!»@sam@ma itaviSka 1 mn. ¥ ifyMilani, ¥ petek 28. septembra 1923, pavŠaSirana. Leto I. Štev. 202. JUTRANJE NOVOtTI Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20‘— i Uredništvo: WoEfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubüana“. j UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. 3 Žalost združene opozicije. Klaverna opozicija »državotvornih« demokratov in separatistov. Kritična situacija v Nemčiji. Pred vojaško diktaturo. — Stroge odredbe. Italijanska ekspanziv* nost v Adriji. Sistematično deluje Italija že desetletja na to, da postane Adrija »mare QCKStro«. Vstop v svetovno vojno na strani zaveznikov pomeni samo fazo v tem političnem stremljenju, ki se kalfe v različnih časih v različnih oblikah, a ima vedno isti cilj pred očmi. Olavrd napad na Adriijo se je Italijanom izjalovil. Dalmacija jim ni pripadla. Njih maksimalni program je bdi, imeti vso Istro, Reko, Primorje, Dalmacijo in Albansko obrežje. Danes pripada večina teh pokrajin tujim državam in tega Lahi ne morejo preboleti. Deveta Wilsonova točka je določala: »Ureditev italijanskih' meja se bo izvršila po jasno razvidni etnografski črti«. Na podlagi teh principov je Italija na mirovnem kongresu zahtevala Reko, medtem ko napram Slovencem in Istražnom ni hotela ničesar slišati o »jasno razvidni etnografski črti.< Zahteva po ReM je samo del ozko zvezanega sistema!. Italija je zahtevala Vakmo, to se pravi izhodišče cest proti južni Jugoslaviji, zahtevala je Zadar, to so ceste v središče Jugoslavije in sedaj se hoče ustaliti na ReM, to se pravi, dobila bo v posest ceste na sever Jugoslavije: to je sistem treh mostišč. Iz teh treh točk, kakor tudi iz meje od Triglava do Snežnika' in Reke bi se v slučaju italijanskega napada vsipale laške armade v našo državo. Laška teritorijalna politika je torej predvsem «drategičnega značaja. Kar se tiče Albanije, je delila pred vojno tu Italija svoj vpliv z Avstrijo. Po vojni pa je Italija začela s srepimi pogledi opazovati, kako raste jugoslo-venski vpliv na severu, grški pa na jugu. V južni Albaniji, ki jo Grki imenujejo severni Epir se je že pred vojno vršila velika agitacija za priklpoitev dežele Grški. Velika Britanija in Francija bi bile pripravljene, ugoditi želji prebivalstva, toda Italija je odklonila. Italijani so tu uganjali naravnost neverjetne stvari. Kolikokrat so Grki vje-li tolpe muslimanskih roparjevi ki so bile opremljene z italijanskim orožjem, italijanskim denarjem in v italijanskih uniformah! Naravno mejo med Albanijo iin Grško tvori skoraj povsod! pogorje Acroceraunion. Čeravno so velesile, tudi Italija, to svojeas pripoznale, so se vendar pozneje izrekle, da so sklenile dati severni Epir Albaniji. Tako je nastalo smrtno sovraštvo krščanskih Epi-ratov napram Italiji in to sovraštvo je igralo tudi vlogo pri zadnjem umoru italijanske misije. V svoji ekspanzivnosti izven ožjih mej Italija ni imela sreče, napad na Abesinijo je bil odbit, v Tripolisu gospodujejo tako daleč, kot segajo daieko-strelni topovi vojnih ladij, skratka, Italija ni mogla uresničiti svojih sanj:, da postane kot Velika Britanija, Francija ali predvojna Nemčija velika kolonijalna država. Italija ni kolonizator. Saj si še hiše doma ne more urediti. Ker so se izjalovili tako dalekosežni svetovni načrti, so se pa Italijani s tem večjo energijo vrgli na svoje bližje, slabše sosede. Ali bodo uspeli, je Pa predvsem odvisno od odporne sile in sloge teh sosedov! P. V. B. Naša manjšina na Grškem Beograd, 27. septembra. (Z) Na intervencijo naše vlade je grška vlada v zaščito naših šol v krajih grške Makedonije, kjer je večje število naših državljanov, napravila prav energične korake, da se preiščejo vsi nemili dogodki in izslede krivd, ter da se delovanje teh šol ne ovira. SENATOR BERANGER v BEOGRADU p Beograd, 27. septembra. (Z) senator g. Beranger se je vr-” e Belja in je danes opoldne v čast vlade in parlamentarcev priredil Vj*i *!?.Ce hotelu« kosilo. Kosia so se nj6* * nelcateri čkhi vlade in zastopniki vseh Parlaentamih skupin. G. Be-rahger je nocoj odpotoval v Sara jevo in Dalmacijo, od koder se ne vrne več v Beograd, temveč nadaljuje svojo pot v Romuni jo. NETOČNE vesti o povišanju carinskega agija. Beograd, 27. septembra. (B) Presbiro* objavlja: Netočne so vesti, da se poviša carina in agio na carino, Slede plačila carinskih pristojbin ostane tedaj tudi naprej pri tem, kakor je SJStefeJ* kabineta ministra financ. Beograd, 27. septembra. (B) Sinoči je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. Pašiča. Na seji so se najprej rešili tekoči resortni posli, na to pa se je razpravl jalo o dogodkih v Bolgarski in o parlamentarni situaciji po izglasovanju zaupnice vladi. Beograd, 27. septembra. (Z) »Tri-bima* poroča* da v parlamentarnih krogih različno tolmačijo abstinenco Nemcev pri včerajšnjem glasovanju. Izgleda* da Nemci niso hoteli sodelovati, dokler se jim ne izpolnijo vso njihove zahteve, ki sb jih stavili radikalcem. Hkrati je izzvalo začudenje postopanje Radičevskih disidentov, ki so včeraj glasovali za vlado, ker je znano, da se radikali niso ž njimi prav nič pogajalk Na včerajšnji seji je bil tudi g. Drinko-vič, ki pa ni glasoval, temveč je pred glasovanjem odšel. Stabilnost vladne politike. Beograd, 27. septembra. (Z) »Vreme« piše: Včerajšnji dan je bdi značilen ne samo zato, ker se je pretresalo eno najvažnejših zunanjih vprar šanj, temveč tudi zato, ker so se prvič v novem zasedanju merile sile med opozicijo in vlado. Vse opozicijonalne skupine so bile proti vladi in je morala vlada vzdržati križni ogenj z leve in desne. Položa vlade je bil toliko nepovolj-nejši, ker so se Nemci držali neodločeno in so pred glasovanjem zapustili skupščinsko sejo, samo da bi jim ne bilo treba, zavzeti stališča. Poleg tega je manjkalo v zbornici deset radikalov in en Džemjetovec. Z Džemj etovskimi poslanci je bil dosežen sporazum. Navzlic vsem tem za vlado nepovoljnim okolnostim se je opozicija pokazala pri glasovanju prav šibko. Vse opozicijonalne stranke so se zedinile na en predlog. Opozicija skupno z dvema socijali-stoma je oddala samo 92 glasov proti vladi* dočim je za vlado glasovalo 113 poslancev, in sicer: 98 radikalovt 13 Beograd, 27. septembra. (B) Povodom poslednjih dogodkov na Reki je podal predsednik reške konstituante Zanella vašemu dopisniku sledeče izjave: Pravih vzrokov sedanjega gospodarskega in finančnega položaja na Reki ni smeti iskati toliko v zapori meje s strani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kolikor v politiki, ki se je izvajala štiri leta in ki so ji pomagale gotovo mnogo vsakdanje revolucije oboroženih tolp, ki so prišle na Reko iz Italije. Te tolpe so vzele Reki vso obiast, pristaniško upravo, železnice itd., čijih edina lastnica je legalna reška vlada, in so potem vse to z nezakonitim činom dale kraljevski italijanski vladi. Te tolpe so nadalje odnesle vse naprave in delavnice in pregnale iz zasebnih stanovanj in z rodne grude Rečane, Italijane in Jugoslovane, in to samo zaradi tega, ker niso aneksijonisti in se niso hoteli vpisati v fašistovske sindikate. Te tolpe niso kaznovale onih, ki so opustošili domove, lastnino in skladišča onih, ki so avtonomisti ali Jugosloveni. Za barbarske razmere, ki vladajo na Reki že štiri leta, je edino odgovorna kraljevska italijanska vlada, ker so bili čuvarji miru in reda ves ta čas kraljevski karabinjerji in oblastva, ki so spadala pod kraljevsko italijansko vlado. Reška vlada ugotavlja, da je sposobna živeti in da more razvijati veliko gospodarsko silo, ako razpolaga s svojo lastnino, s katero lahko pripomore mestu do razvoja. Pariz, 27. septembra. (B) Rimski listi potrjujejo točnost informacij, po katerih je Italija izjavila, da bi se začela vnovič direktno pogajati s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju teh-le točk: 1. aneksija mesta Reke in ozemlja po Italiji v zameno za priznanje suverenitete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nad Delto in pristaniščem Barošem, 2. poprava sedanje meje med Reko in Hrvatsko v korist kraljevine Srbov, Hrvatov is džemjetovcev in 2 radičevska disidenta* Tako se je akcija za zbližanje opozicije že pri prvem koraku pokazala, da ni nevarna za vlado. Vlada je dobila več zaupanja, da more nadaljevati staro smer svoje politike. Beograd, 27. septembra. (B) »Novosti«, pišejo: V radikalnem klubu se je komentiralo stališče Nemcev. Poslanci so zadovoljni, da je vlada tudi brez Nemcev dobila večino. Neki član vlade je izjavil sotrudniku »Novosti«* da z Nemci v enem vprašanju ni prišlo do sporazuma, t. j. v njihovi zahtevi, naj bi se v Vojvodini otvorilo šest nemških gimnazij. Radikalci so odkrito izjavili, da nikdar ne morejo pristati na to pretirano nemško zahtevo* Beograd, 27. septembra. (B) Danes dopoldne je bila seja radikalskega kluba, ki je razpravljal o političnem položaju, ki je nastal po interpelaciji demokratskega poslanca Ljube Davidovi-ča v včerajšnji seji narodne skupščine. Radikalci in btokašL Beograd, 27. septembra. (Z) »Samouprava« piše: Hrvatski in slovenski blokaški listi skrbe samo še za plemenske hrvatske in slovenske interese in so popolnoma potisnili v ozadje in izključili vsako skrb za državo in za moč države. Zato so vsi razgovori med nami in med blokaškimi Hrvati in Slovenci odveč in treba je, da se razidemo. Blokaški Hrvati In Slovenci nočejo razumeti našega stališča. Oni ne morejo pojmiti, da mora biti skrb za splošne interese nujnejša in važnejša, kakor skrb za plemenske in pokrajinske interese. Samo zato je njihov plemenski egizem jačji od čuta za edinstveno državo. Oni se trudijo z vsemi silami, da bi nam v našem javnem mnenju podtaknili egoistične plemenske motive in da ponižajo našo skrb za državo na nivo svojih lastnih plemenskih teženj, vendar pa jim to ne bo uspelo. Reška vlada protestira proti vsakemu poskusu, da se brez njene vednosti ustvari konzorcij, ker nimata ne Italija in ne Jugoslavija pravice razpolagati z onim, čigar edina zastopnica je reška vlada. V smislu člena 4. rapallske pogodbe, ki jamči za neodvisnost reške države, nima nobena podpisnica te pogodbe, ki je sedaj registrirana pri Društvu narodov, pravice, da spravi s sveta že obstoječo državo, kakor tudi nima pravice, da bi jo oropala onih pravic, ki izvirajo iz te pogodbe. Zaradi tega protestira reška vlada proti vsakemu poskusu, ki gre za tem, da se uničijo ali razveljavijo vse pravice obstoječe reške države. Reška vlada konstatira nadalje, da je^ prava misija generala Giardina zelo očitna in da obstoja v tem, da izvede vzpostavitev reškega parlamenta, da bi mogel potem s pomočjo fašističnih metod sestaviti novo konstituanto, ki bi popolnoma odgovarjala politiki in gospodarskim interesom kraljevske italijanske vlade. Reška vlada ugotavlja, da nima kraljevska italijanska vlada pravice zahtevati povračilo stroškov. Končno potrjuje reška vlada, da ne bo mogla imeti ustvaritev konzorcija ali škodljivih provizorijev zaželjenih uspehov, ker vse to ne bo moglo dati Reki življenja in hitrega razvoja. Edini izhod je v tem, da se končno vendar enkrat izvede člen 4. rapallske pogodbe, čije izvedbo je obljubil tudi ministrski predsednik Mussolini in ki daje reškemu prebivalstvu brezpogojno pravico, da določa samo svojo usodo sedaj in v bodočnosti. Slovencev, 3. dodelitev svobodne cone kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v reškem pristanišču, 4. zaključitev trgovinske pogodbe med obema država- ! ma. Glede 5. točke izjavlja »Messagge- i ro«, da politično-vojaški sporazum med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev glede na Balkan in centralno Evropo ne spada med stvarne italijanske propozicije. H koncu potrjuje, da Italija Srbiji ni predlagala, da se od-ro&s vcrfni mocoadci ,t Jadr. morju. Berlin, 27. septembra. (K) Državni predsednik je snoči v pozni uri izdal naredbo glede vzpostavitve javne varnosti in reda za vso državo. Izvr-ševalna oblast preide na državnega ministra za državno hrambo, ki jo more prenesti na vojaške poveljnike. V sporazumu z državnim ministrom za zunanje posle je imenoval državni minister za državno brambo osrednjega državnega vladnega komisarja v svrho sodelovanja pri izvedbi izvrševalne oblasti. M o n a k o v o, 27. septembra. Kakor javlja »Korrespondenz Hoffmann«, je izdalo celokupno bavarsko ministrstvo naredbo o začasnih ukrepih glede zaščite javne varnosti in reda na Bavarskem in do nadaljnega postavilo vladnega predsednika von Kahra za generalštabnega komisarja, na katerega ima izvrševalna oblast takoj preiti. Vsa oblastva države, dežele in občin ostanejo na svojem mestu, imajo se pa pokoriti narsdbam in odločitvam generalštabnega komisarja, izvzemši sodišča In državna oblastva. Monakovo, 27. septembra. (K) Generalštabni Iromisar von Kahr je izdal objavo, v kateri zagotavlja, da bo brezobzirno nastopil zoper vsako državi sovražno dejanje In zoper vsak odpor proti njegovim odredbam. Monarhistični puč? Monakovo, 27. septembra. Velika politična napetost je posebno izražena v pisavi listov. »Münchner Post« naglaša, da dokazujejo vesti o pripravah domovinskih bojnih zvez, da je zamišljen puč proti ustavnemu stanju države in dežele. List opominja delavce, naj se obvladajo. »Münchner Pos« doznava nadalje, da je organizacija Oberland izdala povelje, naj bodo njeni člani zbrani v petek zjutraj ob 4. na Allarmplatzu z orožjem. V dru-, gern zaupnem povelju je bilo strogo prepovedano članom oddaljiti se. V »Völkische Beobachter« apelira knez Karol Wrede na bivše konjenike, naj bodo pripravljeni v napadalnem konjeniškem zboru. Pogoji za premirje. Pariz, 27. septembra. (K) Kakor poročajo listi iz Londona, so pogoji za premirje v Poruhrju, ki naj se sklene pred definitivno ureditvijo, naslednji: 1. razveljavljenje vseh naredb glede pasivnega odpora, 2. kontrola policijskih in mestnih uprav po francoskih zastopnikih, 3. kontrola železnic po francosko-belgijski režiji, 4. obrat iz-vestnih premogovnikov izključno le za reparacije, 5. premogovni davek v iznosu 40 odstotkov. 6. 26 odstotni izvozni davek, zlasti na rude. Na drugi strani pa bi dopustila Francija pri upravi železnic in rudnikov sodelovanje delegatov nemških podjetnikov in delavcev in omilila zasedbo, ako dokaže NmČija dobro voljo. Te določbe naj bi veljale do končnoveljavne rešitve re-paracijskega vprašanja po medzavez-niški konferenci. Berlin, 27. septembra. (K) V zvezi z včerajšnjim sklepom državnega predsednika in državne vlade glede po-nehanja pasivnega odpora v Poruhrju se razveljavijo še tekom današnjega dne vse naredbe in navodila, ki so jih izdala razna ministrstva in oblastva v svrho izvedbe odpora. Državni minister za zasedene pokrajine je dobil nalog od državne vlade, naj prevzame vodstvo pri izvršitvi nadaljnjih ukrepov. posebno pa pri pogajanjih. Zmede v Poruhrju. Essen, 27. septembra. (K) Komunistična stranka je danes razdeljevala v vseh mestih v Poruhrju letake, v katerih pozivlje k demonstracijam in k 24-urni protestni stavki. Letaki zahtevajo delavsko in kmečko vlado ter svobodno nedeljeno delavsko Nemčijo. V Es-senu so agitirali komunistični govorniki danes dopoldne proti opustitvi pasivnega odpora. V Bueru so morali zapreti trgovci svoje lokale. izpraznitev Krfa. Rim, 27. septembra. (K) Italijanski poštni, uradi na Krfu so ustavili svoje delovanje. Izpraznitev Krfa se je včeraj zjutraj začela in je bila zvečer končana. DRUŠTVO NARODOV. Ženeva, 27. septembra. (B) Skupščina Društva narodov se je sestala v sredo popoldne in sprejela resolucijo komisije za pravniška vprašanja glede sprememb v paktu društva, s katero se poživlja generalni sekretarijat, naj stopi v stik z delegacijami držav, ki niso deponirale ratifikacij glede spremembe v 1. členu in jih pozove, da bi se njihove vlade požurile s temi rati-fikacijiami. Zahteva se dalje, naj bi se vlade izrekle o ratifikaciji sprememb v 16. členu. Sprejeta je bila resolucija Šeste komisije, v kateri se zahteva od komisije za mandate, da nadaljuje delo s Pooblaščenimi silami. Razen tega je Mio sprejeto poročilo o zaščiti manjšin. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 27. septembra. Deloma bolj j oblačno, yendar nanredute izbolišanie vre- Neuspehi bolgarske revolucife. Pred novim napadom na Sofijo? Beograd, 27. septembra. (Z) Iz Caribroda javljajo: Major Janka, ki je obkoli Sofijo, je bi pri sinočnjem poskusu, da zavzame mesto, odbit in je imel ogromne izgube. Makedonstvuju-ščim se je posrečilo razbiti vojsko majorja Janke, M ni imela dovolj orožja in streliva. Razbita vojska se je umaknila proti planini Vitoš, kjer se je reorganizirala* Major Janka je zaprosil za nujno pomoč od armad Kolareva in Dimitrijeva, ki se nahajata ena v južnem* druga pa v severnem delu Bolgarije. Pri teh bojih je padlo na obeh straneh preko dva tisoč ljudi, ki so bili deloma ubiti, deloma pa ranjeni. Vladne čete so za-plenle nekoliko topov. Zemljoradniki se nadejajo, da bodo mogli, če dospe Jan-kini armadi pomoč, zavzeti Sofijo. Beograd, 2f. septembra. (Z) Iz Caribroda javljajo: Ce prejme major Janka večjo pomoč, se nadejaj, da bo mogel še enkrat napasti Sofijo in jo zavzeti, ker je vladna vojska oslabela. V tem slučaju bi se revolucija končala. Beograd, 27. septembra. (Z) Iz Caribroda javljajo: Bolgarske vladne čete so zajele deset topov, ki so jih zemljoradniki pri begu zapustili. Beograd, 27. septembra, (Z) Iz Caribroda javljajo: Po pripovedovanju potnikov, ki prihajajo sem, je bila v Sofiji ob času napada zaradi splošne panike vlada prisiljena poslati vse čete do zadnjega vojaka v boj, taka da je bila Sofija za časa bitke samo v rokah orožništva. Beograd, 27. septembra. (Z) Iz Caribroda javljajo: Včeraj so bili veliki topovski boji med Custendilom ih Gorenjo Džimanjo. Custendil včeraj ni bil niti v rokah vladnih čet, niti v rokah zemljoradnikov. URADNIŠKE DRAGINJSKE DOKLADE. Beograd, 27. septembra. (Z) Minister za finance je izdal odredbo, da se sestavi komisija za izdelavo nove odredbe o uradniških draginjskih dokladah glede na novi zakon o uradnikih. V to komisijo so poklicani gg. Milojko Vasovič, Vaša Petrovič* načelnik v ministrstvu pravde in neki višji uradnik ministrstva za finance. Komisija bo čez nekaj dni začela z delom, ki ji je poverjeno. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kno Matica: »Rdeči netopir.« Kino Ideal: »Črna kuverta.« Kino Tivoli: »Hočem Vašo ljubezen ali našo smrt.« ■' V Celju: Mestno gledališče: »Marija Stuart.« Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Prochazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra eeall in Jošt v Spodnji Šiški, Celovška cesta. Ali ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti? Razgovor s predsednikom reške konstituante. Italijani in pogajanja za Reko. Ekspoze ministrskega predsednika Paiića o reikem vprašanju v narodni skupščini dne 26. septembra 1923. Dovolite mi, da tudi jaz spregovorim nekaj besed. Ne bom odgovarjal na kritiko vladne politike. Politika vlade je znana. Znane so napake, znana pa so tudi njena dobra dela. Rapallska pogodba je nastala tedaj, ko naša država ni hotda sprejeti posredovanja naših zaveznikov. Naši zavezniki so stali na stališču, da se mora najti sporazum med našo državo in Italijo. Naši zavezniki bili so vefzani z londonsko pogodbo. Jasno so povedali, da ne morejo pristati na nemško stališče, da so pogodbe neveljavne, keir so oni pričeli vojno proti Nemčiji, da pridobe veljavnost pogodb. Zavezniki so torej posredovali med nami in Italijo, da nas pomirijo. Bilo je več ponudb. Zgodovina rapallske pogodbe. Končno smo prišli do tega, da kljub pritisku naših zaveznikov nismo hoteli sprejeti njihovega predloga, ki je znan pod predlogom Clemenceauja in Lloyd Georgea. Ta predlog je bil tak, da bi bilo za nas mnogo bolje, če bi ga bili sprejeli, kakor pa, da smo ga zavrnili. Zakaj smo ga zavrnili? To, gospoda, je razvidno tudi iz tega, kar je tu pripovedoval Hohnjeo, ker bi to izgledalo kot zamena, vi dobite tamkaj nekaj svojega, a tu ml izgubimo. Tedaj se je smatralo, da smo izgubili Reko, če sprejmemo ta predlog, če pa ostanemo pri tem, da ne | damo Reke, da bo postala naša. Tako so menili o tem poedini člani delegacije. Zato smo odbili tudi to, kar so nam nudili zavezniki, da se tudi oni udejstvujejo v tem, ker imamo široke garancije. Govorili so nam: Ne boste sami v vašem sporu z Italijo o tem, kaj je vaše in kaj ni. Mi smo to zavrnili. Šli smo, po mojem mnenju, po napačni poti. Za-ka? Zato, ker smo izzvali naše zaveznike, da se niso brigali za Reko in za ta sporazum. Prišel je poziv, naj se sporazumemo z Italijo. Cim je ta poziv prispel, sem dejal, da je mnogo izgubljenega. Nekateri so pripovedovali, da so tudi mene zvali, naj grem na Reko, a jaz sem odgovoril: oni so odbili tot, kar sem zahteval. Zato prepuščam onim, ki so to delali, da tudi sedaj sami delajo. Za Izvedbo pogodbe. Toda, gospoda* prišel je čas, ko sem moral braniti rapallsko pogodbo, četudi to ni moje delo. Mi nismo odstopili od izvršitve rapallske pogodbe. Naročili smo delegaciji, naj se sporazume z Italijo o izvršitvi rapallske pogodbe. Je-lii bila Reka v naših rokah, ko smo naročili delegaciji in ali smo jo mi sedaj izgubili? Ne! Bila je v rokah D’ Annun-zija. Ko se je sklepala rapallska pogodba, je bil D’ Annurizio na Reki Na podlagi rapallske pogodbe je zahtevala italijanska vlada, da se D’ Annunzio umakne. On se je umaknili, ostali pa so fašisti in legijonarji. Zahtevali smo, naj se dopusti, da se Reka organizira* Po dolgih pogajanjih so dovolili da se Reka organizira. In izvoljena je bila skupščina. V skupščini je bila večina, ki ni hotela, da anektira Reko Italija. Am-, pak je hotela, da se izvrši rapallska pogodba. In ta skupščina je razgnana. Razgnali so jo oni, ki so ostali tam: legijonarji in fašisti. Potem so bili, kakor sem rekel, označeni z naše in z italijanske strani delegatk da se sporazumejo o izvršitvi rapallske pogodbe. Pričelo se je, kakor se mi zdi, še lansko leto in še preje, razpravljati o Opatiji, o pogajanjih, toda potem se je vse zavlačevalo. Ni se reševalo tako hitro, kakor smo želeli, čeprav nas nekateri sumničijo, da smo bili mi oni, ki so zavlačevali. Prišla je paritetna komisija, da dela tudi ona. Paritetna komisija je delala in zahtevala, da se izvrši rapallska pogodba, da se izprazni Sušak in drugi kraji. Evakuacija se je pričelai, toda rapallska pogodba v odnosnem teritoriju ni bila popolnoma izvršena. Kaj je nastalo potem? Nastalo je vprašanje, ali naj se pogajanja prekinejo ali naj se poskuša še naprej, če se ne bi moglo najti kakega sporazuma. O tem poskušanju je več predlogov: Nekateri predlogi so prišli v javnost, nekateri so prišli zopet napačno, toda do sporazuma nikakor ni došlo. Zakaj ni prišlo do sporazuma? Zato, ker smo se držali rapallske pogodbe. Če bi hoteli odstopiti od rapallske pogodbe, potem bi se dosegel sporazum, toda mi smo bili prisiljeni, da branimo rapallsko pogodbo do tega Časa. Registracija pogodbe v Ženevi Ko se je konstatiralo, da se ne moremo sporazumeti z Italijo, smo registrirali rapallsko pogodbo pri Društvu narodov. To smo storili tedaj* ko so prenehala pogajanja. Sedaj se nočem dalje spuščati v to stvar. Po preteku gotovega časa je pristala tudi italijanska vlada, da se izroči rapallska pogodba Društvu narodov. In od tega časa, ko je pristala tudi druga vlada, da se registrira rapallska pogodba pri Društvu narodov, postaja ta tudi delo cele Evrope ali celega Društva narodov. Mi smo javili, da smo pripravljeni, nadaljevati pogajanja z Italijo, toda da pogajanja nadaljujemo na podlagi rapallske pogodbe, če bo prišlo do sporazuma ali ne, se ne more vedeti. Toda če ne pride do sporazuma, poitem pride stvar pred Društvo narodov. V tm slučaju bi mogli mi in Italija pristati na sodbo Društva narodov — na arbitražo. Prava pot. Ce se ne moremo sporazumeti z Italijo, potem ne bomo sami razpravljali o tem vprašanju s silo), z vojno, temveč se bomo zedinili, da gre to vprašanje pred Društvo narodov. Ce razsodi Društvo narodov tako ati tako, mi smo dolžni, da to sprejmemo. Ce pa nihče ne sprejme razsodbe Društva narodov, tedaj more zavrniti razsodbo, toda to razsodbo bodo podpirali vsi oni narodi, ki so zastopani v Društvu narodov. In to je prava pot, gospodje! Ce bo tako in če se ta stvar reši, smatram, da smo zastopali naše interese in interese čele dr- Krivda ItalUe. Kar se tiče očitka g. Hohnjeca, ki je rekel, da se vlada m brigala za naš narod, za naše brate Slovence za časa pogajanj v Parizu, to ne drži. Nočem se spuščati v poedinosti, toda pozneje bo vse to objavljeno in se bo videlo, da smo se ravnotako zavzemati in še več trpeti, ko smo videli, kako se krnijo interesi naših bratov, ko smo videli, da se krnijo interesi nas vseh. Mi smo prvič, gospoda, ko je prišel Wilson, hoteli, da se poveri vprašanje razmejitve med nami in Italijo Wilsonu, ker je on naglasil, da ne veljajo pogodbe, ki so bile poprej napravljene, a Iti niso bazirane na osnovi narodnosti. Ona druga stran ni pristala in tako je tedaj to propadlo. Pozneje smo zahtevali, da se zaščitijo interesi naših bratov in da se sprejme linija, ki se približno približava Wil-sonovi liniji in mogli smo to prenareje-no Wilsonovo linijo sprejeti tedaj, ko nam je bil stavljen ultimat od Lloyda Georgeja in Clemenceaua. Toda mi smo to zavrnili. Razmejitev z Avstrijo. Ko je prišel čas, da se izvede razmejitev Slovenije z Avstrijo je nastalo vprašanje), kje naj teče meja. Zastopali smo mnenje, da se mora potegniti meja z ozirom na večino prebivalstva. Toda kaj smo dosegli? Dosegli smo, da se je ob priliki glasovanja izvedla razdelitev na dva dela, in izgubili smo cono A in cono B na Koroškem in tako smo izgubili celo Koroško. Ne obdolžujem nikogar, četudi so krivd, toda tu sedaj ni mesta, da bi se o tem govorilo. Toda verujte, gospodje, tako je bilo. Potem smo še zahtevali, da se pogodbi z Italijo doda še določilo, da se zastopajo manjšine. Toda tega niso sprejele ne samo Italija, temveč sploh velesile. Krivični očitki Zal mi je, da je dr. Hohpjec rekel: »Pa vi tam dobivate solunsko pristani-nišče, a tu se ne brigate.« Mi smo imeli solunsko pristanišče še pred balkansko vojno in ne samo to, temveč morali bi po naši pogodbi z Grčijo dobiti še več pravic, kakor smo jih sedaj dobili po tolikih letih. To je pogodba, ki je bila sklenjena med nami in Grčijo pred balkansko vojno. Ostala je neizvršena. Torej tu ni lati misliti, niti sence, da hočemo prepustiti en kraj, da bi se s tem okoristili na drugi strani Mi smo preje pripravljeni, da odstopimo od naše zemlje, kakor pa da bi dopustiti, da se kaj vzame od naše zemlje. To dokazale, tudi nota, ki je bila napisana tedaj, ko je bik Srbija v vojni, Ko ji je bil stavljen ultimatum od naših zaveznikov, da moramo dati Bolgarski neko odškodnino, da ona stopi v vojno. Tedaj smo stali na sledečem stališču: »Pristajamo, da odcepimo neki del od naše države v stari Srbiji, nikakor pa se ne moremo odreči Hrvatski in Sloveniji. Torej vidite, gospoda, da smo vodili vedno enako politiko in smo v večji meri skrbeli, da se zaščitijo oni kraji, ki so izpostavljeni večji opasnosti, kakor oni, ki še niso izostavljeni. Trudili smo se torej, da zaščitimo kolikor več moremo in če bi londonski pakt ne bil sklenjen poprej, če bi 'tedaj vladalo načelo, da se obrazuje jo države z ozirom na večino narodnosti, bi morda bolje izšli, toda to ni sledilo. Radi tega Vas prosim, da nikar ne trdite, da hoče naša država ali & hočejo Srbi zaščititi en kraj bolj, druge manj. To ni bilo nikdar in nikoli ne bo. Govorili so, da smo mi opustiti rapallsko pogodbo, toda mi jo nismo opustili. Sprejeli smo jo tako, kakor da smo jo sami napravili, kakor da smo jb izvojevali s krvjo, sprejeli smo jo zato, ker vidimo, da je žrtvovala mnogo naših bratov, ki so ostali tam v tujini in ki so sedaj žalostni, da niso dobii one svobode, ki so jo zahtevah in ki jo zahtevajo. Mi smo, gospoda), d® bi izpodbili očitke, ki se stavijo — mi smo hoteli te očitke izpodbiti in smo vedno naro- čali članom naše delegacije, da naj skrbi tudi za te kraje. Mi smo se zlasti trudili zato, ko smo videli, da hočejo nekje napraviti napako, ker vedite, da se nočem spuščati v to, kdo to bolje vidi in kdo ne, toda kadar se nam je zdelo, da je kaj pogrešeno, smo opominjali In gledali, da se to popravi, toda nikoli nismo dejali: »To ali ono mora biti, in ne ono, kar oni hočejo.« Sedaj torej, gospoda, je odvisno od tega, ati se bo naša paritetna komisija sporazumela ali ne. Če se sporazume, bo prišla sem. Vi pa boste rekli »sprejmemo« ali »ne sprejmemo«. Če pa se ne sporazume) potem gre pred Društvo narodov. Društvo narodov bo reklo svojo besedo. Ce pa vi niti z Društvom narodov ne boste zadovoljni, in če mislite, da je mogoče rešiti s silo, tedaj javite to mišljenje! Pogodba še obstoja! To je torej ono, kar se smatral za potrebno, da povem. Je še mnogo stvari, ki bi jih hotel omeniti, toda potem bi zašel predaleč na stranpota. Glavno je, da rapallska pogodba še obstoja, a oni gospodje), ki mislijo, da ne obstoja, se motijo, ali da želijo nam reči, kakor da jo mi ne držimo, oni pa da jo držijo. Toda to ni tako. Mi želimo, da se rapallska pogodba izpolni. Če se ne izpolni, gremo na sodišče. Če ne bomo zadovoljni z razsodbo, gremo pred zaveznike, pred Društvo narodov. Potem smo v mnogo boljšem položaju, če gre vprašanje preko Društva narodov, kakor če bi sami kaj riskirati. Ce pa se pripeti ta nesreča), da tako odredi Društvo narodov, da bo neki del zopet izgubljen, da odpade od nas, smatramo, gospoda, da je to nepravično, toda uverjeni smo, da pride čas, ko se bo ta krivica popravila. Zanimiva knjiga. Un draane historiqe: La Resurrec-tion de 1’Arniče serbe (1915—1916) par le lieut.-col. de Ripert d’ Alanzier. (Pa-lyot, ćd. Paris.) V kratkem predgovoru, ki ga je spisal maršal Franchet d’ Esperey tej knjigi, in v katerem je orisal razliko med položajem srbske armade oktobrat 1915 in novembra 1918, se izraža takole: Vkljub izbornim lastnostim srbskega naroda, g. Pašiča in princa Aleksandra), bi bila zopetna upostavitev srbske armade mogoča, če ne bi bili izčrpani ostanki, ki so sicer nepremagani, dosegli Jadransko morje, sprejeti, zbrani in urejeni od francoske misije, ki jo je organiziral general Mondčsk na ukaz g. Brianda, takratnega ministrskega predsednika. Ne smemo pozabiti niti temnih ur, ki jih je prebil narod, ki ni hotel umreti in uspešno delovanje peščice Francozov na daljnem obrežju. Pisec knjige), g. podpolkovnik de Ripert d’ Alanzier je bil član te misije, ki je izborno rešila dano ji nalogo. Nihče drugi ne M bil bolj sposoben, nam napisati zgodiovino teh dogodkov. _______ —žn—. MEDNARODNI SOCIJOLOŠKI KONGRES V RIMU. Beograd, 27. septembra, (Z) Od 1. do 5. oktobra t. 1. bo v Rimu mednarodni kongres socijologov. Kongres bo razdeljen na več sekcij. Ena sekcija se bo bavila z vprašanjem zaščite manjšin. Na ta kongres v Rim odideta tudi univerzitetna profesorja Slobodan Jovanovič in Milič Radovanovič, M bosta kot delegata' naše kraljevine zastopala njene interese. Maša država In Umila, Beograjske »Novosti« pišejo; Angleški dobro poučeni krogi trde, da bo naša država v kratkem začela pogajanja s sovjetsko Rusijo. Imenovanje g. Balugdžiča za poslanika v Berlinu se smatra kot dokaz za to mnenje naše vlade. Ker je pri nas komunistično gibanje propadlo, ne bo nikaka nevarnost za našo državo, ako stopi v neposredne stike in odnošaje z boljševiško vlado. Glavni razlog za ta novi poskus pa je prepričanje, da se nobeno vprašanje na bližnjem vzhodu ne more rešiti brez pomoči Rusije, a Jugoslavija kot najmočnejša balkanska država skuša priti v stik z veliko slovansko državo. Ako pride do kakega sporazuma, se bodo morali dosedanji predstavniki Rusije v Beogradu prilagoditi novemu staniu stvari Zapiski. Kmetiici in radikali. »Kmetijski list« se čudi kako da so radikalci šele sedaj spoznali da so kmetlj-ci njihovi nasprotniki. Nai ne bo tako naiven ali pa naj se ne dela tako naivnega, ter nsj si n6 domišljujc» da so »kmctijci« tako dolgo farbali radikalce. Formalno so kmetijci res šele na Bledu manifestirali, da stoje v nasprotnem taboru, da so pa prikriti nasprotniki, se je vedelo še poprej — še tedaj, ko so lepo prosili radikalce, naj pošljejo svoje zastopnike na njihovo manifestacijo na Bledu, ter tako podpro njihovo avtoriteto. Bili so časi in to še ne tako dolgo, ko so kmetijci prav pohlevno hodili okrog radikalcev, ter jih prosfli, naj m podpirajo, češ, saj mi smo pravzaprav isto, kakor pa vi samo firmo imamo drugo Iz praktičnih razlogov. Morda bo prav kmalu zopet ta ali oni kmetijec začel hoditi okrog tega ali onega radikalca, ter bo lepo zatrjeval da imajo kmetiici radikalce zelo radi. »Kmetijski list« je sedaj sam priznal da so se kmetijci samo hlinili, kadar so se dobrikali radikalcem, ter je ponosen, da so Jih tako dolgo varali. Vendar je to priznanja dragoceno. Sokolski vestnik. — 60 letnica Sokolskega društva v T jjiihljnni. Na več vprašanj naznanjamo, da naj se člani, ki imajo sokolski kroj, udeleže vseh slavnostnih prireditev vsokolskem kroju, in sicer akademij, pozdravnega večera, izprevoda, slavnostne predstavu v opernem gledališču ter prijateljskega sestanka. Članice naj se udeleže prireditev v civilni obleki s sokolskim znakom; edinole pri slavnostnem občnem zboru in pri iz. prevodu naj nastopijo v telovadnem k oju. Ženski naraščaj naj nastopi v telova. „era kroju pri občnem zboru in pri izprevodu, moški naraščaj pa ob istih prilikah v slavnostnem kroju. Deca, moška in zenska se zbira v kroju v nedeljo, dne 30. septembra ob 11. uri dopoldne. Predpisane trakove za znake, z napisom društva in župe ima društvo v zalogi. Dobe se v društveni pisarni v Narodnem domu, vsak dan od 5. do 7. ure zvečer. — Sokol I poživlja svoje članstvo, da se udeleži pogreba našega ustanovnika, br. Alberta Derganca v soboto. Zbirališče ob 15.. uri na Taboru. Člani v kroju, članice in člani, kateri nimajo kroja, v civilni obleki z znakom. Zbirališče pevcev istotak» ob 15. uri na Taboru. Odbor. Dopisi. — Slovenska Bistrica. Čitalnica priredi v soboto 29. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri popoldne ¥ hotelu »Beograd« Flnžgarjevo Igro »Dlvll lovec«. Ker je to eden najlepših narodnih igrokazov in si bodo igralci čitalničarji sigurno kot vedno tudi tokrat potrudili najbolje rešiti svoje uloge, je pričakovati od strani Bistričanov kakor od zunanjih najboljšega obiska. — Rupertov sejem v pon-deljek dne 24. t. m. je bil od kupcev iz« redno slabo obiskan. Živine se je veliko in lepe prignalo in tudi kramarjev ie bilo veliko več kot običajno. Opazuje se pa med ljudstvom občutljivo pomanjkanje denarji« in splošna beda. Iz proswtnega življenja. — Komorni kvartet »Zika« t Ljubljani 'o preteku več kot 1 leta, oglase se pri nas Ljubljani zopet slavni »Zikovci« ter pri-ede tu v veliki dvorani hotela Union v redo, dne 3. okt t 1. svoj komorni kon-srt, na katerem izvajajo 3 svetovnoznane variete, ki se vsi trije v Ljubljani prvič ivajajo na koncertnem odru. Naše občin-tvo, katero je še vselej sprejelo »Ztkovce« vidnim veseljem, opozarjamo na ta kotiert ter sporočamo, da bodo sedeži v redprodajt v Matični knjigarni na Kon-resnem trgu v Ljubljani, in sicer so sedeži o 25, 20, 18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din. Pred. rodaja začne v pondeijek 1. okt — V nedeljo, dne 30. septembra prili-om 60 letnice Sokolskega. društva v Ljub-ani se uprizori točno ob pol 8. uri zvečer opernem gledališču priljubljena predsta-a »Gorenjski slavček«. Minko pole gdč. rkova, Franja g. Šimenc, Majdo gdč. Sfili-jojeva, Chansonette g. Subelj, Ntnon ga. ,ewandovska, štruklja g. Zupan, Rajdlja Mohorič, Lovra g. Debevec, krčmarja g. ^erko. Vstopnice so v predprodaji y so-K)to, dne 29. in nedeljo, dne 30. t. m. pri in ovni blagajni v opernem gledališču. — Znani hrvatski skladatelj dr. Božl-lar Šlrola iz Zagreba se je mudil te dni v JublJani ter prisostvoval aranzirnim skus-ijam svoje enodejanske komične opere Novela od Stanca (Šala s Stancem). le to Izvirno Jugoslovansko delo, komponirano na hrvatsko besedilo iz klasične dobe hrvatske literature, katero je napisal pr«1 več stoletij Dubrovčanin — pesnik Drzič. Premijera tega dela bo 1. oktobra, kateri prisostvuje skladatelj sam s svojo rodbino In nekaterimi glasbenimi kritiki iz Zagreba, [sti večer se poje tudi prvič v Ljubljani gnodejanska komična opera Leo Blech o, Zapeč at enci, ki se je izvajala na vseh največjih svetovnih odrih z najlepšim uspehom Drama začne tudi 1. oktobra, in sicer z izvirno slovensko žalno Igro dr. Preglja A z a z e I Natančni repertoar prv.ega tedna »ŽENSKI SVET.« 9. številka »Ženskega sveta« prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše. VII. Srečko Kosovel: Lepa Vida v duši Cankarjevi — Utva: Scherzo. — A. I. Kuprin-Hočevar-jeva: Olesja. — Dr. Iv. Lah: Gabrljan in Sembilja, — Zvonimir Kosem: Slovo. — I. P.: Ženska volilna pravica. — Izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Modno poročilo. — Književnost in umetnost. — Razgovori — Modna priloga. — V tej številki so pod rubriko izvestja zanimivi članki Tako na pr. »Mednarodna ženska liga za mir in svobodo« izpod peresa ga. A. Št — Dalje upoštevanja vredno poročilo: Parižanke in narodna noša. »Iz kuharske umetnosti« piše zanimiv članek naša vrla strokovnjakinja na tem polju ga, Jerica Zemljanova. — Modno poročilo bo marsikateri naročnici dobrodošla opora pri Izbiranju obleke za zimski čas. — Poročilo o književnosti in umetnosti ki ga prinaša 9. številka, dokazuje, da stremi »Zenski svet« podati svojim naročnicam tak flst ki jih bo seznanjal z vsem, kar mora današnjo ženo zanimati »Ženski svet« izhaja v Trstu enkrat na mesec. Naročila za Jugoslavijo sprejema ga. Mila Prunkova v Ljubljani Karlovška cesta 20-1. Naročnina znaša letno Din 48, polletno Din 24, četrtletno Din 12.—. Novim naročnicam je za letos na razpolago le še druga polovica tega letnika, ker so prve številke vzlic dvakratnemu ponatisu že Pošle. Uprava »Ženskega sveta« prosi vse one cenj. naročnice, ki dosedaj še niso poravnale naročnine za tekoče leto, da to čimprej store. Vsem onim, ki so doslej prezrle v ta namen priložene položnice v listu, pošlje uprava te dni položnice pismenim potom, ter ponovno prosi, da upoštevajo ta izredni trošek in naročnino poravnajo. List stane naše sestre na jugu mnogo dela in gmotnih žrtev, pomagajte jim s tem, da rednd pošiljate naročnino, ki je res zelo majhna, kajti le na ta način bodo one v svojem plemenitem delu mogle «»trajati in -__- - « - * . ---------- - - ,Študentovska domov* v Pragi. V Češkoslovaški republiki je nad 28.000 univerzitetnih dijakov v štirih mestih. Od tega števila jih 23.000 pohaja na češko Karlsko univerzo v Pragi, na nemško univerzo (ki je bila ustanovljena L 1348), na češko in nemško tehniko, na rusko juridično fakulteto, na svobodno ukrajinsko univerzo, kakor tudi na češko akademijo umetnosti in na konservatorij. Od teh 23.000 praških dijakov je okoli 3000 ruskih beguncev, 1500 ukrajinskih beguncev, 800 Jugo-slovenov, 5000 nemških državljanov republike in največji del tvorijo domačini, Cehi in Slovaki. V težkem povojnem (Sasu je bilo življenje za te dijake, ki so se večinoma povrnili iz raznih front* izredno težko. Češkoslovaška vlada je tudi sprejela pod svoje okrilje veliko število ruskih begunskih dijakov in Ji)1 Popolnoma preskrbljuje. Novembra 1919 sta ameriški udru-ženji YWCA in YMCA sklenili, sezidati v Pragi dijaški dom za dijake vseh narodov in plemen. S tem bi se nudil vsakemu dijaku živi jenski minimum: poceni hrana, luč, kopelj, stanovanje, študijske sobe in bi ta dom zajedno služil kot kulturno, socialno in versko središče za dijaško življenje v Pragi in bil znak mednarodne dobre volje. Februarja 1921 se je otvoril ta dijaški dom za vse praške dijake. Celokupen je veljal skoraj štiri in pol milijone čsl. kron, ki jih je dala ameriška YM- korporacija, katere komitč je pa mednaroden, njega predsednik je dr. Be-dfich Mathesino iz ministrstva prosvete, sicer pa vlada v domu popolna dijaška avtonomija, Id je sedaj sestavljena iz sedemindvajset članov, ki jih je izvolilo dijaštvo na podlagi propor-čne reprezentacije plemen. Sedaj je dijaška avtonomija sestavljena iz 10 Cehov, 2 Slovakov, 3 Rusov, 5 Ukrajincev, 2 Židov, 2 Jugoslovenov, 1 Madžara, 1 Nemca in 1 Rusina. Največ članov je bilo januarja 1922, namreč 6500; maja 1923 je padlo to število na 4167, ki so pripadali 23 plemenom, od teh 601 žensk, ki imajo posebne prostore. Od teh 4167 Članov je bilo 1913 Cehov in Slovakov, 637 Rusov, 618 Ukrajincev, 340 Židov. 190 Nemcev, 157 Jugoslovenov, 99 Madžarov, 49 Belorusov, 32 Gruzinov, 31 Ru-muncev, 25 Rusinov, 22 Bolgarov, 17 brez narodnosti, 10 karpatskih Rusov, 7 Armencev, 6 Poljakov, 2 Srba (lu-žičkal), 2 Nizozemca, 2 Grka, 2 Kal-muka, 1 Francoz, 1 Norvežan, 1 Ose-tijan, 1 Američan. Na dan dobiva v tem dijaškem domu redno 2600 dijakov kosilo in 2000 večerjo. Kosilo stane 3.50 čsl kron, večerja tri krone. V jedilnici je 400 sedežev. Domača pekarna peče ves kruh in močnate jedi, ki jih rabijo v hiši 4800 dijakov uporablja mesečno kopel. Centralna kurjava daje toplo vodo o vsakem času ne samo za kopelji, temveč tudi za kuhinjske kotle. 450 dijakov in dijakinj, ki so zelo revni, uporablja mesečno pralnico in si tam pere in lika mto ia svate .obM& Studentsky domov dobiva 110 časnikov, od teh je 49 čeških in slovaških, 13 rusinskih, 2 ukrajinska, 7 poljskih, 11 jugoslovenskih, 9 nemških, 6 francoskih, 9 madžarskih in 4 židovske. Razen tega dobiva 92 revij. Domov ima radijotelegrafsko postajo, kjer se dajejo kurzi in kjer se izdaja radijograf-ski časnik. Dijaška avtonomija je razdeljena v šetnajst komitejev za delovanje v hiši. Prirejajo se tudi šahovski turnirji* enako kurzi za jezike, za šivanje in tehniški pouk. Domov je organiziral zelo uspešno mednarodno skavtsko organizacijo z moškimi in ženskimi član!, prirejajo se tudi predavanja, najzaniml-vejša so bila predavanja nemških kritikov o češki umetnosti, slovstvu in godbi in čeških kritikov o nemški umetnosti itd. Da ne manjka tudi koncertov, meetingov, plesov itd., je razumljivo. V knjižnici -je 2500 Imite. Zdravniška postaja v poslopju, ki io ie uredilo ministrstvo zdravja, je lečila 4625 dijakov L 1922, od njih je bilo 1326 tujcev. Tako je Studentsky domov v Pragi vsestransko izborno urejeno ognjišče za dijaštvo, ki je v sedanjih časih, ko vse drvi le za materijelnimi koristmi* v polnem obsegu kos svoji težavni, vzvišeni nalogi. —2n ■■IMRIIIIflUiinillllllNlM Udeležite se proslave „Sokolskega društva“ v Ljubljanil Dnevne novosti. — Proslava 60 letnice Sokolskega društva v Ljubljani. V soboto 29. t. m.: Ob pol 20. uri: Slavnostna telovadna akademija v opernem gledališču. Ob 22. uri (po akademiji): Pozdravni večer v veliki dvorani Kazine. — V nedeljo 30. t. ra.: Ob pol 10. uri: Slavnostni občni zbor v telovadnici Narodnega doma. Ob pol 12. uri: Izprevod po mestu. Ob 15. uri: Ponovitev telovadne akademije v opernem gledališču. Ob pol 20. uri: Slavnostna predstava v opernem gledališču na čast gostom. Po operni predstavi prijateljski sestanek v restavraciji »Zvezda«. — Prilikom tretje obletnice koroškega plebiscita priredi »Gosposvetski Zvon« v Ljubljani 10. oktobra zvečer predavanje s skioptičnimi slikami iz lepe koroške dežele, da se zopet vzbudi spomin na našo nesrečo in vzpodbudi narod k čim intenzivnejšemu delovanju v korist slovenskega Korotana. Prosimo vsa društva, da blagovole to upoštevati 1 — Kraljev venec na grobu književnika Čiplka. N]. Vel. kralj Aleksander je brzojavno naročil vel. županu dr. Peroviču, naj položi v njegovem imenu na Cipikov grob venec z napisom: »Svi Ciplku — Aleksandar.« — Imenovanje v diplomatski službi. Za protokolista II. klase pri našem poslaništvu X Atenah je imenovan Ciril Janič. — Odlikovanje angleškega poslanika. Ni. Vel. kralj je odlikoval poslanika Velike Britanije v Parizu, g. Marquessa of Crewe, z redom Belega orla I. razreda. — Iz politične službe. Kancelist Janko Kralj pri okrajnem glavarstvu v Litiji je premeščen k okrajnemu glavarstvu y Črnomlju. — Proslava častnlkov-bojevnikov. V nedeljo 30. t m. se bo na slovesen način proslavila 20 letnica delovanja vseh tistih častnikov, ki še žive po minulih vojnah. Prodava se bo vršila v Beogradu, pri kateri priliki se bo vršila spominska služba božja za padle tovariše v pretekli vojni. Pri tej priliki se bo odkrila tudi spominska plošča, dotičnim padlim častnikom v poslopju vojne akademije. — Spomenik II. pešadljskega polka. Oficirji in vojaki II. pešadijskega polka bodo postavili velik spomenik svojim tovarišem, ki so padli v zadnjih vojskah. Načrt za spomenik bo postavljen v mestu, kjer se nahaja polk v garniziji. -j-' Sprejem v podoficirsko šolo v Za-grebu. V pešadijsko podoficirsko šolo v Zagrebu se sprejme s 1. novembrom 400 mla deničev z ozemlja II. in IV. armijske oblasti Prošnje se sprejemajo do 20. oktobra 1923. Priložiti jim je: domovnico, krstni list, ki priča, da mladenič ni mlajši od 17 let in ne starejši od 21 let, spričevalo najmanj dveh razredov gimnazije ali realke, v skrajnem slučaju štirih razredov ljudske šole, aravnostno spričevalo, dovoljenje rodite-Ijevali varuha, da sme vstopiti v šolo in samski list. — Razveljavljene železniške legitimacije, Prometno ministrstvo je zadnji čas razveljavilo več legitimacij za brezplačne .vožnje. — Poštna hranilnica (poštanska štedionica) v Beogradu začne poslovati 1. oktobra t 1. in sicer bo opravljala za enkrat le čekovni in virmanski promet. Poštno-hraniln. Službo bo tudi nadalje še vršila v njenem dosedanjem področju (v Bosni in Hercegovini) poštna hranilnica v Sarajevu, ki vsled ustanovitve poštne hranilnice v Beogradu spremeni svoj naziv v »poštni čekovni zavod v Sarajevu«. — Obrestovanje čekovne Imovine. Poštna hranilnica v Beogradu ter poštni čekovni zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajeva bodo od 1. oktobra t. L dalje obrestovali Imovino na ček. računih z 2 odstotno (sedanja obrestna mera 1.8 odstotka). — Poštna čekovna služba se bo od 1. oktobra t. L dalje vršila po predpisih novega pravilnika. Glavni- smoter je pospešitev izvrševanja čekovnih vplačil ta izplačil s tem, da se uvede neposredno občevanje poštne hranilnice v Beogradu ter poštnih čekovnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu z Vsemi poštami v Kraljevini Do čim so n, pr. to sedaj pripravljale vse pošte v Sloveniji čekovna vplačila samo ček. zavodu v Ljubljani in jo šele ta naznanjal vplačila na po-ložnlce drugih pošt. ček. zavodov tem zavodom, bo od označenega dne dalje vsaka pošta pošiljala položnice direktno dotičnim za-(Vodom, za katere so bile vplačane. Ravnota-kn bo v bodoče vsak zavod pošiljal čekovne nakaznice direktno na Izplačujoče pošte in jae več potom posestrinega zavoda, v kate-jrega področje spada pošta.« — Popravek. G. Stanoje Milivo-Jevlč je imenovan za državnega ko-im is ar j a in ne za načelnika mariborske državne delavnice. V vodstvu delavnice se niso Izvršile nfirake Izpremembe. j — Službeno dopisovanje. Prometno ministrstvo Je izdalo odredbo, da se mora Ivrfitl službeno dopisovanje z madžarskimi državnimi železnicami v francoskem ali tmaSksm Jeziku. . _ petletnica osvobojenja v Stlpu. V Sttpn so dne 25. septembra proslavili petletnico osvobojenja na zelo svečan način. Po službi božji se je razvila lepa povorka j« občinski hiši, kjer je nastopilo več govor-nikov. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno in Sudstvo Je v veselem razpoloženju manifestiralo po ulicah. Stipsko narodno gledališke je vprizorilo proti prosti vstopnini »Ha-eanaginioo«. Šele v poznih urah je ponehalo slavnostno razpoloženje. ! — Tečaji za mlade matere. Društvo Rdečega križa, M se zelo zanima za zdrav-iStvene razmere v naših šolah s tem, da “avaja dijaštvo k higijeni, bo otvorilo prihodnje dni na vseh višjih ženskih srednjih tolah v Beogradu tečaje »za mlade matere«. Poleg tega bo otvorilo pozneje tečaje o »mladinskih igrah« za učitelje, profesorje » vse one, ki se bavijo s telesno vzgojo Wadine. V to svrho bo prišel v Beograd Profesor Vliamd iz Pariza, ki je organiziral takšne tečaje že v Belgiji, Franciji in Italiji, fo tečaju v Beogradu se bodo vršili enaki fekalij tud po drugih večjih mestih naše L_. ~ Sprejemanja poškodovanega PaPjr-totega drobiža. Finančni minister Je izdal tod dr. številko 85.058 z dne 10. Julija t 1. tet, a zt®eniave Poškodovanega papirnatega drobiža po 0.25, 0.50 In po 1 dinar i5° kater,1 ““ralo biti finančne ÄV^/arr!avai0 oškodovani pa-Sffnati drobiž, pri zamenjavanju postrešlii- ve tako napram posameznikom kakor tudi napram ustanovam, in da naj ne bodo pre-natančne pri presojanju poškodovanih bankovcev. V tem oziru naj gredo občinstvu na roke, kolikor največ mogoče. Zamenjavajo naj brez ugovora papirnati drobiž, tudi ako mu manjkajo posamezni manjši deli, potem drobiž, če je tudi tako zamazan in obledel, da se komaj še spozna kakor tudi drobiž, ki Je že tako obrabljen, da je bolj podoben cunji kakor bankovcu. Zamenjavali pa se ne bodo popolnoma uporabni in za promet še sposobni bankovci po 0.25, 0. 50 in po 1 dinar za iste novčanice, a tudi ne bankovci, katerim manjkajo cele četrti, ker bi se mogle na ta način dogajati zlorabe. S tem se izpreminia naredba dr. št. 152.137 Iz 1922. 1. Naredba dr. štev. 6562 z dne 27. maja 1921 se izpremeni tako, da morajo državne blagajnice pri poravnavi različnih dajatev na pr. pri pošti: poštnino, telefonsko naročnino, carino, predalnino itd. sprejemati v neomejenih količinah papirnati drobiž državne Izdaje. Državne blagajnice ne smejo v bodoče več izplačevati uradnikom dela njih prejemkov v bankovcih po 25 par kakor je bilo doslej odrejeno. Prav tako preneha veljati tudi naredba dr. štev. 48.088 iz 1. 1923, tako da se zanaprej ne bodo več zamenjavali poškodovani bankovci po 50 par z novimi bankovci po 25 par, ampak z bankovci iste vrednosti ali pa z bankovci po 1 dinar, razen če občinstvo samo tako želi. — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani bo pričel nalagati svojo imovino deloma tudi v posojilih na hipoteke in menice, na kar se interesentje opozarjajo. — Osnovne šole v Beogradu. V beograjskih ljudskih šolah se je začetkom letošnjega šolskega leta otvorilo 57 moških, 55 ženskih in 21 mešanih oddelkov; skupaj 123 oddelkov. Število učencev je sledeče: moški 2784, ženskih 2597, skupaj 5331. Učiteljev je 65, učiteljic 68, brez razreda jih je 16, skupaj 149. Letos je bilo 1202 otrok manj vpisanih kot lansko leto. V splošnem je število učencev v primeru s številom prebivalcev zelo majhno. — Odobritev šolskih knjig. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere, je odobrila z razpisom z dne 13. sept. t 1., št. 3301, šolsko knjigo: »Slovenska slovnica za osnovne šole.« Srednja stopnja (3. bistveno spremenjena izdaja). Spisal Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Celju. Cena 9 Din. Dalje je odobrila Pokrajinska uprava z razpisom št. 3349 učno knjigo: Pevska šola za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole, II del. Spisal dr. Pavel Kozina, prof. na 1. drž. gimnaziji v Ljubljani Cena 26 Din. Založba »Jug« v Ljubljani in Pesmarico, ki je izvleček iz te »Pevske šole«. — Lesene hiše za gozdarje. Ministrstvo šum ta rudnikov je zaprosilo pri ministrstvu za socijalno politiko večje število lesenih hiš, ki jih Je ministrstvo za socijalno politiko prejelo iz Nemčije. Ministrstvo šum in rudnikov bo razdelilo te lesene hiše okrožnim gozdarskim upravam, kjer bodo služile kot stanovanja gozdarjem. — Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se otvori s 1. oktobrom javna risarska in javna modelirska šola. Vpisovanje v javno risarsko šolo je v nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. ob 9. dop. in v javno modelirsko šolo v soboto, dne 6. oktobra t. 1. ob 14. pop. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa v vestibulu zavoda. — Razpis profesorskih služb. Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je oddati 1 suplentsko mesto za klasično filologijo in 1 za matematiko v zvezi s filozofijo (oziroma psihologijo). Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu do 5. oktobra 1923. — Razpisana mesta babic. Oddado se mesta okrajnih babic v Ajdovcu, Ambrusu, Beli cerkvi, Crmošnjicah, Dobunčah, Dvoru in Hinjah v novomeškem okraju. Vsako teh mest je spojeno z letno nagrado do 125 dinarjev. — Ljubljanski skauti. Prošli teden za-tvorjena razstava skautskih del je zelo razširila idejo skautizma med Ljubljančani. Ze med razstavo, še bolj pa po njej so se jeli dečki in deklice kar trumoma vpisavati v ljubljanski skautski steg, ki bo lahko v kratkem^ tekmoval z bratskimi hrvatskim! in srbskimi velikimi stegi. Sedaj zelo okrepljeni ljubljanski skauti prirejajo redne izlete v prosto prirodo, kjer si razpno šotore, si sami kuhajo in se vadijo v prezdravih skautskih vajah. — Želeti je le še, da bi vsi, Id ljubijo naravo in svež zrak, vstopili v skautsko organizacijo bodisi kot volčiči (pod 12. letom), kot skauti (12. do 18. leta), kot tabaviti (nad 18. letom) ali kot pobratimi (odrasli). Tudi za deklice je v organizaciji preskrbljeno, imamo namreč roje čebelic (deklice pod 12. letom), skautke (12. do 17. let) in posestrime (nad 17 let). Vpisuje se v sobotah popoldne na ljubljanski realki. — Zahvala. Podpisani upravni odbor deške in dekliške meščanske šole v Tržiču izreka vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je šolska slavnost v dneh 15. in 16. septembra v vsakem oziru tako sijajno obnesla, svojo najsrčnejšo zahvalo. Našteli bi imena, toda ime se pozabi, dobro dejanje pa ostane. Zato še enkrat vsem: Srčna hvala! Za upravni odbor: Franc Jerman 1. r. — Hodniki po beograjskih ulicah. Ker se približuje zopet deževno vreme, v katerem beograjski meščani malodane tonejo v lužah, je mestna občina beograjska v svoji seji sklenila, da se še pred deževjem napravijo novi hodniki v Knez Mihajlovi ulici, Kralja Milana, Poincarejevi in več drugih ulicah. Krediti so odobreni in se prične z delom že ta teden. — Četverčki. Zena Milovana Filipoviča v Gružu Je te dni rodila četvorčke, tri moškega ta eno ženskega spola. Mati in efao dete sta pri porodu umrla. Mati je bila zadnja potomka vojvode Tome Vučiča-Perl-šlča. Ostale tri otroke bodo izročili s zavod Materinskega udruženja. — Vesela šala. Da so Ljubljančani še vedno dobre volje in pripravljeni za mar-sikako šaljivo burko, je pokazal zopet mestni oče, znan pod imenom Jože 1. V dobrem razpoloženju so ga tovariši v Dolša-kovl gostilni dražili, da živi od gotovih neprijavljenih dohodkov. V dokaz, da se nikogar ne boji, se je peljal popoldne ob pol dveh s cizo od Dolšakove gostilne po Sv. Jakoba trgu, Florjanski ulici in nazaj v gostilno. Par korakov pred cizo pa je hodil cestni pometač z veliko metlo in pometal cesto pred cizo. Tako je mož pokazal svoj dober humor in dokazal, da se nikogar ne boji — Razne tatvine. Pri Pogancih je bila ukradena Janezu Pistotniku usnjata denarnica s 110 Din in nekaj drobiža in popra- vilni list od ure. — Isti dan je bilo ukradeno tudi Jeri Nagelj v Novem mestu 260 dinarjev gotovine. Obe tatvini je izvršil mlad fant, ki je doma nekje na Gorenjskem. V neki ljubljanski gostilni je ukradel mizarski pomočnik Ciril Peternel iz Za-kremena pri Gorici Antonu Gergiču 300 lir gotovine in pobegni! preko meje, — V Bev-škem je bilo ukradeno rudarju Antonu Kralju več obleke in perila. — Razne vojaške dokumente je ukradel Stanko Bitencu v Ljubljani mehanik Ivan Pečnik iz Ježice. — V Ljubljani je bilo trgovcu Lado Khamu ukradeno izpred skladišča za brzo-vozno blago na glavnem kolodvoru moško kolo, znamke »Goreč«, vredno 2000 Din. — Pri »Prometnem zavodu« na Miklošičevi cesti pa je bilo ukradeno kolo, znamke »Puch« št. 165.826, črnp pleskano, vredno tudi 2000 Din. — Gostilničarki Mariji Kramarjev! na Sv. Petra cesti je bil ukraden iz vrta zeleno pleskan voziček, vreden 500 Din. — Izpred skladišča na glavnem kolodvoru je ukradel ključavničar Alojzij Tepina kolo. Navedeni je predrzen tat In je prišel 26. t. m. Iz zaporov dež. sodišča, kjer je bil zaprt tudi zaradi tatvine. — Vlom na Krakovskem nasipu. Na Krakovskem nasipu je bilo vlomljeno v stanovanje Adolfa Porša. Tat je odnesel železno ročno blagajno, v kateri je bilo 800 dinarjev v bankovcih razne vrednosti, 7 bankovcev po 100 Din, zlat verižast prstan, pozlačeni manšetni gumbi, srebrna ženska ura, pompadura in 3 knjižice Mestne hranilnice, in sicer na ime Adolf, Jurij in Leon Porš, vredne 25, 50 in 80 Din. — Vlom v Črni vasi Pred nekaj dnevi je vlomil neznan tat v podstrešje Franc Erjavčeve hiše. Tat je odpeljal kolo, tvrdke »Goreč«, vredno 2000 Din, dalje 3 bele volnene posteljne odeje, črno žensko obleko, nekaj moške obleke, polovico črne telečje kože, kos podplatov in pa dve koui-ski opremi v skupni vrednosti 8000 Din. O tatu še ni nič znano. — Tat v vlaku. Med vožnjo iz Tržiča —Kranj—Ljubljana je bilo vlomljeno v tovorni’ voz in ukradeno iz 5 škatelj po en par finih boks-čevljev št. 40, 41, 43 in 2 para št. 44, v skupni vrednosti 1000 Din. Tat je pustil v vozu malo sekirico. — Pri Sv. Rupertu je bilo vlomljeno v stanovanje Franca Kranjca in pokradeno zlata ženska ura s cvetlicami na pokrovih, 50 cm dolga zlata verižica, zlata zapestnica za uro, zlatnik za 10 kron, 3 Srebrnjaki po 5 kron in zlat moški prstan s kamnom v vrednosti preko 2000 Din. — Najdeno dete. V Beogradu je zadnji čas prišlo skoro v navado, da matere izpostavljajo svoje otroke. Tako se je zgodilo zopet predvčerajšnjim, da je stražnik v vračarskem okraju našel v travi ležeče povito dete ženskega spola. Stražnik je dete pobral in ga nesel v »Zavod ženske zaščite«. Vrši se preiskava za brezsrčno materjo, kakor tudi za drugimi, ki so zadnji čas izpostavile svoje otroke. — Obsojeni tihotapci. Kakor smo poročali, je šibeniška finančna straža zalotila več tamošnjih tihotapcev s špiritom. Sl. Škarica, ki je, kar na debelo tihotapil špirit, je bil nedavno obsojen na 408.000 dinarjev globe. Poleg tega mora plačati še takse 2115 dinarjev. — Kranjske novosti. Vodovod, katerega simbol je rezervirani stolp na soln-čnem Rupskem polju, je bil prvotno namenjen le mestu, ker so se okoliške vasi branile odpovedati se od očetov podedovanim vodnjakom. Med vojno so se pa vasi premislile, vsled česar je — bolj vsled preozkih glavnih cevi — mesto večkrat v škripcih radi • vode. Na škropljenje zelo s prahom obdarjenih cest se seveda ni dalo preiti na sistematičen način; tega se zlasti spominjamo zadnji čas, ko nas vneti motociklisti opetovano razveseljujejo z ropotom, dišavo, naglico in prahom pa Gosposki ulici. — V sredo se je pripeljal težko pričakovani tovorni avto, naložen zvrhano s še težje pričakovanimi zaboji najtežje pričakovanega zelišča, radi katerega Kranjčani obilo zabavljajo, pa tudi obilo denarja v dim spreminjajo. — Celjske novosti. Mestno gledališče. Danes v petek se predstavlja za abonement B »Marija Stuart«. V nedeljo se igra predstavlja izven abonementa. Scenerijo za to predstavo bo sestavil g. arh. prof. Kregar iz Ljubljane. — Za koncert violinskega virtuoza Karla Sancina, kateri se vrši dne 4. oktobra, se vrši predprodaja vstopnic v trafiki Kovač v Aleksandrovi ulici. — Nesreča. Pri postaji Petrovče je peljal neki Miha Terglav preko železniškega tira ročni voziček naložen z zeleno krmo. Terglav, kateri je gluh, ni slišal prihajajočega vlaka. Prišel je pod stroj, kateri ga je težko poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnico. — Ljudsko vseučilišče bo v sezoni 1923/24 pričelo zopet z rednim delovanjem. Podrobnosti se bodo objavile v kratkem. — Umrl je v Žalcu g. Jernej Košar, orožniški stražmojster v pok. in posestnik, v starosti 69 let. — Mariborske novosti. V mestu in okolici so razširjene razne kužne bo-1 e z n i, kakor škrlatinka, griža in legar. Natančnejši pregled bolezni ni znan, ker se mestnemu fizikatu ne zdi potrebno, da bi o stanju bolezni v svojem področju obveščal občinstvo. — V tvornici pohištva na Koroški cesti uslužbeni Friderik Ferenc je ukradel svojim delodajalcem več tisoč kron vreden gonilni jermen, ga razrezal na kose za podplate ta svoj plen skril v skladišču, kjer je bil tudi najden. Ferenca so izročili sodišču. — Posestniku in mesarju Francu Kranjcu pri Spodnjem Sv. Rupertu v Slovenskih goricah je te dni ukradel neznan tat iz nezaklenjene omare razno zlatnino in srebrnino v vrednosti 5000 dinarjev. Med ukradenimi predmeti se nahaja zlata ženska ura z zlato verižico, zlata zapestnica, 10 kronski zlatnik, zlat moški prstan in drugo. — Zaradi točenja opojnih pijač med volitvanil j« bila obsojena Rozalija Šenčur, gostilničarka na Ptujski cesti, na tri dni zapora in 500 dinarjev globe. — Brezžična postaja v Mariboru. Ministrstvo pošte ta telegrafa je odločilo, da se postavi brezžična brzojavna postaja v Ma-riboru In ne v Novem Sadu, kakor je bilo prvotno določeno. To pa zato, ker je zahtevala novosadska občina za zemljišče, kjer bi stala brezžična postaja, 800.000 Din. — Posknšno sušenje sadja. Dne 3. oktobra t. 1. ves dan se bo na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru vršilo poskusno sušenje na veliki novi dr. Stojkovičevi sušilnici. Interesenti, ki se zanimajo za to najnovejšo sušilnico in za sušenje sadja na debelo/se opozarjajo, da si napravo ob tej priliki ogledajo in se prepričajo, kako deluje. — Ptujske novosti. Pretekli torek se je vršilo. VIL predavanje akademskega društva. Predaval je cand. iuris Sluga o temi »Uvod v narodno gospodarstvo« in s trn otvoril vrsto predavanj narodno-gospo-darske stroke. Običajno-živahna debata je topot izostala, ker je trajalo predavanje nad 2 uri in občinstvo, ki je bilo tokrat zastopano v Izvanredno lepem številu, ni več bilo razpoloženo za nadaljnje razpravljanje. — Prostovoljno gasilno društvo v Ptuju vabi na vi n s k o trgatev, ki se vrši v nedeljo, dne 30. t m. v vseh prostorih Društvenega doma. Cisti dobiček prireditve se bo uporabil v društvene svrhe. — Prihodnjo nedeljo dne 30. t. m. predpoldne se nadaljuje javna dražba novega in starega pohištva v žitnici gradu G. Ptuj. — Predprodaja vstopnic za predstavo mariborskih akademikov, ki se vrši v soboto dne 29. septembra 1.1. ob 8. un zvečer v mestnem gledališču, je prevzela glavna tobačna trafika; toda lože ima v picdprodaji tajnik akademskega društva v Ptuju g. cand. iuris Kasper. — »Podzemna Amerika«. Cenj. občinstvo opozarjamo, da so fotografije filma »Podzemna Amerika« razstavljene v izložbah modnih trgovin Magdič, šare in Gričar Mejač, vse v Selenburgovi ulici. To grandi-jozno filmsko remek-delo se predvaja ad 1 do 3. oktobra v »Kinu Matica«. Spori in turistika. LAHKOATLETSKA TEKMOVANJA M PRVENSTVO SLOVENIJE. 4. dan tekmovanj. — Trije novi jugoslo- venski rekordi. Včerajšnja zaključna tekmovanja so se končala zelo uspešno, kajti postavili so se nič manje kot trije novi jugsl. rekordi. Posebne omembe je vreden Kregljev rekord na 10 km, ki je boljši od starega, ki ga je držal do sedaj Milkovič (Beograd), kar za celih 5 minut. Zanimiv in napet boj je bi! v damskem tekmovanju, kjer stojita Ilirija in Primorje na isti višini. Tu sta se dosegla 2 nova jugsl. rekorda. Odločitev za damsko prvenstvo pade v nedeljo, ko se vrši finale štafete 40 X 60, medtem ko je zmaga Primorja v moških disciplinah že definitivna. Rezultati so sledeči: Moška tekmovanja; Tek 10.000 m: 1. Kregelj (J) 36:31 (nov jugsl. rekord), 2. Praunseis (J), 3. Hladnik (II). — Petoboj je obstojal iz teka 200 m, 1500 m, skoka v dalj z zaletom, kopja m diska. Udeležili so se ga Perpar, Valtrič za Primorje in Vidmajer,. Borštnar za Ilirijo. Izide te discipline objavi jurija danes. — Damska tekmovanja: Tek 200 m finale: 1. Prevec (Pr) 29.5 (29), 2. Širca, 3. Oman (11). — Skok v višino z zaletom: 1. Cimperman (II) 132.5 nov jugsl. rekord, 2. Prevec (Pr) 126, 3. Bloudek (II) 124. — Skok v daljavo z zaletom; 1. Prevec (Pr) 441 cm, 2. Širca 406, 3. Cimperman 402. — Met kopja: 1. Cimperman (II) 23,60 nov jugsl. rekord, 2. Prevec 22.75, 3. Sever (obe Pr) 19.32. — Troboja, ki se je vršil iz teka 100 metrov, metanja kopja in skoka v dalj so se udeležile 3 tekmovalke, in sicer: Prevec (Pr) in Širca, Cimperman (II). Placement se določi danes. Ko določi jurija placement v petoboju ter s tem definitivno zaključi to prv. tekmovanje, objavimo končno stanje, ter doseženo mesto tekmujočih klubov. H. A. Š. K. (Zagreb) igra v nedeljo 30. t. m. v Ljubljani prijateljsko tekmo s 5. K. Ilirijo. Hrvatski akademski športski klub, ki uživa širom cele države največje simpatije, je tudi nam dobrodošel in mil gost, katerega je sprejela naša publika vedno z velikim navdušenjem. Hašk je proslavil nedavno dvajsetletnico svojega obstoja. Predstavlja torej enega najstarejših klubov v državi in velja povsem upravičeno za utemeljitelja vsega jugoslovanskega sporta. — Njegovo nogometno moštvo, ki nastopi v nedeljo v Ljubljani, je bilo z dvema kratkima presledkoma nepretrgoma prvak Zagreba. Letos je doseglo lepe uspehe tudi proti internacljonalnim prvorazrednim protivnikom doma in v inozemstvu, osobito v Pragi. — HAŠK : Ilirija. — Predprodaja vstopnic za nogometno tekmo HAŠK : Ilirija se vrši od petka naprej pri 'tvrdki J. Goreč na Dunajski cesti. Sedeži I. vrste so numerirani, tako, da si v predprodaji oskrbi lahko vsakdo določen prostor. Članske in znižane dijaške in vojaške karte se bodo dobivale le v predprodaji. Brez vstopnice je vstop na igrišče prepovedan; aktivni člani nogometne sekcije morajo dvigniti proste vstopnice v predprodaji. — Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se je Vodnikova koča na Veleti» polju zatvorila 25. septembra t. 1. Novosti Is Primorske, — V Vipavi so orožniki vršili hišm preiskave na ta način, da so po hišah in-teligentov predstavljali novodošlega zdravnika Delpina. S tisočlirskim bankovcem v gleda. Iliče. Pred blagajno gledališča »Penice« v Trstu sta te dni prišla dva dečka, stara okrog 8 let, in sta hotela s tisočlirskim bankovcem kupiti vstopnice. Blagajničarka jima je dala vstopnice, in ju vprašala, kje sta dobila denar. Ker sta rekla, da jima ga je dal gospodar, pri katerem delata, jima ni hotela dati denarja nazaj, ampak je rekla, naj gospodar sam pride ponj. Dečka sta zginila, pa tudi gospodarja ni bilo po denar. izpred sodišča. UKRADENO KOLO. Dne 8. junija si je izposodil Fr. Ahčin pri svojem prijatelju Francetu Kebru kolo in se odpeljal v mesto. Kolo, ki je vredno 1800 Din, je pa ukradel Ahčinu Alojzij Levec, mlad fant, ki je prosjačil. Zasačili so ga pri prodaji kolesa. Ponujal ga je prepoceni, nakar so poklicali orožnika. Levec Je trdil, da si je kolo le izposodil. Obsojen Je bil na 3 mesece težke ječe. ŠE EN TAT. France Ulčar, delavec na Selu, doma iz Stražišča, je bil obtožen, da je ukradel 23. junija na Selu Josipini Travnov! žensko obleko in 2 rjuhi. Od Jelovška na Vrhniki je dobil za izplačevanje delavcev 20.000 D. Od tega denarja si je pridržal nekaj čez 6000 Din zase in ga zaračunal delavcem. Končno je izvabil na zvit način od Janeza Moškerca v Bizoviku, kolo vredno 750 Din, češ da ga pelje svojemu stricu v popravilo in ga je prodal za 150 Din. Ulčar vsa dejanja prizna, ublažiti pa je hotel kazen s tem, da ga je znanec Karel Knol k tatvini nagovarjal in tud z njim pil »likof«, ko je ta nekaj ukradenih stvari prodal. Knol Je bil oproščen, Ulčar pa je bil obsojen na 3 mesece težke ječe, vštevši preiskovalni zapor od 20. avgusta. OROŽNIK NA UKRADENI DETELJI Med Pristavo in Sedenjami je srečal orožnik domačega fanta Šilarja, po domače Mavčkovega, ki je peljal domov deteljo. Prisedel je na voz in se peljal z njim. Cez nekaj dni pa so ugotovili, da je Šilar zamenjal ob cesti kozolce in naložil na voz 450 kilogramov detelje, ki je bila last Janeza Usarja in pa Karle Globočnikove. Fant je bil malo preveč dobre volje, komunistično razvnet, in je premalo gledal, kaj je moje, kaj tvoje. Globočniku je že pred obravnavo povrnil za zamenjano deteljo 625 Din, Usarju pa‘ bo plačal odškodnino, ko proda svoje pridelke, ali pa ko odsedi 3 mesečno ječo, katero nastopi na lastno prošnjo po uvidevnosti senata šele 1. decembra. Borzna poročila. Beograd, 27. setembra. Borza je bila danes zaprta zaradi praznika. Zagreb, 27. septembra. Devize. Dunaj 0.12—0.122, Berlin (za 100,000.000 mark) 80—110, Budimpešta 0.40—0.44, Italija, izplačilo 399—401, ček 395—397, London 393—395, New York, ček 85.50—86.50, Pariz 530-542.40, Praga 260—263, Sofija 0-84, Švica 1545—1557.50, Varšava 0.025— 0.03. — Valute. Češkoslovaške krone 261 —0, 20 kronski zlati 330—0, francoski franki 525—530, napoleondori 313—340, lire 395 —397. Curih, 27. sept. Berlin 0.00000.40, New York 561.50, London 25.60, Pariz 34.35, Milan 25.70, Praga 16.84, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.60, Beograd 6.60, Sofija 5.375, Varšava 0.0017, Dunaj 0-0079, avstrijske krone 0.00795. Praga, 27. septembra. Dunaj 459, Berlin 0.23, Rim 154.75, avstrijske krone 4.58, lire 154.25, Budimpešta 17.125, Pariz 210.25, London 154.50, New York 34, Curih 608.75, Beograd 39.95. D u n a J, 27. septembra. Devize. Beograd 820—824, Berlin 0.365—0.415, Budimpešta 3.65—3.75, Bukarešta 329—331, London 323.300—324.300, Milan 3254—3266, New York 70.935—71.185, Pariz 4332—4348, Praga 2127—2137, Sofija 663—667, Curih 12.645 —12.695. — Valute. Dolarji 70.560— /0.960, bolagrski levi 641—649, nemške marke 0.365—0.415, funti 321.500—323.100, francoski franki 4285—4315, ISre 3215—3235, dinarji 809—815, romunski leji 318—322, švicarski franki 12.530—12.610, češkoslovaške krone 2109—2125, madžarske krone 2.15—2.35. Berlin, 27. septembra Dunaj 1995, Milan 6,483.750, Praga 4.269.300, Pariz 8,678.250, London 648,375.000, New York 142,044.000, Curih 25,336.500, Beograd 1,695.750. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani K M l- DH K® Mia pMa m i Anita Berber * N t imM *1® Inki Kiij! I 0 Podzemna ilmerilia. j Premog, cement in strešni opeki stalno v zalosi pri H. Petrič, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33. Skladiiče: „Balkan". Tel. 366 fptsn v A ▼ ♦ ♦ A ▼ ♦ ♦ Harry Piel pride v KINO TIVOLI 4 $ ♦ ♦ ♦ 4 4 Vremensko poročilo. .jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 27. septembra 1923. k ral Cag Zračni tlak Zračna temper. Vete/ Oblačno 0—10 Padavino mm 7 771-5 8-7 brezv. megla Ljubljana . 14 770-2 18-7 sev. vzh. več obl Ljubljana . 21 773-1 13-3 jasno Zagreb 7 770-1 15-0 vzhod obl Beograd 7 769-7 13-0 brezv. jasno Dunaj . . 7 770-1 13-0 zapad oblačno 7 769-5 10-0 jugozapad več obl. Inomost • • 7 772-9 9-0 brezv. obi. Barometer: vaji Temperatur« aif r«- Edmond et Jules de Goncourt: Renče Mauperin. (Roman.) (Nadaljevanje.) RenSeina sestra, starejša hčerka gospe Maupe-rinove je bila »visoka dama« v pravem pomenu besede. Višji sloji so izpolnjevali njeno življenje in njeno glavo. 2e kot otrok je sanjala o tem. Poročila se je bila čisto mlada. Vzela je prvoga »boljšega« moža, ki so ji ga bili predstavili, brez premisleka, brez razburjenja. Poročila se ni z gospodom Davarand, temveč s stališčem v družbi. Zakon je bil zanjo voz, demanti, livreja, povabila, znanci, izprehod po Bois de Boulogne. Imela je vse to, za otroke se ni brigala, ljubila je toalete in bila srečna. Trije plesi na večer," štirideset posetnic oddati pred večerjo, letati od sprejema do sprejema, to je tvorilo zanjo vso srečo. Njeno mišljenje je bilo mišljenje družbe. Od njenih gibov do salonskega pohištva, od igre, ki jo Je igrala, kadar je dajala miloščino, do časopisa, ki ga je čitala, in jedi, ki jih je naročila svojemu kuharju, vse je hotela imeti po dobrem okusu: dober okus je bil njena navada, njeno prepričanje. Koder je hodila, je sledila modi, in svojega imena ni pisala Davarande, temveč d’Avarande. Gospa Davarandova je bila pobožna: Bog se JI Je zdel »nobel«. Hodila je v eno tistih cerkva, kjer se praznujejo lepe poroke, kjer se shaja višji svet, kjer so na sedežih nabiti grbi in se vratar sveti v zlatu, kjer diši kadilo po parfumu in kjer je prostor pred cerkvijo po veliki maši sličen stopnišču gledališča des Italiens. Svečenikovo ime in Osebnost sta imela zanjo velik pomen pri zakra-mentih. Če je ne bi bil poročil abbč Blampoix, bi bila mislila, da sploh ni poročena, in dvomila bi bila, ali velja krst, da ni priložila 200 frankov v Ikatlo z bonboni za župnika. Ta ženska, ki je bila vsa posvečena svetu, je Mia čednostna celo v cerkvi in pri pozdravih, čisto naravno in neomejeno, ne da bi. bilo v njeni kreposti kaj prisiljenega, zaslužnega ali vestnega. V tem vročem vzduhu družbe v salonu ji je manjkala slast in radovednost. Bila je ena onih srečnih in ozkosrčnih narav, ki nimajo v sebi snovi za napake. Bila je poštena, kot je marmor mrzel, ena onih oseb, ki jo družba s svojimi dnevi, večeri in nočmi tako prevzame in utrudi, da jih moreš primerjati s cirkuškimi jahalkami in plesalkami na vrvi, ki so vse izmučene od svojega dela. Gospa Mauperinova in njena hčerka sta srečali gospo Davarandovo v jedilnici, ko je spremljala z veliko vljudnostjo plešastega gospoda z modrimi naočniki — Oprostite — je dejala, ko se je vrnila in poljubila mater in sestro — to je gospod Lordon-not, arhitekt cerkve Najsvetejšega Srca. Pomaga mi pri nabiranju milodarov... Saj veste, zadnjič mi je bil nabral dvanajst sto frankov. To je dosti: gospa de Berthival ni nikoli dosegla števila osem sto ... Slednjič sta pa vendar prišli, to je lepo od vaju. Vstopita no, danes ni nikogar pri meni: gospa de Thesigny, gospa de Champromard in gospa de Saint-Sauveur, to je vse; potem pa še dva ljubezniva gospoda, mali Lorsac, ki ga menda poznaš, mama, in njegov prijatelj de Maisoncelles... Počakaj — je dejal proti Renčeji in jo potrepljala po laseh, da bi jih potlačila — previsoko si počesana — in odprla je vrata v salon: — Moja mati in moja sestra, gospoda... Vsi so se dvignili in pozdravili, nato so spet sedli in gledali. Tri prijateljice gospe Davarandove so sedele v mehkih naslanjačih in so bile v teh širokih, udobnih stolih videti prav ljubke, zavite v svoja ogromna krila, kot prave Parižanke s svojimi klobučki, rokavičkami, umetniško izrezanimi in tisoč malenkostmi, ki kažejo okus. Oba prijatelja, Lorsac in Maisoncelles, sta bila v cvetu svojih dvajsetih let, kot mleko in kri, zdrava kot riba, malo otroška še, brez brade, a z žganimi lasmi, srečna, da smeta zahajati na tedenski obisk k mladi gospe. Spoštljivo sta sedela na robu stolov. Bila sta izborno vzgojena mladiča. Dokončala sta pravkar vzgajališče, pod vodstvom nekega abbeja, kateri ju je vsak večer povabil na čaj. Pogovor se je nadaljeval. — Henriette, je dejala gospa de Thčsigny gospe Davarandovi, ali gremo jutri gledat poroko gospodične de Bussan? Reklo se mi je, da pride vsa družba... Ta poroka silno zbada v oči! — Prideš torej pome... Kakšen je ženin? Ali ga poznate gospa de Saint-Sauveur? — Prav nič. — Ali se dobro poroči? — Zelo slabo, je dejala gospa de Champromard, on nima ničesar... petnajst tisoč frankov rente, pa niti počenega groša čez. — Toda, si je upala pripomniti gospa Mauperinova, meni se pa le zdi, da je petnajst tisoč frankov rente... (Dalje sledi.) Mie stanovanje se zamenja v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod „ZflMEmr MiM Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: JY[oj zuerinja^ knjig-a s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6'— JY[eji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—. JVflaeli 5likar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4‘— V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4*—. Na novo izšla knjižica; Ivan Albreht: Zelena iiuada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev.. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15-—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni o Ljubi anijarijintrgfi Razpis. Društvo za zgradbo doma Sokola 1. razpisuje delni izkop gradbene jame za dom Sokola / na Taboru. Delo obsega: a) Izkop v povprečni globini 40 cm in deponiranje zemlje na določena mesta, eventuelno odvoz na večjo razdaljo; b) Izkop v nadaljni povprečni globini 60 cm in odvoz za gradbene svrhe nerabnega materijala. Površina gradbene jame znaša okrog 1500 m\ Načrti zgradbe so m vpogled v pisarni Sokola l. na Taboru &. 13 med 15. in 19. uro dnevno, v katerem času se dobe istotam tudi potrebna pojasnila. Ponudbe naj obsegajo sledeče enotne cene in sicer za: 1. Izkop, nakladanje in deponiranje 1 m* zemlje (glej pod a) v bližini do 60 m od vnanje meje gradbene jame. ) 2. Izkop, nakladanje in odvoz 1 m3 zemlje (glej pod a) na daljave v alternativah za 1 km, 2 km in 3 km; kot nadaljno alternativo enotno ceno za izkop in nakladanje brez odvoza. 3. Izkop, nakladanje in odvoz 1 m3 za gradbene svrhe nerabnega materijala (glej pod b) na daljave v alternativah za 1 km, 2 km, in 3 km; kot nadaljno alternativo enotno ceno za izkop in nakladanje brez odvoza. Zapečatene ponudbe je vložiti najkasneje 1. oktobra 1923 do 18. ure v pisarni »Prometnega zavoda za premog« na Miklošičevi cesti št. 15, II. nadstropje. Na ovitku je napisati: Ponudba za delni izkop gradbene jame za dom Sokola I. na Toboru. V Ljubljani, dne 27. septembra 1923. ... .. 1 ' " 1 — . -*1' ' L ' ' ' «BI ' ' ' " Rudnik v Slovenili išče prvovrstnega strojnega mojstra za električno centralo. Mora biti izkušen kurjač, strojnik in elektrotehnik in znati popolnoma samostojno montirati generatorje, parne cevne kotle in parne stroje ter pretlkalne naprave in transformatorje; specijelno mora biti vešč vsem poslom pri rudarskih napravah. Ozira se samo na popolnoma samostojno prvovrstno moč, ki ima večletno prakso pri prvovrstnih elektrotehničnih podjetjih za izdelovanje generatorjev, transformatorjev in instalacijskega materijala in ki je bil zaposlen že kot kurjač, monter in delovodja pri napravah za nizko in visoko napetost. Ponudbe z dokazili in zahtevami ter z navedbo družinskih razmer je poslati na upravništvo tega lista. Objava. Uljudno javljamo, da smo prevzeli po tvrdki P. Hochnegger i drugovi, M se je razšla, „Tvornico pohištva in stavbeno mizarstvo“ Maribor, Koroška cesta 46 v lastno režijo, ter da bodemo vodili isto pod firmo: „Mariborska lesna Industrija“. Prevzamemo vsa v stroko spadajoča dela, zagotavljajoč, v vsakem oziru najcenejše in najvestnejše postrežbe, kar nam bode lahko mogoče, ker razpolagamo s prvovrstnimi močmi. Se priporočamo Mariborska lesna industrija. Parna žasa» tvornica lesnih izdelkov, Tel. intr. 160. StaVbSHO POhlŠtVO. Brzojav: Asll. And. Dakil, Ä l°I prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13. Znižane cene 19 B°gat0 sktaciišče moških, ženskih in otro-- .. . . i fl ških čevljev iz telečjega boksa v vseh dOlianO maso ■ ■ barvah, govedjega boksa in rjave kravine. H Toplošha tovarna pločevinastih Ml] J. Ploško Ljubljana karlovška cesta štev. 2 Vela zaloga NoMov Inslomniliovsailobipri Franc [BPOP družba z o. z. tovarna v Stobu, pošta Domžale. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5 Sprejemanje v sredo. Zalosa v Celju, Gosposka ul. IL 4. IBS Talafoa it S88. ET Telefon it 588. ‘SV*I‘LA‘ LJUBLJANA Centrala: Rimska c 2 Hiišerjeva ul. 5 % Podružnice: Dunajska c 20 Mestni trs 25 Maribor Zagreb Beograd Tovarniška zaloga polnogumijastih obročev, pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto - delov in vsakovrstnega auto - materijala. Na razpolago Stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Velika zalosa elektro-materljala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in totna postrelila. Cene brez konknrente. Brata Pohlin i. dr tvornica viasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastih gumbov 1.1. d. Ljubljana L, poštni predal št. 126. Sprej.m» vsa naročila, ki a. takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzore« In cenik. Pri večjih naročilih popust. Za leto 1924. Žepni koledar z notezom (12 X 7 cm) 5----------------------1 Mali koledariek (6X4 *----------------------i Zvezne tiskarne In knjigarne v lični in prvovrstni Izdelavi se dobi po vseh knjigarnah In trgovinah z papirjem. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjisarna v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. 3S MU OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. L _______________ I B ■ ■ v mestu išče mlad zakonski par brez otrok. Plača do 2000 — K najemnine mesečno. Ponudbe pod „Nujno“, na upravo lista. prevajanje in korespondenca v srpskem nemškem francoskem in italijanskem jeziku. Naslov pri upravi Jutr. Novosti. delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1, samca išče konzervna tovarna Globus na Vrhniki za takojšnji nastop. Prednost imajo vpoko-jsni orožniki. Istotam se sprejme v službo spretno in vestno saldakontlsttlijo. Stanovanje Prosto. V obeh slučajih naj se ponudbe naslovijo direktno na tovarno. Ika im otroških vozičkov, dvokoles in motorjev. Orionetto, Motoretto, Omega, D. K. W., kakor tudi šivalnih strojev po nizki ceni. — Sprejemajo se v po- Initiitt daje dijak (maturant) iz vseh predmetov (posebno iz matematike in latinščine). Cenj. ponudbe pod „Dober inštruktor“, na upravo lista. nad 2) let obstoječa tvrdka Mihael Hafner, Sp. Šiška 162 vulgo: Zlata kaplja nudi interesentom trda in mehka drva, cela, žagana ali klana, kakor tudi oglje v Lepa soM v bližini univerze se išče za boljšega dijaka filozofa z 1. oktobrom. Cena s kurjavo, razsvetljavo in event. jutranjo kavo, pod „Lepa soba“ upravi tega lie. la morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelo- polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokoles, otroški vozički, šivalni in V lira se odda večji pritlični lokal na cesto v novi hiši, pripraven za prodajalne in pisarne na eni glavnih ulic v Ljubljani blizu južnega kolodvora. Ponudbe pod „Pritlični“ na Aloma Comp. Ljubljana. vsaki množini po izredno nizkih dnevnih cenah. Postrežba točna. Drva se na željo dostavljajo na dom z lastno uprego. Nudi nadalje vsakovrstno naravno vino na debelo in drobno, po konkurenčno — nizkih ce- lista. cene! — Najsolidnejši izdelki 1 Nov iole (Boot) na 2 para vesla ža 3 — 4 osebe se proda. Več se poizve pri J. Bitenc, mizar, Poljanski nasip 40. Zahtevajte oferte in cenike! razni stroji. — Tribuna F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Izšla je Fnlnrns l/ninnirü“ tavanje nah. Izrabite priliko ter se poslužite domače tvrdke. JPIOla ijllCi v založbi IWM Ü31 najmanj dve sobi išče srednješolski profesor poročen, brez otrok. Naslov v upravi lista. Ulja padia sprejme takoj večja zavaroval- taovisfoo poiti stalno v zalogi. Zaloga „A-Z“ panjev. Zahtevajte cenik. Erman & Arhar, mizarstvo. Št. Vid nad Ljubljano 4. 1 lafloilov se išče za večjo zavarovalnico Zasvojili kot temelji kamen ali preskrba za družino je tudi od nečlanov vsaka vloga od 10 Din d»Vj« niča. Isti mora biti vešč vseh pisarniških del. Ponudbe pod „Agilen“ na Aloma Company, Ljubljana. za organizacijo in akvizicijo. Ponudbe pod „Dober zaslužek“ na Aloma Company, Ljubljana. in Mn! v Ljubljani. Piipeioia se konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih Brata Brunskole, Ljubljana, Zidovska ulica 5. tapiita Ksilikn Zelo ugodno obrestovanje pri Moj mir“ registr. kreditni in stavbni zadrugi Maribor, Rotovški trg 1. Posluje vsako sredo in nedeljo od 9 — n ure dopoldne. llUIlßU s 300.000'— K, koje se intabu-lira na hišo, se išče za dobro idočo restavracijo. Naslov: A. V. Dolnji Kraljevac, Medjimurje, poštno ležeče. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. Mali oglasi imajojispehi Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knjisarna« y Uuhiiaui