spodars obertnijske narodske Izhajajo vsako šredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Lj ubijani v saboto 21. februarija 1857 Gospod Pintarjeva drevesnica Predvoru v Se zdaj je znano po vsem Gorenskem, kako se je nekdaj častiti gospod Franc Pire, podbrežki fajmošter in zdaj misijonar v severni Ameriki za sadjorejo poganjal. Pa tadi spomin tega blažega gospoda ne bode kmali zginil iz ust hvaležnih in delavnih Slovencov sploh, kterim je zapustil lepe vertnarske bukvice pod imenom „Krajnski vertnar". Drobne peščice je sejala pridna Pircova roka, pa glej! tisoč in tisoč zalih dreves je zrastlo iz njih. Vesela sta jih zdaj gospod in kmet. In če pobaraš prostega kmeta kako pravite temu ali temu sadju , boš dokajkrat slišal od govor: To so „pircovke u. i od podbrežkega fajmoštra sem jih kupil ali dobil. Res je , da so Gorenci tudi ze pred Pireom radi sadno drevje sadili in ga cepovaje žlahnili ? pa je tudi gotova resnica , da je gosp. Pircov izgled veliko kmetovavcov še le iz spanja zbudil, in da je sadjoreji po gosp. Pircovem nauku in izgledu boljša doba prišla. Pa brez straha si upam reči i da kar je gospod Pire i ga Podbrezje zapustil, in se podal v Ameriko misijouarit ni še nihče na Krajnskem zvěstejše posnemal kakor čast. gospod Lovrenc Pint ar, sedanji predvorski ka plan * posebno goreče in tudi z najboljšim vspehom za sadjorejo na Že precej let je preteklo, kar se ta gospod Gorenskem poganja Dasiravno ni gotovo i da bi dolgo časa v ravno tistem kraji prebival, je vendar ze pred vec leti vzel nekoliko zemlje v nájem, jo je ogradil in napravil prav prostorno sadišče mlađega drevja (drevesno šolo), v ktero vsaki čas leta svoje šolarje vodi, in jim z učiteljem vred djansko kaže, kako se mora sadno drevje prav izrejati. Pa tudi veliko odrašenih fantov in mož se je v tej drevesnici že marsikaj lepega naučilo, in kamor le £reš po predvorski fari, vidiš veliko veliko mladih sad- nih drevesic. Glej! veliko njih je lep izgled vsadil in čepil. Gospod Pintarjeva drevesnica je prava nabirka pre-rnnogega sadja. Več kakor 3000 cepljenih drevesic je v nj ej, — divjakov pa je brez števila veliko. Tu so jabelka , hruške , cepljene češplje (Pflaumen) , češnje , prelepe marelice, mirabele, orehi itd. Za gosposke verte je lepo število prav posebno lepih na kutno cepljenih, pritličnih žiahnih hrušk namenjenih. Več kakor 300 plemen sadja je v tej drevesnici. Tù je več kakor 40 plemen samo iz Siške gospod Š m id ovih jabelk in hrušk. Tù je sadje zbrano iz najboljših ljubljanskih vertov in iz več ver-tov iorenskih grajšin, postavimo, iz v Radoljci, iz gospod Urbane i čevega verta iz Predvora in posebno veliko iz verta Tu r no«: rad skega. Tudi sadja iz grof T u r n o v eg a verta vertov ljubljanske in graške kmetijske družbe je veliko veliko v tej drevesnici. Najrajše pa gospod Pin *) ~ — 1 ■■ * ■ ■ » „Novice" so že enekrat pohvalile domoljubno prizadevanje časti tega gosp. Lovreta Pinta r -ja o povzdi ini- ■ < i? 1. njegove velikosti. Avstrijansko (estrajsko) cesarstvo ali vse dežele našega cesarstva meri j o skupaj 11 milijonov in 59.390 avstrijanskih štirjaških ali kvadratnih milj. Da bcde vsak naših bravcov lože to dolgost in širokost planjave našega cesarstva presodil, mu povémo, da avstrijanska štirjaška milja meri 10.000 oralov ali johov, oral ali joh pa 1600 sežnjev ali klafter po dolgem in širokém. Poglejmo sedaj, kako velike so posamne avstrijanske dežele : Avstrija (Estrajh) pod reko Anižo meri 34.449 avstr. milj. Avstrija (Estrajh) nad reko Anižo „ 20.847 „ Solnograško (Salcburško) . . . v 12.452 „ Štajarsko.........„ 39.019 „ Koroško.........,, 18.026 „ Krajnsko .... . V . • " « • 17.357 „ Teržasko in Goriško.....„ 13.881 „ Tiroljsko in Vorarlberško . . . ,, 50.012 „ V k Cesko..........„ 90.285 „ 0 4F Mars ko.........„ 38.629 „ Slezko ...... . . ,. „ 8945 „ • Galicija in Krakovo z okolico . . .. 136.066 „ U 0 Bukovina ........,, 18.131 „ Dalmatinsko........„ 22.230 „ < Lombarško........., 37.509 „ Benečansko ........ „ 41.499 „ Ogersko.........„ 312.335 „ Serbska Vojvodina in Temeški Banat r 52.112 „ Horvaško in Slavonsko . . . . „ 31.826 „ Erdeljsko (Sedemgraško) . . . „ 105.480 „ Vojaška Granica......v 58.300 „ v • 2. 8 te vilo seliš, hiš in rod o vin ali družin. i Mest. Tergov . Vasi. Hiš. Družin. Y Avstrii pod Anižo 35 240 4312 168023 346373 V Avstrii nad Anižo 14 97 6011 107870 164705 V Solnograškem 3 21 734 21486 30472 Na Stajarskem . . . 20 94 3506 167493 200888 Na Koroškem . . . 11 25 2747 47785 62124 Na Krajnskem . . . 14 17 3174 69827 111032 Na Teržašk. in Gorišk. 30 14 947 71179 120409 V Tirolih in Vorarlb. 22 28 1427 122205 171371 V Na Ceskem . . . . 318 237 12105 591634 1081117 Na Marskem . . . 90 181 3029 258605 438319 Na Slezkem . . . . 27 5 662 55819 104219 V Galicii in Krakovi 95 193 5986 705782 1146076 V Bukovini . . . . 3 4 276 65213 84494 V Dalmacii . . . . 15 32 868 71452 93452 V Lombardii . . . 13 116 1980 302987 536040 Na Benečanskem . . 28 233 551 377433 472109 Na Ogerskem . . . 95 595 10637 1214229 1906470 V Voj vođini in Tem. B. 8 65 823 243547 352580 Na Horvašk. in Slav. 9 47 3020 103337 208632 Na Erdeljskem . . . 25 65 2754 419863 498657 Na vojaški Granici. . 12 9 1759 110451 113932 rodovin ali družin. (Dalje sledi.) Pomenki Ijubljanskega zgodovinskega zbora in ki je ravno na svetio dala velike bukve, ktere obsegajo ktere 5. dan t. m. je bil mesečni zbor zgodovinskega družtva so pet pi • % or pod nazočostjo počastili. poglavar s svojo Drugi i* predmet današnjega zbora so bili d o p med vodstvom ljubljanske gimnazije iu vodstvi novomeških krajnskih in postojnskih gimnazijalnih šol iu pa mnoge d r u g < solske zadeve ob času francozkega skem. Gimnazijalni vodj podstva na Kraj gosp Necásek je zboru na dopisovanje je prav očitno znanje dal to in uno. Omenjeno razodelo , kako težavno je upeljanje novih šolskih uredb* Gospod vodja je potem razložil předpise zastran učenja ia strahovauja v centralnih šolah (vseučilišču) v Ljublj 22. aug. 1810 ? ani od ki so tako na drobno izdelani, da morejo veljati kot izgled vsem enakim predpisom, in kteri razode vajo tadanje razmere na Krajnskem, še bolj pa namere fran cozkega gospodarstv 7 fakult (razdelov visoke šole) se je imelo ustanoviti, pa se niso napravile vse. Gosp. družtveni tajnik dr. Košta je govoril o name- , ki je bil leta 1852 v nu m edbi germaniskega muzeja Norimberku ustanovljen, in kterega opravilstvo za Ljubljano in okolico ljubljansko je na prošnjo ondašnjega vodstva gosp. Košta pre vzel. Zeleti bi bilo Je ekel gosp. dok tor da bi se ta velicanska naprava verlo podpirala ali z doneski za nabirko muzejno ali z dnarji. Vse to on rad natanjčniše pové, kdor misli v to družtvo stopiti, ktera iz- daja vidij zanimive letop ki se tudi lahko pri gosp. doktorja Potem je gosp tajnik omenil tri rokopise, ki so bili družtvu poslani, uamreč gvosp. Hicingerj spis v M tr at Pilj pole or Cernomlja Ilwofov knige Princingerj bavarsko-avstrijanskega naroda1* ja kov Moneto ve knige p. n. „keltiske preiskav naznanek prof, dr o najstareji s in pa pretres Terste Obá r> godovini u llwof in Terstenjak ne hvalita omenjenih knig in ju ometu- jeta po temeljitih znanstvenih preiskavah. par so svetovali, naj se 5v v Mitratovi špi- Pr evzviseni gosp. deželni poglavar včs zanimivi spis Hicingerj ev ter so ga blagovolili sami od konca do kraja zbora bere ř 1 i > brati. Ko je bil prebran, so se začeli pomenki. H konca je obveljalo sledeče mnenje, da gosp. Hicingerj e va misel ni prazna, da podoba one navzgor odperte špilje, ki se znajde blizo Rožanca, eno uro od Cernomlja, je enaka svetišča Mitratovemu bi da pa bi bilo še marsikaj pomisliti, preden se moglo to za gotovo terditi Gotovo ie ta vredua da bi jo naši zgodovinarji iu starinarji v resen prevdarek vzeli 'i* Prizor iz gledišća sveta Noćna lue. (Dalje.) Petnajst let pred ravno popisano prigodbo je stanoval na nekem brežulku dalmatinske zemlje blizo morja v sa Natis perve ga predmeta današnjega zbora smo izpustili. ker tudi tistega, ki je sprožil to repliko, nismo natisnili v po menkih prosenenega zbora v „Novicah". Nadjamo se tudi. da nam bojo častiti gosp. govornik za to hvaležni, ker bi sicer dolžnost vredniška terjala, da bi mógli citirati dve opazki iz Auss. Beil. zum III. BI. Nr. 30 vom 27. Juli 1833«, ki vse drugac tolmačite ono čerko. Pustimo raji pri miru, kar je ca n i k d a r v vsem ni bila Vred. bilo in ne pride vec. Saj tudi IVI C a. Pax nobiseum! **) Ker nas je gosp. prof. Terstenjak že davnej prosil, naj bi mu poskerbeli posnemek omenjene podobe, pa ga dosihmal menda še ni dobil, ponavljamo pri ti priliki to prošnjo oćitoo , naj bi mu jo gosp. fajm. Hicinger ali pa si. družtvo poslati bla-go volilo. Vred. motni pa lepo vredjeni Lisici ribič Vas ili Popovic z il Kaj je to, žena?" zagromi Vasili > ženo svojo in dvema Ijubeznivima otrocičema. Neutrudijivo odgovora se ozn delaven in umen si je pomagal s časom do nekakega bla- kje je moj Ivan okoli in okoli ter e so moji dnarj eka včs nepricakovaje sam iz sebe : gostanja, kar si je tadajni čas nahajalo med dalmatinskim Anka pokaze z roko na morje • V in nic ne odg ljudstvom toliko redkeje, ker so pogostni turško-beneški boji Vasili je vedel zdaj vse tergovini, obertn/i in poljodelstvu mnogo škode nanašali. Ni bilo tedaj čuda, da so mnogi Ijudje sosednih vasi kakor ostreljen gorsk volk pade na tla Vasiliju njegovo srečo zavidovali, ker je to že navadno, da siromak, ki nima kar mu je potreba, nerad gleda onega, in potom skup spravlj ki ima premoženja od več. Vsi so bili sicer o tem enih cico njegovega očeša • ■ • • * V « m • ■ ■ a V ft « ft » ft 1 • v • • % ê * Roparji, večkratni iu nemili tadajni gosti , so bili ob-iskali Vasilija, popalili mu hišo , odnesli s tolikim trudom blago ? odpeljali pa mu tud malega Ivana i pun-da bi po svojem misel, da Vasili je včs živ dnarja, al različno so mislili običaji enkrat verlega roparja in mornarja iz njega izred v tem: ljubi li on bolj svoje otroke ali svoje blago. V tem ko so boljši zmed njih, ki so vidili, kako Vasili svoje otro- Ko Vasili vstaue, ga navdaja ena sama misel, ta rec i da bi se maseval Potem vzame ženo in hčerk čiče ljubi in miluje, pervo terdili, so drugi, ki so z nevo- se ozre z milim pogledom se enkrat in sicer zadnjiki šljivim očesom gledali, kako mu je za najmanjši dobiček mesto, kjer je preživel toliko srečnih in veselih dní mar, naravnost rekli, da mu je premoženje ljubše od otrok, odide' na in Ker vémo, kako svet navadno sodi. se tudi mi ne za Kmali zatetn se naseli na nekem utoku jadranskega eno ne za drugo stran potegovali ne bomo; saj tudi Vasili morja, čigar kamnite in klisuraste obrežja so bile vsaki dosti teh govoric ni porajtal. i Kakor je ob vojskinih casih sploh navadno, se je tudi 9 barki posebno ob času viharjev zlo zlonevarne; zato so se mu pa tudi barke rade ogibale. Na tem nevarnem kraji zdaj bolj in bolj od roparskih bark slišalo, ktere niso le na si postavi Vasili svojo kočuro. Pomanjkanje in nesreće so morji bile čedalje prederznejše, temuč so tudi na obrežjih ga stiskale od vseh straui; zena mu revno umei je srlada HP » in žalosti; še edino dete, krasna Katarinica, mu začne bo stanuvajočim pogosto pošiljale nepovabljenih gostov. Slišaje to sklene Vasili s svojo družinico in blagom se na varneje lehati. Al vsi ti strahoviti udarci neusmiljene osode niso mesto preseliti. Oni je napravil zgodaj v rr preden je to storiti hotel, se polomili Vasilija; grozovita in močna mise! je njega uzder Frogir, da bi vzel dnarje, ktere zavala, in ta je bila m a š e v a n j e ! je ondi pri nekem tergovcu in prijatlu shranjene imel. w Nikar!46 ©a prosi pri odhodu Anka, zala žena nje Barke, ktere je viharna burja na visokem morji za-sačila, so navadno o hudem boji z valovi zgubile pravo pot, gova, deržeča malo Katarinico v narocji iu poleg nje stoje- ter iskale mesta, kamor bi se zatekle, in ako so se tudi ob čega Ijubeznivega Ivana za ročico » nikar se predolgo drugih casih znanega in nevarnega otoka ogibale, se je ob ne mudi ; neki strah me prevzemlje, ker sem včeraj v so- viharjih mnogo, posebno pa turških bark, ob njegovih kam sedni vasi slišala, da so te dní sumnjivo barko blizo našega nitih grebenih razbilo i obrežja zapazili; k temu se mi je še sinoči sanjalo zakaj tista „nočna luč u i da Vasili navadno ob času viharjev prižigal, je bila ktero je od ve- so našega Ivana gadi pikali, kar gotovo nič dobrega ne tra gugana enaka svetlobi barke, ki je v varni barkostaji pomeni :cc mila Anka, do večera sem gotovo domá; roparji, akoravno so bili blizo , ne verujem , da bi si sem ,,,?Utolazi se, našla pribežališče, in ktero so tam manj silni vetrovi pola Po ti poti je Vasili služil strasti maše goma gugali. vanja, kar mu je bilo nakopalo že grozovitih reci nebrojno upali, ker sem vceraj vidil dve beneški barki, in ako ste število na dušo in vest jih te dvé le kolčikaj zasledile, stavim, da so danes deleč iskaje iz raztolčenih bark sluzil pa je tudi lakomnosti, je obilno pri- dragocenosti, česar od nas. Kar pa se tice tvojih sanj, sem ti ze stokrát re kel: „sanje so laž, Bog pak resnica cc čala že v začetku povesti omenjena, z železom okovana skrinjica. (Dalje sledi.) Poljubi vsi zeno in otroke odide Vasili. Naj modrujejo psihologi kakor in kolikor jim drago predčutja ostanejo vendar vedno perst Božji! Blagor tište mu, kteri njih glasu ne prezrč, ako si tudi ne vé razložiti zakaj da veruje, kar mu oni šeptajo. * ¥ Solnce se je bilo ze nagnilo k zapadu, ko se je Vasili urnih korakov popenjal na brežulek, s kterega je mogel od deleč že viditi svojo domačijo. Sto in stokrát je že hodil po tem potu , pa nikdar še ni bil tako žalostěn , kakor nocoj, akoravno ni vedil: zakaj? Saj je bil svoje opra- vila v Trogiru dobro doveršil, in jutri je bil namenjen , s svojo milo ženko, otroci iu blagom v drug varuiši kraj se preseliti. Stopil je bil na verh grička. Poln zaželjenja pogleda zdaj Vasili na mesto, kjer mu hisica stojí, ga bil al hipoma obledí in se strese , kakor da bi gad pičil; očí si začne meti, misleč da v t se nja; al ne, ne niso to sanje, strašna resnica je! mu sa- v Černo obzidje dim in ogenj to je plah zapazi! na mestu kjer mu je hisica stala. ? dušo Pervi trenutek ne vé, kaj je » strašna misel mu tare rad bi šel naprej pa kakor okamnjen se ne more ganiti iz mesta. Z odpertimi ustrni, z očmi ogenj si-pajočimi, s pokonci stoječimi laemí je gledal dolgo tje, kjer Kratkočasnice. (Kmet s hišno številko). Pred nekimi leti pripoveduje časnik ;?Tan. lap." — ko še po ogerskih puštah nobenih šol ni bilo, pride neki kerčmar v Segedin k go-sposki, in na vprašanje: ktero številko ima vaša hiša? (koliko je umara pri vaši hiši?) přivleče spod jo- piča plehasto tablico in reče: ;,tlè stojí zapisana" Gospodje se mu smejajo; kmet pa jim odkritoeerčno pové i da se ni nikoli ne brati ne pisati učil; ker pa vém pri gosposki že navada, 5 da je da vsakega vprasajo za „umaro cc vzamem v kancelijo gredé vselej plehasto tablico seboj, iu kadar domu pridem , jo spet pribijem nad hišne vrata. Nedavnej je přišel mož spet v kancelijo; tabart pa je pri vlekei iz zepa listek, na kterem je bila hisna številka zapisana. Kdo je to pisal? ga prijazno vpraša gospod v kancelii, ki si je mnogo prizadjal za napravo šol po pustah. „moj mali Ištvan" mu odgovori kmet. m oj r" reče na to gospod Lejte, dragi „izperva se branite kar mo- 5? rete zoper šole, pozneje pa vendar sprevidite. da so za kaj dobre". „Res je taka cr O ospod" odgovori mož prav vesel sem. da znajo moji fantje ze brati in pisati Wt (Za take nekaj, ki po z a k 1 a d i h (šacih) h repe n i j o). Kdo ne pozná tistega dragega . ko mleko belega se je valil iz požara dim. Z roko se zdaj udari na čelo, kamna, ki je po vsem svetu pod imenom Kararskega grozo vit u o zatuli in urnih korakov zderčí proti domu. marmeljna znan iu se nahaja v spominkih, cerkvah itd. Na kamnu sedečo najde svojo preljubo Anko, ki ker- Že v starodavnih časih so lomili v Kar ar i na Laškem ta čevito derži malo Katarinico v naročji. Vroče solze ji tekó kamen in ga razpošiljali po svetu. Pred nekimi leti so tù cez mertvaske lica. — v enem naiveejih kamnolomu zadeli na sila veliko skalo, ua 60 kteri je zapisano stalo: „Srečen ta, kdor me oberne na nno stran". tekli 5 po določbah konkordata pa senestekajo već v cesarsko Se vé da so berž mislili, da pod skalo leží zaklad ampak v kaso dotičnega škofijstva Preteklo leto na (sac) zakopan. Nemudoma se napravi družba, ki sklene naj velja kolikor hoče, skalo prekucniti. Težko delo je bilo nazadnje jim je vendar obveljalo skalo oberniti in 7 i 49% h avstrijanskega cesarstva na novo odperlo : 33/4 milj seveme železnice, 83 4 južne namrec so našli spodej N -t V kaj druzega kot spet en napis s temi železuice (med Ljublj in Postoj no) ske 7 15 iz Krakova v Dembico » 3 3'/, ilje Buštjehrad milje iz Osvie besedami: „Dobro tako! zakaj na tej strani ležati se mi že dolgo ni poljubilo veću. Vsak si lahko misli zasmeho- cima v Trzebiuijo , 5% milj iz Raba v Novi Szony 83 10 milj iz Oravice do Basiaša Na politico polji tudi te vanje in jezo abotnih ljudi, ktere je nedolžni kamen tako dni ni posebnih novic. 16. dau t. m. je cesar Napol za nos vodil ! letosnji deržavni ali tako imenovani postavedaj zbor slovesno odperl z govorom, iz kterega je pa svet malo Novičar iz avstrijanskih krajev novega zvedil Sliši se, da bi vsled JVI nóte utegnila a in Va la h lz Celja 18. febr. Huda zima nas letos že dolgo lomi in visoka snežua odeja pokriva našo Savinsko dolino in jev-nik je po celjskih hribih ! Pa prikazalo se je te dni milo Parizu z trijanska armada še čez 30. sušca v Mold t t ostati Poslanec perzijauske vlade se je lj razpora angležke vlade v Perzii več d in toplo solnce ki pravlj glo sneg s hribov in dolin goditi n g 1 e ž k i m poročnikom Do 4. t. m. an ní pogajal v pase ništa mogla po- Oster sever ne brije več. [n glej, za Starim Gradom ježe pustile černega morj sneg skopnil in vela in zmerzla travica se je komaj enmalo gležke vojne ladije še niso za- Spanjski maršal E s p a rt e r o, od kterega dolgo ni bilo ne duha ne sluha , se je unidan očediia in osušila, in že so se prikazali prijazni pomladannki vendar spet oglasil s pismom, v kterem kralj prosi i naj pervenci, ki jih je zlato solnce iz zemlje na beli dan spra- Te milice, ki bodo prej ko ne še hud mraz čutile pusti iz starasinst (senata), v kterem ne more vilo. so : tr o be u t 7 ostati iz vzrokov, ktere kralj bolj kot vsak dru jet rjet 5 k zimila in se ni sedaj razcvela, ampak v jeseni priva je menda tudi pod snegom počivala, razcvetajo: jelša, lešica in 7 ga i daljt vé. zamaknjeii bil v cesarico francozko, da se je hotel preder se že niti. jo na cesarskem vertu objeti, so djali v norišnico. je pa pre Tistega mladenča, sina premožnih staršev, ki je tak k b Idi v j Tudi V fr i ia ' ■ is * _ H . ^ H ^ I ik. Se zeló 8. dan t. m. so pričakovali kneza kega Danila in se pozna da imamo letos hudo zimo , ker lani sem že to kneži Darinko v Kot cvetlice mesca januarja našel ! Janko Vij okoli 400 ljudi je móglo sneg Iz Ljubljane. Veseli povemo, da ne le mnogo kmetijskih poddružnic, temuč tudi več drugih domoljubnih mož verlo podpira kmetijsko družbo v nabiranji domačih pridelkov za dunajsko razstavo. Tudi srečk (lozov) se je že toliko spečalo, da bo mogla družba že v tretjic novih naročiti. — Nemško-slovenskega slovnika je dokončan pervi zvezek s pismenko L na 62 pôlah; drugi zvezek bo segel od L do Z. Krasna kniga je, polua za-kladov slovenščine in slovanščine! Na svetio bo še le dana, kadar bo tudi drugi zvezek in ž njim celi 1. pervi (nemško-slovenski ) del gotov. kidati, da so mu naredili pot iz Cetinja v Kotar zapadel vse ceste. Za gotovo se pripoveduj sneg tak d; ie se bo knez iz Karfa čez Marsilje v P podal in se pri cesarju Napoleonu osebno pogual za dostojni konec turšk ečinu je hotel unidau ti. Skril se je pod streho černogorske pravde. — V Deb někdo posili glada (lakote) um rt in že stradal 12 dní. K sreči so ga našli že sicer vsega suhega, pa vendar še živega. družino rJ delj zvecer s svojo V Peštu je spet celo zadušila. Neki čevljar je preteklo ne- d i užino domá enmalo pustoval: v tem pozabijo peč polno živega oglja zapreti ; grejo spat, pa nikdar več se niso zbudili. Koliko ljudi je že po taki nemarnosti konec vzelo vendar ni še svet spametova t V tem Novičar Iz raznih krajev ko j Ko na 0 s e r s ke V tna smert požerla 4 oséb je v ašni na Erdeljskem 66 let stara Vlahinja porod Dunajski časniki pišejo, da presv. Cesar in Cesarica zdi bota 5. dan prihodnjega mesca Milan zapustila, pa ne čez Parmo, Firenco in Modeno se domu podala, ampak naravnost čez Benetke itd. Za gotovo slišimo v Ljubljani pri-povedovati, da se Cesar hočejo iz Tersta že skozi in skozi zdravega fantiča, v Tog pa 11 t dekle tudi dete Uno in to je pac natorno čudo pri nas » Pogreb po železnici peljati, in da se tedaj delà med Terstom in Postojno na vso moč pospešujejo. Tudi gospodje ministri, ki so s Cesarjem v Milanu, se nek ne bojo pred vernili domu. omenil, da dunajska kmetijska družba V 8? Že je 55 novičar" V zvoniku ura dvanajst bije, Goré in plan temnota krije; Le v mestu luči še berlé, Le v mestu še ne spé ljudjé. Pred hišo konja zrezgetata, Odprejo se železne vrata; Za vozom v pare stopi trop, Da počasti možá pokop. zelí razstavo na Dunaji še s tem pomnožiti, da bo vzela Glasovi godbe še donijo, v njo vse take stvari, ktere spadajo v vsakdanje gospodarstvo malega kmetovavca. Danes dostavljamo o tej zadevi to, da se k tem rečém štejejo: po s n em k i in poljsko Tri lastu o- Versté plesavcov se dervijo; Njih lie noben'ga ne poznaš, Vsakter obraz je čudna laž. Device, davnej že v serpani Dekleta letos še kot vlani, Se v pervi versti jokajo, In samski stan zarotajo. kmečkih hiš, razno kmečko hiš no orodje, kmečke oblačila in V # V z i v e z. Pred vežo konja priderdrata, Kočijo černo pripeljata; sti pa mora vsaka stvar te baže imeti, da se bo dopu- V kočii pa merlič leži. bla?u in stila v razstavo, namreč roba mora biti dobra v izdelku , za rabo pripravna in pa po ceni, zatorej se mora povsod povedati: po čim se izdeluje na debelo in na Svet tacega še vidil ni! Za njimi fantje se verstijo, V obraz bledé, z očmi berlij Z rokami v žepe segajo, Okrogli dnar preklinjajo. r Okó globoko v cêlo vderto Je vedno še napol odperto, drobno. Namen te razstave je, pokazati različnosti vsakega Na ustnicah ino v očéh avstrijanskega naroda v obleki, stanovanji in zivezu. tem takem bo razstava V se dosti več obsegala kakor je Po bilo Se ziblje še hinavski smeh. Za njimi množica neznana Sledi betežna in zaspana, V kolo obstopi černi grob. Tako zapoje celi trop: izperva določeno; le skor prepozen je ta oklic. Razpis ministersk do ogerske duhovšine določuje prihodnje gospodarstvo tistih dohodkov, ki so poprej, kadar je bilo mesto kakega škofa na Ogerskem, Horvaškem, Slavonskem, serbski Vojvodini in temeškem Banatu prazno, v vérski zalog Obleka mu je zamet, svila, Lasjé dišé mu od kadila; Cvetlice ga pokrivajo, Cvetlice, k' se obletvajo. Le ž njim dol' v groba tihe tmine, 0 polnoči zmed nas naj zgine! Kričajte v grob mu iz vseh ust: Ne vstáni več nesrečni Pust! S. Jenko. Odgovorni vrednik : Br. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik. ■