DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 6 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 8TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Preiskava je dognala, da dobivajo poliiikarji v Clevelandu ogromne vsote od WPA projektov. župan Burton prizadet v preiskavi! Prepir med delavskimi unijami ogroža štrajk avtnih delavcev Cleveland. — Včeraj se vr-~ , pred civilno komisijo v Cle-eiandu zasliševanje glede mest-. n. PrisPevkov v WPA fonde, « dognalo se je, da je dobilo večina denarja.kakih 60 politikar- jev. Kot znano prispeva zvezna stroškov za k WPA Projekt, dočL mora Pnspevati mestna vlada ostalih 25 odstotkov. Takozvani »Bur-' 1 J ersonnel Bureau," župana fU , "a Politična organizacija. Je Skrbela- da je šel mestni denar za WPA projekt v .epe .z_ voljencem župana Burtona, ako »memo verjeti poročilu William landPrea;.skiPOrOČavThe ^"j Izvoljeni politični prijatelji mestne organizacije so bili ime- l°pa.ni "Pomožnim ravnateljem" Z A ProJektov in so dobivali po »o centov plače na uro in so de-Jah od 40 do 70 ur na teden. Angleško brodovje odplulo Proti Španiji ]iaL&ndi°"' 7' ianuarja. Ogrom-' a igleška vojna mornarica je vCeraj pobila povelje, da odplo-e "a "strategične manevre" v ^edozemsko morje. V resnici miirtn ang ®šlca v°jna mornarica mud la v bližini španskega vo- dobavn ° SkUŠaUl pre*r« dobavo vojnega materiala enako za rebele kot za socialiste Voj "e v Španiji bi bilo že zdavnej konec, ko bi obe stranki ne dobivali cd zunaj podpore. Morena angleška pomorska arma-Z °bstoji iz 17 vojnih ladij pr- 2 VrStq- Zav^le bddo svfje Pozicije okoli Gibraltarja, Vajenci je, Palme in Malte;1 Ri™ anSeška vlada poslala v {T |n erlin ponovno noto, v hl?.ZSteVa> da odgovori Ita- U a kot Nemčija do sobote, kdaj -nadaljnii ia i« 01Jcev v Španijo. Angli- vsako nadar °dločena -taSti j a aH možt ° Pranje orož-mostva na špansko. Ne več samaritan Andrew Nahory . 'čeraj, da ne b0 Vež i P,nSegel amaritaha.' Na sodnr Vl°ge poznan krivim, da.ni ustavil omobila potem ko i p ^ f . ,J Povzročil lesreco, da ni poslušal p0veli' )olicista in tretjič, da ni imel po ■tavne licence za šoferja. Sod" nk Silbert ga je radi tega obso-'il na šest mesecev zapora v ^arrensvillu in v globo $200. ^Pram pomožnemu policijskemu prosekutorju Vidmarju je po obsodbi Nahory izjavil sledeče: V zadrego sem prišel, ker sem hotel pomagati prijateljem. Pri-Jatelja Lawrence Novak in An-011 ^dravenis sta ga naprosila, naj gre z njima na obisk raznih gostilen. Prijatelja sta se napi-' in končno je bil Nahory prisiljen voziti avtomobil, dasi prej s® nikdar ni šofiral. Na 65.. ce-J 111 Hough Ave. je zadel v neki avt0' toda je vozil kar naprej, *er ni znal avtomobila ustaviti. a 17- cesti in Euclid Ave., ga Je hotel ustaviti neki policist, to Nahory ni znal avtomobila daviti. No, in končno se je avto sam ustavil, in Nahory je 11 nemudoma aretiran. I Cleveland, O. — V Clevelandu je izbruhnil velik spor med de-i lavskimi unijami. Spor ima svo-i jo podlago v starem prepiru med i unijami, ki so članice American i Federation of Labor in med uni-| jami, ki podpirajo John Lewiso-jvo organizacijo za masno indu-Istrijsko unijo. Cleveland Federation of Labor je imela generalno zborovanje in poročalo se je včeraj, da so vsi navzoči delegati odobrili štrajk pri Fisher' Body in so obljubili svojo podporo. Toda položaj se je kar čez noč spremenil. ' Včeraj so prišle štiri velike elevelandske unije na dan z zahtevo, da se odpre Fisher Body tovarna, kjer je zaposlenih normalno 7,000 delavcev, in da se prekliče štrajk avtomobilskih delavcev, ki pripadajo k Lewisovi organizaciji. Medtem je pa William Green, predsednik American Federation of Labor, včeraj izjavil v Wash-ingtonu, da njegova organizacija ni podvzela nobenih korakov glede štrajka pri General Motors Corporation, dasi se je prvotno poročalo, da bo American Federation of Labor podpirala štraj-karje. Detroit. 8. januarja. Do tajne konference je prišlo med gover-nerjem države Michigan, Frank Murphyem in med Wm. Knud-senom, ki je generalni ravnatelj General Motors Corporation. Konferenca je trajala do pol dveh zjutraj v petek. Pri konferenci so bili navzoči tudi trije zvezni delavski posredovalci. Zaenkrat še ni mogoče dognati, o čem se je razpravlja- Na ta način so dobivali gotovi prijatelji mestne administracije cd $35.00 do $60.00 na teden plače. Vsi so bili politični uslužbenci mestne vlade. Proti njim so se pritožili veterani v mestni službi, ko se je dognalo, da se jih je prezrlo, a zaposlilo politi-kante pri WPA projektih. Politikanti, ki so prizadeti v tem škandalu so: Christopher French, odvetnik, ki se je dal zapisati za delavca, da je dobil WPA delo. George Haddad, bivši izredni svetovalec bivšega župana Davisa, Fred Martiz, načelnik republikanskega govorniškega odseka. Nadalje H. W. Schooley, brat bivšega councilmana, ki je bil tri leta zaprt radi sleparije. W. J. Petro, politični govornik za Burtona in tajnik direktorja parkov. Civilna komisija je ustavila nadaljna izplačila omenjenim, dokler se stvari ne pride do dna. Španski poslanik v Ameriki proti prostovoljcem New York, 7. januarja. Španski poslanik, ki zastopa socialistično vlado v Ameriki, dr. Fernando de los Rios, je imel včeraj nagovor pred zastopniki raz nih španskih društev v New Yorku. Tekom govora je pov-darjal, da španska vlada v Madridu nikakor ne želi, da bi se mršilo rekrutiranje prostovoljcev v Ameriki, ker bi znalo imeti to slabe posledice v odnošajih med Zedinjenimi državami in Mehi-:—•—•—•—•—« « « »—» * • » •—•—•—•—•——•—•—•—•—• • "■ KRIŽEM PO JUTROVEM Po n.mSk.m UTlrnilta K. M»y« t>aruk se je kmelu vrnil, žena mu je pomagala nositi. Bila je podobna živi mumiji. Povabila me je, naj z njima večerjam. Obljubil sem, da pridem, le koristilo mi je lahko, če smo si bili dobri. Da sem si njuna srca že pridobil, je dokazovala slamnjača, ki sta jo od nekod privlekla. Bila bi nam naj za ,,.1.' Sicer je bila iz samih ^kenj sestavljena, saj je bil «aruk revež, pa pokazati je ' da sočustvuje z nami, ki smo bili tudi reveži." v Ko sta spet odšla, smo pri- luč in si nadevali pipe. ^mračilo se je. Določili smo. da bo Omar med večerjo stra 211 1)ri Polodprtih hišnih vratih opazoval sosednjo hišo, Ha- ci Pa da bo šel na dvorišče. btene so bile lesene, če se je . 1 v eno izmed tistih barak, J® le utegnil kaj važnega slišati. 1,1 potem sem šel k večerji. anik me je že čakal. Stanoval je v leseni koči trdo ob naši Dobre volje sta bila z že-Slutil sem, da sta pri na-kupoyanju kaj malega "zaslu-21 a" s ponižno prisrčnostjo sta me sprejela. Morebiti ste llPala, da jima novi najemniki Ponesejo zarjo boljše bodočnosti. Stara Židinja je imela pre-eeJ več zmisla za snago nego jem si misiji, in večerja mi je teknila, čeprav ni bilo kdo vedi Kaj. kar sta nudila. In ko sem ,11ma Podaril nekaj kave in nje jnu kup tobaka — oboje sem že ar k večerji prinesel s seboj— a blla tako vesela, kot da sem JU 2 blatom obdaroval. žal sem opazil, da je kuftah res samo in edino oblačilo ubo-vS Baruka- Hlač v obče nisem I ,!" rokav suknjiča, ki je no- swa:.-*5« i.,,--. lempomani-Wjivosfm ni bilo težko opomoči m klena sem da bom pomagal. ^n»k je seve lagal, ko je govoril S' tlfVhli * briljanti, dra-^Jim starinami, pa slabih na- ® i V ,gctov° »i imel, le postaje Je hotel in gram ga b._ o revščine. Saj sta živela dne-L0 dva Piastra in pol In novifl Sta bila' k0 sem Jima povedal, da bodeta prevzela po- trud 1U dH jima bom za njun Medn:Se°r!:aČal ^ ^ naneli«. J0 S8m neopaženo Pogovor na naše sosede. "naši sosedje t Pravil. B»a™k' Kdo bi «JJ\Vami slromaki. kateri S^0Val? Ne" pa hudobni h/ V\l)0Šteni- drugi Pa v tem delu mt?lli" Pisar 8te' kaj zaslužili y bodete težk<> bodete imeli PoslfSecli torei ne mu vas prosim; ču^'^ t6~ "Zakaj ?" "Nevarno je o tem govoriti." O, molčati znam!" "Verjamem. Pa morebiti bi sv°ie stanovanje koj zapustili ce vam povem kdo da so bili ti-lludje. In ne bilo bi mi Prav- bi nas zapustili." Obljubim vam, da svojega ne K tanovanja kljub temu si nrtm ZapU*StiL UPam- da sva bost mtelja in zato mislim> df) ne \^0Šteni in odkriti do me-" ^isem bogat, pa tudi siro* mak Je lahko hvaležen." v ^a ste dobrega srca, to ste ze danes pokazali, komaj da sfe vselili. Zato verjamem va-S1m obljubam in vam zaupam.' 'Ali bom torej smel zvedeti kaki so sosedje?" "če vas tako zelo zanima, pi Vam bom jpovddal. Vsa 'naša ulica ve, da se pri sosedih tam *e nič kaj prida ne godi. Pa n< brigajo se zanje. Nekoč se j< zgodilo, da se je neki radovednež splazil v hišo ,ki tamle na drugi strani meji na naše sosede in ki je prazna. Ko ga drugi dan še ni bilo nazaj, so ga šli njegovi ljudje iskat, pa so ga našli obešenega na tramu. Sam se gotovo ni obesil.' "Torej mislite, da naši sosedje niso samo sumljivi, ampak tudi nevarni?" "Da! Zelo se jih je treiba čuvati." "Pa vsaj vedeti menda bi smel, kdo da tam stanuje." "Neki Grk z ženo in sinom. Vino se dobi pri njem in opij kadijo. Moški hodijo od jutra do večera po mestu in vabijo goste v hišo. Imenitni gospodje prihajajo pa siromašni ljudje!, ljudje iz Stambula in tujci, karta se in godba igra, ne verjamem pa, da tudi vsi odidejo, ki so vstopili. Včasih se čuje klic na pomoč in orožje žvenketa in potem plava drugi dan mrtvo truplo v morju. Včasih pridejo ponoči cele čete moških brez predpisanih luči, težko so obloženi z različnim blagom, ki ga vsega nesejo v hišo. In potem menda delijo." "Pravite, da se nihče ne briga za tisto hišo, pa vendar veste vse to tako natančno! Ali ste morebiti tudi vi kdaj prisluškovali ?" "Effendi, tega ne smem nikomur povedati, sicer bi bil izgubljen!" "Niti meni ne?" "Vam še posebno ne ,kajti vi bi res šli in storili, kar sem .toril jaz." "Morebiti pa samo tako govorite, da bi me zastrašili." "Effendi, res ne lažem!" "Verjamem, da ne. Pa morebiti se vam je samo sanjalo. To je pomagalo. Starec ni - hotel veljati ne za lažnika, ne za . » • i sanjača. ^ Odgovoril je: ^ "Ničesar vam ne povem. Le to vas prosim,, ne dotaknite se deske in tudi ne droga." i "Kake deske?" "V desni steni vašega selam- , luka je zrahljana deska le na . zgornjem žeblju še visi in se da ■ poriniti v stran. Za desko je J prazen vmesen prostor in za njim lesena stena sosedne hise. ^ Tudi tam visi ena izmed desk le na gornjem žeblju, sam sem iz-drl spodnjega. Ako porinete ■ desko v stran, vidite v sobo, kjer leže kadilci, poleg pa slišite se žvenketanje kozarcev in smeh gostov." "Ste bili pa res zelo neprevidni. Da vas je kdo opazil, bi bi-li izgubljeni!" i "Hotel sem pač vedeti, kaj i počenjajo tam na oni strani. In !;icer ni šlo drugače, sem izdri i žeblje." j "Bi se dalo že še drugače na-' rediti. Na primer, če bi bih v de,ko izvrtali luknjo, tako maj-| hno, da bi je od one strani vob- če ne videli." "Skozi luknjo bi premalo videl." "Tisto je res! Skozi špranjo ■Iste več videli. No, in kaj je s '!tistim drogom?" '■] "V baraki leži, ki meji na sosednjo hišo. Dovolj je dolga da t j seže do nadstropja in plezati ^e i da po njej. Sosednja stena je t lesena in ena izmed desk ima i i luknjo in veliko, široko špranjo, ■j Ako splezate po lestvi in pogle- - i date skozi luknjo, vidite narav- nost v dolgo, veliko sobo, tam H se zbirajo ljudje ,kadar si delijo J j plen." -i "Katera deska je tista?" M "Zaznamoval sem si jo s kre-»' do, da jo lažje spoznam." "Pa kako, da teh ljudi še ni-1 ste naznanili policiji? Vaša k j dolžnost bi bila." n- "Effendi, moja prva in glav- - na dolžnost je, da si ohranim ; življenje. Nočem viseti! . . ." Bila je že enajsta ura ponoči, ko sva trudna popotnika prišla do zaključka, da je noč za spanje in ne za vozarenje. Ker je bil pa dež, nisva mogla postaviti šotora, ampak sva kar v Fordu zamižala. Za-vozila sva na ozko stransko pot, izložila iz trailerja vse stvari, katere sva spravila pod avto, sama sva se vlegla pa v trailer. Pokrila sva se z ne-premočljivim platnom in potem skušala zaspati v najinem Pullmanu, kakor sva pač vedela in znala. Kako se spi na "dilah," bodo cenjeni čitatelji že vedeli, ali vsaj mislijo si lahko. Drugi dan sva zapustila državo North Dakoto in prišla v Minnesoto. Aha, tukaj je bilo pa zopet vse drugače. Predvsem so tukaj krasne ceste, kot menda ne boljše v nobeni državi. Vsa čast vem. Minnesot-čani! Ford ni prav nič godrnjal, ko sem mu napel vajeti in ga silil v brzino 60 milj na uro. Niti malo ni pocajh-nal. Zvečer sva, taborila ob lepem jezeru Osaki in drugi dan, 7. septembra, sva kampirala v mestnem parku v Black River Falls. Od tam sva še peljala v Waukegan, 111., kjer sva obiskala mojega strica, Mr. Louis Laha. Tukaj sva ostala en dan in se malo odpočila. Stric me je peljal v Slovenski narodni dom, kjer sem poklical po telefonu naše domače v Clevelandu. Naročil sem mami, naj se pripravi na vrnitev svojega ljubega sinčka in naj za to slavnost speče potico in jabolčni štrudel. Atu sem pa naročil, naj preskrbi mal sodček pive, ker s suhim grlom jim ne bom pripovedoval svoje. dogodi j a je po tej kontri. Pri naših v Clevelandu so bili tisti čas na obisku tudi razni najini prijatelji in prijateljice in tako so vsi skupaj sprejeli veselo novico, da bova v soboto doma in naj se takrat zberejo skupaj, da si bomo segli v roke. Iz Waukegana sva se peljala v Albertovo "domačo vas," Bradley, 111. Prišla sva ob enajstih zvečer in Albertova mamica je še vedno sedela na verandi in naju čakala. Albert se je kar obesil za vrv, ki potegne signalni rog in mama naju je slišala menda milje daleč. Ko sva krenila Fordek v N. Grand ave., je že od daleč opazila vse tiste bele, rdeče in plave lučke na trailerju in je takoj vedela, da sva midva. Vsa radostna je objela sina Alberta in pozabivši men- Potovanje po zapadni Ameriki Piše Michael Lah ml., Cleveland, Ohio. da, je tudi mene objela. Kar dobro se mi je zdelo. "Da sta le srečna in zdrava prišla nazaj," je v solzah govorila skrbna mamica. Tam sva ostala do petka zvečer in ob desetih ponoči sva krenila na zadnji skok proti Clevelandu. Razume se, da je začelo takoj deževati, kakor hitro sva bila dobro na cesti. Šele v Fremont, Ohio, je nehalo deževati. Ob desetih dopoldne v soboto sva se ustavila na slavni St. Clair cesti, da se raportava v uredništvu Ameriške Domovine. Skozi okno so si ogledali najin zamazan in zaprašen Ford in trailer, s katerima sva prevozila 7,600 milj po prostrani Ameriki. Za vso to vožnjo sem imel samo 20 centov stroškov za popravo avtomobila. Porabila sva 425 galon gasolina in 12 galon olja ter sva prevozila petnajst ameriških držav. Nato sem Alberta zapeljal k njegovim starim staršem, Mr. in Mrs. Ponikvar na Norwood rd., odkoder sem se odpeljal v Collimvood, na Rud-yard. Že od daleč sem zatrobil in naš domači psiček Buddy je rog prvi slišal in začel veselo lajati, da je spravil vse domače na noge. Malo več kot šest tedftov sem bil na poti, ter sem bil kar vesel zopet videti moje domače. In ko je oče prišel z dela domov, smo se vsedli k mizi in mama je prinesla vse dobrote na mizo, kakor sem bil naročil. Seve, vprašanj in odgovorov je bilo na koše in pozno v noč smo še sedeli in jaz sem pripovedoval svoje doživljaje. Končno rečem še tole: Lepo je tukaj pri nas, pa tudi ostala Amerika je lepa, če ne še lepša, bolj romantična. In če bodo kaj boljši časi, pa če bo zdravje, pa se bova z Albertom še peljala po — Ameriki. Upam, da nisem cenjene či-tatelje dolgočasil s tem pripovedovanjem in upam, da vas je zanimalo vedeti, kako sta potovala dva slovenska fanta po tej prostrani deželi. (Konec.) --„o-- ZAHVALA V veliko dolžnost si štejemo, da se jazno zahvalimo vsem, ki so nas tako nepričakovano iznenadili za 50-letnico ob najinem rojstnem dnevu. To se je zgodilo v nedeljo 22. novembra. V nedeljo zjutraj pride k nam od osme maše Mr. Fank Jurečič in naju pregovori, da greva popoldne v bolnišnico obiskat Mrs. Anto- natakarjem, ki so tako marljivo za nas skrbeli. Vsem skupaj gre najlepša zahvala, ker ste naju tako imentno potegnili in postregli. Upava, da vam ob priliki lahko povrneva. Vas pozravljava vse skupaj in želiva srečno novo leto! Rose in John Hrovai 734 E. 155th St. -o- Vojvoda Windsor v avtomobilski nesreči Dunaj, 6. januarja. Ko se je včeraj vozil z avtomobilom vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, je zadel s svojim avtomobilom v; drug avto, ki je bil popolnoma porušen, a nikomur se ni kaj hudega zgodilo. Vojvoda je bil namenjen na sanjkanje v Semmering gorovje. Toda radi avto nezgode je bil tako preplašen, da je zapovedal obrniti in peljati proti gradu Enzefeld, kjer vojvoda začasno stanuje. MALI OGLASI Governer Alf M. London na obisku pri predsedniku Rooseveltu. Kot se vidi na sliki, mu ni dosti na tem, če je izgubil zadnje volitve 'za predsednika. DNEVNE VESTI ni j o Vintar. Prav z veseljem sva obljubila. Ob drugi uri smo zapregli našo lizo in se odpeljali v bolnišnico. Malo čudno se nama je zdelo na potu proti domu, ko sta nama Mr. in Mrs. Jurečič svetovala, da se odpeljemo na St. Clair obiskat Mr. in Mrs. Kožar. Pa smo šli in se precej dolgo mudili v Kožarjevi gostilni. Nikomur se ni mudilo. Bila je ura šest, ko smo se podali proti domu. Ko prideva domov, je bilo vse tiho in mirno. Kar nič nisva slutila, kaj se je delalo za našim hrbtom. Potrkam na vrata in mi odgovori moja hči Mary in vpraša kdo sem. In ko se vrata odpro, mi pa zadoni od vseh strani in grl "surprise!" Globoko sva bila ginjena s soprogom, ko sva zagledala toliko prijateljev okoli sebe, ki so nama čestitali ob 50-letnici. Nikdar ne pozabiva tega dneva. Naj prvo se morava zahvaliti Mr. in Mrs. Jurečič in Mr. in Mrs. Urbančič, ki so se spomnili na to proslavo. Iz srca lepo se zahvalimo za njih v resnici požrtvovalno delo, ko so vse tako lepo pripravili kar na tihem. In seveda gre potem zahvala našim kuharicam, ki so pripravile tako okusna jedila. Prav lepa hvala Mrs. Rose Urbančič in Mrs. Anne Jalovec, Mrs. Ana Jurečič, Mrs. Agnes Pire, Mrs. Ana Novosel, Mrs. Mary Jalovec. In lepa hvala dekle-tam, ki so pri mizi stregle Miss Mary H rova t, Miss Florence Hrovat in Miss Ana Jalovec. Iskrena zahvala tudi moji sestri, Mrs. Ani Jalovec, ki je bila takoj pripravljena sodelovati za ta party in tudi za mojega moža, ki je par mesecev prej dopolnil 50 let. Najlepša hvala gre tudi Miss Jennie Jalovec za lepi govor in za šopek cvetlic. Nadalje se zahvaljujeva za izročeno darilo in vsem onim, ki so prispevali. Njih imena so: Mr. in Mrs. Jalovec,, Mr. in Mrs. Urbančič, Mr. in Mrs. Jurečič, Mr. John Hrovat Jr., Mr. in Mrs. Pacek, Mr. in Mrs. Leo Jalovec, Mr. in Mrs. Pirc, Mr. in Mrs. Novosel, Mr. in Mrs. Aseg, Mr. in Mrs. Anžlovar, Mr. in Mrs. Gorišek, Mr. in Mrs. Vene, Grdina & Sons, Mrs. Antonija Vintar, Mr. in Mrs. Zagorc, Mr. Martin Mlakar, Mr. in Mrs. Mišmaš, Mr. in Mrs. Cerne, Mr. in Mrs. Unetič, Mr. in Mrs. Turk, Mrs. Frances Grmek, Mr. in Mrs. Bogovič, Mr. in Mrs. Troben-tar, Mr. Ant. Koprivnik, Mr. in Mrs. Zorko, Mr. in Mrs. Lasi-ki, Mr. Frank Savel, Mr. in Mrs. Ferlin, Mr. in Mrs. Trček. Lepa hvala tudi vsem našim ' jpe&r ^ijuy fSKATING ALL \| HJSSi ■ ^ ™ / APT5RNOON-? > f|P§> A —-L J V ^ VOU LOOK # ( DfckD TIREP. (^^^M^ WL. _____i_______j ._~ 'j Premalo prostora za vse radio postaje Washington, 7. januarja. Zvezna radio komisija, ki kontrolira radio postaje v Zedinjenih državah, je v svojem letnem poročilu kongresu izjavila, da se je raba radia po vsem svetu tekom zadnjih par let silno razširila, i-ieta 1928 je bilo po vsem svetu komaj 1,700 radio postaj, pet let pozneje je to število narastlo na 17,000, in do decembra 1936 pa je število radio postaj narastlo že nad 25,500. V tem številu pa niso vštete radio oddajne postaje na ladjah, na zrakoplovih in amaterne radio postaje. Prostor za oddajo radio poslanic je tako tesen, cla v kratkem ne bo več] mogoče ustvarjati novih radio postaj. Največ radio postaj je seveda v Zed. državah. Republikanci so se silno zadolžili Washington, 6. januarja. — Sedaj, ko se je dognalo vse stroške in dohodke republikanske in demokratske stranke ob priliki zadnjih predsedniških volitev, se sporoča javnosti, da so republikanci potrošili za tri milijone dolarjev več za kampanjo kot pa demokrati. Republikansko stranko je veljala predsedniška kampanja nekaj nad osem milijonov dolarjev, dočim so demokrati potrošili nekaj manj kot pet milijonov dolarjev in so bili zmagoviti, kar priča, da denar tudi v politiki ni vedno odločilni faktor, pač pa narodna beseda. Mehika ne bo pošiljala orožja na Špansko Mexico City, 6. januarja. Predsednik mehiške republike Cardenas je obljubil, da na željo predsednika Roosevelta ne bo pošiljal v Ameriki izdelano orožje v Španijo, niti lojalistom niti nacionalistom. Mehika bo postala nevtralna glede španske civilne vojne. Šole so zaprli v Denverju radi influence Denver, Colo., 6. januarja. Ker je v tem mestu umrlo tekom zadnjih 24 ur kar 58 oseb radi influence, je mestni zdravstveni komisar dal zapreti vse javne šole. Enako so kmalu potem zaprli tudi vse farne šole. V mestu je nad 2,000 slučajev influence. Še vedno se ponavljajo novi štrajki Philadelphia, 6. januarja. Delavci v Electric Storage Battery Co. v tem mestu so pričeli s "sedečim štrajkom." 1,800 delavcev je prizadetih. Deset ur pozneje je kompanija naznanila, da bo tovarno definitivno zaprla Kaj želite? Lepe mlade kokoši, 4—5 funtov težke, po 26c funt. Male suhe šunke po 22c funt. Lepa mlada prasetina po 25c funt. Lepa mlada jagnjetina od 16— 24c funt. Imamo najboljše jetrne in krvave klobase po 5 centov vsaka. Se vljudno priporočamo vsem gospodinjam. Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave. Domače klobase! Imamo domače klobase, želodce, rajževe in krvave klobase. Tako okusnih ne dobite nikjer drugje. Naše meso je vse pregledano in čisto. Imamo prav suhe klobase in tudi bolj sveže. Tudi debele krvavice dobite pri nas. Mi stanujemo prav zraven tovarne v zadnji hiši proti jezeru. Pošiljamo tudi po pošti. Mr. in Mrs. John Russ, 951 E. 69th St. FLAIŠMAN CAFE 6400 St. Clair Ave. naznanja, da bo v petek večer 8. januarja sviral zbor Zagreb. Vsi dobrodošli. V soboto večer 9. januarja se bo pa serviral kokošji paprikas in bo igral John Šulen orkester. Se priporočata za obilen obisk JOHN in LOUISA FLAIŠMAN POSEBNOSTI Solatno oije najboljše vrste galona $1.19 Suha reberca, ft. .................17c Majhni prašičevi šoldri, 4 do 6 ft. težki ..................19c Meso za juha, ft...................10c Teletina za ajmoht, 2 funta ..................................29c Riževe in krvave klobase, 6 za ......................................25c Pri nas dobite najboljše suhe klobase in doma prekajeno suho meso. Matt Križman 6422 St. Clair Ave. (Nasproti SND) 1132 E. 71st St. Delo dobi dekle za splošna hišna dela. — Ima tudi stanovanje. Vprašajte na 5388 St. Clair Ave. (7). Dve ali tri sobe želi dobiti samec na jugoza-padni strani mesta, najkasneje do 1. februarja. Ni treba, da so sobe opremljene. Oglasite se za naslov v trgovini A. Grdina & Sons, 6019 St. Clair Ave. (6) Prešiči naprodaj Izvrstne pasme, od 150 do 500 funtov težki. Živi ali zaklani. Po nizki ceni. Oglasite se pri Anton Babič, Hubbard Rd., Madison, O. (6) Hiša naprodaj ima šest sob, kopališče, furnez, ob tlakani in plačani cesti na 170th St. blizu Grovewood Ave. Cena je $2,950.00. Se zamenja tudi za hišo na Garfield ali na Maple Heights. Lastnik živi na 15189 Broadway. (Fri- x) Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena G. & W. PRIMROSE, kvort $1.46, pint 77cj G. & W. 7 STAR, kvort $2.19, pint $1.13 G. & W. 5 STAR, kvort $1.98, pint $1.03 G. & W. GOLD LABEL, kvort $3.26, pint $1.67 G. & W. MILL FARM, kvort $1.65, pint 85c To žganje dobite v v&oh d. žavnih trgovinah v državi Ohio. Zavarovalnina VSEH VRST Se priporočamo HAFFNER'S Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. SVETF/S FLOWER SHOPPE MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 ST. CLAIR AVE. HEnuerson 4814 CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—zmerne cene. •nmaan»a»tmmfcmta«nmmm«W j Ice Cream — sladoled I Mi sami Lsdciuiemo gludo 3 J led. Toplo se priporočamo 8 I za naročila v poljubni mno- § | žini za piknike, svatbe in 8 t parties. Pripeljemo na dom. g I Za večja naročila posebno g | znižane cene. I Mandel Drug Store 1 t SLOVENSKA LEKARNA | 15702 Waterloo Rd. KEnmore 003J Na 5. januarja se je zbral k zasednju kongres Zed. držav, ki je 75. Zgorej levo jr. John N. Garner, podpredsednik, desno pa> William. Iiankhead, speaker. To je prvič, da se je zbral kongres že 5. januarja. Prej je prišel skupaj po ustoličenju predsednika Zed. držav, ki se je vršilo na 4. marca. Letos bo predsednik ustoličen na 20. januarja. VABILO NA ZABAVNI VEČER ki ga priredi DRUŽBA SLOVENSKI NARODNI DOM ! NA 80. CESTI V NEWBURGU ' { V NEDELJO 10. JANUARJA začetek ob 7:30 zvečer Izvrstna godba, splošno najboljša postrežba in za-0 ba.va. Pridite vsi iz naselbine in od drugod, da preži-M vimo skupaj en vesel večer. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICI mame v polni nlofl. Poitljaa« tudi p« poitl. Mandel Dnu Co. 16702 Waterloo Rd. Claralaad, C. SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 ____22290 ST. CLAIR AVE. Ne bodite sužnji neprebave TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano I — Pišite po brezplačen vzorec -, Triner's Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, I1L ' Send me a free sample. 1 Name__________ I Address_______ I Pri vseh drugistih RE J EN I PREŠIČI NARAV NOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljeno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno govejo meso in teietino po cenah na debelo. H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-J-2 Tem potom se naznanja vsem delničarjem Slov. N. Doma na St. Clair Ave., da se bo vršila redna letna delniška seja delničarjev SND. in sicer v četrtek dne 14. januarja 1937 v avditoriju SND. pričetek ob 7:30 zvečer. Delničarji so vabljeni, da se te letne konference udeležijo polnoštevilno. DIREKTORIJ SND. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HEnderson 2978 Dr. Totvnsend, znani boritelj za $200.00 na mesec starim ljudem, pravi, da se ne umakne niti za las od svojih principov. Na sliki ga vidimo, ko mora podati odtise prstov, ko je moral položiti varščino, ker ni hotel pi'icati pred senatnim odsekom glede denarja, ki ga je prejel od mojih privržencev. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! "To je dobra misel," je vzkliknil Jack vesel. "Zato ti dam milijon, ko bova srečno tamkaj." "Ne," je ugovarjal Michel. "Ničesar ne maram. Ostati hočem poštenjak." "To je jako lepo od tebe!" se je smehljal Jack in ga potrepal po rami. Okolo enajstih, ko je že vse spalo, je lezel Jack za Michelom Mohrom in čolna preko lestve na ladjin krov. Moric Pietje, holandšmen, ki je bil na straži, in slučajno to pot ni spal, se je čudom čudil, videč, da je pripeljal osorni čolnar rdečelasega gosta seboj, in sicer celo po lestvi za pilote. Michel Mohr pa je zarežal nad Moricem Pietjem, da je maloda-lie padel vznak. Potem je šel z Jackom v svojo prostorno ka-juto z dvema ležiščema. "Ta prokleti Holandec!" se je togotil Mohr. "Vsako noč dremlje na straži, a prav nocoj bedi, kakor priklenjen pes! Toda nič bati se, skrijem te v skladišču, kamor ti bom prinašal jesti vsaki dan." Nato je začel kuhati grog. Opolnoči je prišel Moric Pietje s straže v svojo kajuto. Ležala je tik Mohrove. Zato je slišal govorjenje in trkanje čas. Posluhnil je. Tujec mu je bil zelo, sumljiv. Pritiskal je ušesa na leseno steno, a razumel ni niti besede. Spraviti osornega Mohra v preiskavo ali celo v zapor, to je bilo že dolgo Moricovo neutešeno hrepenenje. Prav gotovo se vrši tu poleg nekaj, kar kapitanu iie bo všeč! Na vsak način je treba izvedeti, kaj kujeta sumljiva soseda. In Moric Pietje je poiskal sve-drec ter ga začel počasi zavijati v steno. Kmalu je bila luknjica gotova. Nato je zopet prislonil uho ter prisluškoval. Jack Bell je medtem prijatelju povedal že vso svojo zgodbo, odkar sta se ločila. Mohr je bil očaran, navdušen in od občudovanja je tulil: "Jack, Jack, ti si krasen tič! Od srca ti privoščim tvojo srečo. Zaslužil si jo! In kar počneš zdaj, je imenitna šala. Milijone kradeš, ki jih sploh ni bilo, a s tem zaslužiš milijone, ki gotovo pridejo v tvoj žep! Zato pa ti pomorem, da te ne iztakne živ krst." In pila sta vesela grog ter se zabavala. "Ampak pettisoč dolarjev je premalo nagrade zate," se je še-lil Mohr, "med brati si vreden vsaj. . . ." "Milijon!" je pritrdil Jack. "Vsaj milijon!" "Gotovo! Pa kje imaš svojo rumeno torbo?" "Vrgel sem jo že drugega dne v reko." Moric Pietje je vlekel na ušesa, a razumel je le malo. Toliko pa je le razbral, da je tujec tat, da je odnesel milijone, ki pa jih nima, in da je na njegovo glavo razpisana nagrada pettisoč dolarjev. Oči so se mu od pohlepa svetile, zadovoljno si je mencal dlani in sklenil je: "Jutri zaslužim pettisoč dolarjev!" Nato je legel in zaspal. IX. V KOVČEGU Ob eni ponoči je odvedel Mohr prijatelja Jacka po tihi speči ladji, po mnogih temnih hodnikih in stopnicah v sredino ladje, kjer je bilo skladišče za prtljago. Polovica skladišča je bila že polna. V dolgih vrstah so stali kovčegi drug tik drugega, zaboji, košare in drugo.. Mchr je segel na steno in pri-vil električno žarnico. "Izberi si kovčeg in lezi nanj!" je dejal Mohr. "In tu imaš odejo!" Hitro je odpel z nekega kovčega tigrasto odejo ter jo vrgel prijatelju. "Zjutraj pa glej, da te ne vidijo stewardi, ki hodijo tod skozi! Saj se spoznaš na ladji. Tako, dobro spi, adijus!" In zopet je prvil žarnico ter se v temi tiho odplazil. Jack se je iztegnil po dolgem in širokem usnjatem kovčegu, se pokril ter skušal zaspati. Toda čudno, neprestano je čul tikanje žepne ure. In tik pod svojim ušesom! Vražja ura! Morda se navadi na njo in vendarle zaspi. Toda zdaj se mu je zdelo, da sliši pod seboj gibanje— sopenje — godrnjanje. Kaj je neki to? Poskočil je v temi na noge, počenil ob kovčegu ter potrkal nanj. Trkanje se je odzvalo od notranje (strani. Strela, v kavčegu je zaprt človek! Hitro se je s svojim amerikan- jjskim žepnim nožkom, ki ima sedem rezil, žagico, vijak in kljuko za šampanjko, lotil jermenov in ovojev, a pokrov je nato kar sam odskočil, kakor bi bil na peresih. "Damn!" je šepetal neznan glas. "Kod si hodil tako dolgo? Od žeje bi skoraj skoprnel! Ves whiskey sem že popil, a žejen sem strašno!" "Kaj iščete tukaj? Kdo ste?" je vpraša Jack. "Kaj nisi ti Frank Murrel?" se je čudil neznanec iz teme. "Ne, jaz sem perzijski šah, a ti si bržčas nevaren tat!" je odgovoril Jack. Toda v hipu se je čutil visoko dvignjenega, noge so mu plavale po zraku, z. rokami se je lovil po megli, in že je treščil navzdol, padel je na mehko . . . nekaj je počilo nad njim ... ob straneh je zarožljalo . . . Jack pa je zadel z glavo, z rokami in nogami povsod ob steno, kamorkoli se je ganil. Jasno je bilo: neznanec je bi! orjak, ki je položil Jacka kakor otroka na svoje mesto v kovčeg ter ga bliskoma zaklopil in zaprl. Strela božja! Jack je bil v pasti. Nikamor ni mogel. Ujet v kovčegu! Toda obupal ni. Tipal je okoli sebe in zatipal malo električno svetilko. Takoj je pritisnil na gumb in posvetilo se je kakor v tesni sobici. Sredi kovčega je bila debela blazina. Na njej je ležal. Spredaj je bil predel z zaklopnimi duricami: v njem kruh meso, ocvrti piščanci, kon-serve in sadje. Ozek dolg predal ob desni strani je bil za petero vitkih steklenic za kislo vodo, ob levi predalce za troje steklenic z whiskeyjem. Toda vse steklenice so bile prazne! Jack je vendarle obral ocvrto piščančevo bedro in pojedel nekaj kruha, se udobno iztegnil po debeli blazini in kmalu zaspal, kakor človek z lahko vestjo in v trdni veri, da je na varnem. Neznanec orjak je bil Sam Flečer, ki se je hotel brez potni-ne prepeljati v Plymouth. Njegov prijatelj Frank Murrel ga je dal v tem ogromnem kovčegu vtihotapiti na ladjo. Oba sta bila angažirana v varieteju Metropol v Londonu: Sam Flečer kot borilec in glasbeni klovn, Frank Murrel kot žongler in ča-rodejnik. .. Sam Flečer je bil zelo vesel, da se je rešil iz kovčega. Res je bil kovčeg pravi umotvor. Toda če človek popije toliko kisle vode in poje toliko različnih živil, zahrepeni telo končno vendarle po svobodi in olajšavi ... že par ur se je torej Flečer togotil na tovariša Murrela, da ga ne izpusti iz kletke, kakor je bilo domenjeno. Togota pa se mu je stopnjevala v besnenje ter končno v peklenske muke. še nekaj minut in katastrofa bi bila neizogibna! — Sam Bog je poslal rešitelja . . . Kdo je neki? Nič hudega mu ni. . . . Po vseh štirih se plazeč, si je poiskal Flečer v temi prostorčka za olajšanje. Nato je lezel dalje ter se zaril končno za grmado zabojev, kjer je našel nekaj praznih vreč ter ondi takoj zaspal. Ob zori se je na ladji začelo življenje. Michel Mohr je prišel v skladišče, toda Jacka ni našel na kovčegu. Le tigrasta odeja je ležala na tleh. Mohr jo je privezal zopet h kovčegu, odkoder jo je ponoči odpel. Nato se je vrnil na krov. Prepričan1 je bil, da je Jack na varnem in da ga najde kasneje. Nato je odšel službeno h prve-vemti častniku javit, da prosi Moric Pietje za uro dopusta, ker ima na kopnem še nujen opravek. častnik je prošnjo odbil, češ, da parnik skoro odpluje in da je zato na krovu preveč dela. Mohr je Pietju naznanil častnikov odgovor, nakar je Pietje molče odšel. Toda ni šel na delo, nego se je brez dovoljenja skrivaj odplazil na kopno. Pettisoč dolarjev je hotel za- služiti, čeprav izgubi zato službo ali pa ga povrhu še zapro. Takoj na obali je vprašal redarja kje je najbližji policijski urad. I Ko ga je redar vprašal, kaj hoče ondi, mu je Pietje odkrito povedal, da ve, kje je tat milijonov ter da hoče zato takoj dobiti nagrado. Mudi se mu, ker ladja odpluje že vsaki hip. Redar je poklical voz in odpeljala sta se v urad. Toda Moric Pietje ni hotel ničesar povedati, dokler mu tisočakov ne izplačajo. Uradnik je moral torej pettisoč dolarjev položiti na mizo, da jih je Pietje videl pred seboj. Nato je šele povedal. "Tat je na krovu Pennsylvanije in sicer v kajuti Michela Mohra." In hitro je hotel spraviti svoje tisočake. Toda zabranili so mu, češ: "To lahko trdi vsakdo! Ovadba ■■e mora izkazati prej še za resnično. če je tat res na ladji in ga primemo, potem dobite nagrado, prej pa ne.' Pietje je moral torej sesti in čakati. Iz urada so telefonirali straži na obali in hitro nato je že steklo pet redarjev preko mostiča na Pennsylvanijo. Zelo se je začudil službujoči prvi častnik, ko so mu povedali redarji, da je Jack Bell, tat milijonov, na ladji in sicer v kaju-ti prijatelja Mohra. Hiteli so tja, a kajuta je bila prazna. Prazne pa so bile tudi vse 'sosednje kajute, in o Jacku Bellu nikjer niti sledu. Jezni so odšli redarji nato h kapitanu Siemsu ter mu naznanili, da imajo povelje, preiskati vsa ladjo. "Toda hiteti morate, gospodje!" je odgovoril kapitan ter si potegnil zgubančeni telovnik na okroglem trebuhu. "Zadnji čas v dveh urah moram biti zunaj luke! Jedva uro imate torej časa. . . Sicer se morate odpeljati z menoj!" "A Michel Mohr naj bi šel z nami," je prosil načelnik redarjev z rahlim pritiskom. "Mohr in vsa straža na krovu vam je na službo, gospodje!" je odvrnil kapitan. Prvi častnik je zapiskal na piščalko, mornarji, ki so tvorili stražo na krovu, pod vodstvom drugega in tretjega častnika, so prihiteli. Tudi Mohr je Lil ž njimi. Redarji so si mornarje razdelili v petero oddelkov. — Ker je bilo po mnenju častnikov še premalo oseb,' so jih pritegnili še nekaj iz strojnice in večino stewardov. Po vsej ladji je zamrgolelo. Michel Mohr pa je bil besen. Hoditi je moral z načelnikom ( redarjev, ki ga je ves čas sumljivo gledal. "Meni kaj takega!" se je togotil. "Ta prokleti Holandec! Iz samega maščevanja mi je naredil to sramoto! — Če bi jaz vi- ' del tatu milijonov, bi mu zvezal roke in noge ter ga vam izročil. Kaj mislite, da bi jaz ne zaslužil rad pet tisočakov? Ta bedak, , ta Pietje, gotovo se je spet napil. Boji se batin in luknje, pa je pobegnil in mi takole zagodel!" In iskanje se je nadaljevalo. Potniki so že hiteli na krov ter izginjali v notranjosti ladje. Redarji z mornarji, Mohrom in častnikoma pa so še vedno iskali. Pretaknili so ladjo od vrha od najnižjih votlin — zaman . . . že je minila prva ura ... že potekala druga . . . parni rog je . zarigal trikrat zapored . . . parnik je imel odpluti. Tedaj je pritekel na krov policijski poročnik. "Ladja ne sme odpluti, dokler ne najdejo tatu!" je dejal kapitanu. "Well!" je odgovoril Siems, "vsaka minuta velja 100 dolarjev!" Toda takrat je Michel Mohr našel zločinca. Na praznih vrečah za grmado zabojev v najčr-nejši temi je ležal in spal. "Tukajle je!" je zakričal Mohr, poskočil in ga zgrabil. Zločinec se je branil kakor ob- seden. Kričal, bil okoli sebe, a redarji so ga hipoma vklenili in ker je začel tuliti, so mu vtaknili v usta čep. Nato so ga dvignili in odnesli z ladje na kopno. Michel Mohr pa je gledal preko relinga in smehljaje opazoval, kako ženejo zločinca z obale tja na policijski urad. Tolpa radovednežev se je množila kar vidno ter drla za redarji in za tatom milijonov. Tedaj se je zaslišalo iz najnižje vrste okenc ladje, ki se je počasi oddaljevala od obale, obupno kričanje: "Sam! Sam!" Bili je Frank Murrel, ki je z grozo opazoval, kako ženejo redarji v ječo njegovega prijatelja in tovariša — Sama Flečerja, borilca in glasbenega klovna. "Sam?" je vprašal obupanca njegov sosed, ki je molel svojo glavo iz sosednjega okenca. "Sam? To je bil vendar Jack Bell iz Chicaga, ki je ukradel tri milijone dolarjev!" Frank Murrel se je začudil. (Dalje prihodnjič.) Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino! FINA PIJAČA