Celje, 22. julija — Številka 29 — I.cto XXïV — Cena 60 par
2^tava je vnanji
^bol nekega gi-
Janja. cilja, boja,
^i-uževanja. Pra-
simbol je, to-
^ vedno svež, ko
jjjjor aktualnejši
jji naprednejši so
(jlji. Ob praznikih
^rajo zastave s
slemen in pročelij
jjasih hiš. Ali po-
ygod. Recimo v
Gaber j ih se vidijo
judi s starih hiš,
ostarelih kolonij-
^ih stavb. Na »o-
toku« ne povsod,
poseženi cilji ni-
[najo simbolov ,..

ni nam vseeno, kje se bodo šolali naši otroci - še bomo rodile, so zatrdile matere na
dobju - kako lahko predmetni učitelj poleg s\^ojega poučuje še sedem drugih predmetov -
huda kri na dobju ali »odcepili se bomo!«
Ф Na Dobju je zavrelo med ljudmi, »šolo
nam hočejo vzeti, tako, kot so nam dosedaj že
vzeli vse in dali na Planino. Ne damo in ne da-
mo. Priključimo se raje k občini Laško, ki bo
imela več razumevanja do naših teženj. Če ne
bodo upoštevali našega mnenja, ne bomo več
volili.«
0 V šentjurski občini je šolsko omrežje
zelo slabo zaradi pomanjkanja strokovnega
kadra in starih šol. V zaselkih ukinjajo šole,
ker je število otrok iz dneva v dan manjše. Ta-
ko je tudi na Dobju in Planini, vendar; na Pla-
nini grade novo šolo, ki naj bi dve leti zdru-
žila vse otroke tega šolskega okoliša.
Ф »Bistvo tega spora glede dobjanške šo-
le je, da potrebe zh prešolanje otrok izhajajo
z demografskh podatkov. Po zadnjem štetju
smo ugotovili, da je na tem območju le 341
otrok do sedmih let. In tu imamo tri šole. Kot
kaže pa ljudje nočejo in nočejo tega razume-
ti,« je dejal predsednik šentjurske občine ACI
o prešolanju otrok z Dobja
na Planino so ljudje že govo-
rili pred nekaj leti. Toda šo-
la na Planini je bila tako
stara, da ne bi prenesla v
pravem pomenu besede več-
jega števila otrok. Ker je
kraj Planina nekakšen neura-
den center tega dela Kozjan-
skega so se na šentjurski
občini odločili, da prav tu
zgrade nujno potrebno novo
šolo. Gradnja se je že pričela
in bi naj bila končana leta
1972. Pričakovati je bilo, da
bodo s tem rešeni marsika-
teri problemi, v resnici pa so
nastali še večji. Zakaj?
Začelo se je s predlogom
občinske skupščine Šentjur,
da bi z novo šolo na Planini
prešolali otroke iz Šentvida,
kjer je nepopolna osnovna
šola in učence višjih razre-
dov šole Dobje. V Šentvidu
ni bilo problemov, medtem,
ko so Dobjani bili odločno
proti prešolanju. Zopet so
prišle na dan stare trditve,
da je Dobje zapostavljeno na-
pram Planini, čeprav ni Pla-
nina veliko večja in ima isto
število otrok. Mnogi so v to
vpletli tudi prispevek ljudi
obeh krajev v NOB, Skratka,
Dobjani so se odločno uprli,
da bi njihovi otroci morali
na šolanje na Planino,
(nadaljevanje na 6. strani)
MARTINŠKOV TONI je na laških »kmečkih ohcetili« ob praznikih piva in cvetja
menda reden svat in eden tistih, ki so res kmetje. »Če takole pomislim, je dejal, ko
je povlekel pipo, ne vem zakaj bi se v soboto v Laškem ne trlo ljudi. Tistim, ki .lih
ne bo, ne morem povedati, kako žal bi jim lahko bilo. Zato pridite!« In še res je.
Že sedmo leto v Laškem prirejajo praznik »Pivo in cvetje« — torej prireditev, ki si
je ugladila pot in ugled.	(Foto: J. Krašovec)
Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
CELJE: SLAVNOSTNA SEJA
številne uspele prireditve in
proslave v počastitev prazni-
ka celjske občine, 20. julija,
sta na sam praznični dan
»klenili dve proslavi — ime-
novan,je vojašnice na Trgu
svobode po narodnem hero-
W Slavku šlandru ter slav-
nostna seja občinske skupšči-
ne ter občiskih družbeno po-
etičnih organizacij. Obeh sve-
čanosti so se udeležili mnogi
Sosti, med njimi tudi narodna
heroja Franc Leskošek-Lxika
in generalpodpolkovnik Jan-
ko Sekirnik, razen tega pa
'udi predstavniki občin Cu-
Prija. Doboj in Sisak, s kate-
fiini ima Celje pobratimske
Spominsko ploščo o imeno-
vanju vojašnice je odkril na-
rodni heroj Franc Rojšek-
.laka, ki je tudi govoril o
liku velikega revolucionarja
Slavka šlandra.
Na slavnostni seji občinske
skupščine ter občinskih druž-
beno političnih organizacij pa
je o pomenu Prve celjske čete,
uspehih, ki jih je v zadnjih
osemnajstih letih dosegla celj-
ska občina in prav tako o
nekaterih nalogah, govorila
predsednica občinske skupšči-
ne Olga Vrabičeva. V tej
zvezi je opozorila na izreden
vzpon občine v gospodarskem
življenju in na negospodar-
skem področju. Industrija je.
navzlic nekaterim specifičnim
težavam, dosegla takšne us-
pehe, da se občina po vsej
pravici uvršča med tiste, ki
so zabeležile najhitrejši
vzpon. Enak korak naprej pa
so po zaslugi gospodarskega
razvoja dosegle še negospo-
darske panoge.
Spored slavnostnega zaseda-
nja pa izpopolnili še s podelit-
vi,)© letošnjih Šlandrovih na-
grad. Ta visoka občinska od-
ličja so prejeli atletsko društ-
vo KJadivar za uspešno 20-let-
no de-lo, AI0.ÍZ Agrež iz tovar-
ne EMO za številna novatorska
in racionalizatorska dela, Os-
vin Pečar iz štorske železar-
ne za uspehe v proizvodnji
ognjevzdržnih materialov, pro-
fesorica Darinka Pavletič-Lo-
renčak za likovno ustvarjalno
delo, prof. dr. Anton Sore
za znanstveno raziskovalno
delo na področju geografi,je
ter zakonca inž. arh. Cveta
in Jurij Sadar za uspel ar-
hitekturni projekt študijske
knjižnice v Celju.
S proslave, ki jo je dopol-
nil mešani pevski zbor Fran-
ce Prešeren pod vodstvom
Kdija Goršiča, so poslali še
po zdravno pismo predsedni-
ku republike, Josipu Brozu-
Titu.
M. B.
FRANCEK FRAKELJ
»Mejduš, Fifika- Načrt za bajt« ге imavia! (Graditi
bova začela, ko bodo pocenili material!«
joiurt
celela
najboljši
jogurt
PIVO, CVETJE IN LAŠČANI VABIJO
Danes so se v Laškem zače-
le prireditve posvečene praani-
k,u »Piva in cvetja«, tradicio-
nalnega vsakoletnega dogodka,
k,i se ponavlja že sedem let.
Lietos imajo laški dnevi bogat
program.
Za obvestilo o tekmovanju
lovskih družin, mladinskih ekip
v košarki n turnirju košarke
smo že pozni. Nismo pa za
nočni tek športnikov, ki bo v
četrtek, ko se stemni. V petek
bo*v Laškem šahovska siniul-
tanka, promenadni koncert,
zvečer pa koncert moškega
I>evskega zbora, ki prejme Gal-
lusova odličja.
Prava atrakcija bo v soboto,
ko v Laško prispe z godbo iz
Francije tudi skupina madžo«
retk, deklet, ki med igranjem
godbe izvaja balet, združen s
korakanjem in gimnastiko, ču-
dovita priložnost, kajti to smo
doslej videli le prek TV. Zve-
čer bo tekma košarkarjev Olim-
pije in laške ekipe, potem pe
kot navadno, ognjemet, in tra-
dicionalno vasovanje.
V nedeljo, p>o prečuti noči,
saj bo v laškem menda kar
sedem zabavišč, bo kot vsako
leto povorka, katere glavni ak-
terji bosta oba letošnja »kmeč-
ka para«, sledilo bo šranganje,
potem poroka, ki bo tudd to-
krat zares, opoldne pa bo v
»Savinji« svatovsko kosilo.
Veselje se bo nadaljevalo ▼
nedeljo popoldne in v noč. V
Laškem je tudi razstava do-
mačih umetnikov in amater
jev, ki jo bo poživila ikebana.
Letošnji preoram pripravlja-
jo kot običajno: turistično dru-
štvo, družbene organizacije in
društva, vse pa bo potekalo
pod pokroviteljstvom pivovar-
ne.
neutrjen rob
RUDOLF JEREB, 36, iz Celja je vozil s tx>vornja-
kom in prikolico proti Radečam. Na zoženem delu
cestišča v Obrežju mu je pripeljal nasproti tovor-
njak cisterna, kateremu se je Jereb umaknil na
neutrjeno bankino. Zemlja se je pričela udirati,
tako da je tovornjak potegnilo 10 metrov navzdol
proti Savi. Voznik se je laže poškodoval. Na vozilu
je škode za 10.000 dinarjev.
dvojno prehitevanje
Voznik tovornega avtomobila s prikolico MILAN
POLAJŽER, 23, iz Ratanske vasi je med vožnjo
proti Celju v Zajasovniku prehiteval dostavni avto-
mobil. V tem pa je njega pričel prehitevata z oseb-
nim avtomobilom dr. JOŽE KRIŽNIC 45, iz Dobrne,
ki je pri tem zapeljal skrajno v levo in zadel v
obcestni kamen. Avtomobil je odbilo v tovornjak in
od tu v jarek ob cesti. Hude poškodbe je dobila
sopotnica ZORA KRIŽNIC. Škode je za 7.000 dinar-
jev.
kolesarka umrla
Voznik osebnega avtomobila JOŽE -TOPLAK, 44,
iz Ljubljane je v Prekopi prehiteval kolesarko
IVANKO ALIHODŽIC, 26, iz Ceplje. Močan veter
je verjetno potisnil kolesarko nekoliko v levo in
tako v avtomobil. Med prevozom v celjsko bolniš-
nico je zaradi hudih poškodb umrla.
mokra cesta
FRANJO MAROŠEK, 43, iz Vitanja je z oseb-
nim avtomobilom vozil proti Slovenskim Konjicam
in pred Vojnikom na blagem ovinku zaviral. Avto--
mobil je na mokri in spolzki cesti zaneslo v levo,
kjer je podrl obcestni kamen, prometni znak in
trčil v drog telefonske napeljave. Voznik se je laže
poškodoval, škodo na avtomobilu pa so ocenili na
5.000 dinarjev.
dva hudo poškodovana
Iz škal je vozil proti Velenju z osebnim avto-
mobilom IVAN HROVAT, 23, ko mu je pripeljal
nasproti po levi strani ceste motorist JOŽE VIRD-
NIK, 25, s sopotnico ženo mRTO VIDRIH, 20, oba"
s Plešivca. Pri trčenju sta oba dobila težke telesne
poškodbe, škode na vozilih je za 7.000 dinarjev.
z mopedom v smrt
Voznik neregistriranega mopeda FRANC MIR-
NIK, 21, s Kanme gore se je brez izpita peljal
proti Sojeku in zavozil s ceste. Zaletel se je v drevo
in obležal mrtev.
mopedista je zaneslo
Motorist VINKO HERCEK, 25, iz Topol, se je
s sopotnikom FRANCOM KRIŽANOM, 21, iz Malih
Roden peljal iz Rogaške Slatine proti Podplatu.
Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo s ceste,
sopotnika pa je vrglo 18 metrov daleč. Vo25nik se
je laže poškodoval. Križana pa so odpeljali v bol-
nišnico zaradi težjih poškodb.
trčenje mopedistov
DRACtO ZAVRŠNIK, 24, iz Brezja, se je peljal iz
Mozirja na Golte, ko mu je pripeljal nasproti
FRANC BERICNIK, 29, iz Mozirja. Oba mopedista
sta únela sopotnika. Pri trčenju je dobil Beričnik
težje, Završnik pa lažje poškodbe.
nesreča v drešinji vasi
Voznik osebnega avtomobila EDVARD STE-
BLOVNIK, 29, iz Ljubljane, je vozil proti Celju in
se v Drešinji vasi zaustavil na sredini vozišča, ker
je nameraval za\"iti v levo. Za njim je pripeljal
z osebnim avtomobilom VLADIMIR STISOVIČ, 32,
iz Celja in trčil v zadnji del ljubljanskega avto-
mobila. Pri tem sta se laže poškodovali sopotnici
v prvem avtomobilu JANA in ANDREJA STEBLOV-
NIK.
bočno trčenje
AlOJZ ROMIH, 33, iz Vrbna, je vozil s bovor-
ndm avtomobilom iz Pečovnika proti Zagradu, ko
mu Je na nepreglednem ovinku pripeljal nasproti
z neprimerno hitrostjo voznák osebnega avtomobila
MAKS ŠKRUBEJ, 40, iz Zagrada. Vozili sta bočno
trčili. Lažje poškodbe sta dobila voznik Škruber in
sopotnica DARINKA ŠTOR, 17, iz Zagrada. Prepe-
ljali so ju v bolnic». Miaterialne škode je za 8.000
dinarjev.
smrt motorovodje
V petek^ malo po 17. uri je 32-letni Roman štravs
pripeljal iz Ljubljane v Dobovo kompozicijo brze.!ia
vlaka. V Dobovi je štravs električno kompozicijo
^dpelja Ina stranski tir, kjer naj bi čakal, da bi pe-
jal proti Ljubljani vlak iz Zagreba. Med postankom
je strojevodja štravs, ki je doma z Jesenic, ulica
Vlaršala Tita št. 96 čistil šipe na lokomovitivi. Nato
;e je vzpel nà krov stroja. Pri tem se je prijel za
!puščeni prednji panto.gram in spregledal da je zad-
nji dvignjen ter priključen na napetost. Električni
x>k, 3.400 voltvov ga je zbil z lokomotive na tla, kjer
e obležal mrtev. Krajevni zdravnik je ugotovil, da
je štravs umrl zaradi udarca električne napetost.
—ez
Martin Artiček, 43, Podgrad
pri Šentjurju, poškodoval si
je levo nogo; Maks Podgraj-
šek, 28, Zlatkovo, poškodoval
si je levo roko; Polde Ovtar,
27, Ostrožno, na steklu si je
ranil levo roko; Drago Božič,
16, Konovo, poškodoval si je
levo nogo; Vili Verbovšek,
27,	Mala Breza, poškodoval
si je levo ramo; Josip Pereti,
Hum na Sutli, poškodoval
si je levo nogo; Alojz Hlad-
nik, 40, Ter pri Ljubnem, i>o-
škodoval si je levo ramo;
Mihaela Dežman, 18, TofkjI-
šica, poškodovala si je des-
ni gleženj; Karel Povalej, 21,
Zlateče, poškodoval si je le-
vo roko; Anton Simonie, 44,
Debro, pvoškodoval si je levo
zapestje; Ismet Tursunovič,
22, Velenje, poškodoval si je
levo koleno; Ivan Miličevič,
20, štore, poškodoval si je
desno zapestje; Anton Knez,
36, škale pri Velenju, pre-
mog mu je poškodoval des-
no roko; Franc Mernik, 21,
Kamna gora, poškodoval si
je levo nogo; Alojz Vodušek,
28,	Slance, železo mu je po-
škodovalo levo nogo; Danijel
Jeromel, 25, Migojnice, žele-
zo mu je poškodovalo levo
roko; Danijel žučko, 21,
Vrenska gorca, poškodoval si
je levo nogo; Velimir Toča-
kovič, 18, Velenje, poškodo-
val si je desno zapestje;
Franc Steinacher, 24, Oplot-
nica, poškodoval si je levo
koleno; Alex Kozmus, 41 Celje,
poškodoval si je desno nogo;
Maks Slemenšek, 36, Radé-
gunda, Ivan Robnik, 43, Ce-
lje, poškodoval si je levo
nogo; Marija Pristevšek, 43,
Javornik pri štorah, poško-
dovala si je desno nogo; An-
djelko Domuz, 19, Žalec, po-
škodoval si je levo roko.
Franko Busana, Gorica in
Silva Knez, Celje; Jakob Leš-
nik, Hramše in Marcela Leš-
nik, Dobrna; Mirko Povalej,
Gorica pri šmartnem in
Zdenka lic, Celje; Jožef Foršt-
ner. Gorica pri Šmartnem in
Zvonka Ile, Celje ter Viljem
Rožman in Ivanka Bajde, oba
iz Celja.
LAŠKO
Stanislav Verstovšek, avto-
mehanik, Turiška vas in Olga
švelc, polj edel ka. Veliko šir-
je.
SLOVENSKE KONJICE
Peter Lovec, 22, delavec.
Stare Slemene in Terezija
Jelenko, 25, delavka. Strani-
ce; Franc žnidar, 22, elektri-
čar in Ida Ratej, 19, šivilja,
oba iz Konjic; Martin Smol-
nikar, 24, mizar, škalce in
Ljudmila Turk, 22, učiteljica.
Tepanje; Stanislav Kušar, 31,
kmet. Stenica in Lucija Op-
rešnik, 21, delavka, Brezen.
ŠENTJUR PRI CELJU
Franc Jazbec, 24, žerjavo-
vodja, Kompole in Štefka
Verhovnik, 20, natakarica,
Goričica ter Adolf Petelinšek,
26, Slivnica in Anica Močnik,
18, Jakob pri Šentjurju.
ŽALEC
Jožef Jelen, 29, Kale in
Eia Kotnik, 19, Pongrac; A-
lojz Završnik, 25, Topovlje
in Ljudmila Strojanšek, 22,
Podvrh; Valter Baumkir-
chner, 28, Maribor in Vikica
štancer, 22, Vransko.
CELJE
30 dečkov in 35 deklic.
LAŠKO
dečka in 3 deklici.
SLOVENSKE KONJICE
1 deček in 1 deklica.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deklica.
CELJE
Jakob Kranjc, 66, Proseni-
ško; Jožefa Gaber, 71, Lesko-
vec; Matevž Cremožnik, 67,
Dobrna, Martin Verbič, 82,
Klanec; Jožef Kragel, 57, La-
ška vas; Rudolf Golčman, 69,
Kozjak; Olga Klemen, 41,
Debro; Matilda Stopinšek, 69,
Veliko Širje; Neža Vok, 83,
Celje; Vinko Pavlo vič, 72,
Bukovžlak; Ivanka Očko, 63,
Pongrac; Alojzija Švajger, 70,
Hrastnik; .^na Šmerc, 80, Ce-
lje; Terezija Cad, 95, Gomil-
sko; Frančiška Kokole, 59,
Kapla; . Martin Tekavc, 62,
Vrabce; Martin Ločičnik, 65,
Sp. Grušovlje in Vincenc Šne-
berger, 75, Bizeljsko.
HRASTNIK
Branko Zalokar, 18, vaje-
nec, Hrastnik; Ana Jeran, 90,
Hrastnik in Franc Hribar,
67, Hrastnik.
LAŠKO
Jakob Zorko, 63, upokoje-
nec, Rifengozd; Jožef Maček,
70, kmetovalec, Kladje; Mi-
ha Marinko, 59, kmetovalec,
Debro; Leopold Teršek, 69,
upokojenec. Laško; Ivan Kan-
dolf, 89, preužitkar, Belovo.
SLOVENSKE KONJICE
Alojzija Korošec, 68, SI.
Konjice; Štefan Gorinšek, 77,
Dobrnež; Julijana Novinek,
88, Strtenik; Ivana Polegek,
78, SI. Konjice; Dominik Pod-
pečaai, 71, SI. Konjice in
Franc Mernik, 21, Kamna go-
ra.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Alojz Smodej, 55, Grlice;
Elizabeta Žolger, roj. Smole,'
82, Zibiška vas; Angela Ei-
senkoler, roj. Lipošek, 33,
Sv. Ema; Franc švarc, 29,
Liboje in Kari Jerič, 66, Ža-
henberg.
ŽALEC
Anton Verdev, 65, poljede-
lec, Dobrič; Stanislav Miko-
lič, 44, rudar, Velenje; Luka
Borštner, 67, upokojenec, Ce-
plje in Marija Turnšek, roj.
Mak, 81, upokojenka. Gor-
nja vas.
METROPOL:
22. julija še špansko-itali-
janski barvni film MOŽ IZ
CARIGRADA;
Od 23. do 26. julija špan-
ski barvni iiUn KO BO
SONCE ZAŠLO;
Od 27. do 29. julija ameri-
ški barvni füm 40 PUŠK
NA APAŠKEM KLANCU.
DOM:
22.	julija še ameriški bar-
vni film MORILEC;
23.	julija ameriški ba.rvni
film OGNJENA KARAVA-
NA;
Od 24. do 26. julija ameri-
ški barvni film SLAVNI
FANTJE;
Od 27. do 28. jiilija ameri-
ški barvni film KRALJICA
KOLORADA;
Od 29. do 30. julija itali-
janski barvni film TRI NO-
CI LJUBEZNI.
DOBRNA:
25. in 26. julija ameriški
barvni fikn KAKO UKRA-
DEŠ MILIJON DOLARJEV.
dežurna lekarna
Do sobote 25. julija do 12.
ure je dežurna Nova lekar-
na, Tomšičev trg 11, od so-
bote dalje pa lekarna Ceñ-
ir, Vodnikova 1.
razstave
v Muzeju revolucije je od-
prta razstava »Razvoj mesta
Celja po osvoboditvi«; v Na-
rodnem domu je odprta raz-
stava likovnih umetnikov a-
materjev, v IJkovnem salo-
nu pa razstava starih voščil-
nic.
proste
kapacitete
v vseh letoviških in zdra-
viliških krajih, kot v hote-
lih, pri zasebnikih, planin-
skih domovih in počitniških
domovih je še dovolj prostih
mest — priporočajo rezerva-
cije za konec tedna in za
večje skupine.
planinski domovi
in izletišča
Odprti so: Planinski dom,
pension Plesnik in pension
Sestre Logar v Logarski do-
lini, bife pod slapom Rinke,
hotel Rinka in gostišče Za-
družnik v Solčavi, pension
Rogovilec v Robanovem ko-
tu, dom na Okrešlju, koča
na Klemenči jami, dom na
Gori Oljki, Celjska koča,
Dom na Svetini, izletišče Sta-
ri grad nad Ofeljem in turi-
stični center Crolte.
prireditve
] v Celju je glasba na vrtu
Evrope, Kopra, Golding bara,
Amerike, Ojstrice, v resta-
¡ vraciji Kladivar, domu JNA,
I Pri Mlinarjevem Janezu, v
I hotelu Celeia pa imajo vsak
večer razen ob nedeljah bar-
ski program. Glasba je tudi
v Mestnem parku. V Roga-
I ški Slatini je ob sredah in
! sobotah ples v restavraciji
! Pošta; V Šoštanju je ples ob
J sobotah in nedeljah v Kaju-
hovem domu; V Velenju je
glasba v restavraciji Jezero,
v hotelu Paka pa barski pro-
gram; v Dobrni je ples ob
sredah, sobotah in nedeljah,
vsak dan dopoldne in popold-
ne pa je koncert zdraviliške-
ga orkestra.
lov in ribolov
Enodnevne dovolilnice za
ribolov v velenjskem jezeru
lahko dobite po 2,00 din v
hotelu Paka. Na območju
Lovske zveze Celje je v dolo-
čenih lovnih dobah možen
lov na: srnjad, gamse, divje
peteline, ruševce, divje pra-
šiče, zajce, fazane, gozdne
jerebe, golobe in grlice.
kopalni bazeni
Odprta sta pokrita bazena
v Laškem in Dobrni ter ba-
zeni na prostem v Celju,
Rimskih Tóplicah, šoštanju.
Atomskih Toplicah, Preboldu
m Ro.gaški Slatini; možno je
kopanje tudi v velenjskem
jezeru.
Cvetača 5 din, čebula
5 din, česen 8 do 15 din « "
ji fižol 3 do 4 dm кгГЈ)^
1 do 1,20 din novi kroä
1,50 do 2 din, paradižni"
do 5 din, paprika, 6 ctj^^l
lata 2 do 3 din (ríieú''
solata (endivija) 3 din » '
1 do 1,50 din, breskve 4 Л
din, borovnice 6 do g 1'
češnje 3 do 4 din, hrušij '
do 5 din, limone 5,30 din
reUce 4 do 6 din, pomari
4,60 din, banane 5,60 din •
ca: 0,65 din, smetana 8 љ
in skuta 6 din.	^
Razlik med privatnim d
državnim sektorjem sW]
ni.	i
PREMŠAK MARI^
NOVOSTI
s polic celjske
študijske
knjižnice
S KNJIŽNIH POLIC
Schmölders G.: Das Irrit»
naie in der öffentlichen Fi
nanzwirtschaft. Hiimbun
1960. S. 17743/100.
Lauterbach A.: Psycholog
des Wirtschaftslebens. Reit
bek b. Hamburg 1962. S,
17743/143.
Muchow H. H.: Jugend urii
Zeitgeist. Reinbek b. Hm
bürg 1962. S. 17743/147—148.
Rožanc M.: Demon Iva Di
neva. Eseji. Maribor 196
(1970). S. 32118/10.
Politička ekonomija kapití
lizma. 2. izd. Zagreb 1911
S. 32741/5—6.
Petronijevič ž. M.: Srednj
miocenska in donjosarmatd
(Štajerska) fauna sisara S
bije. Zagreb 1967. S. II 1943/
Poljšak A.: Kredna maki
fauna Južne Istre. Zagrei?
1967 1967. S. II. 1943 8. ,
Tehnika. Ljubljana 1969.
II 3862/7.
Zbornik za likovne umetne
sti. III. Novi Sad 1967. Sfl
II 4048.	fl
OKREPITVE AČKUN, MARGUČ IN KAC
ijski rokoinetaši so že začeli s pripravami za novo
i Ki že četrta v zvezni rokometni ligi. Najprej
I (''""trenirali doma, potem pa koncem julija odšli za
i teden v Mozirje. Po povratku bodo ponovno trenirali
( i''^ jn do prve tekme v zvezni ligi z Bosno v Visokem
I še več prijateljskim tekem s člani republiške
I zagrebškimi zveznimi ligaši. Poleg »starih« igralcev
'(''pomagali točke nabirati še Ačkun in Margue (prej
I "iL Trbovlje) in Kac (prej Šoštanj).
I r'
gedaj še nismo pričaka-
^ne, ki bi jo celjski ro-
! - gfaši v zvezni ligi kon-
^ brezskrbno in da ne bi
^no dražili — in tx) pre-
živcev ter strasti navi-
že skoraj tradicija je
tala, da so se ob koncu
"^»nst^a vedno borili proti
J^u in na splošno veselje
C tudi ostali v ligi.
rtšne igre pa seveda ne
pozitivno vplivati na
^ činitelje, ki tekme obi-
dejo, niti na tiste, ki celj-
^ rokometašem režejo
^ Kakor vse kaže so celj-
ski rokometni delavci za le-
tošnje - leto vzeli 'stvar bolj
resno v roke. Po besedah
predsednika kluba Načeta
Krumpaka kluba in prve eki-
pe vsaj zaenkrat ne bo za-
pustil nobeden izmed igral-
cev, ki so že do sedaj branili
celjske barve Se bolj razve-
seljivo pa je, da bo klub v
prihodnji sezoni, ki se začne
že sredi avgusta, nastopil
okrepljen s tremi odličnimi
igralci: Ačkun in Marguč sta
prišla iz Rudarja Trbovlje ter
bila pri njem vedno med naj-
boljšimi igralci ter Kac iz
Šoštanja, ki je Celjanom po-
znan kot izvrsten strelec. Tre-
ner Tone Goršič bo v dobrem
mesecu priprav p>oskušal nove
in stare igralce čimbolj uig-
rati in tako pripraviti ekipo,
ki bo v bodoče sposobna os-
vojiti vsaj nekaj točk tudi na
tujih igriščih. Prav to je bilo
do sedaj rak rana, ki bi v
doglednem času lahko imela
hujše posledice.
Pri RK Celje pa obljublja-
jo, da se kaj takšnega v bo-
doče ne bo več dogajalo. Do-
kaz je tudi ustanovitev nove-
ga kluba, nekakšne podružni-
ce, RK Skalna klet, v kate-
rem bodo nastopali mladinci
in tisti igralci, ki nimajo am-
bicij za prvo ekipo. Novo-
ustanovljeni klub, katerega bo
vodil nekdanji odlični igralec
Silvo Krelj, bo nastopal v
štajerski ligi, v naslednjih le-
tih pa se mislijo resno uvr-
stiti v republiško ligo in osvo-
jiti najvišji naslov. Nastopa-
nje v štajerski in republiški
ligi bo istočasno dobra šola
za mlade rokometaše, ki bo-
do tvorili vir za prvo ekipo.
Po daljšem času pa ima tako
Celje ponovno dva močna
kluba, kar je ponoven dokaz,
da je prav Celje središče ro-
kometa v Sloveniji.
Poseben problem še vedno
predstavlja finančni položaj
kluba, ki je ponovno kriti-
čen. Pi-edsednik Nace Krum-
pak si prizadeva, da bi do
začetka prvenstva tudi to
področje zadovoljivo rešili
ter pričakuje vso pomoč, ne
samo na papirju in v izjavah,
za katere vemo, da se z nji-
mi ne da ničesar plačati,
temveč tudi v konkretnih na-
kazilih določenih sredstev.
T. VRABL
Naš sodelavec Ervin Kranjc je te dni napravil ponetek celjskega atletskega štadiona.
.Vekdanji cvet jugoslovanske atletike, najboljši štadion za »kraljico športov« je tokrat
Ifledal kaj klavrno. Delavci Vodne skupnosti so igrišče popolnoma preorali. Pričeli so
I	zemeljskimi deli na igrišču, kamor bodo koncem avgusta položili »čarovno« maso
ertan. Poleg svojega dela pa so na štadionu napravili tudi nekatere spremembe. Tako
II	sedaj skok ob palici na severni strani in ne na zahodni, skok v daljino in troskok
|l na jugozahodni strani. Vsekakor bo nova razporeditev nekaterih borišč omogočila,
lihodo gledalci še bolje videli borbe najboljših atletov.
Ф V mesecu juliju so keg-
Ijači Žalca v štirih dvo-
bojih dosegli tudi štiri zma-
ge. Najprej so na domačem
kegljišču premagali Šoštanj
z 6362:6075, v borbenih par-
tijah pa z 778:721. Nato so
gostovali v Hrastniku proti
ekipi Bratstva in zmagali z
784:752 podrtimi keglji. V
zadnjem srečanju pa so pre-
magali kegljače iz štor z
6386:6252, v borbenih parti-
jah pa so zmagali gostje z
798:755.
Tudi letos bo repubAška zveza
Partizan organizirala v gozdni šo-
li v Mozirju več tečajev.
Šahovski klub Žalec je organizi
ral bi-zoturnir, na katerem je
zmagal Razinger pred Orobelni-
kom. Kunstom itd.
V prijateljskem srečanju so ša-
histi Polzele premagali igralce iz
Pariželj г 12 6	T. Tavčar
preboldski pla-
valci osvojili
pokal obztk
Končano je III. občinsko
prvenstvo za mladince v pla-
vanju. 2al so se tudi tokrat
tekmovanja udeležili iz žal-
ske občine samo tekmovalci
Prebolda in tako že tretjič
zapovrstjo osvojili pokal
ObZTK.
Rezultati: ml. pionirji 50 m
crawl: 1. Plavčak 41,0; 50 m
prsno: 1. Brodar 1:01,6; ml.
pionirke 50 m prsno: 1. Ter-
pin 49,6; st. pionirke 50 m
prsno: 1. Fonda 49,0; mla-
dinci 100 m crawl: 1. Golič
1:16,0; 50 m hrbtno: 1. Divjak
44,2; 100 m prsno: 1. Potoč-
nik 1:35,8; 4 x 50 m crawl: 1.
Prebold ŠŠD 2:30,8. Tekmo-
vanje je lepo uspelo, v pri-
hodnje pa bi morali sodelo-
vati tudi mladinci in pionirji
iz drugih krajev žalske ob-
čine.
A. VIDMAJER
PRVI NASTOPI, PRVI USPEHI
ftika Dobrotinšek, zmago-
^a iz Krškega.
Foto: E. KRANJC
Vsekakor imamo v Celju
velike plavalne talente. To
lahko vidimo ob, prvih na-
stopih celjskih plavalcev v
pokalnem tekmovanju Slove-
nije. V Krškem je namreč
celjska vrsta nastopila proti
Celulozarju in Delfinu iz Ro-
vinja. Res da so Celjani izgu-
bili, toda ekipa, ki je vsega
skupaj trenirala nekaj več
kot 30 dni je dosegla z ne-
popolno postavo ogromen
uspeh. Zaostala je za zmago-
valcem manj kot 1000 točk
in v kolikor bi nastopili vsi,
bi premagali vsaj Delfina.
Končni vrstni red prvega ko-
la je bil: Celulozar 9333, Del-
fin 9026 in Neptun 8569.
Med posamezniki pa so Ce-
ljani osvojili več vidnih mest.
Dobrotinškova je zmagala na
400 m z rezultatom 6:07,4 in
bila druga na 100 m hrbtno
1:30,0. Perčičeva je bila na
100 m prosto druga 1:20,9 in
tretja na lOOm delfin 1:31,0.
Mlada Lebanova pa je osvo-
jila na 200 m prsno prvo me-
sto z rezultatom 3:20,0 in dru-
go mesto na 100 m .delfin
1:28,5. Od moških je Sivec
zmagal na 200 m prsno 3:04,8,
Tkavc je bil drugi na 100 m
prosto 1:04,0, Ledinek pa je
na 100 m hrbtno osvojil dru-
go mesto 1:18,2.
Mimo tega pa so pionirji
Neptuna gostovali tudi v
Trbovljah na memorialnem
tekmovanju v počastitev Luč-
ke Vodišek in se uvrstili med
finaliste.
V naslednjih dneh pa se
bodo plavalci Neptuna pome-
rili v odprtem pn^enstvu Ce-
lja in v tretjem kolu pokal-
nega prvenstva v Celju. To
bo nova priložnost za uspeh.
J. KUZMA
OKOUE PRI KOPALIŠČU ČIMPRU UREDITI
^e samo zaradi zgraditve
'rxovega motela in testir-
^ prostorov avto moto dru-
»Si. Slander«, tudi sicer
•^ja ureditev površin oko-
ljudskega kopališča ob Lju-
Wnski cesti vprašanje, ki se
' öi moč izogniti. Gre za
^očje, ki smo ga predolgo
Will zapuščenega, neureje-
[ta... gato nI naključje, da
' se pred kratkim sestaU
*» ki so vezani na ta predel
' ^ jim ni vseeno, kako je
*jen in podobno,
^atka, gre za pobudo, da
' * zgraditvijo motela ure-
® tudi okolje in s tem pri-
dali k zunanjemu videzu
^očja ob vpadnici v me-
sto. Programska zasnova za
ureditev tega predela je pri-
pravljena. Moramo reči, da
upošteva vse interese, zato so
jo udeleženci posveta v celoti
sprejeli.
Tu bodo uredili ne samo
večje parkirne prostore, ki
jili potrebujejo motel, avto
moto društvo in kopališče,
temveč tudi druge površine
za rekreacijo. Tako je vzhod-
na stran bazena rezervirana
za tako imenovano mirno
področje. Gre pravzaprav za
park z nasadi. Ves prostor
pa bi bil ograjen z drevore
dom predvsem proti Sa\i-
nji in testirnemu centru
Drugi del pa je dohtčen za
razna igrišča kot so mini
golf, balinišče, rusko kegljiš-
če itd. Tu bi bil tudi prostor
za igranje namiznega tenisa.
K vsemu temu pa bi se pri-
družile še površine za igro z
žogo.
Problem zase so še nekate-
ri drugi objekti za gardero-
be, pisarne, hišniško stanova-
vanje itd. V tej zvezi se po-
javlja tudi vprašanje, kakšna
usoda bo doletela sedanje
provizorije.
Takšen je načrt v grobem.
V njem je tudi do buda za
ureditev okolja л sestanku
so se domenili, dn bn krajev-
na skupnost Otok skupaj s
sindikatom nosilec akcije za
rešitev tega vprašanja. Na
vsak način se bodo morali
najprej pogovoriti glede de-
leža, Id bi ga naj dal sklad
za urejanje mestnih zemljišč;
rešiti pa bo treba tudi vpra-
šanje financiranja del.
Ob reševanju tega aktualne-
ga problema za Celje se bo
treba sprijazniti z dejstvom,
da bodo tudi na tem območju
dela potekala т etapah, saj
denarja za takojšnjo uredi-
tev okolja bržčas ne bo. Ne
glede na to zasluži pobuda
za začetek del vso podpore»,
saj gre v resnici za območ."'.*,
ki ga je treba čimprej ure-
diti.
BOziC
ingrad pred žalcem
_in obnovo
v pcK'astitev občinskega praznika Celje je prizadevno
športno društvo Partizan Kovinar Store, ki letos praznuje
40. letnico delovanja, pripravilo kegljaSki turnir na katerem
je sodelovalo 18 ekip. Vrstni red: 1. Ingrad 524 kegljev, 2.
Zalee 514, 3. Obnova 483, 4. Izletnik 462, 5. Store 453, 6.
Vodna skupnost Savinja 450, 7. Opekama Ljubečna 438, 8.
Jutek-s Žalec 43«, 9. Store — òlanice i'.H, 10. Ferralit 432
kegljev itd.	J. LUBEJ
mladi celjski konje-
_niki odlični
Na Bledu je bil VII. mednarodni jahalni turnir, kate-
rega so se poleg Jugoslovanov udeležili tudi tekmovalci iz
Avstrije, CSSR, ZRN in Italije. Med nastopajočimi je bila
tudi močna — tako številčno, kot kvalitetno — ekipa KK
Celje. Tekmovalce je vodil njihov trener Zmago Herman,
Največji uspeh je dosegel Vlado Rančigaj v disciplini otvo-
ritvenega skakanja, kjer je bil za dvema češkoslovaškima te-
kmovalcema in Avstrijcem kot najboljši Jugloslovan četrti.
Izmed Celjanov so se tekmovanja udeležili tudi naslednji
tekmovalci: E)va Završnik, Matjaž Cik, Pavle Mimik, Ivan
Bizjak, Franc Mesarič, Branko Beltram, Branko Speglič in
Jože Podrgajs.
Celjani so ponovno dokazali, da se uvrščajo med naj-
močnejše v Jugoslaviji, kar je plod prizadevnega in vestnega
dela, ki pa ne najde vedno tudi adekvatnega razumevanja
pri drugih, ki bi lahko in ki bi. morali podpreti prizadevni
klub.
Dokaz, da so Celjani resnično kvalitetni »konjeniki« je
tudi to, da bo Eva Završnik zastopala Jugoslavijo na mla-
dinskem evropskem prvenstvu v St. Moritzu. Ze zdaj pa
se vestno pripravljajo tudi na najvažnejša domača tekmo-
vanja, ki bodo v naslednjih mesecih.	t. v.
rado plantev trener
obeh celjskih ekip
Celjska odbojka pridobiva v zadnjem času svoje mesto
med celjskimi športniki. Tako so v pretekli sezoni celjski
igralci Gaberja osvojili šesto mesto v republiški ligi, de-
kleta Partizana Celje pa so bile druge in bi lahko sedelo
vale celo na kvalifikacijah za zvezno ligo. Toda to rit t
storile zaradi objektivnih vzrokov.
V celjskih ekip^ pa ni bilo rešeno vprašanje trenerja
in vodstva. Kot kaže so to končno rešili. Znani celjski od-
bojkarski delavec Rado Planteu je napravil republiški izpit
za trenerja v Seči in bo te dñi prevzel trening obeh celjskih
ekip. Za začetek bo skupni kondicijski trening. Upamo pa,
da se bosta obe ekipi tudi pri ostalem treningu združili in
tako bo lahko Rado Planteu pokazal svoje znanje.	jk
tudi letos brez
vaterpola v celju
Vaterpolo močno stagnira v Sloveniji. Tokrat nastopajo
samo še tri ekipe. Med moštvi. Iti ne nastopajo več, je
tudi celjski Neptun.
Te dni smo obiskali celjski plavalni bazen in izvedeli od
tehničnega vodje Lojzke Mravljak, da v letošnjem letu ne
nameravajo redno vaditi v tej športni zvrsti. Vzrok je v tem,
da bi vaterpolo odvzelo plavalni sekciji nekatere plavalce.
Mimo tega pa tudi niso dani pogoji za resno vadbo. Ta
športna disciplina se bo razširila šele potem, ko se bo«
odločil kateri starejši prijatelj tega športa (morda Alujevič)
za redno delo s pionirji in s tem pričel na novo s to pa-
nogo v Celju. Vsekakor pa bi morali biti igralci vaterpola
popolnoma ločeni od plavalcev. Plavanje in vaterpolo nam-
reč ne moreta skupaj sodelovati.	j k
tesna zmaga (78:82)
šoštanja nad
žalcem
v Žalcu je bila zanimiva košarkarska tekma med me-
stnima reprezentancama Žalca in Šoštanja. Reprezentanca
Žalca je igrala v najmočnejši postavi, saj sta standardno
ekipo Žalca okrepila Zalčana, ki zelo uspešno igrata v klu-
bih slovenske lige in sicer: Medvešek (RUDAR Trbovlje) in
Tomašič KK Celje, reprezentanco Šoštanja pa je sestav-
ljala standardna ekipa ELEKTRE (člana rep. košarkarske
lige). Najmočnejši postavi obeh ekip sta dali slutiti, da
bomo po dolgem času v Žalcu prisostvovali kvalitetni in za-
nimivi tekmi. In res, obe ekipi sta prikazali izredno kvali-
tetno in lepo košarko, ki je popolnoma zadovoljila precejš-
nje število gledalcev, ki so posebno na koncu tekme priso-
stovali zelo napeti igri, saj je reprezentanca Šoštanja uspela
zmagati šele po podaljšku s štirimi koši razlike (82:78).
Najboljši pri Z.\LCru 60 bili Tomašič, Medvešek, Pur in
Krušič, pri ŠOŠTANJU pa Jerič, Skomšek, Koren, de Costa
in Kaiser.	O. HOLZINGER
pretep na ljubečni
Nogometaši Op^karja iz Ljubečne so navezali tesne
športne stike s svojimi kole^ iz Pragerskega. Tako so se ob
občinskem prazniku pomerili v Celju na igrišču Opekarja
z Opekarjem iz Pragerskega. Srečanje je bilo kvalitetno,
zmagali pa so gostje 4:3 (2:1). Vse bi bilo т najlepšem
redu, če ne bi nekateri neodgovorni ljubitelji nogometa iz
Ljubečne fizično napadli gostujoče navijače. Taki izgredi
vsekakor škodujejo nadaljnemu sodelovanju. Zadetka za
domačine je dosegel Kvas srečanje pa je vodil Zorko ia Ce-
lja.	ik
lovci doberne
najboljši
Lovci vseh celjskih in okoliških družin so proslavili ob^
činski praznik Celja. Na strelišču »Na Gričku« so т nedeljo
imeli meddruštvene tekme v streljanju na glinaste golobe In
streljanju z MK puško na srnjaka.
Prireditev je lepo usf^la. Nastopilo Je preibo SS tekmo-
valcev iz dvanajstih družin. Borbe same so bile precej te»-
načene in šele streljanje na glinaste golobe Je prineslo zma-
govalca. To je lovska družina Dobrna, ki je zmagala na tem
tradicionalnem tekmovanju že petič in zato prejela v trajno
last prehodni pokal občine Celje in več nagrad. Drugoplasi-
rana trojka pa je prejela pokal Občinsk^^ sindikalnega
sveta Celje.
Končni vrstni red moštev: obrna Žalec 451, Slov. Ko-
njice A 442, Slov. Konjice B 426, Rečica 419, Laško 416, Laáko B
378, Žalec B 378, Rečica B 376, Grmada Celje 354, Griže 311
in Hum Celje 293 krogov.
Med posamezniki pa so si prva mesta razdelili: Pan (Do-
brna) 188, Vihernik (Žalec) 177, Sitar (Žalec) 166, Bunderle
(Dobrna) 163. Matek (Laško) 1ÜI.
J. KUZMA
DiîZWNO l'KVKNSTVO ВНК/ CF.IJANOV —
Trije Celjani, Marjan Dobovičnik, Tonči Jager in Jože Je-
ram, bi morali sodelovati na letošnjem državnem prvenstvu
v streljanju, ki je v Beogradu. V razgovoru z Jožetom Je-
anom pa smo izvedeli, da zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev ne bo nastopil nobeden. Skoda! .Mi res ni možnosti,
da bi omogočili strelcem osnovne pogoje za nastop? jk
To je le en posnetek, en sam droben detajl, iz
dela in življenja celjskega atletskega kolektiva, ki je
polno vrhunskih rezultatov, izrednega prizadevanja
tekmovalcev in funkcionarjev itd. Za celjsko atle-
tiko sta prav gotovo značilna dva momenta: množič-
nost in kvaliteta. V vrsti kvalitetnih rezultatov zav-
zema Stanko Lorger prav gotovo posebno mesto,
četudi ni edini in osamljen v vrsti tistih, ki so
prinesli Kladivarju in Celju ime ter ugled doma
in v s\ etu.
AD KLADIVAR
AD Kladivar je januarja letos slavilo dvajsetlet-
nico obstoja in nadvse uspešnega dela. športna
dejavnost na atletsikem področju v Celju sega daleč
nazaj v leta pred prvo svetovalo vojno. Z ustano-
vitvijo samostojnega atletskega kolektáva po drugi
svetovni vojni pa se je aktivnost močno povečala.
Posebna prizadevnost društvenih članov je bila
usmerjena v množično vključevanje mladine za sta-
len priliv in razvoj svojih tekmovalcev, katerih
rezultati so dosegli visoko mednarodno raven, člani
društva so vedno sestavljali velik del državne repre-
zentance, njihovi nastopi pa so na raznih tekmova-
njih, meddržavnih srečanjih, evropskih prvenstvih
in olimpiadah vzbujali jiozomost in priznanje.
V 20-letnem obstoju je društvo dalo 75 državnih
reprezentantov, člani celjskega atletskega kolektiva
so i)ostavili nad 250 državnih in en svetovni rekord.
AD Kladivar je нпе1 svoje predstavnike na vseh po-
vojnih olimpijskih igrah.
Trenutno imajo atleti Kladivar j a v svojih rokah
še vedno 27 državnih in nad 80 republiških rekordov
v vseh skupinah. V teh rezultatih se zrcali dejavnost
atletov-tekmovalcev pa tudi drugih društvenih de-
lavcev, ki so skrbeli za kvalitetno organizacijsko in
strokovno delo, ustvarjali pc^oje za vadbo in tek-
movanje.
Društvo uživa priznanje najboljšega atletskega
kolektiva v Sloveniji in je bilo med prvimi, ki je
prejelo 1965. leta Bloudkovo nagrado. Poleg tega
se ponaša z vrsio drugih visokih priznanj atletske
zveze Jugoslavije in Slovenije itd.
Množičnost in to med mladino ... je odlika in po-
sebnost dela v vrstah atletskega društva Kladivar.
Tu je tudi odgovor, od kod vrhunski rezultati, ki so
jih v povojnih letih dosegali celjski atleti in atleti-
nje na vseh kontinentih, šola je bil tisti rezervoar,
ki je dala celjskemu atletskenui dru.štvu neizčrpno
zakladnico novih in novih moči. Nekoč je bila gim-
nazija tista, ki je imela in dala na atletske steze
številne odlične atlete. \'se pa se je navadno zače?n
pri tekih čez drn in strn, pri krosih, ki so bili prvi
in zadnji pregled dela šolskih in drugih kolektivov.
Krosi, pa naj bodo spomladanski ali jesenski, so
bili in so še vedno najbolj množična oblika atlet-
skega udejstovanja.
ŠEST ŠLANDROVIH NAGRAD
K()t že nekaj let nazaj, tako je bila tudi letošnja slav-
nostna seja celjske občinske skupščine v počastitev praz-
nika celjske občine, 20. julija, v spomin na ustanovitev
Prve celjske čete, združena s podelitvijo najvišjih občin-
skih družbenih priznanj, Šlandrovih nagrad.
Tokrat so podelili še.st nagrad. Poleg plaket in di-
plom so nagrajenci prejeli tudi denarna priznanja, in .si-
cer Kladivar 5000, Alojz .Ikgrež, Osvin Pečar, prof. Da-
rinka Pavletič-Lorenčak, prof. dr. .^nton Sore ter inž.
arh. Cveta in inž. arh. Jurij Sadar pa po 3000 din.
V letošnjem podeljevanju nagrad je bila prvič uve-
ljavljena novost: tokrat sta bila med nagrajenci tudi
predstavnika gospodarskega življenja, medlem ko so
prejšnja leta nagrade podeljevali za kulturno, piosveino
in znanstveno delo. Na vrsto pa je prišla tudi telesna
vzgoja.
OSViN PEČAR
gradbeni tehnik
Osvin Pečar, obratovodja
šamotarne v štorski železarni,
je priznan strokovnjak in pio-
nir v proizvodnji ognjevzdrž-
nih materialov. Na zastarelih
napravah je z minimalnimi
investicijami pripomogel k
stalni rasti proizvodnih uspe-
hov in v najkritičnejših proiz-
vodnjih letih ustvaril bazo za
oskrbovanje z ognje^-zdržnim
materialom.
Vse od 1945. leta je bil Os-
vin Pečar najbolj priiznan
strokovnjak in svetovalec na
tem področju, saj je vodil
najstarejšo slovensko oziro-
ma prvo jugoslovansko šamo-
tarno. Njegove iznajdbe in ra-
cionalizacije so v celoti in ze-
lo koristno upK>rabili v izgrad-
nji tovrstne industrije.
Nesebičnost in prizadevnost
sta posebni odliki Osvina Pe-
čarja, saj mu ni bilo nikoli
žal žrtvovati prosti čas za re-
ševanje skupnih nalog.
Od vsega začetka vestno so-
deluje v organih samouprav-
ljanja in mu delovna skup-
nost železarna v štorah pri-
znava veliko zaslug tudi na
področju razvoja samouprav-
ljanja in uveljavljanja samo-
upravnih načel.
V železarni je neprekinjeno
zaposlen od 1945. leta.
profesor in
akademski slikar
DARINKA
PAVLETIČ-
LORENČAK
Zdaj dela kot likovni pe-
dagog na drugi osnovni šoli
v Celju.
Njene grafike in olja se
nahajajo v stalnih zbirkah ne-
katerih galerij in muzejev v
Sloveniji; ukvarja se z upo-
dabljanjem krajine, portretov
in figuralnih kompozicij.
Njena dela izražajo mnogo
otožnega, čustveno trpkega.
Njena otožna čut jo vodi v
svet misli in čustev, ki iščejo
boleča spoznanja o zadnjem
smislu življenja. Na splošno
je njeno slikarstvo pogumno
in vse bolj prerašča samo se.
be kot slikarko. V figuraliki
je močnejša kot v krajinah.
Lesorezi z izrazito ekspresio-
nističnim gledanjem v dob-
rem formalnem okviru, ji za-
gotavljajo vidno mesto.
Ob vsakem njenem delu do-
bi gledalec jasen občutek, ka-
ko odlično izniansira barvne
tone, da z njimi zgradi bar-
vne ploskve in s tem doseže
lep efekt. Posebno ceno ima
v njenem slikarstvu človek.
Izredne uspehe pa dosega
tudi kot likovni pedagog. Nje-
ni učenci sodelujejo na med-
narodnih likovnih razstavah
in so prejeli nagrade, tako
1963. in 1968. leta v New Del-
hiju, medtem ko je bila risba
njene učenke 1967. leta izbra-
na za razstavni plakat. Žirija
moskovske razstave leta 1966.
ji je posvetila posebno prizna,
nje in poslala s čestitkami tu-
di mapo reprodukcij sovjet-
skega slikarja Sabra.
Učence vodi na likovne raz-
stave, jih navaja na pravilno
vrednotenje in kritiko ter jih
spodbuja, da se udeležujejo
razstav in natečajev z lastni-
mi izdelki.
dr. prof. geograf
in pedagog
ANTON SORE
Prof. dr. Anton Sore je že
v času študija na ljubljanski
univerzi usmerjal svoje zani.
manje predvsem na širšo celj-
sko pokrajino. Za samostojno
znanstveno delo je 1950. leta
prejel Prešernovo nagrado. Po
končanem študiju se je odlo-
čil za učno vzgojno delo profe-
sorja geografije na sedanji
gimnaziji pedagoške smeri.
Poleg učno vzgojne obvezno-
sti, ki jo opravljajo nadvse
požrtvovalno, je vedno pri-
pravljen na sodelovanje pov-
sod, kjer je njegova strokov-
na pomoč FK)trebna. Skoraj
dve desetletji je bil predsed-
nik aktiva geografov, okoli 15
let' je bil strokovni sodela-
vec ^zavoda za prosvetno pe-
dagoško službo.
Za znanstveno raziskovalno
delo je več kot 20 let žrtvo-
val ves prosti čas. Njegova
požrtvovalnost je tesno zdru-
žena z globoko ljubeznijo do
slovenske zemlje in človeka.
Vsa njegova objavljena dela
so posvečena savinjski oziro-
ma celjski regiji.
V začetku je proučeval zla-
sti šaleško dolino, njegove
nadaljnja dela pa so: Agrar-
na geografija Zgornjega Sotel.
skega, O ljudeh ob Zgornji
Sotli, Zemeljski plazovi na
Zgornjem Sotelskem, Razvoj
obrtniške dejavnosti v celjski
občini po drugi svetovni voj-
ni, Zemeljski plazovi v celj-
ski občini. Nekateri problemi
v procesih deagrarizacije pre.
bivalstva in naselij v celjski
občini, Dobmsko podolje in
južna stran Paškega Kozjaka.
Navedena dela so izšla v
Geografskem zborniku. Geo-
grafskem vestniku. Celjskem
zborniku oziroma kot samo-
stojne knjige.
Poleg navedenih je opravil
še druga dela v sodelovanju
s Slovensko akademijo znano-
sti in umetnosti oziroma Ki-
dričevega sklada.
Za doktorja geografskih
znanosti je promovirat 1965.
leta.
ALOJZ AGREŽ
visokokvalifi-
cirani klepar
Alojz Agrež je v zadnjih
osmih letih avtor desetih iz-
boljšav v proizvodnji, ki so
doslej dale podjetju približ-
no 200.000 din prihrankov na
stroških. Poleg teh izboljšav,
ki so registrirane in tudi upo-
rabljene v proizvodnem pro-
cesu tovarne EMO, je Alojz
Agrež, avtor še drugih nere-
gistriranih izboljšav in idej,
ki so se izkoristile pri tehno-
loških postopkih v proizvod-
nji tradicionalnih izdelkov.
Predvsem pa ima velike za^
sluge pri osvajanju mnogih
izdelkov, ki jih je tovarna v
zadnjem času šele začela pro-
izvajati in pomeni novo us-
meritev v proizvodnem pro-
gramu.
Alojzu Agrežu priznava ko-
lektiv tovarne EMO mesto
med najbolj agilnimi in plo-
dnimi snovateljL najrazličnej.
ših tehnoloških izboljšav.
Prav posebne zasluge ima tu-
di pri oblikovanju proiz^
dov EMO. Po mnenju гцц
gih strokovnjakov sodi ц,
tiste racionalizatorje in
vatorje, ki so neizčrpni vir
dno novih zamisli in idej; j
posebno vrednost in ceno j
mu daje dejstvo, daznavs«v
ideje v pratesi tudi uresniéj
Njegovi racionalizatorski v
novatorski predlogi izhajaj
iz obdobja tridesetih let. Sfci
pno je v tovarni EMO zapo
sien 41 let.
inženirja
arhitekta
CVETA IN JURIJ
SADAR
Nagrado prejmeta za ark
tek tur ni projekt zgradbe fe
dijske knjižnice v Celju.
Projekt zgradbe študijski
knjižnice v Celju sodi v vil
uspele arhitekturne ustvarji
nosti na našem območji
Zgradba je zgrajena po nao
lih, ki ustvarjajo ritmičn
razgibanost, ki se sklaà
vključuje v okolje. Realizaoj
zgradbe študijske knjižnice
Celju štejejo za kult™
umetniški ter arhitektura
gradbeni uspeh, za katere?
zaslužita avtorja posebno pr
znanje.
Projektiranje zgradbe š» i
dijske knjižnice je bila zeii |
zahtevna naloga, ker sta ! ¡
projektanta morala ozirati a I
lokacijo oziroma celotni stffl i
beni kompleks. Smptrna ii i
oblikovanost zgradbe kaže s i
di estetsko kvaliteto jasa i
monumentalnosti, ki se s sii i
jo moderno pristnostjo sklad i
no uvršča v zgodovinski ait
bient starega muzejskega tra i
ter venca stavb ob južne« i
pročelju srednjeveškega O I
Ija. Zlasti lepo im neprisilj« i
no se ta moderna stavba P" '
lagaja in podreja spomeniä i
pozno renesančni arhiteW
ri stare grofije. Vse to pai<
doseženo v okvirih sodoW i
nujne varnčosti, brez poraW
dragih materialov. Poudan:
je tudi izredno zahtevno nal"
go glede funkcionalnosti pr"
štorov in smotrne povezali
med njimi, kar omogoča ^
res racionalno organizacij'
dela.	MILAN BOŽli
POD SKUPNO STREHO
odslej poslujejo opekarniški kolektivi pod skupnim
naslovom: opekarne ljubećna
j^ava o poslovni, delov-
^ drugačni p>ovezanosti
i'' pekarn v celjski obči-
K^.jglje in one z Ljubečne,
lucana. Moramo reči, da
i^Tjjonec tak, kot smo si
Seli. četudi je bil dolgo
if^neka nerazumljiva na-
^ja in deloma nesoglas-
("^prej ločena kolektiva
^ s prvim julijem letos
jtó P^^ skupno streho,
toictiv celjske opekarne se
pripojil opekami v Lju-
¿ V občini smo dobili
¡Jpodjetje: opekarne Lju-
^^ ki ima tri obrati —
^ja, Ljubečna, Bukov-
fpripojitvijo celjske ope-
^ kolektivu v Ljubečni
so nastali bistveno drugačni
pogoji za nadaljnji razvoj te
panoge industrije gradbene-
ga materiala. Ustanovitev
enotnega podjetja zaenkrat še
ni prinesla bistvenih spre-
memb In novosti; je pa pri-
nesla Jasne poglede na per-
spektivo in proizvodni pro-
gram. Trenutno gre še vse
po starem, toda s prvim ja-
nuarjem prihodnjega leta bo
tudi v proizvodnji in sploh v
organizaciji dela moralo pri-
ti do sprememb in točno za-
črtanega proizvodnega pro-
grama. Kakšen bo ta načrt,
je zaenkrat- težko reči, na
vsak način pa mora kolekti-
vu pod skupno streho prine-
sti samo izboljšave in svet-
lejšo perspektivo.
Pri vsem tem je upošteva-
ti, da bo sedanji proizvodni
okoliš pod Golovcem uki-
njen. Najbrž ne jutri in tudi
ne čez mesec ali dva, leto.
Toda, perspektiva je takšna
in njo je treba upoštevati
pri programiranju nadaljnje-
ga razvoja.
Sicer pa to ni niti toliko
važno. Pomembnejša je pot
po zboljšanju proizvodnje,
po uvedbi sodobnih delovnih
pripomočkov, po zboljšanju
tehnologije dela in podobno.
V tem pogledu so zlasti na
Ljubečni pokazali, kako mo-
rajo v korak, če nočejo za-
ostajati za drugimi proizva-
jalci. Pomembna novost v
tem kolektivu je namreč no-
va sušilnica, ki je prinesla
bistvene prednosti v proiz-
vodnem procesu. Poleg dru-
gih so pri gradnji tega obra-
ta sodelovali še celjska Kli-
ma, elektroinstalater Juter-
šek, obrtno podjetje Obnova
iz Celja in drugi. Z novo su-
šilnico so uveljavili nov način
sušenja, ki zagotavlja nepri-
merno boljšo kvaliteto ope-
ke.
O prihodnjem proizvodnem
programu, specializaciji dela
in drugem se bodo v enotnem
IX)djetju zdaj še veliko pogo-
varjali. Toda, delo bo zdaj
lažje, saj gre za enoten ko-
lektiv in skupne poglede na
naloge in probleme. M. B
SADIZEM V POBOLJSEVALNICI
sadizem v poboljševalnici
starejši mladoletniki maltretirali
mlajše v vpd radeče
Ф Ponoči, ko bi se naj dom umiril, so gojenci preiz-
kušali molčečnost sovrstnikov s tem, da so jim rezali
kožo, na rane trosili pepel, vbadali igle jemali kri in
f rani pustili sukanec.
Ф Doslej še nismo uspeli dobiti uradno poročilo ko-
misije, ki baje ta nevsakdanji primer raziskuje. Upravnik
doma trdi, da na žrtvah ni posledic.
V Celju so se nenadoma
Bširile vesti o nevsakdanjih
Hotoh v VPD Radeče. Po
É vesteh bi naj starejši go-
ВП sadistično mučili mlaj-
I Ena izmed žrtev bi naj
b v celjski bolnišnici. Ko
K začeli preverjati te go-
rice, smo v bolnišnici ugo-
irili, da tamkaj ni na zdrav-
Biju nobenega gojenca z
Risanimi ranami. Medtem
mam je uspelo najti star-
! nekega mladoletnika, ki bi
I naj bil žrtev maltretira-
li. Ti so nam povedali, da
I ob nekem obisku v domu
lazili nerazumljivo obnaša-
le svojega fanta. Po prvem
Itóu niso podrobneje raz-
tovali vzroke. Medtem pa
iz doma pobegnil gojenec,
je povedal, da je zbežal
to, ker on sam ne more
držati mučenja. Tako bi
Ч zadeva izbila na dan.
Po pogovoru s starši povze-
too, da So oni med dru-
n nemudoma odpotovali v
lieče, zahtevali obisk pri
Ш in se tako sami prepri-
li v verodostojnost izjave
beglega gojenca. Otrok bi
jim naj vpričo vzgojitelja pri-
znal, da mu je sogojenec z
rezilom britvice nad levim
zapestjem prerezal kožo. Na
rano so mu natresli baje pe-
pel. Enako rano bi mu naj
povzročili tudi na nogi. V
zadnjico pa so mu vpičili več
bucik, s katerimi je moral
v sobi vpričo gojencev para-
dirati. Pri muče*ju, ki bi naj
služilo v bistvu za preiskus
vzdržljivosti, bi naj baje upo-
rabljali tudi iglo s sukancem,
ki so ga baje v nekaj pri-
merih pustili kar v rani. Pre-
badali so kožo tudi na tre-
buhu.
Presenečeni nad izjavami,
smo zato takoj odšli k jav-
nemu tožilcu. Ta je na dopu-
stu, namestnica Vida Koei,
pa z zadevo ni seznanjena.
Starši bi naj baje pred tožil-
cem podali in podpisali izja-
vo, ta pa naj bi uvedel preis-
kavo. Glede na to, da na
tožilstvu nismo mogli pre-
veriti govoric, smo krenili ta-
koj v Radeče in zaprosili za
sprejem pri upravniku, tova-
rišu Petjetu. Ta nam je od-
klonil pogovor o tej zadevi.
V nadaljevanju pogovora pa
nam je pnatrdil, da je o za-
devi slišal, da je seznanjen z
obiskom tožilca, sodnika in
zdravnika, ki so se p>ogovar.
jali z gojenci, vendar rezul-
tate pKJgovora, oziroma preis-
kave upravnik ne pozna. Med
drugim je povedal, da priza-
deti gojenci po njegovi izjavi
nimajo posledic.
Ti primeri nevsakdanjega
sadizma starejših mladincev
so bili opravljeni ponoči, ko
bi naj gojenci spali, brez ved-
nosti vzgojnega osebja. Go-
jenci zaradi šikaniranja in
verjetno tudi strahu, o teh
dogodkih niso seznanili vod-
stva niti vzgojiteljev.
J. SEVER
GASILCI V LOKARJAH
SO DELAVNI
Majhna, neznatna vasica ob
prašni in razdrti cesti iz Šent-
jurja proti Dramljam: Lo-
karje. Gasilski dom ob cesti
je bil lansko leto obnovljen,
pod streho pa dobil novo 600-
litrsko motorno brizgalno.
Malo gasilsko društvo je
preteklo leto pridno delalo.
Priredilo je silvestrovanje na
Selah, kjer mu je kmetijski
kombinat odstopil prostore v
hmeljarski sušilnici. Organi-
zirali so maškarado in poča-
stili praznik žena s krajšim
kulturnim programom, ki so
ga izvajali mladi in najmlaj-
ši. Pripravili so tudi prošla-
vo, ko so odprli nov priklju-
ček k šentjurskemu vodovo-
du.
Poleg te društvene dejavno-
sti je kulturna dramska sek-
cija v zimskem času pripravi-
la petdejanko »Revček An-
drejček«, ki jo je številno
občinstvo pohvalilo z glas-
nim aplavzom. Z igro je sku-
pina obiskala več bližnjih
krajev, a na jesen namerava-
jo še gostovati. Izkupiček od
uprizoritev bodo uporabili
za potrebe društva.
Višek njihove nedavne slo.
vesnosti pa je bil, ko so prev-
zeli gasilski avtomobil znam-
ke IMW ob sedemdesetletnici
društva in petindvajsetletnici
osvoboditve. Ob tej priložno-
sti so izvedli veliko verižno
'vajo. Vaja, v kateri je sodelo-
valo sedem okoliških društev,
je odlično uspela. S tem so
gasilci pokazali svoje sposob.
nosti, znanje in izurjenost,
kot tudi pripravljenost reše-
vati imetja in življenja ljudi
v morebitni nesreči. Plat zvo-
na in nova električna sirena
sta označili začetek alarma.
Po tej vaji so prevzeli avto-
mobil, najzaslužnejši pa pri-
znanja in odlikovanja. Ta do.
godek se je končal s prosto
zabavo in bogatim srečolo-
vom.
SKOČIL
Z DRVEČEGA
VLAKA
V četrtek popoldne se je
pripetila huda nesreča, ko je
z drvečega vlaka skočil 42
letni Vaso Halilović, doma iz
Prekovičev pri Lukovcu. Ne-
sreča se je pripetila pri Zida-
nem mostu. Halilović je med
postankom v Zidanem mostu
po vsej verjetnosti vstopil v
napačni vlak Ljubljana —
Maribor. Ko je vlak dobil že
precejšnjo hitrost, je Halilo-
vič tako nesrečno izkočil, da
se je pri padou hudo poško-
doval. Z zemlje se je sicer
kmalu Izbral, vendar se je
zgrudil in so ga nezavestne-
ga pripeljali v celjsko bolniš-
nico.
-er
REPREZENTANCA
ZA VSE
kako je trgovski potnik častil
svoje kupce z denarjem ko-
lektiva, da bi mu posel lepše
cvetel.
Џ Nekateri primeri kažejo, da se je korupcija
pri sklepanju raznih pogodb, kupčij in prodaj že ta-
ko razpasla, da je postala vsakdanji privesek, zaradi
katerega nikogar ne boli glava.
Ф Danes bi bilo smešno pogrevati dejstva, da so
med zadnjo vojno borci obsodili tudi na smrt so-
borca, če je ta nekje lačen sam poiskal kos kruha.
Kmalu po vojni je bil obsojen neki direktor, ki je
prejel v dar nalivno pero, drugi pa zato ker je neko-
mu omogočil neki kredit. Kot kaže, je vse to že
zgodovina...
V nekem, pred leti še majhnem obrtnem kolek-
tivu so zaposlili trgovskega potnika, ki bi naj priix>
mogel, da bi izdelki šli bolje v prodajo. In res.
Potnik se je izkazal kot dober poznavalec tržnih
razmer. V nekaj mesecih je razprodal vso zalogo,
ki je mrtvo obležala v skladišču. Cez leto, dve, med-
tem se je zamenjalo tudi vodstvo kolektiva, so pro-
izvodnjo že podvojili. V dobrih štirih letih, do letos
so proi2!Vodnjo povečali že za štirikrat, zgradili pa
so tudi novo tovarno in zaposlili več sto ljudi.
Razumljivo je, da so se ob povečani proizvodnji
debelili tudi skladi in rasli osebni dohodki zapK)sle-
nih. Na prvem mestu je bil seveda trgovski potnik,
ki je imel plačo od ustvarjenega prometa. Kmalu je
postal ta ix)tnik mož št. 1, saj je bil on tisti, ki je
vplival na izbor asortimana, na barve in dezene,
priporočal to in predlagal ustavitev onega proizvoda.
Glede na to, da je odstotek po pogodbi sklenjenega
dohodka potniku ostal nespremenjen, je ob pove-
čani proizvodnji, katere prodaja je v glavnem slo-
nela le na njem, imel tudi sam lepe dohotike. Enkrat
večje od direktorja. In še več.
Izboril pa si je tudi reprezentanco. Lani je tako
vsega skupaj ta trgovski potnik obrnil okrog 30 mi-
lijonov starih dinarjev. Od tega je seveda okrog
7 milijonov dajatev, nekaj takega je prijava, kot
čisti dohodek, ostalo pa je bilo reprezentanca, pot-
ni stroški in dnevnice. Možakar je, ker je imel ne-
omejene možnosti, sam odločal o tem, kako trositi
reprezentanco. Tako ni bila redkost, da je po raz-
nih izbranih lokalih gostil posamezne trgovske po-
slovodje, s katerimi je imel poslovne stike. Gostili so
se celo posamezni prodajalci, zakaj pa ne, saj bi
bilo krivično, da bi imeli zastonjkarska kosila samo
vodilni in ne delavci v proizvodnji. Ob tem je seveda
nastal problem, če je vse odvisno od tega trgov-
skega potnika, vodstvo podjetja se boji, da ne bi
kolektiva zapustil, potem ni jasno, zakaj so potrebni
ostali vodilni v kolektivu. Po drugi strani pa je
vprašanje, mar je res v naši trgovini že vse tako
skorumpirano, da posamezni potniki ne bi mogli
prodati raznih izdelkov ne da bi morali imeti zato
reprezentanco ali pripravljene koverte. Omenjeni
primer navajamo zato, da bi se marsikdo ob njem
zamislil, to tembolj, ker kaže, da bo morala poseči
vmes družba in drastično odrezati vso gnilost, ki se
je in se še nabira.	j. seveR
NA PLANINO PA NE?
(Dalje s 1. strani)
Zato so odborniki skupščine
Šentjur imenovali strokovno ko-
misijo, da bi pregledala stanje
šolske mreže na območju Dobja
in Planine. Komisija, katere čla-
ni sicer niso obiskali terena, je
predlagala tri možne variante
glede prešolanja. Prva je dnevni
prevoz učencev z avtobusom.
Druga, prevoz in bivanje učencev
iz oddaljenih krajev preko zime
na Planini pri posamezinih dru-
žinah In tretja, dijšaki dom za
oddaljenejše učence oziroma pre-
voe tistih, ki imajo pogoje. Av-
tobus bi bil seveda brezplačen.
Iz podatkov o gibanju učencev
na šolah tega področja v pretek-
lem obdobju in podatkov matič-
ne službe o perspektivnem vpisu
šolskih novincev je komisija ugo-
tovila, da bosta dosedanji pyopol-
ni šoli na Dobju in na Planini
prisiljeni zaradi premajhnega
števila otrok združevati razrede
v kombinirane oddelke. S tem pa
izgubi šola status razvite, kar
pomeni, da ne more nuditi učen-
cem predpisanega programa os-
novne šole. Prav tako ni mogoče
v kombiniranih oddelkih izvajati
predmetnega pouka in s tem pri-
de do izločitve strokovnega ka-
dra oziroma snov bi bila poda-
jana v skrčeni obliki. Vse to pa
nikakor ne bi prispevalo k dvi-
gu ravni pouka in s tem k bolj-
šemu znanju otrok Planine in
Dobja.
Že dosedaj so bile na obeh šo-
lah nepremostljive težave zara-
di usposobljenega učiteljskega
kadra. Tako na osnovni šoli ,na
Dobju poučuje na višji stopnji
pet učiteljev. Predpisano stroko-
vno izobrazibo ima samo učitelj
za likovni pouk, ki pa poleg te-
ga poučuje še štiri predmete.
Imajo tu)di učitelja, ki mora ra-
zen svojega predmeta poučevati
še sedem drugih, čast takšnim
učiteljem, vendar ali je pridob-
ljeno znanje učencev resnično v
rédu? Tudi na Planini je podob-
no stanje, saj predmetna učite-
ljica gospodinjstva poučuje še
štiri druge predmete. Obe šoli
imata po štiri učilnice in p>ouk
v dveh izmenah ter sta brez stro-
kovnih učilnic. Ni telovadnic,
delavnic, fizičnega kabineta in
drugega. Tako lahko zaključimo,
da nobena sedanja šola ne ustre-
za tako po strokovni zasedbi kot
pogojih dela osnovnim zahte-
vam sodobnega izvajanja pouka
v razviti osnovni šoli.
Z izgradnjo novega šolskega
poslopja in reorganizacijo šol-
ske mreže pa bi se pogoji dela
bistveno spremenili in laže bi
bilo omogočiti pravilno kadrov-
sko zasedbo. Zaradi občutnega
odseljevanja prebivalcev s tega
področja in stalnega upadanja
števila učencev v vseh šolah je
edino mogoče v prihodnosti or-
ganizirati pouk z reorganizacijo
šolske mreže, ki predvideva nuj-
no prešolanje otrok na Planino.
Občinska skupščina je takšen
predlog članov komisije soglas-
no sprejela.
Na Dobju pa je zavrelo, še po-
sebej na nedeljskem zboru volil-
cev, ki se ga je udeležil tudi
predsednik občinske skupščine
Aci Svetina. Obtožbe prebivalcev
na račun občinske skupščine, de-
la njenih predstavnikov in še
posebej članov komisije so bile
izredno hude, saj so izhajale iz
strahu, da bodo raoraU dobjan-
ski otroci res na Planino. Še po-
sebej pa so se ljudje na Dobju
razburili, ko je odbornik Hugo
Salobir povedal, da člani komi-
sije sploh niso upoštevali njego-
vega mnenja in še manj, da bi
si tudi ogledali teren, ki ga bo-
do morali v primeru prešolanja
vsak dan prepešačiti njihovi ot-
roci.
Ženske so ob podatku, da je
otrok vedno manj, odločno za-
trdile, da bodo še rodile, samo
da šola na Dobju ostane. Ljudi
je najbolj V2aiemiril predlog, da
bi njihovi otroci pozimi ostali
na Planini. Najbolj razburjeni so
celo trdili, da otroci že tako ali
tako preveč hodijo v šolo in ni-
ma smisla, da bi jih sedaj celo
odtrgali od domačij.
Tudi krajevna organizacija
SZDL je bila proti prešolanju
otrok. Opozorili so na nujnost
zdrave prehrane, ki bi bila za-
nemarjena in na dolgo pešačenje
otrok iz oddaljenih zaselkov.
»Če je sedaj šolar zamudil v
šolo pet ali deset minut, je vse-
eno ostal v šoli vse dopoldne,
če pa bi zamudil avtobus, ne bo
mogel peš na Planino in bo tako
izguibil cel šolski dan. Zamude
pa so tu običajne, saj je otro-
kova ix)t dolga in odvisna od
vremenskih razmer.«
Trditev, da je odločitev nasta-
la v nepremišljeni glavi, ki ne
pozna geografskih in socialnih
razmer ter predlog, da naj šola
na Dobju ostane, so ljudje po-
zdravili z burnim ploskanjem.
Razumljivo je, da občinska skup-
ščina trdno stoji na stališu pre-
šolanja otrok na Planino v novo
osemletko. Toda prebivalci Dob-
ja so ubrali druge strune. Enot-
no so potrdili predlog, da njiho-
vi predstavniki prično razgovore
z laško občino o priključitvi Do-
bja, vse samo za to, da šola
ostane v njihovem kraju. V zad-
njem času pa so vse pogostejše
govorice tudi o poti predstavni-
kov Dobja v Beograd, kjer bi se
naj pritožili na najvišji ravni.
Stanje je nedvomno izredno
težko, saj ga pogojujeta ljube-
zen staršev do otrok in nenadno
nasprotje med dvema krajema v
isti občini, šentjurska občina
prav gotovo ni tako bogata, da
bi zagotovila izgradnjo dveh so-
dobnih šol v krajih, ki sta tako
blizu kot Planina in Dobje. Po-
trebna so bila dolga leta, da jim
je uspelo zagotoviti sredstva vsaj
za planinsko šolo. In tudi če bi
ta sredstva za dve šoli obstaja-
la, je veliko vprašanje smotrno-
sti' tolikšne investicije, ki se
morda postavlja že sedaj ob
gradnji na Planini. Dejstvo je,
da ljudje in še posebej mladi
odhajajo v dolino in si tu ust-
varjajo dom in družino.
Starši imajo radi otroke doma,
to smo lahko ugotovili na zboru
volilcev. Vendar tu ne gre samo
za ljubezen do otrok kot tudi za
to, da pomenijo ti otroci na do-
mačijah dragoceno delovno silo,
kar pa je za ta predel šentjur-
ske občine povsem razumljivo.
Navsezadnje lahko zapišemo tu-
di to, da gre v nekaterih prime-
rih tudi za nazadnjaštvo, ko so
tu in tam ljudje prepričani, da
je dovolj, da zna njihov otrok
brati. in pisati ter ničesar več.
Delati pa se je že tako ali tako
naučil v najnežnejših otroških
letih. Problem, ki je nastal na
relaciji Šentjur — Dobje —Pla-
nina se bo čez nekaj let pojavil
tudi v drugih krajih šentjurske
občine in verjetno ga ne bo mo-
goče znova in 2¡nova reševati z
adcepitvijo od domače občine aJi
s potjo v Beograd, če bi bilo
tako, je bolje da se predstavniki
občinske skupščine Šentjur v
bodoče ukvarjajo samo s ko-
munalno problematiko, vse osta-
lo pa pustijo vnem.ar. čez nekaj
let bodo na vrsti Drarnlje, še
preje pa Kalobje in nekateri
drugi kraji. Tudi iz drugih na-
selij odhajajo ljudje v večje
centre in sčasoma bodo šole v
teh okoliških krajih ostale brez
otrok.	MIL.\N SENIČAR
KARLO
KRŽAN
Poznam Tia ducate ljudi, ki
za nič na svetu ne bi bili radi
v službi v isti hiši, kjer de-
lajo in na ducate takšnih, ki
so zaradi te okoliščine ne-
srečni. Niso radi pri roki...
Karlo Križan iz Vrhovega
pri Radečah ni nič nesrečen,
da je doma v isti hiši, kjer
kot poslovodja trgovine dela.
Prav mu pride. Razen po-
štarja ima v kraju najpogo-
stejše stike z občani, navad-
no kar za pultom. Stike?
Vsak trgovec jih ima.
No, že res, toda Karlo Kr-
žan je tudi predsednik kra-
jevne skupnosti, že vrsto let.
Ta čas je ta skupnost, ki si
nalaga vedno nove akcije,
zgradila: žičnico za prevoz
ljudi čez Savo, nov vodovod,
uredila pokopališče in zgra-
dila žalnico. Zdaj je na vrsti
kanalizacija in avtomatična
telefonska zveza prek Radeč.
Toda spisek dolžnosti, ki
si jih je naložil, še ni kon-
čan. Kržan je predsednik pro.
svetnega društva, ki letos
praznuje 15. obletnico obsto-
ja. On je društveni predsed-
nik od prvega dne, med tem
pa so zgradili prosvetno-gasil-
ski dom, priredili па deseti-
ne proslav, dramskih uprizo-
ritev, zabav, praznovanj.
Kot predsednik krajevne
skupnosti mora pogosto na
seje, nedavno je moral še na
seje skupščine kot odbornik,
na sodišče kot porotnik ali
na seje občinske zveze za te-
lesno kulturo, katere član je.
Vse to So lepe, odgovorne
in povsem neplačane dolžno-
sti. Karlo jih poleg tega, da
mora skrbeti za oskrbo kra-
ja prek trgovine, z vnemo
in uspehom opravlja. Oprav-
lja jih z energijo 43-letnega
moža, ki najde ob vsem tem
še dovolj časa, da se ljubez-
nivo poigra in pogovori s
hčerkico, a tudi ¿ena, ki na-
ma je skuhala dobro kavico
ob razgovoru, se ni pritože-
vala, da bi bil družinski po-
glavar preveč z doma. Seveda
bi bilo bolje, če bi se lahko
družini še bolj posvečal, ker
ima toliko smisla za toplo
družinsko življenje. Toda po-
nosna je, da je tako delaven,
da tako ljubi tudi svoje rod-
no Vrhovo. Ljubiti pa ni 7ni>
goče, če ničesar ne žrtvuješ,
če bi le prejemal.
Zato je Karlo Tržan zado-
voljen, da stanuje pod isto
streho, kjer dela. Da ob služ-
beni'poti opravi tudi kaj za
krajevno skupnost, za dru-
štvo — in narobe.
Poznam pa na ducate ljudi,
ki niso radi pri roki, аЦ pa
So na moč nesrečni, če so ...
J. Kr.
likovnikov amaterjev
v počastitev celjskega občinskega praznika so prejšnji teri
v zgornji stranski dvorani Narodnega doma odprli razstavo^
boljših likovnih del in plastik amaterjev s širšega celjskega
močja. Razstavo je pripravil likovni odbor pri občinskem sv^
zveze kulturno prosvetnih organizacij, ob navzočnosti kuliurrUh^
javnih delavcev kakor nekaterih avtorjev pa jo je odprl njg.^
predsednik ing. Boško Marjanovič.
Razstavo, na kateri je zastopano 43 del 18 avtorjev, koliu
jih je od 145 del 38 avtorjev izbral prof. Maks Kavč'č iz
bora, je uredil akademski slikar Avgust Lavrenčič, odprta p^^
do 22. tega meseca.	^
Razstava daje jasno sliko o prizadevanjih avtorjev. Celo nekat-
no nasprotje med klasičnim in modernim slikarstvom lahkoti
mo na teh platnih. Morda so prav te nove težnje amaterjev tist
ki omogočajo globljo umetniško komunikacijo, saj nam podajo u
shemo čustvenih intervalov, ki jih potem sami izpolnimo, koii]j^
pač moremo.
Med najboljšimi deli sta sliki Blaža de Glavica »Hrast,, i.
»Jesen«. Vudlerjevo »Tihožitje« je izreden dosežek. Barvno dobr^
predstavljene so slike Eme Ham iz Celja, kjer človek dobi vt¡j
nečesa lebdečega, občutek bežne impresije. Olja Polšaka, Papičevj
in Trobejeve zaživijo pred nami v igri barv. Mljačevi ljudje so цј,
navadno pretresljiva slika in kljub temačnim in žalostnim barvajj
nekako optiinistična, saj je ena izmed človeških rok svetla, tow
prinaša luč, svetlobo. Slika je skoraj kubistična, a venaar veje^
nje globoki humanizem.
Pratnemer se predstavlja z odličnim kipi. Dolgi, ozki obrag
dajejo vtis globoke žalosti, resignacije, odpovedi. Koroščevi kovit.
ski kompoziciji stopata v korak s časom. To je že pravi neokon-
struktivzem, dopolnjen z bleskom kovine. Hermanovi razstavljen
izdelki kažejo njegovo izkušenost v različnih materialih -ji obdeli
vah. Fino izdelani beli marmor v rahlo nakazanih linijah navduši
Nekaj posebnega sta tudi nadrobno izdelani perorisbi Mlakarja
iz Mozirja.	M. p
v kadrovski politiki
Medi>bčinski svet ZKS v Celju je priredil posvetovanje, ki so
se ga udeležili predsedniki in člani kadrovskih komisij občinskih
komitejev, posvečeno pa je bilo razpravi o uresničevanju sklep«
14. seje CK ZKS o nalogah ZK na področju kadrovske politike.
Na posvetovan^ju so osvetlili nekatera trenutno najbolj akt^^
alna vprašanja kadrovske politike v občinah celjskega območja in
med drugim ugotovili, da bi morali to politiko v samoupraraii
aktih delovnih organizacij določneje opredeliti, pri kadrovanju za
vodilni in vodstveni kader pa poleg strokovnih upoštevati tudi
družbeno politične in moralne kriterije. Treba bo, je bilo rečeno,
izpopolniti metode in sistem štipendiranja, doseči tesnejše med-
občinsko sodelovanje na področju kadrovske politike in kakovost-
no izboljšati delo kadrovskih služb v delovnih organizacijah.
Udeleženci posvetovanja so sprejeli več sklepov. Med drugim
bi morali organizacijsko in kadrovsko okrepiti ustrezne komisije
pri občinskih organizacijah ZK; do konca septembra naj bi o ka-
drovski problematiki razpravljali vsi občinski komiteji; dalje bo
treba poskrbeti, da bi prišla vsebina 14. seje CK ZKS na dnevni
red občinskih konferenc ZKS, občinske kadrovske komisije pa
naj bi bile nosilke razprave o kadrovskih problemih v svojih ob-
činah. Razen tega naj bi o tem v jeseni razpravljali tudi organi-
zacije, oddelki in aktivi ZK v delovnih organizacijah, kj?r, naj I*
kritično ocenili obstoječe razmere.
Pred\adoma novembra letos bo v Celju ponovno pvjsvetovanj«
predsednikov kadrovskih komisij, na katerem bodo ocenili, kako
v občinah uresničujejo sklepe CK ZKS o kadrovski politiki. Ali
bo končno prišlo do kakšnih pozitivnih premikov?	dhr
korni grupa v celju
v četrtek, 16. juli.ja ^ v C«lju bil koncert Korni grupe v dvorani Ti) KI»
divar. Izredni glasbeniki iz Beograda so tri ure Izvajali svoje najboljše skladi*
pred celjsko mladino.
TrilioU Korni grupe je bil za vse ljubitelje moderne muzike prijetno pf
seiiečenje. Ti odlični virtuo/.i na glasbilih so privabili na svoj koncert ogro№
no število mladih ljudi iz Celja in okolice; Prišlo je tudi veliko ljubljanskih
študentov. Korni grupa je tokrat prvič v sklopu svoje turneje obiskala Slove-
nijo. Priretlili so nastope v Kopru, Celju in iVIarlboru. Ker odhajajo na festi-
val v Split, tokrat ne morejo obiskati drugih slovenskih mest, pač pa im»j'
v načrtu, da v posebni turneji zajamejo vso Slovenijo.
Množica se je drenjala v neprimerno opremljeni dvorani Kladivarja, вј'
hala v taktu in se nakopičila okoli odra, da bi svoje Ijubljaiice čim bolje »t
dela. Balkonski hodnik je bil nabito poln vseh, ki so želeli spremljati moj
sirsko izvajanje. Bučen aplavz je jasen dokaz za navdušenje, ki je sledilo P?
vsaki njihovi kompoziciji. V poplavi komercialnih in slabih ansamblov, je
ta koncert res izbran užitek še za tako velike glasbene sladokusce.
ГККМ.-ђ.^К MARLE>
ob 120 letnici rojstva h. schreinerja
ZARES ROJEN PEDAGOG
jia pokopališču v Šentjurju po-
¿ivà	velikih skladateljev
ipavcev in junaka Malgaja eden
j^jvečjih slovenskih pedagogov
jjenrik Schreiner. O njem je
j^oral nekdanji avstrijski mini-
gf^r za u.k in bogočastje reči:
¿d Dunaja do Trsta imam na
,jčiteljiečih samo enega resnič-
no rojenega pedagoga, in to je
^enrik Schreiner.« In kljub te-
piu ustnemu priznanju ta veliki
pedagog ni bil deležen nobenega
uradnega odlikovanja, ker je bil
namreč z dušo ki telesom slo-
venski pedagog!
Sele danes, 50 let po njegovi
smrti (umrl je aprila 1920 v Ma-
riboru) se v polni meri. zaveda-
И10 ogromne vrednosti njegove-
ga teoretičnega in praktičnega
dela za slovensko šolstvo in pra-
vilno vrednotimo še za današnji
čas uporabne misli in vzore, ki
odsevajo iz njegovih obširnih
del. Skorajda ni problema, ki ga
Schreiner ne bi obravnaval v
številnih delih, člankih in preda-
vanjih, samostojnih knjigah in
tistih, ki so jih napisali njegovi
najboljša sodelavci, ki jim je
Schreiner dal spobudo. Cela ple-
jada imen, med njimi dr. Bez-
jak, dr. Ilešič, dr. Pivko, dr.
Potočnik, dr. Poljanec itd., da
omenimo le nekatera, je tesno
povezana s svojim učiteljem in
vzornikom, ki je znal za svoj Pe-
dagoški letopis Slovenske šolske
matice, katerega urednik je bil
od ustanovitve 1900 do svoje
smrti, pridobiti najboljše sode-
lavce. V svoji labodji razpravi
»Preosnove jugoslovanskega
vzgojstva v smislu demokratiz-
ma« je na\'edel vse probleme
ki jih bo treba reševati v novi
državi, organizacijske, kadrov-
ske, moralne in izobraževalne
tako za pedagoško, šolsko in iz-
venšolsko mladino kot odrasle.
Enotna šola, vzgoja staršev,
tehnična kultura, reforma univer-
ze, delovna vzgoja mladega člo-
veka in mnoga druga vprašanja
pomenijo bistvo njegovih član-
kov, razprav in predavanja na
zborovanjih učiteljskih društev,
konferenc in sestankov pedago-
ških delavcev.
H. Schreiner sodi med refor-
matorje slovenskega šolstva v
prvih dveh deset le j ih našega sto-
letja, katerega vplivi segajo še v
današnje dni. Rojen je bil 1. ju-
lija 1850 v Ljutomeru, klasično
gimnazijo je končal v Mariboru,
na dunajski univerzi pa je štu-
diral matematiko, fiziko úi na-
ravoslovje. Največ se je preživ-
ljal z inštrukcijami, naučil se
je češčine in francoščine, bil je
suplent na Dunaju in profesor
ter namestnik ravnatelja v Bol-
zanu na Tirolskem, nazadnje pa
ravnatelj moškega učiteljišča v
Mariboru.
120-letnica rojstva H. Schrei-
nerja naj vzbudi ob razmišljanju
in študiju njegovih del in nje-
gove velike pedagoške osebnosti
v vseh prosvetnih delavcih še
večjo odgovornost do vzgojnih
vprašanj naše mladine in do pe-
rečih vprašanjih našega šolstva
sploh.
ALFONZ KOPRIVA
SINDIKAT
Obe brezplačni predstavi celj-
skega gledališka (Deseti, brat in
Sovražnik ljudstva) sta med čla-
ni celjskega sindikata naleteli na
zelo ugoden sprejem, ki potrju-
je tudi privrženost SLG in pri-
zadevnost njegovega kolektiva.
Tudi skupnost gledališča je z
zadovoljstvom sprejela tak od-
nos. V pismu naslovljenem na
občinski s.itai.kalni svet se za.i-
valjuje za pomoč pri organiza-
ciji predstave kakor tudi za de-
narno pomoč, ki je ustanovo
razbrern.emla običajnih stroškov.
Hkrati predlaga, da bi se sep-
tembra vodstvo ustanove sestalo
s predstavniki celjskega sindika-
ta, da bi tako ugotovili, kakšne
so možnosti, oziroma kako v pri-
hodnje zagotoviti trajen stik z
najširšim prebivalstvom. Gleda-
lišče bi v tej z\'ezi rado odprlo
nove abonmaje, vezane na delav-.
sko občinstvo. V tej smeri na-
merava v prihodnji sezoni od-
preti nedeljski popoldanski
abonma po nižjih cenah.
Predlog je celjski sindikat
sprejel z velikim navdušenjem,
in kot smo obveščeni, ga je pri-
pravljen s konkretnimi akcijami
podpreti. Prepričan je namreč,
da bo sodelovanje dalo oboje-
stransko koristne rezultate.
dhr
LJUBEZEN DO DELA
uspešen mladinski aktiv
v šmartnem ob paki
v Savinjski dolini precej go-
vorijo o imsivnosti mladine, to
I)a za mladinski aktiv v šmart-
nem ob Paki gotovo ne velja.
S svojo dejavnostjo se namreč
lahko v resnici pohvali. Zato ni
čudno, če so prebivalci Šmartne-
ga nad njim navdušervi, saj jim
je pripravil že mnogo prijetnih
presenečaj.
Med njihovo dejavnostjo velja
omeniti odlično uspelo maška-
rado, dvomesečni plesni tečaj,
ki se ga je udeleževalo 80 ple-
salcev in plesalk in ki so ga
zaključili g plesnim venčkom.
V mladinskem klubu v šmart^
nem so imeli vsako soboto mla-
dinski ples, s katerim pa so za-
časno prenehali. Sodelovali so
tudi na najrazličnejših proslavah
in kulturnih prireditvah. Prav ta-
ko na športnem področju, kjer so
se z mladinci iz sosednje Rečice
pomerili v košarki, rokometu,
odbojki, malem rokometu . in
namiznem tenisu. Krona njihove.
ga delovanja pa je vsekakor u-
prizoritev veseloigre Ljubezen,
ljubezen, ki so jo pripravili v so-
delovanju z domačim prosvetniiin
društvom.
Zaradi šolskih in službenih ob-
veznosti igralcev so imeli vaje
samo ob .nedeljah, kljub temu
pa so z veliko resnostjo in pri-
zadevnostjo ter požrtvovalnostjo
režiserja Tineta Steblovnika igro
naštudirali v dokaj kratkem ča-
su. V šmartnem so jo uprizori-
li dvakrat, obakrat z velikim
uspehom. (Gostovali bodo še je-
seni. Seveda si domačini podob-
nih iger še želijo.
Mladincem v šmartnem ob Pa-
ki pa še vedno ni zmanjkalo
idej. Imajo mnogo načrtov za
prihodnost, predvsem pa se za-
vedajo, da dela ne smejo opu-
stiti, saj so si z njim pridobili
naklonjenost prebivalcev, ki od
njih še marsikaj pričakuje.
J. K.
Člani igralske skupine, ki so sodelovali v i.çri Ljubezen,
ljubezen.
Kar zadeva kapitanovo »ču-
daštvo« sem imel pri roki kma,
lu dva odgovora.
Nekega dne sva dobila obisk
in kapitan . je navadno spremil
svoje goste po hiši in jim razka-
zal njene znamenitosti ter dra-
gocenosti. Obiskovalci niso bili
tiste sorte, ki bi kazali kak po-
seben interes za resnično vred-
nost in pomen predmetov, pa se
je kapitan 9» prikrito hudomuš-
nostjo maščeval. Ko jih je pri-
pelal v sobo. kjer mrtvaške gla-
ve na polici ter prekrižana bo-
dala in sekafe vzbujajo straho-
spoštovanje je dejal:
— Tole je FK>steija, kjer spim
a tisto kar tako smrdi je men-
da crknjena miš, ki je še nisem
našel. —
Zagotovo vem, da je bila tista
o miši bosa, toda boljša polovi-
ca se je nemudoma oprijela slab-
še polovice in le še površno po-
slušala nadaljnje tolmačenje go-
stitelja.
Kapitan Stumberger tudi pri
svojih oseminsedemdesetih letih
ni izgubil svoje šmarske nagaji-
vosti, ki se je menda začela e
ifxxitikanjem majskih hroščev na
Vratove sošolk, pozneje pa e tem,
da je zbujal strah pri sosedih,
ko so se mu po dvorišču sprehar
jali volkovi in strupeni plazilci.
A drug odgovor?
Med grmadami knjig in revij
ima kapitan zajetno zbirko pri-
rodoslovnega čtiva. Slovenski
»Proteus« zavzema častno me-
sto. Nekatere časopise kupuje
samo zato, da izrezuje članke o
zdravilnih zeliščih, o živalih,
skratka o vsem, kar predstavlja
bogastvo življenja na naši zem-
Ш.
In da zaključimo poglavje o
»čudaštvu« in »prismojenostl«.
Ali nimajo vsi za hojo leni, vr-
toglavi in strahopetni ljudje za
podvige alpinistov vedno proti
tisto o gori, ki ni nora in da
Je nor tisti, ki gre gor? Kaj je
to drugega kot kamuflaža, ki naj
opraviči lastno strahopetnost in
zmanjša vrednost poguma druge-
mu? Kapitan že dolgo nima v
hiši in okoli nje nobenih živali.
Pravi, da še zase ne zna prav
skrbeti, živali pa potrebujejo
n^o In skrb.
NEPOBOLJŠLJIVI SAMEC
PriSU smo do uganke. Kdo ve,
koliko je ljudi. Ud po tej plati
vedo o kapitami Stumbergerju
kaj več? če so, jih je prekle-
mano malo. Zase vem, da je ta
reč zame dokaj vrtinčast tolmun,
iki mu nisem tvegal izmeriti
dna.
Poskusimo 8 kamenčki sesta-
viti mozaik:
V rokah imam z\'ezek verzov
in misli iz dijaških let. Povsod
kanček ironije, dovtipnosti, sa-
tire.
Berem: Drama 1909. Presneta
koketa, ljubezen obeta. Ljubezen
Akvarel Iz spominske knjij^e
mini (mine), mož jo ustreli,
to je bila njegova osveta ...
Računajte. Dijak Miroslav
štumberger je imel sedemnajst
let, ko je to napisal. V letih, ko
so vrstniki medievali v opoju
lirike? In kaj meni o svojih vrst^
nicah na naslednjem listu? tole:
Ljubljančanke slarae doma se
pobožno držijo, ko pa pridejo
ven, kot vroče Italijanke znorijo.
Tako dijak Stumberger.
Kaj pa zrelejši štumberger,
slikar?
V spominski knjigi podoba le-
ipotice v čmem stilu. V rokah
drži belo lobanjo. Med slikami,
ki visijo v prvem prostoru so ka-
pitanova olja. Skoraj vsa razo-
devajo skoraj pošastna vzdušja
obupa, razočaranja, bega, tesno-
be -— v barvah, kompoziciji in
motivih. Oči se mi obesijo na
potemneli podobi lepega ženske-
ga obraza. Vse je temno, le oči
se strupeno zeleno svetijo iz
slike. Mačje oči, morda celo kač-
je. Kapitan pravi, da je bila
slika, ko jo je nedokončno obe-
sil na zid. svetlejša. Zdaj, da je
že povsem pótenmela, razen oči,
teh vražjih oči...
Prebirala sva po kupih foto-
grafij. Za tistimi iz mornarice
so po najbolj številne ženske,
same s posvetili, brez posvetil
in takšne v njegovi družbi in
družbi prijateljev. Skoraj brez
izjeme lepe ženske. Pa tudi po-
membne. 0{>eme pevke, igralke,
hčere pomembnih očetov, koket>
ne, temnolase, svetlolase, zvečine
vitke, zapeljivega videza. En ob-
raz je zlasti pogost. Kapitan jih
ne komentira, hitreje obrača
strani albuma ali posamične fo-
tografije s tem likom.
Kakšen vtis ste dobili? Da je
stari morski volk v nasprotju
s predstavami o mornarjih so-
vražnik žensk? O, presneto se
motite.
Ko sva se en dan potepala
po Hecegnovem, sva se hudo
dolgo zadržala v modni trgovi-
ni. Kupoval je blago za nove
hlače, toda ustavljal se je pri
vsakem pultu, tudi pri ženskem
perilu. Pa ne zaradi perila. Za
pulti so bila brhka dekleta in
ki so mu salamensko koketno
segala v roko. Stresal je kom-
plimente kot orehe iz peharja.
Ena, ki ni vedela, da sodim zra-
ven, je potem, ko se je oddaljil,
zacepetala kolegici:
—	Eh, takšnih kot je stari ka-
pitan, matere ne rojevajo več.
Hudo me ima, da bi ga mogla
videti pred petdesetimi leti...
O, deklič, mene tudi!
No, kamenčkov za mozaik Je
še veliko. Toda mozaika pri naj-
boljši volji ne morem sestaviti.
Ste ga vi?
Na tisoče ljudi vsako leto obi-
šče starega kapitana v njegovi
hiši. Recimo, da je vsaj polo-
vica obiskovalk. Lahko pa rečem,
da vsaki drugi zdrsne z jezika
vprašanje:
—	Kapitan. Zakaj se niste po-
ročiU?
Odgovor, ki ga vsaka dobi,
morda ni ravno vljuden in ob-
ziren.
—	če bi imel ženo, bi imela
polno omaro oblek in krzna, jaz
pa vsega tega, kar ste prišli gle-
dat, gotovo ne.
To je komentar za javnost.
Brez dvoma je veliko resnice v
njem. Ali pa tudi vsa resnica?
Enainšestdeset let je preteklo od
tistega verza iz dijaških let ...
(Se nadaljuje)
s KONZERVAMI
BREZ KUHARSKE
KNJIGE IN
ŠOFERJEM
PO EVROPI
Vsi smo se udobno skrili v sedeže
Kompasovega avtobusa in šofer Srečko
nas je popeljal na petisoč kilometrov
dolgo pot po nekaterih državah Evrope.
Za uvod nekaj (ne) pomembnih iz-
datkov:
Maturantski izlet zadnjega letnika
gradbeni oddelek celjske tehnične šole.-
Srce izleta: ing. Jože Geršak, večni,
neuničljivi in nemimi popotnik in orga-
nizator.
Namestnik zemljevidov m atlasov:
ing. Bela Bukvič, ki pa je pravzaprav
»deklica za vse«: razlaga, poje, zabava,
oživlja družbo.
Potovalo je 21 dijakov in sedem dru-
gih tudi mali, komaj nekaj čez pet let
stari Andrej.
Smer poti: Avstrija, ČSSR, ZR Nem-
čija, Nizozemska, Belgija, Francija, Ita-
lija in ne nazadnje tudi del Jugoslavije.
Prevozili smo 5000 kilometrov v devet-
najstih dneh.
Ostale i>omembne karakteristike veli-
kega potovanja:
V »bimkerjih« avtobusa so se skrivale
konzerve, kuharske knjige pa ni bilo
nikjer. Najbolj jo je pogrešal Bojan, ki
je vedno tarnal, da mu je žal, ker je ni
vzel s seboj, namreč kuharsko knjigo.
Da bi lahko ob večerih iz nje bral ku-
harske recepte!
Tudi kuharja nismo imeli, pač pa šo-
ferja. In to dobrega šoferja Srečka iz
Kranja, ki je po rodu iz Valjeva, zapo-
slen pri Kompasu in že 26 let živi po-
ročen v Soveniji. Srečko pa je bil za vse
nas prava sreča, saj je znal kuhati. Za
vseh devetnajst dni je postal šofer za
loncem in kuhar za volanom. Sreča v
nesreči za naše prebavne organe, da prav
zaradi njega nismo imeli več težav.
Ko smo se odpeljali iz Celja smo za-
čeli doživljati evropsko poletje med mra-
zom in vročino. Pod platnenimi streha-
mi nas je včasih pošteno riapralo, da
smo se počutili kot barčice na vodi, ven-
dar je vse to odtehtalo ostalo, kar smo
videli: Schönbrunn in cerkev sv. Štefana
na Dunaju, Vaclavske namesti, Hradčane
in Fleka v Pragi, Diihrejevo rojstno hišo-
in grad v Niimbergu, Bethovnovo rojst-
no hišo v Bonnu, znamenito katedralo v
Kolnu, Rembraštovo galerijo v Amster-
damu, gospodarski in arhitektonski ču-
dež od Rotterdama mimo delte Rena
do belgijske meje, zamazano Belgijo,
čudež Pariza z Montmartrom, Pigalom,
Notre dame, Louvrom, Versaillem, Eif-
flovihi stolpom in Orlyjem, doživeli
»lepo« draginjo Azume obale od Sv. Ra-
faela do Cannesaa, Nice in Monte Carla
ter občudovali Genovo, Milano in pogre-
zajoče Benetke ter za zaključek prekli-
njali naše slabe poljske poti (beri: avto
cesto!)!
Nitii konzerve in na prvem delu poti
slabo vreme pa druge malenkosti, ki to
za nekatere niso, ne morejo pokvariti ce-
lotnega vtisa, ki je enkraten.
Prav vsi so zaradi tega lahko ing. Jo-
žetu Geršaku, večnemu, neuničljivemu
in nemirnemu popotniku ter organiza-
torju za takšen izlet lahko samo globo-
ko hvaležni. Ne gre prezret' dejstva,
da je to največji maturantski izlet vseh
srednjih šol v Jugoslaviji in da si mar-
sikdo v življenju ne bo mogel nikdar več
privoščiti t^a, kar mu je za zaključek
dala šola.	T. VRABL
tisočstodevet-
deset nd
poprečni od
Po podatkih oddelka za go.
spodarstvo in družbene služ-
be pri celjski občinski skup.
ščini je znašal povprečni
osebni dohodek na zaposlene-
ga v občini v prvih petih me-
secih letos 1.190 din oziroma
v gospodarstvu 1.157, v nego.
spodarstvu pa 1.399 din. V
primerjavi s preteklim letom
so povprečni osebni dohodki
v prvih petih mesecih letos
porasli za 9,9 odst. oziroma
na področju gospodarstva za
8.9 odst., v negospodarstvu pa
za 15.3 odst. V primerjavi z
istim razdobjem lanskega le-
ta pa so letošnji povprečni
osebni dohodki v prvih petih
mesecih višji za 17.6 odst.
Po statističnih pokazateljih
so v maju zabeležili največji
porast osebnih dohodkov v
gradbeništvu za 12.8 odst., v
prometu za 16.2 odst. ter v
gostinstvu za 10,1 odst.
celjska podruž-
nica kreditne
banke
Zaradi delitve poslov so
pri celjski kreditni banki
ustanovili ne samo enoto za
centralne zadeve, marveč tu-
di celjsko podružnico. Ko-
lektiv je za direktorja celj-
ske podružnice imenoval
Zdravka Trogarja, za njego-
vega pomočnika pa Milana
Hohnjeca.
M.B
nov semafor
Konec prejšnjega tedna so
asfaltirali križišče med Can-
karjevo, Vodnikovo in Stane-
tovo ulico. S temi deli so
zlasti izravnali nekatere vi-
šinske razlike, ki so se po-
kazale predvsem ob dežev-
nih dnevih. Poleg tega je to
križišče dobilo tudi večji se-
mafor, dru^i v Ctelju.
dom upokojen-
cev bo
Na neda-VTii razširjeni seji
celjske podružnice društva
upokojencev, katere se je
udeležila tudi predsednica ob-
činske skupščine Olga Vrabi-
čeva, so se končno pogovo-
rili o vseh vprašanjih, ki se
tičejo gradnje doma upoko-
jencev.
člani občinskega odbora
društva upokojencev so se
strinjaU z novim konceptom
ter se seznanili z vsemi
ugodnostmi, ki jih bodo
upokojenci deležni s posta-
vitvijo doma. Dokončno do-
ločena lokacija je v Jurčiče-
vi ulici. Tu je tudi primer-
no okolje, mir in čist zrak.
Udeleženci posveta so bili
hvaležni zlasti predsednici
skupščine, Olgi Vrabičevi, ki
je pokazala izredno mero
razumevanja za rešitev vpra-
šanja, ki je v Celju aktual-
no že dolga leta.
T. G.
merxov bife
Konec prejšnjega tedna so
na Otoku ob Ljubljanski ce-
sti, odprli nov Merxov bife.
Gre za lep in okusno opre-
mljen lokal, v katerem pro-
dajajo vse vrste sladic, hlad-
nih jedil, alkoholnih in brez-
alkoholnih pijač, kavo, itd.
Bife je odprt od 6. do 22.
ure. V njem je okoli 30 se-
dežev, poleg tega pa so pri-
bližno 60 sedežev uredili zu-
naj.
V kratkem bo Merx prav
na tem predelu odprl še
konfekcijsko trgovino.
glasba vsak
večer
Medtem ko so običajno
mladinski plesi na drsališču
v mestnem parku ob nede-
ljah zvečer, včasih pa tudi
ob sobotah, igra vse druge
dni instrumentalni ansambel
za razvedrilo in ples. Prijet-
no okolje privablja čedalje
več obiskovalcev. Zato razve-
drilo je poskrbel kolektiv
Ljudske restavracije.
Sicer pa bo isto gostinsko
podjetje odprlo snack bar
na Tomšičevem trgu, poleg
trgovine Rimski dvor.
reklama -
petnajst let
Podjetje RC proslavlja le-
tos svoj petnajsti jubilej. 1955
ga je ustanovilo celjsko olep-
ševalno društvo v težnji, da
bi poskrbeli za izgled našega
mesta.
1963 se je podjetje preseli-
lo v lastne prostore in se
posvetilo LZidelovanju reflek-
torjev za izložbe, aranžiranju
in opremljanju sejemskih
prostorov. V Beogradu so za
osvetljen bakreni napis Zla-
tarne Celje dobili nagrado za
najlepšo svetlobno reklamo.
Pripravljajo prenovitev in
povečanje desk za plakatira-
nje in morda jim bo uspelo
na postaji postaviti načrt me-
sta Celja. Izdelujejo črke iz
samolepilne folije in premič-
ne reklamne elemente, ki
prodirajo širom Jugoslavije.
Tiskajo in opremljajo tudi
scenarije in prav zdaj so
uredili snemalno knjigo Na
klancu za Vesna filrn.
PREMŠAK MARLEN
SPRAŠUJE: JANEZ SEVER
ODGOVARJA: dipl. ing. agr.
LOJZE PLAZNIK
Agronom Lojze Plaznik,
rojen v okolici Luč, danes si-
cer trdi, da mu je žal, ker
je prišel po študiju nazaj v
dolino eno leto prepozno. Da
bi namreč od vsega začetka
sodeloval pri »kmetijski re-
voluciji« Gornje Savinjske do-
line. Pri kmetijski zadrugi je
on načrtovalec kooperacij ske
proizvodnje. Programira v
glavnem hleve in drobno me-
hanizacijo.
Tovariš inženir, vi ste mlad
človek, svojstven pečat pa
vam je dala tudi šola. Kako
gledate na sedanji razvoj
kmetijstva?
Ta, sedanja preobrazba bi
morala biti že pred deseti-
mi leti, pa bi videli uspeh.
Dogodki v mozirski občini ne
nosijo pečat jugoslovanskega
recepta, vendar je ta toliko-
krat preipkušen, da je spre-
jemljiv.
Vsaka novost terja svo.je
žrtve, tako tudi v kmetijstvu.
Kako je na vašem območju?
Ni bila redkost, da
bil od kmeta ozmerjan
je v nas dolgo časa viJ
agente davkarije. K sre^
uspeli na našem obmoij,]
ganizirati nekaj »vzoJ
kmetij. Te so prav J
mentalitete Savinjčani^
dosegle svoje.
V čem je bistvo te,
krat omenjene revoii
kmetijstva?
Ta revolucija je v resnic;
obrazba kmetov. Ti š
kratkem času korenito j
menili način gospodarji
Na našem območju ni p
jev za žitarice, so pa za
vedorejo.
In kaj je po vašem i
nju pogojevalo to preol
bo poleg spremenjene nj
nosti ljudi?
Uporaba umetnih ga
Osnovna investicija je t
metnem gnoju. Potrošnja
našem območju se je т
Vstopil je v podružnico »Dela« in
vprašal:
»Kje bi lahko uredil za radio in
Novi tednik?«
»Tam!« je odvrnila uslužbenka in
pokazala na tovarišico, ki opravlja po-
sle za radio in tednik.
Vtem je stopil v poslovni prostor
dober znanec, laliko bi rekli skoraj do-
mačin. Uslužbenka ga je videla pa za-
radi dela ni reagirala. Toda, znova je
zaslišala vprašanje:
»Kje bi lahko uredil za radio in
Novi tednik?«
Zdaj se ji je zdelo, da je novo vpra-
šanje zastavil znanec. Zato ni niti dvi-
gnila glave, marveč je kar odgovorila:
»V večnih loviščih!«
»Kje prosim?« je začudeno vprašal
človek.
»V v^ fc
»Ja I
»Na P Ч
»Pa I® ^
cesta?«
Zdaj ^ »
videla, d« «
ko jo je" I
tednik.
»Opro^ '
človek ^ *
in zasifl®'
»Vestw ђ
zanimal ^ ђ
sem spr^ '
zares, zlä' ♦
seUli!«
In
smejali'
ф letih povečala za
; Ppruga plat pa je v na-
j^jcoriščanja travnatih
t. To sta dva najbl-
ižja faktorja.
^ j¡ že znanih razmer v
kmetijstvu so bili
mnogokrat žrtve do-
»novitet«. Kolikšna je
garan^'Ü^» da se te dol-
^ g investicije zopet ne
fL na kmetovo glavo?
Ü uspehi so šele začetni,
Jr odvisni od tržnih po-
^ l^ekarstvo je v res-
'^jstabilnejše glede plas-
saj so znane naše
o potrošnji, ki je
^pu potrošnje v Evropi.
^članku »eni
ivakrat, drugi
nič«
u letošnjega leta je na
občine Laško orga-
jala letovanje šoloobvez-
otrok — razen tabomi-
le socialna služba ob-
j Laško in sicer v počit-
^ koloniji v Rovinju,
Z občinama Slovenske
jjice in Šmarje. Iz občine
Џа lahko letuje v tej ko-
til največ 115 otrok letno,
fjkajšnja socialna služba
prizadeva, da iz leta v le-
odhaja tja vedno manj
ti samoplačnikov, tako,
je sedaj omogočeno leto-
je v tej koloniji res samo
(ino in zdravstveno šib-
I otrokom. Razumljivo pa
da kapaciteta te kolonije
ne zadošča in je torej nemo-
goče zajeti vse otroke, ki so
obmorskega letovanja nujno
potrebni.
»Občanka iz Laškega« pa
je v zmoti verjetno zato, ker
je letos prvič organizirala le-
tovanje tudi Občinska zveza
prijateljev mladine v Laškem
in sicer obmorsko letovanje
za otroke, katerih starši sa-
mi krijejo stroške letovanja.
Pri teh otrocih Občinska zve-
za prijateljev mladine ni upo-
števala zdravstvenega stanja
otrok, ampak željo staršev —
samoplačnikov, ki so posla-
li svoje otroke na morje z
otroško kolonijo bodisi zato,
ker želijo, da se otroci priva-
dijo na kolektivno življenje,
bodisi zato, ker sami ne
utegnejo ali pa tudi ne zmo-
rejo z njimi letovati.
Mnenja pa smo, naj bi se
»občanka iz Laškega« v bo-
doče z več zaupanja obračala
na socialno službo, ki ji bo
rade volje dala potrebne in-
formacije. Tako bo odpadlo
negodovanje in razburjanje
zaradi domnevnih krivic.
tekmovali bodo
člani ribiške družine iz
Šempetra se bodo tudi letos
udeležili velikega ribiškega
tekmovanja v Kostanjevici.
Tekmovanje bo trajalo dva
dni in sicer 25. in 26. t. m.
Prvi dan tekmovanja bo lov
na največjo ribo, drugi pa
lov na »plovček«. Vsega ^u-
paj bo tekmovalo iz Ribiške
družine Šempeter 21 ribičev.
T. Tavčar
bili so na
letovanju
Pretekli teden so se pionir-
ji mozdrske in žalske občine
vrnili iz deset dnevnega leto-
vanja na češkem. Letovali so
v žirotinu pri Žalcu, medtem
ko so pionirji iz češkoslova-
ške letovali v Rovinju. Vseh
28 pionirjev je prineslo iz
letovanja mnogo lepih vtisov
na Prago, Zatec, Krinoklot
in Lidice, ki so si jih ogleda-
li. Prav tako veseli so bili
prisrčnega gostoljubja, "ki so
ga bili deležni v času bivanja
na češkem. Da jim je bilo
lepo pričajo tudi mnoge sol-
ze, ki so stekle po licih naših
in domačih pionirjev ob slo-
vesu.
T. TAVČAR
sedemdeset let i
gasilstva i
Prostovoljno gasilsko dru-
štvo Braslovče je minulo ne-
deljo praznovalo 70. letnico
svojega obstoja. Ob ustano-
vitvi pri kateri so sodelovali
Hugo Bin, ki je bil prvi
predsednik in načelnik dru-
štva, Franc Lokan, Franc
Grad, Jože Omladič, in drugi
se je društvo imenovalo »Po-
žarna bramba«. Leto kasneje
pa so kupili ročno briz-
galno. V tem času se jim je
pridružila cela vrsta prosto-
voljcev. Leta 1926 so se okre-
pili z motorno črpalko Ro- i
senbaver, ki je bila ena prvih
v Savinjski dolini. Med NOB
je četa izgubila več požrtvo-
valnih članov in sicer: Anto-
na Omladiča, Jakoba Plaska-
na, Karla Pajniča, Jožeta Pri-
slona, Franca Kukenberga, in
Avgusta Muhovca. Po osvobo-
ditvi si je društvo kupilo
prapor, leta 1968 pa moderno
Rosenbaverco. Najnovejša
pridobitev društva pa je nov
gasilski avto, ki so ga kupih
letos. Ta dogodek so obenem
s svojim jubilejem proslavili
minulo nedeljo. Poleg običaj-
nih slovesnosti so imeli še
razstavo gasilstva.
TONE TAVČAR
še letos bodo
gradili
Na nedavni seji članov obeh
zborov skupščine občine Ve-
lenje so potrdili tudi finanč-
ni načrt sklada za negospo-
darske investicije. Tako bodo
že letos potekale vse gradnje,
iki so jiOi predvideli in zajeli
v program, ko so se odločili
za krajevni samoprispevek.
To velja za izgradnjo osnov-
ne šole v Ravnah pri Šošta-
nju, otroškega vrtca v Vele-
nju do tretje faze, prav tako
tretje osemletke v Velenju,
telovadnice in otroškega vrtca
v šmartnem ob Paki, otroški
igrišči v Velenju in šoštanju
itd. Razen tega bodo v Ve-
lenju še zlasti veseli pokrite-
ga plavalnega bazena, ki bo
prve kopalce sprejel že le-
tos. V načrtih je predvidena
še dozidava osnovne šole
»Biba Rock« v Šoštanju.
V programu pa je tudi mo-
dernizacija več cest.
Ta program bodo financiirar
li s sredstvi krajevnega samo-
prispevTca pa tudi z deleži de-
lovnih organizacij in sredstvi,
ki so zagotovljena iz drugih
virov.
cesta v logar-
sko dolino
odprta
Neurje, ki je pred dnevi
divjalo tudi na območju Gor-
nje Savinjske doline in na-
rasle vode v Savinji, je moč-
no poškodovalo tudi cesto
med Ljubnim in Logarsko do-
lino. Delavci Cestnega podjet-
ja v Celju So že po nekaj
dneh cestišče popravili in ga
zopet usposobili za promet.
Tako je cesta že od sobote zo-
pet prevozna.
-ez
NÄ DOPUST!
Sezona dopustov je na višku in ljudje odhajajo na
zasluženi počitek, nekateri na morje, drugi v hribe, nekaj
jih ostane seveda tudi doma. Tako je povsod in tudi
Celjani niso izjema.
Poiskali smo štiri Celjane in jih povprašali, kam bodo
odšli na dopust. Prav radi so nam zaupali svoje načrte
in želje. Načrti in želje so različne, vsi pa so prepričani,
da se bodo dobro odpočiU in potem z večjim veseljem
opravljali vsakdanje delo.
ZUPANČIČ ZLATA, zaposle-
na v Aeru:
Prav danes grem v Tesno
pri Šibeniku, v počitniški dom
»Nana«_ Na morju bom osta-
la 14 dni in upam, da se bom
lepo imela. Vsako leto grem
na morje, ker ljubim spre-
membe in se mi zdi, da so
gore preveč podobne domače-
mu kraju. Ob morju pa te že
sam vonj i>o slani vodi spo-
minja, da si na dopustu, brez
vseh skrbi in nadlog. Poleg
tega Pa srečaš še množico lju-
di, domačinov in tujcev in
greš domov poln novih vti-
sov.
CELIK RAFAEL, zaposlen v
EMO:
Organizacijo svojega dopu-
sta sem prepustil Izletniške-
mu podjetju Izletnik Celje.
Odšel bom konec meseca in
sicer v Poreč, za 15 dni. če
mi bo pa všeč, bom verjetno
svoj dopust še podaljšal, taJco
da bom prišel domov res svež
in spočit. Skoraj vsako leto
grem iia morje in do sedaj mi
še ni bUo žal. Upam, da bo
tudi letos lepo.
HORVAT ALOJZ, zaposlen pri
UJV Celje:
Na dopust bom odšel z dru-
žino, pop>eljali pa se bomo
proti morju. V kampu Zveze
borcev v Puli bomo preživeli
10 dni, kar bo, vsaj upam,
dovolj. Imam točno urejen ci-
klus dopustov, in sicer grem
dve leti zapored na morje,
potem Pa za spremembo v
hribe. Tako se ne naveličam
ne morja ne gora. Pri nas je
lepo, ker imamo v Sloveniji
tako morje kot gore in je iz-
bira velika.
FUNKEL MIRA, gospodinja:
Dopust bom preživela sku-
paj z družino, odšli pa bomo
v Biograd na moru. Prav ve-
selim se že dopusta, ker se
človek naveliča gledati vse le-
to ene in iste hiše ulice, sre-
čevati ene in iste 'ljudi, pa
tudi sprememba zraka mi bo
dobro dela. če pa kam odpo-
tuješ, pa srečaš toliko novih
ljudi, vidiš druga mesta in
kraje. Po vrnitvi z dopusta
delam kar z večjim veseljem.
čeprav iz odgovorov štirih Celjanov ne moremo skle-
pati kje največ Celjanov preživi dopust, vidimo, da jih
veliko gre na morje. To pa je tudi razumljivo, ker so
gore bliže kot morje in jih lahko večkrat obiščejo tudi
preko sobote in nedelje. Vsi pa si želijo spremembe,
želijo se vsaj za nekaj časa znebiti vsakdanjih skrbi in
nadlog. Po vrnitvi pa bodo delali z večjim veseljem in se
spominjah dopustniških dni.
ii!«
večna lovišča?«
Î to, kje je Rimska
la v spraševalca in
nanee, temveč tisti.
Vprašal Za radio i"
mislila, da je naš
I« Se je opravičila
ïiil mož, ki se je
tednik »tudi sam
Ja gre vse skupaj
ste se že tolikokrat
' oba prisrčno na-
— mt
Lue, Ljubljanska 11, teL 21-80
VAM DOBAVI TAKOJ
ŠKODA 100 Š	cena 21.200 din
ŠKODA 110 L	cena 23.200 din
Nudimo kredit.
NSU PRETIŠ 1200 C za devize
USA? 1954,10
Dobava takoj!
NSU PRETIŠ 1000 C za devize
USAÍ 1769,40
Dobava 20—30 dni.
NSU PRETIŠ 1200 C za dinarska
sredstva	cena 26.934 din
Dobavni rok 30—50 dni.
NSU PRETIŠ 1000 C za dinarska
sredstva	cena 24.400 din
Dobavni rok 90 dni.
Posredujemo in dajemo informacije za
prodajo vozil:
AUDI, RENAULT, ALFA ROMEO in
TAM.
Rezervni deli in splošni material za vozila TAM
v zaloiri v skladišču Medlog 16, za vozila FIAT —
ZASTAVA, REN.^ULT, NSU — PRETIŠ in ŠKODA
pa v prodajalni v Ipavčevi ulici 21 in na Ljubljanski
cesti štev. 11.
ŽEVC DRŽI IVI E
v ZIBIKI SNEMAJO AMATERSKI IGRANI FILM j
PO „ZABELJENI" POVESTI IVANA POTRČA „NA KMETIH" |
OD ZGORAJ NAVZDOL:
sPomagaf mi na čeznjo, Ju-
zek,« je rekla Tonika in se želj-
no ozrla po krvavo rdečih češ-
njah, ki so se svetlikale v son.
cu. JuSek se je nasmehnil, spu-
stil košaro na tla in prijel To-
niko okoli pasu. Zazdelo se mu
je, da je koža pod njeno tanko
bluzo rahlo zadrgetala. Dvignil
io je kot peresce do prvih vej.
Z nogami se je uprla v raskavo
deblo in se oprijela grče. Ne-
nadoma jo je prešinilo, da jo
Jvžek opazuje od tyiodaj nav-
zgor. Prsti so popustili sami od
sebe. Vrisnila je in omahnila na
njegova ramena. Južek jo je
zgrabil z močnimi rokami in jo
počasi spuščal ob telesu ...
DESNO: Režiser daje še zadnja
navodila igralcem za akcijo v
kadru, naslednji hip je kamera
stekla...
Tekst in foto: ALFONZ KUMER
Pozor! Pripravite se! Knjiga!
Kje je knjiga? Hedl, ix>pravi si
klobuk! Voz še nd dober! Malo
nazaj. Ja, tako. Dobro je! Knji-
go prosim, kje je svinčnik! Daj
sem! Hvala! Umaknite se tam
zgoraj. Otroci so v kadru! Poj-
dite na drugo stran! Sandi, po-
skusi vleči zoom z roko. Gre-
mo! Pazite! Sandi, P-2 imaá. Tale
kader bo precej dolg. Tajnica,
knjigo! Pazi, gremo! Kamera
,. . Ivan Potrč: NA KMETIH, 1.
kader...
Precej nemirno je tu na kmetiji
za opoldansko vročino. Pa mora
biti vroče. Režiser tako pravi.
Na kmet j i se p>oleti znojijo, pra-
vi. Pravi, da pozna kmečko živl-
Ijenje. Menda ga res pozna. Nje-
gova kmetna leži nekoliko bolj v
dolini; se pravi, kmetija njegove-
ga očeta. Ta tudi gra. Igra kme-
ta v sinovem filmu.
Na festivalih pravijo, da dela
Stanko Jost dobre filme. Ta je
že sedmi. Tudi nekaj odličij je
prejel; za film, ki ga je posnel
lani.
Zibika je vas med Kozjanskim
(to je tisto Kozjansko iz časo-
pisov) in Obsoteljem (ki ni ne-
razvito). Blizu vasi, pravzaprav
na griču nad vasjo je tista kme-
tija, kjer snemajo. Producent
je Kino klub EMO. Jostu za-
upajo. Film bo v barvah. Barve
pa so, pravi snemalec Sandi Vi-
denšek iz Foto-kino kluba v Ce-
lin. Plazi se s kamero po ko-
privah, da bi ujel kot. Ne pre-
klinja! Jaz preklinjam, ker je
pletenka na soncu. Sparjeno vino
ni dobro. Pletenka pa igra in
mora biti tam. Računam na po-
žirek, ko bo sek venca posneta.
Tam okoli imajo dobro vino,
pravijo kmetje, ki igrajo kmete
pa jih na travniku čaka seno.
Vseeno igrajo, ker radi pomaga,
jo Jostu. Jost je posnel Pester-
no po Bevku tudi na kmetih.
Pa je dobro prikazal življenje,
pravijo kmetje, ker so film gle-
dali v gasilskem domu. Zato po-
gledališča nastopajo. Pomagajo
magajo. Tudi igralci iz celjskega
gledališča nastopajo. Pomagajo k
dobremu filmu. Trajal bo .50 mi-
nut., To pa ie veliko delo. Mor-
da preveliko.
— Jost! Zakaj pa ne nosiš
črnih očal, če si režiser . . .?
Nič ne odgovori. Sonce je viso-
ko In zrak miglja nad dolino.
Vse okoli so griči, zeleni, poko-
šeni in vinogradi. Kmetje delajo,
čeprav je nedelja. Seno ne po-
svetnikov. Tudi filmi se delajo
•v nedeljo. Vsi igrajo in sodelu-
jejo zastonj: otroci, poklicni ig-
ralci, kmetje, vprežene krave,
obadi in kmetija. Jost pa skače
in pije vodo. Tretji lonec je
spil. Vedno zgubi snemalno knji-
go in bosonogo tajnico. V služ-
bi je v gledališču vodja predstav.
Več denarja bi morali odrediti
za amaterske filme. Denar bi dal
dobre kratke fUme, kratki filmi
dobre mlade režiserje in snemal-
ce, ti bi pa potem lahko daj ah
dobre slovenske celovečerne fil-
me. Sicer pa ne vemo, kakšen
je dober slovenski film, ker ga
še nismo videli. Mi Slovenci po-
znamo dobre Hladnike, štiglice,
Kosmače in dovolj je, da gredo
ti na festivale — kot gledalci.
Jost še ni bil na nobenem festi-
valu — brez filma.
Pa zgodba? Lahko bi jo ime-
novali: Strast na senožeti, Ргермз-
vedana ljubezen. Lahko tudi.
Ljubezenska biada. Stari Hedl je
zapit, Heldovka tudi. Sin Južek
je močan mlad kmet in pije,
ker se mu zdi, da se bo nekaj
zrušilo. Hotna soseda ga zapelje
skoraj pred očmi svoje hčerke.
Dekle pa ga ljubi. Tragedija je
neizbežna. Na kmetih so trdi
ljudje. Smrt jim je lažja kot
mestnim. Lahko tudi ubijejo.
Skratka: zgodba o ljubezni, ze-
mlji, sovraštvu in smrti. Zgodba
o začetku in koncu.
Jost je napravil dober scena-
rij, veren Potrčevem izvirniku.
Toda, tudi Beograjčani bodo sne-
mali isto zgodbo. Režiser Pavlo-
vič je pred mesecem dni iskal
exterierje in igralce tod okoli.
Rekel je, da je zgodba kot na-
lašč zanj. Daje široke možnosti
za desetine metrov filma, golote
in erotike. Pavlovič bo delal, so
rekli igralci, ki so bili na po-
skusnem snemanju, sexi film . ..
Jost pa dela film o kmetih
in se smehlja, čakajo ga nacomi
dnevi. Snemalec Sandi si je vzel
dopust in bo spal kar tam, v
Zibiki. Na »grešnem seniku«, ti-
stem iz filma. Pravi, da ga to
nič ne moti. Treba je varčevati,
film p>a mora biti dober. Denar,
denar! Jost in Sandi bi delala
tudi propagandne filme, cenejše
in pravita, kvalitetnejše. Filmski
klub bi tako lažje finansiral na-
slednji igrani film. Samo, to ne
bi bilo všeč tistim, ki računajo
za sekundni reklamni film tri
tisoč novih dinarjev. Oni vtakne-
jo dve tretjini zaslužka v žep.
Živijo pa dobro.
Dan se nagiba ...
Samo še en kader! Sandi, imaš
še dovolj svetlobe? Dajmo, daj-
mo! še malo! Nekaj metrov je še
v kaseti. To moramo porabiti...
Igralci so utrujeni. Polegajo v
sparjeno travo. Pletenka je že
zdavnaj prazna. Pa še nedelja
je... še zadnji kader in konec
za danes. Ne, še ni! Jostu ni
nekaj všeč. Ponavljajo ...
Najraje bi zadremal. Nisem
edini. Veliko jih je, ki dremajo
ob ustvarjanju slovenskih filmov.
Minil je snemalni dan. Koliko
jih bo še? Jost n-č ne pove, sa-
mo reče, da bo jutri spet dobra
svetloba. Sandi se ozre proti
zahajajočemu soncu in prikima,
čudno se mi zdi. Filmarji druga-
če radi govorijo, zlasti za časo-
pis.
ALFONZ KUMER
(nadaljevanje)
»Kaj? Ali nimate telesa? Ste samo glas in beseda? Kaj?«
»Človek sem, kakor vi! Jesti, piti potrebujem in obleko
udi. Ampak moje telo je nevidno. Razumete! Nevidno!
äiostavno nevidno!«
»Kaj? Pravi človek da ste?«
»Pravi, resnični človek.«
»Podajte mi roko, ako ste zares človek! Stvar bi ne
ila takole čisto nepojmljiva, ako ...«
»As!« je kriknil Tomaž. »Kar poskočil sem, tako ste
le stisnili!«
Potipal je nevidno, roko z boječimi prsti, tipal navzgor,
tipal mišičaste prsi in našel tudi bradat obraz.
Marvelov obraz je kazal brezkončno začudenje.
»Ves sem iz sebe!« je dejal. »To presega vse, kar sem
osegel v svojem burnem življenju. Strašno čudno! In skozi
as tamle vidim vrabca na cesti! Niti za las ni vidnega na
is, razen ...«
Bistro je zrl v nevidno prazni zrak pred seboj.
»Ali niste jedli — jedli kruh in sir?«
»Zares. Pred kratkim sem jedel kruh in sir. Ni se še
hrana izpremenila v kri in meso. Zato je še vidna.«
»Ah!« se je čudil Marvel, »čudno, čudno ...«
»Seveda, vsa ta stvar niti polovico ni tako čudna, kakor
mislite!«
»Čudna je dovolj za moje stare možgane!« je dejal
Tomaž Marvel. »Kako se to naredi? Kako je to mogoče?«
»To je dolga povest in vrhu tega .. .«
»Rečem vam, čisto iz sebe sem!«
»Kar potrebujem od vas, je tole. Pomoči potrebujem!
Spoznal sem, da brez nje ne gre. Hodil sem okrog, blazen
od jeze, pa pomagati si nisem mogel. Kar ubijal bi bil —
in našel sem vas. In povem vam ...«
»Dobri Bog!« se je prestrašil Marvel.
»Stal sem za vami — se obotavljal — prišel bliže.«
Marvelov obraz je kazal začudeno zanimanje.
»Ustavil sem se za vašim hrbtom. Tukaj, sem si dejal,
je človek, izvržek človeštva, kakor jaz. Ta je moj mož. In
stopil sem k vam in vas nagovoril. In ...«
»Dobri Bog!« se je prestrašil Marvel.
Ali vas smem vprašati, kako je to, kaj hočete od mene,
kako naj vam pomagam? Neviden!«
»Pomagati mi morate, da dobil obleko in streho in po-
čitek in še druge stvari, ki jih že dolgo pogrešam. Ako
nočete — videli boste! Ampak vi hočete — morate!«
»Poglejte!« je začel Marvel. »Ves prestrašen sem še.
Nikar me ne dregajte preveč! Pustite me! In palec ste mi
skoraj odbili! Vse je tako neverjetno, nemogoče! Prazna
ravnina, prazno nebo, ničesar ni videti daleč naokoli, po-
vsod prazen prostor. In iz tega prostora prihaja glas, glas
iz neba. In kamenje. In pest. O, Bog!«
»Pomirite se! Pogum velja!« je govoril glas. »Kajti sto-
riti morate, za kar sem vas izbral!«
Tomaž Marvel je napihnil lica in naredil velike okrogle
oči.
»Izbral sem vas,« je nadaljeval glas. »Izvzemši par nor-
cev tamle v vasi, ste vi edini, ki ve, da hodi po svetu ne-
vidni človek. Moj pomočnik morate biti! Pomagajte mi —
in velike reči bom storil za vas. Neviden človek ima veliko
oblast!«
Ustavil se je in kihnil, da je odmevalo po praznini.
»Ako me prevarite,« je nadaljeval preteče, »ako ne sto-
rite, kar vam bom naročil...«
Trdo ga je udaril po rami.
Tomaž Marvel je zakričal od groze, ko se ga je dotak-
nila nevidna roka.
»Saj vas ne bom goljufal!« je hitel zatrjevati in se umi-
kal po cesti. »Ne mislite tega, prosim! Vse bom storil, ka-
korkoli želite, samo povejte mi, kaj naj storim! O, Bog!
Karkoli hočete, vse bom storil — drage volje bom storil!«
X
MARVEL V IPPINGU
Prvi strah je minil dobre vaščane in začeli so raz'
mišljati.
Skepticizem je dvigal glavo nad njimi, nervozen skep-
ticizem sicer, pa skepticizem je le bil. Mnogo laže je zani-^
kati možnost nevidnega človeka, kot pa vanj verjeti, in na
prste dveh rok se je dalo šteti tiste, ki so ga videli izginiti
v prazen nič in so občutili njegovo nevidno, pa krepko pest
na lastni koži. In od teh očividcev in prič sta umolknila
— Wadgers, previdni in izkušeni vaški kovač, se je nedo-
stopno zaprl za vrata in zapahe svoje hiše in ni ga bilo
več na spregled, Jaffers pa je še vedno ležal kakor mrtev
v veži »Poštnega voza«. Velike in čudne reči, ki presegajo
vsakdanjost, naredijo večinoma manjši vtis na ljudi nego
navadni vidni dogodki.
Iping se je vrhu tega pripravljal na ljudsko veselico.
Vse je bilo praznično. 2e ves mesec so nestrpno čakali na
binkoštni ponedeljek. Proti poldnevu so se celo tisti vdali
veselju in zabavi, ki so verjeli v nevidnega človeka, pre-
vidno sicer izpočetka in obotavljaje se, pa silili so se k
prepričanju, da je za vselej izginil iz vasi, in nekateri, naj-
bolj skeptični, so celo zbijali več ali manj dobre šale iz
vsega dogodka. Toda vsi — neverni in verni — vsi so ka-
zali ves tisti dan značilno nagnjenje za družabnost.
Na Haysmanovem travniku je stal bel šotor in gospa
major Bunting in druge dame iz vasi so tam pripravljale
čaj. šolski otroci so plesali in se igrali po trati pod nad-
zorstvom gospodične Cussove in Sackbutove. Novodošli
cirkus je bil predmet živahnega veselja in velike radoved-
nosti. Ni dvoma sicer, v zraku je visela lahna nervoznost,
pa ljudje znajo dobro prikrivati svojo boječnost v takih
slučajih. Stari Fletcher — dobro ga je bilo videti skozi
okno, obraščeno z bršljanom, ali pa skozi odprta vrata —
je previdno stal na deski, položeni čez dva stola, in je belil
strop svoje sprednje sobe. Gospod Huxter je kakor po
navadi slonel pri oknu svoje prodajalne, kadil in zrl v ve-
seli svet.
Se nadaljuje
Poročajo, da so ameriški
poveljniki nezadovoljni г juž-
novietnamskimi vojaki. Pre-
pričani so, da so si г množič-
nimi posilstvi, ropanjem in
strahovanjem nakopali so-
vraštvo Kambodzanov, ki so
jih prišli »osvobajat«. Očitno
bi bilo bolje, ko ne bi bili
prišli v Kambodža. Prav ta-
ko bi bilo bolje, če Američa-
ni ne bi bili prišli v Viet-
nam — za njihovo priljublje-
nost in za — Vietnamce.
...Za Peking je pakt za Ju-
govzhodno Azijo »papirnat ti-
ger«. Celo nekatere članice
tega pakta očitno niso dosti
drugačnega mnenja. Tajski
zunanji minister Khoman je
na sestanku pakta v Momli
dokrito vprašal: »АЦ smo ob
tem času prišli v Manilo za-
to, da vdihnemo novo življe-
nje paktu ali da se udeleži-
mo njegovega pogreba?« Mor-
da se je bal reči »lastnega
pogreba«. ... Najnovejša od-
kritja o »tigrovih kletkah«, v
katerih saigonski režim stra-
da in muči politične jetnike
na otoku Con Son. so razbu-
rile svetovno javnost in šte-
vilne Američane. Toda inšpek-
torji Mednarodnega Rdečega
križa v ženevi so baje ugo-
tovili, da na otoku »ni tako
hudo«, češ da z večino jet-
nikov ravnajo kot z »navad-
nimi zločinci«. Saj, saj, spo-
štovani inšpektorji: najhuje
je, če človek ni »navaden«,
ampak »politični« zločinec.
... Neki francoski komenta-
tor je zapisal, da sta zunanja
in notranja politika neke dr-
žave dostikrat podobni desni-
ci in levici, ki druga za dru-
go ne vesta, kaj delata. Med-
tem ko Francija pošilja Mao
Ce Типди »sto cvetlic svoje-
ga prijateljstva«, mlati fran-
coska policija maoiste doma
2 gumijevkami po glavah.
Medtem ko je Naser veliki
prijatelj SZ, se komunistom
v ZAR in Siriji ne godi naj-
bolje. Toda morda ima vsaka
država pravico uporabljati za
notranje težave tako zdravi-
lo, za zunanje pa spet dru-
gačno ...
Končni proizvod:
krmami živina?
Metliška zadruga ne more prodati krme -
V ormoški občini so zadovoljni s kupci - Kaj
delajo strokovnjaki?
v metliški kmetijski za-
drugi tožijo, da kmetje ne
marajo kupiti njihovega
lanskega pridelka krme,
čeprav jim ga ponujajo
poceni. Menijo, da zaradi
tega, ker redijo manj go-
ved kot prejšnja leta. Z
drugimi besedami: ne ma-
rajo jih rediti s kupljeno
krmo. V ormoški občini
pa je povsem drugače. V
kmetijski organizaciji, ki
je opustila rejo goved, ima
pa precej travnikov, trdi-
jo, da vso krmo dobro pro-
dajo. Pri živini, molznicah
in pitancih pa so v prejš-
ajih letih imeli izgubo.
Pustimo na stran vpra-
šanje, zakaj kmetje v or-
moški občini radi pokupijo
vso krmo — tudi kot koš-
njo na družbenih travni-
kih — po taki ceni, da je
kmetijska organizacija za-
dovoljna z njo, v metliški
pa ne. želimo zvedeti, za-
kaj so se nekatere kmetij-
ske organizacije odločile
za tako gospodarjenje in
ali je to prav.
Metliška zadruga in or-
moški kombinat, ki je že
precej časa obrat velikega
podjetja Slovenija vino s
sedežem v Ljubljani, sta
se odločila za iziprazoaitev
svojih hlevov iz enakih ra-
zlogov. Z donosnostjo ži-
vinoreje nista bila zado-
voljna in nista upala, da
bi jo naredila donosnejšo,
živino naj torej redijo le
kmetje, krmo s svojih
travnikov pa bosta proda-
jala njim. V Ormožu je
tak načrt uspel, v Metliki
pa ne. Taki računi so na-
mreč odvisni tudi od raz-
mer na kmečkih posest-
vih, od možnosti zaposlitve
kmečkih ljudi v drugih de-
javnostih.
Kaj naj stori metliška
zadruga z neprodano kr-
mo? Ali naj v prihodnjih
letih pušča travnike nepo-
košene? Ali jih tudi kmet-
je ne bi pokosili, če bi bili
njihovi?
Kmetovalci in vodstva
kmetijskih organizacij po-
gosto dokazujejo, da so pri-
krajšani zaradi tega, ker
njihove pridelke predeluje-
jo ali dodelujejo drugi. Ti
poberejo smetano v prodaj-
ni ceni končnim porabni-
kom.
živinska krma ni končni
proizvod. Sicer tudi pitana
živina in mleko ne. Pri ži-
vini lahko zaslužijo še me-
sarji, pri mleku mlekarne.
Vrednost krme bi torej
morali zvečati tako, da bi
jo s krmljenjem spremeni-
li v živino, v kateri bi bilo
ovrednoteno tudi njihovo
delo. če v metliški zadrugi
tega ne znajo, kako naj
pričakujejo, da bodo zna-
li kmetje? Zato ne mara-
jo kupiti njihove krme. Si-
cer ni le v metliški zadrugi
tako. Podobnih primerov
je precej, le da nekatere
kmetijske organizacije zna-
jo kmete poučiti, kako naj
to delajo bolj uspešno kot
bi one. Poučujejo jih tudi
zaradi lastnih koristi, da
bi laže prodale krmo s
svojih zemljišč.
JOŽE PETEK
RAZDVOJENA KALABRIJA — Že nekaj dni trajajo v Reggio Calabrii v Italiji
hudi neredi, med katerimi je bila doslej ubita ena oseba, kakih dvesto ranjenih,
še več pa aretiranih. Nemiri so izbruhnili ko so prebivalci Reggio Calabrie zvedeli,
da namerava italijanska vlada prenesti sedež pokrajine iz njihovega mesta v Ca-
tanzaro. Na sliki: mlad demonstrator г robcem na obrazu, da bi se zavaroval
pred solzilnim plinom, bi se menda rad lotil policije z izruvanim drogom promet-
nppa Tinaka.	Telefoto: UPI
TELEGRAMI
PHNOM PENH — Po poročilih,
ki prihajajo z bojišč v Kambodži,
Južnem Vietnamu in Laosu, se v
številnih pokrajinah Indokine bi-
jejo boji med režimskimi enotami
in osvobodilnimi silami.
BONN — Zahodnonemški zuna-
nji minister Scheel se je vrnil z
obiska v Washingtonu in izjavil,
da ZDA podpirajo Brandtovo
vhodno politiko. Pred tem je
bil Scheel v Londonu, v prihodnjih
dneh pa poj de v Moskvo na po-
govore z Gromikom.
CIUDAD MEXICO — V pol-
drugem letu je bilo po svetu
ugrabljenih 118 potniških letal, v
katerih je bilo okrog 7000 potni-
kov iz 83 držav. Bilo je 96 smrt-
nih žrtev, 57 oseb pa je dobilo
pri ugrabitvah lažje ali hujše po-
škodbe. Zato predlagajo, da bi na
vseh letališčih ustanovili »varnost-
ne odbore«.
BUENOS AIRES — Ko so v Ar-
gentini odkrili truplo bivšega pred-
sednika Aramburuja, je začela po-
licija po mestih lov na levičarske
skupine.
WASHINGTON — Senator Stuart
Symington je izjavil, da se je
Izrael zelo približal izdelovanju
lastnih atomskih orožij.
MOSKVA — Na zasedanju vr-
hovnega sovjeta SZ so ponovno
izvolili za predsednika ministrske,
ga sveta ZSSR Alekseja Kosigina.
Hkrati so sporočili, da bo 24. kon-
gres KP SZ marca prihodnje leto
in ne že letos. Domnevajo, da so
kongres preložili zaradi nesoglasij
o gospodarski politiki.
LONDON — Uradno so sporočili,
da bo Britanija uporabila veto v
varnostnem svetu OZN, če bo ta
ponovno uveljavil prepoved pro-
daje orožja Južni Afriki. Laburi-
stična vlada se je držala te prepo-
vedi, konservativci pa se ne mi-
•slijo ozirati nanjo »v interesu Bri-
tanije«.
tedenski zunanjepolitični pregled
v Veliki Britaniji stavka
47.000 pristaniških delavcev
in nova konservativna vlada
premiera Edwarda Heathâ je
sklenila, da bo poklicala na
pomoč vojsko kot delovno
silo v pristaniščih. To se je
v Britaniji zadnjič zgodilo
pred 44 leti. V odgovor na
ta sklep vlade so britanski
Trade Unioni (sindikati) za-
grozili, da bodo razglasili po
vsej državi generalno stavko,
če bo vlada poslala vojsko v
pristanišča.
Britanski dokerji oziroma
pristaniški delavci zaslužijo
poprečno na teden 35 funtov
(1050 novih dinarjev). Ce bi
vlada v celoti ugodila njiho-
vim zahtevam, bi se popreč-
na tedenska plača pristani-
škega delavca povzpela na 50
funtov (1500 novih dinarjev).
Še preden se je prejšnji to-
rek začela stavka, se je raz-
vedelo, da je vlada menda
pripravljena povečati prejem-
ke dokerjev za kakih 7 od-
stotkov in dati posebne olaj-
šave najnižje plačanim kate-
gorijam. Toda še preden so
to formulo lahko preskusili,
je polovica dokerjev stopila
v stavko, četudi jih .je prej-
šnji večer generalni sekretar
največjega britanskega sindi-
kata transportnih delavcev
Jack Jones po televiziji rotil,
naj počakajo s stavko. Do-
kerji so zalučali rokavico
novi konservativni vladi,
predvsem njenemu premieru
Ileathu.
Ta je sklenil, da bo ostal
odločen in da se bo ravnal
po nasvetu, ki mu ga je dal
tednik »Economist«, ki je za-
pisal, da je najnujnejša nalo-
ga nove vlade preprečiti »eks-
plozijo plač«, ki utegne hkra-
ti pospešiti inflacijo in po-
gnati na boben številna pod-
jetja.
Ker 99 odstotkov britanske-
ga uvoza in izvoza poteka
skozi pristanišča, velja Bri-
tanijo vsak dan stavke v pri-
staniščih kakih 30 milijonov
funtov. Leta 1966 je stavka
dokerjev hudo prizadela bri-
tansko gospodarstvo, nasled-
nje leto pa je znatno prispe-
vala k razvrednotenju funta
šterlinga.
V Britaniji je nastalo splo-
šno veselje, ko so ugotovili,
da je Britanija lani končala
leto s 300 milijoni funtov
presežka v zunanjetrgovinski
bilanci. To je bilo doseženo
s skrajnimi napori. Ce bi
stavka dokerjev trajala samo
dva tedna, bi lahko izbrisala
ves ta presežek. Razen tega
ne gre pozabiti, da so maja
letos spet zabeležili primanj-
kljaj v zunanjetrgovinski bi-
lanci v višini 31 milijonov
funtov. Junija je znašal pri-
mankljaj že 51 milionov fun.
tov.
Novi britanski premier go-
tovo nima lahke naloge. Po
nepričakovani zmagi konser-
vativne stranke na parlamen-
tarnih volitvah 18. junija le-
tos je gotovo pričakoval te-
žave, toda ne tolikšnih in
tako kmalu. Predvsem pa ni
pričakoval stavke v pristani-
ščih, Id je lahko neprimerno
bolj pogubna za britansko
gospodarstvo kot morebitni
primanjkjaj v mesečni zuna-
njetrgovinski bilanci. Prihod-
nji dnevi in morda celo ted-
ni bodo za Britanijo usodni.
Predsednik ZAR Naser, ki
je 29. .junija prispel na obisk
v Moskvo, se je po skoraj
tritedenskem bivan,ju v ZSSR
vrnil v Kairo. Ostal je na o-
bisku še enkrat dl,ie, kakor
je prvotno nameraval. S sov-
jetskimi voditelji, predvsem
z Brežnjevom in Kosiginom,
je imel dolge in izčrpne po-
govore, ki so se sukali okrog
položaja na Sredn.iem vzhodu
in najnovejšega predloga Wa-
shingtona za reševanje te kri-
ze.
Kakor so pričakovali poli-
tični opazovalci, sovjetski vo-
ditelji in Naser v uradnem
sporočilu ob koncu obiska
voditelja Z.4R ne zavračajo
ameriškega predloga, a ga
tudi ne sprejemajo. Iz sporo-
čila, ki je napisano v precej
dvoumnem slogu, je v glav-
nem razvidno to, da je sov-
jetsko-arabska stran priprav-
ljena poskusiti reševati krizo
po diplomatski poti in pod
okriljem Združenih narodov.
Iz Tel Aviva ni bilo treba
čakati na prvi izraelski od-
govor. Predsednica izraelske
vlade Golda Meir je zavrnila
sovjetske predloge in dejala,
da od arabskih držav ti pred-
logi ne zahtevajo nič, od Iz-
raela pa zahtevajo umik na
meje pred junijsko vojno.
Okorno kolesje diplomacije
se bo zdaj morda premakni-
lo. Toda to kolesje je zdaj
že tako zarjavelo, da bi ga
bilo treba temeljito očistiti
in namazati. Kdo ga bo či-
stil in mazal, še ni povsem
gotovo.
Negibne
ladje
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■	o URESNIČEVANJU EKO
NOMSKE POLITIKE — V zvezni
skupščini so prejšnji teden razprav
Ijali o izvajanju začrtane ekonom
ske politike in o ukrepih zoper ne-
stabilnost v gospodarstvu. Podpred
sednik zveznega izvršnega sveta dr.
Nikola Miljanić je v svoji uvodni
obrazložitvi dejal, da gospodarska
dejavnost narašča približno tako,
kakor smo si obetali, cene pa raste-
jo dosti hitreje. Povečuje se tudi
primanjkljaj v plačilni bilanci.
Spričo tega je zvezni izvršni svet
predložil nekatere ukrepe proti ne-
stabilnosti. S temi ukrepi naj bi
zlasti omejili proračunsko in splo-
šno potrošnjo. Hkrati naj bá s tak-
sami na uvoz blaga zmanjšali pri-
tisk na uvoz blaga ter spodbujan
prizadevanja za večji izvoz, ker bi
sredstva, zbrana s taksami na uvoz,
namenili uvoznikom. Zbori zvezne
skupščine so te ukrepe v glavnem
sprejeli, vendar z dokajšnjo mero
dvomov v njihovo učinkovitost, čs-
prav namreč lahko računamo, da
bodo sprejeti ukrepi p>ozitivno vpli-
vali na gibanje gospodarstva, pa
vendarle ne rešujejo nekaterih te
meljnih vzrokov nestabilnosti. Le
ti pa so, kot je ugotovila skupščin
ska razprava, v omajanih odnosih
med akumulacijo in potrošnjo, kar
pomeni, da je treba urediti ustroz
nejšo delitev narodnega dohodk.4
Na ureditev čakajo mnoga sistem
ska vprašanja v zvezi z delitvijo
dohodka, investicij (vedno manj
vlagamo v modernizacijo) in pa
kreditno monetarnih gibanj.
■	GOSPODARSTVO JE TREB\
RAZBREMENITI — Skupščina slo
venske gospodarske zbornice je
prejšnji teden obravnavala letošnja
gibanja v gospodarstvu ter zavze-
la stališča o tem, kako stabilizirati
gospodarstvo. Poudarila je med
drugim, da je bolj smotrno s kre-
ditiranjem potrošnikov pospeševati
proizvodnjo, kot pa s kreditiranjem
zalog podpirati takšno proizvod
njo, ki nima kupcev. Nujna je do-
datna spodbuda za izvoz v države
s čvrsto valuto. Financiranje, raz-
drobljeno na številne samostojne
»male proračune« onemogoča go-
spodarstvu odločnejši nastop zoper
pretirane obremenitve. Zato je nuj-
na enotna bilanca javnih financ.
Kar zadeva letošnje presežke pri
splošni porabi, pa je treba doseči
ne le imobilizacijo finančnih sred-
stev, ampak tudi preprečiti, da bi
Neustrezna delitev
narodnega dohodka
presežki še naprej nastajali. To p."!
pomeni, da je gospodarstvu treba
zmanjšati davščine.
■ POVEČANJE POKOJNIN ŽE
MED LETOM? Izvršilni odbor ju-
goslovanske skupnosti socialnega
zavarovanja je pojasnil, da zvezni
zakon ne prepoveduje predčasne
uskladitve pokojnin s porastom
življenjskih stroškov. Samouprave
socialnega zavarovanja po republi-
kah naj bi pretehtale, ali imajo
skladi denar, da bi že letos odmerili
upokojencem nekaj odstotkov va-
lorizacije, ki jo sicer dokončno iz-
računavajo v začetku vsakega no-
vega leta. življenje se je namreč
letos tako podražilo, da draginja
hudo stiska upokojence, predvsem
seveda tiste z najnižjimi pokojni-
nami.
■	RENTGENSKI CARINSKI
PRECiLEDI — Zvezna skupščina bo
kmalu obravnavala predlog zakona
o financiranju modernizacije carin-
ske službe. Ta zakon naj bi carini
omogočil, da bo dobila sodobne
tehnične pripomočke za temeljit
pregled vozil in rentgenske aparate
za pregledovanje kovčkov-
■	MANJKA 600 SODNIKOV —
V Jugoslaviji manjka na sodiščih
kakih 600 sodnikov ter mnogo dru-
gega osebja. Spričo tega sodišča
zelo počasi rešujejo zadeve.
■	TUDI MLEKO UVAŽAMO —
Poraba mleka in mlečnih izdelkov
se je letos povečala za 15 do 30 od-
stotkov. Jugoslovanski mlekarski
industriji primanjkuje dnevno 150
tisoč do 500.000 litrov mleka. Zato
je poslovno združenje za mlekar-
sko industrijo »Mlekosim« iz Beo-
grada dobilo dovoljenje za uvoz
9000 ton svežega mleka iz Madžar-
ske. Mleko mora uvoziti do konca
avgusta, hkrati pa mora za toliko,
kolikor stane uvoženo mleko, izv-o-
ziti na Madžarsko piva.
■	BREZDIMNA KURJAVA — V
rudarskoenergetskem in kemičnem
kombinatu »Kosovo« so že pripra-
vili prve poskusne količine brez-
dimnega goriva. Napravljeno je iz
bosanskega premoga. Daje veliko
toplote, pri izgorevanju pa nd di-
ma, zato je zelo primerno za velika
mesta in industrijska središča, kjer
je zrak že močno zakajen in za-
strupljen. Novo gorivo bodo proda-
jali v petkilogramskih vrečkah.
■	VEČ ZAPOSLENIH — V Ju-
goslaviji je bilo konec junija za-
poslenih v družbenem sektorju 3
milijone 800.000 ljudi. To je 34000
več kot konec maja.	,
LONDON — Britanski minister
za kmetijstvo je izjavil, da je za
konservativno vlado popolnoma ne-
sprejmljiva cena, ki naj bi jo
Britanija plačala v kmetijstvu za
itop v Skupni trg.
nasveti za vaš dopust # piše novinar »dela« drago kralj
NA KONCU
MUETA
Veliko smo že brali o
.{Ijebu in marsikdo je bil
tain ^^ počitnicah. Na tem
Ј,е1ереш in nadvse zanimi-
^m otoku je razmeroma
pialo prostora za dopustni-
jje^ Zaenkrat je urejen za
tujski promet le skrajni se-
verozahodni del otoka, ki je
[,ij proglašen za nacionalni
park zaradi svojih izrednih
naravnih privlačnosti.
îia skrajnem delu Mljeta
je svojevrsten zaliv, ki ima
iako ozko ustje (okrog 5 me-
jjov!), da se zaliv kaže ka-
iser jezero. Seveda je voda
slana (še bolj slana kakor
yjnaj pred otokom) in je
jezero le ime za svojevrsten
^aliv. Na koncu tega Velike-
ga Jezera je le dober meter
širok in pol metra globok
preliv v Malo jezero. Voda
v obeh jezerih je toplejša in
mirnejša kakor zunaj, razen
tega pa ni nobene nevarno-
sti, da bi se le-sem priklatil
)ial{ morski pes.
Okrog obeh jezer je spe-
ljana (asfaltirana) sprehajal-
na pot. Pobočja so gozdna-
ta in je sence dovolj. Našel j
ob Jezeru ni, le v dveh za-
livih stoji nekaj hiš, v Pri
staništu in v sosednjem za-
livu. Tu je kakih deset hiš
v katerih lahko najamete
tujske sobe, v nekaterih nu-
dijo gostom tudi kompletnd
penzion ( po 50 do 60 din).
Cena je razmeroma visoka,
je pa hrana iaboma in tu-
di veliko povpraševanje je
vplivalo na ceno.
Veliko tujskih sob imajo
v vasici Govedjari, ki sliko-
vita in polna starin stoji na
griču; oddaljena je dva kilo-
metra od morja. Kogar ne
moti korakanje k morju, ga
bo bivanje v vasici zadovo-
ljilo, verjetno pa ne bo pre-
tiranega navdušenja. Neda-
leč od Pristaništa je kam-
ping, ki sicer ni pretirano
moderno opremljen, ima pa
vodo in elektriko, sanitarni
vozel, mali bife in pa kar je
največ vredno —- debelo sen-
co. Na Mljetu ni na področ-
ju nacionalnega parka dovo-
ljeno taboriti drugje. V kam-
pingu se vam ne bo treba
bati kač, ker jih na Mljetu
sploh ni. Poj deli so jih mun-
go ji.
Na malem otočku, ki je
približno toliko velik kakor
blejski, stoji stari benedik-
tinski samostan v katerem
so pred leti uredili hotel
»Melito«. Hotel je lep in
drag, skoraj predrag za po-
prečno postrežbo. Prav go-
tovo so pri domačinih ob
obali boljši penzioni.
Kakih četrt ure — po ste-
zi — od Malega Jezera (ali
po cesti iz Govedjarov —
3 kilometre) nastaja novo
mljetsko naselje — Luka Po-
mina. Pred leti je tam stalo
le nekaj hiš, niso imeli ne
elektrike in ne vode, od tja
ni vodila nobena cesta. Da-
nes pa je to naselje oživelo,
mnogi stanovalci »notranjih«
vasi se selijo k morju. V
Luki Pomini so skoraj samo
nove hiše v katerih so do-
mačini pripravili kar solid-
no udobje. Ob morju je tu-
di skromna, a kar dobro
založena gostilna. Prebivalci
Pomine so ribiči in vino-
gradniki, dovolj pa imajo tu-
di zelenjave.
Če bi radi iskali informa-
cije ali rezervirali prostor
morate pisati na naslov »Tu-
ristično društvo- Govedjari,
Mljet«. Seveda posebej po-
udarite, da želite sobo v hi-
ši, ki stoji blizu morja, ali
ob obeh Jezerih^ v Luki Po-
mini ali pa v malem zasel-
ku Soline, kjer je tudi zelo
prijetno in mirno.
Prenočišče stane na Mlje-
tu v omenjenih krajih v gla-
vnih dveh mesecih od 8,5 do
12 din, v septembru pa od
7 do 10 din. September in
oktober sta še vedno kar pri-
merna za počitnikovanje v
tem kraju. Morje, posebno v
jezerih je še dovolj toplo,
vplivi s celine, ki napovedu-
jejo jesen, pa so še šibki.
Vrata v ta mljetski raj je
pristanišče Polače, ki leži na
severni strani otoka. Od Po-
lač do Pristaništa je spelja-
na asfaltirana cesta (3 ki-
lometre). Po njej vozi avto-
bus. Ladja pristane v Polačah
vsak dan razen ob nedeljah.
Iz Dubrovnika odplove ladja
ob 13 uri in rabi do Polač do-
bre štiri ure. Iz polač ladja
odplove proti Dubrovniku
zjutraj ob treh.
DRAGO KR.\LJ
VESTI
IZ EMO
NAČRTNO DELO
S PRIPRAVNIKI
Zadnjih nekaj let kar je delo s pripravniki oz.
področje pripravništva sploh urejeno z ustreznimi
predpisi poteka delo s pripravniki v tovarni EMO
zelo načrtno in uspešno. Tako so v nepolnih štirih
letih imeli v EMO skupaj 52 pripravnikov tehnične
smeri ter 33 pripravnikov ekonomske smeri. Prav
sedaj opravlja pripravniški staž v tovarni skupaj 20
pripravnikov, od tega 10 v tehničnih službah, pre-
ostalih 10 pa v ekonomskih službah. Med pripravni-
ki je le kaka polovica štipendistov, ki jim je dajala
štipendije tovarna, v kateri so sedaj pripravniki.
Pred nedavnim nam je o delu s pripravniki zelo
nadrobno pripovedoval tov. Jože černelč, pristojen
za delo s pripravniki v kadrovski službi. — V tovar-
ni imajo za pripravnike poseben interni pravilnik,
ki podrobno regulira dolžnosti in pravice le-teh. Pri-
pravnik v podjetju je vsakdo, ki pride v tovarno,
ne glede ali ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo.
Za tiste s srednjo šolo je minimalni pripravniški
staž 3 mesece, maksimalni pa 12 mesecev. Za višje
in visokošolsko izobražene ljudi, ki se v EMO zapo-
slijo na novo, pa traja pripravniški staž od 6 do 18
mesecev. Vsak pripravnik mora v tem času izdelati
eno do tri pismene strokovne naloge s svojega pod-
ročja. Razen tega morajo pri preizkusu znanja opra-
viti preizkus še v podavanju internih aktov podjet-
ja in poznavanje zgodovine in ustroja podjetja.
Vsi pripravniki so razporejeni po obratih in služ-
bah v skladu s potrebami na delovnih mestih in v
skladu z njihovo izobrazbo. O tem, na katerem de-
lovnem mestu bo pripravnik delal, se ob njegovem
prihodu skupno pogovorijo službe obratov in ka-
drovska služba. Ob prihodu se vsakemu pripravniku
določi mentorja, strokovno nalogo in se z njim do-
govorijo kako in do kdaj jo pripravi. Po preteku
določene pripravniške prakse se pripravnik prijavi
centralni izpitni komisiji za preveritev znanja s svo-
jega strokovnega p>odročja in znanja o splošnih
2adevah.
Dokaj življenjsko obravnavajo pripravnike tudi
7 tistih primerih, če preizkusa znanja ne opravijo
uspešno. V takem primeru se pripravniku določi no-
va naloga, ali pa se ga nazadnje premesti na drugo
delovno področje. To sicer niso pogosti primeri,
vendar je najbolje, da se mlademu strokovnemu de-
lavcu že kar na začetku skuša pomagati do zanj
najustreznejšega delovnega področja. EMO ima v
tem dokaj dobre izkušnje.
Pripravniki imajo v EMO enake pravice in dolžno-
sti kot vsi redno zaposleni člani kolektiva, toda pre-
den ne opravijo strokovnega izpita, ne morejo v jwd-
jetju konkurirati na razpisana deloл'na mesta. Za-
stran osebnih dohodkov je za pripravnike urejeno
tako, da so razporejeni glede na stopnjo izobraz,be
v najnižjo plačilno skupino redno zaposlenih z
ustrezno izobrazbo. Vsakemu se odbije potlej še
določen odstotek zaradi delovnega staža. Z meseci
se ta odstotek ustrezno zniža.
ŠE O RAZVOJU
FRIT ZA EMAJLE
v zadnjem času so pristojni zvezni in republiški
organi večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi relativ-
nega zaostajanja izumiteljstva, novatorstva in raz-
voja novih izdelkov v Jugoslaviji. Zato je termbolj
razveseljivo, da v nekaterih enotah naše industrije
ta dejavnost ne le da ni v zaostanku, temveč je na-
sprotno zelo živahna in aktivna.
Danes lahko poročamo spet o novi friti, (emajlu),
ki je izavalo pravo presenečenje v največji češki
emajlimici »Sfinx« v čeških Budjejovicah. Gre za
transparentno frito z izredno širokim spektrom raz-
novrstnih lastnosti, ki je že dolgo bila in je še ved-
no nerešljiva postavka v programu razvoja najpo-
membnejših proizvajalcev emajlov na svetu. Kljub
široki številčni zasedbi razvojnega laboratorija za
emajle, so v EMO razviU frito, ki je v omenjeni
češki emajlimici prestala preizkušnje v veliko več-
jem obsegu, kot so ga predpisali in pričakovali. Do-
slej so v vseh njihovih tovrstnih materialih pri žga-
nju emajla zgoreli kadmijevi in selenski pigmenti,
frita iz EMO pa lahko poleg teh dveh stabilizira še
rutilna, špinelna in oksidna barvila, dopušča žganje
v komornüi in timeinih pečeh, zagotavlja visoki lesK,
kislinoodpornost in gladkost emajla brez običajnih
napak. Uporabljiva je za najširši obseg izdelkov od
fine gospodinjske posode in emajliranih okrasnih
predmetov do delov gospodinjskih aparatov in fasad-
nih plošč.
25. Paradižnica je zagledala hrumečo mno-
žico pod seboj. Kri ji je planila v obraz, sunko-
vito se je obrnila in urno stopicala po odru
nazaj.
Ko pa je dvorani pokazala svojo zadnjo plat,
so kreatorji in ljubitelji mode zazijali od za-
čudenja. V vsej svoji umetniški lepoti je s Kla-
rine zadnjice sijal posnetek z griča. Zlato
sonce!
Ideja in pol! so lovili sapo kreatorji. Šte-
vilni fotoaparati so škljocnili in posneli posne-
tek z zadnje plati, zato da bi ugledal luč sveta
na prvih Straneh največjih modnih listov!
Zijal je od začudenja tudi Paradižnik.
In kako je šele zijal, ko sta s Klaro stopila
po reviji spet na ulico! Vse meščanke so že
imele na zadnji plati božje sonce!
Ustavila se je zdaj Paradižnica in dejala
z glasom, ki ni trpel ugovora: »Možiček dragi,
tole pa moram dobiti tudi jaz!«
»Si že dobila, ljubica! Na gričku nad me-
stom! Tamle je izložba pa se poglej!« se je
glasil sladki možičkov odgovor.
NOVI TEDNIK - Glasilo
občinskih organizacij • So-
jialistične zveze delovnega
ljudstva: Celje, Laško in
Žalec — Uredništvo ii:
aprava Celje, Gregorčičevi
5, poštni predal 161 —
Urejuje uredniški odbor —
Glavni in odgovorni ured-
29
nik: Bernara Strmčnik —
Tehnični urednik: Jože Ceg-
nar - NOVI TEDNIK
Izhaja vselto sredo — Iz-
daja ga CGP »Delo«, In-
formacije propaganda Ce-
lje - Tisk m klišeji CGP
»Delo« LJubljana — Roko-
pisov ne vračamo — Cena
posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din;
polletna 15 din Za tujino
znaša naročnina 60 din —
TekočI račun 507—1—1280
- TELEFONI: uredništvo
23-69 m 31-55, mali oglasi
in naročnine 28 00
Toni Hercfeler
REKREACIJA
V neki podjetniški p>o-
stojanki (v naravi, kaj-
pak), sem na zidu prebral
lepo izpisano parolo oz.
navodilo — resnico, ki se
dobesedno glasi takole:
»V sodobni proizvodnji je
rekreacija zaposlenih se-
stavni del delovnega pro-
cesa«. Presneto! Pa sem
si mislil, da to utegne či-
sto držati v tistem prime-
ru, če si med delovnim
časom privoščiš vikend v
odročni postojanki. Pri
tem je, seve bistveno to, da
rekreacijo, vklopljeno v
delovni proces, štejejo v
delovno dobo. Kako bi
kaj bilo, če se bi ob to-
pilni peči kdo zleknil in.
Se izgovarjal, da počenja
rekreacijo — nekake vrste
delovni proces.
KOLESA IN PRAZNIK
Mej duš, sem se vse-
kal za celjski občinski
prazjiik. Pripeljem se s
svojim starim Rogom
pred Narodni dom po
opravkih in hočem prislo-
niti svojega konjička ob
trden zid (tako namreč
naredim drage krati), pa
me odženejo. Danes tu ne
smete prislanjati koles,
sem zaslišal vljudno opo-
zorilo. šele potlej mi je
prišlo na misel, da se
vendar ne spodobi za ob-
činski pravnik naslanjati
kolesa na občinsko hišo,
saj to vendar kvari praz-
nična videz
TRA, TRA . . .
V FRANKOIX)VEM
Da bi na Frankolovem
pričarali praznično vzduš-
je, je v nedeljo igrala
pred cerkvijo godba na
pihala iz Clelja. Saj ne
rečem, igrali so koncer-
triraU, da je bilo kaj. Ka-
ko lepo bi šele bilo, če ne
bi igranja motilo na sto-
tine avtomobilov, ki vozi-
jo skozi Frankolovo. Pra-
vi mir so si godbeniki
privoščili šele na črešnji-
cah. E, to se je razlegalo
s hriba na hrib!
BASEN — VIC '
Trije predstavniki iz ži-
valskega sveta so se od-
pravili na dopust: Petelin
je odšel sam, psiček je
vzel s seboj psičko, osel
pa kar celo družino.
LAŠKO: 40 ČEDNiH FRANCOZINJ
Letos je pokroviteljica laškega praznika »Piva in cvetja« — pivovarna poskrbela za veliko
atrakcijo. Z eno najboljših godb na pihala iz Franci,je pride tudi okoli 40 madžoret
(majttretes), ki botlo v soboto nastopile najprej po laških ulicah, nato pa še na šolskem
igrišču.
FOTO VESTI
GR^VDNJA ŠOLE NA PLANINI — Na Planini so končno po dolgem
pričakovan.ju pričeli graditi novo sodobno o.semletko. Stara šola b«
se verjetno čez nekaj let podrla ob huj.šem sunku vetra. Žal pa je
prav ta gradnja pov/ročila v Šentjurski občini in še posebej na
I)«bju precej hude krvi.	Foto: J. Sever
Minulo nedeljo je gasilsko društv Bra^iovče slovesno Izročilo svojemu namenu nov gasilski avto. Na sliK
boter in pokrovitelj inž Tone Tuik, ki izroča avto svojemu namenu.	Foto T, Tavč«
ISCEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJCnj
MAJDI AN SLAVKA TRBOVsEK .sta dvojčici iz ^¡^
Stari sta 12 let. Ce Majda nima višjih pet aH pa ne^
na kakšnem podstavku, potem je malce prerasla Sla^v
sicer pa o podrobnosti ni noben^:» dvoma.	\
VELIKE
NESRAMNOSTI
MALIH
BOGCEV
y dobi vsesplošne kadrovske krize ni nič čudno,
če imajo tu in tam težave tudi z gostinskim kadrom.
Ce ostanemo v mejah neke sosedne občine, jim go-
stinskih delavcev sicer ne primanjkuje, vendar zlasti
njihov ženski del rad odhaja. Za to ima seveda dovolj
razlogov, največji med njimi pa je (sicer zakoreni-
njen v tradiciji, a E>od vplivom seksualne revolucije
vedno bolj sodoben) pojav tako imenovanih malih
bogcev, ljudi, ki si mislijo, če imajo p>oložajček, de-
nar in avto, da so nekaj in se jim torej dozdeva,
da sd lahko dovoljujejo vsakršne oštirske nesram-
nosti.
Ko je tak bogec prišel v gostilno, se je na vrat
na nos spustil v gostinsko delavko, in ko je napo-
sled s svojo zamasčeno roko šel nekoliko predaleč,
mu je ta prisolila zaušnico. Ves ogorčen se je prito
žil šefu, češ kakšen kader vendar ima, šef pa mu
je vljudno, da ne bi bilo zamere, svetoval, naj pre-
misli, zakaj je tisto zaušnico dobil.
V lokalu so dobili novo natakarico, pridno, de-
lavno in p>ošteno delavko, ki se za svoj poklic pač
ni odiočila zato, da bi prostaštvu stregla tudi s se-
boj. Pa je prišel nov bogec z avtom in jo je nekega
večera hotel na silo odpeljati. Pri tem je uporabljal
izraze, ki bi se jih sramovale celo živali, č-e bi imele
človeško pamet. Gostinska delavka je šla, toda iz
službe. Naslednjega dne je namreč vzela svojo de-
lovno knjižico.
Pravijo, da se povsem preprosti gosti ponaša.jo
dosti bolj kulturno in dostojno, četudi se ga naseka-
jo, kot F>a mnogi tisti, ki naj bi bili po lastnem
prepričanju nekaj, ki se jim torej adi, da je recimo
gostilna z natakaricami vred njihova.
»Sitni so kot obadi ob slabem vremenu,« je po-
tožila gostinska delavka, »ampak kaj hočete, v taki
službi mora biti človek prijazen in mora požreti
marsikako, četuidi pri tem zardi. Žal si vsakršno
vljudnost kakšen vsiljivec takoj razloži po svoje.
Treba pa je ohraniti svoje dostojanstvo in se otresti
občutka ponižnosti.«
To je bržkone edini recept za ozdravitev tega
sicer starega problema.
VREME
OD 22. JULIJA '
DO 1. AVGUSTA
Izboljšanje vremena
pričakujemo okoli 25.
julija. Po 30. juliju je
pričakovati rahlo ohla-
ditev s pogostnimi kra-
jevnimi nevihtami.