Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 19. augusta 1934. Štev. 33. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din.," više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zagovorom Pravice tolažiti Srce Jezusovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči ! To boli... Na konci meseca julija je odišeo po večno plačilo eden v povojnoj dobi najbole zaslüžnih sinov slovenskoga naroda — general Maister. On je rešo mladoj Jugoslaviji — Maribor. Brez previdnosti i odločnosti generala Maistra nišče ne ve, kak velki falat živoga jugoslovanstva tela bi pograbo naše zemle lačen tüjince na severnoj meji Kraljevine Jugoslavije. Velkoga junaka je počastio slovenski narod z najlepšim pokojom. Časopisi so opisali njegovo živlenje, pomen njegovoga dela i čteli smo v vsakom slovenskom srci itak napisano obečanje, ka spomin toga velkoga moža ohranimo kak dragi kinč. Nekaj dni po pokopi pa je prineseo ljubljanski SLOVENEC kratko, kak kratko tak boleče poročilo, od toga ka je prej eden del jugoslovanstva časopisa skoro neopaženo šo mimo toga za vse Slovence žalostnoga dogodka. Ništerni jugoslovanski časopisi so samo telko znali povedati, ka je mrtev eden od vpokojenih generalov... Vörjemo, ka takše oponašanje ednoga dela jugoslovanskoga časopisa boli i žali slovensko srce. Velki i zaslüži jugoslovanski možje, pa naj bodo to po pokolenji Srbi, Hrvati ali Slovenci, bi morali dobiti Odprto pot do srca vseh Jugoslovanov. Naši velki možje imajo v zahvalnosti svojega naroda edino plačilo, narod sam pa ravno s hvaležnostjov pokaže, ka je zreo i vreden dela svojih velkih možov i junakov. Zakaj pa opisüjemo vse to na dugo i široko ? Samo za to, ka bi na pravom primeri pokazali, kak strašno boli poštenoga človeka, če na priliko tüdi nas slabo poznajo i razmijo Prečani doma i v slovenskom zaledji. Nepovčenost ednoga dela jugoslovanskoga časopisja je ranila Slovence na tej i onoj strani müre. No, ravno tak rani nas nepovčenost ednoga dela Slovenske javnosti, če podcenjüje štero našo domačo vrednote. Pomislite: pameten, odločen i previden Jugoslovan, general Maister, je rešo Jugoslaviji — Maribor i dao s svojim delom državi na severi na mestaj spremenljivo. Naše NOVINE so pa rešile jugoslaviji dva celiva sreza i okroglo 100.000 düš doma i v tüjini. Brez generala Maistra najbrž ne .bi meli Maribor, brez NOVlN pa bi gotovo zevala na slovenskom narodnom teli pri Müri velka krvavečo rana. Vsi tisti šteri podcenjüjejo vrednost NOVIN, nas teda — žalijo. Vsi tisti, šteri bi na grobi NOVlN radi pridobili nove naročnike za svoj časopis, nas žalijo. Vsi tisti, šteri nemajo pokazati niti najmenjše lübavi do NOVIN, goreče pa širijo doma, v Slovenskoj krajini liste, šteri so lejko dobri, ali ne 100 procentno naši, nas tüdi žalijo. Se zna, da je na takše bolečine že skoro navajene prekmursko srce... Hüjše, stokrat hüjše pa boli, če vidimo, ka sin Slovenske krajine, domačin, inteligerit... ne razmi pomen NOVlN i ne zmore niti najmenšega prostora v svojem srci za te list. Stare razbite i sajaste lonce, piskre Rimljanov, od rje razjedeno šker i orožje raznih divjakov, šteri so pus-tošili našo zemlo, branimo v muzeji, v pravi palačaj. To prej zato, ar kaj je staro i kaj je svedok domače zgodovine — je velka vrednost, se mora ohraniti. NOVINE pa, štere prinašajo našo reč, büditela že dremajočega slovenskoga otroka, živoga svedoka rasti naše narodne, kulturne, gospodarske i politične moči bi pa „inteligenti“ tirali v grob? Domačini? Edina svetla točka se pa itak vidi v tej v celoti jako žalostnoj zgodovini, najmre oponašanje našega maloga človeka: kmeta i delavca. Njega nišče ne vči za peneze Slovenske i jugoslovenske sküpnosti na istino, ka je poštüvanje narodnih vrednot znamenje izobraženosti. Naš kmet i delavec to čütita, ar imata nepokvarjeno srce. Delavec v Ameriki, delavka v Franciji, naš s sto bremeni obloženi kmet doma si tak rekoč od vüst odtrgajo dinarčke, franke i dolare, z šterimi plačajo NOVINE, to je s šterimi penezi podpirajo domači tisk. Tisti pa, šteri so za to postavleni na vodilno mesto, ka bi širili izobrazbo, šteri niti nebi opazili, če plačajo naročnino za domači list, so pa — proti? Zakaj? Nemrejo meti nikaj stvarnoga proti domačini tiski, šteri je na razpolago vsem ki so dobre vole. Nemrejo praviti, ka so NOVINE strankarske; nemrejo praviti, ka bi NOVINE koga zavrnole, če je meo za javnost, hasnovitno miseo, pa naj je bio to samo preposti delavec, ali velki gospod. Nemrejo praviti, ka bi imele NOVINE zaprte oči za sodobna pitanja, ar na lastne oči lejko vidijo, ka vekši deo NOVlN je itak napunjen s takšim čtenjom, štero ima namen tolažiti i voditi te najbole zapüščene. Ne morejo očitati NOVINAM, ka vidijo samo domači kotiček, ar s punim srcom slüžijo interese cele jugoslovanske sküpnosti. Pa pravimo, ka so v tom ali onom dugovanji ešče ne popolne... Dobro. Ne pozabimo pa, ka je tisk ne Starec, tisk lejko raste, takši je, kakši smo mi. Samo na dveraj trkajte i ne siliti skoz okno v časti vreden hram NOVlN i ne bode zavrnjena niti edna dobra i Zdrava miseo. Püstite pa osebnosti! NOVINE ne slüžijo ednomi človeki, nego nam vsem, posebno pa tistim siromakom, šteri daleč po sveti i doma z najvekšim trplenjom spravlajo vküper tiste dinarčke, brez šterih bi malo menje kuraže kazali prijatelje starih počenih piskrov, pa zednim neprijatelje, ali konči ne prijatelje domačega tiska. Nasledüjte našega kmeta i delavca, če žo včiti ne vete, pa včite se od njih. Od kmetov i delavcov. Kaj pravite? Pripomba. Toplo se zahvalimo za te lepe i odkrite reči našega dopisnika. Priznao je ž njimi 21 letno zgodovino, 21 letno junaško mučeništvo Novin za hasek našega naroda i cele države. Koga ne vidi slepa gizda i žuta nevoščenost v borbi proti Novinam, podpiše gornje reči. To pa tüdi vsi Znamo, ka je dobrota sirota. Izdajateo. Nedelska šola. Za krščansko Stanovsko države. 3. Na Vogrskom majo ednoga slavnoga predgara, pater Bangha njemi je ime. Te pater je meo ednok predgo za delavce i gospodo, štera ne vörje, ka mamo düšo i ka je posmrtno živlenje. Po priliki etak je začno svoj navuk: Ništerni, lejko bi pravo — dosta lüdi ne verje, ka je düša, ka je ráj, ka je posmrtno živlenje. Tej lüdje trdijo, ka so düšo, nebesa i pekeo iznajšli — dühovniki, ka bi s peklom strašili, z rajom i posmrtnim živlenjem pa privabili lüdi v svoje cerkve. Jaz, ki verjem v Boga zato, ar sem tak slišao od svoje matere, ka je Bog, ona me najmre nikdar ne vkanila i mi nikdar ne štela nikaj slaboga, pravim, jaz sem se jako žmetno odločo za mišlenje, ka dobro, naj vala to, ka trdijo neprijatelje katoliške Cerkve. Začno sem misliti z njüvimi možgani i etak modrüvao: Raja i pekla nega, düše tüdi ne. Brezskrbno živlenje na zemli je ráj, siromaštvo i trplenje pa pekeo. Potem sem začno iskati prijatelstvo bogatinov i opazüvati njüvo živlenje. Pravi pekeo sem spoznao pri bogatih. Tisti, šteri so meli preveč gvanta, so meli več skrbi s tem, šteroga naj oblečejo, kak tisti, šteri nemajo več samo eden par za delo i ednoga za svetek. Vido sem skrbno prestrte stole, na njih vse dobrote kü-harske umetnosti. Joj, če bi vidli tiste gospodske obraze, kak .strašno pre-padeno so gledali na jela! Nikaj njim je ne dišalo, ar so meli vsega preveč. Mislo sem, ka je resan najbole tistim, šteri nemajo nikšega dela i spoznao, ka je mantra, stokrat hüjša mantra dugi čas, kak pa vaše zmučeni delavci prežmetno delo. Hodo sem z bogatini na veselice, na zabave. Strašno je bilo gledati. Od dugoga časa do smrti zmučeni so komaj Čakali, ka bi lejko vujšli, doma pa palig iskali priložnost, ka bi kem prle prišli med lüdi, da bi na konci nemimi se premetavali na premejkoj posteli, štera je mela svilo i žamat, ne pa sladkoga počitka za zmučenoga bogatina. Samo med bogatini sem vido, kak strašno je živlenja brez dela i brez skrbi i kak velka zabloda je, če človek na zemli išče raj, šteroga tü ne more najti: v bogatstvi i v vživanji že ne nikdar. Pa se je rodila v meni nova miseo: če je resan tak, ka je kakši jalen dühovnik znajšeo raj i pekeo, miseo na düšo i na posmrtno živlenje, no potem je bio te jalnik najvekši dobrotnik človeštva, ar nam je dao nekaj takšega, kaj je na priliko za svinsko meso sol. Vrastvo proti gnilobi. Etak je skleno predgo: Ti zmantráni i zbegani človek, kaj misliš, zakaj je prenašala tvoja mati strašne bolečine, kda te je rodila? Zakaj je aldüvala mir dugih noči, zakaj delo, svoje zdravje,-zakaj svojo vrednoščo za vas, da bi zrasli i postali žene, možje? Da bi njej ví plačali? Siromaki, — s kem? Ka bi ji lejko dali vi siromaki takšega, ka ona ne bi mela v dosta vekšoj meri prle? Imela je lepo mlado telo, to je žrtvüvala za vas. Imela je smeha i veselja puno mladost, toj se je odpovedala za vas. Imela je močne roke, te so zgübile svojo jakost, ar je varvala hranila i branila svojo deco vas. Imela je krüh, potisnila ga je v slabotno roko deteta; mela je dišeči kos pečenke, nasitila je z njim svojega otroka. Mela je peneze, oblekla je za nje svoje dete. Mela je živlenje, zapravila ga je za vas, za svoje dete. Berači, slepci, kaj ščemo dati za vse to svojoj materi? Samo edno njoj lejko date, če njoj, ne vzemete vere, vüpanja za primerno plačilo na onom sveti. Podobne primere je naštevao za moža, za mladenca i mladenko i poslüšalcom dokazao, ka če je düša resan samo laž, če je posmrtno živlenje resan samo laž, no potem je ta laž. najvekši kinč človeštva, to laž moramo braniti na živlenje i smrt, ar brez te „laži“ smo samo to, ka je svinsko meso brez soli, küp mešanice, štera se dnes ali vütro zagvišno spremeni v smrdeči gnoj. ... Komi ne pravi srce, pa njemi mora povedati pamet, ka je düša, ka je posmrtno živlenje i če ga nega, potem moramo misliti, ka je, ar brez te misli nema smisla nikše človeče živlenje. Z drügimi rečmi povedano: človek je ne žival, potomce opice, človek se ne rodi zato, ka bi vmro, nego zato, ka bi si na zemli — kak sveti Oča pravijo — skrbo za lepoto posmrtnoga živlenja. Pisma naših z tüjine Sauchy Lestree par Marquion. Prečastiti gospod vredniki Čas je, da se Vam pali jaz oglasim. V imeni Jezuša i Marije Vas pozdravlam, s tem najlepšim pozdravom, kak je pozdravo angeo Marijo. Naznanjam Vam, da se mi hvala Bogi dobro godi. K sv. meši lahko idem vsako nedelo — sam pri dobroj krščanskoj drüžini. Predragi gospod, z veseljom i hvaležnim srcem smo sprijali Vaš mili pozdrav. Iz srca se Vam zahvalüjemo bratje i sestre na tüjih tleh, da se nas telko spominjate. Kda Vam to pismo nadalüjem se zmislim, kak daleč sam od svojih starišov, bratov i sester, od svoje rojstne hižice, kje mi je zibeo stala, kde mi je mati krüh dajala in kde sem slovensko ime prvič slišala i z njim sam drage starše zazavala. Nekelkokrat sem si zaspevala z veseljom „oh, moj Prelübi, dragi dom“. Oh, dragi bratje i sestre, ki smo na tej dalešnje potaj, tüdi mi mamo dobro Mater, le k njej se zatekajmo, k Mariji, njo zovimo na pomoč v našem trplenji. Pozdravlam vse Marijine drüžbenke i pajdašice iz črensovske fare. Gjörek Agica iz Črensovec. Francija naša drüga domovina. Annemont, Francija. Že vnogo člankov smo prešteli, ka so prinesle naše Novine, ka nam poročajo naše bratje i sestre iz vseh krajov držav, največ pa iz Francije, kak se njim godi. Tüdi naša žela je bila to, da smo zaprosili preč. g. vrednika Novin, da nam dovoli malo prostora v Novinaj, ka nam odnesejo pozdrave v domovino i vse tüje države, gde prebivajo naši bratje iz Slov. Krajine i da njim kaj poročamo tüdi mi od našega stanja v Franciji. Kaj pa je Francija? Francija je za nas Prekmurce, lehko Povemo, drüga domovina, gde si pomagamo odpravlati težavne čase iz naših drüžin. Znamo, da je to za polodelca iz Slov. Krajine edina pomoč. Francija Je Jjogata držáva. To se vidi na vsakom~méstÍ, tüdi na našem loiretskom poli, gde se dela vse s stroji i štero ma vse prilike, pa je itak nemremo pohvaliti za vse. Ka njoj je najbole potrebno, tistoga nema. Veseli nas ešče to, da smo zdravi, da lehko premagamo delo, šteroga stroj nemre opraviti. Idemo veselo na delo vse delavne dneve i si tam radi pogovarjamo od novic, štere nam prinesejo Novine iz domovine; pogovarjamo se tüdi od naših domačih i Sodimo ka zdaj delajo v tom časi doma. Medtem pridejo tüdi norije med nas, eden pravi: »Naši zdaj ležijo v senci, da je vroče", drügi pravi: »zdaj so ti že na kopanji v Müri", tretji pravi »delajo, delajo, bole kak mi eti," I tak za dnevom teče do nedele. V nedelo je pa tüdi naša dužnost po francoskoj navadi, da idemo na zborno mesto, gde se delimo na delo, negda sküpno delo, negda smo pa tüdi raztepeni. V nedelo nam pa tüdi pridejo na miseo naši domači i se tüdi spomnimo na to, kak je zdaj doma, da naši domači idejo zdaj k slüžbi božoj 1 Medtem govorom se prebodnejo naša srca z žalostjov, zakaj se tüdi mi nemremo sedmoga dneva posvetiti, pa tüdi sebi ne za počitek vzeti. Toga ešče Francija nema, da bi posvetila bože dneve i da bi vzbüdila versko živlenje, da ne bi bilo telko düševne prepusti. Lehko smo prepričani, če ostanemo na vekše čase v tüjini brezi dühovnij časopisov, bi ta prepast tüdi segala za nami, čeravno smo v veri trdno prišli v tüjino. Zato smo pa dužni si naročiti v tüjino dober časopis Širite Novine ! 2 NOVINE 19. augusta 1934. „Novineˮ, Marijin List z Ogračekom, da nas brani od düševne i telovne propasti. Zato je priporočamo vsem v tüjini, šterim pošilamo najlepše pozdrave, posebno tistim s šterimi smo se odpravili na pot 1. maja letos. V najlepšem časi smo zapüstili Slov. Krajino ! Pozdravlamo tüdi vse svoje domače, soside, prijatele i vse poznance. Iz Srednje Bistrice: Godina Marko, Kolenko Ferenc, Horvat Ivan, Cigan Augustin i žena, Sobočan Martin i žena, Cigan Štefan z D. Bistrice, Maučec Matjaš i žena z Noršinec, Drvarič Ludvik z Martjanec, Paučič Jožef, Vidov z Fokovec. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih Siroti Nedela po Risalaj trinajsta. Evangelium sv. Lukača XVII. Vu onom vremeni: Gda bi šo Jezuš v Jeružalem, prek je šo po sredini Samarie, i Galileje. I gda bi notri šo vu niki kašteo, prišlo je pred njega deset gobavi možov, ki so stali Ozdaleč i podignoli so glas svoj govoreči : Jezuš Mešter ! smiluj se nad nami. Štere kak je vido, velo je: Idte, pokažte se dühovnikom I včinjeno je, gda bi odhajali, Očiščeni so. Eden pa med njimi, kak je vido, ka je očiščeni, povrno se je, zvelikim glasom zvišavajoči Boga, i spadno je na obraz pred noge njegove hvalo davajoči; i te je bio Samaritanuš. Odgovoreči pa Jezuš pravo je: Nej ti ji je deset očiščeni: i gde ji je ti devet? Nej se je najšo, ki bi se povrno, ino bi dao diko Bogi, nego sam ete tühinec. I veli njemi: stani gori, ino idi, ar je vera tvoja tebe Zdravoga včinila. * Prigodba danešnjoga sv. evangeliuma se sto i stokrat ponavla na nas pri sv. spovedi. — Na tej gobavcaj grešnik lejko spozna, ka njemi je činiti, ka se očisti duhovnij gob — greha. — 1. Gobavci so poznati svoj beteg. Ne so tajili toga sebi, niti sveti. Betežni so i ne zdravi, to so dobro znali. I ravnozato so se ogiboli sveta, ljudi, kak je to velevala Mozešova postava.— To je prvo prigrešniki, da spozna sebe — svoj greh — svojo grešnost. Najbole nevarna reč je, če grešnik ne pozna svojega betega — ne vörvle, ka je betežen, ka je grešnik. Pri takšem človeki je izklüčena vsaka pokora. „Ve, sem pa ne klao, ne vüžgao, itd. To je vse, ka zna — toga pa ka je, toga pa ne pripozna. — Gobavci so spoznali, ka so betežni, zato so si želeli zdravja, moči, živlenja. Grešnik tüdi samo te išče rešenja, pomoči svojoj düši, če vidi, ka je betežna. Spoznanje greha, svaje grešnosti, ga bo sililo k pokori: „Jezuš nazareški vsmili se me!ˮ 2. Gobavci se bližajo k Jezuši z velkov poniznostjov i z živov verov: „Gospod...“ Pri sv. spovedi je nikaj ne tak potrebno, kak ponižnost. Spoved sama je že ponižanje. I to šče Bog; zato veleva: „Idite i se pokažite dühovnikom !“ — Ali ne samo zvünešnje ponižanje, potrebno je ešče bole ponižnost düše, da prizna pred Bogom, ka je grešnik. Samo ponižnost nas pripela k spovednici — k pravaj pokori. „I kda so šli, so bili Očiščeni." — Vero i trdno vüpanje so meli gobavci. „Vstani, idi, vera te zdravoga včiniˮ. — Vero mora meti tüdi grešnik pri sv. spovedi. — „Primite sv. Düha, komi bote grehe odpüstili, njim bodo odpüščeni ...ˮ Verjem i se vüpam, to je vsa tolažba grešnika. — 3. »Eden med njimi, kda je vido, ka je očiščen, povrno se je zvišavajoči Boga." Zahvalo smo dužni Bogi povsod i vsaki čas, ali najbole po takšoj dobroti, kak je sv. spoved! To tüdi Bog žele od nas, zato Jezuš 9-im voči vrže njihovo nezahvalnost. — „Ne je li očiščenih deset; i devet kde je ...?ˮ Vsi čütimo svojo gobavost — znamo za pot, ki nas vodi k očiščenji. — Pojdimo i nasledüjmo te gobavce v pravoj pokori! „Gospod, če ščeš, ti me moreš očistiti!ˮ — „Ščem, bodi Očiščeni!ˮ — Kakšega düha je bio pokojni dr. Dolfuss. Pri zadjem romanji bečkih katoličanskih možov na znano avstrijsko božo pot Maria Zell je avstrijski zvezni kancler dr. Engelbert Dolfuss, šteri se je tüdi vdeležo romanja sküpno s predsednikom avstrijske republike Miklasom pod vodstvo kardinala dr. lnnizera na zborüvanji pred cerkvijov Matere bože meo ete govor: To, ka si je vlada prizadevala, ka bi stvorila nove fundamente, je podlaga, je obrambni zid. Ali bo pa zaistino vse postalo krščanska država, to je odvisno od krščanskoga lüstva te dežele. S svojim sklepom smo v maloj Avstriji prevzeli na sebe Velikansko odgovornost, kajti ves svet bode najhitreje v bodočem presojao istino i vstvarjajočo sposobnost krščanske misli po tom, kak bodo se stvari v Avstriji razvijale. S krščanskov ustavov, s konkordatom i lepimi izjavami smo ešče ne postanoli krščanska država. Dokazati moramo, ka smo kristjani, ne pa samo navidezni kristjani i farizeušje. S tem pa prihaja na vsakšega izmed nas trda, a tüdi lepa i človeča i zadovolüjoča dužnost, ka vsak sam sebe, svoj krog, najprvo pa svojo drüžino istinsko spopuni. Prizadevati si moramo, ka postanemo bolši lüdje. Na te način moramo katoličanski krščenicje živlenje v Avstriji obnoviti. Gda bo drügi svet vido, ka je to lüstvo bolše i bole pošteno, bole požrtvüvalno i ka mirneše žive medsebov, bomo za krščansko idejo daleč zvün našega ozemla delali pro- pagando i s tem pripomogli, ka bode tüdi drügi svet postao bote krščanski. Nikaj bole bi ne rad pregnao iz našega lüstva, kak skažlivost... V Maria Zell smo prišli v časi, kda ščemo preminočnost naše domačije zdrüžiti vu vnogom s zdajšnjostjov i vnogo, ka je bilo že pozableno, pali poživeti. Stoletja so naši očevje hodili na božo pot iz potrebe, da bi najšli dühovno ozdravlenje i da bi popravili ka so med leti naopak napravili. Tak se naj tüdi dnes romanja opet poživejo tak moramo tüdi mi hodili na božo pot, ka sami sebe prečistimo i postanemo bolši lüdje... Kak kristjani i katoličani si moramo tüdi prizadevati, biti pravični tüdi z drügimi i je razmiti. S tem se jim bomo človeče približali i je mogoče pa spravili na pravo pot. Pri pobijanji nasilnih sredstev bomo prle ali sledkar trdni i odločni. Vendar moramo tüdi v teh rečeh ostati kristjani, ar samo tak bomo mogli praviti, ka smo premagali strankarstvo, če se bomo. pošteno trüdili v istinskoj krščanskoj vsestranosti vstvarjati novo dobo i s tem po svojih močeh vse sorojake sprejemati v novi časˮ. Gda so njemi potli izročali diplomo častnoga občano občine Maria Zeli, je k zgornjem! govori dodao še to: „Odločilno je, ali se nam bo posrečila v vernom sodelüvanji z lüstvom dosegnoti ne samo zvünešnji red, liki tüdi notranji mir. Notrašnji mir bo pa zraseo iz vsakšega posameznoga človeka. Vüpam i želem, ka eden izmed tečajov, iz šterih naj ide mir v deželo, postane božepotna cerkev v Maria Zell. Te pomen ma tüdi naša odredba, ka se bodo novi penezi po 5 šilingov kovali s podobov mariazellske Matere bože. S tem prosim blagoslov i verjem, ka bomo toj deželi prinesli mir i blagoslovˮ. Razumlivo, ka je bio mož s takšov miselnostjov vnogim na poti i da so ga posebno sovražili nasprotniki krščanstva. Razumlivo tüdi, zakaj je bilo ravno proti njegovoj osebi telko sovražnikov na levici i desnici, vnogo bole celo kak proti vodilnim možom Heimwehra, pa čeravno so v prvoj vrsti samo tej z orožjom v rokaj nastopali proti marksistom i stopali proti marksistom i hitlerovcom. Glavno ločilo dühovje šče izda Kristuš. (Po „Slovenci“.) Dijaški kotiček. Kaj nam je katoliški duhovnik? Cerkev je vidna drüžba s predstojniki, ki jih je Kristus postavil ob ustanovitvi Cerkve, da vodijo ljudi k Bogu. Dühovnikovo delo je torej delo za ljudi in je dvojno. V imenu ljudi daje duhovnik Bogu čast na najpopolnejši način: z daritvijo sv. maše, ki jo opravlja v imenu vseh vernikov. Je torej naš zastopnik pri Bogu. Od Njega pa prihaja k nam kot Kovačova Julika. Tatvina v Prespurgi. II. Policaj, gospod Suhec, je meo tisto noč strašne senje. Sedo je, tak je Pripovedavao svojoj ženi, kda sta se zbüdila oba, v gostilnici „Pri zelenoj vejiˮ i srkao kupico sladkoga vina. Slučajno njemi je vujšeo poleg pod noge i... Bog pomagaj, sedem strupenih kač je sikalo okoli njih Cükno je noge, mislo je pozvati na pomoč, kda se odpro dveri i se zažene proti njemi kak žrd duga i debela kača... Potegno je meč iz nožnice, pa čüj čüdo... od drüge strani se je zakadila v njega drüga, ešče vekša kača. „Strah me je vrgeo iz posteleˮ, s tem je končao pripovedovanje i čüto je, ka je moker po celom teli. — Slabo opravilo te čaka, mož, pazi na se, ga je opominala žena. Te opomin je zvonio gospodi Suhci v vüjaj celi den v parki. — Naj pazim na sebe, si pravila, Ana? je ponavlao večkrat v parki. — Bom. Ešče bole, kak včeraj, predvčeraj, kak vsikdar. Do večeri je bilo vse mirno. Ali te... ja, te so oči moža postave zagledale nekaj nenavadnoga. Slepec, toda — berač je sedo na mestnoj klopi. Istina, na bole skritom kraji, v senci, med grmovjom je stala ta klop, ali klop je bila, v mestnom parki je stala i bereč... je sedo na njej. Najrajši bi ga prijao za šinjek i süno prek ograje, ali slepec je mirno sedo, zamišleno je lovio v svoje prazne jame za oči svetlobo, štera je tüdi k njemi zablodila od zapadne stran. Samo zdro se je na slepca: — Kaj iščete vi v mestnom parki? Ne znate, ka je beračenje strogo prepovedano?! Kričanje je zbüdilo slepca: — Ne beračim, gospod, počivam. Svojega vodnika čakam. In resan, prikazao se je dečkec, velko skledo je neseo v roki in dve svetlivi, novi, žlici. Dečka je streslo, kda je zagledao moža postave. Skledo i žlice je skoro püsto iz rok. — Mestna klop je ne gostilna. Zmastita mi klop, se je dro policaj. — Ne, gospod Suhec, pazila bova. Pobereva vsako drobtinico je obečao prestrašeni vodnik. — Dobro... Ali zamerkajta si, ka dnes prvič i zadnjič. Parki, mestne klopi so ne za berače. Obrno njima je hrbet, ali skleno, da jiva ne püsti iz parka, če ostane na klopi mrvica jedi. Slepec je mahao, šlatao z rokami i iskao skledo: — Skledo sem...! — Zmeniva se prle, kak va jedla, se je brano vodnik. — Vi navadno prenaglo punite, hitro zajemate... — Ne boj se, Tonček, dnes ne bom naglo zajemao. Vodnik je meo ešče svoje pomisleke : — Znate, kak bi napravila ? Šteri de prenaglo zajemao, tistoga drügi lejko drapne po glavi. — Vala, je privolo slepec. Pa sta grabila mastno večerjo. Mali vodnik, kak se je dalo, mož slepec ešče bole. Policaji je na smeh stao obraz, kda je zapazo, ka slepec zdigne žlico, pa — puf, poči dečka po glavi. — Zakaj me bijete? je zajokao dečko. — Prenaglo puniš. — Ve ne vidite, ste vendar slepec! — Vidim ne, to je istina, je mahao slepec z žlicov, ali itak znam, ka strašno hitro zajemaš. Jaz sem grabo, kak se je dalo ti me itak ne drapneš po glavi, teda lejko mislim kak zajimaš ti... Skoro sta se poprijela.- Gospod Suhec je drapno med svajlivca. — Kaj delata fakina, v mestnom parki ? Kregata se, rada bi se bila na klopi mestne občine? Marš, marš, vö z parka! Kričanje je zvabilo lüdi na kraj nevole. Stara, pobožna ženica je Vidla i čüla vse. Majala je z glavov pa stopi pred mogočnoga policaja: Gospod, znate ví čteti? Policaj je debelo pogledao starko, pa odgovoro: — Znam gospa. — Mate vi zgodbe svétoga pisma? je bilo novo pitanje. — Mam gospa. — Potem morate znati kaj piše sv. pismo. „Lübi svojega bližnjegaˮ, bi lejko čteli v tistoj knigi... — To je ta prva kača... je šinilo policaji v glavo. —‘ Ne boš me starka, ne...! Zdaj je on obrno na pitanje: — Kaj pa vi, poštüvana gospa, znate čteti? — Znam. — Mate vi knigo „Pravilnik o slüžbi policaja v mesti Presburgi?ˮ — Ne, te knige nemam, je odgovorila mirna starka. — Kaj ščete potem od mene? Küpite si jo, potem pa prečtite devetnajsti paragraf od ravnanja z berači i pijanci. Sünkoma njoj obrne hrbet pa se zadera na slepca: — Marš, ven iz mestnoga parka! Gospa je stala kak pribita. „Takši grobijanec je jokala, majala z glavov i počasi korakala po stezi naprej. Klop je ostala prazna. Pa samo za hipec. Že je prišla mlada gospodična, najbrž kindra, z malim dečkom: — Tü sediva, Pubek, je božao njeni mili glašek Pubeka. Če boš priden, ti povem pripovest od vuka, šteri je požro sedem malih kozi$. poslanec božji. Naš smoter je Bog. 1 Ne vemo pa k njemu poti. Zato nam j je Bog poslal vodnika duhovnika. Du- j hovnik je torej naš zastopnik pri Bogu in božji Odposlanec pri nas. Duhovnikova naloga je, da posreduje med Bogom in naziv, po besedah sv. Pavla: »Duhovnik se jemle izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga (Hebr 5, 1). On nam posreduje nadnaravno življenje, nas dviga v višave božjega, je naš Voditelj k sreči, ki je le Bog. Posredüje za nas pri Bogu z molitvijo. Saj brevir ni Ie njegova osebna molitev, ampak molitev Cerkve, zlasti pa njemu izročene cerkvene občine. Srednik je v spovednici, kjer pomaga grešniku, da se spravi z Bogom Srednik je na prižnici, kjer ljudem oznanja božjo voljo. Srednik je v šoli. kjer spleta vez med Bogom in mladimi dušami. Posebno posreduje za nas v mašni daritvi. Po duhovniku izročamo molitve, dela in trpljenja Bogu pod znamenjem kruha in po njem nam Bog vzameno da božji krüh. Vse dühovnikovo življenje in delovanje je za Boga in ljudi. Na duhovnika moramo gledati po tem, kar po bivstvu je: kot srednika med Bogom in nami. Jasno je takoj, da taka služba izključuje egoizem. Nasprotno, najvažnejše pravilo za duhovnika je nesebična ljubezen do Boga in do bližnjega. Njegova naloga je, vsem postati vse, V božjem objemu si mora nabrati neizmernih zakladov lju : bežni, ki jo mora izžarevati vsem, ki so mu izročeni v vodstvo. Pozabiti mora nasé. Misli na ugodno življenje, časti, denar in premoženje ne smejo imeti prostora v njegovom srcu, kjer ! mora kraljevati vseobsegajoče ljubezen. Kot srednik pri Najvišjem mora biti, svetega življenja. Ker prihaja v tako božjo bližino mora imeti v sebi več nadzemskega, nadnaravnega, kot drugi ljudje. Mora — duhovnik! — imeti v sebi nekaj duhovnega, da iskrico božjega, s katero prižge v srcih ljudi živ- 1 Ijenje milosti. Čista duša v neomade-, ževanem telesu mora kot izbrana po- 1 soda ponesti milost v duše. Luč, ki sveti, ogenj, ki greje. Vse to je katoliški duhovnik. Mladina, ki iščeš jasnih poti in smeri, hrepeniš po resnici, glej, duhovnik, ki služi sami Resnici, ti bo pokazal jasno pot do resnice. Ljubezni želiš? Duhovnik te bo vodil k Lju- j bežni. Ti razjeda dvom srce? Ti stis- ' ka dušo bol ? Obrni se na .duhovnika, prijatelja svoje duše. Zaupaj se mul Se morda bojiš nerazumevanja? — Res je, da vsi duhovniki niso tako popolni,« kot bi morali biti radi zvišene službe. Vsaka stvar na zemlji, čeprav zlati pred- t met, ima tudi senco. Ne doseže lahko vsak ideala. Ne glejmo na vsako malenkost, saj na svetu je vse nepopolno. Kaj pa slabi duhovniki? So bili in tudi še bodo! Namesto, da bi skrbeli pred- 19. augusta 1934. NOVINE 3 vsem za to, kar je božjega, zasledujejo tostransko cilje; premoženje in udobnost. Njihovo dušnopastirsko delovanje je le hladno uradno izvrševanje nujnih dolžnosti. Radi slabega človeškega elementa Cerkev, ki je božjega izvora, ne bo propadla. Duh katoliške akcije veje k nam: sodelovanje duhovnikov in vernikov pri razširjanju kožjega kraljestva v düšah. Čas je, da mladina stopiš v stik z duhovnikom, ga spoznaš in se ga okleneš. Politični pregled. Francija. Francoski zvünešnji minister se s svojimi konzuli trüdi, da bi okoli Nemčije kem močnejši zid napravo. Zato Francozje iščejo zveze z vsemi državami, da stem zvezami zagvišajo to, ka jim je prinesla Svetovna bojna. Po balkanskom pakti delajo z vsov močjov na vshodnom pakti, v šteroga bi polek Rusije, štera se je že itak popunma navezala na Francijo, stopile tüdi male države, sosede Rusje. Poljska v te vshodni pakt nešče stopiti i je obrnola Franciji i Rusiji nekelko hrbet. To pa zato ne, ar sta Rusija i Francija sklenoli takšo pogodbo, ka či edno ali drügo Nemčija napadne, ta si medsebojno pomagali. Ta pomoč Rusije Franciji, ali Francije Rusiji, pa nemre indri priti, kak prek Poljske. Očivesno je, da Poljska nemre pripüstiti, da bi na njenoj zemli drüge države vodile bojno. Iz toga zvroka se je nagnola k Nemčiji, štera njoj zagvišala meje. Pred nekaj dnevi so nešterni listi prinesli tužen glas, da je Sušnik Anton, po pozvanji profesor i minister v pokoji 10. toga meseca vmro. Kak večina šolani lüdi, ki so svoje moči i znanje posvetili za dobrobit naroda, tak je tüdi pokojni Sušnik bio sin pobožnih, kmečkih starišov. Po dokončanoj gimnaziji se je posveto profesorom! pozvanji. Pa je nej dugo ostao v šoli. Lüstvo ga je pozvalo i izvolilo, da kak poslanec zagovarja njihove pravice. Bio je tüdi nekaj časa minister za železnice. Vse njegovo delo, naj je že te bilo v šoli ali pa v državnoj zbornici je bilo prepojeno z odkritosrčnim krščanstvom i lübeznostjov do pravice, zato so ga tüdi nasprotniki visoko cenili. Vnogi pa ne vejo, da je tüdi za našo Slov. Krajino dosta dobroga včino. Za časa njegovoga ministrovanja se je dovršilo delo na železnici med Sobotov i Ormožom. Znano je, da je odlok za Zidanje te, za našo krajino prevažne železnice, podpisao dr. Korošec Anton. S penezi, štere je on nakazao, so železnico trasirali. Nato je delo zastanolo i stalo, dokeč je ne prišeo g. Sušnik za železniškoga mi- nistra. Itaki, kda je prevzeo posle, je prišeo sam osebno, da pregleda, ka ešče vse trbe na njoj napraviti. Neje minolo tjeden dni, so že vozili šinje, železo za moste, začeli so delavci delati i Zidanje je šlo hitro naprej. Malo prle, kak je bila železnica gotova, je v sredini svojega blagoslovlenoga dela | morao odstopiti od ministrstva, i železnico so otvorili drügi. To hasnovito delo za našo krajino moramo spomenoti pri njegovoj smrti, da se ne pozabi i da se z zahvalnostjov spomnimo njegove blage düše i molimo za njo. Ešče edno moramo pri toj priliki povedati. Ne samo, da je pokojni bio globoko veren, nego je tüdi svojo drüžino vzgajao v pobožnosti. Njegova najstarejša hči, vučitelica je par dni pred njegovov smrtjov, kda je nihče niti nej mislo, da merje, ar je bio zdrav i veseli, stopila k redovnicam usmiljenkam, da tam celo svoje živlenje posveti betežnikom i sirotam, šteri so naše lübezni najbole potrebni. Pokojnomi gospodi naj Bog da večni mir pokoj, njegovoj drüžini pa tolažbo i naše globoko sožalje! GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Beltinci. 25. jul. se je prinas godilo strašno kamenüvanje. Eden jako odlikovani človek je edno drüžino napadno na njivaj, štera je po poštenoj poti po svojem deli svojov peterov decov, da bi se s kem lüčao. Tak je napadno to drüžino i do krvavoga z lüčao. Strašen lepi zgled davle te človek svojoj deci. Mislimo ka se za tak odlikovanoga človeka to ne šika. Trikrat je že bio te človek odlikovani, a štrtokrat pa bo na sodniji. — Beltinski poštenjak. — Naše tamburaško drüštvo lepo napredüje. Vsakši večer skoro ma sküpne vaje. Pač to je lepo živlenje naši dečkov. Rajši si lepo zigrajo kaki bi pa trobiti po vesi. Nasledüjte te dečke. Ižakovci. Prinas se je 4. augusta zgodila strašna nesreča. Ženska Hancova Marjanka je pasla krave v svojem ogradi. Krave so začele jesti domače trsje. Kda zagledne zet to strašno začne biti krave. Starica so prosili naj ne bije krav, a zet v čemeraj tak drapne starico po roki z grabljami, da njoj je roko prek potro. Tak more starica iskati zdravniško pomoč. Žalosten slučaj. Lendava. Šport.Tü se vršijo predpriprave za ustanovitev športnega kluba. Pri Müri je z mlinske brvi v Müro spadnola mala deklička iz lendavskih goric i se je potopila. Našli so jo blüzi Podturna. Z Očom je graj brala na agr. zemli poleg Müre; kda je oča malo Pogledno v mlin se je dete podalo na brv i se je zgodila ta žalostna nesreča. Čakovec. K veselomi drüžinskomi dogodki g. Ig. Baša prisčno častitamo! Sobota. V dijaškom zavodi „ Martinišče sta se prišestnji tjeden vršila dva sestanka, eden za abituriente, eden pa za ostalo članstvo! Rešavala so se Važna dijaška pitanja. Reqiem za blagopokojna člana bogoslovca J. Küzmo i + dijaka Fartela je dala slüžiti „Zavednostˮ v soboto v Martinišči. Naročnikom pri Gradi naznanjamo, da v letošnjih Novinaj najdejo popisano, kakšo takšo predpiše oblast za dimnikare. Če kaj ne razmijo, naj nas opitajo. IvancL-Alagla smrt je pretrgala nit živlenja Neubar Janoši v starosti 54 let, ki se je pred tremi meseci priselo k hčeri i zeti iz Sela. Veselo je šo 30 julija v Selo na svoj grünt po jabuka. Na drügi den so ga mrtvoga najšli v Lipji, poleg njega je bio biciklin i vreče z jabuki, kap ga je zadela. Pokopali so ga 1. aug. Žalüje za njim poleg drüžine cela občina, ar je pokojni lübezen kazao vsakomi Staromi i mladomi. Naj njemi večni Sodnik bo smileni, njegove pa potoláži tü i v tüjini. V. Polana. Pri širiteli Špilaki je pristopilo devetnajset novih naročnikov za Novine. Hvalevreden je te stopaj Polančarov. Spoznali so, da je naša prva dužnost čuvati domači prag i samo potem sosedovoga. Spoznali so, da se naša prva dužnost naročiti si naše domače krščanske Novine i samo v drügoj vrsti, poleg njih i ž njimi drügi krščanski list. To zahteva dužnost Zahvalne lübezni i pravica. Hvala za to spoznanje Polančarom i vsem, ki so agitirali za Novine. Brezovica. Naš novomešnik, g. Zver Franc, so že dobili svoje imenüvanje, gde bodo vodili düše po poti zveličanja. Šibeniški püšpek so jih poslali za düšnoga pastira na otok Pag, ki leži pri severnom kraji Dalmacije. Tü do vodili dve farici naednok. V šibeniškoj škofiji je najmre tak veliko pomenkanje dühovnikov, da je štirideset far brez vsakoga dühovnika. Naša Slov. Krajina je tüdi tü nastopila ponižno, da širi zvišeno kralestvo bože. Štrigova. V nedelo dne 19. avg. obhajajo v Štrigovi 600 letnico kak je fara. Pridejo iz Zagreba mladi nadškof Dr. Al. Stepinac. Popodne obiščejo tudi razkrižje. Akcija za popolno gimnazijo v Soboti. O akciji za popolno gimnazijo v Soboti smo zvedli sledeče: Za popolno gimnazijo se je izreklo 15.000 naših slovenskih drüíin. Isto so včinole skoro vse gospodarske, kulturne i nacionalna društva Slov. Krajine i vse občine sreza Sobota, Lendava, Ljutomer, G. Radgona. — Knjiga, ki izražala želo vseh omenjenih je posebna delegacija izročila sekreterijati Nj. Velč. kralja i ministri prosvete, posredüvala pa je tüdi pri večij članaj vlade. Pitanje popune gimnazije v Soboti pride te dni pred vlado. Akciji sta se tüdi pridrüžila poslanca gg. Benko i Hajdinjak, ki sta ga za slüčaj odklonitve lei našega lüstva Kr. vladi sporočila svoj odstop od poslaniškoga mandata. 0 tem Obveščamo naše dijaštvo i narod! Srednja Bistrica. V noči od 31 julija ČRTI augusta smo doživeli raz-burkano noč. Okoli 11 vüre se pojavi bela ženska postava na vesi, ki je silila proti Müri. Vsem, ki so 'To'"vidili je bila groza. Pa nekaj koražnih možkov i dečkov z rosajamí, mötikami 1 ka je prišlo komi do rok, zasledü-jejo »comprnice". Comprnica je pa rilila proti Müri. Na brodi se je pa nagnola prek droga i püstila roke proti škodoželni valov, ki so se paščili mimo nje v mesečno noč. Po dugom obotavlanji je stopo eden dečko k comprnici i jo potegno na brod. Na to so pristopili drügi molkrSlToznalo se je ka je to bože stvorenje, so pre-trgTnihreČej njim' s i ro t i k a povedala, daje_z Gomilic. Bila je zmešana i so jo spravili domó. Navuk za tretjired je 29. aug. dnes tjeden po večernici v Črensovcih. Večernice ob 2. Turnišče. Na den proščenja, na Velko Mešo do predgali pri nas naš novomešnik, g. Koren, sv. mešo do pa slüžili drügi novomešnik, g. Zver. — Gasilci obhajajo te den 10 letnico drüštva. Zakaj to? V Nedelici na primiciji g. Zver so Orožniki dali dol vzeti papove-zastave. Zakaj to? Što jih je za to pooblastio? Prosimo odgovora. Papa so zastopnik dühovne oblasti, pri vsakoj cerkvenoj slo žnosti se razobesijo po celom sveti njihove zastave, tüdi v Türnišči je visila z törma, na den primicije. Zakaj se je pa te samo v Brezovici prepovedala? Prosimo strogo preiskavo. Novine so naraste za komadov: 5 v Kobilje, 1 v Šalamenci. 1 v Soboti, 11 v G. Petrovci, 2 pod Lipov, 2 na G. Bistrici, 1 v Filovcih, 6 v Franciji, 5 v Turnišči, 4 v Brezovici, 1 v Vu-čojgómili, 1 v Tešanovci, ll ‘v Strehovci, sküpno za 49 komadov. Od drügih občin ešče Čakamo poročila. Uprava. Renkovci. Drügo nedelo po Velikoj meši to je dne 26 avg. 1.1. se bode vršilo proščenje pri našoj podrüžnici Presv. Srca Jezušovoga ino Srca Marijinoga. Ob 10. vüri se bode vršila slüžba boža s predgov i sv. mešov, in popoldne pa večerne pobožnosti. Pridite verniki i častitelje Presv. Srca Jezušovoga in Srca Marijinoga. Posvetne zabave ne bo pri toj priliki. V »Zveličarjevi šoli" se zove lepa knižica, štero so izdali Salezijanci i se pri njih dobi. Knižica pela k notrašnjem! živlenji düšo. Košta 5 Din. Dobite jo v salezijanskih zavodaj. + Sušnik Anton vmro Pubeka je zdignola, posadila na kolena, ona sama pa je sedela na sredini lepe mestne klopi. Pa prle kak bi začnola svojo pripovest, sta že stala pred njov dva lepo oblečena gospodé. Te menši se je lepo poklono in pitao, če smeta s tovarišom posesti. — Le zvolte, je privolila gospo-dična. Ostala je na sredini, mlajši gospodé, naš Kazimir, je sedo na desno, starejši, akademik Zlatko, na levo stran. Zlatko je meo svoje novine, tiste je prebirao, živi Kazimir pa gledao Pubeka, gospodično, potem pali Pubeka, pali gospodično... Nastavo ja oba kazalca kak dva maliva rogliča i se s temi približavao k Pubeki: — Biba leže... muca gre...! se je šalo s Pubekom, gospodično pa vlüdno pitao: — Dovolite, da se malo poigram s Pubekom: Gospodična ga je zasagala z ledeno mrziim pogledom: — Ne. — Zakaj ne? — Samo za to, ar — ne! Kazimir je komaj tlačo smeh. Resan, smešna je bila mlada gospodična v svojoj neobičajni strogosti. Odločo se je, da se malo polali z njov. Začno je pripovedavati: — Vi ne bi znali gospodična, ka mi kristjani moramo lübiti nedužno dečico... — Nikaj ne vem od toga! — Patem ste najbrž tiste nove vere... — Ne poznam nikše nove vere. — Ne? Škoda... Jako zanimiva je. Prijateli te nove vere pravijo, ka düša ne ide po smrti tela v nebesa, ali v purgatorium. Ne, prle potüje. Ide, na priliko v sivo vrano. Kda to streli lovec, pa v zeleno žabo. Kda zeleno žabo požre štrk, vujde düša v stolec, iz stolca v novoga človeka... Gospodična ga je preminola: — Resan, gospod? Potem je najbrž tudi vaša düša tak romala... — Se zna, da... Jaz se najmre zagvišno Spominjam, ar sem tüdi jaz pristaš te nove vere, vere zlatoga teleta da sem bio... No... kaj sem bio že, Pomagajte mi, strüga gospodična... Gospodična je pomagala: — Bili ste more biti — zlato tele _. — Da, zadeli ste to pravo, poštüvana gospodična... Rad bi dale povedao, ali mlada gospodična je že stala, Pubeka je držala v naročji: — Da, bili zlato tele, zlato ste zgübili, tele pa je prišlo počivat na klop mestne občine... Obrnila je hrbet i gospodiča sta ostala na klopi sama. Zlatko se je smejao, Kazimir je grizeo svoje mladostno rdeče vüstnice. — Ta me je pošteno izplačal... — Bi že vervao, je Pritrdo Zlatko i samo veselilo ga je, kda je prikolo- vratilo v park novo čüdo: Pijanec. Bio je to v mesti dobro poznani šalivec, šoštar Smola iz Knapove vulice. Komaj po osmoj vöri, pa je bio pijan kak čik. Dečarija je korakala za njim in se Smejala. Gospod Smola je spevao svoje starinske pesmi. Na obrazi se je \idlo, da se trüdi, ali noge ga ne bogajo. Spevao je i poidočki — plesao. Ešče ne mogeo do klopi, na šteroj sta sedela akademika, kda ga je že meo mož postave: — Gospod Smola, razgrajanje je v parki prepovedano! Pijanec se je brano, da on ne nikši razgrajač, da je on trüdee meščan i protestira proti tomi, ka bi ga tirali iz parka i s klopi, štera je postavlena za trüdne meščane. Policaj ga je miro na vse načine, ali zobston je bilo vse. Dečarija se je smejala okoli njega, to njemi je povekšalo kuražo, pripovedavao je od toga, da je srečen če je pijan ar tistikrat se ga vsi ognejo, tüdi mogočni gospodje, pred šterimi, če je trezen, se niti ne vüps pokazati. Kda ga je za silo šteo odpraviti policaj, ga je trikrat küšno in obečao, ka od dnes naprej pozna samo edno lübezen, lübezen do moža postave. Kranjščak njemi je zleto na tla, ga je probao pobrati, ali noge so bile preslabe, zato je obrno reč na Salo i etak modrüvao: — Ti klobük, ostani lepo tam, ge si. Jaz te ne poberem... Ar če jaz, na priliko zdaj spadnem, znam, da me ti tüdi ne postaviš na noge. Poslüšalcom je ovado, ka je on modrijaš, on zna, kak imenüjejo velki gospodje svoje drage: Milijonar pravi: moje Zlato... Zvezdoslovec: moje Sunce. Doktor: moje Srce. Žandar: tovaj mojega srca. Na konci pa, da on etak pravi svojoj doba ženici (s šterov sta zdaj v svaji) „moj križ...“ Pred policajom so se palik pokazale kače... Prijeo je slaboga „meščana“ pod pazji, ali te se je brano: — Ne domo, samo domo ne, gospod Suhec! Žena me bode bila... Skregana sva. Včeraj, tak po osmoj vöri, kak se šika, sem korakao proti domi. Žena je sklenola, ka me zosaga. Oblekla se je v čaren plašč, obraz si je namazala s sajami, pa kda sem prišeo do domače jablane, skočj pred mene i se zadere: „Stoj!“ „što si jo pitam ?“ „Vrag,ˮ se zadere. Mislo sem, ka je resan te čarni, pa sem jo šteo potolažiti, pravo sem: „Ne boj čemeren vragec, vej sva si midva v rodi. Tvoja sestra je najmre moja žena...ˮ Špaka je bila prevelika, nemir viden, gospod Suhec je zafüčkao po pomoč, potem so tüdi gospoda. Smolo zdignoli policaji i spravi i na cesto, točno tak, kak je to predpisano v 19 § pravilnika od ravnanja z berači i pijanci. 4 NOVINE 19. augusta 1934. Naši izseljenci v Holandiji. Pod vodstvom Zveze jugoslovanskih drüštev sv. Barbare v Holandiji pripravlajo izseljeniško razstavo, ki bo na letošnjem jesenskom velesejmi v Ljubljani od 1. do 10. septembra. Na razstavi bo videti ves razvoj naše kolonije v Holandiji od leta 1910 do 1. 1934. Velko je trplenje izseljenca, velko je pa tüdi njegovo delo, štero nam pove od njegovo lübezni do domovine i očinske vere, ka njim je tüdi v tüjini ostalo čisto i trdno. Na toj razstavi bo približno 100 slik, štere nam dokazüjejo zgodovinski pregled preseljavanja, prosvetno delo, cerkveno živlenje, narodne proslave, drüštveni razvoj, zemlevidi naše kolonije, drüštvene razstave, kak tüdi nekaj tipičnih slik i predmetov, šteri bodo pokazali deželo v šteroj živejo. Vüpamo, ka bode vsakši pošteni Jugoslovan z veseljom i z lübeznijov do svojih bratov v tüjini prišeo na to razstavo, ve so jo pripravili naši trpeči izseljenci sami. Vse to so pa napravili v trdnoj veri, da kem bole poživejo vezi z materjov domovinov na hasek pa čast našim izseljencom samim, kak tüdi našoj lepoj domovini Jugoslaviji. — Rud. Selič, Hoensbroek. Delo je iskalo na borzi dela v Soboti od 1. do 10. augusta 22 moškov i 26 žensk. PO DRŽAVI. Vmor v pijanosti. Več dni je popivao Primožič Valentin v Koprivniki na Kranjskom i v pijanosti z nožom zaklao sosedo Filipič Veroniko, ki je rešila nosečo ženo pijanca skoz okno proti njegovim srdam. O nesrečen alkohol! Veliki častilec Srca Jezušovoga mrtev. Vmro je Jurhar Martin, plebanoš v Brežicah. Pokojni je bio jako Pobožen dühovnik, ki je vnogo pisao düšam na hasek. Letos malo pred smrtjov je izdao lepa premišlavanja na čast Srci Jezušovomi za mesec junij. Vüpamo, ka ga to Srce poplačalo, ar je on zarazmo njegovo bolečino, čeravno so Vnogi ne šteli zarazmeti pokojnoga pobožnoga dühovnika, ki bi ga prvi bili dužni nasledüvati. Cerkvena slovesnost v Podravini. V Koprivničkom Ivanci so 29. julija obhajali velike cerkvene slovesnosti: 600 letnico fare, dijamantno mešo preč. g. Vilka Seitza i prvo sv. mešo vlč. g. Stjepana Imbrišaka. Že rano so se zbirale množiče k tem slovesnostim. Ob 7 vüri zajtra je pristopo k oltari preč. g. Seitz v asistenci 5 dühovnikov, da da Bogi hvalo za prijeti dobra dela. Ob 9 vüri so darüvali sv. mešo vugrovački plebanoš, ki so pred 36 leti darüvali pred tem oltarom svojo prvo sv. mešo. Potom se je razvila prošecija od doma novomešnika. V sprevodništvi preč. gospodov i posvarbic se je podao v cerkev pred oltar Srca Jezušovoga, gde je odslüžo sv. mešo pri navzočnosti 12 dühovnikov i 3 klerikov. Po meši je novomešnik dao vernikom svoj blagoslov i vsi so se odpravili na njegov dom. Tü so pozdravlali sv. Očo, prezv, nadpüšpeka g. dr. Antona Bauera, nadpüšpeka koadjutora prezv, g. dr. Alojzija Stepinca, novomešnika i drüge. Zadvečara je novomešnik zmolo večernice i tak se je lepa slovesnost dokončala. Pravda proti „vstašomˮ se je končala. V pravdi proti Stjepani Petrovči i njegovih tovarišov je državni tožilec dr. Ivo Marochino obdržao govor v šterom je med drügim tüdi povedao, da se v sosednoj državi na severi, na samoj meji, nahaja vojaški tabor z vojaki, s svojim streliščom itd. Obtoženci so priznali, kak so vojaki v uniformaj, kak so oboroženi, da majo svoje predpostavlene itd. Vsa ta akcija je naperjena proti našoj državi. Ta organizacija je dobro znana organizacija „vstašov“. Ona ma svoje bližje i delešnje cile. Bližnji cio njoj je, da bi na našem ozemli pospešila nezadovolstvo, v skrajnosti pa da bi dovedla do celotne vstaje, ka bi s tem zvršila dalni cio, najmre, ka bi se odtrgno eden deo naše države i se osnüvao v nekšo svobodno Hrvatsko državo pod pokrovitelstvom sumlive prirode. Najbole žalostno pa je, da se to dela s podporov sosedne države na sevri i njenih organov. Žandarje, oficiri i drügi organi na meji so bili v zvezi s temi. Žandarje te države vežbajo na strelišči sküpno z „vstašiˮ. Policijski organi v Budapešti so bili v zvezi s Perčecom i so njemi predali Petroviča i drüge, da jih odpela v svoj tábor. Splošno je „vstaš“ po trditvi Petroviča i tomi se verje, ob lasten te države zaščitena osebnost. „Vstašiˮ se svobodno šečejo v svojih uniformah. Madžari ne podpirajo te akcije mogoče iz kakše lübezni proti Hrvatom, niti iz mržnje proti Srbom, nego iz lastnih interesov. Državni tožilec je zaklüčo, da se morajo vsi strogo kaznüvati. OKOLI PO SVETI. Novi goriški nadškof. Sveta stolica je imenüvala v Gorico za nadškofa (éršeka) Margotti Karola, ki je bio zadnji čas apoštolski odposlanec za Türsko i Grčko. Vučen, Pobožen mož, ki zna tüdi hrvatski. Goriška eršekija je povečini Slovenska, kje talijanska fašistična oblast dela velike krivice Slovencom. Bog, daj da se trpečim bratom več ne bi godile krivice i bi svoj materni jezik lejko rabile prosto, kak to sam Bog, vseh nas oča lübeči žele. Žalostno poglavje. Pri austrijskom punti je večina slovenskoga naroda na Koroškom ostala verna zakonitoj oblasti. Par odpadnikov, ki so zatajili svojo slovensko materno reč, je pa pristopilo k puntarom i s tem osramotilo celi slovenski narod. To je pač rakrana slovenskoga naroda, da ma odpadnike. Vrastvo proti njej je nikaj drügo ne kak gojitev istinske lübezni do države i bližnjega, ne pa kričeče brezfarbne i nestalne nacionalne hopsarije, štera navadno odpove. OD NAŠIH V TÜJINI. Pozdravita: Horvat Alojz i žena, Plessis, Francija iz Krumplivnika, svoje domače, vse naročnike naših listov, posebi preč. g. dühovnike z gračke fare i celo gradčko faro. Se srčno zahvalüjeta na rednom pošilanji naših listov i pošilata 30 Din na Dom sv. Frančiška pa 7.50 Din na podporo Novin i teliko na podporo Marijinoga lista. — Bog plačaj na daraj. Vr. Križa posvečüvanje. Ballek Treza je dala postaviti svojemi moži Jožefi, šteri je mro pred petnajstimi mesecami kriš, šteroga posvetitev je bila meseca junija. Križ so posvetili Dr. Stregler Ernest, evang. dühovnik, šteri so z lepimi rečmi očrtali Ballek Jožefa, kak dobroga moža i očo, kak vörnoga prijatela. Na cintori se je zbralo vnogo lüdi, njihovih prijatelov i znancov. — Naj počiva tüdi pod novim križom v miri božem! Betlehem: Dosta mladih slovenskih dečkov na grešnoj poti. V Ameriki, gde žive miljon i miljon lüdi v stradanji, se vnogi spozabijo i zablodi na grešno pot. Vsakši pride v roke pravice, a denok ne zmenkajo, vsikdar več jih je. Ka je tomi vzrok? Amerikanske oblasti so dostakrat nezmožne dobiti v roke hüdodelnike i s tem ga amerikanske novine tak povzdignejo, kak bi to bila kakša lepa čednost i dika. S tem zato dobijo nešterni mladi lüdje koražo, da začnejo zaprva z malov touvajijov i či je ne zgrabijo, dobijo te koraže vsikdar več i več i nazadnje postanejo morilci. Ešče vekša falinga je pa v tom, ar majo deca preveč sloboščine. Deca se lehko brezi bitja vzgoji. Vzgajati pa trbe znati. Dostakrat majo dobri i pošteni starišje slabo deco, kak tüdi božni starišje skrbno i pošteno deco. Ka starišje v Slov. Krajini zamüdijo pri vzgajanji dece, to njim da šola. Če bi to bilo tak v Ameriki, bi se zagvišno občütno. Sezna, v Ameriki dobi dete dosta znanja i rednoga, inteligentnoga obnašanja kak to tam v Slov. Krajini. A to je pa tak, da je v Ameriki dosta več skvarjene dece kak pa tam. Tüdi v starom kraji (Slov. Krajini) kradnejo dečki, so touvaje, a tam kradnejo zavolo glada ali siromaštva. V Ameriki pa ne kradnejo zato, ar se to redko pripeti, da bi kradno zavolo glada ali sirmaštva, liki zato, ka to stvar spravi v peneze. V Ameriki je penez istinski vladar i za penez volo se zgodi največ hüdodelstva i grešnosti. Vsikdar je bila naša mladina i njo smo vidli vsikdar v naj- menšem računi na božno pot zabloditi. Zdaj tüdi to trdimo, da je najpoštenejši med vsemi ovimi narodi, a žalostno je, ka moremo priznati, da je od edne dobe vsikar več naših dečkov na grešnoj poti. Takša skvarjena deca pa prinesejo sramoto ne samo starišom, nego celomi slovenskomi narodi. Zato mi toga ne odpüstimo! Prosimo stariše, naj pazijo na svojo deco, naj je včijo na dobro i lepo, da njim ne prinesejo špota. Zablodnjena mladina si skvari s tem celo živlenje i samo dobro zna, da takšim osebam nindri ne dajo. radi dela. — Am. Slov. Glas. Bistrički Ferko: „Joj, cigani...“ „E, gospon, pa vozi, pa ti platim!ˮ I tak, da bi pozabo na prejšnje rečij, je pravo: „Pa si dragiˮ. Privlekeo je pali peneze i pošteno plačao. „Ne vidiš, stari ma penezeˮ, je namigno Matjaš Kati i odpelao prvi i drügi koleslin. „Pri tom zadnjem šče moreva paziti, ka nama ne vujdeˮ je zdihavala Kata gda sta šla po tretjega. „No gospon, pa nas püstiš. Mi nemamo novaca. Oni stari ma sveˮ je proso cigan, ki je držao kobilo. „Ka me briga stari, ti plačaj, tebé pelamˮ. „Mi smo sirmaki, nemamo ništaˮ. Mlada, zagorela ciganka se je zdignola na koleslin!. Pozlačeni i poniklani okraski so se joj blisketali v sonci. Nagnola se je s koleslina i dve dugivi kih sta joj zdrknoli z ramen i se zazibale v rahlom vetri. Čörne oči so ga milo prosile. „Pačekaj! Sposodim si od stare! Davaj majka, posodi!ˮ se je obrno Cigan k starki, gda je vido ka nikaj ne pomaga. „Vidiš Katá to ti je tak, kak čibi si jaz od tebe sposodo. Tej ti vsi iz edne sklede jejo. Samo da človeka nalažejo, pa znorijo pa so zdraviˮ. Matjaš se jo smijao nad tov cigajskov prefriganostjov, da so odleteli z broda. „Bog z vami! Viš kak tirajo. Ovij prvij pa že nindri negaˮ. Vsela sta si Matjaš i Katá. Globoko sta si odehnola. Hüši so tej ciganje kak mühe pred dežjom. Pa nemre se jij človek rešiti. „Hej, hej, friško ote po meneˮ.* Nekši Človik z biciklinom je stao na šamlini i mahao s kapov. „Ka pa je?ˮ je pitao Matjaš i skočo gor. „So šli tű Ciganje prejk?ˮ „So šli, pá gde so že zdajˮ. „Ote friško ka idem za njimiˮ. „Odkod ste", pita Matjaš i napne brod, da bi bole friško šo, „Z gred, z marofa!ˮ „Ka pa je?ˮ „Ciganje so pred ednim tjednom pri meni küpili kobilo. Včera jim je pa crknola, dnes so pa prišli pa so si vzeli drügoˮ. Čüješ Katá! Drügo so njemi vzeli". »E ite, moj Bog, drügo so si vzeli, to je nej mogoče —“je zdihavala Katá. »Za istino, dnes pridejo k meni. Cela banda znate! Pa so pravili, ka jim je ova crknola pa so si drügo kobilo samo vzeli". „Katá, to je tista, ka je bila pri prvom koleslin privezana. Špule se je zosagalaˮ. „Ja, ja broda se bojiˮ je brečao človek z marofa, i bio veseli gda je vido, ka prave cigane zasledüje. „Šarga je bila ali nej brodar? „Šarga, šarga !ˮ Za eden tjeden je brodar Matjaš zvedo, ka je človek z marofa dojšeo cigane. Vzeti kobile je pa nanč z Orožniki nej mogeo zato ka je že tisti den kobila mela drügoga gospodara. „Vrajži Ciganjeˮ se je smijao Matjaš i kimao z glavo. „Cigani v roke priti, to je hüše kak či hiža pogon. Samo brodar Matjaš se jim prej ne da!ˮ Zakapčo je brod i odišeo v kučo. Cene. Nespremenljivo. Vreme. Nestalno, Službena naznanila. Ministrstvo za kmetijstvo želi, da bi se osnovali v poedinih krajih Zadružni nasadi sadnega drevja, ki bi Obenem služili kot vzorni nasadi. V to svrho bi stopili sadjari, ki imajo Skupne primerne parcele v sadjarsko pro-izvodno z a d r u g o. Ti strnjeni sadov- njaki bi se osnovali-na večjih površi- nah po načrtu, ki bi ga sestavil strokovnjak. Nasad bi se oskrboval, ob-deloval in izkorišča! na Zadružni podlagi. Zdrüžile bi se lahko primerne parcele, ki mejijo ena na drugo. Ministrstvo bi podprlo osnovanje takih sadovnjakov z razdeljevanjem brezplačnega sadnega drevja, sadnih škropilnic, sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev ter eventuelno za postavitev primernega skladišča za pohranjevanje, pakovanje sadja ali pa delavnico za predelavo sadja i. t. d. Kot pogoj postavla ministrstvo j naslednje zahteve: 1) Da je zemljišče primerno in j prosto za sadovnjak, 2) da meri zemljišče najmanj lOha. 3) da se pešadijo samo one vrste j sadja, ki najboljše odgovarjajo položaju in zemljišču, kar bi ustanovili strokovnjaki, ministrstvo in ban- | ska uprava, 4) da zasadi Sadno drevje samo one višine debla in po oni razdelitvi, ki jo odobrijo strokovnjaki, banska uprava in ministrstva, 5) da se zemljišče za sadovnjak pripravi in zasadi Strokovno pravilno in pod nadzorstvom in po navadnih sreskega kmetijskega referenta, I 6) da se nasadi tudi pozneje ne-gujejo po navodilih in pod nadzorom sreskega kmetijskega referenta. Prijavijo se lahko tudi zesebniki, sadjari, ki bi uredili nasade v velikosti 10 ha. PREKOSNICE. Iz katekizmuša. V Bogojini se je zgodilo za pokojnoga Rajsar plebanoša. Osemdesetletni starček pridejo v šolo i pitajo v prvoj klopi sedeče dete, ki je obiskavajo prvi razred: Kelko je božanskih peršon ? Dete odgovori: Bogájnske peršone so tri: plivanoš, notaroš i školnik. Pošta. Jug Leopold, Chateau Leubard par Iserteaux, Francija. Ženi smo poslali Ček, penez mogoče pride v kratkom. Dozdaj smo ga' šče ne dobili. HIŠA v MURSKI SOBOTI na Aleksandrovi cesti se proda, nadstropne in zraven ležeča pritlič a hiša s 4 stanovanji in pritiklinami. — Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI BANKA BARUCH 15, Rue Lafavette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošlemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—U Gostilna in trgovina. Prekmurska banka da v na-, jem lastno ji Gross-ovo gostilno, trgovino in klavnico s' pritiklinami v Fokovcih, za zmerno najemnino poštenemu obrtniku. 2-2 HIŠE 4 iz prvovrstnega lesa zgrajene In 8 falc opeko pokrite kompletne hiše, ki se lahko razstavijo in na novo zlomijo, so na prodaj tudi na ob-ročno odplačilo in za vložne knjižice. Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI Novine izhalaio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: K'eki Jožef, župnik v pak,