PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXV. St. 84 (7278) ran] PO VSEJ ITALIJI SE BO DANES DELO USTAVILO OD 14. DO 17. URE lgl loVCIlStl Sindikati proglasili enotno splošno stavko CA 1 2 3 4 4 4 5 6 7 7 zaradi ponovnega policijskega nasilja fournno in megleno poročilo vlade o dogodkih v Battipaglii - Odločno stališče vodstva KPI ter izjava PSI - V f5lek bo Restivo v poslanski zbornici odgovarjal na vprašanja poslancev - Obsodba ACLI - Že včeraj številne « Pnifestacije - Napad neofašistov na sedež RAI-TV - Vlada odobrila zakonski predlog o reformi univerz ___________TRST, petek, 11. aprila 1969 NA SEJI ZUNANJIH MINISTROV NATO Nenni predlaga pogajanja med Vzhodom in Zahodom Poleg članic NA TO in varšavskega pakta bi se jih morale udeležiti tudi nevtralne države ■ Nikonov govor ob dvajsetletnici atlantskega zavezništva VVASHINGTON, 10. — Na sedežu državnega departmaja v Wa-shingtonu so se danes zjutraj sestali zunanji ministri petnajstih držav članic NATO. Seja je bila za zaprtimi vrati, popoldne pa je sledila javna seja, na kateri so proslavljali 20-letnico ustanovitve organizacije. e|iip0~in fao' — Sindikalne organizacije CGIL, CISl in UIL so soglasno ’aS- N 'e triurno splošno stavko, ki bo jutri od 14. do 17. ure v zvezi sodo navedki v Battipaglii. 1^ Porzi® Ja Stalne organizacije so izdale skupno izjavo, v kateri je reče-bib o M1) 50 bili ponovno neoboroženi državljani žrtve strelnega orožja ■aradi ve ij0ZaraC^' ,ega °dl°čno protestirajo proti temu izrazu nasilja In *a- ;kip ‘.^tečasnoV drugi P° ar - 1 lasem I2Kki- zani* vice in!'io tako-- 6 * ur2aVe m za' zg#vnr;l- - n,e P°bude' da se prvi ekipi,PJ(Jgyn,e zaposlitve in to zla- a tega fločno in \GI B Sindikalnih'^10 ?lau^ „ip f; Ka*nin organizacij ne po- p .. 10 ^°™e(1.tarja, saj predstavlja rončank . ^akcijo na pionoven pokol, polt 1J6c!?®SKI PREDSEDNIK o referenduma etos 1 osem el i pa celo štejemo jih lisa6 (vila 24. ne prev® niti nai (e fedei skupin^ imela P ilu. V A ostro ter odločno preiskavo, da se ugotove vse odgovorno- v izjavi tudi govor enotno stališče vseh "LednfSf osvojite,^B|, izhaja, da so se nere bo naši večini ila k no' '"■'"""intmmnmmnniiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiininlHimumlHUumtmimHmnu i&ii , v ■6ua)a, aa so se nere- katerimi je večina žena. Vsedržavne sindikalne organizacije so proglasile triurno stavko, ki pa predstavlja okvirni sklep in so številne sindikalne organizacije zaostrile stavko, odnosno so prilikam na posameznih sektorjih primerno odredile drugačen način stavke. V tem okviru bo tudi jutri več sindikalnih zborovanj in ponekod enotna, v mnogih primerih pa jih bo priredila sama CGIL, ki je sklicala sindikalno zborovanje v Rimu ob 15. uri. Nekoliko bolj zapleten tčeli bzganjati mirno manifestacijo je položaj glede železniškega pro-cev tobačne tovarne, med I meta, kjer je stavko napovedala sa- )e Gaulle bo odstopil v primeru poraza s°kB 5 °^no *e P°bii'al ugovore, da je referendum protiustaven ° f. 10- — Predsednik de Gaulle je med nocojšnjim intervju- ji Televiziji izjavil, da bo zapustil oblast, če bo izid referendu-ter lv\aPr'la zani negativen. ' C ' f,na je Francoze, naj na refe-(slovansP^'u volijo pritrdilno, ker da a °dpravo globokih vzrokov ezerf:* pk!Jy,er‘S,mi»T“,i' rezent češU !c j.e odločno zavrnil kri-s.da je referendum v seda-Hmeru protiustaven. Trdil I fot Ali) i ?, ustava daje pravico razil (UUH1 u ^ferendum o katerem koli nK m V ila«, °i?a 0 organiziranju jav-?- ^ a i' Trdil je, da bo reforma l^di 3 .v j)f| Povečala njegovo važnost, ske nog , spojen z gospodarskim in se meo r Jt svetom ter bo imel prednik FlF' j Pfavljati o vseh načrtih za-ednik 1 terr ob navzočnosti mini-;ot tudi n " bo sporočal svoja mne-iih in ds :ali Odloge, preden bodo o tem rortnib c ejai^anci. Zatem je de Gaul-o ni,, Jc ustanovitev dežel no! or,. „rebna, ter je pobi jal vse ■le...’i vornnasProtr|ikov te reforme, dnejsih. rjal Je petdeset minut in od-vcev, u aa številna vprašanja glav-)ščo na » lista «Figaro Litte- usl*ljva;n^.® a Droita. 1919 ,'anske 5 del intervjuja je bil la i je Droit vprašal de •« m sr^ fcferL i 10 sloril» če bo poražen De Gaulle je od- katerfb $vom;.N®-m.ore biti najmanjše; ; da bo od odgovora, ki dalo na to, kar zasebno ijianir.v‘sno. nadaljevanje mo-lajstih j dhojja® a ali m°jc8a takojšnje- enaJs1! ,j? dodal, da sta usta- ni kafla tetk6 in feforma senata bi-3-2 (3: °rci po*1113 In .poudaril: «Ce bi ;zni n„ **' >>>-<; u* jll tem., nesreči francosko ljud-pomerii e bi ,„{3prl0. kakšen mož bi' bil, zentab®! tega takoj izvajal posledice tako Zrna?8 iotej „ra^a nazaj in če bi smeš-0 <2:0’J ‘cljaho°si.atl Pri svojih sedanjih kvalim oj ' % pa bi se ljudstvo z ?ometPf H ir3 0, ,bl dobil močno jugoslTetn svil:! svojem namenu, da flnrf °Je Poslanstvo do konca.® —;P«poln zastoj za Vietnam d in tštvo, Ou r Mit* adva FNO gre h koncu? laSper11^^ . snica ;‘a seja • ~ današnja dva-r inP" Patp i3 Pariške konference za ZaV 5J«J vključila, ne da bi ankfl , abeležili kakršnega koli vn v „ Lf.rfSef ameriške delegacije v je $e enkrat odbil čet n ^»a ah s°a(ilistoča^6te> P° katerem naj bi n orS" * sile S- umaknile tudi oboro-soci«'T Poiemjianoia- Podobno, a v „a & tonu, se je izra §a % wi®°?skt predstavnik Pham j pol*1' Jih j,3' ki je naprtil nasprot-lrj in S«8ata f° ?a zast°j Pogajanj. 5'tdkbo3 fionte Tran Buu Kiem Xuan Thuy sta potrdi- la svoje nasprotovanje «šestim točkam« južnovietnamskega predsed-mka Thieuja, ki je le «manever in prevara«, s katero bi hoteli o-mogočiti Nixonovi upravi, da nadaljuje agresijo. V Južnem Vietnamu se boji nadaljujejo. Osvobodilne sile so preteklo noč bombardirale kakih dvajset ameriških in sajgonskih postojank. do spopadov in bojev pa je prišlo južno od demilitariziranega pasu in v pokrajini Tay Ninh. V ameriških krogih v Sajgonu pa trdijo, da se ofenziva, ki se je začela, kot je znano, 23. februarja, nagiba h koncu. Glavne enote, ki so se udeležile ofenzive, naj bi se že umaknile na področja, ki so pod kontrolo FNO. O upadanju moči ofenzive naj bi pričale zgube, ki so jih v zadnjem tednu zabeležili Američani in južni Vietnamci in ki so nekoliko manjše kot v preteklih tednih. Američani so izgubili v zadnjem tednu 222 mož, južni Vietnamci pa 246. Teden prej pa so znašale zgube 312 mož za Američane in 357 za južne Vietnamce. mo CGIL in to od 15.30 do 16.30, medtem ko sta ostali dve sindikalni organizaciji železničarjev mnenja, da se stavka ne napove, da se ne bi zaostril položai. Dogodki v Battipaglii so imeli takojšnji odjek v parlamentu in so poslanci vseh skupin že vložili vprašanja na ministra za notranje zadeve Restiva, ki bo odgovoril v poslanski zbornici v torek popoldne. Današnja seja vlade je bila prvenstveno posvečena temu vprašanju in je notranji minister poročal, na kar je vlada izrazila svoje sočustvovanje z žrtvami in njih družinskimi člani ter željo ranjencem, da bi se kmalu pozdravili. V uradnem poročilu vlade je rečeno, da samo «korektno izvajanje demokratične metode preprečuje nasilje in boleče žrtve človeških življenj ter omogoča reševanje resnih in zapletenih vprašanj razvoja, zagotavlja svobodo za vse državljane, katero namerava vlada vsak trenutek braniti in zagotoviti®. V izjavi je predhodno še rečeno, da so poslušali tudi poročilo ministra za industrijo Tanassija, da bo še nadalje z vsemi razpoložljivimi sredstvi skušal reševati vprašanje zaposlitve in položaja delavcev. Vlada je tudi pooblastila ministra Restiva, da izvede poglobljeno preiskavo o tragičnih dogodkih. Vladno poročilo je dvoumno in ne obsoja resničnih krivcev za nastali položaj ter se omejuje na formalna sočustvovanja z žrtvami. Očitno izraža globoko zadrego vlade zaradi nastalega položaja, ki po vsej verjetnosti ni več popolnoma v vladnih rokah in odraža globoka nasprotja med «političnimi» ministri in tradicionalno «birokracijo», ki ima še vedno v rokah policijo. Minister za delo Brodolini je danes izjavil novinarjem, da je že pred časom izrazil svoje stališče glede vzdrževanja javnega reda med delavskimi manifestacijami in da je treba v demokratični državi _ va-. rovati javni red, da pa pri tem obstaja bistveno vprašanje, na kakšen način. Tragedija v Battipaglii ponovno na dramatičen način postavlja na dnevni red to .vprašanje in zahteva podrobno preučitev s strani demokratičnih političnih sil. Predsednik republike Saragat je v zvezi z dogodki prosil vlado, da posreduje družinam žrtev izraze njegovega sožalja in izrazil željo, da bi se ranjenci čim prej pozdravili. Podobne izjave sta dala tudi predsednik poslanske zbornice Pertini in predsednik senata Fanfani. Izvršni odbor KPI se je danes sestal na izrednem zasedanju, po katerem so objavili izjavo, v kateri izražajo ogorčenje zaradi policijskega pokola, solidarnost s prebivalstvom in sožalje z družinami žrtev. Ponovno se je streljalo proti prebivalcem juga, ki so zahtevali delo, pravico in človeško prihodnost. Vse obljube so ostale na papirju: izse- ljevanje se na jugu nadaljuje, število delovnih mest se je zmanjšalo in po dvajsetih letih se je število zaposlenih na jugu znižalo od 6,5 milijonov na 6 milijonov, od kate-rir so številni zaposleni samo na pol. Od tod tudi izvira tudi upravičen srd piebivalstva in še zlasti mladih generacij, ki ne vidijo pred seboj nobene persDektive. V resoluciji KPI je nadalje rečeno, da so žrtvovali usodo Juga zahtevam visokih dobičkov monopolov in SET. V zadnjih mesecih so reakcionarne sile sprožile a-larmistično kampanjo, ki naj u-stvari ozračje ustrahovanja in zahtevajo brutalno ter nasilno politiko v odnosu do delavcev ter do študentskega gibanja. Vlada je o-svojila to kampanjo in je okrepila policijski pritisk cer zavrnila zahteve sindikalnih organizacij, da se po Avoli preneha z o-boroženimi policijskimi intervencijami med socialnimi in političnimi manifestacijami. V tej zvezi se v resoluciji neposredno napada predsednika vlade Rumorja in notranjega ministra Restiva, češ da vodita politiko, ki je povsem v skladu s pokoli. I-stočasno tudi kritizirajo socialistične ministre in še zlasti podpredsednika vlade, ki so po Avoli zahtevali energične ukrepe in ki so se izkazali, da so nemočni, da bi preprečili obratno pot. Podobno kritizirajo tudi levico KD. Danes se je sestalo tajništvo PSI, ki je izdalo daljše sporočilo, v katerem je govora, o solidarnosti z žrtvami in z delavci. V nadaljevanju je govora o pravici do zaposlitve, o gospodarskih težavah in tudi o pojavih urejanja stanja, ko je treba zapreti neproduktivna podjetja. Zaradi tega zahteva PSI. da vlada skupno s sindikati reši to vprašanje. Glede javnega reda pa govori poročilo samo, da ga je treba ((zagotoviti na osnovi demokratičnih načel«. ACLI so izdale v zvezi z dogo', ki naslednje sporočilo: «Po Avoli so ACLI rekle dovolj! Sedaj ne moremo nič drugega, kot da se ponavljamo, saj so dogodki absurdni in nepojmljivi: še vedno se umira zato, da se brani osnovno pravico do dela in to na najbolj nesrečnih področjih države.« V izjavi je nadalje rečeno, da ne zadostuje enostavni ukaz, da se ne sme streljati, da se ne bi končali delovni .spori z mrtvimi. Ni dovolj izražati solidarnost in sožalje. Treba je do konca preučiti dogodke, njih izvor in odgovornosti. študentsko gibanje «ie takoj pričelo z akcijami in to predvsem v Rimu«, kjer je bilo več zborovanj študentov in so študenti raznih fakultet sklenili jutri prirediti javne manifestacije v mestu. CGIL je v svojem sporočilu navedla številne reakcije, do katerih je spontano prišlo v raznih mestih. V Benetkah bo jutri pro- testni dan in bodo organizirali povorko ter zborovanje. V Padovi bo splošna 24-urna stavka. V Genovi so še pred sporočilom' vsedržavnih tajništev sindikalne organizacije enotno sklenile, da proglase enourno splošno stavko. Tajništvo CGIL je poleg tega poslalo v Battipaglio zveznega tajnika Rinalda Schedo in druge funkcionarje, da preuče položa j Do številnih demonstracij je prišlo že danes. V Pistoii se je zbralo več sto demonstrantov, ki so med drugim metali kamenje proti redakciji lista «La Nazione«. V Piši so z rdečo barvo demonstranti napisali protestne napise in to tudi na znameniti poševni stolp. Kakih trideset neofašističnih mladeničev je danes metalo petarde, kamenje in kričalo pred sedežem RAI-TV zaradi oddaje «Resa dei conti«, ki prikazuje izvor repu- blike «Salo» in znani proces v Veroni. Pripeljali so se z avtomobili in motorji in so skozi okno poslop ja vrgli vžigalno bombo, ki pa ni povzročila večje škode. Danes so se sestala tajništva sindikatov železničarjev, ki so sklenila, da se bodo železničarji udeležili 24-urne stavke državnih u-siužbencev, ki so jo sindikalne or ganizacije proglasile za 19. april. Stavka železničarjev se bo pričela cb 19. uri 19. aprila in se bo končala ob isti uri naslednjega dne. Sindikalne organizacije uslužbencev občinskih mlekarn so v zvezi. s sporom o obnovitvi delovne pogodbe proglasile novo vsedržavno stavko, ki bo trajala 72 ur in ki bo od 21. do 23. aprila. Seja vlade se je zavlekla dokaj pozno in so po daljši razpravi o-dobrili zakonski predlog o reformi univerz. Med jutranjo delovno sejo so go vorili zunanji ministri ZRN, Italije, Nizozemske, Velike Britanije, Portugalske, Norveške, Belgije in Danske. Glavne teme so bile pomiritev v Evropi, odnosi Vzhod-Zahod in budimpeštanski poziv za vseevropsko konferenco za varnost. Italijanski zunanji minister Nenni je uvodoma poudaril pomen atlantskega zavezništva kot faktorja ravnotežja sil v svetu in torej ohranitve miru vse dotlej, dokler ne bo mir tako trden, da bo mogoča premostitev blokov. Podčrtal je tudi. da se je zavezništvo iz zgoij vojaške organizacije spremenilo v orodje za ustvaritev pogojev ne samo sožitja in pomiritve, ampak tudi sodelovanja med vzhodom in zahodom, kar pa je v bistvu politični problem. Nenni je nato omenil zasedanje ministrov NATO v Reykjaviku junija 1968, katere končna izjava je vsebovala tudi predlog Sovjetski zvezi in njenim zaveznicam za proučitev možnosti konkretnih realiza- iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu'iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VES DAN SPLOŠNA STAVKA Po umiku policijskih enot normulizirun položuj v Buttipugiii Danes bodo pokopali obe žrtvi - Na tisoče prebivaleev počastilo spomin ubite profesorice - Rože na kraju, kjer je padel mladi študent fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REAKCIJA NA IZJAVE BOLGARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA BAŠEVA Romunija sprejema le obveznosti do držav članic pakta v Evropi Ceausescu je poudaril, da o akcijah romunskih čet lahko odločajo samo ustavni organi Govor Dubčka v Pragi - Praški študenti organizirali «dan pojanuarske politike» BUKAREŠTA, 10. — Na današnji skupni seji ministrskega sveta in državnega sveta je predsednik sveta Ceausescu izjavil, da nihče razen ustavnih organov romunske države ne more zaposliti romunskih oboroženih sil pri kakršni koli akciji. Samo ti organi lahko sprejmejo navzočnost tujih čet na romunskem ozemlju v katerih koli oko- liščinah. Državni in ministrski svet sta na skupni seji pooblastila zunanje ministrstvo in druga prizadeta ministrstva, da sprejmeta konkretne u-krepe, da se nadaljuje akcija Romunije, da se lahko skliče vseevropska konferenca, ki so jo predlagale države članice varšavskega pakta. Sprejeta resolucija pravi, da je romunska vlada pripravljena skrbno proučiti predlog neke druge evropske države glede organiziranja konference. Vlada je slovesno pozvala vse ev- ropske države in vlade, naj se trudijo za razvijanje vzajemnega zaupanja in sporazumevanja. Na seji je minister za oborožene sile dobil pooblastilo, da sprejme potrebne ukrepe, da bodo romunske oborožene sile lahko ((izpolnile svoje obveznosti v okviru varšavskega pakta v primeru napada na eno držav članic pakta v Evropi«. V zvezi z izjavami bolgarskega ministra Baševa, češ da «bi vsaki kitajski pobudi, ki bi ogrožala varnost socialističnega tabora, lahko postavili kolektiven odgovor držav varšavskega pakta«, poudarjajo v Med demonstracijami v Battipaglii romunskih krogih, da te izjave Baševa obvezujejo samo njega. V istih krogih poudarjajo, da na seji varšavskega pakta, ki je bila 17. marca v Budimpešti, niso govorili o sovjetsko kitajskem sporu. V Bukarešti poudarjajo, da ima zunanja politika Romunije svoje temelje v iskanju miru na svetu in torej nasprotuje vsaki akciji ali izjavi vojnohujskaškega značaja. Poudarja se dalje, da se ta politika ni menjala in se ne bo menjala. Romunski voditelji so v svojih dosedanjih govorih stalno poudarjali, da je treba rešitev sporov v socialističnem taboru iskati s pogovori in ne s silo. V pooblaščenih krogih so tudi ja vili, da niso poslali nobene romunske vojaške enote v Bolgarijo, ko so tam bile od 25. marca do 1. aprila sovjetsko bolgarsko romunske vojaške vaje. Dodajajo, da ni šlo za manevre, temveč za «vaje glavnega štaba« Končno javljajo da je vrhovni poveljnik čet varšavskega pakta prisostvoval novembra lani takim vajam romunske vojske ki so bile ko je on bil v Romuniji- Bolgarski zunanji minister Ivan Bašev se je danes pogovarjal v Moskvi z zunanjim ministrom Gro mikom. Agencija Tass je javila da sta ministra ((ugotovila«, da imata popolnoma enake poglede na vsa obravnavana vprašanja. Agencija dodaja, da sta oDravnavala razna mednarodna vprašanja in zlasti evropsko varnost. Bašev je v pogovoru z Gromikom ponovil solidarnost Bolgarije s Sovjetsko zvezo v primeru, «da b1 Kitajska ogrožala skupnost komu nističnih držav«. Sovjetska agencija Tass in «Kras-naja zvezda« poročata o bivamu sovjetskega ministra za obrambo Grečka v Vzhodni Nemčiji in o njegovem govoru vojakom in čast- (Nadaljevanje na 2. strani) BATTIPAGLIA, 10. — Položaj v mestu je še vedno dramatičen in je danes že kazalo, da se bodo poulične bitke obnovile v še ostrejši obliki. Vendar pa je kasneje prišlo do umika policijskih sil (demonstranti so karabinjerjem ploskali) in se je nato počasi ozračje pomirilo ter je popoldne tudi bil obnovljen promet po cestah in železnici. V mestu pa je bila ves dan popolna stavka in niso odprli niti pekarn ne mlekarn. Mir je trajal samo nekaj nočnih ur, ko so včeraj mestece zasedle močne policijske sile, ki so jih ocenili na 2000 agentov javne varnosti. Že nekaj pred osmo uro se je zbrala večja skupina delavcev in zlasti mladincev na trgu, kjer so bili včeraj najhujši incidenti in kjer sta tudi padli dve smrtni žrtvi. Demonstranti so odločno zahtevali, da policija zapusti mesto in so se o-krog 9. ure usmerili proti železniški postaji, ki je bila obkoljena z močnimi policijskimi silami. Manifestanti so iz raznih ruševin zgradili dve barikadi na državni cesti št. 18 in v bližini policijskega komisariata. Večja skupina demonstrantov se je takrat tudi odpravila pred vojašnico karabinjerjev in zahtevala, da se takoj izpuste vse osebe, ki so jih včeraj aretirali. Župan dr. Domenico Vicinanza je prispel v domači kraj šele danes, ker je bil včeraj v Rimu, kjer se je razgovarjal z ministrom Tanassi-jem in podtajnikom Elkanom. Dejal je, da je dosegel vse, kar je zahteval. Demonstracije pa so se med tem nadaljevale in je okrog 10.15 skupina okrog 200 mladeničev vdrla v železniško postajo, kjer so blokirali promet. Na železniške tračnice so postavili tudi bolniški voziček vojnega invalida, ki je mahal s palico in dejal, da se ne bo umaknil, dokler ne bodo uvedeni konkretni ukrepi, da se izboljša gospodarski položaj področja. Župan dr. Vicinanza se je sestal z namestnikom poveljnika policije dr. Di Lordom, od katerega je zahteval, da se iz Battipaglie umaknejo vsi policijski agenti in to utemeljil s smrtjo profesorice Terese Ricciardi in študenta Carmina Ci-tra. Na te. odločne zahteve so umaknil: policijske agente iz središča mesta in so policisti tudi zapustili močno poškodovan sedež komisariata javne varnosti. Županu so policijski poveljniki sporočili, da so izpustili vse aretirane osebe, Ko so policisti odhajali in so ostali samo karabinjerji je pred vojašnico množica karabinjerjem ploskala. Z umikom policistov se je položaj polagoma pomiril in so ljudje ponovno prišli na ulice, ki pa so še vedno polne raznih razbitin. Vse trgovine so bile ves dan zaprte, u-stavilo se je delo v uradih, tovarnah, delavnicah in v šolah ni dijakov. Pomočnik policijskega poveljnika dr Di Loreto ima svoj sedež v vojašnici finančnih stražnikov in je izjavil, da je bilo med demonstracijami ranjenih 64 policistov in 28 karabinjerjev. Ranjenih je bilo 31 demonstrantov, pridržali so 27 oseb, ki so jih vse izpustili. Med demonstracijami sta bila s strelnim orožjem ranjena tudi dva študenta. Resno je zdravstveno stanje 19-letnega Leonarda Micuccija, ki je vpisan v prvi letnik inženje-rije, ki ga je zadel strel v ramo in katerega so danes operirali. Na Trgu dei Popolo se je okrog poldne, ko se je položaj nekoliko normaliziral, zbrala več tisočglava množica nred poslopjem, v katerem je izgubila življenje mlada profesorica Teresa Riccardl. Njeno truplo je bilo na žalnem odru v stanova- nju in se je množica v tihem žalovanju stalno pomikala skozi žalno sobo. Pater Ferdinando Sparano, Ki poučuje verouk na isti šoli, kjer je poučevala Teresa Ricciardi, je izjavil, da sta se še včeraj zjutraj srečala na šolskem hodniku in da je bila kot običajno vesela in brez skrbi. Bila je verna in je pretekli teden opravila verske vaje. Dej"'3 je bilo na balkonu stanovanja sLu-paj s svojim bratom Ernestom, s katerim sta gledala demonstracijo, ko jo je nenadoma zadela krogla. -~'rt je nastopila zelo hitro in je lahko samo še vprašala: «Kaj se je zg-ailoV« Nekaj pred 13. uro so odstra nili vse barikade na cestah in so tudi izpraznili železniške tire, tako da se je lahko promet nemoteno odvijal. Na sestanku vseh treh sindikalnih organizacij so sprejeli skupno resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo preiskavo, da se ugotove odgovornosti. Pogreb cbeh žrtev bo jutri, ker je prebivalstvo želelo, da opravi žalne obrede nadškof iz Salerna Polilo. Na mestu, kjer je padel smrtno zadet mladi Citro so danes postavili kup rož in v bližini lesen križ. Poveljnik legije karabinjerjev polkovnik Lorenzoni je danes izjavil, da je natačno pregledal orožje vseh karabinjerjev in da je ugotovil, da nobeden od njih ni streljal. Seveda pa ta uradna izjava velja santo za karabinjerje, medtem ko niti od daleč ni nobene podobne izjave za a-gente javne varnosti, kar dejansko pomeni, da so policijske oblasti že ugotovile, da so streljali policisti. Zdravstveno stanje Bruna Lanze, ki je bil tako kot študent Micucci zadet s kroglo iz strelnega orožja, ne vzbuja zaskrbljenosti in menijo, da bo lahko čez 20 dni zapustil bolnišnico. Zvečer je bila na trgu skupščina, katere se je udeležilo kakih 2000 oseb. Ozračje je bilo mirno, vendar do govorov ni prišlo, ker je manj-števiina skupina zažgala zasilni o-der in kričala «dovolj je besedičenja, hočemo dejstva«. Kljub temu pa ni prišlo do resnejših izgredov. Jutri bo na celotnem področju Salerna enodnevna splošna stavka, ki so jo enotno proglasile sindikalne organizacije. cij na področju nadzorstva nad o-boroževanjem in ukrepov za dosego pravičnega in trajnega reda v Evropi. Odgovor SZ — je dej a! Nenni — je bil vojaški poseg na Češkoslovaškem. To je spravilo v težave nov politični tok, kljub temu pa ostaja naš osrednji cilj vzpostavitev mirnih in koristnih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Praga ne bo pozabljena — je še trdil italijanski predstavnik. Ce pa hočemo pomagati češkoslovaškemu narodu premostiti sedanjo krizo, nam ne ostanejo druge poti kot ta, da sleušamo ustvariti pogoje za afirmacijo nekaterih temeljnih načel, na. katerih sloni mednarodna zakonitost: načela neodvisnosti držav, nevmešavanja, prepovedi uporabe sile in groženj v mednarodnih odnosih. Smo torej — je nadaljeval Nenni — za nadaljevanje, in razvmj dvostranskih stikov, smo pa tudi in predvsem za pomiritev in za srečanje med dvema zavezništvoma Italijanski zunanji minister je v tej zvezi poudaril pomen vrha med ZDA in SZ o problemih jedrskega oboroževanja in svetovnega ravnotežja, dodal pa je, da morajo tudi ostale države NATO in varšavskega pakta dati svoj prispevek k pomiritvi in organiziranju miru. V ta namen je dal Nenni predlog, ki naj bi bil istočasno tudi odgovor na budimpeštanski poziv za vseevropsko konferenco. Predlagal je neposredna pogajanja Vzhod - Zahod, katerih naj se udeležijo članice atlantskega zavezništva in varšavskega pakta ter tretje države, med katere je prej izrecno omenil švedsko in Jugoslavijo kot nevezane države. Ta predlog — je priznal minister — nedvomno zahteva poglobljeno pripravo. Nenni je končno omenil glavna žarišča napetosti v mednarodnem položaju: sovjetsko • kitajski spor na Daljnem vzhodu, Srednji vzh,4 (edina rešitev je tu v iskanju načina uresničitve resolucije varnostnega sveta OZN in v okrepitvi Jar-ringove misije) in Vietnam, v zvezi s katerim narašča vsak dan zahteva po prekinitvi vojne. Kot smo dejali, je bila popoldne javna seja ob priliki dvajsetletnice ustanovitve NATO. Na svečanosti je imel ameriški predsednik Nixon osrednji govor, ki je poitg priložnostnih besed o pomenu in perspektivah atlantskega zavezništva vseboval tudi konkreten predlog v treh točkah za politična posvetovanja med članicami organizacije. Po tem predlogu naj hi se namestniki zunanjih ministrov članic NATO občasno sestajali za proučitev važnih in dolgoročnih problemov. Dalje naj bi ustvarili ((Skupino za politično načrtovanje«, ki naj bi se stalno ukvarjala z najbolj perečimi problemi, ki bi nastajali v mednarodnem položaju. Končno naj bi ustanovili poseben odbor, ki naj bi proučil metode za najbolj učinkovito izkoriščanje izkustev in sredstev, s katerimi razpolagajo zahodne države, za izholj šanje življenja posameznih narodov. ......................mini mi ................im luni iinni um iiiiiiiiiiniiiiiiii iiiiiiiiiiin m iiiiiinifiiiii im iiiiiiiuiimiiiii n..............intimnim mi............nnnmmnnninnnnil NA TISKOVNI KONFERENCI V WASHINGTONU Huseinov načrt v šestih točkah Nov topniški dvoboj ob prekopu Huseinov načrt, s katerim se strinja tudi Naser, je dokaj realističen Dajan podtika štirim velesilam, da hujskajo Egipčane na nove vojne akcije VVASHINGTON, 10. — Jordanski kralj Husein je govoril danes v združenju za tisk v VVashingtonu in predložil načrt šestih točk za mir na Srednjem vzhodu. Izjavil je, da govori v svojem in Naserjevem imenu, ter dodal: «želim povzeti to, kar smo pripravljeni ponuditi Izraelu. Pripravljeni smo ponuditi naslednje, kot podlago pravičnega in trajnega miru v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN: 1. Konec vojnega stanja. 2. Spoštovanje in priznanje suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti vseh držav področja 3. Priznanje pravice vseh, da živijo v miru. 4. Vsem naj se zajamči svoboda plovbe v Akabskem zalivu in Sueškem prekopu. 5. Jamstvo za ozemeljsko nedotakljivost vseh držav. 6. Sprejem pravičnega sporazuma o beguncih.« «V zameno za to, je dejai Husein, zahtevamo od Izraela eno samo stvar, in sicer, da umakne svoje oborožene sile z vsega ozemlja, ki ga je zasedel v vojni ju lija 1967 in da odobri vse točke resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967. ((Govorim vam, je dejal Husein, v imenu predsednika Naserja in v svojem Pred tremi tedni me je osebno pooblastil, da govorim v njegovem imenu. On ne išče vojne zaradi vojne. Prav tako kakor mi, ne zahteva nič drugega nego vzpostavitev naših pravic in povratek k pravičnemu in trajnemu miru na tem področju. Pri tem iskanju miru me spodbuja naraščajoča skrb, ki jo kažejo štiri velesile spričo neuspeha poizkusov, da bi se vzpostavil mir.« Husein je izjavil, da ni nobene podlage, na kateri bi se lahko za čela neposredna pogajanja med a rabskimi državami in Izraelom, ker ta država ni še sprejela resolucije varnostnega sveta. «Ce se hoče na predavati, je potrebno, da ta država izjavi, da sprejema resolucijo in vsa načela, ki jih ta vsebuje.« Husein je zavrnil izraelsko stali- iskati mir. «Mir na Srednjem vzhodu, je dodal Husein, je preveč va žen za ves svet, da bi ga lahko blokirali s tako ozkim stališčem, predvsem ko bi neuspeh mirovnih prizadevanj lahko pripeljal k tretji svetovni vojni.« Ugotoviti je treba, da Je Husein pri tretji točki obrazloženega načrta izjavil, da se to mora izvesti «v varnih priznanih mejah, ki ne bodo podvržene grožnjam ali vojnim dejanjem«. Husein je časnikarjem izjavil, da so jordanski vojaki včeraj aretirali gverilce, ki so obstreljevali z raketami izraelsko pristanišče Ei-lat. Gverilci so izstrelili trinajst raket, dokler jih niso ustavili jordanski vojaki, ki so jih aretirali. Dodal je, da je šlo za pobudo «majhne skupine«. Ob Sueškem prekopu je bil danes nov topniški dvoboj, ki se je začel ob 16.30 po krajevnem času in se je končal ob 18.35. Dvoboj se je razširil na vse področje ob prekopu. Egiptovsko poročilo pravi, da so Izraelci začeli streljati s topovi in iz oklepnih vozil na egiptovske položaje v El Satu, Port Tevfiku in Suezu. Egiptovske sile so takoj odgovorile. PoroBlo pravi, da je bilo med spopadom ubitih ali ranjenih 65 izraelskih vojakov, uničenih osem tankov, dve topovski bateriji, skladišče streliva, dve raketni izstrelišči, dve vozili in pet poveljniških postojank. Med Egipčani so bili štirje ranjeni. V sueškem pristanišču so iz-ralske rakete zadele grško trgovsko ladjo «Elena». Egiptovska vlada je dala navodila svojemu pred-staviku v OZN. naj protestira pri varnostnem svetu zaradi izraelskega napada. Poročilo, ki so ga objavili v Tel Avivu, pa je povsem drugačno. A A - J W »j M • * * hf vm*« i I v « V Ll r ; O V UVkAI VIA VI J—, V* w • šče, da morajo samo sprte države Tam trdijo, da so začeli streljati Egipčani in da so Izraelci odgovorili ter da se je streljanje raztegnilo na fronti dolgi sto kilometrov ob prekopu V Amanu je jordanski vojaški predstavnik izjavil, da se je danes ponovilo streljanje med jordanskimi in izraelskimi vojaki ob reki Jordan; streljanje je trajalo 45 minut. Izraelski minister za obrambo Dajan je nocoj izjavil po televiziji, da «je mogoče, da bodo Egipčani skušali prekoračiti Sueški prekop, da bi postavili mostišče za množičen prodor na Sinajski polotok«. Pripomnil pa je, da je taka akcija malo verjetna letošnje poletje, «icer se Egipčani ne čutijo še dovolj močni. Toda oni delajo v ta namen brez prestanka s pomočjo sovjetskih svetovalcev in bi nekega dne lahko tvegali to akcijo bodisi iz političnih razlogov ali pa zaradi zgrešene ocenitve odnosa sil« Zatem je minister opozoril Jordanijo, da bodo Izraelci razdejali področje Akabe, če bo Eilat še dalje podvržen bombardiranju«. Dajan je nato dejal, da Arabci upajo, «tudi s pomočjo pritiska, ki ga izvajajo velike države«, da bodo dobili od Izraela večje koncesije. kakršne so se jim zdele mogoče junija 1967. Pripomnil je, da je to pravi pomen topniških dvobojev in naraščajoče napetosti. Dajan je trdil, da že sama posvetovanja štirih velesil prispevajo k povečanju napetosti, razen v primeru, če so te države ((prišepnile arabskim državam, da bi jim arabska vojna akcija lahko bila koristna«. NA VČERAJŠNJI SEJ! PO NESREČNEM PRIMERU PRESADITVE SRCA V HOUSTONU ‘Krokodil, iz vojnega podrla SPLETKE VOJNEGA DOBIČKARJA FEJSALA Sprejet organizacijski program Žena pokojnega Karpa in poslovnik predsedstva ZKJ podpira Cooleyevo tezo Spiljak sprejel delegacijo mesta Barlette - Jutri prispe na obisk skupina članov kongresa ZDA (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Predsedstvo CK Zveze komunistov Jugoslavije je pod predsedstvom predsednika Zveze komunistov maršala Tita sprejelo organizacijski program dela in poslovnik za delo predsedstva. Član izvršnega biroja dr. Pe-čujllč je ugotovil, da je po o-ceni izvršnega biroja osnovna smernica 9. kongresa izražena v zahtevi, da se razširi materialna osnova samoupravljana in da se dosledno izvaja reforma. Kongres je dal odgovor na vrsto ustreznih reformnih vprašanj. Z njegovimi sklepi in stališči je bil prizadejan udarec pojavom avtarhi-je in stremljenju po birokratskih monopolih. Organizacijski program dela predsedstva, ki ga je predložil izvršni biro, predvideva že v maju izčrpno analizo političnega položaja. V predloženem programu je predsedstvo posvetilo posebno pozornost vprašanju družbeno gospodarskega razvoja Jugoslavije, razvoju družbeno - gospodarskega sistema, gospodarske politike, posebno pa vprašanju pokojninskega in zdravstvenega sistema, reformi vseučilišč in srednjih šol, položaju znanstvenih in kulturnih delavcev, precej obširnejši program dela na področju reforme Zveze komunistov in mednarodnih odnosov. Prioritetni pomen se v programu daje vprašanju agrarne politike in vprašanju mladine, ki bodo na dnevnem redu konference Zveze komunistov Jugoslavije. Udeleženci razprave so predlagali, da se med vprašanja političnega položaja vnesejo tudi vprašanja ljudske obrambe in v zvezi s tem zboljšanje gospodarstva, vprašanje nerazvitih področij, vprašanje sodelovanja Zveze komunistov s komunističnimi in delavskimi strankami na svetu. Na predlog predsednika Tita je predsedstvo naložilo izvršnemu odboru, da predloženi program dopolni z dodanimi predlogi. Po poslovniku organizacije bo predsedstvo, ki se bo pogostoma sestajalo, delovalo kot kolektivni organ. Predsedstvo se bo sestajalo ne le na predlog predsednika izvršnega biroja, temveč tudi na predlog komisij predsedstva, centralnih komitejev republik, oziroma družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, člani predsedstva imajo enako pravico in dolžnost, sklepi so obvezni za vse člane predsedstva, ki za svoje delo odgovarjajo predsedstvu. Izvršni biro dela kot vodilno po- litično izvršno telo, ki je stalno izbrano in ki načenja aktualna vprašanja, o katerih mora pred-sredstvo zavzeti svoje stališče. Poslovnik predvideva ustanovitev več stalnih in začasnih komisij, ki bodo, za razliko od prejšnjih komisij, ki so se pretežno ukvarjale z vprašanjem družbeno - gospodarskega in političnega sistema, posvetile več pozornosti vprašanju družbene politike in politike Zveze komunistov Jugoslavije. Po razpravi je predsedstvo naložilo biroju, da na podlagi razprave, sestavi dokončno besedilo poslovnika. Sklenil je, da izvršni b'-ro sporazumno z republiškimi in centralnimi komiteji pripravi predlog o sestavi komisij predsedstva ki naj čimprej začno delati. Kot gost Zveze komunistov Ju goslavije bo v soboto prispela v Beograd skupina članov ameriškega kongresa, ki sodelujejo na sestanku medparlamentarne unije na Dunaju Podobna delegacija zvezne skupščine Jugoslavije bo kot gost ameriškega kongresa po sestanku medparlamentarne unije septembra letos obiskala ZDA. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak je sprejel sinoči zastopnike italijanskega mesta Barlette pod vodstvom župana Michela Morella. Delegacijo Barler-te je spremljal italijanski veleposlanik v Beogradu Falco Trabalza Delegacija je prispela v Beograd na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Mike Spiljak, ki je lani obiskal Barletto, kjer bo zgrajena prva od spominskih kostnic v Italiji, v kateri bodo prenešeni posmrtni ostanki v Italiji padlih in umrlih jugoslovanskih borcev. Po obojestranskih pozdravnih besedah je župan Barlette izročil pred. sodniku izvršnega sveta Jugoslavije grb mesta in album. Predsednik Spiljak pa je podaril zastopnikom Barlette skulpturo «Juriš», delo ki parja Prana Kršeniča. Pri izročitvi skulpture je Spiljak izrazit željo naj bi ta spominjala na topel sprejem, ki so ga jugoslovanski part: zani bili deležni s strani prebivalcev Barlette in drugih italijanskih jadranskih mest, in kot izraz želje po nadaljnjem zbližanju in sodelovanju. Gostje iz Barlette so bili v Beogradu dva dni in so si ogledali razne kulturne ustanove v mestu in zavetišča v okolici, ter obiskali predsednika zveznega sveta za zdravstvo in socialno politiko dr. Georgijevskega. Gosti iz Bp.r-lette so danes odpotovali na obisk v Hercegnovi in Dubrovnik. B. B. •iliiimiiiiBniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu JEDRSKE EKSPLOZIJE V MIROLJUBNE NAMENE Izvedenci SZ in ZDA se bodo posvetovali «Ce možu ne bi presadili umetnega srca, bi umrl* HOUSTON, 10. — ((Vsedržavni zavod za srce« je zahteval od dr. Michaela De Bakeya, ki predseduje ustanovi «Baylor College of Medicine« podrobne vesti o umetnem srcu, ki ga je dr. Denton Cooley vsadil v St. Luke Hospitalu v telo 47-letnega Haskella Karpa. Tega so vsadili v pričakovanju naravnega srca, katerega so tudi našli, vendar je Karp umrl trideset ur in dvajset minut po presaditvi srca 40-letne Barbare Ewan, ki je podlegla možganski poškodbi patološke narave. Karp, ki je živel s srcem iz dakrona in plastične mase 63 ur, je po presaditvi naravnega srca umrl v torek popoldne. Posvetovanja bodo na sedežu mednarodne atomske agencije na Dunaju ŽENEVA, 10. — Na današnji seji ženevske razorožitvene konference sta sopredsednika konference, ameriški in sovjetski delegat, sporočila, da so ZDA in Sovjetska zveza sklenile začeta s 14. aprilom razgovore na Dunaju, pri katerih bodo sodelovali izvedenci, da proučijo vprašanje izkoriščanja jedrskih eksplozij v mirnodobske namene. Posvetovanja bodo na sedežu mednarodne atomske agencije na Dunaju. So. vjetsko delegacijo bo vodil akademik Fedorov, ameriško pa član ameriške komisije za atomsko energijo Tape. Skupno bodo proučili možnost, da bi uporabljali, kakor določa pogodba proti širjenju jedrskega orožja, jedrsko energijo za tehnološki raz voj držav podpisnic pogodbe, ki ne izdelujejo jedrskih bomb Predstavnika dveh delegacij sta nocoj sporočila, da bodo sovjetski in ameriški izvedenci primerjali na Dunaju svoja stališča o izključno tehnoloških vprašanjih ter pregledali možnosti, ki jih dajejo jedrske eksplozije za iskanje petrolejskih ležišč in ležišč naravnega plina, za graditev prekopov in pristanišč. Morebitni rezultati bodo dani na razpolago državam, ki so se v okviru pogodbe proti širjenju jedrskega orožja odpovedale temu orožju. Na današnji seji razorožitvene konference Je sovjetski delegat Ro-šin izjavil, da bi se morala splošna jedrska razorožitev začeti z mednarodno konvencijo o prepovedi tega orožja Rošin je zavrnil a-meriški predlog o prepovedi izdelovanja atomskega materiala v vojaške namene pod nadzorstvom mednarodne atomske agencije Dejal Je, da ta predlog nikakor ne prispeva k zmanjšanju sedanjih zalog jedrskega orožja. Mehiški delegat Robles pa jc predvsem poudarjal vprašanje ne-atomskih področij, glede česar je mehiška delegacija svoj čas predložila podrobno spomenico Poleg tega se Je izrekel proti uporablja nju morskega dna v vojne namene ter za švedski predlog o pre kinitvi podzemeljskih jedrskih poskusov. Sovjetski delegat je poudaril, da bi moral odbor proučiti predvsem prekinitev jedrskih poizkusov, prepoved porabe morskega dna v vojne namene in prepoved izdelovanja Jedrskega materiala v vojne namene. ........Hlinili....iiiiilliliilllllllillillinillllllll sta pri pomaganju bratskemu češkoslovaškemu ljudstvu, da brani svoje socialistične pridobitve in zaradi vestnega izpolnjevanja njihovih nalog ter zaradi izvrstne izvež-banosti«. Poročilo dodaja, da Je Grečko ((poudaril zapletenost in napetost mednarodnega stanja in potrebo stalne pripravljenosti na borbo. Vojaki so zagotovili sovjetskemu ministru, da bodo še dalje vest no izpolnjevali poverjene jim naloge«. Poročilo dodaja, da je Grečko obiskal tudi vojaške enote v Berlinu. Romunija (Nadaljevanje s 1. strani) ndkom. Grečko «se je zahvalil vo jakom za njihovo zgledno izpolnjevanje intemacionalistične dolžno- Prvi tajnik KP CSSR Aleksander Dubček je znova obsodil Incidente, ki so se nedavno dogodili na Češkoslovaškem. To je storil, ko Je sprejel delegacijo združenja CSSR SZ, ki jo je vodil predsednik združenja poslanec Zdenek Fierlinger Dubček je poudaril, da so tl incidenti škodili ugledu CSSR v svetu ter zelo zapletli notranje stanje in da ovirajo iskrene napore za normalizacijo odnosov s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami. Dubček je dodal, da je dolžnost vseh komunistov in vseh poštenih državljanov odločno nastopiti proti takim manifestacijam, in prav zaradi tega so sprejeli ukrepe, da se prepreči širjenje protisovjetskih tendenc, ki škodujejo vsem naporom za notranjo in zunanjo stabilizacijo. Na koncu je Dubček izjavil, da je potrebno izvajati temeljna načela partijske politike, kakor ?o bila izražena v dokumentih, ki so jih odobrili kongresi, v akcijskem programu, v novembrski resoluciji centralnega komiteja in v zadnjih odločitvah prezidija. Centralni komite združenja češkoslovaških pisateljev je na svoji seji v Pragi sklenil odložiti kongres, ki bi se moral začeti jutri v Bratislavi. Zadevno sporočilo pravi, da kongres «ne bi mogel v sedanjih po Etičnih razmerah izpolniti svoja poslanstva«. Zaradi tega je tudi združenje čeških pisateljev odložilo svoj ustanovni kongres, ki je imel biti 22. aprila v Pragi. Združenje slovaških pisateljev je sicer odobrilo razloge, ki jih navajata drugi dve združenji, vendar je sporočilo, da bo v nedeljo sklicalo v Bratislavi izredno konferenco, da izvolijo vodilne organe Predsednik repubEke Ludvik Svoboda, ki je prišel včeraj na obisk na Slovaško, je danes sprejel v Bratislavi slovaške voditelje partije in vlade. Najprej Je sprejel prvega tajnika KP Slovaške Husaka Praški študentje so na skupnem zborovanju sklenili organizirati v ponedeljek v raznih rakultetah «dar, pojanuarske politike« Na ta dan bodo študenti, zbrani na svojih sedežih, obravnavah tn izglasovali ma. nifest, ki bo obrazložil njihovo sta Ušče. Se pred plenumom 17. aprila bo-do poslaE centralnemu komiteju KP CSSR pismo, v katerem bodo poudarili, da študenti ne bodo sprejeli nobene spremembe v partijskem vodstvu in tudi ne, da bi plenum uradno priznal, da na Češkoslovaškem obstaja kakršna koh kan trarevolucija. ((National Heart Institute« hoče predvsem vedeti, če so umetno srce napravili s pomočjo državnih fondov In v tem primeru, če so se držali predpisanih norm, ki prepovedujejo »poskuse na ljudeh« brez predhodnih dovoljenj. To nalogo so poverili De Bakeyu, ker prav ta zdravnik načeluje načrtu raziskav o umetnih srcih, kar zavod podpira in je v ta namen dalo na razpolago poldrugi milijon dolarjev (nad 900 milijonov lir). Newyorški «Daily News» je včeraj javil, da je dr. Cooley tvegal, pa čeprav je dobro vedel, da u-metno srce, kot se je izkazalo v sedmih poskusih pri teletih, ne daje nobenih garancij. Prav zaradi tega so v nekaterih zdravniških krogih protestirali, predvsem, ker trdijo da material, ki so ga UDorabili za umetno srce, okuži kri. Zdravnik argentinskega porekla dr, Liotta ni hotel govoriti o svojih stikih z drugimi zdravniki in je pripomnil, da je »zadeva precej kočPiva in da nima smisla govoriti o niej v časnikih«. Dr. Cooley je potrdil, da je bil njegov namen rešiti človeško življenje in da bi* Karp, če se ne bi poslužil umetnega srca, umrl že v petek. Te izjave je potrdila tudi Karpova žena Shlrlev: «Moj mož je umiral in bi trotovo umrl. če se ne bi poslužili umetnega srca. Po tei operaciji mi ie tudi govoril. Morda bodo v prihodnosti uredili umetno srce, ki bo dalo vse garancije. Nič mi ni žal in mi ne ostane drugega, kot da se prepustim žalosti.« Karpova žena torej zavrača obtožbe proti Coole-yu, ki je od vsega začetka poudaril. da se je umetnega srca poslužil samo začasno, ker je ž njim hotel ohraniti bolnika, kateremu je odrezal popolnoma onemoglo srce. Dri življenju dokler ne bi našel človeškega organa, ki bi ga presadil. Polemika o tem primeru je prav gotovo nastala zaradi profesionalne rivalitete med dvema ameriškima velikanoma srčne kirurgije dr. Dentonom Cooleyom in dr. De Ba-keyem. Srce iz dakrona, ki so ga vsadili v Karpovo telo, je delo dr. Cooleya, ki ga je uredil po modelu iz leta 1959 dr. Dominga Liot-te, ki je pred tem obdobjem sodeloval z De Bakeyem. Od tedaj dalje so uredili šest vrst »Liottovih src», vendar se ga niso posluževali na človeških bitjih, ker zdravniki niso imeli na razpolago posebnih nadzornih naprav. Te je pred desetimi meseci uredil »raziskovalec« univerze «Rice» William 0’Bannon, ki je priznal, da se je za sestavo naprave poslužil izkušenj, ki si jih je nabral med delom pod vodstvom De Bakeya. «Washington Post« piše danes, da ni vsedržavni zavod za srce poveril De Bakeyu nalogo, da razišče zadevo, temveč, da je znameniti kirurg zahteval od vodstva zavoda naj ugotovi, če se je njegov kolega držal norm zvezne vlade o ra-ziskavanju na človeških bitjih. Časnik piše, da je De Bakey izjavil vodstvu zavoda, da je s pomočjo zveznih denarnih podpor izumil umetno srce, ki se ga je poslužil Cooley. Slednji pa je odgovoril, da je on uredil srce ir. to brez zveznih fondov, zaradi česar mu ni bilo treba upoštevati norme zvezne vlade. «Tajno orožje» Kitajcev na bojni črti pri Damanskem MOSKVA, 10, — Sovjetski časopisi so v preteklih dneh na dolgo opisovali položaj na otoku Daman-ski, kjer je padlo precej vojakov. Opisali so bitke, izmenjave topovskih strelov, «človeški val« Kitajcev in spretnosti mladih sovjetskih vojakov, ki so s potezami judo ra-zoroževali nasprotnike in jim pobirali orožje. Danes pa je humoristični tednik »Krokodil« prvič omenil, da so se v obdobju, ko orožje še ni imelo besede na reki Usu-ri, Kitajci posluževali «tajnega o-rožja«, to je nesramnih in opolzkih dejanj. Večkrat, pripoveduje »Krokodil« so kitajski vojaki na bregu obrnili hrbet sovjetskim opazovalnim enotam, si spuščah hlače in kazali »tiste dele, na katerih se je v preteklih stoletjih sedelo«. Spočetka se sovjetski vojaki niso znašli. Toda kmalu so Kitajce spravili v zadrego. Dobili so veliko Maocetungovo sliko in ko so jim Kitajci kazali zadnjice, so jih poklicali in jim pokazali portret njihovega voditelja. Njihove geste so torej veljale tudi Mao Ce Tungu in prav tega so se Kitajci ustrašili in se zmedeno u-maknili. To pa še ni vse. Posebne kitajske edinice so večkrat preplavile reko in ko so dosegle sovjetsko obalo, so se «komandosi» v sramotilne namene »podali na fiziološke potrebe«. In vendar, zaključuje Krokodil svoj članek, so še pred kratkim sovjetski zdravniki hodili na drugo obalo reke zdravit kitajske otroke. WM; V Sani se republikanska strli zavzema za kompromis s S. Arab^ KAIRO, aprila. - «Doslej je Fej- Južnega Jemena, čes tako ali tako | njihovi pristaši in so str® saj plačeval rojaliste, da so se bo- se bomo prej ali slej združili in teh j Salala, se jim je šejk Abd 0 pot dvanajst praznih sedežev naj bo koj pridružil in ime' je p*' rili proti republikancem, zdaj pa bo plačeval obojim skup*j, da se bodo borili proti Južnemu Jemenu,« je dejal eden od kairskih poznavalcev medarabskih odnosov. »Videli boste, kmalu se Jemen ne bo več imenoval Arabska republika Jemen, ampak samo še Arabska država Jemen.« Ta ocena je najbrž nekoliko pretirana. Res pa je, da je položaj na jugu Arabskega polotoka precej zaostren, kar je v glavnem maslo saudskega kralja Fejsala, ki kuje lep politični dobiček na rovaš arabsko izraelske vojne. On je edini šef arabske države, ki mu je ta vojna koristila. Jemen in Južni Jemen, ki sta šč nedolgo tega na veliko govorila o bratskem boju proti imperializmu in o neogibni združitvi obeh držav, sta zdaj malone na smrt skregana. Spor je bruhnil na dan približno pred dvema tednoma, ko se je v Sani sestal tako imenovani jemenski nacionalni svet, «telo, ki je še najbolj podobno parlamentu od vsega, kar so imeli Jemenci doslej,« kot je zapisal neki komentator. Nacionalni svet, v katerem so plemenski šejki, oficirji, intelektualci in uleme (verski voditelji) je določil dvanajst mest tudi za predstavnike liiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu JE NEKJE BLAZEN MILIJONAR, KI ZBIRA UKRADENE SLIKE? Po svetu vedno več tatvin dragocenih umetniških del Ukradena dela ni mogoče prodati, zato pa so odkupnine obilne LONDON, 10. — Scotland Yard in britanski umetniški izvedenci proučujejo možnost načrta, sicer tveganega vendar zanimivega, da bi enkrat za vselej zajezili neverjeten val tatvine umetniških del. Preiskovalni organi se sprašujejo, če ni morda nekje blazen milijonar, ki skuša zbrati, seveda v tajnosti, umetniške zaklade. Ta teza m neverjetna, saj so od začetka leta ukradli za 900,000 funtov, to pomeni eno milijardo 350 milijonov lir, umetniških del, ki nosijo podpise Rembrandta, Wat-teauja in Picassa, ki jih je težko spraviti na trg. Velikonočni prazniki so bili kot mana za tatove, ki so izrabili odsotnost lastnikov in so izpraznili zasebna stanovanja in tudi umetnostne galerije, kjer so pustili poleg vlomljenih ključavnic le prazne okvirje. Računajo, da so med velikonočnim weekendom samo v Parizu tatovi odnesli umetniških slik v vrednosti nekaj milijonov frankov. Naravno je, da Scotland Yard ne izvaja več preiskave samo na ozemlju Velike Britanije, temveč proučuje skoraj neverjetne teorije, ki jih najdemo kvečjemu v romanih. Med temi obstaja hipoteza blaznega milijonarja, ki ne bi mogel nikoli in v nobenem primeru pokazati svojih zakladov, ker da bi te takoj prepoznali. Policija podčrtuje dejstvo, da se vsakikrat po tatvini umetnin večje vrednosti, dolgo razpravlja o tfcm dogodku, zaradi česar morebitni kupec ukradenih slik ne more brez bojazni pred kaznijo skrivati med stenami svojega stanovanja slike, ki jih je morda odkupil iz edino razumljivega razloga, da jih občuduje. Poznavalci razmer so prepričani, da kradejo umetnine z edinim namenom, da pridejo do odkupnine, ki jo nudijo zavarovalne družbe, seveda proti izročitvi ukradenih slik. Po navadi je ta odkupnina v višini 10 odstotkov zavarovalne vrednosti, kar pomeni da se »zadeva« za tatove vsekakor izplača. Res je, da obljubljeno vsoto izplačajo šele pod pogojem, da vrnejo ukradene umetnine in največkrat se tatovi, po navadi že v zaporih zadovoljijo s precej manjšimi vsotami. Neki znani londonski lastnik umetniške galerije pravi, da bi se lahko Izognili številnim tatvinam, če bi spremenili zakon in zavarovalne družbe ne bi izplačevale odkupnin. Poleg tega pa se največkrat dogaja, da so umetnine kar se tiče zavarovanja, ocenjene nižje kot te njihova vrednost na trgu. To je tudi primer tatvine v londonskem stanovanju sira Rolanda Pen-oseja, kateremu so med velikonočnim weekendom ukradli 25 del Picas-Braqua, Chagalla, Miroja in dišče je obsodilo samo Mattolinija, medtem ko je druge oprostilo s formulo, da niso izvršili dejanja. Fotografirala sta vojaške objekte Češkoslovaške oblasti izgnale dva Italijana simbol naše zelje po združitvi. V Južnem Jemenu so planili pokonci. Vlada v Adenu se je takoj sestala na nujno sejo, na kateri so najodločneje zavrnili ponudbo Sane, «ki ne upošteva obstoja Južnega Jemena kot suverene in samostojne države,« kot je izjavil Abdula Ah, minister za kultur j nacionalno o rientacijo in združitev v vladi Južnega Jemena. To je bila najmilejša izjava na rovaš režima v Sani. Med drugim je bilo, na primer, slišati, da je jemenski režim imperialistični in reakcionarni agent. Hkrati so v Adenu sporočili, da bo vsakdo, ki bi sprejel mesto v jemenskem nacionalnem svetu kot predstavnik Južnega Jemena, najostreje kaznovan. Vlada je tudi «sprejela vse potrebne ukrepe, da bi bila kos vsemu, kar bi se utegnilo zgoditi v odnosih med Adenom in Sano na političnem, gospodarskem in vojaškem področju«. vlogo v posredovanju med 0 SO kanskimi in rojalističnimi ; Kot poroča kairski tisk, ki ■ menskih dogodkov ne kom®* je šejku Abdulli posrečilo ' mnenju precej »zapeljanih Jemen® nrinj3 pravo pot, kar pomeni, da j* »Unita rojalističnih šejkov »spreol* pereč« republikanstvu. pri čemer j* )adiija vitno vlogo igral denar, nj pa Kadi Abdel Rahman el I* tkem. bil te dni ponovno izvoljen * dnje sednika republiškega sveta, I; med Jemenu šef države, Hasan italij, poveljnik vojske, pa je pon® srečan stal predsednik vlade. ‘ odk Vse to so ljudje, ki hočejo3, dose: kompromis s Fejsalom in,, 'ziavil državljansko vojno. To se J em, dn veliki meri že posrečilo, saj sal že lani jeseni prenehal , ° ir denar rojahstom in odtlej; e^° 1,1 praktično ponehali. Vprašanj* 2 d veda, kako daleč bodo ŠIL la]a -kanci v sporazumevanju s Zf Poglavitni vzrok za ogorčenje Južnem Jemenu pa ni Arabijo. Nekateri opazoval® odločitev je- j vedujejo, da bo Jemen ki® je: , menskega parlamenta da nameni! novil diplomatske stike z »*■ «Uni j_____• « i « . - au ----:i_ infir Bfn -------- kitajskemu VPT' vsi denski tisk pa je te dni cfl vil vest, da utegne Jemen ž* ^kder navezati diplomatske stike s v?e vo Arabijo, L^ai Razumljivo je, da se Jjžni Jjn v takem položaju čuti ogr® j'erc-ek dvanajst sedežev svojemu južnemu -iih je pretrgal aprila 1967. r™1 P° sosedu, v Adenu se boje predvsem! sPloh izboljša! odnose z ^prav t tega, da bi se režim v Sani speča! | ter tako poskušal ustvariti s saudskim kraljem "ejsalom in bi ruskemu in kitajskemu VP“T; mu nato pomagal »razbistriti« položaj v Južnem Jemenu; z drugimi besedami, južnojemenski režim se boji, da bi Jemen posta most, preko katerega bi Fejsalovi pristaši oo-računali z južnojemensko NL", tako kot je NLF pred poldrugim letom v krvavem boju za oblast obračunala s FLOSY. Da je v Sani prišlo v zadnjih mesecih do precejšnjih sprememb, o tem ni nobenega dvoma. Prevladovala je tista struja republikancev, ki se zavzema za kompromis s Saudsko Arabijo. To so zvečine tradicionalni nacionalisti ir plemenski šejki, ki jim besede naserizem, arabski socializem ipd. zvene tuje kot Jasno je namreč, da bo Fejs* 3 1 ko se je reši’ egiptovskih 0 p vojne v Jemenu, poskusil ud ivJ/ 1 proti jugu; čas je za to vS ^ J neugoden. Sovjetska zveza S* 1 kdove kako trdno zasidrala, ■>,stlCn pa tudi še lep čas ne bo čl • * 1 ‘ ,ut rfvaz zen tega si v Kairu ne m<®*, voščiti niti tega, da bi jav® ®>č». zirali Fejsala, ker pač dobi' j, če njega izdatno finančno poi®” nuji Vprašanje je seveda, ali W oosl le kaj. Ta struja je pred kratkim ’ P°skušal zanetiti nemil Jemenu prekc Jemena ali nost iz Saudove Arjbije. V r!at! očitno misEjo, da jim preti zaradi nost iz Jemena. Pred dne'1 objavili vest, da so bivši s® Južnoarabske federacije, ki * Pnin vijo v izgnanstvu, poskuša*^ v Te premike je čutiti tudi v sesta-1 Ijud .lz Jem^ !>ma» ....... krajine Beide v Južni Jem*® dokončno obračunala z radikalnim republikanskim krilom, ki je hotelo nadaljevati boje proti rojalistom. Radikale je vodil polkovnik Uahab, ki pa je januarja zaman poskušal strmoglaviti Irianijev režim. Ta neuspeh je plačal z glavo. vi sedanjega jemenskega vodstva.,^,",™'' T ’ R® Narinnnini i/. i,„„m ; 13111 opravljali sabotaže Mala Adriana Pollastri, ki so ji kirurgi milanske otroške bolnišnice rešili, kljub brezupnemu stanju, življenje. Deklici, ki se je hudo pobila pri padcu, so odrezali del lobanje, ki jo bodo nadomestili s umetnim materialom HiiiiiiiiiiMiiiimiHiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiMiiiiiMiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii POVSOD NOVA ODKRITJA RUD Geologi na delu BOTSVVANA Izvedenca Organizacije združenih narodov so izračunali, da bi bilo potrebnih približno 45 milijard za razvoj bogatih ležišč bakra, niklja, premoga in diamantov v deželi Shashi v južnoafriški neodvisni državi Botswanu. Ležišča so namreč odkrili v puščavi Kalahari in za razvoj rudnikov bi bila predvsem potrebna gradnja dobrih cest in železnic. Vlada Botswane išče se daj v industrijskih evropskih državah družbe, ki bi bile pripravljene investirati potrebne vsote za na-daljne raziskave in izkoriščanje ležišč. NOVA ZELANDIJA Na vzhodni obali severnega oto ka Nove Zelandije so odkriti ležišča peska z zelo visokim odstotkom železne rude in titana. Nove zelandska državna ustanova za raziskave in tudi tuje privatne družbe nadaljujejo raziskave, da bi ugotovile kako velika so ta ležišča in če se jih bo sploh izplačalo načeti. GRENLANDIJA Danska komisija za jedrsko ener- gijo skuša dobiti od vlade nakazilo 1 milijona in pol danskih kron za pospešitev raziskav okoli sledov urana, katere so doslej na Gr*n-landiji našE. Po zadnjih računih naj bi se v pokrajini Skoevijord, na jugozahodnem delu otoka, nahajala ležišča približno 24.000 ton uranove rude. Ce bo komisija dobila od danske vlade potreben denar, računa, da bi se do leta 1980 lahko začelo ta uran že uporabljati. INDIJA Zadnja geološka odkritja v Indiji so iz pokrajine Agnigundal. Odkrili so bogate rezerve bakra v Nallaikondi, ter bakrait in svinca v Bandalamotti. Ležišča naj bi vsebovala približno 17 milijonov ton rude. Analiza vzorcev rude je prinesla na dan tudi prisotnost srebra, kobalta, arzena in niklja v količinah, vrednih trgovskega izkoriščanja. Družba, kateri so bila ležišča dodeljena, računa s proizvodnjo okoli 500 ton svinca na dan. PRAGA, 10. — Češkoslovaške oblasti so izgnale s svojega ozemlja 23-letnega študenta prava Sandra Maggia in 23-letnega bančnega u-radnika Domenika Aloja, oba iz Turina. Oblasti ju obtožujejo, da sta med njunim potovanjem po ČSSR shkala v Mladi Boleslavi vojašnico in kasneje tudi, češko-poljsko mejo. V Mladi Boleslavi, ki je kakih 50 km od Prage, je zelo močna sovjetska vojaška posadka. Oba Italijana so izgnali iz ČSSR in jima prepovedah tudi povratek. Nacionalni svet je izvolil za svoje- i / vse ga predstavnika sejna Abdulio Ben d SO,,SU-^o na* Huseina al Ahmarja. poglavarja naj- ^ £ Jemensko nokrajinO močnejše plemenske skupine Hašed.. ^ °d koder hocefpj: šejk al Ahmar je več let po revo-j U pr0tl Iuz™™snemu fWb luciji igral pomembno vlogo v je menskem vodstvu in bil je prvi predsednik jemenskega predsedni- aj sc PARIZ, 10. — Posebni odsd1 nj coske poUcije, ki se bavi škega sveta, pozneje pa večkrat no- iskavo o tatvinah umetniški adV tranji minister in minister za ple- Je v alarmnem stanju. Ob :akov-menska vprašanja. Leta 1966 pa se velikonočnega tedna so za& ki SQJ je sprl s SalaJom in takrat se je P T->0"”" s‘;— umaknil iz javnega političnega živ- ljenja. Ko pa so se v Sano novem ! bra 1967 vrnili Iriani. Amri, Aini in iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiuuiiiimiiiiiiuimiiiiiiiiniiimiiimHHunHuuMMiOTujdmuu PONOČI MED POSKUSOM VLOMA V TRGOVINO Trgovec streljal in ubil tata Skupina tatov je prva streljala na trgovca Ernsta Wortha v vrednosti 450 milijonov lir. V teh primerih so tatovi prepričani, da bodo dobili odkupnino ne samo zavarovalnih u-stanov, ki raje odplačajo 10 od stotkov kot celotno vrednost, temveč tudi nagrado s strani lastnikov, ki so se navezali na dela, ki jih hranijo v stanovanjih. Sicer se čudno sliši vendar je resnično dejstvo, da Scotland Yard naleti vedno na ovire s strani lastnikov, ki jih ne more prepričati, da n« bi izplačali visokih vsot za dosego vrnitve ukradenih del. Poleg tega ne morejo prepričati lastnikov umetnin, da bi slikali njihove zaklade, ker bi s tem močno olajšali preiskavo in bi veliko lažje prišli do ukradenih umetniških slik. prav pomanjkanje fotografij, ki jih niso mogli izročiti tisku. Je spravilo policijo v dokaj neroden položaj. Sedaj priporočajo tudi lastnikom umetnin naj te na kak način označijo, s čimer bi jih lažje identificirali. Trije agenti Scotland Yarda, ki pripadajo specializirani ekipi za tatvine umetnin, ne zadostujejo več, pa čeprav se ti lahko vedno zanašajo na sodelovanje Interpola. V zadnjem času so sicer zabeležili nekal uspehov, vendar Je treba del teh pripisati tatovom, ki Imajo prav tako številne probleme, da se izog-nego aretaciji. GROSSETO, 10. — Sodišče je obsodilo 18-letnega študenta Umberta Mattolinija iz Grosseta na 15 dni zapora zaradi sramotenja vere. Mattolini je v družbi drugih oseb 7. aprila lani razdeljeval med verskim obredom v cerkvi letake PSI UP ter je duhovniku zakričal »Dol z duhovniki. Cerkvijo in vero«. Vse so obtožili žalitve vere, sramotenja i duhovnika ter sramotenja križa. So- MILAN, 10. — Danes zjutraj so našli ob robu ceste med Concorez-zom in Monzo mrtvega moža brez osebnih dokumentov. Mož je podlegel rani od strelnega orožja. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, če je bil mrtvi mož, katerega so kasneje identificirali za 29-letnega cigana Giulia Camposa, zapleten v nočno tatvino v Concorez-zu, med katero je prišlo do streljanja. Okoli dveh ponoči se je nekaj tatov z dvema avtoma znamke alfa romeo in poltovornjakom ustavilo nekaj metrov od trgovine 44-letnega Angela Cappellinija. Tatovi so razbili izložbene šipe, s čimer so sprožili alarmni zvonec, ki je prebudil gospodarja, ki stanuje v isti stavbi. Cappellini je z okna zagrozil tatovom, a ti so začeli streljati, na kar je Cappellini, ki je bil oborožen s samokresom 7,65 nemudoma odgovoril. Očividci so izjavili, da so tatovi naglo stopili k avtomobiloma in ponesli s seboj ranjenega pajdaša, medtem ko so pustili na kraju poltovornjak. Ni nobenega dvoma, da je bil Campos, ki je bil že večkrat obsojen tudi zaradi tatvin, zapleten v poskus vloma v trgovino. Njegovi pajdaši so ga, verjetno, ko so ugotovili, da je izdihnil, vrgli kar med vožnjo iz avta, a so mu še prej pobrali vse dokumente, da bi prišlo čim kasneje do identifikacije trupla. Angelo Cappellini, ki je odgovoril ognju tatov in ubil Camposa, je do podrobnosti obrazložil predstavniku sodne oblasti kako je potekal dogodek. Predvsem je poudaril, da je takoj odgovoril tatovom z ognjem, ker so si neznanci v zadnjih štirih mesecih kar petkrat izbrali njegovo trgovino za cilj. Zanimivo je, da so mu pred petimi leti popolnoma izpraznili trgovino in mu odnesli za 8 milijonov lir blaga. V zadnjih mesecih so tatovi samo enkrat vlomili v notranjost in izginili s 300.000 lir vrednim blagom, medtem ko so se drugi poskusi zaradi njegovega takojšnjega posega izjalovili. Novembra lani je Cappellini preprečil tatvino s tem, da je sprožil več strelov v zrak. Camposa so identificirali s pomočjo prstnih odtisov, mrtvega tata pa je spoznala tudi njegova 25-letna žena Isa Maria Losetto. Campos zapušča 5-letnega sina Andrea in 4-letno hčerko Marileno. CANNES, 10. — Danes so javili, da je Luchino Visconti sprejel mesto predsednika mednarodnega razsodišča za prihodnji filmski festival v Cannesu. samo v Parizu štiri tatvin* \odijj' niških del. Po presenetljivi ’itn v v Avenue de la Bourdonnai* S. s so neznanci odnesli dela efe cha, Dufyja, Modiglianija, ’ svoj, Chagalla in KisUnga, so toUL, tovi ukradh Picassojevo slik1’ a- -vino je prijavil pariški ind1^, 11 ob povratku s počitnic. Gre:ia £ lo iz obdobja 1900-1905, k>.P 00 stavlja v kožuh oblečenega ® pre tatrj, z brado in brki. Policija se*vitv? na dejstvo, da tatovi dela * mogh prodati, ker je prev®! no. ittif ‘ visi *%, LONDON, 10. — Sinoči sojL skem stranišču postaje j]J Circus londonske podzemsk* ih ? niče našli mrtvo 18-letno št® ^ P Susan Nuttall iz CobhamS; ol^' dekletinega trupla so našli *** cijsko iglo, kar pomeni, d*. J^li Nuttallova vbrizgnila prev*®’ 8ajs zo mamila, ki jo je spravil®' iqJ~’! Na Piccad;llyjevi postaji se1!o*?'e nih urah zbirajo uživalci rJpg jih dobijo v bližnji nočni Poučeval je v lefrpir* 9 H oficirski Skrivnostno izginotij nemškega častnika BONN, 10. — Major H- . chim Kruse, ki je poučev** ko v častniški šoli v Hamb* 3. aprila izginil brez sled0- j nik ministrstva za obramb® javil, da se je Kruse pred5® aprila nadrejenim, ki jim je da se mora zaradi uredit® ila’. * nih stvari začasno oddalji® i; 'J znani vzroki njegovega be^tah^; dar ne izključujejo možno® 0 q' gre za razloge zasebnega f >ki ^ O *----------”0'' Ul.UVMIlVp," , > ^ Pri preiskavi sodeluje tud* vohunska vojaška služba, * Kruse zaradi svoje funkcij** ° i*ditv vojaške tajnosti. , ^ški Kruse ima 44 let in je v<3Za otrok. Pred letom dni si je d® ,Zel(? diti hišo. Možno je, da ic12;a,'sl v finančne težave in da je tega izvršil samomor. 8 V Ameriki so poslali na trg prvo »ljudsko* vozilo. Za ZDA je avto relativno majhen, za pa seveda ne. Vozilo, ki to f a Imenovali »Mavertck* (na sliki). J« Fordove proizvodni* VPRAŠANJU GORNJEGA POADIŽJA PORAZU M NA VRHU E DALEČ NE BO AJBOLJŠA REŠITEV str® Atf o pogajanja med italijansko in avstrijsko ju medi® so onemogočila sleherni poseg od strani tisk! kisbfcsiramh - Bojazni v zvezi s «paketom» ie koma* ibije. V dela flj e prev® 3ieimstPi6tra Ne« :ni, da jj »Urita,> \ , *sp5Jf°i vprašanja *Gornje- :emer j aduja imel biti že gotova tenar'i n »v Pa uusagljiva stvar že 'an -6 r aT™' res s<> dnevniki tu-zvoijen dnje dni napovedovali i sveta, ■ med predstavniki avstrij-liasan kalijanske vlade za mesec je pon* ječanje samo pa bi imele- . 1 odločilno. «Napredek, ki i hočejo aosezen v zadnjem času,* lom in., Z)avil Nf nni v senatu pred To se P • um. *.ie povezan tudi z čilo, saj vzdušjem, ki prenehal . med obema deželama odtlej ; ; m Italijo, op. ur.), to Vprašanj1 z dejstvom, da je zočin-odo šli i . n»ačna dejavnost skoraj anju s a ze več kot pred letom pazoval® men kn* je: v »tehničnemu - na-~ oziroma diplo- ma ^ 7,nr, P^^ledu stvari dejansko )se z-«5nrv^0*50, ze v kratkem bi tvariti Vt " do sporočila, da ho ;mu v® > vsebujoč nad sto točk 1 dn‘ • vila-' ^onono uradno odprt Jemen if " °Zen parlamentu. Vendar ; stike s /se to skupaj na politični .kaj spremeni in zaplete, se JjW v 3m Poadižju ni nikogar, uti ogr« h -eh da je scorazum moč bo Fejstjl * takšno naglico, čeprav »a!!uVS' P^uuričani, da bi ikusil ^ ivi Odlaganje utegnilo «imeti :a to vS in?e?.e posledice za lokalno zveza 4, . lzia'va K Pl in PSIUP). rtovskih '‘,a'a vsi prearičani, da ji ud L Polaganje utegnilo «ir za to vS in5e?-e posledice za lokalno .— ji (izje jidrala, I j^čno gledano » pravi Alij bo čut j[(''azz“n'. ravnatelj dnsv.ni-ne mod Jr. Adige*. »povratek nazaj bi javd ° "■ lač dobhi, če vsj priznavajo korist-;no po® nujnost sporazuma, zakaj a, ali h° »ostaja mnenje, da oi ‘m“ v,-' še mnogo vode ena ali.^tpvj Adiže. preden bi lah- *ea postal učnzcvit. Pred- in Prej tnrJ*?1 ^ga, ker je sporazum jd dne'1 'Oproirrisa na račun zain-bivši si* n, t0 je^ kar bo- rije. to j “Uničenja in dvome. Vtem poskus® j, v Rimu izraža svoje za-: jeme® u 3 spričo »skorajšnjega n Jemen pa njegovi tovariši v laže B4 ~“rjujejo, da je zanje vsa m suit®* prej kot končana, okraju® has paket še ni zaiprt, tem-hočejo _)tono odprt,» pravi Dino :mu re? ^krajinski tajnik sociali-“eracije Gornjega Poadiž-,nj nriset n;5e v' resnici prebivalstvu metni« ada>le takrat ko ga do-n«. Ob *n parlament odobrila. J so Zli tega bodo gornje- tatvine vp^ahsti v Rimu dan za netiiivi 1 (itn , vTsto Pogovorov v vse-rdonnaij® SV0^°m in delegacijo rtpin .1 j« i. jem v zvezi pa, kar ™ “■ so tolhLa pridržke.* -vo slik® »• so pridržki tu, vendar ški ind® ^ Naleteti tudi v Avstriji, ic. Gre (k ^cialdemokrati že izja-905, k' zi^J°do glasovali proti palčnega ^cla 1 zaradi tega, ker me-cija se ’ KjtvS zagotovila v zvezi z J® SDOravnmn sporazuma nezadost- (0 i viTčj, komunistične federaci- nočJ"l«lP°adižja. redf TRcT * i‘m TRST A uredit'* ila. “ to 13.15> 14 15 20.15 Po- )ddalj«|l; Jutranja glasba; 11.40 a beg®raki'1« Blagoznanstvo za doma !a mo: Bim PETEK, 11. APRILA 1969 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez po- lja in vam. potoke; 13.30 Priporočajo 14.05 Lahka glasba; 14.35 fr' Spored za mladino 19.13 L. Tolstoj: «Ivanova velika noč»; 20.15 - - J O opernih gledališčih; 21.15 Simf. Poslušalci čestitajo, 15.20 Napot- agoznanstvo za doma koncert. ki za turiste- 15.25 Glasbeni m- n DDncDiu termezzo; 16.00 Vsak dan za vas; II. PKUbKAM 17.05 človek in zdravje; 17.15 Kon- 7.30, 8.30, 12.30, H.30, 19.30 Po- ceri po željah; 18 15 Zvočni raz-ročila; 8.00 Orkester lahke glas- gledi; 18.45 Na mednarodnih križ-be; 10.00 Glasbeno-govorni pro- potjih; 19.00 Lahko noč, otroci!; gram; 10.40 Telefonski pogovori; 19.15 Jožica Svete; 20.00 Komorni 13.00 Hit Parade: 14.00 Juke box; zbor RTV Ljubljana; 20.30 Dobi-14,45 Plošče: 15.18 Violončelist P. mo se ob isti uri; 21.15 Oddaja o Fournier; 16.00 Popoldanski spo- morju in pomorščakih 22.15 Da-red; 17.35 Enotni razred; 18.00 Po- nilo Švara: Dodekafonija II.; 23.05 ljudna enciklopedija: 19.00 Plošče; Literarni nokturno; 23.15 Pevci za- 20.01 A. Lupo: «Jaz in glasba; bavne glasbe. 21.10 Gledališki pregled. ITAL. TELEVIZIJA lil. PROGRAM 1030 U30 jn ]500 j^g. 12.3o 10.00 Koncert za začetek; 10.45 iFrancoščina; 13.00 Doma; 13.30 Beethoven in Čajkovski; 11.15 Le- Dnevnik; 17.00 Spored za najmlaj-onhardt igra na orgle; 14.30 Por- še; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program tret avtorja: F. Poulenc; 15.00 za mladino; 18-45 Komorni kon-Scarlatti; 17 20 Angleščina; 18.45 jcert; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsakove- šport in ital kronike; 20.30 Dnev- tabo-'i',“iagoznanstvo za aoma žri o5' 0 ci'‘z-20 Za vsakogar nekaj; nega $ !ki d,® Po željah, 17.00 Klale tudi (de JtoRusso-Safred; 17.20 Za užba, , ^loS.ašalce; 17.3;, Poljudna nkcije- : 1815 Umetnost in hški ,: 18 30 sola; 18.50 Za-, je oč^ri-^.^artet: 19.10 Radijska si ie d® zeW’; eM5 Beri, beri rožma-da j® 20.00 Spori, 20.35 Go- je *hie n? Rubrika; 20.50 Koncert l ru^asbe; 22.00 Skladbe dav- ! H J.'« H, TRST &J0see; 12.25 Tretja stran; |6i Jevško petje; 14.30 Do- koper MjJ*.12.a0. 14.30, 16.00, 19.15 “ hten '-10 Jutranja glasba; & llon 5L ‘°-3d Glasbeni černi koncertj 21.00 Rossiniana nik; 21.00 TV aktualnosti; 22.00 & (radijska priredba). n®0 in 12.45 Glasba po T Cr.iT;50 Domače kronike; "J q_. »ou 'S l4%t?.c'i Glasbene matice iz & Dali0 p- Principe; 15.30 Pi-W - I®: 17 00 Simf. koncert: FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 7 Hi u« simi. koi «ster iPO Prenos RL; 19.00 a SlasK nst Kugler; 22.10 Pi h: 22 35 Nočni recital. ■ S^JJALNI PROGRAM rV; 8* 12-00. 15.00, 20.00 Po-C,Jutranja glasba; 9.06 11 ^ 10 35 i" 11-08 Ura &05 K ^Pranistka M. Pob- TV priredba. II. KANAL 9.15 16.30 Konjske dirke; 18.30 An- gleščina; 21 00 Dnevnik; 21.15 Ne-ro Wolfe; 22 35 Filmske in gleda Baletna glasba; 10.10 Haendel; 11.40 Komorni koncert; 12.30 «Wer-ther», opera; 14.35 Glasba za kla- liske novosti vir. JUG. TELEVIZIJA SLOVENIJA 20.00, 23.25 Poročila; 9.35, 14.45 za talnj® 6.00, 7.00, 10 00, 13.00, 15,00, 19.30 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16.10 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.45 Osnove splošne izobrazbe; 17,50 Informativna oddaja; 8.08 Sklad Jubilej velikega komika. Ch. Ch« be Vladi mira Lovca; 8.55 Pionir- plin; 19 20 žena v svetu: švedi-ski tednik; 9.25 »Morda vam bo nja; 19.50 Cikcak; 20.30 3—2—1; - — — • ■ ^ stnri _ film; quiza TV Zagreb. tf ^pranistKa m. ruu- hKi icuiun., ' «'j«» , v*‘ vw • 'T WK°ntrapunkt; 13.15 Poje všeč»; 10.15 Pri vas doma; 12.10 20.35 Birokratova smrt w 14.45 Pisan spored; Skladbe Karola Pahorja; 12.30 21.55 Posnetek quiza T je. Marija Terezija je nadaljevala z zamislijo dunajskega dvora tudi z graditvijo cest proti Jadranu. S propadom beneške republike (1. 1797) je ladjedelnica v Kraljeviči izgubila značaj arzenala, ker je dunajski dvor dobil arzenal v Benetkah, ki jih je zasedel. Tako je prišlo do prve stagnacije kraljevskega ladjedelništva, ki se je začelo znova razvijati pod francosko zasedbo Takrat so v ladje delnici ladje samo popravljali. V ladjedelništvu severnega Ja- drana zavzemata v prvi polovici 19. stoletja pomembno mesto dva Angleža, brata Joseph in Thomas Pritchard. Najprej delujeta v Trstu in na Reki, zatem pa L 1835 v Kraljeviči. Njihovo bivanje v Kraljeviči je obenem tudi prva zlata doba kraljeviškega ladjedelništva. Začela sta graditi parnik, vojno ladjo »Maria Anna», dolgo 50 m in široko 7,7 metra, ki so jo splavili 25. januarja 1836. V času njunega 12-letnega bivanja v Kraljeviči je v ladjedelnici bilo zgrajenih 15 ladij. ---------- V petdesetih letih je znova prišlo do manjšega zastoja, v šestdesetih pa je ladjedelnica ponovno oživela. Pomembno je, da se zdaj v svojstvu nosilcev ladjedelništva pojavljajo domači ljudje, grade se ladje, ki nosijo imena jugoslovanskih mest in velikih mož. To razdobje, vst do osemdesetih let prejšnjega stoletja, je ’ v glavnem povezane z imenom trgovca Vjekoslava Turkoviča iz Karlovca. V tem času so v ladjedelnici splavili ladje «J J. Stross-mayer», »Grad Karlo vac», «Za-greb», »Kraljeviča* in druge. Ladja »Tri sina* je znana tudi po tem, da je v 105 dneh uspešno preplula pot med New Yorkom in Novo Zelandijo. Revolucionarno gibanje je po prvi svetovni vojn, pognalo globoke Korenine med delavstvom Kraljeviče. Tu je uspešno delovala tudi celica komunistične partije, ko je ta bila prepovedana, pa ilegalna celica, ki jo je vodil dr. Pavle Gregorič. Oktobra 1. 1925 se je v ladjedelnici zaposlil strojni ključavničar Josip Broz. Oživelo je sindikalno delo, kakor se je tudi v Kraljeviči in okolici močneje občutilo ilegalno delo partije. Poleti i. 1926 se je sindikalna organizacija odločila, da proglasi stavko. Njen organizator je bil strojni ključavničar Josip Broz. Stavka se je z uspehom zaključila 8. oktobra, potem ko so delodajalci pristali, da delavcem izplačajo štirinajstdnevni zaslužek in zagotovili, da bodo ostanek izplačali v določenem loku Toda tudi represalije niso izostale. Med prvimi je bil odpuščen Josip Broz. V času med obema vojnama je kraljeviška ladjedelnica v glavnem životarila. Leta 1930 jo je prevzela angleška družba «Yarrow Ltd.», šest let kasneje pa se je združila s splitsko. Kapacitete se niso spremenile, pač pa se je Kra-ljevičanom po petdesetih letih izpolnila njihova želja in so začeli graditi cementni dok z nasilnostjo 1700 ton. Šele po osvoboditvi je v ladjedelnici prišlo do prvih rekonstrukcij. Ko so se Nemci umikali, so pognali v zrak še ono malo, kar je prej obstajalo. Kraljeviča je bila osvobojena 17 aprila, z njo tudi ladjedelnica Ze drugega dne so začeli čistiti ruševine in kmalu so se zbrali delavci, ki so se takoj lotili popravil prvega plovnega objekta. Dve leti kasneje je bil izdelan elaborat za rekonstrukcijo in razširitev ladjedelnice. Program se je začel uresničevati 1. 1948 in je bil izpolnjen l. 1952. S tem je bila ladjedelnica usposobljena za izgradnjo jeklenih ladij do 4000 ton nosilnosti. Po 1. 1955 je ladjedelnica prešla v novo etapo Tega leta je bila zaključena izgradnja petih ladij za izvoz. Nekoliko kasneje pa tudi nekaj linijskih ladij za domače ladjevje. V nepolnih 10 letih (do 1. 1965) je ladjedelnica dosegla izvoz v znesku 10 milijonov dolarjev. Recesija, ki je jugoslovansko ladjedelništvo zajela okrog 1. 1962, tudi «Titovim ladjedelnicam* ni prizanesla. Vendar so v njih zaposleni delavci in nameščenci srečno prebrodili tudi te težkoče in konec aprila, ko boao proslavljali 240-letnico svojega podjetja, bodo obenem dosegli tudi svoj dosedanji največji uspeh. Petindvajset let Partizanskega pevskega zbora Slavni Partizanski invalidski zbor iz Ljubljane bo 21. aprila praznoval petindvajsetletnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil na pobudo pokojnega velikega--revolucionarja Borisa Kidriča in z odlokom glavnega štaba NOV in PO Slovenije v vasi Planini pri Črnomlju v Beli krajini. Njegov prvi dirigent je bil skladatelj Karel Pahor, zdaj pa ga že nad petnajst let vodi prof. Radovan Gobec. Zbor so ob ustanovitvi sestavljali ranjeni borci in invalidi narodnoosvobodilnega boja, ki so hoteli ta boj nadaljevati s pesmijo m tako še prispevati v tem boju za osvoboditev. Šestnajst jih je bilo takrat, danes pa šteje zbor 70 članov, med njimi je 11 pevcev, ki so člani že od u-stanovitve- Na praznovanje tega velikega jubileja se zbor, ki je do danes nastopil doma in v tujini skoraj 1500-krat, skrbno pripravlja. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel predsednik, republike Tito in s tem ponovno dokazal, kako visoko ceni delo in poslanstvo te pevske organizacije, ki ji ni na svetu enake. Uvodna prireditev bo 21. aprila zvečer v veliki dvorani Slovenske filharmonije. To bo slavnostni koncert, v katerem bodo poleg Partizanskega invalidskega pevskega zbora sodelovali še mladinski zbor in orkester RTV' Ljubljana, pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, solista Edvard Sršen in Jože Gašperšič, harfistka Pavla Uršič-Petričeva ter člana SNG Iva Zupančičeva in Rudi Kosmač. Dne 17. aprila bodo v avli Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani odprli spominsko razstavo, ki bo prikazovala razvojno pot tega zbora. Razstavo je pripravil Muzej revolucije. Ob tej priložnosti bo izšla tudi bogato opremljena knjižica «četrt stoletja zbora* z več kot 50 fotografijami in v nakladi 2000 izvodov. Uvod je napisal Matej Bor, tekst pa Vanda škodni-kova. Kako pomembna je osnovna naloga Partizanskega pevskega zbora, da čimbolj izvirno in kvalitetno goji in posreduje slovensko in jugoslovansko borbeno pesem ter s tem pospešuje prenašanje tradicij narodnoosvobodilnega boja na mlajše rodove, pričajo tudi številna odlikovanja in nagrade, ki jih je zbor prejel ob svoji 10-letnici in 20-letnici. Letos je predlaganih za odlikovanje kar 21 članov. Dalje je zbor prejel tudi Gallusovo plaketo, ki mu jo je podelila Zveza kulturnih in prosvetnih organizacij. Zbor kandidira tudi za nagrado AVNOJ. M. S. Koristni stiki na velesejmu v Milanu Ob priložnosti sedeminštiridese-tega milanskega mednarodnega velesejma bodo to prireditev obiskale številne delegacije strokovnjakov in operaterjev iz evropskih in ostalih dežel. Vodile jih bodo vidnejše osebnosti iz gospodarskega življenja, ki so že napovedale svoj prihod. Prva teh delegacij, ki prihaja iz Avstralije, je že v Italiji. Vodi jo minister za odnose z javnostjo in avto ceste P. A. Morton V Milanu jo pričakujejo dne 14. t.m„ kjer se bo udeležila otvoritvt velesejma, vtem ko je že obiskala dela na avto cesti Roma-Aquila ter se sestala s funkcionarji AN AS in predstavniki družbe za avtostrade. V času, ko bo velesejem odprt, bo v Milanu tudi skupina funkcionarjev zunanjega ministrstva, ki bo ob tesnem sodelovanju s predstavniki velesejma skusala tu o-mogočiti srečanja med tujimi osebnostmi in italijanskimi gospodarstveniki. In to na osnovi želja ter interesov, ki jih razne delegacije izražajo, kakor tudi. da bi se tako nadaljevala akcija javnih, v tem primeru mednarodnih stikov, ki so jih zunanje ministrstvo in diplomatska predstavništva, ob sodelovanju z ministrstvom za zunanjo trgovino, ze leta vodili na organizacijskem in operativnem področju. Ta akcija se je pokazala za zelo koristno za razvoj sodelovanja s tujino. Letos bodo zelo številne delegacije iz vseh dežel sveta. Prisotne bodo Kanada. Argentina, Mehika, Nova Zelandija, Kuba, Ekvador itd. Od dežel Srednje Amerike bodo prisotne San Salvador, Panama, Kostarika. Honduras, Nika-ragua, Gvatemala. Akcija, ki jo je zunanji minister vodil ta zadnja leta. je začela dajati svoje plodove, potem ko se je svet seznanil z razvojem, ki sta ga tehnika ter industrija dosegli v Italiji. Italijanska pobuda in delo sta danes prisotni v številnih izvenevropskih deželah, zlasti v Afriki. V Afriki ni dežele, kjer bi se že r.e uresničevala ali pa ne bila na tem, da se uresničijo velikanska javna dela Ejer bi se ne gradile industrijske naprave ter objekti od strani italijanskih podjetij. V Gani jez In hidroelektrič-ne naprave v Akombu rafinerija v Temi, ki jo gradi ENI, naftovod, ki povezuje dve afriški deželi, Zambijo in Tanzanijo, prav tako pod vodstvom ENI Potem se v Nigeriji gradi še en jez na reki Niger, nadalje železnice, pristaniške naprave, sladkorne tovarne itd. Vse to daje slutiti, kot menijo strokovnjaki da bodo omenjena srečanja med tujimi ter italijanskimi operaterji pomagala u-.stvariti osnove za nadaljnje nove pobude vsestranskega gospodarskega sodelovanja s številnimi tujimi deželami. MONTEVIDEO, 10 - Policija v Montevideu si prizadeva odkriti skupino moških, ki so tetovirali kljukaste križe na telo treh žena, sindikalnih funkcionark Kljukaste križe so jim tetovirali na raznih delih telesa Policija meni, da so krivci pripadniki neke neonacistične organizacije, ki se sama imenuje »Protikomunistično zahodno poveljstvo*. Ustanova e prehodil ravno kot vešč akvarelist od Trsta do Pulja, kjer se je rodil Sevedo pa je med tedanjimi in sedanjimi listi opazna neka razlika Čeravno se v njih Grubissa bistveno ve oddaljuje od priljubljene mu tematike kmečkih dvorišč kraških vasi, pestrih čolnov v varnih istrskih pristanih, širših razgledov z morja na Trst in ožjih izrezov predelov iz starega dela mesta, kjer v mračnost ozkih ulic seknjo svetle sončne proge, pa je izdelava teh prikazov pokrajinskih čarov akvarelu sedaj v marsičem mojstrsko popolnejša. Predvsem so poštah poteze čopiča širše in razgibanejše, svobodne. A vendar ni v razlivajočih se barvnih površinah nobene sladkobno pesniške zamegljenosti, v katero lahko zavede slikana lak hiter način dela. Povsod izstopa enaka jasnost oblik ki odlikuje vsako Grubissovu delo že od nekdaj Množica podrobnosti v njih ga ne moti, ker uspe povsod ustvariti enotnost zasnove s primernim stopnjevanjem barvnih odtenkov ki pa ohranjajo svojo akvarelno prozornost tudi v največjih teminah Čutno doživetje resničnosti ni v teh akvarelih nikjer razvrednoteno, ker o-hranja Grubissa zvestobo naravi in predmetu. Vendar pri tem ne pozablja na umetnišKo poslanstvo, ki ni le golo preslikovanje, temveč globlje duhovno povezovanje z našim okoljem. MILKO BAMBIČ Vreme včeraj; Najvišja temperatura 15.3, najnižja 9.5, ob 19. uri 13.7 stopinje, zračni tlak 1025,9 stalen, brez vetra, vlaga 50%, nebo 2/10 poobla-čeno, morje skoro mirno, temperatura morja 10.2 stopinje. Trža§k dnevnik Danes, PETEK, 11 SP" FILIP Meni Sonce vzide ob 5.27 in z* . w 18.45 — Dolžina dneva 13.H ^ na vzide ob 3.21 in zatone f Jutri, SOBOTA, 12. ap» LAZAR SPACCINI SPREJEL ČLANE NOTRANJE KOMISIJE SV. MARKA Sindikat kovinarjev CGIL-FIOM: «prvi delni uspeh delavske borbe* Župan izrazil svoje «zmerno zadovoljstvo^ i zagotovljenimi naročili KPI pravi, da gre za «napihovanje dejanskega obsega ukrepov» Včeraj zjutraj je župan inž. Mar-cello Spaccini sprejel v občinski palači člane notranje komisije ladjedelnice Sv. Marka in jim sporočil uspehe akcije, ki jo je vodil pri vladi in podjetju IRI. Dejal je, da je naročilo za gradnjo drugega plavajočega doka stvarno jamstvo zp. obnovitev del na splaviščih, ko bo dokončan dok za Taranto, V zvezi z opremo jugoslovanske ladje, ki jo sedaj gradijo v tržiški ladjedelnici, je župan izrekel mnenje, da bo nudilo dela brez odlašanja. «V bistvu — je rekel župan — lahko izrazimo naše zmerno zadovoljstvo, ker predstavlja to delovno breme začetek, ki naj pripelje do kontinuitete v kratkem in d?.ljšem roku. S tem prvim nujnim ukrepom se je pričelo sodelovanje med mestom in gospodarskimi dejavniki v državnem merilu.« Zupan je o-menil nato pobudo za naročila o pregradnji dveh ladij, ki jo je brodar odklonil kljub visokemu popustu, ki bi mu ga ladjedelnica nudila. Vsekakor ie dejal župan, bo občina nadaljevala v svo'em zavzemanju v tem smislu. Predstavniki in člani notranje komisije ladjedelnice Sv. Marka so županu predočili svoje pomisleke, nei so po njihovem omenjen; ukrepi popolnoma nezadostni, člani notranje komisije so županu ornemu tudi možnost gradnje m >n-taznih delov v podjetju Italcan-tien, kar naj bi krilo praznino • obdobju preden se bodo pričela dela za novi plavajoči dok. člani notranje komisije so pri tem podčrtali, da bi gradnja montažnih delov bila po tehnični plati zlahka izvedljiva. Zvečer se je sestalo tajništvo sindikata kovinarjev PIOM-ICG IL), ki je izdalo sporočilo, v katerem ocenjuje omenjena naročila ladjedelnici Sv. Marka kot «prvi delni uspeh delavske borbe, k; pa je vsekakor nezadosten, da bi kril vse potrebe proizvodnje in zaposlenosti uslužbencev podjetja. «Enako misel podčrtujejo v sporočilu člani tajništva sindikata kovinarjev tudi v zvezi z možnostjo (o kateri pravijo, da m potrjena), da bi v Arzenalu Sv. Marka montirali pogonske stroje ter o-premih četrto jugoslovansko ladjo, ki se gradi v tržiški ladjedelnici.« Vsekakor gre za ukrep, s katerim se skušajo mašiti vrzeli, ki pa po svoji časovni omejeno-sti predstavlja zgolj majhno dozo kisika, ne pa uresničitev smer-ki j]h je vlada izdala oktobra 1968. leta in v katerih se obvezuje, da bodo ladjedelnici Sv Mar-ka^ dodeljene tudi ladijske grad- Položaj v Sv. Marku se po mnenju sindikata kovinarjev ne da rešiti z drobnjakarskimi ukrepi: če bi to bil namen (niso še znane vse podrobnosti omenjenih u-krepov) bi se sindikat kovinarjev FIOM-CGIL odločno protivil Vsekakor bo FIOM-CGIL izrekla dokončno mnenje po današnjem sestanku na sedežu Fincantieri. V svojem sporočilu tržaška federacija KPI označuje komunikeje strank leve sredine v naročilih ladjedelnici za ((napihovanje stvarnega obsega ukrepov«. V tej zvezi omenja izjave, ki Jih je župan Spaccini dajal pred časom v občinskem svetu, kjer je govoril o «velikih ladijskih pregradnjah« ter primerja samo resolucijo, ki so jo nedavno izglasovale same stranke leve sredine. Zato, meni tržaška federacija ^Pf-. skuša KD napihniti zadevo v upanju, da se bo medtem umiril gnev tržaškega prebivalstva ((Jasno je, da se nobena prilika ne sme zavrniti«, nadaljuje izjava, . «ker so sad delavske borbe« Od tod potreba, da se borba za tržaško gospodarstvo razširi in poveze s tisto, ki se danes bije po vsej Italiji. J P Podobno sporočilo je izdalo tudi vodstvo PSIUP, ki trdi, da ((naročila ne pomenijo odklona Fincantieri od hotenja, da se ladjedelnica Sv. Marka omeji v ladijskih gradnjah, nasprotno to pomeni zgolj poskus odložiti njen konec.« Samo popolna revizija načrte CIPE lahko reši — zaključuje izjava vodstva PSIUP — tržaško, kakor tudi gospodarstvo La Spezie in Livorna. Občinski odbor v Zgoniku pa ie sprejel resolucijo v kateri ie rečeno: ((Zaskrbljen nad Svečanost na Opčinah V OKVIRU VZPOSTAVLJENIH ODNOSOV Reška mestna delegacija danes in jutri v Trstu Reško delegacijo bo vodil predsednik mestnega sveta Dragutin Haramija - Program obiska in razgovorov V nedeljo, 13. aprila bo ob 16. uri na openskem strelišču svečanost v spomin 71 talcev, ki so jih umorili nacifašisti. Proslavo prirejajo partizanska zveza ANPI, zveza političnih preganjancev ANPPIA - . ■ ...... ter ANED, govorili pa bodo Piero ,u?ravaml onstran meje, ki težijo na Giordani. Mirko Konci i isto gospodarsko območje kot Trst. Danes in jutri bo na uradnem obisku v našem mestu delegacija mesta Reke, ki jo bo vodil predsednik reškega mestnega sveta Dragutin Haramija. Z njim bodo predsednik reške trgovinske zbornice T. Dobrič, načelnik oddelka za zunanjo trgovino reške trgovinske zbornice Ivan Krautzek in načelnik kabineta reške občine Vlado Oluič. Kot poroča tržaška občinska u-prava, je ta obisk v okviru odnosov, ki jih je navezala tržaška občina v preteklih mesecih z občinskimi Giordani, Mirko Kapelj, Eugenio - ■ nk„n Laurenti, sen. Paolo Šema, nakar - ^ bo sledil pevski nastop. Svečanosti bo predsedovala Stanka Hrovatin. je tržaški župan vanje o zadevah skupnega interesa. Z današnjim obiskom reških predstavnikov se izpolnjujejo stiki s sosednimi mesti. Danes se bodo reški gostje najprej sestali na županstvu z županom in občinskimi odborniki, nakar si bodo v spremstvu podžupana premstvu podzups Lonze ogledali ladjedelnico v Trži- ču. Popoldne je predviden izlet po morju in ogled pristaniških naprav, pomola VII in naftovodnega terminala. Reška delegacija bo obiskala tudi industrijsko pristanišče in si bo nato ogledala elektronski center na sedežu Italcanticri. V soboto ob 10. uri se bodo r-ški SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA St d\ vabi na Večer slovenske zborovske pesm V KULTURNEM DOMU Po vsej em dve so pn skozi NASTOPAJO MLADINSKI, MEŠANI IN MOŠKI ZBORI Z GORIŠKEGA IN S TRŽAŠKE# haiinsl SOBOTA, 12. aprila, ob 21. uri Spaccini že obiskal Ljubljano, Ko- predstavniki sestali na trgovinski per in Reko. S prvima dvema me- zbornici s tržaškimi gospodarskimi stoma je že v teku tehnično sodelo- operaterji. ■iiiiiiiiiiiti!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiliiiiiliiliiimi,liliitiiili,iiiiiiiiimJi,n„mn,iii„„„,lllul||||||||lllllllm|immi|n|||)||||||l|||IMI|||||||| TAKOJŠEN ODGOVOR TRŽAŠKEGA DELAVSTVA NA ZLOČINSKE STRELE Danes triurna splošna stavka zaradi dogodkov v Battipaglii MLADINSKI ZBOR Glasbene matice iz Trsta in z Opčin JEZERO — moški zbor, Doberdob SLOVENEC — moški zbor, Boršt KRAS — moški zbor, Dol-Poljane PRIMOREC — mešani zbor, Trebče OTON ŽUPANČIČ — moški zbor, Štandrež VESNA - moški zbor, Križ SLAVEC — moški zbor, Ricmanje GALLUS — mešani zbor, Trst ♦ * 0 1 NEDELJA, 13. aprila, ob 17. uri KRAŠKI SLAVČEK - mladinski zbor Glasbene matice, Nabrežina SREČKO KOSOVEL - moški zbor, R«*fl RDEČA ZVEZDA — mešani zbor, Salel VALENTIN VODNIK - moški zbor, Dolltjo SLOVAN — mešani zbor, Padriče SREČKO KUMAR - moški zbor, Repe»j>l LIPA — moški zbor, Bazovica FANTJE IZPOD GRMADE - moški z» *N>ili FRANCE PREŠEREN - mešani zbor, Bof*e)o ži VASILIJ MIRK — moški zbor, Prosek-K« *Ss, nem tinob Rezervacije vstopnic od srede, 10. aprila, dalje na sedežu Prosvetne zveze, Ul. Geppa 9, tel. 31-1 ,vi Vstopnina za vsak koncert: 300 lir SP Dva so v teki Prvi, . )wlske prilete ■“Bja j Je narc Gre pra 5-fi :ani vii Tretji koncert Delavci iz velikih tovarn se bodo v tihih povorkah zbrali na Trgu Garibaldi in potem: krenili do Trga (Jnita, kjer bodo počastili spomin žrtev policijskega nasilja za danes triurno splošno stavko vseh kategorij. Delavci, uradniki, trgovci in vsi ostali člani vseh kategorij bodo zatorej prekrižali roke od 14. ure danes popoldne do __ „ 17 ure, ko se bo protestna de- ^,!l.v,aS^rDIjen j .1?ad , Propadanjem monstracija zaključila. P™Izvodnih sektorjev v Tr-j s tem v zžfezi so pokrajinska i,-,7 u1 *na c ,!.nem tržaškem ozem- tajn.štva treh krajevnih sindikati1 kot posledico težkih vladnih tov izdala poseben komunike v ka-oagovomosti, nezadostnih izbir, za-1 terem je najprej navedeno sporo- V skladu s sklepom treh tajni- Sv Marka in tržaškega pristanišča V nedeljo dopoldne bo Moro v štev vsedržavnih sindikatov v zvezi ter obsoja zavlačevanje pri izvaja-1 Vidmu prisostvoval zasedanju KD ” krvavimi dogodki v Battipaglii j nju sklepov CIPE, se zaključuje s ; kjer bo tudi imel govor. Na istem tudi krajevni sindikati oklicali pozivom vsem občinskim svetom zasedanju bo delo Rumorjeve vla- efanirn ^ Tržaškem, naj bi podali ostav- ............. - ko, če do mud in neizpolnjenih obljub zahte- čilo iz Rima, ki ga objavljamo na va od državnih in krajevnh obla-! prvi strani, nato pa še posebni nje.« sti ,da uresničijo vse pobude, ki prihajajo iz produktivnih sektorjev in sindikalnih organizacij z namenom, da se naredi konec neugodnemu položaju, ki bi utegnil sčasom postati neozdravljiv. Zahteva posebno obvezo v zvezi z ladjedelnico Sv. Marka za pridobitev novih naročil, vabi tržaško občino naj postane pobudnica enotne akcije vseh krajevnih ustanov v tržaški pokrajini za potrebne korake pn rimski vladi, da se odpo-more temu nevzdržnemu stanju do konca aprila tega leta. V nasprotnem primeru, naj bi prišlo do pobude po protestnem odstopu vseh občinskih svetov v pokrajini.» ................................................................. SEJA HUJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Battipaglii. Tako bodo zbirna mesta za te povorke pred ladjedelnico «Sv. Marka«, pred tovarno strojev «Sv. Andreja« in ((Arzenalom«. Od tod bodo delavci krenili po Ul. San Marco preko Sv. Jakoba na Trg Garibaldi, kjer je drugo zbirno mesto in kamor bodo prišli tudi delavci, ki so zaposle-I ni v podjetjih industrijskega pri-| stanišča. Ti bodo zapustili svoja i i podjetja, prišli z avtobusi ali zaseb- { V soglasno sprejeti resoluciji občinski svet ponovno tih! ^vorL'‘na‘"m™ zahteva, naj vojska zapusti Lazaret . Sprejet sklep Garibaidfpmii^d Doma pristaniških delavcev na na- Brez kompleksa pri Lazaretu ni mogoč turistični razvoj pogoji, v katerih bo v našem mestu potekala splošna stavka. V splošnem bo stavka trajala od 14. do 17. ure, vendar bodo nekatere kategorije stavkale posebej. Tako bodo pristaniški delavci prekinili svoje delo že opoldne, zunanji pristaniški uslužbenci ob 13. uri, medtem ko bodo zunanji u-siužbenci pristaniške ustanove stavkali od 13. do 18. ure. Z rednim urnikom bodo stavkali tudi uslužbenci občlhških in zasebnih prevoznih podjetij. .. Izpred večjih tovarn bodo v mestno središče krenili tihi sprevodi delavcev, ki bodo s svojo ti uviu.ui,,, m O OVVJU šino počastili spomin padlih Ho+tmorrlU Tolm ™ —, — -..j 15. aprila ne bo vlada dala trdnih zagotovil za gospodarski obstoj in napredek Trsta. Za resolucijo so glasovali svetovalci KPI in PSI, vzdržali so se svetovalci LSS. prot: pa sta glasovali svetovalca KD O zelo razgibam diskusiji, id je zajela tudi afero okrog Odbora za pomoč razlaščencem, bomo še poročali. Moro obišče Trst Gorico in Videm Bivši predsednik vlade posl. Al-do Moro bo v soboto in v nedeljo v naši deželi. Moro bo prispel v Gorico jutri pozno popoldne in se sestal s pokrajinskim tajnikom KD Cianom ter z drugimi pokrajinskimi voditelji goriške KD. Zvečer se bo podal v Trst. kjer se bo prav tako sestal s pokrajinskim tajnikom Colonijem ter ostalimi voditelji stranke. de osvetlil podtajnik posi. Tords. NA LETOŠNJEM VELESEJMU Program prireditev ob prii azu pohištva Vodstvo tržaškega velesejma je izdelalo program za letošnje prireditve v zvezi s prikazom pohištva in običajnim vsedržavnim tekmovanjem risarjev in arhitektov. Za to tekmovanje je letos na razpolago 3,5 milijona lir nagrad. Glavna te ža letošnjih prireditev s področja pohištva pa bo na 12. mednarodnem srečanju o pohištvu, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki z vsega sveta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAlabarda, Ul. deiristna 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). Dr Leitenburg, Trg S. Giovanni 5 I Mizzan, Trg Venezia 2. smtonune sezone ■Trni sinočnji, tretji koncert letos nje spomladanske simfonične sezo ne, je privabil v Verdi številno ob činstvo. Orkester gledališča Verdi je vodil dirigent Pietro Bellugi, ki je svoje študije izpopolnjeval o ZDA pri dirigentih svetovnega slovesa Rafaelu Kubeliku in Leonardu Bernsteinu, kot solist pa je nastopil mladi pianist Maurizio Pol-lini. Spored ni bil tako zanimiv kot pri prejšnjem koncertu, vendar je nudil priložnost, da smo v osebi Maurizia Pollinija spoznali pianista izrednih tehničnih kvalitet in močnega temperamenta. Za svojo izvedbo Schumannovega «Koncerta op. 54 za klavir in orkester ter Lisztovega Mrtvaškega plesa» za klavir in orkester je doživel aplavz, kakršnega so bili v Verdiju doslej deležni le redki veliki mojstri. Kot je pri Lisztu prišla do veljave njegova močna muzikalna kondicija, tako se je v Schumannovem koncertu pokazal tudi kot pianist z velikim smislom za romantično muziciranje. Sicer pa je ta koncert bil tudi po celotni izvedbi osrednja točka sinočnjega sporeda. Dirigent Bellugi ga je lepo gradil in dosegel izredno zlito izvedbo, v kateri se je vodilna vloga pianista in orkestra nenehno prelivala Za uvod je orkester zaigral kompozicijsko razmeroma malo zanimivo moderno zasnovano skladbo Pro-sperija Mladostni koncert» za orkester in ženski glas s sodelovanjem sopranistke Gianne Jenco, za zaključek pa drugi del Berliozove dramatične simfonije «Romeo in Julija». . .j. k. ............................................................. POROČILO DEŽELE O TRŽAŠKEM REGULACIJSKEM NAČRTU o zgraditvi državnega otroškega vrtea Deželna uprava posveča posebne pozornost ohranitvi kraške okolice Občni zbor Sindikata slovenske šole Danes, 11. aprila, ob 16.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma 13. redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Dnevni red je naslednji: Otvoritev izvolitev predsedstva bran je zapisnika lanskega občnega zbora poročila tajništva, referentov od-se«ov. olagajnika, nadzornega odbora in razsodišča razprava razrešnica volitve novega odbora predlogi Odbor Gledališča ; , ; Teatro Slabile Danes ob 20.30 ponovitev predstave «Oglas» Natal1:« Ginzburg. Tudi jutr nžnja predstava se začne ob 20.30, nedeljska, s katero se bo skupina poslovila, pa bo popoldanska. Od 17. do 20. t.m. bo na sporedu izven abonmaja vesela komedija Čile in Mazzucca ((Dvajset načinov za imeti otroka«, v Izvedbi skupine «La Serenissima« Tonina Micheluzzija. V sredo zvečer je bila seja milj-skega občinskega sveta, ki je nadaljeval razpravo o raznih točkah dnevnega reda svojega spomladanskega zasedanja. Na vrsti so bili predvsem razni upravni sklepi, odobritev načrta za športno igrišče in resolucija glede derekvizicije kompleksa pri Lazaretu, v katerem je vojašnica. Prej omenjeno resolucijo so soglasno odobrili vsi svetovalci. Resolucija, ki jo je predlagal občin ski odbor, predvsem omenja, da bo v kratkem objavljen deželni dekret o ustanovitvi avtonomne turistične in etovičarske ustanove, ker so pristojni organi ugotovili, da ima miljsko področje turistične značilnosti. Občinski regulacijski načrt. predvideva pri Lazaretu turi stično področje, v katero je vključen tudi kompleks pri Lazeretu, ki obsega 62.000 kv. m površine. Tu so zgradbe parki, igrišča, pomoli, po rtič itd. Zaradi tega bi bil ta kompleks zelo primeren za turistične pobude. Med zadnjo vojno so ga zasedle vojaške oblasti, po londonskem sporazumu pa je tam nameščen tonniški oddelek. valci odločno zavrnili. Ob koncu seje pa so soglasno sprejeli dokončen načrt za gradnjo novega športnega igrišča v Miljah. Razgovori posl. Skcrka na Proseku in v Križu Danes ob 20. uri se bo poslanec KPI Albin škerk na Proseku srečal z upokojenci in delavci ter se z njimi razgovarjal o novem pokojninskem zakonu. Prisoten bo tudi Antonio Cattonar. Srečanje je na pobudo proseško-kontovelske sekcije KPI. Enak sestanek boste imela poslanec Skerk in Cattonar v soboto ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu. V resoluciji je še poseben poudarek, da si ni moč zamisliti turistič- nega razvoja v miljski občini brez tega kompleksa. Zaradi tega je občinska uprava že leta 1962 začela akcijo, da bi se vojaški odde.ek premestil in da bi kompleks dere-kvirirali. Ob koncu leta 1962 so vojaške oblasti sporočile, da bodo o-menjeni vojaški oddelek premestile drugam, nato so obljubile, da bodo zadevo proučile in jo rešile v okviru nove razporeditve vojaških sil na našem področju. Poleg župana so za rešitev tega problema večkrat nastopili vsi tržaški parlamentarci, predsednik turistične ustanove, deželni svetovalci itd., toda zadeva ni bila še rešena. Miljski občinski svet je ponovno sprožil to vprašanje in zahteva, da obrambno ministrstvo dokončno reši problem, premesti drugam vojaški oddelek in derekvirira kompleks pri Lazaretu. Pri tem naproša predsednika deželnega odbora, deželnega odbornika za turizem, vladnega komisarja in vodstvo turistične ustanove, senatorje in poslance, naj posredujejo na pristojnem mestu, da bo čimprej prišlo do ugodne rešitve. Občinski svet je tudi odobril sklep, da se v Miljah z državnim prispevkom zgradi državni otroški Z Pedagoginja profesorica Carmela Metelli di Lallo bo 15. aprila ob 18 uri predavala v dvorani «Fer-rero» na filozofski fakulteti o temi ((Znanost in utopija v jutrišnji vzgoji«. brežju, kjer se bodo zbrali _ poldne. Od Trga Garibaldi bo splošna povorka tržaških delavcev krenila ob 16. uri po Ulici Carducci čez Trg Goldoni in Korzo na Trg U-nite. Sprevod bo «tih», to pomeni, da se predvidoma ne bodo skandirala gesla, kakor tudi ne bo uradnih govorov. Pač pa bo zbrana množica počastila spomin padlih v Battipaglii z enominutnim molkom na Trgu Unita, na kar se bo sprevod razšel. Seja dolinskega občinskega sveta Sinoči je bila v Dolini seja občinskega sveta, s katero se je začelo pomladansko zasedanje. Po vprašanjih raznih svetovalcev, na katera je odgovoril župan, se je razvila dolga diskusija ob resoluciji, ki jo je v imenu svetovalske večine predložil svetovalec Prašelj glede krize tržaškega gospodarstva in nujnosti hitrih in konkretnih ukrepov. Resolucija, ki omenja zlasti pereče vprašanje ladjedelnice Nazionale 15.30 «Per un pugno di dollari«. Techncolonr, 70 mm. Grattacielo 15.30 «Metti, lina sera a cena«. J L. Trintignant, L. Capo-licchio, T. Musante Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «La Chamade«. Catherine Deneuve, Michel Piccoli. Fenice 15.00 «GIi intoccabii«. J Cas. savetes, B. Ekland, G. Ferzetti. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Excelsior 15.30, zadnja predstava ob 22.10 ((Diario di una schizofrenica« Technicolor. Ritz 16j00 «La battaglia del Sinal« Assaf Dayan. Technicolor. Alabarda 16.00 «11 mercenano«. Franco Nero Colorscope Moderno 16.00 «Dolce novembre« A Newley, S. Denis, T. Dikel. Technt! color. Filodrammatico 16.30 «Le tolli Veneri d A ki ra« T. Umeniya, A Kitta. Prepovedano mladini pod is' letom. Slovensko gledališče v KULTURNI DOM ‘ tietre TITUS MACCIUS PLAČNO. TvsiT š AMFITRlfcr J , Molii Prevod: KAJETAN GANI« Ci Kostumograf: F k dal ANJA DOLENČEVA t stari Scenograf: L™- AVGUST LAVRENČIČ S........ Glasba: PAVLE MERKtfl Režiser: JOŽE BABh- DANES, 11. aprila, ob ABONMA RED «A» V nedeljo, 13. aprila, ob '■ v Izoli V torek, 15. aprila, ob v Piranu U' V V sredo, 16. aprila, ob W ob 20. uri v Kopru Prodaja vstopnic vsak d8t 12. do 14. ure ter eno pred pričetkom predstavi nedeljah in praznikih eno pred pričetkom predstav. Na kraškem področju ne bo mogoče zidati posameznih hiš izven območja obstoječih vasi Auror> 16.30 «Serafi.no». a. ceiema- Danes povzemamo nekaj zanimivih delov iz poročila deželne uprave o obrazložitvi obširnega elaborata deželnega odbora za urbanistiko o tržaškem regulacijskem načrtu. V njem je rečeno, da je dežela v glavnem sprejela zamisel izvirnega ob- mestnega razvoja. Tem naravnim n omejitvam, pravi dežela, se pridružujejo tudi gospodarske «meje» v pogledu različne višine in narave stroškov za potrebno urbanizacijo. V tej zvezi deželna uprava poudarja, da sta poznana naravna u- činskega načrta o ohranitvi zgodo- tesnitev in naravni prostor Trsta, vinskega dela mesta, o rezidencial-nih področjih s postopnim zmanj šanjem gradbenega Indeksa Iz mesta proti predmestju, predvidenih ustreznih javnih napravah na razvojnih področjih, zaščiti zelenih in kmetijskih področij, ter da je potrdila sedanje stanje pristaniškega in industrijskega področja. V deželnem elaboratu je rečeno, da se spreminjevalni predlogi komisije nanašajo na vprašanja obrobnega pomena, ki ne bodo vnesli bistvenih novosti Toda deželni urbanistični odhor je prišel do zaključka, pravi deželno poročilo, da je treba uveljaviti nekatera načela, katerim se ni mogoče odpovedati. Ta načela se nanašajo predvsem na geomorfološki položaj mesta, ki utesnjuje razsežnost ker so gričevje, Kras, morje, rastlinstvo in mesto samo funkcionalno in krajepisno tesno povezani med seboj. Glede predvidene rezidencialne razsežnosti, je deželna uprava ugotovila pretiranost rezidendalnega načrta, tako v pogledu predvidene-; ga demografskega razvoja, kakor ...............................................i............................................................... Jubilant Albert Rejec med nami V prijetni družbi smo včeraj pri Subanu počastili našega dolgoletnega zvestega sodelavca in prijatelja tovariša Alberta Rejca ob nje- vrtec. Proti temu sklepu so glaso- g0T! 70-tohdoL V imenu našega u- vali demokristjanski svetovalci, češ da v Miljah zadostuje dosedanji vrtec, ki ga imajo nune, kar so komunistični in socialistični sveto- redništva se je jubilantu zahvalil za vztrajno sodelovanje glavni urednik Stanislav Renko, ki je tudi poudaril slavljenčeve zasluge v pre- teklosti in danes v borbi za naše narodne pravice, ter mu izročil zlato spominsko plaketo, izdelano po osnutku slikarja Klavdija Palčiča. V imenu SKGZ je tov. Rejcu čestital predsednik Gorazd Vesel, nato pa je jubilant sam na njemu lasten živahen način spregovoril nekaj besed o pomembni, odgovorni in obenem tudi težavni vlogi slovenskega časnikarja v zamejstvu, obudil nekaj spominov na svoje življenjske izkušnje in na kraju zagotovil, da bo še naprej z veseljem tudi v pogledu ocene med reziden-cialnim razvojem in napredkom gospodarskih dejavnosti. Zato, je rečeno v deželnem elaboratu, je treba primerno skrčiti obsežnost reziden- cialnega načrta, tako v pogledu upo rabnih gradbenih področij, kot v ke gosto pogledu stanovanjske gostote. Vse spremembe, ki jih je deželna upra--------‘ ‘ I ............. va vnesla v Izvirni občinski regulacijski načrt, so takšnega obsega, da določajo rezidenclalna področja, na katerih naj bi se mesto v prihodnosti tako razvilo, da bo prostora za 315.000 prebivalcev v mestu ln 45.000 prebivalcev na kraškl planoti in v obalnem pasu severno od mesta, se pravi za 360.000 prebivalcev v vsej občini ln ne 600.000 kot predvideva Izvirni načrt. Značilno je, da v elaboratu deželne uprave niso omenjena tako imenovana gradbena področja za zidanje ljudskih in ekonomskih stanovanj na osnovi vsedržavnega zakona 167, kar bo spravilo občino v precejšnje težave. Tržaška občina je že svoj čas sestavila načrt o zasegi (odkupu) razsežnih stavbišč na področju Rocol-Melara, pri Magdaleni in v nekaterih drugih krajih mesta. Sestavljen je bil tudi načrt urbanizacije nekaterih teh področij. Kako bo na to vprašanje odgovorila občinska uprava bomo videli v prihodnjih mesecih, ko bodo pripombe in spreminjevalni predlogi dežele prišli pred občinski svet. Dejstvo pa je. da tržaška občina nima svojih stavbišč, da bi jih lahko urbanizirala za ljudska stanovanja. Posebno poglavje, je rečeno v poročilu deželne uprave, je v elaboratu posvečeno tržaškemu Krasu. Sedanje naselbine (razen nekaj primerov na Opčinah, v Sesljanu in Devinu — mi dodajamo še v Križu, na Kontovelu in Proseku kjer ste bili prav tako zgrajeni begunski naselji v slogu, ki popolnoma kvari tamkajšnjo okolico —) predstav- sodeloval pri našem listu in dru- Ua-I°, v K*avJ?em, , značilno enoto gem manjšinskem tisku, saj Je s srcem vedno pri nas, čeprav živi že dolga leta v Ljubljani. kraškega naselja, ki Je nastala sko zi stoletja, na osnovi življenja, ki je bilo skoraj Izključno povezano jut izkoriščanje naravnih virov zem- lje in morja. Razen nekaterih izjem, pravi deželni elaborat, te naselbine ne predstavljajo gradbenih vrednot izrednega zgodovinskega in arhitektonskega pomena. Kljub temu pa, ugotavlja dežela, je treba te skromne kraške vasi zaščititi pred razsežnimi in nenadzorovanimi gradnjami, ki bi jih kmalu iznakazile, saj najdemo v teh vaseh mnogo izvirnih in ljubkih obrtniških motivov, predvsem pa predstavljajo privlačno krajevno značilnost. Važnost tržaškega Krasa — je nadalje rečeno v elaboratu — je v tem, da predstavlja edino prosto in ravno področje v, bližini Trsta in do Tržiča. Zaradi tega je to področje zelo primemo za namestitev raznih naprav in storitev, ki niso samo krajevne, marveč tudi deželne in vsedržavne narave in važnosti. Naravno je — meni dežela — da je treba lokaciio tako obsežnih uibanističnih objektov premišljeno proučiti tudi v zvezi z raznimi posledicami, ki bi lahko iz tega nastale. Glede novih gradenj na Krasu pa dežela meni, da bo treba točno in na osnovi resne proučitve določiti gradbene lokacije, v predhodni dobi pa se lahko določita dve možnosti. in sicer preureditev, obnovitev ali dopolnitev posameznih hiš v sedanjih vaseh, ali pa gradnja hiš na posameznih stavbiščih s spoštovanjem sedanjih krajevnih, arhitektonskih in urbanističnih značilnosti. Izven obstoječih naselit pa ni mogoče graditi posameznih hiš, marveč se lahko zida izključno na osnovi dogovorjenih in podrobnost-nih načrtov v taki obsežnosti, da bodo glede urbanizacije in storitev neodvisne, da ne bodo bremenile obstoječih vasi. no. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14, letom Slovensko prosvetno « TABOR » Opčine u ses . 'ai>nsk Ikcije' ., tudi '^assi ®(ibor vabi danes, 11. t. m., ob v ((PROSVETNI DOM« na 'fe davanje o ' Trž "■ to <2skegi Razvoju odnosov med1^0 o cialističnimi država1* Predava pomočnik direkt1 ^ °° radia Koper Ecio Jazbec ^ ^ Vljudno vabljeni! Cristallo 16.30 «2001: Odlssea nebo spazio«. Technicolor, 70 mm. Capitol 16.30 «L’incend o di Mosca« Ludmila Saveljeva, Sergej Boun-darčuk. Technicolor. Impero 16.30 «11 libro delta giungla« VValt D sney. Technicolor Vittorio Veneto 15.30 «Viva, viva Vitla«. Y Brynner, R, Mitchum, M. G. Bucella. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom Astra 16.30 «Rapporto Fuller, base Stoccolma«. Technicolor. Ideale 16.00 «Cordura». Garry Cooper, Rita Hajdeth, Van Uefi'n. Technicolor. Abbazia 16.00 «1 39 scatlni«. K. More T. Elg. Technicolor. Razstave NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.3« do 1.36) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4. Glusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina. A11TGEA, Ul. Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). V umetnostni galeriji aBarlsii v Ulic Rossetti 8 bo jutri ob 18 uri otvoritev prve osebne razstave slikarke Radenke Birsa. Razstavila bo 25 risb z motivi rož. drevja in Krasa. Slikarka se je rodila na Brjah v Vipavski dolini, živi in dela pa v Trstu. Razstava bo odprta vsak dan do 23. t.m. Razna obvestila Vse člane godbe Rinaldl prosimo da se zberejo v torek, 15. aprila ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19, ker se bodo pričele vaje za nastop na prvomajski povorki. Vaje bodo vsak torek in petek. Ker so vaje v ožjem merilu, toplo priporočamo udeležbo vseh godcev in priporočamo točnost. Odbor godbe sRinaldis Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. aprila 1969 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 6 oseb UMRLI SO: 84->letni Gualtlero Taverna ,72-letnl Stefano Longhino 49-letni Otello Antonello, 82-letni Mar-cello Cozz , 81-letna Maria Lonzar vd. Riccobon, 4 Metlica. ure star Luciano OBČNI ZBOR KMETIJSKEGA KONZORCIJA (Consorzio Agrario) sr firts-s n prvem sklicanju ob 9. uri in po potrebi v drugem sklicanju’ob 10. uri istega dne na sedežu Zbornice za trgovino, industrijo 111 ™ej,?it dTBI£ V D1- S' Nico16 5 ^radl sklepov na podlagi čl. 2364 civ. zakonika in društvenih funkcij. Predsednik Dr. Leone Bmuiner Prosvetno dr#r Ivan Cankar pri Sv. Jakob* priredi v društveni dvorani danes, 11. t.m., ob 20.30 v* i«vna , > • 1 , ^rig. £ 'eti 5*,“ v podajanju gledališkega ^Nrob ca Staneta Raztresena. SLOVENSKE BAL0 IN ROMANCE Vabljeni vsi Svetjakob^ T Je b/ara ‘atovi: Sev Mno 2 H 2 Skr St v Mcl S iz Sti Sk Sdl GLASBENA M ATIc,Skn TRST Sih puid * IB m ' V SOBOTO, 19. APRILA J ^ p( OB 21. URI V VELIKI ‘ihtela »Na RANI KULTURNEGA HARMONIKE C, NA ODR1 Sodelujejo: gojenci šole Glasbene m*1 ansiunbzl Miramar solisti — gostje 6* DRUŠTVO SLOVENSKI1* IZOBRAŽENCEV V TRSTU ‘Ni *h"m IZ vljudno vabi na predavanj« j Stefana Steinerja, profes^. na teološki fakulteti v fcr ljani o Sodobnem gledanju nF( družino in na načrtova^ rojstev v zveil s papeži okrožnico St: Predavanje bo danes, v Pfi1 H. aprila 1969, v prosi Slovenske prosvete v Ulic1 nizetti 3/1. Začetek ob 20. uri. d Prosvetno društvo Sl»' Škamperle priredi dne 25. »t la enodnevni izlet v Ben*5/' Slovenijo, Čedad, Trčmun x okolico z obiskom prosv^i ga društva Ivan Trinko v v Vpisovanje na se^f društva na stadionu * maj«. Vrdelska cesta 7. Darovi in prispevki Ve r, Repe® 'a so bolničarji in policisti na-, v teku ene ali dveh ur, ker si prvi, 40-letni Giuliano Koren z totske ceste 15 zlomil nogo, ko Priletel na tla, medtem ko so ,ke8a rašli v bližnji gostilni, ko Je naročil prvi četrt sladkega. re Pravzaprav za kaj enostavno •r, četverice ne sestavljajo urno-m ljudje, temveč enostavno pre- skovali načrt. V trenutku razsodnosti so spoznali, kaj jih čaka in sklenili doseči «svobodo». Prvi se je skozi okno pognal Giuliano Koren, ki je razbil steklo, nato pa tako nerodno priletel na tla, da si je zlomil nogo. Tako je bil njegov poskus bega tudi končan. Bolničarji so ga še isto uro odpeljali v bolnišnico, kjer bo moral preležati 20 dni. Drugače pa je šlo z ostalo trojico. Prijatelja so pustili na tleh in se splazili po zidu, ga preplezali, se spustili v Ul. San Cilino, ki je sicer slabo razsvetljena in se razšli. Breccia si ni mogel kaj, da bi ne okusil svobode, ki jo je komaj dosegel. In ker je zanj «svoboda» pomenila — vino, je zavil v prvo gostilno, kjer so ga ob kozarcu vina našli bolničarji in ga brez težav prijeli. Ostala dva pa sta izginila kot kafra. Ni ju ne doma ne v mestnih gostilnah, ki jih policijski agenti obiskujejo že načrtno. V iskanje so tržaške policijske oblasti vpletle tudi sorodna poveljstva mest v drugih krajih naše dežele. Zaenkrat vsekakor ni nobenih vesti o tem, da bi ju kdo opazil, kar je tudi težavno, saj ni mogoče ločiti človeka, ki bolezensko išče alkoholne pijače od navadnega vinskega bratca, ki ga je nekoliko preveč posrkal. Pa tudi nevarna nista, kar je tudi važno. MERKU L. b ab^ANEK industrijskega odseka pokr. konzulte la, ob «A» ??} vinski bratci, ki so se že loški z® trupili z alkoholom in sedaj ne sbor, Boli 7eJo živeti brez njega. Ker alko--osek-Ko® •rfnj kmalu pripelje do hudih ,scvnih motenj, morajo take hol , nemudoma odpraviti v ustrez-_ Umobolnico, kjer jih z obilno , tel. 314. ?°> vitamini, ustreznimi zdravili . Predvsem pa z odvzemom pijače . „,i*ušajo ozdraviti in jim rešiti -------"jenje. « fjtver*c°. k* so jo bili sprejeli ličen v Ir? nekaj dnevi, so imeli zaprto L?ekl sobi v prvem nadstropju DOM Tj dvoriščem, s katerega se preko visokega zidu da priti na S PLAtflp. i-r-k štirje so Istrani: poleg 1» I Ift leriega Giuliana Korena, še 49 A *- 9-' n sAari rudar Giovanni Breccia iz Njfj V*°Uno a Vento 65. 39 let stari • OAn fup Coronica, težak brez posla, Je dalj časa bil gost ECA in 60 EVA Lstari kuhar iz Padrič Giuseppe r°Paz. la, ob 1 i, ob' a. ob >pru asebnemu gradbeništvu jSrozi popoln zastoj Ta grožnja bo nastopila po letu 1971, če ne bo med tem izpopolnjen regulacijski načrt rsak da® ar eno redstav! \x kih eno \ • rai se je na trgovinski zbor-redstav. ^..sestal odsek za indusrtijo po- ________ ? Oske gospodarske konzulte. Se- ________ -."ka, ki ga je vodil predsednik . j k ing. Vignuzzi, se je udele-110 **** a ,tUc*' predsednik zbornice dr. * QSsi' 6 ,'r.tarniki so vzeli na znanje, da n ob 1 i[| *ncantieri zagotovila dve naro-)M» na tržaškemu arzenalu - Sv. Mar-' to je gradnjo drugega 40.000-^kega plavajočega doka ter po-t med opremo četrte jugoslovanske J5’ ki jo bodo kmalu splavili' v ^kem obratu Italcantieri. Novi : direkt* zgrajen za La Spezio, med-Jazbe®bodo prvega, ki ga pravkar , t?uiejo v Sv. Marku, odpremili .Taranto. Odborniki so nadalje ------1 1,3 razpolaga Tovarna -----—' pri Sv. Andreju z običajno (;nQ zalogo naročil mkar Cb«nlk‘ ?,° neka’ lakoMlliU- Osebnih podjetjih, ki so v frAjtJem času zašla v razne težave. j*?1 v obratu Stabilimenti Mecca-Triestini bo treba priti čim L? 'z sedanje zagate. Kar zadeva 5. dela in zasebno gradbeništvo, Canarutto naglasil, da bo na tem področju prenehala, če ne ho i|LjJ tem časoi ICm lla<-rt *n če ne bodo izdelani Ujfbni conski načrti. Regulacijski jk/t je namreč te dni deželni od-za urbanistiko vrnil občini, česar se je pri gradbenih Ujetjih razširilo novo vznemirje- 4 TlC*Tiirr,udbornikl so na8lasitt, da je A 1 ra, ratska procedura za Izvajanje javnih del vse predolga in . tn?Uc*na, medtem ko se pri števil-nit Ui. p°sameznih načrtih pogoslo ne tia*!^0 med seboj projekcijske li-A i5,ncne *n izvršilne faze. Odborniki kJtaglaslli, da predstavljata po-E vjf Grandi Motor! Tricste in za-Hll m .13 industrijsko pristanišče čast ;Ost etT*i, ker se pri njiju razvojni b tbpek odvija povsem redno in * vsake zamude veni 20.30 je •• ueia in zas \JCF ‘?71 Pre gori, stara 36 let in doma iz Villa de Bacchina 1. ki jo je v Ul. XXX Ottobre, na vogaiu z Ul. Macchia-velli povozil avto. ko je prečkala cesto izven zebrastega prehoda za pešce. Dokaj neprevidno je ženska stopila s pločnika na cesto in prezrla avto fiat 1100, ki ga je v njeno smer vozil 56-letni Angelo Parlotti iz Ul. Tor S. Lorenzo 1 Parlotti je žensko opazil v zadnjem Urenutku. Skušal je verjetno pritisniti na za-, vore, toda vse se je zgodilo v trenutku. žensko je udarec a vtontobi la podrl na tla, kjer se je pobila v nogo in opraskala roke, ki jih je stegnila predse. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo odposlali domov s prognozo 15 dni. Ljubljančanka podrla pešca na zebrastem prehodu Zaradi lažjih poškodb se bo moral zdraviti teden dni v glavni bolnišnici 33-letni trgovec Rosario Somma, doma iz Ulice Cisternone 24/1, ki ga je včeraj zjutraj okrog 9. ure pri Stari mitnici povozil ljubljanski avto. Somma je izpred trgovine s čevlji «Donda» krenil preko ulice k Stari mitnici. Na tistem mestu, tik pred končno postajo trolejbusov št. 20, je zarisan zebrasti prehod za pešce, ki ga očitno 38-letna Ljubljančanka Alojzija Golob ni opazila. Ženska je namreč zavozila preko trga in šele v zadnjem trenutku opazila moškega, ki je prečkal cesto. Skušala se mu je ogniti, a zaman. S svojim avtom fiat 600 ga je zadela in ga s silo podrla na tla, pri čemer se je pobil in ranil v koleno, brado in po udih. Na kraj nesreče so očividci pa klicali iz bližnje bolnišnice rešilni avto RK, s katerim so trgovca odpeljali najprej na sprejemni oddelek. Tu ga je pregledal dežurni zdravnik in odpremil domov s prognozo 8 dni. Tramvaj podrl stražnika Včeraj zjutraj je na Trgu Libertč pred železniško postaja tramvaj podrl mestnega stražnika, ki je urejal promet. Pri tem se je stražnik pobil po nogi in rami. Bilo je malo pred osmo. 30-letni stražnik mestne policije Donato Straziota iz Ul. Campanelle 122 (pripada II. sektorju mestnih straž) je sredi križišča na Trgu Liberta urejal promet, ko je zagledal tramvaj, ki mu je prihajal nasproti. Po vsej verjetnosti se je nagonsko umaknil vstran in pri tem prezrl drugi tramvaj. ki je prihajal v nasprotni smeri, za njegovim hrbtom. Ta ga je podrl na cestni tlak. Pobitega stražnika je v bolnišni; co prepeljal neki avtomobilist, ki je nekai 'trenutkov pozneje privozil na križišče. Na sprejemnem oddelku glavne bolnišnice so stražnika dežurni zdravnik in bolničarji obvezali in ga nato odpustili domov, kjer bo ozdravel v štirih dneh. PREJELI SMO Tržaški velesejem: Uradni akti z 11. mednarodnega, topgresa 0 P°-bistvu, ki ,ie bil v "okviru lanskega velesejma dne 3. julija 1968 - Publikacija obsega tudi poročilo o izsledkih 8 vsedržavnega natečaja o pohištvu. Tisk: Villaggio del Fan-ciullo. Opčine. «Austria Economica« mesečni informativni bilten avstrijske gospodarske delegacije v Italiji. Štev 3. marec 1969 SE VEDNO ODPRTA KRIZA V GORICI IN TRŽIČU Nocoj bo občinski odbor razpravljal o odstopu odbornikov Seja občinskega sveta bo 16. aprila - Brezuspešen sestanek med PSI in K D - Položaj v Tržiču Danes zvečer se sestane občinski J -*o stavko in sicer od 14. do 17. odbor v Gorici, dne 16. aprila pa ' ure. Delavci, ki delajo v izme- ......iiiiihiiiiihhiihihiihiiiihih.mu..............."""um.... PROMETNA NESREČA PRI GOSTIŠČU «CASCINA DELLE R0SE» Mlada zakonca hudo ranjena pri trčenju na openski cesti 23-Ietni Francesco Meola se bo moral zdraviti najmanj 40 dni, njegova žena pa en mesec Na cesti proti Opčinam, malo pred gostiščem «Cascina delle Rose«, je prišlo včeraj popoldne do hude cestne nesreče, pri kateri sta se težje ranila mlada zakonca Meo-ia iz Trsta, Ul. Marco Polo 49 23-letm Francesco Meola je vozil svoj fiat 500 D proti Opčinam s še precejšnjo naglico. Zraven nj ga je sedela njegova 20-letna žena Eleo-neznanih vzrokov je avto d :v vanj«J ra ju OV3«l pež«’ ,^®nska pod avtom sJdveb tednih bo ozdravela go ^'nja Valnea Medeotti por Gre ter ženo je udarec z vso silo vrgel vnaprej. Mlada žena se je močno pobila in ranila v ude in sence, ker je z glavo udarila v vetrobran, medtem ko je njenega moža vrglo na krmilo, ob katerem si ie poškodoval prsni koš, polomil rebra in verjetno delno načel pljučno mreno, kajti v bolnišnici kamor so oba ranjenca pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa, Meola ni mogel dihati. Nemudoma so ga odpravili na oddelek za pljučno kirurgijo, med- nora Iz —___ , , , zaneslo na ovinku proti desni v ob cestni varnostni odbijač ob katere , (em |5. »€ Ben«^ '4 ""'•»Milim m,Hlinil I ml Hlinili IjjRŽAŠKIH SODNIH DVORAN 14 ljudi na založni klopi žaradi kraj in drugih grehov Včeraj so zaslišali obtožence, v nadaljevanju pa bodo zaslišali kar 34 prič ta^tfinajst oseb se ie znašlo vče-Oj;!*Pa klopi pred kazenskim so-Hvn, tri druge pa niso priso-•Me obravnavi. Odvetnikov pa ■1 mizah ki so njim namenje- ja obravnavi. Odvetnikov pa 9g “i?1 mizah ki so n jim namenje-Vg' .^r mrgolelo Začetku obravna-v Prisostvovalo tudi veliko l.ju-igg ki so v glavnem oriiatelii in obtožencev So ® sa zelo zapleten proces, kjer hig^toženci obdolženi tatvin, na Hltril?Ra m nenamernega odkupa j«vWiv.en«Ka olaga ter ponareianta So dokumentov Gre predvsem ^tOv Vlne In Donarelante ootnih C* tatožni Klopi sedno: 28-letnl So z tQ Grava iz Ul Ginnastlca. ki k; a?°varja zaradi številnih tatvin lovJ:, te zagrešil deloma v sode Ssiokr1 z Edom Silvestrintlem in ‘iitvi a s Paolom Ragienovichem bilJ^e so zadevale denar vžigal tgrtj' Ure. radiiske sprejemnike in v Gorici predaval, v okviru rednih tedenskih večerov kluba, pisatelj France Bevk. Znani primorski literat bo govoril o goriškem pisatelju in humoristu Damiru Feiglu, ki je pred desetimi leti umrl. Bevk je bil Feiglov prijatelj in. je zato najbolj poklican, da o njem tudi govori. Ob tej priliki bo v klubu tudi razstava Fei-glovih knjig. Vodstvo kluba sporoča, da se bo do predavanja odslej pričenjala ob 20.45. S tem hočejo dati možnost prihoda na predavanja tudi vsem, ki so zaposleni v trgovini. V Dolu ]e zavozila s ceste V sredo zvečer okrog 22. ure so sprejeli za 15 dni na zdravljenje v tržlško bolnišnico 29-letno Nadjo. Brežini iz Tržiča, Ul. Genova 10‘. Ko je malo prej vozila fiat 850 po državni cesti v Dolu, je zavozila s ceste In se pri tem ranila po obrazu ter sl zlomila nosno kost. Požar na plaži pri Tržiču Včeraj okrog 13. ure so morali gasilci iz Tržiča in Gorice na plažo Marina Julia pri Tržiču, kjer . Je začela goreti suhljad. Ogenj se j disijem v Gorici se je včeraj za- 73328. govarjal 23-letni študent Giorgio Velvi iz Gorice, Ul. Bellini 20. V obtožnici je navedeno, da so ga policaji kar trikrat presenetili, ko je vozil svoj avto brez šoferskega dovoljenja, ki so mu ga pri enem prejšnjih prekrškov odvzeli že 2. januarja lani. Omenjene tri prekrške so ugotovili 23. julija lani, dalje 5. avgusta in zadnjega 6. septembra lani ob 12.10 na Trgu Cu-liat, kjer mu je napravil zapisnik mestni stražnik. Velvi se je zagovarjal, da pri prvem od navedenih treh primerov ni šofiral on, ampak njegov prijatelj Luigi Paoletti, ki ima vozno dovoljenje v redu. Ta je sicer potrdil, da je večkrat šofiral Velvijev avto tako njegovo flavio kot fiat 600 bodisi z njim v družbi ali pa sam, vendar ni vedel povedati točno kdaj in kje. Zato je sodnik Velvija spoznal za krivega, združil vse tri prestopke v enega ter mu prisodil 3 mesece in 15 dni pripora, 30.000 lir globe in plačilo sodni hstroškov. Zagovarjal ga je odv. Mayo, ki je proti razsodbi vložil priziv. Državni tožilec dr. Primosig, sodnik Dr. Laudisio, zap. ga. Massi. Iz goriškega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so 9. in 10. marca prijavili 5 smrti in 9 rojstev. ROJSTVA: Massimo Venier, Silvia Dl Santolo, Daniele Langone, Eleda Fogar, Samo Mucct, Federico Tomasin, Monica Iannarone-Paronit-ti, Axel Crea, Roberto Zavadlav • IIIIIIIIIIHIIIIIIIItllllllllllllUIIIIIHIMIMHHiimHIIIUI DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna S. Nicolo dr. Pred okrajnim sodnikom dr. Lau- | S. Olivetti, Ul. I, maggio 94, tel SMRTI: eno leto star Gianluca Amarelli, dva dni star Federico Tomasin, upokojenka 86-letna Rosa Ri-va vd. Stecchina, gospodinja 61-let-na Rosa Romko por. Losole in upokojenec 72-letni Antonio Rapuz. CORSO. 16 — 18.45 — 21.30: «Dove osano le acquile», R. Burton in M. Ure Ameriški kinemaskope v barvah. VERDI. 17.15—22- «Base artica zebra«, R. Hudson in E. Borgnine. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15-22: «C’Š un uomo nel letto di mamma >, D. Day in B. Keit; ameriški ki-nemaskopski film v barvah. VTTTORIA. 17.00. «11 diario segreto di una minorenne«, M. Biscar-di in M. Trequattrini; italijanski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «5 dollari per Ringo«, A. P. Taber in V. Lagos. Italijanski kinemaskope v barvah, Tržič AZZURKO. 17.30: «11 tranquillo pošto di campagna«, F. Nero in V. Redgrave. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Rosemary ba-by», M. Farrou in J. Cassavete. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «La notte del giorno dopo«, M. Brando in R. Boone. Barvni film. Aoivi f-or len Soča (Nova Gorica): «Point Blank«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15, Svoboda (Šempeter): «Revolveraš z rdeče reke«, ameriški barvni film - ob 18. in 20.15. Deskle: ((Umazano delo«, ameriški film — ob 20 Renče: «Največji rop stoletja«, a-meriški barvni film. Prvačina: «Mary Popins«, ameriški barvni film — ob 20 Šempas: «Sedem zlatih mož«, italijanski barvni film — ob 20. : ...ial: Prosto. I PLAVANJE Danes zadnji dan vpisovanja za plavalno tekmovanje Poleta Na zadnjem slovenskem zamejskem tekmovanju so bili najuspešnejši Nabreiinci V BKEZANSKIH VASEH Drevi bodo v Trstu zaključili sprejemanje prijav za plavalno tekmovanje, ki ga organizira opensko športno društvo Polet in ki bo na sporedu v nedeljo, 20, aprila v trža škem pokritem bazenu B. Bianchi. Pobuda Opencev je vsekakor /se pohvale vredna, saj so pripravili naši mladini možnost tistega tekmovalnega nastopanja v športu, ki ga po zadnjih zamejskih športnih igrah Prijave za ((Plavalni dan» bodo organizatorji sprejemali še drevi od 20. ure do 21.30 v Trstu, v Gregorčičevi dvorani. Ulica Geppa 9/1. ni več imela. Pobuda je tem bolj dragocena, ker zajema področje, ki ga sicer nobeno društvo ne goji bolj načrtno in konstantno. To je pa velika škoda, saj je plavanje izredno koristen šport, zlasti za najmlajše. Zato lahko le želimo, da bi ne ostalo le pri tej pobudi, ampak da bi bilo to tekmovanje le osnova za bolj načrtno športno udejstvovanje naše zamejske mladine tudi v plavalnem športu. Kaj nam obeta Poletova prireditev? Kakršnekoli napovedi za to tekmovanje so zelo tvegane in to iz več različnih vzrokov. Edino trdnejšo oporo za predvidevanje rezultatov, ki naj bi jih dosegli v okviru tega tekmovanja, so rezultati, ki so jih dosegli naši zamejski šport-1 vladovala Koničeva od Cankarja, niki v plavalnem delu tekmovanja Med mladinci je zmagal v pro- zadnjih športnih iger. Te pa so bile že pred dvema letoma in se je razmerje sil od tedaj že precej spremenilo. Tedanji naraščajniki so danes že mladinci, tedanji mladinc: pa že člani. Poleg tega so se med tem časom pojavila tudi nova imena, nekateri starejši plavalci pa ne trenirajo več. Razen tega, da so na športnih igrah mladinci nastopali v dveh skupin?'' (mlajši in starejši) tudi starosti..; omejitve niso enake. Tako bodo lahko nastopali zdaj leto dni starejši dečki in deklice, sot na športnih igrah, člani pa bodo lahko leto dni mlajši. Najhujše preglavice za primerjavo rezultatov in možnosti posameznikov pa predstavlja dejstvo, da Dado le dečki in deklice plavali na enako dolgih progah kot tedaj (33 metrov), vsi drugi pa bodo morali startati na daljših progah. Tako so ženske na športnih igrah pla. vale obe progi na 33-metrski raz dalji, zdaj pa bodo na 66-metrski. Moški so večinoma plavali na 66 metrov, zdaj pa bo standarna mera 100 metrov. Pa si kljub temu nekoliko osvežimo spomin ob imenih zmagovalcev na zadnjih športnih igrah Pri moških sta v prostem slogu prednjačila Pertot in Petelin (oba Sokol), v hrbtnem Suhadolc (Opčine), v hrbtnem Križman (Opčine), v metuljčku Petelin (Sokol) in v štafetah Sokol. V vseh ženskih disciplinah je pre. stem slogu Kobau od Sokola, v prsnem pa Kontovelec Starc. Mladinke so imele na obeh prvih mestih članici Sokola: v prostem slogu Batageljevo in v prsnem Markovičevo. Kakšno bo razmerje sil med posameznimi društvi je danes prav tako težko napovedati. V plavalnem delu zadnjih športnih iger pred dvema letoma pa je bilo naslednje. 1. Sokol 119,5 točke 2. Opčine (sedanji Polet) 3. Cankar 51 4. Škamperle 25 5. Breg 22,5 6. Barkovlje 18 7. Kontovel 11,5 8. Vesna 4 točke DIRKA PO BELGIJI De Vlaeniinekova zmaga imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiillliiiitiiiiiiiliinniiiiiimiimiiiiiiiiiiiMil ODBOJKA ZAHODNOEVROPSKI POKAL Nizozemska in Belgija za L mesto v Helsinkih Italija je zapravila že skoraj dobljeno tekmo proti Belgiji HELSINKI, 10. — Nizozemska in Belgija sta se uvrstili v finale mednarodnega odbojkarskega prvenstva za zahodnoevropski pokal, ki je v teku v Helsinkih na Finskem. Včeraj je v odločilnih srečanjih za osvojitev prvega mesta Nizozemska premagala Z. Nemčijo s 3:1, Belgija pa precej nepričakovano Italijo s 3:2 (15:5, 6:15, 12:15, 15:9, 15:13). Poraz Italije v tej tekmi ni bil le nepričakovan, ampak tudi precej nerazumljiv. Belgijci so se res izkazali kot odlično pripravljeno moštvo, ki je presenetilo zlasti s taktiko svoje igre, toda Italija je bila vsekakor favorit in je v zadnjem setu tudi že vodila z 12:5. Frav tedaj, ko je že vse kazalo, da ne bo moglo Italijanov nič več ustaviti na njihovi poti do zmage, pa se je v njihovih vrstah nekaj zataknilo. Belgijci so začeli nizati točko za točko, Italijani pa so povsem odpovedali in so tako zapravili vsako možnost za osvojitev prvega mesta. Ker sta se zdaj Belgija in Nizozemska znašli na lestvici z enakim številom točk se bosta morali za naslov zahondoevropskega prvaka pomeriti še enkrat med seboj. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Mladost izločena Vzhodnonemško moštvo SC Leipzig je v povratni tekmi četrtfinala odbojkarskega tekmovanja za pokal evropskih prvakov premagal na svojem igrišču jugoslovansko šesterko zagrebške Mladosti s čistim izidom 3:0 (15:6, 15:9, 15:6). Zagrebčani so v tej tekmi zaigrali zelo slabo. Poznalo se jim je, da so prezasičeni z odbojko, saj je trenutno jugoslovansko državno prvenstvo tik pred koncem, medtem ko so Nemci svoje prvenstvo zaključili že pred časom. Celotno srečanje, v katerem je Mladost zbrala borih 21 točk, je trajalo 68 minut. BRUSELJ, 10 — Danes so za- ključili mednarodno etapno kolesarsko dirko po Belgiji, ki je trajala štiri dni. Zmagal je domačin Erič De Vlaeminck. Veliko zanimanje za turnir SD Breg Trenutno vodi na lestvici Jankovič šahovski turnir, ki ga je letos prvič organiziral Breg in ki pred stavlja za mnoge novost, poteka v najlepšem redu in je bilo do sedaj odigranih že 8 kol. Žal pa se vsi udeleženci zaradi raznih ovir niso mogli udeležiti vseh srečanj, tako da jih je nekaj izostalo. Turnir, ki je zbudil med javnostjo mnogo zanimanja, se igra, kot je bilo že povedano, v vseh vaseh Brega. Precej pozornosti je zbudil med mladino, ki z zanimanjem sledi srečanjem med brežanskimi «mojstri». Videti je, da turnir žanje predvidene uspehe ter privlačuje nove ljudi k tej lepi igri. Mnogoteri že sedaj sprašujejo, kdaj bo nov turnir, da bi se ga tudi sami udeležili. Oglejmo si sedaj nekoliko stanje po 8 odigranih kolih. Na začasni lestvici je prvi Jankovič, ki ima 6 točk v sedmih partijah, eno pa mora še odigrati, sledi mu Žerjal s 5,5 točke, nato Ota Edi, Kuret Fabij in Pečenik Marino s 5 točkami, na zadnjem mestu je trenutno Kralj, ki je izgubil vseh 8 odigranih partij. Lestvica. — po 8. kolu 1. Jankovič 2. Žerjal 6 (1) 5,5 (2) 3. Kuret Fabij Ota Edi Pečenik 6. Kuret Rino 7. Cefuta 8. Maar 9. Kuret Gorazd 10. Ota Slavko 11. Prašelj Šturman Pregare Sancin Kralj 5 5 5 (2) 4,5 (2) 12. 13. 14. 15. (2) (1) (2) (3) (2) PRVENSTVO «1. DIVISION Po velikonočnem premoru -Bor v nedeljo proti Italsidru * Borovci pričakujejo to tekmo z zaupanjem Po velikonočnem premoru bodo ti po skoraj 6-mesečnem premo-«plavi» spet nastopili v nedeljo ob ru. Ravno tako ni v formi Borut (4) (5) K. B. 12.30 y telovadnici v Ul. della Val-le proti Italsidru. Vsekakor pa »plavi« niso počivali. Redno so trenirali, poleg tega pa so odigra-1! tudi prijateljsko tekmo proti Mivarju, v kateri so zmagali, čeprav so igrali z okrnjeno postavo. Sicer bodo v nedeljo igrali z o-krnjeno postavo, saj je nastop Li-vija Pertota in Boruta Spacala negotov. Prvi še ni popolnoma o-zdravel, čeprav je začel spet igra- iiiiiiiiiiiuuiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiu,,, • ti i ■ ■ 1111111111111 ii 11 ■ 111 ii 1111 .......m,umnim,mm NA POBUDO KOŠARKARSKEGA ODSEKA V soboto in ponedeljek mladinski turnir Bora Po uspelem nastopu Borovih ko- | nost, da nastopajo na turnirju šarkarskih začetnikov na turnirju, ki ga je priredilo v ponedeljek društvo Mivar, bodo imeli mladi slovenski igralci ponovno prilož- Žniska (‘kipa Breja premagana na Reki ženska šesterka Brega je v okviru svojih priprav na nadaljevanje državnega prvenstva B lige odigrala v sredo zvečer na Reki prijateljsko trening tekmo proti tamkajšnji šesterki Partizana, ki sicer uspešno nastopa v prvi jugoslovanski ženski odbojkarski ligi. Rečanke so bile za Brežanke premočan nasprotnik, reški Partizan je namreč zmagal s 3:0 (15:11, 15:4, 15:12). Nobena od teh ekip ni pokazala izredne odbojke, zlasti pa je šepala igra Brežank, ki so grešile posebno pri gradnji i-gre za napad Partizan je postavil v tretjem setu na igrišče svojo mladinsko šesterko, a tudi pro-t! tej so ostale Brežanke praznih rok. Tudi tekma med Vesno in Primorcem je privabila ob rob igrišča veliko število gledalcev INV košarki, to je v panogi, ki je v Italiji v zadnjih letih dosegla nepričakovan razmah, a je med našo mladino šele na začetku. Da bi zbudilo zanimanje za to panogo in da bi to bila obenem priprava za mladinske igre (Gio-chi della gioventu), bo Bor priredil dvodnevni turnir, katerega se bodo udeležili fantje do 14 let starosti. Turnir bo v soboto 12. t. m. in v ponedeljek, 14. t. m. v šolski telovadnici pri Sv. Ivanu, ki jo j? ravnateljstvo šole «Sv. Cirila in Metoda« dalo velikodušno na razpolago. Za turnir so se prijavila štiri moštva, ki so jim organizatorji dali naslednja imena: Orli, Medvedi, Levi, Volkovi; Moštva sestavljajo igralci, ki še vedno nastopajo v vrstah Bora, a poleg njih so se prijavili tudi igralci, ki se še sploh niso ukvarjali z košarko. In ravno na te računajo organizatorji kajti upajo, da bodo med temi igralci našli nove talente. Spored srečanj bo naslednji: Sobota: ob 16.00 Medvedi - Volkovi ob 17.00 Orli - Levi Ponedeljek: ob 16.00 za 3. mesto med sobotnima poražencema ob 17.00 za 1. mesto med sobotnima zmagovalcema Vsi igralci bodo prejeli nagrade. — jan — Spacal. Na srečo pa je prišel v formo mladi pivot Martin Kralj, ki bo moral v tekmi proti Italsidru zdaj zamenjati ostala dva pivota Rajmonda Kralja in Sandija Pertota. Vsi borovci gledajo na nedeljsko tekmo z optimizmom, posebno po uspehu nad Mivarjem. Vsekakor ne smemo podcenjevati nasprotnika, če ne zaradi drugega že zaradi položaja na lestvici; Italsi-der se nahaja skupno s Don Bo-scom in Mivarjem na vrhu lestvice. čeprav ima tekmo več. Ekipo sestavljajo mladi igralci! ne manjka pa jim tudi starejših, ki ne morejo nastopati v B ligi. Križnič Andrej, Danev Al Zadnik Igor ter Kocjančič D* rin. .1 T¥ * Gostovanje tržaških šahistov v Opatiji V zadnjem kolu je spet prišlo do presenečenja. Mivar, prvi na lestvici je klonil proti Italsidru na domačih tleh, čeprav le z e-no točko razlike. Borovci so izgubili tekmo proti CRDA, potem ko so ves čas vodili, medtem ko je Don Bosco gladko odpravil Cia- r.c Colori. Rezultati: Bor - CRDA 34:37 Mivar - Italsider 52 53 Ciano Colori - Don Bosco 29:54 Lestvica: 1. Don Bosco 3 3 0 131 96 6 2. Mivar 4 3 1 309 188 6 3. Italsider 4 3 1 170 172 6 4. Servolana 3 2 1 150 101 4 5. CRDA 3 1. 2 118 131 2 6. Bor 3 0 3 121 133 0 7. Ciano Colori 4 0 4 139 219 0 — j an— lržiški Hannibal odpravil N. Gorico TRŽIČ, . — V prijateljski ko- šarkarski tekmi v Tržiču je tamkajšnje moštvo Hannibal, ki nastopa v promocijskem prvenstvu, premagalo slovensko peterko Nova Gorica z 59:51 (32:28). MEDSOLSKU PRVENSTVO Danes popi t I Prešeren-Vi oldnc 11 . olta TELOVADBA Že 24 dni brez zavesti MONCHEN, 10. — 27-letni Juer-gen Biscoff, eden najboljših zahod-nomeških telovadcev je že 24 dni v nezavesti. 17. marca letos so mu j namreč na desni nogi operirai Ahi lovo tetivo in se odtlej po operaciji še ni ovedel. Zdravniki so izjavili, da se njegovo stanje kljub temu izboljšuje. Diha lahko brez zunanje pomoči, srčni utrip se mu je umiril, le hraniti ga morajo umetno. Za nagrado na Švedsko Primorje letos proti koncu prvenstva nikakor ne Igra več tako prepričljivo, kot v začetku in ški vratar mora cesto «poprav!jati» napake obrambe svojega moštva (na sliki) prose- Hokejski klub Olimpija iz Ljubljane je z žrebom določil tri 1-gralce svojega moštva in jih je za nagrado z letalom poslal na švedsko, kjer so prisostvovali svetovnemu prvenstvu A skupine. Nagradili so jih zato, ker je to moštvo letos osvojilo naslov jugoslovanskega pokalnega prvaka. Pavla Hočevar POT SE VIJE naprednemu ženskemu glasu nedeljsko rubriko žena v sodobnem svetu. Tu smo lahko govorile precej sproščeno, le proti zadnjemu so bile vrste ponekod pobeljene. višje uradnike smo rotile, naj store to pred našimi očmi. Niso nas zavrnili. Zmeda da je bila tam nepopisna. Snemali so kraljeve slike, grbe, praznili predale, sežigali akte! Obrazi so jim bledeli, beseda zastajala, razsodnost in prisebnost se jim je izgubljala... Spomini Dobrohotno je spremljala naše delo Štefanija Brezarjeva, voditeljica organiziranih socialistično usmerjenih žen, ki so pravilno razumele, da se zahteve in potrebe delavskih žen v bistvu skladajo s splošnim feminističnim programom. Ko se je Hitler polastil velikega dela žive češke zemlje, smo se zdrznili tudi pri nas. Zajelo nas je novo ozračje, ki je zahtevalo budnost in odgovornost, politično razgledanost in širšo splošno izobrazbo. Žene in dekleta po vsej Sloveniji so hrepenele po vzgojnih, zdravstvenih, gospodarskih, političnih in socioloških obveščanjih. Po ženskih društvih so prosile za predavanja. Ponekod so jim ustrezale domače predavateljice, drugod so se morale obračati na Ljubljano. Tukajšnje organizacije so pošiljale zlasti Vodetovo in mene v Maribor, Celje, Žalec, Trbovlje, na Jesenice in tudi na ljubljanske sestanke. Takrat sem spoznala, kako so bile ženske pripravljene — ponekod pa tudi še nesposobne — za naloge, ki jih je nalagal čas in ki jih je posebno Vodetova tako jasno predočevala. Razmahnjeno prosvetljevalno delo je podpiral ženski tisk. Vendar Ženski svet, Ženski pokret, Gospodinja kot mesečniki niso mogli zadostovati. Potrebe so se kopičile in čas je pritiskal. Društvo Ženski pokret je doseglo pri Jutru, da je odprlo Ko sta začela onstran meja Hitler in Mossolini nevarno groziti, se je moralo tudi žensko delo vključiti v nujno narodno obrambo. Na pogostih širših društvenih sestankih smo se seznanjale s položajem v notranjosti in ob mejah, zasledovale smo zunanjo politiko, zbirale dokaze o predrzni sovražni propagandi, ki je podtalno delala celo v Ljubljani. Opozarjale smo na sovražne propagandne brošure in letake ter obveščale naše narodnoobrambne organizacije. Iz Kočevja in iz obmejnih krajev so nam zaupnice pošiljale poročila o tajnih pripravah za sprejem sovražnika, p pojavih malodušja med našimi ljudmi, o sovražnikovih vabah in načrtih. Prosile so nas pomoči in nam tudi same pošiljale nasvete in načrte. Takrat so šle mlade učiteljice in visokošolke v ogrožene kraje in razpredale široko socialno in gospodarsko narodnoobrambno dejavnost ter pripravljale ljudstvo, da bo pravilno dojemalo nastopajoče odgovorne čase. Vladna politika je čedalje manj ustrezala občutkom jugoslovanskih narodov. Zapori so se polnili in v naše organizacije so prihajali žalostni glasovi o internirani mladini. Takrat smo sestavile prošnjo za izpustitev internirancev in zbirale podpise pri uglednih meščanih. Stekli sva na cesto in se ozirali nazaj: dim se vali iz dimnikov v obeh uradnih poslopjih... Ljudje, ki jih srečavamo, gledajo vprašujoče in korak jim zastaja. Blizu banovinske palače se tiho ustavlja skupina okoli nekoga. Kaj je neki tam? Mlada žena obupava na cesti: ne more se vrniti v Črnuče, most je zaprt, pravijo, da ga imajo že Nemci, doma joka dojenček... kam naj se obme — mar v vodo?! Prva žrtev vojne — prva potreba po vojni pomoči! Vedno hitreje se je bližala usodna ura. Nad Beogradom, nad Mariborom, nad Ljubljanskim poljem je spuščal nacizem prve smrtonosne bombe in od Postojne je udiral fašizem. Že se je širil glas, da je most pri Črnučah v oblasti Nemcev... V zadnjem trenutku sva z Vodetovo tekli na policijo in v banovinsko palačo ter prosili, naj takoj uničijo sezname politično nevarnih oseb, da ne pridejo v roke sovražniku. Naj- Spomini so se ustavili. Pot se še vije... vije se in vije... navkreber, navzdol... po ravnem. Kmalu se bo ustavila in klonila pred zakonom narave. Slovo mi ožarjajo iskre, ki so se kresale ob življenjski poti in so naposled zablestele: Našemu narodu onkraj meja je sedaj življenje vendarle lažje. Kljub nepravičnim mejam svobodneje izpričuje pripadnost svoji jezikovni in kulturni skupnosti. S splošnim napredkom v novi Jugoslaviji je ženi državljanska enakopravnost zajamčena že v ustavi. Volilna pravica daje Jugoslovanki možnost, da skupno z možem oblikuje življenje v družini in družbi. Do kraja se mi je izpolnilo tisto daljno hrepenenje, ki se mi je nekoč zbujalo ob otroškem podoživljanju Babice in mi pozneje usmerjalo smisel osebnega življenja. (KONEC) Danes bodo dijaki znanstvenega liceja ((Prešeren« spet nastopili in sicer proti «Volti». Tekma ne bo lahka, bo pa negotova, kajti obe ekipi, če se hočeta kvalificirati v finalni turnir, morata zmagati. »Volto« sestavljajo solidni igralci, med katerimi so najboljši Krečič, ki igra pri Don Boscu v C ligi, ter Di Lenardo, ki ravno tako nastopa v vrstah Don Bosca. Slovenski dijaki so se skrbno pripravili na to tekmo ter bodo nastopili v popolni postavi in sicer: Pertot Livij in Sandi, Hrvatič Stojan, Starc Peter, Kralj Martin, štokelj Renato, Škrlj Mladen, RIK »nes | Pred kratkim je Tržaško 6> r« ^ sko društvo gostovalo v Op enions kjer je z 10 šahisti nastopilo ! ečin; , tamkajšnjemu šahovskemu kr* s prjg| je ,“sti za la je SION, 10. — švicarsko iPP* za) Sion bo uradno predložilo T?’ trg( kandidaturo za organizacijo T^ati. skih olimpijskih iger leta šivilj To je že šesto mesto, ki se 1 Nekat teguje za organizacijo zimskikflih limpijskih, iger leta 1976. Pred *Nai( OUMPIADA so namreč predložili svoje ka( ta s VJ'-' iia.ixii.cL/ pi cuiužilil oVUJC i*1* M h pj dature še Vancouver (KanP^kate Lahti (Finska), Denver (ZDA)-1® stav stersund (švedska) in S. M® ®nizac (Švica). Nas: H ur, nis b iz CATANIA, 10. — Nogometaš' Nac tanie -so včeraj stavkali. Ker “e$ta[ društvo še ni izplačalo rednih 1. Pol: sečnih prejemkov za mesec ® J ^o.oi rec se niso udeležili rednega * “v°ril kodnevnega treninga. ,|a Po ’ Pre d K PLA VANJE S , RIM, 10. — Letošnje italij8"; ^fišl državno moško plavalno prveh* M asm od 25. do 27. aprila ne bo v 1 rastri logni, ampak v Livornu. V Bol%?vd£ namreč niso našli dovolj nNN0’ hotelih za namestitev tekmov«1^ a®bi OBVESTILO *Vn nN -atiji: ske nogometaše na sestanek, *Jperann'; v soboto, 12. t. m. ob 20. društvenem sedežu. Breg vabi vse svoje ai :’U5Ss fii? 3? 7>- D, ■S 5 >* ft s-f f*. *"S .k*. kS t S J SsS Glinščica je znana kot ((telovadnica« tržaških alpinistov, ki se vanjo redno zatekajo pred začet-kom vsake sezone in organizira-jo v njej tudi tečaje za začetnike. Nekaj podobnega imajo Vzhodni Nemci tudi v bližini-Dresdena. V m Pogorju Zltauer stoji %1 ,1( Sl' _____..................... 4!^ den »kamen«, ki Strli "v n«P° 2 js^ predstavlja s svojimi stenah®! j Pu/j/ redno pestro »področje« za h hn kajšnje plezalce, ki to skalo f j Hi0: radi pogosto obiskujejo. KeV bftb skala rdečkaste barve so UREDNIŠTVO: TRST - DL MONTECCHi 6, XI., TELEFON 93-808 m 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MaggiO 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - DL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-33H, 05-823 - NAKOC-vim*. vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din nnnnn -----—» - • - ’ - • *"* Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega beseda — Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk PubUcitk ItaUana* — Odgovorni urednik: STANISLAV zalcl krstili za «rdečega alp'* *. v mesečno «00 ^ tat din (10 00(1 «tvHh Hmario,,) 0 . ’ „ , . mesečno «oo j x r&0rg°’VSlV50, «nančno"upra°vm 2.50, osmrtm^ isoT"1-'«• ' V RENKO - izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst j »v^