Poštno tekoči račun št. 24. - Conto corrente con la posta. Posamezna številka 20 stoiink. Izhaja : vsako soboto in Četrtek popoldne. Stane za celo leto 15 L. „ pol leta 8 „ „ Čctri „ 4 „ Za mozcmstvo celo lcto 35 L. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. tMfjamtLi šl 9 V Gorici, v soboto 31. janaarja 1925. utovni. Nefnmkirana pisma se ne sprejemajo. Oglas' se račnnajo po dogovom in se plačajo v naprej List izdaja konsorcij „GORfŠKE STRAŽE* Tisk Zadružne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prcj Scuole). — Medved s tamburico. Priobčili smo nedavno interpelaci- h fašistovskega poslanca Lunellija, v kateri zahteva od vhidc. nui pošlje rut Južno Tirolsko samo uradnike, ki Poznajo nemški jezik. Zakaj uradniki, ki ne poznajo jezika prebivalstva, ni- so sposobnt, da vrše svoje uradniške dolžnosti, in tudi niso dorasli nalogi, da bi predstavljali pred Ijudstvom dr- žavno moc in ugled Italije. Ta interpelacija je tako resna, da »Goriška Straža« ne more iti mimo nje, osvetliti jo mora v vsej njeni va- žnosti. Uradnik, ki ne pozmi iezika prebi- valstva, je nesposoben vršiti svojo službo. Oh kako resnična in točna je ta sodba! Zadostuje le. da pogledaš v nase made, do stopiš recimo na go- riško podprefekturo. Ciospod Nicolotti sedi na svojem se- dežu in sprejema kmete, a ne razume, kaj govore in kaj hočejo. Debelo in začudeno gleda ter si grize nohte. to ie vse, kar zna in zmore. Ravnotako debelo in začudeno gtedaio kmetje, ko odpre Nicolotti usta in začne go- voriti. Bog ga razumi, Bog vedi, kaj hoče povedati. Kniet kima in zamah- ne z roko, da bi se nc zameril, a ra- zume toliko kakor medved na tam- burico. To je res dobro uradovanje in Ijudje se vračajo polni svetega navdu- senja domov. Neprinwrno hitreje gre- do pa posli, ako stoje pred podpre- fektom zupani. Če ne razume jo, kaj hoče povedati, se gospod Robert raz- togoti in začne vpiti. da Je dolžnost zupanov govoriti italijanski. Da bi u- tolažil gospoda Roberta, napne župan vse telesne in dušne site in izviie iz Prsi kako italijansko besedo: »Kapiš talijan.« Izvrstnol Gospod Robert vt- di dobro voljo in se pomiri. zupan Pa gre poln ljubczni in patrijotske go- rečnosti v domačo vas. AH ni to precej dobra uprava? Ko- mendntor Robert je preprican, da je zelo dobra. Mi pa pravimo. da je ta- ka, da pozna goriski podprefekt po dveh letih stuzbovanja slovcnsko tjud- stvo ravno tako, kakor da bi bit prišel v Gorico predvčerajšnjtm popoldne ob stirih. Za ntemeljitev interpelaciie fašista UmelWa smo vzeli slučaj Nicolottija, ki ga imamo vsaki dan pred nosom. V drugih uradih je podobno. nekje je boliše, drugod slabse po razumnosti uradnikov. Kako dvtgajo takt uradniki ugled drzave, je jasno vsem razen gospodu Roberta. On trdi vedno le eno: vsega so krivi Stovend, ker so nroti državi. Pritisnimo jih, udarimo jih in uprava bo kmalu dobra. Resnica pa je le ena: uradniki, ki ne razume jo prebivalstva, so nespo- sobni vršiti svojo službo. Nikjer in nikdar ni še bila in ne bo uprava do- bra, ako je uradnikom nemogoce ob- čcvati z Ijudstvom. Med ureblval- stvom in uradniki ziia prepad in da bi ga še bolj razširili. so odmrstili iz službe slovenske uradnike. Podrli so s tem edtni most, ki je še druzil slo- vcnsko ljudstvo z zastopniki drzavne uprave. V prejšnjih časih bi bill smatrali kot velik greh nad drzavo, ko bi bit po- skusil kdo oropati državno upravo po- moči uradništva, ki je izšlo iz doma- čega prebivalstva. Lunellijeva interpelacija nam hvala Bogu kaze, da se po veclctnih bridkth skušnjah zacenja tudi pri nas pola- goma svitatl to spoznanje. Kaj se gocli po svetu? Zadnjič smo pisali o silni volilni borbi, pi pretresa Jugoslavijo, orne- nili smo pri tcm pa samo srbske in hrvatske pokrajine. O Sloveni.ii nismo govorili. To storimo danes posebej, zakaj nas Slovence zanimajo razme- re v Slovcniji še prav posebno. V Slovcniji ni nikakih nasilstev. Najbolj mirno in disciplinirano se vrsi volilni boj v Sloveniji. Strankar- ske strasti so sicer tudi v slovenskih krajih liudo razpaljene. toda do nasilstev in pretepov v Sloveniji ni prišlo. Vse stranke prirejaio svobod- no shode in razvijajo Ijndstvu svoje politične programe, ne da bi se moral I bati govorniki dejanskih napadov. To je znak politične izobrazbe in morai- ne zrelosti slovenskega naroda. Edi- na organizacija, ki ima v svojem pro- gramn pretepe in nasilja, so Orjunaši, to se pravi jugoslovanski fašisti. Ako bi imeli ti gospodje več moči, bi po- kali v Sloveniji samokresi in bi lila sedaj kri po slovenski zemlji. Toda nasilna organizacija fašizma ne more pognati korenin nicd omikanhn slo- venskim Ijudstvom! To je ponos in cast našega naroda. Stranka reda in discipline. Stranka, v kateri je organizirana ogromna večina slovenskega naroda, je Slovenska ljudska stranka. V njej se je razmahnila slovenska d'usa; tej stranki je dana naloga, da predstav- lja. v tem zgodovinskem času pred svetom slovenstvo. Slovenska ljudska stranka ni na vladK liberalizem ima v svojih rokah vse uradništvo in orož- ništvo ter ves 'državni aparat, toda kjub temu ve vsakdo, da ie Ljudska stranka gospodarica Sloveniie. Kako uporablja Slovenska ljudska stranka svoj vpliv in svojo moč med naro- dorn? Zelo premišljeno in zelo trezno. Svojim pristašem je vrezala v sree načelo, da se morajo izogibati vsa- kega nasilja, da ne smejo nikdar in nikjer izrabiti svoje številčne premo- či proti nasprotnikom. Nasprotniki naj se svobodno gibljejo po deželi in naj prirejajo shode, kjer hočejo. Bog čuvaj, da bi se pa jih kdo dotaknil all da bi jim kdo le grozil! Slovenska ljudska stranka je šla še dalje. Borila se je celo proti politiki nasilj. V »Slo- vencu« ni naiznanjala vnaprej nobe- ncga svojih shodov, da bi ne prišlo do spopadov z Orjunaši. Tako se je vršilo doslej v Sloveniji na stotine shodov Ljudske stranke v redu in miru! Ako je pa slučajno Orjuna zve- dela za shod ter poslala par svojih ljudi motit zborovanje, se jim je ljud- stvo postavilo sicer v bran, a jih ni nikdar zlostavljalo ali pretepalo. Zrelosti in discipliniranosti Ljudske stranke se imamo torej v veliki meri zahvalti, da so volitve v Slovcniji mir- nc in brez nasilja. Ali bo volilna bor- ba do kraja rnirna, tega ne mo re- mo še reči, ker do 8. februaria so- mo- goča še marsikatera presenečenja. Politična razcepljenost. Pri teh volitvah nastopa v Slove- niji vse preveč strank. Poleg Sloven- ske ljudske stranke nastopaio Sarno- stojni kmetje, sociami dernokratje, komunisti, narodni socialisti. Radi- čevci, republikanska stranka gospo- da Prepeluha, Demoikratska' stranka drja Žerjava, Blok bratskega spora- zuma, proti Prepelu'hu se je pojavila še ena republikanska stranka in tako gre število strank brez konca naprej. V mariborsko-celj'skem volivnem o- krožju se je prijavilo nič manj ko 14 strank. Taka razcepljenost in razdrapanost političnega življenja je nezdrav po- jav. Ogronina večina teh strančic ni- rna sploh nobene pravice do obstan- ka in njih nastop je prava nezmisel- nost. Slovenci bi morali imeti kot zrel narod v glavnein tri stranke, stranko razvijajočega se industrijske- ga in trgovskega kapitalizma, to je Demokratsko stranko dria Žerjava, eno kršč. socialno stranko. ki je Slo- venska ljudska stranka ter stranko marksističnega delavstva. Vse, kar gre preko tega, je škodljivo in brez- potrebno. Najbolj razširjeni slovenski časnik zatrt. Ta brezprimerna razcepljenost po- litičnega življenja je trenutno le v ko- rist Slovenske ljudske stranke. Z njo se ne more meriti nobena druga stranka v Sloveniji ne po velikosti in ne po organizaciji. Le ko bi bile vse nasprotne stranke ali vsaj vse liberal- ne stranke združene v skupni listi, bi n'Ogle upati na kak uspeh. Ker so pa n-isprotniki Ljudske stranke razcep- ljoni na neštevilne stranke in stran- čice, je naravno, da ne lx>do dosegli vsi skupaj skoro nič. Nobena izmed nasto- pajočih strank ne more računati na več nego enega poslanca. Isto je bilo zadnjič, ko je v Slovcniji propadel ce- lo dr. Žerjav, voditelj Demokratske st ranke. Tudi to pot ni gotov, da pro- d e. Ravnotako težko je prorokovati, «ii bo izvoljen Albm Prepeluh, dr. Ravnihar ali pa Pucelj, voditelj Sa- inostojnih kmetov. Ako zmaga eden, propade drugi. To je posledica pre- velike razcepljenosti. »Slovenec« pripoveduje, da se vlad- ne stranke poslužujejo vseh mogočih pritiskov, da bi prerinile v parlament svoje poslance. Dr. Baltic, veliki zu- pan v Ljubljani, pristaš drja, Žerjava, je izdal ukaz, s katerim se prepove- duje nadaljnje tiskanje »Domoljuba«. S tem je izbila Demokratska stranka najostrejše volivno orožje iz rok LjudSki stranki. »Domoljub« se tiska v 40.000 izvodih in je največji ter naj- bolj razširjeni časnik v slovenskem jeziku. Tak tednik zaleže več ko 100 shodov. J Boj med sodniki in policijo. Slovenska ljudska stranka se je pritožila proti zatoru »Domoljuba« na deželno sodišče v Ljubljani. Neodvi- sni sodniki so proučili postavo ter izdali razsodbo, da je policiia ravna- la protizakonito in protipostavno, ko je zatrla »Domoljuba«. Isto razsodbo je izreklo višje deželno sodišče v Ljubljani. Clovek bi mislil. -da je s tem zadeva rešena in da bo »Domo- ljub« začel zopet izhajati. Zakonov se morajo namreč držati vsi brez izje- me, tako tudi policiia, ministri in ve- liki župani. Kaj je postavno in kaj protipostavno, o tem pa odločajo v moderni državi le sodniki. Radi tega so postavljeni in zato so tudi popol- noma neodvisni od vlade, od parla- menta in od kralja. Kar oni izrečejo, to velja za vse in proti razsodbi sod- nikov ni nobetiega leka. Tako je v moderni pravni državi. V starih ča- sih ni bilo tako. Prej sta vlada in po- licija sama odločala o vsem in nista bila prav nič jKjdvržena sodnikom. Taka država je bila tako zvana poli- cijska država. Jugoslavia je pa mo- dcrna država z neodvisnimi sodnija- mi in neodvisnimi sodniki. Zato se morajo policijski in državni uradniki držati strogo razsodb sodnii in jih iz- vrševati. V našem slučaju bi moral »Domoljub« zopet nemoteno izhajati. Veliki župan dr. Baltic je pa drugega mnenja. On vzdržuje svojo odredbo proti »Domoljubu« in tako si stojita sodnija in policija v odločnem naspro- tju. Cigava lx> obveljala. ne vemo. Kličejo na pomoč papeža. V boju proti Slov. ljudski stranki se je obrnila Žerjavova stranka za po- moc celo v Italijo, in sicer naravnost v Rim k poglavarju Katoliške cerkve. Liberalno čusopisje Slovcnije se pri- tozujc namreč, dia se vtikuje sloven- ska duhovščina v politično borbo ter da zlorablja tako vzvišenost katoli- ške vere v strankarske namene. Cud- no je opazovati, kako so gospodje po- stali tik pred volitvami silno goreči za cast katoliške vere, kako se borijo v svetem navdušenju za čistost Kri- stusovih naukov. Kakor smo čitali, je bila izročena Vatikanu res spomenica, v kateri prosijo, naj poseže vines sv. oče in ukroti slov. dii'hovnike, ker bo sicer vera opešala. Dtihovnlk in politika. Naše mnenie v tej stvari je nastop- no: duhovnik je dušni pastir vseh ka- toličanov, naj spadajo h kakršnikoli stranki. On ni postavlj.en za to. da skrbi samo za katoličane, ki so pri- staši Slovenske ljudske stranke. Bri- gati se mora za vse katoliške vernike enako, naj bodb demokrati, socialisti, ali samostojni kmetje, naj bodo av- tonomisti ali centralisti, monarhisti ali rcpublikanci. Duhovnik mora na- dalje govoriti v cerkvi o verskih re- čeh in ne o politiki. Cerkev ni nikako politično zborovališče. V cerkvi sme in mora duhovnik le tedaj omeniti politiko, ako napadajo in sramotijo politične stranke verske resnice. Tako je na primer pred par leti socinlistič- ni »Naprej« razlagal svojim katoli- škim čitatcljem, da je sv. Rešnje Te- lo neumnost in sleparija, v katero no- ben pameten človek ne veruie. Kaj je bolj naravno, nego da se duhovnik dvigne proti takemu sramotenju ver- skih naukov? Ali ni njegova pravica, da se brani? Kakšen dnhovnik bi bil, ko bi ne svaril ljudstva pred takim početjem političnih strank? Toda tudi v tem slučaju mora duhovnik odvra- čati napade z zgolj verskega stališča. Zakaj v cerkev spadajo, kakor reče- ^no, verske reči in ne politika. Za enakopravnost vseh državljanov. Kaj pa izven cerkve? Ko stopi du- novnik iz cerkve, postane državljan, cnakopraven vsem drugim. On ima lahko svoje politično prepričanje ka- kor vsak človek v državi. Pravico ima širiti svoje ideje, se zanje boriti, nastopati na shodih in celo v parla- mentu. Zakaj bi se ne smel duhovnik zanimati za politiko kakor ostali lju- dje? Ali je duhovnik manj vreden ka- kor sodnik, profesor. odvetnik, trgo- vec, kmet in delavec? Lepa demokra- cija, katera hoce oropati eel stan političnih pravic, ki pritičcjo po znko- nill vsem doraslim moškim državlja- nom. Saj politične pravice dajejo v naših časih celo ženskam in 18 letnim fantom! Težko je razumeti, kako more de>- mokratična in liberalna, to se pravi svobodoljiibna stranka staviti take za- hteve! Saj so take zahteve v kriče- čem nasprotju z vsemi demokratič- nimi in svobodoljubnimi načeli našega časa. Vatikanski komisarji ali dr. Fogar se bliža. Po našem mnenju se slovenskim duhovnikom v našem času ne more vzeti svobode političnega delovanja. Spomenica pri papežu torej nebo ime- Stran 2. »OORISKA STRA2A< la zaželjenega uspeha. »Jutro« je pi- salo sicer, d'a je Vatikan že določil tržaškega škofa drja Fogarja za pa- peškega koiriisarja in pripovedovalo, kako dr. Fogar pripravlja svojo pr- tljago za potovanje v Jugoslavijo, da pokliče na odgovor presneto du- hovščino. Kranjska dežela je že videla prihajati škofa iz Trsta, da se vrže v volilne lx>je ter nastopi prav ostro proti Ljud'ski stranki. To vest je prinesla tudi »Edinost«, a raizuine se samo ob sebi, d!a je prava bajka. V »Jutru« čitamo nadalje. da bo moral škof Jeglič v samostan, in si- cer ga pripeljejo v Italijo. Take izmišljene vesti dokazujejo, da je volilna borba v Sloveniji priki- pela na vrhunec. V časopisje mečejo laži vseh vrst, da bi zmedli nasprot- nike. Toda taki mamevri ne morejo več spremeniti končnega izida volitev. Kakšen bo uspeh volitev. Največje število poslancev bo dt>- segla Slovenska ljudska stranka, in sicer je prav gotovo, da bo imela več ko dvetretinsko večino. Temu se ni čuditi, ker je najboljše organizirana stranka Jugoslavije in razviia agita- cijo, kakor je nismo še videli v Slo- veniji. Stranka bo priredila do 8. fe- ruarja nič man.i ko 1500 shodov. Po- slanci vseh ostalih strank so iiegoto- vi. Mogoče, da prodre dr. Žerjav, mogoče dr. Ravnihar, mogoče Prepe- luh, mogoče Pucel.i, mogoče pa vsi skupaj. Ni izključeno, da dobe Nemci zopet svojega poslanca in enega Radi- čevci. Prorokovanja so težka, zato je naj- boljše, da počakamo izida volitev. DNEVNE VESTI Beseda našega MnozonadShofa. Naš toliko preizkušeni viš.u oer- kveni pastir je zopet povzdignil svoj glas in postal vernikom goriške nad- škofije pastirsko pismo, kjer opominja naj se varu.iejo verniki izrastkov mo- derne povojne dobe. V dobi nasilstev in krivic. Pastirski list začne: Evropa, katero je zadnia vojna do kosti in mozga pretresla, ne more priti k miru in prejšnjemu blagosta- nju. Temu so vzrok brezbožnost in iz nie izvirajoče grozne pregrehc. Med terni se je posebno razpasla laž in hinavščina. Ali ni laž navadno sredstvo, katerega se poslužnje ča- snikarstvo zoper katoliško cerkev? Ali ne vlada hinavščina pri občeva- n.iu in pogajanju diplomatov in dr- žavnikov? Kdo veruje, da so medna- rodne mirovne pogodbe in vo.ine zve- ze resne in stalne? Saj je ravno zad- nja vojna dokazala, da so take zveze le na papirjn, ki jih takoj ena izmed strank svo.ievoljno razveljavi. ako jej kaže dobiček.Celo prisege ne drže več. Zraven laži in hinavstva se poslu- žujejo polltične stranke tudi nasilja, meča in ognja, pobojev in celo irnio- rov. Revež in zatirancc zastonj išče pravice in pomoči na zcmlji. Družabno življenje je razdrto; red- kc so družabne kreposti n. nr. resni- coljubnost, odkritosrčnost, ponižnost, poštenost, zvestoba, ubogljivost, de- lavnost, rednost; posebno pa rnanjka ona krsčanska krepost, ki veže sku- paj vse ljudi in jim slajša in lajša živ- ljenje, namreč Ijubczen. Orozne skriv- ne in očitne pregrehc so se razpasle po vojni, pregrehe, ki uničujejo člo- veški rod in vpijejo v nebo za ma-t. ščevanje. Po tem uvodu, ki poudaria to, kar je i naš list že ponovno pisal, pre- haja pastirsko pismo na poglavje o krščanskem zakonu in na sredstva krščanske vzgoje. Starši, vaš» otroci v katoliška prosvetna društva. Krščanski stariši! ne dajajte svo- jih otrok posvetnim društvom. ki jih nalašč odstraniujejo od cerkve in od božie službe, ki oskruniaio nedelje in praznike, ampak izročite iih katoli- škim organizacijam, ki skrbiio ne sa- mo za iijih telesni, ampak tudi dusevni razvitek, za izobrazbo in krščansko življenje. Tusejenaš knezonadškof odločno izjavil o velikanskem vplivu, ki je pri- sojen hašim podeželskim izobraže- valnim društvom. Naj bi ta glas na- šega ccrkvenega poglavarja odprl oči tudi vsem tistim, ki tega še ne morcjo uvideti! Ob koncu govori pastirski list o raznili razvadah, ki so se razpasle tudi med našim ljudstvom, o nemo- ralnih plesih in našemu narodnemu značaju tujem preklinjevanju. Naj bi besede našega sivolasega nadškofa našle odprta srca in naj bi mu na ta način bili olajšani dnevi trp- ljenja, ko je izpostavljen napadom skritih in odkritih sovražnikov. Goriško učiteljsko društvo zboruje v Gorici. 5. februarja t. 1. ob 10. uri po slede- čem dnevnem redu: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Dr. Alojzij Kraigher: »Zobozdrav- stvo«. 3. Okrožni sestanki. 4. Razni predlogi. Polnoštevilno udeležbo priporoča stanovska zavest, zanimivo predava- nje priznanega strokovnjaka in ORUŠTVENI ODBOR. Zastali avstrijski zemljiški davek se zbriše. Kakor znano smo do 31. decembra 1923. plačevali di'zavi stari avstrijski zemljiški davek. Naši krnetje so zah- tevali od vlade, naj vsai ta zastali da- vek zbrree našim davkoplačevalcem. Vsi riapori so bili zaman. Rimska vla- da ni hotela zbrisati zastalega avstrij- skega zemljiškcga davka. Edino, kar je po dolgem trudu dovolila, je bilo to, da je našim kinetom priznala ¦¦>- lajšavo, da bodo plačevali ta zastali davek v večlctnih obrokih. Sedaj je pa vlad'a končno uvidela, da je davčno breme preveliko in, ka- kor čitamo, izide v kratkem kraljevi odlok nastopne vsebine: Od 1. januarja 1925. dalje se za- stali avstrijski zemljiški davek ne bo več plačeval, naš>i kinetje bodo torej tega davka prosti. Za leto 1924. pa je treba plačati vse zapadle obroke, zakaj izbris bo veljal samo od leta 1925. dalje. Kdor rii torej še plačal obrokov sta- rega avstrijskega zemljiškega davka, ki so zapadli v letn 1924., iih bo moral plačati. ^ Ako bo potrebno, bo »Straža« za- ;)"devo še natančneje pojasnila. Iz dežele kulturnih bojev. Znano je, da divja na Čehoslova- skem najlmjši boj proti Cerkvi. Zato je tem bolj zanimiv izid ljudskega glasovanja, ki so ga priredili slovaški skofje za versko šolo. Plebiscit je si- jajno uspel. 775.000 oseb, t. j. 90 od- stotkov prebivalstva je glasovalo za versko šolo. Časopisi bodo; tudi čitatelji? Tiskovni urad fašistovske stranke je ugotovil, da še vedno -preveč opo- zicionalnega tiska »kuži« dobro ita- lijansko ljudstvo. Ker ne morejo kar vseh teh listov kratkomalo ustaviti, so sklenili v vrhovncm vodstvu sno- parjev, naj se ustanovi še nove faši- stovske dnevnike, da se odvzame na- ročnike opozicionalnim listom. V Ri- mu bo začel izhajati velik fašistovski dnevnik »Lo Stato«; ravnotako tudi v drugih velikih središčih. No, tudi svoje vrste časopisni boj. Za človeške pravice! Fašistovski tržaški dnevnik »Popo- lo di Trieste« poroča, da se ie vršilo v Parizu v prostorih »Lige za člove- ske pravice« zborovanje, kjer je na- stopilo več govornikov - Italijanov; med temi tudi znani general Ricciotti Garibaldi. Qovorniki so protestirali proti fašistovskim načinom, ki uniču- jelo zadne sledöve svobodne narodne •države. K temu poročilu pristavlja list, da so to zborovanje organizirali framasoni. Eden mora biti kriv, če ni komu kaj po godu. Mirovna nagrada. Za Ietošnjo Noblovo mirovno na- grado je predlagan angleški delavski voditelj in prejsnji ministrski pred- sednik Macdonald. Njegovo prizade- vanje za svetovni mir ni še moglo ro- diti sadov, ker so se mogočnjaki zba- li za svoje žepe. Cela vas brez mož. Na severozapadni ameriški obali so cele vasi, ko-der prcbivajo le ribiči. Predvčerajšnjem se je vkrcalo tride- set ribičev — vsi odrasli moški neke- ga ribiškcga sela — in odveslalo na vi- soko mode na lov. Med tem se je dvi- gnil na morju hud: vihar in zajel ce- lotno ribiško brodovie. Dva dni že jočejo žene in otroci na morskeni obrežju za svojimi dragimi, Zabrisati hočejo krvave sledove. Družba »Pro Montibus« ie sklenila, da se naj posadi mlada drcvesca na vse gričke okrog Ooricc, koder je di- vjala vojna. Sedaj gola in osmojena rebra Kalvarije, Sv. Gore. Sabotina itd. bodo obraščena z zelenimi gaji. Krvavih sledov pa ne bodo zabrisali v našem ljudstvu, dokler ne bodo vz- brstele sadike pravičnosti. ki so jih tisoči oni padlih hoteli vsaditi ravno na teh gričkih. Milijonarska preživnina. Pred Ieti že se je razporočil v Bu- dimpešti milijonar in baron Beck s svojo ženo. Za svoji dve hčcri se je obvezal plačevati 1500 kron mesečne preživnine. Ko je madžarska krona padla skoraj do tal, ni milijonar nič zvišal te svote. Hčere so dobivalc kot prej 1500 kron, kar ie znašalo točno 50 italijanskih stotink. Milijo- narjevi hčeri sta vložili tožbo proti očetu na sodišče, ki je določilo, da mora tudi oče vpoštevati povojne va- lute in globljc poseči v blagajno. Ne gre jfin z glave. Angleži bi na vsak način radi po- gledali kdo čepi na vrhu naivišje gorc sveta, Mt. Everesta. Ker se ni posre- čilo raznim expedicijam splezati na vrh, se je ponudil »kralj aeroplanov« letalec Cobham, da se bo z letalom približal vrhu. Če se še to ne posreci, bodo pa nienda kar železnico gori speljali. Dobro so jo stuhtali Kakor povsod, tako so tudi v Nem- čiji državni uradniki uboge pare. Po- magajo si na vse načine. Naibolje so pogodili sodnijski uslužbenci v Vrati- slavi, ko so od radovednih zijal pri senzacionalnih ra^zpravah začeli po- birati vstopnino. Zdaj si le želijo, da bi bilo dosti ropov in umorov, da bi čim več ljudi drlo k sodnim razpra- vam. Boj med nemškiini socialisti in komunisti. Nemška socialistična stranka je organizirala v Berlinu veliko zboro- vanje proti naskoiku nacionalistov na prusko vlado. Govorili so pred 20.000 ljudmi prcdsüdnik državnega zbora socialist Loebc in najodličnejši socia- listični voditelji. Po zborovanju so šli socialisti v povorki pred' uredništvo njih dnevnika »Vorwärts«. Spotoma so jih pa napadle oborožene trume komunistov. Nastala1 je ostra bitka. Na uličnem tlaku je krvavelo 40 tež- ko ranjenili; vse polno jih je odncslo iz boja lahke praske. Ko je prispela policija, so se napadalci že razpršili. Ncmški nacionalci si pa manejo roke od veselja, ker se njih nasprotniki med seboj koljejo. Angleški ministri bi kmalu zmrznili. Vsi uslužbenci v ministrskih pala- čah, ki skrbe za centralno kurjavo, so začela stavkati. Nekega dne so našli vsi ministri svoje sobane mrzle. Ni ostalo drugega, kot da so mlajši u- radniki opasali pred'pasnike in začeli metati premog y peči. Morda bi kur- jači na tak način še vlado vrgli. Hitro je našei srečo. Neki delavec iz Florence ie v no- vembru lanskega leta odjadral v A- meriko iskat srečo. Te dni se je že sprehajal po florentinskih ulicah le- po oblečen in je bahavo trkal na hra- nilno knjižico s 23.000 liraini. Ljudem se je make cud'no zdelo to naglo obo- gatenje. In res se je izkazalo. da je navihanec izvabil ves denar od neke svoje prijateljice v New-Jorku. Zdaij bo uvidel, da se je treba za srečo par dni več pehati. S!ovo vrlega delavca. 29. januar t. 1. je bil za našo faro zopet žalosten dan. Izgubili smo na- šcga dušnega pastiraja č. g. Leopolda Arko-ta. Moral je zapustiti naše kra- je in oditi v Jugoslavijo, ker mu niso priznali drzavljänstva. Ncstrpni ri- lienberški slovenski odpadniki, ki jim je pa danes že stopila usoda za vrat, so precej pripomogli, da ie moral ta vrli duhovnik zapustiti svoje ovčice in se preseliti na Stajer'sko v novo službo. G. Arko je po svojem službo- vanju v Cerknem prišel v Rihenberk kot kaplan. Tu se je vrgel z vso vne- mo tudi na prosvetno delo. Vrlo de- lujoče »Krščansko-socialno, izobra- ževalno dmštva v Rihenberku« se mora za svoj procvit v prvi vrsti za- livaliti g. Arkotu. Rihenberški farani so z vso dušo vzljubili dobrega, pri- lju-dnega in vedno živahncga gospo- da. Njegov vpliv je pa bil marsikoinu na potu; tudi takim osebam od kate- rih tega ne bi pričakovali. Da je bil trn v peti raznim rihenberškim »obla- stnikom« ni treba niti posebei ome- njati. Vsi ti so dosegli, da je moral priljubljeni g. kaplan oditi obdan od množice svojih faranov na postajo in zapustiti Rihemberg. Prišel ie k nam, novi farani so zvozili opravo v hrib in ga sprejeli rned1 se. Dolgi so še bili kri- ževi poti, ki jih je moral g. Arko preho_ diti, da bi doscgel pravico. da sme o- stati v priljubljeni mu drugi domovini med Primorci. ZaI, niti poklicani či- nitelji mu niso Šli dosti na roko. Čez 10 mesecev je moral zopet v snegu spravljati svoje borno imetie na po- stajo v Podbrdu in vzeti slovo tudi od nas. V sredo popoldne se ie le po- slovil od gospoda župnika v Podbrdu. Drugi dan dopoldne se je na postajl ločil od svojih in se odpeljal morda za vedno od primorskih Slovencev. Dolgo je delal in se trudil med namit niso majhne njegove zasluge za kr- šeansko prosvetno misel med nami; naj bo tudi spomin nanj tako blag, kot so bila njegova dejanja! Kmalu ne bo vec vojn? Društvo narodov je objavilo stati- stiko, iz katere je razvidno, da je da- nes pod orožjem nič manj kot 5 mi- lijonov ljudi! Vojne mornarice raznih držav imajo 454.191 mož. 84 velikih bojnih ladij, 167 križark, 1094 torped- nih čolnov, 400 podmornikov. Vojnih letal je čez 4000. Vsa ta masa se pri- pravlja na bodoči svetovni pokolj. Pa še oznanjujejo, da ne bo vec vojn in razdejanja! Žrtve svetovne vojne. Društvo narodov ie objavilo stati- stične podatke, koliko mrtvih in ran- jenih je zahtevala svetovna vojna. Sedemdeset milijonovC.) ljudi si je stalo nasproti v strelskih rovih. Nem- čija je oborožila največ odstotkov svojega prebivalstva, 65% ; Italija 46%, najmanj (izmed velikih držav) Amerika le 13%. Mrtvih imajo Nemci 2 milijona, 9.8% vsega prebivalstva; ranjenih poldrugi milijon. Avstrija je izgubila od deve- tih milijoiiov vojakov, čez poldrugi milijon mrtvih. Rusija 1 milijon in tri četrt, Francija od 8 milijonov vo- jakov 1,400.000 mrtvih in poldrugi milijon pohabljenih. Razmeroma to- rej največ odstotkov; t. j. 10.5% vse- ga prebivalstva je poginilo na bojnih poljanah. Italija ima 750.000 mrtvih in 800.000 ranjenih. Angleži 744.000 mrtvih in 900.000 ranjencev. Najmanj pa Amerika. Le 68.000 mrtvih in 157 tisoč ranjenih. To so le izgube v boju, »OORISKA STRA2A Stran 3. kdo pa prešteje kupe mrličev, ki so umirali v zaledju vsled lakote in po- manjkanja? To je strahovita bilanca razdivjanih človeških strasti! Sveti dan naŠih pravoslavnih bratov. Pred par dnevi so pravoslavni Srbi z yso slovesnostjo praznovali praznik njih največjega svetca sv. Save. Na ta dan je pravoslavncmu Srbu vse sveto. Politično, umsko in ročno delo poči- va; vse se sporn in j a z resno sveča- nostjo največjega srbskega sina sv. Save, ki je Z'dramil Srbi.io 12. in 1-3. veka k verskcmu, kulturneniu in po- litičnenui življenju. Kar sta nam Slo- vencem sveta brata Ciril in Metod, to je Srbom sv. Sava. Na tisoče kre- sov plapola po slovenskih gričih v slavo in spomin svetih solunskih bra- tov, na tisoče pobožnih niisli se vkrc- še Srbu, ko se sponini na sv. Savo, nazvanega »Sveti«. Bil je najmla.iši sin srbskega žu- Pana Štefana Nemanje (1168—1196) in so ga klicali za Rastka. 2e mlad je bil mirne in pobožne narave. Pa ni- so v njem slutili preroditelia Srbije. Poslušal jeod daljnili potnikov govo- rice o svetem življenju meniliov na sveti gori Atosu. Srce ga je gnalo in vstopil je kot brat Sava med menihe. Ko je njegov oče Nemanja uredil dr- zavo, je šel po sinovih stopinjah na Atos. Tu sta ustanovila s sinom v »korist srbskemu narodü« saniostan Hilandar, kjer še danes done hvalnice srbskih menihov. Po očetovem odstopu je zavladal Srbom sin Štefan Prvovenčani. Tedaj ie Sava šel rned svoje ljudstvo in u- stanovil samostojno, od carigrajskega Patriarha neodvisno nadškofijo (leta 1219). Sv. Sava je zdaj zaöel prati 'edino. Pisal je knjige, skrbel za do- f>re svečenike, svetoval bratu kralju in vodil priprosti naro'd kot dobri pa- stir svoje ovčice. Največji pomen de- •°vanja tega srbskega učitelja je pa ravno v osnovanju cerkvene samo- stojnosti. S tern je bila položena skal- nata podlaga tudi za narodno samo- stalnost. Bizanc je s svojim zvijač- nim državništvom odslej zgubil svoj vPliv med Srbi. Ko je potekla doba njegove setve, je Porornal sv. Sava na vzliod. v svete *raje. Žetev je pustil drugini. Ko se je Vračal pod težo svojih let domov, se Je ustavil pri bolgarskem eariu Asenu, da premoli svete božične nraznike. Ni ^u vec bilo dodeljeno, da bi prestopil Ssbsko mejo. Zatisnil je oči v Trno- v^ni, prestolici bolgarski, 1. 1236. Po- slovil se je od bližnjih in daljnih z be- Sedami: »Slava Bogu radi vsega.« Njegov duh pa blagodejno plove še danes nad vso srbsko zemljo. Dragi čevlji. v Te dni so doživeli milanski me- j^ani pravo scnzacijo. V nekem iz- 'Ožbcncm oknu je razstavlienih par zenskih čevljev. Na lepi. z zlatom pre- tkani blazinici počivajo, a zraven i- ^ajo listek s ceno 5000 lir. Ljudstvo se zbira pred oknom in različno tol- mači to število. Kdor jih bo kupil, bo Pa pravi osel! Kralj alkohol... Te dni se je odigral na Francoskem frozen slučaj, ki kaže vso grozo ti- j*anije Alkohola. Sodemnajstleten mla- ^enie se je vrnil pozno zvečer popol- n<>ma pijan domov. Mati ga rahlo po- Svari. Razkačeni pijanee zapre mater Y sobo in zažge v sosedni sobi pohi- stvo. Ognjeni zubelj je takoi ovil celo "išo, iz katere so se čuli obupni klici nesrečne matere. Komaj se je posre- c|lo sosedom, da so jo rešili. Mladega Plianca so zaprli! Darovi. Za Slovensko sirotišče: Občina Srpenica podporo za 1. 1924 v znesku 30 L; na Silve- strov večcr nabral v veseli družbi. Roman Simoniti 50 L z gcslom: Dekleta in fantje bi- ljanski, vedno in povsod vzorni! (Pomotoma ni bilo prcj objavljeno); p. n. Willy Brcginc iz Alcksandrije 20 L. — Srčna hvala! Za Alojzijevišče : G. Matijevič 20 L. g. V. Strukeli 20 L. Srčna livala! GOSPODARSTVO. Gospodarska zadruga za goriško okolico. Ta velevažna gospodarska organi- zacija kmetovalcev iz goriske okoli- ce je sklicala za zadnjo nedeljo due 25. t. m. sestanek načelstva. nadzor- ništvai in krajevnih odborov. Sestan- ka se je udeležilo 28 kmetovalcev iz Vrtojbe, Sovodenj, ^tandrcža, Orelio- velj in Mirna. Iz Šempetra ni bilo no- benega zastopnika. Sestanka sta se udeležila dva za- siopnika Zadružne zveze v Qorici, od katerih je eden povdaril pripravlje- nost Zadružne zveze, da gre zadnigi na roke. Drugi zastopnik je pojasnil zbranim kmetovalcem, kakšen namen bi morala imeti zadruga. kako bi mo- rala delovati in s čim se bi morala pe- čati. Zadruga bi morala imeti pred- vsem namen zastopati vse gospodar- ske koristi okoličanskih kmetoval- cev, najvažnejše opravilo bi pač mo- ralo obstajati v izvažanju najrazlič- nejših pridelkov. Med te pridclke pa: ne spada samo krompir, temveč tudi zelenjava, predvsem šparglji. ohrovt (vrzote), zgodnji grah, fižol v stročju in drugi vrtnarski pridclki. V bližnji bodočnosti pa se bi morala zadruga zavzeti tudi za izvoz črešenj, bre- skev, marelic, hrtišk in jabolk. Okoliš zadruge je danes sicer omejen samo na goriško okolico, bi se pa moral po- zneje raztegniti na širše dele dežele, tako, da bi zadruga lahko izvazala tudi tolminsko sadje, itd. Ako se hoöe zadruga baviti z nave- denimi in še drugimi opravili, mora imeti svoj sedež v mestu. kjer je trg, kjer so kolodvori in drugi pripomočki za uspesno delo van je. Potreben je stalen sedež s stalno nameščenim osobjem. Vsi prisotni kmetovalci so z zado- oljstvom sprejeli vse predloge in svetovali še rnarsikaj koristnega. Da bi okoličani zadobili še večjeza:nima- nje za zadrugo in za sodelovanie, so predlagali pričujoči, naj se skličejo 1)0 posameznili vaseh sestanki, na luiterih naj se pojasni namen in po- men zadruge.. potem pa nai se skiiče občni zbor zadruge. ki bo ukrenil po- trebno. Sestanki so bili določeni v sledečem redn: V nedeljo, due 1. februairia se bo vršil sestanek v §tandrezu. ob 3. uri popoldne. Prostori g. Jožcfa Lut- mana. V pondeljck na Svečnico se bo vr- šil doipoldne ob 10. uri sestanek v Sovodnjah, v občinskem domu. Po- poklne ob 3. uri sestanek v Mirnu, tu- di v občinskem dotnti. K sestankom so vabljeni vsi člani Gosix)darske zadruge. Kmetje, pomagajte si sami. Okleni- te se svoje organizacije. Zatiranje poljskih miši. Na goriškem polju, posebno v pla- nem delu, so se niočno razmnožile poljskc miši, ki povzročajo na trav- nikih in na vrtih veliko škodo. Urad za kmetijski potovalni pouk v Gorici opozarja kmetovalce. da so po zakonu obvezani zatirati poljske mi- si. Prizadeti naj sc o'brnejo do urada za kmetijski potovalni pouk, via Tri- este 43, kjer dobc strup za zatiranje miši in vsa potrebna navodila. Kaj je novega na deželi? AjŠevica-Lijak. Občeznani učitelj glasbe in tambu- ranja g. Nikolič se je preselil te dni v Zagreb v službo godbenika pri tamo- šjem »Kinu«. Obilo sreče! Šempas. One 28. t. rn. je umrla 19. letna Kristina Povšič, hči tuk. mizarskega mojstra, po dolgem bolehanju na su- šici. Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! Vogersko. Naš g. župnik, č. g. Uršič ie hudo bolan. Vsi želimo, da bi se mu zdra- vje povrnilo in prosimo gospode du- hovnike-sobrate, da bi se ga spomi- njali v molitvab. Trenta. Čutim se dolžnega, da objavim v »Qor. Slraži« seznam vseh plemcnitih darovalcev, ki so prispevali za ubogo družino Podra- starjevo v Trenti o priliki požara: Prcvzvišeni kncz in nadškof 100 L, Mont 50 L, Ccrkcv Soča 50 L, Cerkev Trcnta 50 L, Dobra srca iz Sv. Lucije darovala 170 L, g. dckan Klobučar 20 L, g. dckan Kunšič 20 L, ff. kurat Kenda 20 L, fi. kurat Zor 20 L, g. kaplan Kos 10 L, Frida Šček 20 L, Otroci III. rnzreda v Bovcu (učit. g. Ousti Trcbše) 35 L, duhovnik Berbuč 20 L, K. vikar Knavs 10 L, Zcljko Vižintin 5 L, G. vikar Mcdveš 50 L, Sledeči iz Soče: Župan BradaSkja 25 L, Do- mevšček v blagu, Kravanja v blagu, Ncuu- mann v blagu, Kravanja v blaRii, Kavs v blngu, Zorč v blagu, Kašca 20 L, Zorč.5 L, Kavs 15 L, Kravanja 10 L, Kavs 10 L, Ko- mac 20 L, Kravanja 5 L, Flajs 25 L, Flajs 5 L, Komac v blagu in 5 L, Komac 10 L, Do- mcv&čck 5 L, Flajs 20 L, Cudcr 2 L, Kašca 5 L, Hosner 5 L, Kašca 6 L, Kravanja 6 L, Flajs 10 L, Cahler v blagu in 5 L, Kavs 10 L. Bog plačaj vsctn, tudi tistim, ki so osebno izročili Podrastarju! Ciril Munih, upravitclj. Sveto pri Komnu. Umrl je zadnji i>etek posestnik Av- gust Abram. Bolan je bil 3 mesece na rumcnici. Bil je vzor krščanskega družinskega očeta in vedno naročnik in čitatelj naših listov. Naj rmi sveti večna luč! Družini naše sožalje! Pečine. 3 mesece zimskih dni je za nami. Stari ljudje nc pomnijo, da bi kako leto do 26. januarja ne imeli snega. No, pa ga bomo že se siti, ravno smo dobili snežno odejo. Kljub lepi zimi pa »Škrlatica« go- spodari po naši planoti. Enkrat v eni, drugič v drugi vasi. Pri nas ie vzela za enkrat slovo. Smrtnih slučajev je pa zahtevala pri nas rnalo. Ternbolj pa pomirajo bolehni in stari. V preteklem letu jih je umrlo 12, rojenih je bilo pa samo 6; padamo. Pb novem letu so že umrli triie. 27. ja- nuarja je uinii 66-letni kovač in go- stilničar Josip Trušnovec. V malo dneh je podlegel bolezni. Starost, tež- ko delo in betežnost so močnega mo- ža vzele svetu. Sveti mu večna luč! Na kulturnem polju tudi nočerno biti zadnji. Poleg tega, da imamo v društvu razne časopise na razpolago. imamo naše liste tudi po hišah močno razširjene. »üor. Straža« prihaja v 20 izvodih, priljubljeni »Naš čolnič« v 22, »Mali list« v 8 izvodih; poleg tega pa še razni drugi časopisi. Društveno življenje tudi ne počiva. Na svečnico, dne 2. feruarja, popol- dne ob 3h bomo imeli redni občni zbor. Vabimo vse člane in članioe ter prijatelje društva, da se ga polnošte- vilno vdelezc. Mladina, oprimi se tega kulturnega središča, zaliajai pridno v društvo. zlasti k društvenim vcčerom. Drži se smernic, ki so jasno začrtane in ne bo ti žal. Batuje. (Srečna vas.) Srečna vas se pač lahko imenujejo Batuje. Kljub tcmu. da se nahajajo v sredini vinorodne Vipavske doline, je tu vinska kriza popolnoma rešena. Saj se opaža živahno uvažanje tu- jega vina. A žal, da je to samo navi- dezno. Zareš žalostno je; da so se ne- katcri naši gostilničarji, tako spoza- bili in ne pokupijo onih par hektolitrov vina, ki nam ga je od toce še ostalo. Oledajo za par lir in se raje poslužu- jejo tujega vina, ki je po kakovosti za našini. Ne vedo pa ti možje, da si s tern postavljajo stražnika na vrata svojih krčem. Buiuici. Cerkno. Dekliška Mar. družba v Cerknem priredi v nedeljo 1. februarja zvečer in na Svečnico ob Wz uri popoldne krasno igro »Roka božja« v dvorani gpspodarskega donra. Vabimo vsa okoliška dništva in M. družbc, da se v obilnem številu odzovejo vabilu in nas posetijo. Gaberje. Iz naše občine je lie lnalokdaj kaj v »Straži«. Pa tudi sedaj nič vescle- ga. Nasa mladina je kar podivjana. Naše izobraževalno društvo »Hanicn* se sicer trudi za srčno in umsko kul- turo naše mladine, a je potreba tudi pri fantih, kakor tudi pri starših vcj razumevčinja za velikansko važnost izobražcvalnih društev po deželi. Po- tem se nc bodo več dogajali taki slu- čaji kot pred tednom dni, ko so ne- kateri fantalini razgrajali v ix)znih ponočnih urah po vasi in razmetavali vse kar jim je prišlo pod roke. Mlai- deniči, opr.imite se raje prosvetnega dela v društvu, vzemite v roke knjigo in čaisopis, pa bo naša vas dobila do- ber glas. Idrijsite novice. Prostovoljno mestno gasilno društvo. Dne 22. t. m. so se podali k novemu mestnemu komisarju bivši župan Treven, načelnik požarne branibe Žu- mer, podnačelnik Hladnik in tajnik Kogej, v zadevi gasilstva. Pojasnili so mu težave od dneva, ko je bilo društveno delovanje ustav- Ijeno do danes. Opisali so mu zgodo- vino gasilnega doma, ki je bil za silo zgrajen na prostoru današnie hiše štv. 509 in vse poznejše preseljevanje iz kleti v klet. Pogovor se je sukal dalje okrog gmotnega stanja društva, okrog dru- štvenega kroja, ki je sedaj dovoljen tudi od voiaškie oblasti, (h kateremu pa se mora nabaviti nove čepice) in končno je priromala na vrsto tudi društvena zastava, ki danes še čaka oblastvene odobritve. Komisar Agnelelli ie izrazil veiselje nad zaupanjem in povdarjal. da je v Idrijo poslan uradno, da pa bi rad tu OdliHovana peharna in slaščičarna 3BHDB BHflTuŽ ulica fllameli šf. 6 (prej SGUole). Cenj. odjemalcem in slawnemu občinsivu naznanjam, da sein v hiši, kjer imam že dolgo let dobroznano pekarno in slaščičarno, preure- dil na novo slaščičarno z najboljšim pecivom^ slaščicamt, likerji in delikatesnimi wini. Priporočam se vsem novoporočencem, bir- mancem in društvom za obilen obisk in jamčim s solidno postrežbo. Sprejemajose naročila.Odlikovana pekarna in slaščičarna J.BRATUŽ. Nova preursjena Qia Mameli šfeu. 6 (prej Scuoie). St ran 4. »GORISKA STRATA« •delal in imel ad tega svojega dela tu- di kaj pokazati, predno odide. Gledc donia je zadcvo že proučil. Prejšnji niestni zastop je izdelal načrt za zgradbo gasilnega donia. katere- ga on poposnoma odobrava. Dalje je nahranil prejšnji občinski od'bor za gasilni dorn svoto L 98.000.—. V le- tušnji proračun je dodal on še L 47.000.—, tako, da znaša skupna svo- ta, namenjena za zgradbo doma L 145.000.—, K teinu se laliko še prište- je od društva samega nabranih pro- stovolj'nih darov L 5.000.— tako da ho svota gotovo zadoščala. V najkrajšem času bo proračun pred'lozen v odobritev v Videm. Ta- koj po odobritvi bodo razpisana grad- bena dela, tako da se b<> najkasneje sredi meseca marca začelo s prvimi deli te prepotrebne stavbe. Glede denarne pod pore dnistvu je obljubi! nakazati takoj znesek L 1000.— za najnujnejšc potrebščine. Upamo, da vse to niso bile saino besede, ampak da se bo novi kotnisar izkazal kot lnož dela! Bersaljeri v Idriji. Is tega dne proti večeru je privihral na kolesili v Idrijo močan oddelek bersaljerjev. Prišli so z godbo načelu in zavili naš hotel v en sam oblak praliu. (Pripomniti nioramo. da to zi- ino še nismo iineli snega!) Pobem se je pa začelo: sem in tja, ¦gor in dol, kolesarji, avtomobili, mo- torji. Še po noči ni bilo mini. V soboto zvečer ob 6. uri je vabil v veliko incstno dvorano obč. komisar, kjer je nudil v cast bersaljerskim častnikotn vermut. Na galeriji je igra- \a »Lira«. Govoril je komisar o za- slugah in svetovnem slovesu bcrsa- Ijerjcv. Odgovoril urn je polkovnifc, se zahvalil za sprejem in gostoljubje ter izrazil željo, naj bi se tukaišnjemu dobremu prebivalstvu godilo tako do- bro, da bi se počutilo v novih mejah zadovoljno in sreČno! Zboljšajije rudcirskih vial v Idriji. Pri nas se mudi že štirinaist dni /komisar za idrijski rudnik kav. Ron- za z dVema drngima gospodoma iz Trsta in iz Rima v svrho revizije red- nika. Te dni se je podalo k tej gospodi zastopstvo rudarske federaciie glede zboljšanja plač, za kar je bila prošnja vložena že pred d'vema mesecema. Ker na to prošnjo ni prišel do danes še nikak odgovor, je zastopstvo fe- deracije ponovno zaprosilo za ugod- no rešitev, opozarjalo na veliko bedo, ki vlada danes v mestu ter izjavilo, da bodo čakali rudarji odgovora do konca tega meseca. Ako do tedaj odgovora ne bo, zastopstvo federa- cije ne more prevzeti nikake odgo- vornosti za morebitne posledice. Brezposelnost v mestu. V soboto se je podala deputacija brezposelnih k že zgoraj omenjeni ko- misiji. Prosili so, da bi se vendar en- krat začelo sprejemati sinove tukaj- šnjih rudarjev v delo v rudniku. Skli- cevali so se nato, da se jim je delo predno so šli k vojakom. in tudi med vojaško službo, vedno obljubovalo. da pa sedaj zastonj čakajo rešitve Iz svojega bednega položaja. Res žalostno je videti cele vrste močnih in zdravih fantov, ki postopa- jo brezdelno okrog in čakaio dela. Pri tolikem letnem cistern dobičku bi rudnik v tej težavi res lahko nomagal. Književnost. F. S. Finžgar: Prerokovana slike iz svetovne vojne. Zbranih spi- sov V. zvezek. Založila Nova Založba v Ljubljani. V petem zveztku svojih spisov je Finžgar zbral eno povest in več črtic, ki jih je med svetovno voino obljav- Ual v Pomu in svetu, ki se pa prijetno razlikujejo od običajne medvojne in povojne literature. Epičnega duha kakršen je Finžgar in ki ga vedno mogočnost zunanjega dogodka spod- bode k pisateljskemu oblikovanju, je najprej prevzela sila onih pretresljivih čaisov, da je leto za letoni (1915 — 1919), skoraj kakor kronist. zapisaval dogodke in duševne dispozicije me