295. številka.
Ljubljanu, v torek 27. decembra.
XXV. leto, 1892.
iiBvii
1*^*?% iBimfti aedelje in praanike, ter velja      polt; prejemati »a • v a tro-o g
*ia- 10 ", — Za liinblianr brev pošiljanja na dom sa »se leto 13 gld.. ca četrt leta S
^erskv  dežele «» rfav leto      gld., sa pol leta 8 gld., aa Četrt lefa 4 «ld., na jedan ,   . , . t ,   B,d- *a Cetr^ let* 3 >v> kr., ia jedcu mesec 1 gld. 10 kr.  Z* posiljauje na dom računa se po 10 kr,
r» „.„, , .„,    .   , . t. . "» P* J°       ■* flot rt leta. — Za t nje dežele toliko »a«, kolikor pofitn.na cnafia.
4,M,"D,U PWrKJ?fi ftetmatopne petit-vrate po 6 kr., Ce .e oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce M trikrat ali »eCkrat tiska llopui naj se isvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravnifiUojc na Kongresnem trgn it. 12. Upravniltvn naj ■• blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, osnanila. t. j  vse administrativne stvari.
Bodoča večina.
V Ljubljani, 27. decembra. Odkar so odšli državni poslanci na božične počitnice, razširjajo se raznovrstni glasovi o parlamentarnih namerah grofa Taaffea. Veliki in mali časniki, uplivni in brezpomembni, pripovedujejo v tem obziru različne, časih naravnost nasprotujoče Bi reči, tako da ni moči ločiti resnice od izmišljotine, zlasti ker je vse skrito v tisto skrivnostno temo, v kateri grof Taaffe najraje opravlja državniške posle, že zato, da mu ne more nihče na prste gledati.
Pri glasovanju o dispozicijBlcem fondu in o nekaterih drugih rečeh spoznal je grof Taaffe, da so nastale za vlado neznosne parlamentarne razmere. Uzrok tem razmeram so nemški levičarji, ki eo začetkom tekočega meseca ušli iz vladnega tabora in brez katerih ni mogoče uzdržati sedanjega sistema. Sedaj stoji grof Taafie na razpotji. Take parlamentarne veČine, kakeršno žele* levičarji, ue mara, ker bi s tem sam kopal grob svojemu sistemu, a tudi nekdanje desnice ne mara obnoviti, ker bi moral zanjo za visoko ceno pridobiti Mlado-čthe m protisemite. Sklenil je torej storiti odločen korak iu ustvariti na podlogi določnega programa trdno iu zanesljivo parlamentarno večino, s katero bi bilo mogoče izhajati. Pravdo tem pn gramu in o tej večini govori in piše se zadnje dni skoro izključno a nihče ne ve povedati nič zam sljivega. Progiam sestavljen bode Laje iz dveh delov, iz po-sitivuega n iz ntgativntga ter bo določil vsa upra-šauja glede katerih m« člani bodoče večine ne morejo porazumeti iu glede katerih so jednih mislij. Vse, kar naznanjajo[ofi:ijoznijlisti v tem pogledu, potrjuje mneuje, da bodeta določeni samo dve positivni točki: boj.zoper državne opravne aspiracije in zoper piotiBemitsko gibanje, gleLĆ vseh drugih vprašanj pa se bo izrekla vlada za tedanje stanje. Konservativci ue bodo iujialt odpovedati verski Šoli, levi carji češkim puuktacijam iu isto tako se bodo morale tudi  \se duge frakcije, ntinenjene pristopiti
vladni stranki, odreči raznim svojim željam in nadejam. Na ta način misli premeteni naš minister -ski predsednik sestaviti novo vladno stranko, pravo opravilno večino, takšno, kakeršua mu je v mislih Že več let. Ko bo je otvoril sedanji drž. zbor, izrekla se je vlada v preBtolnem nagovoru za opravilno večino in sestavila jo je lahko in brez težav ter 2 njo do zadnjega časa še dosti dobro izhajala. Vsem političnim vprašanjem pa vender ni bilo mogoče ogibati se, Že zato ne, ker ni bilo jasnega programa; ker je grof Taaffe zdaj temu zdaj onemu svojih zaveznikov storil kako malo uslugo, razbila se je naposled trozvezna večina ob zavisti poBamnih njenih članov. V bodoči večini kani grof Taatfe urediti razmere tako, da nobena stranka ne bo mogla drugi ničesar očitati. V vladnem programu bo jasno povedano, kaj gre komu in česa ne sme tirjati; razmerje mej posamnimi deli bodoče večine bo jasno in nedvoumno in na taki podlagi — upa grof Taafie, — bo lahko delovati.
V to opravilno večino hoče grof Taafie vzpre-jeti tri velike stranke: Poljake, konservativce iu levičarje. Ker pa so mej temi nekateri taki elt-inent*, ki nikakor niso voljni ukloniti se vladi in odreči se političnim avojim težnjam, namerava jih grof Taafie izločiti iz bodoče večine, da koj iz začetka odstrani seme nesporazumljeuju. Sodi se, da misli grof Taaffe v prvi vrsti na tiste levičarje, ki silijo na to, da bi njib stranka začela opozicijo, a če ima tudi ta namen, ni verojeti, da bi ga dosegel. Levičarji, vedo dobro, da so le dotlej velevažen faktor v parlamentu, dokler so jedini in zložni; zato pa ni računati na to, da se bo grofu Taatleu posrečilo zdrobiti to stranko.
Na podlagi gori označenega programa začela se bodo te dni pogajanja mej vlado in voditelji posameznih strank in pri tej priliki se bo tudi program končno in določno uredil in formuliral. Levičarski listi, ki niso jedini v tem, kako je soditi to vladno akcijo, pokladajo veliko važnott na to, s kom bo groi Taaffe začel pogajanja, kdo pride prvi, oziroma drugi na vrsto. Že to, da bi se Taafie prej
LISTEK.
Kolera v vasi.
livurao. oieaka las 33.ak.iUa, d.xiij. (Češki, spisal Valer. Poj 8 a,  poslovenil T.) I.
.Dolginl"
„Ukazujete, gospod župan ?°
„ Včeraj sem bil v mestu in sem kupil pri tamošnjem materijalistu za občino sodček karbolove kisline."
„Aha, proti koleri."
„Moramo biti zelć oprezni; kdo pa je varen pred tem azijatskim gostom! V Nemčiji razsaja, straši v Krakovem, da celo v Pešti .... no, kar nakrat mogla bi se pojaviti v naši vasici, in potem bi bilo pač prepozno iskati karbola za desinfekcijo. Popoludne vzemite cizo, Dolgin, in pojdite v mesto po oni sodček."
„ Poj dem,  gospod župan", odgovori občinski
birič.
In Sel je.
„Naš gospod župan ima baje tu kupljen kar-bol, prišel sem ponj I" oglasi se Dolgin pri materijalistu.
„Tam-le je v sodčku," de* trgovec, utopljen v neko keuiiško aualizo.
Dolgin mrkne z očmi na ono mesto, kamor je materiialist pokazal, in zapazi tam dva sodčka jednake velikosti.
„Vz-mite si ta krajni," pristavi materijalist, ne da bi obrnil oči od svojega zanimivega dela.
Hm, sodčka sta oba krajna; jeden je krajni z desne in drugi z leve strani. Toda ker je hodi! Dolgiu vedno pravo pot, kakor je o nebi ošabno trdil, zato stopi k desnemu sodčku, skutali ga Bkozi vrata, ualoži ga na cizo in odide proti domu.
„Sem že tu s karboluin," odzove se pri županu. „Kam naj denem ta sodček?"
„V občinsko kolaruico. Tu imate pipico, zabijte jo v sodček in oglasite po vasi, da je karbol že tukaj in da ga bodete jutri dopoludne delili."
Dolgin vzame leseno pipo, tako, s kakeršno se čepi pivo, vtakne jo v žep in odpelje sodček v občinsko kolarnieo.
„Če bi bilo v tem sodčku pivo namesto karbola, naBtavil bi takoj usta pod pipico in seB&l, da bi rekel mački botra", govoril je Dolgin saboj, ko je zabijal pipo v sodček. In glaBno je mlasknil pri tem z jezikom. „Aaa!" zadišal mu je duh karbola, ki je ušel pri zabijanji pipe iz soda, „to ni ravno zoprno, hm, taka deBinfekcija dd se prav prijetno dubati."
porazumel z Javvorskim in s Hohenvrartom, kakor h Plenerjem, zmatrajo levičarji za slabo znamenje, kakor jih splob vse pogajanje na podlagi brezbarvnega programa nič posebno ne veseli, sosebno ker se boje), da jih misli grof Taafie speljati na led. Ouje bo tudi, da grof Taafie res nima nič kaj lepih namenov glede združeuib levičarjev, ki mu delajo toliko preglavice; razni listi trde*, da ne misli resno dognati zamotano vprašauje o parlamentarni večini in rešiti politični položaj, ampak da hoče s svojim programom in s pogajanji le konstatirati, da z levico sploh ni mogoče Živeti v mirnih in normalnih odnošajih, da ni moči hoditi ž njo po jedni poti. Odgovornost za to vest prepuščamo seveda tistim listom, ki so jo razširili.
Iz vsega, kar smo povedali, je samo to jasno, da hoče vlada uzdržati aedanji sistem vsaj v poglavitnih točkah ter zanj, če mogoče, pridobiti trdno parlamentarno zaslombo. Mej frakcije, na katere računa grof Taatle, da pristopijo bodoči, večini, spadajo tudi naši slovenski poslanci in, kakor Čujemo, obeča se jim sedanje posestno stanje, ako se odzovejo vladnemu vabilu. Ker je ta stvar za nas vitalnega pomena, izrečemo avoje mnenje, čim dobimo zanesljiva poročila o pogajanjih mej grofom Ta: neoni m voditelji državnozborskih strank.
Politični razširil.
V L | u b ! j a n i, 27. decembra.
VMuta in Poljaki*
Poljski poslanci so grofa Taattea najudanejši sluge, njegovega političnega sistema Dafodkritejši ob-čudovatelji in uje^a najtrdnejša, neomahljmi zaalomba v parlamentu. Poljakom ta udanost m v škodo; v političnem oziru imajo Že toliko, da ničesar več zahtevati ne morejo, gospodarske koncesije pa, katere jih naibolj mikao, dobivajo na državne troške, torej se u jih pohlevrjosti ni čuditi. Ako pa reprezentirajo poljski jioslanci na zunaj samu jedno, mej soboj jedino in zložno korporacijo, niao mej soboj tako jednih mislij, kakor bi utegnil soditi neizkušen opazovalec. Razcepljeni eo namreč isto tako, kakor vse
11.
Hodeč po vasi z razglasilom tikajočim se karbola, zapazi Dolgin nakrat v stranski ulici tujca v umazani in razdrapani obleki.
»Glej ga ptička!" sikne berič  iu Bkuči proti
njemu.
Tujec, nerodne poBtave z bosima nogama, s zardelim zabuhlim obrazom naredi hitro zapazivši, da se mu bliža berič, jako pokorno obličje. „Kaj iščeš tukaj?" zareži Dolgin ostro. „Ponizno prosim, gospod policai, iščem si dela", odgovori vprašani.
„Ti lažeš! Prišel si ljudi nadlegovat! OdlaziI" „Ponizno prosim, gospod policaj —" ,Proč! proč takoj! Sicer te aretujem —" „Hm, aretujem — aretujem.   Tega  ni treba. Že grem, gospod policaj. Toda prosim ponižno, ali,bi mi ne mogli dati nekoliko tobaka za v U8ta. Samo nekoliko! Nimam ga praška.   Tako dobrotljivi ste — Bog vam to na onem svetu tisočkrat povrne . . . ."
„Ti zlodej, sedaj se boš še norčeval iz mene," razljuti se Dolgin ter sega po lopovu; toda ta se hitro obrne in i?gine za vogalom. Proti večeru pribiti Martinovčeva dekla k Dolginu, kateri je ravno češenj h kruhu prignzoval. Slišal jo namreč, da je stalo v nekih novinah, da je češenj dober proti koleri in od te dobe ga je dvakrat na dan.
druge stranke v liberalce, konservativce, demokrate itd., le da nastopajo javno vedno dogovorno in složno, kar je gotovo velike važnosti. Kar se govori o sestavi nove parlamentarne večine, v katero rja ne bodo vzprejeti vi i Člani rioheuw*rtovega kluba, niti vsi levičarji, izprosilo se je tudi vprašanje, ali bode v novi vetipi mesta, za vie Poljake. Na to odgovarja oficijelno glasilo borjsfcega kluba, Krakovski BCzas" kratka in gladko: Ali vsi, ali,pa nobeden. — Taafie torej ne more dvomiti, da boSejb Poljaki v novi veČini odločilnega upliva.
JJveletno vojaško »luibovanje. Kadarkoli iio jt JAvatjiji oglasili se narpdovj zastopniki in aa svoj*?, pod neznosnimi bremeni omagujoče volilce tirjali olajšav ali vsaj dveletnega vojadkega službovanja, vselej je vojna uprava z vojaško odločnostjo odgovarjala, da dveletnega vojaškega službovanja nikakor ni moči dovoliti, ker bi to silno nevarno bilo za izvežbanost vojakov. Ni še dolgo tega, tedaj namreč, da je bilo govora o uvedbi brezdimnega smodnika, ko je vojna uprava, sklicevaje se na nove puške in novi smodnik, skoro prepričevalno dokazovala, da se vojaki komaj in le iz težka v dobi treh let nekoliko izobrazijo, a sedaj — bavi se vojno ministerstvo z vprašanjem o uvedbi dveletnega vojaškega službovanja. To je naredilo Čuden utis na vse razsodne ljudi. Na Nemškem je vojna uprava voljna uvesti dveletno službovanje, ako se pomnoži število vsakoletnih novakov in poviša vojni budget za malenkost letnih 60 milijonov mark; ako imajo naši vojaški krogi le količkaj po dobne namene, se jim bo vse prebivalstvo s tako silo uprlo, kakeršno premore le gmotno uničen, obupan človek.
Ogerski dvor. Oficijozno glasilo ogerBke vlade, Budimpeštau-Bki „Nemzet", presenetil je svojo čitatelje za božične praznike z napovedjo, ki je sicer močno ne-verojetna, a je vender v vseh madjarskih krogih naredila velik utis. Imenovani list naznanja namreč, da je ministerski predsednik Wekerle srečuo dognal vse priprave, potrebne za ustanovitev samo-stalnega ogerskega dvora. Dotični zgodovinski materijal je nabral in uredil ogerskega deželnega arhiva ravnatelj dr. Pavler. Samoatalen ogerski dvor je že atara želja šovinističnih Madjarov, a realizirati je niso mogla niti ministerstva, pri dvoru zelo ugledna, in to ob času, ko je imel dvor dovolj uzrokov pokazati Madjarom svojo naklonjenost, kamoli sedaj, ko še niso pozabljene zadnje nepatrijotične, da ne rečemo protidinastične demonstracije.
1 u rt ia Je «lr/«vr,
Zanimiva izjava. Po starodavnem običaju poklonili so se v Rimu živeči kardinali pred božičnimi prazniki sv. očetu, da mu korporativno i zre če 10 zagotovilo svoje uda-nosti iu svoje čestitke za božič Sv. oče vzprejel je kardinalski kolegij jako milostno in porabil to priliko, da izreče svoje oinenie o sedanjem položaju v Evropi. Leon XIII. izrekel je jako pesimistično sodbo, čes, da tako nevarne in napete Še niBo bile javne razmere, odkar je utihnila „ls bete humaine", to je, od velike francoske republike. V/.lic temu pa se papež ne odreče upanju, da se bodo razmere še na bolje obrnile io sicer se nadeja — kakor je to pač samo po sebi umevno pri vidnem glavarju katoliške cerkve — da se bode to posrečilo prav katoliški cerkvi. — Tudi o položaju katoliške cerkve v Italiji govoril je papež in očital italijanski vladi, da odkrito podpira prostozidarstvo samo zato, ker je baje sovražno katoliški cerkvi.
I tal i j a u s/.-a zbornica odklonila je. kakor smo že naznanili, nasvet, naj se voli poaebna komisija, katera preišči razmere pri
„Dolgin, dogodila seje kraja I" naznani mlado, debelo dekle.
„Kraja.....kraja .... kje pa?"
„Toliko, da Hc ni zgodilo....."
„Nu, kje pa?tt
„Pri uaB, na našem posestvu." „ln kaj bi bilo ukradeno?" „Ukradena bila bi nam gos iz ograje, da nismo zlodeja zasHČili in vjeli . . . ."
„Kaj,   kuko ....  vjeli?"   vskrikne radostno
berič.
„l)a, da, vjeli smo ga in vi imate priti j)onj."
PrišedŠi k Martmcvcu po zlodejca izpozna Dolgin v njem onega ptička.
„Ti lopov, ti ... . torej takega dela iščeš No, seveda iskal Bi si drugega", posmehuje se Dolgin delikventu. In odvede ga k županu.
„Kaj naj počnem ž njim?" vpraša župana, razloživši mu, kaj je zakrivil vjetnik.
„No, do okrajnega meuta ga danes ne morete več dovesti. Zaprite ga mej tem v občinsko kolarnieo, jutri pa ga odženete v Slano." Dolgin izpolni županov ukaz. Občiusku kolarnica je bila že tako napravljena, da je mogla tudi Hlužiti za ječo — 86-veda za zimo ne — dasi bi si nikdo ne vzel prav zelo k srci, če bi kak vjetnik tam zmrznil.
(Dalje prlb.)
prvem italijanskem zavodu, imenovanem banka WN»>|tf J« «lo zaainalpva, torej je vredno, poizvedeti, kako sodijo o njej. italijanski časopisi. Vsi Mati, izvzemši tiste, ki žive* od skandala, so za-doTO.n, in celo *sse4i, dv,j> tam* ^klgjfift smijeni predloMTede isvolfo ^sl^le; meatarne komisijk ter se sklicujejo *fi usgjed Francije, {{jer di naoamek* ioooaiji koristila, ampak },yeč A ko Rovala, kako* m%\ U vkupe. Ob jednep pa priznavajo ti iati listi, d* vladajo pri romanski banki res .gorostasne razmere. a banka ima jedina pravico, izdavati bankovce, ia zbornica je v zadnji sjaji dotični privilegij »nova podaljšala za nekaj mesecev, dobro vedoc, da so a* pri imenovani banki dogajali ravno takšni skandali, kakor pri panamski družbi. Da nista Grispi In Rudini podpirala vlade v tej reči, bi bila gotovo propadla, kar se pa še vedno lahko zgodi, kajti radi kalci kani jo vso stvar obnoviti v zbornici koj po praznikih.
Francoska kriza.
Prvi naskok združenih klerikalcev, monarbistov
in drugih, temo ljubečih elementov odbila je republika srečno in s tem izdatno pomirila javno vznemirjenost. V zadnji seji pred božičnimi prazniki izrekla je poslanska zbornica ministerstvu popolno zaupanje i u to z jako častno večino. Pritlikavci, ki so hoteli šiloma posameznike identificirati z republiko samo, so torej sramotno propadli, kar je tembolj uvaževati, ker se je vlada šele pred nekaterimi dnevi rešila nevarne krize. Ministerstvo je začelo brezozirno preganjati podkupljence in druge koristolovce in si s tem zopet pridobilo ne samo simpatije občinstva, ampak tudi zanesljivo republičansko parlamentarno večino, katera se misli odločno upreti vsakeršnemu poskusu, kompromitirati ustavo in sedanjo državno obliko. — Andrieux, vodja vse akcije, nadaljuje svoja razkritja in se je zadnji čas lotil že soproge predsednika Garnota, češ, da je ona v svoje dobrodelne namene dobivala denarjev od panamske družbe. Tudi nekatere druge odlične osebe je Andrieux že kompromitiral in vse kaže, da se loti naposled še Garnota. In vse to ne iz ljubezni do domovine, ampak iz užaljenega samoljubja.
Dopisi.
Iz Trsta, 24. decembra. [Izv. dop.] (Zopet viharna seja zaradi slovenskih Š o I; i t a 1 i-janska nestrpnost in surovost.) Viharne in burne seje niso redka prikazen v našem mestnem zboru, posebno tedaj, ako pride na dnevni red kaka opravičena in bodisi še tako skromna zahteva slovenskih prebivalcev. A včerajšnja seja bila je taka, da že dolgo ne pomnimo jednake. Italijanska nestrpnost in surovost na galeriji zbranih zastopnikov „avite eolture* pokazala se je v vsej svoji ostudni goloti. Sramovali so se teh prizorov celo nekateri italijanski zastopniki in konečno si sam župan ni mogel pomagati drugače, nego da je dal sprazniti galerijo. Debata pa se tudi vsled tega ni umirila, postala je po končanem glasovanji vBled nestrpnosti italijanskih zastopnikov toli burna in viharna, da je moral župan pretrgati daljne govorjenje o predmetu, ki je prouzročil toliko razburjenost. In kaj je bil uzrok vsemu temu viharju? Prebivalci Rocola in Kadina v okolici prosili so, da se jim osnuje slovenska osnovna šola. Ta ponižna in opravičena prošnja Slovencev vzbudila je zopet ves srd in vso jezo Italijanov, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da tudi Slovenci imajo iste pravice na svojih rodnih tleh, kakor jih imajo Italijani. Šolski odsek Tržaškega magistrata ne smatra omenjeno prošnjo ute-nu'],.m)i> in se sklicuje na tiste štiri famozne kilometre daljave ter predlaga, da se ne odpošlje noben odposlanec v komisijo, ki bi se posvetovala o ustano vitvi te šole.
Popi. Nabergoj oglasil ae je prvi ter krepko zagovarjal potrebo te šole. Okolica je tako zanemarjena, da to ne dela čast občini. Tu se ne gre za šolo v mestu, nego na deželi, kjer nimajo niti šole niti cerkve. Šole v Ilojanu in Škednji bo prenapolnjene in ne morejo več vzprejemati učencev. (Prične se nemir in smeh na galeriji. Nabergoj: Prosim da se prej preverite, potem se Bimejajte! Hrup.) V Škednji je 500 učencev, v Rojanu 400, in kakih 500 okoličanskib otrok je brez pouka, ker ti šoli ne moreta v/prejemati novih učencev. Prosi torej naj se uvažuje razloge, navedene v prošnji, (glasen hrup na galeriji, da ^mora predsednik opominjati, naj se „goBjioda" na galeriji obnaša dostojno) ker okoličani, ki plačujejo tolike svote za pouk, imajo pravico zahtevati šolo, ki je jiotrebua. (Nov hrup.) Posl. Sanci n se pridruži razlogom predgovornika in ne razume, zakaj se hoče odkloniti prošnjo kar brez vsega preiskavanja, je li utemeljena ali ne. Če mestni svet odkloni prošnjo kar naravnost iz političnih razlogov, naj pomisli, da se maščuje vsaka
krivica. (Velik hrup, predsednik zopet opornjnia galerijo, nsj bode mirna.) Posl. dr. L u z » a 11« , prizadeva si dokazati, da je predlog šolskega odseka po-
pied» stopi       ££P. (Hrup.jV ,
u f°   WB,*Hfe.*^eM°» W^al dok'
fc* J? r*f)» <*•. »orda
ledi Slovanom kaka krivica ni treba, da bi se go-dlla tudi tu, početno na galeriji žvižgat, in ropotati, da je predsednik moral, zopet posedi vmes in
zagroiiti, ds bode dal sprazniti galerijo. Iitotako je bilo, ko je neizogibni Rascovich napadal Šanci na saradi besed, „da se vsaka krivica maščuje*. Galerija ropotala je in pritrjevala Rascovichu, vse zvonenje predsednikovo bilo je zaman. Pri glasovanji bil je vzprejet predlog šolskega odseka z vsemi glasovi proti dvema (Nabergoja in Sanzina).
Po končanem glasovanji pa se je še le pričel pravi hrup. Poslanec Burgstal|«r pritožil se je namreč zaradi nedostojnega vedenja galerije, rekoč, da drugod se take reči ne dogajajo. Na to naBtal je tak hrup mej poslanci in na galeriji, da je končno predsednik moral dati sprazniti galerijo. Mej tem hrupom napadel je posebno Rascovich Nabergoja in Sanci na imenujoč ju agitatorja, katerim besedam so z galerije pritrjevali s klici: Evviva Rascovich iu žaljivimi klici Sancinu in Nabergoju dokler jih niso iztirali stražniki. Posl. Nabergoj odgovoril je krepko Rascovichu, da je nesramno obrekovanje imenovati agitatorje tovariše in občane Iste občine, ker ljubijo svojo narodnost.^Rascovich sam je v istem položaji. Jako jalovo se je zagovarjal renegat Rascovich ter nesramno ponavljal besedo agitator, rekoč, da njegova stranka ue hodi italija-nizovati v Ljubljano ali v Zagreb, da nsj torej tudi Slovenci dado mir v Trstu in ne delajo agitacij. Ne vemo, je li g. Rascovich tak ignorant, sli pa je toliko perfioen, da hoče Ljubljano in Zagreb primerjati s Trstom glede razmerja mej laško in slovansko narodnoBtio. To vender ve vsak otrok, da v Ljubljani ali v Zagrebu ni tal za italnanizovanje, ker Italijanov ni, izvzemši pojedine priseljence. Slovenski narod pa je v Trstu doma, na svojih tleh in bode zahteval svoj h pravice, če bode to všeč ali ne raskavemu renegatu Rascovichu, čegar ime samo že kaže, da je Italijan „di puro sangue" I To naj si zapomni on in njegovi pristaši 1
Oglasil se je še posl. Sanci n rekoč, da agitator je Rascovich sam. Ko je še poslanec Artelli hotel napadati Nabergoja, zaključil je predsednik daljno debato o tej stvari, rekoč, da ne da več nikomur besede.
Tak je bil torej najnovejši izbruh tiste italijanske kluture, katere naj bi postali deležni tudi mi primorski Slovenci. Hvala lepa! Prišlo je tako daleč, da se celo mestni očetje Tržaški sami sramujejo svojih najetih pomagačev. Sicer pa je le veselo znamenje, ako ta gospoda zoper narodne zahteve slovenske nima druzega orožja, nego brutalne psovke. To je pač zadnja etapa! Še par takih sej in slovenskim zastopnikom reete trpinom bo onemogočeno sodelovanje v korporaciji, v kateri ima odločilno besedo galerijska druhal, v kateri se z nogami tepta zakon ter bije v lice vsaki dostojnosti. Ta eventualiteta uvažuje se, kakor čujemo, tudi že v odličnih slovenskih krogih. Kaj bo potem visoka vlada ukrenila v obrambo osnovnih zakonov — tega ne vemo. Pač pa naj si Tržaški Lahoni, krščeniQin nekršdeni, za-pamtijo prislovico o kateri je bil govor v zadnji seji. „La vendetta si vendica eolla vendetta."
Domače stvari.
— (Značilen pojav) poštenosti naših ultra-klerikalnih nasprotnikov je, da se o novem letu prične raz propovednic strastna gonja proti brezbožnemu „liberalnomu" slovenskemu časopisju. Na pristojnem mestu bo k takemu predrznemu početju molči in molčanje pomenja često — odobravanje. — Obžalujemo, ako se opetovano iz svetega mesta vernikom namestu besede božje prednašajo politične reklame in to celo v obliki, kakeršne se je posluži! v ponedeljek zjutraj gosp. Št. Peterski govornik. Oseba dotičnika nam je premalenkostna, da bi jo navajali imenoma. Obsodbo prav lahkim srcem prepuščamo spoštovanim faranom, kateri so pač t ironičnim smehljajem čuli zopetno prokletstvo „Slov. Naroda", njegovega sinčka „Rodoljuba", „Domovine",
.Ljubljanskega Zvona", i. t. d. iz katet'h vsebine prefc.1 gospod baje „iz lastne |kušji'e ve ksao so pobujš-Ijivi". Njegova reklama za .priporoftence" kat. shoda In za novorojenčka McJauioevege.. ^Primorski list", bila je ajpr jp^, duhovita, dimimo pojedi bo ka) prida izdala. Pamet torej gospo* ia v novem tetu in nekoliko manj strasti!
— (Res postalica«) .Slovenec" stekel si je s svojimi „senzačinmi" postnimi članki Ju.dLpo-aebno pohvalo in prisnanje -Laibacher WoehenblattaV Saj drugače tudi ni .bilo pričakovati. Ostitamol
— (P'vjh, Msjs.et krop)t ^darovala je družbi sv. Cirila In Metoda g. Elizabeta Kupljen, ^ ^Ijr. notarja soproga v Črnomlju ter .pristopila kot ustanoviteljica podružnici Št. Peterskega predmestja v Ljubljani.
t — (Dnevni red seji občinskega sveta Ljubljanskega) v sredo 28. decembra 1892 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: t. Oznanila predsedstva. II. Policijskega odseka poročilo o fijakar-skem redu. III Poročilo pdseka za prganizovanje občinskih uradov. IV. Finančnega odseka poročilo o mestnem proračunu za 1893. leto. Tajna seja.
— (Slovensko gledališče) S močna repriza narodne igre „Naša kri" nas je prepričala, da se je ta igra občinstvu močno prikupi|a in da utegne še dolgo ostati na repertoirju. Predstava Sama je bila jako dobra in skrbno uprizorjena. Gosp. Borštnik je bil izvrsten, kakor vselej, gosp. Verovšek in gospdč. Nigrinova pa sta ga jako dobro podpirala. Tudi ostalo osebje je pohvaliti, Čeprav se je v nekaterih prizorih igralo malo preveč nedeljsko. Ulogo starega Dobovca prevzel je to pot g. Sršen, Tjršiko pa je igrala nova moč, gospdč. Ti han a, o kateri upamo, sod č pu prvem nastopu, da se bo osposobila za naš oder.
— („S1 o v a n s k e g a Sveta") zadnja letošnja številka bila je zaplenjena zaradi članka „Slovani 1. 1892". Uredništvo priredilo je drugo izdajo.
— (Umrl) je v soboto popoludne g. Josip Hiti, c. kr sodni pristav pri delegovanem sodišču Ljubljanskem. Pokojnik služboval je več let v Senožečah in v Kranji ter bil znan tudi v širših krogih vsled redke svoje humoristične žile. Ostavil je vdovo io več n »doletnih otrok. R. i. p.
— (Čitalnica Ljubljanska) je imela včeraj v društvenih prostorih ob 11. uri dopoluduo svoi XXXVI. občni zbor, katerega se je udeležilo nad 30 društvenikov. Vršil se je po običajnem vspo-redu. Predsednik dr. vitez Bleiweis otvori zborovanje, omenja bistvene spremembe, katere so se zvršile mej letom vsled druzega stanovanja, prosi društvenike, naj še nadalje ustrajajo pri društvu, ker se je sedaj vender za trdno v kratkem nadeiati zgradbe „Narodnoga doma", v katerem dobi „Čital-nica" vseskozi dostoine prostore. Zahvali se odboru in posebej še tajniku in blagajniku za krepko pod-
Iporo ter naznanja, da odboru k dr. Franc Zupane ne more več prevzeti odborništva. — Tajnik Lah prečita svoje obširno poročilo, govoreče o osebnih premembah v < dboru, odborovih sejah, časopisih, plesih, besedah, koncertih, društvenih večerih, o tesni zv zi z drugimi narodnimi društvi, o vnanjih veselicah in slavnostnih prilikah, o gospodarskih iu uraduih poslih, o pokojnikih zadnje dobe. Poročilof katero končujt z zahvalo vsem, ki so v društveui prospeh kaj pripomogli, se odobri brez ugovora. — Blagajnik prof K. Pire utemeljuje svoje natančno računsko jioročilo, prečita računski sklep za I. 1892, izkaz premoženja in proračun za I. 1893 Iz teme Ijitega jioročila posnemamo Je, da je bilo društvo letos v težavnem položaji, da je pa odbor vsled varčnega in previdnega postopanja vender lo težavuo svojo nalogo prav povoljno rešil. — Po nasvetu revizoria Verhunca se računi odobre in blagajniku da absolutorij. — Potem potrdi zbor po nasvetu predsednikovem z vzklikom sedanja revizorja: člana Fr. Trillerja in A. Verhunca tudi za prihodnje leto in po nasvetu ravnatelja Šubica z vzklikom predsednika in ves odbor. Lo na mesto odbornika dra. Zupanca Fr. stopi drd. H. Šuklje. čitalnica naroči tudi letos 10 iztisov »Mira". Po daljšem razgovoru se sklene glede* ~društveuih časopisov prepustiti odborovi previdnosti naročanje na nove ali pa drugo časopise, ako bi nujne razmere tako nanesle. Sicer nai bodo pa^v bralni .sobi j vsi časopisi kakor doslej! Skleue~se,"da~priredr Čitalnica v predpustu poleg manjših plesnih zabav V društvenih prostorih jeden večji (Vod n i k o v) pl08, ako le mogoče" TedutnT dvoranic — Ker eo pravila popolnoma pošla, se imajo ; vnovič
iskati v prihodnjem Letopisu. — Čitalnica priredi društvenikom »Silvestrov večer" z vojaško godbo in šaljivo loterijo v lastnih prostorih. — Po nasvetu člana g. dra T e k a v č i č a izreče zbor odboru za marljivo in taktno postopanje soglasno svojo zahvalo in mu da absolutorij.
— (Trgovinska iu obrtniška zbornica.) V zadnji seji je zbornica obravnavala o načrtu zakona glede osobnoga davka, je potrdila proračun za 1893. leto in sklenila dati 1100 gld., da bo dopolni ustanovni zaklad za ustanove za onemogle obrtni e. Zbornica se je izrekla, da se preloži devet živinskih semnjev v Postojini od 10. na 1. vsakega meseca, pritrditi pa ni mogla preložitvi treh drugih semnjev od 10. na 1. vsakega meseca, ker bi bili v škodo semnjem na Rakeku. Cesar Franc-Jožefove ustanove po 25 gld. za onemogle obrtnike podelila je: Martin Kralju v Radovljici, Janezu Perko in Jene/.u Hudičeku v Ljubljani, Vide Rojetu v Dobu pri Zatičim, Janezu Orelu v Vipavi, Janezu Šlibarju v Tržiču, Gregorju Šlajbajna v Kamniku in Janezu Jazbecu v Novem mestu. Ko-nečno so se podelile uutanove po 50 gld. učencem na c. kr. strokovni šoli v Ljubljani: Frančišku Bokal, Uafaelu Gostiši in Jakobu Ule in učenkama na šoli za umetno vezenje: Pavli Kosovi in Mariji Veharjevi, prvi 30, drugi 20 gld. Vbo ustanove učencem in učenkam pa teh šolah podeljene od zbornice zneBO za to šolsko leto G60 gld.
— (Novi žitui trg.) Z novim letom izvršil se bode sklep mestnega zastopa Ljubljanskega z dne 15. novembra in bode od 1. jaouvarija naprej žitni trg, ki je bil d.iBlej na spodnjih Poljanah izključno lo na Križanskem trgu.
— (Kolekove pristojbine inozemskih delnic, rent in dolžnih listov) se bodo plačevalo od 1 januvarija b. 1. naprej tako, da se prilepijo dotični koleki na prvi strani vrednostnega papirja in jih potem prekolekujo v to pooblaščeni urad z uradnim pečatom, na katerem je razvideti dan prekolekovanja. Za Kranjsko je za prekoleko-vanje pooblaščen glavni davčni urad v L;ubljani.
— (Čitalnica Šišenska in podružnica sv. Cirila iu Metoda.) Pri občnem zboru $i3en-Bke čitalnice dne 26. t m. volil se je dosedanji odbor zopet: g. Fr. Drenik, predsednikom; g. Ivan Suwa, blagajuikoni; g. Fr. B zjan, tajnikom; gospod Janko Strukalj, knjižničarjem in kot namestnik g Kralj, ter odbornikom gg. Frau Burger, (predsednika namestnik) Janko Skarjovec, Anton Javoršek io Jakob JeBih. Vsa poročila so se odobrila. Po zborovanji zbrali so s** udeleženci v zgornji Š.ski pri „Matjanu", ki je radovoljno prevzel vodstvo podružnice bv. Cirila iu Metoda in se izrekel, da bo rad delal v korist društva. Novi odbor podružnice se bo dne 30 t. m. konstituiral in takoj pričel svoje delovanje.
— (Pazite na otroke) Miuuli petek ostavila je posestnica Marija Ostrež v Volavljah avoja dva otroka, triletno deklico in poluletnega dečka sama v sobi. Na mizi gorela je sveča, ob kateri si je deklica užgala obleko. Ko se jo mati vrnila, našla je deklico vho opečeno iu s zažgauo obleko. Otrok umrl je vsled hudih ojieklin kmalu potem.
— (Iz Središča) se nam poroča, da je dne 22. t. m. umrl po dolgi bolezni v nežni starosti 22 let g. Ljudevit Sajnkovič, nadepoln sin znanega rodoljuba in veleposestnika Središkega. Lahka mu zemljica!
— (Pravda T b a I e r-S pa d o n i.) Kakor smo že naznanili, tožil je g. župnik Rojanski Thaler dež. poslanca Spadonija zaradi žaljenja čaBti. Obravnava morala bi se vršiti minuli petek pri kazenski preturi v Trstu. Tožil je gospod župnik sprva list „Cittadino" in potem tudi posl, Spadonija, ki je v javni seji ponavljal sumničenja in laži omenjenega lista. Razprava pa se je odldžila, ker se je tožencev zastopnik skliceval na imuuiteto dr. Spa donija kot dež. poslanca z ozirom na to, da je zasedanje dež. zbora samo odloženo. Posebnega poguma ta ugovor ne kaže.
— (Tržaški petardovci.) Minoli petek odvedli' so iz Trata v Gradec štiri navdušenih ire-deutovcev, Vallojia, MeuesBinija, Maurocha in Her-litzko, ki so toženi, da so pred nekaj meseci zagnali pred namestniAtvom in na nekaterih drugih krajih v Trstu več petard. Pravosodno ministerstvo delegovalo je za obravnavo porotno BodiŠče v Gradci, iz česar se more sklepati, da nima nič preveč za-
I upanja do Tržaških porotnikov, kar je vsekakor
zelo karakteristično. Obravnava se vrši koncem meseca fobruvarija.
— (Iz Reškega pristanišča) Vsled silnega uvaževanja italijanskih in tudi dalmatinskih vid, ne zadoščajo skladišča na Reškem kolodvora, posebno ona blizu takozvanoga „Pusto franko" (»rosta luka) in jih namerava ogerska vlada izdatno povekšati. Na tisoče sodov, ki nemajo prostora v „Punto franko" leži zunaj na prostem io jih morajo stražiti carinski organi
— (Razpisana služba.) Obrok za razpisano notarsko mesto v Trebnjem poteče z dnem 9. januvarija bodočega leta, do katerega dne je poslati  prošnje c   kr. notarski   zbornici v Ljubljani'
Kazne vesti.
* (Gro,f Le o Tolstoj) razdelil je , vse svoje premožeuje in svoja posestva mej svoje štiri otroke. Zda) pripada, kakor je sam se izrasli, nemi »vitim iu živi popplo«ma oddaljen ud svuta na posestvu JaBnaja Polju-m, kjer izdeluje velik svoj novi roman, katerega prvi ded je že prtpravlieo za natis. Vedno pa S« potup« gr f Tolstoj po pokrajinah, kjer je bila slaba letina in prinaša pomoč ubogim in potrebnim.
*(Skrivuosti harema Carigrajske^a.) V Sultanovem serailu trla te tf dni vehka razburjenost zaradi treznega dogodka Naftli so namreč nec'ga jutra mrtvih v «vo|io posteljah pet izredno leplb odalisk, ki so ilo'l.' Ae le pred nekaterimi dii-vi kot darilo egiptovskega Kiiediva Zdravn>Ki so konstatovali, da so b le otrovane in «•> sumi, da je zločinu kriva ljubosumnost njihovih tovarišic. Prijeli so tri evnuhe, ua katere leti sum, da so oda-liskam dali piti strujia ter so zločince odvedli v jes.o.
* (Kraljev tast.) V Poznanju umrl je te dnf v visoki starosti odličen poljski rodoljub S a-vicki-Rogovo , tast znanega poljskega prvo-borilca Malczevv skega, katerega so ožji rojaki njegovi volili 1. 1848, za časa revolucije poljskim kraljem. Malszevski in Savicki udeležila sta se tedanje ustaje in izgubila svoja imetje Bivši kralj, Milszevvski, umrje pred nekaj leti, k it občinski siromak, a tudi sedij umrli tast njegov, živel je ves čas v najrevnejših razmerah.
* (Napad na železniški vlak) Is Varšave se poroča da so roparji napadli železniški
i vlak mej Kovelom in Ivangorodom ter odnesli svoto j 30.000 rnbljev.
Telegram* ..Slovenskemu Narodu'4:
Dunaj 26. decembra. Dunajski Malonisi imeli včeraj shod, da se izjavijo glede naredbe Gališkega namestnika, v kateri se je očitalo maloruski duhovščini, da agltuje v ruskem duhu mej narodom. Shod vzprejel resolucijo, s katero se protestuje zoper aamestnikova očitanja.
Dunaj 26. decembra. Ministerski svei je jednoglasno odobril program, kateri bo podloga pogajanju s parlamentarnimi strankami glede ustanovitve trdne večine.
LVOV 26. decembra. Kolera se je zopet pojavila v nekaterih krajih, sodi se, da je bila zanesena iz Ruske.
Pariz 27. decembra. »Figam* pravi, da je iz Brouardelovega poročila vidno, da je bil Ilidnach zastrupljen. Andrhux izjavlja, da je pred dvema letoma hotel nekdo zastrupiti Herca in da je vedel za to Reinach. —- „Gau-lois" piše: Včerajšnjo slabo dispozicijo borze prouzročila je govorica, da je bil Reinach zastrupljen in pa strah, da se bodo pri pravdi zoper ravnatelja dinamitne družbe Legnava in njegovega agenta Artoha razkrile nove škandalozne dogodbe, mej drugim ta, da je bila tajnost o brezdimnem smodniku izdana — Nemčiji.
Zagreb 26. deecembra. Obe hrvatski opozicijonalni stranki, narodna, kateri je glasilo „Obzor" in stranka prava, kateri je glasilo „Hrvatska" sta se združili na podlagi programa stranke prava, določenega na Reškem shodu.
Osek 26. decembra. Danes umrla tu jedna oseba za kolero.
Aden 27. ducemmra. Včeraj dospela križarka „Elizabeta" in se odpelje jutri. Oba nadvojvodi popolnoma zdrava.
Dublin 26. decembra. Na sveti večer razpočila pred stauovanjem državnega tajnika za Irsko, Morleva, dinamitna bomba ter izdatno poškodovala hišo. Jeden redar ubit.
„LJUBLJANSKI Z¥ON"
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr.
imuni
Meteorologično poročilo
1 Dafl	«0 vaiij.i	Stanje 1 mri>im>t rit f mm.	Tem perutnin	Ve-f rovi	Neiio	Moli rina v min.
24. dec.	7. zjutraj *J. popol. * zvefler	735 7 mm. 735 2». 736-<> mm.	— 60« C — 5 2« C — 10 6" C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	obl. jasno jasno	0 00 RIB snegu.
25. dec.	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	736-ft um. 736-4 n n. 7367 u.	— 13 H" C — 7-2« C —144° C	si. vzh. si. vzh. brezv.	jasno jasno jasno	0-00 mm.
26. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737*4 im. 736*2 nm. 737-4 ■■.	— 16 6» C — 90« C —14 0« C .	brezv. si. zah. si. Bzh.	jasno jasno jasno	0 00 BB.
Hr**diiia temperatura —7-5°, —12 8« in —13-2°, za 4-9", 100° in 10-4° pod normalom
Izkaz avstro-ogerske banke
l dne 23. decembra 18H2.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   4S8.924.00O gld. (— 493.000 gld )
Zaklud v gotovini    .   2*8 503.000   „    ( + 115.000   - )
Portfelj.....158,987.000   ,    (4. 1,424.000   „ )
Lombard.....24,140.000  „   (4- 488.000  „ )
Davka   prosta ban
kovana reserva .   . 359.58.000
(+ 295.000
IDiaxie0s3lE&. "borza dne* 27. decembra t. I.
vAeraj
— danes
Papirna renta ..... gld.	97 50	- gld.	97 70
Srebrna renta ..... „	97 20	e	97 85
	116 10	~~~ n	ne —
5°/0 marčna renta   ... »	100 40	JJP	10O-45
akcije narodne banke .   . » Kreditne akcije   ... ,	980-—		780 —
	311*40	" ■	312-—
London ...... m	12025		120-20
Srebro   ....... ,	—• —	— *	—•—
Napol.       .       .           . .,	9-58		9-57«/,
C. kr. cekini ,	5-67		5 68
Nemfike marke    .... *	59 05	s?	59-05
4" ,. državne srečke iz 1. 1854	250 gld.	141 gld. 25 kr	
Državne Bre£ke is 1. 1864    . .	10O „	187	• 9
		113	.  78 .
		100	-  36 „
Dunava reg. srećke 5°/o   •   • • Zemlj. obć. a v str. 4'/,70 »lati čast	100 gld.	127	• 25 „
	. listi . .	118	•  50 ,
Kreditne sreCke......	100 gld.	193	Jt            ' -|
	10 „	24	.  26 .
Akcije anglo-avstr. banke .	120 .	146	•   76 .
Tramway-drnftt. velj. 170 gld. a.v.	.   .   . .	241	.  50 „
t     w ~	■		
Učenca
z  dobrimi  spričevali,% ki  ima  veselje  ia  nrarsko obrt, viprejneai takoj.
Velik stenski skleničnik
(Wand Glaakasten) pruv po  ceni proda.
ZkTr. Čuden
(1367—3) urar v LJubljani, Slomove ulice.
vzprejme se takoj pri c. kr- poštnem uradu pri sv. Juriju ob Šfeavnici.
gospodom
oštirjem in hotelierjem!
V novo aalekgmliaee izključno priatnlh itm-liJMii*kili vin Mihaela Simone v Biscaglie (pokrajina Bari) v novi hiSi gospoda Baaaollnl-|» v %'«>«!inntii pri Ljubljani dospela bo nov« vina, in Bicer: bel«, muAkalna, sladka in trpka, ernn, sladka in trpka (1322—10)
Kakovost in cene klubujo vsaki konkurenci!
KARL TILL
Ljubljana, Špitalske ulice št. 10.
Arabska guma, skledice za gumi, tablete za gumi, herbariji, kra so pisne predloge, črtala od kavčuka, gosja peresa, škripčna peresa, kreda bela in barvasta, držala za kredo, črtala, Črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-ležnice, beležne tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozorno platno, prozorni papir, čopiči, portfeljni klinci, preparacijski zvezki, (1024) strgalni gumi. m. (16)
Št. 23.393.
(1379)
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v seji dne 15. novembra letos sklenil, daje Žitni trg premestiti s Poljanskega trga
na Križevniški trg.
Vsled tega sklepa se bode od 1. januvarija 1893. !eta naprej vršila javna trgovina % žitom samo na Hrižcvniškcm trgu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 21. decembra 1892.
Župan: Ci}r»MNelli.
Št. 25.946.
t1378~l)
Mestni magistrat Ljubljanski naznanja:
1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1872, 1871 ia 1870 rojenih domačih mbtdeničev bodo razgrneni v magi^tratnem ekspeditu ođ I. do uštetega 8. |»iiisvnrl|a lS93f. I. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in
a) ako bi kdo izpuščen ali napačno upisao bil, to naznani;
b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za pri-znanje v §§. 31, 32, 33 iu 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti] ugovarja in ugovore tudi dokaže.
2. Žrebanje onih novačenju (»odvrženih mladičev, ki ho bili rojeni 1872 leta. vrSdo se bode dne 12. |aimvarl|a 1893. I. ol» JI. isri dopoliidne v mestni dvorani.
Žrebanja udeležiti se, je vsakateremu dovoljeno-
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 21. decembra 1892.
FABMKS'ZEICHEM.
.... „DITMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZOINO 1892 93
na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila ^korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave.
DITMAR-SVETILKE so si po svojih
ukusnih oblikah izvrstni izvršitvi veliki svetilnosti pri   čudovito   nizkih cenah osvojile   svetovno tržišče."
2B>
LESTENCI IN VISEČE SVETILKE.
namigne svetilke stenske svetilke lampice
svetilnice.
SVETILKE S STOJALOM
in čipkastim okriljem.
R. DITMAR
na UUIMMJI
C. KR. DEŽELNO PRIV.
TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO ROBO
'III., EROBERGSTRASSE 23, 25. 27 IN SCHVVALBENGASSE 2, 3. 4.
EAVORIT-SVETILKE DITMAR-SVETILKE z okroglim plamenom.  mk y ZALOGI VSAKA BOLJŠA TRGOVINA S palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč. SVETILKAMI. jiih-si
ilSrtf.Uin* m rini* ..Narodna Tm-ane*.
WY
IH