PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primors;


■i
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ~-»x 0481/532958
A;'V.,

■><)
OJ
'n-r
*Of
C,



%
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 78 (14.169)
Trst, četrtek, 2. aprila Ib.
Po sprejetju resolucije OZN s sankcijami proti Tripolisu
Ubija za sedaj noče kloniti zahtevam Varnostnega sveta
Gadafi grozi s povračilnim ukrepi proti državam, ki podpirajo sankcije Upravičen strah, da bi tujce v Libiji zadržali kot talce po Sadamovem zgledu
Istat potrdil predvidevanja
Letna inflacija prejšnji mesec
5,6-odstotna
KAIRO - Dan po izglasovanju resolucije 748 Varnostnega sveta OZN, ki s 15. aprilom uvaja letalski embargo, prepoved izvoza orožja in vojaške opreme ter določa druge omejitve libijskim diplomatom, je glavna neznanka nepredvidljivi libijski voditelj Muamar al Gadafi. Razna znamenja že vzbujajo sum, da bi lahko polkovnik Gadafi sledil zgledu Sadama Huseina in v odgovor na sankcije OZN zadržal za talce tisoče Zahodnjakov, ki so na delu v Libiji.
Libija ima torej dva tedna časa, da izroči oba osumljenca za atentat na ameriško potniško letalo, ki je decembra leta 1988 strmoglavilo nad škotskim Lockerbiejem. Za sedaj v Tripolisu najodločneje obsojajo »nepravično in nezakonito« odločitev Varnostnega sveta. Organizaciji združenih narodov odrekajo legitimnost in od arabskih narodov zahtevajo, naj odstopijo iz te od ZDA Pogojene organizacije. V Tripolisu navajajo, da je resolucijo podprla le slaba tretjina človeštva in da formalno še ni rešeno rusko članstvo v Varnostnem svetu. Polkovnik Gadafi pa je v intervjuju za neki italijanski tednik izjavil, da se Libija ne boji embarga.
»Kdor ne bo podprl boja mojega ljudstva, ne bo imel od nas ničesar: ne nafte in ne poslov.« Glede samega embarga pa je libijski voditelj poudaril, da ga bodo obrnili proti tistim, ki ga hočejo vsiliti, v prvi vrsti proti Franciji in Veliki Britaniji, ki sta le »kmeta na ameriški šahovnici«. V Tripolisu pa so tudi včeraj odločno zanikali, da ovirajo izdajanje izstopnih vizumov za tujce. Po vesteh, ki jih posredujejo zahodna veleposlaniška in konzularna predstavništva, pa smo tem oviram priča, le da ni jasno, kakšne kriterije rabijo libijske oblasti, saj nekaterim izstavljajo vizume brez težav, drugim pa jih zavračajo z najrazličnejšimi izgovori. Vsekakor so zahodni veleposlaniki že zahtevali nujno srečanje z drugim libijskim človekom, Abdelom Salaamom Džalu-dom, ki je po mnenju izvedencev glavni akter v celotni zadevi Lockerbie.
Arabska diplomacija se sedaj na vse krip-lje trudi, da bi do 15. aprila rešila zaplet in preprečila morebitna libijska nepremišljena dejanja, ki bi ob sankcijah po zalivskem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Muamar al Gadafi
RIM Državni statistični zavod Istat je potrdil podatke iz osmih večjih vzorčnih mest o gibanju inflacije v marcu. Drobnoprodajne cene so se prejšnji mesec v poprečju dvignile za 0,4 odstotka, letna inflacijska stopnja pa se je s 5,4% v februarju povzpela na 5,6 odstotka, kar pa je kljub temu kar odstotek manj, kot je znašala inflacija marca lani.
Po podatkih Istata je na gibanje cen v marcu vplivala podražitev storitev v prevozih, medtem ko je bila izključitev cen cigaret (prvič doslej) iz tako imenovane košarice, ki jo uporabljajo za računanje inflacije, brez praktičnih posledic in bi tudi ob upoštevanju cen tobačnih izdelkov mesečna rast cen znašala 0,4 odstotka. Svoj delež k naraščanju draginje so dala še oblačila s tradicionalnim sezonskim dvigom cen in nekatere storitve, kot so na primer popravila avtomobilov in javne storitve.
Na letni ravni (5,6% poprečno) pa so se na primer cene živil dvignile za 6,1 odstotka, oblačila so bila dražja za 5,9 odstotka, stanovanja za 8,9 gospodinjski pripomočki in storitve za 5,3 odstotka, zdravstvene storitve so bile dražje za 4,7 odstotka, prevozi in telekomunikacije za 3,1, rekreacija, prireditve, izobraževanje in kultura za 6,8 odstotka, edino področje, kjer so se cene na letni ravni znižale, pa je področje električne energije in goriv, kjer so v primerjavi z lanskim marcem'zabeležili 1,7-odstotno pocenitev.
Slovenski
kandidati
odgovarjajo
Slovenskim kandidatom za politične volitve, ki imajo največje možnosti izvolitve smo zastavili nekaj vprašanj. Danes odgovarja nanje kandidat DSL za poslansko zborno v tržaškem volilnem okrožju Pavel Fonda. Pogovor z njim je na 4. strani
Kljub zagotovilom slovenskega zunanjega ministra Rupla o odložitvi ultimata
V Zagrebu potrdili prepoved ribolova v svojih vodah tudi za slovenske ribiče
ZAGREB, LJUBLJANA, IZOLA Od danes je uradno v veljavi predpis o prepovedi ribolova za tuje ribiče v hrvaškem morju, ki velja tudi za slovenske ribiče, je sporočil zagrebški dopisnik STA.
Slovenske ribiške ladje, ki jih bodo odslej zalotili v hrvaškem morju, bodo morale pluti s tako imenovano ekonomsko hitrostjo, ki ne omogoča ribarjenja, s spravljenimi mrežami in vključenimi lučmi.
Tiste, ki teh predpisov ne bodo upoštevali, bodo pristojni organi prijeli in sprožili predvideni kazenski postopek, je na novinarski konferenci poudaril hrvaški minister za pomorstvo dr. Davorin Rudolf.
Prepoved ribolova pa ne pomeni tudi omejevanja izhoda slovenskih ladij na odprto morje, kjer so v veljavi mednarodni pravni predpisi. Omejitev je predpisana samo za prehod vojnih ladij tujih držav. Ob predhodni napovedi bodo dovolili prehod največ trem ladjam hkrati, je pojasnil strokovnjak za vprašanja mednarodnega morskega prava profesor Vlado Ibler.
Minister Rudolf je napovedal ponoven sestanek strokovnih komisij Slovenije in Hrvaške, na katerem se bodo skušali sporazumeti o ribolovu. Sedanji slovenski predlog sporazuzma, ki predvideva letni ulov 3 tisoč ton plave in tisoč ton bele ribe, je za Hrvaško nesprejemljiv.
Hrvati bi privolili le v ulov ribe ob nadomestilu, o ulovu bele ribe pa se zaradi skromnega ribjega fonda ne nameravajo pogajati.
Ribiči z Obale še včeraj popoldan niso vedeli pri.čem pravzaprav so. Z ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo so jim ponovno zatrdili, da jih nihče ne bo oviral pri ribolovu, hkrati pa je direktor izolskega Delamarisa Vinko Franetič pri luški kapitaniji na Malem Lošinju lahko zvedel, da pri njih nimajo nobenih novih obvestil in da so slovenski ribiči v hrvaškem morju še zmeraj tujci. Slovenske ribiške ladje zato v hrvaških pristaniščih še zmeraj čakajo na natančnejša navodila.
Ribiči so se dopoldan sestali v Piranu in ustanovili obalno združenje poklicnih ribičev.
Morali so priznati, da jih je šele stiska tako poenotila, saj so doslej pri razreševanju vseh svojih problemov marsikdaj vlekli vsak na svojo stran. Včeraj so se nameravali v Piranu takoj odločiti za takšno ali drugačno protestno akcijo, vendar jih je prav sicer sporna informacija, ki je prišla s strani predstavnikov slovenske vlade v zadnjem trenutku, nekoliko pomirila. Kljub temu pa so lahko ugotovili, da vesti o enomesečnem podaljševanju nespremenjenega stanja v zvezi z ribištvom ne rešujejo bistva njihovih problemov. Zato so najprej sklenili, da nemudoma pošljejo predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu telegram z zahtevo, da jih predstavniki slovenske in hrvaške vlade uradno obvestijo o tem, kako lahko zdaj še lovijo ribe. Informacije v sredstvih javnega obveščanja niso dovolj. Prav tako v tednu dni pričakujejo jasen in konkreten odgovor od vlade, kako se bo lotila reševanja vseh proble-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Volilna kampanja se že počasi bliža h koncu
Lov na glasove neodločnih
RIM — Volilni obračun je pred durmi, po-uični voditelji pa skušajo izkoristiti še zadnje ,renutke volilne kampanje za utrditev položaja in za lov na glasove tistih volilcev, ki se še . >so odločili, za koga bodo glasovali. Osnovne rditve ostajajo sicer nespremenjene, nekaj ovosti pa je opaznih v posegih, ki so name-leni obdobju po volitvah.
.. Craxi je tako tudi včeraj ponovil, da sociali ne nameravajo sodelovati v prehodni vla-L »še posebej če bo ta imela na prvem mestu Normo volilnega zakona.« Pri tem pa je Cra-1 še poudaril, da stališče socialistov ni tako, er bi menili, da dober volilni zakon ne bi bil Potreben, temveč zato, ker se prej ni želelo Popraviti proporcionalnega zakona, ki je omogočil pravi razcvet list.
Forlani je drugačnega mnenja in je v zvezi temi trditvami dejal, da je Craxi prej izjavim, da volilnih reform ni mogoče uresničiti
na koncu zakonodajne dobe, zdaj pa pravi, da to ni mogoče na začetku. »Glede tega bo moral že biti bolj jasen,« je še dodal. Tajnik KD pa je z rahlo polemičnim dovtipom spregovoril tudi o La Malfi. »Če bi si že moral z njim privoščiti prvoaprilsko šalo, bi mu ponudil poštno ministrstvo, da bi se vrnil v vlado,« je dejal. Bolj pomirjujoč je bil Gava, ki mu sicer ideja o tehnični vladi ni preveč všeč, zato pa je spet ponudil roko republikancem.
Iz opozicijskih vrst je prišla še serija odklonilnih stališč tajnika DSL Occhetta do vlade narodne enotnosti, do Craxija kot predsednika republike, do izjav Cossige, »tudi kadar so v prid DSL« in do osi KD-PSI. Zato pa se je Occhetto ponovno zavzel za »programsko alternativo.« Vse to pa ni prepričalo Garavinija (SKP), ki je izjavil, da določeni elementi v politiki DSL kažejo, da je pripravljena na vstop v vlado skupaj s KD.
Pri volitvah za zbornico možna le ena preferenca
RIM — Notranji minister Scotti je včeraj vsem prefektom poslal novo okrožnico, »da bi se izognil nejasnostim, ki so se v teh dneh pojavile v zvezi z izražanjem ene same preference na kandidatnih listah.« V sporočilu z Viminala je izrecno zapisano, »da vsako dodatno izražanje preferenčnih glasov - ob eni preferenci - pa naj bo to z zapisom priimka kandidata ali pa s številko pomeni avtomatično razveljavitev vseh preferenčnih glasov, velja pa glas za listo.«
Da bi se izognili špekulacijam v zvezi z jasnostjo izražanja pravice do izražanja preference, se je minister Scotti odločil tudi za ponovno objavo vsebine okrožnice, ki jo je v zvezi z volitvami poslal prefekturam že 25. februarja. V njej je zapisano, da volilec lahko odda samo en preferenčni glas in to samo kandidatu z liste, za katero je glaso-
val. Preferenčni glas se odda z izpisom priimka kandidata ob znaku izbrane liste. V primeru, da ima več kandidatov enak priimek, je treba izpisati tudi ime kandidata in če je potrebno še datum in kraj rojstva. Če ima kandidat dva priimka, lahko volilec izpiše samo enega, če pa bi to morda lahko povzročilo zamenjavo med več kandidati, je treba obvezno izpisati oba priimka. V okrožnici je še zapisano, da bo razveljavljen vsak glas za kandidatno listo, pri katerem bo mogoče neizpodbitno dokazati, da je volilec z zapisom ali drugimi znaki na »razpoznaven« način označil svoj glas. Veljavni pa bodo tisti preferenčni glasovi, ki bodo pri zapisu priimka sicer vsebovali določene nepravilnosti ali pomanjkljivosti, če bo kljub temu mogoče nedvoumno ugotoviti izbranega kandidata.
Še brez rezultata pogajanja o nasledstvu bivše Jugoslavije v Bruslju
Voditelji treh skupnosti dosegli dogovor o bodoči ureditvi BiH
I	BRUSELJ — Po dveh dneh in dveh nočeh inten-
Kljub pozivom v Bosni napeto
LJUBLJANA — Kljub pozivu voditeljev treh nacionalnih strank BiH, ki so včeraj po sestanku v Bruslju pozvali vse državljane naj se odrečejo nasilju in akcijam, ki bi utegnile preprečiti miroljubno rešitev krize, se je napetost v tej republiki še stopnjevala.
To velja predvsem za Bijeljino, Bosanski brod in Dervento, kjer je bilo v noči med torkom in sredo slišati streljanje, oboroženi spopadi pa so se nadaljevali tudi včeraj popoldne. Preverjenih informacij o številu žrtev in ranjenih še ni.
Sicer pa so se razmere v BIH še dodatno zaostrile zaradi razcepa v republiškem notranjem ministrstvu, zaradi česar se je na krizni seji sešla bosanskohercegovska vlada. Namestnik notranjega ministra Momčilo Mandič je namreč napovedal takojšnjo ustanovitev svoje lastne srbske policije na-petih območjih s pretežno srbskim prebivalstvom. Ta policija naj bi bila podrejena notranjemu ministru takoimeno-vane srbske republike BiH. Na drugi strani pa je notranji minister BiH, po narodnosti Musliman, Alija Delimustafič, svoje podrejene pozval k zvestobi in od njih zahteval naj ne sodelujejo v sporih med nacionalnimi skupnostmi. (NIA)
zivnih diskusij so voditelji Muslimanov Alija Izetbe-govič, Srbov Radovan Karadžič in Hrvatov Mate Bo-ban v Bruslju dosegli sporazum, ki predvideva kantonizacijo Bosne in Hercegovine. Pogovori so potekali ob posredovanju portugalskega veleposlanika Joseja Cutilheira, dogovor pa predvideva ustanovitev delovnih skupin, ki bodo določile ozemlje vsakemu od treh kantonov, na katere bo v bodoče razdeljena republika, ustanovitev enega sodišča, mešane komisije in določitev kontrolnih mehanizmov, s katerimi naj bi zagotovili spoštovanje človekovih pravic narodnim manjšinam. Skupine bodo o opravljenem delu poročale na konferenci za Jugoslavijo najkasneje do 15. maja, voditelji treh narodnostnih skupnosti pa so se zavzeli tudi za prekinitev vsakršnega nasilja.
V tem vzdušju večjega medsebojnega zaupanja se je včeraj nadaljevala tudi konferenca za Jugoslavijo, na kateri so pod predsedstvom lorda Carringtona sodelovali predsedniki vseh šestih republik bivše Jugoslavije. Lord Carrington je po zasedanju povedal, da je prišlo do napredka pri pogajanjih, ki zadevajo gospodarske dogovore med republikami, ki so nastale po razpadu federacije. V zvezi s tem je predsednik konference tudi povedal, da bo v ponedeljek v Luksemburgu zunanjim ministrom dvanajsterice poročal o poteku dogovorov, lahko pa bi že takrat prišlo tudi do priznanja BiH in Makedonije. Za Carringtona je položaj v BiH po včerajšnjem dogovoru v Bruslju precej bolj jasen.
Zato pa ostajajo še naprej povsem odprta vprašanja v zvezi s političnim, gospodarskim in institucionalnim nasledstvom Jugoslavije. Vse to si lastita. Srbija in Črna gora, ostale republike pa temu nasprotujejo.
Simbol vukovarskega trpljenja
Katoliško razpelo pred prerešetano stavbo v Vukovarju je ostalo kot simbol trpljenja vukovarskega prebivalstva	(Telefoto AP)
•	Libija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zgledu sprožila še kaj hujšega. V arabskih državah zato izražajo pomisleke ob »preuranjenem in nepremišljenem« sklepu Varnostnega sveta, konkretnih protipredlogov pa trenutno ne predlagajo, če izvzamemo sklicevanje na haaško razsodiš-' če, ki naj bi ta spor »pravno rešilo«.
Ob takih dogodkih ni torej nič čudnega, če razne države že pripravljajo načrte za evakuacijo svojih državljanov. Trenutno so ti tajni, ker nočejo prizadeti libijske občutljivosti in s tem še pospešiti kako nepremišljeno dejanje. Večina držav pa je svojim državljanom že svetovala, naj se čimprej vrnejo. Vsekakor pa je sedaj položaj različen kot v primeru zalivske krize, ko je bila vsem jasna iraška okupacija Kuvajta. Zgovorna je izjava maroškega zunanjega ministra Abdelatifa F dalij a, ki vso zadevo ocenjuje kot »prepir« Libije z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, tako da so zanj sankcije »pretirane in dvomljive«.
•	Ribolov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mov, sicer bodo v četrtek blokirali Luko Koper. (Nekateri ribiči so namreč predlagali, da je primernejši protest proti slovenski vladi na ta način, kot če bi blokirali mejne prehode na Dragonji). Določili so tričlansko delegacijo, ki jih bo zastopala pri vseh pogovorih - to so Vojko Čok, Ivan Žigo in Milivoj Palčič. Podprli so predlog Danijela Starmana, predsednika komisije za pomorstvo (ta je edini prisostvoval njihovemu sestanku kot predstavnik kakega državnega ali skupščinskega organa), da bi morala Slovenija čimprej ustanoviti upravo za pomorstvo, v okviru katere bi razreševali ribiško in seveda tudi vso drugo pomorsko problematiko. Zahtevali so takšno ali drugačno državno pomoč, če bodo prisiljeni opustiti svojo dejavnost. Pojasnili so, da so v hrvaškem morju doslej v resnici lovili le približno 250 do 300 ton bele ribe letno in še od tega štiri petine gla-vonožcev (hobotnic, sip in kalamarov, ki jih ni mogoče prištevati k najkakovostnejši beli ribi). Podatki, ki so jih posredovali javnosti pred tedni o 15 tisočih tonah nalovljene bele ribe, so bili napačni.
V zvezi z ribiškim zapletom pa je popoldan v Kopru sklicala tiskovno konferenco tudi stranka SDP - socialno demokratska prenova, ki so se je udeležili strankarski prvaki in poslanci Peter Bekeš, Borut Pahor, Aurelio Juri in Vojka Štular. Borut Pahor je ob tem izrazil prepričanje, da je mogoče še zmeraj najti za obe strani sprejemljivo rešitev. Glede meje na morju pa, naj se pogajalski delegaciji dogovorita tako, da bosta čimbolj upoštevali zgodovinske okoliščine in danosti, toda v vsakem primeru sporazumno. (STA-B.S.)
Mitterrand nadaljuje s posvetovanji Cresson še vedno predsednica vlade
PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand je včeraj dokončno dokazal, da ne sprejema nobenih odločitev pod pritiskom, saj je predsednica vlade Edith Cresson (na sliki AP) še vedno na svojem mestu, kljub temu da ji francosko časopisje že tri dni napoveduje »skorajšnji konec«. Včeraj se je že tretjič sestal s Cressonovo, v Elizejski palači pa sprejel tudi ministra za šolstvo Lionela Jospina, obrambnega ministra Pierrea Joxea, bivšega premiera Michela Ro-carda in voditelja levičarskih radikalcev Rogerja Ge-rarda Schwartzenberga.
K Mitterrandu pa ni poromal minister za gospodarstvo Pierre Beregovoy, ki so ga nekateri že proglasili za novega mandatarja, - Po pisanju Le Mondea Mitterrand se še ni odločil, ker ni zadovoljen s predvčerajšnjim pogovorom z Beregovoyjem, ki se je v Elizejsko palačo podal kot potencialni mandatar s seznamom novih ministrov v žepu. Da bi bila mera polna, Cressonova obtožuje Beregovoyja, da ji že mesece meče polena pod noge. V francoskih političnih krogih ne izključujejo, da bo Mitterrand prizanesel Cressonovi, ki naj bi sestavila novo, udarnejšo in pomlajeno vlado. Odpovedala naj bi se vidnim prvakom kot so zunanji minister Roland Dumas, obrambni minister Pierre Joxe in minister za šolstvo Lionel Jospin.
Beregovoy naj bi ohranil svoj resor, ker je zaradi ugleda med finančnimi in gospodarskimi krogi nezamenljiv, vsekakor pa bi se moral pobotati s Cressonovo. Sedanjo predsednico vlade sta včeraj podprla tako socialistični tajnik Laurent Fabius kot bivši obrambni minister Jean-Pierre Chevenement.
Pomoč ZDA nekdanji SZ
WASHINGTON — Tri mesece po razpadu Sovjetske zveze je ameriški predsednik Bush končno navedel »nov, razumljiv in integriran« paket pomoči Rusiji in drugim državam nekdanje SZ. Na včerajšnji tiskovni konferenci je mini Marshallovemu planu (»rešimo Jelcina«) namenil milijardo dolarjev za utrditev rublja in 12 milijard dolarjev za Mednarodni denarni sklad, ki je zadolžen za neboleči prehod iz planskega v tržno in kapitalistično gospodarstvo.
Bush je torej osvojil NLeonove in Reaganove teze in odvzel argumente svojemu demokratskemu tekmecu Clintonu, ki je skoraj istočasno predlagal nekaj podobnega med svojo volilno kampanjo. Vsekakor pa Bush navaja, da je treba Jelcina rešiti s pomočjo vsega Zahoda.
Hrvaška ob prihodu mirovnih sil UNPROFOR
ZAGREB - Podpredsednik hrvaške vlade Milan Ramljak vodi Državno komisijo za sodelovanje z enotami OZN, ki bi morale zagotoviti mir na hrvaških frontah. Ramljak, ki sicer poučuje na zagrebški pravni fakulteti, ni član nobene stranke. Po rodu je iz Hercegovine, a že od mladih let živi v Zagrebu. Poznavalci ga uvrščajo med zmernejše hrvaške politike. Znan je po tem, da so njegovi nastopi zelo konkretni in da ne ljubi retorike, kar je na hrvaški politični sceni prava redkost.
Gospod Ramljak, del hrvaškega javnega mnenja je prepričan, da bo Hrvaška s prihodom modrih čelad na okupirana področja dokončno izgubila te teritorije.
»Nisem tega mnenja. Hrvaška s prihodom čet mirovne misije UNPROFOR nima kaj izgubiti. Ti teritoriji so trenutno pod srbsko okupacijo, prepričan pa sem, da bo intervencija Združenih narodov dolgoročno omogočila naši državi, da bo ponovno zavladala na tem teritoriju. Do tega seveda ne bo prišlo v trenutku, ko bodo modre čelade zasedle svoje položaje. Zagotovo pa bo to začetek procesa, ki bo Hrvaški omogočil popolno vzpostavitev svoje suverenosti tudi v teh regijah.«
Kakšni zakoni bodo veljali na zasedenih območjih: zvezni, srbski ali hrvaški?
»Zaenkrat se še zmeraj pogajamo glede cele vrste tako imenovanih tehničnih vprašanj, ki pa to v resnici niso, ker prinašajo ogromno političnih posledic. Zaradi tega na vaše vprašanje ne morem odgovoriti z enoznačnim odgovorom. Čete UNPROFOR imajo nalogo, da na zasedenih območjih zagotovijo mir. Pri tem morajo upoštevati položaj, ki je obstajal v trenutku njihovega prihoda. Ta položaj pa ni enak za vsa področja. V nekaterih krajih je oblast trdno v naših rokah. Tu se bo spremenilo samo to, da se bo naši lokalni upravi pridružila tudi uprava UNPROFORa. Za občine pa, kjer je večina prebivalstva srbske narodnosti, je predvidena posebna upravna avtonomija, tako kot določa zakon o narodnih manjšinah, ki ga je pred nedavnim izglasoval sabor. Sicer vsaka sprememba političnega položaja na zasedenih območjih zavisi od razvoja pogajanj v Bruslju.«
Večkrat ste izjavili, da je glavni cilj hrvaške vlade omogočiti beguncem povratek na lastne domove. Kako mislite to uresničiti?
»Zaenkrat se o tem pogajamo s poveljstvom UNPROFOR in s komisarjem OZN za begunce. Težav je ogromno. Ne smemo pozabiti, da je teh beguncev kar nekaj stotisoč. Velika večina teh oseb bi se morala vrniti v vasi in
mesta, ki so popolnoma porušena. Poleg tega moramo te ljudi prepričati, naj se vrnejo v kraje, od koder so morali zbežati, ker so jim četniki grozili s smrtjo. Naše stališče je, da bi morale enote OZN najprej razorožiti četniške enote. Istočasno pa bi se morale enote JLA umakniti s teh območij. Samo takrat se bodo begunci lahko vrnili v svoje domove.«
Kdo bo skrbel za javno varnost na zasedenih območjih?
»Ena izmed glavnih točk Vanceovega plana obravnava ravno to vprašanje. Ta točka določa, da mora sestava policijskih sil na področjih, ki jih upravljajo Združeni narodi, odražati etnično sestavo prebivalstva teh področij. P°" veljniki enot UNPROFOR imajo nalogo, da takoj po prihodu na položaje, izvedejo analiz0 etničnega sestava policije, ki operira na tistem teritoriju, in da jo v skladu z rezultati analiz6 takoj reorganizirajo v smislu določil Vanceovega plana. Zaradi tega sem prepričan, da s6 bo sestava policijskih sil na zasedenih območ' jih kmalu temeljito spremenila. Poleg tega znotraj misije UNPROFOR deluje neka zelo močna »varnostna« komponenta, ki jo sestavi]3 skoraj 530 policistov, ki prihajajo iz vseh držav, ki sodelujejo v misiji. Ti policisti bodo razmeščeni v skoraj 30 policijskih postajah, ki bodo pokrivale ves teritorij pod upravo OZN.«
VVALTER ŠKERK
Sodeč po stališčih avstrijskega zunanjega ministra
Zaščita koroških Slovencev z "multilateralno44 pogodbo?
CELOVEC — Avstrijski zunanji minister Alois Mock je na vprašanje, ali bi bila Avstrija pripravljena zapisati oziroma prenesti pravice koroških Slovencev v bilateralno pogodbo s Slovenijo, odgovoril, da se izreka za multilateralno rešitev, vprašanja pravic in zaščite narodnostnih skupnosti v srednjeevropskem prostoru. V intervjuju za Slovenski vestnik v Celovcu je k temu dodal, da je raven zaščite oziroma pravic manjšin v veliki meri že določena v listinah Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, v charti o manjšinskih jezikih pri Evropskem svetu, v konvenciji o manjšinah, v dodatnem protokolu k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki je nastal na avstrijsko pobudo, itd. Katere države naj bi bile podpisnice take multilateralne pogodbe, dr. Mock ni pojasnil, zelo verjetno pa je pri tem mislil na Avstrijo in njene sosede.
Zunanji minister se je s tem predlogom, ki je po njegovem mnenju »izvedljiv v doglednem času«, posredno izrekel proti sklenitvi bilateralnega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo, ki bi vseboval tudi zaščito slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in Štajerskem.
Na sklenitev dvostranskega sporazuma je ob robu konference Srednjeevropske iniciative namignil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel s pripombo, da se Slovenija na ta način ne bi odpovedala določilom 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Dr. Rupel je v zvezi z zaščito oziroma manjšinskimi pravicami koroških Slovencev dejal, da so odnosi med Slovenijo in Avstrijo dosegli stopnjo, ki presega raven dialoga. Menil je, da je zdaj čas, da se z Avstrijo razpravlja tudi o sklenitvi sporazuma oziroma o pogodbi, ki bi določila standard zaščite slovenske manjšine v Avstriji.
Ljudska peticija deželni skupščini
Priseljencem zagotoviti civilne pravice
TRST Deželna svetovalca Renzo Travanut (DSL) in Federico Rossi (Zeleni) sta predložila predsedstvu skupščine ljudsko peticijo s podpisi 322 deželanov oziroma s pozivom Deželi, naj zagotovi stvarno uživanje civilnih in socialnih pravic vsem priseljencem iz držav zunaj Evropske skupnosti, ki izpolnjujejo določila ustreznega Martellijevega zakona.
Svetovalca ugotavljata, da je v Furlaniji-Julijski krajini še vedno veliko zaprek, ki onemogočajo enakost med imigranti in italijanskimi državljani, ter vabita upravitelje, naj se držijo obvez, sprejetih z deželnim zakonom 46/90. Tako bi zajezili tudi rastoče pojave nestrpnosti spričo vse množič-nejšega dotoka priseljencev.
Občinam v deželi 12 milijard lir za socialno pomoč
TRST — Deželni odbor je na predlog pristojnega odbornika Calandruccia namenil 12 milijard lir občinskim upravam, kot prvi obrok finančnega nakazila, ki ga predvideva deželni proračun za socio-skrb-stvene službe v korist ostarelih, nepokretnih, mladih ter drugih oseb, ki se nahajajo v objektivno težavnih individualnih, socialnih in ekonomskih pogojih.
Po odbornikovih besedah gre sicer za finančne prispevke po deželnem zakonu za promocijo in preureditev služb in posegov na socio-podpornem področju; na osnovi predpisov tega zakona se porazdelitev občinam določi za 50 odstotkov na osnovi bivajočega prebivalstva v vsaki občini. Preostali del finančnih prispevkov pa bodo občine prejele, če so do 31. marca vložile ustrezno prošnjo. S finančnimi prispevki -je dejal odbornik- namerava Dežela poskrbeti za alternativne posege in službe, namesto da bi se pomoči potrebni zatekli v bolnišnice. Finančni prispevki so bili vsekakor tako porazdeljeni: občinam videmske pokrajine 5,2 milijarde, tržaške 2,6 milijarde, goriške 1,3 milijarde in pordenonske 2,7 miljarde lir.
Mlada levica DSL o pomenu osvobodilnega boja dandanes
OGLEJ — "Na vrednotah osvobodilnega gibanja se gradi jutrišnji dan": to je naslov debatnega večera, ki ga danes, v četrtek, 2. aprila, na županstvu v Ogleju prireja Mladinska levica DSL.
Na srečanju bodo sodelovali Carlo Tullio Altan, partizan in univerzitetni profesor, Mario Lizzero, komisar partizanske divizije Garibaldi, Nevio Pun-tin, oglejski župan in kandidat DSL, Nicola Cernigoi, deželni tajnik Mladinske levice DSL ter Nicola Ferro, član državnega tajništva mladih predstavnikov DSL.
Godalni kvartet GM iz Trsta nastopil v Sežani
SEŽANA — Včeraj je bil v dvorani sežanske Bolnišnice Ivana Regenta koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta in Pianista Sijavuša Gadžijeva iz Moskve.
Godalni kvartet, ki se je prvič Predstavil na Sežanskem, je izvažal skladbe F. J. Haydna, B. Smetane in R. Schumanna ter požel zasluženo odobravanje. Enako vetja za pianista Sijavuša Gadžije-va, docenta klavirja na konserva-tariju Petra Iliča Čajkovskega v Moskvi. Rodil se je v Bakuju, diplomiral pa pri omenjenem konservatoriju. Nastopa kot solist in v komornih zasedbah po vseh zdaj neodvisnih državah bivše Sovjetske zveze in po Evropi. V Sloveni-P je imel že uspešen nastop v Novem mestu. (O.K.S.)
Slovenci naj podprejo Pavla Fondo
Bordon: Važno je, da Trst ima demokratičnega poslanca
TRST - V sedanji situaciji, ob naraščanju nacionalističnih pritiskov bi bilo zelo hudo, če Trstu ne bi uspelo izraziti demokratičnega predstavnika, ki naj ga zastopa v parlamentu. Zaradi tega je njegova glavna skrb, da bi levica ne razpršila glasov in si tako zapravila možnost, da bi imela svojega zastopnika v parlamentu. Pri tem pa ne postavlja v ospredje sebe, Willerja Bordona, pač pa izpostavlja važnost o demokratičnem predstavniku. In na listi DSL - Demokratične lige, pravi, je več kandidatov, ki bi ugledno zastopali demokratični Trst. Med njimi je slovenski kandidat Pavel Fonda, kateremu je pravilno, da Slovenci oddajo preferenčni glas.
Toda v Trstu je v Demokratični ligi, ki nastopa z znakom PDS, pristopilo manj sil, kot ste pričakovali...
BORDON: V Trstu se res en del somišljenikov liste smejočega se sonca ni odzval našemu vabilu in nastopa samostojno. Toda voditelji smejočega se sonca kot so poslanci Lanzinger, Andreis, Laura Cima in Falgui, pozivajo somišljenike, naj volijo za naš znak. In gre za poslance, ki so se v pravkar končani mandatni dobi zavzeli za pravice manjšin. V Trstu, kot bomo pokazali danes s televizijsko konferenco, podpira naše gibanje tudi Marco Pannella.
Bistveno je, da levica ne odda zgolj protestnega glasu, pač pa koristen glas. In ni dvoma - to pravijo številke, da ima samo DSL-Demokratična liga na levici možnost, da v Trstu izvoli poslanca.
Po javnomnenjskih raziskavah je še veliko volilcev neodločenih. Ali ni nevarno, da s tran-
zverzalnostjo pobud, kot je referendumski dogovor še povečate zmedo?
BORDON: Na prvi pogled tran-zverzalnost lahko nedvomno poveča zmedo. Dejstvo pa je, da sedanji volilni sistem ne zagotavlja več državljanom možnosti, da odločajo o svojih predstavnikih. Zato je treba poiskati način, da se državljanu to možnost zajamči. In dejstvo, da se ljudje raznih strank za to obvezujejo, to možnost povečuje, poleg tega pa ena sama možna preferenca daje volilcu možnost, da glasuje predvsem za človeka in ne za stranko. Volilna reforma seveda ni zdravilo za vse težave Italije, je pa pomembna. In ko govorim o volilni reformi mislim, da je treba v tem okviru manjšinam zajamčiti ustrezno zastopstvo.
Ko sva pri manjšinah. V novem parlamentu bo izhodiščna točka za zakon o zaščiti Slovencev slabša kot prej tudi kot posledica sprejetih občinskih statutov...
BORDON: Štartna točka je slabša. Nisem sodeloval pri odločitvi DSL, da podpre tržaški statut, in zato o tem ne morem dati ocene. Vem pa, da statuti niso večni. In na skorajšnjih občinskih volitvah bo Demokratična liga med glavnimi programskimi točkami imela tudi spremembo statuta. Upam, da se bo levica uspela združiti ob nekaj programskih točkah, med katere sodijo tudi pravice Slovencev, in bo znala nastopiti skupaj.
Pomembno pa je, da ima Trst tudi v parlamentu demokratičnega predstavnika, ki je lahko izvoljen samo na listi DSL-Demokratična liga.
Razgovor z nosilcem krščansko-demokratske liste
Biasutti je za avtonomijo toda tudi enotnost dežele
Adriano Biasutti
Vsi mu pravijo predsednik, kot da bi bil še zmeraj tam, za krmilom Dežele, ki so jo med njegovim sedemletnim predsednikovanjem (od oktobra 1984 pa do nedavnega, ko ga je nasledil Vini-cio Turello) iz vrst drugih deželnih uprav in, zakaj ne, tudi na vsedržavni ravni često ocenili kot model. Adriano Biasutti se poteguje danes za mesto v poslanski zbornici kot nosilec krščanskode-mokratske liste v okrožju Videm-Gorica-Pordenon-Belluno. Na volilni loteriji je celo še prelahko staviti nanj, saj sodi med favorite za sedež v bodočem parlamentu, a tudi, kakor šušlja marsikdo, za stolček v bodoči vladi. Pogoji za to so, obljube, ki jih v tem času ne manjka, pa tudi: obljube glede posebnosti in glede avtonomije dežele, ki sta se izkazali do danes kot najboljša pot do dobrega vladanja in ki lahko po Biasutti-jevem zatrdilu omogočita še nadaljnjo rast Furlanije.
Preteklo nedeljo v skupni organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in krajevnega Kulturnega centra ”Srečko KosoveP
”Pesem mladih66 je navdušila nabito polno dvorano v Sežani
SEŽANA — V nedeljo, 29. marca Popoldne, se je v dvorani Kulturne-9n centra "Srečko Kosovel" v Sežani odvijala revija otroških in mladinskih zborov z že tradicionalnim naslovom "Pesem mladih".
Pri organizaciji in izvedbi revije sla sodelovala Zveza cerkvenih Pevskih zborov iz Trsta in Kulturni center "Srečko Kosovel". In prav sodelovanje organizacij, ki pomenita dve različni stvarnosti, ki ju pa vezeta skupen slovenski kulturni pro-stdr, je bil namen letošnje Pesmi mladih, kakor je poudaril v začetnem nagovoru predsednik Zveze Z-°rko Harej.
To dejstvo, drug kraj, prostor oko-1 centra, da ni problemov s parkiranjem, ter lepo vreme so privabili alikšno množico Tržačanov in domačinov, da je bila nova prostorna dvorana polna in jih je moralo mnogo stati.
Na začetku sta spregovorila pred-sednik Zveze kulturnih organizacij Za ižansko področje David Terčon m predsednik Zveze. Nato se je na °dru zvrstilo enajst otroških in mla-
dinskih zborov. Po zaporedju nastopanja so sodelovali naslednji zbori: OPZ "Vesela pomlad" (vodja Fran Pohajač, pri klavirju David Lenisa), OPZ "A. M. Slomšek" (Bojana Kralj -Tamara Ražem), OPZ "Vigred" (Mit-
ja Pernarcich - Aljoša Saksida), OPZ "Zvonček" (Tone Bedenčič), OPZ osnovne šole Srečka Kosovela v Sežani (Bojana Kralj - Mojca Ro-žaj), OPZ "Kresnice" (s. Karmen Koren - Marta Repini), OPZ Trebče
(Zdenka Kavčič - Križmančič), MPZ "Vesela Pomlad" (Franc Pohajač), OPZ "Fran Venturini" (Suzana Žerjal - Vesna Zuppin), MPZ OŠ "S. Kosovel" (Bojana Kralj) in DPZ "Vesela pomlad" (Franc Pohajač).
Med značilnosti letošnjega nastopa gre nedvomno uvrstiti sodoben program, kar pomeni, da so izvajali veliko skladb še živečih avtorjev, in skrbno pripravo, kar je gotovo zahtevalo dolgotrajno delo, posebno še, če upoštevamo, da je bilo veliko pevčkov prav majcenih. Lepo petje in lepi prizori mladih pevcev v pisanih oblekah so pritegnili zanimanje poslušalcev, da je čas dveh ur še prehitro potekel. Nastopajoče in njihov program je predstavljala Tamara Stanese. Po prireditvi so se pevci ter njihovi učitelji in spremljevalci še dolgo zadržali v prostorih sežanske osnovne šole, ki jo je gostoljubno dal na voljo njen ravnatelj Barič.
Na sliki (Foto Mario Magajna)
otroški pevski zbor "Kresnice" od Sv. Ivana v Trstu med nastopom na lepo obiskani sežanski reviji.
Vaše geslo za to volilno kampanjo je: "Biasutti kot avtonomija". Kakšni so vaši programi v tem pogledu?
Poskus je ta, da bi priklopili Rimu vlak institucionalnih reform, važen vagon pa je pri tem deželna avtonomija. Izhajam iz izkustev dežel, posebno še tistih iz leta 1991, za projekt o novem regionalizmu, ki naj naleti na soglasje dežel in rimske vlade in ki naj ima izhodišče v uravnovešenju resur-zov ter v spoštovanju različnosti. Dogovarjanje v tem smislu je treba obnoviti, ne pa dopustiti, da zamre. Jaz sem skušal v tej volilni kampanji nekoliko forsirati ton, tudi z namenom potrditi, da lahko določene strukture, ki funkcionirajo na avtonomni ravni, postanejo model tudi za osrednjo vlado.
Ko že govorimo o naši deželi: v Trstu se pojavljajo zadnje čase znamenja nestrpnosti in nekateri zahtevajo celo ločitev od Furlanije.
Mislim, da sili Trst v to smer bolj zaradi volilnih motivacij kot pa zaradi čustev prebivalstva. Problem Trsta tiči v vprašanju o preureditvi mesta brez province; ni namreč naključje, da v parlamentu govorijo o zakonu, s katerim naj bi spojili vse institucije, kakor so Občina, Pokrajina, Industrijska cona, Pristaniška ustanova in Znanstveno-razsikovalni center, v eno samo ustanovo. V vsakem primeru je potrebno postreči tistim, ki delujejo v smeri ločitve, z inteligentnim odgovorom.
Iz Rima je prišla vest, da bodo vključili v zakon o obmejnih območjih tudi Emilijo-Romagno. Kaj menite o tem?
Pravzaprav še nisem dobro razumel, kaj se je zgodilo, vendar se mi zdi to neko vsiljenje, do katerega ne bi bilo smelo priti brez predhodnega posvetovanja z deželno vlado Furlanije-Julijske krajine v trenutku, ko je zakon še vedno ustavljen v Bruslju.
Povrnimo se k tem volitvam. Veliko se govori o obnovi, če ne celo kar o alternativi sedanjim vladnim silam.
To je res, a kaj drugega? Leva alternativa ne obstaja in tedaj se mi zdi, da tiči edini rizik v neup-ravljivosti. Bipolarizma, ki bi slonel z ene strani na KD in z druge strani na komunistih, ni. Pač pa je tu nevarnost drobitve, a institucionalna in ekonomska resanacija tvegata nedorečenost.
Ali bo prihodnja zakonodajna doba pravšnja za zakon o zaščiti slovenske manjšine?
Upam. Ta zakon je brez dvoma neobhodno potreben in ne samo zato, ker gre za ustavno obvezo: če hočemo ohraniti določeno ravnovesje, morajo manjšine razpolagati z instrumenti, ki jim bodo omogočili obstanek in delovanje. Zares upam, da bo zdaj do tega vendarle prišlo.
MICHELE OBIT
V deželi se bo mudil od 30. aprila do 3. maja
Obsežen program srečanj med papeževim obiskom
Pogovor s slovenskim kandidatom DSL v tržaškem okrožju
Fonda: Odpraviti razpon med odrsko predstavo in zakulisnim barantanjem
V	teh dneh je bil dokončno določen program papeževega obiska v naši deželi.
V	petek, 1. maja, se bo Janez Pavel II. mudil na Pordenonskem in v Trstu, v soboto in v nedeljo pa v Trstu in Gorici.
V	petek bo sv. oče, ob 18.15, s helikopterjem pristal na Proseku in se nato z avtomobilom podal na Vejno, kjer ga bo pozdravil župan. Sledili bosta dve srečanji: najprej se bo sestal s predstavniki slovenske manjšine in nato s predstavniki Istranov iz tržaške škofije. Podal se bo nato v Trst, kjer se bo ob 20. uri, v katedrali sv. Justa, srečal z dušnimi pastirji iz škofije. Ob 21. uri se bo namenil v bližnji samostan sv. Ciprijana h klavzurni benediktinski skupnosti, kjer bo prenočil.
V	soboto, 2. maja, se bo ob 8. uri srečal z redovnicami sv. Ciprijana,
Oporečniki zagovarjajo uporabo slovenščine med obiskom papeža
Upoštevanje človeških pravic je mogoče in je predvsem treba izkazovati s konkretnimi dejanji: tako- stališče zastopa Zveza slovenskih kulturnih društev, ko pravi, da se kot članica vsedržavne konfederacije ARCI že dalj časa poslužuje možnosti, da vojaškim oporečnikom omogoča opravljanje civilne službe. Prav Koordinacijski odbor oporečnikov tržaške pokrajine je med drugim zavzel stališče glede skorajšnjega papeževega obiska v Trstu oziroma glede uporabe slovenščine med verskim obredom na Trgu Unita.
V tiskovni noti namreč odbor izraža solidarnost tržaškemu škofu Bellomiju, ker je vztrajal pri odločitvi tržaške Cerkve, da bo med liturgijo izrečenih tudi nekaj misli v slovenskem jeziku. Po oceni oporečnikov takšna odločitev odraža željo po dialogu in sožitju med narodi in različnimi kulturami. Istočasno pa odbor izraža veliko zaskrbljenost zaradi polemik, ki so jih v razpravo vnesle nekatere politične sile.
pol ure kasneje pa bo obiskal Tržaško univerzo, kjer se bo malo za tem v glavni dvorani srečal s predstavniki kulture, znanosti in raziskovanja. Sprejela ga bosta, rektor tržaške univerze in predsednik Mednarodnega centra za teoretsko fiziko; ob tej priložnosti bo sveti oče tudi spregovoril. Srečal se bo nato s predstavniki akademskih svetov iz Trsta in Vidma in se za tem podal na Trg Unita. Na glavnem tržaškem trgu bo evharistija, pozdravil pa bo tudi tržaški škof Bellomi.
Po opoldanskem oddihu se bo papež ob 14.45 v gledališču Verdi srečal z upravitelji in politiki naše dežele, kjer mu bo pozdrav prinesel predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine. S tem bo tudi končan tržaški del papeževega obiska v deželi, saj se bo sv. oče takoj zatem z avtomobilom podal v Gorico.
Ob 16.30 bo prispel na Travnik, kjer ga bo pozdravil goriški župan. Vstopil bo nato v cerkev sv. Ignacija, kjer bo pozdravil duhovnike. Pol ure kasneje bo na trgu za vernike daroval evharistijo, ob 19. uri se bo v župnišču srečal z delegacijo krajevne slovenske narodnostne skupnosti, ob 20.30 pa bo v katedrali molil rožni venec, ki ga bo prenašal tudi Vatikanski radio. Sv. oče bo nato prenočil v škofiji.
Pavel Fonda je slovenski kandidat na listi Demokratične zveze -DSL za poslansko zbornico. Je doma iz Skednja in živi na Opčinah, delal je kot asistent na univerzi v Milanu, kjer se je specializiral v psihiatriji. Leta 1970 se je vrnil v Trst in je 12 let delal z ekipo prof. Franca Basaglie, najprej v psihiatrični bolnici, nato kot primarij Centra za umsko zdravje v Nabrežini. Kot psihoanalitik se je formiral v Benetkah in v Milanu in redno objavlja v strokovnih revijah. Leta 1980 je bil izvoljen v devinsko-nabrežin-ski občinski svet, kjer je bil odbornik za zdravstvo, kasneje pa tudi župan.
Najprej smo ga vprašali čemu pravzaprav kandidira na listi Oc-chettove stranke.
Odločil sem se tik pred volilno kampanjo, ko se je izjasnila nevarnost, da bodo v Trstu izvoljeni v parlament le demokristjan in dva desničarska socio-listarja, kar bi bilo za mesto in za Slovence izredno negativno. Edina možnost za izvolitev naprednega parlamentarca je koalicija strank. DSL je svojčas izjavila, da bi lahko bil skupni kandidat sen. Spetič. Ko je SKO zavrnila skupni nastop, čemur je sledila zavrnitev tudi s strani SSk, pa je postalo jasno, da je perspektiva Speti-čeve izvolitve nerealna. V Trstu je za izvolitev z ostanki potrebnih 14-15 odstotkov glasov. Sama SKO pa tega ne premore (sondaže ji v Trstu pripisujejo 4-5%) in to niti ko bi jo
Pavel Fonda
podprli vsi Slovenci. Zmotna je tudi misel, da se lahko seštevajo za poslansko zbornico glasovi cele dežele, ker po zakonu gredo ostanki tržaškega okrožja v Rim med vsedržavne ostanke ločeno od rezultatov preostale dežele. V taki situaciji sem vstopil v volilno tekmo na strani DZ-DSL, ki ima edina konkretnim možnost, če bo krepko podprta (sondaže so zdaj na 13-14%), da pošlje v Rim glas naprednega odprtega Trsta.
V volilni kampanji ste večkrat govorili o Trstu kot o mestu številnih zamujenih priložnost. Kaj ste pravzaprav s tem mislili?
Avtonomni institut za ljudske gradnje se sooča s številnim problemi
Izgoni zaradi neplačanih najemnin
V lanskem letu je tržaški Institut za ljudske gradnje (IACP) izpeljal kar 130 primerov sodnih postopkov zaradi neplačanih najemnin in s tem v bistvu vnovčil 519 milijonov lir. V lanskem letu je obenem prišlo do 12 sodnih izgonov, trenutno pa jih je v obravnavi kar 438. V mesecu februarju so jih zaključili 16 in s tem pridobili skoraj 50 milijonov lir. Trenutno je v teku 9 postopkov, v kratkem pa bo prišlo na vrsto še nadaljnjih 96.
Institut, kot je dejal predsednik Emilio Terpin, namreč ne odlaša z rešitvijo problema, ko gre za pomanjkljivo dokumentacijo o dohodkih in v prisotnosti neplačanih najemnin. Odvetniški urad ustanove je deloval, dodaja predsednik Terpin, da bi vnovčil denarne zneske in se v primerih, ko je šlo za trajno neplačevanje najemnin, odločil za sodni izgon. Obenem pa predsednik IACP dodaja, da se ustanova nikakor ne postavlja kot preganjalec tistih, ki se iz različnih razlogov lahko trenutno znajdejo v hudih
težavah. Za sodni izgon se namreč odloči, ko zanesljivo preveri, da zainteresirani noče prevzeti osnovne obveznosti in sicer, da plača najemnino, ki je izračunana na osnovi dohodka in da povsem zanemarja pozive Instituta, ki je vedno na strani manj premožnih in sprejema tudi postopne rešitve.
Odnos, ki ga IACP ima do vprašanja neplačanih najemnin, ni zato samo začasnega značaja, ampak tudi moralnega, finančnega (akcije o izgonih se vedno sprejemajo do tistih, ki imajo najvišje dolgove, da bi na tak način omejili škodo za Institut) in socialnega, ker v Ustanovi pozorno preverijo možne družbene posledice sodnega izgona in se tako zanimajo za svoje sedanje in bodoče uporabnike. Kot nenazadnje pa IACP še dodaja, da je bila od leta '90 obrestna mera spremenjena in sedaj znaša 10 odstotkov. V bistvu morajo torej neplačevalci najemnin sedaj plačati precej več za to zamudo.
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
SKD Grad od Banov obnovil kulturno delovanje v vasi
V nedeljo je bil v Ovčarjevi hiši pri Banih redni občni zbor Slovenskega kulturnega društva Grad. Društvo je bilo ustanovljeno pred dvema letoma, da bi obnovilo in okrepilo kulturno dejavnost v vasi, predvsem v prenovljenih prostorih Ovčarjeve hiše, v kateri je sedež društva in zadruge Ban. Prav z vaško zadrugo društvo tesno sodeluje in s skupnimi močni uresničuje svoje pobude. Uvodno poročilo je v odsotnosti predsednika Gorana Kocmana prebral podredsednik Štefan Bellafontana, ki je orisal delovanje v minulem letu in predstavil cilje in pobude za prihodnost. V letu dni je društvo priredilo Več kulturnih in družabnih srečanj in nekaj strokovnih predavanj. Najpomembnejša je * bila bogata etnološka razstava ljudskih noš (ročno izdelanih pred nekaj leti na pobudo društva) in starih fotografij. Društvo je sodelovalo pri lanskem vaškem prazniku in na njem obudilo star običaj »mantenjade« in odprtja plesov v nošah. Društvo načrtuje med drugim praznovanje ob kresu in odprtje društvene krčme, ki je skoraj v celoti opremljena. Ponuja tudi vrsto zanimivih tečajev, med temi tudi slovenskega jezika za italijansko govoreče člane.
Tajnica Kristina Kovačič je podrobneje orisala osrednjo pobudo, to je razstavo starih katastrskih map in listin z banovskega območja ter vrsto spremnih pobud, kot so ureditev naravoslovne peš poti, čiščenje starega kala in pogozdovanja, pri čemer bi sodelovale krajevne in javne ustanove
ter naravovarstvene organizacije. Blagajniško poročilo je prebrala Martina Vidali in se posebej zahvalila zadrugi in društvom ter članom, ki so ob samem začetku delovanja s svojim prispevkom omogočili uresničitev zstavljenih ciljev. Uvodnim poročilom je sledil pozdrav predsednika zadruge Ban Fabia Krevatina, nato je razprava potrdila smernice društva in odbor, ki ga sestavljajo v glavnem mladi kot tudi predstavniki zadruge. Odbor sestavljajo: Goran Kocman, Štefan Bellafontana, Kristina Kovačič, Martina Vidali, Darjo Krevatin, Karmela Ferluga, Neva Husu, Maja Klemenc, Leo Krevatin, Gabrijela Černe, Massimo Leone, Zdenko Vidau in Martin Krevatin. (kk)
Onesnaženost zraka v dovoljenih mejah
Vse kaže, da je deževni prihod pomladi z vetrom blagodejno učinkoval na ozračje v mestnem središču. Potem ko se je v preteklih mesecih mnogo govorilo o omejitvi prometa zaradi onesnaženega zraka, se je »kvaliteta« zraka v mestnem središču — predvsem zaradi ugodnejših vremenskih razmer - v zadnjih dneh izboljšala. Tako so tudi v ponedeljek in v torek merilne naprave KZE izmerile, da je bila onesnaženost zraka tako na Goldonijevem trgu kot tudi v industrijski coni v dovoljenih mejah.	,
V Trstu razni Agnelliji, Camberji in Sardos Albertiniji prepevajo iredentistične himne, naduto in prezirljivo gledajo na Slovence in s tem zapirajo mestna vrata na Vzhod in zdaj tudi Furlanom. Ti si pa z Goričani manejo roke, saj lahko tako sami sklepajo perspektivne pogodbe s Slovenijo. Venelo vzpostavlja od-.nose s Hrvaško direktno, mimo Trsta, kjer pa narašča brezposelnost. Če ni dobrih odnosov s sosedi, je zamisel o mednarodni vlogi Trsta, ki naj bližnja področja enostavno »preskoči«, le gola fantazija.
Kakšno diagnozo bi dal kot psihoanalitik o Trstu?
O tem sem v časopisih in revijah že pisal. Na volitvah pa nastopam kot politik. Iz tega gledišča vidim Trst v primežu agregata enega dela krajevnih ekonomskih sil in frama-zonskih lož, ki kontrolirajo mesto politično, gospodarsko in celo kulturno s tem, da podpirajo in pogojujejo stranke sredine in desnice. Eden izmed vzvodov, s katerim vzdržujejo svojo oblast, je protisloven-stvo. Zadnja leta se vpleta v ta krog tudi PSI, kar bistveno ošibi levico. Skorajda neopazen je danes tisti naprednejši del KD, ki je s pomočjo prejšnje PSI za časa leve sredine za dobrih deset let uspel razbiti desničarsko oblast. Do teh volitev pa ni bilo v Trstu dovolj moči, da bi se podoben podvig lahko ponovil:
Zaupam pa v močne ekonomsko-politične tokove v smeri Zahod-Vzhod, katerim je konservativni Trst danes v napoto'in pred katerimi se mestni oblastneži zapirajo. Če se bo zdravi del mesta streznil, bomo uspeli preprečiti to zaprtje, v mesto pa se bodo lahko vsidrale tudi druge zdrave ekonomske sile in bomo lahko spet emarginirali parazitske desničarske kroge. Le tako bo Trst lahko zaživel svojo mednarodno vlogo. Odrinjeno bo tako pri-tislovenstvo in Slovenci bomo lahko polno udejanili svojo posredniško vlogo mostu na vseh področjih.
Kaj pa o slovenski manjšini?
Tržaški Italijani imajo mnoge probleme zavrte v podzavesti. Za Slovence pa je značilen pojav »javnih tajnosti«, o katerih vsi mrmrajo, a jih nihče javno ne obravnava. Z geslom: »Ne govorimo glasno o tem, da nam ne bodo škodili!« smo zabredli v politično stagnacijo. Kar vidimo na odru, je prepogosto le fikcija, odloča pa se v zakulisju. To odvrača vedno širši krog Slovencev od družbene angažiranosti, ker se jim upravičeno upira vloga lutke. Posebno zadnja leta so nekatere zakulisne izbire v grotesknem kontrastu z repertoarjem, ki se odigrava na odru. Da se ne bomo še naprej pogrezali v močvirje malodušne zagrejnenosti, moramo vnesti na našo pozornico več »glasnosti«. to je v sozvočju z odporom, ki ga čutijo ljudje v vsej Italiji do politike, kjer je vedno večji razpon med odrsko predstavo in zakulisnim barantanjem. Omejitev vpliva vladnih strank na področjih, ki niso strogo politična, potrebujemo bodisi na državni kot na naši krajevni ravni. To je tudi naloga novega parlamenta.
Kako ocenjujete to volilno kampanjo na Tržaškem?
Veliko je neinformiranosti o volilnih mehanizmih, ki jih pa volivci morajo poznati, če hočejo učinkovito glasovati; Pomanjkljiva je tudi informacija slovenske javnosti o tem, da DSL edina, kot že prej trideset let KPI, nudi gotovo izvolitev Slovenca - prof. Darka Bratine - v parlament in tokrat v Gorici. Kaže, da je. trenutna volilna razpoložljivost kakega obrobnega italijanskega politika na nekatere slovenske kroge bolj odmevna, kot pa izvolitev uglednega Slovenca v senat.
Kako bi prepričal neodločnega volivca, da odda svoj glas DSL?
Glas naj bo učinkovit!
Glas za DSL za poslansko zbornico v Trstu pripomore k izvolitvi edinega naprednega kandidata, ki ima realne možnosti izvolitve. Če bo to posl. Bordon, Backova ali jaz bodo odločali preferenčni glasovi. Res je stvarno misliti, da ima Bordon pri tem boljše izglede, vendar ni moja izvolitev povsem izključena.
Glas za DS1 za senat v Trstu podkrepi tudi ivolitev Darka Bratine v Gorici, ker se glasovi za senat, z razliko od tistih za poslansko zbornico, seštevajo v deželnem okviru. KPI je doslej izvolila v deželi dva senatorja: v Gorici in v Trstu. Če bo DS1 ponovila rezultat, kar je sicer težko, ni pa izključeno, bo izvoljena tudi Kalčeva.
Dušan Plut na včerajšnji volilni manifestaciji Zelene liste
Zeleni iz Slovenije in naše dežele snujejo skupne politične pobude
verdi Tutta
galljt®'
V tržaškem občinskem svetu odslej le 50 svetovalcev
Tržaški občinski svet, ki ga bomo obnovili na upravnih volitvah 7. in 8. junija, bo štel petdeset svetovalcev namesto dosedanjih šestdeset. Odlok o skrčenju števila sedežev v tržaški mestni skupščini je včeraj podpisal tržaški prefekt Sergio Vitiel-lo po navodilu notranjega ministrstva, sporočilo o tem pa nam je posredovala tržaška Prefektura.
Skrčenje števila občinskih svetovalcev je neposredna posledica padca števila prebivalcev tržaške občine pod 250.000, kot je potrdilo lansko ljudsko štetje. Prav zato je bilo skrčenje napovedano in pričakovano, vendar do zadnjega ni bilo znano, ali bo omejitev razpoložljivih mest obveljala že za junijske volitve. Seveda bo omejitev števila občinskih svetovalcev povzročila težave predvsem manjšim strankam, ki se potegujejo za zastopstvo v mestni skupščini.
Naj navedemo, da so zaradi padca števila prebivalcev v tržaški pokrajini že pred časom skrčili število članov tržaškega pokrajinskega sveta, ki zdaj šteje štiriindvajset svetovalcev namesto nekdanjih trideset.
Včeraj je bil gost Zelene liste smejočega se sonca predsednik zelenih Slovenije in član predsedstva te države Dušan Plut, ki je sodeloval na popoldanski volilni manifestaciji tržaških zelenih, še prej pa se je udeležil tiskovne konference na sedežu deželnega sveta. Na srečanju z novinarji je tekla beseda predvsem o obratovanju in o usodi jedrske elektrarne Krško, o čemer je poleg Pluta obširneje spregovoril njegov somišljenik Ivan Tomše, predsednik parlamentarne komisije, ki se neposredno ukvarja z JE.
Slovenski zeleni za sedaj ne postavljajo v dvom varnosti nuklearke, ugotavljajo pa, da so njeno gradnjo spremljale velike nejasnosti, začenši z izdajo raznih dovoljenj, zelo dvomljiva pa je tudi lokacija obrata, ki leži zelo blizu potresnega območja. Informacije o obratovanju elektrarne so bile doslej pod vplivom mednarodnega in tudi slovenskega jedrskega lobija, nujno pa je, da razpolagajo ljudje s popolnimi informacijami. Ljudski referendum o zaprtju Krškega bo vsekakor najbrž na sporedu šele jeseni ali pozimi, vsekakor po parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Slovenska javnost je po mnenju zelenih prepričana, da je elektrarna nesreča za državo, se pa boji, da bi bilo večje zlo v tem trenutku ostati brez energije.
Plut je rekel, da zeleni Slovenije podpirajo ustanovitev medna-
rodnega Kraškega parka, glede znane spomenice o narodnih manjšinah pa podpirajo načelno stališče Ljubljane, ki svoj čas ni podpisala sporazuma z Rimom. Nasprotujejo gradnji avtoceste skozi Vipavsko dolino, so pa za ureditev sedanje ceste, ki je temeljnega pomena za povezavo med Goriško in Ljubljano.
V razpravi se je oglasila tudi slovenska kandidatka Zelene liste za senat Nadja Filipčič. Pot v novo Evropo, je dejala, vodi le preko ustvarjanja jasnih medet-ničnih odnosov, ki morajo sloneti na ovrednotenju različnosti, »ne pa obrabljenih pojmov kot sta strpnost in sožitje, saj si slednje mnogi zamišljajo predvsem kot
nevmešavanje v probleme druge narodnosti«. Pri tem je seveda nujno rešiti vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine, ki ostaja odprto po zaslugi tržaških nacionalistov, čeprav se zeleni zavedajo, da noben zakon ne bo mogel sam na sebi uveljaviti novo kulturo etničnega dialoga. Filipči-čeva, ki bo najbrž kandidirala tudi na junijskih upravnih volitvah, je rekla, da nameravajo zeleni iz naše dežele in iz Slovenije oblikovati specifično politično platformo, ki naj bi pozitivno prispevala k ureditvi manjšinskega vprašanja.
Na sliki (foto Križmančič) Dušan Plut (drugi z desne) s tržaškimi kandidati zelenih smejočega se sonca.
Volilna kampanja se počasi izteka
Tudi na Tržaškem se volilna kampanja počasi izteka. Včeraj se je oglasil pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj, ki polemizira s kandidatom DSL Pavlom Fondo v zvezi z njegovimi izjavami o listi Federalizem. »Kandidat DSL bi se lahko bil kaj bolj oglašal, ko je SSk predlagala, naj bi se komponente enotnega predstavništva Slovencev dogovorile o skupnih kandidatih, namesto, da zdaj poziva volilce SSk, naj podprejo kandidate DSL«, Podčrtuje Brecelj v tiskovni noti. »Prav bi tudi storil, ko bi se kaj bolj zavzemal ne samo za bolj ali manj slučajno izvolitev slovenskega kandidata, ampak tudi za uveljavitev zahteve Po zajamčenem predstavništvu manjšine v parlamentu in v drugih izvoljenih telesih. Odločneje bi se nadalje lahko Fonda zavzemal še za to, da bi Slovenci v novi zakonodajni dobi Predstavili enoten zakonski osnutek za zaščito
naše narodnostne skupnosti in za to, da bi se slovenski kandidati obvezali, da se bodo v primeru izvolitve glede manjšinske problematike posvetovali s celotnim predstavništvom naše skupnosti«, je še napisal Brecelj.
Pavel Fonda pa je na sinočnjem shodu DSL v Dolini rekel, »da je pri teh volitvah povsem razumljivo, da narodna zavest in dostojanstvo ne dovoljujeta slovenskim članom PSI, da prečrtajo simbol svoje stranke, saj bi s tem podprli izvolitev Camberja in Agnellija. Dveh melo-narjev, ki sta s svojim protislovenstvom že dovolj zastrupila tržaško atmosfero«.
Kandidatka SKP za senat Jelka Gerbec pa je na zborovanju v Lonjerju poudarila, da bo SKP tudi v bodoče močno angažirana za dosego pravic slovenske manjšine. Posebno se bo zavzela za odobritev globalne zaščite in za volilno reformo, ki naj zajamči manjšini parla-
mentarno zastopstvo, kar sedanja zakonodaja ne dopušča. Gerbčeva bo govorila danes ob
17.30	na volilnem shodu SKP na Trgu Cavana. Na pobudo vzhodnokraške sekcije SSk bo
drevi ob 20.15 v Slomškovem domu v Bazovici srečanje na temo »Zakon o Krasu, kraški park in jusarska vprašanja«. Govor bo tudi o bližnjih parlamentarnih volitvah in o nastopu kandidatov SSk na listi Federalizem. Med raznimi gosti bosta spregovorila tudi deželni svetovalec Bojan Brezigar in nosilec liste Federalizem za poslansko zbornico Peter Močnik. V okviru volilnih tribun na deželnem televizijskem omrežju RAI bo danes ob 19.45 imel sklepni poziv za listo Federalizem kandidat za senat v Gorici Andrej Bratuž.
Demokratična zveza-DSL prireja drevi ob
18.30	volilno zborovanje na Trgu Marconi v Miljah.
Zanimiva in aktualna okrogla miza v Gregorčičevi dvorani
O težavah mladinskega založništva
V torek zvečer /e bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu zanimiva °krogla miza o deželnem založ-ništvu za otroke, ki sta jo v sklo-Pu pobude Druga stran priredila Združenje Lupusinfabula in cen-ter za mladinsko kjniževnost A. Alberti. Pri pobudi sodeluje tudi Galerija TK, ki gostuje razstavo °troških ilustracij izpod čopiča in Svinčnika Megi Pepeu in Jasne Werku. Obe slikarki sta v torek dopolne v prostorih galerije vodi-‘ Ukovno delavnico, ki so se je udeležili učenci nekaterih mescih osnovnih šol. Prav njihovi izdelki so krasili stene Gregorčičevi dvorane med razpravo.
. Z okroglo mizo so prireditelji Zeleli izčrpno predstaviti otrokom namenjene založniške pobude v naši deželi, kar pa jim je samo delno uspelo, bodisi ker je tematika vsekakor preobširna za eno samo srečanje, bodisi ker dva iz-d}ed povabljenih gostov, Orietta dttucci za tržaško E Elle in Alfreda Stoppa za založbo Cera una volta iz Pordenona, žal nista mog-lQ biti prisotna. Deželne založnike sJa tako predstavljala le Fabrizia o°sco za Le Marasche iz San Gio-vani al Natisone in Miran Košuta Zq Založništvo tržaškega tiska.
Kot je povedal Livio Sossi, Predstavnik Centra A. Alberti, v naši deželi delujejo kar trije za-°žniki, ki izdajajo izključno knji-ge za otroke. To so E Elle, ki je Pred kratkim prevzela znano črnrne Edizioni in mladinsko zbir-
ko založbe Einaudi, ter manjši založbi Le Marasche, ki se posveča predvsem ovrednotenju furlanskega ljudskega izročila, in Cera una volta. Veliko je še založniških hiš, ki poleg ostalih izdajajo tudi knjige za otroke. Med slednje spada tudi ZTT.
Kljub navideznemu razvcetu te zvrsti pa stanje vsekakor ni rožnato, kot je poudaril Miran Košuta. Zaradi precejšnjih stroškov se velike hiše najraje zatekajo v koprodukcijo s tujimi založniki, kar vodi k pretirani homogenosti. Inovativne in kvalitetne pobude navadno predlagajo male založniške hiše, ki pa se morajo otepati z nizkimi nakladami in visokimi stroški, z distribucijskimi težavami in pretirano razdrobljenostjo preštevilnih pobud. Šola, ki bi lahko približala kvalitetne knjige
malim bralcem, pa žal za to ne kaže prevelike občutljivost.
Niz pobud Druga stran je tudi priložnost za uradno predstavitev pred kratkim ustanovljenega Združenja Lupusinfabula. Kot je med včerajšno razpravo poudaril predsednik Pavel Stranj, v njem delujejo osebe, ki se že več let ukvarjajo z vzgojno, družbeno in kulturno animacijo. Glavni cilj je predvsem ovrednotenje ter spodbujanje uravnovešenega psihofizičnega razvoja. Združenje prireja razne vrste delavnic, poletne centre, rezidenčna letovanja na likovno, glasbeno in gledališko temo, animacije in predstave na odprtem, izobraževalne tečaje, razstave in okrogle mize ter še marsikaj drugega, (bov)
Na sliki (foto Križmančič) udeleženci okrogle mize v Gregorčičevi dvorani.
Na Opčinah začetek Tretjih primorskih slovenističnih dnevov
Z današnjim Bartolovim literarnim večerom, katerega gost bo Prešernov nagrajenec Boris Pahor, se bodo v Prosvetnem domu na Opčinah začeli 3. primorski slovenistični dnevi, ki bodo imeli letos v ospredju prav svetoivanskega pisatelja in slovenski jezik v dvojezičnih razmerah. Zasedanje prirejajo Slavistična društva Trst-Go-rica-Videm, Koper in Nova Gorica v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS iz Kopra in Nove Gorice.
Tretji primorski slovenistični dnevi se bodo nadaljevali jutri dopoldne s predavanji Martina Jev-nikarja (Neznani in problematični Bartol), Mirana Košute (Bartolova dramatika), Irene Žerjal (Nadčlovek v Bartolovih novelah), Marte Ivašič (Bartol in nacionalno vprašanje), Zoltana Jana (Trivialna literatura pri pouku književnosti), Silva Faturja (Roman Alamut kot domače čtivo, uvedeno z metodologijo problemskega pouka književnosti), Zdenka Blažka (Ajdovski mladostniki o_ alamutskem svetu) in Marijana Štrancarja (Inkvizitorjev svet v Alamutu: didaktična skica). Popoldne bodo na sporedu predavanja Majde Kaučič (Ohranjanje slovenščine na Tržaškem: odprta vprašanja), Žive Gruden (Slovensko narečje in knjižni jezik v Beneški Sloveniji), Marije Mercina (Odnos zaledja do Trsta: G oče in Trst v različnih časovnih prerezih), Jelke Morato (Didaktični pristop pri poučevanju jezika okolja) in Diomire Bajc (O lažnih prijateljih).
V Krožku 1991 Devin-Nabreži-na bo danes na sporedu zadnje predavanje iz ciklusa Popotovanje skozi slovensko literaturo, ki je imelo za cilj zbližanje slovenske kulture italijanskemu prebivalstvu. Prof. Marija Pirjevec s Tržaške univerze bo predavala o slovenski književnosti. Predavanje bo v Socialnem centru v Naselju sv. Maura pri Sesljanu ob 20. uri.
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, nono in pranono
Albert Miklavec
(BERTO OD CIJAKOV)
Pogreb bo v soboto, 4. t.m., ob 12. uri z barkovljanskega pokopališča v cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Pina, hčerka Elvi in zet Jure, vnukinji Simona in Martina z Guidom in malim Borisom ter ostalo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Barkovlj e, Ljubljana, Beograd, 2. aprila 1992
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Profesorji, dijaki in neučno osebje pedagoškega liceja A. M. Slomšek izrekajo iskreno sožalje gospe ravnateljici Elvini Miklavec-Slokar ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi dragega očeta izrekava iskreno sožalje Elvini in družini
Jože in Zora Škerk
Ravnateljica, profesorji in neučno osebje pedagoškega liceja A. M. Slomšek izrekajo Eldi Antonac in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
Vilko Križmančič
Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Bazovico.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Raimondo s Paolo, sestra Elvira z možem ter drugo sorodstvo.
Trst, Brisbane, Bazovica, Milan, 2. aprila 1992
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob izgubi drage žene in mame izrekata iskreno sožalje možu Dušanu ter Milošu in Igorju
Ivo in Vesna
Ob izgubi drage mame izreka Igorju in družini iskreno sožalje
NK Kras
Fantovska in dekliška iz Boršta izreka iskreno sožalje Martini in Mitji Zahar ter družini ob izgubi dragega nonota.
Ob izgubi dragega nonota izrekajo globoko sožalje Tomažu, Mari, Alešu in Nadji iskreno sožalje skavti in skavtinje iz tretjega STE-GA.
Klanjamo se spominu drage Nadje Kriščak
odborniki in člani KD Rovte - Ko-lonkovec

v
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
KRSTNA UPRIZORITEV
Aleksij Pregare: ČRNI GALEBI
Režija: JOŽE BABIC
Premiera jutri, 3. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - Abonma RED A
Ponovitve: v soboto, 4. aprila, ob 20.30 - Abonma RED B □ v nedeljo, 5. aprila, ob 16.00 - Abonma RED C □ v sredo, 8. aprila, ob 20.30 - Abonma RED D
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM
prireja v okviru 3. Primorskih slovenističnih dnevov
BARTOLOV LITERARNI VEČER
danes, 2. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Gost večera bo letošnji Prešernov nagrajenec BORIS PAHOR Sodelujeta Borštnikova nagrajenka Mira Sardoč in pianistka Katja Milič.
		
gledališča		koncerti
SSG - Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče - Jutri, 3. aprila, ob 20.30 za abonma Red A krstna premiera drame Aleksija Pregarca ČRNI GALEBI.
Ponovitve v soboto, 4. aprila, ob 20.30 za abonma red B; v nedeljo, 5. aprila, ob 16. uri za abonma Red C in v sredo, 8. aprila, ob 20.30 za abonma red D.
Gledališče Rossetti
Danes ob 20.30 bo skupina Giulia Bo-settija ponovila Molierovo komedijo SKOPUH. Režija Gianfranco De Bosio, nastopata Giulio Bosetti in Marina Bon-figli. V abonmaju odrezek št. 8 (red četrtek). Rezervacije in prodaja vstopnic pri glavni blagajni pasaže Protti.
Jutri ponovitev ob 20.30 (red petek).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1991/92
V	soboto, 4. aprila, ob 20. uri (red A) premiera Puccinijeve opere MAN ON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Ponovitev v četrtek, 9. aprila, ob 20. uri za red H.
V	torek, 7. aprila, ob 20. uri (red F) osma predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COM-PLEANNO DELLTNFANTA Zemlinske-ga, ki je prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lii Jia, režija Frank Bernd Gott-schalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
La Contrada - Gledališče Cristallo
V	soboto, 4. aprila, ob 20.30 bo gledališka skupina Teatra Stabile iz Bočna uprizorila delo A. Beolca DIALOGI; režija Marco Bernardi. V glavnih vlogah nastopajo Gianrico Tedeschi, Sergio Graziani, Marianella Lazio.
La Contrada - Gledališče za otroke
Danes, 2. t. m. in jutri, 3. t. m., ob 10.
uri bo na sporedu priljubljena pravljica RDEČA KAPICA. Režija Giovanni Sig-nori, glasba Carlo Ceriani, kostumi Helga Lercher, scene Gianni Volpe in Raffaella Dolci. Predstava je namenjena malčkom iz vrtca in osnovnošolcem.
Gledališče Silvio Pellico
Jutri ob 20.30 bo v gledališču v Ul. Ananian premierska predstava komedije v narečju »Iera el tempo co' i inferava le galine« v izvedbi gledališke skupine »Gli amici di San Giovanni«.
Ponovitve 4., 5., 10., 11. in 12. aprila.
razstave
V	Društvu slovenskih izobražencev
je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC.
V	galeriji Malcanton bodo v soboto, 4. t. m., ob 17. uri odprli razstavo slikarja Jožeta CJUHE. Razstava bo na ogled do 30. aprila po običajnem urniku.
V	umetnostni galeriji Tribbio je odprta razstava slikarja Nicole SPONZA, ki bo na ogled do 10. aprila po običajnem urniku.
V	galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAVA KEMPA.
V	galeriji Palače Costanzi bo na
ogled do 26. t. m. retrospektivna razstava tržaškega slikarja G.M. CAMPITELLIJA po običajnem urniku.
V	galeriji Fine Arts Room v ul. della Guardia 16 in v Boutigue MIK- MAK je odprta razstava CARLA MARZUTTINI-JA.
V	galeriji Studio d'arte Nadia Bassa-nese bo do 22. t. m. odprta razstava BRUNA MUNARIJA.
šolske vesti
Glasbena matica - Trst
Koncertna abonmajska sezona 1991/92 - V četrtek, 9. t. m., ob 20.30 bosta v Kulturnem domu v Trstu nastopila TRIO LORENZ in Olga GRACELJ - sopran. Na sporedu Turina, Martinu, Vrabec in Rahmaninov.
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 6. aprila, ob 20.30 bos-tav gledališču Rossetti nastopila M. AN-DRE' in VVurttembergisches Kammeror-kester Heilbronn.
Gledališče Mlela
Tržaški jazzovski krožek
Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Miela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' OUARTET.
Auditorium Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27)
Nedeljski koncerti
V	nedeljo ob 11. uri nastop ansambla gledališča Verdi SALON CONCERTO. Na sporedu Mascagni, lehar, Ketelbey, Kalman in drugi.
Gledališče Verdi v Miljah
Nedeljski koncerti
V	nedeljo ob 11. uri koncert komornega orkestra gledališča Verdi. Dirigent Igor Terčon. Na sporedu skladbe Haen-dla, Mozarta in Salierija.
Vila Primc
Danes ob 21. uri bo v Vili Primc (Šalita di Gretta 38) na sporedu prvi večer z naslovom VABILO K GLASBI. Nastopal bo duo kitar »Fernando Sor«, ki ga sestavljata Michele Štolfa in Antonio Mon-teduro.
Trg Unitž
Jutri, 3. t. m., ob 19.30 bo v organizaciji združenja Anagrumba in v sodelovanju z levičarskimi mladinskimi organizacijami na sporedu ROCK KONCERT. Na Trgu Unitči se bodo predstavili ansambli FOXY LADY, TAIGA', NOTTURNA in LAIDOS.
kino
ARISTON - 14.00, 22.00 Billy Bathgate, ZDA 1991, r. Robert Benton, i. Dustin Hoffman, Bruce VVillis, Nicole Kidman.
EXCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 Analisi finale, i. Richard G ere, Kim Basinger.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Tutte le mattine del mondo, i. G. De-pardieu.
NAZIONALE I - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Tacchi a spillo, r. Pedro Almodovar, i. Miguel Bose.
NAZIONALE II - 16.15, 18.05, 20.15, 22.15 L'amante, r. Jean Jagues Annaud.
NAZIONALE III - 16.00, 18.05, 20.10,
22.15	II silenzio degli innocenti, r. Jo-nathan Demme, i. Jodie Foster, Antho-ny Hopkins.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte.
GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 Hook - Capitan Unclno, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins.
MIGNON - 17.30, 19.50, 22.15 Henry e June, r. P. Kaufman, □ □
EDEN - 15.30, 22.10 Soffocation, la mog-lie con il desiderio proibito, porn.,
□ □
CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.00 Cape Fear - Il promontorio della paura, r. M.
Scorsese, i. Robert De Niro, Nick Nolte, D
LUMIERE - 17.45, 22.15 Paura d amare, i. Al Pacino, Michelle Pfeiffer.
ALCIONE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Ju-Dou, r. Zhang Yi-Mou.
RADIO - 15.30, 21.30 A.A.A. Giochi in-naturali cercasi, pom., □ □
TPPZ Pinko Tomažič in dirigent Oskar Kjuder
se zahvaljujeta vsem inštitucijam, osebnostim in borčevskim organizacijam VZPI-ANPI, RO ZZB NOV Slovenije za priznanje našemu ansamblu in dirigentu. Posebna hvala naši slovenski zamejski in italijanski publiki, katera se je množično udeležila koncerta v takem številu, da je bila športna palača v Zgoniku premajhna.
S tem je še enkrat pokazala vdanost slavni zgodovini NOB in partizanski pesmi.
razna obvestila
Zadruga Naš Kras vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju 9. aprila 1992 ob 15. uri, v dmgem sklicanju pa v petek, 10. aprila 1992 ob 20. uri v Galeriji Kraške hiše v Repnu. Na dnevnem redu je: predsedniško poročilo, odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razprava ter izvolitev novega odbora.
Klub prijateljstva in Slovenska vin-cencijeva konferenca vabita k duhovni pripravi na veliko noč, ki bo danes, 2. aprila, ob 16.30 pri šolskih sestrah v Ul. delle Doccie 34 pri sv. Ivanu v Trstu. Vodil jo bo škofov vikar dr. L. Škerlj. Sledila bo dmžabnost.
Sekcija Slovenske skupnosti za vzhodni Kras prireja danes v Slomškovem domu v Bazovici ob 20.15 srečanje na temo ZAKON O KRASU, KRAŠKI PARK IN JUSARSKA VPRAŠANJA. Ob prisotnosti strankinih predstavikov in kandidatov bo govor tudi o bližnjih parlamentarnih volitvah in nastopu SSK na listi Federalizem.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 2. aprila 1992
FRANCE
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 12.51 - Luna vzide ob 5.57 in zatone ob 19.09.
Jutri, PETEK, 3. aprila 1992 RIHARD
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,1 stopinje, zračni tlak 996,5 mb raste, vlaga 62-odstotna, veter 12 km na uro jug, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: ob 4.02 najnižja -46 cm, ob 10.02 najvišja 35 cm, ob
15.49	najnižja -39 cm, ob 22.02 naj višja 54 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Silvia Parenzan, Ros-sella Moro, Denise Montemaggiore, Eriča Petroni, Francesca Acattini, Clara Scarazzato, Cosimo Simone Sperti, Aliče Piuzzi, Sharona Sivi.
UMRLI SO: 79-letni Bruno Zahar, 76-letni Ettore Stecchina, 64-letni Mario Za-nettini, 73-letni Vittorio Mattei, 70-letni Mario Ziza, 65-letni Albino Balanza, 38-letni Boris Cetinic, 77-letni Ezzelino Ras-man.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. marca, do nedelje, 5. aprila 1992
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, UL. Felluga 46, L argo Piave 2. Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2 (tel. 361655).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte za
Slovenski visokošolski sklad
Sergij Tončič
Tržaško šolsko skrbništvo je razpisalo redni natečaj za vstop v stalež, ki je namenjen neučnemu osebju z vsaj dvema letoma službovanja: - pomožni tajniki; - tehniki; - sluge. Rok za predložitev prošenj zapade 4. aprila 1992 ob 14. uri. Informacije dobite na Sindikatu slovenske šole - Ul. Carducci 8 - Trst. Urnik: ob torkih in četrtkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do 16.30 ter ob petkih od
16.00	do 17.00.
Učitelji in maturanti učiteljišča, ki se
želijo vpisati na Pedagoško fakulteto ljubljanske univerze, enota Koper za študij ob delu, dobijo potrebne obrazce in informacije na sedežu Sindikata slovenske šole - Ul. Carducci 8 v uradnih urah. Rok za predvpis zapade danes, 2. aprila.
Danes, 2. aprila se bodo zvrstile na liceju Prešeren razširjene seje razrednih svetov za 3.A, 3.B, 4.A in 4.B. Začetek, ob 15.30.
menjalnica________________________i. 4.1992
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		. 1246,55	1215.—	Švicarski frank		825,10	815,—
Nemška marka		754,02	745,—	Avstrijski šiling ....	107,147	105,50
Francoski frank ...	.	222,41	218,—	Norveška krona ....	192,01	189.—
Holandski florint .	.	669,67	662.—	Švedska krona		207,69	204,—
Belgijski frank		36,63	35,50	Portugalski eskudo	8,744	8.—
Funt šterling		. 2150,40	2135.—	Španska peseta ....	11,904	11,30
Irski šterling 		. 2007,20	1980.	Avstralski dolar ....	956,90	910.—
Danska krona		.	194,32	191 —	Jugoslov. dinar ....	—	6.—
Grška drahma		6,492	6.—	ECU		1540,70	—
Kanadski dolar....	.	1047,40	1010.—	Slovenski tolar		—	13,75
Japonski jen 		9,285	9,10	Hrvaški dinar		—	9,75
n/-||/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	I'ge'ciifd™,! «'"!!!
dLIKd tržaška kreditna banka
Prireja danes, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku srečanje s P. FONDO in A. KALC. Kandidata DZ-DSL bo predstavil tov. MILOŠ BUDIN na temo:
KDO OD SLOVENCEV IMA MOŽNOST IZVOLITVE
razne prireditve
ŠKD Cerovlje—Mavhinje vabi v nedeljo, 5. aprila, ob 19.30 v gostilno Urdih v Mavhinjah na ogled veseloigre »Dobro da sm zdrau in močen« v izvedbi dramske skupine KD Slavec iz Ricmanj.
Amaterski oder J. Štoka vabi na premiero igre O ROMEO ZAKAJ NISI ROMEO ? Avtor in režija Zvonka Radojevič. Predstava bo v soboto, 4. t. m., ob 20.30, ponovitev bo v nedeljo, 5. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
Slovenski kulturni klub organizira v soboto, 4. aprila celodnevni izlet v Benetke z ogledom razstave Leonardo Da Vinci in Benetke. Informacije pri referentih SKK (tel. 211551).
mali oglasi
$jSWEDA, sus„i;
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI OD 1.300.000 lir DALJE—NUDIMO TUDI TELEFAKSE
OSMICO odpre jutri, 3. aprila Olenich na Padričah. Urnik vsak dan od 16. do 24. ure in ob sobotah in praznikih od 10. do 13. ure ter od 16. do 24. ure.
OSMICA je odprta pri Miliču v Zagradcu.
OSMICO ima Ivan Antonič - Cerovlje št. 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14.
BERTO TONKIČ toči belo in črno vino na Tržaški c. 25 v Doberdobu.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147.
OSMICO ima odprto Juri Štubelj v Šem-polaju.
IŠČEM zaposlitev kot poklicna natakarica in druga dela. Telefon 327411 od 19. do 21. ure.
IŠČEM motivirano sodelavko za otvoritev nove agencije v centru mesta s klavzulo »franchising«. Za zmenek klicati na tel.št. 228779.
AVTOKLEPAR in žerjavist za stolpne žerjave išče zaposlitev ali katerakoli opravila. Telefon 327411 med 19. in 21. uro.
ABSOLVENTKA na ekonomski fakulteti daje lekcije iz trgovinstva, knjigovodstva, prava, ekonomije, matematike, blagoznanstva in angleščine. Tel. 040/232101.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Telefon 229234.
KOZLIČKA proda Franko, Male Loče 16 - Podgrad.
PRODAM motor VAMAHA TDR 125 kem, prevoženih 3500 km. Tel. (040)302399.
PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. 327323 po 17. uri.
NAJBOLJŠEMU ponudniku prodamo v samem središču mesta staro dvonadstropno hišo potrebno popravil. Informacije tel. (040)723010.
PRODAM avtomobil Regata 70, letnik dec. '86, cena po dogovoru. Telefon 911198.
PRODAM klavir za začetnike. Interesenti naj telefonirajo na št. 212387.
FARMA Tomšič Srečko v Sovodnjah prodaja kokoši nesnice in za meso. Tel. (0481)882064 po 20. uri.
PRODAM bele sanitarije Ideal Standard. Cena po dogovoru. Tel. 44631.
PRODAM audi 80, letnik '84, edini lastnik, v dobrem stanju za 3.000.000 lir. Tel. (040) 228642.
PRODAM Fiat TIPO 1400, letnik '88, bele barve, prevoženih 46.000km, v od-ličem stanju. Telefon 55353.
PRODAM Opel GSI 2000, 16V, letnik '90, v odličem stanju, garažiran in servisiran po cenah 4R. Tel. ob večernih urah 211154.
PRODAM Audi coupe 1800 kem, letnik '90, v dobrem stanju. Telefon 226517.
PRODAM avtomobil Lancia prisma 1600, letnik '86, v dobrem stanju. Telefon ob urah obedov 200097.
PRODAM fiat uno 55 S, bele barve v dobrem stanju, edini lastnik, letnik '84, prevoženih 150.000 km za 3.200.000 lir. Tel. št. 410476 v popoldanskih urah.
NA PRODAJ imamo mladiče čistokrvne pasme nemškega ovčarja. Interesenti naj tel. v opoldanskih in večernih urah na tel. št. 211207.
GOSTILNA GUŠTIN v Zgoniku priredi v soboto, 4. aprila pomladanski ples z večerjo. Igra ansambel Toguars. Rezervacije na tel. št. 229123.
ODDAM v najem celoletno košnjo detelje na 4.000 kv. m v miljski občini. Tel. št. 232112 v večernih urah.
GOSPODARSKO DRUŠTVO na Konto-velu razpisuje natečaj za novega gostilničarja. Pismene ponudbe sprejema odbor Gospodarskega društva - Kon-tovel 152.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obveča cenjene odjemalce, da se je začela prodaja odličnih salmoni-ranih postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297.
___________prispevki_________________
Namesto cvetja na grob Danila Bandlja darujeta Anton in Zmaga Petaros (Boršt 46) 20.000 lir za Zvezo borcev iz Boljunca.
V	spomin na drago Nadjo daruje Neva Ferluga 50.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na dragega prijatelja Alda Salvija daruje Marica Budin 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Marijo Ražem daruje sin Silko z družino 25.000 lir za Bazovski dom in 25.000 lir za KD Lipa.
Ob poravnavi članarine VZPI-ANPI za leto 1992 so darovali Ivan Ferluga Oskar
15.000	lir, Ljubomil Nabergoj 5.000 lir, Štefanija Štoka 10.000 lir, Alojz Cibic
10.000	lir, Ivanka Štoka 5.000 lir, Angel Blazina 5.000 lir, Slavka Ban 20.000 lir, Alojz Kapun 5.000 lir, Slava Husu Cones-tabo 20.000 lir in Mario Briščik 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Radovan Zorn daruje
40.000	lir za vzdrževanje spomenika na Proseku in Kontovelu.
N.N. daruje 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku.
Namesto cvetja na grob Vinkota Benčiča darujeta Marta in Giorgio 30.000 lir za popravilo cerkve v Hrpeljah.
Namesto cvetja na grob Nadje Kriščak darujeta Marta in Giorgio 30.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Danila Bandlja darujeta Elena in Stojan 30.000 lir za Mladinski dom Boljunec.
Namesto cvetja na grob Nadje Kriščak daruje Drago Sedmak 50.000 lir za TFS Stu ledi.	_______
V	spomin na Fani Malalan in Karla Hrovatina darujeta Anica in Marčeto Malalan 50.000 lir za Sklad "Mitja Čuk in
50.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na mamo in nono Emo Fab-ris darujeta Igor in Nadja 100.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin na mamo Ano Žerjal darujeta Neva in Umberto 200.000 lir za odkup sedežaa Sklada Mitje Čuk.
Namesto cvetja na grob Renatinega očeta Karla Hrovatina in Oskarjeve in Vilijeve mame daruje Jelka in Peter Cvelbar 30.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na pok. Josipa Petelina daruje Lidija Šemec iz Slivnega 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina.
V	spomin na drago gospo Darjo Lozej daruj e _ Anka Prinčič 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na zlato mamo Ivano darujeta hčerki Vega in Helena 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob prezgodaj preminulega Bruna Slavca darujejo kolegi Danile Ščuke 50.000 lir za COS F. Venturini v Boljuncu.
V	spomin na Milko Žerjal in Danila Bandija darujeta družini Zahar - Dilli Boršt) 50.000 lir za Društvo Edinost.
Sestrične in bratranci se klanjajo spominu Milke Žerjal in darujejo 60.000 lir za PD Slovenec in 60.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na Milko Žerjal darujeta teta Kristina in Aldo (Boršt 114) 100.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob pok. Milke Žerjal daruje družina Vau (Boršt 61)
20.000	lir za cerkev v Borštu.
Namesto cvetja na grob Milke Žerjal
daruje Slava Slavec 20.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Sonjo Stopar daruje Viktor z družino 50.000 lir za SZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Nadje Kriščak darujeta L i vij a in Vladimir VVilhelm
50.000	lir za TFS Stu Ledi.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Alberti daruje Mira Nonano vd. maver
50.000	lir za MPZ upokojencev z Brega.
Namesto cvetja na grob Emilije Petaros Furlan darujeta Zora in Marina
15.000	lir za KD Rovte Kolonkovec.
Ob priliki pustnega sprevoda darujejo Pino Danieli 100.000 lir, Gildo Jerman
100.000	lir, Vitko Kocjančič 100.000 lir, Silvano Seražin 100.000 lir, Sergio Zam-pieri 100.000 lir ter Mario in Ardemto
100.000	lir za KD Rovte-Kolonkovec.
Ob izgubi drage mame izreka Igorju in družini iskreno sožalje NK Kras.
V	spomin na Karla Hrovatina darujeta Nerina in Rinaldo Vremec 20.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
N.N. daruje 15.000 lir za opremo Doma na Brdini.
V	spomin na Karla Hrovatina darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 50.000 lir za SKD Tabor.
Ob proslavi 20. obletnice delovanja zbora daruje Ivanka VVilhelm 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Nadje Kriščak darujeta Meri in Duilio 20.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Milke Furlani darujeta Meri in Duilio 20.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na Alojzijo Racman darujejo sestre in nečaki 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na mamo darujeta Alex 1° Sergij Požar z družinama 100.000 lir za bazovsko cerkev, 100.000 lir za ŠD Zarja,
100.000	lir za ŠZ Sloga, 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 200.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo, 100.000 lir za pokrajinski ANPI-VZPI, 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič in 200.000 lir za Skupnost partizanskih pomorščakov Slovenije - Piran.
Namesto cvetja na grob pok. Alojz3 Hrovatiča daruje družina Škabar (Repe0 30) 20.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Renatineg3 očeta Karla daruje družina Karla Malalan 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 1» za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Nadjo Kriščak daruje Dorica z družino 50.000 lir za TFS Stu led1
V	spomin na Nadjo Kriščak daruj Živa Gruden 50.000 lir za TFS Stu ledi-
V Bežigradu medvojno slikarstvo na Slovenskem
Kot že večkrat doslej se je majhna, a kar se razstavnega programa tiče vse prej kot skromna Bežigrajska galerija lotila projekta, ki bi po svoji pomembnosti sodil pod okrilje Moderne galerije, osrednje slovenske institucije za ohranjanje in promocijo nacionalne umetnostne dediščine. Šestindvajsetega marca so namreč odprli razstavo Kluba neodvisnih, skupine umetnikov, ki je odigrala ključno vlogo v letih pred drugo svetovno vojno in so iz nje izšli skoraj vsi najpomembnejši slikarji in kiparji povojnega obdobja.
Čeprav smo doživeli nekaj retrospektivnih razstav posameznih avtorjev, pa je začudujoče, skoraj neverjetno, da vse od osvoboditve pa do danes ni prišlo do skupne predstavitve. Poglobljenega študijskega prikaza obdobja in vloge Kluba neodvisnih v njem kajpak omejene prostorske možnosti komorne Bežigrajske galerije ne dopuščajo. Vsak član skupine je lahko zastopan le z enim ali kvečjemu dvema deloma manjšega formata, vendar pa je izbor eksponatov opravljen tako, da je razstava nadvse zanimiva. Večina del je namreč izposojena iz depoja Mestnega muzeja, kjer so širši javnosti nedostopna, ali iz zasebnih zbirk, nekaj (predvsem kipov) pa je posodila Moderna galerija. Razstava je usklajena tudi tematsko - kiparski del sestavljajo zgolj portreti, med slikami pa prevladujejo vedute, in to celo pri tistih avtorjih, za katere te vrste motivika nikakor ni bila značilna.
Poglavitna novost, ki jo prinesejo Neodvisni, je zavračanje »literarne« ali celo ideološke vsebine, ki je prisotna v slikarstvu tedaj že pojemajočega ekspresionizma in nove stvarnosti. Zavzemali so se za avtonomno likovno govorico, odklanjali nemške vzore, ki so navdihovali ne-
koliko starejšo generacijo in se navduševali nad francoskim fauviz-mom in pariško šolo. Opuščali so mrko tonsko slikanje, ki so ga prakticirali naši ekspresionisti, in se odprli sproščenemu, žarečemu koloriz-mu. Najbrž pa jih je bolj kot skupen umetniški čredo družilo prijateljstvo iz študentskih let, saj so bili vsi, razen Staneta Kregarja in Karla Putriha, ki sta študirala v Pragi, diplomanti zagrebške akademije. Tudi pariško šolo so poznali posredno, prek svojih zagrebških učiteljev. Kot nam sporoča v spominih na svojega očeta umetnostni kritik dr. Ivan Sedej, je nastanku Kluba neodvisnih botrovala prav želja v živo videti francoske mojstre. Maksim Sedej, Nikolaj Pirnat, Zdenko Kalin in Karel Putnik so sklenili, da bodo zaslužili denar za potovanje v Pariz tako, da bodo organizirali umetniški ples, prireditev, ki so ji dali naslov En Espana.
Od prve razstave leta 1937 v Jakopičevem paviljonu pa do zadnje skupne predstavitve v letu 1943 je grupa odigrala nadvse pomembno vlogo, in tako javnost kot kritika sta jo sprejeli s simpatijami. Njeni člani, slikarji Zoran Didek, Stane Kregar, France Mihelič, Zoran Mušič, Nikolaj Omersa, France Pavlovec, Marij Pregelj, Evgen Sajovic in Maksim Sedej, ter kiparji, brata Boris in Zdenko Kalin, Nikolaj Pirnat, Karel Putrih in Frančišek Smerdu, veljajo še danes za klasike slovenske umetnosti, nekateri med njimi, tako v Parizu živeči Zoran Mušič, so dosegli celo svetoven sloves. Upamo lahko, da je mala bežigrajska razsta-vica, ki sta jo pripravila Miloš Bašin in Franc Zalar, uvod v bolj temeljito, večjo in bolj poglobljeno razstavo, v kateri izmed prostornejših slovenskih galerij. JIRIBEZLAJ
________________ sklad mitje Čuka__________jelka cvelbar
Težave, težavice, učne motnje
(Foto Mario Magajna)
V zbirki iztopiti ne moreš, ki jo izdaja Pomurska založba, je kot druga knjiga, z letnico 1991 izšla knjižica z naslovom Težave, težavice, učne motnje. Sestavila jo je Tereza Žerdin s sodelavkami, med katerimi so vzgojiteljem že znana imena.
Tereza Žerdin nam že v uvodniku pojasni, da se pri vsakdanjem delu v ljubljanskem Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše dnevno srečuje z otroki, ki doživljajo stiske zaradi učnih težav doma, v šoli in pri vrstnikih. Kot pravi Žerdinova, so v stiski dobri in slabi učenci, bistri in manj bistri, zdravi in bolni; ob njih doživljajo strese starši in tudi učitelji.
Prav zaradi tega smo se odločili, da v naši rubriki na kratko opišemo knjigo, lahko bi rekli priroč-
nik, ki bo vzgojiteljem koristen pri delu z otroki in mladostniki.
Knjiga svetuje na podlagi izkušenj, vedenja in znanja, ki so si ga nabrale strokovnjakinje: pisi-hologinja, defektologinja in otroška psihiatrinja. Z opisom primerov nakazujejo različne poti za reševanje problemov posameznih otrok. Pri tem uporabljajo avtorice teoretični pristop, mestoma praktični, včasih pa tudi doživljajske opise, na katere naj bi se bralec čustveno odzval in tako večal svojo sposobnost vživljanja v sočloveka.
Vsebino bogati 18 različnih sestavkov, ki osvetljujejo težave v šolskem življenju. Obvezno šolanje je po svoji naravi tako, da se mu ne moreš izogniti. V šoli se lahko dogaja dobro, pa tudi manj dobro in slabo. Čedalje več otrok
doživlja v šoli hude težave. Zato založba namenja zbirko staršem, učiteljem in drugim odraslim, ki jih zanima, ki jim je mar, kaj se z otrokom v resnici dogaja v šoli.
Naš zbornik
Pred kratkim smo dobili v roke prvo letošnjo številko glasila Zveze društev za pomoč prizadetim Slovenije - Naš zbornik. Gre za prvo številko 25. leta izhajanja tega glasil.
V uvodni misli ob 25-letnici Zveze piše Dušan Parazajda o pridobitvah za prizadete v Sloveniji, predvsem v zadnjih desetih letih. Optimistično ugotavlja, da so obzorja še odprta in ta misel daje uvodniku naslov.
Majda Schmidt piše o otrokovih razvojnih potrebah: o občutku varnosti, o samozadostnosti, o osebnem in socialnem razvoju, potrebi po razumevanju in sprejemanju in po socialnem priznanju...
Glavna urednica Aljoša Vodnik je obiskala novi dom v Radovljici. Gre za novo stavbo Zavoda Matevža Langusa za otroke in mladostnike s težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju.
Ista avtorica opisuje tudi Varstveni oddelek v Kranju. Ta oddelek ni navaden vrtec, gre za prvi slovenski dnevni oddelek za varstvo otrok z najtežjo motnjo v duševnem razvoju.
O zdravilišču in zavodu v Dobrni piše Štefka Oberstar, Saša Pod-brešček pa opisuje novo obliko srečevanja s starši predšolskih otrok z motnjo v razvoju iz razvojnih oddelkov za mesto Ljubljana. Zanimivi so še članki o glasbi za vsak dan, o odbojki pod naslovom Podajanje čez mrežo.
;

današnji televizijski in radijski sporedi
lili
BUB

r% ra> 1____________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Gospodarstvo
10.15	Aktualno: Ci vediamo
11.00	Kratke vesti
11.05	Ci vediamo (2. del)
11.55	Vreme in variete Piace-
re Raiuno, vmes vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroški variete
15.00	Aktualnosti: Primissima,
15.30	Cronache italiane
16.00	Mladinski variete: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Hočeš zmagati? (vodi Laura D'Angelo)
18.30	Aktualno: Ora di punta
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	TV film: Contro ogni
volonta (dram., It. 1991, r. P. Passalacgua, i. Ele-na Sofia Ricci)
22.15	Volitve 92: Tiskovna konferenca
23.10	Nočni dnevnik
23.25	Aktualno: Sredozemlje
0.15 Dnevnik in vreme 0.45 Festa al castello
1.20	Rubrika opolnoči 1-50 Film: II figlio di Mon-tecristo (pust., ZDA 1941, r. R. Lee)
3.30	Nočni spored
CANALE 5______________
2.00	Aktualno: Na prvi strani,
8.30	Braccio di ferro
9 00 Rubrika: II mondo del bebe (vodi A. Vianini)
9.45	Film: Quel tipo di donna (kom., ZDA 1959, r. Sid-ney Lumet, i." Sofia Loren, Tab Hunter)
H-30 Aktualno: Elettorando
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fa-miglia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi
Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.40	Kviz: Telemike (vodi Mike Bongiorno)
22.50	Aktualno: Italia doman-da-Volitve 92
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.45	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.05	Ne samo o kmetijstvu
9.20	Dok.: Campus
10.10	Film: Domani mi sposo
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo
13.25	Rubrika: Nonsolonero
13.40	Volitve 1992
14.05	Nad.: Ouando si ama,
15.00	Santa Barbara
15.30	Aktualno: rubrika o lepoti, kronike v živo
17.00	Aktualno: Diogenes
17.25	Kratke vesti
17.30	Aktualno: Bellitalia
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Un giusti-ziere a New York
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Molitev Matere Tereze
20.30	Film: Partita con la morte (krim., ZDA 1989, r. Peter Masterson)
22.15	Nan.: II commissario Koster
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Košarka
0.10 Glasb, odddaja
1.10	Vreme in horoskop
1.15	Nočni spored
RETE 4_________________
8.00	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola soliludine, 9.00 La valle dei pini
9.30	Aktualno: Onorevoli si-gnore
10.00	Nadaljevanka: Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori
10.55	TG 4 vesti
11.35 Nad.: Marcellina
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 Ven-detta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino,
16.20	Cristal
17.00	Onorevoli signore
17.20	Nad.: Febbre d amore,
vmes TV 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera
20.30	Film: Wall Street (dram., ZDA 1987, r. Oliver Stone, i. Michael Douglas)
23.00	Film: Reds (dram., ZDA 1981, r.-i. Warren Beatty)
2.20	Nočni spored
RAI 3	|
11.30	Hokej na kotalkah
12.00	Krožek ob 12
12.05	Kratke vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dokumenti: Intervista alVedilizia, 15.15 DSE -Šola se posodablja
15.45	Šport: IP v balinanju,
16.00	pregled amaterskega nogometa, 16.20 Biči & Bike, 16.40 rubrika o atletiki
17.00	Rubrika Derby
17.15	Popoldan na 3. mreži
17.45	Pregled tujega tiska
18.05	Dok. oddaja: Geo
18.45	Volitve 1992
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželna volilna tribuna, nato variete Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Un giorno in pretura
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: L allegro fantasma (kom., It. 1941)
23.55	Aktualno: On-off 0.15 TG3 Reportaža 0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Filmske novosti
1.20	Variete: Fuori orario
ITALIA 1______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky,
9.30	Chips, 10.30 Ma-gnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
13.00	Aktualno: Conto alla ro-vescia, nato vreme
14.15	Odprti studio
15.00	Nanizanke: Supercar - Il piccolo zingaro, 16.00 Pa-radise - L iniziazione,
17.00	A-Team - Il campi-one, 18.00 MacGyver - Il rinnegato
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei nove
20.30	Film: Sapore di mare (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Jerry CalA, Marina Suma)
22.30	Glasba: Jovanotti
23.30	Šport: Rally Safari
24.00	Nanizanka: Troppo forte - Cercasi bambino
0.30 Vreme in Odprti studio
0.50 Studio šport
1.05	Nočni spored
TV Slovenija 1	|
10.05	Video strani
10.15	Spored za otroke: Pe-denjžep, 10.45 Japonske pravljice
11.00	Šolska TV: Boj za obstanek, 11.25 Angleščina,
11.45	Mleko in mlečni izdelki, 11.55 Zakaj konje podkujejo
12.00	Poročila
15.00	Napovednik
15.05	Športna sreda
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke in mlade: nan. Superbabi-ca, 17.35 Živ Žav
18.30	Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste
19.05	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Žarišče
20.30	TVariete
21.30	Tednik
22.20	Dnevnik, vreme, šport
22.45	Poslovna borza
22.55	Plesni nokturno: Prepričevanje (Weigner-Sev-nik, Vidmar-Lorenz)
23.10	Sova, vmes nan. Razrednik in Poirot Agathe Christie ter nad. Šingen
1.30	Video strani
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.45	Nad.: Happy end
16.30	Film: Miss Italia (kom., It. 1950, r. G. Lollobrigida)
18.15	Nad.: Rosa selvaggia
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Un eguipag-gio tutto matto
20.30	Film: Časa di bambola (dram., 1973, r. Patrick Garland, i. Anthony Hopkins, Claire Bloom)
22.30	Zakulisne zanimivosti
23.30	Film: Gli orrori del mu-seo nero (srh., 1959, r. Arthur Crabtree, i. M. Go-ugh)
TMC____________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini dellArizona
10.00	Nad.: Tris di cuori, 11.00 Vite rubate
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -La bomba ad ultrasuoni
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Mladinska varieteja: Amici mostri, 14.35 Oscar junior
15.05	Risanke: Snack
15.25	Rubrika: Ženska TV
17.25	Film: Ancora una volta con amore (dram., ZDA 1978, r. George Schaefer)
[~pP| TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti
14.00	Film: Šakali (pon.)
15.30	Nan.: Nanavadni policaj
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program
17.00	Kramljanja (vodi Tatjana Juratovec)
17.30	Aktualno: Sever Vzhod
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Dnevnik - Vsedanes
19.25	Nadaljevanki-
20.30	Aktualno: Meridiani
21.10	Glasbena odd. v živo: Juke box, vmes dnevnik
23.20	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
rtf TV Slovenija 2
15.45	Sova, vmes nanizanki Krila, Coplan in dok. Ves svet je oder
18.00	Regionalni programi in Slovenska kronika
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Nan.: Sldege Hammer
20.30	Dok.: Znanost in resnica
21.25	Umetniški večer: Obisk v igralskem studiu in film Tramvaj poželenje
0.20 Yutel
19.30	Sportissimo'92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Volitve 1992
21.20	Igra: No zapping!, vmes film Sing Šing chiama Wall Street (kom., ZDA 1987, r. Robert Boris, i. Robert Carradine)
22.45	Nanizanka: Matlock
23.45	Vesti: TMC News
0.05 Film: Ouarto potere (dram., ZDA 1941, r.-i. Or-son VVelles, J. Cotten)
2.00	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Dok.: Ameriški fotografi
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
17.00	Ena rastlina na dan
18.00	Kratke vesti
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Volitve 1992
20.00	Rubrika: Belo & Črno
21.30	TV film: Il marsigliese (dram., i. Lina Polito, Marc Porel)
23.00	Nočne vesti
23.15	Rubrika
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 8.40 Znani ansambli; 9.00 Evergreeni; 9.30 Beležka; 9.35 Dvajset minut z...; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert;
11.30	Roman: Oblomov (16. del); 11.50 Melodije; 12.00 Moji prijatelji za boljši svet; 12.20 Lahka glasba; 12.40 zborovska glasba; 12.50 Volilna tribuna; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Spoznajmo Slovenijo; 15.50 Orkestri;
16.00	Mi in glasba: Akademski zbor iz Brna; 17.00 Kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska-, 14.05 Poslovne informacije,- 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Varnostna kultura; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu:
11.00	Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souve-nir d’Italy; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd, horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna,-
13.45	Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Jazz glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
17.30	The story of...; 21.00 Radio ga ga.
Prevladujoče mnenje v občinskem svetu v Doberdobu
Občinska uprava ne bo poskrbela za objavo Statuta v Deželnem vestniku
Izjava zavodnega sveta učiteljišča S. Gregorčič
»Šolski center je treba nemudoma dograditi«
Doberdobska občinska uprava ne bo poskrbela za objavo Statuta v Deželnem vestniku. Predlog občinskega odbora, ki ga je na ponedeljkovi seji občinskega sveta pojasnil župan dr. Mario Lavrenčič, je naletel na soglasno podporo, tako svetovalcev večine, kakor tudi predstavnikov manjšine. Občinska uprava pa je medtem že sprožila postopek za vložitev priziva na Deželnem upravnem sodišču, proti odločitvi nadzornega organa, ki je iz Statuta občine črtal določila, ki se nanašajo na javno rabo slovenščine. Priziv na deželno upravno sodišče sta vložili tudi števerjanska in sovodenjska občina. Sovodenjski upravitelji so sočasno s prizivom zaprosili tudi za začasno odgoditev objave Statuta.
Kako se bo zadeva dalje razvijala, bomo izvedeli čez nekaj * tednov. Vsekakor se zdi malo verjetno, da bi deželno upravno sodišče lahko sprejelo predlog za začasno odgoditev objave statuta zaradi narave tega akta. Neobjava Statuta namreč ne prejudicira rednega delovanja . občinske uprave in občinskih služb. Uvajanje statutov pa je pravzaprav šele v teku in se torej tudi sodniki ne morejo oslanjati na predhodne razsodbe.
Tudi doberdobska občinska uprava se je za priziv na deželno upravno sodišče obrnila na odvetnika Sanzina in Battella, ki v tej zadevi zagovarjata tudi Občino Števerjan in Sovodnje.
Župan dr. Lavrenčič, ki je vodil ponedeljkovo sejo je poročal tudi, da so prav istega dne ponovno odprli osnovno šolo v Jamljah. Prenovljena je bila namreč elektroin-štalacija in je občina za to porabila enajst milijonov lir. Prav glede tega vprašanja je bilo v občinskem svetu slišati tudi pomisleke, če je bilo smotrno ponovno odpirati šolo. Pomisleke je župan zavrnil z navedbo, da ni v pristojnosti občine, da bi odločala o zapiranju šol. Uprava je naredila to, kar je bilo potrebno za varnost učencev in osebja in tako izpolnila dana zagotovila.
Dr. Lavrenčič je poročal tudi da bo zavod za ljudske hiše (IACP) z odkupom in prenovo stare stavbe zagotovil pet novih stanovanj v Doberdobu. Z mrtve točke pa so pred kratkim uspeli spraviti tudi vprašanje mejnega spora z občino Nabrežina. Župan je imel pred kratkim srečanje z deželnim odbornikom Barnabo, ki je zagotovil, da bo za-
devo podrobno preučil in v doglednem času posredoval predlog, kako bi zadevo rešili in končno spravili z dnevnega reda.
Glede zadeve statutov naj povemo še, da je SKGZ pred dnevi poskrbela za tisk lepaka, v katerem z ironičnim pristopom opozarja na grobo kršitev republiške ustave in deželnega statuta (foto Klemše).
JUISIPARLA SOLO ITALMO
FINALMENTE
tl coroitato regionale dl controllo ha pošto fine ad un& tradiztone miiiemria dl bilitiguismo strisoiante annullando le parti rclati ve nll'uso | delta tingua slovena negi j gli statuti degli italianissimt Comtmt di di števerjan.
Doberdob e Sovodnje ob Soči:
ERA ORA
che gli organi delto Stoto democmtico jtahanu iitterventssero eon tollerante determ tnszion e pev po rte fine ni inillenano abuso del la lingua slovena in ComtinS dove da sem pre risi "odet n o quast esetusivamente etttndini di lingua slovena
cosr I»'IT ALI A
Tu teta con appost
ite tioi-mele mino«ui»r liegittetich«''-8 Costituztonv)
GOSI' LA REGIONE FRItTU-VENEZIA GUULIA
-=5=E=B5-

Prek kratkim so se sestali člani zavodnega sveta Državnega učiteljišča S. Gregorčič iz Gorice in med drugim obravnavali vprašanje dokončne ureditve slovenskega šolskega centra v Puccinijevi ul. Pri tem so ugotovili, kot piše v njihovi izjavi za tisk, da »so prostori, namenjeni pouku telesne vzgoje, arhivu in laboratorijem nedokončani. Zdi se, da niti v prihodnejm šolskem letu ne bodo še uporabni. Tako stanje pa zavira in hromi didaktično in upravno dejavnost šole. Dosedanje prošnje, naslovljene na pristojne oblasti, so ostale brez ustreznega odgovora. To kaže nesprejemljivo pomanjkanje dobre volje in pozornosti, da bi rešili omenjene probleme,«
se zaključuje izjava. Kot smo pred nedavnim pisali, je celotno zadevo še dodatno zapletlo dejstvo, da je podjetje, ki bi moralo dela izvesti, dela ustavilo zaradi hude finančne krize, v katero je zabredlo.
gledališča
PD G v Novi Gorici, danes ob 17. uri, G. Feydeau 'Poskrbi za Amelijo . Predstava za Društvo upokojencev iz Ljubljane in izven. Predstava bo v gledališki dvorani v Solkanu.
Danes ob 20. uri gostovanje SLG iz Celja v Kulturnem domu v Novi Gorici. Peter Shaffer "Črna Komedija'. Za red Premiera, Četrtek, Četrtek A in izven.
Slovenska komisija PSI
vabi člane,
somišljenike in prijatelje na
/f JP PREDVOLILNO SREČANJE,
ki bo nocoj, ob 20. uri na županstvu v Sovodnjah.
Se danes in jutri kampanja za parlamentarne volitve
DSL bo danes predstavila svoje kandidate v Doberdobu, podobno kot je že storila v Sovodnjah in Števerjanu, in sicer v dvorani KD Jezero z začetkom ob 20.30. Zaključni shod goriške DSL pa bo jutri v kinodvorani Vittoria v Gorici, kjer bodo brezplačno predvajali film Milagro Roberta Redforda. Med odmorom bodo spregovorili kandidati Darko Bratina, Luciano Ceschia in Gianna Bigi Pirella.
Zaključni shod goriške PSI bo danes z začetkom ob 18. uri v diskoteki Hyppodrome v Tržiču. Med drugimi bodo govorili Gabriele Renzulli, Roberta Breda, Fran-cesco De Carli, Gianfranco Dejust in drugi kandidati. Sledil bo ples, vstop bo brezplačen.
Slovenska komisija PSI pa prireja nocoj z začetkom ob 20. uri predvolilno srečanje na županstvu v Sovodnjah.
SKP bo imela svoj zaključni shod v Gorici drevi z začetkom ob 16. uri v ljudskem vrtu na Korzu Verdi. Med drugimi bodo govorili kandidati Stojan Spetič, Licia Morsolin in Stanko Maligoj.
Na povabilo Zelenih smejočega se sonca je bil sinoči v Trstu in Gorici napovedan obisk člana predsedstva Republike Slovenije Dušana Pluta in uglednih predstavnikov Gibanja zelenih Slovenije.
V bolj hecnem tonu pa se je sinoči odvijala volilna kampanja na Mednarodnem Pajk’s showu.
Scarano naj pove če misli tožiti
Lepak, ki so ga te dni nalepili člani "Odbora proti Scaranu" je, kakor nas je obvestil predstavnik zelenih Fiorelli, že povzročil nekaj posledic. Policija se je v torek oglasila na sedežu v ulici Formica in zbirala podatke o avtorstvu in tisku plakata. Fiorelli je včeraj javno povabil bivšega goriškega župana, naj volilcem, pred nedeljo, javno pove, če misli proti "Odboru" vložiti prijavo ali pa je to že storil.
Zeleni, ki imajo sedež v omenjeni ulici Formica in ki nudijo logistično zaslombo trem strankam, obveščajo, da lista Pannella prireja danes tri shode. Ob 8.30 (zjutraj) bosta pri ljudskem vrtu govorila Maniacco in Fiorelli. Ob 18. uri, oziroma 19. uri pa bosta srečanji v Stražicah in pri palači Attems. Poleg Maniacca in Fiorelli j a bo govoril tudi Luciano de Gi-roncoli.
Ob nedeljskih političnih volitvah
Novosti glede glasovnic in preferenc Potrdila za spremljevalce v kabino
Ob vsakih volitvah je precejšnje število neveljavnih in belih glasovnic. Tako bo najbrž tudi ob nedeljskih parlamentarnih volitvah, ki se bodo, v primerjavi z dosedanjimi, odvijale nekoliko drugače, zlasti kar zadeva možnost izražanja preferenčnih glasov. Prav zato ne bo odveč informacija, kako izpolnimo državljansko dolžnost-pravico in najbolj smoptrno uporabimo naš glas.
Medtem ko je za volitve v senatno zbornico dovolj prekrižati znak (letos bo v barvah) stranke, za katero glasujemo, ker je ime kandidata že natisnjeno na glasovnici, imamo na glasovnici za poslansko zbornico možnost izraziti tudi preferenčni glas. Za razliko od prejšnjih parlamentarnih volitev, vsak volilec lahko izrazi le eno preferenco. To opravi tako, da zraven znaka stranke, ki ga prekriža, zapiše priimek in ime, ali samo priimek kandidata, ki uživa njegovo zaupanje. Kandidat, ki mu volilec želi dati preferenčni glas, mora biti seveda iz seznama kandidatov stranke za katero volilec voli.
Pa še tole. Občinski uradi so že poskrbeli za vročitev volilnih potrdil. Volilci, ki potrdila še niso prejeli, ali pa so ga izgubili, lahko zaprosijo za izstavitev duplikata v volilnem uradu občine, kjer so vpisani v volilne sezname.
To lahko naredijo tudi v nedeljo in ponedeljek, ko bodo volitve že v teku.
Goriška krajevna zdravstvena enota pa je v okviru priprav na volitve, organizirala tudi posebno zdravniško službo, pristojno za izdajanje potrdil občanom, ki za vstop v volilno kabino nujno potrebujejo spremstvo. Ta potrdila že izdajajo v uradih KZE v različnih krajih. Priporočajo pa, naj osebe, ki tako potrdilo potrebujejo naj že zdaj in torej pravočasno poskrbijo in naj ne čakajo zadnji dan.
V Gorici izdajajo zdravniška potrdila v uradih v Mazzinijevi ulici 7 od 9. do 12. ure, v Krminu v bivši bolnišnici, od 8.30 do 9.30, v Gradišču od 9. do 10. ure, v Ronkah v prostorih zdravstvenega okrožja (ul. Duca d'Aosta) med 11. in 12. uro, v Tržiču v novi bolnišnici med 8.30 in 11.30, v Gradežu v prostorih zdravstvenega okrožja v ulici Marchesini med 9. in 11. uro.
Na omenjenih sedežih bodo izdajali zdravniška potrdila tudi v nedeljo 5. in ponedeljek 6. t.m.
Po odločitvi, da se tovarna Novdal zgradi v Trstu
Sindikati pojasnjujejo odgovornosti
Duh oproščen umora v Grgarju
Temeljno sodišče v Novi Gorici je v torek sodilo 24—letnemu Miranu Duhu. Obtožen je bil, poleg drugih kaznivih dejanj, tudi uboja 63—^letne Alojzije Bitežnik iz Grgarja. Žensko so našli mrtvo v njeni hiši. Morilec jo je trinajstkrat zabodel z nožem ali drugim orožjem. Sodišče je obtoženca oprostilo naj hujše obtožbe, to je uboja priletne ženske, obsodilo pa za velike tatvine, tatvine in kršitve nedotakljivosti stanovanj na šest let in šest mesecev zapora, upoštevajoč tudi kazni, ki so jih proti obtožencu že izrekla sodišča v Mariboru, Lenartu in Murski Soboti.
Za umor v Grgarju, ki se je dogodil 23. julija 1990, proti obtožencu sodišče ni imelo materialnih dokazov o njegovi vpletenosti, oziroma odgovornosti, ampak le vrsto indicev.
Po izjavah obtoženca, naj bi se slednji na dan uboja nahajal v Avstriji, kasneje pa naj bi prišel v Italijo, kjer so ga tudi prijeli.
Sojenje se je začelo že lani jeseni.
Po krvavem dogodku, so se na novogoriškem območju razširile različne vesti in vzpostavilo se je, tudi na podlagi teh vesti, vzdušje strahu pred neznancem, ki napada ženske.
Precej besedi je pred kratkim povzročila vest, da se je družba Danieli odločila uresničiti novo gospodarsko pobudo — gradnjo tovarne za predelavo aluminija Nordal — v Trstu. Odpadla je tako možnost, da bi tovarno zgradili v industrijski coni v Vilešu.
Pred leti so skušali omenjeno tovarno zgraditi v goriški industrijski coni, v neposredni bližini
Štandreža, kar je povzročilo zelo ogorčeno reakcijo prebivalstva in nekaterih političnih sil. Po iskanju drugih možnih lokacij — v poštev bi prišla tudi industrijska cona v Tržiču — je zadnja izbira padla na Vileš. Toda tudi tam so se stvari precej zapletle, tako da so pobudniki raje izbrali Trst. Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL za Goriško so znova posegle v zadevo, potem,
ko so bile deležne kritik, češ, da so soodgovorne zato, da ta gospodarska pobuda ni bila uresničena na Goriškem.
Sindikati odgovarjajo, da je projekt pravzaprav shodil z levo nogo in to od vsega začetka. Kriv je tisti, ki je precej neodgovorno in površno predlagal družbi Danieli najprej lokacijo v Štandrežu, ne da bi upošteval vprašanja vpliva na okolje in tudi to, kako bo prebivalstvo reagiralo.
Ni bilo odgovornosti niti v kasnejši fazi, ko so določeni krogi, potem ko so se opekli v Štandrežu, predlagali, na enak neodgovoren način druge lokacije, niso pa poskušali odpraviti dvomov in pomislekov, ki so bili v osnovi protesta v Štandrežu.
Sindikati so po srečanju s predstavniki podjetja Nordal in potem ko so dobili ustrezna zagotovila, podpirali pobudo in si prizadevali zato, da bi tovarno zgradili v Vilešu.
Tako tiskovno poročilo treh sindikalnih zvez.
Novi poslovni prostori
Na območju mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu so včeraj slovesno izročili namenu prizidek zgradbe, v kateri imajo prostore špediterska podjetja. Poslopje, ki so ga zgradili sočasno z objektom, se je že pred leti izkazalo za neustrezno, saj so se operaterji vsak dan spopadali s pravcato prostorsko stisko.
Objekt, ki je veljal skoraj dve milijardi in ki so ga slovesno odprli včeraj v prisotnosti županov obeh Goric, bo te težave znatno omilil.Na slovesnosti so poleg županov govorili tudi predsednik družbe SDAG Bruno Brunello ter poslanec Luciano Rebulla. Novogoriški župan Pelhan je izrazil prepričanje, da bo v doglednem času vendarle mogoče, s skupnimi močmi zgraditi tudi ustrezno avtocestno povezavo, medtem ko je Erminio Tuzzi razmišljal o novi vlogi objekta, ki je bil zasnovan v povsem drugačni stvarnosti.
Gorica Kinema
Ciklus filmskih večerov Gorica—Kinema se danes nadaljuje s francoskim filmom Ljubimca iz Pont Neufa. Gre za v lanskem letu predstavljeno delo L. Caraxa v katerem igrajo J. Binoch, D. Lavant K. Grueber.
Kakor je že iz naslova mogoče razbrati gre za ljubezensko zgodbo med dvema iz tradicionalnih družbenih okvirov izrinjenima osebama.
Film je razpet med hiperrealiz-mom in tipično pariškim sentimentalizmom. Predstava bo, tako kakor običajno, ob 20.45.
razne prireditve
KD Sovodnje vabi na gledališko predstavo »Tako smo se možili. Kmečke slike« F. Levstika in M. Vilharja v postavitvi amaterskega gledališča F. Žiberna iz Povirja, ki bo v petek, 3. aprila, z začetkom ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško, prireja 20. aprila (na velikonočni ponedeljek) izlet z avtobusom na Bled in v Kranjsko goro. Program predvideva odhod iz Gorice v jutranjih urah, postanek na Bledu in kosilo v Kranjski gori. Povratek zvečer preko Trbiža. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za harmonikarja (Ivan Koren). Prijave na sedežu društva in poverjenikih do 8. aprila.
Sekcija VZPI-ANPI Dol/Jamlje priredi 9. maja enodnevni izlet v Cordovado. Program: voden ogled vinske kleti Brac-hina, pokušnja vin s prigrizkom, ogled gradu v Cordovadu, skupno kosilo v kraju Morsano al Tagliamento. Prijave sprejemata Mario Croselli, Kobal Karlo in Ettore Moro. Zaradi rezervacije vseh storitev, naj se interesenti čimprej vpišejo. Vpisovanje se zaključi 25. aprila.
kino
Gorica
VITTORIA 20.45 »Ljubimca iz Pont Neufa« (Les amantes du Pont Neuf). Film v okviru ciklusa Gorica/Kinema.
CORSO 17.30-22.00 »Lamante«. Režija J.J. Anaud.
VERDI 17.30-22.00 »Analisi finale«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore ul. Fratelli Roselli 23 -tel. 410340.
pogrebi
Danes, 9.00, Odorico Valdemaro iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, 11.00, Adele Turro vdova Bertossi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, 12.45, Merced e Sgubin iz splošne bolnišnice v cerkewv sv. Ivana in nato v Krmin, 13.15 (zaprtje krste) Jožefa Lukman vdova Kuzmin iz splošne bolnišnice v Sovodnje, 13.15 (zaprtje krste) Tarcisia Corbatto vdova Tomas iz splošne bolnišnice v Gradež.
lovensko stalno gledališče bo jutri v krstni odrski iz-vedbi uprizorilo naj novejšo, sicer že pred dvema letoma napisano, dramo Aleksija Pregarca, Črni galebi. Sam naslov drame s svojo simboliko ne pove mnogo, če ne bi vedeli, da je njena vsebina znamenita »ricmanjska afera« v letih 1899-1910 oziroma ricmanjski cerkveni spor. Drama Črni galebi ima zato neglede na avtorjeve »umetniške licence« z vključevanjem ob realnih tudi bolj ali manj (ne)zgodovinskih oseb in dogodkov, ki z vodilno vsebino nimajo direktne zveze, povsem precizen zgodovinski okvir, ki zarisuje enega od zanimivih trenutkov iz naše narodne preteklosti na Tržaškem.
Smo na začetkih tega stoletja v preporodnem času, v času Italijanom naklonjenih centralnih in lokalnih avstroogrskih oblasti, v času, ko je tržaška občina bila trdnjava italijanske liberalne stranke in ko je slovensko opozorišče obvladovala slovenska nacionalna stranka, v času, ko je k nam vse bolj prodirala ideja panslavizma, vezana na skoraj mitično zaupanje v veliko matico Rusijo. Kot na druga področja se je v takem vzdušju tudi znotraj cerkve oblikovala nacionalna konfrontacija, ki se ni odražala samo v ostrini odnosov med Slovencem nenaklonjeno cerkveno hierarhijo tržaško-koprske škofije in dela istrskega, piranskega italijanskega klera do pretežnega dela slovenske duhovščine, marveč je imela tudi svoje ožje lokalistične aspekte, kot na primer ravno v cerkvenih odnosih med Ricmanji in Dolino, ki so dali »ekonomski« povod za »ricmanj-sko afero«, čeprav je nesporno, da je celotna zadeva le imela nacionalno obeležje.
V tak okvir je zajel svojo raziskavo »ricmanjske , afere« tudi prof. Peter Stres v svoji disertaciji, iz katere povzemamo, seveda v zelo strnjenih navedbah, kronologijo takratnega dogajanja, ki nam bo pomagala dojemati vsebino Pregarčevih Črnih galebov (poleg tega, kar je navedeno v priložnostnem gledališkem listu).
Ricmanje so z ukazom cesarja Franca II, že 5. marca 1787 dobile samostojno »Capello localis«, ki Pa je bila podrejena župnikom v Dolini, ki so tudi omejevali njeno samostojnost. Zaradi tega so se Ricmanjci stalno pritoževali na škofijskem ordinariatu v Trstu. Odnosi z dolinsko župnijo so se zlasti zaostrili v letih 1826 in 1834, ko je takratni škof Matej Ravnikar določil župnijske pravice dolinske cerkve do svojih podružnic in tako zavrl osamosvajanje Ric-manjcev. Hujših napetosti ni bilo v$e do leta 1898, ko je prišel v Ricmanje kaplan razgledani in Prosvetljeni dr. Anton Požar, ki je radikalno obudil ricmanjske želje P° lastni župniji. Oktobra 1899 so Ricmanjci vložili prošnjo v ta na-
Nagrada Kersnik ’92
V skladu z odločitvijo Upravnega odbora sklada Kersnik bo strokovna žirija letošnjega nagrajenca izbirala nied avtorji slovenskih romanov, ki so izšli v letu 1991.
Vsi založniki in avtorji so yabljeni, da svoje predloge m po en izvod predlaganega dela pošljejo najpozneje do m t.m. na naslov Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Ljubljana) s pripisom »Kersnik«.
Letošnja nagrada za najboljši roman bo podeljena 20. junija na Muljavi.
Pred jutrišnjo premiero v tržaškem Kulturnem domu
»Ricmanjska afera« ozadje Pregarčevih Črnih galebov
men na škofijski ordinariat in na c.kr. namestništvo v Trstu, istočasno pa so odpovedali nadaljnje plačevanje in cerkvene funkcije duhovnikom v Dolini. Kljub nasprotnemu mnenju dolinskega župnika Jana, je škof 2. maja 1900 obljubil, da bo izvršil kanonično izločitev ricmanjske cerkve iz dolinske, kakor hitro bo vlada uredila administrativno vprašanje. 3. septembra 1900 je ministrstvo za uk in bogoslužje na Dunaju dalo svoj pristanek za ustanovitev župnije v Ricmanjih, vendar pa je c.kr. namestništvo v Trstu še prej z odredbo razsodilo, da se kaplanije lahko spremenijo v samostojne župnije le pod pogojem, da prevzamejo prebivalci kaplanij plačevanje novega župnika in da istočasno vzdružujejo tudi duhovnike v Dolini. Za izvajanje te odredbe je prišel v Dolino celo okrajni glavar iz Kopra Schaffenhauer.
Tako ravnanje je Ricmanjce še bolj razkačilo in so pisali škofijskemu ordinariatu in c.kr. namestništvu, da izstopajo iz rimskokatoliške cerkve in latinskega obreda in vstopajo v grškokatoliško cerkev z vpeljavo staroslovanskega bogoslužja. Pisali so unijatske-mu škofu Drohobeckemu, prijatelju škofa Strossmayerja, v hrvaške Križevce, ta pa jih je z dekretom od 18. nov. 1900 obvestil, da je občina Ricmanje sprejeta v grškokatoliško cerkev. O tem sta bila obveščena tržaški škof in c.kr. namestništvo v Trstu.
Škofijski ordinariat je seveda hotel tak razvoj preprečiti in tedanji škof Šterk je skušal Ricmanjce pregovoriti, naj se vrnejo v rim-
skokatoliško cerkev. V resnici je tudi zahteval od vlade, naj se hitro izvrši ustanovitev župnije v Ricmanjih, toda ves nadaljnji postopek za osamosvojitev župnije v Ricmanjih je obtičal.
Septembra 1901 je prišel v Trst križevski škof Drohobecki, kateremu so se prišli poklonit ricmanjski župan in vaški starešine, 15. septembra pa je Drohobecki maševal v Ricmanjih, ko se je zbralo veliko število Slovencev. Čez dva dni je bolehni škof Šterk umrl in začasni upravitelj škofije je postal italijanski nacionalistično usmerjeni Pirančan msgr. Petronio. Uni-jatstvo se je takrat hitro širilo tudi v bližnje vasi in v Trst, zlasti v Rojan. Edinost je 14. decembra 1901 zapisala, da je bilo takrat že okrog 2000 »tržaških« unij atov. Dr. Požar je v istem mesecu dvignil na škofiji glagolski misal, ki je bil last ricmanjske cerkve, in uvedel v Ricmanjski cerkvi glagolico. Marca' 1902 je škofov namestnik Petronio poslal v Ricmanje svojega odposlanca, župnik v Dolini pa je oznanil, da Ricmanjci izgubijo unijatski obred in da bodo spet spadali pod Dolino. Med ljudmi je nastalo silno razburjenje in vpili so »V Ricmanjih se ne smejo izdajati italijanski ukazi«.
Po skoraj enoletnem »interreg-numu« je bil za novega škofa v Trstu imenovan zagrizen Nemec dr. Nagi, ki je izdal ukaz, da se mora s 25. novembrom prenehati v Ricmanjih vse slovensko oz. staroslovensko bogoslužje ter juris-dikcija škofa Drohobeckega, dr. Požarju pa zagrozil, da bo odstavljen, če ukaza ne bo izvajal. Ker se dr. Požar ni uklonil, ga je škof
Nagi novembra 1902 suspendiral, vendar je dr. Požar kljub temu ostal v Ricmanjih. Koprski okrajni glavar Schaffenhauer je dr. Požarju tudi osebno izročil uradni ukaz c.kr. namestništva na zahtevo škofijskega ordinariata, da mora v treh dneh izročiti cerkvi v Ricmanjih in Logu in izprazniti kaplansko stanovanje. Ker dr. Požar tega ni storil, se je uradna oblast poslu-žila oborožene sile z večkratnim nastopom orožnikov in zaprtjem in zapečatenjem ricmanjske cerkve. Škofijski ordinariat je dr. Požarja premestil v Vatovlje. Požar je trikrat vrnil premestitveni dekret in izjavljal, da je podrejen le škofu v Križevcih. Zato je bil 3. januarja 1903 suspendiran »a divi-nis in ab officio«. V Vatovlje le ni odšel in raje slekel talar in sprejel mesto urednika v tržaški Edinosti, samo da je ostal v bližini svojih vernikov. Za Veliko noč so Ricmanjci in Ložani demonstrativno odšli k vstajenju v pravoslavno cerkev v Trstu, v Ricmanjih pa je v tem času vse cerkvene obrede, poroke, krste in pogrebe opravljal ricmanjski župan Berdon. Zaradi tega so proti njemu uvedli sodni proces, ki se je vlekel preko vseh inštanc do kasacije na Dunaju. Branil ga je ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar in na koncu je bil oproščen. Nekako v tem času je okrog 500 Rojančanov in Ricmanj-cev poslalo prošnjo pravoslavnemu škofu v Zadru dr. Milašu, naj jih sprejme v svojo škofijo in so med drugim navedli, da jim škof Drohobecki noče ali ne more pomagati, še prej pa je delegacija Ricmanjcev kot navaja Zorko Jelinčič v Jadranskem koledarju
Prizor iz Pregarčevih Črnih galebov v postavitvi SSG
1954, šla v Peroj v Istro k tamkajšnjim pravoslavnim Srbom, da bi poizvedela za možnost prestopa v pravoslavje.
Prizadevanja cerkvenih oblasti, da bi Ricmanjce spravili nazaj k rimskokatoliški cerkvi, so se medtem nadaljevala na razne načine s staro prakso pritiskov, groženj in popuščanj pa celo s posegi samega škofa Drohobeckega, a zadeve so šle zaradi vztrajanja Ricmanjcev zelo počasi nekako tja do aprila 1905, ko je škof Nagi poslal Ricmanjcem pismo o ustanovitvi ricmanjske župnije. Večina vaščanov je bila takrat sicer še proti ustanovitvi rimskokatoliške župnije, čeprav je Vatikan po posredovanju škofa Nagla Ricmanjcem celo dovolil glagolsko bogoslužje, kar pa Ricmanjcev ni prepričalo.
V naslednjih letih je škofijski ordinariat pošiljal v Ricmanje razne župpe upravitelje, vendar nihče ni vzdržal dolgo.
Stvari so se tako vlekle in tudi Ricmanjcev samih sta se polagoma začela polaščati utrujenost in apatičnost. S posredovanjem istrskega odvetnika in državnega poslanca na Dunaju, dr. Matka Lagi-nje, so sicer še zahtevali slovensko oz. staroslovansko bogoslužje, a obljubljena jim je bila le samostojna župnija, s čimer so se tudi kmalu sprijaznili, verjetno celo na nasvet samega dr. Požarja, ki ga je zastopstvo Ricmanjcev obiskalo v Koprivi na Krasu, kamor se je medtem umaknil in tam tudi umrl. Prvega aprila 1909 so domači zastopniki na županstvu v Dolini sprejeli in potrdili listino ricmanjske župnije, ki potrjuje, da postanejo Ricmanje samostojna župnija po rimskokatoliškem obredu. Za župnika je bil izbran Jedrejčič iz Gračišča v hrvaški Istri. Od njega so Ricmanjci zahtevali, naj bo vse petje pri latinski maši slovensko. Župnik na to ni vedel kaj storiti in je še istega dne odstopil. Po nekaj poskusih je bil za novega župnika končno izbran Ivan Žaga, kaplan v Gradini v Istri potem, ko so domači predstavniki pristali, da se »bogoslužje opravlja v rimskokatoliškem obredu, kakor je bilo v Ricmanjih pred razkolom«.
Tako se je »ricmanjska afera« razpletla in končala. S porazom, z zmago dr. Požarja in Ricmanjcev? To je vprašanje, ki si ga zastavlja tudi Aleksij Pregare v simbolnih Črnih galebih, ki zanj dajejo tudi odgovor. Iz zgodovinske razdalje skoraj 100 let pa ostaja »ricmanjska afera« vsekakor veliko in, pogumno dejanje, ki je odmevalo daleč v srednjeevropski prostor in dokazovalo, da živi na teh tleh ljudstvo, narod, ki se je v svojem preporodu začelo zavedati pravice do rabe svojega jezika tudi v bogoslužju, čeprav je potem do uresničevanja te pravice moralo preteči še mnogo desetletij. Že samo to pa je v nekem smislu bila tudi zmaga.	j.k.
V dvoje o lepoti kot eni duši in eni misli
Tudi samospev je veliko glasbeno delo. Ponedeljkov abonmajski koncert Tržaškega koncertnega združenja v gledališču Rossetti v Trstu je bil posvečen samospevom Johannesa Brahmsa (1833-1885), Gustava Mahlerja (1860-1911) in Albana Berga (1885-1935), glasbeni zvrsti, ki ni priljubljena širokemu krogu občinstva, kar smo opazili tudi pri obisku tega koncerta. Zato se mi je 'porodilo vprašanje: kaj današnji poslušalec išče v glasbi? Občutja, človečnost, pobude, duha, lepoto... ?
Verjetno najbolj lepoto. To sta nam jo v veliki meri podarila mezzosopranistka Brigitte Fassbaender in pianist Wolfram Rieger, oba iz Nemčije. Spoznanje lepote, ki jo ustvari umetnik ni vsakemu dana. Da bi jo v popolnosti doživeli v lastnih srcih, potrebujemo znanja, občutljivost in fantazijo. Prav zadnje pa je zelo zapostavljeno v našem glasbenem šolstvu, v katerem je pouarek predsvem samo na znanju. Fassbaenderjeva in Rieger pa sta ob-
darjena z izjemno muzikalnostjo, ki ne pomeni le vrhunsko sposobnost izvajanja glasbe, ampak tudi mnogostransko sprejemanje in izvajalsko oblikovanje glasbenega sporočila vsake vrste.
, Ta izjemna muzikalnost je dana le izbrancem. Na koncertu smo občutili duhovno sodelovanje med poslušalci, izvajalcema in glasbo, ki so jo ustvarili trije po značaju različni skladatelji. Vse je povezoval v enovitost le samospev, glasbena oblika, ki sodi k tako imenovani »opisni glasbi«, glasbi, ki podaja vsebino besedila, jo poudari in izčrpa vse njene notranje izrazne in občutenske danosti. Doživeli smo Brahmsovo ognjevitost in čutnost, njegova ljubezenska čustva, ki jih je prelil v samospev, namesto da bi jih uresničil, besedni umetnosti je uvrstil ustrezno glabeno misel v preprostejši in jasni glasbeni obliki, kot so to naredili nekateri drugi skladatelji tega obdobja. Ganila so nas globoko občutene Mah-
lerjeve pesmi. Občinstvo je sprejelo tudi pesmi glasbeno dramatičnega genija Albana Berga, ki je ob svojem nastopu veljal za glasbenega revolucionarja.
Fassbaenderjeva je pesmi podajala s sugestivno močjo velike glasbenice, z velikimi glasovnimi zmožnostmi, ki so se kazale od preprostega hedonsko občutenega do dramatično pretresljivega govorjenega petja v vseh dinamičnih stopnjah in barvnih odtenkih.
Klavirski part je Rieger oblikoval z izjemno muzikalnostjo in občutkom za vlogo, ki mu jo je dodelil skladatelj. Všasih je klavir le kot harmonska podpora solistu, drugič pa je mojstrsko delo, od melodije solista neodvisen »barvit« part, ki s svojimi sredstvi pripoveduje vsebino in dvigne glasbeno delo na visoko umetniško raven.
Fassbaenderjeva in Rieger sta ustvarjala lepoto kot ena duša in ena misel.
MIRKO SLOSAR
Včeraj v dokaj zanimivih srečanjih
Sampdoria odlična
v treh evropskih nogometnih pokalih
Pokal UEFA: Genoa kar doma Torino pa v gosteh praznih rok
CRVENA ZVEZDA - SAMPDORIA	1:3 (1:2)
STRELCI: Mihajlovič v 19. min., Katanec v 33. min., Vasiljevič (avtogol) v 41. min., Mancini v 76. min.
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Milojevič, Radinovič (od 74. min. Ivič), Vasiljevič, Nedeljkovih, Belobedič, Ratkovič, Bolič, Jugovič, Rančev, Saviče-vič (od 80. min. Čula), Mihajlovič.
SAMPDORIA: Pagliuca, D. Bonetti, Katanec, Pari, Vierchowod, Lanna, Lombardo, Cerezo (od 10. min. Invernizzi), Vialli, Mancini, I. Bonetti.
SODNIK: Dos Santos (Portugalska). RUMENI KARTONI: Jugovič, Pari, Vierchowod, D. Bonetti, Invernizzi, I. Bonetti, Savičevi, Belobedič. GLEDALCEV: 30.000.
SOFIJA — Sampdoria je verjetno napravila odločilen korak do velikega finala 20. maja v Londonu. Boškovi varovanci so namreč sinoči v 5. kolu finalne skupine zasluženo premagali beograjsko Crveno zvezdo, kljub zanosnemu navijanju skoraj 20.000 navijačev, ki so v Sofijo dopotovali iz vse Srbije.
Po uvodnem delu srečanja pa nič ni dalo slutiti, da bi Sampdoria lahko zmagala. Že v 10. min. se je namreč poškodoval Cerezo, ki je moral zapustiti igrišče. V 19. min. pa je »Zvezda« z Mihajlovičm z lepim prostim strelom zasluženo povedla. Genovežani so bili skoraj nemočni, saj so jih Beograjčani povsem nadigrali predvsem na sredini igrišča.
Nato pa preporod: najprej je izenačil Katanec, Vasiljevič pa je zakrivil avtogol, da bi preprečil Vialliju prodor do vrat. V drugem polčasu pa je Mancini poskrbel za tretji gol in o zmagolvacu ni bilo več dvoma.
Sampdoria ima sedaj na široko odprta vrata za veliki finale, saj bo v zadnjem srečanju igrala doma proti Panathinaikosu.
Naj omenimo še, da pred srečanjem je prišlo do izgredov med navijači obeh taborov.
TAKO V SKUPINI A
" IZIDA 5. KOLA
C. zvezda - Sampdoria	1:3
Panathinaikos - Anderlecht	0:0
LESTVICA
Sampdoria	5	3	11	9:4	7
C. zvezda	5	3	11	7:7	7
Anderlecht	5	1	2	2	5:7	4
Panathinai.	5	0	3	2	0:3	3
PRIHODNJE KOLO (15.4.) Sampdoria - Panathinaikos; Anderlecht - C. zvezda.
TAKO V SKUPINI B
IZIDA 5. KOLA
Sparta Praga - Barcelona	1:0
Benfica - Dinamo Kijev	5:0
LESTVICA
Barcelona	5	3	1	1	8:3	7
Sparta	5	2	2	1	7:6	6
Benfica	5	1	3	1	7:3	5
Dinamo	5	1	0	4	2:12	2
PRIHODNJE KOLO (15.4.) Dinamo Kijev - Sparta Praga; Barcelona - Benfica.
GENOA - AJAX	2:3 (0:1)
STRELCI: Pettersson v 1. min., Roy v 60. min., Aguilera v 73. in 80. min., VVinter v 89. min.
GENOA: Braglia, Torrente (Iorio v 86. min.), Branco, Eranio, Caricola, Signorini, Ruotolo, Bortolazzi, Aguilera, Skuhravy, Onorati (Ferroni od 58. min.).
AJAX: Menzo, Blind, Alflen, Jonk, De Boer, VVinter, Vant' T Schip ( Vink od 83. min.), Kreek, Pettersson, Berg-kamp, Roy.
SODNIK: Nielsen (Danska). RUMENI KARTONI: Kreek, Aguilera, Jonk in Menzo. GENOVA — Nizozemski Ajax je zaustavil »evropsko zmagovito pot« Genoe z zasluženo in zanesljivo zmago v gosteh ter si tako najverjete-nej že po prvem polfinalnem srečanju prislužil finale.
Včerajšnja tekma se je v bistvu odločila že v 44", ko je Pettersson z glavo presenetil domačega vratarja Brag-lio. Zaman so bili nato vsi napori gostiteljev, da bi izenačili. Bagnolijevo moštvo je bilo skoraj vedno v napadu, gostje pa so bili zelo nevarni v protinapadu. In prav v eni od takih akcij so gostje v drugem polčasu celo povedli na 2:0 z Royem. Vse je kazalo, da so domačini docel strti, ko je Aguilera dosegel dva lepa gola ter s tem izid izenačil. Prav minuto pred koncem pa je VVinter za goste dosegel še tretji gol in s tem verjetno tudi ... finale.
REAL MADRID - TORINO 2:1 (0:0)
STRELCI: Casagrande v 58. min., Hagi v 61. min. in Jerro v 65. min.
REAL MADRID: Buyo, Chendo, Lasa, Rocha, Sancihis, Milla (od 88. min. Luis Enrigue), Butragueno, Mic-hel, Jerro, Hagi, llorente.
TORINO: Marchegiani, Bruno, Mussi, Fusi, Annoni, Cravero (od 70. min. Venturin), Scifo, Lentini, Casagrande (od 87. min. Benedetti), Martin Vazgu-ez, Policano.
SODNIK: Forstinger (Avstrija). RUMENA KARTONA: Hagi in Venturin. RDEČI KARTON: Policano.GLEDAL-CEV: 70.000.
MADRID — Po zelo trdi, skoraj grobi igri (Policano je bil izključen, Cravero pa je zaradi hude poškodbe moral zapustiti igrišče v 70. min.) je Torino tesno izgubil v prvem polfinalnem srečanju v gosteh proti Realu, ki pa ni niti senca nekdanjega slovitega moštva.
Nasprotno: prav Turinčani so prvi povedli, sicer po grobi napaki vratarja Buya, ki ni zadržal žoge po sicer močnem strelu Policana, spretni Casagrande pa je brez težav pa je usnje potisnil v prazna vrata. Veselje gostov pa je trajalo bore malo, saj je Hagi že tri minute pozneje stanje izenačil, sedem minut nato pa je Jerro s krasnim strelom z glavo postavil izid na 2:1. Srečanje se je nato spremenilo v pravo »ko-rido«, tako da je avstrijski sodnik imel zvrhano mero dela.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
Polfinalna izida prvih tekem:
•	BRUGES (BELGIJA) - VVERDER BREHMEN (NEMČIJA) 1:0
•	MONACO (FRANCIJA)- FEVENOORD (NIZOZEMSKA) 1:1
Povratni tekmi bosta 15. t.m., veliki finale pa 6.5. v Lizboni.
Odbojka: tretja finalna tekma
Maxicono Parma državni prvak
MAXICONO - IL MESSAGERO 3:0
(15:8, 15:6, 15:4)
MAKICONO PARMA: Micheiletto (0 + 0), Gravina (6 + 4), Giani (7 + 18), Corsano (0 + 0), Renan (7+13), Bracci (10 + 15), Carlao (4 + 13), Blange (1 + 1), Giretto, Pistolesi, Botti, Radicioni.
IL MESSAGGERO RAVENA: Gar-dini (1 + 12), mambelli (0 + 0), Vullo (1 + 6), Timmons (4+14), Errichiello (0 + 0), Sarteretti (0 + 5), Masciarelli (3510), Margutti (1 + 11), Kiraly (0 + 6), Venturi, Skiba.
Trajanje setov: 26', 27', 23', skupno 1.16'.
PARMA — Kot je bilo pričakovati, je Maxicono iz Parme sinoči še -tretjič premagal II Messaggero iz Ravene ter tako osvojil letošnji državni naslov v odbojki. Kot sam izid kaže, so odbojkarji iz Parme kar nadigrali goste in jim vsega prepustili le 18 točk.
PRVAKI ZADNJIH 10 LET: 1982 Santal Parma, 1983 Santal Parma, 1984 Kappa Turin, 1985 Mapier Bologna, 1986 Panini Modena, 1987 Panini Medena, 1988 Panini Modena, 1989 Panini Modena, 1990 Maxicono Parma, 1991 Messaggero Ravena, 1992 Maxi-cono Parma.
Moro di Venezia zdaj v vodstvu
SAN DIEGO (ZDA) - Moro di venezia, ki ga podpira industrijski velikan Mote-dison Raula Gardinija, je na tekmovanju za Ameriški pokal po dveh polfinalnih regatah med izzivalci prevzel vodstvo na skupnem vrstnem redu. Moro je namreč prepričljivo premagal japonsko jadrnico Nippon in ima zdaj dve točki, sledijo pa mu New Zeland, Ville di Pariš (oba imata po eno točko) in Nippon (brez točk). Ville de Pariš je nepričakovano premagal novozelandsko posadko.
Slovenska nogometna liga
Koprčani uspešni Vodilna zmagala
KOPER — V slovenski nogometni ligi so včeraj odigrali 27. kolo.
Vodilna Maribor Branik in SCT Olimpija sta zmagala, slednja v gosteh in ker je Belvedur Izola izgubil točko v Naklem sta povečala prednost. Na Bonifiki je pomlajena vrsta Kopra (nastopila je brez peterice dosedanjih igralcev prvega moštva), od katerih sta toliko sporna zaradi nepravilne registracije Cvitkušič in Rosandič že zapustila Koper - prvi je odpotoval na Švedsko, drugi pa domov v Slavonski Brod. In tako je moral trener Vukušič poseči za mladinci, ki ga niso razočarali, pač pa mu podarili visoko zmago nad sicer povprečnim tekmecem iz Medvod. Zadetke za Koper so dosegli Benedejčič, Gunjač, Galič in Rudonja.
Visoko so zmagali tudi Novogoričani, medtem ko so Dekančani gladko izgubili v Velenju, kjer je častni zadetek dosegel Nevio Finkšt.
IZIDI 27. KOLA
Maribor Branik - Nafta 4:0, Ljubljana -Rudar (T) 3:2; Koper - Medvode Loka 4:0, SAOP Gorica - Mura 3:0, Rudar (V) -Jadran Lama 3:1, Potrošnik - Primorje 1:1, Živila Naklo - Belvedur Izola 0:0, Zagorje - SCT Olimpija 0:1, Steklar : Domžale 3:1, L. M. Svoboda - Publikom Celje 0:0, Slovan prost.
LESTVICA
Maribor 40, SCT Olimpija 39, Belvedur Izola 36, Živila Naklo 34, Koper 32, SAOP Gorica 31, Mura, Publikum in Steklar 28, Rudar (V) 26, Slovan 25, L. M. Svoboda 24, Zagorje in Potrošnik 23, Primorje 21, Rudar (T), Nafta 19, Medvode 16, Domžale 12 in Jadran Lama 11 točk.
J. KREFT
Kaznovanih kar enajst prvoligaških nogometašev
MILAN - V zvezi z nedeljskimi tekmami v nogometni A ligi je športni sodnik diskvalificiral enajst nogometašev. S prepovedjo igranja za dve koli je bil kaznovan Benedetti (Ascoli), za eno kolo pa: Di Chiara (Parma), L. Pellegrini (Verona), Troglio (Ascoli), Bergomi (Inter), Bonaci-na (Roma), Nardini (Cagliari), Rambaudi (Foggia), Minotti in Žoratto (Parma), Marchegiani (Torino).
Glede italijanskega pokala sta bila izključena tudi Apolloni (Parma) in Man-nini (Sampdoria).
Francesco Graziani trener Avellina
AVELLINO — Avellino bo spet zamenjal trenerja. Vse kaže, da bo to bivši svetovni prvak Francesco Graziani, ki bo tako zamenjal Bolchija. Avellino je skušal najeti Tomislava Ivica, toda zaman.
Borg zmagal
HOUSTON — Nekoč najboljši teniški igralec na svetu, legendarni Šved Bjorn Borg, ki je dobil kar 11 turnirjev za Grand Siam, je osvojil prvo zmago na uradnem turnirju po letu 1981. Po presenetljivo dobri igri je 35-letni Borg premagal rojaka Petra Svenssona s 6:2, 7:6, 6:3.
Konec regularne faze v košarkarski A-l ligi
Stefane! s Filantom za končno 7. mesto
Drevi bodo v italijanski košarkarski A-l ligi odigrali zadnje kolo regularnega dela prvenstva. Po štirih mesecih in 29. kolih je končni vrstni red večine ekip še nedoločen, še zlasti pa ni mogoče natančno določiti vrstnega reda za play ■ off in za obstanek v ligi. Pravzaprav brez skrbi, ker je pač že obsojen na povratek v A-2 ligo, je samo drevišnji nasprotnik Stefanela Filanto iz Forlija. Zato je pričakovati, da bodo Tanjevičevi varovanci na domačih tleh brez večjih težav odpravili menda povsem demotivirane nasprotnike, kajti nasprotno je ta tekma za Tržačane zelo pomembna. Čeprav letošnja sezona za Fučko in ostale ni bila vedno najbolj uspešna, imajo namreč še vedno priložnost, da prav v zadnjem hipu ujamejo (oziroma ohranijo) nič manj kot 7. mesto, kar bi jim omogočilo, da se v prvem kolu play-offa (osmina finala) pomerijo ali z Bakerjem Livorno ali (bolj verjetno) z Robe di Kappa Torino s prednostjo, da se morebitno tretjo tekmo odigra v Trstu.
Če bodo torej Tržačani premagali Filanto, se jim sedmo mesto skorajda ne more izmuzniti oziroma se jim lahko izmuzne samo v primeru, da hkrati Turinčani zma-. gaj o na igrišču Bakerja (ki pa si poraza ne sme privoščiti) in Phonola Caserta zmaga v Vareseju.
DANAŠNJI SPORED (v oklepaju število točk): Ranger (22) - Phonola (28); Knorr (42) - Clear (36); Trapani (18) -Scavolini (44); Baker (26) - Robe di Kappa (28); Philips (42) - Glaxo (22); Messaggero (34) - Ticino (18), Stefanel (28) -Filanto (14); Benetton (42) - Fernet Branca Pavia (20).
SPORED A-2 LIGE: Kleenex - Panasonic, Rex - Breeze, Marr - Scaini, Depi - Lotus, Majestic - Banco, Sidis -Mangiaebevi, Turboair - Billy, Telemarke t - Cercom.
Na afriškem rallyju Safari za točke svetovnega prvenstva
Prvi letošnji uspeh Sainza
NAIROBI — Svetovni prvak z leta 1990 Carlos Sainz (toyota) je prvič slavil zmago tudi na afriškem rallyju Safari. Hkrati je po porazu v Monte Carlu in na Portugalskem dosegel tudi prvo zmago v letošnji sezoni. Na drugo mesto se je uvrstil Finec Kankku-nen (lancia), ki je s tem dosežkom ohranil vodstvo na skupnem vrstnem redu za SP, pri tem pa velja poudariti, da se je njegov klubski tovariš Argentinec Recalde v zadnjem dnevu pustil prehiteti, ker se pač ne poteguje za najvišja mesta v skupni razvrstitvi.
Iz Nairobija je na letošnjem Safariju startalo 48 posadk, na cilj pa jih je prispelo 21.
Prihodnji rally za točke svetovnega prvenstva bo v začetku maja na Korziki.
Vrstni red Safarija: 1. Sainz (Šp.) to-yota 2.35'; 2. Kankkunen (Fin.) lancia po 3'27"; 3. Recalde (Arg.) lancia 3'34"; 4. Ericsson (Šve.) toyota 4'13 "; 5. Alen (Fin.) toyota 5'40".
Vrstni red SP: 1. Kankkunen in Sainz 47, 3. Alen 28, Auriol in Ericsson 20.
Lestvica hiš: 1. Lancia 57; Toyota 51; 3. Ford 29; 4. Mitsubishi 19; 5. Nissan 14.
Sainz in njegov sopilot Moya na cilju v Nairobiju (telefoto AP)
Včeraj v zaostalem srečanju 2. nogometne AL
Primorcu dragocena točka
PRIMOREC - FINCANTIERI 1:1
(0:1)
STRELEC ZA PRIMORCA: Peres v 85. min.
PRIMOREC: Leone, Sardiello (v 46' Čuk), Michelus, Srebrnič, Silvestri, Peres, Bulič, Pertan, Santi, Apuz-zo, Smilovich.
V zaostali tekmi 2. amaterske lige so Trebenci osvojili še eno pomembno točko v boju za obstanek. Pomerili so se s Fincantierijem, ki je na tretjem mestu na lestvici.
Gostje so od vsega začetka pokazali, da nameravajo odnesti celoten izkupiček. Na začetku se je igra odvijala predvsem na sredini, toda gostje so imeli rahlo terensko premoč in tako tudi povedli po napaki domače obrambe. Po odmoru so Trebenci skušali nadoknaditi zaostanek in si ustvarili tudi nekaj dobrih akcij, vratar Fincantierija pa je z dobrimi posegi preprečil, da bi Primorec izenačil. Pet minut pred koncem pa je našim uspelo priti do gola in sicer po zaslugi Peresa, ki je po napaki vratarja z lahkoto potis-tnil žogo v vrata. Po tem zadetku se je tekma praktično končala in delitev točk v bistvu zadovoljuje obe ekipi. (Adrijana)
LESTVICA SKUPINE F: Piedi-monte 40; Isonzo SP 36; Fincantieri 34; Pro Farra 33; Fogliano 32; Medea 30; Audax 29 29; SOVODNJE 27; Villesse 26; KRAS, PRIMOREC in Capriva 24; Zaule 22; GAJA 20; San Lorenzo 19; Mariano 12.
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da zaradi težav z bazeni in tekmovalnimi roki letos odpade plavalno tekmovanje v okviru osnovnošolske olimpijade. *
SK DEVIN
vabi na društveno tekmovanje, ki bo v nedeljo, 5. aprila na Kaninu (Bovec). Ob tej priložnosti priredi avtobusni izlet. Za informacije tel. na št. 200236.
Z JADRANOM V ISTANBUL Od 12. do 16.4. bo izlet z odhodom iz Ljubljane na finalne košarkarske tekme »Flnal Four« v Istanbul. Cena prevoza, prenočišča, enodnevni ogled Istanbula in vstopnice na vse finalne tekme je 650.000 lir. Informacije še danes na sedežu ŠZ Jadran od 10.30 do
13.00	(tel. 213403).
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 2. t.m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Gorici seja izvršnega odbora.
naši nogometaši v mladinskih ligah na goriškem
NARAŠČAJNIKI
JUVENTINA - SAN CANZIAN 4:2
(2:1)
STRELCI ZA JUVENTINO: Ferfolja (2), Ripa, P. Gergolet.
JUVENTINA: Pavio, Scimone, Tod-de, Florenin, D. Gergolet, Trampuš, Gallo, P. Gergolet, Ferfolja, Brumatti, Ripa (Ambrosi, Černigoj).
Juventina je svojo premoč pokazala že takoj na začetku, ko je razmeroma hitro povedla z 2:0. Ob izteku polčasa so gostje razpolovili zaostanek z zadetkom, ki je bil po mnenju očividcev dosežen v očitnem off-side položaju.
V drugem polčasu je bila igra precej nervozna, tako da je sodnik večkrat pokazal rumeni karton. Dva igralca (po enega na vsaki strani) je tudi izključil. Pri Juventini je bil izključen vratar Pavio, ki je zakrivil prekršek nad nasprotnim napadalcem. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki so jo •gostje realizirali. Pri stanju 2:2 se je Juventina razigrala in dosegla še dva gola in si tako zagotovila pomembno zmago. V nedeljo gostujejo Štandrežci v Tržiču (ob 8.45) pri San Micheleju.
OSTALI IZIDI: Staranzano - S. Ser-gio 0:1, Pro Gorizia - Muggesana 13:0, Aris - Real Isonzo 1:2, Pro Romans -Azzurra 6:1, Juventina - San Canzian 4:2, Lucinico - San Michele 4:0, Nati-sone - Pieris 1:0.
LESTVICA PO 11. KOLU POVRATNEGA DELA: Pro Gorizia 44, San Sergio 39, Pieris 36, Pro Romans 32,
Staranzano 28, JUVENTINA 26, Aris 22, Natisone 21, San Canzian 20, Muggesana 17, Lucinico 14, Real Isonzo H' San Michele 9, Azzurra 8.
ZAČETNIKI
SAN MICHELE - MLADOST 0:1 (0:0)
STRELEC: Florenin po 11-m.
MLADOST: D. Devetak, Sergo, Prinčič, M. Jarc, Petejan, Gorjan, M. Devetak, Jelen, Florenin, D. Ferletič, M-Ferletič (Moro, Cotič, Mt. Jarc).
Na velikem in zelo težkem igrišču v Tržiču smo videli bolj malo nogometa. Naši so imeli stalno pobudo v rokah, vendar so bili v zaključnih akcijah netočni in nezbrani. V prvem polčasu so mladi Kraševci imeli le eno izredno priložnost, ko je Jelen z razdalje vsega 5 m neoviran zadel prečko.
Drugi polčas je bil podoben prvemu. Naši so stalno napadali, vendar brez pravega strela na vrata. Nekaj minut pred koncem pa jim je končno le uspelo povesti z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška v kazenskem prostoru gostiteljev.
Z rezultatom smo lahko zadovoljni' a ekipa je zmožna igrati veliko bolj6’ V nedeljo igra Mladost doma (ob 10’ uri) proti moštvu Real Isonzo. 30.
CICIBANI
Na sporedu je bilo tudi redno f-kolo povratnega dela prvenstva cicibanov, vendar so bile tekme odložen6 zaradi razmočenih igrišč. (VP)
Na deželni fazi kotalkarskega prvenstva »začetnic«
5. kolo Jadranovega turnirja Igre pod košema
Tanja Romano pred vsemi
V Postojni živahno
V nedeljo se je zaključilo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kategorijo začetnic. Med 31 tekmovalkami so nastopile tudi tri predstavnice Poleta in sicer Maruška in Vesna Hrovatin ter Tanja Romano.
Po vodstvu v obveznih likih je Tanja res z brezhibno izvedbo prostega prgrama zasedla prvo mesto in pustila daleč za seboj vse ostale tekmovalke. Ta rezultat je bil za Poletovo predstavnico zelo pomemben, saj se po novem tekmovalnem sistemu samo deželna prvakinja neposredno uvrsti na državno prvenstvo.
Ostale boljše uvrščene tekmovalke so si priborile pravico, da se skupaj z uvrščenimi predstavnicami iz Apulije in Abrucov potegujejo za prvih šest mest na medde-želnem prvenstvu in za nadaljnjo uvrstitev na dravano prvenstvo. Ta cilj je s sedmim mestom v nedeljo dosegla še Vesna Hrovatin, Maruška pa je pristala na končnem 22. mestu. Poleg Hrovatinove se bo meddeželnega prvenstva udeležila samo še ena Tržačanka
in sicer tekmovalka iz kluba Gio-ni iz Trsta.
Poletovi tekmovalci se bodo ponovno pomerili na deželnem prvenstvu v soboto in nedeljo 11. in 12. aprila v Pierisu, kjer bo na sporedu deželni finale za katego-
rijo deklic. Nastopili bosta Maja Berzi in Cristiana Merlo, ki se prav tako kot Tanja, lahko potegujeta za neposredno uvrstitev na državno prvenstvo.
Na sliki: Tanja Romano v akciji
Na DP Rapotčeva na 46. in 84. mestu
Prejšnji konec tedna se je Francesca Rapotec (MZSTE Breg) udeležila italijanskega državnega prvenstva v kraju Sestola pri Bologni.
Glede na to, da je bila to prva njena preizkušnja na državnem prvenstvu in da je bila konkurenca res huda, so bile njene uvrstitve zadovoljive, čeprav je Francesca pred odhodom gotovo pričakovala boljše rezultate.
V slalomu je Rapotčeva zasedla 46. mesto, medtem ko je bila v superveleslalomu med 122 konkurenti 84. Na rezultat Rapotčeve je prav gotovo vplivalo tudi dejstvo, da se je deželna reprezentanca (Comitato Carnico Giuliano), v katero Francesca spada, udeležila tako važnega tekmovanja brez svojega »ski-mena«, kar pomeni, da se je naša smučarka podala na progo brez namazanih smuči, to pa jo je nemara lahko stalo tudi do dve sekundi zaostanka. Našo najboljšo smučarko čaka konec tedna FIS tekma na Krvavcu, ki je bila preložena zaradi preobilnega snega. (E.M.)
Velikonočni turnir v miniodbojki
Na stadionu 1. maj bo v sredo 15. aprila na stadionu 1. maj v priredbi komisije za mladinsko delovanje pri odbojkarski zvezi FIPAV velikonočni turnir »Mini Pasgua vol-ley« v minidobojki. Prijave sprejemajo na sedežu FIPAV do konca tega tedna.
Teniški ekipi Gaje povsem praznih rok
Tako moška kot ženska vrsta Gajinih tenisto, sta ta teden v prvenstvih C lige potegnili krajši konec.
Člani so nastopili v gosteh pri TC Latisana in izgubili s čistim rezultatom 6:0. Gostitelji so si brez dvomov po prikazani igri zaslužili celoten izkupiček. Razočara pa dejstvo, da so gajevc ob koncu dvobojev med posamezniki predali brez boja še obe srečanji dvojic. Ženska ekipa je odigrala prvo kolo svojega prvenstva v gosteh pri TC Triestino in izgubila z rezultatom 3:0. Kapetan in prva Gajina igralka Cirila Devetti je tokrat zaradi nerazpoloženosti odigrala le srečanje dvojic, potem ko sta Daša Grgič in Anna Bruno že izgubili svoji srečanji. Za obe igralki, ki sta še neklasificirani, sta bili nasprotnici pretrd oreh, predvsem Dašo pa je ob njenem prvem nastopu tako obremenila trema, da je pokazala le majhen del tega, kar zmore.
REZULTATI:
CT Latisana - Gaja 6:0 (Sorgi - Puglia 6:3, 6:4; Cudini - Pacor 6:1, 6:2; Dolce - Gomizelj 6:3, 6:2; Vignaduzzo -Prelec 6:3, 6:0, srečanji dvojic pa brez boja).
TC Triestino - Gaja 3:0 (Ragusin - Grgič 6:1, 6:3; A. Onofri - Bruno 6:3, 6:2; Palmieri in L. Onofri - Devetti in Bruno 7:5, 2:6, 6:2).	(Mara)
Peto kolo Jadranovega turnirja v minibasketu Igre pod košema za mini-košarkarje letnika 1982 in mlajše je potekalo v znamenju živahnih in borbenih srečanjih. Po tekmah pa so se minikošarkarji in njihovi trenerji brezplačno ogledali Postojnsko jamo, tako da so res preživeli prijetno nedeljsko popoldne.
IZIDI 5. KOLA
NOVA GORICA - BREG 4:2
ŠTAFETA: N. Gorica - Breg 1:0. 1. TEKMA: Breg - N. Gorica 6:6. DVO-KORAK: N. Gorica - Breg 1:0. 2. TEKMA: Breg - N. Gorica 5:2. MET NA KOŠ: Breg - N. Gorica 1:0. 3. TEKMA: N. Gorica - Breg 6:2. PROSTI METI: N. Gorica - Breg 1:0.
POSTAVI. NOVA GORICA: Valentinčič, M. in P. Lukan, Vendramen, Durič, Bolta, Marros, Ostrouška, Buda, mari-nič, Tomšič, Bednarik. BREG: Zobec, Sancin, Gaburro, Lovriha, Altermec, Viner, Boštjan.
KONTOVEL - POSTOJNA 6:1
ŠTAFETA: Kontovel - Postojna 1:0.
1.	TEKMA: Kontovel - Postojna 8:6. DVOKORAK DESNA: Kontovel - Postojna 1:0. 2. TEKMA: Kontovel - Postojna 1:0. DVOKORAK LEVA: Kontovel - Postojna 1:0. 3. TEKMA: Kontovel - Postojna 4:2. PROSTI METI: Postojna - Kontovel 1:0.
DIVAČA - POLET 6:1
ŠTAFETA: Divača - Polet 1:0. 1. TEKMA: Divača - Polet 20:5. DVOKORAK DESNA: Divača - Polet 1:0. 2. TEKMA: Divača - Polet 21:0. DVOKORAK LEVA: Divača - Polet 1:0. 3. TEKMA: Divača - Polet 23:1. PROSTI METI: Polet - Divača 1:0.
POSTAVI. DIVAČA: Rakič.A. in M. Abram, Dodič, Pavlovič, Gerželj, Mi-lev. POLET: Grilanc, Vidali, Ferfolja, Matjaž in Mitja Suhadolc, Jerman, Paulin, Milič, Danev.
BOR - SOKOL 5:2
ŠTAFETA: Sokol - Bor 1:0. 1. TREK-MA: Bor - Sokol 10:6. DVOKORAK DESNA: Sokol - Bor 1:0. 2. TEKMA: Bor - Sokol 5:4. DVOKORAK LEVA: Bor - Sokol 1:0. 3. TEKMA: Bor - Sokol 14:1. PROSTI METI: Bor - Sokol 1:0.
_ POSTAVI. BOR: Pitacco, Corbatti, Štokelj, Kralj, Sulčič, Lombardo, Va-lassi, Štanič, Šušteršič, Verri, Peric, Guštin, Jevnikar, Dolhar, Pison. SOKOL: Masten, Hrovatin, Jaklič, Rebula, Stanič, J. in P. Rogelja.
PROPAGANDA
POLET - SGT	97:91 (51:52)
POLET: Senica 46 (2:6), Budal, Lakovič 22 (0:2), Drasič 3 (1:2), Širca 6, Sosič, Hrovatin 7 (3:4), Krečič 11 (1:4), Fonda 2.
Mladi Poletovi košarkarji so osvojili svojo že četrto zmago zapovrstjo proti vrstnikom dokaj solidne postave SGT in ostajajo tako na prvem mestu v tolažilni skupini prvenstva propaganda.
NK Bor želi okrepiti stike med slovenskimi društvi, ki se ukvarjajo z mladinskim nogometom
Spodbujevalec meddruštvenega sodelovanja
Prizadevni odborniki Nogometnega kluba Bor so se konec prejšnjega tedna sešli na svojem že 4. rednem občnem zboru, na katerem so podali obračun minulega delovanja, nakazali nekaj smernic, kako naprej in tudi izvolili novi odbor, za krmilom katerega trdno ostaja dinamični predsednik Boris Krapež, ki mu bodo v prihodnjem dveletnem obdobju pomagali še Mar-
26.4. mednarodni turnir za cicibane
Pri NK Bor hite v teh dneh s pripravami za izvedbo mednarodnega nogometnega turnirja, ki ga letos že četrtič pripravljajo za nogometaše kategorije cicibani. Turnir je že v Prejšnjih letih zabeležil velik uspeh, tako tekmovalno, kot tudi glede odziva, zato ni dvoma, da bo tako tudi letos. Organizatorji so povabili k sodelovanju na tej prireditvi štiri društva in vsa so se rada odzvale. Tako bomo letos videli na igrišču -Poleg domačih borovcev, seveda -ekipo Caerana iz Montebellune, Istro iz Pulja in Olimpijo iz Ljubljane.
Turnir, ki bo na sporedu 26. aprila, bo tudi letos razdeljen na dva dela. V jutranjih urah bo namreč polfinalni del, iz katerega se bosta uvrstili v popoldanski finalni del obe zmagoviti ekipi v tekmo, ki bo odločala o prvem mestu, poraženca Pa bosta v tolažilni tekmi igrala za osvojitev 3. mesta.
Turnir se bo odvijal ob vsakem vremenu, saj bodo tekme v primeru dežja v Borovem "balonu", ki bo za to priložnost opremljen z vrati za mali nogomet.
O turnirju bomo še poročali.
(boj)
jan Babuder, Darko Grgič, Renato Štokelj, Mauro Sedmak in Paolo Martini.
Občni zbor v Borovem športnem centru se je odvijal v sproščenem ozračju, ni bil prav nič formalističen, njegova glavna značilnost pa je bila menda ta, da se ga je udeležilo kar precej predstavnikov ostalih slovenskih nogometnih društev s Tržaškega (Žagar za ŠD Zarja, Lovriha za SD Breg, Kralj za ŠD Primorec in Pahor za FC Primorje), poleg predstavnika ZSŠDI Štoklja, predsednika ŠŠT Pavletiča in predsednika sorodnega Borovega odbojkarskega društva Rojc.
Prisotnost tolikega števila nogometnih navdušencev ostalih društev prav gotovo ni slučajna, saj se NK Bor vse bolj uveljavlja kot katalizator teženj po meddruštvenem sodelovanju na mladinski ravni, kjer padec števila tekmovalcev (menda kot posledica padca števila rojstev) zdaj že močno prizadeva tudi tiste naše nogometne sredine, ki so v zadnjih letih hvalevredno vložile v mladinski sektor največ napora in kolikor toliko še ohranjajo bolj ali manj popolne mladinske garniture, a je nadaljnja sestava le-teh vse bolj vprašljiva. Tako sta Borovi ekipi cicibanov in mlajših cicibanov v minuli sezoni sicer igrali na lastnem nogometnem igrišču v BŠC, a sta v okviru dogovora z Zarjo in Bregom vsak teden po enkrat trenirali v Bazovici in v Dolini. S tem v zvezi je Krapež v svojem poročilu dejal: »Potem, ko imamo z Zarjo že več let utečene stike in tradicionalno dobre odnose in smo nekaj nedorečenih vprašanj tudi tokrat zadovoljivo rešili, smo letos navezali stike tudi z Bregom in sadovi vsega tega so že vidni, saj lahko zanesljivo rečem, da bi brez tega sodelovanja vsa tri društva, vsako zase, mnogo težje reševala mnogo vprašanja«.
Čeprav ostaja torej poglavitna naloga NK Bor v tem, da privabi v svoje
vrste otroke iz mesta, ki bi se sicer opredeljevali za igranje v klubih večinskega naroda, si društvo prizadeva krepiti sodelovanje z ostalimi zamejskimi društvi (na vrsti je zdaj pogovor s Primorjem), ki se ukvarjajo z mladinskim nogometom, pri tem pa se zdi posrečena ugotovitev, ki jo je v razpravi iznesel dr. Štokelj, da je prednost NK Bor v tem, da ga v odnosih z ostalimi našimi nogometnimi stvarnostmi ne »bremeni preteklost« in, k temu bi še dodali, da nima lastnih ambicij po prodoru na članski ravni, temveč, da mu je predvsem do kakovostnega dela z najmlajšimi otroki. Da je temu tako, potrjuje ne le dosedanje delovanje (NK Bor je najprej z delom ljubljanskega strokovnjaka dr. Zdenka Verdenika, nato pa Rajka Žežlja, Silve Meulje in Marjana Babudra v pičlih treh sezonah požel med tukajšnjimi nogometnimi privrženci mnogo hval),
ampak tudi bližnji načrti, med katerimi izstopajo organizacija mednarodnega turnirja za cicibane (o katerem poročamo posebej), jesenski nastop vrste ZSŠDI v Ljubljani pred tekmo slovenskega prvoligaša Olimpije in zamisel o izvedbi poletnih priprav v avgustu. Pri tem velja dodati še to, da je predsednik NK Bor Krapež prav letos prevzel funkcijo načelnika nogometne komisije pri ZSŠDI, ki bi si lahko za naloga zadala, da koordinira vso to skupno delovanje.
Znano je, dogaja se tudi na vsedržavni ravni, da je nogometni svet po svoji naravi precej konservativen. NK Bor je vsekakor od svojega nastanka vnesel v naš nogometni mikrokozmos nekaj prepotrebne svežine. Vprašanje je, ali bo znal svoje poglede naprej uveljavljati. Če jih bo, bo to verjetno v korist vseh, ki se pri nas navdušujejo za to panogo.	iavi
V prihodnjem, zadnjem srečanju, ki je na sporedu v prvem delu te skupine se bodo poletovci pomerili v gosteh proti ekipi Don Bosco B, ki ima pra\ enako število točk, tako da bo ta tek ma v bistvu odločala o začasnem pr vem mestu v razpredelnici.
Na nedeljski tekmi so, kot že neka kol, vsi v glavnem zadovoljili, izstopa' pa je že spet Senica, ki je dosegel kaj 46 točk. (Cancia)
Turnir amaterjev: Sežani prvo mesto
Sežana je tudi na drugi finalni tekmi premagala Kontovel in tako osvojila 1. mesto na Jadranovem turnirje amaterjev ali za neregistrirane igralce Na srečanju za uvrstitev od 3. do 5 mesta pa je Cicibor odprvil Repen.
2.	FINALNA TEKMA SEŽANA - KONTOVEL 95:83 (46:41)
SEŽANA: Žiberna 13 (5:6), Bunc 2 Mahnič 6, Krt 2 (0:2), Meden 15 (3:5) Brezec 42 (5:5), Tavčar 15 (3:6). KONTOVEL: I. Starc 19 (1:1), Lisjak 14 (8:14), Lesica 9, Regent, Žerjal 14 (6:6) Volpi, Perini 13 (0:6), P. Starc 10, Kosovel 4 (2:4).
SODNIKA: Pelaschier in Vascotto TRI TOČKE: Brezec 5, Meden 2, Tavčar 2; I. Starc 2, Lesica 1, Perini 1 PON: P. Starc (32).
OD 3. DO 5. MESTA CICIBOR - REPEN 78:60 (46:27)
CICIBOR: Oblak 4, Jagodic 6, Strain 3 (1:2), Mosetti 28 (7:9), Pupulin 19 (2:3), Vecchiet 14 (3:6), Barbiero 4 (0:8).
REPEN: F. Škabar 6, E. Guštin 23, Rauber 11 (1:2), Vidali 12, Vodopivec 2, D. Škabar 6.
SODNIK: Lesica. TRI TOČKE: Mosetti 1, Pupulin 1, Vecchiet 1; Guštin 3, F. Škabar 2.
iz planinskega sveta
Prvi izlet SPDT za osnovnošolce ŠŠT
S prihodom pomladi se začenjajo osnovnošolski izleti v priredbi Mladinskega odseka SPDT v okviru delovanja Športne šole Trst. Prvi izlet bo že v nedeljo 12. aprila. Otroke bodo popeljali na ogled čudovite doline Glinščice in njenih znamenitosti. Zbirališče bo na Gorici v Boljuncu ob 9. uri, od koder se bodo izletniki podali naravnost do Botača mimo rimskega vodovoda. Po krajšem ostanku se bodo povzpeli po vertikali SPDT do Drage, kjer se bodo na bližnjem travniku otroci lahko razigrali in pomerili v poligonu.
Povratek bo po poti stare železnice skozi predore nazaj v Bol junec, kjer bo povratek približno ob 17.00 uri.
Mladinski odsek vabi na izlet vse otroke slovenskih osnovnih šol in priporoča, naj udeleženci prinesejo s seboj hrano in pijačo v nahrbtniku in naj omajo primerno obutev in oblačilo. Obenem sporoča, da bo naslednji izlet 17. maja.
Podrobnejše informacije nudi načelnik odseka Robert Devetak na tel. štev. 568303 ob večernih urah.
Na najvišjih vrhovih Afrike
Po uspelem predavanju alpinista Marka Prezlja o lanski slovenski himalajski odpravi na Kangčendzengo v polni dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ki ga je prejšnji petek v sodelovanju s ŠZ Sloga in SK Devin, priredilo SPDT, je prihodnji teden že napovedano novo predavanje v okviru bogate predavateljske sezone tržaškega planinskega društva. Predstavil se bo Lojze Abram, ki se je pred kratkim vrnil z dolgega trekinga po deželah vzhodne Afrike, kjer se je povzpel na tri najvišje afriške gore: na pettisočake Mount Kenya, Kili-mandjaro in Ruwenzori. Na precej zahtevnem trekingu, ki ga je organizirala Planinska zveza Slovenije po kenijski savani, tanzanijskih goličavah, ugandski džungli, močvirjih, skalah in ledenikih, je Abram zbral vrsto barvnih diapozitivov. Prikazal jih bo prihodnji četrtek, 9. aprilg, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30.
Članarina - članska dolžnost
SPDT vabi vse svoje člane, da v bližnji prihodnosti, oziroma čimprej, izpolnijo svojo dolžnost do društva in poravnajo članarino za leto 1992. Bliža se obdobje sprehodov in vzponov v hribe, ki so povezani tudi s prenočevanjem v kočah. Člani SPDT imajo pri tem določen popust, vendar le s predložitivijo izkaznice s plačano članarino. Ta poziv velja vsem članom, da se ne bo ponavljalo po starem, ko so se člani dan pred odhodom v hribe zavedali, da nimajo plačane članarine in so to svojo dolžnost hoteli opraviti na hitro v nekaj urah.
Članarino, ki znaša za letos 20.000 lir, lahko vplačate na sedežu društva vsak ponedeljek od 20.30 do 22. ure, izrabite lahko priložnost na raznih društvenih prireditvah, ali pa v Tržaški knjigarni. SPDT uspeva in deluje predvsem s podporo članstva. (L.A.)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš.'23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
četrtek, 2. aprila 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Demokratska stranka še nima jasnega in prepričljivega kandidata
Bill Clinton v precejšnjih težavah Brown ga je porazil tudi v Vermontu
■ NEW YORK — Jerry Brown je na »caucusu« (skupščina.volilcev) v Vermontu ponovno premagal favorita med demokratskimi predsedniškimi kandidati Billa Clintona. Po skoraj dokončnih rezultatih je Brown prejel 47 odstotkov glasov, medtem ko se je moral njegov tekmec Clinton zadovoljiti z bornimi 20%.
Med demokrati vlada še vedno precejšnja negotovost, saj so zabeležili kar 25 odstotkov absen-tizma, celo nekdanji guverner Massachusettsa Paul Tsongas, ki je medtem izstopil iz tekme, je prejel 9 odstotkov glasov.
Clintona tepe njegova preteklost z domnevnimi ljubezenskimi škandalčki in izmikanjem služenja vojaškega roka v Vietnamu. To je že drugi poraz v zadnjem času, saj je na podoben način izgubil prejšnji teden na primarnih v Connecticutu. Sedaj se mora temeljito potruditi, saj ga čez teden dni čakajo primarne volitve v New Yorku, kjer bo spopad še hujši.
Jerry Brown (levo) in Bill Clinton (desno) med televizijskim dvobojem v Vermontu (Telefoto AP)
Mlad nerazsodnež zabodel vikarja škofije v Vicenzi
VICENZA — Včeraj dopoldne, nekaj minut po 10. uri, je v prostorih kurije v Vicenzi Massi-miliano Lanzi z nožem ranil generalnega vikarja škofije, msgr. Giulia De Zena, ranil pa je tudi vratarja kurije, ki je skušal vikarja obraniti pred napadom razburjenega mladeniča. Vikarja so odpeljali v bolnišnico, kjer so najprej ugotovili le lažje rane, po podrobnejšem pregledu pa so ugotovili, da je prišlo tudi do notranje krvavitve v glavi in so si zdravniki zato pridržali prognozo. Vratar Pellizzari je bil le lažje ranjen, s svojim posegom pa je msgr. De Zenu rešil življenje. Storilec je po napadu pobegnil in se takoj nato predal policistom.
Lanzi je generalnega vikarja osebno poznal in kot je kasneje povedal Pellizzari, je včeraj zahteval, naj ga odvede v vikarjev urad. Toda takoj nato naj bi se podal proti sobi De Zena in razburjeno govoril besede z versko vsebino. Msgr. De Zen ga je skušal pomiriti, vendar ga je Lanzi nenadoma napadel z nožem. Nato je pobegnil proti kvesturi, kjer pa je srečal enega od preiskovalcev, ki je bil že obveščen o dogodku. Lanzi, ki je bil ves krvav, je dejal, da mora govoriti z njim o zelo delikatni zadevi. Na vprašanje, če se je s krvjo zamazal v škofijskem uradu, pa je dejal: »Oni bodo gotovo imeli svojo verzijo, toda jaz sem Jezus Kristus.«
Moldova je začela nasilno likvidirati pridnjestrski upor
MOSKVA — Moldovski specialci so včeraj začeli uresničevati odlok o izrednem stanju, ki ga je 28. marca izdal predsednik Mircea Snegur. Kot poroča moldovsko notranje ministrstvo »so varnostne sile začele likvidirati banditske formacije v Benderiju, tako da bi ponovno vzpostavile legalno oblast.«
Agencija Interfax pa navaja, da so specialci iz oklopnih transporterjev streljali na delavski avtobus, ki iz Benderija pelje v industrijsko cono, in na tri civilne avtomobile. Po prvih podatkih je bilo pet mrtvih in 12 ranjenih civilistov. Po likvidaciji teh »banditov« so moldovski specialci naleteli na prvi oboroženi odpor šele v predmestju Varnice, ker pridnjestr-ska garda ni hotela tega mesta spremeniti v bojišče in je bila prepričana, da se moldovski specialci ne bodo znesli nad civilnim prebivalstvom.
Po tem krvavem dogodku, nacionalna sestava žr-
tev trenutno še ni znana, lahko pričakujemo še hujše spopade, ker je pridnjesterskim Rusom, Gagauzom in Ukrajincem jasno, da bo moldovska oblast brez milosti strla njihov odpor. Benderi, ki je drugo najpo-mebnejše mesto samozvane Pridnjestrske republike, so moldovske sile v prvem zaletu zavzele, v razglasu prebivalstvu pa zagrozile, da bodo z vsemi sredstvi strle vsako obliko odpora in nepokorščine. Kako bodo na to reagirali domačini in do zob oboroženi Kozaki z Dona in Kubana, ki so na pomoč priskočili »Slovanom in pravoslavnim Turkom«, je lahko vsakomur jasno, saj so že včeraj ponovno osvobodili mesto in začeli pravi lov na moldovske varnostne sile in agente. Pridnjester lahko vsak trenutek eksplodira s tragičnimi posledicami za celotno območje, ker ruski in ukrajinski nacionalisti ne bodo ostali križem rok ob pohodu moldovskega nacionalizma.
Missouri odhaja v pokoj
Več tisoč gostov se je včeraj poslovilo od trenutno najsterejše ameriške bojne ladje Missouri, ki odhaja v pokoj. Bila je aktivna že v drugi svetovni vojni, zadnjič pa so jo poslali na bojišče proti Sadamu
Peš proti jedrskim poskusom
Dve udeleženki 5.000 km dolgega protestnega pohoda po ZDA kramljata med potjo. Kakih 30 Evropejcev s tem pohodom protestira proti nadaljevanju jedrskih poskusov	(Telefoto AP)
Potrjena velika zmaga demokratov v Albaniji
TIRANA — Včeraj so v Albaniji objavili uradne rezultate parlamentarnih volitev 22. in 29. marca ter potrdili premočno zmago Demokratične stranke nad vladajočo Socialistično (bivšo komunistično) stranko. Demokrati so dobili 92 od 140 sedežev parlamentu (62% glasov), socialisti jih bodo imeli 38, socialdemokrati 7, Stranka za zaščito človekovih pravic (gr-
ška manjšina) 2 in republikanci 1 sedež. Volilno pravico je imelo 2.021.169 volilcev, glasovalo pa jih je 1.826.142 ali nekaj nad 90 odstotkov.
Novi parlament se bo prvič sestal 4. aprila, med prvimi nalogami pa ga čaka sestava nove vlade in pa odpoklic predsednika Albanije, komunista Ramiza Alije, ki je bil izvoljen lani s petletnim mandatom.
Izraelski laburisti izbirajo kandidate za politične volitve
JERUZALEM Člani izraelske laburistične stranke so prvič doslej volili kandidate za izraelski parlament na internih volitvah in v ospredje so prišli nekateri predvsem mlajši kandidati, ki se prvič pojavljajo. Po še nepopolnih podatkih je največ glasov dobil novi leader laburistov Jicak Rabin, takoj za njim pa je bivši strankarski šef Simon Peres. Na presenetljivo 3. mesto se je uvrstil 34-letni Avraham Burg, ki slovi po svojih spravljivih stališčih v zvezi z izraelsko-arabskim sporom. Volitve v Izraelu bodo 23. junija.
AJa borzi se bojijo laburistov
LONDON — Rezultati treh predvolilnih raziskav, ki napovedujejo gladko zmago laburistov - njihova prednost pred konservativci naj bi znašala od 4 do 7% - na volitvah 9. aprila, so povzročili občuten padec
vrednosti delnic na londonski borzi. Napetost na borzi narašča, širi pa se strah, da bi z zmago laburistov prišlo do povečanje neposrednih davkov, kar naj bi povzročilo nezaupanje in nestabilnost na borzi.
Na Kitajskem pretepajo izterjevalce
PEKING — Pobirati davke na Kitajskem ni prav lahka zadeva, še več, lahko bi rekli, da je odločno nevarna. Lani so razjarjeni davkoplačevalci ubili 21 izterjevalcev, 26 so jih hudo pohabili, zelo resno ranjenih pa je bilo kar 1221 izterjevalcev. Tako je potožil na svoji novinarski konferenci Jin Xin, ki odgovarja za izterjanje davkov in ki je tudi napovedal, da bo država te dni izdelala zakon, s katerim bo okrepila bnoj proti davčnim utajevalcem-Vsako leto pošiljamo kakšnih 3000 izterjevalcev v razne kitajske pokrajine, ki morajo tam koordinirati plačevanje davkov, vendar kar 60 odst. teh funkcionarjev tvega vsaj pretep, če že ne kaj hujšega.
Skratka, v komunistični Kitajski se nikomur ne ljubi plačevati davkov. Večini delavcev odzamejo davke, kot povsod, že pri plači. Davke mora plačati vsak, ki ima več kot 400 juanov mesečne plače (približno 90 tisoč lir). Problem postane mnogo bolj kompliciran, ko je treba izterjati davke od samostojnih delavcev - obrtnikov, trgovcev, ki jih je po liberalizaciji vedno več■ Da bi prepričali slednje, da je plačevanje davkov njihova dolžnost, so april poimenovali za »mesec davkov« in v tem mesecu bodo skušali prepričati utajevalce, da pač plačajo, kar morajo.
Sicer je država izterjala lani 233,4 milijarde juanov davkov, se pravi 8,6 odstotka več kot leto prej.