ŠTUDENTSKI BUNKER
Jana Radovič
kratko poročilo t izleta na tržaškem krasu
V okviru sne»-a (Študentska sekcija Slovenskega et-n<daškega društva) je bil 21. nbvembra 1996 organiziran izit i na tržaški Kras. Predviden program - Ogled vasi Repen tabor in Nabrežina, Kraške hiše in osmič - je bil izpeljan brez težav.
praznovali 2000-1etnico!) in nato smo si ogledali staro vas (tako pravijo vaščani staremu delu). Morali smo pohiteti, ker se je že mračilo, bilo pa je še dovolj svetlo, tla nam |t- bilo jasno, koliko je dediščina zaščitena Na glavnem trgu pri vaški št ter ni Stoji novo obnovljena hiša - seveda v "modernem slogu Pravi udarec po očeh' Kdo sploh lahko dopusti kaj takšnega i1 To je znak globokega neznanja in tudi
Kraško hišo smo si ogledali pod strokovnim vodstvoin et-n< ili iga Andreja Fiirlana. /al muzej obstaja le zaradi de-iavuosti ljubiteljev, ki posvečajo prosti čas skrbi za našo dediščino Tem gre seveda vsa čast, toda muzeju se pozna, tla g. i vodijo, ljubitelji < XI lot I nepravilna postavitev predmetov, pomanjkanje potrebnih pojasnil glede funkcije prostorov ih lazsi.n Ijenih predmetov itd. Ta ocena pa ni namenjena skrbnikom Kraške hiše. temveč "višjim silam", ki se, kot vse kaže, ne zavedaj' < poniena dediščine in s tem povezane identitete (še posebno manjšinske!) O tem bi lahko razpravljali v nedogled, vi j gre za velike probleme, a se raje vrnimo na naš izlet
Andrej i iirl.m nas je pospremil tudi po vasi Repentabor in nam razložil značilnosti kraške arhitekture. Med drugim smo "a ogledali k.minilo kurilo za zbiranje vode in vaško šliruo sUrna je "srce kraške arhitekiure • o tem nam je vodič povedal še marsikaj: na primer zgodbe o samomorih, saj je v štinti "značilna kraška smrt" (Zadnja se je pripetila prav pred nekaj leti). Preden smo si ogledali še znamenito repent a bor-cerkvico, .silio se pogreli oh kavici. saj nas je kljub s'>nčnertiu vremenu preganjal mraz. Nato so bile na pr<»gramu > ismice. Tega smo se, priznam, vsi najbolj veselili Po tradiciji smo pridno sledili franka m, ki M> nas najprej privedle v Samatotvo, Ker nas je medtem že zgrabila lakota, smo se okrepčali z narezkom in kozarčkom 1 'brega vina. (lepra v je bilo vino res dobro, pa mu seveda ni ^ilo namenjeni) vse naše zanimanje! (>pazovali smo tudi kdo. kdaj m kako obiskute osmice .Sosednje mize so zasedali na-mazličnejši obliskovalci: družine z otroki, skupine prijateljev, (hladi in stari, sli »venci m Italijani. Sicer pa nam je gospodinja P1 'vetlala, da < »srnica zaživi predvsem zvečer in ob nedeljah.
( as nas je preganjal m nadaljevali smo pol proti Nabrežini Najprej smo si ogledali znane kamnolome (ki so preti leti
Kraška hiša v Rejnin.
Foto: Jana Radovič, 21, 11. 1996.
nespoštovanja do lastne kulture! Kasneje sem izvedela, tla so hišo preuredili vaščani. Ko bi vsaj bili tujci! Pravzaprav v stari vasi stanujeta le dva tujca: mož in žena. ona Nemka, on Anglež. ki pa že vrsto let obnavljata staro hišo, upoštevajoč vse kar je potrebno. Zal je teh modernizacij v stari v asi še v eliko - preveč!
Ker sta nas preganjala tema in mraz, smo se odločili še za obisk osmice, ki je bila v stari vasi Ponovno se nismo mogli pritoževati nad vinom in prijaznostjo, poleglega pa so nam večer popestrili še "vaške starešine" z glasnim peljem.
Priznam, tla smo se na izletu kar pošteno zabavali, poleg tega pa smo spoznali tudi delček resničnega življenja Slovencev v Italiji. Ali res ni nobene volje, da bi bolj skrbeli za svojo dediščino? Se "višjim silam' ztli ta res tako nepomembna?
GlASN1KSED 37/1997, št. 1-2
93