A
Naročnin« mesečno	—	.
VP m	m ^ anBBpBa^	Cek.
givo 40 Din — ne-
I jana št. 10.650 in
del jska izdaja ce-	V	J3f	H AV	f *F!riM||M|fc	Bk #	MM?	i0"549 78
% oin. za ^HHk mH flUf JKS JHv # Jmr*lw<* M^M^if	J$lf
J ^^	l^Bs M ® aa^ssa
Kopitarjevi^ul.6/IH	^	Uprava: Kopitar-
jeva 6, telefon 2993
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2996, 2994 in 2090	--Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ali srp in kladivo ali lihtorski snop
Barcelona, 9. julija.
.španska republika šteje sedaj dve leti življenja in prav za prav ni prišla nikamor. Če izvzamemo dejstvo, da vlada mesto kralja predsednik in da je predsednik popolnoma odvisen od framasonskih meščanskih strank, združenih s po krivici takozvanimi marksisti, dočim je kralj moral — čeprav v manjši meri — poslušati fevdalno aristokracijo, je ostalo v Španiji vse pri starem. Ljudstvo je zapustilo kralja v prvi vrsti zaradi tega, ker si je od republikanskega režima obetalo temeljite spremembe neznosnih agrarnih razmer, ki jih kralj ni mogel sanirati, četudi bi jih bil hotel, ker bi bilo to pomenilo razlastitev največje opore krone, to je velefevdalcev. Danes po dveh letih imamo sicer agrarni zakon, kojega uresničenje pa zadeva na težkoče, ki so vsak dan večje. Plutokracija in meščanstvo se pritožujeta nad radikalizmoin novih agrarnih zakonov, dočim kmečki proletarijat smatra, da predstavlajo gnil kompromis, ki ne more zadovoljiti zemlje lačnega španskega kmeta. Zato sta sc proti vladi Azane, ki jo tvori koalicija socialnih demokratov, takovanih »radikalsocialistov«. pod kojih bobnečim imenom sc skrivajo levičarski meščani, in pa mala skupina Azane samega, združile štiri opozicijo: meščanski radikali, ali kakor bi jim mi rekli, zmernejši liberalci pod vodstvom Lerrou.\a. konservativni republikanci, ki so načeloma proti framasonski vladi, pod Mauro, skrajno levičarski proletarski elementi, ki pa v parlamentu nimajo več kot enega ali dva poslanca, in pa mlada katoliška stranka, da nc govorimo o Baskih, ki so proti republiki sploh.
Tej opoziciji ni bilo težko, da sc je v ljudstvu kmalu zasidrala. Ko so strmoglavili kralja, je bila ogromna večina Špancev tako zelo zajeta od p roti mona rhističnega vala. ki je obetal novo dobo svobode in pravice, da se španski volivec sploh ni mogel trezno in pravilno orientirati, tem manj, ker je politična izšolanost španskega ljudstva približno enaka ničli. Danes seveda stojijo stvari drugače, ker pač ni najti niti enega Španca, ki bi bil zadovol jen z vsakdanjostjo, ki jc nastopila po prazniku revolucijo. Kmetje imajo pravico do zemlje, nimajo pa še zemlje sainc; razdelitev, odkup in možnost rentabilnega obdelovanja, to so stvari, ki so nstnlc šc danes nerešen problem. Dočim so pred kratkim stvari bile na tej točki, da je komunizem ostal v narodu samem redek pojav, sc danes ta nauk ripidno širi, dočim sc nn drueri strani, kakor povsod v Evropi in v Španiji, dviga fašizem, ki bi rad pomedel z boljševizmom in s socialno demokracijo, obenem pa tudi odpravil latifundizem, seveda pod konservativnimi gesli avtoritete in vzajemnosti stanov. Pravi konservativci cincajo med fašizmom in med svojimi zastarelimi romantičnimi gesli. Ta-kozvani zmerni liberalci pod Lcrrouxom bi radi zadovoljili malega, srednjega in bogatega človeka. vse v isti meri. dočim katoliški akciji, ki je ljudstvu jako simpatična, manjka šc izkušenj. dokler bo v potrebnem večletnem razvoju mosla zajeti večino ljudstva in ga v političnih načelih utrditi. Da tudi monarhisti nc mirujejo, se razume samo po sebi; čeprav nimajo kot stranka prav nobenega pomenu, pa seveda delajo razpoložen je za to, da narašča ekstremizem tako na levi kakor na desni strani in tak razvoj mora seveda prej ali slej nujno privesti do kakšne eksplozije.
Znamenje prihajajočega preobrata so bile letošnje nadomestne volitve v občinske svete, pri katerih se je na novo izvolila dobra polovica vseh španskih občin. Niti ena tretjina občinskih zastopstev, v katera so letos prvič volile ženske, ni pripadla vladnim strankam. Večina občinskih svetov je danes v Španiji odločno usmerjena na desno ali pa vsaj proti sedanji vladi. Azana se jc i/, tega položaja rešil na ta način, da je dal na glasovanje zakon o ločitvi cerkve od države, ki je vsled svoje framasonske proticerkvene in protikatoliške tendence prisilil meščansko opozicijo, da se je pridružila Azani in ga s tem podprla vsaj toliko, da ni padel in napravil mesta desnici, ampak da je po njegovi demisiji predsednik republike Za-mora začel konzultacije s parlamentarnimi strankami z izrecnim namenom, da bi vlada ne prešla v roke desničarskih strank, ampak da bi se Azanova koalicija podprla s kakšno izmed tistih skupin, ki so vedno pripravljene skočiti k vladnim jaslim. Rezultat tega je bil ta. da je predsednik zopet moral poveriti sestavo vlade Azani. ki je dobil malo skupino takozvanih Vileralistov, da so ga za male protiusliige podprli. Nn ta način je, bila seveda opozicija kolikor toliko oslabljena in zlasti zmerni meščani it. I.erroiiNa so izgubili velik del svoje prejšnje korajže in so opustili svojo prejšnjo obstrukcijo v parlamentu. Čisto očivklno jo. da so pritisnili vsi framasonski elementi, da se ne bi podrl režim, ki tako zvesto in navdušeno izvaja njihov nrotikato iški program. Konservativni republikanci pod Mauro pa so sc zelo razočarali in so sklenili parlament sploh bojkotirati, kar pa je gotovo napačno, ker kujanje po navadi ne privede do nobenih uspehov.
Kljub temu vlada Azane nima opore v masah samih, ki se odločno radikalizirajo bodisi mi desno bodisi na levo, in zato pač nc bo treba predolgo čakati, da bo prišla framason-sk .-marksistična vlada v veliko bolj resno krizo nego je bila minilua. Takrat se pa bo seveda Izkazalo.' da bi bilo v blagor države boljše, če bi bil imel predsednik republike že sedaj toliko poguma, da bi bil pustil Azano pasti, zakaj "■in bolj se bo ta nujno potrebni korak odlašal, tem hujša bo razredna borba in borba med po-ifienima ekstrenioma boljševizma in fašizma, Kar "otovo ne bo v prid bodočega razvoja Španije. ki najbrž ne no nn svoji zastavi imela srpa in kladiva, ampak liktorski snop ali pa bo nastopila nerazvozljiva anarhija.
Praga, 14. jul. tg. K predmetu pogajanj za preureditev Podonavja poročajo iz uradnih krogov, da je res, da je francoski zunanji minister g. Boncour poslal tudi državam Male zveze neke vrste načrt v organizaciji Podonavja, toda le z namenom, da dotične države povejo svoje mnenje in morebiti stavijo svoje lastne predloge. Misterijozno delovanje Paul Boncourja bi s tem bilo nekoliko osvetljeno, ker sedaj se vsaj pozitivno ve, da takšen predlog obstoji in da je v bistvu identičen z načrtom, ki ga je izdelal Mussolini. V političnih in časnikarskih krogih celo kroži neki izvleček tega načrta, ki se pa zdi tako absurden, da mu ne moremo pripisovati nikake verodostojnosti in ga samo iz radovednosti objavljamo.
Koliko stane francosko-iialijanski sporazum ?
Po teh vesteh bi bil francoski zunanji minister moral plačati Mussoliniju neko ceno 7.a italijansko-franroski sporazum, ki je srčna želja sedanje levičarske vlade v Franciji. In ta cena je pristanek Francije na Mussolinijev predlog o ureditvi Podonavja. Nekaj časa so pogajanja tekla sem ter tja, nato je izšel neki dokument, ki predstavlja sporazumno mnenje pariške in rimske vlade in ki predlaga:
Načrt sanjača o „idealnem Podonavja"
1.	da se kakorkoli združita Avstrija in Madjar-ska.
2.	da se pokličejo Ilabsburžani, ki naj zasedejo vladarski prestol Avstro-Madjarske v pomanjšani izdaji,
3.	da se pristopi k organiziranju novega Podonavja, in sicer tako, da se pogajata neposredno Habsburška Avstro-Madjarska in Mala zveza. Ko in kadar bi bila ustvarjena nek«- vrste gospodarska skupnost med tema dvema skupinama držav, bi se pristopilo
Milan, 14. jul. tg. Vašemu dopisniku se je posrečilo dobiti stike z vplivno osebnostjo italijanske dploinacije in ji staviti nekaj vprašanj z ozirom na vedno bolj se ponavljajoče govorice, da se med Italijo in Jugoslavijo vršijo že nekaj časa resna pogajanja po posredovanju francoske vlade, da bi se ustanovil tako imenovani jadranski pakt, ki bi končnoveljavno likvidiral vse med Italijo in Jugoslavijo obstoječe spore in ustvaril v Adriji nov duh prijateljskega razpoloženja in sodelovanja.
Prvi stiki
Dotična italijanska osebnost mi jc potrdila, da so se prvi topredmetni sestanki med zastopniki Italije in Jugoslavije vršili že v Parizu, kjer jih jc organiziral francoski zunanji minister Paul Boncour. Pogovorov se je v imenu Jugoslavije udeležil naš pariški poslanik dr. Miroslav Spalajkovič, v imenu Italije pa italijanski veleposlanik Bordonaro. Francoski zunanji minister Paul Boncour se. je že dolgo časa trudil, da bi pomagal razčistiti jadransko ozračje in je italijansko-jugoslovanski sporazum smatral za os, okrog katere se suče ves njegov grandiozni načrt o preureditvi Evrope. Ker so prvi sestanki uspeli, se nadaljujejo drugod.
Moj sogovornik je trdil, da je prispel iz Jugoslavije tudi bivši zunanji minister dr. Ninčič, ki je
pakt je tu
že svoje dni pred razočarajočim tiranskim paktom izdelal poseben predlog za poravnavo italijansko-jugoslovanskih odnošajev, načrt, ki je bil sicer že predložen v Rimu neuradnim potom, a jc zaradi drugih mednarodnopolitičnih dogodkov bil spravljen v arhive. (Prisotnost dr. Ninčiča v Italiji se nam ne zdi verjetna, ker so naši časopisi še nedavno poročali, da se nahaja v državi. Op. ured.) Moj sogovornik pa je zanikal, da bi bila jugoslo-
Kaj naj bi bil predmet jadranskega pakta? Kakšne točke še niso razčiščene. Na to se je glasil odgovor, da je treba poiskati dr. Ninčičev načrt (ki pa nikdar ni bil predan javnosti, op. ured.). Iz tega bi bilo upravičeno sklepati, da imajo jtigo-slovansko-italijanska pogajanja za predmet pogodbo o nenapadanju, ki bi izključila možnost vsake vojne komplikacije in ustanovila neki nevtralni forum, ki bi reševal morebitne bodoče spore. Tej pogodbi o nenapadanju hi bilo priključenih nekaj protokolov glede statusa qno v Adriji. Brez dvoma ho Ita-I lija hotela doseči, da Jugoslavija prizna tiransko pogodbo med Albanijo in Italijo, brez dvoma pa je I tudi, da bo Jugoslavija zahtevala, da se preneha
vansko-italijanska pogajanja prešla štadij pripravljalnih razgovorov, kar je čisto naravno, ker Jugoslavija še ni imenovala naslednika za upokojenega poslanika Rakiča v Rimu.
Na vprašanje, če se mu zdi, da bi bil jadranski pakt koristen in če vlada v italijanskih oficiel-nih krogih iskrena želja, da naj pride do končno-veljavne razčistilve vseli spornih točk med Jugoslavijo in med Italijo, mi je moj sogovornik odgovoril, da je to samo po sebi razumljivo. S pristankom Male zveze na pakt štirih, z vstopom Male zveze v londonski vzhodni sporazum, so države Male zveze dokazale svojo popolno miroljubnost ter so pred evropsko javnostjo odkrito priznalo, da Mala zveza ni naperjena proti nikomur. Zakaj hi Italija ne imela interesa na toni, da obdrži najboljše stike z vsemi državami Male zveze, predvsem pa še i onimi, ki so njene sosede.
ves iredentistični pokret, ki ga pod patronanco uradnih krogov vodijo nekateri dalmatinski emigranti italijanskega porekla, ki pri vsaki priliki manifestirajo za »italijansko llalniacijoc. Izven vsakega dvoma pa je tudi, da bo jugoslovanska vlada zastavila svojo moralno avtoriteto, da doseže kulturne olajšave za jugoslovansko narodno manjšino v Italiji. Končno hi jadranski pakt vseboval nekaj dodatnih protokolov o turističnem prometu. Jadranski pakt hi dal povoda za novo trgovinsko pogodbo z Italijo.
(Uredništvo Slovenca objavl ja to vest z vsemi rezervami in prepušča odgovornost za njeno verodostojnost informatorju samemu.)
Predavec ustreljen
Kmet Koščec ga ie iz maščevanja ubil s strelom iz lovske puške
Dugo selo, 14. julija, ž. Davi ob 6 je Tomo Koščec, kmet, streljal na Josipa Prcdavca, ki jo zjutraj kot običajno odšel na svoj vrt. Na strel so takoj prihiteli sosedi in šef orožniško postaje Mi-lojevič, ki so našli Prcdavca, ko je ležal s prestreljenim trebuhom na zemlji. Nekaj sto me rov od Prcdavca pa so videli človeka, ki je imel preko lica zavezan robec in ki je v vsej naglici bežal čez njive. Takoj so bodečega pričeli zasledovati, orožnik Milojovič pa jc nanj pričel tudi streljati. Kmetom je končno uspelo ujeti bežečega Koščcea. Koščec je Prcdavca ustrelil z lovsko puš-ko z nabojem premora 16 mm, v katerem so bila vložena svinčena zrna za srnjake št. 0. lludo ranjenega Prcdavca so takoj prenesli na posteljo iu poklicali okrajnega sanitetnega referenta dr. Jurjeviča, ki je ranjencu nudil prvo pomoč in ga jo pustil takoj s privatnim avtomobilom prepeljati v zakladrin bolnišnico v Zagreb. Po 10. uri so izvršili nad Predavceni operacijo. Izvršil jo jc šof kirurškega oddelka dr. Florčič z asistenti. Kljub skrbni zdravniški nogi pa jo Predavec oh 3.05 podlegel hudim ranam.
Tomo Koščcea so aretirali in zaprli, šo lota 1023. jo podpisal pokojnemu Predaveu menico, radi katere je prišel v težkoče. ko je bila izvršena likvidacija Centralne banke v Zagrebu in njegovo posestvo so pognali na bobon. Koščec je bil pre-
pričan, da ga je Predavec gospodarsko popolnoma stri, ker je svojčas razparceliral zemljišče Olgo pl. Belina in jo Koščec od njega kupil del tega zemljišča. Ta domneva pa se jo pokazala kot nepravilna. Koščec« so takoj po aretaciji zaslišali. Preiskavo jo vodil okrajni načelnik Vinko Ostojič. Pri zaslišanju jo bil Koščec popolnoma miren in jo celo izjavil, da mu prav nič ni žal, ker jo ustrelil Predavca, ki ga jo uničil obenem z. družino in mu jo lo dai zasluženo plačilo. Na vprašanje, kako je prišel do orožja, jc izjavil, tla jo puško kupil prod tremi meseci od neznanega kmeta. Skril jo je v vinogradu, kjor jo je zakopal v zemljo. Danes v zgodnjih jutranjih urah jo puško zopet odkopal, jo nabil iu nato počakal Predavca. Po zaslišanju jo bil Koščec izročen okrajnemu sodišču, ki g« jo nato izročilo okrožnemu sodišču v Zagrebu v na-daljno postopanje.
Vsi oni, ki so poznali pokojnega Predavca in Tomo Koščcea, so so že dolgo bali, da ho prišlo do nesreče, ker jo slednji vedno poudarjal, da so bo maščeval nad Predavceni, češ, da ga je uničil. To svojo grožnjo jc dane« izvršil. Koščecii jo bila preteklo loto prodana hiš« na dražbi in hi moral 'liti 2<i. t. m. iloložiran z vso družino. Koščec ni čakal na deložneijo, ampak se maščeval šo pred njo. Sloril jo to, kar jo vsa zadnja leta javno grozil. Star je (iO let
„Sedaj se obnavlja francosko-italijansko prijateljstvo
Rim, 14. julija. Na današnji proslavi francoskega narodnega praznika je francoski poslanik de Jouvenel povzel besedo in poudaril, kolikšne mednarodne važnosti bo jutrišnji podpis četvornega pakta. Zdaj sc obnavlja med Francijo in Italijo prijateljstvo. Doba nesporazumov je zaključena. Čestital je Mussoliniju. Daiadierju in Boncourju k temu uspehu. Nato je navezal na Oaludierjevo izjavo, da ta pakt ne pomeni zaključka, temveč liačetek nove politike. Kajti od jutri prične teči doba doselili let in miru, ki ga velesile poklanjajo K v ropi pod skupno odgovornostjo. Poslanik de Jouvenel sc nadeja, da bo ta desetletna doba rodila nove pogodbe za mir svetu.
Jasno postaja
Pariz, 14. julija, tg. Po »Petit Pariseeu« je Paul-Bor.cour na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal o zbolzšanju razmer med Francijo in Italijo. Latinski pakt dvojicc bo prinašal sporazum v vprašanju Anschlussa. Italija nc bo zavzela stališča, ki bi oviralo Francijo, Francija bo pa podpirala Italijo pri obrambi direktnih mej z Nemčijrv. Italija sc bo izogibala vsaki delikatni situaciji z Jughslavijo in ostalimi državami Male antante.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo
vreme. Deloma oblačno in deževno. Temperatura nadalje pada. Zapadni vetrovi.
Zagrebška vremenska napoved. Precej stalno, toplo, vetrovno. Počasi se bo r,oblačilo, zlasti v so-i vernih krajih.
Paul-Boncour jeva marmelada
Absurdne vesti o francoskem novem podonavskem načrtu
V treh etapah do revizije meja

Paul-Boncour
tudi k preureditvi nekaterih moja t korist one ali druge skupine. Z drugimi besedami se vprašanje revizije meja odrine na poznejše čase s pritajenim upanjem, da bo čas sam pomagal prebresti težave, ki so sedaj reviziji zoperstavljajo.
4. S to podonavsko skupino lii so morebiti povezala tudi šo Poljska, ker dol njenega ozemlja gravitira proti Podonavju. Saj tukšn je želja Italije.
Ta načrt, ki ga tukaj pripisujejo Paul Boncourju, je tako absurden, da ni mogoče verjeti, da bi ga Francija patronirala, čeravno je razumljivo, da bo francosko-italijanski sporazum v Sredozemlju in v Afriki dragocen in se bo moral plačati v Podonavju.
Ali je kaj tako absurdnega
mogoče ?
Da hi levičarska vlada v Franciji pomagala, da sc zabija v Podonavjc v osnovi čisto germanski klin, ki bo v toku desetletij moral postati kanal za vse bodočo ambicijo germanskega plemena na evropskem vzhodu, se sliši čudno. D« hi levičarji v Franciji vlačili nazaj na avstro-ogrski prestol llabs-huržano, ko jo čisto jasno, da hi predstavljali ne-varen razkrojovalni element v vseh podonavskih državah, so sliši absurdno. Da bi po tej marmeladi, ki bi jo zmešal v Podonavju, potem hotel potegovati nove mojo, je cinizem, kakršnega noben še tako velik nasprotnik držav Male zveze, a kaj še le prijatelj, kar jo g. Paul Boncour. no bi bil zmožen. Zatorej za enkrat odklanjajo tukaj izvirnost toga načrta.
Pač pa izražajo željo, da naj bi češkoslovaški uradni krogi, ki jim to govoričenje med ljudstvom gotovo Tli neznano, pogumno raztrgali masko raz vsa ta nedojniljiva pogajanja in mešetarenja okrog Podonavja, ki javno mnenje razburjajo. Pač pa se zdi v zvezi s temi govoricami verjetno, da vsebuje Boncourjev predlog, ki smo ga v začetku omenili, nekatero točke, ki za podonavske države na noben način no morejo hiti sprejemljive. Marmelada, ki jo pripravljn francoski zunanji minister Paul Boncour s pomočjo svojih levičarskih prijateljev od Da-ladiora do Horriot« in do Jouvenela, jo neužitna in podonavski narodi je no bodo jedli, ker Vedo. da hi jo no mogli prebaviti. Zakaj tega nc vedo šc nn francoskem zunanjem ministrstvu?
ZADNJA BOMBA s Jadranski
Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo so ie v teku - Po Ninčičevem načrtu
Predmet Jadranskega pakta
Major Fey o hiilerizmu
Mesto kljukastega križa pride
sovjetska zvezda"
99
„Mali smo, a bojimo se nikogar ne V*
Dunaj, 14. julija, ž. Snoči je bila skupščina Heimvvehra, na kateri sta govorila oba heim-\vehrovska člana vlade, major Fey in državni taj-njk dr. Neustadter-Sturmer. Zanimiv je bil govor majorja Feya, ki je rekel, da čuti, da bo sedaj nekaj časa v Avstriji mir, da pa bodo pozneje zopet poskušali onemogočiti delo sedanje vlade. Toda on kot notranji minister lahko zagotovi vsakogar, da ga ne bo iznenadilo novo rovarjenje in bo vsak poizkus nemirov in intrig že v kali zadušil. V ta namen je zgrajena varnostna služba, ki daje vladi možnost, da napravi red. Kako prav so imeli avstrijski državniki, ko se niso pustili iz Berlina »izenačiti«, dokazujejo zanesljive informacije, ki sem jih prejel iz Nemčije, je rekel major Fey, in iz katerih izhaja,
da komunistična stranka ni bila nikdar_ tako močna t Nemčiji kakor danes. Komunisti v Nemčiji razpolagajo z ogromnim ilegalnim aparatom, ki je mnogo boljši in mnogo močnejši od vseh ilegalnih sil v Nemčiji. Narodno-so-cialistična stranka je do najvišjega mesta zastrupljena s komunizmom in razmere so že danes take, da lahko vsak trenutek izbruhne požar. Potem se bo svet čudil, kateri in kakšni
Francoski narodni praznik
ljudje bodo zamenjali preko noči narodno-socialistični kljukasti križ s sovjetsko zvezdo.
Vse to dokazuje nevzdržnost današnjega sistema v Nemčiji in ta trenutek se vedno bolj približuje. Radi tega nimamo druge možnosti, kakor da ohranimo svojo samostojnost. Prav nič me ne boli, ker iz Nemčije predvsem napadajo mene in to v glavnem radi tega, ker ne delam razlike med rdečimi in sivimi boljševiki. Čeprav je Avstrija majhna, se ji ni treba bati svojega sosednega Go-ljata. Avstrijci so dobri ljudje, toda če je potrebno, so prav tako veliki, kakor oni ob Spreeji, Mi ne zahtevamo in ne želimo borbe, pa se jc tudi ne bojimo.
Zahoni h ar dežujejo v Nemčiji
Berlin, 14. julija, tg. Državni kabinet je danes izdal cedo vrsto novih zakonov. Med temi je zakon o konfiskaciji premoženja narodu in državi sovražnih osebnosii, dalje zakon o odvzemu državne pripadnosti, zakon o prepovedi organiziranja političnih strank, ld se kaznujejo z zaporom. Četrti zakon prepoveduje otvoritev javnih igralnic. Igralnica bo dovoljena sedaj samo za Baden-Baden.
Iz novefta občinskega zakona Delokrog obČffte
Poslanik N. Naggiar
o mirovni politiki Francije
Belgrad, 14. julija. 1. Na današnji proslavi francoskega narodnega praznika je francoski poslanik na našem dvoru g. Naggiar pozdravil goste v imenu Francije z govorom, v katerem je dejal, da veže francoski in jugoslovanski narod globoko medsebojno prijateljstvo in zvestoba.
To prijateljstvo, je nadaljeval g. Naggiar, sloni na istem pojmovanju mednarodnih odnošajev. Skupna stremljenja še bolj utrjajo koristnost tega soglasja naših vlad, ker so, udane miru in splošni zajamčeni varnosti, vsegdar iskreno in prisrčno pripravljene sodelovati z vsemi, ki so prešinjeni istih misli.
V tem duhu mednarodnega sodelovanja moramo posebno pozdraviti mednarodne dogodke, ki smo jih v zadnjih šestih mesecih doživeli. To so pakt o organizaciji Male antante, podpisan v Ženevi 16. februarja, pakt o sporazumu in sodelovanju štirih sil, podpisan v Rimu 7. junija, deklaracija, ki jo je istega dne poslala francoska vlada državam Male antante in Poljski, pakt o nenapadanju na podlagi definicije pojma o napadalcu, ki je bil podpisan v Londonu 4. julija med Rusijo, državami Male antante in Turčijo.
Nc moremo dovolj čestitati državnikom, ki so sodelovali pri tako posrečenih pogodbah. Vse so posrečeni prispevki k zgradbi, ki izpopolnjuje pakt Društva narodov in ki daje Evropi prepotrebno »talnost.
Nekateri zamerijo Francozom, da so preveč pravniški in da vklepajo varovanje življenja v za-xone in paavne nauke. Točno je, da imw» tako o odnošajih med pocdinci kakor o razmerju med
narodi svoj vzvišeni pojem o pravu in da zato ne nehamo trditi, da je pravo močnejše od sile. Toda kako naj spoštujemo pravo, če ne spoštujemo podpisov, s katerimi so države podelile temu pravu silo zakonov Francosko pojmovanje miru sloni na načelu, da se mir opira na pravo in da je pravo izraženo v pogodbah in listinah, ki se nc smejo uničiti z voljo ene same države podpisnice. Evropski narodi so tako prosvitljeni in v enaki meri suvereni, in zato enako v stanu, da sklepajo svoje obveznosti in da so zato popolnoma vezani na svoje podpise. To pojmovanje bolje kakor vsako drugo sredstvo krepi mir, ščiti interese vseh in jamči za splošno varnost. _	. . , .
Čeprav je z mednarodnimi akti, podpisanimi v prvem polletju letošnjega leta, že mnogo doseženo, je vendar potrebno, da narodi nadaljujejo po tej tako dobro začrtani poti. To je v interesu poglobitve medsebojnega zaupanja, brez katerega je izključena tudi rešitev sedanje gospodarske stiske.
Znameniti francoski minister, grof Vergin, je v 18. stoletju rekel tole: Franciji jc potreben mir, toda tudi Francija je potrebna miru.
Nočem ničesar pristavili k temu izreku. Toda kakor jc bil resničen lela 1783, tako je v enaki meri resničen leta 1933. V skladu s tem izrekom bodo Francozi tudi v bodoče urejali svo;e odno-šaje do Evrope. To načelo zavzema čedalje bolj pomen političnega programa. Zato bi se mog'o zdaj v podobnem zmislu reči:
Evropi je potreben mir, toda miru so zdaj potrebni vsi, ki so v Evropi dobre volje.
S 24 lelali v Ameriko
General Balbo o svojem uspehu
i. julija, tg. Italijansko zrakoplovno ministrstvo objavlja poročilo, ki ga je sprejelo od
II	1 •	.....: : ... ra„.< >">n i III hril/l(MT
Rim, 14.
generala Balba, ki je s svojim zračnim brodov-jem pristal na labradorskem polotoku v Kanadi potem ko je preletel atlantski ocean.
General Balbo je odletel iz Italije najprej na Irsko, kjer je pristval. Eno letalo se je pri tem poškodovalo in postalo nesposobno za nadaljnji polet preko oceana. Iz Irske se je Balbova zračna [lotila napotila na Islandsko, kjer je pristala v glavnem mestu Reykjaviku. Poročilo tako-le opisuje polet nad morjem do kanadske obale:
»Iz Reykjavika smo odleteli le z največjimi težavami, ker so močni vetrovi gnali leVila v nasprotno smer. Komaj, komaj je bilo mogoče vzdržati se in napredovanje je torej v začetku bilo le silno počasno. Izgledalo je sploh, da se bomo morali vrniti nazaj na Islandijo. Prvi dve uri smo tavali v popolni megli, ki je ležala strnjeno do morskih valov. Parkrat smo bili prisiljeni, da se spustimo čisto nad morsko gladino in smo zares v drugi uri preleteli precej časa komaj par metrov nad morjem. Od tretje do pete ure je bil polet postajal vedno slabši, ker smo zašli v tako gosto meglo, da je ovirala dihanje, da ne govorimo o velikih nevarnostih za orientacijo. Ker je obstojala nevarnost, da naša letalska krila poledenijo, nismo smeli več. kot 100 metrov v višno. Led nas bi bil brez dvoma pogubil. Ko smo srečno prcbredli meglo in se je obzorje nekoliko razsvetlilo, smo se dvignili 800 metrov visoko in na svoje velikansko veselje prišli pod jasno podnebje. Polet je s tem postal relativno lahak in napredovanje se je vršilo brez vsake notranje motnje. Od 10 do 12 smo leteli nad skrajno razburkanim morjem, toda pod čistim, sinjim severnim nebom. Pojavili so se nekateri protivni vetrovi, ki so napredovanje ovirali, a kljub temu naša hitrost ni nikoli padla pod 200 kilometrov na uro.
Vse naštete težave v začetku in med poletom ?o naših 24 aparatov nekoliko razpršile, toda medsebojne zveze v zraku nismo nikdar izgubili in vseh 24 letal je v kratkih presledkih pristalo v Cartvightu. Ko pišem to poročilo, je pristal ravno zadnji aparat, tako da smo sedaj vsi srečno prispeli v varno pristanišče onstran Atlantskega oceana. Moštvo je torej doraslo nalogi, ki mu jo je jtavila fašistična ltalija.<
Naprej v Chicago!
Shediiiae, 14. julija, tg. Italijanski letalski minister Balbo je danes popoldne startni s svojo es-kadro ob končni etapi svojega poleta. Startal je malo pred 3 pojioldne srednjeevropskega časa, Leteti namerava do kanadskega mesta Montreal, odkoder bo nadaljeval polet v Chieago.
Milan, 14. julija, tg. Komaj pol ure po gladkem pristanku 24 letal Balbove eskadre v Shednia-cu, so pričeli s polnjenjem tankov za bencin. Sedaj lpti 7. eskadro 6 italijanskih posebnih poročevalcev, Poročajo, da se Amerikanci čudijo bolj takojšnjemu nadaljevanju polela iz Cartvvrighta, kakor pa prekooceanskemu poletu samemu. Motorji so bili po poletu Oceana v popolnem redu.
Lindbergh se ni srečal z Balbojem, ker radi megle ni mogel vzleteti.
Milan, 14. jul. tg. Letalska eskadra italijanskega ministra Balba " je danes ob 18.45 srednjeevropskega časa dospela v Montreal in ob 19 je_ vsa eskadra v vzornem redu pristala v pristanišču v reki sv. Lovrenca. Startala je ob 14 pri veliki oblačnosti v Shidniacu ter je starlu prisostvovala ogromna množica.ljudi. Ta etapa je bila dolga 800 km. Kmalu pred 10 je preletela eskadra pri Shermanu teritorij Združenih držav ter prešla zopet na kanadsko ozemlje. Že med jioljo je ameriška radio oddajna postaja čestitala Balbu za gladek potek njegovega poleta. Vreme je bilo za časa poleta dobro. V Montrealu jc bila polovica mesta zbrana na obrežju, da prisostvuje pristanku.
§ 76, Delokrog obftne se razteza na vse posle, ki tičejo koristi občinske skupnosti in se nanašajo na gospodarski, kulturni in socialni napredek občine.
Posebno spadajo semkaj v potrebnem obsegu:
1.	Upravljanje občinske imovine (predlaganje proračuna, razpolaganje z občinskimi davki, sklepanje posojil, nakup, prodaja ali zakup občinske imovine, ustanavljanje občinskih podjetij).
2.	Skrb za občinske prometne ustanove (zidanje in vzdrževanje cest, mostov, kanalov, tlakovanje trgov in ulic, razsvetljava).
3.	Vzdrževanje in podpora siromakov, vzgoja siromašne in zapuščene dece, vzdrževanje dobrodelnih zavodov in ustanov.
4.	Skrb za dobro zdravstveno stanje prebivalstva (vzdrževanje zdravniške službe, babic in ambulanc, pobijanje nalezljivih bolezni, skrb za zdravo pitno vodo, skrb za zgradbo zdravih stanovanj, telesna vzgoja naroda, gasilstvo itd.).
5.	Napredek narodnega gospodarstva vo-bče (ustanavljanje in podpora zadrug, nabavljanje semen, sadni vrtovi, vinogradi, plemenska živina, živinozdravništvo .ribarstvo, melioracija njiv, urejevanje potokov in hudournikov, hranilnice).
6.	Širjenje ta napredek ljudske izobrazbe (gradba šol, knjižnice, čitalnice, gospodarski tečaji, gospodinjski tečaji, anallabetski tečaji, prosvetna društva in predavanja).
(S tem ni rečeno, da spada v delokrog občine samo to, kar zakon v tem paragrafu izrecno navaja, ampak spada vanj sploh vse, kar se more spraviti pod gospodarski, kulturni in socialni napredek občine.)
§ 77. Občima vrši krajevno policijo, v kolikor je ne vrši državna oblast, posebno pa se
1.	briga za javno, osebno in lastninsko varnost, moralo, red in mir v občini;
2.	nadzira vse tujce, sumljive osebe in potepuhe ter preprečuje beračenje; izpolnjuje predpise o prijavljanju tujcev, delavcev in poslov;
3.	nadzira prenočišča, gostilne, kavarne in slične prostore ter dovoljuje podaljšanje policijske ure in daje dovoljenje za javne zabave;
4.	se briga, da preprečuje nalezljive bolezni,
Rusija - Poljska
Moskva, 14. julija, ž. «Ilustrowanny Kurjer Codzienny« poroča iz Varšave, da se tamkaj vodijo pogajanja med Poljsko in Rusijo zaradi dobave večje množine sladkorja, riža in kovin ter za izdelovanje raznega orodja, Rusija namerava polagoma vse dobave, ki jih je do sedaj poverjala Nemčiji, prenesti »a Poljsko. Ni izključeno, da se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja za sklenitev poljsko-sovjetske trgovinske pogodbe.
Trgovinski minister je začel proučevati ponudbe za zgraditev dveh velikih f.rekooceanskih parnikov in dveh manjših ladij za vzdrževanje prometa z evropskimi lukami. Ponudbe za gradnjo ladij so prišle iz angleških, italijanskih, nizozemskih in danskih ladjedelnic. Pri proučevanju teh pev-udb so bili navzoči tudi strokovnjaki iz inozemstva in bo odločitev padla v najkrajšem času, ker se mora pričeti z gradnjo že v jeseni. Rok za zgraditev ladij znaša dve leti.
Bolgarski kralj
Sofija, 14. jul. (a) »Novo vreme: in še neki drugi listi poročajo, da je bolgarska kraljevska dvojica odpotovala v Italijo. Kralj Boris odpotuje čez nekaj dni iz Italije, kakor mislijo, v Pariz, London in Bruselj. Te vesti dozdaj uradni krogi niso ne potrdili ne demantirali.
Mandžuriia - cesarsh o
Tokio, 14. julija, ž. Po japonskih informacijah bo sledila neposredna proglasitev sedanjega predsednika mandžurske države Pujia za mandžurske-ga cesarja. »Nishi-Nishi« poroča, da odbor, ki izdeluje ustavo nove mr»ndžurske države, zastopa slališče, da samo proglasitev Pujia za cesarja lahko zagotovi varnost mandžurske države. Japonska vlada bo najbrže to stališče sprejela in pristala na proglasitev mandžurskega cesarstva.
Iz Harbina poročajo, da so sovjelsko-mandžur-ska pogajanja za rešitev problema vzhodno-kitaj-ske železnice zašla na mrtvo točko in skoraj ni izgleda za ugodno rešitev tega vprašanja. Predstavniki Mandžurije pokazujejo popolno desinte-resiranost pri pogajanjih, Japonci sami pa zelo slabo posredujejo. Radi tega se sme rričakovati, da bo mandižurska oblast kmalu pričela s samostojno akcijo, da zasede progo.
General Zivkovič v Ban ofuki
Banjaltika. 14. jul. 1. Danes dopoldne je prispel iz Banje Vručice v Banjaluko poveljnik kraljeve garde, general Peter Zivkovič, ki je posetil poveljnika tukajšnje divizijske oblasti, generala Petra Nedeljkoviča in bana vrbaske banovine Svetislava Milosavljeviča. Zivkovič si je na banovini ogledal vse prostore ter se je tudi zanimal za razmere, ki vladajo v tej banovini. Zivkovič se je nato zopet
Londonska honferenca
London, 14. jul. (a) Danes je imelo tako zvano malo predscdnišlvo svetovne gospodarske konference sejo. Predsedoval je MacDonald. Ker vlada v vseli odborih splošno nezadovoljstvo, tako da bi nadaljnja pogajanja in razgovori ne mogli obroditi pozitivnih sadov, so na seji sklenili, naj se 25. julija sestane celotno predsedništvo konference, dne i vrnil v zdravilišče Banja Vručico, kjer se zdravi. 27. julija pa naj bo plenarna seja konference. j	#	'
Vo'a Janiičev list
Belgrad, 14. jul. 1. Jutri dopoldne bo izšla prva številka Svobodnega državljana i, ki ga je pričela izdajati radikalno socialna stranka.
Golobi pfsmnnoše
Belgrad, 1 1. jul. 1. Kakor znano, prireja vsako leto centralna zveza za vzgojo gplobov-pismonoš iz Brna lekino izučenlh golobov-pismonoš. Zaradi tega je prispel z današnjim jutranjim brzovlakOni v
Verjetno je. da bodo delegati na loj seji pooblastili predsedništvo, naj samo določi, kdaj naj se konferenca po odgoditvi sestane k novemu zasedanju. To naj bi se zgodilo tedaj, ko bo svetovni položaj primernejši za poučitev in za sklepanje o najvažnejših vprašanjih prvotnega konferenčnega
načrta.
Pri francoskih socol sfih
Pariz, 14. jul. ž. Danes se je pričel^ ko ,-;-, francoske socialnodemokratskc stranke. Gre ^ el-
vsem za lo, da se prepreči razkol stranke. Debata j Belgrad transport teli golobov iz Češkoslovaške, o leni se bo pričela prav za prav šele jutri in 850 golobov bodo spustili jutri zjutraj ob 5 na Ka-vse kaže, da sc razkol ne
;jer jih bodo spustili jutri zjutraj
I
Zemlja gori
bo mogel preprečiti, j leiliegdanu. 188 golobov pa so odpeljali naprej Pri poskusnem glasovanju v posameznih delegaci- ; Niš, kjer jih bodo spustili jutri zjutraj ob 4.30. jah jc izglasovalo 4600 delegatov nezaupnico Leonu Blumu in Faureu radi tega. ker preveč podpirata Daladierovo vlado. 2220 delegalov Vincet-Aurio-love skupine je bilo samo za to, da sc obsodijo dosedanji žalostni dogodki v parlamentu, med tem ko 1050 delegatov iz Renauaelove skup;nc brnni slališče zbornične frakcije napram vladi. 8C0 delegatov se je vzdržalo glasovanja.
Nov romunski poslanik v Rimu
Rim, 14. julija, tg. Mussolini jc danes sprejel novega romunskega poslanika v Rimu, Johna Lu-gosiana. Ta obisk zasluži veliko zanimanje, ker jc v zvezi s pogajanji o podaljšanju ilalijansko-ro-munskega prijateljskega pakta, ki poteče 18. julija. Pakt izvira iz 1. 1927 in naj se sedaj za nekaj mesecev podaljša. V Parizu polagajo važnost na formelno obnovitev pakta, ker vsebuje prolirevi-rijonistično klavzulo in bi Pariz želel, da bi sc Italija pritegnila v protirevizijonistični tabor.
Bukarešta. 14. jul. 1. Med Kopše Nike in Kopše Maro v bližini Mcdžeša je nastala strašna eksplozija zemeljskega plina. Na tem področju so se do sedaj vedno pojavljali le manjši vrelci zemeljskega plina, ki so dajali le manjše količine plina. Danes pa se je najbrž zaradi notranje spremembe zemlje v Erde-Iju pojavil ogromen pritisk 100 atmosfer, ki je z vso silo izbruhnil in povzročil ogromno škodo. Moč erupcije je lako velika, da plin meče ogromno kamenje do 200 kg teže. V Medžešu so se takoj zbrale požarne čete iz vse okolice, ki so izvršile velike |iriprave, da pogasijo požar. Vendar na pomoč nihče niti misliti ne more. Na področju 000 kvadratnih metrov gori sama zemlja. Zgorelo je približno 2 milijona kubičnih metrov plina. Zaradi nenadnega izbruha in sile plina je zgorel tudi bližnji gozd. Med prebivalstvom je zavladala velika panika.
nadzira prodajo človeških in živalskih hranil; nadzira mere, klavnice, prodajalne jestvin in sejme;
5.	se briga za prometno varnost, za čistost in popravo potov, mostov, obal, rek, jarkov, studencev, napajališč in sploh vseh javnih naprav v občini;
6.	nadzira stavbe in daje stavbna dovoljenja ter pazi na vse, kar bi moglo povzročiti požare jn druge nezgode;
7.	vrši poljsko policijo, skrbi za red na paši in sodeluje pri pobijanju nalezljivih živinskih bolezni.
§ 78. Občina vrši kazensko oblast v vseh prestopkih proti krajevnim odredbam in v delokrogu krajevne policije, v kolikor take kazni ne spadajo v kompetenco drugih oblasti.
§ 79. Občina je dolžna, da sodeluje tudi pri drugih krajevnih poslih in nalogah državne uprave po obstoječih predpisih in zakonitih naredbah državne oblasti. Po zakonu se morejo naložiti občinam tudi novi posli take vrste, vendar mora državna uprava istočasno skrbeti za pokritje stroškov, ki so z vršenjem teh poslov združeni.
(Občina je po tem paragrafu dolžna izvrševati imenovane posle samo, kadar in v kolikor ji je to po obstoječih predpisih drugih zakonov, pravilnikov in naredb izrecno označeno kot njena dolžnost. Istotako so naredbe katerekoli državne in nadzorne oblasti obvezne za občine oziroma njene organe samo tedaj in v toliko, v kolikor so osnovane na obstoječih izrečnih predpisih zakonov, pravilnikov in naredb. Pod novimi posli državne uprave pa se razumejo oni posli, kateri bi se naložili občinam potem, ko je ta zakon stopil v veljavo.
§ 80. Občina, v kateri ni drža#ie pošte, skrbi za poštni promet med občino in najbližjo državno pošto preko svojih organov. Občina skrbi tudi za izročitev poštnih pošiljk izven sedeža državne pošte, kjer ta tega posla ne vrši.
(Kjer obstojajo tako zvane pogodbene (napol-driavne) pošte, bodo ostale, dokler ne izide odredba v smislu § 80. od ministrstva prometa v sporazumu z ministrstvom notranjih poslov.
Slevci za rudnike
Belgrad, 14. julija. AA. Električne centrale državnih rudnikov bi morale na jxxllagi sklepa finančnega ministra postaviti števcc najdalje do 15. julija. Ker pa je bil ta rok prekratek, je bil podaljšan do 15. decembra, če električne centrale državnih rudnikov ne postavijo števcev do tega časa se jim prepove oddajanje taka.
Vozne olajšave
Belgrad, 14 julija, (a). Prometni minister je dovolil polovično vožnjo za obisk teh-le mednarodnih sejmov:
V Rajhcnburgu, ki bo od 12. do 18. avgusta (velja za odhod od 8. do 17., za povratek od 13. do 22.), v Lipskcin od 27. do 31. avgusta (velja za odhod od 23. do 29., za povratek od 29. avgusta do 4. septembra), v Pragi, ki bo od 3. do 10. septembra (velja za odhod od 31. avgusta do 9. septembra, za jiovratek od 4. do 13. septembra), na Dunaju od
3.	do 10. septembra (velja za odhod od 31. avgusta do 9. septembra, za povratek od 4. do 13. septembra), v Bernu, ki bo od 6. do 21. septembra (velja za odhod od 2. do 20. septembra, za povratek od
4.	do 24. septembra), v Solunu od 10. do 28. septembra (velja za odhod od 6. do 27. septembra, za povratek od 11. septembra do 2. oktobra), v Gradcu od 16. do 24. septembra (velja za odhod od 12. do 23. septembra in za povratek od 17. do 28. septembra), v Inomostu od 30. septembra do 8. oktobra (velja za odhod od 26. septembra do 7. oktobra in za povratek od 1. do 12. oktobra).
Vse te olajšave veljajo za vse vlake z izjemo ekspresnih. Za razstavno blago za te sejme, izvzet je samo sejem v Rajlienburgu, veljajo olajšave, predvidene v tarifi za prevoz blaga.
Konkurzi v funiiu
Belgrad, 14. julija, (a) Splošna državna statistika objavlja podatke o konkurzih v juniju 1933. Vseh konkurzov je bilo 20, prisil, poravnav izven ikonkurza 9. Na jrsaiuezne banovine odpadejo (prva številka konkurzi, druga prisilne poravnave: vardarska 1 (0), vrbaška 0 (1), dravska 3 (2). du-navska 4 (4), drinska 3 tO), zetslta 0 (0), morav-ska 4 (0), primorska 2 (1). savslka 2 (1), Belgrad
I	(0). Lani v istem mesecu je bilo 64 konkurzov in 105 prisilnih poravnav in sicer: v vardarski
II	(0), v vnbaski 0 (11), v dravski 6 (14).«v drin-ski 12 (17), v dunavski 6 (11). v zelski 5 (21. v moravski 8 H), v primorski 5 (7), v savski 6 (38). v Belgradu 5 (4).
Belgrajshe vesli
Belgrad, 14. julija, (n) Kmetijski minister je imenoval za člana nadzornega odbora Privilegirane agrarne banke g. Andri.io Janoviča iz Zagreba.
Belgrad, 14. julija. 1. Tukaj se že dva dni mudi ljubljanski podžupan, profesor F.vgen Jarc. v glavnem radi tlakovanja Bleiweisove ceste v Ljubljani, za kar je potreben kredit blizu 2 m;li'onov Din, Zadeva stoji tičodno in bo tozadevni sklep storjen v prihodnjih cineh. Profesor Jarc je interveniral tudi radi cestne zveze Ljubljane s Sušakom.
Belgrad, 14 .jul. 1. Danes se je pred sodiščem za zaščito države pričel proces proti 8 liškim vsta-šem, ki so obtoženi, da so bili člani organizacije »Ustaš* ter da so prenašali orožje.
Gornja Radgona
Prostovoljno gasilno društvo je imelo v nedeljo, dne 2. julija svojo običajno letno drušlveno tombolo. — Vsled težkega gospodarskega sts.aja ravno našega vinogradnega kraja se je vodstvo društva obrnilo s prošnjo na naše trške gg. trgovce kateri so pri svojih poslovnih prijateljih iz vseh delov naše države zbrali na stoline raznih dobil-kov ler tako s pomočjo domače javnosti priprav ti društvu toliko dobitkov, da je njihova vrednost presegala znesek 10.000 Din. — Tudi ostali krjgi trga in okolice Gor. Radgone so kar tekmovali, kdo bo več prispeval v raznih dobitkih, goto/ini in pecivu z željo, da bi bil uspeh prireditve čim večji. Zelo lepo gesto so pokazali tudi naiši tigov-ski nastavljenci, katerim gre v prvi vrsti zal.vala, da so se vse tombolske karte razprodale. Da je društvo s svojim delovanjem na pravem potu ter da si je ravno z delom pridobilo simpatije In naklonjenost vseh slojev, je pokazala udele/.ba na prireditvi sami; obširen in prijazen grajski drevored je bil skoraj premajhen za vse došle prijatelje našega gasilnega društva. — V trdnem prepričanju, da bo vodstvo društva tudi v bodoče ostalo na svojem mestu, tudi v novih nalogah prostovoljnega gasilstva, v pomoč bližnjemu, v čast in ponos našega obmejnetfa kraja, mu kličemo krepki »Na pomoči«
Francoski narodni praznik
Ljubljana, 14. julija 1933.
Z vso toploto zavezniških čustev je danes Ljubljana proslavila francoski narodni praznik 14. julija, ki ga velika Francija slavi v spomin na zavzetje Bastille, ko sc je v Franciji zrušil krivični fevdalni sistem.
Danes ob pol 11 je položil tukajšnji francoski konzul g. Neuville pred Ilirski steber, v katerega so zazidani ostanki neznanega francoskega junaka, ki je padel za ustvaritev Napoleonove Ilirijo, krasen venec rdečih rož, ovi-lih s francosko trobojnico. V spremstvu gosp. konzula so bili: banski načelnik dr. Vilko Pfei-fer, ki je zastopal g. bana, dalje univ. prof. dr. Zupančič kot zastopnik univerze, zastopnik mestnega župana prezidialni tajnik Fabjančič, zastopniki Francoskega instituta, dalje drugi odlični zastopniki in predstavniki in mnogo občinstva. Spomin vseh padlih za slavo Francije
in svobodo so prisotni počastili z enominutnim molkom.
Enaka slovesnost je bila nato pred Vodnikovim spomenikom, kjer je g. konzul prav tako položil krasen venec prvemu slovenskemu pesniku in ustvnritelju pesmi »Ilirija oživljena«.
Nato je bilo v okrašenih prostorih francoskega konzulatu sprejemanje čestitk. Čestitali so med drugimi divizijski general Cukavac, za-, stopnik knezoškofa univ. prof. dr. Ujčič, zastopnik univerze univ. prof. Zupančič, zastopniki senata iu parlamenta, vsi tukajšnji konzuli drugih držav ter zastopniki raznih drugih uradov in institucij, organizacij in korporacij. V imenu ■•Slovenca« je čestital dr. Kuhar. G. konzul, ki je sprejemal čestitke, je po čestitanju povabil goste na okusen prigrizek. Ljubljana je na dostojen in iskren način počastila največji narodni praznik prijateljskega in velikega francoskega naroda.
Nova palača francoskega poslaništva v Belgradu
Belgrad, 14. julija.
Znana francoska revija »Illustration« od dne 8. julija objavlja sledeči članek:
»V tej prijateljski in zavezniški deželi, kjer se morda bolj kakor kjerkoli na svetu očituje in odkritosrčno izraža ljubezen in zahvala do Francije, je zgradila francoska vlada svojemu zastopniku palačo, ki, je dostojna francoske in jugoslovanske prestolnice. Dočim so mnoge druge države imele v Belgradu svoje poslaniške zgradbe, je imela Francija več poslopij, v katerih so bili nameščeni: poslaništvo, vojaške in trgovinske pisarne, in to na raznih krajih mesta, kar je zmerom vodilo do raznih selitev in sploh predstavljalo neko neurejenost.
Zgraditev poslopje francoskega poslaništva v Jugoslaviji je odgovarjala potrebi kakor tudi mo-
ture v teku stoletij, je napravil g, Sarabesol. Kipi svobode, enakopravnosti in bratstva so iz pozlačenega brona. Štirje bareliefi iz marmorja predstavljajo Vercingetoriga, Devico Orleansko, Ludo-vika XIV. in Republiko. Vhod v častni salon in sprejemno dvorano krasi lepa marmornata kolo-naaa. Na temeljnih zidovih se dvigajo izredne marmornate kolonade, visoke po 5.70 m. Vrtovi velike terase so tudi iz masivnega marmorja. Gornje terase so okrašene z marmornatimi venci. Izdelava zadnje fasade je bila poverjena jugoslovanskemu arhiteku g. Pallaviciniju, ki je na njej harmonično razporedil kipe, polne ljubkosti in elegance, predstavljajoč: lov, igro, mladost in bojevnika z žesio.
Od 2950 kv. metrov stavbišča zavzema samo poslopje 8C0 kv. metrov in pri tem ni všteto mo-numentalno stopnišče, ki neposredno vodi v časten
Celi svet že govori Prehlajenja reši nas Se življenja veseli. ASPIRIN pač vsaki čas.
ASPIRIN
V. t.: »JUGEFA. k. d., Zagreb, Gaicva 32. Ogla* jc rcgislr. pod S br. 3122 od 23. II. 1933.
ralni obveznosti, ki se je ni smelo zanemariti. S tem, da je dala Belgradu eno najlepših zgradb, ki tako lepo reprezentirajo plemenitega francoskega genija, je Francija v tej zgradbi dobila še en dokaz iskrene zahvale svojih jugoslovanskih prijateljev.
Načrte za stavbo je napravil g. Expert, glavni arhitekt .francoske vlade. Njegova služba v zunanjem ministrstvu ga je pozvala, da je ustvaril to francosko hišo v Jugoslaviji. Nadzorstvo nad deli in ureditev notranjih tehničnih del je bila poverjena jugoslovanskemu arhitektu, dragemu prijatelju francoske arhitektonske umetnosti, g. Naj-manu, bivšemu dijaku pariške šole.
Izbrali so edinstven okvir za to stavbo, tako rekoč na Kalimegdanu stoji, kjer kraljuje tudi spomenik hvaležnosti Franciji. Panorama, ki se nudi s poslopja francoskega poslaništva, je ena naj-krasnejših, kar si jih je mogoče misliti. Pogled sega v hrezkončnost do severnih mej čez Donavo in Zemun. Ostainki starega gradu na Kalimegdanu se bliščijo med zelenjem, ki vdihava vroče sončne žarke. Poslopje napravlja vtis sodobne francoske palače. E've krili poslopja ščitita veliko teraso pritličja. Francoski slog je drzen in sodoben in se ne ^trinja s čisto primeno češkega in nemškega sodobnega sloga, ki ga označuje vodoravna linija.
Vsa zgradba je pokrita z venčaškim marmorjem, za kar je se zahvaliti njegovi množini in nizki ceni. Razen nekaj majhnih izjem je ves materijal iufoslovanski. Načrte za skulpturne okraske glavne fasade, ki spominja na razvoj francoske kul-
salon in sprejemno dvorano. Lepo mesto je rezervirano za viseče vrtove, kjer se bodo stopnjema dvigali mali bazeni, spojeni med seboj s tankim curkom vode. Glavni načrt zgradbe je koristno uporabljen in ima lep reprezentativni značaj. Topografija zemljišča in razlika nivoja med ulicama sta omogočili, da se poslopje deli v dve podzemni nadstropji, pritličje in dve gornji nadstropji. V druge mpodzemnem nadstropju, ki je obrnjeno na nivo Pariške ulice, bodo namestili pisarne poslaništva. V prvem podzemnem nadstropju bo pisarna vojnega atašeja kakor tudi druge pisarne poslaništva z delovnim kabinetom g. ministra.
Pritličje je rezervirano za službene sprejeme in svečanosti. Notranjo dekoracijo je izvršil gosp. Sarabesol, Predstavlja francoske reke in alegorične kompozicije z naravnimi bogastvi Francije: setev, žito, vinogradi, umetnost, blagodat miru, kolonije, 1789. leto itd. Stene velike sprejemne dvorane so ometane z mavcem iz belega marmorja. Strop, vlit iz mavca, ki bo v kratkem končan v Parizu, bo predstavljal grbe francoskih pokrajin.
Prvo nadstropje je rezervirano za stanovanje g. ministra. G. Expert upa, da bo poslopje v najkrajšem času končano. Ali bomo videli v tem poslopju elito belgrajske družbe? To bo odvisno od g. E. Nagyarja, mladega in aktivnega ministra Francije v Jugoslaviji, ki se je pobrigal, da se je graditev palače pospešila. Že sedaj se ves Belgrad divi tej krasni palači, ki bo eden najdragocenejših draguljev jugoslovanske prestolnice.«
Vzgoja zakasnelih poklicev v Veržeju
Mladeniči od 14. do 25. leta, ki čutijo poklic r.rt sodelovanje pri vzgoji mladine ali pri misijonskem delu v salezijanski družbi, moeejo biti sprejeti v zavod, ki je nalašč zato urejen, da omogoči zakasnelim poklicem temeljito in primerno šolanje.
Pogoji za sprejem. Vsak mladenič, ki želi biti sprejet, mora: 1. imeti čist namen in trdno voljo, svoje življenje le Bogu posvetiti v salezijanski družbi. — 2. Biti iz poštene rodbine, zakonski sin in imeti blag, odkrit značaj. — 3. Imeti z odlični m uspehom dovršeno osnovno šolo. Kdor ni imel takega uspeha, ne more upati, da bo v že zrelih letih zmogel težke študije, ki so predpisani. — 4. Biti krepak in zdrav, brez zunanjih hib v govorjenju ali nastopu. Le zelo krepki mladeniči morejo biti kos vsem naporom in zahtevam, katere jim bo stavilo naporno učenje. — Kdor je bil odslovljen iz kakega zavoda ali je bil že član kakega reda, ne more biti sprejet. — Za I. razr. gimnazij, tečaja se sprejemajo ie tisti mladeniči, ki niso še prekoračili 19. leta. — Ako je prosilec, dovršil že kake razrede srednjih šol, se pomakne starostni termin za toliko naprej, toda nikdar ne nad 25. leto.
šolanje. Za sprejem v noviciat se zahteva znanje, ki odgovarja 5. razredu klasične gimnazije. To se doseže v posebnih tečajih v teku treh (ali štirih) let. — Noviciat traja eno leto. Po noviciatu sta še dve leti filozofije, tri leta pedagogike in 1 leta bogoslovja. — Kdor ne bi pokazal potrebnih zmožnosti ali bi drugače no dal trdnega zagotovila ia uspeli, so izključi iz zavoda takoj, tudi mod šolskim letom.
Stroški. Oskrba stane povprečno 2500 Din letno. Knjige, obleka, popravila še posebej. Kdor
Kranj
Trojni jubilej gospoda A.Kastelica, duh, svetnika
Tam doli ob zeleni Krki so holmi in trate šmihelske. Ondi mu je tekla zibel, tam je popeval za čredo ovčic, tam se veselil pomladi svojega življenja jeseniški župnik in duhovni svetnik gospod Anton Kastelic.
V dolenjski metropoli je — navezan le nase, čisto iz lastnih moči gradil svojo umsko kulturo, srčna dobrota pa mu je po končanih gimnazijskih študijah izbrala poklic. Postal je duhovnik, da bi vrnil narodu, kar je od njega prejel in da bi mu dal, kar mu ta še dati ni mogel.
varčuje, more priti do cilja z uVroglo 10.000 Din. Premožnejši bodo lahko prispeva'i veČ. Sprejema se plačevanje v živilih ali v bie^u, dovoljujejo se določeni obroki, ne more pa se o,,voliti popust na oskrbovalnim: nobenemu prosilcu ne bo nemogoče najti dobrotnikov, ki bi mu pomogli do mesečnih 200 Din skozi tri leta. — Da se kanddati navadijo na pokorno, ponižno in delavno življenje, pomagajo izven šolskih ur še v zavodu pri hišnih opravilih, v kuhinji in na polju,
Oprema. Ob prihodu naj vsak prinese s seboj: obleke: 1 nedeljsko, 1 delavno, 1 zimski plašč; obuvala: 2 para čevljev; perilo: 4 srajce, 2 majci, 3 letne in 3 zimske spodnje hlače, (5 parov nogavic, 10 robcev, (i brisač, (5 prtičev; posteljnine: 4 rjuhe, 2 prevleki za zglavje, letno in zimsko odejo.
Prošnja za sprejem. Izpolniti je treba posebno izjavo, ki se dobi na zahtevo, in se polom vrne vodstvu. Če dobi odgovor, da je sprejel, mora poslati še dokumente, in sicer: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo (v zaprtem pismu) po vzorcu, ki ga bo vodstvo priložilo, nravstveno spričevalo g. župnika in izjavo staršev ali dobrotnikov, da so voljni plačevati kot je dogovorjeno. Sledil bo končni odgovor, kdaj naj pride, kako se bo uredilo plačevanje in drugo, in se bo določilo znamenje, katero ho treba všiti v perilo.
Naslov je: Vodstvo Mnrijnnišin v Vrrirju, pošta Krilevci pri Ljutomeru.
Hotel Jelen, Kranj. Od danes naprej vsako soboto in nedeljo zvečer koncert na vrtu. Danes zvečer otvoritev vrta. Igra prvovrsten jazz-band »Zora« iz Ljubljane.
Priporočilo. Ko sem se mudil v Kranju, sem ime! najcenejše prenočišče in dobro ier poceni hrano v staroznanem hotelu »N o v a Pošt a« pri g. Jegličevi. Zalo hotel »Novo Pošto« vsem potnikom in tujcem najtopleje priporočam. Potnik.
In jutri bodo Jesenice proslavljale njegovo 50-letnico, njegov srebrni jubilej, odkar deluje v vinogradu Gospodovem, in 15-letnico odkar je župnik na Jesenicah. Prijatelji se bodo zbrali ob njem in tistim, ki so se zares marljivo trudili, da bi mu čim več srebrnih niti vtaknili za to slavje v venec na njegovi glavi — njegovi nekdanji kaplani. Sedemnajst mu jih je Bog naložil — kaplanov namreč — v teh petnajstih letih jeseniškega pasliro-vanja za pokoro in za krono v zlati večnosti. Pa vendar vemo, da se z radostjo spominja nazaj na vsakogar, na vse.
Še »Slovenec« se pridružuje častitkam te »zveze ljubezni« in slavju Jesenic. — Pet in dvajset let delati v vinogradu Gospodovem; petnajst let orati v skalnih Jesenicah, podnevi in ponoči, v cerkvi in v šoli, v uradu in v društvih, v brezkončnih sejah, v vsem javnem in zasebnem življenju; ne, to ni igrača. Kdor pozna Jesenice in njihovo gibanje, borbo in napredek v leh zadnjih petnajstih letih, kjer je gospod jubilant odločilno sodeloval, bo iz srca zaklical: Bog ga ohrani, odloži mu plačilo in krono preko zlatih let!
Otrocs zanetili požar
Radeče pri Zid. mostu, 13. julija.
Snoči okrog 8 je začelo goreti pri posestniku Francu Golotu na Močilnem št. Ifi pri Radečah. Ker v bližini ni dovolj vode, gasilci pa niso mogli z brizgalno na strmi hrib, so ognjeni zublji skoraj nemoteno objemali hišo in gospodarsko poslopje, da je oboje pogorelo. Okrog 11 se je vnel še kozolec, ki je ludi pogorel. Posestnik Golo jo bil zavarovan za 164.750 Din, skupna škoda pa še ni ocenjena. Požar so, kakor splošno sodijo, zanetili iz neprevidnosti otroci.
Vsi 16. julija
na treznostni kongres v Rimske toplice.
Pride več tisoč delavcev, kmetov, skavtov in mladine. Tudi Zagrebčani pridejo. Razne velike ! tekme. Tombola, mnogo dobitkov. Mnogo sreče in poštene zabave. Polovična vožnja je dovoljena za vse vlake od 14. do 17. iuliia. Brezplačno kopanje v toplicah. Pridite vsi, zlasti brezposelni!
Dve veseli zgodbi izpred senata
Ljubljana, 14. julija.
Moreča poletna sopara v razpravni dvorani št. 79. Sodniko mlije pot. Državni tožilec tudi gleda, da bi odkod zapihljala hladilna sapica. Branilci se kratkočasijo in čakajo, da opravijo svoj ex-ofto posel. V to monotonost pa sta dve razpravi prinesli nekoliko smeha in živahnosti.
Boks na Vodnikovem trgu
Vitki, a žilavi Miha je stopil pred tri sodnike, ker je bil obtožen hudega delikta, namreč zločina javnega nasilja, kakor smo po starem rekli, to je zločina po § 128. k. k., ki se ga vsakdo boji. Miha je po obtožnici grdo ravnal z uradno osebo, namreč 1. marca je na živilskem trgu premikastil tržnega organa, malega Janeza, ki pa je očividno prav dober športnik. Mihova žena, ki je branjevka, je bila silno užaljena. Janez ji je dejal: ; Tukaj prodajate jajca, saj ste ta prava, na socialni urad pa hodite podporo tehtat!« Žena je poklicala moža Miho, da je nato obračunal z Janezom. Navalil jo nanj, ga mikastil, davil za vrat in vrgel na tla. Pa tudi Janez se je pokazal pravega atleta. Nastal je pravcati boks ter je Janez Miho prav boksarsko vrgel ob tla, da je -letel par korakov daleč. Miha je užaljen pripovedoval storijo sodnikom. Poklican je bil nato kot priča Janez. V ovadbi je pisano, da jo Janez pomočnik tržnega nadzornika. Zato predsednik: Kakšen čin imate v mestni hierarhiji?« Janez: »Pomožni sluga!« In sodba je bila:
»Miha je kriv le prestopka po § 181. k. z. ter se kaznuje na 300 Din denarne kazni ali 5 dni zapora.« Predsednik je sodbo kratko utemeljil, da se dejanje ne more kvalificirati kot zločin po § 128. k. z., ker ni bilo v obtoženčevem ravnanju pravega naklepa, da bi oviral ali grdo ravnal z javnim službenim organom, marveč je obtoženčevo dejanje smatrati le za maščevalen akt ter je bil le slučaj, da je bila oseba napada uradna oseba. Dejanje pa tudi ne izvira iz nečastnih nagibov. Miha ni bil s sodbo zadovoljen.
Dva mlada, prebrisana ribja tatova
Mlada dečka sla Slavko in Franek, a že praktično izvežbana ribiča, ki se prav strokovnjaško razumeta na ribji lov. Predsednik je klical njiju imeni. Slavko je pristopil: Sem žo tlela, gspudje!« Franek se je sotrpinii-tOvarišu molče pridružil. Državni tožilec ju je obtožil, da sta 21. decembra lani vlovila kakih 4 k grib v Savi pri Tacnu in da sta napadla zapriseženega lovskega čuvaja banske uprave, ki ima sedaj tacenski ribolov v svoji upravi.
Omenjenega dne sta Slavko in Franek stikala okrog Save in iskala »povže«, kakor sta trdila danes pred sodniki, dočim sta v preiskavi zatrjevala, da sta lovila »žabe«. Franek je imel flobertovko, ki jo je pač takole slučajno našel tam ob Savi, Slavko pa je nosil nahrbtnik in razne palice. Slavko je sodnikom zatrjeval: »Polže sva iskala in nič drugega.« Ko so mu sodniki izrazili dvom, da o božiču polžev ne love, je Slavno venomer svečano zatrjeval: sO božiču so še najboljši. To dobro veni. Čuvaj je naju srečal. Malo smo se skregali in spopadli. Potem pa smo šli narazen. On jo nanm rekel: »Živijo!«, midva pa »Z Bogom k Lovski čuvaj-agronom France For-tunat je obširno opisal vos dogodek. Navalila sta nanj in obrcala celo malega psička. Dejala sta mu, da nabirata gliste. Predsednik je pričo prekinil: »Gliste se o božiču težko nabirajo. Mora biti ribič, že zelo študiran, da jih dobi.« Bila sta obsojena zaradi grdega ravnanja proti uradni osebi — zapriseženemu lovskemu čuvaju, in sicer: Slavko na 1 mesec, Franek pa na 15 dni zapora. Oproščena pa sla bila tatvine rib. Kazen je bila izrečena pogojno za 2 leti. Slavko je ogorčen vzkliknil: Raje so ustrelim, kakor v areslu sedim.« Za enkrat mu no bo treba 1
Arheološko odkritje
Čačak, 11. julija.
V vasi Ostra v neposredni bližini tačka je honorarni profesor čačanske gimnazije, g. Stanko Holoček, odkril fosilno ribo iz jura periode. Holo-ček se že dalj časa bavi z izkopavanjem arheoloških znamenitosti. Do tega najnovejšega pomembnega odkritja pa je prišel čisto slučajno. Delavci so ob nekem potoku blizu vasi lomlii kamen m ko je prišel mimo, je med dvema kamenima koso ma opazil fosilne ostanke. Zbral je šc ostale dele razbite skale in dognal, da gre tu za pomembno geološko odkritje. Fosil je uulg J2 eiu. Strukuv-njaki iz Belgrada so o slučaju že obveščeni in bodo v kratkem dali točnejše in znanstveno podprle informacije o tem zanimivem odkritju.
Ljubljanske vesli:
Mestna občina mora varčevati
Ljubljana, 14. julija.
Na mestnem magistratu se zadnje dni zelo množe razne okrožnice, nekatere prav važne. O nekaterih smo že poročali. Najnovejša okrožnica g. mestnega župana pa obravnava važno zadevo, namreč varčevanje v mestnih uradih in podjetjih. Varčevanje na mestnem magistratu je zelo nujno, ker grozi mestni občini velik izpad dohodkov. Iz okrožnice posnemamo
Mestni občinski proračun, ki ga je finančni minister odobril dne 8. junija, je bil sestavljen v jeseni, ko jc bilo upravičeno upanje, da sc bodo dale proračunske kalkulacije prav tako realizirali v proračunskih vsotah, kakor je bilo to v prejšnjih letih. Toda splošni gospodarski položaj se je poslabšal in gospodarske razmere postajajo od dne do dne vedno bolj neprijetne. Proračunski dohodki mestne občine so pričeli vedno bolj padati, tako da je po vsem izpključcno, da bi mestna občina dosegla tiste zneske, kakor so preračunani. Mestna občina računa, da bo imela 2,500.000 Din do 3,000.000 Din manj dohodkov, kakor je računala. Mestna občina nima sedaj nobenega drugega izhoda iz te sliske, kakor zgolj skrajno varčevanje. Predvsem mora znatno okrniti materialne kredite in primerno prilagoditi dejanskim razmeram svoje denarno gospodarstvo, da se izogne dejanskemu primanjkljaju, ki ga ne bo mogla sicer kriti s tem, da bi obremenila prihodnji proračun za 1. 1934.
Zato jc mestni župan dr. Puc odredil, da morajo vsi oddelki mestnega načelstva in vsa mestna podjetja znižati svoje materialne izdatke za 20%
in bodo smeli do nadaljnjega razpolagati samo z 80'r materialnih kreditov za 1. 1933.
Da se ugotove prihranki, morajo vsi oddelki in vsa mestna podjetja predložili do najkasneje 20. julija mestni finančni upravi podrobne izkaze po partijah in pozicijah proračuna, iz katerih bo razvidno, koliko in kje se bo kaj prihranilo.
Vsi mestni uradniki, ki razpolagajo s krediti, se morajo odslej pred vsako uporabo kreditov informirati pri mestnem knjigovodstvu o tem, ali je kredit na razpolago ali nc. Mestno knjigovodstvo bo na spisih potrdilo, če je kredit na razpolago ali ni.
O angažmanih, ki bi šli čez predpisane obveznosti, morajo magistralni uradniki voditi še posebno evidcnco in bodo za vsako prekoračenje kreditov osebno in materialno odgovorni.
Razen kreditov, ki so vneseni v odobreni proračun, ne bo nobenih drugih kreditov na razpolago in jih tudi ne bo mogoče preskrbeli za dela, naročila, nabave materiala, ki gredo čez kredite, odobrene v proračunu. Mestno knjigovodstvo ne sme izstavljati plačilnih nalogov za prejemke in izdalke, ki se ne tičejo njegovega ožjega resora.
Posamezni oddelki mestne uprave in podjetij morajo izstavljati sami plačilne naloge po formu-larju in jih točno označevati. Potem jih šele prejme mestno knjigovodstvo v nadaljnje poslovanje.
To so natančna navodila g. župana glede varčevanja in če se bodo strogo izvajala, jc verjetno, da res nc bo primanjkljaja.
Mariborske vesli:
Detozacije se množe
SHELL
SIQURNA SMRT VJEM INSEKTOM
Smrtna nesreča v Streliški ulici
Ljubljana, 14. julija.
Včeraj in danes je prišlo v Ljubljani in v okolici do raznih hujših nesreč, /lasti nesrečnih padcev, od katerih se jc najhujši pripetil davi V' Streliški ulici. Tum je nabirala lipovo cvetje iiči drevesu 70-letna kuharica Ljudske kuhinje Magdalena Brandstiiter. stanujoča v Kapiteljski ul. II. Brandstiitcrjeva je stala približno tri metre visoko na lestvi ter trgala cvetje. Naenkrat — bilo je okrog pol 7 — je zgubila ravnotežje ter strmoglavila na tla. Obležala je nezavestna na tleh. Dobila je hude notranje poškodbe in poškodbe na glavi. Očitno je bilo. dii so se ji pri padcu pretresli možgani. Ponesrečen ki so takoj priskočili na pomoč ljudje, i/. Mestnega domu pa je bil poklican rešo-\alni avto, ki je še vedno nezavestno ponesre-čenko naglo prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so zdravniki nudili ponesrečenki vso možno ilpomoč, ki pa je bila zaman. Ponesrcčenka se ni več zavedla in je umrla kmalu potem, ko so jo prepeljali v bolnišnico.
Mnogo jili bo. ki jih bo vest o tragični 6inrti pokojne Lenčkc prestinila. Nešteto generacij jo pozna, saj je v Ljudski kuhinji |k>-streglu neštetim dijakom in drugim gostom Ljudske kuhinje. Vse |m>Iiio je revežev in brezposelnih, ki jim je dajala jesti. V Ljudski ku-liinji je bila 30 let in je bila ves čas zvesta in požrtvovalna. Vsakdo, kdor jo je poznal, jo je čislal. Asi so imeli pridno in dobrosrčno Lenčko radi. Za vse veliko in požrtvovalno delo se ji na tem mestu iskreno zahvaljuje tudi vodstvo Ljudske kuhinje.
Pokojnica je bila pridna, marljiva žena in skrbna mati. Svojega edinega sina je vzgojila z vso skrbjo. Tudi drugi, ki so blago pokojnico poznali, žalujejo za n jo. Gosp. Ignaciju Brand-stadterju in vsem drugim svojcem naše nuj-iskrenejše so/alje ob bridki izgubi.
Pogreb blagopokojne Lenčke Brandstiiter je-ve bo v nedeljo ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj ji večni Bog podeli v nebeškem kraljestvu plačilo /a vsa njena dobra dela na zemlji! Naj ji sveti Večna luč!
Krožni avtomobilski izlet „Krke"
Okoli 200 priglašencev,
Ljubljana, 14. julija.
Prijave za avtomobilski krožni izlet »Krke« na Dolenjsko v nedeljo 16. t. m. se sprejemajo samo še do danes opoldne. Odhod avtomobilske kolone je točno ob 6 zjutraj izpred Mestnega doma. Izletniki se naj zato zbero pred Mestnim domom najpozneje ob tričetrt na 6.
Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Kdor se izleta ne udeleži, mu bo denar zapadel, ker ima »Krka« avtomobile naročene in jih mora plačati. Izletniki naj vzamejo s seboj kopalne obleke, ker se bodo ob lepem vremenu kopali v Krki v Žužemberku.
Za izlet se je priglasilo nepričakovano visoko število izletnikov —• za 6 velikih avtobusov, tako da pohiti jutri na Dolenjsko skupaj okoli 200 ljudi, če vpoštevamo še zasebne avtomobile, ki se jih je več priglasilo. Ta -Krkin« uspeh je tem večji, če pomislimo, da ni bilo za izlete Zveze za tujski promet na Doletfijzsko skoraj nobenega odziva.
Nepričakovano visoko število izletnikov povzroča agilnemu odboru »Krke« mnogo skrbi, ker je zelo težko dobiti avtomobile s sedeži naprej. Odbor »Krke« apelira posebno na Dolenjce, naj v nedeljo delajo izlete samo v kraje oh progi krožnega izleta. Eventualne proste avtomobile pa naj telefonično sporoče na naslov predsednika »Krke« dr. Milana Perka, Moste, telefon 3262.
»Krka« hoče ustreči vsem številnim prijateljem Dolenjske. Vsi naj poneso z Dolenjskega naj-'epše vtise in vsi naj poagilirajo med znanci in prijatelji, da bo drugi krožni avtomobilski izlet na progi Ljubljana—Novo mesto—Št. Jernej—Kostanjevica — Krško — Boš tanj — Mokronog — Mirna— Trebnje—Ljubljana ie mnogo impozantnejši. Vršil pa se bo ta izlet za trgatev.
Kakor izvemo, bo ves krožni avtomobilski izlet filman, na kar zlasti opozarjamo prebivalstvo v krajih, skozi katere bo hitela avtokolona.
0 Velika izbira damskih bluz, od priprostin do najfinejših, svilenih, modna in športna krila pri F. 1. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Zobni zdravnik
Dr. Srečho Piihcr
Gregoiččeva ulica 32 ne ordinira do 15. augusta.
Zadnje tedne.je nenadoma narastlo število sodnih odpovedi slanova.Tj in deložacij, s katerimi so prizadeti revnejši sloji. Sredi poletja takega pojava dosedaj še nismo poznali In tudi sedaj mu ni dognati pravega vzroka. Nastalo je zaradi tega hudo povpraševanje po malih stanovanjih s sobo in ku-| iiinjo, ali pa samo sobo s štedilnikom. Ker pa takih ' stanovanj ni, se zatekajo deložiranci in oni, ki jim ta usoda grozi, na občino ter moledujejo za streho. Tu seveda zaenkrat ni pomoči, ker čaka že cela j vrsta reflektanlov na zasilna stanovanja, ki jim jih obetajo v novih vagonih, če jih bodo dobili od železniške uprave. Dovolj pa je sedaj na stanovanjskem trgu na razpolago dvosobnih stanovanj po (iOO—700 Din. Ta pojav je gotovo v zvezi s pomanjkanjem cenili stanovanj ter dokazuje, da je cela vrsta stanovalcev morala ouiejiti izdatke za stanovanja ter se seliti v cenejša in manjša. S porastom
0 Kolega Janez — petdesetletilik. Našemu časnikarskemu tovarišu, \ vsej Ljubljani znanemu in povsod priljubljenemu g. Janezu De-beveu res nismo mogli ustreči ua njegovo prošnjo, naj bi časopisje danes, ko doseže Abrahama, prav nič pisalo. O tolikih jubilejih, zasluženih in nezasluženih, sc je naš Janez že razpisal, pa nc bi časopisje pisalo o njem, ki res zasluži, da se ga za 50-letnieo spomni tudi »Slovenec«. Na dolgo trnjevo časnikarsko pot gleda danes Janez nazaj, mnogo je je prehodil, pa pravi, da bo še dolgo in krepko hodil po njej. Torej dane« pred petdesetimi leti so kupili pri Kovačevih — njegov oče je kovač, kakor je sedaj njegov brat — v Starem trgu v prelepi I.ožki dolini našega Janezka, ki mu je bilo usojeno, da bo nekoč znan slovenski novinar. Mati bi seveda raje videla, da bi bil Janezek »gospod« in so ga dali v latinske šole, zakaj dečko je bil brihtne glave. Toda |k> maturi se je Janez premislil in šel na Dunaj in \ Prago študirat pravo. Malo je manjkalo, <la bi ga dovršil, pa jo je raje zavil v časnikarsko karijero. Že kol dijak se je mnogo gibal v narodnostnih bojih, ko pa jc pričel sukati pero, je napravil slovenskemu narodu marsikako uslugo. Sodeloval je že pri vseh mogočih listih, tako pri dunajskih, ki so bili Slovanom prijazni. pri čeških, pri tržaških — slovenskih in tudi laških. — Pri »Slovencu« je sodeloval že pred vojno — on je 1 > i I na primer tisti, ki je o sarajevskem atentatu prvi dal rajnkemu Šte-fetn poročilo iz Trsta in je bil »Slovence« res prvi slovenski list, ki je po njegovi zaslugi imel vest o atentatu. Po vojni pa v Ljubljani skora j ni bilo dnevnika, pri katerem ne bi sodeloval in še sodeluje. Med nami velja Janez sploh za nekakšnega reformatorja reportaže in je Janez bil res prvi slovenski povojni moderni repor-ter, Vsi reporterji smo prav za prav hodili k njemu v šolo. Specialist pa je naš Janez v sod n i reportaži in ta njegov monopol skoraj ni /lomljiv. To ima še od svojih pravnih študij, saj res pozna zakone in drugo pravno kramo skoraj bolie. od kakšnega dovršenega jurista. Neprecenljive so tudi njegove lastnosti, zakaj naš Janez je pravi vzor tovariša in z veseljem pomaga manj izvežbaniin tovarišem, kakor pa je sam. Naš Janez je zelo ponosen na to, da jo svoboden časnikar, njegove izvrstne prispevke pa sprejema rad vsak list. Tovariši mu pravimo za hrbtom kar »mala avala«, saj so njegove informacije vedno točne in zanesljive, čeprav nimajo oficielnega značaja. Da je pa še vedno prožen in telesno krepak in da se ne da mlajšim ugnati, je pokazal zadnji petek, ko je pri nogometni tekmi tekal v napadu boljše, kakor mar-sikak dvajsetletni mladenič. Našemu Janezu kličemo danes ob jubileju vsi časnikarski tovariši in vsi prijatelji: še na mnoga leta!« — Rojak in reporierski sotrpin Ciril.
povpraševanja po malih enosobuih stanovanjih pa $e je povečalo tudi število sodnih odpovedi in deložacij, ker hišni posestniki izmenjujejo socialno šibkejše, ki najemnine ne morejo točno odrajtovali, -i najemniki, ki so boljše situirani. Tudi v dragih, tri-in večsobnih stanovanjih je sedaj dovolj ponudbe. Celo v mnogih novih zgradbah stojijo taka stanovanja prazna, Pokazujejo ti slučaji, da ni bila pravilna kalkulacija posestnikov, ki so gradili hiše z velikimi in dragimi stanovanji. Potrebna bi bila tudi zasebna inicijativa v gradnji cenili stanovanjskih objektov. — Mestna občina pa stoji vnovič pred težko nalogo, kako zadovoljiti potrebi deložirancev. Na vsak način bo morala podvzeti korake, da si za-siguru zopet primerno število vagonov ter končno reši vprašanje organizacije vagonarske in zasilno-slanovanjske kolonije. Cas hiti in tako pereče vprašanje je treba rešiti še pred zimo.
0 Gospodinjske pomočnice vabimo na večerni tečaj, ki ga priredi Mestna plinarna v prostorih kuhinje Kraljice Marije. V lečaju se bodo naučile, kako jc treba s plinom pravilno ravnati in kako je treba šlediti z njim. Zato priporočamo gospodinjam, da pošljcio svoje pomočnice v ta tečaj. Prijave pošljite na Mestno plinarno najkasneje do ponedeljka 17. t. m., ker se prične tečaj žc naslednji dan in jc število udeleženk omejeno na 15.
Mnogi so svojce na morje poslali, Vi pa kar sami doma ste ostali. Prav je t Le čuvajte dom in Ljubljano, k Slamiču pa pojdite na prehrano!
0 Socialna akcija T. K. I). Atene. Vpoštevajoč denarno krizo vseh slojev je sklenil odbor T. K. D. Atene odpreti svoje igrišče v letošnji seziji brezplačno. Igrišče v Tivoliju je dostopno otrokom od 5,—-10. leta, ki se prijavijo v sobolo od 9— 11 ali od 16-18 na igrišču Alene v Tivoliju. Prijava je potrebna, ker more Atena zaradi majhnega prostora sprejeti le omejeno število otrok. Nadzorstvo na igrišču bodo vodile gos|>odične, ki se pripravljajo za poklic zaščitnih sester. Na razpolago jih je stavil šef-primnrij dr. Dragaš željo, da pomaga sonca in zraka željni deci. Igrišče je odprlo vsem slcuem, predvsem tistim, ki nc zmorejo sred-
□	Prvič v domači farni cerkvi bo daroval sveto mašo v liibnici na Pohorju dr. Milan Držečnik iz ugledne Držečnikove rodbine v Orlici, sin bivšega načelnika okrajnega cestnega odbora in dolgoletnega župana Luke Držečnika in brat blagopokoj-nega Josipa Držečnika, ki ga je pred desetimi leti doletela strašna smrt v dravskih valovih pri Brez-nein, skupno s tremi drugimi duhovniki. Dr. Milan Držečnik je študiral sedem let v Germaniku v Rimu, posvečen je bil oktobra meseca 1932, jutri v nedeljo pa bo prvič daroval službo božjo v ribniški farni cerkvi.
□	Smrt priljubljenega carinika. Nagle smrti je umrl v tukajšnji bolnišnici carinski uradnik g. Sima liodič. Dobil je zastrupljenje krvi, ki je poslalo usodno. Pokojnik je rodom iz Sadilovaca v Liki, je živel v Mariboru dolgo vrsto let ter je bil splošno priljubljen kot vesten in uvideven uradnik, ki je vsakomur šel na roko. Dosegel je starost 40 let. Pogreb bo danes popoldne ob pol 5 iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Bodi mu ohranjen lep in trajen spomin!
□	Žrtev smrti. Umrl je v starosti 60 let g. Ivan Vesenjak, kotlar drž. železnice. Pogreb blagega pokojnika se vrši danes popoldne ob pol 4 iz mrtvašnice na 1'ohrežju. — V Kejžnrjevi ulici 4 je ugrabila smrt upokojenega železničarja g. Ignacija Ajdešeka. Dosegel je visoko starost 70 let. Pogreb bo jutri v nedeljo popoldne ob 4 iz mrtvašnice na Pobrežju. Pokojnima svetila večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje!
□	Točenje alkoholnih pijač. Ker se množijo prijave zaradi neupravičenega točenja alkoholnih pijač (tudi sadjevca), se prebivalstvo v lastnem interesu opozarja, da bo mestno načelstvo brez izjeme vsak tozadevni prestopek najstrožje kaznovalo.
□	Mariborski vrtnarji proti Bolgarom. Vedno občutnejšo konkurenco delala našim mariborskim vrtnarjem dva bolgarska vrtnarja iz varaždinske okolice, ki spravljata svoje pridelke na trg na lovornih avtomobilih. Še lani so prihajali Bolgari na trg samo ob sobotah in sredah ter so imeli kvečjemu eden do dva avtomobila, letos pa prihajajo vsak dan, in to včasih kar s štirimi težko obloženimi tovornimi avtomobili. Mariborski vrtnarji so opozorili na to konkurenco s posebno vlogo mestno občino ter zaprosili za zaščito.
□	Mura se bo regulirala, llidrotehnični odsek banske uprave bo ludi letos nadaljeval z regulacijskimi deli na Muri, in sicer v obmejnem pasu reke. Skupna predvidena vsota za ta dela znaša 879.800 dinarjev. Dne 22. julija t. I. bo na hidrotehničneni oddelku banske uprave v Ljubljani že 11. pismena ponudbena licitacija za oddajo omenjenih regulacijskih del.
□	Potujoča kmetijska razstava je vzrok velikim pritožbam, ki se slišijo iz vrst meščanstva na račun organizacije razstave. Za mesto, kakor je Maribor, je bilo na vsak način premalo, da je ostal
| razstavni vlak le en dan na ogledu. In še tu je I bila več kot polovica dneva odmerjena obisku oko-I ličanov in vojaštva. Tako se je pa po peti uri po-j poldne zgrnila pri vlaku izredna množica, ki se je i drenjala več ur, pa še niso prišli vsi na vrsto. Po-i leg lega pa obiskovalci od razstave niso imeli ni-i česar, ker ni bil kak točnešji ogled mogoč; množica ! je tekla kakor potok skozi vagone, zaradi nepresta-I nega pritiska novih obiskovalcev. Če se lahko vlak j mudi v podeželskih krajih ves dan, potem bi bilo | potrebno za mesta raztegniti ogled na več dni.
□	Apel olepševalnega društva. Poživljeno delo i na tujskoprometnem polju v Mariboru stavlja velike zahteve na blagajno tukajšnjega mestnega olep-
| Sevalnega društva, zlasti ker je v zadnjem času ■ prevzelo v svojo oskrbo nove naprave, kakor Ma-' riborski otok in drugo. Hkrati pa so pričeli padali ! redni dohodki društva, ker je letošnja pomlad in prve poletne mesece zavrlo deževje prirejanje kon-; certov v parku, ki prinašajo najsigurnejši dohodek. ; S članarino, ki naj bi predstavljala najrednejši dohodek društvene blagajne, je velik križ; v prete-I kleni letu se je na primer nabralo samo 4000 Din I članarine. Vse navedene okolnosti so prisilile vodstvo olepševalnega društva, da je razposlalo na vse mariborske meščane, zavode in institucije posebno i okrožnico, v kateri apelira na sodelovanje ter prosi za prispevke.
□	Vinska poskušnja. V okviru prireditev Ma-| riborskega ledna se bo vršila tudi letos posebna \ poskušnja štajerskih vin, ki se je lani zelo dobro j obnesla ler je marsikomu pripomogla do lažje pro-i daje svojega pridelka. Letos bo ta poskušnja še ! bolje organizirana ter bo imela svoj poseben pa-i viljon na razstavnem prostoru na vrtu Dijaškega I doma. Strokovno vodstvo vinske poskušnje je v ! rokah priznanega strokovnjaka prof. Ivana Vojska
iz tukajšnje vinarske in sadjarske šole. Vodstvo
stev, da bi poslali svoje otroke na počitnice ali v kolonije. Otvoritev bo v ponedeljek, 17. t. ni. ob i 9. uri. Odprto bo igrišče julija in avgusta, vsak dan od 9—12 in od 15—19. Zaradi reda in discipline bo vstop na igrišče dovoljen le pravočasno prijavljenim otrokom,
0 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske priredi ob lepem vremenu v nedeljo, dne 16. t. m. letni celodnevni izlet v Kamniško Bistrico. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5.50 zjutraj, povratek ob 21.31. Zberemo se v zadnjem kupeju kamniškega vlaka (polovična vožnja s turistom). Za vozovnico in hrano skrbi vsak sam. (Vozovnico si lahko pre-skrbite že danes.) Ob 10 maša v bistriški kapelici. Vabljeni vsi Člani zbora, družinski člani dobro-l došli. — Odbor.
• Na cesti povožen. Predsnočnjim je neznan j avlo povozil v Gradišču 24 letnega pekovskega po-' močnika Antona Albrechta, slanujočega v Gradišču. Albrecht je k sreči dobil po telesu le lažje i poškodbe. Zdravi se v bolnišnici.
0 Esperantisti! Skioptično predavanje Kola Ajayi bo v torek ob 20.30 v dvorani bolela Metropol j., dane£.
Nočno slii/.l(o imala lekarni: Dr. 1'iccoli.
Dunajska c. 6. in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Mariborskega tedna je razposlalo vsem vinogradnikom na Štajerskem poziv, da se udeležijo vinske poskušnje. Udeleženci naj pošljejo najmanj 13 buteljk, po možnosti zastonj ali po najnižji ceni s točnimi označbami vrste in cene vina. Prijaviti je udeležbo najkasneje do 23. julija.
□	Mariborska ziiuskosportna podzveza. Redna seja upravnega odbora Mariborske ziniskosportne bo v ponedeljek 17. t. ni. ob 20 v lovski sobi hotela Orel.
□	Mariborski umetnik v ljubljanskem radiju.
Jutri nastopi v ljubljanskem radiju mariborski režiser in gledališki igralec Pavel Rasberger ob-15.30 s šaljivimi nastopi in kupleti.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 23. t. m. Konigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti.
□	»Nanos« ima jutri ob 15 pri Lovskem domu svojo vrtno veselico. Vstop prost.
□	Prva letošnja žrtev Drave. 22 letnega krojaškega pomočnika Franca Kocbeka je pri kopanju v Dravi prijel krč. Ker ni bilo v bližini nikogar, ki bi Kocbeku priskočil na pomoč, je revež utonil. Prva letošnja žrlev Drave.
□	Dijak se jo ponesrečil pri telovadbi na so-I kolskem telovadišču, iu sicer 15 letni Friderik Bele.
Stri si je desno roko v podlaktu. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
□	Enotne cene. V četrtek popoldne se je vršil pri Gambrinu sestanek mariborskih gostilničarjev, na katerem se je razpravljalo o cenah jedil za časa letošnjih napovedanih prireditev, ki bodo privabile v mesto več tujcev. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik mariborske zadruge gostilničarjev g. Valjak, se je napravil provizoričen sklep, da se za časa prireditev uvedejo v vseh gostilniških in hotelskih obratih enotne menu-cene in enotna kosila. Cene se bodo določile kasneje. Obenem se je sprožilo vnovič vprašanje vinotočev, ki rastejo v mariborski okolici kakor gobe po dežju. Vsi koraki zadruge, da bi se to naraščanje števila vinotočev omejilo, so bili doslej zaman.
□	Plavalni tečaj za mladino. Pod vodstvom priznanega plavalnega učitelja g. Karfa prireja SSK Maraton v kopališču na Mariborskem otoku plavalni tečaj za mladino, v katerega se še vedno sprejemajo reflektanti. V teku nekaj dni se nudi udeležencem tečaja priložnost, da se nauče plavanja pod strokovnim vodstvom v vseh plavalnih "načinih. Prijaviti se je v kopališču. Tečaj se vrši vsak dopoldne od 10—12, zaključila ga bo pa plavalna tekma udeležencev.
□	Malo denarja — mulo dela. Cestna dela v mariborski okolici so letos skoraj čisto zastala. Vzrok — premalo denarja. Okrajni cestni odbor dela še edino na zgradbi nove ceste Reka—Sv. Areh, in sicer je sedaj v delu III. sektor. Povsod drugod se okrajni odbor omejuje le na vzdrževalna dela. Nadaljujejo se tudi občinske ceste v Koreni ler Ruperče-Hum. Ljudje pa delajo tu .večinoma prostovoljni kuluk. Tudi Framčani se pripravljajo na zgradbo nove ceste, ki jo bodo izvršili z lastno močjo.
Celje
& Izredni občni zbor Društva absolventov trgovskih šol se je vršil pred dnevi v mali dvorani Narodnega doma. Članstvo je soglasno odobrilo in priznalo odborovo delovanje, njegov trud in uspehe, ki jih jc dosegel v tako kratkem času ter je potem sporazumno z odborniki izdelalo načrt za nadaljnje delo do prihodnjega občnega zbora. Pri slučajnostih jc društveni odbornik, direktor g. Franc Murinček v daljšem, globoko zasnovanem govoru ponovno pojasnil pomen tc organizacijo in pozval članstvo k resnemu delovanju.
& Pri Mozirski koči na Golteh (1344 m) bo
jutri, v nedeljo sv. maša ob 10.30 za planince in izletnike. Pri sv. maši bo pel pevski zbor iz Šmihela. Pričakuje se obisk mnogih ljubiteljev planin od blizu iu daleč. Avtobusne zveze i/. Celja (kolodvor) v Mozirje so sledeče: v soboto ob 16.40, v nedeljo ob 4.40 (če bo naval, bodo na razpolago rezervni vozovi), /.veza je tudi z vlakom iz Celja ob 16.15 in 20.57 (v soboto), ob 7.45 (v nedeljo) do Šmartnega ob Paki, od tu m s poštnim avtobusom v soboto ob 17.00 in 21.40. v nedeljo ob 8.37. Avtovožnjn s postaje do Mozirja traja le 20 minut, od tum do Mozirske koče po markirani poti 2 in pol uri peš hoje.
<3 Umrl je v Ljubljani g. Franc Likar, bivši čevljarski mojster v Celju v Zrinjskegu ulici in oče znanega celjskega ineščnnskošolskega nastavnika g. Franca Likarja in učitelja g. Leopolda Likarja v Blagovici. V Celju živita šc njegova sinova Jožef in Ivan. Na.j počiva v miru.
c* Spremenjene uradne ure pri ekspozituri OUZD v Celju. Od ponedeljka, dne 17. t. ni. so pri tukajšnji ekspozituri OUZD uradne ure neprekinjeno od 7 do pol 14. ob sobotah pa od 7 do 13. Popoldanska dežurna služba ostane od 17 do 18.
Pr Treznostni kongres v Rimskih toplicah
16.	julija. Polovična vožnja dovoljena z odlokom prometnega ministra št. 15.313 od 14. do
17.	julija. Kupite celo karto do Rimskih toplic z mokrim žigom, na kongresu boste prejeli legitimacije /a brezplačni povratek. Brezposelni bodo dobili brezplačno kosilo. Udeležba bo ob ugodnem vremenu številna, tekme zanimive. dobitki pri tomboli številni, zato pridite vsi na kongres.
& SK Jugoslavija naznanja, da bo v ponedeljek, dne 17. t. ni. ob 7 zvečer obvezen se-stanek vseli lahkoatletov na igrišču.
•©• Šport v nedeljo. Jutri se bo vršil ob 3 pop. na Glaziji druga kvalifikacijska tekma /a vstop v |Hxl/vezno ligo med Cukovškini >k in SK Celjem. Sodil bo g. Dolinar iz Ljubljane.
19001etnica Odrešenja
Biserna sv. maša nadškofa Jegliča
Prihod jubilanta, nadškofa dr. A. B. Jegliča v soboto 29. julija obeta biti pravi triumf. Vse župnije od meje naše škofije pa do Ljubljane naravnost tekmujejo, kako bi ljubljenega nadškofa bolj slovesno sprejele. Ta triumfalni pohod bo imel svoj zaključek pred ljubljansko stolnico, kjer bo slovesen sprejem jubilanta, ki bo nato v stolnici podelil sv. blagoslov.
Za koncert Pevske zveze, ki bo v soboto, dne 29. julija zvečer v veliki dvorani hotela Union, vlada že sedaj veliko zanimanje. Koncerta se udeleži v krogu drugih cerkvenih dostojanstvenikov tudi prevzv. jubilant. Na koncertu bo nastopil zbor pevovodij. Tudi koroški slovenski pevci so ponudili svoje sodelovanje, Preskrbite si pravočasno vstopnice za koncert, Računati je namreč treba s tem, da bo dvorana že v predprodaji popolnoma oddana.
Na mnoga vprašanja sporočamo, da lahko dobite jubilejne znake in izkaznice za svečanosti na
Stadionu pri župnih uradih, oziroma tam, kjer ste svojo udeležbo priglasili. V Ljubljani prodajajo znake in izkaznice sledeče tvrdke: Jugoslovanska knjigarna Pred škofijo, Nova založba na Kongresnem trgu, Prodajalna Ničman v Kopitarjevi ulici in Vera Remčeva na Poljanski cesti.
Na Stadionu bo na razpolago tudi okrog tisoč preprostih sedežev, predvsem za starejše in bo-lehne udeležence. Pravico do sedežev bodo imeli udeleženci le s posebnimi vstopnicami po 10 Din, ki jih že sedaj lahko rezervirajo pri pripravljalnem odboru.
Ponovno poudarjamo, da brez znaka in izkaznice ne bo mogel nihče na Stadion. Če morajo znak in izkaznico imeti vsi oni, ki bodo prišli od daleč in bodo žrtvovali mnogo truda in denarja, morajo biti tudi okoličani toliko požrtvovalni, da odštejejo ta neznatni prispevek, ki bo edino kritje stroškov, ki jih povzročajo priprave.
V nedeljo 16. julija ob pol 15. uri tekma plavalnega podsaveza iz Ljubljane Da uovo otvorjenera kopališču v Radovljici. Nastopijo prvaki v plavanju in skokih.
Lombarjeva težka pot v Maribor
Ljubljana, 14. julija.
Lombar je davi nastopil težko pot v Maribor. Včeraj popoldne je še sprejel v kaznilniški pisarni sorodnike: brata, sestro in ženo, od katerih je vzel prisrčno slovo. Težko mu je bilo in videti je bilo, da trpi Lombar hude duševne muke. Pozneje so Lombarju naznanili, da bo zgodaj zjutraj odpravljen v mariborsko, kaznilnico in da naj se primerno pripravi za pot. Jože Lombar je postal pri tej objavi zelo vznemirjen in razburjen vzkliknil: »Od tu ne grem nikamor! Pokličite g. predsednika!« Vsi so mu pojasnjevali, da ne morejo ničesar ukreniti, ker sodba je sodba in lo še kon-čnoveljavna, proti kateri nima nobenega pravnega leka. Po daljšem premišljevanju se je vdal v svojo usodo. Noč je mirno prespal. Zgodaj je vstal. Zamenjal je jctniško obleko, ki jo je doslej nosil, s svojo civilno, ki jo je nosil na dan razprave in obsodbe 9. marca letos.
Ob 4.30 sta vstopila v kaznilnico dva orožnika, ki sta dobila ukaz za eskortiranje Lombarja v Maribor. Kmalu po 5 so poklicali Lombarja v pisarno. Opravljene so bile običajne formalnosti. Orožnika sta dobila razne polne dokumente. Poveljnik eskorte je nato stopil k Lombarju in ga vljudno pozval: »Lombar! Ukaz imava vas odpraviti v Maribor. Glejte, da se med vožnjo mirno in dostojno obnašate. To je za vas boljše in nama olajšate službo.« Lombar je po kratkem molku 9d,vrnil: »Dobro! Bom miren k Orožnika sta nato Lombarja na rokah vklenila, a vsak je vzel v roke še posebno verižico. Ko so ga vklepali, se je Lombarju, ki je bil drugače navajen vseh duševnih katastrof, oko zarosilo. Pač je potekla solza po zlati svobodi. Orožnika sta nato z Lombarjem v sredi odkorakala na kolodvor. Prvi jutranji mariborski potniški vlak ob 6,31 jih je odpeljal proti Mariboru, kamor so prispeli ob 9.15 dopoldne. Lombar je bil ves čas tih in iniren. Eskorta se je popoldne vrnila v Ljubljano.
Koledar
Sobota, 15. julija: Henrik I., kralj; Vladimir, kralj; Balduiu, spomavalec.
Novi grobovi
-j- Anton Prcskar. V visoki starosti 84 let je umrl v Ljubljani ugledni krojaški mojster, trgovec z manufakturo in posestnik g. Anton Preskar. Po-, kopali so ga včeraj popoldne. Blag mu spomini žalujočim naše iskreno sožalje!
■f" V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana P o g a č a r roj. Dolenc, stara 77 let. Pogreb bo v nedeljo ob 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je včeraj po dolgi bolezni za vedno zatisnil svoje oči g. Ferdinand Rošker, trgovski sotrudnilc. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 5. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči materi naše iskreno sožalje!
—	Pri težkočah v želodcu in črevih,
pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josei« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lpkarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Osebne vesti
—	Poročila sta se dne 12. julija 1933 v nad-iupni cerkvi v Kamniku g Matej Škerjanc, trgovec v Mostah pri Kamniku in gospodična Ivanka Bcr-gant, trg. sotrudnica iz Podgorja pri Kamniku. Zavedni krščanski par je poročil g. stolni kanonik dr. Kimovec. Novoporočencema naše iskrene čestitko!
= Izpit so napravili za čin rezervnega inže-njerskega podporočnika v inženjerski dijaški četi i odličnim uspehom Franj6 štern, Jaroslav Sigur. Stanislav Pire, Dragotin Steni, Boris Tudor, Josip Sirek, Alojz Gregorčič, Konstantin Jurkovič, Karol Slokan, Božidar Šatava, Matej Kleindinst, Karol Kunovar in Teodor Tepeš; s prav dobrim uspehom Milan Keliš, Josip Jošt, Stanko Skok, Franc Rozman, Dragotin Jurak, Julij Gspan, Krsto Lončarič, Slavoj Jenko, Viktor Miler-Petrič, Josip Ribarič, Viljem Berger, Sigfrid Fridrich, Zvonimir Vogrine, Henrik Sebaher, Tulius Budan, Ivan Rukavina, Rudolf Arh, Rudolf Podgornik, Franc Jenko, Ferdinand Kralj, Josip Odhazel, Emil Stalovski, Jožef Urh in Teodor Pik ter i dobrim uspehom Leon Guzelj, Friderik Jordan, Slavko Vanderer, Josip Pavčič, August Cimpernian. Borlslav Rohar, Rudolf llak, Karol Vojnicki. Vladimir Ravnikar in Josip Bocncr.
Ostale vesti
—	Jugoslovanskim izseljencem iz Holandije in Belgije, ki so prispeli 7. julija v Jugoslavijo, sporočam, da je min prometa z odlokom br. 14.328 z dne 10. julija I. 1. odobrilo vsem izletnikom četr-tinsko vožnjo na progah dravske banovine. Pri nakupu vozne karte se je Ireba legitimirati z izkaznico, podpisano od kr. konzulata v Heerlenu, ki so jo prejeli izseljenci-izletniki od podpisanega. V slučaju, da kdo nima izkaznice, naj piše na naslov: Drago Obržan, izseljeniški duhovnik, Zidani most.
—	Romanje k svetinjam Slomškove mladosti
17. t. m. obeta, sodeč po sporedu in pripravah, postati veličastna manifestacija Marijinih in Slomškovih častilcev. Otroci v spremstvu odraslih prispejo po železnici, na vozovih in peš najprej na Završe pod okrilje Matere dobrega sveta. Kate-hete posebno vleče recitirana sv. maša iz Pečjako-vega molitvenika »Pri Jezusu«. Med pevanjem se bo podala nato karavana med plodnimi njivami, mehkimi tratami skozi zelene šume na Slom. Od tam bomo sledili Slomšku pastirju, strežniku in šolarju k Sv. Ožbaltu. ki kraljuje nad ponkovskini žitnim poljem in slednjič k župni cerkvi na Ponikvi. Hladili si bomo razgrete živce v senci Slomškovega oreha, kjer bodo bistre glave tekmovale v dekla-miranju in petju. Na veselo in številno svidenje!
STAREJŠIM OSEBAM ZAGRENJUJEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem, ki trpite na revmatizmu, protinu, zba-danju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža. Za masažo je »ALGA«. Masaža z »ALGO« Vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—
—	4. obletnica stolpa na Boču. Planinci, ki so sprožili pred štirimi leti misel postaviti razgledni stolp na visokem Boču, gotovo niti slutili niso, kako bodo s tem povzdignili planinstvo v območju Boča. Prej je bočka kupola samevala. Le malokdo se je povspel na zaraščen vrli. Slovela je radi div-nega razgleda Donačka gora, njegova sestra. Zdaj pa je obratno. Obisk Boča radi stolpa je najmanj postoterjen, desetkrat številnejši od dohačkega. Lani je bila na stolpu štiriletna Drofenik Emilija s Plata, dozdaj menda najmlajša planinka. Pa saj si ne moreš misliti spretnejšega agitatorja za jioset Boča, ko je 16 m visok stolp, ki kraljuje na vrhu in vabi v daljavo 20—30 km dolince na strme vrhe. Prihodnjo nedeljo bo oživel bočki masiv, ker bo pro-ščenje pri Sv. Marjeti in proslava štiriletnice pri Sv. Miklavžu, kjer bo ob 11 maševal oče štajerskih planincev g. Cilenšek.
—	Promenadni koncert na Jožici. V nedeljo, dne 16. julija popoldne bo na Jezici, na lepem in prostornem kopališču gospoda Antona Štirna prvi promenadni koncert. Svira godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika g. Franceta Dolinarja.
—	Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, Od 2. do 11. sepetembra t. 1. priredi Ljubljanski velesejem svojo letošnjo jesensko prireditev »Ljubljana v jeseni«. V okviru te prireditve se vrši dne 8. sej>tembra veliko nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki se ga za-more udeležiti vsak igralec na harmoniko iz Jugoslavije. Za dobre igralce so predvidene lepe na-
TOGAL
zdravi revmatizem.....
to izjavlja tu zgoraj naslikanih šest naših znanih ljudi po uporabi Togal tablet. Med drugim nam pišejo: "Uporabljal sem Tognl tablete. Rezultat je stvarno pri-senetijiv. Trpel sem na revmatumu, pa nisi ni mogel ne korakati ne jioklek-niti. Po uporab nekoliko škatlic Togala so bolečine popolnoma ponehale.«
Togal tablete vplivajo koristno na cirkulacijo krvi in preprečijo usedline srčne k sline. Preko 1000 zdravnikov priporoča v uradno uverovljenih ocenah uporabo Togal tablet proli revmatizmu, i rotinu. ishiasu, hripi in boleznim zaradi prehlada. Togal lablelo zmerno u/.ite, so neškodljive za želodec in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika!
Togal tablete se dobe v vseh lekarnah.
Odobreno od min. soc. pol. in nar. zdravja S. lir. 14580 od lil, uugusta 1902.
grade ali diplome. Interesenti naj se čimpreje prijavijo oziroma zahtevajo podrobnejša navodila od uprave Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
—	Čebelarji prevaževalci! Z ozirom na vabilo k sestanku v svrho ureditve prevažanja čebel na pašo, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 17. t. m. v kletni dvorani hotela Miklifi v Ljubljani, sporoča Čebelarsko društvo, da se bo sestanek, zai-adi prihoda vlakov, vršil namesto ob 1 ob 2 popoldne.
—	še ena smrtna žrtev nesreče. V ljubljanski bolnišnici je včeraj opoldne umrl neki Južnič, ki so ga pred dnevi s hudimi poškodbami prepeljali v nezavestnem stanju. Zdravniki so se trudili, da bi mu rešili življenje, pa je bila njihova pomoč zaman.
—	S češnje je padla. Petrnel Ivanka, lici občinskega sluge, stara 10 let iz Podpeči, občina Preserje je padla včeraj popoldne s češnje in se hudo poškodovala.
—	Samomorilna nianija v Zagrobu. V Zagrebu so predvčerajšnjim v teku 24 ur zabeležili nič manj kakor pet samomorilnih poskusov. V vseh slučajih so bilo kandidati smrti ženske. Dve sta skočili skozi okno, dve brezposelni služkinji sta pili ocet-no kislino itd.
—	Našim gospodinjam je namenjena najnovejša knjiga: Naši gostje — kako jim strežemo, ki jo je spisala S, Deodata Kump, učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 63 strani besedila, 66 slik, Cena vezani knjigi je Din 45. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v literaturi vsake gospodinje, t. j. o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine, ki se prirejajo v domačem krogu med znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavnostih (čajanke, banketi itd.). Knjiga je razdeljena v dva dela: a) splošni, b) posebni del. V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiz. posodi, namiz. perilu, naniiz. priboru, stekleni namiz. posodi in krašenju miz; poleg tega nekaj dragocenih nasvetov kuharici glede priprave
jedil. _ V posebnem delu obravnava pisateljica
podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanjc mize, strežba pri zajterku, pri mali južini (malici, pred-južniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu in o pikniku. — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole in tečajev, ter natakaricam in natakarjem,
Ptui
Naplavi jeni vtopljencc. Pri Zlatoličju je naplavila Drava truplo nepoznanega moškega, ki je ležalo že več mesecev v vodi. Truplo jo že v popolnem razpadu, manjkajo mu že loke iu noge, ki so odpadle. Na lobanji je spoznati vdrtina, iz česar je mogoče sklepati, da je utopljenec umrl nasilne smrti. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Št. Junžu na Dravskem polju. Vtopljenčeva identiteta se še ni ugotovila.
Požari brez prestanka. Opoldne je nenadoma začelo goreli gospodarsko poslopje pocestnice Elizabete Firbasovc v Strmcu v občini Trnovski vrli. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, se je zahvaliti požrtvovalnosti sosedov, ki so rešili tudi pohištvo, posteljnino in obleko, škoda znaša preko 10.000 dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. Vzrok požaru še ni dognali. — V pozni nočni uri pa so objeli plameni viničarijo v Braslovcih, občina Polen-šak, last posestnika Alojzija Rušla. Ko je začelo goreti je bila viniearka Kmetec že v trdnem spanju, tako da si je jedva rešila življenje, dočim je vse ostalo pogorelo do tal. škoda znaša okoli 8000 dinarjev. Ogenj jc podtaknila zlobna roka.
Trbovlje
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joselova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Skolta Loka
Kakor smo slišali, otvarja v nedeljo Matevž Ziherl, lastnik priljubljene gostilne »Pepevnjak« na Spodnjem trgu, novo verando za goste. Otvoritev bo spremljala domača godba in pevci. Za I domačine in izletnike, ki jih bo pot pripeljala mi-: mo, vsekakor najlepša prilika, da v veselem razpoloženju prežive nedeljski popoldan, zlasti še, ker je Matevž pripravil poleg dobre kapljice tudi okusne domače klobase.
Včeraj je prišlo okrog 70 dijakov na stalno kolonijo Ferijalnega Saveza. Nastanili so se v stari (moški) in novi šoli (ženske).
L velika tombola Zadruge »Počitniški dom« v Trbovljah, se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 16. t. ni. ob 3. uri popoldne na dvorišču Delavskega doma v Trbovljah. Glavni dobitki so: Din 3000 v blagu ali denarju, kompletna spalnica, moško dvokolo, otonmna, 2 v reči line moke, šivalno stroj itd. Vseli dobitkov bo nad 400 v skupni vrednosti Din 45.000. Pred in po tomboli koncert trboveljske delavske godbe, ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo »Počitniškega doma« na Mrzlici, za mladino, priporočamo, da kupujete srečke, ki so jio Din 3. Pridite vsi!
Cesto že gradijo. Cesto v .Savinjsko doi i no so zopet pričeli nadaljevati in sicer z. vrha proti št. Pavlu — zaposlenih je v \seni okoli 300 mladih fantov, ki so bili do zdaj brezposelni. Nova cesta bo dolga 6 km in se ne naslanja na staro, ampak je popolnoma na novo izpeljana. Vse dela vodi inž. Porenta od banovine. Na trboveljski strani pa okrajni cestni odbor širi ovinke, znani dvojni ovinek na »Mihčcvi rajdi« bodo popolnoma na novo izpeljali in preložili, da se bo lažje vozilo. Cestni odbor ima tudi v načrtu in proračunu preložitev ceste mimo Špavea do stare občine, l izvršitvijo tega načrta pa se zaenkrat še odlaša
V protest proti pisanju »Jutra« o trboveljskih dogodkih in gospodarskih zadevah je zadnje <lni 120 naročnikov odpovedalo »Jutro«.
Šolska kuhinja se je otvorila oz. povečala za preskrbo hrane 000 otrokom. Že dosedaj je dobivalo kosilo okoli 200 otrok, zanaprej jia jih bo prejemalo v Trbovljah 430 in v Hrastniku 150. Delavski zaupniki pa imajo nalogo, da določijo najpotrebnejše.
Novo mesto
Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu
priredi v nedeljo, dne 6. avgusta 1933 svojo veselico. Tovariška, kakor tudi druga društva v Novem mestu in okolici se naprošajo, da ta dan opu-ste svoje prireditve.
Kulturni obzornik
Knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne
Iv. Preglja Izbrani spisi VIII
Načrt zbirke domačih pisateljev v založbi Jugoslovanske knjigarne obsega letos tri naše klasično pisatelje: Ivana Preglja, Franceta Levstika in Ivana Erjavca Med tem ko bo prinesel novi zvezek Levstikovega Zbranega dela, ki izide v najkrajšem času, razen ponatisov precejšnjo vrsto še neobjavljenih kritičnih spisov tega našega po Prešernu najbolj prodornega duha — pa pričujoči VIII. zvezek izbranih spisov Ivana Preglja vsebuje dvoje, deloma spremenjenih spisov iz Doma in 6veta, namreč »Simona iz Praš« in »Usehle vrelce«.
Obe deli spadata med najzanimivejše ter po snovi in obliki najbolj originalne Pregljeve spise. »Simon iz Praš« jo izšel prvič kot : Šmonca« v Dom in svetu leta 1924. Ta spis, ki ga pisatelj sam imenuje počni, se razlikuje od tradicionalnih zasnov novele in povesti in zavzema tako posebno mesto ne samo v vrsti Pregljevih pripovednih del, marveč je nekaj edinstvenega v vsej naši književnosti. Nihče izmed naših živečih pisateljev ni motivno in slilno tako iznajdljiv. Za to je dokaz zlasti tudi pričujoče delo, v katerem nam je pisatelj skušaj umetniško osvetliti osebo in duhovnost« Simona iz Praš, pesnika Lorškega polja in intimne tragične melanholije — Simona Jenka. Tragična podoba pesnikovega zunanjega in notranjega življenja je osrednje jedro Pregljeve umetniške zamisli, ki pa mu podobno kot Zupančičeva Mano in Josipa Murna-Aleksandrova« reste iz individualne v splošno simbolično podobo pesnika iu njegove usode. A to podobo dopolnjujeta pokrajinski okvir in časovno ozadje. Toda če hočemo 'biti Preglju pravični, moramo na to njegovo prizadevanje 7ji psihološko in sociološko smiselnostjo
njegovega literarnega predmeta gledati le z iiinet-nostneca, ne na morebiti zgodovinskega vidika.
Ne zgodovinska objektivna resničnost, marveč subjektivna estetična resničnost, ki nam ne znanstveno, pač pa intuitivno odkriva v dušo in v lepoto naše pokrajine, našega človeka, naše duhovne zgodovine — je smisel in namen ne samo tega Pregljevega pesniškega teksta. Ni pa mogoče zanikati, da so te vrste njegovi spisi včasih pravo razkošje — Šmonca nedvomno — zlasti za tistega, ki pozna našo duhovno preteklost. Pesem pokrajine, čar folklore in njene preprosto globoke mistike, lepota erotične sanje in skrivnosti, melanholija človekovega romanstva na zemlji in nekdanji čas s svojimi ljudmi, gledan iz perspektive ljubezni do vsega našega: vse to so poetične lepote »Simona iz Praš« poleg svojstveno stilizirane gradnje, ki se razodeva v šesteromotivno ubranih poglavjih. (Njegove polje, Gostosevci, Njegove pomladi, Meglica,
V njegovem Kranju, Njegova skrivnost.)
Tudi »Usehli vrelci« so ponatis iz Dom in sveta (I. 1929). Značilna za spis je njegova snovna sodobnost, značilna zlasti za pisatelja, o katerem vemo, da ljubi pred vsem zgodovinske motive in snovi, tudi tedaj, ko so mu ti motivi za simbolično podobo občečloveške in torej tudi sodobne problematike (n. pr. iPlebanus Joannes, Bogovec Jernej itd.). »Usehli vrelci« pa posegajo v slovensko sodobnost naravnost, brez umetniške distance, tako da kraj in ljudje nosijo svoje pravo osebno ime (sodobna literarna in kulturna Ljubljana!). Junak spisa je sodobni slovenski pisatelj Zornik, čigar osebni boji in kulturna opazovanja in razmišljanja so v glavnem vsebina tega vsebinskega in miselnega fragmenta« (Pregelj v opombah). Kar zadeva gradnjo, so tudi »Usehli vrelci* razdeljeni na jioglavja, ki pa s svojimi naslovi (»Zvezda Pelin.« ^Kje pa boli?«, Maksima iz mrtve legende.
Ali blagovestnik ali pa morda zvodnik?«, »Kar čuti, kar hoče dom...«, V ojieri, O besedi, ki ne bo prešla, Psyche, vRodil sem se«) kažejo bolj v idejni povdarek, nego moremo v njih videti dele epične celote. Epična zasnova se pri tem delu vob-če umika fragmentarični gradnji, prav tako pa prevladujejo nad pripovednimi tudi miselne prvine, tako da je tudi oblikovno težišče dela v miselno stavlienih vprašanjih in odgovorili. Vendarle pa
je tudi ta v pretežni meri razmišljajoča povest svojstvena podoba Pregljevega pisateljstva in bravec najde v njej ne le mnogo za avtorja osebno pomembnih nazorov, marveč tudi vrsto splošno veljavnih opazovanj sodobnega kulturnega slovstva.
France Vodnik.
Narodna umetnost. Komisar berlinske Nar. galerije, prof. S c h a r d t je predaval te dni o temi »Kaj je nemška umetnost«. Poleg stavkov, da »ima sleherni umetnik dolžnost ustvarjati lepoto za svoj narod , zakaj mednarodne lepote ni« ter »da mora biti umetnik simbolni slikar svojega naroda«, je dokazoval po vseh dobah slikarskega razvoja, počenši od bronaste dobe, da ima nordijski človek povsem svojo noto upodabljanja, bislveno različno od južnjaških narodov. Nordijec se v nasprotju z italijanskim umetnikom v svojih najbogatejših letih ni loteval naturalističnih predmetov, marveč je vse bolj tonil v neskončnost, iracionalnost sveta. Seveda so se v posameznih dobah oplajali nemški umetniki od italijanskih, toda danes: »Nič nimamo proti italijansko-rimski umetnosti, ki je čudovita. Toda obrnimo se proti potujčenju naše nordijske umetnosti s strani romanskega umetniškega pojmovanja . . ,«
Zagrebške Novosti« poročajo o velikih uspehih slovenskega tenorja Ada Dariana (ki se jo trenutno mudil v Zagrebu pri svojih sorodnikih) v inozemstvu, kjer ga zlasti nemški kritiki slavijo nad samega Tnuherja. Poleg raznih nemških mest se zanima zanj tudi tonfilmsko podjetje Ufa.
Ivan Vuk: »V znamenju H a 11 e y e v e r e p a t i c e«. Iz najdenih zapiskov vojnega ujetnika. Ilustriral Ljubivoj Ravnikar. — Motiv sestre Gabrijele je Vuk že v črtici porabil, zdaj je priključil temu motivu še ostala doživetja vojne, zlasti pa ruskega ujetništva. Ob lej knjigi moremo reči le to: Vojni motivi morajo biti danes, ko so nam napisal globoke knjige Barbusse, Remarque itd,, zajeti silneje ali vsaj tako, sicer gredo mimo človek.a
Prejeli »mo: Krog. zbornik umetnosti in razprav. Ljubljana, 1933. Uredil Rajko Ložar.

Narod, hi izumira
Čitalnica v novem poslopju velikega londonskega dnevnika Daily Fxpress«, ki je bila zgrajena iz -»elo/.a in stekla. Pravijo, da je lo najlepša časopisna palača na svetu
Kupolo državnega zbora pokrivajo.
Hiflerjevci najeli požigavca držav, zbora?
Pred izrednim državnim sodiščem v Moahitu : se je moral zagovarjati 32 letni mesar Osvvald
' Markisch, ker je delil letake z netočnimi vestmi o
i
požigu nemškega državnega zbora. Sodišče ga jc obsodilo na eno leto ječe. — 30 letni delavec Gustav Jauzik je na cesti izrazil mnenje, da so drž. zbor zažgali sami narodni socialisti, zato je bil obsojen na en mesec zapora. — 47 letni delavec Viljem Wollen\veber je dejal, da je van der Litbbe zažgal državni zbor sporazumno z narodnimi socialisti.
31 letni ključavničar Karel Teschner je nekomu* ! pripovedoval, da so Hitlerjeve) v Spnndau-n pohabili nekega komunistu, ki so ga prej ustrelili in ^a vrgli v vodo. Obsojen je bil na en mesec ječe.
»Če tvojemu očetu n. pr. posodim 100 Din, Janezek, izprašuje učitelj in mi on obljubi, da mi bo vsak mesec vrnil po 20 Diu, koliko mi bo dolžan še po treh meseoih?«
»100 Dink
»Fantek, ti pa nimaš pojma o računanju.«
»Gospod učitelj, vi pa nimate pojma o mojem očetu.«
■»Mati. ali šp ni rn« 7a kn.ciln?<* Šele čez pol ure, Janezek.«. I ako — moi jplodec torej prehiteva za pol ure.«
Beg v mesto in bela kuga
ga ugonabljata
O Škotih pripovedujejo, da so čuden narod, da so skopuhi, trdi itd. Seveda svet splošno pretirava, ko sodi o značaju in o navadah škotskega ljudstva, ker črpa poročila večinoma samo iz angleških virov. Ta poročila niso vselej objektivna, ker je bil London vselej nasprotnik Škotske. Veliki Angleži so pa tudi bili objektivni. Tako je n. pr. dobri Dickens, ki je imel toliko smisla za razumevanje svojega bližnjega, zapisal, da se bo vse življenje spominjal Edinburgha s hvaležnostjo in da bo vselej ljubil gore, hiše in tudi kamenje škotskih cest. Wilfred VVhitte je tudi zapisal, da je Edinburgh spomenik in zibelka velikega naroda. Zanj ni Edinburgh grob umrle preteklosti, temveč samo ječa nemirnega duha.
Škot je trden, vztrajen in ljubi svojo revno zemljo; o tem narodu gre glas, da se lahko navduši in vname samo, kakor se vedo navdušiti keltska
Edinburgha in Dundeeja. Ta izmenjava dveh narodov se vrši, kakor ugotavlja Thomson, izredno naglo. Zgodovina podobne izmenjave ne pozna, ako izvzamemo vdore barbarov v kulturne dežele. V zadnjih 00 letih je priseljevanje Ircev v Škotsko popolnoma izpremenilo lice dežele. Irci so Škotom tuj narod. To so ljudje druge narave in kot katoličani škotskim protestantom tuji. Na vsakih pet novorojencev je v Škotski danes že po en Irec, t. j. katoličan. V Glasgovu je 28 odstotkov Ircev. Škotska, ki šteje 4,880.000 ljudi, ima že 050.000 Ircev.
Druga bolezen, ki razjeda Škote, je »bela kuga«, to je prostovoljno omejevanje rojstev. Katoliški škof Škotske je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem kaže svojim sorojakom na Irce, češ, naj si vzamejo Irce za zgled katoliškega življenja, irska družina je še družina otrok. Protestantska Škotska sc je že itak obsodila na smrt sama. ker noče več rediti otrok.
Kar posebno vznemirja škotske domoljube, je to, da ne zapušča gorskih krajev in manjših me-
Švedska princezinja Ingrid (čisto levo) in holandska prestolna naslednica Julijana (desno) v gostih pri Lady Crosfield (v sredi). Pravijo, da sta obe pricezinji prišli na Angleško zato, da si poiščeta fanta, ki bi moral biti seveda iz kraljeve družine
Manifestacije katoliške mladine v Pragi
Škoti pozdravljajo nekega visokega gosta, ki je prišel k njim na obisk
plemena. Poloti se ga prav tako strast in obup, nato zopet melanholija, veselje in zopet žalost. Škoti so zelo verni in se v tem pogledu zelo razlikujejo od pristnih Angležev.
Toda v zadnjih letih so se jele tudi škotskega naroda lotevati iste bolezni kakor drugih narodov. Škoti vedno bolj zapuščajo svoje gore in se selijo v nižavo, v industrijska središča. Maloolm Thomson je nedavno priobčil znamenito knjigo o bodočnosti škotskega naroda, 'Pisatelj je sam Škot, nikakega dvoma torej ni. da bi knjiga ne bila resnična. Thomson je zapisal strašne besede: Škotski narod izumira. Najhujša bolezen, ki ga biča, je izseljevanje. Vsako leto zapusti na tisoče Škotov svoje gore in se poda ali nižje na Angleško, ali pa čez Ocean v Ameriko. Škoti se lahko še vedno svobodno vselijo v Ameriko. Na drugi strani pa Irci prodirajo v Škotsko. Poplavili so že industrijska mesta, kakor Glasgov in rodovitna polja okoli
stec samo priprostejše prebivalstvo temveč da se od tam selijo na Angleško in v Združene države tudi srednjii stanovi. Nova mesta zasedejo tu pa tam Angleži, večina pa ostane nezasedena. Radi silnega navala na industrijska središča in na mesta sploh, je nastala v predmestjih strahovita beda. Ljudje, ki so zapustili svoje gorske domove in svoje koče v upanju po lažjem življenju, so postali brezdomci, ki iščejo stanovanje in hrano v zamazanih in nehigijeničnih predmestjih. Thomson celo pravi, da je razlika med pravim angleškim delavcem in Škotom, ki živi v teh predmestjih takšna kakor med Evropci, ki so se naselili na Kitajskem, in kulijem.
V 30 letih je zapustilo Škotsko okoli milijon ljudi. Če pojde to tako naprej, bo škotski narod tekom enega stoletja popolnoma zamrl. Le v gorah bo tu pa tam kak pastir pasel še svoje ovce.
Slikanje živcev
Ko so bili odkriti Roentgenovi žarki, so kazali kirurgu samo okostje in postranske predmete (n. pr. krogle pri ranjencu) katerih senco je ujela fotografska plošča. Pozneje je napredovala tehnika toliko, da je omogočila posnetke posameznih duplin in organov. Zadnjo besedo na tem področju je pomenilo slikanje krvnega ožilja. Zdaj je omogočil jajionski fiziolog dr. Saito, ki dela na dunajski univerzi, tudi opazovanje živcev in mezgovnih lasnic. Izumil je posebno radioaktivno tekočino za injekcije, ki prejioji mišičevje in omogočil posnetek popolnoma razločne Roentgenove slike z žarki X. Novo odkritje jc velikega jx>mena za zdravnike, ki bodo opazovali razvoj živčnih bolezni.
Rudniki so izčrpani
Kongres nemških tehnikov v Darmstadtu je razpravljal o stanju svetovne produkcije železa in pretečem izčrpanju rudnikov. Geologija zatrjuje sioer- da tvori z nikljem pomešano železo vse jedro zemeljske oble. Te zaloge so neizčrpne. A človeštvo ni v stanju izkoriščati teh zalog, ki so zakopane v globini 15 km. Med tem šteje gorenja plast zemlje samo do 5 odstotkov železa, in marsikatero v srednjem veku poznano ležišče je zdaj davno opuščeno, ker je izrabljeno. Tudi železo ne traja neskončno. Ugotovljeno je, da potrebuje človeštvo vsakih sto let popolnoma novo zalogo železnih izdelkov namesto obrabljene stare. Med'tem zahteva tehnika vedno več železa. Glavna naloga naše dobe .je oblikovanje novih trpežnih železnih | spojin predvsem novih vrst jekla.
Steklena palača angleškega tista
Nemški lirik Štefan George bo obhajal svojo 65 letnico.
Anglija plača odškodnino za pomotno aretacijo
Nek angleški potnik je potoval k svoji sestri v malo mestece, a komaj se je pojavil na glavnem trgu, ko ga pograbi policajeva krepka roka, ga odvede na stražnico in od tam v zapor. Bil je aretiran, ker je ponaredil neko uradno listino, vsaj kot tak je bil na sumu. Protestiral je in dokazoval, a vse zaman. Drugo jutro so ga odvedli pred sodnika, ki mu je naložil sedem dni kazni. Ko so ga hoteli odvesti v ječo, je dospela brzojavka, da so prijeli pravega ponarejevalca.
Oproščevanja nato ni hotelo bitii konca, vendar pa kot praktičen Anglež se samo s tem ni zadovoljil, pač pa je tožil oblast radi pomotne aretacije. Za prestano »sramoto« mu je država plačala 200 funtov.
V času od 1. do 4. julija se je v Pragi na pobudo vseh češkoslovaških škofov vršil shod katoliške mladine. Udeleženci so bili po večini iz Češkoslovaške, in sicer člani mladinske organiza-cje SKM in člani katoliških telovadnih društev. Nadalje so prispeli odposlanci s Češkoslovaške, kakor tudi odposlanstvo grško-katoliškega obreda iz Podkarpatske Rusije. Grkokatolike je vodil škof Pavel Gojdič. Na dan slovesne službe božje je v katedrali sv. Vida pristopilo k mizi Gospodovi okoli 3000 mladeničev. Grkokatoliki so nieli službo božjo posebej. Zvečer je bil v raznih cerkvah blagoslov za mladeniče in dekleta grškokatoliškega obreda. Dne 2. julija se je razvil po praških ulicah sprevod, katerega se je udeležila mladina v ogromnem številu. Bilo je najmanj 6000 mladeničev in deklet. Nato se je na velikem stadionu vršilo glavno zbo-
rovanje, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Središče v manifestaciji sta bila govora praškega nadškofa Kasparja in grškokatoliškega škofa Goj-diča. Govorila sta o predmetu: »Kristus, središče življenja, Kristus, središče našega dela.« Na koncu so postavili Najsvetejše na tribuno in mladina je prisegla zvestobo Kristusu in cerkvi. Nadškof je podelil blagoslov, nakar so zapeli papeževo himno. Popoldne so bile narodne veselice, v katerih so nastopali udeleženci v narodnih nošah. Mesto Praga je bilo službeno zastopano. Radio je prenašal glavne dele prireditve. Mnogo udeležencev, ki niso imeli denarja, so prišli v Prago peš na stotine kilometrov daleč. Drugi so prispeli zopet na kolesih. Sklenjeno je bilo, da se podobna manifestacija ponovi čez dve leti, nakar naj bi se potem vršil velik katoliški shod.
Tudi mrtvi prejemajo podporo
Mesto Antofagasta v Čileju šteje do 36.000 prebivalcev z dojenčki in starci vred. Zato se je čilsko ministrstvo dela hudo začudilo, ko jc iz Antofagasta prejelo seznam podpor za brezposelne. To podporo prejema v Antofagasti 41.933 oseb. Prirejena revizija je ugotovila, da točno odgovarja ta številka številu izdanih nakazil. Toda ministrstvo slejkoprej ne ve, kako naj razkrinka »mrtve duše«, ki obremenjujejo državno blagajno. Oblasti so mu sporočile, da imajo premalo osebja za pregledovanje vseh nakaznic. Srečno mesto vleče denar naprej.

Novo italijansko posojilo
Dno 10. julija t. 1 se je začel vpis drugega velikega italijanskemu notranjega posojila v /nosku 600 milj. lir. Posojilo razpisuje država s posredovanjem Cotisorzio <li Uredilo per le opere publiche. T o posojilo namerava Italija |k)rubiti (jo sklepu ministrskega sveln za elektrifikacijo železnic, (Ire za drugi obrok svote, ki je potrebna za elektrifikacijo. V treh etapah po štiri leta bodo oli-k t ri Tiči r« 1 i 4,^65 km državnih žele/nic. tako da bodo najkasneje do konca 1914 clrktrificirane vso glavne linije. / vkljnč-koin <losedanjih ca. 20.500 km. Skupni stroški 3m preračunani na 4.65 milijarde lir. Ta dvanajstletni načrt računa / elektrifikacijo prog: Piiin—I lorenca, Rini—Napil 1 j, Napu I j—Salermo.
Plačilni promet s Francko
Te dni jc »Office de Compensation organiziral francoski plačilni promet zopet z dvema novima državama: Brazilijo in Ekvadorjem. Skupno obsega sedaj promet s temi-le državami: Nemčija, Avstrija, Bolgarija, Čile, Kolumbija, Estonska in betonska. Klirinški sporazum Francije z našo državo velja že od 24. decembra 1032 in kaže i>o francoskih podatkih (Information) te-le številke: 32,475.472 fr. fr. znašajo vplačila za račun urada v inozemstvu preračunane v franke in 9,285.370 fr. fr. vsote, ki so bile konvertirane in efektivno plačane v Parizu. To je razumljivo z ozirom na našo bilanco s Francijo, ki je zelo pasivna. Skupno je urad dobil vplačanih okoli 400 milij. fr. fr., 2S8 milij. pa jih je bilo francoskim upnikom efektivno izplačanih.
Bilance in poslovna poročila
Eskontna banka, ki je kot znano pod zaščito čl. 5, objavlja bilanco za 1932, ki je pa preveč su-marična in ne daje dovolj vpogleda v poslovanje (vsi dohodki in izdatki so združeni v eni sami postavki, z odpisi vred v računu izgube). Bilanc* izkazuje pri glavnici 10 milij. in fondiv 4.1 (1.075) milij. upnikov 45.4 (41.1) milij. V bilanco pa ne spadajo garancije in depoji. Aktiva sestoje; iz blagajne 0.5 (2.2), nepremičnin 9.1 (9.1), vredn. papirjev 5.7 (0.0) in dolžnikov 44.1 (38.6) in inventarja 0.14 (0.15) milij. Čisti dobiček je izikazan s 254 Din, 1931 0.9 milij. Din. — V njen koncem spada tudi Tovarna usnja »Beli orao«, katere računski zaključek za 1932 izkazuje pri glavnici 5 milij. in rezervah 2.50 milij. 2.25 milij. izgube 0931 dobiček 0.08 milij.). — K tem številkam je pripomniti, da je izjavil g. Dragiša Matežič na zadnjem občnem zboru delničarjev Narodne banke 5. marca letos, da je imela Eskontna banka odobrenega kredita 10.5 milij., »Beli orao« pa 7.25 milij. (Op. ur. Vsi upniki tovarne »Beli orao* so izkazani s 10.9 milij. Din, investicije pa s 7.65 milij. Din.
Bosanska industrijska in trgovska banka, Bel_-erail, izlkazuje vlog in upnikov leta 1930. 255.5 milij., leta 1931. še 142.65 in lani 93.03 milij. Primerno so se znižala aktiva. Iteeskonta je bilo 1932 10.98 (1931 9.64) milij. Čisiti dobiček je padel od 2.2 milij. v letu 1930. na 0.5 milij. lela 1931. in lani na 28.452 Din (zaradi prenosa i/. 1931). (lovori se, da bo banka znižala svojo glavnico od 20 na 7.5 milij. — Banka je last inozemskega kapitala, največ dunajske Niederosterreichische Escomplege-sellschaft. "
Poročilo o stanju posevkov v drugi polovici meseca junija je i/dalo kmetijsko ministrstvo. Iz poročila jc posneti, da je v nekaterih banovinah države .slabo vreme vplivalo na razvoj rastlinstva. Ocene v naši banovini so naslednje med dobro in zelo dobro: pšenica, ječmen, rž, oves, grahorica, livado, pašniki, deteljišča, slabo _ dobro: koruza, fižol, slive, jabolka, orehi, slabo: hmelj iu dobro: vse ostale vrste.
Nova kava. Svetovni trg kave je te dni pod vplivom dovozov nove kave v brazilska pristanišča. Da ne bi bila ponudba prevelika in pritisnila cen navzdol, mora vsak producent dati na razpolago vladi 40% pridelka, da ga eventualno uniči. Novi pridelek cenijo na 29—30 milij. vreč (po 60 kilogramov), torej bodo najbrže uničili 12 milij. Ion. Vlada bo plačala za vsako uničeno vrečo pro-ducentom 30 milreisov. Pri nekaterih producentih je pa proizvajalna cena višja, znaša okoli 40 milr., zanje pomeni cena 30 izgubo. To je mogoče le, ker ima vlada dovolj denarja, tudi drugače se na denarnem trgu položaj izboljšuje.
Veliko skrbi tvori tudi vskladiščenje. Še sedaj je v skladiščih zelo veliko starega blaga, ki ga bo treba sedaj Čimprej uničiti.
Na svetovni gospodarski konferenci so Brazilci predlagali splošno redukcijo površine. Poleg tega naj konzumentske države znižajo carine. Cene kave se drže zelo slabo in celo padajo.
Borza
Dne 14. julija 1933.
Denar
V tečajih dolarja ni bilo znatnejših izprememb. Na naših borzah so ostali neizpremenjeni tečaji Curiha in Prage, narastla sta London in Pariz.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, v Zagrebu po 8.775 in v Bel-gradu 8.75. Gršlki boni so nolirali v Zagrebu 40 do 42 in v Belgradu 40 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2308.18-2319.54, Berlin 1362.91—1373.71, Bruselj 798.02—801.96, Curih 1108.35—1113.85, London 190.58—192.13, Newyork 8941.60— 3909.86. Pariz 228.93-225.05, Praiga 169.23 —170.09, Trst 302.40—304.80.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.661 Din.
Curih. Pariz 20.24, London 17.26, Newyork 859.50, Bruselj 72.05, Milan 27.35. Madrid 43.10, Amsterdam 208.50, Berlin 123.20, Dunaj 72.70 (58.50). Stocikholm 89, Oslo 86.75, Kopenhagen 77.10. Praga 15.27, Varšava 57.65, Atene 2.97, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08.
London. Ob otvoritvi dolar 4.795, kasneje 4.78. — Pariz 85.375. — Zlato unča 124/2, srebro v palicah 18 11/10.
Dinar nolira na Dunaju: valuta 8.S0, privatno 11.44.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes tvrsla pri majhnih izpremembah tečajev. Promet je oživel in je bilo danes na zagrebški borzi zaključenih 200 kom vojne škode in 100.000 begi. obveznic.
Ljubljana. 7?ž inv. pos. 43 —45, agrarji 26.50 den., vojna škoda 201—204, begi. obv. 33-34, 8% Bler. pos. 34 den., 7% Bler. pos. 32 den., 7% pos. DHB 50 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 43.50 den., agrarji 26.50 bi., vojna škoda 202—204 (205), 9. in 12. 200—205, begi. obv. 33.50 34.50 ( 38, 38.50, 34.50). — Delnice: Priv. agr. banka 215— 218, šečerana Osjek 145 den., Impex 50 den:, Isis 15-25, Trboveljska 110—150 (150, 140).
Toitp Anunziata—Gragnnno. Meran—Bo/on— — I ridojit in nekatere proge v jul. Benečiji in v Pieinonlu. Umi v oktobru je bilo dovoljenih prvih 1.200 milj. lir, letošnje prvo posojilo 600 milj. lir je bilo prevpisuno za 3">() milj. lir. Emisijski tečaj znaša 455 lir (nominale 500 lir), obrestna mera |>n 45%, Poleg tega je v prvih 20 letih določeno, da lic izžrebanih obvo/nic /a I milijardo lir. Emisijski tečaj jo torej 91%, Taktični tečaj pa 4.944"». Namen elektrifikacije ital. železnic ima tako gospodarske kot vojaško cilje. Glavni namen je osvoboditi Italijo u\oza inozemskega premoga. Posledice italijanske samo v/držo val ne politike ise vidijo deloma v znižanju uvoza premoga za tretjino.
Belgrad. Narodna banka zaklj. 3800, Priv agr. banka 216—218, Tli inv. pos. 45—45.50, agrarji 26.50—27.50, vojna škoda 202.50—203.50 (203, 201.50), 10. 202.50 zaklj., 6% beel. obv. 34—34.25 (34.20, 33.50), 8% Bler. pos. 35 bi., 7% Bler. pos. 32-33.
Dunaj. Podon.-savaka-jadr. 54.95, Alpine 12.51, Trboveljska 15.25, Rima Murany 27.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je ostal popolnoma ne-izpremenjen. Cene so ostale iste: Pšenica stara 250, nova dobava promptna 180—185 nakladalna postaja, za ultimo 10 Din več, za avgust 20 Din več.
Ministrski svet je po poročilih iz Belgrada dovolil svoboden izvoz pšenice brez posredovanja Priv. izv. dr. Pač pa sme v Avstrijo in ČSR izvažati samo Priv. izv. dr., ker imamo s tema dvema državama preferenčni pogodbi.
Novi Sad. Pšenica vsa [>o 217.50—235, koruza bač., srem. 73—75, bač. okol. Sombor 74—76, slav., bač. bela. bač. za avgust, bač. ladja Tisa 77—79, han. 71—73, srem. za avg. par. Indjija 77—79, bač. ladja Sava in Begej 76—79, ladja Donava 78—80. Ostalo neizpremenjeno Tendenca slaba. Promet: 36 vagonov.
Sombor. Pšenica ban. in ban. potiska 217.50 — 220, bač., gorbač.. srem., slav., bač. potiska 220— 222.50, koruza buč. žel. prompt 72—74, bač. za av-| gust 75—77, bač. bela 74—76, bač. ladja Donava | in Tisa 79—80. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca ; slaba. Promet: 40 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba, za rž in koruzo prijazna. Promet živahen. Pšenica okt. 11.35— 11.51, zaklj. 11.42—11 43. marec 12.50—12.70, zaklj. 12.61 — 12.62, rž okt. 7.50—7.76, zaklj. 7.72—7.73. marec 8.55—8.77, zaklj. 8.77—8.78, koruza julij 8.58—8.(11. zaklj 8.53—&55. avgust 8.55—8.00, zaklj. 8.60—8.61, sept. 8.70—8.73, zaklj. 8.71—8.73, maj 8.83—8.98, zaklj. 8.87 —8.89.
Šport
Radio
frogramf Kfldip-LlubHnno t
Sobota, 15. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Poročila. — 13 Čas, plošče. — 18 Radio-orkester. —
19	Vzgoja naroda (dr. Gogala). — 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug). — 20 Tamburaški seks.et.
—	21 Samospevi ge. Sivec. — 21.30 Čas, poročila.
—	21.45 Radio-orkester.
Nedelja, 16. julija: 8.15 Poročila. — 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek). — 9 Versko predavanje (dr. Rant). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 Nesreče pri kmetijskih strojih (R. Smersu). — 10.20 Šege in navade bosanskih muslimanov (H. Marjanovič). — 11 Radio-orke-ster. — 12 Čas, plošče. — 15 Kmetijska ura (gosp. Jamnik). — 15.30 Zabavna ura Pavla Rasbergerja iz Maribora. — 16.30 Ljudska igra: Ljubosumnost (Novak), Št. Jakob. gled. oder. — 20 Operne arije poje gospa Štagljar-Kogejeva. — 20.45 Radio-orekester. — 21.30 Čas, poročila. — 22 Plošče.
Drugi programu i
Nedelja, 16. julija. Belgrad: 20.45 Vokalni koncert. — 21.25 Ksilofon. — Zagreb: 20.30 Radio-orkester. — Dunaj:
20	Poslednji valček, opereta, StrauB. — Berlin: 20.10 Glasba in ljubezen, opereta, Miller. — Budimpešta: 20.15 Kabaretni večer. — Leipzig: 20.30 Koncert vojaške godbe. — Langenberg: 20 Orkester in solisti. — London: 21.05 Komorna glasba. —• Milan: 20.30 Don Pasquale, opera, Donizetti. — Praga: 20.05 Zakon na poskušnjo, opereta Wipler.
—	Varšava: 20 Vokalni koncert. — 20.25 Klavirski koncert. — (Iz »Radio« — Beograd«.)
DREVI OB 20.45 BO ZELO ZANIMIVA MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA med Grazer Sport-Kliibom in Priniorjem na igrišču Ilirijo
Pisati o tem odličnem klubu bi bilo odveč, saj se ga se vsi zelo dobro spominjamo, ko je pred nedavnim nastopil proti Iliriji, ki jo je gladko premagal. Primorje bo ojačeno z nekaterima novimi močmi tudi napelo vse sile, saj se mora pripraviti za nadaljnje tekme v državni ligi, ki so pred durmi. Zategadelj ne bo nobenega prijatelja nogometa, ki si ne bi ogledal te zanimive borbe.
ZARJA (ZG. KAŠELJ) : PRIMORJE 4:2 (2:0)
Predsnočnjim jo imelo Primorje na ilirjanskem igrišču zanimivega nasprotnika. Enajstorico Zg. Kašlja so sestavljali sami dobri igrači, ki so črno-bele zasluženo odpravili z gornjim rezultatom. Četudi je bilo ad hoc sestavljeno to moštvo, je vendar napravilo vtis dejavne enajstorice, ki nam je podala prav lep nogomet, s katerim smo bili prav gotovo vsi zadovoljni. Zelo se bodo okoristili z njenimi igralci klubi zagrebška Coucordia, Ilirija in Primorje, kamor bodo sedaj odšli ti fantje. Primorje nam je v tej tekmi ponovno dokazalo, da nujno rabi svežih moči, da zopet prinesejo v enajstorico onega borbenega duha, ki je za dosego dobrih uspehov nujno potreben. Gledalcev ni bilo niti 800, kar znači, da tudi občinstvo potrebuje vsaj enomesečnega odmoru.
Sodniku g. Lepacu iz Zagreba sla se- predstavili moštvi v naslednjih postavah:
Zarja (Zg. Kašelj): Brun— Beloševič, Berlon. celj I—Paviša, Held, ffutkovič—Repotočnik, Ing. Sivek, Bertoncelj II, Makovec, Žemljic.
Primorje: Starec—Svetic, Jug V.—Zemljak, Sočan, Uoncelj—šlambcrger, Slapar, Caleari, Jež. Ilas.sl.
Enajstoriea Zg. Kašlja. trenutno jo lahko še mko imenujemo, četudi najbrž nihče ml njih še ni videl tega kraja, je napravila kar najboljši vtis na gledalce. "Prav vsi so bili na svojem mestu od vratarja pa do zadnjega napadalca, edino mladi Repotočnik na d. krilu je bil šibkejši. Vratar je parkrat izborno interveniral; ožja obramba je bila izvršno razpoložena ter je najuspešneje delovala. Istolako lialfi, ki so bili bolj ofenzivni kakor defenzivni, kar je bilo samo v korist že ilak dobremu napadalnemu kvintetu. Tako dobro so se sporazumeli posamezni igralci med seboj, zlasti v napadu, da človek skoraj verjeti no bi mogel, da so prvič skupaj. Dejstvo pa je, da je bilo tako, kar znači, da so to res dobre moči s katerimi so bodo znatno ojačilc nogometne enajstorice zagrebške Concordie xer naše Ilirije in Primorja. Izgleda, da gre naš nogomet, kar se namreč dobrih igralcev iiče. boljšim časom nasproti.
O igri Primorja moremo samo negativno poročali Prav nič ni bilo dobrega, še celo Starec v golu in agilni Boncelj sta bila danes pod svojo običajno formo. Tudi obramba ni zadovoljila, istotako lialfi. najslabša je bila vsekakor napadalna vrsta. Vrzel vsled zadržanih igralcev Juga, Ermana in šenice je bila tolikšna, da smo se po pravici vpraševali, če naj bi bilo to res ligino moštvo. K temu pa je prišteti šo tako nesrečno sestavljeno postavo, ker jii se lahko dobile kake boljše razpoložljive moči, da je moral biti neuspeh popoln.
Igro st otvoriil črno-beii, v drugem polčasu so pa imeli začetni udarec gostje, (loli za Zarjo so padli v 21. in 26. minuti prvega polčasa lor v 5. in 32 minuti drugega polčasa, za Primorje pa v 29. in 30. minuti drugega polčasa. Kornerjev jo bilo enajst in sicer šost proti Primorju, pet pa proti Zarji; eden je prinesel Zarji gol.
Sodnik g. Lepac iz Zagreba je sodil dobro.
OLIMPIJSKI DAN V LJUBLJANI
Čas beži. Zalo moramo že sedaj zbirati sredstva, ki bodo potrebna za udeležbo naših repre-zentantov na prihodnji olimpijadi. V to svrho sc bodo vršile jutri po celi naši državi razne športne prireditve, katerih čisti dobiček jc namenjen olimpijskemu fondu. Tudi Ljubljana noče zaostajati za ostalimi mesti. LNP bo postavil dve izborni enaj-storici, da se pomerita med seboj. Obenem bo pa nudilo to srečanje podzveznemu kapitanu možnost, da preizkusi razpoložljive moči za bodoče medmestne tekme z Gradcem, Belgradom in morda tudi z Zagrebom.
X.-: v s '	/v,v/ .."v-!-.. N-1'^'
m
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega preljubega soproga, očeta, brata, strica, deda, svaka in tasta, gospoda
Ivana Kmeta
posestnika
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem cvetja in vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 14, julija 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.



■i"
Naša dobra, zlata majka
IVANA POGACAR roj. DOLENC
je danes po 77. letih dela in trpljenja prestopila prag večnosti.
K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 17 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
Bodi mir in pokoj njeni dušil Ljubljana, dne 14. julija 1933.
Rodbini POGAČAR — GOREČ.
PRIJATELJI VODNEGA ŠPORTA DREVI OB 21 NA KOPALIŠČE ILIRIJE
kjer se spoprimejo vrli jilavači in plavačice naše Ilirije l budimpeštansko ekipo MUK. Ker so današnji nasprotniku Ilirije prvovrstni |ilava£i, se nam obeta izredno zanimiva borba, katere ne smemo zamuditi. Pa tudi belo-zeleni so se pripravili in bodo vsaj v nekaterih disciplinah zmagali. Naj že bo tako ali tako, obetu so nam lep plavalni večer, katerega si moramo ogledati.
IZBIRNI LAHKO ATLETSKI MITING ILIRIJE IN PRIMORJA
na igrišču Primorja danes oh 17 popoldiip in jutri oh 0 dopoldne
Včeraj smo navedli discipline in imena tekmovalcev za današnje tekme, jutri pa bodo tekmovali naslednji tekmovalci v toh-le disciplinah:
200 in: Cerar D. in VI., Slapar, Putinja, Kova-čič A„ Korče, Perovič (Pr.), Zupančič, Svetek (L);
disk: Stepišnek, Dobovšek, Banko, Jeglič (L). Slamič, Jug, Curda, Polič, Serše tfPr.);
«kok v višino i zaletom: Zupančič, Dečiuan, Pukl, stoger (1.), Marek E., Slanina. Žgur (Pr.);
800 m: Lejka, Starman (1.), Curda, Gaberšek, Skušek, Žorga F., Krcvs, Žorga A., Srakur, Gor. še k (Pr.);
troskok: Korče, Perpar, Raič M.. Putinja (Pr.), Outrata (1.);
100 m za vabljene;
5 km (tok): Šporn, Lejka, Osterman, RraČun (L). Kovačič L., Grad, Srakar, Goršek (Pr,);
štefota 4 krat 400 metrov: Ilirija in Primorje.
Vsi pozvani atleti morajo biti v slnčilmVah vsakokrat vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja. Ostali atleti, ki niso pozvani, imajo tudi pravico nastopa vsled česar naj se prijavijo sodniškemu zboru na licu mesta potom referentov svojih sekcij. Pravico nastopa imajo vereficiranl in neverefici-rani atleti obeh klubov.
ODBOR LAHKOATLETSKIH SODNIKOV J. L. S.
LJUBLJANA
Za izbirni miting Ilirije in Primorja, ki sc vrši na igrišču Primorja danes popoldne ob 17 in jutri dopoldne ob 9, se določa naslednja žirija: Vrhovni sodnik: Windisch; voditelj tekmovanja: Gnido-vcc; namestnik: Griinfeld; reditelj na startu: Me-gušar; vodja za skoke in mete: Kcrmavner; sod-niik za skoke in mete: Luin, Griinfeld, Vidic, Pe-valck, dr. Alujevič; sodniki na cilju in časonic-rilci: Kermavncr, Gorjanc, Karba, Griinfeld, San-cin S., Vidic, Windisch; starter za teke: Luin, starter za skoke in mete: Karba; poročevalec za tisk: Sancin S.; zapisnikar: Gostiša; štcvcc krogov; 2 časomerilca, ki ju določi vrh. sodnik; nadzornika proge: Karba, Sancin S.; vrhovni reditelj: Vončina Miro; zdravnik: dr. Prodan. Sodnika Cek in Cimpcrman naj sodelujeta v nedeljo dopoldne.
Oba kluba imata postaviti po 4 reditelje, ki sc morajo javiti vrhovnemu reditelju vsakokrat eno uro pred pričetkom tekmovanja; ravnotako po enega oglaševalca. Blagajno vodita oba kluba s po enim blagajnikom. Nadzornika proge naj izvršita potrebno kontrolo tekmovalnih .prog vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja. Predsednik: Slamič 1. r.	,,
Lahkoatlele SK Ilirije pozivamo, da sc zberejo danes ob 17 na igrišču ASK Primorja, kjer se vrši izbirni miting za reprezentanco Ljubljane. Opremo prinesite s seboj! — Načclstvo.
Na lahkoatletskem mitingu Ilirije in Primorja startajo tudi dame Atene in Ilirije, in sicer v tch-le disciplinah: danes ob 17: 100 m, štafeta 4X60 m; jutri dopoldne ob 9: skok v višino z zal., disk ter
štafeta lCOXlC0XX200X800.
★
Prva »Kajak-regata« za drž. prvenstvo na divji vodi med postajo Savo in Hrastnikom se vrši jutri popoldne. Start ob 14.30 pod postajo Savo, na kar ponovno opozarjamo ccnj. občinstvo.
A. S. K. Gorenjec igra danes ob 21.15 in jutri ob 11 dopoldne s bazensko družino iz Ptuja na igrišču Krekovega doma. Jutri ob 11 dopoldne sc pa vrši štafeta 10X3C0 ni okrog Jesenic za prehodni pokal biv. Borca, ki ga brani S. K. Bratstvo. Občinstvo se vabi, da se zanimive tekme udeleži v čim večjem številu.
Preložitev tekme za olimp. fond. LNP je sklenila, da priredi nogom. tekme v prid olimp. fondu ob prvem ugodnejšem terminu in ne 16. t. m. Junija in julija je bila Ljubljana prizorišče velikih prireditev in ne bi nedeljska prireditev donesla pričakovani efekt. Tudi ni mogoče v nedeljo zaposliti liginih igralcev Primorja, ki igrajo v soboto nočno tekmo. O svoji nameri in sklepu jc LNP obvestila JNZ v Belgradu.
Slovenske gorice
Sv. Anton. Lepo nas je presenetila prireditev otTok iz Marijinega vrtca preteklo nedeljo. Iz treh sosednih župnij so prihiteli, od Sv. Trojice, od Sv. Benedikta in Sv. Andraža, Na izlet so prišli in otroško prijateljski sestanek k našim malčkom. V cerkvi je spregovoril otrokom prelepe besede p. Rupert od Sv. Trojice. Po slovesnih večennicah so malčki do zadnjega kotička napolnili cerkveno dvorano. Otroci z vseh župnij so nastopili z de-klamacijami in raznimi dobro uspelimi otroškimi prizori. Tudi nekaj pesmic so zapeli tako prisrčno lepo, kakor znajo in morejo edino otroci. Zahvala čč. gg. katehetom iz vseh štirih župnij, ki so lo prelepo prireditev naših malčkov organizirali. — Tatovi kradejo pri nas kakor srake, vse, kar jim pride pod roko. Ko so oni dan pri nas podirali slavoloke, ki smo jih postavili ob priliki birmanskih slovesnosti, se je deska z napisom »Ker Bog je zvest, smo zvesti mi Bogu in cerkvi Kristusovi«, nekemu neznancu tako dopadla, da jo je v nočni uri odnesel in ukradel.
IVI ALI OGLASI
V malih oglasih velja »sako beseda Din 1'—; ienllovnnjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm dsoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priloiitl znamko.
Dve stanovanji
družinski, s 3 sobami, kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami — se oddasta za avgust. Modem komfort, centrum. -Pojasnila: Konzorcij, Ga-jeva ul. 9, pisarna. (č)
Stoječ parni kotel
cca. 60—100 litrov vsebine, za nizki tlak, rabljen, a vendar dobro ohranjen, katerega rabim za ogrevanje vode potom pare — kupim. Simon Pire, Podnart.	(k)
IE	23	»g uri	i
Strojni ključavničar
vojaščine prost, išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7910.	(a)
Izučena šivilja
in absolventka gospodinjske šole išče službo natakarice v bližini Maribora. Ponudbe na: Fermevc Minka, Marenberg. (a)
ilužbodobe
Čevljarski pomočnik
prvovrsten — dobi stalno delo. Josip Pogačar — Kamnik.	(b)
Zastopnike
išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. . Ponudbe na: »Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. • Znamki za odgovori	(b)
Mesarski pomočnik
(poslovodja, mesarija na račun), kavcije zmožen, pošten, samski, dobi takoj dobro službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(b)
Kontoristinja
z lepo pisavo, slovensko in nemško, dobi popoldansko zaposlenje. Lastnoročno pisati na upra« vo »Slovenca« pod »Pisava« št. 7889.	(b)
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, z dežele, najmanj 2 leti pomočniške dobe, za vodstvo podružnice na deželi, po možnosti s kavcijo — se takoj sprejme pri Plementaš Jožefu, Planina pri Sevnici.	(b)
Stanovanja
ODDAJO: Trisobno stanovanje
v novi zgradbi, z najmo demejšim komfortom, i sredini mesta — se 1, avgustom odda. Rav notam se takoj oddasta dva trgovska lokala. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7888.	(č)
Zahvala
Ob bridki izgubi naše iskreno ljubljene soproge oz. mame, stare mame, tašče itd., gospe
Frančiške Rebol
soproge uradnika državnih železnic v pok.
smo prejeli toliko dokazov sočutja, da se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih urah sočustvovali z nam..
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, železn. dlasbenemu in pevskemu društvu »Drava« za gani,.ve zalo-slfnke, gosp. Tumpeju za nagrobni govor vsem društvom, sorodnikom prijateljem in znancem za Poklon,enc vence ,n cvetje ter častno spremstvo na zadnu poti, m vsem ostalim, ki so kakorkoli pokazali svojo pozornost m hubezen do umrle.
Vsem skupaj naša najiskrenejša zahvala.
V Mariboru, dne 13. julija 1933.
Žalujoča obitelj REBOLJ in sorodniki.
Tvrdka Lenasi & Gerkman javlja žalostno vest, da je njen sotrudnik gospod
Ferdinand Rošker
po dolgi in mučni bolezni dne 14. julija 1933 ob pol 15 umrl.
Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 17 iz hiše žalosti Poljanska cesta 15 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 14. julija 1933.
Trisobno stanovanje
oddam avgusta ali pozneje. Dvosobno novembra. Bleivveisova 9-II., levo. č
IŠČEJO: Gospodična
išče suho sobo in kuhinjo v mestu. »Ponudbe pod »Primerna cena« št. 7925 na upravo »Slovenca«, (s)
Hffl
ODDAJO: Gostilno
ali delikateso s točilnico vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 7906. (n)

Hrastove doge
62 do 67 cm dolge, sedanje in bodoče produkcije, proti gotovini kupuje vsako količino — Al. Neudauer, Gornja Radgo-(k)
Poceni posojila
počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč. obrokih daieio »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana. Mestni trg 25/1 — Iščejo poverjenikel Id)
Letovišča
Selce pri Crikvenici
renomirano morsko kopališče. Priporoča se na novo urejena gostilna Vila Dagmar. — Fina hrana. Komfortne sobe. Slovenska postrežba.	(L)
Pouk
Upokojen profesor
poučuje	ponavljalce in odrasle:	francoščino, latinščino	in nemščino. — Stanuje:	Hradeckega vas št. 48.	(u)
Inserirajte v ..Slovencu"!
^JTiA^1 POVSOD
Gostilno
oddam pod ugodnim pogojem takoj v najem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7924.	(n)
Lokal
pripraven tudi za pisarno se odda. Tyrševa (Dunajska) 36.	(n)

Pol stavbne parcele
v najlepšem centru Ljubljane (pri sv. Jožefu) za skupno zidanje prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7755.	(p)
Parcele
poleg kolodvora Dev. M. v Polju — prodam. Tudi na knjižice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7905.	(p)
HiLe z vrtom po 20.000, 25.000, 30.000, 45.000 Din prodaja Posredovalnica Maribor — Frančiškanska ulica 21. p
Prodam
na prostovoljni javni dražbi posestvo: hiša, nji ve, sadni vrt. Prevzame se hipoteka. Dražba bo v nedeljo 16. 7. ob 16 v Mostah, Zaloška c. 88. (p
Malo hišico
v okolici Št. Vida ali Medvod, ob kaki vodi — kupim. Ponudbe na upra vo »Slovenca« pod »Plačilo« št. 7904.	(p)
Kupimo
Avto
6 sedežen
zameniam
za parcelo ali gozd bližini Ljubljane. Premru, Dunajska c. 41.	(f)
Suhe bukove
cepanice, večjo množino, kupi: Pogačnik, Bohori čeva ul. 5 — proti goto vini. Telefon 2059. (k)
Lil«
lllu
Nogavice, rokavice
m pletenine Vam nudi » veliki izbiri aaiugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelofi. Llubljana. Židovska ulica in Stari trg- (1)
Kašo
fešprenj, ajdovo moko tedno neto oddala ne debele
veletrgovina
A. VOLK. LJUBLJANA
Realfeva ceata 24
Otroški vozički
in gajbice, zložljivi stolčki, igralni vozički najcenejši pri tv. M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1)
Novo kolo
se poceni proda. Dvora kova ul. 3-1., levo. (1)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen -se poceni proda. Dvora-kova ul. 3-1., levo. (1)
mm\
Vajenca
slikarskega in pleskarskega — sprejme Mokošek, Sv. Petra nasip 53. (v)
Dijaki
Dijake
po znižani ceni sprejmem. Več v brivnici Strgar, Miklošičeva 13.	(D)
I
Automofor
Osebni avto
I
dam za prvovrstni rezani les. Ponudbe pod »Zamenjava« št. 7887 na upravo »Slovenca«. (I)
•ako ne c'
SLOVENCA
<9 ■■ w • ...../niiiiiMIIIIIIIIII
krepi kri, živce in apetit!
Odraslim In otrokom I
Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do 6 steklenic. V apotekah pol litra Din 35'-. — Po pošli razpošilja laboraloril .Alga'" Sušak. 3 stekl. Din 110'-, 6 stekl. Din 220'- in eno zastonj, 12 stekl. Din 440'- in dve zasloni (Odobreno od min. soeljalne politike ln narodnega zdravja S. lir. 4787 23. marca 1933
tKloneč se težkemu udarcu usode javljamo potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj edini, nepozabni sin, gospod
Ferdinand Rošker
trgovski sotrudnik
danes, dne 14. julija 1933 ob pol 3 popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega Ferdinanda bo v nedeljo, dne 16. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 17. julija ob 7 zjutraj. V Ljubljani, dne 14. julija 1933.
NEUTOLAŽLJIVA MAMA

s®
a<N
% 3-i
tis
>•* a
»J'!-*
i J
5 ac M
n <u > >
~ j>. e ~ .2. "gi o u . » sbl v » O
JJŠ
».Sj ca.
« <oc
x a
»o a
'M a
S
2 i » u D
2/2f o
al cd a
Samuel Lover:
RORY O'MORE
66
I <»
a
»o
1° o.So.2 Sn°d§Q fSsSSS a n n ji ii
S * i! ? ->o » > s >
n 00 ~ n 2 im c .S a,
; E
0 28S>
2-°
■ o '
—•oP
Si^ d š-a
o
D
M O) > TT
o
a n v
Si o
s M O
a a
'N « „j i '
IS I g.3
.£ 0 oQ | « B
* a « 73 - ~ .2. ■</> a o o 3 "O > <-
O. o x>
2.-o
Irski ljudski roman.
»Vrag se bo polakomnil vas in vašega lonca,« je jezno pristavil Rory. »Cemu ga bo pa rabil? Da bo lovil steklega psa z njim? Kaj drugega kakor nesrečo bi mu prinesel vaš stari lonec?!«
»Morda pa res,« je zelo mirno potrdil Salomon. »A vidiš, nekateri ljudje so tako spretni, da z lahkoto ukradejo. par rac, ali ne bi prav tako lahko izginili tudi moji lonci?« je Salomon zavrnil Rorija in ga strupeno pogledal.
Kakor blisk se je v Rorijevi glavi zasvetilo, da ga za njegovo nedolžno šalo na sejmu obrekujejo. Dasi je bil prav za prav vesel, da se je po nepotrebnem bal za tajne znake, je vendar zardel in mrko pogledal. Z glasom, iz katerega si slišal bolj prizadel ponos kakor jezo, je ostro vprašal: »Kaj pa mislite s tem?«
»O, nač, nič,« je odvrnil loncevez, »eden, dva, tri; vidim, da so še vsi tu. Lahko noč, Rory!«
»Stojte,« je zakričal Rory in se postavil predenj. »Razložite mi svoje nesramno namigavanje in ne žalite strehe, j>od katero ste vedno bili dobrodošli!«
»Kako, ali sem te žalil?« je nedolžno vprašal Salomon z glasom, iz katerega je vel hlad starosti in ki je bil v ostrem nasprotju z razburjenostjo mladega moža, kateri je stal pred njim.
»Namigujete prav nejasno,« je rekel Rory.
»Pa si posveti,« je nesramno odgovoril Salomon in prijel za vajeti svojega osla, da bi odšel.
»Tako pa ne boste odhajali,« mu je zastavil pot Rory, ki je izgubil potrpežljivost. To pa je vendar napravil tako, da se je videlo, da spoštuje starost.
Kaj, ljudi boš tudi še na poti ustavljal?« je izpre-govoril loncevez z globokim, zlobnim krohotom. »Prav res, ti pa delaš velike korake,« in skušal je, da bi šel mimo Korija, ki se ni mogel več premagati ter je za-rohnel:
»Vrag vzemi tvoj zlobni jezik, ti podli, začinjeni lat! Kako si upaš reči kaj takega sinu poštenega moža! Na poti ustavljaš... race kradeš! Ali ti je Regan, človek s črno dušo, rekel, da sem race ukradel?«
»Oh, ti torej veš to,« je počasi rekel Salomon.
»Vem,« je dejal Rory, ki je tedaj spoznal njegovo nakano. »Sreča zate, da si v letih, ko se ne moreš več biti, ti stara podrtija, ti! Sicer bi te treščil, da bi se nikdar več ne pobral! Glej, da se mi pobereš, ti stari gad!« in sunil ga je od sebe.
Salomon se je opotekel vznak in njegovi lonci so zašklepetali in zaropotali, ko je priletel ob nje. Ko se je pa ujel, je pognal svojega osla, se obrnil in Roriju še enkrat zlobno zalučal v obraz: Slišal sem, da so bile izredno lepe race.«
Rory se je pri teh zadnjih besedah prestrašil, saj so bile drugi del znaka, ki ga je dal De Welskeinu. »Ali je to slučaj? Ali je starec v isti sapi zmešal Reganovo obrekovanje s tem, kar je vedel o njegovem poslanstvu, da bi ga zmedel?« Ko je tako stal ves osupel in razdražen, je stopil k njemu De Lacy, katerega pa ni opazil, ker je še vedno strmel za loncevezcem. De Lacy, ki je slišal njegove zadnje besede, je sedaj s pritajenim glasom nagovoril Rorija:
»Mar stari lopov kaj ve o naših poslih?«
Pri moji veri, ne vem, ali ve,« je odgovoril Rory ves raztresen, kar je De r.aey opazil.
Ali ni čudno, da rabi besede našega tajnega znaka?«
Pri moji veri, mene samega je to sprva zaskrbelo,« je dejal Rory, a mislim, da nič ne ve o vsej tej stvari,
da je le slučajno tako govoril in da je meril na nekaj čisto drugega.«
»Na kaj drugega bi pa mogel meriti?« je pripomnil De Lacy.
»Povedal vam bom drugikrat,« je odgovoril Rory, »zakaj to je dolga storija in bolje je, da vas zdaj ne zadržujem, zakaj mr. De \Velskein vas čaka v hiši.«
De Welskein je položil prst na usta, češ, naj bo tiho,
»Bon jour, citoyen capitaine,« je tihotapec pozdravil De Lacija, ki mu je vrnil pozdrav. Tihotapec, ki je še vedno govoril francosko, je želel govoriti z njim na štiri oči. De Lacy je (»kazal na svojo spalno sobo in Francoz je vstopil. Mladi gospod je šel za njim. Ko eta bila v sobi, je De Welskein pokazal na ključavnico.
»Ni treba,« je dejal De Lacy.
»Ne zanesite se preveč,« ga je z ostrim zvitim pogledom svojega temnega očesa opozoril Francoz, pouie-nljivo kimaje z glavo.
»Kaj pa mislite,« se je čudil De Lacy.
De Welskein je položil prst na usta, češ, naj bo tiho. dasi je še vedno govoril francosko, kar je dovolj jamčilo za tajnost v irski koči. To, kar mu je hotel povedati, je bilo tako važno, da je De Laciju previdno zašepetal na uho:
»Tu je izdajalec.«
»Izdajalec?« se je izvilo iz De Lacijevih ust.
Francoz je pokimal in pristavil:
»Izdani smo.«
De Lacy se je spomnil na besede, ki jih je prej slišal od Salomona in hitro vprašal:
»Tisti stari loncevez?«
»Vieux chaudronier de campagne? Ne, ne.«
»Kdo pa?« je vprašal De I,acy.
De Welskein je tiho zašepetal:
»Rory 0'More.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč-
izdaiatelj: Ivan Rakovea.
Urednik: Loizo Golobic.