st. 114 hm Kuti onntt m n inu &1. Posamezna Številka 20 cent Letnik XLVII! bH* tzvjeail poaiti)9k.frwk d*n »Juti, L 90. L aađstrofic. DapM Mf. m m «preJe»^o, nfcoptal A»t*a Gerfcee. — Lntalkv. i: ulica sv. .]ajo artdaflKv IcdaJ* . a* Tisk tb ^ '.t.. M : leta L ~:.;cJ»M»L< vaMM ta upate «- 1KJT- EDINOST Posamezne Številke v Trvtu In okolici po 30 cent — Oglati se raCnnaJa v BrokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih savotar mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglasi naročnina In reklamacije se poifljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s* FranSUka Asilkega Štev. 90, L nadstropje. — Telefon uredniitva In oprave 11-57. SVARILEN ZGLED oživiti je Neki sotrudmk Istarske Riječi tja spomin na neko svoje -doživetje tudi danes sodobne pomembnosti Bilo je taloof po zlomu Avstrije, ko se je naha-jal na* Dunaju in se je pripravljal za pofvra tek v domovino. V njegovo veliko presenečen;© mu je prišel na ulici nasproti neki le predobro znani bivši cesarski višji uradnik neslavnega spomina, ki je še malo poprej v nekem kraju Istre vedril in ob-iač3: zatiral nase ljudstvo in preganjal tudi njega — sotrudnika. Kaka izprememba. kak čudež! Da ste ga videli, kako majhen je "bil' Nekdaj mogočni gospod je prelju-beznivo nudil reko njemu, ki ga je še malo peprej neusmiljeno pestil. ur_aju, od cesarja pa do zadnjega sluge v ministrstvu so si vtepli v glavo, da ste vi tam doli narod nekake tretje ali četrte vrste ali kategorije, polljudje, na pol divjaki. s katerimi se more delati, kar se hoće, kakor se postopa v Afriki, cb Kongu, ali v Kamerunu. In tako je prišlo polagoima, da smo vas tudi mi avstrijski uradniki smatrali za poidivjake, a vaše dežele za - kolonije. Razumljivo je, da vas je mCT ; »asirupiiš in vas cdfciti od države m od cesarja! In nikako čudo ni, da se je zgodilo, kar se je zgodilo!» Med vožnjo z Dunaja proti jugu je naš Isiran dol^o razmišljal o- teh besedah ornega bivšega visokega uradnika. In čim dalje je razmišljal, tem jasneje mu je postajalo, da je Avstrija res smatrala svoje južne Slovene za pel-divjake in te naše dežele za — kolonije- Res je sicer — pravi —da smo imeli pod Avstrijo par srednjih, šol, ali za gimnazijo v Pazinu n. pr. smo se morali boriti celo oetrtstoletje. Imeli smo tudi precejšnje število drugih šol, toda trebalo je velike in mučne borbe, predno smo dobili te šole. Na sodLrji, pri okrajnem oblast vu smo sicer smeli govoriti in pisati v s vej: m materinem jeziku, ali koliko truda je trebalo, da nam je kruta^ in slepa Avstrija priznala to našo najelementarne;šo pravico! Kako pa nas je sicer zanemarjala! Kako nas je izkoriščala! Kaj vse je počenjala z našimi ljudmi, dokler ni izbruhnila svetovna vojna in se je Avstrija zrušila pod težo lastnih grehov, pod zločinom, ki je obstajal v tem, da je postopala' z našimi ljudmi kot s poLdivjaki in smatrala naše dežele za — kolonije! Lahko bi rekli o onem avstrijskem uradniku, kakršnega' se je kazal v razgovoru z Istrandn po zlomu, da je podoben tistemu občinskemu svetovalcu, ki je vsekdar strašno moder — po seji in ki še le potem ve natančno!, kako bi bili morali ukreniti in kaj ne bi biti smeli storiti, d očim je v seji vsemu pritrjeval in odobraval tudi grehe in zmote. Tudi je še le vprašanje, ali je bil res skesan grešnik, ki se zaveda, da je delal krivico, ali pa ga je le, peklo, ker. se posledice grehov tudi njemu naložile težko pokoro? Vsekako pa je ta izpoved avstrijskega grešnika, oziroma podajača grešnikov ye-lereseni opomin vsem, ki še hočejo grešiti, kakor je grešila pokojna Avstrija in ki hočejo biti dediči njenih grehov, zmot in zamud. Pomagačem avstrijskega sistema je naložena huda pokora, velike grešnike pa je zadela poguba: šla soi preko njih kolesa večne pravice, te neizprosne mašoe-valke nad vsemi krivičniki, nasilniki in zločinci. Izpoved onega avstrijskega uradnika, da je bil sistem* ki je smatral naše ljudi za kake afriške črnce in naše dežele za nekako kolonije, v pogubo države, je v nujno in preresno svarilo tudi za naše sedanje upravitelje- Posebno še, ko je bil Italijan Italijan s pobiim srcem in vso dušo, in celo pristaš fašistovskega. tabora, isitrski poslanec Al bane se, ki je na važnem sestanku, kjer so razpravljali o sedanji iipravi, izrekel zlokobno besedo — kolonija! Seveda so zborovaTci grajali upravo le z ozirom «a gospodarske koristi in potrebe v deželi. Ker pa ljudstvo — isto tako kot posamezen človek — ne živi samo od telesnega kruha, marveč potrebuje tudi duševne hrane, zares človeka vredno življenje ter sme zato od javne uprave zahtevati zaščito in povspeševanje njegovih etičnih koristi in potreb; ker se je Avstrija pogubila, ker se ni zavedala te velike dolžnosti ter je dajala našemu ljudstvu v teh krajih kamen mesto kruha, zadevlje graja na sestanku v Puli delovanje uprave tiidi na p od ju/ kulturnem in zlasti šolskem: kliče ona izpoved bivšega avstrijskega radnika: ne posnemajte tega najhujšega greha prejšnje vladavine! Ne domišljajte si, da so H naši kraji nekaka kolonija ter da je ljudstvo v njih nekaka mrtva masa, ki ji morete poljubno oblikovati duševno življenje, krateč ji vse kulturne in etične potrebe in pravice. Ifaiiia Finančni ekspoze ministra De Stelanija. v Milanu. - Primanjkljaj za leto 1923 1924 skrčen na 1 miljardo in 187 mUjonov- MILAN. 14. Včeraj ob 11. je finančni minister De Štefani je imel svoj govor o finančn, položaju Italije. Gledališče «Sala» je bilo prenapolnjeno občinstva. Pri govorniški mizi so sedeli razen govornika Mus-eolini, on, Acerbo, predsednik senata Tit-tor?i, podpredsednik fcbornice Pietravalle, žuipan Milana s«n. Mangiagalli, več drugih senatorjev in pcslancev in zastopniki obla-stev. Po kratkem! pozdravu župana, je povzel besedo De Štefani, ki je najprej omenil podvzete ukrepe za ozdravitev neugodnega finančnega položaja. V tem oziru je prisk> v prvi vrsti v poštev pregledovanje list davkoplačevalcev, katerih število se je pod novo vlado pomnožilo za vse one, ki so zamogii ostati skriti očesom davčne policije pod! prejšnjo vlado. Naravnost živ-ijenske važnosti za finance je pa bila revizija proračuna* ki jo je nova vlada izvedla kot prvo delo po svojem nastopu- Izdatki državno brambo in mornarico so bili za tako skrčeni za 338 miljonov. Vojska je danes ispolnjena s fašisiovsko milico, ki bo onemogočila, da bi si dru^e stranke ustvarjale oborožene čete m ki je iz faši-stovrkih oddelkov stvorila oborožene vrste pod neposrednim; \ cd st vem vlade in ki je določena, da nudi fašistovski vladi v nje trudapclnem obnovitvenem delu trdno garancija urejenih proGtovoljnih elementov, pripravljenih slediti vsakemu pozivu. Preko revizije izdatkov za javna dela je finančna uprava vzela v pretres vprašanje deficita na zelenicah, ki je že dosegel vznemirljivo višino. Ta deficit, ki ga povzroča preštevilno železniško osobje in prenizke tarife, sa bo v prihodnjem finančnem letu skrčil za 280 miljonov. Po načrtu izrednega komisarja za železnice Torreja, je za finančno leto 1925—26 predvideno popolno ravnovesje v železniškem proračunu. Ravno tako je odprava kr. straž zelo blagodejno vplivala na finance ter prihranila stržavi za 285 miljonov izdatkov; 221 miljonov prihrankov bo prinesla konsolidacija proračuna javnih del, 152 miljonov za ak.čitev proračuna za vojsko. 101 miljon za tozadevno podvzete ukrepe v upravi pošte in brzojava itd. Višek dobravanj pa je dosegel govornik, ko je izjavil, da iznaša celokupen deficit proračuna za finančno leto 1923—24 le 1.187 miljonov, t. za 2813 miljonov manj, kaker je bilo predvideno v novembru l- 1. Opoldne je govornik končal svoj govor. Ko je zapuščal gledišče, je bil na trgu burno od tisočglave množice« Mussoiinijer povratek t Ram. RIM, 14. Davi ob 9.15 se je povrnil iz Mifeana ministrski predsednik, ki se je podal iz postaje naravnost v palačo Chigi. De Štefanije? govor v Milanu pomeni obljubo vlade napram državi £a varčevanje RIM, 14. Mussolini je poslal vsem ministrom, komisarju za mornarico in izrednemu komisarju za državne železnice sledečo okrožnico: «Z govorom finančnega „ministra je fašistovska vlada svečano obljubila italijanskemu ljudstvu, da ne bo prekoračila svot proračuna, ako je ne bodo v to prisilile nepredvidene okolščine. Gotov sem, da se bodo mofi sotrudniki potrudili za izpolnitev te svete obljube. Spored romanja pa Krasu. . Obredi na griču Redipulje, VIDEM, 14. Urad za negovanje in slavljenje padi lih v vojni poroča: Za slavnostno posvečenje pokopališča sv. Elije v Šenpetru ob Soči pride vojvoda A-otski 24. t m. v Tržič, odkoder se bo odpeljal v avtomobilu na pokopališče nepremagljivih. Ob 10.15 se bo na trgu stvori! sprevodi oblastev, ki bo sledil vojvodi na vrh griča, kjer bo roons. Bartolom asi, bivši vojni škof, odpravil sv- mašo. Po enominutni splošni tišini bo začel govoriti vojvoda Ao-tski. Pred pokopališčem bodo nato defilirate zastave vojske in raznih tuhuKŽenj, imejitelji zlatih kolajn, matere in vdove padlih, pohabljenci in vojni invalidi, preostali iz bitk na Krasu in patrotična društva. Razen teh udruženj ne bo smel radi premajhnega prostora nihče priti na vrh griča Občinstvo bo smelo prisostvovati obredom na vznožju griča. 24. maja bodo vojna pokopališča ob Soči vso noč stražena od vojnih pohabljencev, medtem ko bodo gorela na petih kraških vrhovih, kjer so se bile najhujše bitke, kresovi. Tem oddolžitvam onim, ki so dali vse za domovino, bodo prisostvovali tudi Mussolini, Diaz, Thaon, Finzi, n Rocco. Pred odhodom aagfe&etfa Ma. VICENZA, 14. Včeraj sta s* angleški kralj in kraljica ogledala pokopališče angleških vojakov, padlih na italijanski fronti. Na pokopališču v Vicenzi je pražj imel govor. Ob 17. je nato kraljevska dvojica odpotovala v Calais, kamor bo dospela nocoj ob 17. Muasolici na otvoritvi kongiesa mednarodnega udruženja za žmAp volilno pravico. RIM, 14. Danes se je tu otvoril kongres mednarodnega udruženja za žensko voOhio prarvioo. V imenu fašistovske vlade je pozdravil zborovanje MuMotim ter obljubil* |da bo v kratkem iziel odlok sa pripustitev gotovih kategorij žen k upravnim volitvam. Jugostavila Radićevi odposlanci t Belgradn. BELGRAD, 13. Včeraj sta priapela iz Zagreba v Belgrad delegata Radičeve stranke, dr. Krnjevič in Dragutin Kovače-vic. Ob 10. dopadne sta postila začasnega predsednika narodne skupščine, dr. Pe-leša. Pa posetu je dal dr. Krnjevič celo vrsto intervjuvov. Dr. Krnjevič označuje svoj prihod kot popolnoma informativnega značaja. Glede odnošajev Radićevega bloka napram sedanji vladi, je izjavil dr- Krnjevič sledeče: «Sami lahko vidite, kako! mora biti razpoloženje. Sedanja vlada je pred!-stavnica samo srbskega naroda V njej ni Hrvatov in baš sedaj imajo Srbi priliko, da najbodje dokažejo v koliko so državotvorni element. Mi želimo, da oni v delu pokažejo, da smo vsi pred zakonom enaki, kakor določa vidovdanska ustava. Mi ne potrebujemo niti oblasti niti revizije ustave, zahtevamo pa, da velja zakon za vse.» Na vprašanje, kaj je s «protokolom*, ki ga- je podpisala radikalna stranka, je dr. Krnjevič odgovoril: «Kar je v protokolu, to mi že izvajamo. V ostalem se protokol ne izvršuje samo s tem, da se napiše in podpiše, ampak je treba tudi dobre voije.» «Ali pridete v skupščino?* — Dr. Krnjevič: «Tega ne morem niti zanikati, niti potrditi. Naše postopanje bo odvisno od razvoja prilik.» — «Ali se boste udeležili volitve predsednika skupščine?« Dr. Krnjevič: «Ni izključeno, da pridemo!« Dr. Krnjevičevo izjavo, da se Radičevci morda udeleže volitve predsednika skupščine, tolmačijo bel grajski politični krogi tako, da1 sta prišla dr- Krnjevič in Kova-čevič v Belgrad zato* da idealizirata protokol in da dobita definitivne garancije za obnofvitev banske časti na Hrvatskem. Ako radikali ne dajo povoljnih zagotovil, petem bo smatral Radič to postopanje kot izigravanje njegove stranke, izročil s svojimi tovariši verifikacijskemu odboru svoja pol-nomečja v potrdilo, prišel nato v parlament in razbil vlado. Dr. Krnjevič je izjavil, da bo tekom dneva pesetil še nekatere radikalne politike, nakar se vrne zvečer v Zagreb. Po sestanku z delegatoma Radičeve stranke, je predsednik dr. Peleš izjavil: cRadičeva delegata sta prišla v Belgrad glede imunitetnega vprašanja. Naglašala sta, da so se dogodili slučaji, da- se ni upoštevala njihova imuniteta, katere jim nekateri organi nočejo priznati Pojasnil sem jima čl. 88. ustave, 2. odstavek, ki pravi: «Imunitetna prervica nastopi z izvolitvijo«. Poinomočja, izdana od volilnih odborov, veljajo kot legitimacija za imunitetno pravico. Delegata sta se zadovoljila s tem odgovorom, nakar sta mi izročila pismeno prošnjo, v kateri zahtevata na podlagi § 113 poslovnka za vse izvoljene poslance HRSS brezplačno vožnjo I. razr. po vseh železnicah in parobrodih za časa trajanja mandata- Jaz sem odgovoril, da izročim prošnjo na pristojno mesto. O politiki se nismo razgovarjati. Medtem je prišel k meni notranji minister dr. Vujičič, ki je čul zadnii del razgovora in Radićevima delegatoma dejal: «Znana Vam je pot, ki je mora kreniti poslanec, dia more sodelovati v skupščini Predložiti mora polnomočje, nakar se v slučaju potrditve verifikacij-skega odbora izvrši prisega, kakor določa ustava in šeJe potem je mogoče sodelovanje pri delu v skupščini.« Včeraj popoldne sta bila Radičeva emi-sarja pri ministru notranjih del Vujičiču, pri ministru ver Ljubi Jovsjioviču, ter končno pri predsedniku vlade Pašiču, pri katerem sta se mudila pol ure. Radićeva delegata sta se ob 19.40 odpeljala v Zagreb. Dr. Krnjevič in Kovačević bosta danes poročala v Zagrebu vodstvu federalističnega bloka o svojih razgovorih v Belgradu. K tej konferenci je poccvan tudi dr. Korošec. Nove izjave Stjepana Radića o političnem položaju. - Smisel sporazuma z radikali. -Avtonomije idr. ZAGREB, 13. Stjepan Radič je imel razgovor z zagrebškim dopisnikom «Prager Presse», katerem« je dal nove zanimive in važne izjave. Na vprašanje, ali so se vršile te dni nove konference s Korošcem, je Radič odgovoril, da se niso, kajti med skupinami re-vizionističnega bloka dia je glede taktike ie vse podrobno dogovorjeno. G. Radič misli, da bodo radikalci morali izvršiti zagrebški sporazum, ker bi se edino na ta način ustalil njihov položaj. Radi tega da je bolj v interesu radikalov nego Radića samega, da se sporazum izvede. Nasprotno zanj da bi bilo v političnem oziru še bolje, ako bi ga radikati ne hoteli izvršiti Tcda v tem slučaju in ako bi hoteli ustavo nasilno izvajati, bi sigurno prišlo posredovanje od zunaj. Kar se tiče vsebine sporazuma, ye rekel, da vsebuje dogovore o izpremembi sistema v smeri k človečnosti in dogovore o izpre-mebi uprave na Hrvatskem. K tem točkam je dodal on osem toček glede uprave na Hrvatskem, dr. Konošec osem točk glede Slovenije in dr, Spaho osem točk glede Bosne. Ob čaau pogajanj so zahtevali ra-dikalski odposlanci, naj bi kako državnopravno izjuroL Radič pa jim je odgovoril, da tega ne more atorttf vsled tega* ker se je bil že prej sporazumel z dr. Korošcem in dr. Spanom, tako da ne more več govoriti samo v svojem imenu. Radikali so nekaj časa razgovarjati, a so potem pristali. Nadalje je g. Radić izjavil, da mu je Pribi-čevič simpatičnejši nego Davidovič, ker da prvi ima svojo ideologijo, medtem ko nima drugi nobene. Glede Korošca in Spaha je rekel, da sta bila tudi onadva sklenila, da ne pojdeta v Belgrad, toda pozneje sta se na njegovo prigovarjanje vdala in šla v skupščino. Radič je hotel, da morata iti v Belgrad, ker je vedel, da bi na inozemstvo napravilo zelo slab vtis, ako bi v skupščini ne bili zastopani Bosna in Slovenija Iz tega da mora sklepati, da on ni tak zaslepljen strankar. kot ga navadno predstavljajo. Na nekem volilnem shodu je ob koncu svojega govora vzkliknil: «Živel a Srbija, živio Davidovič, živio Pašič!» Radič misli, da je za sedaj samoraaikal-ska vlada najboljša. Pozneje pa bi bilo treba, da pošljeta svoje ljudi v vlado tudi Korošec in Spaho, toda ne poslance, temveč strokovnjake, s čimer bi dokazali, da jim ni do ministrskih stolcev. Polagoma pa bi moral priti v vlado tudi on, oziroma njegovi zaupniki. Stranke, ki so združene v njegovem bloku, tvorijo enoto samo z o-zirom na taktiko; drugače so popolnoma ločene politične organizacije, kajti zahteve Hrvatov so največje, Slovencev srednje in Bosancev najmanjše- Slovenci so danes poseben narod, ki se hočejo sami upravljati, Bosanci pa so Hrvati, česar aradikalci niso hoteli priznati, toda videli so, da je med 18 bosanskimi poslanci 16 izrazitih Hrvatov. Radič je v tem razgovoru napovedal, da pošlje v kratkem zopet svoje odposlance v Belgrad. Šel bi tudi sam, toda ta njegov korak bi radikali lahko vzeli za kapiiula-cijo in bi povečali svoje zahteve'. Mogcče je, da mislijo .radikali izvesti sporazum še le pa novih volitvah, kajti prej bi najbrže hoteli popolnoma zlomiti demokrate, tako da bi postali za Srbe to, kar je njegova stranka za Hrvate. Njegova stranka da je dosegla vrhunec svoje moči, le v Srbiji, Macedoniji in Vojvodini bi znala še kaj pridobiti in pri prihcdnjh volitvah bo v teh krajih tudi postavila svoje kandidate. Kar se tiče preuredbe države, zahtevajo Hrvati, da morajo dobiti drugačen položaj v državi. Glede zakonodaje bi bili popustljivi, ker polagajo glavno važnost na to, da je v njihovih r.ckah izvršilna oblast. Na vsak način bi zahtevali sabor v Zagrebu. Posebno upravo zahteva zato, ker je za te kraje, ki so se drugače razvijali nego Srbija, potrebna. Iz tega pa sledi — je naglasi! Radič — da je država izven vsake razprave in da on noče biti nikaka iredenta v stvoji lastni državi. Država bi ostala monarhija, samo bi se v Zagrebu imenovala država drugače, n. pr. banska vlada- Ob zaključku je Radič rekel, da so velesile, ki so zrušile Avstrijo, hotele ustva- riti z Jugoslavijo element miru. Vsled tega je potrebno, da se sporazumemo, ker bi v nasprotnem slučaju velesile same izvršile nekako amputacijo. V tem slučaju pa bi se morala srbska armada umekniti ".a Du-navo. Kralj obišče predsednika francoske repubiike- BELGRAD, 13. «Pravda» priobčuje na podlagi informacij z dvora, da se pripravlja svečan sprejem kralju, ko obišče oficielno predsednika francoske republike Mille-, je vzbudil angleški odgovor na nemško noto zadoščenze v francoskih vladnih krogih, medtem ko je italijanski odgovor vplival naravnost razveseljivo na pariško javno mnenje. Prevladuje sicer mnenje, da ni Anglija zadovoljila Francije s svojimi predlogi, pač pa da je vzela iluzije rlem-čiji. ki bo morala vzeti kot minimum ponudbo Bonar Lawa. Nasprotno vsem pričakovanjem in ugibanjem pa se italijanski odgovor skoro popolnoma krije s francoski , priznavajoč zaloge kot izvrstno sredstvo za pravično rešitev odškodninskega vprašanja. Mat šal Foch odpotoval v Prago. KRAKOVO, 14. Včeraj je maršal Foch odpotoval v Prago. Krasin pc;de v London. LONDON, 14. Uradno se poreča, da pojde Krasin v Lcndcn, da olajša sklenitev dogovora, če bos ruski odgovor spravljiv, ali pa da likvidira posle ruske trgovske delegacije.___ Volitve v španski senat. MADRID, 14. Včeraj so se izvršile po vsej Španiji volitve v senat.Incidentov ni bilo. Vladna stranka je dobila 105 mandatov, opo- zicija pa 65. DNEVNE VESTI Smrt soproge gospoda Masaryka. Dne 13. t. m. je umrla v Pragi soproga predsednika če-hoslovaške republike Charle Carrigue Masa-rvkova. Pokojnica je bila rodom iz Bostona, rojena dne 30. novembra 1850. Z Masarykom se je zaročila leta 1877. in se je potem potoci-la z njim v New-Yorku. Novoporooenca sta se naselila na Dunaju, kjer sta živela skromno življenje. Tu so se jima rodili otroci bleonora, ki je pozneje umrla, Alica in Herbert. Od leta 1S82 dahe je živela ro-dbina v Pragr, kjer sta 5e jima redila še Jan in Olga. Go^pa Carrigue Masarvkova, zvesta tovarišica svojega soproga in njegova marljiva sotrudnica, je izvrševala velik vpUv na profesorja Masaryka, tako da le sčasoma postala duša skoro vsega njegovega delovanja. Ker si je tiho priučila češki jezik, je začela prevajati na ta jeziki angleška dela, posebno o ženstvu. Na drugi strani pa je^spisala v angleščini mnogo člankov in stujn7 o Smetani, temuna;bolj narodn. češkemu komponistu. Ko je izbruhnila vama, je proiesor Masarvk pobegnil v inczemsllvo. Pak o; na go-spa je hudo trpela vsled te ločitve, radi pre-oanjania njene hčere dr. AUce in, smrti sina Berberta, ki ie bil postal ismetnik-kipar. Zdravije ji je bilo zrušeno. Vendar pa je videla vsaj sadove ogromnega dela svo'ega soproga. Žal pa, da se ji zdravje m zdravje ni vec povrnilo. Vsa prestolnica, zlata Praga, in ves narod — razumevajoč veliko bol predseamka Masarvka — sta razobesila žalne zastave na javnih in zasebnih hišah. Tej boli predsednika Masaryka in vsega češkega naroda se go*ovo pridružuje z vso dušo ves civiliziram svet. posebej Še vsa velika slovanska rodbina. 5>a| >e Masarvk last vsega človeštva — posebej se slovanskega sveta — kot učenjak, filozof, državnik, propovednik velike ideje demokra-t-tizroa in zaščitnik vseh šibkih, zapostavljenih i in zatiranih — sSojev in narodov, jasna zvezda pesnice in pravice vsem« človeštvu in neizprosen sodnik vsem krivičrikom. Meddržavno in mednarodno je sočustvovanje s predsednikom Masarvkcm ob smrti zveste rmi fcovari-štce in soboriteljice za najvišje ideale clove- Čanstva. . . Prodajalci ponarejenih živiL Mestni municipij javlja, da so bile prijavljene kazenski sodni ji cledeČe osebe radi prestopka prodajanja ponarejenih živil: Vodeno mleko so prodajah 1) mlekarne: Pctruaai Ofelia Gretla Serbatoio 126, Zach Evgemi Via Cavana 15, Letnar Ivana Via Scalinata I, Romagnoli Adele Via Capnn 12, Princich Marija Via Giuliani 8, Covacich Alojzija Via Giulia 73, Sustersich Aleksander Via Giuliani 27, Fabris Ersilia Via dell'Istria 8, Bordon Karla Via Cancellieri 109, Colavini Julij Piazza Piccola. 2) Mlekarice: Babich Ana STMarija Magdalena Zg. št 15 Strukcl Ana Rocol Molin a Vento št. 112, Cossutta Josipi na Sv, Križ 51« Milič Emilija Zgonik št 4, Stok Viktorija Dutovlje št. 91, Miklavec Antonija Dutovlje šL 115, Rauber Matilda Tomaj št. 41, Umer Marija Marezige št. 25. 3) Kavarne: Ferfoglia Karla Kavarna Verdi, Cesareo Ce-sare Kavarna Specchi, Rossi Antonio Kavarna Adriatico, Cozzi e Travain Kavarna Portici di Chiozza. Maslo pomešano z rastlinsko mastjo so prodajali za naravno maslo: Sartori Ciro slaninar Via Malcanton st. 11, Trebitz Ernest trgovec, Via S. Giacomo in monte št- 7., Oraschen Gerna mle-karna, Via Coroneo št. 37, Homa Er-silija prodaja jestvin, Via R. Manna št. 3, Fur-larič Marija kmetica iz Kopra, Pribarz Olga Marija kmetica, S. M. Magd. Zg. 588. Sezamovo olje so prodajali za olivno cije: Trebitz Ernest, trgovec, Via S. Giaccmo in monte 7, Moretti Peter, prodaja jestvin, Via P. Diacooo št.7, Kcsima Ivana, kmetica, Škofije št. 3; nadalje Camerino Rafael, prodaja jeslvin, Via Felice Venezian št. 6, ki je prodajal pokvarjen sir; Misle i Karlo mesnica, Via Monlor-sino št. 7 radi prodaje pokvarjenega kokošjega mesa. Ne-3el£ski izlet Planinskega društva, je bil lep in zanimiv ter bo octa! številnim udeležencem (35 oseb) gotovo v prijetnem spominu-Zjutraj je sicer pihal močan veter, ki pa je kmalu ponehal. Pot iz Opčin se vije med zelenjem in cvetjem, v katerega jc odeta vsa narava, ter ni vtrudljiva. Ni potrebno p ov d ar jati, da je bila tudi naša družba praznične razpoložena. Vesele pesmi in zdrav humor je prevladoval ves dan. Na vrhu Volnika smo imeli res krasen razgled. Pod nami kraška planota, tam dalje sivi Nanos, strmi Ćaven in še dalje ponosni Triglav, odet v meglo. Človek bi najraje ostal kar ves dan na vrhu. Vračali smo se zvečer v mesto s trdnim namenom, da se ob prvi priliki spet snidemo ter ,ooletimo v naravo. * Planinsko društvo opozarja vsa bratska društva in slavno občinstvo, da priredi dne 3. junija slavnostno otvoritev Slivske jame, katero štejemo med ene najkrasnejših. Podrobem spored bo pravočasno objavljen. Nov brzojavni urad. Poštno ravnateljstvo javlja, da bo počenS s 16. 't. m. zopet otvorjen brzojavni urad v Pačnu (Pedena). Rekordno plesanje v Trstu. V soboto zvečer ob 8 uri je začelo v dvorani Mcdugno v; ul. Chiozza plesati 5 mladeničev in ena deklica rekordno plesanje. Tekom nedelje je odstopila deklica, gč. Jasbitz, po 21 urnem plesanju, ter dva mladeniča. Ostali trije pa so preplesali vsO nedeljo in ponedeljek ter niso kazali, ko aaio si jih včeraj ob 18 uri ogledali, nikakega namena, da bi nehali. Posebno en plesalec je kazal neverjetno svežost. Kljubu razmeroma visoki vstopnini 3 lir, je dvorana vedno polna gledalcev in gledalk, mladih in starih, a na ulici je velika gruča ljudi, lei poslušajo zvoke plesovt jtitcri sc gor? plefefo in proučujejo uradni vest-lib o plesu, katerega presni odbor vsako toliko nabita na glavni vhod. Znamenje časa. — Konjske (firke na Montebetiu. Lepo pomladansko vreme in vedno naraščajoče zanimanje pa ta šport sta privabila obilo zdravega občinstva na prostrano dirkališče na Montebellu. Zanimivi potek posameznih tekem je zadovoljil v politi meri gledalce. Totalizaior dokazuje, |}a imajo veščaki že trdno in dobro sodbo o posameznih konjih. Prihodnje dirke bodo v »redo 16. t. m. popoldne. Športno društvo «Adria». Danes ob 20 redna pdborova seja. — Vpisovalo se bo obenem za KO ,ktn. vzpodbujevalno dirko. — Preds. Iz tržaškega živllenia Strašna avtomobilska nesreča v Barkov-Ijah. - Avtomobil trčil ob tramvajski voz. Tri čicveske žrtve. Pred sinoćnjim se je v Barkovljah pripetila nenadema strašna pesreča, pri kateri je troje ljudi izgubilo pivljenje- Okoli 23. ure je namreč odrinil od obokov Chiozza javni avtomobil, na katerem je sedalo poleg šoferja Antona Albaness. pe četvero oseb in sicer: Rudclf D'Aronco1, urednik tukajšnjega lista «11 Piccolo«; dr. Ivan Bortolotti, star 30 let, pomožni sodnik pri tukajšnjem sodišču, stanujoč v ulic! Vittoria Colcnna št. 6; njegova zaročenka Pavla Morelli, stara 23 let, stanujoča v ul. (Gatteri št. 31 in Herman Mecchia, tudi uslužben pri listu «11 Piccolo*. Avtomobil je cddrdral z veliko naglico proti Barkov-Jjaro. Na rairamarski ulici je dohitel drug avtomobil, v katerem sta sedela dva mladeniča in dve gospodični; tudi ta avtomobil je vozil s precejšnjo n iglico proti Barkov-Ijam. Šofer Albanese je hotel prehiteti pred njim bežeči avtomobil in v to svrho je pognal motor. To namero je najbrže epa-zil šofer prvega avtomobila in je začel hitreje goniti svoj avtomobil, ker je očividno hotel preprečiti, oa hi ga njegov nasprotnik p.f»h;tel. Tako &e je med šoferjema začelo neke vrste prikrito tekmovanje, ki se j* končalo na tragičen način. Avtomobila sta privozila že v Barkcvlje, ko se je v bližin! tamošnjega pokopališča nenadoma odigrala strašna nesreča- Na tem mestu se je šoferju Albanese posrečilo dohiteti nasprotni avtomobil; vozil j-? že vštric tega in pomnoživši brzino motorja, je hotel končno zavzeti prvo mesto. V tem hipu je nepričakovano privezi! z nasprotne strani tramvajski voz št. 140, katerega je \cdil zavirač Gabrijel Gigante,' star 39 let, stanujoč v ulici Ginnastica. Šofer Albanese, ki je v tem hipu vozil s svojim avtomobilom po tramvajski progi, ni utegnil kreniti pravočasno v stran in njegov avtomobil je z vso silo trčil v tramvajski voz. Strašni sunek je vrgel vse osebe, ki so sedele v avtomobilu, na cesto. Rudolf D'Aronco je pri tem priletel v obcestno ^revo in obležal brez zjiaka življenja. Poleg [je mladeničevo slanje brezupna, ker j« ta Imel'ulici zopet droga n»frača. Neznanec, kr jo fcf Številne težke poškodbe na raznih detih tek- pravetarao pnt«#itl, je 6 fcfal—oi podrl na fk? sa; poleg tega je imel tudi ćrepinjo prebito Zdravnik mu je napravil neko injekcijo, da tri mladenič prišel k zavesti, toda zaman; mlado življenje je polagoma ugašalo in po strašnem boju s smrtjo je Maugiiii poslednjikrat izdihnil. Tatovi v stanovanju. Pred sinoćnjim, ko se je zasebnica Jo lan da Barbilli' vrnila po parkirni odsotnosti v svoje stanovanje, nahajajoče se v ulici del Sapone št. 5. je z žalostnim srcem ugotovila, da so v tem času neznani tatovi obiskali njego stanovanje ter ukradii nekatere predmete v vrednosti približno 500 lir. Barbillijeva je tatvino naraanila na policijskem kemisariatu v ulici Brunner, Padec pijanca. Včeraj popoldne se jc zatekel v zavod <> Zelenega križa« 35-letni težak Peter Muran, stanujoč v ulici Carpison; dal si je obvezati par centimetrov dolgo rano na zgornji ustnici, ki jo je dobil pri padcu; mož je bil namreč pijan. Roparski napad. Preteklo soboto po noči se je vračal dosnov 36-letni zidar Fran Stanga-ferro, stanujoč v Kolonji — Monte Fiascone. Ko je bil že precej blizu doma, so ga ustavili trije neznanci ter so- ga preisjkali in. mu vzeli iz žepa listnico. Stangaferro je začel protestirati, toda neznanci so se ga še pretepli ter nato zbežali. Stangaferro je ves pobit obležal na cesti, kjer so ga našli pozneje nekateri mimoidoči ljudje. Ti so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je obvezal napadencu par velikih bunk na glavi ter ga dal nato spremiti domov. Dogodek je bii naznanjen orožnikom, ki sedaj zasledujejo tolovaje. Književnost In mnetnost Koncert pevskega zbora učiteljskih društev. Kakor smo že poročali, priredi «Učiteljska Zveza» prihodnjo nedeljo matine pri Sv. Jakobu ob 10 uri in koncert na Kontovelju ob 4 uri popoldne. Spored je sledeči: A. Lajovic: A. Forster: Bolest Kovač. Z glasnim šumom s Kora, mešan zbor. Anton Lajovic: Gozdna samota. Žensk« zbor s spremljevanjem klavirja. Anton Lajovic: Žabe") ženski zbor. Jacico Ravnik: Ljudska pesem, mešan zbor. Emil Adamič: Mlad junak po vasi jezdi, mešan zbor. Johannes Brahms: Scherzo (iz Tria v H duru). Anton Lajovic: Spomladni spev. Ples kralja Matjaža. Kiša. Medved z medom, mešani zbori. Emil Adamič: Kje si dragi, da t« ni? ženski zbor s spremljevanjem klavirja. Emil Adamič: Kregata se baba in in javnosti. Naša vas je pri tem dogodku popolnoma nedolžna. Pat pa imamo mnogo sitnosti in sumničenja. Izpiti usposobljenosti na kr. riorn—irrm učiteljišču ▼ Tolsćan se bodo vršili proti koncu tekočega meseca ali pa v začetku prihodnjega. Določeni dan se bo pravočasno objavil. Zadnji dan za vlaganje prošenj poteče^ 20. t. in. Izpiti za ročna dela se bo«do vršili na koncu šolakega leta. Slap pri Vipavi. «Izobraževalno društvo« na Slapu pri Vipavi priredi dne 20.-5. t, j. na feinkoštoo nedeljo svojo pomladno veselico na prostranem novem dvorStču gostilne g. K. Bo-ne-ta, v slučaju slabega vremena istotam, toda v novi — veliki 21 m dolgi In 9 m široki dvorani. Na sporedu so 3 pesmi, i kuplet, igra tro-dejaška «Veriga» in tamburanje. Po veselici prosta zabava na licu mestCa — s popevanjem raznih narodnih pesmi sosednih bratskih društev v hladni senci pri kozarcu pristne sia-penske kapljice ob zvokih taanburaškega zbora iz Sela. Vabimo torej vse ljubitelj« marave na ma|-niški izlet na Slap — eno najlepših vasic zgor. Vipavske doline. Poleg dušnega razvedrila bo g. Bone, gostilničar in mesar skrbel tudi za telesno okrep- K obilni udeležbi vljudno vabi: — Odbor. V nalili oddelkih ponujamo predmete zadnje novosti in najboljše vrste Borzna Valuta s* egTske krone • * • • • • • avstrijske krone •..,.» čeJkoriovašk« krone • « • dinarji • • k j i • • • • • •••••• marke •••••••••• dolarji • ••«•«••• fiancotkl franki • • • • • švicarski franki • • . • • augleSkl funti papirnati • • Trat, 14. maja 1923 • • • 0.40 0.46 • • • 0.03 • * • 60.60,— 61.— • • • 31J5JO.— 21.5«) • • • 9.o0.— 10.— • • • 0.04&0 0.05 • • • 20.25 20.85 • • • 135 25.— 135.75 • • • S«.-r 970.— • • • 91.15^- Mali oglasi se računajo po 20 slot beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 »tot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4—> Kdor Išče službo« plača polovično ceno. njega ie priletela z vso silo Pavla Mcrelli j Jelenu v Gorici. — Pevovodfa. in dr. Ivan Bcrtoktli jc pa pri padcu pri- | Vprašanje vo^e odžkodmne. Te fe/ej STARO ŽELEZO, kovine kupujem po visokih cenali. Lodovico Ariosto 5 vogal Via U dine (prej Belvedere) 675 šel pod tramvajski voz ki ga je zavlekel * ^^S^iS^a^Tv^ kakih 10 metrov po cest:. Šofer Albanese | ^fckcSnmc. Interveniral je pri rajnih vi i - ^x ' aTl iCaprara. da pospeši rešitev vprašanfa cesti. Šofer Albanese \ ,1?T.-!-.i ra7„;u vi in Herman Mecchia sta ostala zamotana med polomljenim aviomobiletm. Navzoči ljiidje so priskočili ponesre- CEVLJE vsake vrste se prodajajo v Sežani blizu cerkve. Vojaški čevlji po L 25.— 676 čencem na porneč. D'Aronco in gospodična Mocelli sta bila z drugim avtomobilom nemudoma prepeljana v mestno bolnišnico. Toda oba sta dospela tja že mrtva; zdrobila sta si namreč črepinje ter zadobila tudi težke notranje poškodbe. Medtem sa s trudbm izvlekli Bcriolot-lija izpod tramvaja. Revež je bil tu-di že mrtev; tramvajski voz ga je skoro doccla zmečkal. Šofer Albanese m Herman Mecchia sta zadobila le neznatne poškodbe. Prvi je pobegnil takoj po katastrofi. Zavirač tramvajskega voza je bil aretiran. Trupla ponesrečencev so bila prepeljana v mestno bolnišnico. Nesreča je napravila v mestu velik utis. ♦ ♦ ♦ Uredništvo «Edinostr> izraža družim nesrečnega siano\skega tovariša D'Aronco in uredništvu lista vil PiccoIo» svoje so-žatje. Tragična smrt mladega goje?ca mestne sirotišnice. Včeraj se je dogodila v mestni sirotišnici smrtna nesreča, ki