CENA 1200 din- Leto XLI - Št. 100 Kranj, petek, 30. decembra 1988 lEHGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO iU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Mi smo prši i semkaj k vam, da bi vi kej dali nam. Nas je sedem opajdaš. Ta osmi pa je troga r naš, mamca hišna gospodinj ca, dajte nam en mal pred i u ca, naj bo ajda al' proso, da bo le z voljno roko. Očka hišni gospodar, dajte nam en dober dar. Naj bo pražnje al hodnik, al pa ajde an pounik. Če pa tega nimate, dajte nam pa dnarca kej. An grošiček ali pa dva, al pa ceua cvancgarca. Zapisala: Helena Ložar, podloga na Gorjušah Na Silvestrov večer domove v Bohinjski Češnjici obiskujejo seme, ki voščijo srečo in zdravje v prihajajočem letu. foto: Tatjana Dolžan MERKUR KRANJ TRGOVINA NA DEBELO, TRGOVINA NA DROBNO, TRGOVSKE STORITVE, ZUNANJA TRGOVINA, TRGOVINA NA DEBELO - UNIVERSAL JESENICE GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek. 30. decembra 1988 Nejevoljni delegati slovenske skupščine Zvezni proračun je previsok Ljubljana, 28. decembra - Podrobnejšo informacijo o financiranju Jugoslovanske ljudske armade je dobil samo predsednik skupščine Miran Potrč, vendar je bila označena z državno tajno, zato je delegati, ki pa o tem odločajo niso smeli prebrati. Tančica skrivnosti bo morala pasti tudi z nekaterih dokumentov o JLA. Slovenska skupščina k predlogu zveznega proračuna in izvenproračunske biiance soglasja ni dala. Povečanje je previsoko, prav tako pa nimamo dokumentov, ki bi urejevali odhodke in pravice, proračun pa ni dejansko pokrit z realnimi viri. Slovenija je zoper dodatno obremenjevanje ljudi in gospodarstva in zato bodo dali slovenski delegati soglasje k zveznemu proračunu le, če bodo slovenska stališča upoštevana. Proračunske in izvenproračunske izdatke je treba zmanjšati, do konca prvega trimesečja prihodnje leto pa je treba narediti revizijo pravic in tako razbremeniti gospodarstvo in prebivalstvo. Tudi reformne zakone bo Slovenija sprejela, če bodo upoštevane njene zahteve. Ne vemo, kaj se kuha v Beogradu. Takšno kuhanje nas je pripeljalo na beraško palico, so poudarjali delegati. Vlada, tudi slovenska, miži pred problemi. Preveč je takih, ki še naprej računajo na izjemne položaje, izstavljajo račune po logiki daj, nam pa ostane samo logika dam. Enkrat mora počiti, vendar bo dolgo pokalo. Bolje, da krepko poči sedaj, kot pa da gnijemo naprej. Enkrat že naredimo analizo, je na skupščini terjal kranjski delegat Pavle Šubic, kolikšni so prihodki JLA, koliko nas JLA stane in koliko nas mora stati. Ptujski delegat Gorazd Žmavc pa je dodal, da bi moralo predsedstvo SFRJ, če je že sugeriralo obseg sredstev za vojsko in je po ustavi poveljnik vseh delavcev v državi, tudi opredeliti življenjsko raven tega delavca. Sestale so so tudi skupščine drugih republik in pokrajin. Odstopa zvezne vlade nihče ni resneje terjal, glasne pa so bile zahteve, razen na Kosovu in v manj razvitih, dotiranih, da so obremenitve republik za zvezno blagajno prevelike. J. Košnjek Prometni kviz ob dnevu armade Kranj, 26. decembra - Ob dnevu JLA armada in Avtomoto društvo že tradicionalno prirejata prometno - zgodovinski kviz, ki se ga udeležujejo srednješolci in vojaki. Na letošnjem je sodelovalo 15 ekip, in sicer po tri iz trgovske šole, Iskre in gimnazije, po dve iz tekstilne in gumarske ter JLA, po ena pa iz mlekarske in ekonomske. Tekmovalci so se na temi - promet in NOB ter ljudska oblast na Slovenskem med 1941 in 1947. letom - dobro pripravili, o čemer pričajo tudi rezultati. Prvo mesto je dosegla druga ekipa JLA z 69 točkami, drugo mesto druga ekipa iz Iskrine srednje šole s 66 točkami, tretje pa drugo moštvo tekstilne in gumarske šole z 62 točkami. Tudi ostali niso veliko zaostali. Najbolj je na koncu presenetila zmagovalna ekipa vojakov, ki je svojo nagrado prepustila tekmovalkam iz gimnazije, sicer uvrščenim od 10. do 14. mesta kot najbolj simpatični ekipi. D. Ž. Janez Bohorič o ekonomski politiki v prihodnjem letu DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Zupančičeva 4, tel.: 35-100 želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1989 Nudimo vam naslednje usluge: — mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav, — kemično in mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termogenov, — meritve dimne emisije — servisiranje vseh vrst in tipov gorilcev na tekoča in plinasta goriva, ventilacij ter klima naprav. &E2GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopold i na Bogataj (odgovornu urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Beftter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) m Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za 2. polletje 34.000 din__ Naslov uredniStva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. C—opii J« oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kako se bomo peljali v Evropo, če ne bomo gradili cest Kranj, 26. decembra - Zadnja seja izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice z Gorenjsko v letošnjem letu je bila namenjena ekonomski politiki v prihodnjem letu, gospodarstveniki so medse povabili Janeza Bohoriča, podpredsednika slovenskega izvršnega sveta, da bi bili obveščeni iz prve roke. Vendar so stvari še tako nejasne, da kaj bistveno novega ni povedal, nakazal pa je usmeritve, kako bo slovenska vlada v prihodnjem letu reševala probleme, predvsem na področju gospodarske infrastrukture. v klirinški menjavi letos znaša 2 milijardi dolarjev, plačan je bil z emisijskim denarjem. Dokajšnje so terjatve do dežel v razvoju, svoje zahtevajo devizne rezerve, ki postajajo po mnenju nekaterih že previsoke. V razpravi pa je bila kritike deležna tudi obvezna rezerva Narodne banke Jugoslavije, saj iz Slovenije gre mesečno zanje 10 milijard dinarjev, od tega z Gorenjske 2 milijardi dinarjev. Padale so ostre besede, češ da narodna banka i. veliko emisijo pokriva del "kriminala", obvezna rezerva pa je neviden kanal za pretakanje dohodka, za dote-kanje poceni denarja iz gospodarstva. Janez Bohorič je sodil, da naj bi prihodnje leto pogledali pod to vodo, da možnosti za to so, med konkretnimi dejanji pa odprava li-mitov v poslovnih bankah. Začeti pri zveznem, nadaljevati pa pri republiškem in občinskih proračunih Začeti je treba pri zveznem proračunu, ne glede na razlage in utemeljitve, da je 93 odstotkov pogojenega z zakonsko sprejetimi obveznostmi in pravicami, moramo jih spremeniti in to pravice vseh, je dejal Janez Bohorič. Zvezna vlada je zdaj predlagala okleščenje izvenproračunske porabe, predvsem znižanje bencinskega dinarja, kompenzacij za hrano, izvoznih spodbud, vendar je to le prelaganje iz žepa v žep. Vendar pa se kresanje proračunske porabe ne sme in ne more ustaviti pri zveznem proračunu, saj je 80 odstotkov splošne in skupne porabe na ravni republik in pokrajin ter občin. Slovenska vlada oblikuje program racionalizacije republiške in občinske uprave, število zaposlenih naj bi zmanjšali za 600 ljudi. Tudi za družbene dejavnosti so pripravljeni konkretni predlogi, je dejal Bohorič, vendar so to svojevrstne utrdbe, kar se je že pokazalo pri reševanju zdravstva. Z Gorenjske 2 milijardi mesečno Ustaviti pa se seveda ne sme tudi pri žariščih, ki podžigajo inflacijo, o njih se prepiramo manj kot o zveznem proračunu, skoznje pa se pretaka veliko denarja. Presežek Sindikalna lista se vrača Priprave na vstop v Evropo 92 Pred meseci smo si veliko obetali od gospodarske reforme, ocenjevali, da bo še letos sprejetih 46 zakonov, nato je tudi 23 zakonov postal prezahteven cilj, kasneje devet in sprejeli naj bi vsaj zakon o podjetjih, zakon o skupnih vlaganjih in zakon o delovnih razmerjih, zdaj kaže, da bo tudi to težko, je dejal Janez Bohorič. Zakon o tujih vlaganjih je usklajen in bi se dalo sprejeti, toda sam po sebi interesa tujih vlagateljev ne bo povečal, kakor zakon o podjetjih razmer ne bo spremenil, če ne bo imel ustreznega okolja, ki še ni definirano. Lahko pa naredimo, kar se da, za vstop v Evropo 92. Zvezna vlada je že oblikovala posebno komisijo, v kateri pa ni predstavnikov republik in pokrajin. V Sloveniji nameravajo ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi jo vodila predsednica republiškega komiteja za zunanje zadeve Cvetka Selšek, koordinativno komisijo pa Janez Bohorič. Pri Gospodarski zbornici pa bodo poskrbeli za obveščenost o Evropi 92 in za vzpostavljanje ustreznega okolja. Drugačno financiranje gospodarske infrastrukture Slab način financiranja je v zadnjih letih naredil v gospodarski infrastrukturi veliko škode, je dejal Janez Bohorič, 11,4 odstotno zajemanje iz čistega dohodka za izgradnjo cest, železnico, energetiko in letališča se je že lani razpolovilo. Pri PTT so že v ceno vključili 20 odstotni razvojni, strogo namenski dinar, cestno gospodarstvo si pomaga z bencinskim dinarjem, ki pa ga že "napadajo", za izgradnjo cest pa namenjamo tudi sredstva prometnega davka (25 milijard dinarjev letos). Pri tempu izgradnje cest nikakor ne bi smeli zaostati, je poudaril Bohorič, saj bomo sicer še bolj zaostali za Evropo, navsezadnje je naša menjava z njo odvisna tudi od ustrezne gospodarske infrastrukture. V denarni zadregi pa so tudi letališča, Bohorič je omenil, da naj bi zanja namenjali 0,08 odstotka prometnega davka. Takšno financiranje gospodarske infrastrukture dejansko ukinja dosedanje združevanje sredstev in s tem seveda ustrezne sise, ki bodo praktično ostali brez dela. Bodo podobne poteze začeli vleči tudi v družbenih dejavnostih je kot vse kaže, le še vprašanje časa. M. Volčjak Prvi korak h kolektivni pogodbi Nekdanja sindikalna lista je zajemala dogovorjene osnove' za izplačila stroškov, nastalih na delu. Sedanja, ki so jo republiški sindikati do konca tega leta dali v razpravo svojemu članstvu, pa obsega zahteve sindikata za uresničevanje pravic delavcev iz dela, nadomestil osebnih dohodkov, izplačil skupne porabe in slednjič stroškov, tako kot v nekdanji. Ko bodo po novem letu začeli veljati novi zakoni, med katerimi bo največje teže zakon o podjetjih, bo v sistemu iz dela izhajajočih pravic nastala vrzel. Medtem ko je z novo zakonodajo morda storjena usluga podjetniškim odločitvam, pa samoupravne pušča docela na drugi strani. Prav zato so v sindikatih presodili, da kaže v obvezujočem dokumentu nanizati zahteve, ki zadevajo minimalne osnove za pravice iz dela, prejemkov skupne porabe in materialnih stroškov. To bi spočetka pomagalo zlasti podjetjem z mešano lastnino, vendar v sindikatih so- dijo, da bi se morala določila uveljaviti tudi kot osnova za plačevanje dela v samoupravnih, družbenih podjetjih. Sindikalna lista ima namreč ambicijo postati nekakšna kolektivna pogodba, kakršno na zahodu poznata podjetnik na eni in delavec na drugi strani, in ki prvega zavezuje k minimalnemu delovnemu in življenjskemu standardu zaposlenih. Med pravicami in dela in gospodarjenja lista na prvem mestu omenja najnižji osebni dohodek, ki je osnova vsemu, izračuna pa se po posebni metodologi- ji, upoštevaje življenjske stroške družine in produktivnost dela. Tam je tudi najnižji zajamčeni OD, katerega višino in letno valorizacijo tudi tako kot najnižjega predlaga sindikat. Spisek pogojev dela in nagrajevanja od izmenskega, nočnega, nedeljskega dela, do plačevanja pripravnikov, ima določene svoje osnove, za njimi pa še nadomestila osebnih dohodkov in prejemki skupne porabe, kar so imele doslej organizacije sila različno urejeno. Tudi zdaj se jim ne bi na silo predpisovalo osnov iz sindikalne liste (tisti, ki imajo v veljavi višje, za delavca ugodnejše številke, naj se jih le držijo), toda v primeru konflikta s podjetnikom je treba imeti v rokah najnižje osnove, ki ščitijo delavčev standard. Sindikalna lista je resda dobronamerna, a v njej in z njo v zvezi še marsikaj nejasnega. Ali pri osnovah jemati za izhodišče čisti ali bruto dohodek, na katero poračunsko obdobje so preračunani /.noski in podobno, ali se razmerja ne bodo preveč tepla s stalnim spreminjanjem sistema, ki ga imamo zahvaljujoč državnemu vmešavanju v gospodarenje? In slednjič: če si sindikalna lista prizadeva biti bodoča kolektivna pogodba, namenjena zaščiti delavca, bi se kazalo po podobnih dokumentih ozreti tudi prek meje in vsaj pri tem pozabiti na naše samovšečno prepričanje, da smo imeli to področje doslej normativno zelo podrobno urejeno. Sicer pa je tako kot zakon o podjetjih podjetja tudi sindikalna lista zalotila sindikate močno nepripravljene, zato se je tudi tu bati preuranjenih rešitev na pamet. D. Z. Žlebir Ruparji igrali za slepe Škofja Loka, 28. decembra - Šesto leto že v oskrbnem domu Centra slepih nekaj dni pred pravo novoletno nočjo priredijo silve-strski večer. Na sinoćnjem je dobro razpoloženim oskrbovancem, nekaterim njihovim sorodnikom, krajanom in delavcem doma brezplačno igral narodnozabavni ansambel Ivana Ruparja. Ruparji so redni gostje silvestrskih večerov v domu, saj so doslej manjkali le enkrat. Bravo! H. J. Tiha skupščina Kaj zanima delegate Škofja Loka, 28. decembra - Ponedeljkova skupščina, sklicana ob nenavadno rani sedmi jutranji uri, je bila času primerno nenavadno tiha. Osemnajst točk dnevnega reda je minila v slabih dveh urah, tako rekoč brez razprave, z avtomatičnim dviganjem rok. No, kljub temu se je peščica drobnih delegatskih vprašanj vendarle nabrala. Poglejmo, kaj je zanimalo škofjeloške delegate. V Javorjah sprašujejo, kdaj bo cesta do vasi, to je zadnji odsek približno 1300 metrov, asfaltirana. Zanima jih tudi, kdaj bosta popravljena usada na že asfaltiranem delu ceste. V krajevni skupnosti Reteče-Gorenja vas ljudi motijo črne gradnje in sprašujejo, zakaj inšpekcijske službe kljub pisnim opozorilom sveta krajevne skupnosti ničesar ne ukrenejo. Na Trati prosijo izvršni svet in občinsko strokovno službo, naj dolgoročno planirajo in skupaj z vsemi zainteresiranimi določijo relacijo za prevoz smeti na deponijo v Dragi: ali prek Suhe ali Lipica-Gosteče. Delegacija kmetov in delavcev škofjeloške zadruge ne vedo za razloge, zakaj uprava za družbene prihodke izdaja odločbe o odmeri davkov kmetom šele ob koncu koledarskega leta, tako da vse leto ne vedo, kakšne davčne obveznosti jih sploh čakajo. Zanimivo je tudi vprašanje, ki prihaja iz Alpe-tourovega Tovornega prometa: kaj je z nadaljevanjem gradnje "uranske" ceste. Pričakujemo lahko, da bo bolj živahno na naslednji skupščini, ko bodo dani odgovori na* vsa ta vprašanja. H. J. PROGRAM DELA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL SLOVENIJE V PRIHODNJEM LETU NAJ BO REZULTAT POBUD ClM ŠIRŠEGA KROGA LJUDI, NJIHOVIH DRUŽBENOPOLITIČNIH IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, ZDRUŽENJ IN DRUŽBENIH GIBANJ Strategijo uveljavljanja svoje družbene vloge v tem mandatnem obdobju je Republiška konferenca SZDL Slovenije opredelila v svojih programskih usmeritvah, ki zahtevajo vsakoletno in sprotno konkretizacijo njihovih vsebin. Samo tako lahko dosežemo večjo učinkovitost in odzivnost Socialistične zveze na zahteve sedanjega časa. Naloge na področjih: — ekonomske reforme in spopada z inflacijo — racionalizaciji in dograditvi družbenopolitičnega sistema — prenove Socialistične zveze ter njenih organiziranih socialističnih sil ostajajo osrednja skrb in odgovornost tudi v prihodnjem letu. V želji, da bi pri svojem delu in v celotni družbi v prihodnje še bolj uveljavili pluralizem samoupravnih interesov, demokratičnih razprav, odprt dialog in javno delo poziva Izvršni odbor Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije vse delovne ljudi in občane, krajevne, občinske, obalno in mestni konferenci SZDL, družene organizacije in društva, združenja in družbena gibanja ter druge družbenopolitične organizacije, da prispevajo svoje predloge in pobude za program dela Republiške konference SZDL Slovenije, njenih organov in oblik dela za leto 1989. K sodelovanju želimo pritegniti tudi posameznike in skupine, ki so pripravljeni sodelovati s pobudami za pripravo projekta organiziranja in delovanja Socialistične zveze na vseh ravneh, skladno s sodobno vlogo in položajem Socialistične zveze v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Program je odprt za vse pobude, sledi naj tudi sprotnim zahtevam časa, interesom ljudi in njihovih organizacij. Okvir pa bi moral biti oblikovan do druge polovice januarja 1989. Zato pričakujemo, da se boste na poziv odzvali v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Pobude in predloge pošljite na Izvršni odbor Predsedstva RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 11. Petek, 30. decembra 1988 Po treh dneh v kranjski Kibernetiki prekinili stavko / NOVICE IN DOGODIO 3. stran mmmmmaM Zahteve stavkajočih osnova za dogovarjanje Kranj, 29. decembra - V ponedeljek, torek in v sredo do 14. ure je stavka v Iskri Kibernetiki, začeta je bila v tozdu Števci, nato pa se je razširila tudi v ostale tozde, potekala za tovarniško ograjo, v sredo popoldne pa so stavkajoči krenili na Trg revolucije v Kranju in tam vztrajali do desetih zvečer. Včeraj (četrtelt) zjutraj, po razgovoru z vodstvom Kibernetike in tozda Števci, družbenim pravobranilcem samoupravljanja in občinskim sindikalnim predsednikom, pa je predsednik stavkovnega odbora Lado Bevk delavce pozval k delu in objavil moratorij med sprtima stranema; v prihodnjih desetih delovnih dneh pa bodo potekala pogajanja med vodstvom tovarne in stavkovnim odborom. Delavci so po tem pozivu začeli delati. Se bodo uspeli dogovoriti? Od leve proti desni vodja stavkovnega odbora Lado Bevk in direktor Kibernetike Peter Kobal V sredo zvečer je že vse kazalo, da skupnega jezika ne bo mogoče najti in da bodo stavkajoči vztrajali pred občinsko skupščino še naslednje dni. Nastala je očitna pat pozicija. Stavkajoči, ki so pripravljenost za uspešno dogovarjanje pokazali s tem, da so znižali svojo zahtevo po zvišanju decembrskih plač s 50 odstotkov na 40 odstotkov glede na osnove oktobrskih plač, so na tem vztrajali. Terjali so, da morajo biti januarske plače najmanj tolikšne kot decembrske, povečane za stopnjo rasti življenjskih stroškov, zahtevali razbremenitev gospodarstva in stalnejšo gospodarsko politiko ter večjo samostojnost podjetij, ter reorganizacijo Kibernetiko vključno z reorganizacijo tozda števci v samostojno delovno organizacijo. Če bodo te zahteve uresničene, bodo stavkajoči nadomestili izpad proizvodnje, ki je po torkovih podatkih znašala 150 milijard dinarjev. Vodstvo tovarne pa je do stavke v torek sprejelo posebno izjavo, ki jo je podpisal glavni direktor Kibernetike Peter Kobal. V njej je rečeno, da je 25,5 odstotno povišanje decembrskih plač najvišje možno, da zavrača metode pritiska in bo storilo vse za prihodnost podjetja. V izjavi je tudi poziv k delu. Enakega mnenja sta bila tudi delavska sveta tozda Števci in Kibernetike, ki sta zasedala v sredo. Kako naj preživimo s 60, 70 milijoni. Na bolniško skoraj ne upamo. Stavkajoči na dvorišču tovarne. (Včeraj, četrtek zjutraj) so se ponovno sešli vodstvo tozda in tovarne, predsednik kranjskega sindikata, predsednik stavkovnega odbora kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja. Sprejeli so skupno izjavo s sledečo vsebino: stavkovni odbor ugotavlja, da bo mogoče konfliktno situacijo rešiti samo z vzpostavitvijo neposrednega dialoga med vodstvom tovarne in stavkovnim odborom; izhodišče za dialog so zahteve stavkovnega odbora, le -ta in vodstvo tovarne pa se obvezujeta, da bodo delavci o rezultatih tega dialoga obveščeni po desetih delovnih dneh, ko bodo predlagani sklepi delavskim svetom tozdov in delovne organizacije. V tem času se stavka prekine in objavi moratorij, če sklepi delavcev ne bodo zadovoljili, se bo stavkovni odbor ponovno odločal o stavki. Enak rok velja tudi za obveščanje o uresničevanju drugih zahtev, za kar sta zadolžena kranjski izvršni svet in občinski sindikalni svet. Skupna izjava tudi daje možnost drugim tozdom, da se legalno priključijo stavki skladno s stavkovnimi pravili sindikata. Med stavko je prihajalo do ostrih konfrontacij med stavkajočimi in vodilnimi. S transparentov in iz ust stavkajočih so vrela gesla: zmanjšajte prispevne stopnje, hočemo preživeti, ne umreti, za delo pošteno plačilo, kje je direktor, kje je denar, ki smo ga dajali za razvoj, kje sta razvoj in programi, kakšna bo prihodnost naših otrok, vse moramo plačati, kako naj preži-vinmo s 60, 70 milijoni, dobro delamo, kje je denar, zaslužili smo ga in je naš, Iskra, kje smo in kam gremo, ni res, da zaslužimo 90 milijonov, to je povprečje, zaslužimo 60, 70 milijonov, ni res, da štrajkajo samo v števcih, dol z občino in birokracijo, pred tremi meseci smo štrajkali, pa obljube niso bile uresničene, dajte svobodo tovarnam, hočemo denar, ne očitajte nam Bevka, vsi smo Bevki, očitate nam neznanje, ste nas kdaj vprašali, da gremo v šolo itd. Vodstvo tovarne in sindikalni predstavniki, najpogosteje so se pojavljali direktor Kibernetike Peter Kobal, predsednik sindikata tozda števci Franc Premru in predsednik sindikalne konference Kibernetike Stane Zaplotnik, ki je požel največ žvižgov, so jih prepričevali, da denarja ni, da Ki-bernetika ima prihodnost, da je treba delati in izvažati, da kupci ne bodo potrpeli, da se je prodaja zadnje mesece ustavila, da pa analize trga obetajo prihodnost. Za mnoge težave je kriv sistem in njega je treba spremeniti in pri tem bi bila dobrodošla podpora delavcev. Kranj še ni bil tako pod vodo kot sedaj in to je treba upoštevati. Še vedno trdim, da se najbolj bojim štraj-kov v dobrih kolektivih, je dejal Henrik Peternelj stavkajočim pred občino. Razplet stavke v Kibernetiki bo tako znan januarja. J. Košnjek slike: F. Perdan Precej potnikov je moralo na avtobuse namesto na vlak, tovorni promet se je skorajda ustavil Strojevodje stavkali dva dni Ljubljana, 29. decembra - V torek ob pol sedmih zjutraj je začela stavkati večina strojevodij na slovenskih in istrskih železnicah, z izjemo novogoriških in novomeških, ki pa so se stavkajočim pridružili v sredo. Stavka je trajala dva dni, do srede do 17. ure, ko je predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj na sestanku s stavkovnim odborom med drugim dejal, da je železnica dejavnost posebnega družbenega pomena in da bo v primeru, če se bo stavka, ki je ohromila precejšen del železniškega prometa v Evropi, nadaljevala, posegel po ukrepih, ki jih ima na razpolago. Strojevodje so stavko prekinili za deset dni, v tem času pa naj bi odbor za reševanje spora, ki mu predseduje Peter Toš, predsednik republiškega komiteja za delo, v sodelovanju z delegati vsega Železniškega gospodarstva Ljubljana pripravil za delavski svet predloge, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Če pa delavski svet zahtev strojevodij ne bo sprejel, bodo ti -vsaj tako so opozorili - s stavko nadaljevali. Strojevodje so na stavko opozorili že nekaj dni prej, sicer pa so svoje zahteve zapisali v dvaindvajset točk. Prva od njih zahteva povišanje osebnih odstotkov za 15 odstotkov, ostale pa se nanašajo na izračunavanje minulega dela, režijske in čakalne ure, na drugačno sindikalno organiziranost, boljše obveščanje, zmanjšanje števila admini&u«iuvmh delavcev... Stavkajoči so tudi zahtevali, da plače sproti spremljajo stopnjo rasti življenjskih stroškov, da je vrednost točke enaka v celotnem Železniškem gospodarstvu Ljubljana, da se plače izplačujejo obenem v vsem podjetju, da odstopi šef vlečne službe v ljubljanskem tozdu in da se ugotovi odgovornost delavskega sveta za nastali položaj v tozdu. Odbor za reševanje spora, ki se je sestal takoj po sestanku z Dušanom Sinigojem, je že obravnaval pet najbolj spornih zahtev strojevodij in izbral pot, ki pa je bližja zahtevam stavkovnega odbora. Med že usklajenimi predlogi je tudi manjše povišanje osebnih dohodkov za strojevodje. Čeprav so si v ŽG Ljubljana zaradi stavke "sposodili" strojevodje iz Zagreba in Sarajeva in poklicali na .pomoč upokojence, ki še imajo veljaven izpit za vožnjo vlakov, pa je stavka kljub temu precej ohromila železniški promet. V ŽG pravijo, da so vozili vsi mednarodni potniški vlaki in vlaki proti jugu države. Precej več težav je bilo v lokalnem potniškem prometu, medtem ko je bil tovorni skorajda ustavljen. Na progah, kjer vlaki niso vozili, so železničarjem priskočili na pomoč avtobusni prevozniki, sicer pa je bilo tudi precej zamud in splošne zmede. Stavka pa je kajpak povzročila tudi precejšnjo škodo. Predsednik poslovodnega odbora skupnosti jugoslovanskih železnic Nikola Žurković je izjavil, da so v Jugoslovanskih železnicah izračunali, da je zaradi stavke nastalo vsak dan za .,130 milijonov dinarjev škode. Več delovnih organizacij je ostalo brez surovin in drugega reprodukcijskega materiala, v koprskem pristanišču je več ladij zaman čakalo na tovor... Škoda pa ni le materialna. Štrajk strojevodij je bil namreč tudi voda na mlin centralizaciji železnic, kar pa bi pomenilo tudi drugačen način dela - in "beograjske plače". In ko smo že pri plačah, pa še tale podatek: strojevodje so novembra dobili od 1,5 milijona dinarjev za 182 delovnih ur do 1,95 milijona za 223 ur, najslabše plačan stro-"jevodja pa je bil bolje plačan kot najboljši delavec, ki upravlja s signalno-varnostnimi napravami. C. Zaplotnik Koledovcmje Koledovanje je obredni obhod mladih fantov — kolednikov v času od božiča do Sv. treh Kraljev, ime koledovanje je dediščina iz antike.. Ne bomo tako brž pozabili tv okrogle mize za letošnji božič, ob kateri je Sandi Čolnik zbral zanimive sogovorce. Med njimi je bil tudi dr. Niko Kuret, najboljši poznavalec in razlagalec slovenskih letnih običajev z optiko evropskih razsežnosti. Njegovo obsežno delo Praznično leto Slovencev doživlja prav zdaj svoj drugi ponatis. V tem delu tudi nadrobno predstavlja skrivnostni čas zimskega kresa, ki obsega čas od božiča do Sv. treh Kraljev. To je čas, ko staro sonce umre in se novo sonce rodi. Spremembe v naravi so prispevale, da jim je človek pristavil še svoja pojmovanja. To je čas številnih čar-nih dejanj, poln magičnih moči. Po ljudskem verovanju je ta čas »dvanajsterih noči« poln nenavadnosti. To je čas, ko se rajni vračajo na ta svet, zemljani smo izpostavljeni močnemu delovanju naravnih duhov, to je čas čarnih dejanj... Poln magičnih moči. Kot dediščina iz davnine seje mnogo tega vraslo v šege krščanskega božiča. Novoletne maske bohinjskih »otepovcev« ali »kolednikov« so izrazit in edinstven primer v Sloveniji. So primer predkrščanskega kulturnega izročila, ki se je vraslo živo v naš čas. Pred poldrugim desetletjem so starejši Bohinjci še vedeli povedati, da predstavljajo maske otepovcev duhove prednikov, ki se v teh dneh vračajo in se živim maščujejo, toda so jim tudi naklonjeni. Pisateljica Nada Matičič je v svojem romanu o Bohinju in Bohinjcih živo opisala to sestavino običaja. Danes so se obhodi otepovcev ohranili v vaseh Zgornje Bohinjske doline. Otepovska skupina predstavlja zmerom družino: očeta, mater, sinove, hčere in druge osebe, ki imajo določeno funkcijo, v sprevodu je tudi maska, ki nosi napis Srečno novo leto. Naši koledniki so dobili ime po Rimskih »Kalendae Jameriae« kakor so imenovali obhode ob Novem letu. Novoletni obhodi so torej poganska šega, krščanstvo jim je dalo le novo vsebino. Do danes se je novoletno koledovanje ohranilo tudi v Ratečah. Nosilci tega običaja so tako v Bohinju, kot v Ratečah mladi fantje. Poprej so smeli koledovati le fantje, ki so bili potrjeni k vojakom, sedaj to pravilo ne velja več. Spodnja starostna meja koledovalcev se je spustila. Koledniki gredo v vsako hišo. Sramota je če jo obidejo. S svojo navzočnostjo in pesmijo oživljajo osebno razpoloženje v praznično vzdušje, voščijo srečo in zdravje pri ljudeh in živini. Včasih so jim domači darovali klobaso, jajca, žganje ali jabolčnik, sedaj pa jim dajo poleg tega tudi denar KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši so na ogled barvne fotografije avtorja Marjana Mira Dobovška. V kletnem razstavišču se z izborom likovnih objektov predstavlja Ljubo Kožic. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava unikatnih ročnih pletenin avtorice Brede Klemenčič. V Prešernovem gledališču bo v sredo, 4. januarja, ob 19.30 predstava Mestnega gledališča ljubljanskega z Vegovo La discreta enamorada - za red sreda L V četrtek, 5. januarja, bodo predstavo ponovili za red četrtek L JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava steklenih izdelkov Ljubice Ratkajec Kočice. RADOVLJICA - V fotogaleriji radovljiške graščine so na ogled fotografije članov Foto kluba Radovljica. V galeriji Šivčeve hiše je na ogled novoletna prodajna razstava. V galeriji Kamen razstavlja akad. slikarka Alenka Kham - Pi-čman. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. ŽELEZNIKI - V salonu pohištva Alples je odprta razstava del članov likovne skupine Iskra. DUPLICA - V Stolovem Interieru razstavlja fotografije Herman Pivk. KAMNIK - V razstavišču Veronika je odprta novoletna prodajna razstava del kamniških slikarjev. APEZEJEVCI POJEJO MAHLERJA Ljubljana - Danes, v petek, 30. decembra, ob 19.30 bo v Cankarjevem domu v okviru abonmaja Slovenske filharmonije na sporedu 3. simfonija Gustava Mahlerja, kar bo prva izvedba te simfonije v Jugoslaviji. Simfonijo bodo predstavili Simfonični orkester Slovenske filharmonije, ženski del Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja z dirigentom Tomažem Faganelom, ženski del APZ Tone Tomšič z dirigentom Jožetom Fustrom in Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana z dirigentom Matevžem Fabjanom. Glavni dirigent bo Uroš Lajovic. NOVOLETNI KONCERT V ZIREH Ziri - Pihalni orkester Alpine in moški pevski zbor Alpine pripravljata v ponedeljek, 2. januarja 1989, ob 19. uri v dvorani Svobode v Zireh novoletni koncert zabavnih melodij in pesmi. Pihalnemu orkestru dirigira Drago Kanduč, pevski zbor pa vodi pevovodja Anton Čadež. Program povezuje Jure Simonič. Izložbena kultura ELEGANTNI VITRAZI Kranj — V izložbah kranjske elite je te dni na ogled šestindvajset vitražnih zapisov svobodne oblikovalke Lene Šajn iz Kranja. Kot nesklenjena, razsuta ogrlica se nizajo vzdolž mestnega jedra, položeni so k vstopu na starodavni Pungrat in spet obrnejo svojo nanizanko nasproti Kancijanove cerkve navzgor. Ta zanimivi, povsem nekonfekcijski smerokaz skozi Kranj, je pripravil Elitin aranžer Janez Košnik. Puštalska okna, izluženi okviri restavriranih polknic nadomeščajo komponibilne poskuse modernih »okvirarjev«. Le-ti dajejo posebno žlahtnino izraza in so obenem okvir v okviru, izložba v izložbi sami. Duhovita igra s strani stilnih čitank se zdi ta poseg Lene Šajnove: kmečko narodopisno blago z obrobja 17. stoletja se dopolnjuje z oblikovanjem XX. stoletja v happening tržine komunikacije! Prikaz vitražev Lene Šajn razumem prvenstveno kot izjemno sožitje ustvarjalnega in uporabnega obenem. Postavi j alčeva naloga je bila uporabiti vse izrazne možnosti, ki jih mu ponuja navidez krhka minucioznost oblikovalkinih kolažev. Poiskati je bilo treba svetlobne, kompozicionalne in koloritne elemente širšega okvira (izložbe!) ter s pravilnim ritmom oblikovati dinamiko doživetja teh malih dele. Ni naključje, da je srednjeveški vitraž odsev krasilnih teženj dragocenih šatulj ali relikviarijev. Steklasti mozaik, ki mu dodaja polno moč sončna svetloba, je v srednjeveških katedralah ponazarjal žlahtnino dragotinja. Lena Šajn gradi na posameznih elementih nekdanjih večjih sklopov. Zanima jo sožitje zdaj pastelnih, zdaj spet biserovinasto školjčnih barvnih namazov posameznih mozaičnih vrednot. Med seboj jih veže s črto nekdanje svinčeve, danes tiffanv vezave. Črta bistveno sooblikuje celotno ploskev, jo obvladuje tudi na hote puš-čenih poljih. Tu se spremeni v vibasto trepetavo linijo, ki elegantno zapolnjuje vezivno površino. Omenjena črta je možna v t.i. negativu in pozitivu, npr. se kot srebrnikast jodid nadaljuje v drugo polje polknice. Kolorit se prefinjeno prilagaja uporabljenim koscem mozaika, saj tam, kjer gradi s popolnoma trdnimi pokončnimi segmenti, uporablja krepke kontraste, spet drugje se zlivajo komplementi med seboj. Lenina igra s celotami širših vitražnih kompozicij je le navidez igra in navidez lahkotna. Gre za premišljen izbor kompozicijskih rešitev, ki jih ponuja skop in omejen prostor. Praviloma gre gradacija od spodnjega kota in se zaključi v polovici koristne površine. V večini primerov ostaja razmerje med uporabljeno in namenoma puščeno površino izenačeno, tu in tam se razširja pripoved na obe ali vsa tri polja, ki so med seboj neodvisna dejanja. Le v dveh primerih se prizor smiselno razteza čez vsa polja, vendar tu intenziviteto umirja s t. i. »ledenimi rožami«, čipkasto zapolnjeno površino. Čeprav je v bistvu Lenina pripoved abstrahirana govorica, ponujajo nekateri detajli že drobce predmetnega sveta. Za hip nas preblisne podoba vrtnice, svečnika, sončne krogle, a se spet zlije celoten prizor v kaleidoskopsko panoramo. (S®5SJSRy]©J?^OLAS 4. STRAN SREČNO '89 Pptek. 30. decembra 1988 Leto, ki je bogato obrodilo Najprej ključ, potem motor za pot do cilja Še malo in začeli bomo šteti znova. Za nami bo ostalo leto, ki smo ga z zaupanjem, da nam bo čimmanj slabega in čimveč dobrega prineslo, začeli živeti. Preroki in kronisti so se iz dneva v dan primerjali, seštevali in odštevali, čas pa je bil ves čas edini pravi merilec skozi celo leto. Začeli smo ga z željami, da bi bilo dobro, vse najboljše. Končujemo ga na enak način. Vsega je bilo dovolj v tem letu, lepega in tudi ne, in prav zato naj velja, čeprav simbolično, da je za nami leto, ki je bogato obrodilo. Morda bo jutrišnje po slabem letošnjem boljše, ob željah in voščilih tik pred dvanajsto pa kar najboljše. Ni ga pravzaprav kraja, da bi lahko rekli: Tu pa niso nič naredili. Razlika je le, da jim je tisto, kar so želeli in hoteli, nekje bolj, drugje malo manj uspelo. Kar precej pa je na Gorenjskem primerov, kjer so pravzaprav imeli »veliko srečo«. V želji, da bi jim bilo danes, jutri bolje, so našli ključ za pot do tega cilja. Za nekatere, kjer so se o takšnih željah že dolgo pogovarjali, je bilo prav letošnje leto tisto, ki se ga bodo radi spominjali. Saj niso našli le ključa, kje in kako stopiti na pot do želenega cilja, marveč so imeli tudi motor, ki jih je z vztrajnostjo in močjo popeljal do njega. Križe Dragovih (in še katerih) 4000 kilometrov ________ Drago je doma iz Naklega. jft/k ftfck Že ko se je pred petimi leti mP^MRNk poročil se preselil i/ fl ^^ft kranjske občine v tržiško, Trn'**9*' v Senično, kjer zdaj živi z družino, mu žilica ni dala 1 miru, da ne bi tudi pisal: J Danes še vedno dopisuje v ^*>**P|^^ časopise, tudi v Gorenjski h Ak A^Hfek glas; pa tudi predsednik Wk Tfl Wk uredniškega odbora časopi mm. II fm sa Elgo-Elektro gospodar Drago Papler s*va Slovenije. V domačem časopisu, zaposlen je namreč v Elektro Kranj, pa je sploh nekako novinar brez odločbe, kot pravi. V njegovem poslovnem kovčku se namreč poleg službenih papirjev namreč vedno najde tudi kakšen članek. Njegova rubrika v Anteni 064 pa je pravzaprav svojevrstna simbolika. »Trdno sem prepričan, če ne bi bilo Sebenjča-nov, ki so se pred dobrima dvema letoma odločili na referendumu za samoprispevek za telefonijo in če ne bi bilo potem še Francija Terana, pa tudi kranjske Stanovanjske zadruge, danes na tem širokem območju štirih oziroma petih krajevnih skupnosti, ki predstavljajo kar dobro polovico celotne občine, ne bi mogli govoriti o telefoniji. 2e ko je Franci Teran z izvajalcem oziroma projektantom hodil po krajevnih skupnostih zaradi meritev za telefonijo, smo v Seničnem ustanovili gradbeni odbor. Takrat smo se hoteli pridružiti Sebenjčanom.« Zasukalo pa se je potem tako rekoč čez noč drugače. O telefonu so začeli razmišljati tudi v sosednjih krajevnih skupnostih. Vsaka je dobila svoj gradbeni odbor in potem so imenovali skupnega, centralnega za štiri krajevne skupnosti, predsednik pa je postal Drago Papler. »Nikdar ne bom pozabil, da smo morali potem v štirinajstih dneh zbrati 142 milijonov dinarjev. Takrat sem bil tudi prepričan, da bomo uspeli in čeprav smo potem še najmanj šestkrat šli od hiše do hiše in so nas v Podjetju za PTT promet Kranj na začetku kar nekam postrani gledali, nihče v odboru ni obupaval. In tako smo potem tudi uspeli. Letos, pred mesecem, dvema so v krajevnih skupnostih že začeli zvoniti telefoni. Mislim, da je bilo letošnje skupno praznovanje krajevnih praznikov v tem delu tržiške občine eno najlepših v zadnjih letih. 481 novih telefonskih naročnikov je tako rekoč čez noč (čeprav akcija še ni čisto končana) tržiško občino na področju telefonske odprtosti na Gorenjskem iz zadnjega premaknilo na prvo mesto in celo nad slovensko povprečje.« Skoraj 4 milijone dinarjev je moral vsakdo prispevati za telefonski priključek, s slabimi 20 odstotki pa se je v akcijo, ki so jo začeli Sebenjčani, vključila tudi širša skupnost. Drago je prepričan, da brez takšnega, delovnega, skupnega in posameznih gradbenih odborov te naloge ne bi speljali, saj so bili prav oni prvi začetniki velike akcije, ko financiranje ni šlo več po starem. »Vsi skupaj, tudi v PTT, smo se učili in si nabirali izkušenj. Zdaj, ko smo pravzaprav začrtali smer tudi drugim, pokazali pot, kako se velja v prihodnje lotevati tovrstnih akcij, razumem številne pomisleke na začetku. No, nazadnje so nam vsi, predvsem pa v Podjetju za PTT, zares veliko pomagali.« »Si res kot predsednik centralnega gradbenega odbora naredil s svojim avtomobilom brezplačno kar 4000 kilometrov v tej akciji?« »Pa verjemi, da nisem bil edini. Nihče v gradbenem odboru ni štel ur in kilometrov. Delali smo zato, da bomo uspeli. Bilo je ničkoliko trenutkov, dnevov, noči, ko je bilo treba vse podrediti telefoniji... In ko takole razmišljam, kako je bilo, in je vse hudo že mimo, je pravzaprav smešno, kako so poštarji večkrat rekli: Vi nimate samo vas Hudo, za vašo akcijo bi pravzaprav bolj ustrezalo ime Grozno. Zame pa je bilo zares grozno, ko sem na terenu pozabil zakleniti avto in mi je iz njega izginil poslovni kovček. Poleg celotne dokumentacije sem imel takrat v njem tudi precej prispevkov, ki sem jih obljubil v uredništvu. No, pa se je tudi ta potem našel. Bil je sicer uničen, vendar sem ga bil bolj vesel, kot ne vem česa, saj sem dobil nazaj vso dokumentacijo in članke, v kar sem vložil nekaj mesecev dela...« Skupno praznovanje se je letos začelo v štirih krajevnih skupnostih s postopnim vključevanjem novih naročnikov... Jezersko Milan je pridelal tudi obroč Milan Kocjan Bilo je dve, tri leta nazaj, ko sva se z Milanom Kocjanom z Jezerskega prvič srečala. Spominjam se, da ni ravno z veseljem sprejel zaupanja, da naj bo poslej predsednik sveta krajevne skupnosti. Pa vendar so ga prepričali. Že takrat, ko na Jezerskem še niso imeli bodeče neže, se Milan ni strinjal z ocenami, češ »premalo se brigajo, da bi se Jezersko po turistični plati spet postavilo v bok švicarskemu Davosu. Njegovo prepričanje je bilo: »Jezerskemu res manjka turizem, vendar za ta turizem je treba najprej še marsikaj narediti.« Njegov program, ko ga je pripovedoval in razlagal, je bil na trenutke skorajda podoben sanjarjenju, da ne rečem nekakšni zanesenjaški avanturi. »Najprej morajo ljudje imeti vodo, dovolj vode. Potem moramo vsi skupaj začutiti, da kraj, tudi zaradi nas samih, ne more biti smetišče. In nenazadnje je nad nami, kot Damoklejev meč, upanje in prepričanje, da je kultura in prostor zanjo tisto, kar še kako sodi v to, da bomo nazadnje vsi skupaj lahko začeli tam in tisto, kar nas danes drugi zgolj prepričujejo, pa včasih tudi očitajo, da premalo živimo za lepi jezerski gorski turizem.« S pogojem, da bodo na Jezerskem zgradili vodovod, da bo v vse domačije pritekla voda izpod Kočne, da bodo kraj očistili, polepšali in predvsem, da bodo nekdanjemu Korotanu dali izgled in prostor, prostor tudi za kulturo, je Milan takrat sprejel zaupanje Jezerjanov. In od tistega trenutka naprej Milan z njegovo znano odločnostjo in na trenutke že kar trmasto poštenostjo ni poznal popustljivosti in odlašanja; še najmanj na trenutke pri sebi, družina pa ga kot takšnega pozna tudi že od prej. Jezerjani so se potem, kot prerojeni lotili gradnje vodovoda. Zdaj vodo že imajo. 20 tisoč prostovoljnih ur so naredili zanjo. Zares lepo in pošteno so se letos ob otvoritvi Milanu, svojemu predsedniku, tudi zahvalili. »Tisti trenutek, ko smo svečano odpirali vodovod in so me presenetili, sem bil pravzaprav brez besed. Ob vseh naporih, ki smo jih vložili, pa mi danes zelo veliko pomeni dvoje: Prek 80 let star možakar, domačin je rekel, da ni nikdar verjel, da bi voda izpod Kočne pritekla dol, 80-letna domačinka pa me je, ko sem jo srečal, pozdravila: Gospod predsednik, tako vodo si nam zrihtal, da smo ti vsi skupaj zares hvaležni! Jaz pa sem predvsem hvaležen vsem, saj smo vsi delali. Lepo je biti predsednik v takšni krajevni skupnosti, kjer so ljudje za to, da gredo stvari naprej.« In stvari na Jezerskem gredo naprej. Smetje. (smetišče) kot pravi Milan, tudi ni več takšno, kot je bilo še včeraj. Počistili in uredili so ga in z njim vred tudi prostor za material in različno opremo v krajevni skupnosti. Zdaj, ko je glavni del vodovodnega programa že končan, pa so Jezerjani spet sedli skupaj. Pred njimi je še ena, tista tretja naloga iz programa izpred let: dvorana v Korotanu. »Smo pred tem, da se na enak način lotimo še tega zalogaja. Mislim, da imamo toliko izkušenj, da bomo tudi temu izzivu, čeprav nas bo veljal kar petino vsega potrebnega denarja, kar pa ne bo malo, kos. Prihodnje leto naj bi se to dogajalo in ob letu bi želel, da bi sedli skupaj, da bi se pogovorili tudi o tisti bodeči neži, ki nam je bila tako ali drugače vsiljena in ki po uresničitvi še te naloge, ki nas čaka, na Jezerskem in med Jezerjani najbrž ne bo več mogla ostati, niti zrasti. Takrat bomo namreč veliko bližje tisti pripombi o možnostih za turizem na Jezerskem.« »Je tvoja trditev povezana morda tudi z obročem, ki ga imaš na roki, pa ga pred leti nisem videl?« »Menda pomaga proti revmi... Ja, tudi to sem pridelal... Pa kaj bi tisto; napiši raje, da znamo Jezerjani, če se nečesa lotimo, to tudi narediti. Znamo biti pa tudi hvaležni in to tudi smo, tako občinskemu izvršnemu svetu, vsem službam, s katerimi smo imeli opravka pri delu in seveda Gozdnemu gospodarstvu, Zavarovalnici Triglav, pa Živilom...« Po gradnji vodovoda je zdaj na vrsti Korotan... Poljane In potem je tudi Miro dobil priznanje Stara Fužina, seme — »otepovd« Last Narodopisni inštitut, foto: vlastja Simončič Nič manj, morda celo bolj kot prejšnjo nedeljo, ko je ob prazniku krajevne skupnosti Poljane v škofjeloški občini dobil na proslavi v kulturnem domu priznanje za večletno delo pri obnovi in ohranjanju kulturnih spomenikov, je bil Miro Bonča iz Predmosta, žup-y _ nik v Poljanah, presene- M ' 9 < con- k° sem 8a Pred dnevi Miro Bohča P° telefonu poklical zaradi obiska. Bilo je v ponedeljek, na Štefana dan, pred popoldansko mašo, ko sva se dobila v župnišču, ki je sestavni del cerkve, zgrajene po vojni. »Pravzaprav sem bi kar brez besed, ko ste me poklicali. Vse skupaj je zame namreč eno samo veliko presenečenje in zadovoljstvo. Priznanje, ki so mi ga letos dali v krajevni skupnosti, je sploh edino, ki sem ga dobil po 27 letih službovanja v Poljanah, pred tem pa sem služboval pri sv. Lenartu. To je bil bogat in lep občutek sedanjega spoznanja, da se gradijo mostovi in urejajo stvari. Sicer pa priznanje, ki so mi ga podelili, pomeni priznanje vsem ljudem in vsem v krajevni skupnosti, ki smo vsa ta leta delali za to, da bi ohranili dragocenosti, umetnine in veliki vrednosti vseh teh spomenikov dali lepši videz.« Šestdeset let je danes star Miro Bonča, župnik v Poljanah, doma iz Hotovelj. Že ko je služboval pri sv. Lenartu, je gradil cerkev. In ko je prišel v domači kraj, si je najprej in predvsem srčno želel, da bi naredil novo cerkev. Prejšnja, po vojni podrta, je bila velika umetnina. Bila je ena petih cerkva, ki jih je v Sloveniji zgradil arhitekt Maček. »Zgraditi novo župnijsko cerkev v Poljanah ni bilo lahko. Vendar pa veliko lažje, kot pred samo gradnjo sploh začeti. Mislim in upam, da mi bo uspelo napisati kroniko. Zob časa pa je že do takrat močno načel tudi podružnične cerkve. Ze same cerkve so velike umetnine, še več pa jih je v njih. In tako smo potem 1975. leta postopoma začeli obnavljati še ostale.« Zdaj so na zunaj v glavnem že vse obnovljene. To so Bukov vrh, lepa baročna cerkev in sv. Vol-benk, 400 let stara romarska cerkev z dvema zvonikoma. Novo fasado ima čez 600 let stara cerkev z gotsko zasnovo na Gabrški gori. Marijina božje-potna cerkev na Malenskem vrhu je dobila novo skodlasto streho na ladji in na zvoniku. Znana je tudi po posebno lepem, enem najlepših zlatih oltarjev v občini. In potem je še cerkev sv. Jurija na Volči, ki ima tri zlate oltarje, dobila pa je novo fasado in kritino. »V 120 letih župnije v Poljanah ste tretji žup» nik. Zagotovo imate že veliko izkušenj z obnovo cerkva. Kakšno delo je to? »Da si boste lažje predstavljali, naj povem, da je za obnovo kritine na treh cerkvah bilo potrebnih okrog 50 tisoč hrastovih skodel. Znano je, da so hrastove skodle zelo trpežne, ne smejo pa imeti grč. Ko smo jih obnavljali, smo našli med njimi tudi eno z letnico, ki je potrjevala, da je bila streha stara malo manj kot 250 let. Preden sem se lotil obnove, pa sem najprej veliko študiral te stare skodle. Sicer pa je prekriti eno streho pravo doživetje. Takole štirje ljudje bi morali delati od jutra do večera cel mesec. Mi smo porabili za eno streho 100 kilogramov žebljev, delalo pa je 20 ljudi cel teden, vsak dan. V tem desetletju in več je bilo opravljeno veliko delo, čeprav ga je še toliko in več ostalo. Zadovoljen pa sem, da pri tem zahtevnem delu nismo imeli nobene nesreče.« Za urejeno zunanjostjo pa je zdaj še veliko umetnin, za katere pa se Miro Bonča boji, da bo čas prehitel reševanje. Premalo je danes strokovnjakov, da bi se lotevali še notranjosti podružničnih cerkva. Premalo je Šubicev, kot sta oba iz Poljan, ki imata v vsaki cerkvi svoja dela. Vendar pa je Miro Bonča vseeno zelo zadovoljen: »Delo in spoznanje ter volja za ohranitev umetnin so nas zbližali. Delali smo vsi, verni in tisti, ki se ne štejejo za verne. In prav to spoznanje, da ima vsak človek lahko svoj pogled, ki ga je treba spoštovati, je vredno največ, saj nas zrašča v to našo skupnost.« Andrej Zalar Najprej so zgradili novo cerkev, potem pa so se postopoma lotili obnove podružničnih... Petek, 30. decembra 1988 SREČNO '89 5. stran MSSSS^SBSnOi-AS Kaj bo. prinesla gospodarska reforma in ekonomska politika v prihodnjem letu Po Novem letu vse drugače bo? Nace Pavlin, direktor kadrovskega področja Iskre Kibernetike Kranj Franc Grašič, glavni direktor Peka Tržič Nace Pavlin, direktor kadrovskega po Samoupravljanje ne bo okrnjeno, saj ga tudi zdaj ni bilo Krnni 27. nVi-«»mhr;i - "T«kn »nmembna zakonodaja, ki predstavlja kot dokaj samostojne enote, prc izven gospodarstva. V bistvu niso gramsko usmerjene, vendar mc Kranj, 27. decembra - 'Tako pomembna zakonodaja, ki predstavlja gospodarsko reformo, nastaja izven gospodarstva. V bistvu niso vključeni niti delavci, ki so jih v tem nastajanju novega gospopdar skega sistema kot samoupravljajte že kar odmislili, niti tista struktura, ki naj bi po novem sistemu podjetništva dobila odgovornejšo vlogo in ki ga bo morala tudi izvajati. Zelo radi bi dali svoje tehtne pripombe, prepričan sem, da bi z nekaterimi izboljšavami in spremembami predlogov zakonov dosegli veliko boljše učinke, seveda pa morda na račun kakšne pristojnosti, ki jo ima kdo izven gospodarstva. "Zakon o podjetjih je še najbolj sprejemljiv, predvsem zato, ker spreminja odnose in določa nosilce tako samoupravnih kot poslovodnih funkcij, vse zadeve pa prepušča bodočim podjetjem, ki jih bodo glede na svoje specifične pogoje in trenutne razmere in glede na to, kako so imele notranje odnose urejene zdaj, lahko uredile." "Kaj naj bi pomenil za Kiber-netiko?" "Predvsem racionalnejšo in optimalnejšo organiziranost. Zdaj imamo 11 tozdov in delovno skupnost skupnih služb, zaposlujemo preko 5.000 ljudi. Imamo sedem dokaj ločenih proizvodnih programov, ki naj bi bili v prihodnje organizirani "Stvari se spreminjajo iz dneva v dan, zdi se, da je za sprejem najbolj zrel zakon o podjetjih, kaj sodite o njem?" kot dokaj samostojne enote, programsko usmerjene, vendar močno povezane, morda pa bo kateri od tozdov izkoristil zakonske možnosti in se organiziral kot samostojno podjetje." "Še vedno pa v okviru Iskre?" "Še vedno, mislim, da smo tudi v okviru sozda že našli modus - sestavljeno podjetje, ki bo dovolj širok okvir za vse." "Kot kadrovski direktor se ukvarjete s samoupravno zakonodajo, kakšen prepih bo med samoupravne akte prinesel zakon o podjetjih?" "Bistveno manj predpisov bomo imeli, če bi zdaj z vsemi samoupravnimi akti dosledno sledili zakonu o združenem delu, bi zdaj imeli 100 do 130 samoupravnih splošnih aktov po toz dih, po novem pa jih bomo verjetno lahko imeli le šest do osem. To bo pomenilo, da bodo ljudje te akte poznali, se po njih ravnali. Prepričan sem, da samoupravljanje ne bo nič okrnjeno, ker tistega samoupravljanja, ki smo ga deklarirali, tudi doslej ni bilo." Mir jam Jan-Blažič, direktorica tozd Livarna LTH Škofja Loka Želimo vedeti, kaj dajemo v skupni žakelj Škofja Loka, 27. decembra - "Vsak dan dobivamo nove informacije o tem, da vsi predlogi zakonov še niso usklajeni, zelo težko dajem ocene. Prav nejasnosti in nedorečenosti so nas pripeljale do razmišljanj, da je potrebno z nekaterimi stvarmi pohiteti in jih vsebinsko drugače postaviti, kot so bile so bile tekom letošnjega leta, ko smo se v LTH-ju lotili reorganizacije. Marca smo namreč izglasovali ukinitev večine tozdov, prešli smo na dva, na eni strani hladilstvo, na drugi livarstvo in orodjarstvo." "Je nova organiziranost že zaživela?" "Ne, postopek je bil v teku, ko smo v bistvu začeli nov postopek." "Ste lahko konkretnejši, kaj botruje temu?" "Zakon. o združenem delu *.am je dal samostojnost, ki jo v novem zakonu podjetjih ne vidimo, če smo šli pred petnajstimi leti v eno skrajnost, zdaj gremo V drugo. Tozdi vendar niso povsem naša pogruntavščina, nekaj podobnega obstaja v zahodnih ekonomijah, korporacije vendar nastajajo po principu profitnih centrov, znotraj je decentralizacija in samostojnost precejšnja." "Opozarjate torej na preveliko centralizacijo?" "Tozd definitivno izgublja na veljavi, v tem smislu, da ne bo več pravna oseba, v končnih določbah je sicer še vrsta stvari nedorečenih, zato tudi še ni povsem jasno, bodo tozdovski žiro računi po Novem letu ugasnili ali ne." "Ponekod je to kar prav?" "Tam, kjer so monolitni, kjer imajo proizvodne povezave skupni cilj. LTH pa je konglomerat, zelo težko se bomo čez poslovili od tega, kar nam daje mesto v sistemu, od kapitala. Zanj so seveda zainteresirani vsi, ker smo uspešnejši, toda manj številni, se seveda bojimo zanj." "Koliko izdelkov naredi livarna za druge dele LTH-ja?" "Manj kot 2 odstotka, orodjarna pa 20 odstotkov, kar 80 odstotkov pa letos za nas." "Torej je razumljivo, da hitite v samostojnost, izglasovati jo nameravate še pred koncem leta?" "Poudariti moram, da pravno formalno želimo izglasovati izločitev iz LTH-ja, s čimer bomo dobili podlago za dogovor, v kakšni obliki bomo še naprej skupaj, v strokovnem konceptu torej gradimo na LTH-ju, želimo pa vedeti, koliko dajemo v skupni žakelj in kaj bomo jemali ven. Želimo si zagotoviti razvoj in enakopravno odločanje v novem podjetju, ki ga vidimo kot sestavljeno, seveda pa to ni sozd, kakršnega smo bili vajeni in iz katerega je LTH že izstopil." Ni prave volje, da bi krenili v tržno gospodarstvo Tržič, 28. decembra - "Nekakšna ekonomska politika bo že sprejeta, zato, da bo, ne bo pa kakovostna, kasneje jo bodo verjetno spreminjali. Vse to je odraz razmer in dogodkov, ki vse bolj kažejo, da ni prave volje, ni prave želje, da bi krenili v gospodarsko reformo. Tudi majski ukrepi so bili naravnani v tržno gospodarstvo, kasnejše dogajanje pa kaže, da prave volje ni. Kaj nismo rekli, da je inflacija najhujše zlo in da se bo zmanjšala, kratkomalo ni bilo tako, temveč nasprotno, tiskanje denarja je še vedno osnovni izvor inflacije, dohodek se še vedno močno preliva, od tam, kjer se ustvarja, tja, kjer ga manjka. Kaj niso obresti in dogajanje okrog dober primer." "Predlogi novih zakonov so naravnani v tržno gospodarstvo?" "Takšne bi radi čimprej imeli, toda bojim se, da bo po vsem, kar se zdaj dogaja, zadaj spet precej dogovorne ekonomije, ne pa trg kot pravo, objektivno merilo." "Ker se število zakonov, ki naj bi bili sprejeti še letos tako osipa, je to nemoč?" "Mislim, da predvsem precenjenost, kaj se v tako kratkem času lahko naredi. Neodgovorne so bile izjave, da jih lahko sprejmemo 40. Premalo je zdaj celo časa, da bi sprejeli dober zakon podjetjih, če bi na začetku rekli, da bomo sprejeli samo tega in bi se nanj osredotočili, bi bilo bolje, kot pa da bo zdaj tisto, kar bo sprejeto, po svoje verjetno problematično. Čeprav za zadnjo verzijo, ki jo poznam, mislim, da je to četrta, lahko rečem, da je bila še kar sprejemljiva." "Kaj imate kot direktor v mislih?" "Opredeljuje, o čem se bomo samoupravno dogovarjali in kaj je pristojnost odgovornih ljudi v tovarni, ki se bodo morali vsako leto potrditi. Ker bodo imeli za to tudi več orodja v rokah, vidim nekaj možnosti, da še nekaj potegnemo iz te sredine, čeprav so že precej izčrpane. Druga stvar pa je usmeritev v tržno gospodarstvo, da bo trg sodnik, ki bo dobrim dal nekaj več, slabim pa nekaj manj, da ne bomo več iskali botrov, temveč se bomo usmerili v strokovno delo. Tretja stvar, ki je s prvima dvema povezana, pa je notranja organiziranost." "Kakšna bo Pekova?" "Letos smo se že odločili za spremembo, ki je bila sprejeta, število tozdov smo zmanjšali z osem na tri. Ko so začeli govoriti o zakonu o podjetjih, smo osnovali posebno delovno komisijo, ki spremlja dogajanje, ko bo sprejet, bo napravila osnutek novega statuta Peka." "Vaši tozdi izven tržiške občine bodo verjetno želeli ohraniti samostojnost, ker so pač navezani na svoje občine?" "Po novem imamo tozd le v Ludbregu, drugod so delovne enote. Budućnost v Ludbregu je velika tovarna, ki ima 1.800 delavcev, največja je v občini, zato se zavedam, da bi bilo glede na financiranje skupne in splošne porabe vprašljivo, če bi postala le del drugega podjetja. Na zadnji seji centralnega delavskega sveta je padlo tudi to vprašanje, možnosti so odprte, lahko postane del Peka, lahko samostojno podjetje, v katerega pa je Peko vlagal. Prepričan sem, da bomo našli ustrezno rešitev, saj smo z Budučnostjo dobro sodelovali že prej, ko je bila samostojna in sodelujemo zdaj, ko je naš tozd." Vinko Perčič, direktor računovodsko knjigovodskega področja Sava Kranj Menjava dresov ne pomaga, potrebna sta kondicija in znanje Kranj, 28. decembra - "Vsako leto se moramo na novo učiti, kakor da bi spreminjali jezik. Jaz pravim, drese menjamo, zato še ne bomo bolje igrali, potrebna sta kondicija in znanje, da bolje igraš. Junija letos sem v Ljubljani poslušal predavanje denverskega univerzitetnega profesorja Cusisa, ki tam predava računovodstvo in knjigovodstvo. Rekel je, da v ZDA v jedru že petdeset let ni bilo generalnih sprememb, zadnja je bila leta 1935, leto prej je ameriški kongres ustanovil komisijo za enoten sistem knjigovodstva in finančnih poročil, ki je to izdelala, nakar je bil sprejet in še zdaj velja. Spreminja se le tehnika poročil, od pisnih v računalniške, laserske in ne vem še kakšne. Preprosto se nismo imeli kaj pogovarjati, njemu so bile stvari jasne." "Pri nas pa jih spreminjamo vsako leto?" "Zadnjih šest let generalno vsaki dve leti. Poročila so vsako leto drugačna, primerjav ni, kako naj potem preprosto in sproti informiramo neposredne proizvajalce." "Dobili naj bi nov zakon o računovodstvu, kaj sodite o njem?" "V predlogu so glede na osnutek zakona nekatere izboljšave, ki pa niso temeljne vsebinske Viljem Žener, glavni direktor Save Kranj Letos je zmeda tolikšna, da smo plan naredili po svoje Kranj, 28. decembra - "Pri prejšnjih sistemskih spremembah, ko je ustavnim amandmajem sledil zakon o združenem delu, smo hiteli in se že pred njim reorganizirali, kasneje pa smo morali stvari popravljati. Zdaj pa smo rekli, da ne bomo hiteli, da bomo pustili času čas." "Kar bo verjetno omogočilo prehodno razdobje?" "Će ima zakon o podjetjih kar 100 amandmajev, 50 pa je nekako usklajenih, to pomeni, da bodo spremembe kar precejšnje, vsaj to moramo počakati, bojim pa se, da jih bomo sprejemali tudi še potem, ko bo zakon že sprejet. Zakon o tujih vlaganjih pa jih ima menda še veliko več." "Kako ocenjujete ekonomsko politiko za naslednje leto, kaj za vas pomeni, da jo sprejemajo na Silvestrovo?" "To je že nekajletna praksa. Zadnja leta smo vedno čakali na ekonomsko politiko, vedno pričakovali spremembe, murali dobiti še to in ono, preden smo se podrobneje lotili gospodarskega načrtovanja. Tako smo gospodarski načrt običajno sprejemali hkrati z zaključnim računom, v bistvu torej marca. Letos pa je zmeca že tolikšna, da smo ga naredili po svoje. Praktično ga prav zdaj zaključujemo, samoupravno sicer še ni sprejet, po strokovni plati pa skorajda." "V Savi že vrsto let sodelujete s Semperitom, izkušnje imate tudi s tujimi vlaganji, kako ocenjujete zakon o tujih vlaganjih, jih bo spodbudil?" "V gumarstvu samo svoje violine ni moč igrati, vsaj dolgoročno ne, zato malce pritajeno, bi rekel, kolikor imamo pač mož- nosti, iščemo partnerje tudi za druga naša področja. Potrebno je najti čim več kontaktov, na vsaj malce trdnejši način, kot so kupoprodajni odnosi, pomembno je, da si navezan na neki sistem. Mislim, da ima zakon malo več posluha že s tem, ker daje možnost večinskega deleža, s trem pa tudi večinskega odločanja, prej tega ni bilo. V našem primeru tovrme avtopnevmati-ke je bila pogodba, kar zadeva odločanje,, malce drugače sestavljena, saj je odločanje 50 odstotno pri deležu, ki ni 50 odstoten. V poslovnem odboru si odločanje delimo 'pol-pol', delež pa je 30 odstoten. Mislim, da bo ne glede na to, da naj večinsko odloča, kdor ima večinski kapi tal, interes le malce večji, bojim »pa se, da zaradi splošnih razmer v Jugoslaviji ne bo ne vem kakšnega pritiska na ta kapital." narave, še vedno ostaja odprta glavna dilema o ureditvi določb revalorizacije, če želimo ugotavljati realne poslovne rezultate gospodarskih subjektov in z obračunskim sistemom preprečiti dodaten pritisk na inflacijo, potem bo potrebno razrešiti. Računovodski delavci smo 1.1.1986 pozdravili revalorizacijo, vendar smo predlagali popravke, ki pa niso bili upoštevani, tudi v novem predlogu zakona niso." "Kakšni popravki naj bi bili to?" "Združenje finančnih in računovodskih delavcev Slovenije je preko jugoslovanskega združenja, zelo aktivni pa so bili tudi finančni in računovodski delavci Hrvatske in Srbije, pravzaprav zedinili smo se in dali protipred-log, konkretno izdelan, ne zgolj pripombe, da bi zakon vsebinsko ustrezno razreševal in pripomogel k realnemu prikazovanju poslovnih rezultatov. Zani-mo, da se je prvič zgodilo, da smo se finančni in računovodski delavci tako povezali in napravi- li konkreten predlog. Brez takšnih popravkov zakona bomo spet samo menjali drese in še naprej tekli po blatnem igrišču, kar nas ne bo rešilo." "Govore tudi o spremembah kontnega plana?" "Napovedujejo prehod s funkcionalnega na bilančni kontni plan in sicer na francoskega, računovodski strokovnjaki vedo povedati, da ni tako slab, vendar pa ga tudi Francozi že opuščajo in se odločajo za nemškega, ki ga že uporabljajo druge člani evropske gospodarske skupnosti. Mi naj bi torej spet hodili nekje zadaj. Saj ne kritiziram francoskega, toda, računovodski delavci se držimo za glave, to je spe< samo dres, za nas pa je spre memba tolikšna, kot če bi od ne koga, ki zna italijansko zahteva li, naj začne govoriti hindujsko." "Kakšne novosti prinaša zakon o finančnem poslovanju?" "Zakon o računovodstvu predvideva ugotavljanje dohodka na osnovi fakturirane realizacije, toda, če se bodo predpisi s področja finančnega poslovanja poslabšali, saj predlog tega zakona predvideva ukinitev zavarovanja plačil, potem to pomeni, da je ta kombinacija mnogo slabša. Ugotavljali bomo sicer dohodek, hkrati pa lezliv vse večjo nelikvidnost, od tega dohodka, ki ne bo plačan, pa bomo morali plačevati prispevke in davke, kar bo dodatni udarek k nelikvidnosti gospodarstva. Ko začno v naši državi govoriti o razbremenitvi gospodarstva, se najbolj bojim in na glas povem, da se zagotovo povečajo." "Se bodo že spet?" "Saj so se že, po Uradnem listu SRS štev. 43 bodo s 1.1. prispevki višji. Povečuje se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer s 17,74 na 20,60, torej za tri točke, skupna stopnja pa se bo tako povečala s 41,56 na 43,90. Pri tem pa se ponavlja zgodba izpred leta, več denarja bodo dobile tudi vse druge dejavnosti, tudi tiste, ki zanj niti prosile niso. To je težko razumeti, toda poglejte, če imamo 100 dinarjev in je stopnja 43, potem je neto 57, če je bila stopnja 40, pa je bil neto 60, povečanje za tri poene pa moram izplačati na neto 60, to pa je 103." M. Volčjak WH2I^SSJI©5Isrečena starševska potega?" ^es je bilo tako. Še zdaj ju casih zaposlim, ker želim ?Poznati njuno mnenje, starej-Sl še sodeluje, mlajši pa ne yeč." **Vej ste ju le napotili med I?0vinarje?" Oba sta zgodaj začela pisati, jk>rria je bil pisalni stroj, kar udi vpliva, saj otrok prej ali sede za pisalni, stroj in pokuša pisati. Tudi vnukinja ^aj že piše, zadnjič me je vprašala, koliko časa bi potresala, da bi napisala knjigo, ^ekel sem ji, da ima dvesto strani. Pa se ji je zdelo preveč, to pa jaz še ne bi mogla napisat, je rekla." "Je bilo res?" me vpraša Marica, enajstletna vnukinja, ko Prebira moje knjige Ukrade-mladost', 'Na krilih sanj', '^gnanci' in druge. Rada bi, "G bi potegnil črto med domišljijo in resničnostjo. "Da. res. le da še mnogo huje," Jj odgovorim. "Napiši knjigo o svoji mlado- jjti!" mi predlaga. "Kakšen naslov bi ji dal?" jo srrieje se vprašam. "Ko bo sonce zopet sijalo," ne okleva z odgovorom. »kislim, da vsak novinar za-z željo, da bi nekoč napi-v knjigo?" "Pri meni je bila N^skozi prisotna. Že na zaimku, hkrati pa sem imel veli-5* težave s slovnico, štiri leta zamudil." -Aegnali so vas?" ^eta 1941 v Šlezijo, dvanajst et sem bil star, šestnajst, ko se vrnil. Zbežal sem iz r^nazije, neprijetno mi je bi* 0 med mlajšimi. Ker so me gubili za aktivizem, sem kre-?lJ Po tej poti, srednjo šolo in .^kulteto sem naredil med de- ^daj sem pa v zadregi, hotela vas vprašati, kateri gim-U^iski profesor je vplival na as lepi, tekoči literarni je-*ik?" ^eliko sem bral, veliko pisal, VaJa dela mojstra. Ingolič mi ^ nekoč rekel, zdaj obvladaš i£rt, navsezadnje je to obrt." posluh za jezik ni zgolj °brt?» j^agrebški univerzitetni prodor Cesar mi je rekel, da mu le všeč moj jezik, fuge, je re-je*' ta igra z vrbo, prav never-žetno> koliko besed si uporabil ^nJo. Vzel jo je iz knjige 'Na '"dih sanj', tam opisujem vrbe "V ^av*> vrbičevje, vrbenči..." j. svojih knjigah se vračate fjjdvsem v svojo mladost, za-pregnanstva ukradeno ost, sanjate, kakšna ni "Iz Mihalovca pri Dobovi ob Sotli, blizu Save." "Torej ste Štajerc?" * "Še Štajerc." Nikoli mi ni šlo v glavo, zakaj smo hišo tolikokrat preuredili. Oče jo je pogosto pregrajeval, ji spreminjal velikost in podobo, vselej pa je ohranila prvobitne temelje. Dolgo je moral prositi, da mu je brat od velike kmetije odškrnil košček zemlje, da si je na njej postavil skromen dom. oženil se je z dekletom iz Velikega Obreza, kjer se je učil za čevljarja. Rodilo se mu je pet otrok, ostala sva samo še dva: sestra in jaz. "Kako je bilo v tistih časih, na robu Slovenije, po ukradeni mladosti, moč postati novinar?" "Pisal sem, vztrajno dopisoval, nekateri so mi kaj objavili, drugi ne. Prvi članek sem leta 1946 poslal Ljudski pravici, pisal sem o razmerah v Dobovi, bil sem nezadovoljen s prvimi aktivisti. Članka mi niso vrnili, pisali pa so mi, da ga ne bodo objavili. Pisal sem tudi črtice in novele, prvo mi je Miško Kranjec objavil v nedeljski številki Ljudske pravice, mislim, da leta 1952, pisal mi je, naj pošljem še ostale, da bi jih rad videl. Pa jih nisem, vse sem skuril, danes mi je žal, enkrat sem imel napisanih že tristo strani, socrealizma, toda vseeno, zanimivo bi jih bilo imeti, ne zaradi objave." "Kot spomin na aktivizem?" "Seveda." Ko so me leta 1951 izvolili za okrajnega mladinskega sekretarja, so rekli: "Dober mladinec je, le to napako ima, da se je prezgodaj oženil..." Ko sem začel hoditi po mladinskih sestankih, mi je predsednik navadno rekel: "Po sestanku ostani še na plesu! Da ne boš spet zbežal..." čutil sem odgovornost, a vleklo me je domov, žal mi je bilo vsake ure, za katero bi se oškodoval pri družini. To so bili časi, ko sem moral v službo s prvim jutranjim vlakom, nazaj pa, kakor je naneslo. Včasih me ves teden ni bilo domov. ??lad< kil *• Od kod ste doma?' "Mladinski funkcionar ste bili najprej v Krškem, nato v Trbovljah, kjer ste bili hkrati tržni inšpektor, nato pa stalni dopisnik Slovenskega poročevalca?" "Leta 1957 sem kot tržni inšpektor prišel v navskriž z okrajniki, želel sem se osamosvojiti, pisal sem Slovenskemu poročevalcu, če me sprejmejo in na moje veliko presenečenje so me, najprej sem bil dopisnik iz Trbovelj, nato iz Novega mesta." "Lotevali ste se delikatnih tem?" "Tako imenovanih tabu tem, seveda na lokalni ravni. Napadel sem samovoljo v senov-škem rudniku, kritiziral sem sevniškega župana, ki je skušal zbor proizvajalcev vzeti kar v zakup, razgalil sem bo-štanjsko podjetje za izvoz žab kot zlato jamo za osebne koristi, hkrati pa težak kamen na občinskih financah, v trboveljski cementarni pa družinsko samoupravljanje, ki je direktorju omogočalo samovoljo in samopašnost." "Kmalu ste dobili prvo Tomšičevo nagrado, potem še drugo, tretjo in četrto, napravili ste velik skok, od dopisnika kar naravnost do odgovornega urednika Dela, kasneje ste bili urednik slovenske izdaje Ko- munista. Hkrati pa ste bili vseskozi politik, od aktivista na vasi in mladinskega funkcionarja do predsednika republiške konference SZDL Slovenije in nato člana predsedstva centralnega komiteja ZKJ. Vaš vzpon je bil v bistvu dvojen, kakor fuga, s katero je Cesar označil vaš literarni jezik. Je po vašem mnenju politično in novinarsko delo združljivo?" "Blizu si je, veliko je politikov, ki so bili novinarji, tudi drugod po svetu, tudi na zahodu, zlasti med socialdemokrati in laburisti." "Kadi jih zbadamo, da so postali politiki, ker so bili slabi novinarji?" "Ni vselej tako. Pa poglejmo drugam, denimo, sedanji predsednik poljske vlade Rakov-sky je bil znan novinar in urednik, na zahodu pa se tako ali tako to srečno povezuje, ko stranka izgubi na volitvah, njeni politiki spet postanejo novinarji." Domov, domov, domov! me priganja notranji glas, kadar sem v tujini. Ko pa sem doma, mi je žal, da je vse tako hitro minilo in da nisem bolje izkoristil bivanja na tujem. Zakaj se na cesti med Ulan Batrom in Darhanom v Mongoliji nisem ustavil, ko sem kak kilometer stran zagledal ovce in pastirja na konju, ki je veselo pokal z dolgim bičem? Zakaj se življenje kdaj ne ustavi, da bi tisto, kar je lepo, dlje Časa užival? "Nekaj drugega pa je literatura?" "Pri njej pa povezav ne sme biti. Ko pišem knjigo, nisem politik. Kot politik sem sestavni del programa, ki ga ne oblikujem sam, omejen sem z odgovornostjo do drugih, kot pisatelj pa sem odgovoren samo sam sebi." "Pri naših politikih je zdaj v modi pisanje spominov, je to opravičevanje, ker niso oziroma niste naredili vsega?" "Pisanje spominov je nasploh priljubljeno, ne le pri politikih, tudi pri novinarjih, igralcih in drugih, preprosto gredo v promet. No, pri meni je še en razlog, moji spomini so v bistvu nadaljevanje 'Aktivista', z njim sem končal v Trbovljah, s trboveljskim štrajkom. Že takrat sem rekel, da bom pisal naprej, razlika pa je v tem, da sem zdaj napisal spomine, 'Aktivist' pa je roman." "Ste se za drugačne prijem odločili, ker so časi drugačni in ni več potrebno romansirati spominov?" "Morda sem takrat naredil napako, na silo sem hotel napisati roman, kritiki so mi to zamerili, spraševali so se, je to roman ali avtobiografija, je o aktivistu sploh moč napisati roman. Upošteval sem kritiko in zdaj napisal spomine. Da naj jih zdaj zaokrožim, so me nagovorili založniki." "Vaša knjiga spominov z naslovom "Vzpon in sestop' bo izšla januarja pri Cankarjevi založbi, napisali ste jo po odstopu, ki je razburkal politiko in javnost, nikakor nimam namena pogrevati govoric in obrekovanj, ki so ga spremljale, saj mislim, da je molk v tem primeru zlato, sicer pa, že naslov pove, da ne pišete le o zadnji, usodni poti na Kosovo?" "Naslov je predlagal Janez Stanič, urednik Cankarjeve založbe, sam sem imel drugačne naslove, mislil sem jo nasloviti 'V drugi ligi', kar pomeni, da v prvi nisem bil. Stanič Prvi je na kraj dogodka prihitel tedanji sekretar Miha Marinko. Ko je stopil iz avta, mu je trboveljski partijski šef Viktor Kovač ponudil roko. Obvisela je v zraku. Marinko je bil preveč razburjen in razočaran. Takrat sem bil dopisnik Slovenskega poročevalca iz revirjev, takoj sem napisal članek o trboveljskem štrajku, prvem po vojni v Jugoslaviji, urednika Rudi janhuba in Ser gej Vošnjak sta mi sporočila, da je poročilo dobro in da ga bosta objavila. Uro kasneje me je Vošnjak spet klical, še vedno je bil za objavo članka, toda prosil meje, naj vprašam Marinka za mnenje, ker po Ljubljani govore o prepovedi vsake vesti o štrajku. Do Marinkovega odgovora sem lahko prišel samo posredno. "Nič pisati," je rekel. Zvečer sem šel na zborovanje. Pričetek je bil grozljiv. Zaradi nesporazuma je Marinko obljubljal rudarjem za trideset odstotkov višje plače, direktor rudnika Ribič pa jim je že prej obljubil petdeset odstotkov. Začelo se je vpitje, zmerjanje in Marinko sploh ni prišel do besede. Ko sem se vračal domov, so bile ulice prazne. Srečal sem le pijanca, ki se mi je zarezal v obraz in zapel tisto "Che sara, sara..." "Pišete tudi o 'prelomu' s Sta-netom Kavčičem. Kaj ste bili tedaj?" "Odgovorni urednik slovenske izdaje Komunista, o cestni aferi smo imeli dva uvodnika, zveznega in slovenskega." "V slovenski samo slovenskega?" "Ne, oba, že to je bilo dovolj problematično, zvezni je bil seveda bolj kritičen, jaz pa sem seveda branil interese Slovenije. Moral sem se zagovarjati." mi je rekel, da je vsebinsko dober, ni pa privlačen. Imel sem tudi naslov 'Zgoraj je vedno sonce'." "Kaj pa ta pomeni?" "Da sem bil kot aktivist obremenjen z iluzijami, okrog sebe, na lokalni ravni sem videl dosti nepravilnosti, vedno pa sem upal, da je više, nad meglo, sonce." "Ste to sonce kdaj videli?" "Ne, nisem ga videl." Slovenija je velika majhna dežela. Koliko različnosti je v naših pokrajinah! Dolenjska ima mehko, nekam otožno lepoto, skoraj bi rekel - nadih skromnosti. Gorenjska je kot zala dečva, ki radodarno razkazuje svojo lepoto. Primorska je kot pršut, ki je ujel sonce in burjo. Štajerska je znana po hribih, belem vinu, sadovnjakih in žuborečih potokih. Prekmurje slovi po dobrih ljudeh, ki jih je Miško Kranjec tako živo opisal... "Knjigo bi lahko naslovili tudi "Vzpon in odstop', vendar ste raje uporabili aktualnejšo besedo sestop?" "Ker politiki še nisem zapel zadnji nokturno, s politiko se nameravam še ukvarjati." "V bistvu ste povedali, kakšen sestop ima v mislim partija?" "S sestopom se ne namerava odreči kakršnemukoli vplivu na oblast, noče pa imeti več zakulisne vloge, ki prinaša megleno odgovornost. To torej ne pomeni, da ustvarja prazen prostor, nekakšno lovišče, v katerem bi se borili kot v džungli, pomeni pa, da partija noče biti več edini dejavnik vpliva na oblast." "Ali ustanavljanje različnih zvez, kmečke, demokratične, socialdemokratske, najavljene pa so nove, pomeni uvajanje večstrankarskega sistema ali pa jih partija dopušča le, da bi poznala avtentične interese ljudi?" "Ne partija, rekel bi socialistična zveza, v njej pa partija. Socialistična zveza naj ima svoj, širok in originalni program, ne pa kopijo programa zveze komunistov, to je naš pluralizem, rekel bi večstrankarski sistem pri nas." 'Torej brez boja za oblast, ki ga zdaj omenjajo le mladinci?" "Tudi njih je treba prav razumeti, nesmiselno je govoriti, da ne sme biti boja za oblast, če se boriš za participacijo v njej, to vendar ni negativno. Torej boj, da vplivaš na oblast, ne pa boj za monopol oblasti." "Kaj mislite o demokratični javnosti, slišimo tudi zavračanja, da je to le peščica glasnih posameznikov?" "Nekateri so seveda bolj, drugi manj glasni, demokratična javnost se najbolje izraža z anketami, raziskavami javnega mnenja, referendumi. Res pa lahko bolj glasni včasih ustvarijo videz demokratične javnosti." "Vrniva se k vsebini knjige, pišete tudi o treh Šetincih, torej o sinovih?" "V času, ko sem bil predsednik republiške konference SZDL, so mi očitali restrikcije mladinskega tiska. Zato sem rekel, če so bile kakšne rane iz tistega časa, jih je največ ostalo v družini. Moj sin je bil glavni urednik Mladine, ki je takrat postala poredna, če uporabim mil izraz. Najina vloga je bila torej dvojna." "Sta se kdaj doma, za mizo porekla?" "Seveda, nato pa še predsednik republiške konference SZDL in glavni urednik Mladine. S starejšim sinom nisva imela toliko problemov, saj Nedeljski ni bil tako eksce-sen." "Knjigo začnete s trboveljskim štrajkom, kako ga vidite danes, ko so štrajki tudi pri nas nekaj običajnega?" "Podcenjeval sem krivdo zvezne administracije, ki je bila precej kriva za prvi povojni upor trboveljskih rudarjev." Potujemo okoli sveta, a sami sebe slabo poznamo. Pred skoraj tridesetimi leti sem kot novinar v Titogradu spoznal črnogorskega pesnika Piletiča. Prisrčno me je objel in rekel: "Rad imam Slovenijo, posebej pa slovenski jezik..." Ko me je vprašal, kakšno razliko vidim med slovenščino in srbohrvaščino, sem odgovoril: "Zdi se mi, da ima srbohrvaščina več barve..." "Motite se." me je prekinil. "Vzemiva besedi morje in more. Mar ne vidite, da v slovenski besedi morje celo valovi. Ko izgovorim besedo morje, se mi zdi, da slišim božanski šepet morja..." "Knjiga se konča z današnjim dnem, pričakujete kakšen odmev z juga, v mislih imam se veda negativnega?" "Gotovo bo, pišem tudi o sum ničenjih glede separatizma republiške armade, korakanje v svojo smer, o zeleni knjigi, i očitkih, da je Kavčič šel, Sle venija pa nadaljujejo njegov« politko in je vse skupaj pesel v oči." "Torej pišete tudi o zakuli sju?" "Tudi, vendar ne na način, k ga je ubral Markovič, kjer čle vek dobi vtis, da je politik; ena sama umazanija, ker tud ne mislim tako." "Kaj mislite o alternativnen in raziskovalnem novinar stvu?" "Povezano je z vračanjem preteklost, ker je bilo dosti zt molčanega. Vselej smo se tok žili, da so časi takšni, da stva še ni zrela, ko zdaj gledam na zaj, mislim, da je bil dostikra to izgovor, da nismo naredil koraka, ki bi ga morali." Po černobilski nesreči včasih v senci bujnega drevja ob Krki začutim, kako pod mano drhti, kako se vse premika. Tedaj zaslišim šepet G rumove pesmi: "Zdi se mi, da me kliče jok, pa ne vem, od kod..." *mš3ZB33§SSflaLAB 14. STRAN Petek, 30. decembra 1988 IGOR TORKAR: Novoletni horoskop za Slovence Ko skušal vjeti črt ve sem v satirični precep, odšel v Silvestrovo sem noč na krokarski potep, že v boju z drugim litrom bil sem blizu zmage v meglici vinski videl sem Slovence — nage! Zdaj za zabavo, brez učiteljskih skomin vam jih razstavljam za spomin in opomin in jih po sajam na zatožno klop po vrsti, kot HOROSKOP jim kaže pot od krsta h krsti: Slovenec rojen v znamenju KOZOROGA Čeprav je spehan sivobradec, kot mladec strumno še stopica, Izda ga čudna rdečica, ko mladim kozam se nasmiha, pomeketava jim za dva. Če kakšna mu odmeketa, možak sopiha in poti se, v obraz dobi brezbarvne lise, ko komaj skoči čez ograjo... Ko stajo koze zapusti, ponosno sebi govori, da je še mlad in trdorog. Za njim pa koza se smeji: O, smešni, stari Kozorog, ti sodiš le še v kozji rog! Slovenec rojen v znamenju VODNARJA Brez sleherne premene ostanejo oči vodene, ko mu besede, vodeno blede iz ust kapljajo. Prstene ustne trepetajo, ko čez vodena lica, kot bleda rdečica smehljaji mu polže. Njegovo je srce velika kaplja vode in mraz te v prste zbode, če roko stisne ti možak, ki skoz življenje vodi mu korak vodena strast, vodena čast, voden razum, voden pogum, ki strah mu je krmar. Možakar, skratka, je Vodnar! Slovenec rojen v znamenju RIBE Ves je krompirjast, bledi možic, večno previden, gre kot pedic, glas mu šepeče, hripav in plah, iskre v zenicah spral mu je strah, strah, ki iz žil mu kri je izpil in limonade vanje nalil, strah, ta nesmrtni, zlobni kipar, ga je.preklesal v piškavo stvar. Zdaj na življenja vodi se ziba, kakor v potoku crknjena Riba. Slovenec rojen v znamenju OVNA Za ovna reči bi se dalo, da pameti premore malo za tisto čelovo kostjo, ki slepo trka, trka z njo, ker močna je in čelna. In ker ta trda kost je čelna so čustva ovna pač na-čelna. Načelno ume se razvneti, načelno vsak problem obsveti, načelno kaže pot do raja. Če z njim ne strinjaš se do kraja, trdiš, da straži raj ograja, da ceste v raj so prezavite, uči te z umom papagaja in bere hude ti levite. Če rečeš mu, da višjih kdo, drugače je razložil to, ti hitro le smehljaj daruje in da si kruhek zavaruje, nobene več ne reče, od tebe naglo steče, ta klavrni klovn, ta skopljeni Ovn! Slovenec rojen v znamenju BIKA Telesno je znan velikan, razum pa bolj slab mu je dan, zato le s telesom modruje in bistre ljudi zasmehuje. Ker Apis njegov je praded, se hoče k božanstvom prištet, po božje pa nič ne izgleda, iz glave duhovna mu beda z očesom izbuljenim gleda. Mogočni, tršati ga tilnik izdaja, da star je nasilnik, s pravico močnejšega vlada, nasprotnike smrtno prebada, olika mu malo je mar, zaganja se v sleherno stvar, pot k cilju le z rogom razmika, nanj ženske najraje natika, kar sodi pač k moškosti Bika. PS. V primeri s španskim bikom naš socialistični propada — rdečih rut več ne napada! Slovenec rojen v znamenju DVOJČKOV Mož s prepognjeno postavo ziba Janusovo glavo. Spredaj angel, zadaj vrag, spredaj v kuti, zadaj nag, spredaj sveti zakramenti, zadaj trojni alimenti, spredaj Marksov Kapital, zadaj lastni kapital, spredaj knjižica rdeča, zadaj pa za mašo sveča, skratka, spred in zad laži, to je Dvojček naših dni! Slovenec rojen v znamenju RAKA Študira članke, ves potdn smehlja se, ko referate iz sentenc ustvarja, prepisanih iz glave gospodarja, ki vrže kdaj pa kdaj mu pol klobase. Možakar, skratka, je predane rase. Ko vzide nove direktive zarja, tovarišem in sebi prigovarja, da žrtve prineso nam boljše čase, ki v njih bo svinjska buča — sladka dinja. Nevemežu prekolne vso družino, o njem kriči, da je meščanska svinja. Napake skriva kakor polži slino, saj mu hinavčenje že v kri prehaja, ko slika raj bodočega nam raja. Ta aktivist ima lastnosti Raka, saj še — ko gre naprej — nazaj koraka! Slovenec rojen v znamenju LEVA Ker je podoben levu ta možak, a lev čaščen predsednik je živali in je kot tak seveda brez napak, mu bomo glavno vlogo dali le v kratki basni, kar ni napadalno, a za satirika seveda je bolj varno. Oblastni, častihlepni lev se je zjezil in je nerodno ovco podučil: Na rep si mi stopila, pazi, čez mojo levjo pot ne lazi! — To je pomota, prosim vas, gospod, a niste videli, čez vašo pot sem stekla, kjer ni repa — spredaj! Nikar se mi ne sprenevedaj, neumnica, jaz ne priznam pomot, ne veš, da je moj močni rep povsod!? Tako resnico ovce prerjovel je tudi v naših dneh oblastni Lev! Slovenka rojena v znamenju DEVICE Uspešno gnečo aktivistov veča, rdeča prepričljivo je od — šminke, ne gre nikamor brez napredne krinke, uči da se v olive že spreminja leča. V debatah vsemogočih je goreča, jo najnovejši duh (dišav) preveva, in slednji dan razredni boj pogreva, a zanj sposoja stričeva si pleča. To, skratka, je levičarka salonska, vsa njena modrovanja so bonbon-ska, ki jih po vetru direktiv obrača. Kdor bistro gleda, jo takoj zavrača: Laž tvoja je idejna strast, gos-pica, ti kot levičarka si še Devica. Slovenec rojen v znamenju TEHTNICE Možak vse tehta na skrivaj, zdaj ruski, zdaj kitajski čaj. In tehta kot zlata opilke beseda šefa in snažilke, da gor ne dol se ne zameri. Moč dolarjev in mark odmeri in stehta rubelj, dinar, liro, da niha prav z idejno vero in tehta dež in težo vetra, da niti za pol milimetra zataval ne bi s ceste direktiv in s tem kariere zlati vrč razbil. Možakar, skratka, iz človeka se razvija v protovzorec Tehtnice. Slovenec rojen v znamenju ŠKORPIJONA Podoben je neznatni smeti, samo pod kamni zna živeti, ima obraz pohojene jezice, mu iz oči štrle vati^ane bodice. Nožice so mu šibke, a gibke roke so kot klešče, ki zna jih vešče skriti. Previti po potrebi v pozebi in na soncu se ume v pravo smer. Od spredaj res ni zver, s prijaznostjo se diči simpatični kujon, a z zadkom smrtno piči, ker mož je Škorpijon! Slovenec rojen v znamenju STRELCA Pel SI ( 1 t»0 Ra ke ki no ne K, Pri kt ni;. lin Vsi suhi. Ha '-n *b in ko vo V.S. let Prišel s svobodo je nekoč v Ljublja-no, a zdaj takole se jezi zagnano: Ne bom v trisobnem stanovanju] gnil! In če takoj ne bom petsobnega doA bil, življenje jurisbirokratom bom grenil! Jaz hočem brez skrbi uživati na$ svet! Trdim, premislite tovariši, pardon, da gre mi čast in izvenserijski pen-zion, k penzionu pa še postpenzionska> služba, če res napredna je ta naša družba! Čeprav rad jem, še nisem len in zavaljen, če se zjezim bo jurisbirokrat tepen, zakaj sem se pa tolkel, orka grob zelen! Ta mož ob vsem še moškosti je vrelec, med ženskami iskan in hvaljen — Strelec! Slovenci! Vsi videli smo se na HOROSKOP razstavi, pokore pa zato ne bomo od molil i, veselo bomo raje vina se napili, ki žalost, slabo vest in vse skrbi obglavi. Slovenci! Nasmejmo sebi se in k vragu lok s puščico in proč razum, ki bere nam levite! Zapojmo raje novoletno si zdravico! V kozarce vina si nalijte in vsi, ki se za kaj borite izpijte eks za mir, za kruh, resnico in pravico! Igor Torkar 1 Petek, 30. decembra 1988 SREČNO '89 15. stran < Dolenjsko, Štajersko, poseda album je namenil rodnim j^oravčam in domžalskemu r°ncu, posebej ima spravljene |526lednice planin in planinskih . posebej Gasparijeve čestit-Posebej umetniške razgled- Nlepše, kar so kdaj Ustvarili tiskarji_ Najlepše so nekakšne dopisne s panoramo Kranja zgoraj, ^'aninskim šopkom v sredi, v le-em kotu pa sta posebej naslikajo Smarjetna gora (Cofišče) in Ost s svojim značilnim dvojnim ^onikom. So mar kdaj Šmarje-^> gori rekli Cofišče? Kdo ve? j^krog osemdeset let je stara »Uglednica in veliko nam sporo- Bi še kdo vedel, če bi te do-P}snice ne bilo, da je tisto* sobo- dne 24. svečana, Telovadno j^Uštvo "Gorenjski Sokol" v f^anju vabil na svojo četrto ma- .^erado Pri Joštarskem mežnar-Ju. v Kakšen tisk, kakšne žive bar-jq' Litografija, najlepša, kar so kdaj ustvarili tiskarji. Danes ^ad0ne narede več' razmišlja kjertari KranJ- mesto n» skali, W Se hiše tišče skuPaJ' zgornji Por pa s0 sama PolJa- zlato ^e,,Valovi od pšenice. Le tri sradbe je leta 1918 videti v prekrasna zgradba s spomenikom kralja Petra pred njo. Leta 1914. je bil v Kranju 5. zlet Gorenjske sokolske zveze: kjer je zdaj tovarna Iskra, je bilo sokolsko telovadišče. Nobene stavbe, pred tem so bili tu pašniki, stari kozolci. Središče Kranja je bilo pisano: stojnice so bile nanizane po sredi današnjega Titovega trga, na zgornjem koncu je stal prelep vodnjak. Tedanji slikar Ruppe je že tedaj našel čudovit motiv za slikanje ob sotočju Kokre in Save. Kakšna romantika! Na drugi je naslikana tudi Kre- Zobarski sveder so poganjali na noge Še veste, kje je bil Bekšl? Tam, kjer se danes zavije levo proti Gorenjski in desno mimo banke po cesti JLA. Stara hiša je bila to, v njej je bila gostilna, tu so prepregali konje, na koncu hiše, prav v špici pa je.bila še pred prvo svetovno vojno kapelica z razpelom in tam, kjer je danes Pokojninski dom s Petriče-vim butikom, $o rasle visoke žive meje. To je bilo že daljno predmestje Kranja, vmes so bile še njive in vrtovi. Tudi v notranjost hiš je pogledal takratni fotograf. Ujel je stavce stare Roossove tiskarne. Na steni je namesto vladarja visela slika bradatega Gutenberga z napisom: Bog živi umetnost. Na steni za stavci pa plakati vabijo na lovski ples, na Miklavžev večer, na blagoslovitev delavskega doma in na delavsko veselico. In spet druga slika z zobozdravstvenega tečaja v Kranju: zobarski sveder se je takrat poganjalo še na noge, na kolesa, podobna kolesu singerice... Turizem so že tedaj znali ponujati Tudi okolice Kranja na Rado-vih razglednicah ne bi več prepoznali. Mar se še kdo spominja, da je bil kakšen Sangrad v neposredni bližini Cerkelj. Pa je bil tu gradič, ki je danes ves v razvalinah. Leta 1902 je iz Kra-* nja romala v Trst razglednica Sangrada z vabilom, naj obišče- v iti m 'V Majdičev log je bil pravi lepotec uzbergerjeva elektrarna. In kakšna lepotca sta bila oba kranjska mostova, oba še iz časa Franca Jožefa, trdno grajeni most čez Savo iz leta 1910 in viseči most čez Kokro. Kdo ve, kateri fotograf je ujel v objektiv prelepi park v Majdičevem logu, pa sankače v Lenardičevem klancu; ženske so imele z rutami privezane klobuke na glavo. Kako cenjen je bil Prešeren: toliko vencev, kot je bilo na grobu ob prelomu stoletja, nismo videli nikoli po vojni. jo letovišče Sangrad na progi med Trbižem in Ljubljano, kjer traja sezona od maja do oktobra, ima poletno oskrbo pod zdravniškim nadzorstvom, alpsko okolico brez prahu, 465 m nadmorske višine, nudijo vse udobje in je sploh odličen kraj za potrebe vseh vrst. Dnevno je treba dati le 6 kron za zdravo, izdatno hrano z vinom, stanovanjem, lučjo, tu je dober zrak, pesek, sonce, na voljo so banjske kopeli, električna razsvetljava, dvakrat na teden zdravniške Rado Kokalj v bogastvu zbranih razglednic konzultacije... Danes je Sangrad razvalina, še 1946 leta pa so bile tu sobane v rdečem žametu. Prav tako je podjetnež ponujal vilo v Kokri pri Kranju: bajni razgled na Kamniške planine, izhodišče za krasne izlete na Jezersko, primerno za rekonvalescente, živčno bolne, potrebne počitka, za zdravljenje kroničnih katarjev dihal, slabokrvnosti. In tu je tudi čudovita razglednica Jezerskega, mojstrska litografija iz leta 1897, z Grintov-cem, Kazino, Kočno in Storži-čem. Sladkorček! Take razglednice, pravi Rado, danes ne bi mogli več narediti. Kakšna čistost risbe, barv. Pa razglednice Tržiča, Loma, Jelendola z motivi iz soban barona Borna. Lom-ljanske strehe so še vse v skodlah, le na cerkvi je pločevina. Mar še kdo ve, da se skupinici hiš v rebri tik pod ljubeljsko carinarnico in cerkvici pravi Št. Lenart? Danes imamo to vse za Ljubelj. Prelaz Ljubelj je bil višje, že takrat prava posebnost. soka in povsem na samem stoji, nikjer nobenih drugih hiš... Pa šlo že okrog 3000 in verjetno nič manj od Brezij. Za vsako priložnost so jo tiskali. Ta, ki ima za motiv Brezje, Bled in gorenjske hribe v ozadju, je bila izdana v spomin vseslovenskega mlade-niškega shoda na Brezjah in Bledu 4. in 5. julija 1904. Tudi pesmica je natisnjena na njej: "Vstanimo, bratje, konec je počitka, Mladenci, kvišku vsi takoj. Pogum v srce, orožje v roko pravo, Slovenija nas kliče v boj!" Veliko je razglednic z domovinsko noto. Po založnikih razglednic in po krajih, od koder so prihajale, je bilo razbrati, koliko so bili Slovenci. Glasovanja na občinskih, deželnih in državnih volitvah vsakih deset let so bila najbolj vidni znaki narodnostne opredelitve. Tako so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opredelili Kranj slovensko, Škofja Loka nemško, Kamnik slovensko, Radovljica in Tržič nemško. Najbolj odprto se je to kazalo prav na razglednicah, nemško ali slovensko tiskanih, včasih pa kar v obeh jezikih. Tudi z razglednicami se je bil boj za Slovenijo in slovenski jezik, preko njih so narodnjaki pošiljali narodu svoja sporočila in pobude. Veseli srno lahko, da so razglednice ob prelomu stoletja dobile takšen razmah. Saj si jo je dala natisniti skoraj vsaka vas, Najlepši razgled je ponujal Kunstelj v Radovljici razglednica starega loškega kopališča na Sori. Ves pravljičen, lesen, s krhkimi ograjicami stoji sredi drevja. Razglednica je bila odposlana leta 1901. Kako pono- Tako je bilo leta 1901 kopališče na Sori Tu so stali visoki mejni stebri, tu so razložili hlodovino, če je bilo pretežko za vprego, od tu so se Tržičani in Podljubeljčani sankali v dolino. Malokdo morda še pomni leseno uto pod velikimi kostanji gostilne Avsenik v Begunjah, ko so iz sodov stregli kar na dvorišču. Ena najbolj zanimivih razglednic pa je brez dvoma stara restavracija R. Kunstlja, ki ponuja najlepši razgled v Radovljici. Lesena je, vi- sni bi bili lahko Škofjeločani, če bi tako kopališče imeli danes. Narodnjaki so na razglednicah bili prej boj Razglednice Brezij so bile poleg Bleda menda najbolj številčne. Za Bled pravijo, da jih je iz- vsakn trgovina, vsaka gostilna. Človek bi ne verjel, koliko razglednic je imela takrat mala Gorenja vas v Poljanski dolini, pa na Selškem prav tako: Selca, Bukovščica, Dražgoše, Podpore-zen, Danje, da o Sorici ne govorimo. Ob njih bi se morala zamisliti današnja turistična društva. Kako včasih gost išče primerno razglednico, pa je ne najde. Koliko let ima že Jezersko enake razglednic«. Včasih je imel tu vsak penzion svojo. Človek se tudi zgrozi Razglednice tudi najbolj zgovorno pokažejo, kako je čas posegel v kakšen kraj. Ogromno je novega, tu so nova naselja, tovarne. Vse to je ustvarila človeška roka. Vredno občudovanja. Po eni strani. Po drugi pa... Če bi položil po letnicah nastajanja razglednice vasi, mest drugo ob drugo, bi se zgrozil, kaj smo naredili z ravnico. Kaj bi danes dali za tako Zlato polje pri Kranju, kot je bilo nekoč, ko so se po njem vile le stezice in si na cesto prišel šele pod vodovodnim stolpom in se je mesto začelo šele nizko pod gimnazijo... Tako pa so le spomin na lepe stare čase, ki jih nikoli več ne bo nazaj. D. Dolenc Stara Fužina, »otepovci«: ples šem pred Hodrtikovo hišo Last Narodopisni inštitut, foto: Vlastja Simončič GLAS 16. STRAN SREČNO '89 Petek, 30. decembra 1988 Leto 1988 je bilo leto povečanega samozavedanja Zemljanov o miru in svoji prihodnosti Svet je hrepenel po napredku, mi pa smo se kregali o revščini Karkoli nam bodo že dejali ob slovesu starega leta naši voditelji, v opravičilo ali pa v tolažbo, nas večina ne želi, da bi se leto 1988 po jugoslovanskem vzgledu ponovilo ali ponavljalo. Ob številnih dogodkih nam sicer ni bilo dolgčas, nekateri so očitno uživali, večini Jugoslovanov pa do takšnih užitkov, ko država tone v vedno globljo krizo in se neuspešni poskusi zasuka podirajo drug za drugim, ko se od starega leta poslavljamo skregani kot le malokdaj v obstajanju Jugoslavije, v svetu pa si nabiramo vedno več črnih pik, ni. Otroško nebogljeni, slečeni in slabo hranjeni večinoma lahko samo opazujemo svet, ki je leta 1988 spoznaval, da nabrušeni noži in dvignjene cevi niso prihodnost sveta, ampak predvsem mir in na zaupanju in ne več toliko na strahu grajeno sodelovanje. Zato ni nič presenetljivega, če je ameriška revija Time izbrala za središčni problem tega leta Zemljo in človeško skrb za njen obstoj in razvoj! Na naslovnicah prvih letošnjih številk časnikov smo prebrali ohrabrujoče zaprisege za leto 1988: konec je logike preživetja, naša deviza je napredek in razvoj, zagledan v svet, vrnitve na staro ne bo več. Pa smo se krepko ušteli, še najbolj pri inflaciji, ki smo ji prerokovali največ 95 odstotno rast, dosegala pa je trikrat tolikšno. Vse stvari, ki so se letos pri nas dogajale, smo jemali preveč enostavno, veliko govorili in pisali brez sadov v praksi, ogromno sejali, vsako najmanjšo stvar pa smo spretno znali obrniti v špe-tir, ne da bi sploh poskušali drug drugega poslušati, priznati različnosti in s temi različnostmi živeli. Leto 1988 je tudi največje idealiste moralo prepričati, da je Jugoslavija kvečjemu lahko enotna v različnosti, da v Jugoslaviji ni mogoče kopito, ki bi veljalo za vse, da skupaj pogosto ne znamo živeti in da ima vsak v tej državi pravico reči, kaj misli, kaj mu ustreza in kaj ne, ne pa prisegati samo na eno in edino sveto resnico. Ko se mi šele učimo deset božjih zapovedi skupnega življenja, pa nam razvoj sveta uhaja in vedno manj je šans, da bi bilo za nas na vlaku napredka tudi kaj prostora. Ustavne krize ni bilo Bila pa je na obzorju in zanjo bi bili obdolženi Slovenci. Večji del Jugoslavije je predlog dopolnil zvezne ustave, ki jih je predlagalo predsedstvo države, sprejel skoraj z aplavzom, ker nas po sodbi mnogih že spremenjena ustava lahko reši vseh križev in težav, Slovenija pa se je najd- lje upirala in sitnarila. Večina naših pripomb je bila dobesedno ali vsaj smiselno sprejetih, slovenska politika je menila, da re-fernduma v Sloveniji ni treba in ga tudi ni bilo, in naša skupščina je dala soglasje k spremenjeni ustavi. Očitki, da smo tokrat Jasna Šekarič, dobitnica dveh olimpijskih kolajn. Sploh so bile zimske in letne igre za Jugoslovane uspešne. zapravili del svoje suverenosti in da smo prepoceni prodali svojo kožo pri demokratizaciji družbe in političnega sistema ter pri človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah, so še vedno živi, tudi v zahtevi, da moramo čim prej napisati novo, sodobno, kratko in ideloških spon osvobojeno ustavo. Pri ustavi je na trenutke že popustila trdna vez med slovensko politiko in javnostjo, ki po ocenah javnega mnenja sicer še nikdar ni bila tako trdna kot letos. Pomisleki ob volitvah Vsaj v Sloveniji smo letos veliko volili. Najprej smo za člana slovenskega predsedstva izvolili Janeza Stanovnika in dr. Janka Pleterskega, brkatega Stanovnika, ekonomista svetovnega ugleda, pa nato za predsednika predsedstva Slovenije. Že na te volitve je bilo predvsem s strani mladih veliko pripomb in pomislekov na regularnost, ker druga kandidatka Mojca Drčar - Murko ni bila izvoljena. Kandidaturo za predsednika predsedstva je pred tem umaknil Andrej Marine. Jeseni smo volili drugič. Kandidati za člana predsedstva Slovenije so se osipali drug za drugim in nazadnje je večino dobil priznani profesor, finančni strokovnjak in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Ivan Ribnikar, gorenjske gore list. Tokrat so bili pomisleki in protesti mladih glede načina volitev in glasovanja nasploh še hujši. Igor Bavčar, kandidat mladih za člana predsedstva Slovenije, ki je na kandidacijski konferencah vodil, finale na republiški kandidacijski konferenci pa izgubil, je kljub temu postal nova osebnost na slovenskem političnem odru. Tudi sedanji sistem volitev ne zdrži več. Predvsem mladi terjajo splošne, neposredne in tajne volitve in tako bi morali že voliti spomladi novega člana zveznega predsedstva, ker Stane Dolanc odhaja s Ponižanje sredi Ljubljane Skoraj vse leto so nas spremljale obtožbe, da je Slovenija zoper Jugoslovansko ljudsko armado, da so vojaki pri nas v nevarnosti, da smo nestrpni in da želimo imeti svojo vojsko. Napadi na JLA naj bi bili glavna značilnost Slovencev in slovenske politike in tudi zaradi tega so bile na beograjskem mitingu izrečene iz ust generala in prvoborca Mihajla Švabića težke besede, da Slovenci lahko gremo kamorkoli, če nam tu ni všeč. Mi smo odgovorili, da smo sami prišli v Jugoslavijo, da bi bolje in svobodno živeli, da pa bomo odšli, ko se nam bo zdelo življenje nevzdržno. Se dokaj sveža obtožba, da smo zoper JLA, je bila izrečena iz ust zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, ki je dejal, da je tudi nasprotovanje sprejemu zveznega proračuna grob napad na JLA. Slovenija pa, kot je znano, terja manjši zvezni proračun in meni, da se mora tudi JLA prilagajati splošnemu gospodarskemu položaju. Sojenje četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani pod obtožbo izdaje vojaške skrivnosti in pod trhlimi dokazi ter ob prekoračitvi pristojnosti vojaških oblasti, kot sedaj ugotavlja uradna skupščinska komisija, je bilo krepka zaušnica Sloveniji tudi zaradi neuporabe slovenščine pred sodiščem. Boršt-ner, Janša, Zavrl in Tasič so bili obsojeni na štiri leta, poldrugo leto in pet mesecev zapora. Prošnje za pomilostitev, tudi s predsedstva slovenske partije, so bile zavrnjene. Prestajanje kazni je bilo le odloženo. Ljubljansko sojenje je grd madež na sliki leta 1988. Po drugi strani pa je proces povečal družbeno zavedanje o pomenu obrambe človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Proces se je začel in težko ga bo ustaviti. Bavčarjev odbor deluje naprej, pri SZDL je formiran svet pod vodstvom dr. Ljuba Bavcona, skupščina je imenovala komisijo za nadzor dela državne varnosti. Karkoli že, ljubljanski proces je sprožil pozitivna, demokratična razmišljanja v družbi. Nesrečni Janez Stanovnik. Kjerkoli je odprl usta, so mu očitali, da ni govoril prav. te funkcije. Če volitve ne bodo demokratične in neposredne, bo slovenska mladinska organizacija volitve bojkotirala. Sploh so mladi odločeni, da začno ustvarjati družbo po svoji meri, saj ji takšna, kot je sedaj, ne zagotavlja prihodnosti. To je pomembno sporočilo leta 1988 ob pozivu mladih Jugoslavije k razumu. Kar je bilo pred leti še bogokletno in bi te marsikje linčali ali vsaj privezali k sramotilnemu kolu, se je letos uresničilo: tradicionalni Titovi štafeti mladosti smo dali slovo. Mitingi, stavke, odstopi, sestopi... Štrajki so bili značilnost leta 1988. Skoraj ni minil dan brez Vinko Hafner in Slobodan Milo-ševič, osrednji osebnosti 17. seje CK ZKJ stavke. Spomnimo se Maribora, Ljubljane, Beograda, pa zadnje dni leta tudi Kranja. Neučinkovita ekonomska politika je davila gospodarstvo, začel se je divji ples obresti, vedno več ljudi je začelo živeti v revščini, brez šans za prihodnost in preživetje. Socialni nemiri so majali temelje države, marsikje pa so bili delavski protesti spretno izkoriščeni tudi v politične namene. Na odgovornost se je klicalo vse-povprek, terjalo glave tega in onega politika, pozivalo tudi k ško vohunstvo, nekatere države razmišljajo o vizumih za Jugoslovane. V tem oziru se z letom 1988 ne kaže pretirano hvaliti, saj smo bili letos še vedno sedma najbolj zadolžena država sveta. Reprogramiran dolg z vladami in bankami 16 držav je samo podaljševanje agonije, če v domači hiši ne bomo naredili reda! Miga imamo in Neum Kaj bi mi brez afer in aferic. Zato najraje poskrbijo v Bosni in Hercegovini. Lani smo imeli Agrokomerc. Letos so se Fikret Abdič in pajdaši preselili na sodišče, vendar proces še teče. Umrl je eden od tvorcev te afere, revolucionar in funkcionar Hamdija Pozderac. Zadela ga je kap. V BiH pa se sedaj ubadajo z vilami v Neumu. Menda je kar okrog 70 odličnikov te republike v tem kraju zgradilo svoje domove in to po smešno nizkih cenah. Dolgo je bilo sploh vprašanje, ali se bo tem ljudem sploh kaj zgodilo, ker naj bi bile vse umazanije zastarane. Sedaj kaže, da bodo nekateri le odgovarjali. Prvi jo je skupil Todo Kur-tovič, ki so ga pred dnevi vrgli iz nedavna smrtni sovražniki so si segli v roke in bojimo se, da utegne biti prihodnje leto leto razo; čaranja, če se bodo sogovorniki mirnega sporazumevanja razšli. Gorbačov, tudi letos osrednja politična osebnost, se je dvakrat sešel z Reaganom in njegovim naslednikom Bushem in sam predlagal zmanjševanje oboroži' tve. Začel je z umikom čet iz Af' ganistana. Mir prihaja v Angolo in na jug Afrike, ker tudi Kuba (verjetno pod sovjetskim vpli' vom) pristaja na umik svojih čet. Mirnejši sta Srednja in Južna Amerika, o spravi se pogovarjajo Vietnamci in Kampučij' ci, Indijci in Kitajci, Sovjeti in Leto katastrof Razen suše, ki je pestila tudi nas, je letos strmoglavilo zaradi okvar ali diverzij veliko letal. Južnokorejsko letalo je padlo nad Burmo. Umrlo je 115 ljudi. Jatovo letalo je omahnilo na Cipru: 15 mrtvih. Med mitingom italijanskih akrobatov se zgodi v ZRN nesreča. Nad 50 ljudi umre, sicer pa je bilo v zadnjih osmih letih v ZRN že blizu 180 nesreč vojaških letal in helikopterjev. ZDA so sestrelile iransko letalo z 298 potniki, med katerimi je bilo šest Jugoslovanov, decembra pa je nad Veliko Britanijo omahnilo ameriško letalo družbe PA-NAM. Umre 273 potnikov in 30 prebivalcev vasi, na katero je letalo padlo. V jablan i ško jezero pade avtobus in utone 30 ljudi. In zadnja tragedija. V Armeniji, kjer je zaradi nacionalnih napetosti položaj težak, je rušilni potres. Mrtvih je 55.000 ljudi. Letalo je omahnilo tudi v Indiji. Umrlo je 160 ljudi. Ptanina pod Golico, Obhod Treh Kraljev (okrog 1.1926) Last Gorenjski muzej Kranj, avtor D. Holvnski orožju in nasilni zrušitvi oblasti. Marsikoga v Jugoslaviji je tega vala postalo strah. Po mitingih, stavkah in pozivih k odstopih je prednjačila Srbija in si začela lastiti pravico, da to počne, tudi pod geslom borbe za Kosovo in zoper nasilno izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova, tudi izven svojih meja. Kot domine je padlo vodstvo Vojvodine, zrahljano je državno in politično vodstvo Kosova, plaz pa se je ustavil ob črnogorskem ne. Slovenci smo odklonili solidarnostni miting Srbov v Ljubljani, vendar pa dejali, da je Kosovo tudi naša skrb, da na Kosovem ne trpe samo Srbi in Črnogorci, ampak tudi Albanci in pripadniki drugih narodov in narodnosti v pokrajini, da nacionalizmi, tudi albanski, v pokrajini obstajajo, da pa je največji problem gospodarska zaostalost in revščina. Marsikaj grdega je bilo zaradi stališč do Kosova rečenega na račun Slovencev in slovenskih politikov. Franc Šetinc je tudi zaradi Kosova odstopil, Smole pa je bil deležen lažnih podtikanj, zaradi česar bo tožil časopis Politiko. Ob vsem tem pa smo najmanj dvakrat zahtevali odstop zvezne vlade, pa je ta še vedno tu, tudi zaradi tega, ker bi lahko bila druga še slabša in ker pri nas nimamo vlade, ampak izvršni svet. ki pa mora biti poslušen partiji in državnemu vodstvu. Njen skalp so v začetku leta terjali Slovenci, potem so ga Srbi, sedaj pa smo očitno spet mi na potezi. Oblast in partija sta nastopala in sestopala. Vrstile so se konference po republikah in pokrajinah vključno z zgodovinsko 17. sejo in Hafnerjevim "prstom opozorila srbskim komunistom in Miloševiču. Stvari še teko več ali manj po starem, vendar je Jugoslavija v letu 1988 očitno stopila na prelomnico, ko se bo morala odločiti, ali po starem v nazadovanje, ali po novi, demokratičnejši poti, z novimi, s preteklostjo in grehi neobremenjenimi ljudmi v prihodnost. Totalno skregana lahko samo stopica na mestu. Dvakrat so jugoslovanski politični državni vrhovi trošili svojo dragoceno energijo v ocenjevanje, kaj je smel in kaj ni smel reči Janez Stanovnik v ZDA in za nemški časopis, čeprav je povedal resnico. Ko smo iskali dlako v jajcu, pa se je svet zarotil zoper nas. Avstralci so zaprli naš konzulat, v ZDA so razbob-nali afero z dolarji in umazanimi posli konzula Bijediča in Ljubljanske banke v New Yorku, ob tem pa namigujejo še na voja- partije, na tapeti pa je še nekaj imen. Premoženja pa jim menda nihče ne bo vzel. Afero v Chicha-gu in New Yorku smo že omenili. Ob tem pa smo ponosni, da smo odkrili spomenik zmagovalcem sremske fronte pri Šidu in da smo po Indiji in Siriji tretja država razen Sovjetske zveze, ki ima v svoji oborožitvi Mig 29. Vrline tega letala so nesporne. Lahko leti 2400 kilometrov na uro in to 18 kilometrov visoko, izjemna pa je tudi njegova oborožitev. Z Evropskimi sofinancerji smo se dogovorili, da bo avtomo- Novi ameriški predsednik Busb Japonci. Končala se je osemletna vojna med Iranom in Irakom. Združene države Amerike pa so se voljne sestati z Arafatom, čeprav mu še pred mesecem niso hotele izdati vizuma za prihod v ZDA in je bilo tudi zaradi tega zasedanje generalne skupščine OZN preneseno v Ženevo. 0 trajnem miru in sožitju govori Evropa, ki želi biti leta 1992 združena. Zaprti vzhodni blok se odpira, na vlade prihajajo tudi pod vplivom Gorbačova manj or; todoksni in veliko bolj napredni ter demokratični politiki. Puške ( še vedno pokajo, vendar velik" manj, kot so leta nazaj. Pa mi. Le počasi se zavedamo, da smo najprej evropska država in so zato naši voditelji letos prvič več obiskov namenili Evropi« tudi zaradi finančne pomoči in poravnave naših dolgov. BiH smo uspešni organizatorji prvega srečanja zunanjih ministrov balkanskih držav, kar je nedvomno tudi zasluga našega novega zunanjega ministra Budi-mirja Lončarja. Počastili so nas, da ostajamo še naprej pomembni v neuvrščenem gibanju, saj Ste morda pozabili - da je letos po 20 letih prvič javno spregovoril vodja praške pomladi Aleksander Dubček - da je letos jugoslovanski zgodovinar Dušan Plenča obtožil VV'aldheima, predsednika republike Avstrije, da je našel dokument o njegovih zločinih na Kozari, kar smo kasneje demantirali - da smo z dna Jadrana uspeli dvigniti ladjo Brigitte Monta-nari, ki se je potopila, natovorjena s strupenimi snovmi in je nevaren tovor pod vodo že majal naše turistične plane ob Jadranu - da je vojak albanske narodnosti Aziz Kelmendi v paračinski vojašnici pobil štiri tovariše in si sodil sam - da je v 74. letu starosti umrl slovenski humorist Frane Mil-činski - Ježek - da vse kaže, da bo Božič že prihodnje leto v Sloveniji uradno dela prost dan - da se je od dolgoletnega političnega dela poslovil Franc Popit, nazadnje predsednik predsedstva Slovenije - da je v 95. letu starosti umrla zbirateljica ljudskega blaga in učiteljica ter zbirateljica ljudskih plesov Tončka Marolt - da se je v Županjih njivah pri Stahovici začela čudežno premikati Marija in je zaradi tega ta kraj nova božja pot - da je umrl v 89. letu na smrt obsojeni vojni zločinec Andrija Artuković, ki po sklepu sodišča in kaznih vojnim zločincem ne bo imel posmrtnega obeležja - da sta bila Bernarda Oman in Ivo Ban izbrana za slovenska igralca leta - da so v bližini Ljubljane odkrili ilegalno igralnico, zaprli 17 ljudi in zasegli trenutni izkupiček 10 milijonov dinarjev v devizah bilska cesta skozi Jugoslavijo gotova do leta 1992, obvezali smo se za gradnjo osimskih cest, kjer smo angažirali tiidi tuji denar, in da bo, če bo vse po sreči, 12. avgusta prihodnje leto zvrtan predor pod Karavankami. Tega dne naj bi se srečali naši in avstrijski graditelji 7860 metrov dolgega predora. Upajmo, da nam bo razvita Evropa, vsaj kar se ceste tiče, bližja... Sovražniki so si segli v roke Malokdo je na začetku leta pričakoval, da bo za svetovno politiko leto 1980 leto sprave. Do so nam zaupali organizacijo srečanja na vrhu prihodnje leto-Evropa si še vzame čas, da se pogovarja z nami o našem sode' lovanju z EGS, pomembno priznanje Jugoslaviji pa je bilom tudi imenovanje generala Slavka Joviča za poveljnika mirovnih sil OZN na meji med Iranom in Irakom. Mirno pa lahko rečemo, da si ugleda v svetu tudi za; radi naših notranjih neumnost* in težav nismo povečali, ampak smo si ga kvečjemu zmanjšali- Zavedajmo se, da veljamo toli' ko, kolikor nam priznava svet, in ne toliko, kolikor sami sodi' mo o sebi... Pripravil: Jože Košnje* Petek, 30. decembra 1988 SREČNO '89 17. STRAN (&3K3SS&KSffiBGLAft Šest božjastnih zapovedi in ena božja Ante parite populore, Branka vrate cvilijore... (Retrospektiva domačih neumnosti in grdobij) Vsi, ki so v letu, ki se poslavlja, umrli, niso imeli v zadnjih petdesetih letih niti enkrat samkrat priložnosti, da bi na volitvah IZBIRALI, ne samo volili. Si predstavljate? Vstopamo v leto 1989, ko bo minilo natančnih 200 let od francoske revolucije in njenih »liberte, egalite in fraternite«, pa se še vedno pustimo vleči za nos: volitve 1949 so bile pod hudim terorjem, neiskrene in neveljavne, ker niso bile periodične, sedanje pa so čisto navadna farsa, saj nimamo prav nobene izbire, še manj programov. In zato in le zato smo pristali tam, kjer ni muh: na tleh. Včasih so svoje muke, reve in upe izkazovali v procesijah. Tudi na svečnico, ki je obetala več sonca, več luči in toplote. Otroci so si le težko zapomnili latinske besede Simeonovega slavospe-va in so »ante faciem omnium populorum« prikrojili v »ante pan-te populore«. Ko so se na Koroškem, s svečami v rokah, drli na vse grlo ante pante populore, so nenadoma zaškripala vrata bližnje Kocljeve hiše. Neki hudomušnež je brž dodal rimo: Kocla vrate cvilijore in do dandanašnjih dni se je ohranilo: »ante pante populore, Kocla vrate cvilijore.« Kocelj je vrata brž namazal, naša pa škripljejo, da je joj. Procesija 20 milijonov ubožnih duš škripa z zobmi in prosi za več sonca in luči, naš Branko pa loputa s svojimi škripajočimi vrati in si izmišlja nove in nove zakonske lepotije. Pa je čisto odveč njega in njegovih kabinetnih estetov umski napor, saj od pamti-veka velja, da se je treba držati le desetih božjih zapovedi in boš dolgo živel in ti bo flobro na zemlji. A še te prastare resnice smo v deželi na drugi strani železne zavese zmodernizirali v šest in več božjastnih. Prva zapoved: ne veruj v nobenega Boga! Geslo prosvetljenstva je bilo: Razmišljaj o čemerkoli hočeš -samo ubogaj! Pri nas imamo namesto uboganja čisti kaos. V kaj pa naj sploh še verujemo, kdo je naš ata in kdo mama? Je mama partija in ata ZIS? Mar je to sploh še kakšna mama, če tako caga-vo sestopa z oblasti, mar je to sploh kakšen ata, če namesto dela in kruha operira z nekimi nominalnimi sidri? In enkrat mama kuha mulo, če se oglasi kakšna neškodljiva alternativa in drugič te ata ožame, če se mu zdi, da ima sam premalo. Najbolje je verjeti le v enega boga. Ta lesenega.. Četrta zapoved: ubijaj! Druga zapoved: laži! V letu, ki se izteka, sta silovito butnila na dan separatizem in iredentizem. Genocid baje zganja absolutno najrevnejši evropski narod, ki po svetu množično roma s trebuhom za kruhom, saj je v domači pokrajini procentualno mnogo manj zaposlen kot tisti, nad katerimi vrši genocid. Mi ujčkamo politično emigracijo, ekonomska, lačna in bosa pa si upa nadlegovati oblasti ZRN in prositi za politični azil. Za znoret! Tretja zapoved: kradi! Dan za dnem so nam frfotale po ušesih korupcijske afere, utaje, poneverbe, pohlepno uživaštvo oblastne jugo - elite, rdeče aristokracije, pravih egipčanskih faraonov, njihovo kriminalno prilaščanje družbenega imetja. Še na kraj pameti jim ne pride, da bi se skrili v zadnjo mišjo luknjo. Mafija v Neumu in kje drugje, si vzajemno diha za ovratnik, vzdržuje svojo prodano dušo z idejno-političnim obračunavanjem in se gre še naprej voluntari-stično miganje zaradi miganja. In pravi - bog nebeški! - da bo sprostila privatno lastnino in iniciativo! Da bo pljunila v lastno skledo? Kaj pa bodo rekli Japonci, ko ne bo v najbolj eksluzivnih tokijskih apartmajih več nobenega Jugoslovana, ki bi tam letoval na družbene stroške? Če streljaš, streljaj v zrak! Brez skrbi: krogla bo nekaj časa v »luft« letela, se nato modro premislila in se zapičila v vrat žive tarče. Preizkušeno in pohvaljeno! Peta zapoved: nečistu j! Med najbolj ljubkimi parolami mitingaštva so bile tiste Dajte nam orožje, Ubiti Vllasija, Hočemo Ruse, Dajte nam Smolea... Peti jugo-božjastni zapovedi in populistični modrosti pa daleč najbolj pritiče tista: Vllasi in Smole se imata rada... Šesta zapoved: pričaj po krivem! Če vandraš po svetu na lastne stroške, se drži kot egipčanska mumija in ne zini ne bev ne mev. Če se morda izkažeš za modrega politika in diplomata, te bodo domači Švabiči odrli in ti pokazali vrata. Ostane ti le, da pred nemilostnim domačim sodnim zborom približno šesttisočkrat prisežeš, da si le branil, kar se je braniti dalo. In nagnali te bodo kot lažnivo pričo, v Graz in Phila-delphijo. Sedma božja zapoved: sestopi! »Ante pante populore, Branka vrate cvilijore.« Poka na vseh sistemskih šivih, vse se ruka in trese, narod divje štrajka in protestira. Saj bi šli v Graz, a nas Evropa noče in ne mara. Ne zato, ker smo eni revčki z dvema paroma čevljev in s penzijami, ob katerih ni mogoče preživeti niti teden dni; zato nas nočejo, ker iz principa ne jemljejo takih, ki nimajo svobodnih volitev in več-stranskarskega sistema. Španije in Portugalske prav zaradi takih malenkosti dolgo niso hoteli. Vse papirnato leporečje, vsi kongresi, vsi dramatični sestopi in odstopi so zaman, če se do korenin ne spremeni sistem, ki omogoča vse te neumnosti, bedo in grdobije. Vse drugo je eno samo žaganje vode, zato (ob blagoslovu naših božičnih oblasti) ob vstopu v nesrečno 1989 kličem za vas in zase: »Kyrie, eleison, Christe, eleison...« D. Sedej NOVOLETNA GLASBENA LESTVICA _RADIA ŽIRI_ Novoletno glasbeno lestvico Radia Žiri lahko slišite v nedeljo, 1. januar-K na valovih Radia Žiri. Slišali boste pesmi, ki so bile v letu 1988 najviše uvrščene na lestvici Radia Žiri. D°"»ača lestvica %opop - Živele Slovenke Obvezna smer - Maj Marijan Smode - Ančka Gu - gu - čau, čau l Big Ben - Adijo Špela Don Juan - 0, vem. da njena mati joče ■ Bazar - Na glavo si klobuk bom dal °- Nace Junkar - Daleč od doma 9 Majda Arh - Ne gle|te. fantje, za menoj Tuja Lestvica 1 Starship - Nothings gonna stop us now 2. U2 -1 stili havent found 3. Madonna - Laisla Bonita 4 Judv Baucher - Cant stav with you tonight j>< Francesco Napoli - Bala, bala °- Pet shop boys - Always on my mind Whitney Houston - Where the broken hearts go q- Nana Moschour - La moure on heritage ^■Cliff Richard - Some people IQ- Los Lobos - La Bamba Brez privatne ponudbe še štrajka ni več Ko so nezadovoljni delavci Iskre Kibernetike prišli pred kranjsko občino, je bilo nujno poskrbeti za ozvočenje. Občinska uprava je aparature vljudno dala na posodo, a kaj, ko je vse skupaj zatajilo. Z ozvočenjem ni bilo nič.. Poklicali so zasebnika, ki je nemudoma stvar »okomandiral«, tako da se je vse dobro slišalo. Ali ni tudi v tem konkretnem primeru spet evidentno, kaj pomeni zanesljiva privatniška ponudba, brez katere očitno še nobenega poštenega štrajka ne bo več... PRIJAZEN , NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO Lestvico ureja in vam želi srečno novo leto Nataša Bešter Največ nagrad za naše izžrebane nam je v letu 1988 poklonila frizerka Me-,a- Zato frizerski salon Meta iz Škofje Loke podarja tudi novoletno nagra-Izžrebali bomo eno izmed dopisnic s pravilnim odgovorom na spodnje jPfašanje. Pošljite jih na uredništvo Radia 2iri, Trg osvoboditve 1, 64226 *'ri- V-kakšnih barvah je v frizerskem salonu Meta možno dobiti kano? Od-9°vor napišite na dopisnico z vašim naslovom. Klavdija, srečno! Prvič se je zgodilo, da naša Klavdija ni sodelovala pri žrebanju naše nagradne križanke. Žrebati smo morali kar sami, kajti naša simpatična Klavdija ima te dni hudo resne, življenjsko pomembne opravke. Prav na Silvestrovo bo Klavdija namreč dahnila »da« in s Francijem Strojem stopila na novo življenjsko pot. Klavdija in Franci, srečno! MARIJA VAVPOTIČ Aleš L. iz Kranja nam takole piše: »Res je, da so trgovci na splošno bolj pozorni in prijazni do kupcev, a rad bi pohvalil prodajalca v Elanovi trgovini v Begunjah. Ko sem kupoval smučarske čevlje, mi je znal strokovno svetovati in bil pripravljen, da mi pokaže vse modele. »Zal nam Aleš ni napisal imena prijaznega prodajalca, zato smo se pogovarjali s poslovodkinjo Ela-nove trgovine v Begunjah, Marijo Vavpotič. »V trgovini nas je 20 zaposlenih, večinoma imamo vsi dolgoletni delovni staž. Vsi dobro vemo, kaj kupci zahtevajo in nam ni težko, da strokovno svetujemo. V naši trgovini se lahko kupci športno oblečejo od nog do glave. Prav zaradi pomanjkanja snega, že drugo leto, pa prodaja ni taka, kot bi si želili. Kupna moč pada in starši ponavadi kupujejo smuči in drugo opremo otrokom tedaj, ko pade sneg. Veseli nas, da so kupci z nami zadovoljni, saj se resnično trudimo, da bi bili prijazni in ustrežljivi. Vsi svoje delo dobro poznamo, med delavci ni nesoglasij in tudi zato smo v odnosu do kupcev lahko korektni in ljubez- nivi- D. Sedej Marjan Stare, igralec, urednik, pisec besedil. Slovenija, od kod lepote tvoje poljana, 29. decembra - Marjan Stare je napisal vrsto odličnih pesmi za našo narodnozabavno glasbo, izdelovanje z Avsenlki in drugimi ansambli. Zanesljivo bodo nekatere njegove pesmi ponarodele. ^'ftsbena In literarna izobrazba ter nadarjenost in občutek za lepo slovensko besedo. Marjan Stare, ki ga številni narodnozaba-ansambli poznajo kot pisca odličnih besedil 5*Srn-i. je doma s Koroške Bele pri Jesenicah, jf&ko kot Franci Košir,« pravi Marjan, ki zdaj ?lyi v Ljubljani. »S Francijem sva se vedno do-ro razumela. Moja igralska in režiserska pot s^ je začela v amaterskem gledališču na Jesenicah, kjer smo veliko igrali, sam pa sem reži-Nato sem bil v kranjskem gledališču celo £ot v. d. umetniški vodja. Prišlo pa je leto 1957, so začeli vsa slovenska gledališča kampanj-ko ukinjati. Tudi kranjskega, zato sem odšel v Ljubljano in se zaposlil na ljubljanskem radiu. . V tistih letih sem bil na radiu napovedovale, sourejal sem jeseniškega Železarja, tri leta *°t slavist učil na jeseniški gimnaziji in se po Jfeluženi vojaščini spet vrnil na radio in na kjer sem vztrajal do danes. V prvih letih slovenske televizije sem zares j °rno sodeloval pri programu, se ukvarjal z .ezijo, urednikovanjem, vodil sem razne odda-Je- Tedaj smo tudi precej hodili po raznih slo-,enskih krajih, vodil pa sem tudi razne kviz od-aJe Poznaš svoj domači kraj in druge. . Vedno so me zanimali ljudski običaji, ljud-111 plesi, folklora, porajati so se začeli novi in 0yi narodnozabavni ansambli. Igrati so že ^ali, vendar za melodije ni bilo pravih tekstov, sem se lotil pisanja. Začel sem že s popevka-1 z&, denimo, Majdo Sepe ali Lada Leskovar- ja, za Ivanko Krašovec. Včasih smo kar čez noč prevedli zmagovalko San Rema, moja je, recimo, slovenska Prodajalka vijolic. Pri pisanju tekstov mi je prišla še kako prav moja slavistična izobrazba in dvanajstletna šola klavirja, ne nazadnje sem veliko sodeloval tudi pri Velikem zabavnem ansamblu, ki ga je na Jesenicah vodil Franci Košir. Ni manjkalo tudi raznih nagrad na festivalih, izkušnje je dalo napovedovalstvo, igralstvo... Počasi sem prišel v stik tudi z Avseniki, za katere sem do danes napisal približno osemdeset tekstov. Še se dobro spominjam: prva pesem zanje je bila Stol je najvišji vrh v Karavankah. Seveda pa sem pisal tudi za druge, za Dobre znance, veliko pesmi za Stanko Kovačič, za ansambel Slak, v zadnjem času pa zelo rad sodelujem tudi z Alpskim kvintetom in Slovenskimi muzikanti. Kako pišem? Večinoma glasbeniki in člani ansamblov, ki so na splošno vedno boljši in vedno bolj glasbeno izobraženi, napišejo melodijo, ki jo preigravam na klavirju in porodi se pesem. Želim, da so verzi spontani, s prispodobami, govore o poštenosti, iskrenosti in seveda o ljubezni, o vsem dobrem. Celo tematike NOB sem se že lotil pa ekoloških tem. Osnovno zamisel mora vsekakor dati že sam komponist. Mislim, da je ta moj konjiček v meni zatrl vse resnejše literarne ambicije in ni mi žal. Zato ne, ker vidim, kako ljudje radi vsepovsod poje- jo nekatere pesmi, ki so se v »narodu prijele«. Marsikdo se norčuje iz narodnozabavne glasbe in jo podcenjuje, a ta zvrst je globoko zakoreninjena v narodu in mu veliko pomeni. Žal pa nam manjka strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni tudi strokovno oceniti glasbo in jo tako kvalitetno spodbujati.« Marjan Stare je avtor besedil Avsenikovih uspešnic kot Luka s Pokljuke, Tam smo doma, kjer so planine, Ostanimo prijatelji, Slovenija, od kod lepote tvoje, Kuža Floki, Ko lovec je na štoru spal, Planica, Kdo ve, Nobena ni lepša kot moja, Zdaj si v najlepših letih, za zadnji obisk Tita v Bohinju je napisal Melodije za tebe. Še sam ne ve, koliko pesmi je že napisal, tudi lepih in liričnih za Stanko Kovačič, za Burni-ka, za Planšarje, Beneške fante. Njegova je tudi Avsenikova ob jubileju Je 35 let že pa številne druge, ki jih ljudje ob raznih priložnostih že pojejo. Za svoje neumorno delo je Marjan Stare dobil tudi Gallusovo značko. Veliko je zares občutenih slovenskih pesmi, ki jih radi slišimo, pojemo in ki bodo ostale v nas in z nami, ne da bi sploh vedeli, da jih je napisal Marjan Stare. Nekatere bodo zanesljivo ostale in ponarodele, kajti napisal jih je avtor, ki nima le glasbene izobrazbe, temveč tudi literarno, s talentom in občutkom za slovensko pesem in besedo. Marjan Stare, želimo vam vse lepo in najlepše ter eliko ustvarjalnega navdiha, ki bogati zakladnico naše narodnozabavne glasbe! GLAS 18. STRAN SREČNO '89 Petek, 30. decembra 1961 Pet« Brj Kra V Škofji Loki Mali nogomet za lovoriko Poden Škofja Loka> 23. decembra - Športna dvorana Poden organizira že šestič zapored pokalno tekmovanje v malem nogometu. Turnir se bo začel predvidoma 15. januarja. Organizator pričakuje tudi letos množično udeležbo. Lani je sodelovalo okrog 80 moštev iz vse Slovenije. Kdor bi želel igrati na škofjeloškem turnirju se mora prijaviti do srede, 4. januarja prihodnje leto, na naslov: Športna dvorana Poden, Podlubnik 1 c, 64220 Škofja Loka. Prijave sprejemajo tudi vsak dan od 16. ure naprej v bifeju v športni dvorani. Prijavnina za ekipo znaša 80.000 dinarjev, plačati pa jo je mogoče osebno ali na žiro račun 51510 - 603 - 30715 s pripisom Za pokal Poden. Žrebanje bo v četrtek, 5. januarja, ob 18. uri v športni dvorani. Najboljša moštva bodo prejela pokale in denarne nagrade. Zmagovalec bo dobil 600.000 dinarjev, drugouvrščeni 400.000 dinarjev, tretjeuvrščeni 200.000 dinarjev itd. Tekmovanje bo po izločilnem sistemu. Najboljša moštva z lanskega prvenstva bodo nosilci skupin. Pojasnila o tekmovanju je mogoče dobiti tudi po telefonu 622 -460. M. Kalamar Pohod na Dobrčo Tržič, 28. decembra - Športno društvo Brezje pri Tržiču prireja v ponedeljek, 2. januarja, tradicionalni zimski pohod na Dobrčo. Zbirališče ljubiteljev planin, ki si po novem letu želijo skupinskega pohoda v naravo, bo ob 10. uri pred Domom družbenih organizacij na Brezjah. - J. Kikel Prihodnjo soboto in nedeljo Dražgoške prireditve Škofja Loka, 29. decembra - V soboto, 7. in v nedeljo, 8. januarja, bodo na sporedu 32. spominske prireditve Po poteh partizanske Jelovice, posvečene 47. obletnici boja Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 8. januarja, ob 12. uri pred spomenikom v Dražgošah. Slavnostni govornik bo predsednik zvezne konference Zveze socialistične mladine Branko Greganovič. Na slovesnosti bodo podelili kolajne in priznanja najboljšim v športnem delu dražgoških prireditev. Organizatorji priporočajo, naj obiskovalci pridejo v Dražgoše peš in z osebnimi avtomobili le, če je nujno. Spored športnih prireditev bo enak kot pretekla leta. Biatlon za Jugoslovanski smučarski pokal Maršal Tito bo na sporedu na Pohorju, 18. odprto patruljno tekmovanje enot teritorialne obrambe Slovenije in enot iz drugih republik in pokrajin pa se bo začelo v soboto ob 8. uri na Pokljuki. V nedeljo bo v Kropi start ekip ZRVS in ZSMS (ob 8. uri), nedeljski veleslalom za pionirje na Slemenu bo samo v primeru snega, enako pa velja tudi za sankaško tekmovanje v Dolenji vasi. Tako kot pretekla leta bo iz raznih strani organiziranih deset množičnih pohodov do Dra-žgoš, med katerimi bo najzahtevnejši pohod Po poti Cankarjevega bataljona od Valterskega vrha pod Pasjo ravnjo do Dražgoš. J. Košnjek Smučarski tek Andreja Grašič najhitrejša Vogel, 28. decembra — Slovenski smučarski tekači so se zbrali na Voglu, kjer so tekmovali na tridesetem memorialu Tomaža Godca. Nova proga je bila dobrodošla, saj je na njej nastopilo 170 tekmovalcev in tekmovalk. Med člani je na 15 kilometrov dolgi progi zmagal Kršinar (Umor Olimpija) s 44:38 pred Klincem (Hoče) 44:47 in Kavalarjem (JLA) 45:40. V ženski konkurenci je bila na 5 kilometrov dolgi progi najhitrejša Andreja Grašič (Kokrica), ki je za progo potrebovala 18:34. Druga je bila Lačnova iz Crne s 19:04 in tretjo Kaučičeva s Kokrice 20:19. -dh Prva zvezna hokejska liga Jeseničani visoko premagali Partizan Jesenice, 28. decembra — Dvorana Podmežakla, Jesenice : Partizan 7 : 1 (2:1, 2:0, 3:0), gledalcev 2000, sodnika Grepl (Sisak) glavni, Razinger in Bundalo (oba Jesenice) pomočnika. Strelci za Jesenice: Razinger 2, Raspet, Drčar, Smolej, Horvat, Klemene po 1. Jeseničani so kljub predhodnim porazom dobro igrali in brez težav visoko zmagali. V preostalih srečanjih je Kompas Olimpija v Ljubljani brez težav ugnala Vojvodino iz Novega Sada, Crvena zvezda pa je doma izgubila z Medveščakom Gortanom. Izida — Kompas Olimpija : Vojvodina 15 : 6 (4:2, 4:1, 7:3), Crvena zvezda : Medveščak Gortan 1 : 8 (0:2, 1:2, 0:4). Pari prihodnjega kola: Jesenice : Crvena zvezda odigrano že včeraj, drevi pa Partizan : Vojvodina, Medveščak Gortan : Kompas Olimpija. -dh Evropski pokal v smučarskih skokih v Planici Nastopilo bo nad osemdeset skakalcev Ljubljana, 28. decembra — Smučarski skakalni klub Elektro-tehna Ilirija iz Ljubljane bo 8. januarja 1989 v srednji 90-metrski skakalnici v Planici organizator evropskega pokala v smučarskih skokih. Glavni pokrovitelj tekmovanja je Smelt iz Ljubljane. Odpadla je tridnevna turneja Treh dežel. Prav zato so se v Elektro-tehni Ilirija iz Ljubljane odločili, da prevzamejo skupaj z Rudpol-dingom drugo tekmo po novem letu za evropski pokal. V Rudpol-dingu bo tekma v soboto, v Planici pa v nedeljo. Prireditelji pričakujejo, da se bo tekme v Planici udeležilo več kot osemdeset skakalcev iz Amerike, Kanade, Japonske in Evrope. Letošnja Intersport turneja se bo namreč končala 6. januarja v Bischofshofnu. V Planici se 8, januarja torej obeta res kvalitetna tekma. Uradni trening bo v nedeljo ob 10. uri, tekma pa bo ob 12. uri. -dh Barbara Mulej tretja na Floridi Kranj, 28. decembra — Teniška igralka Barbara Mulej iz Kranja je tekmovala na Floridi, na največjem teniškem turnirju na svetu za mlade rodove, Orange Bowl, ki velja za neuradno svetovno prvenstvo. Mulejeva je osvojila tretje mesto, s čimer je potrdila, da je druga najboljša V Evropi bi prva v Jugoslaviji. Barbara Mulej je do polfinala prišla s serijo prepričljivih zmag. -dh Tudi letos smo izbrali najboljšega gorenjskega športnika, športnico in moštvo za leto 1988 Boris Urbane, Polona Frelih in blejski dvojec brez krmarja Kranj, 26. decembra - Dvanajst športnikov, enajst športnic in deset moštev je bilo v igri za lovorike najboljših na Gorenjskem v letu 1988. Do 20. decembra, ko je bilo glasovanje končano, se je našemu pozivu za sodelovanje pri glasovanju odzvalo nad 40 slovenskih športnih novinarjev, sodelavcev vseh treh lokalnih radijskih postaj na Gorenjskem in dopisnikov, ki redno sodelujejo v športni rubriki Gorenjskega glasa. Merilo izbora so bili rezultati, doseženi med lanskim in letošnjim decembrom. Izid je bil do konca negotov, vendar mislimo, da so zmagali pravi: med športniki kegljat- Boris Urbane z Goric, sicer kegljač Gradisa iz Ljubljane, med športnicami namiznote-niška igralka Polona Frelih iz Hrastja pri Kranju, članica namiznoteniškega kluba Kovina Olimpija iz Ljubljane, med ekipami pa veslača v blejskem dvojcu brez krmarja Sadik Mujkič in Bojan Prešeren. Vsak sodelavec ankete je izpolnil glasovnico in nanjo napisal vrstni red petih najboljših med športniki, športnicami in moštvi. Mi pa smo prvega točkovali s petimi točkami, drugega s štirimi, tretjega s tremi, četrtega z dvema in petega z eno točko. Gorenjci smo lahko tudi letos izjemoma ponosni zaradi tega, ker so naši najboljši športniki izredno visoko uvrščeni v točkovanju za najboljše v Sloveniji in Jugoslaviji. Boris Urbane je na primer tretji športnik Slovenije in Jugoslavije, Polona Frelih je med deseterico najboljših slovenskih športnic, blejski dvojec pa je v Sloveniji drugi, takoj za ekipo smučarskih skakalcev, ki je na olimpijskih igrah v Cal-garvju osvojila srebrno odličje. Gorenjci smo tako tudi letos nadaljevali tradicijo izrednih športnikov! Boris Urbane: Razbiti kozarci za srečo Dan ali dva pred odhodom na svetovno kegljaško prvenstvo v Budimpešti so pri Urbančevih v Goricah zvrnili pladenj s kozarci in prav te črepinje so očitno prinesle Borisu tako nepričakovan in velik uspeh. Ta trmasti, uporni, športu klanjajoč se fant je dosegel uspeh profesionalne vrednosti, Boris pa ga je dosegel ob redni službi profesorja telesne vzgoje na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, popolnoma sam ob iskrenem in tova-riškem sodelovanju s trenerjem Francijem Belcijanom. Škoda bi bila, če bi se njuna pota popolnoma razšla, saj je Boris še naprej član Gradisa, Franci Belcijan pa se je vključil v delo kegljačev kranjskega Triglava. Boris, katera zlata kolajna s svetovnega prvenstva v kegljanju v Budimpešti vam je dražja: ali posamična ali v parih skupaj z Dragašem? "Druga, v parih. Ne da bi prvo podcenjeval, saj je bila rezultat treh tekem in sem bil vanjo že nekaj lučajev pred koncem finala najboljših prepričanimi je zlata kolajna v dvojicah oražja, saj sem si jo priboril skupaj z Nikolo Dragašem. Z legendo jugoslovanskega in svetovnega kegljanja je čast in obveznost igrati, pa še velika odgovornost povrhu. S samimi rezultati, niti s temi na svetovnem prvenstvu, se nisem nikoli obremenjeval. Moj cilj je bil priti v reprezentanco in že s samo uvrstitvijo sem veliko dosegel." Se serija odličnih rezultatov nadaljuje tudi po svetovnem prvenstvu? "Z dosežki na treningih sam nisem pretirano zadovoljen, rezultati na tekmah pa so dosti dobri. Na državnem prvenstvu sem bil drugi, na turnirju republik in pokrajin smo ekipno zmagali, postavil sem tri rekorde kegljišč, pa tudi v zvezni ligi je Gradiš v štirih kolih štirikrat zmagal. Sem zadovoljen, treniram normalno, čeprav mi do res dobre igre še manjka." Ali lahko Boris Urbane na prihodnjem svetovnem prvenstvu spet tako zablesti, kot je na letošnjem v Budimpešti? "Kako bo naprej, ni samo od mene odvisno. Hendikepiran sem, ker je moj trener Franci Belcijan odšel v Kranj. Neuradno še sodelujeva, vendar je to za dober trening premalo. Trdim tudi, da je kegljanje pri nas glede na uspehe premalo priznano. Sem edini primer vrhunskega športnika, da moram najprej skrbeti, kako se bom preživel. V tem oziru nisem enakovreden z ostalimi. Od kogarkoli nisem nič dobil, zato nima nihče pravice od mene ne vem kaj pričakovati. Zato morebitnega poraza ne bom jemal tragično." Polona Frelih: Vse znanje za Dortmund Izidi glasovanja ŠPORTNIKI: 1. Boris Urbane (kegljanje) 125 točk, 2. Matjaž Zupan (smučarski skoki) 122 točk, 3. Darjan Petrič (plavanje) 59 točk, 4. Tomo Česen (alpinizem) 45 točk, 5. Rajko Lotrič (smučarski skoki) 44 točk, 6. Gregor Grilc (alpsko smučanje) 41 točk, 7. Grega Benedik (alpsko smučanje) 25 točk, 8. Dušan Mravlje (supermaraton) 24 točk, 9. dr. Iztok Tomazin (alpinizem) 20 točk, 10. do 11. Janez Pintar (moto šport) in Jože Rozman (alpinizem) 6 točk in 12. Filip Bence (alpinizem) 1 točka; ŠPORTNICE: 1. Polona Frelih (namizni tenis) 158 točk, 2. Mojca Dcžman (alpsko smučanje) 133 točk, 3. Barbara Mulej (tenis) 103 točke, 4. Polona Rob (plavanje) 51 točk, 5. do 6. Spela Rebolj (plavanje) in Nuša Romih (alpinizem) 6 točk, 7. do 9. Andreja Grašič (smučarski tek), Meta Gradišar (rokomet) in Marija Gašperlin (kegljanje) 3 točke, 10. Zala Kalan (plavanje) 2 točki in 11. Ana Zontar (rokomet) 1 točka; MOŠTVA: 1. Dvojec brez krmarja Bled (Mujkič, Prešeren) 165 točk, 2. hokejisti Jesenic 123 točk, 3. dvojec s krmarjem Bled 83 točk, 4. padalci Alpskega letalskega centra Lesce 42 točk, 5. Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav 32 točk, 6. roko-meiašice Kranj Duplje 24 točk, 7. Plavalni klub Triglav Kranj 20 točk, od 8. do 10. mesta pa so z eno točko Namiznoteniški klub Merkur Kranj, Kegljaški klub Triglav Kranj in Smučarski klub Alpetour. Polona Frelih, ena naših na-jobetavnejših namiznotehiških igralk, je letos prvo leto članica in prvo sezono igralka Kovine Olimpije iz Ljubljane. V prvi ženski namiznoteniški ligi je njen klub peti, Kemičar iz Hrastnika pa je prvi. Polona, sicer dijakinja kranjske Tekstilne šole, je izbrala namizni tenis za najpomembnejšo stvar svoje nato priprave na svetovno pf venstvo v Dortmundu, kamor I rada odšla. V reprezentanci j* prostora za tri, Fazličeva in E9 kučinova sta že skoraj zanesljiv udeleženki, za prosto mesto P? kandidiramo Poljakova, Isanovi' čeva, Vesna Ojsteršek in ja* Šanse so in očitno računajo ■ me, saj sem letos veliko igral' zunaj, več kot Fazličeva in PH kučinova. Dortmund je resnični sedaj moj glavni cilj." 'ere toai Hev ko 1 srb< *ne W) tem blic ijal Kaj v št hi iz F Bojan Prešeren in Sadik Mujkič: Če dva garata za osem___ Tako pravijo za Gorenjce i" blejska veslača v dvojcu brez H M; f Prireditev bo tokrat v Kranju Tako kot vsako leto bomo tudi letos najboljšim gorenjskim športnikom podelili pokale in priznanja na javni prireditvi. Okvirno smo že dogovorjeni, da bo letošnja prireditev v kranjski občini, organizirali pa jo bomo skupaj Gorenjski glas in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kranj. Čeprav bomo vse najboljše športnike, športnice in moštva še posebej povabili na prireditev, vse že danes naprošamo, da se prireditve udeležijo. Predvidoma bo to v petek, 10. februarja, združeno s športnim plesom in podelitvijo priznanj najboljšim športnikom v kranjski občini. O prireditvi bomo pravočasno obveščali, vse športnike, ljubitelje športa in vse druge pa že danes vabimo na srečanje z nami in športniki. mladosti in svoj cilj uspešno uresničuje. Letošnja bera rezultatov je izredna. Kot mladinka je bila v jugoslovanski reprezentanci, ki je zmagala na evropskem prvenstvu v Novem Sadu. Na mednarodnem prvenstvu ČSSR je bila druga med posameznicami in tretja do četrta v parih. Na mednarodnem prvenstvu Italije je bila tretja do četrta v parih in posamezno, enak uspeh pa je v parih dosegla na mednarodnem prvenstvu Madžarske. Prvi uspehi so bili tudi v članski konkurenci. Z Gordano Perkučin je bila tretja do četrta ekipno in v parih na mednarodnem prvenstvu Italije, enak uspeh pa je Polona dosegala skupaj s Fazličevo na mednarodnem prvenstvu Francije. Na Harangozovem memorialu pa je bila druga. Ste zadovoljni z letošnjimi uspehi? "Z rezultati sem zelo zadovoljna, prav tako pa tudi z igro." Zapustili ste kranjski klub Merkur in odšli v Ljubljano, kjer so pogoji dela boljši. So rezultati tudi posledica tega? "Že prej, ko sem bila pri Merkurju, sem dopoldne trenirala v Ljubljani, popoldne pa v Kranju. V Ljubljani je sedaj moj glavni trener Fric Usenik, vendar neposredno še vedno vadim pod vodstvom kranjskega trenerja Janeza Stareta. V Kranju nisem imela s kom trenirati, kvečjemu z Gašperičevo, vadba je bila enolična, v Ljubljani pa so močnejše igralke in igralci, recimo Panderjeva, Ignjatoviče-va, Ojsterškovi, Reflakova, itd." Liga je končana. Bo kaj počitka? "Ne. Že 4. januarja se v Kranjski gori začno priprave članske državne reprezentance. Tako me je obvestil zvezni trener Bela Sel. Potem bo kmalu liga in mar j a Sadik Mujkič in Boj Prešeren sta to z bronasto kol3' no na olimpijskih igrah v Seu)}' dokazala. Garala sta, kot bi F bilo v čolnu osem in prigar^ prvo slovensko veslaško koW no. Iskreno nam je žal, da se 1 moremo pogovarjati z obema ju nakoma. Sadik je pri vojakih i. zato je bil sogovornik le Bo]'^ Prešeren. Ker so bile veslaške norme fl Seul visoke, je bila očitno že p° ' v Seul uspeh? "Norma za udeležbo je brla ^ soka: najmanj šesto mesto "I regati v Luzernu. Bila sva boljši in odšla sva v Seul, mislim P0" vsem upravičeno." Bronasta olimpijska kolajn* Je bila pričakovana ali povseH nenadejana? "Če si v finalu, potem že zaf^ di tega računaš tudi na kolajn0] V finalu ni slabih in vsak je k^' didat za kolajno, če že ne & zmago. Seveda sva bila kolaj" i vesela, za strokovnjake pa nis^. bila nobeno presenečenje, S«l sva že v Luzernu veslala od'1 j čno, v Seulu pa sva luzernski ostanek za Britancema in H" munoma še zmanjšala." Sadik je v vojski. Se bo to znalo na vadbi pred svetovni1« prvenstvom leta 1989 na Bledi' "Upam, da bova lahko še r1, prej trenirala in tekmovala paj. Seveda je to odvisno od ^ jaških oblasti. Sam sedaj malno treniram po dve uri dM vno. Če je mogoče na jezeru, sl cer pa v telovadnici ali zun^l Svetovno prvenstvo doma je if ziv in velika obveznost. Uspehi lažje doseči kot pa potem ubf* niti. upam, da nam bo to na P\ venstvu na Bledu uspelo. Je P: tako, da se na velikih tekm^jj vedno najde nekdo, ki ga ne P~ znaš in nanj ne računaš, pa I preseneti." v J. Košnji li« Petek, 30. decembra 1988 SREČNO '89 19. stran mM^mmssmJiM Branko Mikulić o Branku Mikuliću, Marjan Rožič o Marjanu Rožiču, Vinko Hafner o Vinku Hafnerju... Veliki in mali, znani in neznani... Kranj, 27. decembra - Gorenjci imamo tudi svojo "vlado v senci". Janez Stanovnik ni le predsednik predsedstva SRS, ampak je to tudi krajan Žirov, Jože Smole ni le predsednik republiške konference SZDL, temveč tudi vojni invalid iz Škofje Loke, Marjan Rožič ni le politik iz Bohinja, [ftarveč tudi šofer.z Loke pri Tržiču. Branko Mikulić ni le tisti, ki ga vsakodnevno krivimo za tri-številčno inflacijo in za cenovne poskoke, ampak je to tudi Tržičan, zaposlen v kranjski Savi. Vinko Hafner se je priljubil ljudem na 17. seji CK ZKJ, kjer je pred jugoslovansko javnostjo požugal Srbskemu partijskemu voditelju Slobodanu Miloševiću; Gorenjski glas pa tokrat "odkriva" še (nega Vinka Hafnerja, kmeta in drevesničarja iz Dorfarjev. Na Gorenjskem imamo tudi precej Vidi, ki imajo enako ime in enak priimek kot dvojica izmed skupine štirih, ki je bila v znamenitem roškem procesu obsojena pred ljubljanskim vojaškim sodiščem. Janez Janša ni le znani publicist, ampak tudi krajan Brezij, Zasipa, Ribnega in Škofje Loke, Franci Zavrl je doma tudi v Bh-Jjah in še kje. Tudi Bojan Križaj ima nekaj "dvojnikov" - enega v Preddvoru, drugega v Krnici... Kaj menijo mali o velikih, "navadni smrtniki" o bolj uglednih soimenjakih - o tem smo se na pol v šali in na pol zares pogovarjali z Brankom Mikulićem iz Tržiča, Marjanom Rožičem z Loke pri •fžiču, Jožetom Smoletom iz Škofje Loke, Vinkom Hafnerjem iz Dorfarjev in Bojanom Križajem k Preddvora. C. Zaplotnik m—_____--—-- Marjan Rožič:__ Pri politikih me najbolj moti prazno govorjenje Kdaj ste prvič slišali za vaše-bolj znanega soimenjaka iz Bohinja, za dr. Marjana Rožiča ? "Ne vem natančno, kdaj, ven-pir mislim, da tedaj, ko je "po-l°Hl" doktorat." Se morda spominjate tudi te-s katerega področja je dokto-tiral? "Če sem prav seznanjen, je °Ua to neka politična tema." Očitno svojega soimenjaka lokaj dobro poznate. Ste z njim V sorodstvu ali kaj? I "Izhajam iz tržiškega konca, ioma sem z Loke pri Tržiču. Do-se z Marjanom Rožičem nimfa srečal, čeprav sem ga kar Nekajkrat, ko sem čakal direk-'0r3'a, videl na brniškem letališ-<^t- Sicer pa najbrž tudi on ne Jfe. da ima na Gorenjskem dvojnika". Vaš soimenjak je začel kot zi-(!*r, potem pa se je vzpenjal vse *°(/ proti političnemu vrhu. Vas **bšni "skoki" kaj motijo? "Jaz mislim, da je to celo do-r°- V razvitem svetu sploh velja ?rQuiio, da se mora vsak najprej ^kazati z delom v svojem oko-šele potem lahko napreduje.'' morda veste, kakšno funk-ClJo zdaj opravlja vaš soimenjak? "Ne, tega pa res ne vem. Nazadnje je bil v Beogradu, kje pa je zdaj?" Če vam lahko pomagam, zdaj je predsednik Turistične zveze Slovenije. "Na tej funkciji je odgovornost bistveno manjša kot prej, ko je bil še predsednik zvezne skupščine, vendar bo lahko s svojimi izkušnjami precej pripomogel k poživitvi dela v zvezi in v društvih." Bojan Križaj: te bi se pisal kot kakšen neuspešen politik, bi se prepisal Bojan, kdaj ste se naučili smučati? "Naučil se še nisem, bolj resno pa sem se začel učiti šele lani. Vsi, ki me poznajo, me zafrkavajo, češ "Bojan Križaj - pa takšna vožnja, Bojan Križaj - pa še smučati ne zna"..." Tudi vaš šef? "Da, tudi moj šef! Seveda, on zna dobro smučati in je včasih tudi tekmoval." Ste vi kdaj tekmovali? "Za zdaj še nisem bil na nobeni tekmi, tudi na sindikalni ne." Bi si upali peljati slalom v Kranjski gori, v Wengnu, Kitzbilhlu in drugod, kjer je Se ne tako dolgo nazaj tekmoval Bojan Križaj? "Upal bi si že, vprašanje je le, če bi pripeljal do cilja. Verjetno bi bil diskvalificiran - kot zadnje čase tudi vsi naši smučarji." In če bi vam že uspelo obvoziti vse kole, koliko bi, deni-m<>. zaostali za vašim soimenjakom iz Tržiča? "To se ne da izmeriti. Tri ure...(potem pa smeh - op.p.)" Se osebno poznate z njim? "Ne. Videl sem ga le na tekmah v Kranjski gori ali pa sem ga srečal v Kranju, kje drugje. Z njim se še nisem pogvar-jal." In kakšno mnenje imate o njem ? 'Vse "naj"! Malo je takih! Poleg tega, daje odličen smučar, cenim predvsem to, da je ponosen, da je Slovenec." Šele letos se je pravzaprav pokazalo, koliko je pomenil za našo reprezentanco. "Ko se lani ni več uvrščal med prve tri, ampak le v deseterico, petnajsterico, so ga mnogi kritizirali, češ "Križaj je pa že zanič". Kaj pa letos? Zdaj nimamo niti enega smučarja, ki bi se na slalomskih tekmah zanesljivo uvrščal med prvih trideset." Vam to, da se pišete Bojan Križaj, godi? "Vsaj sram me ni treba biti. Če pa bi se pisal tako kot kakšen neuspešen politik, bi se prepisal." Kaj bi ga, na primer, vprašali, če bi se znašli z njim za isto mizo, iz oči v oči? "Pogovarjala bi se o politiki, o zakulisju političnih iger, o marsičem... Vprašal bi ga tudi to, zakaj je pred letom dni kot edini slovenski delegat (resda v vlogi predsednika skupščine) glasoval o sprejetju resolucije." Vas ne bi bilo strah postaviti tega vprašanja? "To me zanima. Zakaj bi torej molčal?" Kako bi sestavili "rang listo" slovenskih politikov? "Prvo mesto bi prisodil Janezu Stanovniku, ki je tako prepričljiv, da mu verjameš tudi tedaj, ko ni vse res. Na drugo mesto bi uvrstil partijskega predsednika Milana Kučana, na tretjo Jožeta Smoleta, ki je veliko storil, da praznovanje božiča dobiva pravo vsebino." Svojega soimenjaka niste omenili? 'Ti so zdaj v ospredju. O Rožiču pa je od tedaj, ko mu je potekel mandat v Beogradu, bolj malo slišati, vendar imam tudi o njem dokaj dobro mnenje. Kot predsednik zvezne skupščine je bil dosti uspešen." Kaj vas pa sicer pri politikih najbolj moti? "Privilegiji, pri nekaterih pa predvsem prazno govorjenje. Ko gledam televizijski dnevnik, obupujem - sami sestanki, sklepi, na tisoče besed..." Verjamete v pravičen razplet ne umske afere? "Ne. Vrana vrani ne izkljuje oči." Že, že, toda stara ljudska modrost pravi tudi to, da strele udarjajo v vrhove. "No, j a..." Vinko Hafner: Jaz nisem za politiko Ste kdaj imeli željo, da bi se uveljavili v politiki, tako kot se je stražiški Vinko Hafner? "Ne, nikdar! Čeprav sem se se še kar lahko učil, sem nerad hodil v šolo in tudi za knjige mi nikoli ni bilo." Kaj pa pravzaprav delate? "Kmet sem. Redim 35 glav živine in imam poldrugi hektar veliko drevesnico, iz katere vsako leto prodam tri do štiri tisoč sadik. Rad imam delo na zemlji, za politiko pa jaz nisem." Poznate Vinka Hafnerja? "Ne vem katerega mislite. Jaz jih poznam več: eden je v Žabni-ci, drugi na Formah, najbolj znan pa je tisti iz Stražišča." Na tega sem mislil. "Večkrat sem ga že videl na televiziji, sicer pa osebno z njim nisem bil še nikdar v stiku. Upam, da bo kdaj prišel tudi k nam. Verjetno bi si imela veliko za povedati. Oba sva bila v partizanih. " Kaj bi mu vi, na primer, povedali? 'To, da se je na političnih urah v partizanskih enotah govorilo drugače od tega, kar se dogaja zdaj. Že takrat nisem verjel, da ne bo davkov, da sploh ne bo denarja, da bo vsak dobil toliko, kot bo rabil, da bomo vsi enaki..." Ste gledali po televiziji prenos 17. seje centralnega komiteja ZKJ, na kateri je vaš soimenjak požugal Miloševiću, srbskemu partijskemu voditelju? 'To sem videl, vendar ne vem, zakaj mu je požugal. Verjetno mu ni brez razloga. S tem se je ljudem zelo prikupil in tudi v našem bifeju v Žabnici smo o tem veliko goiiorili." Tudi vi kdaj požugate - v družinskem krogu mislim ? "Jaz prsta ne dvigujem, te navade nimam, sicer pa je to družinska zadeva." Kakšno je vaše mnenje o Vinku Hafnerju? "Mislim, da je to kar dober politik. Bil je v partizanih, sicer pa zagovarja delo, poštenje." Če bi bili na njegovem mestu... "...kritiziral bi sedanjo vlado, ki dela slabo, in podprl Smoleta, Kučana in Stanovnika, ki si upajo marsikaj tudi drugim v državi povedati po resnici." Kaj bi mu zaželeli za novo leto? "Zdravje in uspešno delo! Za nas kmete bi bilo tudi dobro, če bi se lahko kaj zavzel za izboljšanje razmer v kmetijstvu. Mleko je absolutno prepoceni." Branko Mikulić: V državi je veliko sposobnih ljudi Branko, kdaj ste prvič slišali za Branka Mikulića, sedanjega predsednika zveznega izvršnega sveta? "Že zelo zgodaj. Doma sem namreč iz Hercegovine, iz vasi Ružiči (občina Grude), kjer je Mikulić najpogostejši priimek. Iz te vasi je tudi Mikuličev oče." Ste morda z Brankom celo v sorodstvu ? "Ne, to pa ne! Branko je osebni prijatelj z mojim bratom, zato sem tudi vseskozi vedel, kaj dela, na kateri funkciji je." Kakšno je vaše mnenje o njem? "Veliko je prispeval za razvoj Hercegovine in drugih nerazvitih območij. Ljudje so mu za to hvaležni... Zdaj so razmere drugačne. Nove generacije, predvsem pa mladi, ki so se znašli v brezperspektivnem položaju, ga kritizirajo. To je tudi razumljivo. Ne morejo hvaliti, če ni rezultatov." Kako vi, Branko Mikulić iz Tržiča, ocenjujete delo zvezne vlade in njenega predsednika? "V gospodarstvu ni pozitivnih sprememb in rezultatov. Mislim, da zato ne, ker ga ne vodijo strokovnjaki, gospodarstveniki, temveč politiki." s Bi zamenjali z Brankom ? "Ne bi bil rad v njegovi koži in tudi sicer ne bi nikoli prevzel te funkcije. Če pa bi jo že, bi delal po vzoru drugih evropskih držav - najprej gospodarstvo, nato politika." Bliža se novo leto. Kaj bi, denimo, zapisali ptedsedniku v voščilnico ? "Branko, bolj poslušaj, kaj pravi narod, kaj teži to ljudstvo! Reši gospodarstvo tako, da bo lahko tudi povprečni delavec živel normalno, človeka vredno življenje. Zdaj to ni mogoče, vsaj v vsej državi ne!" Verjamete v gospodarsko reformo? "Verjamem tistim, ki pravijo, daje najprej treba speljati politično reformo. Takšno je tudi mnenje tujih strokovnjakov. " Koga bi izbrali za naslednika Mikulića ? "O tem nisem razmišljal, vsaj o imenih ne, vendar se mi zdi najbolj pomembno to, da krmilo zvezne vlade prevzame človek iz gospodarstva in ne iz politike. Sicer pa je v državi veliko sposobnih ljudi." V Sloveniji so tudi precej glasne zahteve po Mikulićevem odstopu. Se jim pridružujete? "Tudi če bi odstopil še pred redno menjavo, se ne bi dosti spremenilo. Zdi se mi najbolj pametno, da vodi zvezni izvršni svet do konca mandata, sicer pa naj se v državi več razmišlja o tem, kdo ga bo nasledil." Se tudi vi kaj ukvarjate s politiko? "Sem član predsedstva občinske konference SZDL Tržič, podpredsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva... Za kaj več nimam časa. Delo, družina - to zahteva svoje? Kje ste zaposleni ? "V kranjski Savi sem že dvajset let, zdaj sem strokovni delavec za področje prodaje, sicer pa sem prej služboval na gorenjskih mejnih prehodih." Imate tudi vi vilo? "Ne!" Ko pokličete po telefonu in se predstavite kot Branko Mikulić - kakšne so reakcije na drugi strani žice? "To še posebej "vžge", ko kličem na jug in govorim srbohrvaško, vendar ljudje hitro spoznajo, da nisem pravi Mikulić, ampak tisti iz Tržiča." Branko Mikulić, hvala za pogovor! Jože Smole: Korajža nekaj velja Vam ni dano, kar je vašemu bolj znanemu soimenjaku ? "V partizanih sem oslepel. 1943. leta je bilo to, takrat sem bil star osemnajst let... Če bi bil zdrav, bi se lahko šolal. Tako pa... Poslušam lahko le radio, kasete s sporočili o najpomembnejših dogodkih, ki jih pošiljajo z zveze slepih in slabovidnih, in tisto, kar mi preberejo drugi." Kdaj ste prvič slišali za Jožeta Smoleta, za politika, ki zdaj predseduje republiški konferenci SZDL? "Kmalu po vojni. Takrat je bil novinar -dopisnik, mislim, da iz Berlina. Dobro je pisal, rad sem prebiral njegove članke." Ste z njim kaj v sorodstvu? "Ne, prav nič. Jaz sem doma z Dolenjske, kjer je Smole dokaj pogost priimek. Pred vojno in tudi v času okupacije je bila v Žužemberku tudi gostilna Jožeta Smoleta." Kakšno je vaše mnenje o Smoletu? Mislim na tega, ki se ubada s politiko? "Dober politik je, v primerjavi z nekaterimi tudi dosti korajžen. Marsikaj upa povedati po resnici in naravnost, brez ovinkarjenja... Škoda je, ker ni mlajši." Ste ga kdaj poslušali v živo? "Pred leti v Kranju, ko je govoril na proslavi ob 40-letnici zveze slepih in slabovidnih. Dobro je povedal." V nekaterih delih Jugoslavije je bilo letos dosti govora o tem, da ga je treba odstaviti. Se bi strinjali s takšnimi zahtevami? "Ker dobro zastopa slovenski narod, njegova stališča in mnenja, ni nobenega razloga, da bi ga odstavljali. Pri ljudeh je zelo priljubljen." ^StfiBSSJSmOlAfl 20. STRAN SREČNO '89 Petek, 30. decembra 1988 Med pornografijo in erotiko Mesnato telesno poželenje Iztekajoče se leto je značilno poleg burnih političnih dogodkov še po nečem, po področju, ki ga mnogi uvrščajo tik ob politiko - pornografiji. Pravi razcvet doživljajo posebne kinematografske dvorane z ljubljansko »Slogo« na čelu, vedno bogatejši je tudi izbor "rumenega tiska". Bo v letu 1989 pornografija v Jugoslaviji legalizirana? KOM PAS JUGOSLAVIJA Pričujoči zapis nima namena podrobneje predstavljati področja pornografije in se s to tematiko študijsko ukvarjati, avtorjeva želja je le sredinski in hkrati površinski prikaz posameznih utrinkov, ki jih lahko strnimo znotraj področja, kar pa marsikje še vedno predstavlja nepredstavljivo tabu temo. Pri iskanju kompetentnega sogovornika pravzaprav ni bilo težav, kajti znano je, da je Peter Lovšin, sicer športni novinar Dela, pevec ukinjenih Pankrtov... svojo diplomsko nalogo na FSPN zagovarjal prav s področja pornografije. Že sama opredelitev pornografije kaže na dokaj različno razumevanje tega področja. Kako sam vidiš definicijo tega pojava ? "Zelo enostavno je težko odgovoriti. Če bi uporabil, recimo ji, branjevsko razlago, je pornografija vsak material, ki je bodisi tiskan, pisan, filman..., ki povsem eksplicitno kaže spolnost, brez česarkoli drugega okrog." Mar ni dokaj spolzek teren, če poleg potegnemo še erotiko pa individualno umevanje posameznosti? "Sam ločim dobro in slabo pornografijo, s tem, da dobre skorajda ni več. Vse se dela preveč industrijsko, pri filmih so slabi igralci, slabi režiserji. Rezultat tega je slaba pornografija v klasičnem pomenu, kakršnega mi poznamo, ne v pomenu, kakršnega pozna klasična Grčija, kjer je bila to fina erotična umetnost. Meja med erotiko in pornografijo je stvar osebne estetske ocene in okusa. Za nekoga, ki je seksualno nepotešen bo estetski užitek tudi to, da bo gledal dober seks in da si bo ročno pomagal z masturbacijo, če pa si tega naveličan, ti je to verjetno premalo in hočeš vse skupaj bolj estetsko." Penis, lulček ali kurac? Izrazi na tem področju so vsekakor svojevrsten fenomen. Po eni strani se gremo zdravniško sterilnost tipa penis, po drugi strani mamice operirajo z lulč-ki, ulica pa pozna plejado besed tipa "kurac"? "Vse je odvisno od okolja in trenutka, v katerem si. Naprimer tudi sam sem, čeprav mogoče čudno zgleda, pristaš tradicionalne vzgoje otrok. S slengom ni mo- dro stalno operirati, tudi zato, da ti takrat, ko ga potrebuješ, besede niso dolgočasne." Za pornografijo v Jugoslaviji velja, da je uradno nezaželena? "Pornografija pri nas vsekakor ni prepovedana. Imamo kazenski zakonik, kjer med drugim piše, da so prepovedani materiali, ki žalijo ljudi, samo vprašanje je, kaj je tisto, kar žali javno moralo." Lahko smatramo odpiranje porno ki-nodvoran za začetek uradne legalizacije pornografije v državi, bodo sledili tudi ostali proizvodi pornografske industrije? "Pri. nas nimamo še marsikaj, ne dobrega ročk kluba, ne dobrih gostiln, ki so odprte ob nedeljah. Kino "Sloga" je zelo pozitivna, samo manjka nam vsaj en porno shop (trgovina) in nekaj bordelov... Upajmo, da se bo sprostilo, konec koncev ne moremo živeti samo z biljardom." Mar ni pri nas skozi posamezne poteze predvsem v letošnjem letu kino, revije, knjige... na neki način pornografija že veljavno zaživela? "Na svoj način vsekakor, vendar se mi zdi ob tem pomembno povedati, da vse to vidim zgolj kot možnost druženja med ljudmi, vzpostavljanja kvalitetnih odnosov. Pri nas druženja skorajda ne poznamo več." vedno nevarna tudi za osvobajanje človeka, to je delala Cerkev pa tudi socialistični totalitarizem, ne gre dosti ločevati. Sam celo pravim, da tudi Cerkev potrebujemo, pravzaprav potrebujemo skrajneže vseh vrst. Zakaj ne bi šel človek na orgijo in potem k spovedi? Ko si pripravljal diplomo, si verjetno pregledal zajetno število porno materiala? "Nekaj poletij sem potoval po Evropi in ob zabavi, ročk koncertih sem obdelal nepregledno število porno shopov. Čez dan pa sem iskal strokovno literaturo, ki pa jo je, strokovne, zelo malo. Ker pa so bile knjige zelo drage, sem si moral marsikatero "sposoditi", da sem lahko delal za znanost." Po orgiji k spovedi Dualizem cerkev - pornografija? "Znano je, da je Cerkev spolnost vseskozi zatirala, kolikor se je dalo. Kot je že Reich poudaril, je osvobojena spolnost Omenili smo že razmah tovrstne literature tudi znoraj naših meja. Ponujeni izbor je pripravljen iz Guillauma Apolli-nairea: Enajst tisoč batin, Podvigi mladega Don Juana, Ananvmous: Kruta Zelandija; Vroči kaj, štev. 3,4. ...In res je deklica vrgla Vando na posteljo, ji spodrecala krila in vrgla luč na gozd dlak, še pravi pragozd, od koder je pogledal mezinec dolg klitoris, in ga je jela obsedeno lizati. "Dobro ližj, Ida moja," je zaljubljeno rekla Vanda, čisto vznemirjena sem in ti si najbrž tudi. Nič te bolj ne zdraži, kot če bičaš debelo rit, kot jo ima Nadežda. Nehaj lizati... pofukala te bom. Deklica se je z dvignjenimi krili postavila poleg dekleta. Močne noge, slednje so bile v prav posebnem nasprotju z drobnimi, temnopoltimi in živahnimi be-dresi male punčare. "A ni čudno," je rekla Vanda, razdevi-čila sem te s svojim ščegetavčkom, sama pa sem še devica. Ampak dejanje se je začelo, Vanda je besno objela svojo malo ljubico. Kratek hip je božala njeno malodane še čisto go-lobrado pizdico. Ida je rekla: "Vandica moja, možiček moj, kako si kosmata! Po-fukaj me! Brž je klitoris našel v Idino špranjico in je Vandi brhka jedra rit divje mignila... Med razkrečenimi stegni ...Spovednik: "Pogum, hči moja! Ničesar ne skrivajte pred svojim spovednikom." Teta: "Nekoč mi je sestra rekla: "Služkinja porabi mnogo sveč. Gotovo bere v postelji romane in lepega večera bomo imeli ogenj v strehi. Ti spiš blizu nje, popazi malo." Storila sem tako še istega večera, ko sem videla luč v njeni sobi. Pustila sem vrata odprta in sem brez najmanjšega šuma stopila h Kate. Sedela je na tleh, s hrbtom na pol obrnjena k meni in bila je naslonjena k postelji. Pred njo je bil stol in na njem ogledalo, levo in desno od ogledala pa sta goreli sveči. Kate je bila v spalni srajci in razločno sem videla v ogledalu, da je z obema rokama držala nekaj dolgega in belega med široko razkrečenimi stegni in to reč potiskala naprej in nazaj. Globoko je vzdihovala in se z vsem telesom tresla. Kar na lepem sem slišala, ko je kriknila:" Oh, oh, aah! Kako se prileze!" Skloni glavo, zapre oči in videti je popolnoma iz sebe. Nakar se zganem, ona se zdrzne in vidim, da drži svečo, ki je ni skoraj nikjer nič videti. Nakar mi pojasni, da počne to v spomin na ljubimca, ki je moral iti služit vojsko. Bila sem presenečena, da je mogoče kaj takega početi, pa me je rotila, naj ničesar ne izdam. Odšla sem, ampak ta prizor me je tako prizadel, da si poslej nisem mogla kaj, oče, da ne bi tudi sama isto poskusila, in k temu žal, se kar pogosto vračam. Ja, še globlje sem padla, oče. Pogosto sem si slekla spalno srajco in v najrazličnejših položajih po njenem vzoru poskrbela za grešne užitke."... ...Odkrili so, gotovo brez velikega truda, lepo skupinsko igro, ki jim je omogočila, da so se po trije povezali proti meni. Vsi štirje, oni in jaz, tako goli kot smo prišli na svet, smo zato navadno uporabljali klop, na katero me je malo po mojem prihodu Nawa-Na prešibala. Domorodec, ki ga je narava najbolj oskrbela, je sedel, sama pa sem mu z obrazom proti njemu okobal sedla na stegna. Samo po sebi se razume, da mi ga je zaradi te bližine do skrajnosti zabil v nožnico. Medtem ko sem bila s telesom pritisnjena ob njegovega, sem glavo položila na rame in se je moje lice pritikalo njegovega, drugi domorodec, ki je klečal za njim, pa se je znašel in mi svojega debelega rjavega kurca porinil med ustnice. Začela sem se spraševati, kako da lahko diham in to še s toliko večjo zaskrbljenostjo, ko so se mi prsi trle ob težko prsno mišičje sedečega moškega, na katerem sem sama sedela oziroma bila nanj nasajena. A točno v tem trenutku se je tretji pomagač, ki je stal za mano, z nogami v travi pod klopjo, s celim trupom pritisnil ob moj hrbet in se okoristil z ustrežljivim in strastnim razmikom mojih ritnic, da mi je svoje krepelo vse do roča zasadil v zadnjik. Priznam, da je to zadnje prodrtje zelo boleče, očitno zato, ker človek, ki je v nožnici, ki je naskočil od spredaj, slednjo nekako vleče k sebi, jo pomika naprej in razteza, hkrati pa priteguje in podaljšuje zadnjik. In tako ga mora tisti, ki hoče s svoje strani na silo odpreti zadnjik in ga zabiti vanj, tudi sam po svoje z udom privesti nazaj k sebi in ga raztegniti ravno v nasprotni smeri. Takrat se zdi, da se ne bosta samo izhoda, temveč da se bo tudi sam presredek, ki je tako občutljiv, tako krhek, razpočil in raztrgal pod pritiskom. In vendar, če so trije moški združili in obrali svoja prizadevanja, napredovanje naslade tako, da bi jim približno skupaj prišlo, se pravi, da je eden zadrgetal v mojih ustih in jih prerešetal s silovitimi curki sperme, medtem ko je tisti, ki sem ga okobalila, svojo izlil v nožnico, in mi tretji, ves prilepljen name, spustil rafale med ritnice, vse do drobovja, v takem sem tudi sama tako razkošno uživala, s tako silovitim krčem in takšnim razlitjem svoje lastne sperme, da sem potem še nekaj dolgih ur ostala raztreščena... Kosmata odprtina ...Paul je segel dol in me zgrabil za ti-ča, napenjajočega se v kavbojkah. Odprl mi je razporek in ga osvobodil. Nisem pričakoval, da mi bo kaj vrnil, toda je. Pokleknil je na ploščice, mi zajel tiča z usti in ga začel počasi oblizovati. Nato se je obrnil in se postavil na vse štiri. "Daj ga notri," me je zaprosil. Nisem mogel verjeti, da bo pustil fukati, kaj šele, da me bo prosil za to. Pogledal sem na dobro okosmateno zadnjico in v ustih se mi je nabrala slina. Pokleknil sem za njim In razprl njegovo ritno razpoko. Lizal sem kosmato odprtino, jo vlažil s slino in jo pripravljal za svoje mogočno orožje. Za-jahal sem ga in počasi porinil svojo trdoto v njegovo željno fukalno odprtino. Očitno se je Paul spoznal na ritni fuk. Z zadnjičnimi ritnicami je objel mojega tiča in se do konca nataknil name. "Fu-kaj, fukaj me močno," je vzdihoval. Segel sem naokrog in ga zgrabil za še vedno trdega tiča. Svojega sem porival v luknjo in iz nje, jajca pa so mi udarjala po njegovi kosmati zadnjici. "Daj! Daj! Izprazni se mi v rit."... Že (kvalitetna) erotika, za katero poznavalci trdijo, da je ni malo tudi v jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti, marsikomu presega mejo dobrega okusa, kaj šele, ko se pogovarjamo o nalepki "pornografija". Sicer pa, meja je lahko sila prozorna.j. Vine Bešter Vsem bralcem Gorenjskega glasa, našim gostom in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1989! ZIMSKE POČITNICE - SMUČANJE 88/89 • Več kot 8.000 ležišč v smučarskih središčih JUGOSLAVIJE, AVSTRIJE, FRANCIJE, ITALIJE, ČSSR, ŠPANIJE, ŠVICE in tudi ZDA ter ZSSR • UGODNA IN PESTRA PONUDBA SMUČARSKIH ARANŽMAJEV NA DOMAČIH SMUČIŠČIH! MED ZIMSKIMI POČITNICAMI ŠE DOVOLJ PROSTORA' NOVE ZMOGLJIVOSTI V HOTELU Planja - ROGLA! • 10 % ZNIŽANJE CEN SMUČARSKIH ARANŽMAJEV NA BJELAŠNICI V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC ter v KRANJSKI GORI od 8. do 15.02.89! POSEBNA PONUDBA ZA VSE, KI ŽELIJO NEKAV VEČ: — ROGAŠKA SLATINA - novo smučišče v zdraviliškem kraju s 300-letno tradicijo! — BOGAT PROGRAM - otroški vrtec, športna in večerna animacija, zdravstvene storitve, izleti... — UGODNE CENE: 7 dni, hotel B. kategorije, polni penzioni, animacija... 480.000 din! — ROGAŠKA SLATINA - novo smučišče v zdraviliškem kraju s 300-letno tradicijo! — BOGAT PROGRAM - otroški vrtec, športna in večerna animacija, zdravstvene storitve, izleti... — UGODNE CENE: 7 dni, hotel B. kategorije, polni penzioni, animacija... 480.000 din! ZIMSKE POČITNICE 88/89 OB MORJU. IZŠEL JE PROGRAM POČITNIC 88/89 »OD OKTOBRA DO MAJA« Senior klubi • HVAR OTOK SONCA, hotel Adriatik, B. kat. (bazen, klubska soba s knjižnico, časopisi, igre za prosti čas, animacija, izleti), 7 dni, polni penzion, 260.000 din, letalski prevoz (vključen transfer z avtobusom in ladjo 200.000 din); odhodi vsako soboto • DUBROVNIK, hotel Palače, A kat. (bazen, klubska soba s knjižnico, časopisi, igre za prosti čas. animacija, izleti), 7 dni, polni penzion, 290.000 din (letalski prevoz, transfer 200.000 din); odhodi vsako soboto • MALI LOŠINJ, hotel Aurora, B. kat., (bazen, klubska soba s knjižnico, dnevnim časopisjem, igrami za prosti čas, animacija, izleti) 7 dni, polni penizion, 290.000 din, avtobusni prevoz 60.000 din; odhodi vsako soboto od 24.12. naprej PROGRAM »NAZDRAVIMO NOVEMU LETU« Od 30.12. do 3.1.-3 penzioni (morje, zdravilišča) lasten prevoz POČITNICE 88 - TUJINA KONKURENČNE CENE: • CIPER, Lamaca, Limassol, odhodi vsak četrtek, cena 860.000 din in 150 USD • TUNIZIJA, Hamamet, odhodi vsak petek, cena že od 1.302.000 din dalje • MALTA, odhodi vsak četrtek, cena že od 720.000 din naprej S KOMPASOM NA KONCERTE SLAYER, 1 dan, 19. 01. 89, 105.000 din, Munchen IZLETI V TUJINO • BUDIMPEŠTA, 5 dni, 29.12 • SIBIRIJA - SILVESTROVANJE OB BAJKALSKEM JEZERU, 8 dni, 27.12. • SVETA DEŽELA JERUZALEM, 8 dni, 26.12.88 • EGIPT, 9 dni, 22.1.89, 26.2, 5.1. • KENIJA - SEJŠELI, 13 dni, 30.1. • LONDON, 5 dni, 31.12., 28.1.89 IZLETI PO DOMOVINI ZA NOVO LETO Z ORGANIZIRANIM PREVOZOM z letalom: • HVAR (hotel AMFORA), 31.12., 5 dni 527.000 din • CAVTAT (hotel EPIDAURUS), 30.12., 5 dni, 330.000 din • DOLENJSKE TOPLICE (restavracija ROG), 31.12., 1 dan, 136.000 din • EKSKLUZIVNO • LETOS PRVIČ SILVESTROVANJE V HOTELU »KOKRA« — BRDO PRI KRANJU, NASTOPA MIŠO KOVAČ z ansamblom in ansambel TONIJA SAVNIKA, 1 ali 4 dni Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: I Škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Je-Isenice — tel.. 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska-gora — | tel.: 88-162 Petek. 30. decembra 1988 PRAZNIČNE ČESTITKE 21. stran msmBssessaatM SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA p. o. LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA Delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1989 Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, pri razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in zadovoljstva želijo delovnim ljudem in občanom v letu 1989 T nama Nikoli ni preveč čestitk z dobrimi željami V pričakovanju novega leta vam k š ku voščilnic svojo dodajajo tudi VELEBLAGOVNICE nailltl Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1989 t r i g I a v Triglav konfekcija Kranj Poslovnim prijteljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1989 ZIRI Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1989 SLOVENSKE ŽELEZARNE P DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ODJEMALCEM IN JIM ŽELIMO OB NADALJNJEM DELU VELIKO DELOVNIH USPEHOV SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ in družbenopolitične organizacije želimo delovnim ljudem, občanom in sodelavcem zdravo, srečno in uspešno novo leto 1989 BftSEBGIAS 22. STRAN Petek, 30. decembra 1988 SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IN OBČINSKE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Si Želijo delovnim ljudem in občanom srečno novo leto 1989 NOVO V KINU Ameriški film Hoja po ognju pripoveduje o dveh prijateljih, ki v skupnem iskanju bogastva preživita deset let. Po neuspelih ekspedicijah se ravno nameravata raziti, ko srečata atraktivno mlado žensko, ki ima v rokah zemljevid nekega slovitega rudnika zlata. Za to zlato pa se zanima tudi naslednik indijanskega vrača, ki je prepričan, da to zlato pripada le njegovim prednikom. Arizona Junior je ameriška komedija Mc Donald krade po blagovnicah, toda vedno ga ujamejo in pade v roke policajki Ed-wini, ki se celo vanj zaljubi, čemur sledi poroka. Ko spoznata, da ne moreta imeti otrok, hitro najdeta rešitev. Ukradeta enega od peterčkov bogate arizonske družine. Pa to še ni vse. Skupaj s parom kolegov iz zapora se spustita v nekaj zanimivih kriminalističnih akcij Zmešnjava postane še večja, ko poseže vmes lovec na nagrade za ukradenega otroka. Po vseh mogočih in nemogočih avanturah Mc Donald in Edvvina spoznata, da je najbolje, da otroka vrneta staršem Žrelo 4 je prav tako kot prvi trije filmi iz te družine srhljivka Michael proti materini želji proučuje morske globine okrog Ba hamskih otokov. Helen je pod stalnim pritiskom Michaelovega očeta, ki je končal v čeljustih morske pošasti. Ta spet grozi ob obali in Helen misli, da se ji sama lahko zoperstavi. Preganjana zver prične svoj pogon... Premiera bo 3., na redni spored pa bo prišel 6. januarja Priljubljena ameriška risanka Zlati čeveljčki bo na sporedu v nedeljo, 1. januarja, ob 10. uri v kinu Center. Film podarja Kinematografsko podjetje Kranj otrokom za dedka Mraza, vstop je prost V "filmskem četrtku", 5. januarja, bo v kinu Center na sporedu odlični angleško japonski koprodukcijski film, vojna drama Srečen božič, gospod Lavvrence z Davidom Bovviejem v glavni vlogi. Pripoveduje o podpolkovniku Lavvrencu, ki je ujetnik v japonskem taborišču v Indoneziji leta t942 Njegovi ječarji ga prezirajo, kajti ujetništvo je za Japonce ponižujoče, oni v takem pri meru sodijo sebi. In ko pride v taborišče nepokorni major Jack, Japonci store vse, da bi ga zlomili Začne se boj za obstanek, vojna nasprotnih si filozofij. ELMONT BLED, p.o. Spodnje Gorje 3/a 64260 BLED Delavski svet DO Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled, ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA PROIZVODNJE za 4 leta Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: — imeti mora VII. stopnjo šolske izobrazbe tehnične smeri (diplomirani inženir strojništva) — imeti mora najmanj štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zapečateni ovojnici v roku 15 dni po objagvi razpisa na naslov ELMONT BLED, Spodnje Gorje 3/a, 64260 BLED z oznako »za razpisno komisijo«. m JUGOBANKA EKSPOZITURA TRŽIČ Cesta JLA 2, telefon: 52-161, 52-162 Poslovni čas: pon - pet O. - 1 2. in 1 4. - 1 7 sobota 8. - 11. Srečno '89 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n sub o TZO SLOGA KRANJ Obiščite našo trgovino na cesti 1. maja 65 Kjer vam nudimo Traktorje ZETOR, TORPEDO in URSUS Stroje za spravilo sena, stroje za obdelavo zemlje in spravilo poljedelnih pridelkov, hlevsko opremo, molzne stroje, ventilatorje GROS za dosuševanje sena iz lastne proizvodnje. Velika izbira rezervnih delov Telefon (064) 35-052,35-750 ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989 IN SE PRIPOROČAMO! STUDIO UHNIDA Ui Janka PucIJa 3 (Planina III) tel.: 34-523 KITAJSKA AKUPRESURA ZANESLJIVA METODA ZA ODPRAVO KAJENJA, PREKOMERNE TEZE IN SLABEGA POČUTJA PON,- SREDA, PETEK OD 16. DO 20. URE SREČNO '89 MALI OGLASI tel.:27 960 ceita I LAM APARATI STROJI Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO. 380-litrsko, malo rabljeno in novo vklopno električno URO. Tel.: 064/631-342_19862 Prodam VIDEO PLAYER in prenosno TV z vgrajenim radiem. Tel : 38 469 _19864 Prodam barvni TV gorenje, star 6 let. Tel nn R7T 19866 Ohranjen TRAKTOR same 32 in enoosni VOZ, primeren za traktor, prodam Tel.: 80 476_1981] Prodano HI-FI glasbeni stolp z deklaracijo, znamke nordmende, z zvočniki 75 W. Tel: 34-776 1 9821 Prodam električno KITARO gherson in akustično KITARO melodija. Tel-39-585 19822 Prodam ROLBO original, motor od VW 1200 Kamnje 26, Bohinjska Bistrica 19830 Prodam bravni TV gorenje. Kovor 136. Tržič 1983« 20 odstotkov ceneje prodam nov, z g'' rancijo, kombiniran ŠTEDILNIK gorenje. Tel: 75-354 19853 ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO TOZD PEKARNA KRANJ C. na Okroglo 5, NAKLO Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja prosta dela in naloge OPRAVIJANJE VARNOSTNIH DEL - 4 delavce Pogoj: II. stopnja izobrazbe - varnostnik dovoljenje za nošenje orožja. Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas in poskusnim delom 2 meseca. Kandidati za opravljanje navedenih del naj svoje prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: ŽK ŽITO IJUBLJANA, TOZD PEKARNA KRANJ, 64202 NAKLO, C. na Okroglo 5. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku objave. m KINOK&4NJ r¥-t KINO Kranj s svojimi enotami v kranju, Tržiču, na Jesenicah in v Kamniku Vsem svojim obiskovalcem želi srečno in uspešno novo leto 1989 ECREinft HOTEL CREINA KRANJ Vabimo vas, da obiščete VINOTEKO ki je odprta vsak dan, razen nedelje od 12. do 01.ure. Vsak petek v mesecu januarju boste lahko preživeli prijeten večer ob zvokih citer. Dobrodošli! mali oglasi tel. 27960 Petek. 30. decembra 1988 23. STRAN (_38_SI&J8_3)G-Afl Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK 4 plin. Mlaka, Zagrajškova 3 19881 Prodam barvni TV gorenje ahat, letnik 1880. Tel. 37-416__19892 Prodam barvni TV gorenje Tel: 28-786 _ 19894 Po ugodni ceni prodam barvno TV go renje, nov ekran Salih Kazič, C v Rov- te 5, Jesenice__ 19900. Barvni TV iskra, ekran 56 cm, prodam Polajnar, Binkelj 13, Škofja Loka 19903 Prodam 2 nova TRAKTORJA 539 in 642 imt. Tel: 38-094_*W6 Prodam PREBIRALEC za krompir. Tel.: 064/631-597 _19925 Ugodno prodam zamrzovalno SKRI NJO, 320-litrsko, gorenje. Tel.: 79-589 _19932 Barvni TV grunding, letnik 1978, ekran 62 cm, ugodno prodam Tel.: 22 405 19936 gradbeni Material Prodam 400 m2 nizkovalnih salonitnih PLOŠČ. Pisne ponudbe na naslov •van Vončina, Kal nad Kanalom 68, 65214 Kal nad Kanalom Prodam MODULARNI BLOK košaki Maribor, 25 odstotkov ceneje Infor fnacije na tel.: 80 476 _19826 Prodam smrekove PLOHE in COLARI CE. Možnost dostave Tel.: 42-751 ____19843 •Prodam levo vratno KRILO hrast jelo vica, 80 cm in 100 m PPR 3 x 1,5. Vera Strel, Poljane 67_ 19856 Prodam 100 kvad. m KOMBI PLOŠČ Dvorska vas 20, Begunje, tel : 73-478 19930 KUPIM Kupim HLODOVINO oreh, češnjo, hru 4ko, jesen, javor, lipo, hrast, jelšo. Tr-san, Hraše 14, Smlednik 19813 Kupim PAJKA za seno tip 3 300 in TROSILEC za gnoj, večji ali manjši, Sl-LOREZNICO na puhalnik ter manjšo SAMONAKLADALKO za seno Tel 061/375-168 _19828 Kupim kovinski ŠČITNIK za APN. Za koč, tel.: 35 346_19831 Kupim 600 kg semenskega KROMPIR JAjerla. Tel: 25-654 19855 Kupim BIKCA 064/621-437 rejo Tel.: 19861 posesti ^9 Jesenicah, na lepi in sončni lokaci prodamo dvostanovanjsko HIŠO z Vrtom, garažo in telefonskim priključ-*grn. Informacije na tel : 80-373 19825 Vikend PARCELO na Gorenjskem (10 ^ iz Kranja) prodam dobremu po ^Udniku Naslov v oglasnem oddelku. ,__19908 Opremljeno stanovanjsko HIŠO - VI KEND v bližini Gorenje vasi v Poljanski d0lini (asfalt, telefon, parcela 900 *vad m), prodam Šifra: GORENJA VAS 19917 OBVESTILA IZGUBLJENO Izgubil se je nemški ovčar, star 8 tednov Poštenega najditelja, da ga vrne proti nagradi. Dolhar, Hafnerjeva 4/b, Kranj_19835 Izgubil se je kratkodlar PSIČEK meša nec, svetlorjav. Nagrada! Reginčeva 13, Kranj 19928 Zabavnoglasbena skupina išče organi sta m basista Tel : 631 784 p*njene stranke obveščam, da zopet [•hko naročijo rolete, žaluzije v vseh P»rvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese) Ugodna cena, dobavni roki Cena zagotovljena od "aročila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK MILJE 13, 64208 ŠEN £UR, tel: 061/50 720__19494 popravilo termoakumulacijskih PEČI *Qdrič, tel.: 40-684__19867 hitro in solidno POPRAVILO vaše 8a pralnega stroja, štedilnika, bojlerja [^drugih gospodinjskih aparatov po Mitt SERVIS Andrej Žepič, tel: 51-727 ali 57-695 19880 ----- opravljamo TV aparate, obnavljamo Jkrane in popravljamo radio aparate jV: 21-267_19901 AMD Cerklje organizira v mesecu ja Ijiarju tečaj cestno - prometnih pred Wsov za traktor in kolo z motorjem r'jave sprejemamo v pisarni Društva ^__19940 jlAZNO PRODAM ^VALNI STROJ ruža step in otroški ^OZIČEK prodam Tel : 73-876 19804 %dam polovico KRAVE in džems ^JLO Jelene, Dražgoše 21 19827 ffOdam ČELADO nolan št. 56. Zakoč, ^35-346_19832 ^OMOS AVTOMATIC A 3 S, nov in ^MUČI elan FAS 975, 180 cm, nove, Ugodno prodam Tel 24-414 19833 ^odim prenosno KOVAČNICO (feld 8midna)> NAKOVALO z orodjem ter »taro mizarsko - kolarsko orodje in *Onjsko SEDLO. Tel .: 48-269 19877 prodam 14-colski GUMI VOZ in šrotar ^ žito Struževo 12, Kranj 19906 stan.oprema I----- Ndam sedežno GARNITURO Cena SP SM. Karmen Snedic, Cirilova 14, ^gnj Orehek, tel : 25-435 19872 frodam manjšo, dobro ohranjeno KUPNJO s štedilnikom (2 -t- 2), staro le-!°in pol. Lah, Alpska c. 15, Lesce, od i^do21_ure_19913 ^odam kiperbuseh, letnik 1983, cena P> dogovoru. Tel.: 67-083, od 8. do 12. ^6. v petek 19939 VOZILA Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1986. Tel.: 39-175 Prodam osebni avto AUDI 80 diesel, letnik 1983 Tel.: 64 311_ 19824 Prodam FIAT 850 sport, brezhiben, ugodno. Janez Bitenc, Breg 8, Križe _19837 Ugodno prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1978, registriran do 12. 7 1989 Ogled popoldan Đuro Ralić, Kropa 125/b__19839 Prodam SAMARO, letnik 1987 Tel.: 064/621-438_19841 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, rdeč, zaščiten. Dvorje 77/a, Cerklje _______19842 Prodam Z 750, neregistriran, cena 120 SM I lijo Peco, Golnik 46_19846 Z 101 in GOLF JGLD prodam Tel.: 73 876_ 19847 Prodam LADO RIVO 1300 cem, letnik 1987, bele barve, odlično ohranjeno, z dodatno opremo Tel : 68 579 19848 Prodam JUGO 45 A, letnik avgust 1986 Cena 15,5 mio. Tel.: 47-390 19849 Dobro ohranjeno Z 101, letnik december 1983, prodam. Kostič, Blejska 13, Tržič_ 19850 Prodam karambolirano ŠKOLJKO za jugo 45. Bojan Krmelj, Poljanska 37, Škofja Loka_19854 Karamboliran GOLF, letnik 1977, pro dam. Tel: 39-273_19858 Prodam zimske GUME s platišči za škodo Tel : 66 885_19859 Prodam Z JUGO 1,1 GX, staro 1 leto. Tel.: 21-070, dopoldne ali 48-775, popoldne 19860 Prodam JUGO 45 A, letnik december 1986 Cena 1,8 mio Tel : 74-209, po 10. uri_19868 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, garaži rana. Ogled: Mehadić, Sejmišče 7, po 16 uri 19869 BMW 318, letnik 1978, prodam ali me-njam za manjši avto. Tel : 064/620-425 _19873 Prodam CITROEN GSX 1,2, letnik 1978, garažiran Repe, Sp. Gorje 61/a _19874 VvV variant, letnik 1973, vozen, potre-• ben popravila, registriran do marca 1989, prodam za 100 SM Tel : 47-170 _19876 GOLF diesel, letnik 1983, 60 000 km, prodam. Franc Zupan, Struževo 49/a, f I.: 28-660_19882 Prodam LADO 1200, letnik 1987 Tel.: 26 648_19884 Prodam OPEL KADETT, letnik 1970, registriran, nevozne. Cena 250 SM Jože Kepic, Dvorje 44 19890 Prodam Z 128, letnik 1986 Andrej Golob, Poljče 4, tel.: 73-506 19895 Ugodno prodam MOTOR BT 50 Tel 39 692__19896 Ugodno prodam OPEL REKORD 2 0 E letnik 1984, 1997 cem, 110 KS, s centralnim zaklepanjem, avtoradiem sa nvo 4 x 30 W, volan servo, zimske GUME s platišči - nove, letne GUME z riđ -lu AL platišči, spoilerji spredaj in zadaj, kljuko za prikolico, verige za sneg. Cena po dogovoru Tel : 064/43 191 ali 42 840_19898 Poceni prodam FIAT 126, letnik maj 1978. Tel : 064/621 289, dopoldne - Šti- mac _ 19899 Prodam Z 128, letnik 1983, v zedlo dobrem stanju. Jandrić, Gradnikova 7, Kranj _19902 Prodam Z 750 po delih Vošče 1, Radovljica_19905 Prodam Z 101, letnik 1980, prevoženih 60000 km, zelo dobro ohranjeno. Viljem Rajhard, C heroja Verdr.ika 41/a, Jesenice__19907 Prodam FIAT 126 P, nov Tel.: 39-058 ___ 19910 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Tel 51 875_ 19911 Prodam dobro ohranjeno Z 750 letnik 1979, za 230 SM Pavlov, Zl. polje 3/e, Kranj____19912 Prodam JUGO 45, letnik 1985 Šturm, St Oselica 66, Sovodenj, tel.: 69-095 ___,__19916 •VOLVO 340 GL nujno in ugodno pro dam ali zamenjam za manjši avto. Tel.: 57 736, zvečer__19918 Prodam Z 750, letnik 1978, registrirano do septembra 1989 ali zamenjam za gradbeni material Marjan Kistan, Gorenja vas Rateče 27, škofja Loka 19919 Ugodno prodam Z 101, letnik 1981. Mi-ladič, Stritarjeva 5, Kranj_19929 Prodam R 4, letnik 1978. neregistriran, potreben manjšega popravila Brlek, Leše2, Tržič, tel.:51-086_19931 MERCEDES 200 D, letnik 1979, zelo ohranjen in 126 PGL, letnik 1986, pro dam. Ogled ves dan. Cankarjeva 12, stan 9, Radovljica_19933 Prodam Z 750. Breg ob Savi 30 19934 FIAT 126, letnik 1987, prodam Tel : 70-201 19935 ZAPOSLITVE V redno delovno razmerje sprejmem GALANTERISTKO (izdelovanje usnjene galanterije) Visok OD. Pogoji dela zelo dobri. Nastop dela možen takoj. Informacije na tel: 45 596 19851 V radovljiškem območju zaposlim STROJNEGA TEHNIKA s 5-letno prakso v konstrukciji Pogoj: samostojnost in dobro obvladanje tehničnega risanja. Informacije na tel.: 79-478, od 7 do 9. ure _19885 Iščem kakršnokoli popoldansko honorarno zaposlitev Lahko tudi na svojem domu. Tel: 28-177__19897 ZIDARSKA SKUPINA dobi delo. Tel.: 42-717_ 19914 Sprejmem serijsko ŠIVANJE na dom Šifra OVERLOG_19923 Zaposlim upokojenca ali dam delo na dom starejšemu upokojencu, ki ima veselje do čevljarske stroke in je spreten. Izdelujem copate iz filca. Prapro tnik, Ljubno 84 (pri cerkvi), tel : 70-570 _19924 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA, keramične in kamnite obloge. Tel.: 74-736 19926 ŽIVALI Prodam 14 dni staro TELIČKO simen talko in KRMILNI KROMPIR Šenčur, Mlakarjeva 37_19758 Prodam rjave JARKICE Stanonik, Log 9, Škofja Loka_19766 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev Dvorje 52, Cerklje 19816 Prodam BIKCA za zakol ali rejo. Bernard, Zg Senica 18/a, Medvode 19818 Prodam 6 tednov starega BIKCA Sp. Besnica 136_ 19819 Prodam polovico mlade KRAVE Vo- glje88__ 19820 Prodam 1 teden stara TELIČKO in BIKCA Podbrezje 55_19829 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni, za rejo ali zakol Zadraga 14, Du- plje_19836 Prodam 2 PRAŠIČA, težka po 90 kg in PUJSKE, težke 35 kg ter manjše. Sp. Brnik 60 _19840 Prodam 1 teden staro TELIČKO Zalo Se5, Podnart, tel.:70-458 19844 Prodam 10 dni staro TELIČKO Jegriše 20, Vodice_19845 Prodam BIKCA, starega 14 dni. Kri staac, Sr. vas 13, Šenčur 19852 Prodam TELICO težko 500 kg Lado Skopec, Log 19, Škofja Loka 19857 Prodam 14 dni starega BIKCA simen- talca Struževo 13, Kranj_19863 Prodam KRAVO s teletom in KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev. Visoko 5, Šenčur_19865 Prodam KRAVO, črno-belo, brejo 7 mesecev ali menjam za jalovo in TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. Val burga 23, Smlednik_19871 Prodam KRAVO pred telitvijo Moše 20, Smlednik_19883 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev. Go- riče 20_ 19888 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si mentalko. Franc Vrhunc, Zasavska c. 41, Kranj - Orehek, tel 27-830 19904 Prodam BIKCA simentalca, starega 1 teden Tel : 46-370_19920 Prodam od 25 do 30 kg težke PRAŠIČ-KE in PRAŠIČA za zakol ter PŠENICO in KORUZO. Sv Duh 41_19921 Prodam PRAŠIČE težke od 30 do 150 kg. Posavec 123, Podnart 19922 Ljubitelju podarim manjšo, zelo prija zno črno-belo PSIČKO. Mandelj, Bri-tof347 19937 Prodam 2 BIKCA za nadaljno rejo Zaplotnik, Letence 1 19938 STANOVANJA Manjšo HIŠO ali večje STANOVANJE najamem Možnost odkupa Šifra: PREDPLAČILO TELEFON 19823 Zamenjam 3 leta staro dvoinpolsobno STANOVANJE na BI Dobravi za enako ali večje na Jesenicah. Ogled vsako popoldne: Fikret Miskič, BI Dobrava 127 19875 PRIREDITVE MLADINSKI PLES bo v Delavskem domu v nedeljo, 1 1. 1989 in v ponede-Ijek, 2. 1. 1989 ob 20. uri._19834 Gostilna PRI CILKI prireja SILVESTROVANJE. Cena rezervacije 100.000 din. V ceni je vračunana hrana in pijača Informacije na tel. 42 735 _19870 DANES, v petek, 30. 12 ob 19. uri V VOGUAH nastopa skupna "F +". Zaplešite še pred Novim letom! 19889 V SPOMIN Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. Mineva že šesto leto, odkar je odšel od nas dragi mož in oče FILIP JELENC Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje in sveče. VSI NJEGOVI Golica, 31. decembra 1988 OSTALO Iščem INŠTRUKTORICO angleščine za osnovno šolo Tel . 39-388 19815 Prodam novo MIZO za sitotisk. Pože-nik 14, Cerklje_19878 Prodam drobni KROMPIR Sr Bitnje 12_19879 Unikatne TAPISERIJE studia "Odprti krog" prodam. Radovan Rakovec, Zg. Bitnje 124_19886 Prodam suha bukova DRVA in krmilno KOLERABO. Tel.: 74-368, Lesce 19887 Prodam globok otroški VOZIČEK (itali-janski - peg). Informacije na tel.: 50 856 19891 Prodam JABOLKA za ozimnico voš-čenke in več drugih vrst, neškropljena, po 800 din za kg. Glinje 3, Cerklje _19893 Prodam MESO polovice krave za v skrinjo. Tel: 42-090 19909 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice ANICE GAŠPERLIN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, Cilk'ni mami in vsem prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej hvala dr. Hri-berniku za zdravljenje, g. župniku za lep pogrebni obred, zvonarjem, grobarju in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti in izrekli sožalje. Hvala sodelavcem Elektro Gorenjske, delavcem TOZD-a Elektro Kranj in sodelavcem Krajevnega nad-zorništva Visoko. Hvala tudi sodelavcem Iskre Kibernetike in Telematike. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: Vsi njeni Bašelj, Visoko, Mlaka, 24. decembra 1988 V SPOMIN __H_HR JANEZU ANDREJU MILANU Tolikšno bogastvo in lepota duha, mladost, sreča in radost — vse je odšlo z vami, naši srčno ljubljeni sinovi. V neizbežni tihoti nam je ostal le lep spomenik plemenitosti, ki ste si ga postavili sami. Večno ga bomo občudovali in spoštovali. Ponosni smo nanj in hvala vam. Zahvaljujemo se tudi prijateljem za vsako drobno solzo in dobro misel nanje. Družini Berce in Stavrov Zgornja in Spodnja Besnica ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete, tašče in sestrične ANE KEŠNAR roj. 1910 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vsem krajanom Velesovega, znancem, prijateljem, sodelavcem Elite in Petrola za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Velesovo, 26. decembra 1988 ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete in svakinje FRANČIŠKE POTOČNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku iz Stare Loke za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: nečakinja F anika Kumer z družino Papirnica, 27. decembra 1988 V SPOMIN Minilo je leto dni, od kar nas je zapustila M' STANA NINIĆ • roj. Dilas Hvala vsem, ki se je spominjate, ji nosite cvetje na grob in ji prižigate svečke. ŽALUJOČI: mož Milorad, sin Đorđe in hči Svetlana ZAHVALA Križ v steno uklesali meni naj bi v spomin, na grob pa cvetja posejali encijan in rdeč volčin! Ob boleči izgubi očeta MARTINA CEKLINA p. d. Tinčkovega ata iz Stare Fužine v Bohinju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje — posebej pa dr. Hribarju za njegovo požrtvovalnost pri zdravljenju. Se posebej se zahvaljujemo GRS — Bohinj, gasilcem iz Bohinja za sodelovanje pri pogrebu in ker ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku, pevcem za zapete žalostinke in govornikom. ŽALUJOČI: Vsi njegovi mali oglasi tel. 27960 SREČNO '89 Temeljna banka Gorenjske Kranj /O ljubljanska banka __f TUDI VAŠE MNENJE 0 NAS POTRJUJE, DA SI ZAUPAMO. NAJ BO TO SKUPNA ŽELJA ZA SREČNO IN USPEŠNO 1989. LETO! S TEM SE POSTAVLJAMO! QA A OL Ekspoziture ocenjujete pozitivno OVjV /0 (izgled, osebje,...). 73,2 % Poznate naš slog Ugotavljate, da delamo hitro, smo prijazni in uslužni, ter polni koristnih informacij. jan. 1,5% Imate z našo banko slabe izkušnje. TO VAM POVEMO NA UHO! 45,9 % Motijo vas vrste pred bančnimi okenci. 36 9 % ^e veste' C'a ^e "k31"^1"1' Donton<< akcija izključno naše banke. AQ O 0/n ^e Poznate slogana »Gorenje in _i9jV /0 banka — formula prihranka«. A Q/ Ne znate uporabljati pismo ■ »V zaupanja. IN KAJ SI ŽELITE? 32,6 % Informacije po telefonu. 28 4 % Osekne P°9ovore 0 bančnih 22.7 % 12.8 % zadevah. Bankomate. Prejemati čekovne blankete po pošti.