pri padcu dvignila velik steber vode; drugi so spet videli veliko padalo, ki je imelo obešen neki predmet; in končno govore nekateri o letalu v plamenih. Vse priče so na kosu obrežja med Rodi Garganico in Peshici okrog 14.15. Brž ko so bile lokalne oblasti obveščene, so odplule ladje iz Manfredonie in Molfette, istočasno pa so se z vojaškega letališča pri Amendoli (Foggia) dvignili trije helikopterji in eno letalo. Preiskovanje, ki se je izkazalo brezuspešno, je trajalo nekaj ur do večera, ko so poveljstva ukazala, naj se operacije prekinejo. Samo neki čoln je pripeljal kos aluminija, v katerem je vdelan kos lesa z nekaj vrezanimi imeni. Ostanek so oddali pristojnim oblastem. Zvedelo se je, da v navedenem času ni bilo nobenega italijanskega letala na morju pred S. Menaiom. ZAPLENJENA MAMILA V EGIPTU la v ec hašiša milijard ln opija Prva bitka obmejnih straž s tihotapci, od katerih so jih deset ujeli, štirinajstim pa se je posrečilo pobegniti KAIRO, 16. — «Al Ahram» poroča, da so skupine puščavskih straž ter egiptovskih obrežnih straž po zaključku operacije, ki so jo vodili skupno, in po skoraj šesturni bitki zaplenile več ton hašiša in opija. Protitihotapska operacija se je pričela od Akabskega zaliva, kamor so mamila prinesli velblodi. Zatem so mamila spravili čez Sueški zaliv ter jih nato — zopet z velblodi — odpravili proti pokrajini Keneh (75 kilometrov severno od Luxorja). Po poročilu «Al Ahrama» je bil ta ogromen krog potreben zaradi natančnega nadzorstva, ki so ga egiptovske oblasti uvedle na področju med Suezom in nilsko delto. Karavano, ki je‘ prenašala ma- Tereikova (v sredi) in Gagarin na mednarodni konferenci aeronavtske zveze v Mehiki. Poleg njiju je Jerrle Cobb, prva Američanka, ki je opravila pripravo za vesoljske polete IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIlllllll|lilllllll|IIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIUII|lllll|||llllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||uiii|ii|||||||Miii||||||||||||||||||||||rr||||||||||t||||||||||| Gagarin sta prispela in Tereškova v New York NEW YjORK, 16. — Sovjetska kozmonavti Juri Gagarin in Valentina Tereškova sta z letalom prispela iz Mehike v New York. Sprejel ju bo generalni tajnik OZN U Tant. Tako Gagarin kot sovjetski veleposlanik v Washingtonu Dobry-nin sta potrdila na vprašanje nekaterih časnikarjev, da namerava Sovjetska zveza poslati človeka na Luno do 1. 1970. Veleposlanik je posebej potrdil, da se bo to zgodilo «pred koncem tega desetletja». Ta trditev pa je v nasprotju s tem, kar je povedal angleški astronom sir Bernard Lovell, ki je po povratku iz SZ izjavil, da je od sovjetskih znanstvenikov izvedel, da je Sovjetska zveza sploh opustila misel, da pošlje Človeka na Luno. Valentina Tereškova pa je zanikala, da bi bila zaročena z enim od svojih kolegov kozmonavtov. «Nisem zaročena in ko se bom poročila, boste to izvedeli», je izjavila. Churchillove neprilikc z ženo in hčerjo LONDON, 16. — Lady Churchill, VVinstonova žena, je že nekaj dni v bolnišnici v Westminstru. Sporočili so, da Lady Churchill ni bolna, temveč se nahaja v bolnišnici samo zaradi «počitka». Neki predstavnik bolnišnice je izjavil, da bo soproga bivšega državnika kmalu zapustila bolnišnico. Medtem pa prihaja z Malage V»_-st, da je bila Sarah Churchill, hči Winstona Churchilla, obsojena na 5000 pezet globe zaradi pijanosti in javnega pohujšanja. Obsodil jo je guverner Malage, ki je tudi postavil predlog, da se Sarah izžene iz Španije. Hči angleškega državnika stanuje v Mar-belli. Barzizza pred sodiščem RIM, 16. — Zaradi konkubinata se bosta morala pred sodiščem zagovarjati igralka Isa Barzizza in industrijec Enzo Villoresi. Toži ju Edilberta Mandelli, Villoresi-jeva žena. Ta trdi, da je šel mož, od katerega je od leta 1960 ločena, živet skupaj z Barzizzo, in sicer v njeno stanovanje. Barzizza, ki je od leta 1960 vdova po televizijskem režiserju Carlu Albertu Chiesi, zanika obtožbe Man-dellijeve ter trdi, da ni nikoli živela skupaj z Villoresijem. NEW YORK, 16. — dare Booth Luce, bivša ameriška veleposlanica v Rimu, je odšla v neko bol- nišnico v Bostohu na preiskavo. V bolnišnici bi morala ostati do 1. novembra. mila, so opazili, ko je zapuščala afriško obrežje Rdečega morja. Obmejne straže so se spustile v pravo bitko proti tihotapcem, od katerih jih je bilo deset ujetih, medtem ko jih je štirinajst pobegnilo, potem ko so mamila zapustili. Egiptovske oblasti so sestavile inventar zaplenjenih mamil v pokrajini Ras-Gareb na obrežju Rdečega morja. Egiptovski tisk navaja, da je bilo zaplenjenih 350 kovinskih posod, v katerih je bilo po 15 kg hašiša v vsaki, torej skupaj 5250 kg hašiša ter tri vreče, v katerih je bilo 184 tablet hašiša, od katerih vsaka tehta 250 g, skupno torej 46 kg. Vsega zaplenjenega hašiša je torej 5296 kg. Razen tega so zaplenili 500 zavojev opija po 1,5 kg, kar je skupaj 750 kg. Vrednost zaplenjenega hašiša cenijo egiptovske oblasti na 5 milijonov šterlingov (okrog 4,5 milijard lir), vrednost opija pa na 2 milijona šterlihgov (okrog 2 milijardi lir). List «Al Ahbar» pa poroča o drugi podobni akciji. Velika koli-čina mamil je bila zaplenjena v pokrajini Abu-Hadžis na južnem Sinaju. Vrednost zaplenjenih mamil znaša 2 milijona šterlingov. «New York Mlrror» prenehal izhajati NEW YORK, 16. — Družba He-arst je javila, da je «New York Daily News» kupil list «New York Mirror», ki je last družbe Hearst. Zaradi teg3 je Mirror danes prenehal izhajati. Naklada Mirrorja je močno padla po 114 dneh stavke pri newyorskih časopisih v pretekli zimi. Prvikrat je časopis izšel 1. 1924 v konkurenci z «Daily Newsom», ki je največji časopis v ZDA in ki ima sedaj naklado skoraj dveh milijonov izvodov dnevno. Jugoslovanski parlamentarci odpotovali na Madžarsko BEOGRAD, 16. — Pod vodstvom podpredsednika zvezne skupščine Zvonka Brkiča je danes na vabilo madžarskega parlamenta odpotovala na sedemdnevni obisk na Madžarsko delegacija zvezne skupščine Jugoslavije. Vodja jugoslovanske delegacije je izrazil zadovoljstvo, da je do obiska prišlo prav v času, ko se odnpsi med obema državama uspešno razvijajo, in je izrazil prepričanje, da bo obisk jugoslovanske parlamentarne delegaéije prispeval k nadaljnjemu razvoju in k nadaljnji poglobitvi prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Ob 20. obletnici poljske ljudske armade in ob 19-letnicl smrti poljskega partizana Tadcusza Szadewskcga • Toma, borca Prešernove brigade, je bila v nedeljo v vasi Praprotno v Selški dolini komemoracija oli grobu poljskega partizana in dveh slovenskih padlih borcev, ki počivajo v skupnem grobu. — Na sliki poljski polkovnik Hyszard Lap. kowski govori na žalni svečanosti mrtvaškem odru, se je razvil dolg sprevod. Poleg več tisoč drugih ljudi so bili na pogrebu predstavniki vlade, minister Pa-leioski, prefekt, francoski akademiki: Maurice Genevoix, pastor Boegner, André Maurois, René Claire, Jean Rostand, Marcel Pa-gnol ter številni drugi. Nadalje so bili predstavniki gledališča, literature in umetnosti. Na grobu sta govorila Marcel Thiry, stalni tajnik belgijske kraljevske akademije, ter Gaetan Pi-con, generalni ravnatelj francoskega tajništva za umetnost in književnost. Novi ravnatelj TNP o prihodnji sezoni PARIZ, 16. — Georges Wilson, novi ravnatelj gledališča TNP, je na svoji prvi tiskovni konferenci izjavili, da namerava ostasti zvest formuli, po khteri se je dvanajst let ravnal njegov prednik Jean Vilar. Potrdil je, da si misli TNP pripraviti še eno dvorano s 500 sedeži. Ta dvorana bo končana 1965, toda že od 1. maja prihodnjega leta dalje bodo nekatere predstave dajali v neki začasni dvorani s 400 sedeži. Za prihodnjo sezono TNP je ravnatelj najavil «Romula Velikega» švicarskega dramatika Diirrematta, •Sinove sonca» Gorkega, predstavo z Zizi Jean Marie, kjer-bo varietejska •vedette» pela in plesala v družbi 30 plesalcev, «Zoo ou Vassassin phi-lanthrope» Jeana Vercorsa ter končno •La fausse suivante» Gi-rardouxa. Steinbeck v Moskvi MOSKVA, 16. — Na pouabilo zveze sovjetskih pisateljev je prispel z ženo v Moskvo ameriški pisatelj John Steinbeck. Na letališču je ameriškega pisatelja sprejelo mnogo osebnosti iz sovjetskega literarnega sveta. Nova «Aida» v Metropoiitanu NEW YORK, 16. — Devetinsedemdeseta operna sezona v neu>yorškem gledališču Metropolitan se je pričela v običajnem slavnostnem okviru z nò-vo uprizoritvijo «Aide». Naslov-'■na vlogo je pela Birgit Nilsson, Amneris je bila Irene Dalis, Ra-danies Carlo Bergonzi, Amona-sro pa Mario Sereni. Vsi so bili deležni hvale tako pri občinstvu kot pri kritiki, prav tako pa tudi dirigent Georg Sotti. Nasprotovale pa so si kritike glede režije Nathaniela Merrilla in Roberta O’Hearna ter koreografije Katherine Durham. «Aida» je opera, ki jo v Metropoiitanu največkrat izvajajo, toda sedaj so jo po dvanajstih letih prvič nanovo pripravili. Prvič v zgodovini Metropolitana je . novo postavitev na oder podprlo neko zasebno podjetje, in sicer plovna družba •American Export and Isbrandtsen Lines», ki je v ta namen podarila 15.000 dolarjev •upoštevajoč svoje dolgotrajne in prisrčne odnose z Italijo in deželami Sredozemlja»• Beneška palača na dražbi BENETKE, 14. — Palača Labia, ena izmed najbolj slavnih stavb beneških ob Velikem kanalu, sedaj last čilskega milijarderja don Carlosa de Beisteguya, bo šla na dražbo med 23. in 27. marcem prihodnjega leta. Ze eno leto je znano, da se je lastnik, ki biva v Parizu, odločil za pro-dejo stare palače za ceno ene milijarde; in sicer hoče 300 milijonov za samo stavbo, 700 milijonov pa za opremo. Verjetno bodo za napovedan datum prišli v Benetke trgovci z umetninami in antikvarji z vsega sveta, kot se to dogaja ob periodičnih dražbah v Londonu in Parizu. Optema palače Labia namreč obsega umetniško premoženje velike vrednosti. * *• ; * ' ' t PALERMO. 15. — Koncertna sezona v gledališču Massimo se je pričela s koncertom, ki 0® je dirigiral Paul Hindemith. Dirigent je bil v Italiji prvič P° prejemu Balzanove nagrade z» glasbo. * * * TIRANA, .16. — Člani državne Opere in baleta so v Tirani priredili koncert v proslavo 150-let-nice Verdijevega rojstva. Na sporedu so bile arije iz Verdijevih oper. Podobne proslave so bile tudi v drugih albanskih mestih. *** Celovško Mestno gledališče " ki je zaradi pregradnje svojega poslopja še vedno gost v Domu glasbe — je svojo novo sezono začelo s ponovitvijo Leharjeve operete •Dežela smehljaja». Ta komad je bil ha sporedu že v prejšnji sezoni, vendar se je vodstvo gledališča med počitnicami trudilo, da bi mu dali novega bleska, kar je nedvomno tudi uspelo. Kot prvo letošnjo Pre• miero pa je celovško gledališče uprizorilo opereto •Schwarzuiald-maedelt Leona Jessla. * * * PARIZ, 16. — Pevca Sylvie Vartan in Johnny Hallyday ita se uradno zaročila. | Četrtkova črtica j F. HflUC: \lnooo lirupo zm niè Vlažnega poznozimskega jutra je bil Simon na poti v službo. Spotoma je modroval: «Kako dolgo že? Me bo vendar kak dogodek reštl te strahotne monotonije starega samca? Simon, zdrami se!» Tako si je polglasno rekel, ko je vanj zadel nekdo iz hiteče množice. »Saj nisi edini, ki živiš tako življenje. Le poglej okrog sebe, te ljudi razvlečenih obrazov! Vsi so taki kot ti, vsi hite, da si zagotove črn, moder, rjav, ah, kaj vem še kakšen plašč . .,» Znašel se je pred ogromnimi, z železnim okovjem obitimi «rati banke, kjer je delal že deset let. • Le sem, prijateljček!» je za hrbtom zaslišal gromovit glas. Na svojem ovratniku je začutil močno roko. V poltemi velike veže, ki ga je še bolj zmedla, se ni niti zavedel, ko mu je že nekdo v istem trenutku roke vklenil v lisice. Obrnil se je. Zazdelo se mu je, da je « škatli na mizi videl še cel kup novih, svetlečih se lisic. »In zdaj izvolite z menoj!» je slišal piskajoč, porogljiv in ufca-zovalen glas pred seboj. Po nekaj sekundah se je vendarle z našel. Pred seboj je zagledal moža v modri uniformi pomožnega bančnega uslužbenca. Zaklel bi se, da tega obraza še nikoli ni videl. Toda od kod potem službena uniforma, ki jo je tako dobro poznal? Za premišljevanje pa mu je zmanjkalo časa. Udarec v hrbet mu je točno pokazal, da se mora po prečkanju dolgega hodnika spustiti po stopnicah t> klet. S skrivnostnim spremljevavcem sta za trenutek obstala pred široko odprtimi vrati mračnega prostora, v katerem so, vsaj tako se mu je zdelo, hranili papir, mape, kataloge in še toliko pisarniškega pribora, namenjenega 35 uslužbencem, njegovim tovarišem, »če seveda izvzamemo šefa,» je pomislil in se znašel sredi izbe za vrati, v katerih Se je z glasnim odmevom obrnil velik ključ. Se vedno ni ničesar doumel, ko so se vrata ponovno odprla in skoznje je padla ogromna senca. Simon se je, zdrznil, toda le za hip: • Si ti, Herman?» »In kdo drug naj bi bil, prekleto?» je zarenčal glas njegovega tovariša Hermana. »Kaj pa ti počneš tukaj?» Ni utegnil končati. Vrata so se odpirala in zapirala za Tonijem, Suzano, Edijem in drugimi. * • • Kartonska škatla z lisicami se je počasi praznila. • Se nismo opravili.» je dejal eden od treh v modre uniforme oblečenih mož. »Dostojno pričaka mo še veliko ribo'» • Velika riba» je v osebi bančnega direktorja res prišla. Pravzaprav se je pripeljala z modrim avtomobilom. Direktor je nič hudega sluteč «stopil. • Odprite blagajno! Pa brez panike, prosimo! Le denar bi radi! Bodite torej vljudni do svojih strank!» je zaslišal gromovit glas. • Prav, prav!» Direktorju je uspelo zadržati, čeprav zelo težko, nekaj, kar je sicer tako rad imenoval avtoritativen nastop, in je nadaljeval : »Zelo rad bi vam ustregel. Toda šifre žal ne poznam.» To je bilo tudi res. Nemočni ob tem dejstvu, so ga nepridipravi spravili k »ostali čredi», kot se je izrazil gromoviti. Zmanjkalo pa jim je sape. ko sta se pred njimi pojavila dva pnbcaja. Kdo bi se ju nadejal! Sicer pa za premišljevanje ni bilo časa. Lisic še ni zmanjkalo. Preostalim okovom sta pridružila dva revolverja, njuna lastnika pa sta »poromala» v klet • Nikoli se ne izmažemo,» je potarnal piskajoči glas. • Z jeklenim grahom mu postrežem in ga tako spomnim na to prekleto šifro!» je pridjal gromoviti. »Ne stresaj otrobov! Bo mo se že izvlekli,» je modro končal tretji, nosljajoči glas iz polteme. Potem so se dogodki zvrstili z bliskovito naglico. Vrata so se pričela počasi odpirati in vstopila sta dva moža v vetrnih plaščih. B 'a sta detekt-va na običajnem obisku vseh poslovnih lokalov v tej četrti. Navadno sta gledala ljudem v obraz, še raje pa pod prste 'onOula sta v kleti. Z » iz daljave so zaslišali presunljivo zavijanje siren, potem pošasten hrup nekaj desetin motornih batov, cviljenje zavor, nervozen tek okovanih čevljev, kratka, nerodna povelja, škripanje velikih vrat, skozi katera so se končno pokazali zasopli obrazi gasilcev z debelimi konci vodovodnih cevi v rokah * * * Mislili so, da je po njih. Le s pomočjo modrih uniform bančnih pomočnikov in po vnetem zatrjevanju, da tu res ni nobenega požara, so jih lahko odpravili. Zalival jih je znoj, saj dogodek ni ostal brez posledic v obliki zijal pred velikimi durmi. Bili so torej v pasti. O tem so bili še bolj prepričani, ko sta se na vratih pojavila dežurna električarja, ki sta navadno skrbela za vse alarmne naprave v bančnem poslopju. • Strašno vreme,» je dejal eden od njiju trem tako dobro znanim uniformam. Sele z okovjem na rokah, ki ga je čutil tudi njegov pomočnik, je spoznal, da besed ni namenil pravemu. Medtem ko je eden stražil pri vratih, sta ju druga dva odpeljala v klet. Bližal se je začetek uradnih ur za stranke in zaloga lisic je počasi kopnela. Misel na še vedno zaprto blagajno pa jim ni dala miru. Bili so pred ciljem, bili so kos vsem predvidenim in ne predvidenim dogodkom. Le z rokami bi bilo treba seči v hladno — odprto — blagajno, med sive jeklene stene in grabiti, grabiti. • Zal, gospodje,» se je zaslišal nosljajoči glas, «žal, gospodje, toda naš čas je potekel. Zapomnita si,» je glas naenkrat otrdel, »da sta za ta zijala zunaj le bančna uslužbenca. To je naša zadnja možnost. Le poglejta na uro. Se minuta manjka in vstopile bodo prve stranke. Naša zaloga teh jeklenih spominčkov iz škatle,» je dejal posmehljivo, »je žal skoraj skopnela.» Z mešanimi občutki so zapustili bančno poslopje. 7, enakimi občutki je nekaj sekund pozneje stopil skozi usodna vrata tudi policijski inšpektor. in kako bi se šele pomešali občutki treh modrih glasov, če bi fedeli, da se je minuto po njihovem odhodu blagajna sama odprla. Bila je tempirana na ta vnaprej določeni čas in se je ob tem času vsak dan avtomatično odpr a . . • * • Simon tega doživetja nikoli ne bo pozabil. To je vedel gotovo. Tudi dramatičnega plezanja z lisicami na rokah skozi kletno okno ne bo nikoli pozabil. Nikoli, ne, nikoli si tudi ne bo oprostil, da je bi! tako neroden, ko se je izvlekel iž kleti in se znašel sredi mestnega vrveža. Saj bi bil moral vedeti, da do najbližje policijske Postaje ni dalje kot minuto hoda, lahko bi si bil mislil, da dva policaja s cestnega križišča s tremi lopovi gotovo ne bosta mogla opraviti in da imajo gasilci z vlomi, ropanjem in podobnimi rečmi zelo malo zveze. Toda kdo je potem obvestil policijsko postajo? •No, morda sem tudi to opravil jaz,» je bil njegov logičen sklep. Letos bodo zelo v modi mod ni koti ček fc&iil: volnena oblačila Ce nam gre pletenje izpod rek, ne bomo v zagati * Novost je v tem, da bodo volnene obleke, pulloverji, bluze itd. pleteni v raznih vzorcih in ne gladko ■ Tudi večerne obleke iz volne Z nastopom hladnega vremena se naši pogledi vse pogosteje u-stavljajo na revijah, ki prikazujejo nove modele puloverjev in volnenih oblačil in naše misli in »želje se izražajo nekako takole: kako priti do tako lepega novega puloverja, do lepe volnene obleke. ali celo do novega volnenega kostuma? Za tiste, ki znajo plesti, vprašanje ne bo težko izvedljivo. Treba je izbrati le primeren model, nabaviti volno in lotiti se dela, ki bo, spričo dejstva, da so letos v modi zelo debele volne, kaj lahko in hitro opravljeno. Za one, ki pa plesti ne znajo, je sedaj v prodaji že toliko revij, ki dajejo podrobne napotke za pravilno pletenje, da jim ne bo težko, z nekaj dobre volje, pridobiti si tudi to znanje ter si napraviti nekaj prijetnih volnenih oblačil, ki bodo služila vso zimo in za vse priložnosti. Kot smo že omenile, je moda volnenih oblačil letos tako na višku, da ga ni skoraj dela ženske garderobe, ki ga ne bi lah- ko napravile iz volfie. Tu mislimo razne obleke, bluze, puloverje, majice, kape, šale, pa tudi kostume, plašče, večerne bluze in obleke. Letošnja moda je v tem pogledu tako širokosrčna, da je pravzaprav že težko izbirati med tako številnimi in raznovrstnimi modeli. Novost letošnjih volnenih modelov je v tem, "|'iIII'|i'ii'ii',|ll,l,llll"lll,ll,|llllll|l,l|lllllll,||||1|i| ZA IZBOLJŠANJE PODPOR Drugi protestni dan tuberkuloznih bolnikov Delegacija bolnikov iz treh zdravilišč pojde danes na vladni gen. komisariat Danes bodo bolniki tbc po vsej državi- priredili drugi protestni dan, ker jim nočejo izboljšati podpor. Sedem let po uveljavitvi zakona o pomoči bolnikom je mipi-ster za delo in socialno skrbstvo predložil senatu zakonski osnutek, ki- , predvideva zvišanje dnevne podpore za bolnike, ki so v zdraviliščih INPS, od sedanjih 300 lir na 450 lir. Pri tem pa se ne upošteva izboljšanje gmotnih pogojev bolnikov, za katere skrbe proti-tuberkulozni konzorciji ali država, niti izboljšanje pomoči družinam bolnikov. Bolniki tbc zahtevajo, naj sedanja vlada odobri takšna izboljšanja, ki bodo zadoščala vsaj za minimalne potrebe bolnikov in njihovih družin. Sedaj dobivajo bolniki, ki se zdravijo v zdraviliščih INPS, samo 300 lir podpore, ki se deli mednje in njihove družine. Upokojenim bolnikom odtegujejo določeno vsoto od pokojnine in svojci bolnikov ne uživajo dajatev in ugodnosti zdravstvenega zavarovanja, če so zavarovani bolniki več kot šest mesecev v zdraviliščih. Po vsej državi bodo zato danes protestne manifestacije v raznih| oblikah. V Trstu pojde danes zjutraj delegacija bolnikov iz zdravilišč na Trsteniku, pri Magdaleni in iz Nabrežine na vladni komi-i sanat, kjer bo izročila vladnem^ generalnemu komisarju ali njego-t vemu namestniku resolucijo z zaj htevami bolnikov ter mu predoči-la njihov nevzdržljivi položaj. Popoldne pa bo v zdravilišču na Trsteniku protestna manifestacija I zborovanjem in s povorko do glav. nega vhoda. Padec božjastnika z resnimi posledicami Zaradi božjastnega napada na ulici je 16-letni Aldo Fissi iz Ul. del Ghirlandaio 33 tako nerodno padel, da je njegovo življenje v nevarnosti. Pri pregledu v bolnišnici so mu zdravniki ugotovili verjetni zlom zatilnlka ter krvavitev z levega ušesa. Zaradi njegovega resnega stanja so si pridržali prognozo. Bilo je okoli 21. ure sinoči, ko je mladenič šel po pločniku v Ul. Settefontane. Pred poslopjem št. 36 ga je nenadoma napadla božjast. Fissi je izgubil zavest, padel na tla ter nerodno zadel z glavo ob pločnik. Žalostnemu dogodku pravzaprav ni prisostvoval nihče ter je zato skoraj nemogoče ugotoviti njegov potek. Uslužbenci RK, ki so ga odpeljali v bolnišnico ob 21. uri, so prijavili zadevo pristojnim policijskim oblastem. PD Igo Gruden v Nabrežini priredi v soboto, 19. t. m. od 20. do 22. ure ter v nedeljo, 20. t. m. od 11. do 12. in od 15. do 17. ure razstavo slovenske knjige Vljudno vabljeni ! Tržaški filatelistični klub «Lovrenc Košir» prireja FILATELISTIČNO RAZSTAVO ob 10-letnici svojega obstoja. Razstava bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, za javnost pa bo odprta v soboto, 26. t* ni. od 16. do 22. ure in v nedeljo 27. t. m. od 9. do 21. ure. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje — Otvoritev barkovljanskih večerov — Danes, 17. oktobra bo ob 21. uri predaval v društvenih prostorih v Ulici Cerreto profesor Tone Penko. Predavatelj bo prikazal ŽIVLJENJE DELFINOV. Vabljeni. • • ■ Prosvetno društvo aSIavko Škamperle» bo Imelo 24. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani k polnoštevilni udeležbi. SOLA GLASBENE MATICE TRST V petek, 18. oktobra bo pričel z vajami otroški pevski zbor. Vaje bodo vsak petek od 18. do 19. ure v Ul. R. Manna 29 in jih lahko posečajo tudi otroci, ki niso gojenci glasbene šole. Ravnateljstvo Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi, tl (Barriera) nekaj Korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic in perila za ženske, moške ln otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. POKRIVANJE PODOV ln podi iz pia stike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev Izkušenih delavcev. ITALPLAST, Tnt Trg Ospedale (. tel. *5-91*. TELEVIZORJI RABLJENI v perfektnem stanju z jamstvom. Dobava takojšnja fco dom kjerkoli v Jugoslaviji za 40.000 lir, Unlversaltecnica, Trieste, Corso Garibaldi 4. tel. 41-243. Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 16. oktobra 1963 še Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 11 mesecev stara Morena Bertoch, 54-letna Pia Martinelli por. Živec, 82-!etna Scolastica Rigo por. Bastlanello, 74-letna Maria Zolla por. Tremul, 81-letna Carolina Du-rigoni, 74-letna Maria Matičič por. Lancerl, 49-letni Giovanni Lauro, 48-letna Stefania Glanz, 76-letna Maria Bllucaglia vd. Fabris, 87-letnl Francesco Panek. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Manzoni, Ul. Settefontane 2; All’Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Dr. Rossetti, Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul. P. Revoltella 42. Režija BRANKO GOMBAČ Gledališča VERDI Blagajna gledališča sprejema rezervacije za abonmaje za prihodnjo o-perno sezono. Stari abonenti lahko dobijo svoje dosedanje prostore do 20. t.m. Po tem roku bodo razpoložljivi prostori na razpolago novim prosilcem. Operna sezona se bo začela v četrtek 7. nov. z nastopom baletnega zbora milanske «Scale». Nazionale 16.00 «Dagli Zar alla bandiera rossa». Arcobaleno 16.00 «Brigata di fuoco». Victor Mature, Lee Marvin. Excelsior 16.00-22.00 «I figli del capitano Grant», Technicolor. Maurice Chevalier, George Sanders. Fenice 15.30 «Le città proibite». (Un mondo si rivela). Eastmancolor. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Il successo». Vittorio Gassman, Anouk Aimee. Superclnema 16.00 «Sexy proibitissimo». Technicolor — Prepovedano mladini. Zadnji dan. Alabarda 16.00 «Caterina di Russia». Technicolor. Sergio Fantoni. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «Il segreto del narciso d’oro». Sabina Sesselman. Prepovedano mladini. Aurora 16.30-22.00 «Una fidanzata per papà». Cristallo 16.30 «L’ape regina». Ugo Tognazzl, Marina Vlady. Prepovedano mladini. ; Càpitol 16.00 «L’inesorabile detective». Eddie Constantine. Garibaldi 16.00 «Delitto in pieno sole». Technicolor. Alain Delon, Prepovedano mladini. Zadnji dan. Massimo 16.30 «1 masnadieri». Technicolor, Daniela Rocca. Impero 16.00 «La donna nel mondo». Prepovedano mladini. Moderno 16.30-19.15-22.00 «West Side story». Technicolor. Natalie Wood. Prepovedano mladini. Astoria 16.30 «Sangue e arena». Technicolor. Tyrone Power. Astra 16.30 «Lo smemorato di Colle gno». Vittorio Veneto 16.00 «Tlkoyo e 1 suo pescecane». Technicolor. Zadnj dati. Abbazia 16.00 «Il pozzo e il pendolo» Technicolor. Vincent Priče. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 «La valle dei disperati». Scopecolor. Guy Madison, Pa tricia Medina. Ideale 16.00 «Missione segreta (30 se condi sopra Tokyo)». Skedenj 16.00 «Il capitan Blood». Er rol Flynn. SPDT priredi tudi letos prve dn novembra dvodnevni turistični izlet ln sicer tokrat na Dolenjsko ln ’ Posavje. Izlet bo 3. In 4. novembra Prvi dan skozi Ljubljano Po avt< cesti do Novega mesta, na ogled sta rih gradov tn samostanov v Kosta njevicl ln PleterJIh. Drugo Jutro o gled muzeja v zgodovinskih Brežl cah ln povratek čez Bizeljske gori ce, Radeče, Hrastnik in Zagorje i Ljubljano, Darovi in prispevki V počastitev spomina drage svak nje Frančiške Mahnič darujeta Iva in Ivanka Zega 2.000 lir za Dfjašk Matico. POTOVALNI URAD Trst, Ul, Cicerone 4, tel, 29243 obvešča, da ima na sporedu naslednje Izlete: V soboto, 26. oktobra (popoldne) ln nedeljo, 27. oktobra izlet v PTUJ in MARIBOR. Vpisovanje do sobote, 19. oktobra. »»• Od 22. decembra 1963 do 6. J» nuarja 1964 križarjenje z motorno ladjo «Jedinstvo»: Dal- macija, Libanon, Sirija, Egipt, Izrael, Italija. — Izredno ugodne cene! CINE FOTOMATERIALE SEGUI IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. HVALA! «ADIT» _ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE se Je preselil v nove poslovne prostore na Stari trg št. 3/1 filHO «IRIS» PROSEK predvaja danes 17. t. m. ob 19.30 uri Columbia dramatičen film: « Una faccia piena di pugni» (Prebunkan obraz) Igrajo: ANTHONY QUINN in MICKY ROONEY IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Od prepira med šoferjema do fizičnega obračunavanja Prizivni sodniki so enemu od obeh ukinili postopek, drugemu pa so znižali kazen - Obsojen šofer Acegata Pred prizivnim sodiščem (predsednik Rusin, tožilec Santonasta-so, zapisnikar Parigi, obramba U-glessig jn Antonini) so včeraj ponovno razpravljali o prepiru med nvema avtomobilistoma, ki se je končal s pretepom ter hudimi poškodbami za enega izmed njiju, "a zatožni klopi sta sedela 54-letni Teodoro Zito z Ulice Elizejskih poljan 18 ter 50-letni Milan “da. Dejali smo, da je šlo za pre-P'r med dvema avtomobilistoma, v resnici je Zito avtomobilski izvošček po poklicu, medtem ,° je Sila zaposlen v Združenih Jadranskih ladjedelnicah, kjer dela pri žerjavih. V trenutku pre-P'ra je Zito nameraval prepeljati ove potnici na železniško postajo, medtem ko je bil Sila namenjen na delo v ladjedelnico. Do pretepa je prišlo v Ul. Ser-gio Laghi pred poslopjem št. 4 . 7,15 zjutraj 30. marca predlani. V tistem trenutku je Zito Parkiral svoj taksi v omenjeni P'ici. Ker je bil nekoliko oddaljen od desnega pločnika in ker so bili na drugi strani ceste parkiranj razni avtomobili, je bil Promet onemogočen. Nenadoma se je od zadaj pribijal Sila s svojim avtom Fiat "00. Opazil je izvoščka, ki je nakladal v prtljažnik svojega Fiata 1100 kovčke in drugo prtljago. Počakal je dobro minuto, potem Pa je opozprll možakarja s hupo, naj pohiti z nakladanjem in naj se čimprej umakne s ceste. Vsaj kot je pripovedoval Sila, se Zito ni skoraj niti zmenil za opozorilo. Z roko je napravil neko kretnjo, kot bi hotel reči: «No, počakaj vendarle, da končam svoje ®elo.» Sila je počakal, toda Zito *e ni hotel umakniti svojega vo-Z|la. Ker se je Sila bal, da ne bi zamudil na delo, je še enkrat pritisnil na hupo. Tudi to pot brez uspeha, kaiti Zito ni niti trenil J očesom. Sila se je seveda hudo razjezil ter je skočil iz avta in ?e Približal izvoščku. Pojasnil mu Je, da se mù mudi na delo, toda ja mu je zabrusil: «Kaj me briga, kar pojdite domovi» Sila, ki je sečutil v Zitovi izgovarjavi pri-zvok južnjaškega narečja, pa mu Je odbrusil: «Domov in v svojo Vas pojdite vil» Odgovor je Zita seveda razburil ter je začel vpi-«laz sem Tržačan, .schiavo’!» "lenda je tudi potegnil iz žepa osebno izkaznico, da bi dokazal, da je pristojen v Trst. Tako se je začelo. Ena izmed redkih prid 54-letni zidar Ant> P'0 Zettin, je takole pričeval na ebravnavi pred kazenskim sodi-Sčem, ki je bila li. decembra la-ni: «Videl sem izvoščka kako je hotel udariti Silo š pestjo, toda ra se mu je umaknil. Za trenu-•ek sem se obrnil, toda takoj na-JP sem zaslišal močan udarec, “brnil sem se še enkrat ter sem y'del Silo na tleh». Na predsednikovo vprašanje je še pojasnil: ‘Lahko trdim, da je bil na tleh samo Sila ter da ga je vrgel iz-°sček. Ta pa še ni bil zadovo-1en s tem kar je storil’ter je Silo brcnil še štiri ali petkrat. Potem pa je vprašal človeka, ki je ležal na tleh: «Ali ti je dovolj?» Sila mu je odgovoril: «Da!» Na obravnavi pred kazenskim sodiščem je nastopila kot priča tudi Ursula Grimm por. Palcich, ki stanuje v hiši, kjer je prišlo do pretepa. Prav njena mati, ki je nemška državljanka in neka druga Nemka, sta se hoteli odpeljati tedaj s taksijem na železniško postajo, ženska pa je le delno prisostvovala dogodku ter v bistvu ni pojasnila važnejših vprašanj. Zito je s svoje strani trdil, da ni vrgel Sile na tla. Spoprijela sta se sicer ter oba padla na tla, kjer sta valjala več časa. Rezultat tega pretepa pa je bil, da si je Sila zlomil levo ramo ter se pobil po glavi in po nogi. V bolnišnici so mu z ìentgenskim aparatom ugotovili te poškodbe ter se je moral zdraviti 41 dni. Na delo pa je lahko odšel šele po 72 dneh bolniškega dopusta. Tudi Zito je baje dobil reke poškodbe, toda bile so le malenkostnega značaja, saj je ozdravel v 4 dneh. Oba so potem prijavili sodišču. Zita 30 obtožili hudih telesnih poškodb, a Silo :e lažjih. Kazenski sodniki so spoznali oba za kriva ter obsodili Zita na 2 leti zapora in Silo na 4 mesece zapora. Na včerajšnji obravnavi pred prizivnimi sodniki je Zito umaknil tožbo proti Sili, ta pa je izjavil, da ne bo nastopil kot zasebna stranka. Pomočnik generalnega prokuratorja je vzel te izjavi na znanje ter je zahtevaj naj se ukine kazenski postopek proti Sili, a v ostalem naj sodniki potrdijo prejšnjo rasodbo. Sodišče je deloma sprejelo te zahteve. Žitu je znižalo kazen na 1 leto in 4 mesece zapora (eno leto je pomiloščeno) ter je ukinilo kazenski postopek proti Sili. Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 28-letni Rinaldo Gla-vina, šofer pri Acegatu, iz Ul. Felluga 19, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil 84-letno Domenico Godigno vd. Del Negro iz Ul. Piccardi 76. Do nesreče, ki je pripeljala Glavico pred sodnike, je prišlo 19. maja lani. V tistem trenutku je obtoženec upravljal filobus št. 19, ki je bil namenjen proti Ul. Flavia. Na postaji v Drevoredu D’Annunzio je vstopila ali pravzaprav hotela stopiti v filobus omenjena ženska. Žal pa je šofer pognal vozilo naprej prav v trenutku, ko je Godignova še stala na stopnici filobusa ter se vrata še niso zaprla. Pri padcu se je ženska pobila po raznih delih telesa ter je devet dni pozneje umrla v bolnišnici. Vzrok smrti pa je bila po mnenju zdravnikov pljučna embolija, ki je nastopila kot posledica .padca. Na podlagi teh zaključkov go Glavino prijavili sodnijskim oblastem. Obtožili so ga, da je pognal filobus, naprej, ne da bi čakal, da mu sprevodnik Nicola Caljfra da ukaz za odhod. Kazenski sodniki so spoznali obtoženca za krivega ter so ga ob-sobili na 4 mesece zapora ter so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 6 mesecev. Poleg tega so sklenili, da mora Glavina plačati 200.000 lir odškodnine pokojničini sestri Eleni Godigni vd. Favorito ter 800.000 lir odškodnine drugi sestri Carmeli Godigni, s katero je Domenica živela v skupnem gospodinjstvu. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo. Obvestilo gospodinjam Patronat CGIL INČA opozarja vse gospodinje, da je začel s 15. oktobrom veljati zakon št. 389 z dne 5. 3 1963 o pokojninskem skladu. Zato lahko prizadete gospodinje vložijo prošnjo za vpis v ta sklad na tržaški sedež INPS. Patronat INČA je na razpolago gospodinjam pri sestavljanju prošenj in pri opravljanju vseh potrebnih formalnosti. Vse gospodinje se lahko obrnejo na INČA v Ul. Zonta 2 vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, kakor tudi na sedež v Miljah Ul. Puccini ob torkih od 16. do 17.30 in v Nabrežini na sedež Nove delavske zbornice vsak četrtek od 17. do 19. ure. Sladkosnedni tatovi Neznanci, pravi sladkosnedneži, so med soboto in ponedeljkom prišli verjetno s ponarejenimi ključi, v skladišče slaščic in peciva na Trgu Libertà 5. Odnesli so 10 zavojev čokolade, približno 4, 5 kg. Tatvino je zapazil lastnik Mario Pielli iz Ul. Ruggero Manna 21, ki je zadevo prijavil na komisariatu javne varnosti. / ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI 2 milijona lir košarkarskemu društvu za sodelovanje na državnem prvenstvu Delegacija občinske uprave bo odšla v Rim posredovat za hitro rešitev nekaterih prošenj V sredo zvečer se je sestal občinski odbor v Gorici. Seja, kateri je predsedoval župan dr. Po-terzio, je trajala tri ure. Poleg splošnih administrativnih vprašanj so se odborniki lotili tudi financ in pa prometa. Spočetka so proučili razmere v športnem društvu Unione Ginnastica Goriziana ter težave, na katere naletava zaradi sodelovanja v košarkarskem državnem prvenstvu. Odborniki so se odločili za nadaljevanje materialne podpore društvu, kot vsa leta do sedaj. Obenem so izrazili željo, da bi tudi ostale ustanove pomagale tej športni zvezi. Sklenili so predložiti občinskemu svetu, naj ji odobri dva milijona lir. Odbornik za finance dr. Galla-rotti je predlagal, naj odborniki odobrijo razne stroške v zavodu Lenassi in stroške obvezne in neobvezne naročnine na trošarino za 5 milijonov lir. Odbornik Moise je seznanil svoje kolege z vprašanjem cestne si-gnaletike. Med drugim bodo pozvali avtomobilski klub, naj na Korzu namesti plastične trakove na prehodih za pešce. Ti trakovi bodo navzlic obrabi zaradi prometa in vremenskih neprilik vzdr- žali kakšna tri leta, medtem ko morajo s sedanjim sistemom prehode za pešce označevati skoraj vsako leto. Avtomobilski klub bo predlog uresničil že v tem mesecu. Iz Milana bo namreč prišla nalašč za to delo specializirana skupina, ki bo s plastično maso prevlekla sedem prehodov za pešce na Korzu med Garibaldijevo kavarno in Ul. Manzano. Kasneje bodo s plastično maso označili tudi prehode v Ul. Crispi in Roma. Na predlog odbornika Moisea so določili tudi prostor, ki ga bodo zasedla zabavišča na Andrejevem sejmu. V začetku seje je župan poročal o shodu v Benetkah 11. in 12. oktobra, na katerem so proučili vprašanje municipalizacije in nacionalizacije električne energije, vprašanje, ki je izredne važnosti tudi za‘'naše mesto. Sprejeli so splošne smernice, " ki narekujejo decentralizacijo in avtonomijo municipaliziranih uprav. Zupan je ob kortcu svojega poročila navedel vse tiste prošnje, ki so še nerešene v Rimu. V družbi odbornika za javna dela Lupieri-ja in generalnega tajnika Palina bo župan odšel te dni v pre- stolnico, da rešitev. bi pospešili njihovo PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU Družina Mozetič 1.000, Jožica Smet 1.000 In Ernesta Bol-tar 1.000 lir. iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiimimiiiiimiimimiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi OB SPLOŠNEM POVIŠANJU ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Občutno zmanjšanje kupne moči zavarovancev socialnega zavarovanja Zato je zopet postalo pereče vprašanje zvišanja pokojnin in reforme pokojninskega zavarovanja sploh V PRVIH NOVEMBRSKIH DNEH Izlet SPDT na Dolenjsko in Spodnje Štajersko Izlet bo nudil priložnost za ogled številnih zgodovinskih krajev in naravnih lepot Mislim, da ni res, kar se je via- h j m .v _ y j a*!* zdelo, da Triačan rad hodi vedno le po zelo in preveč zna-ath turističnih poteh, ki postajanj zato ohraljene in dolgočasne, f dvodnevnim novembrskim irle-— ko je reč časa, hoče SPD udi letos ponesti svoje člane tn Prijatelje e nov svet. Ne več, kot .°’’i> na Notranjsko in Dolenjsko, JU«no od avtoceste Ljubli ana-Za-"'eo. Letos bi Mi na obisk in o-?(ed mehkih lepot gričevnate Do-erijske in njenih zgodovinskih Porodnih zanimivosti severno od e ceste, tja do najjužnejših kra-3ev slovenske Štajerske. 7z dolenjske metropole, Novega testa, bi si ogledali onstran p o-očij pravljičnih Trdinovih Gor-rančev — «slovenske Benetke» — tlodovinsko Kostanjevico, zgraje-j° n“ otoku med zavoji Krke, ki lu ie blizu izliva v Savo. Za-'tninosti je tu mnogo Več kot noitisočletni grad, sedaj obnov-že na sebi ogromen in arhi-_ektonsko1- zanimiv spomenik daje avetje zgodovinskemu, etnograf-Jtemu muzeju. Tu je stalna raz-‘aua umetnin sodobnih umetni-°v-kiparjev, ki jth tu vsako leto nir^° v paialui turistični sezo-rè*a *kiparski simpoziju je narru roti Eniški pobratim medna-°dnepa umetniškega simpozija v asi bličim, v Seči pri Portorožu, /st ■ Se sP°P°Wujeta, ker v kršni ,*’"*> kot je razumljivo, klešejo metnine iz — kamna, v Kosta-Jetuci pa iz mehkejšega, bolj to-jjjrj/0 materiala — iz lesa (tu v , *žint se namreč razteza najuečji a sto« gozd v Sloveniji. Poleg Oa je še v šoli stalna umetniška destava slik. ..j? Kostanjevice bi lahko nare-t J*’ bo čas, skok v bližnje Ple-..Ue k staremu samostanu, ki je l . Pred pol tisočletjem nekako aiturno središče za velik del ^«ueni je. °rugi rtan bi bil odmerjen (pre-. -, ‘i bi v znanih zdravilnih C0-me< ^ ToPlicah ie blizu hrvatske zn j' predvsem ogledu drugega Jlodovniskepa kraja ob dolenjski 0avt ~ Brežic. Kdor je kaj čital . naši zgodovinski pretekosti, se , tpomiiil, da so bili vsi ti pre-Pl kraji polni starih fevdalnih gradov, pozorišče največjega kmečkega punta združenih slouenskih in hrvatskih kmetov proti izkori-ščevalnin grofom. Kmetje so zavzeli in zrušili ob tej priliki mnogo gradov, toda pr’ Brežicah jih je doletel tragični poraz. Danes so v 'starem gradu, z ohranjenimi ogelnimi stolpi, vaine zgodovinske in etnografske muzejske zbirke, sporolnjene z arheološkimi izkopaninami. Na povratku bi si kar skozi avtobusna okna ogledovali po prekrasnih Bizeljskih goricah (kdo se pri tem ne spominja na znano bizeljsko kapljico — «bizeljčana»), ter še kopico starih gradov, na pr. v Brestanici, Senovem, — morda bi sp peljali tudi mimo Vidma-Krškega itd.) Najbrž ne ho časa, da bi si le mimogrede ogledali katero od znanih rudarskih središč v Hrastniku in Zagorju (to bi pač ostalo za kako drugo, kasnejše potovanje). Kosilo bi pa najbrž opravili ie v Radečah ob Savi, da ne bi prišli prekasno v Ljubljano. ZJ V poslednjem času se v sindikalnih krogih zopet mnogo razpravlja o pokojninah zavarovancev Zavoda za socialno, zavarovanje ter o socialnem zavarovanju sploh. Zavarovalni prispevki predstavljajp namreč veiiko breme za delavce in nameščence ter za delodajalce; dajatve, ki jih uživajo zavarovanci, pa so v primeri z zavarovalnimi bremeni premajhne. Upokojenci se sploh ne morejo preživljati s samimi pokojninami INPS in so zato odvisni od otrok in sorodnikov, če pa teh nimajo, od javne pomoči. Nekatere kategorije zavarovancev INPS so siaer na boljšem, ker imajo tako imenovane dopolnilne blagajne, v katere plačujejo delojemalci in delodajalci in iz katerih dobivajo ob upokojitvi dodatno pokojnino; toda teh kategorij je malo. Drugi pa se morajo preživljati z bornimi minimalnimi pokojninami, ali pa pokojninami, ki so vezane na vsoto vplačanih prispevkov. Tudi te poslednje pokojnine dosežejo komaj tretjino zadnje mezde ali plače. Zaradi tega je na primer CGIL predlagala, naj bi se pokojnine računale na podlagi zadnjih plač in mezd in ne prispevkov; podobno kot je urejena ta zadeva na primer v Jugoslaviji. Ista sindikalna organizacija je tudi zahtevala, naj bi se tudi za pokojnine kot za mezde in plače uvedla pregibna lestvica in s tem draginj-ska doklada, tako da bi se pokojnine sproti višale, kot naraščajo življenjski stroški, to je da bi se prilagajale naraščajočim izdatkom. Pomisliti je namreč treba, da so upokojenci spričo višanja cen vedno na slabšem. Ko su jim lani zvišali minimalne pokojnine na 12.000 in 15.000 lir (za starost 60 oziroma 65 let), so bili upokojenci do neke mere zadovoljni; toda podražitev vseh življenjskih potrebščin, stanarin in javnih storitev je že skoraj popolnoma požrla zadnje izboljšanje, tako da so upokojenci zopet v tako slabem gmotnem položaju, kot so bili pred poviškom. Zato je razumljivo, da je začelo med upokojenci zopet vreti in da sindikat, ki jih zastopa, zopet načenja to vprašanje. Pri tem pa ne gre le za to, da bi poenostavili birokracijo, to je, da bi združili razne ustanove, ki se ukvarjajo s socialnim, bolniškim in nezgodnim zavarovanjem, kot se je namignilo z vladne strani, marveč je treba izvesti reformo zavarovanja sploh. Pred kratkim so državni nameščenci dosegli izboljšanje pokojnin s poenotenjem prejemkov, Ki sestavljajo sedaj pokojninsko osnovo! S tem se jim je močno zvišal odstotek pokojnine v sorazmerju s plačami, tako da doseže vsaj 80 odstotkov ali tudi več Ce je bilo torej to mogoče za držav» ne uslužbence, morg to postuli možno tudi za delavce in name«, ščence zasebnih podjetiji ki »o zavarovani pri INPS. Za to pa je seveda potrebna enotnost delavcev, ki so še v delovnem 'odnosu, la, delavcev, ki 'so upokojeni. Pomiriti je namreč treba, da čaka tudi aktivne delavce ppokojitev in s tem borno življenje, če se ne bo medtem ves sistem socialnega zavarovanja izboljšal. Zato se poteguje sindikat upokojencev CGIL zu to, da se preide od osnovne težnje po zvišanju minimalnih pokojpjn k težnji po povezavi pokojnin s plačami, tako da bodo v sorazmerju z mura To pa ne [ omeni, da bi se upokojene; odrekli minimalnim pokojninam. V zvezi s tem služi zgled državnih uslužbencev in upokojencev, ki so enotno in odločno zahtevali izboljšanje, ker so uvideli, dg se taz-pon med plačami aktivnih uslužbencev in plačami upokojencev stalno širi. Končno je treba premagati precej razširjeno miselnost In težnje, po katerih naj bi bili zavarovanci socialnega zavarovanja nekaki podpiranci, ki dobivajo javno podporo, ne pa delavci, ki prejemajo del plače, kateri so se v mladih letih odrekli, da bi lahko mirno živeli v starosti. Poleg te težnje se opaža tudi druga, to je, naj bi sicer izvedli reformo pokojnin in jih splošno nekoliko zvišali, vendar naj bi prepustili res učinkovito izboljšanje pokojnin posameznim kategorijam delavcev in nameščencem, za katere naj bi ustanovili dopolnilne pokojninske blagajne. Spričo tega se je treba po eni strani še vedno boriti za zvišajne minimalnih pokojnin — kar pa ne sme iztrošiti vseh energij upo-kòjencev in delavcev po drugi strani pa nenehno zahtevati res učinkovito reformo vsega pokoj- ninskega sistema, tako da ne bodo pokojnine več nekake podpore, marveč pravično povračilo za vse to. Kar so delavci in nameščenci vse svoje življenje žrtovali in dajali skupnosti. Med prečkanjem ulice jo je podrl avto Blizu njenega stanovanja je vče. raj opoldne 24-letni Franko Pečar iz Pri seške ulice povozil z avtom 57-letno, Rose , Del Monaco por. Cavalieri -i» Ul. Marconi 18. Zenska si je zlomila desno nogo, pobila se je po giavi in opraskala po rokah. Z rešiltjim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdr.ayiti se bo morala dva meseca. Zenska je šla čez cesto, ko ie privozil mimo z avtom Pečar, ki je bil namenjen v Ul. Settefontane. Verjetno jo je zapazil zadnji hip in ni utegnil pravočasno preprečiti nesreče. Priskočil ji je na pomoč, nekdo pa je poklical rešilni avto, da so žensko odpeljali v bolnišnico. Prometna policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila krivdo. Pokrajinski svetovalec RPI o (niškem pristanišču Pokrajinski svetovalec KPI Fulvio Bergomas je poslal predsedniku vprašanje v zvezi z zakonskim osnutkom senatorja Vallaurija in drugih glede dopolnilnih določil o izvajanju zakona, ki predvideva davčne olajšave v industrijskih obratih na področju občine Tržič in pristaniškega področja v Aussa-Corno v videmski pokrajini. Komisija za finance in zaklad je po obravnavi zakonskega osnutka opozorila VII. stalno komisijo za prevoze, na nekatere važne strani tega vprašanja. Svetovala je, naj se dosežejo cilji zakonskega osnutka z ustanovitvijo konzorcijev javnih ustanov ali pa delniških družb z izključno udeležbo delniškega kapitala javnih ustanov. Glede zadnje možnosti je komisija izrazila nujno dopolnitev drugega člena Vallaurijevega zakonskega osnutka s pojasnilom, da so omenjene delniške družbe (Ustanova industrijske in pristaniške cone v Tržiču), ustanovljene izključno samo z udeležbo kapitala samih krajevnih ustanov z javno pravico. Komisija za finance in zaklad v senatu končno predlaga, da je razlastitev zemlje izključna zadeva pristojnih občin in njihovih konzorcijev. Podpisani svetovalec, sklicujoč se na zadnje izjave odbornika Vezila na zadnji seji pokrajinskega sveta o tem zakonskem osnutku, vprašuje predsednika pokrajine, kakšne pobude namerava sprejeti ustanova v soglasju z občinskimi upravami tržiškega področja, ki bi bile v skladu s predlogi senatne korhisije za finance in zaklad, da bi se čimprej odobril omenjeni iakonski osnutek. PO ZAKLJUČKU SEKC1JSKIII SKUPŠČIN V nedeljo, bo v Tržiču pokrajinski kongres PSI Prisotnih bo okoli 100 delegatov Tiskovni urad goriške federaci-1 t> Ljubljani prof. Niko Kuret. V Italijo ga je povabila Studijska knjižnica o Trstu, ki je s svojo koristno pobudo omofločila, da je predavatelj seznanil z življenjem in razvojem tega naroda številne Slovence v Trstu in v Gorici. Goriškega predavanja se je udeležilo večje število poslušalcem, med katerimi je bilo tudi nekaj šolnikov. Vsi so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja predavatelja, ki je z besedo in sliko prikazal stvarnost enega dela Svice, o katerem smo malo vedeli ali pa nič. Znanstveno poglobljeni material, ki nam ga je predavatelj podal v poljudni obliki, je zbral med svojim obiskom v Sivem kantonu, kjer živi mali na-rodič, ki ga sestavlja 40.000 duš. Datiravno je njegova številčnost skromna, pa uživa, zahvaljujoč se demokratični zakonodaji m človečanskemu odnosu, vse jezikovne in kulturne pravice, ki jih mi kot pripadniki slovenske manjšine komajda lahko dojamemo, tako so te pravice popolne na vseh področjih. Predavatelj je ponazo-V torek zvečer je bito na se- ril govorjeni del predavanja s dežu Slovenske prosvetne zveze j številnimi diapozitivi pokrajin, bi-v Gorici izredno zanimivo pre- i volišč Retoromanov in knjižnih davanje. O Retoromanih, četrtem I del, tako da so se vsi prisotni s narodiču švicarske federacije, je I spontanim aplavzom zahvalili dra-govoril znanstveni sodelavec in- • gemu gostu iz Ljubljane za zares Stituta za slovensko narodopisje I zanimiv večer. NA DRŽAVNI CESTI MED M0Š0 IN LOWKOM Avtomobilist iz Trsta podrl prilrtnrg'a moža Ponesrečenec iz Ločnika ima kompliciran zlom nad desnim stopalom je Italijanske socialistične stranke poročaj «V nedeljo 20. oktobra se bo začel ob 9. uri v Tržiču v dvorani Roma, IX. pokrajinski kongres goriške federacije Italijanske socialistične stranke. Prisotnih bo približno 100 delegatov, izvoljenih na predkongresnih skupščinah, ki so bile zadnje tedne v posameznih socialističnih sekcijah naše pokrajine. Diskusije po teh sekcijah so dale naslednje rezultate: «levičarska» resolucija 56,53 odstotka, «avtonomistična» resolucija 40,74 odstotka, resolucija «Per-tini» 0,39 odstotka, vzdržanih 2,34 odstotka. Predvideva se, da bosta poročili o «levičarski» in «avtonomistični» resoluciji na IX. pokrajinskem kongresu podala poslanec Vittorio Marangone in senator Ercole Bonacina. Uspelo predavanje v Gorici o Retoromanih VESTI ll KOPRSKEGA OKRAJA Včeraj se je začel v Piranu 7. kongres pediatrov Jugoslavije Kongresa se udeležujejo tudi vodilni pediatri is Trsta Zelo ugodni podatki o umrljivosti otrok v Sloveniji lUnena Včeraj zjutraj se je v Piranu začel 7. kongres pediatrov Jugoslavije. Kongresu prisostvuje 600 jugoslovanskih zdravnikov za otroške bolezni, kot gostje pa so prisotni tudi vodilni pediatri iz Trsta ter predsednica mednarodnega o-troškega centra iz Pariza dr. Alice Lotte in predstavnica poljskih pediatrov dr. Eva Zanovska. Dopoldne je bila na sporedu tema o cepljenju otrok. V petih dneh, ko- m-. Ukor bo trajal kongres, bo na spo- porasta umrljivosti novorojenčkov C:VaJa danes 17. t. m. ob 18. uri dramatičen in pustolovski LA BANDA CASAROLI» (Tolpa Casa roli) Igrajo; RENATO SALVATORI, JEAN-CLAUDE BRIALY ln TOMAS MIL1AN redu nad 1Ó0 referatov in korefe-ratov z najrazličnejših področij pediatrije. Celotno delo kongresa, pri čemer so štete tudi razprave, bo izšlo takoj po kongresu v posebni knjigi. Za udeležence kongresa so pripravili tudi nekaj kulturnih prireditev. Tako je bil sinoči na sporedu slovenski film «Samorastniki», ki sta se ga udeležila tudi glavna igralka Majda Potokarjeva in režiser Igor Pretnar, danes pa bo nastopil ljubljanski komorni orkester. Predsinočnjim pred začetkom kongresa je priredil sprejem v čast udeležencev predstavnik izvršnega sveta Slovenije Boris Kocjančič. Ob tej priložnosti je navedel nekaj rezultatov o otroški zdravstveni službi v Jugoslaviji Povedal je, da je smrtnost otrok, ki je znašala leta 1925 v Jugoslaviji še 14,31 na tisoč otrok, in v Slov.eniji 13,89, padla v povojnih letih do leta 1961 na 8,21 v vsej državi in celo na samo 2,71 v Sloveniji. Poudaril je, da gre zahvala za to predvsem požrtvovalnemu delu pediatrov. Opozoril je na zaskrbljujoč pojav v prvem letu starosti. Leta 1949 je bil ta odstotek 47 otrok od 100 umrlih, leta 1981 pa kar 69 odstotkov. Temu vprašanju bo treba posvetiti vso pozornost. Boris Kocjančič je govoril tudi o stalnem porastu sredstev za investicije za potrebe otroškega zdravstva. Samo lani so ta sredstva znašala skoraj 5,5 milijarde dinarjev. Nadaljnja sredstva so predvidena v okviru sedemletnega plana. V večji meri kot doslej bodo v bodoče pospeševali tudi raziskovalna dela in nudili potrebna sredstva za šolanje in razvoj zdravstvenih kadrov. Na kongresu bodo govorili tudi o zdravstveni skrbi za otroke po skopljanski katastrofi. Ta katastrofa je prizadela precejšnje število otrok, res pa je tudi, da je bilo precej rešenih, ker se niso mudili v času potresa v Skopju, ker so bili v raznih otroških kolonijah. Mnogo otrok pa so rešili izpod ruševin nepoškodovanih ker so jih zaščitili s svojimi telesi starši. Žalil je stražnika ker mu je naložil globo Agenti komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti so prijavili sodišču 18-letnega Franca D., ki se bo moral zagovarjati zaradi žalitve javnega funkcionarja. Fant se je pred nekaj dnevi peljal z motoskuterjem po Ul. Flavia, pa ga je pri tovarni testenin Mulich in Lorenzetti ustavil mestni stražar in mu naložil dve globi zaradi kršitve cestnega zakona, ker je motor preveč ropotal, podatki na evidenčni tablici pa so bili nečitljivi. Namesto da bi Franco priznal svojo krivdo in mirno plačal globo, se je razburil in tako odgovarjal stražarju, da je ta poklical agente javn* varnosti. Fanta so odpeljali na komisariat, ga zaslišali, nato pa prijavili sodišču. Tržačan ranjen pri nesreči v Trevisu Pri Trevisu se je predvčerajšnjim ponesrečil z avtom 26-letni Fulvio Fabriccl iz Ul. Revoltella 102, V Trst so ga pripeljali včeraj z zasebnim avtom nekoliko po 2. uri. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dva meseca. Fabricci je povedal, da se je peljal z avtom, ki ga je vozil njegov prijatelj Nello Dede iz Milana. Med vožnjo je hotel preizkusiti zavore, ki pa so nenadoma od. povedale. Tako je avto zletel s ceste in treščil v drevo. Fabricci ii je pri tem zlomil desno nogo. ne ve pa, kaj se je zgodilo njegovemu prijatelju iz Milana. Ponoči je spreten malopridnež zlezel skozi okence nad vrati v bar v Ul. Filzi 2. Nihče ga ni zapazil in je iz blagajne odnesel 45 tisoč lir. Svoj uspeli podvig pa jt hotel tudi zaliti in je vzel še dve steklenici likerja. Tatvino je zàpazil lastnik lokala, ko je včeraj zgodaj zjutraj prišel v lokal. Skupno gospodinjstvo brez mirnega sožitja Dokaj potolčen se je včeraj ob 15.30 zatekel v civilno bolnišnico 37-letni Paolo Vončina iz Ul. Faiti. Dežurnemu zdravniku je izjavil, | l da ga je pretepla ženska, s katero živi v skupnem gospodinjstvu. Kakor je razvidno iz poškodb, ima ta ženska precej težko roko. Potolkla ga je po prsih, rami in bokih. Bolničar v ambulanti mu je rane obvezal in ga poslal domov, kjer si bo 15 dni celil rane, nekaj časa pa kuhal jezo na svojo dru-žabnico. Dekret prefekture o stalni zapori pekarn ob nedeljah Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je prefektura izdala dekret, na podlagi katerega bodo morale vse pekarne in prodajalne kruha oh nedeljah zapirati svoje lokale. Doslej je bi! ta režim začasnega značaja, z zadnjim prefektovim dekretom pa je postal stalen. Dekret bodo kmalu objavili, spoštovati pa ga bodo morali v vseh oblinah goriške pokrajine. Na državni cesti med Mošo in Ločnikom je včeraj ob 7,45 avtomobil «600» z registrsko tabkeo TS 57036, ki ga je vozil 35-letni Giuseppe Delle Aste iz Trsta, Ul. Caravaggio, povozil kolesarja 79-let-nega Isidora Clancisa iz Ul. Fonda 21 v Ločniku. Avtomobilist se je peljal proti Gorici, kolesar pa je peš ob kolesu prišel z leve stranske poti in se namenil čez cesto. Na glavni cesti pa ga je avtomobil podrl. Nesreča se je zgodila ravno pred skladiščem gradbenega podjetja Luigija Zoffa, ki je ranjenega kolesarja nsjprej Qdpejjal domov, potem pa v civilno bolnišn;-co v Ul. Vittorio Veneto. Priletnega meli so v' bolhifnici pridržali na zdravljenju za dober mesec, ker si je povzročil zelo kompliciran zlom nad desnim stopalom. Skoda na vozilih je neznatna, zapisnik o ne«rečl pa je sestavila prometna policiji. Tečajj za izpopolnjevanje v zdravstvenem pravu Pokrajinski zdravnik dr. Montagna sporoča, da so na pravni fakulteti v Bologni začeli s tečajem, v katerem se bodo udeležen- ci izpopolnili v zdravstvenem p:a-vu. Udeležijo se ga lahko diplomiranci v pravu, političnih vedah, ekonomiji in trgovinstvu, medicini, živinozdravništvu, farmaciji, inženirstvu in kemiji. Tečaj bo strokovno pripravil aspirante, ki se nameravajo posvetiti dejavnosti v upravah krajevnih organov oblasti, katerih namen je čuvati zdravje in higieno občanov. Udeleževali se ga bodo lahko tudi funkcionarji, ki so že v službi. Trajal bo eno leto, interesenti pa se morajo prijaviti do 5. novembra letos v tajništvu pravne fakultete v Ul. Zamboni 33. Podrobnejša navodila daje pokrajinski zdravstveni urad. Motociklist podrl žensko iz Vrtojbe V bližini civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto se je vferaj ob 8.30 zgodila manjša prometna nesreča. Neki motociklist je podrl Zoro Mermolja iz Vrtojbe 46, ki je prišla s propustnico čez šem-petrski obmejni prehod in bila namenjena v mesto. Ponesrečenko so odvedli v ambulatorij bližnje civilne bolnišnice, kjer so ji obvezali rano na levem stegnu. Doma se bo zdravila le tri dni. ...................................... ZABAVA, KI UTim POSTATI PRCCU DRAČA Štiri ukradene avtomobile našli na kraški planoti Zlikovci avtomobilov niso poškodovali ■ Na piki so imeli fiate različnih kubatur V Tržiču so v tem tednu gobe zmanjkali štirje avtomobili, ki so jih nekaj dni po tatvini našli na Krasu. Razen enega avtomobila, pri katerem je manjkalo nadomestno kolo, so bila vsa vozila nedotaknjena. Edina stvar, ki so jo lastniki pogrešali, je bil izpraznjen bencinski rezervoar. Nobenega dvoma ni, da gre za dejanja malopridnežev, ki so si privoščili neslanosti na račun avtomobilistov. Komisariat javne varnosti je uvedel preiskavo, da izgotovi, kdo so tatovi. Oškodovanci so Luigi Viezzoli iz Ul. 25.- aprila, kateremu je zmanjkal avtomobil Fiat 1100, ko se je nekaj časa mudil v železniškem klubu. Krajo vozila je ugotovil okoli 23. ure, ko se je namenil domov. Njegov avtomobil je na do-berdobski planoti našel 55-letni Giovanni Ornella lz Ul. Galilei 53, ki je odšel na Kras nabirat Oscar Piccini iz Ul. Blaserna 3 je prijavil tatvino svojega Fiata 600 D 10. oktobra. Ukradli so mu ga v Ul. Francesco, kjer stanuje. Tatvino je nemudoma prijavil komisariatu javne varnosti, Poslali so agente na Kras, kjer so zares našli ukradeni voz. 8. oktobra je zmanjkal Fiat 75(1 Curziu Tossutu iz Ul. Fanin. Tudi njegov avtomobil so ukradli v bližini bivališča, našli pa so ga ng Krasu kot ostala dva. četrti oškodovanec je bil Giovanni Clapis iz Ul. Sant’Anna 17. Okradli so ga 10. oktobra. Avtomobil so našli karabinjerji iz Vermeljana v bližini Sabeljskega jezera. Poleg štirih avtomobilov, katerih lastniki so bili Tržičani, pa so neznanci odpeljali tudi avtomobil Tržačana Otella Duša iz Ul. Sartorio 14. Ta avtomobil, ki je bil CEMENTARNA V ČEDADU prav tako znamke Fiat, so našli v bližini železniškega viadukta pri. Moščenici. Nekatera vozila so že vrnili zakonitim lastnikom, ostala pa so še na komisariatu. Padec delavke pred tekstilno tovarno Včeraj popoldne je padla s kole-sa 51-letna Maddalena Romere iz Ulice Formica 1. Nesreča se ji je pripetila v bližini podgorske tekstilne tovarne. Zenska se je namreč peljala na delo sa drugo izmeno, ki se prične cb 14. uri. Ker se je močno udarila v desno nogo, so v tovarno poklicali avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v civilno bolnišnico. Po prejeti zdravniški pomoči je odšla domov, kjer se bo zdravila 4 dni. VERDI. 17.00: «Gangster contro gangster«, J. Chandler in K. Dou-bleday. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.00: «Le avventure dl cao-eia del protessor De Paperis», Walt Disneyeve barvne slikanice. Sledi dokumentarni film «Due strani amici» VITTORIA. 17.00: «L’agguato delle 5 spie», J. Agar in P Edward*. A-meriškl čmobeli film v cinemascope Zadnja predstava ob 31.30. CENTRALE. 16.30: «Tanic Button... operazione fisco», J. Mansfield ln M. Chevalier. Italijanski čmobeli film v cinemascope Zadnja predstava ob 21.30. Čedad, prijazno staro mesto ob Nadiži, v glavnem nima večjih Industrijskih obratov. Njegovo gospodarstvo temelji na manjših obrtniških delavnicah. Izjema je le cementarna, ki jo vidimo na sliki.__Le-ts je zares velik objekt, ki ga še vedno širijo. Trenutno gradijo nove silose DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-viijo temperaturo 17,8 stopinje ob 13.20, najnižjo 9 stopinj ob 6. url. Povprečne dnevne vlage je bilo 45 odstotkov. MED DRUGOLIGASKIMA REPREZENTANCAMA Francija 3 Italija 3 NICA, 16. — Nogometna tekma med drugoligaškima reprezentancama Francije in Italije se je končala neodločeno 3:3 (1:2). Gole so dosegli: v 10’ p. p. Traspedini (I), v 21' Bolzoni (I), v 42’ Guillas (F); v 19’ d. p. Lazzotti (I), v 22' Bou-squier (F), v 35’ Grimbert (F). Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah: FRANCIJA B: Lamia, Zwunka, Grimbert ; Bousquier, Adamczyk, Desgranges; Boucher, Guillas, Ro-dighiero, Gauthier, N’Doumbè ITALIJA B: Colombo, Martira- donna, Facca (Rogora) ; Rizzolini,. Signorelli, Spagni; Bolzoni (Lazzot-1 ti), Pestrin, Traspedini, Cationi, Maioli. I SINOČI V SAN SIRU PRED 70.000 GLEDALCI Milim-Santos 4:2 (2:0) v prvi tekmi za svetovni pokal V zadnji minuti razveljavljen Pelèjev gol STRELCI: v 3’ p. p. Trapattoni (M), v 15’ Amarildo (M); v 13’ d. p. Pelè (S), v 22’ Amarildo (M),' v 37’ Mora (M), v 41’ Pelè (S) iz enajstmetrovke. MILAN: Ghezzi, David, Trebbi; Trapattoni, Maldini, Pelagalli; Mora, Lodetti, Altafini, Rivera, Amarildo. SANTOS: Gilmar, Lima, Geraldino, Zito, Aroldo, Calvet, Dorval, Mengalvio, Coutinho, Pelè, Pepe. SODNIK: Habergelloner (Av strija). STRANSKA SODNIKA: May r in Kremser (Avstrija). GLEDALCI: 70.000. V telovadnici šole Morpurgo Nocoj ob 20.15 odbojkarska tekma Bor-Gasilci Nocoj bo v telovadnici šole Morpurgo (Campi Elisi) povratna tekma za pokal Treh Benečiji med odbojkarskima šestorkama Bora in Gasilcev. Tekma se bo začela ob 20.15. Vabimo vse navijače Bora, da pridejo spodbudit «plave». Po letošnjem evropskem prvenstvu v košarki Jugoslovan Korač najboljši strelec Nepopolna italijanska ekipa razočarala HiiiiiiiniiiumimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiinniiiiiiiiitifiiHiiiiiiiii V POVRATNI TEKMI ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Premalo 2:1 Beograda gostujočemu Juventusu Potrebno bo tretje (v Trstu ali na Dunaju?) srečanje BEOGRAD: Vidinič, Colid, Gavrid; Marid, Krivokuča, Milovanovid; Samardžid, Gugleta, Milošev, Banovid, Skoblar. JUVENTUS: Anzolin, Gori, Sarti; Castano, Bercellino, Leoncini; Stacchini, Del Sol, Da Costa, Sivo ri, Menichelli. Sodnik: Emsberger (Madžarsk a) Kotje: 6:4 za Beograd. Gledalci: 45.000. V 20’ so z enominutnim molkom počastili spomin žrtev katastrofe pri Vaiontu. BEOGRAD. 16. — Povratna tekma med Beogradom in Juventusom iz Turina za pokal sejemskih mest ni prinesla odločitve. Domačim je uspelo pred 45.000 gledalci zasluženo premagati goste z 2:1 (0:0), kot so izgubili v Turinu. Tako bo odločitev padla šele na tretji tekmi na nevtralnem terenu, ki bo, po neuradnih vesteh, v Trstu ali na Du naju. V prvem polčasu je igra potekala z rahlo premočjo domačih, toda strelci Beograda niso imeli sreče, medtem ko je v drugem polčasu igra potekala enakopravno. Zanimivo je, da je prvi gol na tej tekmi dal Juventus in sicer Stacchini v 17’, tako da se je že zdelo, da je usoda Beograda zapečatena. Toda Gugleta je v 32’ izenačil, Milošev pa je v 38’ postavil končni rezultat 2:1. • • • BERLIN, 16. — V prvi tekmi prvega kola turnirja za pokal sejemskih mest je Roma premagala enajsterico Zahodne Nemčije Hertha BSC 3:1 (1:1). Italijani so v 19’ p.p. šli v vodstvo s Schuetzom, v 32’ pa Je Ruhel izenačil. V drugem polčasu sta bila še učinkovita De Sisti v 14’ in Leonardi v 26’. • * • Ostali izidi: Spartak (Brno) - Servette 2:1 Gantoise - Koeln 1:1 Za pokal pokalnih prvakov ZAGREB, 16. — Dinamo je v povratni tekmi turnirja za pokal pokalnih prvakov premagal Lask iz Linza 1:0. Potrebna bo tretja tekma. Ploesti . Fehderbahce 1:0 Lyon - Odense 3:1 « * * ATENE, 16. — V prijateljski nogometni tekmi je Grčija premagala Poljsko 3:1 (2:0). • * • ASSUNCION, 16. — Nogometna tekma med Argentino in Paragvajem se je končala z zmago prvih s 4:0 (1:0). * • « RIM, 16. — Nogometno , tekmo Holandska • Belgija, ki bo 20. t. m. v Amsterdamu, bo sodil Italijan Raoul Righi. Tudi stranska sodnika bosta Italijana in sicer D'Agostini in Varazzani. 41,04 km na uro. Z istim časom so prišli na cilj še Taccone, Battistini in Adorni. Sledijo: Durante in Le. baube (Fr.) z zaostankom 15", Bračke (Belg.), Pifferi in Dancelli 28” itd. BOKS KOLESARSTVO LISSONE, 16. — Kolesarska dirka za pokal Agostoni, ki je bila danes, se je končala z zmago Spanca Alomarja, ki je prevozil 228 km v 5 urah in 25’, s povprečno hitrostjo BALTIMORE, 16. — Ameriški boksar težke kategorije Emei Knox, katerega so v ponedeljek ponoči sprejeli po porazu s k. o., ki mu ga je zadal Wayne Bethea, v bolnišnico, je danes zjutraj podlegel poškodbam. Sinoči so boksarja o-perirali, da bi izločili krvni pritisk na možgane, vendar je bil trud zdravnikov zaman. MILAN, 16. — Prva tekma za sve. tovni pokal med evropskim in južnoameriškim prvakom se je končala v korist Milana, ki je brazilski Santos odpravil z razliko dveh golov. Lahko se reče, da je k zmagi največ pripomogel Trapattoni z dvobojem s «črnim biserom». Santos je praktično Pelè in kadar se tega izrednega igralca onemogoči z dobrim varstvom, ofenzivne poteze Brazilcev ugasnejo same od sebe. Trapattoniju se je nocoj posrečilo spraviti Pelèja v zagato, pri čemer je treba poudariti, da se ni posluževal grobih prijemov. Pelè je vseeno pokazal kaj pravzaprav je, ko je preigral Trapattonija, se izognil Maldiniju in neusmiljeno pretresel mrežo. Napad Milana je bil brez dvoma navdušujoč. Posebno je zadovoljil Amarildo, ki se je boril kot lev in osebno podpisal dva gola. Morda so je hotel s tem maščevati nad rojaki, ki so ga v domovini vedno onemogočili in ga držali kot večno rezervo. Sedaj čaka Milan povratna tekma, ki bo 10. novembra na stadionu Marasca v Riu de Janeiru. V finalu za svetovni pokal količnik ne pride v poštev. To pomeni, da bi zmaga, pa čeprav za razliko enega samega gola, zadostovala Brazilcem, da bi imeli pravico do odločilne tretje tekme. In ta bo morala biti najkasneje po 48 urah nič manj kot v... Braziliji. Milan torej ne bo imel mirnega življenja v tem turnirju za pokal in tudi za naslov klubskega svetovnega prvaka. iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliii,ill„„„mm„IM,mil„„limil„mi„mi„ililll,llllll|| DEŽELNO PRVENSTVO V ATLETIKI DISCIPLINSKI UKREPI MILAN, 16. — Športni sodnik je diskvalificiral Sivorija za dve ne- ____ delji. Istočasno ga je kaznoval z vsak globo 12.000 ilr, Juventus pa bo mo-I ral tudi plačati 50.000 lir globe. Med novimi prvaki tudi E. Sedmak (Bor) V' Zelo dober čas Švaba na 400 m Mladinoi in člani so v nedeljo končali v Trstu letošnjo atletsko sezono. Tekmovali so na deželnem prvenstvu za posameznike. Prve je starter poklical zapreka še za progo 110 m. Že na prvih ovirah je Buttignon pridobil zanesljivo prednost in zmagal v odličnem času 15”6 (osebni rekord). Zelo ostra je bila borba za drugo mesto: kar trije tekači so istočasno pritekli skozi cilj. Tek na 1500 m je bil bolj neza----------------- nimiv, V prvem krogu sta vodila Miani in Martinuzzi, kmalu pa je prvi ostal sam. Do konca se je solidno držal tudi Zavaldi, ki pa je moral v finišu tretje mesto prepustiti veteranu Geatu. Cas zmagovalca je povprečen. Napeta je bila borjia za prvo mesto v teku na 400 m. Brez Lo-ruja sta bila Furlan In mladinec Bramuzzi izenačena kandidata za zmago. Mladinec iz Vidma je vodil vse do 350 m, z zadnjimi močmi pa ga je pred ciljem Furlan ujel in za dva metra prehitel. varji. 2e v prvih metih je Sedmak pokazal, da tudi letos namerava zmagati. Metal ni sicer najbolje, orodje pa je poletelo vsakokrat približno 44 m. V četrtem poskusu je Sedmak vrgel največ in sicer 45.84, znamka katere že dalj časa ni dosegel. Dobro se je odrezal tudi Fabbro, ki je prvikrat premagal mejo 40 m. V metu krogle je BuTfon nastopal za državno reprezentanco; zato je imel Franceschini prosto pot do naslova. Metalec se vendar ni zadovoljil samo z zmago in je do- Bramuzzija, ki ima samo 17 let. Zelo dobri rezultati so bili doseženi v metih. Začeli so kladi- tiiiiimiiiimiiiiiiiuimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiinNiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiii ZA LETOŠNJI 6. ŠPORTNI TEDEN Predstavniki 15 društev za nastop v 10 panogah Podatki o tekmovanju v atletiki bodo znani v prihodnjih dneh Delo prirediteljskega odbora 6. slovenskega športnega tedna za razporeditev prijavljencev po panogah in z žrebanjem se je zaradi izrednega števila vpisanih zavleklo dolgo v noč. Odbor je razporeditev zaključil, ni pa mogel izvesti vseh žrebanj. O podrobnostih tekmovanja bomo pisali prihodnje dni, danes pa navajamo samo število predstavnikov posameznih društev, ki so se prijavile za nastop. Omenimo naj, da bodo na športitem tednu nastopili predstavniki Cankarja in Skam-perla, rojanskega Doma, Križa, Banov, Barkovelj, Brega, Rocola, Zgonika, Velikega Repna, Dijaškega doma, Jadrana, Slovenskega planinskega društva Trst, Proseka in Skednja. V posameznih panogah pa bodo nastopili kakor sledi : ODBOJKA — Cankar z 2 moškima in 1 žensko ekipo, Škamperle (1 moška, 1 ženska), Dom (1 moška), Barkovlje (2 moški, 1 ženska ekipa), Rocol in Zgonik (1 moška ekipa), Dijaški dom (1 moška in 1 ženska ekipa). NAMIZNI TENIS - Cankar (14 moških, 8 mladincev, 6 žensk), Škamperle (6, 6, 6), Dom (11, 6, 0), Barkovlje (10, 2, 1), Breg (4, 4, 0), Rocol (0, 1, 0), Zgonik (6, 6, 0), Dijaški dom (0, 6, 0), Skedenj (2, 0, 0). PLANINSKO — ORIENTACIJSKI POHOD — Cankar 3 ekipe, Škamperle 4, Dom 3, Barkovlje 3, Rocol 2, Jadran 1, SPDT 3, Pro- STRELJANJE — Cankar 33 moških in 5 žensk, Škamperle 28, 9. Dom 2, 0, Križ 4, 0, Bani 2, 0, Barkovlje 10, 0, Breg 1, 0, Rocol Posebno razveseljiv je čas 51”81 segel odličen rezultat 14.74, ki je n-------u: : -■* 'n veliko presenečenje. V letošnji se- zoni Franceschini še nikdar ni Uspel čez 14 m. V troskoku se je uveljavil Gen-tilli, ni pa pokazal velike gotovosti v zaletu in pri odskoku. Na drugo mèsto se je po pričakovanju uvrstil Donati. Do lepe borbe je prišlo v skoku s palico. Višino 340 cm so preskočili Neubauer, Simonelli ih Savino, naslednjo znamko pa samo zadnja dva. Višje, ni šlo; zaradi manjšega števila napak je zmagal Simonelli. Za tek na 100 m je kot vedno, vladalo veliko zanimanje. Po vrsti zaporednih porazov bi moral Tassini obračunati s klubskim tovarišem Bensijem. Da so bili finalisti nervozni, pričajo kar štirje neuspeli starti. Končno je le uspelo. Tekači so bili do 50 m skoraj na isti črti, polagoma pa si je Bensi pridobil nekaj prednosti in zasluženo zmagal v času 11”. Tassini kljub požrtvovalnosti ni tekel bolje od 11”2. V štafeti 4x100 m je z veliko prednostjo zmagala Ginnastica Triestina, katere tekači so bili vsi finalisti na progi 100 m. Ce-tvorica Mattagliano, Antonini, Tassini in Bensi je pretekla 400 m v zelo dobrem času 43”7. Za Bor so poleg Sedmaka, ki je zmagal, tekmovali še drugi atleti. Dušan Švab se je na progi 400 m uvrstil na 5. mesto in obenem dosegel nov klubski rekord 56”. Atlet je bil na četrtem položaju vse do 390 m, v zadnjih 10 m pa jeto mesto izgubil. Vojko Cesar v skoku s palico in Križman v teku na 110 m zapreke sta dosegla slabše rezultate. Na tekmovanju bi morali nastopiti tudi Videmčani, ki pa so, kot že večkrat, prispeli v Trst prepozno, čeprav so potovali s posebnim avtobusom. Tako niso nastopili Rosso, Degano, De Toni in še nekateri boljši, tako da je bilo prvenstvo precej okrnjeno. BRUNO KRIŽMAN 7, 0, Zgonik 6, 0, Veliki Repen 6, 0, Dijaški dom 1, 0, 1 posameznik. MED DVEMA OGNJEMA — Cankar 1 moška ekipa, Škamperle 2, Barkovlje 1, Zgonik 1, Dijaški dom 1 moška in 1 ženska ekipa. SAH — Cankar 4 tekmovalci, Škamperle 7, Dom 3, Barkovlje 2. Roccl 1, Zgonik 4. Dijaški dom 2, Jadran 2, SPDT l, Prosek 1. MOTOG1MKANA — Cankar 12, Škamperle 7, Dom I, Breg 2, Rocol 1, Zgonik 2, Veliki Repen 2 AVTO (rally e) — Cankar 2. Škamperle 4, Rocol 4, Jadran 11. TELOVADBA — Cankar 4. KOŠARKA — Cankar 2 ekipi, Škamperle 1, Dom 1, Bani 2, Zgonik 1, Jadran 1. Manjka samo razporeditev prijavljencev za atletske panoge, kar pa bomo objavili , v prihodnjih dneh. Vsako prvenstvo in vsako tekmovanje sploh ima dvojno publiko: tisto, ki gleda spektakel in se navdušuje in tisto, ki ima pri tem določene zahteve in se hoče prepričati ali so nastopajoči atleti ugodili njihovemu pričakovanju. Pred pričetkom evropskega košarkarskega prvenstva, ki se je zaključilo v nedeljo, je ta drugi del športnikov z zanimanjem pričakoval nastope najboljših ekip z željo, da bi končno zvedelo ali je bil sijaj, v katerem je zablestela jugoslovanska državna reprezentanca v Riu de Janeiru le enkratno utripajoča luč meteora ali pa resnična zvezda stalnica v Olimpu najmočnejših svetovnih ekip. Jugoslovanska reprezentanca, o-ziroma zanjo odgovorni voditelj in trener Aca Nikolič, je že pred odhodom jasno izrazil svoj pesimizem, vendar smo menili, da si mož le pripravlja teren v primeru, da bi njegovi atleti kjer spodrsnili. Prvenstvo pa nam je pokazalo, da igralci v plavih dresih niso bili v svoji najboljši formi in jih jih je iz marsikaterega nevarnega položaja rešila le trenutna re-alizatorska darežljivost tega ali o-nega igralca. Res so Jugoslovani začeli superlativno, a na svoji poti so imeli dokaj skromno nizozemsko ekipo. 2e pri drugi tekmi se je stroj zataknil in plavi so mukoma iztrgali zmago Izraelcem. Da ne govorimo o njihovi zmagi proti Italiji, katero so prekosili ?a dva sama zadetka. Spet so želi visoko žetev s Turčijo in Belgijo, nato pa so brez posebne težave premagali Madžarsko in Bolgarijo. Pot do'finala jim je končno zabranila domača ekipa, ki je ob spodbudi svojega občinstva zaigrala s takim elanom kot v njenih najboljših dneh. Edini jugoslovanski igralec, ki ni razočaral, je bil Gordič, Korač se je ponovno izkazal kot najboljši strelec, vendar v tej svoji vlogi ni bil povsem gotov in je popolnoma odpovedal v obrambi. Daleč od najboljše forme je bil Ivo Danev, ki je tekom, tega prvenstva odigral svojo stoto tekmo v plavem dresu in je pokazal svo-Sedmak je pravo znanje le v zadnji tek- ZA TEKMO Z REPREZENTANCO SVETA Določena nogometna enajst ori ca Anglije Zagotovljena prisotnost Pelèja LONDON, 16. — Danes so objavili postavo angleške nogometne reprezentance, kt bo 23. t. m. odigrala v Wembleyu ob priliki 100-letni-ce ustanovitve «Football Associatlon» tekmo proti enajstorlci sestavljeni iz igralcev iz ostalega dela sveta. V angleškem moštvu so vst nogometaši, ki so preteklo soboto premagali v Cardiffu Wales s 4:0 in sicer: GORDON BAKS (Leicester City), J1MMY ARMFIELD (Blackpool), RAYMOND WILSON (Hudders-field); GORDON MILNE (Liver pool), MAURICE NORMAN (Tot-tenham), BOBBY MOORE (West Ham); TERRY PAINE (Southampton), JIMMY GREAVES (Totten-ham), BOBBY SMITH (Totten-ham), GEORGE EASTHAM (Arsenali BOBBY CHARLTON (Manchester United). Rezerve: Tony Watters (Black- pool), Ken Shelllto (Chelsea), Ron Flowers ( Wolverhampton), Tony Kay (Everton), Joe Baker (Arsenali. FIFA je medtem objavila poročilo, da bosta od 18 izbranih igralcev nerazpoložljiva samo dva in sicer Maldini in Rivera. Predsednik komisije za sestavo reprezentance glijo v petek in da bo tudi nemški branilec Schnellinger nastopil. Edini dvom obstaja za Garrincho, zaradi česar ni izključeno, da bodo povabili v reprezentanco sveta nemškega srednjega napadalca Uweja Seelerja. Postavo svetovne reprezentance bodo objavili v ponedeljek. PREDOLIMPIJSKI TEDEN TOKIO, 16. — Danes se je v okviru predolimpijskega tedna zaključilo tekmovanje kolesarjev. V zadnji točki sporeda t. j. v cestni vožnji je na 182 km dolgi progi zmagal Japonec M. Omiya, ki je rabil 5 ur 12’9"1. Na drugo mesto se je uvrstil Francoz Bazire, na tretje pa Japonec Akamatsu. V nogometu sta enajstorlci Zahodne Nemčije in Japonske A zaključili tekmo neodločeno 1:1. Z je izjavil, da bo Pelè prispel v An- Čanje Vietnam ™ Japonska^'0 ^ mi. Tudi Nikolič ni zablestel, medtem ko je bil Djurič najslab-ši igralec ekipe. Brez hvale H* graje je odpravil svojo nalogo Bojovič, Kasun in Logar pa sta redko stopila na igrišče. Ražnjatovič in Basin nista zmogla zaupane naloge ter nista znala nadomestiti Djerdjo. Ce k splošnemu slabemu nastopu posameznikov dodamo še negotovo igro ekipe v obrambi smemo smatrati tretje mesto Jugoslavije pravzaprav za uspeh. Sovjeti so potrdili svoj visoki nivo. Zaigrali so proti vsakemu nasprotniku brez popuščanja i» so tako še enkrat odnesli zlato kolajno. Njihov uspeh pa presega goli rezultat, ker so bili boljši od vsakega drugega tekmovalca in so edini pokazali nekaj novega. Edini so se sistematično posluževali skok-meta in tako pospešili vsako napadalno akcijo. Kot smo že prej qmenili, so igrali z zaprto obrambo, tako da so nasprotniki s težkočo prodirali. Nekaj besed o poljski ekipi-Poljska je bila pred leti košarkarska velesila in po tem uspehu lahko trdimo, da je spet na pot' napredka. Danes morda tega se ne zasluži, prvič, ker je uspeh osnovala na spodbudi domačih izvijačev, drugič pa, ker je bil* konkurenca na tekmovanju dokaj šibka. Tudi Madžarska in Bolgarija sta oživili svoje košarkarske vrste. Presenečenje tega prvenstva predstavljata ekipi Vzhodne Nemčije in Izraela. Vzhodni Nemci so v svoji skupini zasedli tretje mesto tik za Poljsko, na končni lestvici pa so se uvrstili n® 6. mesto Iraelci, ki so pokazali svojo moč tudi proti Jugoslaviji,, so si privoščili v zadnji tekmi dokaj slavnega nasprotnika. ” borbi za 11. mesto je pred njimi klonila nekdanja evropska velesila št. 1 ČSSR. Mrazekovi igralci pa niso osamljeni v tej nesreči, družbo jim delata ekipi s slavnim imenom, kot sta Italija in Francija, ki sta na tem tekmovanju zapravili svoj dober glas. Italija je nastopila s pomlajeno ekipo. Pustila je doma znane gralce kot so Gavagnin in prija‘ telji, a je vseeno upala na zadovoljivo uvrstitev. Po sreči je nabrala prvi dve tcčki z Madžarsko, dobro se Je borila proti Jugoslaviji, a je nato popustila in tako zdrknila prece) nizko že v prvi skupini. Proti elanu Romunov v zadnji tekmi, pa so bili razočarani italijanski igralci brez moči in so še enkrat odpovedali. Najboljši med njim' je bil Vittori, katerega smatraj® med najboljše igralce prvenstva in ga vsi strokovnjaki uvrščaj® med prvo deseterico oz. idealno moštvo. Ob njem so z izmenično srečo nastopali Vatteroni, Pellane-ra, Velluti', Albanese, Barlucchi. Frigerio, Bufalini, Bertini, O smelli, Mašini in Zuccheri. Svoje sposobnosti so povsem potrdili le Pellanera in Bufalinj. do izraza je prišel tudi Mašim, ki se bo kaj kmalu vključil v Pr" vo petorko. Lestvica najboljših strelcev )e sledeča: Korač (Jug.) 239, Rodri-guez (Sp.) 181, Erts (Belgija) 192. Koen-Minc (Izrael) 154 Radev (Bolg.) 152, Vittori (It.) 149, Lopatka (Polj.) 145, Koch (V. Nem.) 128, Danev (Jug.) 125, Lanpen (Fin.) in Petrov (Sovj. zveza) M" itd. I. PATRIZIO SZ BOR ATLETSKI ODSEK vabi mlajše mladince (allievi), da se zbero v nedeljo ob 8.30 na stadionu pri Sv. Soboti (Valmaura). Agatha Christie: QESET" ZAMORČKOV ŠLO JE IO. ■ ■■ «Zdaj mi je spet dobro. Le živci so mi odpovedali.» Rogers je rekel hitro: ' «Seveda, seveda! Tudi mene Je prizadelo, tako da mi je padel pladenj iz rok. To so hudobne laži! Rad bi vedel —» Tedaj ga je nekdo prekinil. Nekdo je «uho zakašljal in to ga je ustavilo sredi govora. Strmé je pogledal gospoda sodnika Wargravea in ta je spet zakašljal. Nato je rekel: «Kdo je dal ploščo na gramofon? Ali ste bili to vi, Rogers?» Rogers je zastokal: «Nisem vedel, kaj je. Prisegam pri Bogu, da nisem vedel. Ce bi bil vedel, ne bi bil nikoli tega storil.» Sodnik je pripomnil suho: «To je že mogoče res. Mislim pa, da bo najbolje, da nam vse pojasnite, Rogers!» Rogers si je obrisal obraz z robcem, nato je rekel z resnim glasom: «Poslušal sem le ukaze, gospod, to je vse.» «Čigave ukaze?» «Ukaze gospoda Owena.» Gospod sodnik Wargrave je rekel nato: «Povejte mi natančno, kaj vam je pravzaprav ukazal gospod Owen!» Rogers je odgovoril: «Ukazal mi je, naj denem ploščo na gramofon. Našel da jo bom v predalu. Moja žena naj sproži gramofon, medtem ko bom jaz serviral kavo v salonu.» «Čudna zgodba!» Je zamrmral sodnik. «To je čista resnica,» je stokal Rogers. «Prisegam pri Bogu, da je vse čista resnica. Niti za trenutek nisem vedel, kakšna je ta plošča. Na njej je bil napis in mislil sem, da Je le kaka muzikalna točka.» Wargrave je pogledal Lombarda. «Ali res kaj piše na plošči?» Lombard je prikimal in rekel smeje: «Seveda, na plošči piše Labodji spev...» Tedaj se je nenadoma oglasil general Macarthur: «Vse skupaj je neumno — nesmiselno! Izrekati obtožbe na vse strani in na tak način! Nekaj bo treba ukreniti. Ta Owen, naj bo že kdorkoli...» Emilija Brent ga je tu prekinila z ostrim glasom: «Da, to je ravno. Kdo pa je ta Owen?» Sedaj se je oglasil še sodnik. Govoril je z avtoriteto, ki sl jo je pridobil v dolgi dobi svojega delovanja na sodišču. «Ravno to moramo natančno raziskati. Predlagam, da najprej spravite svojo ženo v posteljo, Rogers. Potem pridite nazaj sem!» «Da, gospod.» Doktor Armstrong je rekel: «Pomagal vam bom, Rogers.» Gospa Rogers se je oprla na oba moža in odtavala z njima Iz sobe. Ko so odšli, je rekel Anton Marston: «Ne vem, kaj mislite vi, gospod, toda meni bi se prilegel kozarček žganja!» Lombard je rekel: «Jaz sem tudi za to.» Marston je rekel: «Grem pogledat, kje je kaj pijače.» Nato je takoj odšel iz sobe. Vrnil se je čez nekoliko trenutkov. «Te kozarčke sem našel zunaj na pladnju, kjer so lepo Čakali, da jih kdo prinese noter.» Previdno je položil pladenj na mizo. Vsi so čutili potrebo po okrepčilu in vsak si je natočil kozarček ali dva whisky j a ali kake druge alkoholne pijače Le Emilija Brent je zahtevala kozarec vode in ga tudi dobila. Doktor Armstrong se je medtem vrnil v sobo. «Se že bolje počuti,» je rekel «Dal sem ji pomiijevalno sredstvo. Kaj pa je to, pijača? Tudi meni bi se kai prilegla.» Nekaj gospodov si je spet napolnilo kozarce. Cez nekaj trenutkov se je vrnil Rogers v sobo. Gospod sodnik Wargrave je prevzel vodstvo razprave. Soba je postala nekaka sodna dvorana. Sodnik je rekel: «Rogers, zdaj moramo priti stvari do dna. Kdo je ta gospod Owen?» «Ta hiša je njegova last, gospod.» «To dejstvo mi je že znano. Želim le, da mi poveste vse, kar veste vi o tem človeku.» Rogers je zmajal z glavo. «Kaj naj vam povem, gospod? Se nikoli ga nisem videl.» Vsi so se rahlo vznemirili. General Macarthur je rekel: «Se nikoli ga niste videli? Kaj mislite s tem reči?» «Z ženo sva tu šele nekaj dni. Najeli so naju pismeno, posredovala je agencija Regina v Plymouthu.» Biore je prikimal. «To je stara, solidna tvrdka,» je pojasnil. «Ali imate s sabo tisto pismo v» je vprašal Wargrave. «Pismo, s katerim sva bila sprejeta v službo? Ne, gospod Vrgel sem ga proč.» «No, nadaljujte s svojo zgodbo! Najeli so vas, kakor pr» vite, pismeno.» «Da, gospod. Ukazali so nama, da morava priti na določen dan. Tako sva tudi storila. Tu je bilo vse v najlepšem redu-V shrambi sva našla dovolj hrane in tudi vse drugo se nam® je zdelo popolnoma v redu. Le pospraviti je bilo treba nekoliko in pobrisati prah.» «In potem?» «Nič posebnega, gospod. Potem je prišlo pismo z naročilom, naj pripraviva sobe za povabljence, in včeraj popoldne sem spet prejel pismo od gospoda Owena. Sporočil mi je, da sta oba z gospo Owenovo nujno zadržana in da naj napravim vse, da bodo gostje zadovoljni. Sledila so navodila, kako naj pripravim kosilo, serviram kavo in denem ploščo na gramofon.» Sodnik je rekel z ostrim glasom: «Ali imate vsaj to pismo?» «Da, gospod. Tule je.» Vzel je pismo iz žepa in ga izročil sodniku. «Čudno,» Je rekel ta, «napisano je s strojem in nosi naslov hotel Ritz.» Blore je hitro pristopil in rekel: «Dovolite, da pogledam še jaz!» Vzel je pismo sodniku iz rok in si ga ogledal. «Pisalni stroj znamke Coronatlon. Popolnoma nov — brez napak«. Običajen pisalni papir. Iz tega se ne da nič sklepati-Mogoče bi našli prstne odtise, toda dvomin.» Wargrave ga Je z zanimanjem poslušal. Anton Marston je pogledal Bloru čez ramo in rekel: «Ulick Norman Owen. Ta sl je pa izmislil celo vrsto imen!» Stari sodnik se je nekoliko zganil in rekel: «Hvala lepa, gospod Marston! Opozorili ste me na to ne- ( Nadaljevanje sledi J UREDNISIVO: TRST - UL. MONTEOCH1 6-n. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel 33-82 - UPRAVA: IRSI - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna (M00 Ur - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk ■ Trst 11-5374 - Za SFRJ- ADIT nv«PMuhMan». Stari trg štev. 3 I nadstropje, tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani 600 14-603-86 - OGi.ASi: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, tlnančno-upravni 200, osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 40 lir beseda. - Vsi oglasi «e trfrnčata rS - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in riška Založništvo tržaškega tiska Trst aJC prl upravL