Glas zaveznikov TRST, sobota 25. maja 1946 Leto II • Št. 286 llmfoirmacijski dneonik A. II. S. Cena 4 lire UREDNIŠTVO s Via S. FelHco 12 Telefon it 93351 ln 94443 UGLASI: Cena za milimeter višine (Urina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.PA, Socletš per la Pubblicitš in Italia, Trst ul. Silvio PeUlco St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Ultimat predsednika Trumana stavlmjočim železničarjem GLADWYN JEBB p V Oladwyn Jebb, ki Je bil začasno izvršilni tajnik zadnje glavne skupščine Združenih narodov v Londonu, je trenotno odposlanec zunanjega ministra v svetu zunanjih ministrov. Rojen je bil leta 1900, Študiral Je v Etonu in v Magdalen-skern kolegiju. V diplomatsko službo je stopil leta 1924. Služboval je v Teheranu, Rimu in v zunanjem ministrstvu. Bil je zasebni tajnik državnega parlamentarnega podtajnika, leta 1943 pa je postal po Številnih službah, ki jih je medtem imel, svetnik zunanjega ministrstva. Od leta 1942 je služboval v ministrstvu za obnovo. AMERIŠKO TAJNO OROŽJE-BACIU Washington, 25. maja Nekateri člani kreditne komisije reprezentančne zbornice so včeraj sporočili predstavnikom tiska, da razpologajo Združene države s tajnim orožjem, ki temelji na razširjenju bacilov in ki ima »mnogo večjo uničevalno moč kot atomska bomba». Napade z novim orožjem bodo lahko izvedli s pomočjo letal z velikim akcijskim radijem. Eden izmed poslancev je izjavil, da bodo z enim samim napadom lahko uničili v velikem mestu vsako živlfenje. Učinek novega orožja je zelo nagel, ker so omenjeni bacili zelo nalezljivi in povzročijo- smrt v najkrajšem času. Eden izmed poslancev je nadalje izjavil, da bodo s temi bacili lahko uničili žetve in tudi druge nasade na velikih površinah. ŠVICA O DELU FAŠISTOV IN KOMUNISTOV London, 25. maja Švicarska zvezna vlada je včeraj ^tov^^1 JPOr°lil° ° tetovnostl jaši-stov in komunistov v Švici. aovorl o dogodkih iz le- ltl u PraVil da v nasprotju *lem‘ * rnislila storiti Nem- čija, Italija ni nikdar imela namena napasti Svioo. Vohuni in agenti italijanske tajne policije so delovali v državi, toda njihova glavna naloga je bila nadzorovanje Italijanov ki so živeli v Švici. Italijanske antifaH-«te so pregovarjali da so se vračali Ltm0Vin°- Ko pa 80 prispeli ™ TTztirmiie’ s°m postreii- stuTZavnl™? *“* 0 k°muni-porotilu obtožujete * * * * v°ine‘ V ske komunistične ditelje Svicar- lali na tem, da bi da 80 de' krinko ljudske demok^al?,™11 V°d tarsko diktaturo. p0 poroč«/^ ra Švicarska policija zdaj ukreniti vse potrebno, da prepreči nevarnosti, ki bi se lahko pojavile iz deio-vanja skrajno levičarskih skuPtn. Prav tako se je morala nekoč boje_ Pdtl proti delovanju skrajno desničarskih skupin. Po poročilu Švicarske v.lade levičarske skupine ne bi Pomišljale s silo vreči ustavnega režima, Ce bi se nudila ugodsa prilika. Velika nevarnost za prehrano vseaa sveia t Možnost nastopa vojske LONDON, 2. maja — V četrte zvečer ob 33. uri po našem času je na več kot 300 železniških progah v Združenih državah prenehal promet, ker je več kot 350.000 železničarjev pričelo s stavko. Promet z vzhodom je zdaj popolnoma ohromljen. Stavka se hitro širi proti pacifičnemu področju. Zaradi železničarske stavke je Imel predsednik Truman enega Izmed najenergičnejšlh predsedniških govorov, kar »e jih spominjajo. Radio ga je prenašal po vsej državi. V teku dneva bo Truman govoril na skupni seji Kongresa o omeriškl stavkovni krizi. Zahteval 0 P°Bebne' protlstavkovne zakone, če železničarji do takrat ne sprejmejo njegovega ultimata ln se vrnejo na delo. Ultimat se dobesedno glasi: «Ce se ne bo vrnilo dovolj delavcev, da bodo lahko obratovali vlaki, bom pozval vojsko, da jih pomaga upravljati; pohval bom naše oborožene sile, da dajo varstvo vsakomur, ki sledi klicu svoje domovine v tej uri potrebe*. Ko je govoril o ozadju stavke, ki Je zajela četrt milijona ljudi, je Truman dejal: »Kriza v Pearl Harbor-Ju je bila posledica sovražne akcije. Današnjo krizo pa je izzvala skupina ljudi, ki so postavili svoje zasebne koristi nad dobrobit naroda. Omenil jfi dva voditelja zveze — Johnsona in A. P. Whitneya — kot tista, ki sta se postavila proti predlogu vlade, naj spor predlože razsodišču. Voditelji drugih zvez — je dejal — so bili dostopni. Pri tem je predsednik izjavil: »Ne moremo dopustiti, da bi smela v naši demokraciji dva moža imeti položaj, da lahko popolnoma omrtvičita naše gospodarstvo in končno uničita našo deželo.* Predsednik je Izrazil dvom, datt-člani m pristaši zvez, ki jih vodita Johnson in Whitoey, poznajo dejstva. Dejal je: «Zdaj jim povem tako, da sl bo vsak Izmed njih lahko izprašal svojo vest in premišljeval o prizoru stradanja in smrti, ki bo posledica smernic, ki jim sledita Johnson in Whitney. Večina naših prijateljev v osvobojeni Evropi prejema danes manj kakor eno tretjino hrane povprečnega Američana. Obljubili smo, da jim bomo pomagali. Enako tudi gladu. Jočim množicam Azije. Potrebno je, da povečamo svoje prevoze, toda v tem trenotku zadržuje stavka 100.000 ton žita. Predsednik Truman je omenil, i za ustanovo »UNRRA* ni moglo odpluti 12 ladij ker je stavka zadržala živež, da ni dospel v ameriška pristanišča. Dodal je: «Ce bodo te ladje še dar lje zadržane, pomeni, da bo v enem tednu prenehala dobava kruha za 45 milijonov ljudi». Ker traja državna železničarska stavka že drugi dan in se približuje konec premirja v stavki rudarjev, ie predsednik odložil svoje potovanje na Oklahomo, Zaradi resno- sti položaja Je predsednik sllcal za danes popoldne sestanek ministra za zunanje zadeve, finančnega, vojnega, mornariškega in notranjega ministra, ministra za delo, vrhovnega državnega tožilca ta predsednikovega posredovalca v železničarski stavki Johna R. Steelmana. Predsednik je prehodno prisostvoval vladni seji, ki je trajala poldrugo uro, ta na kateri so, kakor je povedal eden izmed udeležencev, zelo razgibano razpravljali o stavkah. Tekom dneva Je Imel predsednikov posredovalec Steelman več razgovorov z zastopniki delodajalcev ta s slndakatl stavkujočih, da poskuša doseči sporazum. Udeleženci se o teh sestankih niso hoteli izjaviti. Načelnik glavnega stana Eisen-hower Je prekinil dopust in sporočil, da so ga nujno pozvali v Wa-shington na izredno sejo Kongresa, ki bo razpravljala o železničarski stavki. Zastopnik vojnega ministrstva je izjavil, da je vojska pripravljena v primeru potrebe nastopiti v varstvo železnic. Do zdaj še ni nobenih vesti o neredih, ki bi Jih povzročile stavke. Vrhovni tožilec Clark Je naročil 93 tožilcem Združenih držav, ki se udeležujejo konference za prepre-čenje zločinov, naj se nemudoma vrnejo na svoja metta in nastopijo proti vsaki kršitvi zveznih zakonov v dobi stiske. Ravnatelj ustanove «UNRRA» La Guardia je včeraj izjavil, da železničarska stavka onemogoča ves spored dobav živil potrebnim državam. Ko se je bližala ura pričetka stavke, so bile na vseh železniških postajah velikih središč med New Yorkom ln San Franciscom velike zmede. Stotine ta tisoči potnikov so ostali brez možnosti potovanja. RAZPRAVA PROTI DRAŽI MIHAJLOVICU Beograd, 25. maja Jugoslovansko vojaSko sodiSče Se ni določilo dneva razprave proti generalu Mihailoviču, menijo pa, da se bo pričela nekako sredi junija. Obtožnica obsega 6000 strani. PRVI NEODVISNI TRANSJOBDANSKI SUVEREN Amman, 25. maja Danes bodo proglasili sina kralja Hedžaza, 64 letnega emirja Abdul-laha Ibn Huseina za prvega neodvisnega suverena Transjordanije, ki so jo nedavno ustanovili. V prašnem glavnem mestu, -ob. danem s hribi, ki Je že polno princev, mogočnežev, in arabskih milijonarjev, ki so prihiteli, ker na emirjev ukaz niso razposlali nobenih uradnih povabil, pričakujejo 1500 gostov.' Ker muslimanska tradicija prepoveduje nošnjo krone, bodo emirju izročili posebno izdajo korana. SODELOVANJE KI NIZOZEMSKEM Haag, 25. maja Po poročilu, ki ga je v četrtek zvečer dal predsednik nizozemske laburistične stranke, je med pogoji te stranke za sodelovanje s katoliško ljudsko stranko v pogledu sestave nove vlade podržavljenje premogovnikov in nizozemske banke. PRIČETEK DRUGEGA ZASEDANJA SOCIALNEGA M GOSPODARSKEGA SVEIA ZDRUŽENIH NARODOV Združene države Evrope «New York Times podpira Churchillovo zamisel o ustanovitvi Združenih držav Evrope. Med drugim pite: «Churchill se je ponovno oglasil, da bi podprl predlog, s katerim so se le dalj časa bavili najboljSi možje sveta. Dejstvo, da se je Chur-ohill proglasil so pobofnika te zamisli, bi moglo imeti večji vpliv, kot so ga imeli akademski govori v toliko bolj, ker ni nobena tajnost, da je Truman tudi naklonjen reSitvi Evrope v tem pogledu. Ce bodo ta načrt uresničili, bi mogle Združene države Evrope postati ena izmed najmočnejših zveznih držav sveta s prebivalstvom, ki Šteje nad i00 milijonov ljudi visoke inteligence in livljeniske sile. Pri izvajanju načrta bi moglo priti do veljave dvoje mnenj. Ce naj bi priključili SO milijonov Nemcev, ki bi mogli doseči oblast v zvezi, bi mogli naleteti na nasprotovanje Sovjetske zveze. Toda z ozirom na sedanji evropski položaj bi mogla ustanovitev Združenih držav Evrope biti le sredstvo, ki bi omogočilo Evropi premagati sedanji smrtni boj*. Danes bosta govorila LIe in sir Mudaliar POROČILA KOMISIJ IN ODBOROV NEW YORK, 25. maja — Danes se bo sestal na svoje drugo zasedanje Gospodarski in socialni svet OZN. Po otvoritvenih običajnostih bo 18 članov sveta, ki jih je izvolila glavna skupščina OZN, pričelo preučevati poročila komisij in odborov, ki so delovali po prvem zasedanju sveta, ki je bilo med 25. januarjem in 18. februarjem v Londonu. Svet se sestaja vsaj trikrat na le- ZAPISKI to. Do danes ima že sledeče komisije: komisijo za človeške pravice, komisijo za gospodarstvo in delovne moči, začasna socialna komisija za statistiko, komisijo za mamila ter začasno komisijo za prevoze in promet. Odbori gospodarskega in socialnega sveta pa so pripravljalni odbor za mednarodno konferenco za tigovino in delo, posebni odbor za begunce in tehnični pripravljalni odbor za konferenco za javno zdravstvo. FRANCOSKI SOCIALISTI NAPADAJO KOMUNISTE „. London, 25. maja Jr. * poroda dopisnik «BBC» ne-- tri Pred iranc°*kiml volltva- Jrancoska socialistična komunistel ° Undenco’ da napada dalistll1 )rancoskih s°- mokratski 7° komunizem ni de-zvezi nltl d e*‘™ mti v Sovjetski c°ski komuni da dajei0 tran' prednost pred 80Vle,skim koristim Dopisnik koristmi, naraščajoči srd / Weni da le treba »tov do komuni,toT™!™1 sociali' **W», le narod pn T/T t* «rtr tr as* ■*• <■*» Zaključek konference britanskih dominionov Vojno zavezništvo naj se nadaljuje tudi v miru LONDON, 25. maja. — Konferenca ministrskih predsednikov dominionov, ki je zasedala v Londonu, se je izrekla za sedanji ustroj svobodnega razpravljanja m izmenjave stališč med člani britanskega imperija m proti «vsakemu strogemu centralističnemu ustroju». Po izjavi, ki jo je objavil v četrtek zvečer urad britanskega ministrskega predsednika, so bili razgovori med zastopniki Kanade, Avstralije, Novega Zelanda, Južne Afrike in Velike Britanije velike-9a Pomena ter so precej prispevali razumevanju vprašanj, ki bodo na dnevnem redu. la verodostojnega vira javljajo, a so dobili ministrski predsedniki točne pomike 0 stanju delovnih ™°'f in voJaSkih virov Velike Bri-tanije. Preučevali bodo, kako bi te vire lahko vzporedni z dominion-skimi viri. Poročilo pravi nadalje, da so bili med vprašanji, 0 katerih so raze pravljali, osnutki mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo Madžarsko in Finsko, bodočnost Nemčije, odgovornost za ohranitev varnosti, dogovori za vojaško vzpo-reditev med vladami britanskega commoniveltha ter gospodarsko in pomožno sodelovanje v južnem Pacifiku in v Jugovzhodni Aziji. Ob zaključku zasedanja so dali zastopniki na zapisnik svoje priznanje o važnosti posvetovanj, ki so bila primer načina svobodnega razpravljanja in izmenjave stališč, ki je značilen v odnošajih med državami britanskega com- monivealtha. aStrogi centralistični sistem — pravi poročilo — ne bi olajšal, ampak celo otežkočli obstoj avtonomije članic in zedlnjenost imperija, kar predstavlja značilnost britanskega imperialnega ustroja ter je ena izmed njegovih velikih ustvaritev. «,Zastopniki na konferenci so potrdili svoje zaupanje v učinkovitost stalnih svobodnih posvetovanj in sodelovanje ne samo v okviru britanskega imperija, marveč tudi v najširšem krogu mednarodnih odnošajev. no in rekel: »Iz vsega, kar so govorili o meni, nisem mogel nikoli sklepati, da obstoječa pogodba ne bi bila v skladu s pravicami egiptovskih podpisnikov. Tedaj sem slišal samo izraze popolnega odobravanja.* Dejal je, da ne dvomi o tem, če bi lahko k pogodbi kaj pripomnili, bi to morali pripisati trajni prisotnosti britanskih čet v velikih egiptovskih mestih po končani vojni. Ce bi bila vlada izjavila, da je pripravljena, da se z združeno fronto v Egiptu pogaja za revizijo pogodbe, kakor so to storili leta 1936, bi si Velika Britanija prihranila te skrajne zahteve, ki niso niti v interesu Egipta niti Velike Britanije. Po njegovem mnenju vsebuje pogodba iz leta 1936 osnovno resnico, in sicer, da pomeni varnost področja prekopa istočasno interese Egipta in britanskega imperija. Zato ne more sprejeti razlage, ki ima prisotnost britanskih pehotnih in letalskih edinic v krajih, oddaljenih od velikih obljudenih središč, za kršitev egiptovske suverenosti. V tem pogledu so možne primerjave. Združene države še vedno u-porabljajo oporišča na britanskem ozemlju Zahodne Indije, Sovjetska zveza pa je dobila oporišča na Finskem. Toda v nobenem izmed teh primerov ni moči govoriti o kršitvi narodne suverenosti. Primer Panamskega prekopa je področje prekopa pod ameriško nadoblastjo. Toda nihče ne dvomi, da nadaljevanje tega stanja ne prihaja le v območje ameriških interesov, marveč tudi svetovnih. »Nihče ni trdil — je rekel Eden — da bi bila po razvoju atomske bombe in moderne strategije zemlja manjše važnosti kot prej.* Zaradi tega pomeni obramba Sueškega prekopa anglo-egiptovsko odgovornost. Eden je dodal: »Besedo* anglo «uporabljam v najširšem imperialnem smislu*. Vprašal se je, če bi mogle biti anglo-egiptovske koristi zagotovljene brez prisotnosti anglo-egiptov-skih sil na področju prekopa. Vedel je, da so v preteklem času razne britanske vlade večkrat imele namen umakniti britanske sile iz velikih egiptovskih mest in celo iz vsega Egipta, toda zaradi enega ali drugega razloga so to vprašanje vedno odgodill. Egipt pa ne more trditi, da je treba pripisovati zakesnitev izpolnitve pogodbe iz leta 1936, v kolikor se tiče umika čet iz velikih mest, zanemarjanju Velike Britanije. Goto, vo je, da do poraza Japonske nt bila kriva Velika Britanija, če ni umaknila čet. Eden je dodal, če bi bil na Bevi-novem mestu, bi vladi svetoval, naj čimprej odredi premestitev čet iz velikih mest na področju prekopa, S tem bi zmanjšali napetost. Po njegovem mnenju navaden egiptovski človek ni zaskrbljen zaradi čet da je bila [n vojaških naprav, ki so na pod- elani sveta so Kolumbija, Grčija, Libanon, Socialistična sovjetska u-krajinska republika, Združene države, Jugoslavija, Kuba, Češkoslovaška, Indija, Norveška, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo, Belgija, Kanada, Cde, Kitajska, Francija in Peru. Danes sta na sporedu govora glavnega tajnika OZN Trygve Lie-ja in predsednika Sveta sira Ra-maawani Mudaliarja. Predsednik Truman je sporočil ameriškemu zastopniku pri Varnostnem svetu Edvvardu Stettiniu-su, da »bo ameriška vlada odločno podpirala Združene narode pri prizadevanju, da izvedejo sklep glavne skupščine in za dobo treh let namestijo začasni sedež organizacije v New Yorku. »Predsednik Truman je poleg tega pooblastil Stettiniusa, da zagotovi glavnemu tajniku Združenih narodov Ljeju ter ostalim delegacijam, da bo ameriška vlada «nudila Združenim narodom vso možno pomoč pri ureditvi začasnega sedeža*. ročju prekopa, ker jih ne vidi. Nasprotno pa je zaskrbljen zaradi čet in avtomobilov glavnega stana, ki jih vidi krožiti v slavnih mestih. Eden bi nadalje Jasno povedal e-giptovski vladi, da bi morale pogodbo skleniti in podpisati vse egiptovske stranke, kakor se je to zgodilo leta 1936, če hočejo doseči sporazumno revizijo pogodbe v kori st obeh držav. Sicer bi se vlada izpostavila nevarnosti, da sklene brezpomembno pogodbo. Eden je pri tem pojasnil, da tega ni pripomnil z namenom, da bi dvomil v pristojnost sedanje egiptovske vlade. Tretjič bi tudi jasno povedal, da bt morala vsebovati vsaka nova pogodba nadaljevanje anglo-egip-tovskoga zavezništva. Vlada bi morala predvsem storiti vse, kar je v njeni moči. da bi privedla to razpravljanje do pravili meja, V tem primeru ne gre za vprašanje, ki postavlja britanski imperij proti Egiptu in tudi ne za vprašanje nasprotujočih si narodnih koristi. Gre marveč za to, da bi obe državi, ki sta v vojnem času preizkusili svoje prijateljstvo, mogli z revizijo pogodbe izoblikovati potrebno medsebojno pcmoč. Na Edenovo grajo je odgovoril Bevin im izjavil, da se je odločil umakniti čete iz Egipta po skrbni preučitvi položaja ta da bo vztrajal na svojem stališču. Bevin misli, da z ozirom na sedanji mednarodni položaj ne bi bilo priporočljivo vzdrževati čete na ozemlju druge države. To ni več moderno. «Misllm — je izjavil — da je edini način, dr. si ohranimo zveze z arabskimi državami, ohranitev odnošajev na podlagi prijateljstva. Ne verjamem, da bi to lahko dosegli s silo*. Bevin je nadalje dejal, da ne misli pustiti v Egiptu vrzeli ta je dodal: »Ne bi mogel soglašati s tem, če bi egiptovska vlada skušala izrabiti položaj in bi pustila ozemlja, ki smo jih ml zapustili, brez vsake zaščite*. Potem Je pripomnil, da bi bilo gotovo lažje odločiti se za uporabo sile, kot pa da bi se ozirali na moralna načela ter dodal: «Bolj sem naklonjen zaupanju, kot pa da b’ odprl ogenj. Menim, da miselnost Fiihrerja ni najbolj pripravna v sedanjih časih*. Z Bevinovim govorom so sejo zaključili. Opozicija ni zahtevala glasovanja. Predhodno je voditelj opozicije IVinston Churchill izjavil, da Velika Britanija v primeru nevarnosti za obrambo Suškega prekopa ne bi imela nobene koristi, četudi bi zgradila svoja oporišča v Palestini, ali v Cirenajki ali v obeh področjih. SPANSKI SOCIALISTI NOBENIH ZVEZ S KOMUNISTI Pariz, 25. maja Kongres socialstične stranke, ki se je sestal v Toulousu, je na včerajšnjem zasedanju sklenil, da španski socialisti ne bodo imeli niti posrednih niti neposrednih zvez s komunistično stranko. Kongres je sklenil, da bo ostal v prijaznih odnošajih z republikanskimi strankami. SuManeh izjavlja da je umik „ugo so odprli v Bački Palanki proti-tuberkulozno postajo, ki more sprejeli t/0 bolnikov. Okrajni odbor je odobril za gradnjo 270.000 dinarjev. • * * V amerilkem zdravniškem listu poročata dva zdravnika, da sta iznašla sredstvo proti migreni, ki ozdravi bolezen v dveh minutah. * ♦ • Visoki komisar za javno zdravje v Italiji je zanikal vesti nekega rimskega lista, da se je pojavila v Italiji kuga, katero naj bi prinesla iz Indije neka okužena ladja obenem s tovorom iivil. Vse vesti je označil komisar za fantastične. • * * Moskovska radijska postaja je poročala, da so prebivalci majhnega sibirskega mesteca opazili pred nedavnim velik blisk, kateremu je sledil grom. Menijo, da je padel na zemljo velik meteor. V označeni predel so poslali znanstveno odpravo, ki bo preiskala ozemlje. Ce ima 283 izbranih morilcev, ugrabiteljev otrok, razbojnikov in vlomilcev kar koli skupnega, tedaj je to gotovo želja, da bi pobegnili jz jetnišnice Alcatraz, sezidani na osamljeni skali, ki štrli lz morja ob tihomorski obali v bližini San Francisca. Samo najzakrknjenejše ameriške zločince, tiste, ki so preveč nevarni, da bi jih hranili na kakšnem manj zavarovanem kraju, pošiljajo na to skalo, ki meri komaj 4 hektarje neplodne skalovite zemlje. Namen te jetnišnice ni bilo poboljšanje teh zakrnelih zločincev, ampak e-nostavno kaznovati jih, ker so nepoboljšljivi, ko je pravosodno ministrstvo Združenih držav leta 1934 prevzelo trdnjavi podobno vojašnico, zapore ln pomožne stavbe od vojnega ministrstva Naj pa bi bil pobeg iz Alcatra-za še tako neverjeten, to ni nikoli omalodušilo njegovih jetnikov, da ne bi delali načrtov, kako priti na svobodo. Dosedanja zgodovina, ki sega komaj dvanajst let nazaj, pomni pet poizkusov večjih pobegov, od katerih so štirje popolnoma spodleteli in so stali življenje enega stražnika in treh jetnikov; eden se je deloma posrečil, pri katerem: sta neki bančni vlomilec in ugrabitelj otrok skočila v hladne valove sanfraneiškega zaliva ob Zlatih vratih in za vedno izginila v valovih — verjetno fta se utopila. Pred tedni je stalno goreča želja za svobodo vzplamtela v obliki največjega poizkusa za pobeg iz jetnišnice, kar jih pomni zgodovina a-meriških jetnišnic. Preden so upor zatrli, so morali prihiteli na pomoč k dvodnevnemu obleganju trdnjave: dve skupini rušilcev ameriške vojne mornarice, pet stražnih o. brežnih ladij, opazovalna letala vojnega letalstva, ameriške mornarice ln obrežne straže, policija iz San Francisca, 89 prostovoljcev pomorskih strelcev in 20 jetniških stražnikov, ki so jih prepeljali z letali iz zveznih držav Washington, Co-lorado in Kansas. Ob koncu upora se je Alcatraz še vedno lahko ponašal s čaitnim naslovom,dajejet-nlšnlca, iz katere je nemogoče po-begniti. Toda med mrtvimi Rta bila dva stražnika in trije jetniki, med ranjenimi pa petnajst stražnikov in en jetnik. Nadzorna dvorana Obupni poizkus za dosego svobode se je začel 2, maja ob 2. url po polnoči, ko je Barnard Paul Ooy, 46 letni zakrknjeni zločinec, ki je vedno trdil: «Umor pri meni nič ne pomeni®, začel z uporom. Godrnjač, ki je nekdaj zatrjeval ravnatelju jetnišnice, da *><* pobegnil ln da ga ne bodo nikdar več živega ujeli, Je vlomil zapahe svoje celice ter splezal po 8 metrov visoki steni osrednjega nadzorovalnega stolpa v orožarno, kjer so na straži oboroženi stražniki, ki skozi zamrežena okna opazujejo notranjost posameznega krila jetnišnice, kjer so na službi neoboroženi jetniški stražniki. V zamreženih oknih je s pomočjo delov železne opreme, ki jo je prinesel s seboj, naredil odprtino, sltozi katero je mogel priti v notranjost nadzorovalnega stolpa. Ko je jetniški stražnik na svojem nočnem obhodu prišel v nadzorovalni stolp, ga je Coy pobil na tla in rru vzel puško 9 ir m in revolver kalibra 12 mm. Takoj nato Je odprl celice 34 drugih Jetnikov v krilu C. Premagali so petnajst neoboroženih Jetniških stražnikov v tem krilu in Jih zaprli kot talce. Tako se je začel boj za Alcatraz. Na ta način je 35 jetnikov dobilo oblast v svojem trinadstropnem krilu jetnišnice. Položaj in ureditev tega dela, ki je podoben trdnjavi, Jim je nadomestil pomanjkanje 0-rožja — imeli so en sam revolver in eno puško. Tri jetniške stražnike, ki so prihiteli na pomoč naoa-denemu tovarišu, je sprejel smrtonosni ogenj orožja, ki so ga Imeli uporni jetniki. Eden izmed njih, ki je ubil nekega Jetnika, kateri je hotel pobegniti leta 1938, je padel mrtev, ostala dva pa sta bila ranjena. Jetniki, ki so tako zasedli dobro obrambno postojanko, so kmalu uvideli, da je to še daleko premca lo, če hočejo, priti ven vsaj iz Alca-traza, četudi to zaradi morja še dolgo ni pomenilo svobode. To pa ni bila lahka naloga. Poizkusili so vdreti v bližnje krilo, da bi spustili lz celic najnevarnejše jetnike lz njihovih samic. Toda niso mogli zdrobiti električno nadzorovanega zapaha na glavnih vhodnih vratih. Nato so poizkusili vdreti na dvorišče, kjer so bila sprehajališča. Tudi to jim je spodletelo. «Te proklete uši so nas dobro zavarovale®, je kričal pobesneli Joseph Paul Cret-zer, 35 letni na dosmrtno ječo obsojeni zločinec, ki je pri nekem prejšnjem poizkusu pobega ubil jet-niškega narednika v zaporu Taco-ma v Washingtonu. Uporniki bi bili pripravljeni po teh izkušnjah na predajo, toda njihov voditelj Cretzer je pobesnel. Skozi odprtino v vratih celice, kamor so zaprli ujete jetniške paznike kot talce, je Cretzer ’ izpraznil svoj revolver ln ranil pri tem tri. Deset ur so ranjeni pazniki ležali brez pomoči na betonskih tleh v nezavesti. Deset ur so njihovi tovariši od zunaj skušali vdreti v notranjost, da bi jih rešili. Topovski napad Obleganje obkoljenih upornikov, pri katerem so uporabljali puške in ročne bombe, je bila iz vojaškega pogleda tako popolno Izvedena operacija, kot Jo bilo zavzemanje kakšnega bunkerja ob normandijski 0-bali ali na Iwo Jimi. Eno uro po izbruhu upora Je ravnatelj jetnišnice James A. Johnston, 72 letni nekdanji bančnik, vedel, da ima položaj v svojih rokah. Poslal Je nujen poziv policiji ln vojaštvu na celini. Toda štiri ure pozneje Je moral še vedno priznati, da je položaj «ne-varen in težaven®. Prva naloga, ki je čakala oblasti, je bila rešitev zajetih jetniških paznikov. Pod zaščito močnega ognja iz strelnega orožja je drugi dan ob polnoči skupina vojakov naskočila uporniško postojanko in rešila vseh petnajst zajetih pnzni-kov. William Miller, eden izmed ranjenih, ki je imel v prsih rano od 12 milimetrskega strelnega orožja, Je umirajoč dal na zapisnik Izjavo, da ga je kaznjenec Cretzer ehlnd-nokrvno in 2 premislekom;) ustrelil. Ko Je tako bil gotov, da ne bo Cretzer utekel zasluženi kazni, je umrl, Ko so tako rešili talce in so jetnike stisnili v majhen prostor za ceno dveh mrtvih paznikov in štirinajstih ranjenih, ni imel ravnatelj Johnston nobenega razloga, da bi tvegal še življenja svojih ljudi. Ves naslednji dan se je zadovoljil z bombardiranjem, ne da bi poizkušal naskočiti zadnjo postojanko upornih kaznjencev. Vsake pol ure so poslali skozi okno v notranjost uporniškega krila po nekaj tucatov puškinih bomb. Bivši mornariški narednik Charles Bruckner, ki se Je Izkazal kot uničevalec podmorskih obrežnih utrdb ln podzemskih Japonskih bunkerjev v bojih na otoku Guamu proti Japoncem, je z električnim svedrom Izvrtal tri velike odprtine v betonski strop jetnišnice. Skozi te odprtine je spustil v notranjost kakšnih 150 bomb, nekatere od njih privezane na vrv, da bi eksplodirale na pravilni višini. V popoldanskih in nočhih urah Je jetniški ravnatelj prekinil obstreljevanje, ker je upal, da £e bodo uporniki prostovoljno predali. Toda ker so uporni kaznjenci predlagali pogajanja, je ravnatelj ottal neizprosen: «Ne Sprejem ničesar drugega kot «brezpogojno predajo®. Kmalu po zarji naslednjega dne se je začel končni napad. Pazniki so oprezno stopili v nevarni prostor jeklenih sten, oevi in hodnikov v krilu, kjer se je upor začel. Niso naleteli na noben odpor. Našli so tri mrtvece: voditeljev Coya in Cretzerja in Marvina Franklina Hubbarda, ugrabitelja otrok in trikratnega begunca iz zaporov, ki je ob svojem prihodu v jetnišnico drzno zahteval uveljavljenje državljanskih svoboščin ter tako skušal priti na zakonit način iz Alcatraza. Ostalih 32 upornih jetnikov v temi krilu jetnišnice n'so imeli nobene volje, da bi se upirali. Drug za drugim so se vračali v svoje celice in se skrili pod slamnjače, da bi bili na varnem pred bombami. Popoldne, dva dni po izbruhu u-pora, je mogel ravnatelj jetnišnice Alcatraz na skali v sanfraneiškem zalivu ob Zlatih vratih naznaniti, da je ugled njegove jetnišnice še vedno neomadeževan, kajti :«No-ben jetnik ni pobegnil®. ŠPORT DAVISOV POKAL ŠVICA - FRANCIJA 1:1 Montreaux, 25. maja V izločilnih tekmah za Davisov pokal sta Švica ln Francija zaključili prvi dan tekmovanja neodločeno, ker sta dobili vsaka eno igro. Petra (Francija) je premagal Hounderja (Švica) z 10:8, 6:0 in 6:1; Sfrltzar (Švica) je premagal Pellizzo (Franclja) z 6:2, 6:3 ln 6:2. JULIJSKA KRAJINA j Opomin polkovnika Bsvvmana Napad s strelnim orožjem na vojake v Trstu in na Opčinah TRST, 25. maja — Polkovnik Alfred C. Bovvman, višji častnik za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, je včeraj izdal sledeče obvestilo: »Preteklo dni so neznanci v dveh primerih streljali proti ameriškim vojakom v Trstu in na Opčinah, V obeh primerih ni bil nihče ranjen, a možne posledice, če bi se ti dogodki ponovili v bodoče, so tako resne, da imam za potrebno, da nujno pozivam vse prebivalstvo tega področja, da sodeluje z oblastmi, da preprečijo kakršen koli dogodek take vrste. Ameriški vojaki so tu v Julijski krajini na podlagi obvez, ki jih je prevzel ameriški narod v korist in za obrambo vseh tistih, ki tu živijo. Ti vojaki ne pričakujejo, da bi bili predmet posebne pažnja s strani prebivalstva, a imajo pravico do osebne varnosti. Dolžnost vseh, ne samo zavezniških sil in Zavezniške vojaške uprave, temveč tudi prebivalcev na področju «A», je, da storijo tako, da bodo vojaki deležni te varnosti. Nikdar ne bom dovolj vztrajal na tem, da se morajo vsi vzdržati trkih dejanj* ki bi lahko v primeru ponovitve dovedla, do najtežjih posledic za tiste, ki bi bili v to za-pleteni. Zanimive oddaje britanske radijske družbe Trst, 25. maja Britanska radijska oddajna služba bo prihodnji teden prenašala po radiu dva izredna sporeda, ki ju bo tržaško občinstvo rado poslušalo. V nedeljo 26. maja od 22.30 do 23.30 bodo prenašali komedijo «Lekarnar», ki jo Je napisal Henrik Ege, uglasbil pa Jo je Henrlck Rede. V sredo 28. maja bo britanska radijska oddajna družba od 20.40 do 22. ure prenašala drugo in tretje dejanje opere Vogghena tVilliamsa »Zaljubljeni sir John*. Peli bodo Minnia Bower, Anna Pollak, Rodcrick Jones in Howell G!ynne; dirigent bo Lawrcv.ee Col. lingnvocd. Oba sporeda bo možno slišati na sledečih valovnih dolžinah: 342, m ali 887 klloclklov, 449,1 m ali 668 kllociklov in 285,7 m ali 1.050 klloclklov. IZ SLOVENIJE NOIIIMFI PSMITH »Gotovo*. «To je vse. Zdaj pojdite, kot da e bi bilo nič; žvižgajte veselo, ot da bi šli na sprehod. Mislim, a vas ne bo motil nihče, če boste avnali tako. Toda zdi se mi, da 1 bilo dobro, da se požurim tudi iz ln grem na streho, ker druga-e mislim, da se bo ravnatelj ’La-odnih treootkov’ dolgočasil. Na videnje, prijatelj Maloney; in, prostite, če se drznem, da vam vetujem: dobro bi bilo, če bi se rnlll s tistimi prijatelji vsaj pred “dnom dni. Dobro bi bilo tudi, ko oste prišli na ulico, da stečete.* Pugsy je izginil ln Psmith Je aprl vrata za njim. NI bilo no-ene ključavnice, tako da ni bilo logoče napraviti nobene barika-e- Potem je zapustil pre-ledovanje; s skokom je dosegel uputnik; nato se Je vzdignil in e vsedel na streho. Takoj Je zagledal Billyja W!nd-orja; v neposredni bližini jo idobno sedel na prsih gospoda Goocha. Poleg sebe Je Imel svojo debelo palico. Psmith jo je vzel la pogledal na okoli. Pregled ga Je zadovoljil; samo z loputnika se jo lahko prišlo na streho; a hišo je ločil globok prepad. »Praktično nam ne morejo nič*, Je zamrmral. »Ena sama nevarnost'nam preti, prijatelj Wlndsor: ln namreč, čo bi naši napadalci šli na streho kakšne druge hiše in proti nam streljali. Toda tudi v tem primeru se bomo lahko akrili za kakšnim dimnikom. Zato mislim, da lahko rečem, da smo na konju. Kaj pa z vami? Ali vam Je odgovoril?* «Ne še, toda mislim, da se bo Odločil kmalu.* »Ostal bo pri vas. Jaz moram braniti most. Skoda, da nima lo-putnik zapaha na tej strani. Ce bi ga imel, bi se počutili na strehi, kot da bi bili na pikniku. Tako p.\ ga lahko pustimo kar odprtega.* PBmith je stegnil roko, kot da bi ga hotel opozoriti na nekaj. V sobi so slišali tiho cepetanje. Nastala je tišina. Nenadoma je gospod Gooch močno zakričal. «Tu so! Na stre...* Billy ga je takoj prisilil, da utihne: z roko mu je zaprl usta, toda prepozno. »Na strehi!* Je kriknil nekdo. «Zbcžall so na streho 1» Slišali so ropot. Tepetanje je postalo močnejše. Nato, kot da bi bil vrag na peresu v škatlici, se je prikazala pri loputniku ne-ka glava, potem še rame neznanca. XXI. BITKA V PLEASANT STREETU Neznanec je imel šop rdečih las, velik orlovski nos in usta, iz katerih so neugodnosti* ali ra kakšen močan udarec, izbile, trojo zob. Držal se Jj z obema rokama ob rob strešne odprtino ln. gledal s steklenimi očmi Fsmitha, ki Je bil oddaljen od njega kcmaj pol metra. Za trenotek je vladala tišina, ki Jo je prekinil Gooch: Izterjeva- lec, ki je ležal pod težo Billyja W!ndsorja, je nenadoma zaklel, «IIa, hal* se je veselo zasmejal Billy je hote! »pregovoriti, psmith, »Zgodovinska slika. Dok- tor Cook, ki išče severni tečaj...* Mož z rdečimi lasmi je zame-Ziknil. Oči so ga zabolele, zaradi močne dnevne luči, »Boljše bi bilo, če bi prišli dol*, je rezko dejal. «Prijeli smo vas.* »...ln* je mirno nadaljeval Psmith, «njegovi verni Eskimi mu takoj poklonijo dar.* V istem trenotku je močno udaril s palico po prstih, ki so se držali roba odprtine. Vsiljivec je zakričal, kot da bi ga pičili gad in izginil. Slišali so v sobi, mrzlično posvetovanje, dokler niso končno razumeli tudi besede. Psmltih se je približal loputniku in poslušal, kaj so spodaj govorili. »Zakaj se bojiš?* «Kdo so boji?* »Tl se bojiš. Tojdl na streho. Ne more te zadeti.* »Toda pci sebi ima debelo palico.* Psmith je z glavo priznal. Po kratkem odmoru, so se začeli napadalci spet pogovarjati. »Na vse zadnje, kaj, vraga! Eden izmed nas mora vsekakor iti gor.* Vsi so priznali, Nato se jo nekdo oglasil: »Naj gre Sara!* Psmithu se je zdelo, da je le-ta dobro svetoval, ker ves zbor je navdušeno odobril rešitev nerešljivega vprašanja. Toda Psmith, ki je stal tik pred odprtino, ni mogel razločiti, kateri glas je pripadal Samu. Vse je kazalo, da predlog Samu ni ugajal. «Da, da, naj gre Sami* Je spet dejal enodušno zbor in svetovalec je nadaljeval in povedal vzroke, ki tako svetujejo. Morda ne bi bilo niti treba toliko natančnosti, ker so vsi drugi sprejeli predlog brez vsakega nasprotovanja. Vsekakor je hotel svetovalec najbrže prepričati edinega, ki je slabo volje poslušal pogovor. »Sam je črnec*, je dejal, »in ni palice na . svetu, ki naj bi mu škodilo. Nihče ne moro razbiti glave črncu, pa naj bo palica še tako debela, ali ni tako, Sam?* Psmith je čakal, da sliši odgovor, toda Čeprav se mu je Btvar zdela važna, ni slišal nič. Prav gotovo Sam ni hotel poizkusiti, i*e da bi bil prej gotov, da mu palica ne more škodovati, Psmith Je počasi vzdignil palico. «Prijatelj Wlndsor!» «Eh?» »Povejte, ali boli črnca, če ga kdo udari z debelo palico po glavi?* «Ce ga udari močno, ga boli.* «Seveda; tudi jaz sem mislil, da se bom lahko Izognil težavi*, j* veselo dejal Psmith. »Kaj pa vi, prijatelj Wlndsor, kako se počutite na drugi strani?* »Prav dobro.* »Nobenega rezultata?* »Se ne.» »Ne odnehajte.* »Nikakor.* »Prav tako, prijatelj Wlnd-Bor...» Nenadoma so slišali lz sobe strel, ki je počil, kot da bi ga sprožili iz topa. Bil je vsekakor navaden strel iz pištole; krogla Je švignila skozi loputnik in izginila v višavi, »Nič posebnega!* Je zmagovalno vzkliknil Prmlth, Spet so slišali tepetanje. Psmith jo stisnil palico v roki. Vse je kazalo, da pripravljajo pravi napad. Strel ni predstavljal nič drugega kot demonstracijo topništva, ki naj bi krila napredovanje pehote. Takoj se J« v odprtini prikazala volnena glava in dvojo svetlih oči je pogledalo starega Psirlthn. (Nadaljevanje prihodnjič). Urad za cone LRS je izdal posebno pojasnilo in opozorilo k odločbi o določanju cen vina in žganih pijač. Prodajalci so namreč pogostoma zahtevali višje cene, kot pa so uradno določene ter so navadna vina prodajali po cenah, ki so jih določili za kvalitetna vina. Za prekrške so določili stroge kazni od zaplembe vina pa do odvzema gostilniških koncesiji. Prodajno ceno v gostilni so določili na približno 40 dinarjev za liter. Za ustvaritev dobrega upravnega kadra, ki bo sposoben voditi ljudsko in državno upravo ln ki bo znal odpraviti dosedanjo upravne napake, so na vseh okrožjih priredili tritedenske upravno-politične tečaje za člane krajevnih ljudskih cdborov ln funkcionarjev OF. Tečajev se Je udeležilo 673 aktivistov. Predavali so jim o Izgradnji ljudske oblasti, gospodarstvu, zadružništvu, trgovini, financah, prosveti, socialni politiki, ljudskem sedstvu ln delu kontrolnih komisij. Tečajniki so bili po večini delavci in kmetje. Denarni zavod Slovenije je objavil svoj mesečni izkaz o stanju Celotna bilančna vsota znaša 818 milijonov din. Na pasivni strani so izkazane obveznosti v višini 281 milijonov din, vloge na tekočih računih 217 milijonov din. Poleg tega je izkazana še postavka drugih upnikov v višini 180.6 milijona din. Gradova na Dvoru in v Hote-mežu pvi Radečah, ki sta bila pred vojno lastnina corkvenih ustanov, sta po agrarni reformi z vsemi njunimi zemljišči postala državno kmetijsko posestvo. To državno posestvo je zdaj največje podjetje, ki se bavl s pridelovanjem vrtnarskih semen. Pravna fakulteta ljubljanske univerze sporoča, da bo imel privatni docent dr. Božo Kobe te dni na univerzi nastopno predavanje o predmetu »Družbeno-gospodar-ska struktura nova države ln pravo podjetja*. Umrli so: Modeo Anton, upokoj. drž, žel., Zinka Knez-Modic, Ivan Zakotnik, tes. mojster, Egon Re-ner, Kovič Anton, delovodja drž. žel. v pok., Marjeta Blejec-Orel, vdova po šol. upravitelju, vsi v Ljubljani; Franc Jošt v Celju, Apo- na dan 30. aprila. V teku aprila lonija Pistotnik v Trbovljah, Ma- so gotovinska sredstva znova nekoliko narasla na 202 milijona din; na blagajniško gotovino odpade 31 milijonov, na žirovnl račun 90 milijonov, na čekovni račun 26 milijonov lo na naložbo pri Industrijski banki 54 milijonov. ver Franc, upok. drž. žel. v Hočah, Debeljak Nande, strojni mojster v Sp. Gameljnth, Cene Grčar, mesar ln posestnik v Kamniku, Miclka Poplčeva v Radušah pri. Slov. Gradcu, Stane Cuderman, akademski slikar v Kamniku. Odredbe za odstranitev ruševin Tržaška prefektura »poroča: Zaradi potrebe in nujnosti od-Btranltve materiala ln ruševin, lz mesta Trsta, vabimo meščane in zlasti industrijske tvrdke, lastnike nepremičnin, na katerih so nakopičene ruševino in omenjeni material, da prediože med 1. junijem in 1. julijem 1946 krajevnemu oddelku Gcnio Civile na magistratu v visokem pritličju soba številka 44 prošnjo za odstranitev. V prošnji je treba navesti material, ki ga lastniki žele morebiti pridržati. Izločitev in zbiranje takega materiala bodo morali opraviti lastniki sami na svoje stroške. Prošojo je treba predložiti na pripravljenem obrazcu, ki ga je mogoče dobiti v omenjenem oddelku «Geaio Civile*. Odstranitev bo preskrbel urad »Genio Civile*, brez kakršnih koli stroškov za prizadetega. Po določenem roku bo odstranitev in morebitno podiranje izvedla občina v smislu člena 55. T. U. pokrajinskega In občinskega zakona z dno 3. marca 1944, št. 383 na stroške prizadetega, Predsednik področja: odvetnik Edmondo PuCcher. Gledališče Fenice Danes ln jutri zvečer ob 20.30 uri ponovitev »Radijska revije 1946» s sodelovanjem raznih umetnikov in baleta Viktor. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni; predstava je v priredbi 7 VVelfare Entertrain-mentsa. PREHRANA Moka za polento. Danes bodo začeli razdeljevati potrošnikom nad 65 leti po 1 kg moke za 'polento. Konec razdeljevanja 31. t. m.; cena 20 lir za kg. Razdeljevanje tobaka. Za teden od 27. maja do 1. junija bodo potrošniki dobili po 20 gr «trinc:ato Dalmacija* ln 20 gr »trinciato ferte*. Dvoje oprostitev pred Izrednim porotnim sodiščem Izredno porotno sodišče je včeraj dopoldne sodilo Josipa Cimarja, rojenega 1801 v Bisinadi ln Feliksa Galanta, rejenega leta 1903 v Bisinadi ; oba je oprostilo obtožbe zločina kolabpracionizma in uboja. Nesreča na cesti proti (tradažu Včeraj popoldne proti 16.80 url se Je zgodila na cesti, ki vodi v Gra-aeZ avtomobilska nesreča, pri kateri Je izgubil življenje pobiralec min, 32 letni Mario Crescini iz Trsta, težko ranjena^gpa sta bila Andrej Starc iz Kontovelja in Albert Tonion iz Gradeža; poleg teh dveh so prepeljali v bolnišnico še dve lažje ranjeni osebi. POGREB POLICIJSKEGA URADNIKA Višji nadzornik civilno policij Julijske krajine, Orlando Galante je postal včeraj žrtev avtomobilsk nesreče; njegov Jeep se je prevrni na nekem ovinku na cesti v bil žinl Gradeža. Pogreb bo jutri. Spominska svečanost za padlimi vojaki V četrtek 30. t. m. bo 88. ameriška divizija rta Goriškem gradu priredila spominsko svečanost' v slavo vseh padlih pripadnikov omenjene divizije. Pri svečanosti bodo sodelovale vs« edlnloe divizije in se Je bo udeležil tudi njen poveljnik general Bryant E. Moore s častniki glavnega stana. Slavnostne maše bodo brali Zidovski, protestantski in katoliški vojaški duhovniki. Divizijska godba bo izvajala primerno glasbo in častna straža bo dala svečanosti posebni videz. Nedovoljena manifestacija v četrtek 23. t. m. zjutraj j« bila v Dobrovi v Brdih manifestacija, ki ni zavzela večjega obsega. Ker Zavezniška vojaška uprava manifestacije ni odobrila je dal krajevni poveljnik policiji nalog, naj nastopi in razprši mantfestante. Aretacija tatu Včeraj zjutraj je lastnik delavnice v ulici XX. septembra Ferruc-clo Ambrosio prijavil policiji, da bo mu pomoči vrdli v delavnico tatovi in odhesli avtomobilsko kolo z gumo, privijalo, dva svedra in žago; škodo jo ocenil na 20 tisoč Ur. Policija je šla takoj na delo ln našla nekaj sledov za tatovi; ugotovila Je, da so tatovi prežagali žabico, ki je zapirala vrata delavnice. Začela je s preiskavo v bil*"!* 1 okolici; v stanovanju Rafaela Brescie v ulici Tronco št. 7 je nnfila vse ukradene predmete ter več metrov telefonsko Žice Im* _ vn gumijasta avtomobilska sedeža. Policija je Brescio aretirala, sinu pa, ki je bil tudi udeležen pd ta tvid, Je uspelo pobognlti. Kolesa kradejo V noči na petek so neznani zlikovci vdrli v stanovanje gospe Genovefe Gelso v ulici Vittorio Ve-neto 88 ln ji odpeljali dve kolesi, eno moško ln eno žonsko. Gospodična Černetova, stanujoča na hitel XX, septembra 15 Je V sredo pustila na korzu Roosevelt le za nekaj trenotkov nezavarovano kolo, kar je seveda zadostovalo, da ga ji Je neznani *®.t odpeljal. Drugi podobni gostjo so obiskali stanovanje gospe Giuseppine Mar-cht na korzu Roosevelt 26, kjer so prebrskali omare ln pobrali mmogo oblačil, perila, ročno uro ln drug« stvari. Opozorilo poljedelcem Zavezniška vojaška uprava je 2 odredbo št. 11 odredila, da morajo v»i obdelovalci zemlje, ki bodo letos pridelali pšenico, rž, jedrne® ali koruzo, prijaviti na občinskih statistično gospodarskih kmetij' skih uradih pvršino , posoja0® zemlje do 5, Junija t. 1. RADIO Sobota, 26. maja Slov. vesti: 7.15, 12^6, 20, 2315 uri. Ital. vesti: 7.30, 13. 2al5- 23, url. 17 plesna gla*ha; 17.30 prenos i» Londona; 18 mladih umetnikov: 18.30 delavska Uira. 19 plesna glasba, (slov.); 19.30 oddaja za jtonec tedna, (slov); 20.30 L del simfoničnega koncerta P°“ vodstvom di.rig. Carla Zecchla; 21.30 radijska igra v itak; nato, operno dejanje; 23.25 nočno z&bfl*’ vlšče. Nedelja, 26. maja 7 glasba za dobro jutro; 7.55 pestra Jutranja glasba; 9.30 kmetij-ska oddaja; 10 prenos maSe iz s^‘ Justa; 11 nedeljski glasbeni spored; J2.15 pridiga v slovenščini; 12.3® kmetijsko predavanje, (slov.)! 13.30 operna glasba; 14 pregled tedenskih sporedov; 14.15 . prcgle« vesti; 14.20 otroška oddaja v Ital.. 14.40 otroška oddaja v slovenščini. 17 radijska kronika nogomeen tekme; 18 pregled tiska; zbor; 18.45 športna poročila; J® pevski koncert baritonista Andrej® Štruklja, (slov.); 19.20 predavanj o telesni vzgoji, (slov.); 19.30 Pa' (Ižanske pesmi, (slov.); 19.40 plnova sonata v h-molu op. (slov.); 20.30 Opera Puccini: sca»; 23,25 nočno zabavišče. ^ Glavni urednik: BR1MOZ B. BRDNIK . Izdaja A. US.