PHIHOHSKI DHEVHIK TrimimriTiiriirini iibimiiiii— iihiiiibmbimmiiiiiii miiiimmuhiimiiimihiiiiibii um 1—1——iifTrMMtnuMuniiin iibmiMnwri—rriitii—n—H—hm—mm GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE SLOVANSKO-ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA združuje vse demokratične množice Tržaškega ozemlja v borbi za ohranitev miru in za spoštovanje mirovne pogodbe Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST četrtek 31. marca 1949 Poštnina plačana v gotovim ~l/L /1 1 X/č\ Spedizione in abbon. postale otSV. /O 100,1 Vprašanje konkretne in dosledne protiimperialistične borbe je nujno povezano z vprašanjem enotnosti demokratičnega flibanja in vseh iskreno demokratičnih sil, kakor je na drugi strani enotnost demokratične-su gibanja motna le na osnovi konkretne in dosledne borbe Troti imperializmu. Kdor je resnično pripravljen boriti se za Pravice delovnega ljudstva, te-niu ni treba to posebej dopovedovati in ga o tem celo prepri-evad: vsak resnični demokrat ruzume to instinktivno. To stališče smo mi vedno zastopali in ga zastopamo tudi danes, ker edino to stališče mo-rc Privesti do ponovne vzpostavitve borbene enotnosti triaške-',(l demokratičnega gibanja• Vsi drugi izgovori so le izgovori, in njimi se skrivajo načrtu ki niso in ne morejo biti v interesu razrednega sovražniku naša, delovnega ljudstva, te tega razloga je Slovansko-italijanska ljudska fronta, ki -astopa stališče konkretne, dosledne in enotne protiimperia-istiine borbe, pozvala Vidali-jev° frakcionaško skupino na en°ten nastop na bližajočih se uPravnih volitvah in smatrala, du njihov volivni porgram ne Piore predstavljati ovire. Pri CTn jo je vodila predvsem skrb vzpostavitev enotnosti trta-*kega demokratičnega gibanja, cr le enotno triasko demokra-tii.no gibanja more predstavlja-i resno nevarnost in resnega nasProtnika za krajevno in Mednarodno reakcijo. Na ta poziv je Vidalijeva P okcionaška skupina odgovori-a z običajnimi in pavšalnimi Psovkami in tako ponovno do-ozalu, da ji ne gre za konkret-no in dosledno protiimperiali-s i'-no borbo, ampak da ji je Platni namen poglabljanje raz-^0ra..v vrstah tržaškega demo-■ratvmega gibanja v izključno zaru:enih protiljudskih Te-nja Vo enotnosti pa je v stali triaškega demokratiine-P- gibanja tako globoko zako-r en m j ena, izvira iz njihovega ^tedanjega konkretnega iivlje-da Vidalijevi jrakciona-ki lQUpin* ne bo več dolgo uspeva-vzdrževati razceplie-irih V demokratičnih vrstah, »jJ3.0 trdota ter Železna logika ^ len j a samega vzpostavila in Proti njihovi frak-n na'ki skupini — tisto borbe-Pot cnotnost• ki je neobhodno vrZj a za konkretno borbo r°ti imperializmu. ff^ansko-italijanska ljudska predstavlja politično sin- te~ Ursih6^ 'tvljenjskih teicnj naj kol11 mno~ic tako slovenskega Ijun Jtaliianskega delovnega Spjo'? Va in s tem predstavlja tev n° Ttatformo za vzpostavi-Da fnotne borbene fronte vse-vi knl^nega tjudstva na osno-ProtiTetne in dosledne borbe OloaTn 'ra';evni reakciji in an-ar iškemu imperializmu- fr0^ansko'italii tinska ljudska bliZn?r,Mu zra&la samo zaradi aftinnk se 7‘Pravnih volitev, tičm w?dstavlja trajen poli-P°litičnkVlT Za mobilizacijo in slovenl>iuktivizaciio najširših skih 171 italijanskih Ijud-Proti V vsakdanji borbi VsCni nnporializmu in proti ciOharmilaJn kraievnih reak-Sl ^ ll't in šovinističnih sil. 1rontun!iko'ital,janska ljudska 0bstni„?-rU(is^avtja hkrati edini za eno- Vs °v v$eh demokratičnih v^h “n* klavnega ljudstva, °rOani~ 'ltnik demokratičnih }rakcionn'i. ker Jc Vidalijeva -itiie n skupina te mno-ke tvr,J,?ani'aciic oropala vsa-0e ter at m m°bHizacijske vlo-ne Polil ir bremenila v navad-iof: n, agenture, izrablja-nienc 7 SVo{c frakclonaike na-5tt*e’c>rn'acli tcga nflhoue mno- !effa last: Z,~aCljc.710 :ive sv°-Posojala iPijouju. ampak 7la-^obodli: af i so v narod-'d so jo t?n *°rbi in v borbi. u?°'ice vodili demokratične V Ostale svrr° V°inl' 1 lahko Ugotovili, da so predvsem krivi riekateri osebni interesi kot tudi želja po umazanih zaslužkih tistih, ki se hočejo obogatiti tudi z nesrečo tuberkuloznih bolnikov. Redki srečneži, ki še lahko vrnejo iz bolnic in sanatorijev toliko zdravi, da bi se lahko vrnili na svoje delo, morajo na žalost ugotoviti. da so jim vse poti zaorte, ker nj dela niti za zdrave, kaj žele za take. ki bi morali zaradi svojega zdravstvenega stanja dobiti sebi primerno delo. Edina zaposlitev, ki bj jo lahko še morda dobili, bi bilo delo na cesti ali pa delo pri drugih javnih delih. Toda kako si moramo predstavljati komaj ozdravelega bolnika, da se bo lahko lotil tega dela in če bi se ga tudi, koliko časa bj vzdržal? Bolnik, ki zapusti sanatorij, prejme neko podnoro tako imenovano «nost-sanatoriale», ki znaša za prvih 90 dni 300 lir dnevno, za naslednjih 90 dn; 400 lir dnevno in končno še 90 dni po 300 lir dnevno. To podporo prejme bolnik le v primeru, če lahko dokaže, da ni nikjer uslužben. Kdor se mora danes preživDati le s svojim skromnim zaslužkom, bo dobro vedel, kako se da živeti s to pod-ooro. ki se zdi odgovornim ohla-strm že več kot <(*ndostoa». Se boli «srečni» nri nreiemanju podnore oa so vsi tisti, ki so zavarovani nri INps jo ki dobivajo dnevno 1p oo 280 lir in to vseh devet mesecev. Bolniki kot tud; vsj pošteni Trž°čani bi pri tem radi vedeli, kakšno podobro dnevno preiemalo tisti gospodje, katerim se zdi podpora, ki jo prejemajo jetični bolniki ponoln-ma »zadostna«. Ali bo-bo lahko s to podnoro nadaljevali bolniki z zdravljenjem izven sanatorijev in bolnic in ali Si bodo lahko s tem okrepili svoje zdravje? Kakšne so posledice tega ((zunanjega« zdravljenja? Zaradi nezadostne prehrane in neprimernega zdravljenja se vračajo že po kratkem času komaj ozdraveli bolniki zopet v bolnice in sanatorije, kjer se prične ponovno Zdravljenje, ki je pa v tem primeru že mnogo težje. Da bi se odpomoglo temu položaju, ki postaja za bolnike same že nevzdržno, ter da bi se preprečilo širjenje tuberkuloze, postavlja pripravljalni odbor sledeče predloge: 1) preskrbet; je treba predvsem za zdrava in zračna stanovanja, v katerih bodo lahko prebivalo delavske družine, ki so najbolj izpostavljene tej bolezni; 2) zagotoviti je treba delo in primeren zaslužek vsem delavcem in delavkam našega ozemlja; 3) poskrbeti je treba, da bo imel vsakdo zagotovljeno dobro zdravniško oskrbo in v primeru potrebe tudi oskrbo in zdravljenje v bolnici ali sanatoriju. Predvsem pa je treba poskrbeti za možnost takojšnjega zdravljenja vsem tistim, ki so komaj okuženi z jetiko. Ker se je število bolnikov v zadnjeth času povečalo, bi bilo nujno potrebno zgraditi nov sanatorij, ki bi razpolagal z dovolj-nim številom bolniških postelj. Da bi se preprečilo širjenje te bolezni, bj morale odgovorne oblasti izvesti obvezni zdravniški pregled vseh prebivaltev Tržaškega ozemlja, iz katerega bj bilo razvidno število okuženih in že težko bolnih ljudi, za katere bi bilo treba takoj poskrbeti za zdravljenje. V samih sanatorijih in bolnicah bi moralo vodstvo dovoliti ustanovitev notranjih komisij, katerih člani b; imeli nalogo reševat; notranje probleme. Prav tako bi morali poslati sanatoriji in bolnice za jetične, ki so sedaj še last privatnikov, last občine, ki bi skrbela za njihovo o-skrbo. Vsem bolnikom, ki bi sč po končanem zdravljenju vrnili na svoje domove, bi morale odgovorne oblasti zagotoviti dovolj zdravo ;n udobno stanovanje, da ne bi bili tako prisiljeni spati in stanovati v skupnih prostorih ter tako spravljati v nevarnost zdravje ostalih. Uvedba posebnega zakona bi morala zagotoviti vsem bolnikom, ki so se vrnili jz sanatorijev in bolnic, njihovemu zdravju primerno zaposlitev; obenem pa bi bila potrebna ustanovitev posebnega odbora za podporo bolnikom in njihovim družinam. Za ustanovitev kakor tudi za kritje stroškov lega odbora bj morali poskrbeti prav INPS (Istituto Nazionale dclla Previdenza Sociale) kot tudi vojaška uprava. Dobro bi bilo in tudi zelo priporočljivo, da bi postali Člani tega odbora tudi bolniki, ki so se vrnili [z sanatorijev ali bolnic. Zelet; bi bilo, da b; bili v inte resu pribivalstva ti predlogi čim orej sprejeti, s čemer bi se nnlojaj bolnikov prav gotovo izboljšal, o-benem pa bi se zmanjšala nevarnost okužen ia z jetiko kakor tudi nevarnost širjenja te nevarne bolezni. Pristaniški prostori naj služijo svojemu namenu Ze ponovno smo govorili o težavah, ki jih ima lesna tranzitna trgovina zaradi delne rekvizicije tesnega pristanišča za potrebe čet in za nekako ladjedelnico «Naval-Trieste«. Razen tega pa so še drug! prostori v obeh pristaniških conah zasedeni in na razpolago zasedbenim četam, kar znatno ovira poslovanje Javnih skladišč. V stari prosti luki n. pr. so zaseženi mnogi pritlični prostori ta-mošnjih skladišč. Poslovanje Javnih skladišč je zaradi tega zelo ovi rano, bodisi da dela ni mogoče dovolj smotreno in v skladu s potrebami hitrega prometovanja opraviti, bodisi da celo nastajajo zamude pri nakladanju cdn. razkladanju vagonov, ker uprava skladišč nima dovolj prostora za to. V stari prosti luki obsega zaseženi prostor kar 70.000 m2 pokritih skladišč, v novi luki pa 14.000 m2. Ta skupna površins jh nasproti Sedanji kapa citeti pristaniških skladišč ogromna in (primerjaj s celokupno površino hangarjev na pomolu VI. nove proste luke, ki je 60.000 m2!) Zato jo zdfitšva prizadetih krogov. da se prostori izpraznijo in dajo na razpolago prvotnemu namenu in upravi Javnih skladišč, več kot upravičena. Potrebe okupacijskih čet pač ne morejo imeti prednost pred potrebami tržaškega prometa. ki je poleg industrije glavni življenjski vir mesta. »MB Četrtek 31. marca Modest, Pribivoj Sonce vzhaja ob 5.48, zahaja ob 18.31. Dolžina dneva 12.43. Luna vzhaja ob 6.28, zahaja ob 20.35. Jutri petek 1- aprda Hugo, Mutimir SPOMINSKI DNEVI 1727 je umrl veliki angleški astronom, lizik in matematik Isaa Nevrion. Redil se je leta 1643. PRESKRBA Dvig nakazil. Danes morajo trgovci ha drobno dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za oljčno olje na dodatne karte (razen AVISS). Prav tako morajo dvigniti nakazila za olje upravniki prehrambenih uradov na podeželju pri Se-pralu. RAZPRODAJALCEM NAŠEGA ČASOPISA ! Opozarjamo razprodajalce našega Usta, ki še niso poravnali računov kljub našim opominom, da jim bomo ukinili pošiljanje lista s 1. aprilom. UPRAVA ENOTNI SINDIKATI Stavbni kljutavritiaBki in tesarski nameščtnci imajo v nedeljo 3. aprila ob 9.S0 občni zbor y Ul. Im-briani 5. Zaradi važnosti Zbora pridite točno. Zdravstvena stroka. Danes ob 17.30 bo v Ul. Conti 11 sestanek delavcev zdravstvene stroke ES. Komaj je v torek pripiula angleška ladja ((Empire Peacemaker« v Trst sta dva mornarja natakarja Albert Craig jn Joseph Janci stopila ha suho in skušala zamenjati angleške funte, da bi se malo pozabavala. Mornarja cta naletela na tri mladeniče, ki so se takoj brez posebnih prošenj ponudili, da jima -odo napravili to uslugo. Angleža sta bila takoj pripravljena in so celo sledili fantom po starem mestu v neko vežo v Ul. Diaz. Izročila sta jim seveda tudi denar v roke brez posebnih garancij. Toda v veži se je prav oni mladenič, ki je sprejel denar v roke, pognal v beg. Drugi član menjalcev pa, ki je v rokah prešteval denar in je kazalo, da je blagajničar, je v tein vprašal mornarja ali imajo cigarete, da bi jih prodali. Ta je imel sevecla le to nalogo, da je s svojim vprašanjem če bolj zmešal zadevo m tako olajšal beg onemu, lei je izginil s fanti. Ko je ta bil precej daleč se Je če nakupovalec cigaret spustil v beg. — Mornarja, ki sta tedaj stala osupla in nista razumela, da imata prav za prav opravka s Sleparji, sla seveda začela zasledovati oba lopova. V tem pa je stopil na plati tretji član menjalne druščine, ki je na cesti ustavil mornarja in ju o-suplo začel spraševati, koga zasledujeta. Naloga tega je bila jasna, treba je bilo kriti beg ostalih dveh tičev. Toda tudi mornarja nista bila tako neumna, da ne bi razumela strateškega načrta sleparjev. Ker sta videla, da prvih dveh ne moreta več ujeti, sta prijela za rame tretjega pajdaša in ga peljala na policijo. Kmalu za tem So prišli policijski agenti na kraj, kjer sta bila mornarja okradena in začeli preiskovati okolico, da bi ulovili tatova. O teh pa ni bilo več ne duha ne sluha. Ustavili ih pridržali so le nekega jugoslovanskega begunca, znanega letečega menjalca denarja, pri katerem so našli skoraj 21 tisoč lir, o katerih begunec ni mogel dokazati izvora. Tretji član menjalne druščine, katerega sla jnomarja prijela, je Mihael Varesano. Tega so spravili v policijski zapor in kmalu nato na zaslišanje. Tudi mornar Joseph Montibello je policiji javil, da so mu na podoben način v bližini pristanišča odnesli 6 angleških funtov. Is Muvhinj Kdo ovira dvolastnike Urdih Jože iz Muvhinj ima dvo-lasiniško knjižico, ki so mu jo dali na agrarnem inšpektoratu v Trstu in ima vse potrebne podpise, pečate in potrdila za prehod čez mejo na svoje polje. Pred nekaj dnevi je hotel iti s svojo družino ha delo čez blok Mavhinje-Gorjansko, kakor mu je dovoljeno v knjižici, toda inšpektor policije v Mavhirijah mu je rekel, da ne more, ker do je ta blok zaprt. Urdih ima posestvo preko meje prav blizu tega bloka in ne rabi tod več kot ?0 minut. Po ukazu gospoda inšpektorja pa hi moral iti preko b!o?:a t) SempolajU in napraviti 6 ur predno bi prišel od doma do posestva, ter S lir a nazaj. Ce je bil dovoljen prehod čez blok Mavhinje-Gorjansko od VU v Trstu, mu more to dopustiti tudi policija. Sicer pa naj objavijo, da je ta blok zaprt, in naj donoti.fo kmetom prehod kje bliže, seveda z dogovorom z jugoslovanskimi oblastmi. Ždi sc pd, da je vSe to le nalašč, da delajo naš-im ljudem težavi pri njihovem spomladanskem delu na polju. Družabni večer članov slovenskega gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko združenje priredi danes 31. marca 1949 družabni večer v prostorih gostilne Suban «Na_ višavi« pri Sv. Ivanu. Spored: Prosta zabava, ples in srečolov. Začetek ob 20 uri. Vabljeni so vsi člani in družine. Rezerviranje prostorov - tniz na sedežu združenja Ul. F. Filzi 10. Člani, ki niso osebno prejeli vabil, naj se javijo na sedežu v Ul. F. Filzi 10. Vabila pa bodo lahko dvignili danes zvečer pri Subanu pred pričetkom Zabave. Zborovanje prosvetnih delavcev V nedeljo 3. aprila bo ob 9 zborovanje prosvetnih delavcev, članov ES pri Sv. Ivanu v gostilni Ivana Suban-a ((Na višavi«. Ker se bodo obravnavale važne sindikalne zadeve, vabimo k polnoštevilni udeležbi! Odbor Podaljšati rok za obnovitev Šoferskih izkaznic UKAZ ST. 58 TRST. 30. (PIO) — Z ukazom št. 58, ki le stopil včeraj v veljavo, ie podaljšan datum, na katerega so stopile v veljavo določbe ukaza Zavezniške vojaške uprave št. 397 dede šoferskih izkaznic za motocikliste. Prvotni ukaz’ je določal, da veliaio njegove določbe od 1. aprila. Ukaz št. 58 pa podaljšuje ta rok do 1. julija. Redni občni zbor Slovenskeoa Dospodarsfes&a zdruZ&nja v Trslu Upravni odbor Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu sklicuje redni občni zbor združenja na nedeljo 3. aprila 1949 ob 9 dopoldne v prostorih Konzorcija jestvinarjev za Trst in teritorij, v Trstu, Ul. Valdirivo št. 3. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razrešnica dosedanjim odborom. 4. Volitve izvršilnega, upravnega in nadzornega odbora. 5. Smernice za bodoče delovanje in razno. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem SkStc&nju, bo sklepčen uro pozneje, to je ob 10 dopoldne, ob všakem številu navzočih. Člane lahko zastopajo drugi člani s pismenim pooblastilom; vendar eden član ne more imeti več kot pet pooblastil. Vsem redno vpisanim članom bodo poslana tudi pismena vabila, ki bodo služila za vstop na skupščino. UPRAVNI ODBOR. RODITELJSKI SESTANEK Uprava Dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev in gojenk, kakor tudi starše otrok, ki prihajajo v Dijaški dom k učnim uram, na II. roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 3. aprila ob 9 v prostorih Dijaškega doma. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 30. marca so se v Trstu rodili 4 otrocj, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 10. Civilne poroke: mehanik Gherla-ni Giorgio in gospodinja Lazzari Ana Marija. Cerkvene poroke: uradnik Salva-tore Fortunato in gospodinja Co-smini Laura, uradnik Tomasi-Fer-luga ivan in gospodinja Clinto Marcella, slikar Kobau Emilij in gospodinja Pisani Ivanka, industrijski strokovnjak PadoVan Ermano in gospodinja Mecgelone Lucija, mehanik Clenich Anton in gospodinja Morussi Amalija, vojak ameriške vojske Medina Angelo in gospodinja Conti Vera. težak Peresa Marij in gospodinja Crevatin Marija, industrijski strokovnjak Pic-eionl Armando in gospodinja Oblačit Marija, mehanik Rossiello Josip In pletilja Mafchi Elda. Umrli so: 37-letna Sallustio Pia, por. Pahor, 50-letna Longo Marija, por. Sabelli, 22-letna Crieovaz Jolanda, 59-letna Knez Marija, por. Stule, 52-letni Cosentino Carnielo, 54-letni Pelizon Achille, 81-letnl Flego Ivan. 33-lctna God.inu Albina, por. Zolla, 2-mesecu stara Polli Ta-tiana, 40-letna Moto Clelia, por. Piama, 48-letni Abdalla Laicbag. GLASBENA MATICA 311,117. V soboto 2. aprila ob 20. uri v Vičičavi dvorani KONCERT umetnih partizanskih in narodnih pesmi, ki jih bodo imeli priliko slišati vaščani Saleža, Zgonika in okoliških vasi. Nastopil bo KOMORNI ZBOR . Zborovodja: UBALd VHAbEC. TRST II. Četrtek 31. marca 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila; 11.30: Operna glasba. 12.00: Novi svet. 12.10: Lahka orkestralna glasba. 12.45: Napoved časa, poročna-13.00: Ruske narodne in umetne pesmi. 13.30: Virtuozi na ploscan. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni Pugled svetovnega tiska. 14.28: Cita-nje veečrnega sporeda. 17.30: Pi®5?-. glasba. 18.00: Komorna glasba. 18.4°-Istrske pesmi 19.00: Slovenščina Ja Slovence. 19.15: Glasbene slike. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.61 . Slovenske pesmi. 20.30: Človek 1 priroda. 20.45: 15 minut z Johannom Straussom. 21.00: Radijski oder. 22.15: Orkester Melachriho. 22-4-Večerni koncert. 23.15: Napove časa, poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored. 23.35: Polnočna glasba. TRST !. Četrtek 31. marca 1949. 7.15: Koledar in jutranja S'35?3?' 7.30: Radijske vesti. 7.45: Jutrahj» glasba. 11.30: Operna glasba, l2-1 : Glasba po željah. 12.55: Današnji radijski spored. 13.00: Radijske v sti. 13.23: Orkester pod v0°59n. Angelinija. 14.00: Tretja stran. 14- ■ Pestra glasba. 14.30: Borzna P05 čila. 17.30: Popoldanska gl»Jr 18.00: Zenska ura. 18.30: Glas Anl/. rike. 19.00: Ob zvokih tanga. -Radijski skeči - «Grof Montekris • 9. del romana Aleksandra Dum? ■ 20.00: Radijske vesti. 20.20: Čari Cavallero in njegov orkester. 2J_ ' Vittorio Furlani: Silvio 21.15: Zgodovinski ciklus siminn ne glasbe - Bruckner: 9. 22.30: Orkester pos vodstvom ue gea Melachrino. 23.10: Radijske sti. 23.20: Pestra glasba. 23.30: r nočna glasba. KINO KINO OB MORJU. 15: «MiMUh° ^ Klaj». Sovjetski lilm. ROSSETTI. 16: «Raje imam Denny Kaye, V. Mayo. go- EXCELSIOR. 16: «Pot sreče«, v-Sard, J. Stevvart. h FENICE. 16: «Zvonovi zvonijo °D ri», Nina Foch, G. Macreadv- ,oV, F1LODRAMMATICO, 16: «pu f0r,- ščiria prihaja od morja«, J°an taine, A. De Cordova. ■ raZ. ITALIA. 15.30: «Ali Baba in w bojnikov«. Film v barvah. ALABARDA. 15. ((Dvoboj na tu«, Georg Pečk in Jennifer •> IMPERO: 15.15: eMama, spominja' te», Irene DUnne. Hfkie- GARIBALDI. 14.30: «Zgubljena at ta», Jean Kent. . pe- MASSIMO. 16: «Petje v puščavi«. nis Morgan, J Mahning. -„vito»i IDEA,.,E. 16: »Življenje je čud° J. Stevvart. _ ARMONIA. 15.30: «Napis v vete'«-^. ODEON. 16: «Mi smo cigančki«, llo, Onlio. . , O. MARCONI. 16: »Temno ogleda10” de Havilland. AZZunRO. 18: «Smrtni poljub«-RADIO. 16: ((Preden me obesno • Karloff. aska«> VITTORIA. 18: «Vohun iz Dam<“ G. Sanders, V. Bruce. hr»zj*«i BELVEDERE. 16: ((Zena Z 00,z Joan Benett. cal“ SAVONA. 15.30: »Ninočka«, Grei« bo. Melwyn Douglas. mag0" VENEZIA. 15: ((Tarzanovo zm slavje«. opesil1*' ADUA. 15: ((Danes me bodo Boris Karlov. zflij0 KINO V SKEDNJU. «VSl v Suzano«, E. Cahtor. Nočna služba le&arn5 Redenzione, Garibaldijev^ tr.^tld, Benussi. Ul. Cavana 11; R‘a“ g;u-Ul. Roma 16: Alla Salute. UL )l4 Ha 1; Hurabaglia v Barkov J Nicoli v Skednju imajo slain no službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9000. pSP.Irn«j, d°; ling 2030, telegrafski dolar v l0q lar 671, š vicarski frank s('rijsk* francoskih frankov l8®’ šiling 22,5. Strti v neizmerni žalost! sporočamo, da nam je sre<|i v uhiomega dela na socialnem in gospodarskem polju dm 23. letu starosti naš ljubljeni sin. brat in mož Morij ari Koncuf član KP, oficir JA. Pokopali smo ga 4. marca ob 3 popoldne na pok°Pa lišču v Zagrebu. Ljubljana, Zagreb, Gorica, Vedrijan 5. marca 1949 Žalujoči: oče Jožko, mama Dora, sestre Dragica, Elvira in fv tnln Potrti naznanjamo žalostno vest, da je po kratki b"ltZ umrla 30. t. m. Frančiška Stipan^ učiteljica. h 15 Pogreb drage pokojnice bo v petek 1. aprila OD mrtvašrtice glavne bolnice. Trst 31. marca 1949. Žalujoči: »čak1 sdstrg AMčU.TA šODjf Q Q RI S IC I DNEVNIK PODRUŽNICA UAEDNiSTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 - v - t -jo»:rrarj«urr crA Občutna stanovanjska kriza gre v dobršni mori na rovaš tisočo v esuluv, ki so jih ponojvoc iz političnih razlogov pridržali v fnostu treba bližini Gorica je menda tisto mesto v Ita-! kier se je po vojni najmanj zi >n obnavljalo. Vzrok za to je iskati predvsem v preveliki bieje, ki še sedaj ni dokončno določena in pa v gospodarski krizi; ki je direktna posledica nove eje, in iz katere doslej še niso na “t biti zasilnega izhoda, ker prosta cona ni prinesla toliko obetanih olajšanj. Tudi videmski sporazumi f3 Hlni1.C^ni Promet med Jugoslavijo Italijo doslej še niso stopili v Javo, da bi mogli pokazati svojo uspešnost. Popolnoma naravno je, da v me-inU' k-i n* P°Pr:ivll0 niti porušenih poškodovanih hiš, vlada Stanovanjska kriza, zlasti še, ker so pri- držali v mestu bodisi iz političnih . t —•'--»•M IC. . iSl iz drugih razlogov, več tisoč esulov. pa' da se b°do sedaj h lili h a a Problema. Po eni strani se „ 0 m°rda hišni lastniki odločili Popravilo svojih hiš s podporo. Jo zato obljublja država, po dru-strani pa so začeli misliti na žitna^5 n°7'b poleg občine in države . . nekateri zasebniki. Gredbeno Zan* e Lupieri je izdelalo *'« za gradnjo treh trinadstropni, "a zaPadni strani Ulice Ro-Načrt predvideva, da bodo pro- dali posamezna stanovanja v last bodočimnajemnikom.ki jih bodo deloma odplačevali na obroke. Na ta način bodo najprej sezidali eno teh hiš, ki bo imela osem stanovanj, katerih vsako bo imelo od 3 do 5 sob z vsemi modernimi pritiklinami, Pravijo, da so vseh osem stanovanj že prodali raznim interesentom in da bodo v kratkem začeli z zidanjem. Prva hiša bi morala biti izgotovljena v jeseni. Ostali dve bodo začeli graditi morda pozneje in bo ena od njih vogalna na Ul. Oberdan ter bo imela tudi trgovine. Kdo čaka gospodarja v\ craj je 31-lfetua tivaiic sodja iz Ul. Giustlniani pripeljala na kvesturo moško kolo, ki ga je našla zapuščenega pred gostilno Glesič. Kolb je svetle sive barve, brez sto-palnika in ima pod krmilom vrezano številko 28.544. Izgoni na dnevnem redu Včeraj je goriška poli.ija postala z lzgonskim listom v svoj rojstni kraj 28-letnega Polettija Camilla. ki je nekaj časa presedel v tukajšnjem Zaporu. Strah ima velika - ušesa Slovenski piet,OvOr prdvi, da ima strah veilkfe oči. Torkova «La Voce iibeta», pa nam pove, da ima včasih tudi velika ušesa. Njegov dopisnik namreč trdi, da je ponoči 24. t. m. slišal v Gorico streljanje iz pušk in možnarjev, ki naj bi bilo posledica borbe med jugoslovanskimi vojaki in uporniki pri Tolmihu. Vsekakor vsa čast tako tenkočutnim ušesom, ki na razdaljo 35 km in preko gora čujejo pUškirio streljanje. Da bi se pa ta plod bolne fantazije zdel še lepši, so našteli (naj-brže tudi kar iz Gorice) kar 17 mrtvih upornikov in 16 ujetih vojakov. Vsekakor pa morajo biti Tolminci, ki vsega tega niso niti videli niti slišdli, veliki zaspanci. Nepr&viH jo ie s® HI Včeraj so neznanci odnesli 34-let-ni Lojzki Luchetti iz Ul. Šile št. 13 usnjeno aktovko, ki jo je pustila na krmilu kolesa pfed neko trgovino. V aktovki je ženska imela listnico z 10.000 lirami, osebne dokumente in druge listine. Tatvino je prijavila policiji, ki je že pričela s preiskavo. Vprašanje žena pred parlamentom Zveza zena, ki so glavarji družine, je že pred tremi meseci predložila parlamentu pfcsebno spomenico; katero je podpisalo 10 poslancev. V njej zahtevajo ureditev pokojnine ih pravito do zaposlitve vseh tistih žena, ki morajo vzdrževati družino. Na posredovanje oh. Cavallarija, ki je prvi podpisal to spomenico, je finančni minister Pella dal zagotovilo, da bo prišlo to vprašanje na dnevni red v parlamentu v začetku aprila. Čeprav minister Pella nima direktnih stikov s to kategorijo za pomoč na ECA, upajo Vendarle, žena in vidi le.pne, ki se obrnejo za pomoč na ECA, upajo vendarle, da bo pravično rčšli tudi njihova vprašanja. Predložena spomenica, o kateri bodo razpravljali priHOdnji teden v parlamentu, obsega naslednje tri točke: 1) decentralizacijo organizacije za splošno izobrazbo in za reševanje prošenj ali pa takojšnjo ustanovitev neke osrednje organizacije, ki bi morala dati jamstva za naglo reševanje vseh nerešenih prošenj in onih, ki jih sproti prejema. 2) Dvig direktnih in indirektnih pokojnin in njihova vzporeditev s sedanjimi cenami tre zvišanje podpor v pričakovanju likvidacije. 3) Zaposlitev vseh članic zgoraj navedene kategorije, ki lahko delajo v proizvodnji. Število volivcev v krminskem okraju Volivna komisija v Krminu je končala s pregledom volivnih list za občine krminskega okraja in objavila svoje poročilo, ki je opremljeno s številom volivcev za posamezne kraje. Iz tega poročila je razvidno, da ima krrninska občina 2698 moških in 3210 ženskih volivnih Upravičencev ali skupaj 5906. Občina Kopriva ima 1473 moških in 1672 ali skupaj 3145 volivnih upravičencev. Pod števerianskl iočeni tirad spada 300 moških in 343 žensk ali vsega 643 volivcev. Ohčina Dolenje v Brdih šteje 779 volivcev, od katerih je 391 moških in 388 žensk. Skupno je v krminskem okraju 4860 moških in 5613 ženskih aii skupaj 10.473 volivnih upravičencev. e IZPRED SODIŠČA Drobni družinski prepiri Vinjen sprehajalec, tat v drvarnici in druge razprave Na goriški sodniji so bile včeraj običajne razprave manjšega značaja. Najprej so sodili 68-letni Katarini Šebenik iz Ul. Coppl, ker je dala dve opremljeni sobi v. najem, ne da bi imela 2a to potrebno dovoljenje. Oprostili so jo, ker so ugo-ovili, da to dejanje ni kaznivo. * Sledi! je 43-letni Primožič Bazilij, obtožen, da je na motorju svojega vozilo vrezal številko nepravilno. Deležen je bil arhhestije. * Ker je pred časom nesel iž hiše očetovo lovsko puško, za katero ni imei orožnega lista, je moral včeraj pred sodnijo 2l-letni Caudek Rudolf iz Sovodenj. Tudi njega so oprostili pod formulo, da ni zakrivil kaznivega dejanja. * Trgovec Pauletti Juš iz Ul. Pa-scoli je v drugem polletju lanskega leta pozabil predložiti županstvu svoja merila v kontrolo in tako prišel v spor z zakonom. Toda tudi njega so oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. * Na iS.OOO lir globe pa so obso- dili 22-letnega vojaka Laboragifie Ivana iz Potenze, ki je lanskega leta pri fiupi povozil z avtomobilom Riharda Del Nerija in mu povzročil razne telesne poškodbe, zaradi katerih se je moral Del Neri zdraviti 90 dni. žš Ker se je vinjen preteklega novembra sprehajal na Travniku, je prejel 20.000 lir globe 60-letnt Franc Furlan iz Ul. Boschetto 22. * Preteklo zimo je 41-letni Marega Rafael iz Ul. Catnpi 47 večkrat obiskal drvarnico sosede Ide Co-moldi in si doma kuril peč z njenimi drvmi. Prišel pa je dan, ko ga je v drvarnici zasačil Comoldi-jev hlapec in ga prijavil policiji. Včeraj so ga obsodili na 40 dni zapora in poravnavo Sodnih stroškov. * V liiši 44-letne Šuligoj Albine iz St. Mavra ni več tniru, odkar se je hčerka omožila in je Suligojeva postala tašča. Prepiri, ki so bili na dnevnem redu, so Suligojevo pripeljali pred sodne oblasti pod obtožbo. da je razžalila V prisotnosti tretjih oseb čast zeta Ivana Velišč- ka. Toda pred sodnikom sta se sorodnika sporazumela in upamo, da bo ta sporazum res trajen. Zaradi družinskih prepirov Sta morala na zagovor tudi brata 40-letnl Avgust in 43-letni Grigorij Da Ros iz Ul. Blaserna št. 29, ki sta se zaradi dediščine med seboj tako pretepla, da se je Grigorij zaradi prejetih batin moral zdraviti 10 dni, Avgust pa 20 dni. Ker nista hiti na sodnikovo prošnjo hotela slišati o sporazumu in sta se še vedno bojevito spogledovala, je sodnik obsodil vsakega na 4 mesece zapora ih poravnovo sadnih stroškov, pogojno. Seja deželnega odbora v Vidmu Pretekli ponedeljek je bila v Vidmu seja odbora za deželno upravo, ki je v zvezi deželnim statutom. Na seji, ki se je udeležil tudi poslanec Beltrame iti zastopniki Slovencev, je podal svoje poročilo odv. Gando-lini. Po mnogem besedičenju so Se sporazumeli samo za sprejetje predloga, po katerem naj bi bil predsednik bodoče deželne vlade iz ene pokrajine, podpredsednik pa iz druge. Deželni svet naj bt po tem predlogu ihiel okrog 40 članov, od katerih bi jih bilo 10 lz goriške pokrajhie. Vendar pa so bili to za enkrat samo predlogi, ker bddo o teh Stvareh dokončno sklepali v Rimu. I* SVOBJMtUtJE CJf&RIŠKE j kingmaioiifglov v iffiu Ai 1 mčseca je bila v cini konferenca upravnikov ta ?v, Y Slovenskem Primorju. Na strm ?erentf> so P°vabili tudi žarov t-6 krajevnih ljudskih odbo-v-m j vodijo kinomatografe. Po “ j deželi je 16 kinov, od katerih l»i cni v Vipavi bil v preteklem .^ ^najboljšimi v Sloveniji. T ■ zni) zasluga upravnika, ki jc cU pom°ojo množičnih organlza-,,L djti zanimanje za kino ne 'di ° I v'pav*kem trgu, ampak tuji-,' ,Užnjih vaseh. Tudi kino v minu spada med najbolje ureje-p m najbolje vodene v Slovenskem rnmorju. ]i,fa'j0pndc iz Idrije je izrazil žejo’ a bi dobivali k njim boljše inri e' ,^er je to potrebno za tak p r’iski center. Vsi zastopniki bitfS° mnenja, da kino ne sme Piče U.stanova' katere namen je. ko-nJe dobičkov, ampak mora ime-Vzspredvsern prosvetne namene, razv^* 'iudi' Gnjati Jim potrebno edri!o in širiti njihova obzorja. V in cilajio, (Imunih! bo treba tudi nekatere Posl^' ilvosti, ki ovirajo dobro 3l,_v.anje kinov. Tako n. pr. upo- Pbir- ",1 ... 0 treba tudi nekatere peS|„ Militi, ki ovirajo dobro rst>ipVanie kinov. Tako n. pr. upo-4v0 “,0 v Postojni in Sežani klno-qn i1*? 'udi za druge prireditve 1 o. ei 30 imeli precejšnje težave bit ii °Premo dvoran In kabine,, a^i ker so bili že skoro vsi Bit p lektorji izrabljeni. Sedaj ik ? honorarjev in dru-PrirtM,n )V za razdo osebje, ki l«tu n,;'Jenr> tej stroki. V tekočem tožujejo, da sedanji odbor za zaščito brezposelnih ni bil izvoljen z večino glasov niti ne s pismehimi volitvami. Zato so nekateri brezposelni zklicali za danes ob 9. uri v dvorani Ljudskega doma posebno zborovanje brezposelnih, ker nameravajo izvoliti nov odbor, odnosno potrditi tega, ki je že sedaj v funkciji. Novi odbor naj bi bilo enoten, tako za člane Delavske zbornice, kakor za člane svobodnih sindikatov. Vsi prisdtni brezno :elni, ki sc v posesti zelene izkaznice, bodo prejeli poseben obrazec za volitev. Tako izvoljeni odbor b0 imel pravno podlago in upamo, da ga bodo pbslušale tudi oblasti ter se bodo pobrigale za zaposlitev in dobrobit tišočev brezposelnih našega mesta. Babiči T R I DNEVNIK Olajšan obmejni promet bo uaijsrtl pu^djanjln med jugoslovanskimi in italijanskimi oblastmi je prišlo sedaj do sporazuma, po katerem bodo od 10. aprila dalje dovolili obmejni promet manjšega obsega na državni meji. Ta promet bo dovoljen samo ob delavnikih od zjutraj pa do sončnega zahoda in na tistih prehodih, ki jih bo določila mešana komisija. Večje podrobnosti za enkrat še niso znane. Podališanfe začasnih šoferskih iztiazme Gorisua prelenima ocvešca vse zainteresirane, da z današnjim dnem 31. marca preneha s svojim delom policijski urad za splošno revizijo šoferskih izkaznic, ki je posloval v Ul. Oberdan št. 20. Obenem obv.ešča, da je veljavnost začasnih šoferskih izkaznic, ki jih je izdal omenjeni policijski urad, podaljšana za dva meseca brez kakršne koli formalnosti ali pripombe. U nam J v teKocem *udi nostaviti nov kino »iačjn: jetrni v Brdih, kjer so do-zkh Bripravili dvorano v no-,r> že n„,r|U21'™ domu. Prav tako dl'užnern T11' kinoaparaturo v za-plvk|, domu v Knežaku nn Sl“!?,od Rl,d'ia * Štandrežu ^nurnU‘Tm «‘s'očC», ki rja J0 . v J ti-,,, 'Sionskim listom, prcf/mt-g. * auijo, je bil tned gori-: čsfj So encj znan in priljubljen. kis* dol)ro Uoznali It Slan-5t°9a ča,„r Je Prel)il večino pro- i'tf°btl ,,d takrat, ko t it7 tUkaj :avd,ie Pred f*1* no an° m’ ki *° tedai be-Sta„u * Zoto »o tnu v ne-trirerl'li v iu ,lrnfli prijatelji večer L,1,mu"u Pfl- ?°poidnTeCik!r Pevci 80 sc zbrati ie 2?Smi dan 2 JJ. prepe,,nn7“ našd! je , sv^im občutkom. ?°sioai!fit ‘ , e ” izmed vaščanov Ktil vpanZl’ V kaierein ju ,z-o?*’ k() ne 'h f b° kmrJu Prišel boh ntir«d„u vei ločite 0(>n nrtrndn ,!!iev’ ampak s. Zokn VJrek° ”Je 'Jral»kr *'*l Takrat se bo tudi tiH,**0**r«"«8* lahk° Wntl meri h?*' ”*«eru ZT' V pot,ed«I|ek» je Pr' Hdeči Ph"{ tl na blo- drlf”'1' ninom ■ kamor so S ? a m dritnhi pr‘jatelj‘ iz Stan■ 19 brezposelne 3tvoP'kselpum nveYikoa V‘2da mod biv,v.ker ni nezadovolj- ■- idKo j>e pri. izplačila socialnega skrbstva Državni uiad za so-ialno skiti-stvo v Gorici Sporoča, da bo plačeval zapadlosti druge polovice meseca marca pri okencih urada za brezposelnost v Ul. Mazzini št. 4. Za ta izplačila velja naslednji urnik: moški 1. aprila ob 9., ženske 2. aprila ob 9 uri. Splovitev nove ladje v Tržiču Včeraj zjutiaj ob 1U uri je bila v tržiški ladjedelnici slovesna splovitev motorne iadje «Les Ecla-i-eurs», ki je bila naročena v tej ladjedelnici za argentinsko mornarico. To je prva od treh ladij, ki jih bodo v teh mesecih zgradili v Tržiču za Argentino. Naslednji dve bosta nosili imeni »Lepataja« in «Le Maues. Včerajšnji slovesni splovitvi so prisostvovali delavci, zastopniki krajevnih oblasti in posebna argentinska delegacija. Za botro je bila žena argentinskega veleposlanika v Rimu. Kmo VERDI. 17: «Salome», T. De Carlo VITTOR1A. 17: ((Tragično cvetje«. V. Mature. CENTRALE. 17: «Car», R. Hay-worth. MODERNO. 17: «Nov program«. EDEN. 17: «Kov program«. MALI OGLASI H ISO PRITLIČNO, podkleteno, i vrtom in dvoriščem v Sovodnjah, ugodno prodam. Ponudbe na upi a-vo Primorskega dhevnika v Gorici Montesanto 42. Krojaška delavnica TRST - (JLIUA VALlMHlVO 35 izdeluje moške obleke, ženske plašče OBRAČA. POPRAVI..1A PO IZREDNO NIZKIH CENAH Uliti 'AV. liiwU\.d SU iu,ri.S>ilc.ilC zverine iz Kopra na sanio njim lasten način umorile tov. Babiča Jo. sipa, odločnega borca za pravice delavstva. Tov. Babič je bil že le m 1021 obsbjefi zaradi dbgcdkov v Marezigah na cšem let ječe. Od tedaj jt bil eden najodločnejših tovarišev v borbi za pravice naših ljudi. Ob prvih pričetkih narodno osvobodilnega pokreta, je pričel delati za partizane. Skupno 3 taj. nikom UF odbora je zbiral hrano za tovariše, ki so se po gozdovih borili. Krajevna zveza PP iz Babičev je na mestu, kjer je padel kot žrtev lašizma tov. Babič, postavila spomenik. Odkritje spomenika je bilo določeno za četrto obletnico smrti. Odkritju je prisostvalo veliko ljudi iz okolice, Kopra in celo iz Trsta. Vence so poslale tudi organizacije iz Skednja in Sv. Justa. Ker je mesto, kjer je padel tov. Babič, izven vasi, ob cesti, ki pelje v Vanganel, so se udeleženci zbrali v Velik sprevod ih odkorakali 2 godbo in zastavami na čelu do krU. ,a, kjer stoji spomenik. Partizani so šli v sprevodu postrojenj v posebno skupino in so imeli titovke ,ia glavah. Pred odkritjem sporne-ilka je bil v počastitev spomina padlega tovariša petminutni inolk, godba iz Marezig pa je 2aigrala nternacionalo. V imenu okrajnega komlteta KP je spregovoril tov. Knez. V krat-item govoru je omenil, da so pretekla že štiri leta, odkar smo prišli iz gozdov ih odkar naši najboljši več no krvavijo za pravice delavstva. NiSo čakali borci prekrižanih rok, da se bodo drugi zanje borili. Odzvali so se pozivu komunistične phrtije ter se pod njenim vodstvom trdo borili in tudi zlomili naci-fa-šizmu vrat in ga pregnali z naše zemlje. Danes kujejo nove vojne načrte anglo-amferiške imperialisti. Ne bodo uspeli, ker imamo bogate izkušnje z našimi prejšnjimi sovražniki. Za okrajno zvezo PP pa, je spre govorii tovariš Benčič Franc. Spomenik tovarišu Babiču, katerega #e postavila krajevna zveza PP, nas bo vedno opominjal na čuječnost. Vzpodbujal na« bo v naši današnji borbi, ko dnevno utrjujemo in izboljšujemo vse tisto, za kar je on in poleg njega žrtvovalo svoja življenja še na desettisoče drugih borcev in aktivistov, ♦ * * Naša mladina za prvi maj. V petek je mladina iz naše vasi skupno z mladino Rojcev izvedla nabiralno akcijo v korist prvega maja. Z godbo na čelu in med prepevanjem partizanskih pesmi in havdu. šenim ukanjem je šla od hiše do hiše. Zbrala je 40 litrov vina, 10 kg moke, 247 jajc, 1 in en četrt kg slanine in 940 lir v denarju. Danes za prvi maj lahko že kar z godbami in petjem zbiramo prostovoljne prispevke. Kako pa je bilo še do pred nedavnim časom, ko nismo smeli niti spregovoriti o prvem maju! Lahko rečemo, da smo že daleč prišli z napredkom. Sli bohio pa še naprej in Se he bomo Ustavili, dokler ne bo dosežen končni cilj. Vemo, da bo potrebno prehoditi še dolgo pot 'ln prekoračiti visoke gore. toda to naš ne bo ustavilo. Naj cilj je: naprej, da dosežemo vse, za kar smo trpeli in za kar srno dali toliko žrtev. Babič Franc Glem Delovanje naših žena Pred dnevi so zborovale zopet naše žene. Na teni sestanku so posegle živahno v diskusijo, v kateri so iznesle pomanjkljivosti, ki so se pokazale do sedaj v našem odboru. Končno so izglasovale sklepe, s katerimi so utrdile nadaljnje delovanje odbora m napravile načrt za bodoče delo. Pri tej priliki so naše žene ob splošnem pritrjevanju nagradile tov. Jerman Milko za njeno izredno požrtvovalnost, ki jo je pokazala v zadnjem času. Organizacija naših žen je pokazala na splošno velik napredek. 8. marca smo izVedle praznovanje dneva demokratičnih žen na način, ki ga naša vas do sedaj še ni videla. Nastopile smo z lepim ln r.bmžrtim programom, tako da Je dosegla prireditev popoln uspeh. Da pa je uspela proslava ženskega praznika tako dobro, se moramo zahvaliti tudi vsem množičnim organizacijam in ostalemu ljudstvU našega kraja, ki so nam dali Vso svojo pomoč. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. tUTftSTI 301/o PRITi. « TEL. 70 Prvomajsko na hrvaiskih osnovnih tekmovanje šolah Istrskega okrožja I ljučil fotograf, ki je napravil lep ! posnetek vseh navzočih, da bodo j imeli spomin na dan, kb jim je I ljudska oblast dala na razpolago 1 celo hišo. Utrjujmo naše zadružništvo r jat - 11 11.. — I — !*■■!! m IH I 11" . MIMIII * I 'Ml ■■■'"■»im ■ Občni zbor kmetnaproze v Bertokih in njeno uspešno delovanje Na tem mestu smo iznesli že večkrat, v kakšnem stanju so bile hrvatske osnovne šole po vsej Istri in na ozemlju Istrskega o. krožja v času Italije ih posebno fašizma. Po osvoboditvi s? ljudska oblast in šolniki Bujščihe-trudijo, da dvignejo raven in u-spehe osnovne šole. V ta namen sn določili za proslavitev 1. maja posebno tekmovanje med o-snovno-šclskimi otroki, s katerim hoče vzbuditi v njih še več. ie veselje In voljo de učenja, petja. športa, prostovoljnega dela, smisel za snago in podobno. Do 1. maja bodo otroci tekmovali posamezno med seboj v istem razredu, nato po razredih v tem, kdo bo Imel najboljše rede in kdo bo imel čim manj šolskih zamud. Razredi bode formirali pevske zbore, ki bodo tekmovali s tremi pesmimi, s katerimi bodo nastopili skupno na dan 1. maja. Dramske skupine pa bodo tekmovale s rolo in zborno recitacijo ter eno igro. Pomeriti se bbdo tudi v teni, kateri razred in katera šola bo dala za 1. maj več m boljših, telovadcev ali telovadk za nastop s prostimi vajami. Poleg tega Pa bodo tekmovali šolarji v teku, skoku v daljavo in Višino ter metu žoge. Ta del tekme ima za osnovno načelo: Zdrav duh v Zdravem telesu! Pravilno je, da hočejo naši vzgbjitelji pritegniti tudi otroka s podeželja v fizkulturno in-športno sodelovanje in da so ovrgli mišljenje, da kmetski o-trok, ki opravlja razna dela ter je mnogo na zraku, ne potrebuje posebne telesne vzgoje. Odveč bi bilo poudarjati, da dobi s telovadbo in športom tudi kmetski otrok smisel, za večjo disciplino, harmonično vežbanje telesnih sil, da si prisvoji smisel za estetiko in utrdi voljo, ker mora zopet in zopet ponavlja® razne vaje, dokler ni popolnoma izurjen. Drugi del temovanja za i. maj posveča pažnjo otrokovemu delovanju izven šole in mu nakazuje njegove obveznosti do družbe in ljudstva na splošno. Z drugo besedo, uvršča ga kot socialno bitje in kot samostojen element v gibanje ter delovanje širokih ljudskih množic. Tako bodo tekmovali šolarji v dobri určditvi stenčasa in V dopisovanju za pionirsko rubriko v ((Hrvatskem glasu«. Izvedli pa bodo v tekmdvalhem dtthti se na-, biranje starega železa, papirja, razbitega stekla in krp in presto-voljho delo pri gradnjah zadružnih domov, ureditvi šolskega dvorišča, ol&pšanju šolskega vrta in podobno. Tu bodo tekmovale šole v tem, katera bo doprinesla več prostovoljnih delovnih ur. Skupno z otroci bodo delali tudi Učitelji in učiteljice. Tako bodo naši otroci občutili hkrati tudi pomen in Veličino največjega prazrtika kmetsko-dč-lgvskega ljudstva in soožnall, da pregledujejo njihovi starši danes za 1. maj uspehe sVOjfega celotnega napora, ki ga izkazujejo države ljudskih dertibkracij in da niso več dnevi, ko je delavstvo morgio 0b tej priliki ž de-fnonstracijami m manifestacijami opozarjati svet na krivice, ki se godljo na škodo kmetsko-delavskega ljildstva! Grošu jan-Buj p tfoma Dne 25. marca je bil ob veliki udeležbi ljudstva in šolske mladine otvorjen Pionirski dom. Poleg predstavnikov iz okraja in pionirjev hrvatske ln italijanske osnovne šole so prišli na otvoritev tudi pionirji osnovne hrvatske Sole iz Sv. Ivana. Otvoritvene govore sta imeli učiteljici hrvatske ih italijanske soie, ki sta podčrtali pomen pionirske organizacije. Pionirji haj tekmujejo V učenju, dobrem vedenju in v utrjevanja bratstva med seboj. V imenu okrajne pionirske organizacije sta govorili v italijanščini tov. Papo Marija, v hrvaščini pa tov. Dosel Anka. Pozvali sta vse pionirje, naj utrjujejo disciplino in ljubezen do bratstva in enotnosti. Pionirski dom je dobro opremljen in ima pet prostorov, eno čitalnico za hrvatske eno za italijanske pionirje, delovno sobo za pionirke in eno za pionirje ter veliko dvorano za sestanke in skupne igre. Lepo slovesnost otvoritve je zak- Gdšon Telovadne priprave za prvi maj. Veliko je zaniinahje med mladino naše vasi za tetovadne vaje za nastop prvega maja. Do sedaj vadi 23 mladink, 20 mladincev in 60 pionirjev. Mladinci imaib svojega vaditelja, prav tako mladinke. Oba sta obiskovala tečaj v Kopru. Mladinci in mladinke vadijo skoro vsak večer in jim že kar dobro gre. Pionirji pa vsak dan po eno uro. V nedeljo smo imeli tudi nabiralno akcijo. Nabrali smo en stot krompirja, večjo količino moke h1 precej jajc. GOJENCI GOSPODARSKE SOLE V ŠKOCJANU PRI PRAKTIČNEM DE LU Šmarje Pismo zaprtim antifašistom Objavljamo rade volje pozd,av-no pismo, ki so ga po posebni delegaciji poslali člani novoustanovljene kmečkc-obdelovalne zadruge v Šmarjah pri Kopru zaprtim antifašistom v Trst, skupno z darilom njihovega pridelka. Pismo je ponoven dokaz, kako naše ljudstvo občuti povezavo z vsemi, ki trpijo preganjanje samo zato, kčr so dosled- V okviru slovenskega Prosvetnega društva «Otoii Župančič« bo danes ob 20 uri v prostorih slovenske gimnazije zaključno predavanje o zadružništvu. Vabljeni so Vsi člani in ljudstvo. ni borci za pravice delovnega ljudstva. Obenem je pismo odločen protest proti krivičnemu postopanju sedanjih oblasti v Trstu, proti zapiranju in obsojanju partizanov in demokratov. Drogi toVarisi! Sprejhiile tople in borbene pozdrave 23 družin hbvoustanovljene kmečko - obdelovalne zadruge v Šmarjah pri Kopru. Prav tako kot smo bili združeni takrat, ko smo z orožjem v rokah preganjali in uničevali naelfašistt, smo združeni danes, ko nade !;u jemo borbo ža utrditev in uresničenje vseh priborjenih pravic tudi onkraj demarkacijske črte. Ta naša vztrajna borba velja utrjevanju bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati, spoštovanju mirovne pogodbe, utrjevanju miru in boljši bodočnosti delovnega ljudstva vsega sveta. Čutimo se nad v še srečne, ker so najn dane možnosti, da se lahko raz vijamo kulturno, gospodarsko in po. litično. Te možnosti nam zagotavlja naiu ljudska oblast, kateri zaupa-,mo. jo utrjujemo m čuvamo. Mi dobro vemo, da je tudi tržaški proletariat ogromno prispeval za pridobitev ljudske oblasti, za svoje pravice in za izgon okupatorja. Pri nas smo to ohranili, trža-škčjflu delavstvu pa je bilo vse krivično od v žeto. 7,ato pa vztrajamo ob njegovi strani v njegovi današ- nji borbi ih bomo vztrajali do končne zmage. Dragi tovariši! Ko vidimo, da znova trpite po zaporih, se spominjamo vseh bivših političnih preganjancev, katere je fašistični režim zaradi njihovega pndctaiskega prepričanja preganjal, zapiral ih mučil. Bili so borci za pravice delovnega ljudstva. Njihovo trpljenje ni bilo zamah. T.rdiio fjao prepričani, da tudi vaše današhje trpljenje ne bo zaman. Prineslo bo velik delež k utrditvi svetovnega miru in zmagi proletariata. Pošiljamo vam skromen dar našega pridelka in želimo čimprejšnje svobode. Naj Živi bratstvo in edinstvo, trd njava slovensko - italijansko - hr-vatskih delavcev iii v sc e a delovhe-ga ljudstva! Smrt fašizmu — svoboda narodu. Člani kinečkb-obdel. zadruge Šmarje pri Kopru Marezige Koncert pevskega zbora Javko Štaiieile" iz Sv. Ivana pri Trstu Priteklo m-deUti smo imeli v hali vasi velik kulturni praznik. Obiskal rtns jč srdtoiuahšfcl pet'šla ebor »Stavko Škamperle» ter nam priredil zares lep pevski koncert. Na sporedu je ihtel razne slovenske, ruške in Srbske narodne ter partizanske pesmi. Slišali pa smo tudi nekaj pevskih solo toč k, ki so jih predvajali lav. Režica Kozem in Aleksander Žerjal, katere je spremljala na harmoniko IbV. Romana Zajec. Zbor in posamezni pevci so pokazati veliko sposobnost in njihovo petje je vse poslušalce kar omamilo, Od Mirkove «iVa morje in vihar» po ruski jmrodno-partizanski pesmi, s katero je koncert pričel, mimo partizanske «V nove zarje*, ki jo je zložil Venturini, do Par-move f(To sladko zlato vinces, s katero se je končat prvi del koncerta, se je veselo razpoloženje ljud. sto« nenehoma stopnjevalo i« ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. V drugem delu je odpel zbor jio Venturinijevem »Znamenju» šopek srbskih narodnih pesmi od Mokra ujca, ki je pokazal poslušalcem lepoto srbske narodne pesmi. Za ru- PriSpel sem v Bertoke ih takoj opazi!, da se dogaja tukaj hekaj izrednega. Ljudje sc zbirajo v lepo okrašeni dvorani Prosvetnega društva »Marko«. sKaj pa je novega?« vprašam ženico, ki sem jo srečal. »Ali ne veste, da imamo danes letni občni zbor kmetnaproze!« Vstopim v dvorano in slišim glas tov. Brovatiča Stanka, ki je ravno ctvoril občni rbor z geslom «utrjujmo naše zadružništvo«. V dvorani le bilo gotovo 200 članov zadruge, ki so bili dobro razpoloženi in sledili napeto predsednikovim izvajanjem. Tov. Htovattč je po uvodnih pozdravhih besedah podal poročilo poslovnega odbora in med drugim dejal: «Našo zadrugo smo Ustanovili v težkih trenutkih in skoro brez sredstev, vendar se je po devetih mesecih poslovanja tako razvila, da je postala ponos vseh zadrugarjev iz Bertokov in Stoma-ža, ki so se za njen razcvit trudili ter jo tako postavili na solidno podlago«. Iz nadaljnjega poročila je razvidno, da je kmetnaproza v Bertokih v letu 1948 nabavila za zajamčeno preskrbo blaga v vrednosti 10.847.012 lir. Od tega je od prodala za 8.996.128 lir, ostanek pa ima trenutno v zalogi. Toda njeno delovanje se je nanašalo tudi na nabavo blaga po vezanih cenah, katerega je nakupila za 6.132.456 lir in do danes prodala do Višine 4,702.029 lir, ostali del pa ihia še v 2alogi. Pri zajamčen! preskrbi, dalje pri obratu po vezanih cenah in proti prodaji Je imela zadruga kosmatega dobička 873.951 lir. Ker pa je zadnlga odkupovala od kmetov tudi sadje in zelenjave ter je bil promet v tem pogledu zelo živahen, je doseglo nakupovanje 32 sko »Ej uhnjems, ki se tako prilega našemu čustvovanju, in še par drugimi pesmicami je pevski zbor končal svoj begati spored. Tržaški pevci in pevke so vredni vse pohvale. S svojim nastopom so nam pokazati razliko med nekdanjimi in današnjimi časi, ko je pod Italijo, zlasti pod fašizmom Stala med nami pregraja in ko je bilo takšna prireditev nemogoča, še več, ko podobni stiki med našim ljudstvom nišo bili dovoljeni. Da. nes, ko je fašizem strt in zlomljen, danes V času svobode, ki jo predstavlja ljudska oblast, je kulturno sodelovanje med mestom in deželo Samo ob sebi umljiva štvar. Pred pričetkom koncerta je pozdravit poete domačin in poudarit pomen njihovega nastopa ter se zahvalil za njihovo gostovanje. V svojem odgovoru pa je eden od gostov predočil nekdanji položaj »lužne /stre«, kateri razne vladavine, liberalne ali fašistične brez razlike, niso dopustite, da bi se kuUurno dvigrtitn, V svoji narodni | nestrpnosti so pač hotele dva naroda raznaroditi. Kakšna globoka razlika med to in politiko ljudske oblasti, ki IzVaja došledno politiko enakopravnosti vseh treh istrških narodov. Naj omenim še to, ia je na prireditvi sodelovala tudi domača godba in da je med prvim in drugim delom prireditve deklamiral priložnostno pesmico neki pionir ki je žel veliko odobravanja. Dvorana novega zadružnega doma je bila polna poslušalcev, kt so nabrali pri tej priliki 8,780 lir prostovoljnih prispekov, Buje Živahno «lclovan|c na kulturnem polju V okviru prvomajskega tekmovanja so vse vasi bujskega okraja napovedale tudi Več kulturnih predstav. Tako «o bile prve predstave dne 19. in 20. marca V Materah i, kjer je gostovala • diletantska skupina iz Naštela, v Babičih je bila na gostovanju hrvatska diletantska skupina iz Buj, dne 20. marca je gostovala hrvatska skupina lz BUj V Kučibfegll, v Mčde-žijl (Savudrija) pa skupina iz Kmetov in Btačanije. milijonov in 500 tisoč lir, dobiček pa 2 milijona 587 tisoč in 363 lir, prt čemer ni upoštevan inventar, ki ga je nabavila zadruga za svoje potrebe. Zadruga je gledala na to, da jc navajala khietovalce čim bolj ha Uporabo umetnih gnojil, kar je za umno gospodarstvo m > potrebno. Tako je nabavila v ta namen Za člane in hečlane 143.650 kg superfo-sfata, 8.000 kg apnenega dušika, 11.500 kg hitrofoskala, 8.510 kg kalijeve soli, 14.015 kg amoniaka. Za kritje vsega povpraševanja je zadnje dni naročila še 13.000 kg raznih drugih umetnih gnojil in preskrbela za svoje člane žveplo, modro galico in potreben les; za izboljšanje vsi-njereje je nabavila 10 plemenskih svinj in osnovala tudi oddelek za pospeševanje živinoreje. Po navedbi teh številčnih podatkov je tov. Hrovatič skromio pripomnil. da je zadruga v Bertokih sicer šele v razvoju, da pa je Vseeno storila že toliko, da se je življenjska raven domačega prebivalstva precej dvignila in izboljšala. Članom je zagotovil, da se bo zadruga v bodočem poslovnem letu še bolj zavzemala 2a svoje člane in da je upravni odbor že sedaj predvidel za leto 1949 delovni program, ki ga hoče na vsak način izvesti. V glavnem so točke tega programa naslednje: Zadruga bn prevzela V obdelavo 10.000 kvadratnih metrov Zemlje za rejo prašičev. V ta namen bo dokupila še 20 plemenskih svinj ln tako dvignila njihovo celotno število na 30. Žato bo dogradila nove svinjake, ki bodo za vzor vsej okolici. Za osamosvojitev srednjih ln malih kmetov bo vložila zadruga v Bertokih vso skrb. Za enkrat bo osnovala zadružno traktorsko postajo. S tem V ZVeZi bo ustanovila krojaško, čevljarsko ln mizarsko delavnicb, da bodo prišli kmetje in delavci do čim cenejše preskrbe z obleko, obutvijo, pohiltvom ter podobno. Že sedaj bo gledala zadruga na to, da organizira in Vzgoji potreben strokovni kader Zadevnih rokodelcev. Vrhunec tetr načrtov pa vidijo zadrugarji v zgraditvi lastnega zadružnega doma, ' i naj sprejme pod krov vse to razsežnn delovanje za gospodarski dvig hjihove Vasi in okolice ln ki naj bo izraz neodvisnosti In močnega zadružnega smi-sia istrskega kmeta! Razume se, da ima Zadruga v programu, do bo v bodočem letu še bolj izpopolnila svoje notranje poslovanje pri trgovanju, organizaciji odkupa, zbiranju statističnih podatkov itd. Tov. Hrovatič je zaključil svoje poročilo rekoč: «Vse pri-, zadevanje in Vše delo gre v ihtere-sU skupnosti, zato je naloga poslovnega odbora in zadrugarjev, da utrdimo naše zadružništvo, ki bo posebno v prihodnje hrbtenica vsega gospodarstva istrskega kmeta, da si tako izboljšamo naš Življenjski Standard ter odpremo pot v srečnejšo bodočnost! »Vsi prisotni so :• najVeč-jim navdušenjem sprejeli zadnje predsednikove besede. Po živahni diskusiji, ki je sledila poročilu, so člani soglasno pooblastili upravni odbor, da sme v potrebi za izvedbo svojega programa ha-jeti 6 milijonsko posojilo. Tudi ta sklep je navdal vse zudrugarje z velikim ponosom, saj se zavedajo, da pomeni po eni strani velik napredek. po drugi pa odfočert korak za nadaljnji razvoj njihove zadruge. Izvoljen je bil še nov upravni odbbr. V katerega So prišli dobri in umni zadrugarji, tako da bb zadruga tudi to leto v sposobnih rokah! Podatki in potek opisanega občnega zbbra nam daje zopet sliko o stanju zadružne misli in zadružništva v Istrskem okrožjU. Ea one, ki či-tajo, po ut^zih Vidalija govore ali članke kot na primer onega «boopp-ratlve d! paglian, bi bilo prav, da Sl ogledajo podatke tega dopisa, da bodo spoznali, kaj predstavlja zadružništvo v coni B in katero stop-hjo je že doseglo. Potem šele bodo lahko govorili o razmerah Istrskega okrožja. Bantan so pač Vsa prizadevanja teh ljudi za poniževanje in omalovaževanje našega delovheaa čloVeka! NOVEL E. Sli marca 1948 xx'. | IZLET TRŽAŠKIH PARTIZANOV PRI DELOVNEM LJUDSTVU PRIMORSKE j Obisk Cerkna,partizanske bolnice,,Franja“ Idrije in love Gorice V soboto in nedeljo 19. in 20. marca je bil izlet v kraje na Primorskem, ki so bili v času NOB priča najtežjih bojev, kj so jih partizanske edinice vodile za osvoboditev naše zemlje in za uničenje okupatorja. Ko smo prišli v Cerkno, v partizansko prestolnico, se je vsak partizan, ki se je boril na Primorskem, dobro spominja, nam je sam pogled na sinje planine, k; kot stražarji obdajajo to slikovito alpsko mestece, obudil spomin na tiste težke, a tudi krasne čase. Nikdar do tedaj ni še Cerkno videlo takega prometa in takega vrvenja 1 j udi iz vseh krajev naše dežele. S posebnim zanimanjem so tovariši pregledali zgodovinsko partizansko bolnico «Franja». O tej bolnici se je v času borbe zelo govorilo, toda nihče ni vedel povedati, kje je; zavita je bila v najstrožjo tajnost. Tu smo imeli živo sliko iznajdljivosti partizanskega duha, ki je znal premagati vse težave v prepričanju, da je zmaga nad fašizmom zagotovljena, ker volja ljudstva pod vodstvom KP zna premostiti vsako oviro. Večina izletnikov se je v teli krajih borila in je bil za njih izlet še bolj zanimiv in zaželen, kajti vsakdo si je želel, da obišče kako staro mamico, ki mu je mnogokrat dala prigrizka in pravočasno poročala o morebitni preteči nevarnosti od strani okupatorja in domačih izdajalcev. Tudi domače kurirke so nas bile zelo vesele, ko so nas po tolikem času videle. Vsaka izmed njih je imela mnogo povedati, nekatere so pokazale značke «udamika», druge so pripovedovale, kako se udejstvujejo v mladinskih, športnih in prosvetnih organizacijah, druge spet s ponosom povejo, da so zaposlene y industrijskih podjetjih; za praznik so prišle pogledat, kako je doma. Proti večeru smo se odpeljali v Idrijo. Ko smo prišli na trg, t. j. v središče mesta, nas je čakala skupina tovarišev funkcionarjev krajevne ljudske oblasti, Zveze borcev in sindikatov. Glavni predmet razgovorov je bil znameniti rudnik, ki je ponos vsakega rudarja, ki je tu zaposlen. Vsakdo, ki smo ž njim govorili, je z navdušenjem pripovedoval o zanimivosti in o veliki važnosti, ki jo danes ima ta rudnik v petletnem planu. Ljubezen rudarjev do svojega rudnika je razumljiva posebno, če upoštevamo dejstvo, da posamezni rudarji dosežejo lepo vsoto od 9 do 11 tisoč dinarjev mesečnega zaslužka. Naslednje jutro smo šli, da si ogledamo topilnice, t. j. kraj, kjer se vrši proces za pridobitev živega srebra iz rude. V topilnici sta se nam takoj stavila na razpolago ravnatelj in njegov pomočnik. Razdeljeni v dve skupini smo sledili tehničnemu poteku dela. Eden od ravnateljev topilnice je italijanske narodnosti in je že mn''ge let zapos’en v rudniku. Med drugim nam je pokazal tudi novo kopalnico za rudarje dokončano preteklo leto. Ta kopalnica je eden izmed tolikih dokazov, kakšno važnost :n pozornost se danes v novi Jugoslaviji polaga za zdravje delavcev. Pripovedoval nam je tudi o planu njihovega obrata, iz česar je razvidno, da plan niso samo dosegli, ampak v precejšnji meri tudi presegli. Mnogo rudarjev je bilo proglašenih za udarnike, nekateri že dvakrat. Po pregledu rudnika smo odšli po strmi poti proti Vojskemu, kjer so v času borbe često bili težki boji, posebno v zadnji velikonočni ofenzivi leta 1945., kjer je spričo neuklonljivega upora naših borcev začel ponehavati pritisk sovražnika,ki je nameraval uničiti IX. korpus. Na Vojskem so tudi bile najbolj važne tiskarne in največja skladišča. Tu nas je čakalo kosilo. Ker je bilo prepozno, smo se morali na žalost odreči obisku tiskarne. Ogledali smo ?i vas in po kosilu smo se ponovno vrnili v Idrijo in nadaljevali pot skozi Sv. Lucijo v Novo Gorico. Okrog 6 zvečer smo prispeli v Novo Gorico. Tudi tu so nas sprejeli tovariši Zveze borcev p predstavniki sindikatov. Po kratkem obisku Nove Gorice smo se vrnili v Solkan, kjer smo povečerjali in popili kozarček dobrega vipavca. Po večerji smo odšli v Šempas, kjer smo bili navdušeno sprejeti v zadružnem domu. Tukaj se je lahko ugotovilo, kaj vse doseže ljudstvo, kadar dela za sebe. V. 6 mesecih so zgradili večji del zadružnega doma, ki je eden med največjimi na Primorskem. Vsa sredstva, k so se uporabila za zgraditev tega doma, so se nabrala na raznih kulturnih prireditvah, vse delo je bilo udarniško. Tudi tu smo imeli priliko, da si osvežimo grlo s pristnim vipavskim vinom in na zadnje smo se še zavrteli ob veselih zvokih harmonike. Ob 9 zvečer smo čez Kras krenili proti Trstu. Tako se je zaključil ta prelepi in veseli izlet, katerega so si partizani že toliko časa želeli. Živa želja vseh je, da bi v bodoče še prirejali take izlete in s tem nudili tovarišem borcem možnost, da se prepričajo o vsem, kar se dela v novi Titovi Jugoslaviji, kjer se kljub vsem težavam gradi socializem in se s tem ustvarjajo pogoji boljšega življenja. PREJŠNJI ZNESEK i ROLLI KARMELA ; MASLO IVANKA ; ; REGAN, PEGAN ; f. l. n. n. LIR 906.971 100 50 500 100 5000 SKUPNO 912.721 Zgoraj navedene vsote je nabralo PD «Simon Jenkov. p * =? OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču)) se sprejemajo pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlja in pri upravi ePrimor-skega dnevnika», Ul. Ruggero Manna št. 29. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZN ANICO glasečo se na njegovo ime. GOSPODARSTVO 1 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE Zmogljivost škedenjskih plavžev izkoriščena samo s 14°U Vodstvo je poročalo konec oktobra 1948, da je prejelo pošiljko železne rude ter da bo prižgana ena od obstoječih treh visokih peči, ki naj bi dajala 320 ton jekla dnevno. Hkrati je trdi- surovo železo ; jeklo .... pločevina , s koks . . * • * katran ... s amonijev sulfat svetilni plin m3 2403 818 9387 366 64 3,501.366 Konec vojne je obrat dočakal z razmeroma malimi okvarami. Od visokih peči, ki so skupno 3, sta bili dve med vojno ustavljeni popolnoma pravilno in sta bili sposobni za takojšnje obratovanje. Tretja je potrebovala delna popravila, ki pa jih je tv orni šk o vod- REKA, 28. — Na plenarnem zasedanju sindikalne zveze pomorščakov ln pristaniških delavcev se je ugotovilo, da je število članov tega sindikata doseglo 23.350 napram 18.300 v prejšnjem letu. Preko 82% pristaniških in ladjedelniških delavcev je vpisanih v sindikat. Plenum je sklenil, da bo kongres sindikata pomorščakov ter pristaniških in ladjedelniških delavcev na Reki od 26. do 28. junija. j IZ ZGODOVINE ČEŠKEGA STEKLARSTVA [ oPfeolso&cftif ci iio^g Mehlm i» petletnim PRAGA, (ATI) — Steklarstvo je poleg tekstilne in industrije usnja najstarejša panoga ' češke domače proizvodnje, ki se je v zgodovinskih čeških deželah (Češka, Moravska in Slezija) gojila že od XIV. stoletja. Stare češke izdelovalnice stekla — o pravih tovarnah se v tej dobi še ni moglo govoriti — sq bile predvsem v velikih gozdovih čeških obmejnih krajev, kjer je bilo na raz- MODERNA SLADKORNA TOVARNA V ZRENJANINU (JUGOSLAVIJA) V.V.W.V.VAV.".V.V.W.V ANABELA BUCHAR j polago dovolj lesa za izdelovanje oglja, kajti v tem času še ni bila znana modema uporaba črnega ali pa rjavega premoga. Prve steklarne, kakor trdi znani češki zgodovinar Zigmund VVinter, so bile v XIV. stoletju blizu mesta Vimperk na južnem Češkem in ob obronkih pogorja Krkonošev na severnem Češkem, pozneje so se pa steklarne množile vzdolž Češke meje, zlasti v okolici današnjega mesta SOKOLOVO na severozapadnem Češkem in y o-stalih mestih češkega Rudogor-ja. Razvoj te industrije je pa napredoval v smeri od čeških obmejnih krajev v notranjost dežele, tako da je bila prva steklarna v XVI. stoletju v glavnem mestu Pragi. V tej dobi so se skoraj izključno izdelovala cerkvena okna in pa steklo za dnevne potrebe, kjer je postopoma dosedanjo slido nadomestilo steklo. Razvoj češkega steklarstva se je nadaljeval tudi v XVIII. stoletju, ko se pa pb usodni bitki na Beli gori pri Pragi tej industriji v čeških deželah ni preveč dobri godilo. V XVIII, stoletju pa nastaja velik razvoj češke steklarske proizvodnje, ko je češko steklo zavzelo prvo mesto v svetovni proizvodnji. V tej dobi se je izvažalo češko steklo v vse države in na vse evropske dvore, zlasti v Španijo, Carigrad, Rusijo in prekomorske kolonije. Steklarski podjetniki so ustanovili v inozemstvu posebna samostojna skladišča steklarskih izdelkov, tako da je bil eksport Češkega stekla največja in najbolj aktivna postavka tedanje avstro-ogrske zunanje trgovine. Češko steklarstvo so na začetku XIX. stoletja zelo poškodovale napoleonske vojne, s katerimi so bili številni inozemski trgi za češko steklo izgubljeni, poleg tega se je pa na svetovnih trgih pojavila zelo nevarna in močna francoska in angleška konkurenca. Evropske zapadne države so vabile češke steklarje v svoje države, kjer so jim dale na raz. polago vse udobnosti, tako da je morala celo tedanja avstrijska cesarska vlada energično poseči. Osvobodila je češke steklarje od izpolnjevanja vojaških dolžnosti, podpirala delavstvo V steklarskih tovarnah, da so bili najbolj plačani in ustanavljala nove bru-silnice stekla. Kljub temu pa se je v drugi polovici mnogo umetniških steklarjev izselilo iz čeških dežel v zapadno Evropo, kar je imelo za posledico, da je češko steklarstvo izgubilo svojo visoko umetniško raven in svojo nekdanjo gospodarsko prosperi-teto. V letu 1817 so iznašli v mestu Bor, ki je bilo v tej dobi središče češke steklarske industrije barvanje kristalnega stekla, kar je bil začetek znane jablo-necke steklarske industrije (ja-blonecke bižuterije). Leta 1839 je bilo na Češkem 75 velikih steklarskih podjetij in 22 rafi-nerji stekla. Ponovno se je zboljšal izvoz čeških steklarskih izdelkov v Latinsko Ameriko, Le-vant, Nemčijo, Italijo in Španijo. Vrednost steklarske proizvodnje je znašala 9 milijonov zlatih goldinarjev, to je 35 odstotkov angleške in 50 odstotkov, francoske proizvodnje. Češke steklarne so imele v prvi polovici XIX. stoletja svoje lastne podružnice v številnih evropskih pristaniščih in velikih mestih. Jablo-necko steklarsko blago je postopoma postalo svetoven ek-sportni artikel. Leta 1912 je iznašal izvoz tega blaga 60 milijonov zlatih goldinarjev in v letih po prvi svetovni vojni o krog 600 milijonov Kč. Tudi po drugi svetovni vojni je jablonec-ko blago kakor steklo sploh- ena izmed najvažnejših postavk češkoslovaškega izvoza, ki d#sega letno skora.j tri milijarde Kčs. V petletnem gospodarskem planu se bo proizvodnja češkega stekla še bolj povečala in začeli bodo proizvajati nove vrste stekla. Posebno zanimanje bo posvečeno. povečani proizvodnji laboratorijskega m medicinskega stekla. V mestu Usti nad Labo na severnem Češkem bo prihodnje leto začela obratovali največja tovarna steklenic na svetu in njena kapaciteta bo zadoščala za potrebe večjega dela Evre-pe. Prav poseben interes bo posvečen znanstvenemu raziskovanju stekla. Ustanovljen bo poseben institut za steklarstvo, ki bo skrbel zato. da bo stara in slavna steklarska industrija korakala v prvih vrstah svetovnega razvoja na polju steklarstva. lo, da so potrebna obsežna po pravila. Te dni pa je bila objavljena statistika proizvodnje omenjene tržaške industrije za tri mesece, po kateri te napovedi niti od daleč niso dosežene. Oglejmo si jo (v tonah): dec. 1948 jan. 1949 febr. 2400 476 9150 319 detto 2242 1093 8360 247 58 detto letna zmoglj. proizv. tvorn. 175.000 60.000 24.000 175.000 6.500 1.800 35 milijonov stvo zavleklo, tako da bo peč pričela obratovati komaj maja ali junija letos. Koksarno sestavlja 33 peči, od katerih je bilo 22 takoj uporabnih in so trenutno tudi v. obratu. Ostalih 11 je bilo potrebnih rekonstrukcije, ki. sodeč po obvestilih vodstva plavžev. še ni bila izvršena. Koksarna je važen obrat, ker razen koksa pridobiva tudi produkte iz destilacije premoga, t. j. katran, amonijev. sulfat, surovi bencol in svetilni plin. Jeklarna obstoji iz dveh Martinovali peči (po 35 ton), od katerih pa je danes la ena. v obratu. Podobno je zaposlen v od. delku_za izdelavo pločevine le en vlačilec od dveh obstoječih. Vodstvo plavžev poroča, da. ima neobičajno znatne zaloge izdelkov, ker se znižujejo bodisi krajevna kakor tudi naročila iz Italije. Edino za koks je dovolj povpraševanja. Nikakih naročil da ni iz inozemstva. Indeksi proizvodnje Celokupna proizvodnja plavžev je, če jo primerjamo s produkcijsko zmogljivostjo obratov, na najnižji točki, ako sploh se lahko govori o rednem obratovanju. Surovega železa ne pridobivajo, čeprav smo videli, kakšna je proizvodna možnost. Ob sedanjem tempu pridobivanja jekla bo letna proizvodnja komaj dosegla 50-odstetno izkoriščanje naprav, pločevine 38 odstotkov, koksa 60 odst., katrana 57.4 odst, sulfata 27 odstotkov. Te dni smo glede omenjene produkcije čitali drugačne odstotke, ki so bili izdelani kot indeksi na podlagi produkcije v l. 1S3S kot osnovnega indeksa. Po teh podatkih naj bi bili odstotki izkoriščanja naprav sledeči: koks 69, katran 81, sulfat 33, jeklo 96, pločevina 45.5. Indeks za surovo železo je bil izpuščen, čeprav je 'dosegla produkcija železa p letu 1938 1 71,271- ton, pač ker ga sedaj obrat sploh ne pridobiva. Popolnoma napačno bi bilo jemati v primeru Trsta v primerjavo zaposlenosti industrije produkcijo iz l. 1938. Vemo, da so ravno plavži in železarna bile v bivšem režimu podvržene naglim izpremembam iz zelo različnih vzrokov. Do 1938 n. pr. je obratovala v «1LVJ.» le ena visoka peč, jekla pa sploh niso pridobivali v Trstu, marveč nekaj malega v Gorici (600-700 ton). Taka je bila politika lastnikov plavžev, ki so imeli sedež v Genovi ter so favorizirali jeklarne in plavže v Florenci, Bagnoliju prt Neaplju in v Turinu T.e so l. 1938 dale okrog 600.000 ton surovega železa, približno enako količino pa tudi v poprejšnjih letih, ko so škedenjski plavži dosegali manj kot polovico proizvodnje iz leta 1938, pred l. 1924 pa sploh nič. V zvezi z vojnimi pripravami je proizvodnja narasla tudi v Trstu, od koder so pošiljali železo in jeklo tvomicam Ansaldo, Breda, Folk, F.iat, OTO itd, ki so znane oboroževalne tvomice. Primerjava s predvojno kapaeiLeln Res primerjamo na splošno uspehe gospodarske obnove in napredka raznih držav po vojni s stanjem v letih 1938-1939. Toda to je upravičeno le za države v celoti, ki so vsled vojne doživele razrušenje vsega narodnega gospodarstva. Pri Trstu, ki je le pri-staniško-industrijsko mesto, ne. moremo postopati po istem načelu. Ne samo da Trst ni država, marveč sicer veliko, toda le e no mesto. Treba se je tudi zavedati, da tržaška industrija svojih P°-škodb, ki jih je utrpela vsled vojne, niti od daleč ne more primerjati a splošnim razrušenjem evropske industrije. To velja za vso našo industrijo, še posebej pa za plavže v Skednju, ki glede bistvenih objektov niso utrpeli kdo ve kaltšne škode. Po oceni strokovnjakov je namreč obrat utrpet škodo, ki na raznih instalacijah ni presegala 5 odst. Razen tega je treba upoštevati, da je obrat dosegal letno proizvodnjo zmoa-liivosti. kaJcor smo jo navedli v statistični tabeli, že pod Avstrijo, torej pred l. 1918, ko je še pripadal matični Kranjski industrijski družbi z Jesenic, ki ga 3? zgradila (s celokupnimi investic1' jami 24,692.433.— zlatih kron). Pravilno je tedaj, oko primerjamo uspehe naše industrije, hkrati pa napredovanje nje obnove ter stopnjo zaposlenosti tako, da ugotovimo, v koliki meri je t* koriščena celokupna letna zmogljivost naprav v njih predvojnem stanju. Tedaj pa sc pokaže, da so odstotki precej drugačni. Ak° vzamemo za osnovo proizvoda)0 plavžev v treh mesecih (december, januar, februar) in jo raču- namo v povprečju za vse leto, ugotovimo nasproti polni letni kapaciteti obrata (100) sledeče indekse. surovo železo 0, jeklo pločevina 38, koks 60, katran 57.4, sulfat 27. Letna proizvoda)a 1948-1949 bi povprečno znašala 151.186 ton, kar pomeni izkoriščanje celokupne obratne zmogli1-vosti (442.300 ton) z borimi 341 odstotki. Od 151.186 ton pa odpade kar 107.592 ton na koks, ki glavni produkt plavžev Ako tedji) primerjamo proizvodnjo samo S1'’" de železa in jekla, pridemo do nemogoče ugotovitve, da je danes’*' koriščena predvojna proizvodna sposobnost škedenjskih plavžev s 14 odstotki. ' Plavži so le pred l. 1918 ime‘' zaposlenih nad 2000 delavcev, ka je število, ki more znatno vplivati na višino brezposelnost1 naši industriji. Zadnje P°r0CL. generala Aireya navaja za in stri jo indeks zaposlenosti ti 100 v l. 1939 z 79. Ako se v stenje'-naše industrije le malce globimo, vidimo, koliko so ta. navedbe in taki indeksi Zato sc tudi ni čuditi, čemu - ' ša število brezposelnih v okrog 24.090. Prav tako vidi1110 n primeru «ILVE», g kako rezer,a. je treba jemati navedbo, da v ša indeks višine proizvodnje v. „. ši industriji za 48-49 65 točk sproti 100 iz 1938). Ravnateljstvo tvornice trdi, so težave s preskrbo rudnin n starega železa, t. j. surovin, jih pred vojno dobivali [z Atn’ kc, Grčije, Španije in TuO0?^, je. Težko je verjeti, da bi ^ surovin danes ne dobili od ny -c-nega teh virov. Obrati p°tre ,tl jo največ 300.000 ton železna 80.000 ton drugih rud. trošnjo lahko krije n. pr- ze idov1 nik Ljubija v FLRJ, ki Pria ^ emshji letno 450.000 ton železne rude,^ o drugih in o ostalem inoztmf ^ sploh ne govorimo. K navedOh medi ni naročil, pa je treba pr,PcVl^i ti, da vlada danes na sveto'’ ^ trgu veliko povpraševanje za rov im železom in jeklom te’ vodstvo podjetja, ki bi vztr si. na takih opravičilih, zaiukal® ^ ne trgovske sposobnosti. A so tu drugi razlogi, podo',oVa-stim, ki so onemogočali obr nje tržaških plavžev že Pre no, bi bil tak postopek las ‘oScl’ podjetja spričo velike brC učenosti v mestu vse obsodbe v Hkrati bi bil poved, da se.f.ata s vi zahteva po prevzemu ,c' strani javne uprave, ki bi fl(jje zagotoviti stoodstotno obra in zaposlitev. ',VAWA,.VAWA%W.VAVAV.*.W.VA'.".WW.WA,.W.V.V.V.V.W.V.V.W.W.V.WAVdV.W.*.WAV, Resnica o ameriških diplomatih (Priloga revije „Novoje vrem/a" šf. Ih, marec 1949) Posvečeno spominu moje matere. M ipl m pisaieliicc Preteklo leto je prineslo v moje življenje velik prevrat. Čeprav po rodu Američanka, z vsem srcem navezana na svojo domovino, kateri sem služila iskreno in nesebično, sem se odločila, da ostanem v deželi, ki sem jo prej le slabo poznala, a katero sem potem spoznala in vzljubila v dneh bivanja v njej. Napačno bi bilo mišljenje, da sem se z lahkoto odločila za ta korak Dolgo in mučno sem premišljevala vse okoliščine, xi so me silile k njemu, kot tudi tiste, ki so me od njega odvračale. In če so kljub temu zmagale prve, so bili zato globoki vzroki. Moji znanci iščejo vzrokov v mojem osebnem življenju, kar pa ne odgovarja stvarnosti. V resni- ci so ti vzroki popolnoma objektivnega značaja. Odločila sem se, ko sem prišla do prepričanja, da peljejo mojo domovino in z njo ves svet v strašno katastrofo krogi, ki vladajo. To prepričanje si nisem ustvarila takoj in ne na osnovi besed, pamfletov organizacij in ljudi, ki se bore za mir. toda na osnovi svojega neposrednega, vsakdanjega seznanjanja z delom v zunanjem ministrstvu v Washingtonu in na ameriškem poslaništvu v Moskvi v roku skoraj treh let. V Washingtonu in v Moskvi sem videla, kako postopoma zastavljajo naši diplomati, ki odgovarjajo za zunanjo politiko ZDA. svoje delo tako, da bi izzvali novo svetovno katastrofo. Ostrina njihove jroli-tike se je vedno obračala in se obrača proti Sovjetski zvezi, katera je izpodkopavala (kot sem jaz dobro razumevala.) in izpoi-kopuje njihovo razdiralno delo, s katerim rušijo mir in uničujejo stremljenje narodov k boljšemu in srečnejšemu življenju. Ti diplomati so si osvojili resnico, da je Sovjetska zveza ona, ki ne dopušča ameriškim bogatašem, da bi zagospodarili nad svetom. Zaradi tega menijo oni, da je treba predvsem spraviti ob ufiled Sovjetsko zvezo. Predpisujejo ji napadalne namene, da bi na ta način opravičili vojne priprave proti njej. Za časa mojega dela v zunanjem ministrstvu in na poslaništvu v Moskvi sem se prepričala, da usmerja vodstvo teh ustanov vse svoje napore za dosego tega cilja. Naravno je, da je morala pred menoj vstali dilema - molči in slepo izpolnjuj ukaze vojnih hujskačev, sedečih v zunanjem ministrstvu in na poslaništvu v Moskvi in deli z njimi vso strašno odgovornost pred narodi vsega sveta, ali pa povzdigni svoj glas proti njihovemu groznemu delu. Toda moji protesti v samem poslaništvu bi bili glas vpijočega v puščavi. Zaradi tega sem se morala odločiti za učinkovitejši korak, to je za tak korak, ki mi bo dal vse možnosti, da se resnično vključim v borbo proti vojnim netilcem. Toda zato sem morala preko vseh osebnih predsodkov in sentimentalnosti in sem tudi šla. Odpovedala sem službo v poslaništvu in ostala sem v Sovjetski zvezi, kjer se lahko po svojih močeh in sposobnostih udeležujem v skupni borbi za mir in za srečnejšo prihodnost narodov. Pričujoča knjiga je rezultat mojega dolgega občevanja z ljudmi, od katerih pričakuje ameriško ljudstvo, da bodo vzdrževali in razvijali najboljše odnose s sosednimi deželami in med njimi tudi s Sovjetsko zvezo, ki je s svojo borbo proti nevarnosti fašizma napravila človeštvu neprecenljivo uslugo. Toda lo, kar sem videla v zunanjem ministrstvu in na poslaništvu ZDA v Moskvi, je v kri-čem nasprotju s pričakovanjem ameriškega ljudstva. Videla sem, kako visi nad človeštvom Damoklejev meč, kako se spušča vse niže in niže ter grozi, da se bodo milijoni ljudi znova zadušili. Zaradi tega ne morem molčati. PRVO POGLAJE Moje delo v obveščevalni službi Rodila sem sc v družini, ki je imela veliko otrok, v državi Pensilvaniji nedaleč od mesta Pitsbur-ga. Moji starši, kot mnogi drugi prebivalci pitsburškega okraja, so se izselili iz Evrope v Združene ameriške države — deželo boga- stva in čudovitih možnosti. Sli so za srečo in boljšim življenjem. Kot drugi izseljenci, ki so prišli v Ameriko, so tudi moji starši kmalu po prihodu razumeli, da so jih prav za prav uvozili, zato da bi jih izkoriščali. Pripadali so blagu, znanem pod imenom (‘.cenene delovne roke» in gospodarji (tovarnarji), ki so kupili njih delo, so imeli do njih tak odnos, kot je odnos do surovine, kot je odnos do železne rude in premoga, ki sta neobhodha za proizvodnjo jekla v tem središču ameriške premogovne in kovinarske industrije. Mnogi vseljenci niso vzdržali strašnega izkoriščanja in popolne brezpravnosti. Srečnejši so vračali domov v Evropo, drugi so ostali vse življenje težaki in umirali v mnogih primerih v brezkrajni revščini. Moji roditelji so si ustvarili zalo, ker je bilo v družini veliko delovnih rok, in za ceno neverjetnih naporov več ali manj znosno življenje na farmi pitsburškega okraja. Ko sem dovršila srednjo solo, sem sklenila, da hočem za vsako ceno na univerzo. V Ameriki ne prejemajo študentje d-zavne štipendij e, za adi tega sem bila primorana poleg študija delati, zato da sem se vzdrževala in plačevala šolanje. Tako sem bila kot pretežna večina ameriških visokošolcev prisiljena, da si služim kruh skozi vsa leta univerzitetnih študij. Po štirih težkih, trudapolnih letih, v katerih- se mi je pogosto vsiljevala misel na to, če bom našla dele po dokončanem šolanju, sem dovršila univerzo in si pričela iskali prostor v življenju. Nekaj časa sem delala v različnih ustanovah, za časa vojne pa sem delala v ameriških obveščevalnih organizacijah in v zunanjem ministrstvu, a po končani vojni sem bila poslana na delu v Moskvo na ameriško poslaništvo. To je v kratkem ves moj živ je-njepis. Sam na sebi ne predstavlja ničesar in je samo priča tega, da sem ena izmed nekaj desetin milijonov Američanov, otrok vse-Ijencev, ki so prišli iz Evrope v ZDA: ena izmed stoštiridesetih milijonov «navadnih» ameriških prebivalcev, ki imajo v marsičem isto preteklost in analogične doživljanje v sedanjosti. Sredi številnih ljudi, s katerimi sem prišla v ZDA v dotiko — bodisi doma, v šoli, na univerzi, po različnih službah v New-Yorku in Washingtonu, so bili le redki, ki ne bi v preteklosti ali sedanjosti preživljali tegob in pomanjkanja. Med evropskimi prebivalci je silno razširjeno mišljenje, da so v Združenih državah vsi gospodarsko dobro preskrbljeni in da se jim ni treba bati jutrišnjega dneva ter da imajo ameriški otroci brezskrbno in srečno mladost. To pa je tako daleč od resnice, kakor je oddaljeno sonce od zemlje. Sele ko sem delala v zunanjem ministrstvu v \Vashingtonu in poslaništvu v Moskvi, sem prišla v dotiko z mladimi ljudmi, ki *o izhajali iz bogatih družin ’cr ra-sili v razkošju in brezskrbnosti. Bili so tako daleč od resničnega ameriškega življenja, kot da bi živeli na drugem planetu. Oni pripadajo popolnoma drugemu svetu kot mi ostali, ki sestavljamo večino naroda. Čeprav sam vse življenje živela skromno, mi je bilo vendarle v marsičem bolje kot večini Američanov mojega rodu. Posrečilo se mi je dovršiti univerzo, medtem ko je večina mojih tovarišev in znancev že davno bila primorana zapustiti šolo in iti na delo v rudnike, livarne, skladišča, trgovine in tovarne pitsburškega okraja. Večina jih dela tam še sedaj, meni pa sc je posrečilo najti «primerno delo#. Po končani' univerzi sem nekaj časa delala o posameznih tr- govskih tvrdkah, toda to ji ni zadovoljevalo. Silno SJJl0čel> želela, da bi se po svojih udeležila vojne proti )af‘Siern0 Nemčiji. Tistemu času Pr' ^.-e. so mi ponudili delo v °^1 ^0ie valni službi zračne v°)n ^ ZDA. Pristala sem na t° xn sprejeta. Rflj V tej organizaciji sem ^ časa delala v oddelku, ki bacil z meteorologijo 'n jTno I®* vo zemljevidov za napa ^ talstvo, toda kmalu so j- mestili. Prišla sem v osh anizit' meriško obveščevalno ° cijo — Upravo strate^,.\e,,a l' USS in bila sem «“***; t/tf-oddelku (itujih nart rodnOS%bne* Moja služba je bila v reg proučevanju časopisov 1 .pi- ki izhajajo v ZDA v v jia” kih, zlasti tiska, ki ’ ti vanskih jezikih. Po u 1 e(llcde sem morala sestavljati in poročila o delovanju ’ slovanskih organizacij, * ^ ,0 jajo v ZDA, predvsem °^ Jt.gji'1 progresivno usmer)cne' fTi'1' poročilih sem morala ’ 0r(fin\ šati predloge, kako l.rp0poini1e zacije izkoristili za obveščevalnih nalog v ‘ ,jj (Nadaljevanje s UKEUNISIVO. ULICA MONTbCUHISt 6. Ul naO. - Telelon St S3-8UB - UPKAVA; ULICA K. MANNA SL 29 — Telefonska Številka 8351. OGLASI: oa 8.30-lz in od 15-18. tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski «0, flnančrio-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. izdaia ZALOŽNIŠTVO THZASKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA. Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 14.10, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, dJ2, 1441) Jugolir; FLRJ 55. l|iS. »»va 1 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani. T5'rs .... PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul, Battlstl 301/a • Tel. 70