Razne ncvice. * Iz davčne službc. Premešgeni so: davčni višji upravitelj E. Stračovski iz Slovenjgradca v Ptuj, davčni upravitelji Friderik Stumber^er iz Sevnice v Brežice, Ivan Pernovšek iz Brežic v Slovenjgradec, Jakob Tobias iz Marijinega Celja v Sevnico in novo imenovani davčni upravitelj 0. Smekal iz Sevnice v Marenberg, davčni upravitelj Franc AVaida iz Sinarja pri Jelšah v Celje, in davftni oficijal Oton Stepic iz Celja v Smarje pri Jelšah. * Iz finanCne službe. Finančni tajnik Rudolf Loffelmann je premeščen od okrajnega glavarstva v Gradcu k okrajnemu glavarstvu v Slovenji Gradec. * Cesarjevo SOletuico bodo slavili Nemci s tem, da nabirajo prispevke za svoja, narodno-obrambna drustva. Slovenci, posebni občinski zastopi, mi pa se spominjaimo pri tej priliki ,,Slovenske Straže"! Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu sodnijskemu oficialu Alojziju KoroŠecu v Kozjem zlati zaslužni križec. 'Gospod KoroŠec je prestavljen v Rogatec. * Odločen nastop. Preteklo soboto dne 30. julija so zborovali proč-od-rimovci v Gotzovi dvorani v Mariboru, da se znesejo nad sv. OCetom radi njegove poslanice, v kateri so izraža tudi o početkib in vzrokih lutrovske vere. Mariborska katoliška društva so sklenila, da se udeieže tega zborovanja in da ne bodo pustila blatiti sv. Očeta in katoliške cerkve. Pod vodstvom barona Twickela, stolnega župnika Moravca in prol. dr. Medveda so prišli na zborovališče. Pastor Mahnert je prodajal že stokrat ovržene zgodovinske laži proti katoliški cerkvi, dr. Ursin je govoril naravnost veleizdajaiski, na kar opozarjamo naše avstrijsko c. kr. okrožno sodišče, pastor Hegeman je asritiral za odpad od katoliške cerkve. Krepko je zavračal lutrovske govornike prof. dr. Medved ter jim dokazal, da ne poznajo ne zgodovine, ne bistva katoliške cerkve. Dvakrat je posegel dr. Medved vmes. Vsakega mora veseliti, da so se tudi zavedni katoličani v Mariboru organizirali do odločnega nastopa proti lutrovskim in vsenemškim agitatorjem, ki so naredili posebno med mladino že toliko Škode! * Slovensko krščar.sko misleče učiteljstvo. Dne 8. avgusta zboruje v Ljubljani ,,Slomškova zveza" in praznuje obenem tudi prvo lOletnico svojega obstanka. Na to zborovanje so vabljeni vsi krščansko misle6i učitelji in učiteljice. * Katollški dijaški'shod se je vršil dne 27. in 28. preteSenega meseea v Sarajevu. Udeležili so se ga tudi slovenski dijaki, ki so bili- posebno prisrfino pozdravljeni. Govorilo se je o socialnem delu, o organizaciji kmečke In delavske mladine, o gospodarskem položaju hrvaškega ljkdstva, ter bile soglasno sprejete primerne resolucije, '¦ * Katollško dijaštvo. V soboto in nedeljo dne 30. in 31. julija so v Brežicali zborovali slovenski katoliško-narodni abiturienti ter v resnih posvetovanjih pokazali, da razumevajo tok časa, ter da hočejo svojemu ljudstvu postati kedaj res dobri in odkriti prijatelji. Katoličana mora zares veseliti, kako se na vseh koncih in krajih javno dviga kot mogočna sila katoliška zavest. Zborovanja so se udeležili tudi drž. in dež. poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec, dež. odbornik dr. Pegan, dež.. poslanec Ravnikar ter mnogo drugih prijateljev katolilkega dijaStva. StaiersM slovenski ( katoliški narodnl dijaki! Pododbor S, D. Z. za Štajersko ima svoj letni občni zbor dne 15. avgusta dopoldne v Slovenski Bistrici, Popoldan je Ijudska veselica z igro ,,Za križ in svobodo" in druge točke zabavnega dela, Stajerski dijaki! Pohitite ta dan vsi, ki ste katoliškega prepričanja, V Slovensko Bistrico! NatančnejŠi program objavimo v kratkem. — Odbor. * Bodočl duhovnikl in misijonarji, to je pridni dečki 12 do 16 let stari, se Še sprejmejo v pripravnico za duhovnike in misijonarje v Wolhusnu, župnija Lucern, Svica. Za katoliško solnograško vseučilišče. Predzadnji teden se je vršilo v Solnogradu slavnostno zborovanje katoliškega vseuSiliškega društva. Obisk je bil zelo dober. Predsedoval je zborovanju kardinal dr. Katschthaler. Zborovanje je počastil tudi prevzviŠeni lavantinski vladika ekscelenca dr. Mihael Napotnik. Kardinal Katschthaler je izvajal, da v svojem trdnem zaupanju do Brezmadežne upa, da se ustanovi katoliško vseučilišče. Končni govor je imel lavantinski knezoškof dr. M. Napotnik, ki je naglašal, da je Marijanski shod v zvezi s katoliškim vseučiliščem, ker je Mati božja, ki se je tako vspodbudno slavila na shodu, tudi mati učenjakov. Učenjaki vsaki v svoji stroki iščejo po razlogih in postavah vesoljstva, a vsak pride po svojib raziskavanjib do meje, ki je ne more prekoračiti: pride do pojma Boga. Z lepim zgledom je pojasnjeval, da je Marija mati vseh štirih oddelkov vseučilišča. * Verske vale in Solska postava. Leta 1907. je naznanilo več ofietov šoloobveznih otrok v občini Weyer na Zgornjem Avstrijskem Šolski oblasti, da ne bodo ve6 dovdlili svojim otrpkom,; da bi se 'udeleževaU Vverskih vaj. Krajni ^lgkj .svet.v mestu Stejrriim je ' pa poslal odlok s pojasipiU>nit da je naznanilo ni^evo, ker 80 po zakonu primorani pošiljati otroke, da se u- deležujejo verskih vaj; tudi njib prizivi na deželoi šolski svet so bili z odloki dne 4. novembra 1907 in 12. maja 1908 odbiti, ,,ker so verske vaje bistveai deli obveznega predmeta: krščanskega nauka." Starišj, so vložili nato rekurze na ministrstvo, toda samo edM je dobil odgovor dne 6. septembra 1908, ki se mu je V njem dalo sledeče pojasnilo: ,,Po zakonu smejo Šolske oblasti izvajati kazenske posledice zoper starše šoloobveznih otrok le tedaj, če so že obtoženi radi šolskib! zamud v smislu drugega dela zakona z dne 24. jan. 11870, ne pa, 6e so samo izjavljali, da otrok ne bodo pu^ Sčali k verskim vajam." Drugi očetje niso dobili nobenega odgovora. . . Okrajni šolski svet je nato ravnal do zakonu in nalagal staršem, ki so prelamljali zgoraj navedeni zakon, denarne globe. Ker jih niso marali plačati, jili je prisilil potom eksekucije . . . Vprašanje nastane, koliko koristi se doseže na ta način v verstvenem oziru . . . * Predrznost nemškutarskega učitelja. ,,Mir" poroča o dogodku na neki ljudski šoli na Koroškem, ki jje tudi za naše razmere znaeilen: Neka deklica se je predrznila pisati v doraači nalogi datum slovensko. Ko je nemškutarski učitelj to zapazil, napravil je cele llitanije graj. Med drugimi se je izrazil, da dotična šola ni slovenska — to je sicer res — in zategadelj se ne sme slovensko govoriti, Še manj pa slovensko pisatti. Akoravno otrokom vedno pripoveduje o staronemških bogovib, se vendar ni priljubil Šolarjem. Pač vedo, da so to same basni. Ravno tako jim pridiguje o Nemčiji, o Bismarku, o protestantizmu itd. Kakšne namene ima pri tem, je pač jasno. Glaven namen je, oropati slovenske otroke maternega jezika in s silo ubiti v njih glave blaženo nemščino, potem pa polagoraa narediti ugodna tla za protestantizem. Pa6 lepo postopanje! Stariši! Pomislite, kaka krivica se godi vam in vašim otrokom. Ne verjemite učiteljem in nem8urjem vsega, kar vam lažejo, ne poslušajte njih puble govorice, in ko pride primeren 6as, požurite se, da dobimo slovenske šole m slovenske u5itelje. Otvorltev Slovenskega doma v Sj?. Ilju v Slov,gor. se vrŠi v nedeljo dne 28. avgusta. Vsa druStva, mladeniške in dekliške zveze} qpozariamo na otvoritev. Udeležba pri otvoritvi mora biti ogromna. Iz Ljubljane pojde najbrž posebni vlak, katerega priredi ,,Slovenska Straža." Vlak bo stal ha vseh večjih postajah na Stajerskem. Natan8ne]Ša poroSila bomo Še priobčili. Sokoli na begu. Celjski listi¦' se hudo Širokousfijo o sokolskem izletu v Celje dne 14, avg. Toda zanimivo je, da si ti strahopetniki niti ne upajo izsto piti v Celju, ampak se bo izstopalo v Sforab, in od-* tod bodo bojeviti Sokoli z zajčjo korajžo korakali v Gaberje pri Celju. IDrug dub veje pri nas v Celju, kajti pod dr. Dečkom bi bilo tako z narodnega stališča nečastno umikanje izključeno. Sedaj je druga6e! Sokoli naj nosijo kot svoj znak odslej zajca! * Slovenska zmaga ob meji. Dne 28. julija so se vršile v Pesnici občinske volitve. Naša katoliškonarodna kmečka stranka je zmagala v III. in II. razredu z vsemi kandidati, v I. razredu je dobila oba namestnika. Izvoljeni so v III. razredu s 50 do 48 glasovi za odbornike: Jančič Franc, Herič Alojz, Sekol Ivan in. Sekol Franc; za namestnika: Vertnik A't in Cep Rudolf. — V II. razredu s 13 do 15 glasovi: Vlasak Matej, Toplak Valentin, TuŠ Janez in Supanič Leopold; za namestnika:, Sauperl K. in Kraner Ignacij. — V I. razredu so zmagali s pet glasovi proti štirim slovenskim posilinemci: Pilc, Jager, Fleiscbhacker in Fusclil. Namestnika sta Slovenca, PolančiS Ivan in Potrfi Ivan. — Ziveli zavedni volilci! * Kje je surovost? StraŠno vpitje so zagnali liberalci, ko je napredni in oženjeni čevljar Cokan iz Vrbja pri Žalcu napadel in težko ranil fanta Antona Pesko. Hoteli so po stari navadi zvrniti krivdo na druge. Namen se jim je žalostno ponesrefiil. Da bodo drugokrat liberalci v Zalcu vedeli, kje naj iščejo surovežev, opozarjamo na nekatere napredne pogrebce naprednega Cokana. Po pogrebu so pili pri Janiču na žalost po ,,narodni žrtvi!" Pri tem se jih je najprej nekaj sporeklo in brat ,,narodne žrtve" je pograbil pivski vrček in ga zagnal s tako silo kovaiu iz Vrbja v glavo, da ga je ranil do krvavega. KovaČ mu je po vsej pravici stavil vprašanje: No, al' hočeš sedaj ti prevzeti posle rainega brata? Razbili so pri Janiču tudi dragoceno svetilko in se obmetavali z žemljami, Najbrž so mislili, da so to konleti od napredne Ciril-Metodove veselice!. * wNar. Dnevnlk" in cerkveni obredi. Ob priliki pogreba naravne smrti umrlega čevljarja Cokana iz Vrbja pri Zalcu, se spodtika nek liberaluh nad g. kaglanom Schreinerjem, češ, ,,stal je pred krsto." Mar so pričakovali liberalci, da bo sedel na krsti ali pa padel na obraz pred krsto ,,narodne žrtve", oziroma narodnega pretepača ? Videli smo v teku let veliko pogrebov v Zalcu, a tak še ni bil nobeden, kakor pokojnega Cokana. Kot zvest pristaŠ Narodne stranke je gotovo zaslužil ve6 resnib in pametnih udeležencev p_ri svojem pogrebu. * Slovenjebistriška posoj(ilnica ]© izstopila iz celjske Zadružne zveze, ker novi tir v tej Zvezi ne daje posojilnioi zadostne zaslombe v njenem daljnem razcvitanju. Dr. Rosina je odložil predsedništvo to Zveze, dr. Jurtela 11060 vstopiti niti v odbor, ravnatelj Jošt pa, ki je nekdaj ustvaril Zvezo, ji je dal sedaj slovo. Od vlade plafiani agitator Stiebler pa, ne more preboleti izstopa slovenjebistriške posojilnicfe ia .zato napada v liberalnih listih, seveda brez podpisa, posojilnico in zlasti g. Petra Novaka- Toda načelnik slovenjebistriške posojilnice dr. Lemež in predsed- rnik nadzorstva dr. I, VoŠnjak sta s posebno izjayo v ,,Straži" oznaMa omenjene inapade kot neosnovane in neresnične. Vendar Stiebler, do danes svojih besed še ni preklical. Zadružna zveza vMariboru poro&a sledeče: Na razna pismena in ustmena vprašanja) javljamo, da se namerava tečaj za inteligenco (duhovnike, bogo-*. slovce, učijAeljLice, učdtelje, di&ake) in ta#uke zadrug prirediti v drugl polovici meseca av|gusta. iTečaj bo trajal cel teden, Vse gospode, ki se želijo tečaja pdeležiti, prosimo, da se takoj oglase. Zadnji rok za priglase je 6. avgust. Na prijave, ki prideja pozneje, se ne bo moglo ozirati. * Drngo zborovanje avstrijskih kmetijskih zaidrug. Ker je prvo zborovanje avstrijskih kmetijskih zadrug, ki se je vršilo leta 1906, bilo zelo dobro obiskano, je sklenila Splošna zveza kmetijskih zadrug V Avstriji, prirediti letos II. zborovanje avstnjskih kmetijskih zadrug, ki se bo vršilo letos dne 14. in 15. septembra v dvorani deželnega zbora na Dunaju. Na dnevnem redu so zelo važna zadružna posvetovanja, ; tako2 da je pričakovati, da bo tudi II. zborovanje avstrijskih kmetijskib zadrug prav dobro obiskano. Našim izobraževajnim društvom. Ve6 | naših -clruštev še dosedaj ni vplačalo letne udnine S. K. S. Z. Dotična društva opozarjamo, da dolžno letnino v ¦ kratkem vpošljejo zvezi. Manjkajo fnam od nekaterib' ¦tiruŠtev tudi Še letnji štatistični podatki. Prosimo gospode voditelje drušfev, ' da doljične vprašalne pole takoj izpolnijo in nam jih. vpošliejo, da imamo tatko celotni pregled o delovanju in stanju naše izobraževalne organjzacije. * Za Sl. kat. izob. drnitvo ,,Sres" je darovala posijilnica pri St. Leoartn v S)ov. gor. 50 K. Istotako smo sprejeli od g. Dvoršaka t Slov. Biatrici 60 K. Nadalje smo dobili darove od sledečih gg. dobrotnikov: prof. Ant JerovSek v Mariboru 5 K; Bohak, dekanvSlov. Bistrici 1 K; A. Pinter, trgovec 4 K; Heorik Gril, mesar, 2 K; Jurij 'Kobale, mizar 2 E; dr. Lemež, odvetnik, 5 E; Jože Rasteiger, nsnjar 2 K; Starovašnik, hotelir, 1 K; Frsnc Krulc, gost.lničar, 1 K; Franc Kapun, cestar, 1 E; Martin Kolar, 1 E; Andrej Eašl, postiljon, 1 K; Jožafa Kail, 1 E; Omerco, dacar, 1 E; Mibael Rasteiger 1 E; Liza Priš, knharica 1 K; neimenovana knbarica 1 E; vsi v Slov. Biatrici. Martm Medved, župnik v Laporju 1 E. Ignac Tkauc, krčmar 1 E; J. Ugeriek, poseBtnik 1 E; Fr. Žerjav, kmečki f*nt, 1 E; vsi na Cigonci, Fr VehoTgr, posestnik, 1 E; Jož. Hajšek, posestnik 2 E; P^lizabeta Robar, posestnica 1 E; Ana Leskovar, posestnica 1 K; vsi na Videžu. Tomsž Kamšek, 2 E; Anton Pušnik, 1 E; oba na Spod. Ložnici. Simon Šptager, krojač, 1 E; neimenovan posestnife, 1 E; oba v Zafoštu. Filip Dvoršak, c. kr. rač. podčastnik v Gorici 2 K; Earl Sotšak, poBestnik 1 K; Matevž Eapun, krčm&r 1 E; Matevž Venc, mladtnič 1 K; vsi oa Crešnjevcu. Nsjlepša hvala vsem, ki so kaj da rovali, priporofomo se vam, epomiDJajte se nas še v bodoče. Bog Vas ¦živi! Mariborski okraj. m Ulom v cerkev. V no6i med 1. in2. avgustom so vdrli v župnijsko cerkev ,Sv. Petra pri Mariboru neznani tatovi, odprli tabernakelj ter odnesli monŠtranco z Najsvetejšim. 0 hudodelcih ni doslej nobenega sledu. m Sv. Lenart v Slov. gor. Pri nas plapola od nedelje opoldan raz c. kr. sodno hi§o bela zastava v znamenje, da so državni ,,kvartirji" prazni. „ Quariieroberinspektor" g. Fischer je neki vsled tega prav vesel, ker se mu ni treba bati, da bi mu kateri njegovih nadebudnih gojencev ušel. m Sv. Jakob v Slov. gor. Dne 29. julija je tukaj p_o dolgotrajni mučni bolezni umrla obče spoštovana posestnica v Gornjeni dolu, Eliz. Jager. Ko se je raznesel glas, da blage Jagrove matere ni ve6 med živimi, si slišal povsod: škoda dobre žene, ki je bila tako vzorna krščanska mati, tako skrbna gospodinja, pod katere gostoljubno streho je našel vsakdo prijazno lice in postrežljivo roko!, V zadnjem 6asu ji je poslal Bog neizrečeno mučno bolezen, želodčnega raka, katero pa je prenašala s pravo krščansko potrpežljivostjo. Da so Jagrovo mater res splošno spoštovali in ljubili, je pokazal velikanski pogrebni sprevod dne 1. avgusta. V spremstvuVštirili duhovnikov smo spremili rajno najprej do domače cerkve, kjer je opravil sinduhovnik pogrebno sv. mašo, potem na pokopališče, kjer je domači pevski zbor zapel krasno žalostinko. Blaga sloveqska mati na] počiva y miru!, m Sv. Trojlca v Slov. gor. — Pek Zavernik je resnično dal odgovor na vpraSanje v zadnjem ,,Slov. 'Gospodarju". Odgovor je nasadil na svojo novo hišo y podobi velikega mlaja, ki je ves našopirjen v vsenemških barvah. Sicer se izgovarja, da so napravili to delavci, ki proslavljajo dozidanje liišnih sten, pa kdo mu bo verjel, da bi on kot hTŠni gospodar tega ne mogel zabraniti. Po vsej sili hoče biti torej Nemec. Naj se potem nikar ne 5udi, 5e se tudi trojiško ljudstvo spomni, da je slovensko. — Najboli čudno pa je, spoštovani gospod urednik, da je vsenemški mlaj nam mnogo manj škodil, nego našim nemSkutarjein. Vsoboto zvefier so seves čas daviliinistokali ,,chouch, chouch", bržkone od prevelikih trebušnih bolečin. V nedeljo popoldne so pa naenkrat še gasilci dobili maternico in začeli straguo vpiti ,,Heu! Heu!" — menda je seno zdravilo za maternico ali kaj! To jim je gotovo natvezil njih pravi — četudi ne izvoljeni — načelnik, ki je posebno vešč v tem, kako se leze k mladim deklicam, in ki je v zadnjem 8asu celo pogruntal ,,wie man sicli bei alten Weibern einstellt", če so občinske volitve. m Hotlnja vas. Dne 14. avgusta t. 1. slavi prostov. požarna bramba v, Hotinji vasi svoj 51etni obstanek ter priredi v ta namen veliko ljudsko veselico v vrtnih prostorili narodnega gostilničarja g. Fr. Primeca v Hotinji vasi. Avgusta 1905) ustanovila se je Ua prepotrebna edina narodna požarna bramba v. ma- riborskem okraju. Obenem slavi tudi 801etnico rojstva našega presvitlega cesarja. — Vsakdo se bode gotovo z veseljem spominjal ustanovne slavnosti avgusta 1905, h kateri je privrelo od blizu in daleč do 1000 gostov, zanimal ga pa bode gotovo tudi napredek tega društva, o katerem se pa najložje prepri6a, da pošeti riašo veselico dne 14. avgusta. — Požarna bramba je za svojega 51etnega obstanka, tako napredovala, da se lahko kosa z vsakim drugim sličnim društvom. Kot člani društva so skoz in skoz saini mladi lantje in možje, kar je tem bolj pozdravljati, ker je v sedanjih burnih časih vendar najvefije važnosti, da ostane mladina zavedna in narodna, 6e hočemo, da nas bodo druge narodnosti upoStevale. Komur je torej na srcu narodnost naše mladine, naj pokaže s tem, da pride na našo veselico dne 14. t. m., ter s tem tudi gmotno pomaga društvu. Vspored veselice, kojega natančneje objavimo prihodnjiC, je tako mnogostranski, da bodemo gotovo vsakogar zadovoljili. Ker je Hotinja vas oddaljena od železniške postaje Orehova vasSlivnica samo 10 miimi, se pričakuje tudi večje udeležbe iz Maribora in drugib krajev, posebno, ker je že vas, ki je okrogla kot zemeljska obla, da bi se dobilo na svetu Se komaj enako, sama na sebi vabljiva in priljubljen izlet meSčanov. Veselica bo obenem tudi nekako slavlje našemu domafiinu dičnemu g. poslancu Pišeku, katerega edinega; zasluga je ustanovitev te narodne požarne brambe. m Drugučova. Tukajšnji posestnik g. Fr. Reisp je v petek, dne 22. julija podrl svoj križ. Ljudje so se žalostili nad tem početjem, češ, ali nima toliko, dabi dal podobo Križanega popraviti? m PušCava. Ne vstraŠi se, dragi bralec, ker je prav veselo življenje v tej PuŠčavi blizu Sv. Lovrenca nad Mariborom. Zadnjo nedeljo smo bili ondi na veselici, ki se je vršila v prid obmejnim Slovencem. Najlepši in najtrajnejši uspeb te veselice je, da se je ta dan ustanovila podružnica ,,Slovenske Straže" za Sv. Lovrenc in Puščavo. Kako smo se torej imeli na veselici? Najprej nas je prisr6no pozdravil veleč. g. župnik puščavski ter podelil besedo slavnostnemu govorniku g. dr. Leskovarju iz Maribora. Gospod doktor nam je v ognjevitih besedali slikal boje naših pradedov proti Ijutim Turkom ter je tem bojem primerjal boj, ki ga bijemo dandanes mi. Način boja in pa sredstva so sicer različna, toda gre se zaisto sveto stvar, namreč, da si ohranimo sveto vero in materino zemljo. Zato pa moramo biti vedno pripravljeni na napad, kakor naši pradedi, slali moramo takorekoč na straži in zato se združiti v ,,Slovenski Straži". Prepričevalna besedai gospoda slavnostnega govornika je vnela srca poslušalcev in vzplamtel je ta dan na prijaznem Cinžatu zopet novi mogočni Jcres ,,Slovenske Straže", kajti kakor liitro je končal g. islavnostni govornik, se je izvolil odbor podružnice, h kateri je pristopilo že isti dan 44 članov. Preprifiani smo, da ta kres ne bo tako kmalu ugasnil. Za to nam je porok on^ kateremu se je v varstvo izročil, namreč g. Fr. Korman, veleposestnik na Kumenu, ki je*bil izvoljen za predsednika podružnice ,,Slovenske Straže". Zares, kakor nekdaj naši pradedi, tako nam dandanes tudi vi planinski kmetje netite in zažigajte kresove, ki se bodo svetili po naSi lepi fLomovini; saj vi, ki bivate visoko tam gori in gledate vsak dan njeno krasolo, jo tudi ljubite najbolj. — Ko je vsplamtel kres ,,Slovenske Straže", se je razvilo ob njem pristno slovensko veselje, ki je pričalo, da ne kurimo kresov v obupu, ampak v samozavesti, kakor naš pesnik Gregorčič: ,,Ti streti nas moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči vihar." — Predsednica Marijine družbe, gospica Micka Brezoneli je s čutom, rekel bi, deviško proseče, v, lepi deklamaciji pozivala navzofie: ,,Podaj_te bratje, sestre, k delu si roke." Sledili ste potem igri ,,Tri sestre" in ,,Boljša kratka sprava nego dolga pravda" in razne pevske to6ke. Ne bomo hvalili posameznih igralk in igralcev. Vsi si smejo Šteti v 6ast, da so dobro reŠili svojo nalogo, kajti občinstvo je vstrajalo kakor pribito tako dolgo, da je bil skončan celi obsežni program. Najbolj jo je pa pihnila tista od ,,pohorskih paurov" in ,,bojeSih žnidarjev". Ce boste zopet kurili kak narodni kres na; Cinžatu, pa nam naznanite, in če bodete zdravi, bomo prišli. Dotlej Bog vas živi! Ptujski okraj. p Ptuj. Novo astanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju se priporoča vsem strankam v denarnih zadevah. Sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po 4/4%;, sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi imela stranka pri tem kake sitnosti ali pota. Na dom daje domače nabiralnike, za vlaganje po pošti pa razpošilja poštno-branilne položnice. Posojila daje na vknjižbo p_o 5% in na poroštvo po 5%%; prevzame tudi dolgove pri drugih denarnih zavodih. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača saino koleke. Uradne ure so vsako sredo od 8. do 12., in v nedeljo od '/28. do 5410. p Ptui. V nagem mestu bi zelo potrebovali katoliško-narodnega odvetnika, da bi vodil izobraževalno in gospodarsko organizacijo po celem okraju. Liberalci v tem oziru nič ne storijo, k večjemu, da pridejo kakor hofrat Ploj in zabtevajo, naj jim ob času volitev pade zrelo jabolko v naročje. Ti ljudje ne store ničesar za našo povzdigo, ampak samo izrabljajo v svoje osebne namene. Posojilnica se bo, kakor je se- daj v začetku spoznati, lepo razvijala ter si kmalu zadobila zaupanje pri ljudstvu! p Ivanjkovci. Na Jakobovo ob 9. uri je začelo goreti na Labonščaku pri Sicu. — Ob 10. uri so to "že znali ivanjkovski ognjegasci, in nekaj jik je res hitelo spravljat ,,špric" izpod strehe; komaj pa so priSli do soseda, ni bilo ve6 ognja, in vrnili so se! Ognjegasci, to je bilo prvikrat, ni pa bilo zadnjikrat, naši leseni, s slamo kriti brami namrefi ne gorijo cel dan, pa tudi ne čakajo na vas! Pri naCelniku so bili te priložnosti radi tega veseli, ker so menili, da se bodo zopet lahko malo pobahali, kako veliki prijatelji ljudstva so; od samega veselja so zaprli ,,Handlungshaus", zdaj pa ni ni6! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Marsikaj se je v zadnjih letih pri nas novega ustanovilo in postavilo. Posebno lep kinc je dobila naša župnija v novi podružnici v Župeči vesi, ki so jo premilostni nadpastir letos blagoslovili. A bila je še mutasta; manjkali so zvonovi. Preteklo nedeljo, dne 31. julija pa je dobila cerkev dva nova zvonova, ki ju je za 1037 K vlil GraBmayr v Viltenu. Večji, ki tehta 176 kg, s podobo svetogorske Matere božje, ima napis:t Razni dobrotniki so za-me zložili, da žive razveseljujem, mrtve obžalujem, slavo Marijino oznanjujem; manjši pa: Sv. Jožef in sv. Barbara stojta nam na strani v zadnjem boju! V slovesni procesiji smo ju spremili od župnijske cerkve do podružnice, kjer so ju mil. g. dr. Mlakar blagoslovili; nato so jih vzdignili takoj v zvonik, da so že peli pri službi božji mil. g. stolnega dekana, med katero se je pela tudi lepa priložnostna pesem našega organista, Boter je bil g. Žunkovič st. Najsrfinejša zahvala mil. g. dr. Iv. Mlakarju in vsem blagim dobrotnikom, ki so nam pripomogli s svojimi darovi, da je dobila cerkvica zvonove, da bodo peli Bogu v Čast, nam v vzpodbudo! p Dornova. V naSem kraju so razmere silno žalostne. In kdo je vsega tega kriv? V prvu vrsti gotovo nesrečno pijančevanje; ako se zve5er nekoliko zakasnig in greš skozi vas, sliSiš grozno, živalim podob110 tuljenje po krfimah, in to tuljenje ne preneha vso noč. Da se \i pijanem stanju fantje mnogokrat stepejo in potera tožujejo, ni potrebno posebej omeniti. Gostilnifiar, kateri vedno zatrjuje, da je prvi v občini, se ne briga za ničesar drugega, kakor da svojo pijačo zlahka izpeča. — Iraamo tudi mnogozaslužnega obfiinskega moža, namrefi samo na papirju, lcateri se ne briga niti najmanj za blagor obfiine in njemu naložene dolžnosti. Pač pa zasluži v tem oziru priznanje g. nadučitelj W., kalen je že marsikatero hvalevredno rnisel za občni blagor sprožil, da, Se več, imel je že cele pole spisanih in podpisanih imen, ali vse, kakor v sanjah, je brez nade in uresničenja minulo, ne ne da bi se Še enkrat na to spomnil. Upamo, da Vam bomo, gospod urednik, \ doglednem času lahko kaj veselejšega poročali. p Lahonci pri Ormožu. Tukaj je zgorelo gospodarsko poslopje Antona Kreinca, po domače Šiic. Zažgal je baje nekdo iz maščevanja. — Umrl je tukaj dne 22. julija 801etni Anton Antolič po kratki bolezni.: Bil je vrl kristjan. Njegov pozdrav je bil vselej: Hva- ljen bodi Jezus Kristus! N. v m. p.! p Kmetijsko bralno drnitTO v Krčavlnl priredi v nedeljo, dne 7. avgusta cb 4. uri popoldne v gostilaici g. Brmeža v Badini draštveno veselico z gledajiško predstavo in petjem domačega meJanega ibora. E mnogobrojni udeležbi vabi aljndno odbor; predstavljala se bo dvodejanka nPrvi april". Lju.omerski okraj. 1 St. Jurij ob Sčavnici. Cebelarsko pou6no zborovanje čebelarskih podružnic Sv. Jurij ob Sčavnici in Sv. Križ se je dne 10. julija jako izborno obneslo. Podružnici sta priredih isti dan skupno predavanje, in sicer ob dveh v Berkovcih pri čebelnjaku g. Rožmana, ob 5. uri pri čebelnjaku g. Kolerja v Logarovcih. 2e pri6etek zborovanja je kazal dober izid, kajti zbrali so se najboljši možje iz okraja, da kot čebelarji pokažejo svojo resno voljo in ljubezen do čebelarskega napredka. Počastili so podružnici malonedeljska z g. Josipoin Megla in ljutomerska, koji sta pripeljali precej vnetih čebelarjev seboj. — Predaval je gospod Juranfeič, ki je i&ražal svoje dopadajenje nad vrlim zanimanjem dobro obiskanega shoda. G. učitelj je razdelil svoje predavanje tako, da je predaval v Berkovcih o roju in krmljenju čebel, v Logarovcih o izrojencih in krmljenju čebel. O celem predavanju poročati, bi bilo preobširno, omeni se le, da je bilo jako zanimivo in so čebelarji nauk hvaležno sprejeli. Med drugim je g. predsednik Kolei- i)rinesel pred kratkim naro&en sladkor za krmljenje, kojega je naročil kol tekočino. G. učitelj svari' odločno pred nepotrebnimi naročili sladkorja, kajti pravi sladkor ne more biti boljši od navadnega, in mi bi po nepotrebnem podpirali tovarne in plačevali drage voznine. Po končanem predavanju smo šli vsi čebelarji si ogledat k sosedu g. Kolerja nov Cebelnjak. Občudovali smo čut mladega gospodarja do prave lepote, kajti čebelnjak je nekaj prav lepega. Kaže sicer nekaj nedostatkov, vsled nevednosti, vendar pa želimo, da njegovih pet plemenjakov raste in se krepko razvija. — Kaj še dodam k terau? Dan nam je minul v splošno zadovoljnost in korist. Kot dodatek Še omenim, da smo se 6ebelarji za okrepčilo zglasili pri bližnji ,,vejici" in se po dolgem Surnern predavanju za silo okrepčali. Gospod nadučitelj Cvetko je v vznešenih besedah predočil veseli pojav dobro iziSlega shoda ter se je gosp. potovalnemu učitelju Jurančieu prav lepo v lmenu vseb. zahvalil za njegov; trud, ' Slovenjgraški okraj. : s Slov. Gradec. Ne morem si kaj, da ne bi potožil, kako smo tukaj Slovenci razdvojeni. Kje se naj sbajamo? V Narodnem Domu! bodete rekli, gospod urednik. Res, saj bi radi. Pa kdo nam brani, kdo ovira, da tega ne moremo storiti? Jaka, vulgo: Vrečko. Komaj pride kak zvezar v krčmo, že je Jaka zraiven in se mu vsiljuje s svojimi, besedami. Zaradi tega je že marsikateri opustil tukajšnjo gostilno in trgovino; rajši pije in kupuje pri Nemcu, kjer ima ysai mir. Ce pojde tako naprej, izgubita oštir in trgovec svoje odjemalce; vzrok skrajno nadležni Jaka. Oštirju in trgovcu pa sicer vsa čast! s Smiklavž pri Slovenjem Gradcu. Dne 21. t. m. se vrši v stari šoli po prvem opravilu shod, na katerem govori drž. in dež. poslanec dr. K. VerstovSek. s Sv. Vld nad Valdekom. Dne 21. t. m. bode po poznem opravilu v cerk\eni hiši poročal drž. in dež. poslanec dr. K. VerstovSek. Kmetje, pridite na shod! s Št. Ilj pri Gradiču. Dne 21. t. m. se bomo zbrali iz St. Ilja in St, Andraža pri g. Krajncu na shodu popoldne ob 3. uri; govoril bode državni in deželni poslanec dr. K. Verstovšek. s Zavodnje. Dolgo sta morala učitelj Smolnikar in gostilni6ar Hrovat glave skupaj stikati, da; sta zložila svoj članek za liberalne liste. ,,Mrzla kri" pa tudi ni dobra. ..Sakribolsko, zdaj smo pa dali klerikalce!" Da jima župnik ni po volji, verjamemo. Samo to je škoda, da nista z imeni navedla ,,naprednih gostilničarjev", da bi jib poznali tudi drugi, ki pridejo todi mimo, domačini jih že poznamo. Zavodnje. V nedeljo, dne 31. julija nas je prvokrat počastil s svojim obiskom g. dr. VerstovŠek kot državni poslanec. Shoda se je udeležilo mnogo nagih, a tudi nasprotnikov ni manjkalo. Predsednikom je bil izvoljen posestnik Zunk, podpredsednikom pa Škruba. Državni in deželni poslanec g. dr. Verstovšek je hudo prijel liberalno stranko radi njenih grdib laži ob zadnjib volitvab. Posebno jo je bifcal radi njene agitacije med Šolsko mladino. Učitelj KoŠutnik, Smolnikar in mladi Tajnik so ¦ dobili krepke politične zaušnice. Govoril pa je tudi o pomenu Slovenske kmečke zveze, o deželnem in državnem zboru in razniK gospodarskib zadevah. Razgovor je bil prav živahen. Kmetje iz Ravii so se pritoževali glede postopanja župana Soštanjske okolice, Košana. Dr. Veretovšek je osvetlil primerno delovanje tega moža in povedal, kaj je že ukrenil radi škode, katero je napravila ploha v občinab šoštanjskega in slovenjgraškega okraja. Govorili so tudi: načelnik krajnega šolskega sveta., Napotnik, posestniki Blaž Jelen, Koželjnik Valentin, Sumah Martin itd. Razpravljalo se je končno še o poštnih razmerah, o cestah, o Mstvu itd., nakar je zaključil predsednik lepo uspeli sbod. Razbor. Zadnjo nedeljo se je vršil tukaj dobro obiskan shod S. K. Z. Predsedoval mu je posestnik L\ Pogafcnik, za podpredsednika je' bil izvoljen Miha Kotnik. Državni in deželni poslanec dr. Verstovgek se je najprej zahvalil volilcem za zaupanje, izkazano mu ob zadnjih državnozborskih volitvah. Potem pa je govoril o obštrukciji v deželnem zboru, o položaju v državnem zboru in o raznih gospodarskih vprašanjib. Nato se je vnel jako živaben razgovor, ki so se ga udeležili g. župniki Krohne, župan Jakob Sovinc, Filip Pačnik, mladi Mulak in predsednik sam. Govorilo se je o delavskem vprašanju, o lovski postavi, o živinoreji itd. Končno je izrazil predsednik v imenu vseb volilcev poslancu in Slovenski kmefiki zvezi neomejeno zaupanje. Konjiški okraj. k Konjice. Da se vsiljuje v Narodnem Domu ,,Narodni Dnevnik", ni nikdo trdil, torej je dotični sta!vek y popravku odvec. Za ostalo pa povzamemo iz zadnjega dopisa to-le: Za priprosto ljudstvo sta dva lista, za inteligenco pa Štirje (med njimi en velenerodni ,,Nar. Dnevnik". Za nameček še ,,Der lustige Wiener"). Za priboljšek, kdor namreč one štiri liste pohrusta, je v nevarnosti, da se mu želodec obrne, dunajski ,,vici" pa to popravijo. Torej recimo razmerje ie 2 : 4. Iz tega sklepamo, da so ljudski listi za polovico boljši od naprednih, ali pa, da se smatra ljudstvo za polovico manj vredno od inteligence. Naj bo, kakor hoče, to je gotovo: preskrbljeno je za narodno-napredno-radikalno-konservativno-slogaško-Plojevo-celjskozadružno-Židovsko-nemgko-dunajsk« Saljivo inteligenco, pa za slovensko katoliško-narodno-kmečko-gospodarsko-obrambno priprosto ljudstvo. Zdaj pa ni res, da ai res, res pa je, da je res. In brez zamere! k Konjice. Z zadovoljstvom pribijemo, da se naši dopisi upoštevajo, žal nam pa je, da delajo vročo kri. Prosimo slavno obcinstvo, naj dobro misleče naBvete in opazke uporabi v tisti namen, kakor smo jib objavili. Ce se pa komu godi krivica, naj se pa oglasi. Sploh se pa beseda pri razumnih ljudeh že dobro premisli, predno se zapiše. k Ziče. Kmetje, posestniki, volilci, večina ste pametni in izvrstni. Ali veste, kaj je vaša dolžnost? To, da volite krgftanske, slovenske in razumne može v občinski pdbor, ki vam jih priporoča Kmečka zve-  za. Ne dajte se preslepiti. Gražčakov smo se otresli leta 1848, vi pa bi naj zopet na povelje grašfiaka Pog- seka volili. ProC z gražčaki, živio kmetje!! Tlaka in rabota je pdp^vljeiia; tof-ej, Possek4*mir!i Mi Žičani in DraževaŠfeani, mi sinb mifJl. ofc:' >< k 2iče. IŽakbr znario, so bile naše občinske volitve razveljavljerie. Volili bomo drugokrat — seveda ravno tako kaior prvocrat. Posilinemcev ne maramo. Ampak nekaj mora^io pribiti. Volilni imenik je bil sicer razpoložen na vpogled, pa skoro nihče ni vedel za to, ker se pred cerkvijo, kakor po navadi, ni oklicalo. Crna deska pa v Vaši veži, ki je veCinoma zaprta, g. župan, po Vašem mnenju popoluDma zadostuje ?!, Graščak Possek je tako rekel, torej dobro! Hm, hm! k 2lče. Jaz pa nekaj nov'ga vem. Kaj pa takega? G. župan se boji za svoj stolec, in znani ,,narodnjak-štajercijanec" bi ga rad zaseclel, pa ne bo šlo, če tudi 10 Possekov pomaga! — Sram gaj ga bo, ki bi posilinemca iz Spodnjib Zič volil. — Škoda g. župana, ki je bil včasih ves drugačen mož, da, mož! k Zide. Skoro vsi tisti, ki držijo s Posekom, so z locko ,,šparkaso" v ,,žlahti" s 6% od sto, ter se zato enkrat na leto lahko na njene stroške pri ločkem Wallandu napijejo. A tako? Ja, tako! Lepa reč! Pa še drugokrat kaj; je dobro, če se kaj zve! — Vse to pisal \,Nevesekdoa, Celjski okraj. ~ Obfinske velltve v ccljski okellci. Cudno je, da ravno Nemcd iz celjskega mesta delajo na to, da bi priSla okoliea v nemške roke. Med njimi so najhujši agitatorji mestni uradniki. Zakaj pa? Ti namreč najboljše vedo, ' da znašajo dolgovi celijskega mesta blizu tri mijLijoiie kron. Gledajo že naprej, da bo treba mestne doklade znatno zvišati za plačevanje obresti dolgov. ,Ce bi se, pa to zgodilo, bi nastal y mestu punt proti ljudem, ki sedaj vladajo v mestu., D.a bi si v; tej zadrogi pomagali, bočejo dobiti okoliško občinp v roke, da bi od nje odtrgali tiste dele, ki plačujejo največ davka. (Najprej bi .vzeli Gaberje, ki plačuje skoraj polovico vsega davka v okoliški občini. ^GaberCanpm bi seveda potem davek še mocno zvišali. Predno bi najboljše dele od občine odtrgali, bi občino še dobro izkoristili' v svoje nemške namene. Pred več leti so Nemci kupili prostor za brambovsko vojašnico za iiemško šolo. A &ole še danes ni. Toda zakaj ne? Nekdo je Nemcem rekel: zakaj bočete Šolo zidati na vaše stroške in na stroške celjskega mesta? Potrudite se rajge, da dobife okoliško občino v roke in potem bodete zidali nemško šolo' v Gaberju na stroške okoliške občine. Ta nasvet so Nemci z yese. ljem sprejeli. Sedaj se na vse moči prizadevajo za okoliško občino, da bi potem na njene stroške zidali v Gaberju • nemško šolo, Slovenci naj bi jim Jo pa plačevali.. Okoliška občina bo morala pa tudi slovensko deško in dekliško golo na novo zidati. Sedanja degka šola je popolnoma za nič, dekliške šole pa občina še sploh nima nobene. Ali bodo pa Nemci hoteli slovenske šole zidati? Nikdar ne! Saj že sedaj celih deset let zadržujejo in ovirajo, da se slovenske Žole ne morejo stavitii Slovensko Solo za dečke bodo pustili tako kakor je. Solskim sestram pa bodo odrekli vsako podporo, katero sedaj dobivajo od ob&ne,' kajti Nemec ne da za Slovenca nič. Solske sestre bi potem ne mogle shajati in tako bi ne imeli Slovenci nobene de kliške šole. Vlada bi seveda pritiskala na nemgko občino, da mora zidati slovenske šole. ,Toda Nemci bi zavlačevali zidanje leta in leta. Med tem pa bi odtrgali od okoliške obfiine vse boljše kraje in jib združili z mestom. Kakor hitro bi to dosegli, tedaj bi pa rekli, sedaj pa le imejte Slovenci okoliško občino, pa zidajte svoje Sole kakor hočete. In če pomislimo, da plačujejo vasi Gaberjej (Spodnja Hudinia, Sovodna, Breg jn Lava, katere si hoče mesto prej ali slej pridružiti, trr četrtine vsega davka' v okoliški občini, vseh drugib 13 vasi, ki bi Se ostale v okoliški obcini, pa samo eno Seftrtino, potem si lahko mislimo, kako strašno visoke doklade bi morali potem plačevati kmetje za šole in druge občinske potrebgčine. V onih 13 vaseh, ki bi še ostale v okoligki občini, stanujejo namreč veCinoma sami kmetje. Nemci sicer pravijo, da ne bodo toliko vzeli od okolice, pa kdor jim verjame, je neumen. Saj tisti, ki imajo med njimi glavno besedo, so sami luteranei in prešestniki. iTi ljudje pa se ravnajo po nauku M. Lutra, ki je rekel: greŠi kolikor hočeg, samo veruj, in nič ti ne bo škodovalo sto laži in sto pregestev. Kadar so med seboj,' tedaj Nemoi vse drugače govorijo, kakor pred volilci. Na shodu v Lokrovcu so se pogovarjali med seboj, i da bodo mesto daleč na okoli razširili. Celjski Nemoi si skugajo okoličane posebno pridobiti s celjsko gnojnico. Tistim, ki bodo ž njimi volilit bodo dali gnojnioe, tisti, ki ne bodo ž njimi volili, pa ne dobijo nič. Vsak volilec naj ve, da je to, kar delajo celiski gnojničarji, po postavi prepovedano in kaznjivo. »Kdor komu obijubi kak časen dobiCek, če voli ž njim ali zagrozi kakšno Škodo, če ne voli ž njim, se kaznuje z zai>orom od enega do gest mesecev. Ravno tako tisti^volilec, ki se da podkupiii. Ce tedaj. ka^'jlemeo za^rozi kate^etou kmetu, da ne bo gnojaice ,'dobival, <5e ne y»li ž hjiin, jaaj ga kar sodniji riaziuuu ia i|oienuje pri&e, kl so to sliSale, in sedel bo od enega do Šest mešecev. Imena nekaterih takib- gnojničarjev so že zna- - . na. Slovenski volilci naj pazijo na Nemce in če k!Je-*v* na prepovedan način vplivajo na volilce, naj hitrodo-*'! bljo priče in si dobro zapomnijo. { Slovenski volilci, ne glejte toliko na osebe, ka->¦'¦ tere bodo Slovenci volili, gre se za stvar, za vašo korist, Nobenega človeka nimajo vsi radi. c Zlata sv. maša g. opata Fr. Ogradi. Minulo nedeljo, dne 31. julija je obhajal mil. g. opat Fr. 0gradi v Celju zlato sv. mašo. Ta slavnost bo\"sakemu, kdor jo je videl, ostala nepozabljiva. Ze v soboto zve6er so cerkveni pevci s pomočjo drugih pevcev pod vodstvom g. K. Bervarja zapeli tri prav navdušene pesmi kot podoknico v čast g. slavljenca. V nedeljo zjutraj bil je krasen dan kakor nalašČ za to, da podeli celi slavnosti še večji sijaj. Ob 10. uri je bilo vse pripravljeno za vhod mil. g. opata v cerkev, da opravi svojo zlato sv. mašo. Postavili so tri slavoloke: 2 pred opatijo in enega pred župno cerkvijo, dekleta pa so potrosila cvetličja na pot iz opatije v cerkev. Gospod opat pride iz Opatije — v desnici palico s križem, ne da bi jo rabil kot oporo, njegova postava je moška, njegov korak je Se trden; to ni starček-zlatomašnik, to je mašnik, ki obhaja srebrni jubilej — tako mora soditi, kdor ga vidi. Dolga vrsta belih deklet in 34 duhovnikov — med njimi >g. prošt Fleck, trije kanoniki iz Maribora, Castni kanonik A. Šlander in dva dekana spremljajo g. opata med gromenjem topičev in zvonenjem v župno cerkev. Iz fcora se zapoje pesem zlatoinašniku. Zaene se sv. maša, pri kateri pojo pevci lat. Gruberjevo mago s spremljevanjem orkestra, tako veličastno, da je moralo vsako verno srce biti ginjeno. Tako petje iv resnici blaži ia povzdiguje. Po odpetem evangeliju stopi na pridižnico g. kanonik M. Matek, rojak g. zlatomaSnika, in opisuje vrline, zasluge in delovanje v raznih islužbah, kot kaplan v Konjicah iu na Sladki gori, vikar v Celju, Špiritual in ravnatelj v duh. semenigSu v Mariboru, kot kanonik in slednjič opat v Celju. Omenja na podlagi besed sv. Pavla: ,.Fc milosti božji sem, kar setn." da je njegova zlata sv. maša res posebna milost božja. Izmed njegovih tovarišev, ki so bili leta 1860 po rajnem gkofu A. M. Slomšeku v magnike posve6eni, je opat edini, ki obbaja zlati jubilej. G. govornik razpravlja, da bo g. zlatoinašnik ob tem tako veselem do.godku vsemogočnemu Bogu daroval svojo zlato sveto mašo kot hvalno, zahvalno in prosilno daritev. Med pridigo je g. govornik prebral pismo prevzv. knezoškofa, v katerem':so omenjene vse velike zasluge zlatomalnika ,in se mu izreka zalivala in posebno priznanje. Po pridigi se je sv. maSa nadaljevala, gospod: opat je prepeval s čvrstim, krepkim glasom. Na koacu je g. zlatomašnik s hvaležnim srcem zapel ,,Te Deum", in cerkveni zbor in cela cerkev je z ginjenim srcem prepevala ,,Slava bod* G. Bogu." — Slo vensko ljudstvo celjske župnije se je v obilnem Številu udeležilo zlate sv. maše; saj ga pa itudi ljubijo kot svojega dušnega pastirja in čislajo kot svojega učitelja in iskrenega doinoljuba. Da se nemško celjsko mesto, kakor se imenuje in hoče veljati, zlatega jubileja g. opata ni prav nič udeležilo in pri tej slavnosti ni kazalo nobenega zanimanja, to je vedno dobro želeče in hoteče srce g. opata malo bolelo, toda to žalost je gotovo obilno odtehtalo verno slovensko katoliško ljudstvo, katero mu je bilo in bo vedno udano ostalo. — Bog živi in ohrani mil. g. opata Še mnoga leta cerkvi v čast in domovini v rast! c Celje. V nedeljo, dne 7. avgusta ;t. 1. se vrši pppoldne ob %4. uri popoldne ljudska veselica v prostorih hotela ,,Pri belero volu". Spored: 1. Deklamacija pesmi: »Slovanskiin blagovestnikom" in ,,Stražniki"r zložil Gregorčič. 2. Slavnostni govor, govori državni in deželni poslanec dr. Benkovič. 3. Igrokaz: ,,Nezadovoljni drvar". 4, Petje. 5. Srečolov, šaljiva p_ogta in prosta zabava. — Med posameznimi točkami udarjajo tamburaši. Okoličani, udeležite se polnoštevilno! — — Odbor podružnice ,,Slovenske Straže". c iLokrovee pri Celju. Nemgki protestanti so napravili tukaj shod. Slovenci so jih nagnali domov. Bežali so na avtomobilih in v ko5ijah. !Na sbod je prišel tudi znani Baloh, ki je tudi od,padnik in protestant., Nekdaj je bil fcapucin in velik prijatelj samostanskih klobas. — NemŠki kandidati za odbornike. V 1. razredu so postavili tri protestante in pa Jarmerja, ld že 20 let živi z neko omoženo žensko v divjem zakonu. To so možje za eeljsko okolico! c Smarje pri JelSah. Liberalci bi pa5 tako radi iraeli pri ljudstvu kaj veljjave,, zato se mu vsilju jejo, kjer le morejo. NaŠa kmetijjska podružnica ima v nedeljo v Grobelnem pri Vugi zborovanje, na koje so si naročili tudi liberalnega agitatorja MiloSa Stieblerja. NaSi pristagi morajo odločno zabtevatii da se jim potom kmetijskih podružnic ne sme vsiljevali liberalizem, v ampak edino-^le razumevanje gospodarskih razmer. Kmetijska podružnica v Smarju pri TelŠah vabi na poučno zborovauje, ki se vrši v nedeljo, dne 7:-: avgusta 1.1. v Vugovi gostilni pri Grobelnem. Pri zborovanju govori razun strokovnega učitelja Zidanšeka tudi znani steber in nkronpretendent" liberalne Zadružne zveze v Celju, 'Milog Stibler. — Somišljeniki, pozor! c Laškl trg. Pri nas so se Solske počitnice Šele začele, vendar se sliši, da so naši nemškutarji že prav pridni na lovu za slovenskirai otroci, s katerimi bi prihodnje golsko leto zopet radi napolnili svo|o 4razredno nemSko golo. Nemških otrok ne špravijo skupaj niff za en majhen razred. Zato pa zopet hajd ubogi slovenski otrok v nemško mučilnico! Kaj fe na- Šim narodnim nasprotnikom mar, ali se slovenski otrokji&uči kaj ali ne, saino, da je le njihova pone&čevalniea polna. Zal, da gre vsako leto veliko starišev na lim tem nemgkim gospodom; ako se jim obljubi le kaj majhnega, pa so Že pripravljeni, prodati svoje otroke za te Judeževe groge. — Zopet drugi se ustraSijo groženj nemške gospode. Tako je dal lani neki o&f — železnigki uslužbenec — svojega fanta vpisati \ slovensko golo, kamor je de6ek tudi z veseljem prigel prvi dan. A na očeta se je pritiskalo od nemške strani z vsemi silami in se mu grozilo, ako ne da fanta v nemško mučilnico, tako, da je nazadnje res to Storil. Seveda za Nemce ne veljajo postave, ampak samo za Slovence! Določeno je namreč pri nas, kjer je bil učenec vpisan in v kateri goli je bil prvi dan, tam mora ostati celo leto. — Tudi letos se misli, da misli več otrok, ki so bili preteklo šolsko leto v slovenski šoli, prestopiti v nemško šolo. Ker je slovenska šola 5razredna, nemškai pa 4razredna, zato se zgodi, da pridejo otrooi, kateri so bili Vi slovenski goli že v 4. razredu, v nemgki Šoli nazaj v 3. razred, in otroci 5. razreda v 4. razred. Ali ni to 'neumnost! Krivi pa so stariši, kateri svoje otroke silijo v nemŠko šolo, da otrok) zmiraj manj zna, namesto, da bi napredoval. Takim zaslepljencem bi bilo res dobro njihovo zatelebanost puščati, da bi jih enkrat pamet srečala. c Zusem. Z ozirom na dopis z Zusema v ,,Slovenskem Gospodarju" z dne 23. junija 1910 zahtevam, <ia sprejmete sledeči popravek: ,,Ni res, da se je ena žebta vršila v Loki nad našim županom;> jaz nisem pri nobenem umazanem perilu prizadet in se nad mojo osebo tudi ni vršila nobena žebta, marveč sem bil jaz poklican od sodnije le kot priča." — S spoštovanjem Florijan Gajšek, župan. Zusem, dne 23. julija 1910. c Novacerkev. Dobra knjiga je dober prijatelj. ZnaČaj in izobrazba v posameznib ' družinah se da precej spoznavati iz knjig in listov, ki so razgirjeni iam. Pri nas je nekaj prilike, da dobijo ljudje v roke <lobro berilo. Toplo se priporoča izvrstna družba sv. Mohorja, ki je nekako vrlo merilo za zavednost in izobraženost posameznih krajev. Prizadeva se razširjati poštene in v krščanskem duhu pisane časnike, v Cemur se vadi več prijaznih delavk in cenjenih sotrudnikov. Dobro! — Bralno društvo je kaj lahko dostopno in nudi posebno zavetje. V vročini je v prostoru dobrodelen hlad, v zimi varstvo pred mrazom, vedno pa prilika, da mu ni treba iti v gostilne, kdor ima dobro voljo ter si hoče v prostih trenotkib najti ^pvrstno dobro družbo ter se veseliti pri dobrem čitanjii. Lepo je, da udje tudi na dom jemljejo Časnike in knjige, ker v poznih večerih ali v prijetnem hladu labko svojim domačim ljubeznivo in veselo postrežejo z razvedrilnim, zabavnim in poučnim čtivom. Udje bralnega društva pa se veselijo, 6e jv enem letu preberejo in razširjajo v svoji okolici čez 500 primernih knjig in mnogo več dobinb listov. Le srčno bi bilo želefi, da bi se Število petdeseterih udov večkrat pomnožilo. Sami bi imeli korist. O gledališčnib predstavab in o govorih danes ne omenim ničesar. — Poleg knjižnice bralnega drugtva se jib nekaj poslužuje larne bukvarne. V zadnjem poldrugem letu je bilo izposojenih skoro 500 knjig. Izpočetkai so se oglaSala večinoma dekleta. Nje so zafieli posnemati mladenicl. Le teh bi naj bilo mnogo. Najraje so segali v zabavni del. Ni Škoda. Se vname vsaj veselje do čitanja. A tudi poučni del ima mnogo veselega, če se deklica b-Ofie poučiti, kako naj ravna z ljubljenimi cvetkami in rožami; če hoče vedeti, kako pridna gospodinja ve dobro skrbeti za okusno jed in dobre domače živali. Mladeniči naj bi si širili svoje znanje iz naravoslovja, zgodovinskih in stanovskih knjig. Kaj veselo je, ^e mladenič pozna rastline, mnogovrstne živali in nekaj naravnih zakonov. Vse lahko pridoma porabi. Zlasti bi se naj oklepali lepih naukov ter jih tudi izvajali, kakor jih nudijo knjige o poljedelstvu, živinoreji, vinoreji in kletarstvu ter o sadjereji in napredujo6em čebelarstvu. ,,Le cepi v mladosti za stare zobe." In če bi se tudi ne dalo izvrgiti vse, dobro je poskusiti vsaj nekaj, vsaj najpotrebnejše in najprimernejŠe. Prilika se vam nudi. — ,,Lenega Saka strgan rokav, palca beraška, in prazen bokav." c Vrbje. V št, 165 pige dopisnik ,,Nar. Dnev." zopet grozno neumne ' in hudobne laži čez ' gospoda jprov. Schreinerja, kaj vse je govoril na veselicah v ^rb]u m pa kako je Hujskal; toda nam je le predo- bro znano, da liberalci le po sebi merijo, ysaj za buj- skanje so najboljši mojstri; kjerkoli je Še kakgno li- beralno smodišče, tam se povsod udriha le po du- hovnikih in klerikalcih. rA mi si nočemo na svojih .; prireditvah kaliti veselja niti s samo mislijo na libe- ralno svojat, tem manj jo k(io lemlje v poStev, ako- ravno povsod na nas preži. Kar se predbaciva gosp. Schreinerju, je iz same hudobije in sama pristna laž, toda vse liberalne pgice mu ne morejo škodovati, ker vsi pošteno misleCi so za njim. — Laž je tudi, kar piše ^Narodni Dnevnik", ,,da so imeli čuki lani pri Niedorferju sodček vina gratis"; v tem stavku ste hkrati dve laži: 1. Prva je ta, ker lani ge sploh pri Niedorferju ni bilo nobene veselice, ampak je bila le pri Kaču. 2. Orlov lani Še tudi ni bilo, ker se je Šele ob novem letu ustanovil Savinjski Orel, ki se je dvig- nil mnogo vigje nad žalskega Sctkola. In kdo je ubil ,, /Janca? Kakor piše ,,Narodni Dnevnik" sedaj, so pa ; ,3e zopet klerikalci krivi njegove' smrti. Zakaj pa je po- (>:vtem sodnija same Sokoliče pozvala k obravnavi in Se {.j^ricejio k mrtvagki komisiji so pritirali orožniki glavna ,,,:. ferivca. Kdo je potemtakem tolovaj, ali ne tisti, ki na- pade; po neumni pameti ,,naprednih" liberalcev je seveda tolovaj tistU"kui»o6e držati udarcev m.batin, katere mu prisodi kako Jiberalno jagnjeV|akpr, Cpkan, ki je botel baje nas fante poiBiriti, kakor pige dopisnik v ,,Narodnem Listu", To je vse gola laž. Cokanu pa6 ni bilo treba miriti, ker ni bilo še nič hudega. On je pač že naproti pridivjal z zmerianjem, nato pa planil z neko ostrino naravnost nad Peskota. Potem pa, ko se mu je zadosti zdelo, je hitel še po ,,kidov"ne vile", rekoč, da ga bo nabodel na nje, mi smo se pa potem koj odstranili, Laž je torej, da bi bil padel in da je začela jokati in kričati žena, katere takrat še blizu ni bilo. Cokan se je pa potem še hudoval nad Korenom, zakaj mu ni dal vil iz rok. Ako bi bile tako težke rane, bi menda ne silil v boj, kakor je. Prič je dovolj na razpolago. Nage gg. kaplane napada venomer naprej ,,Narodni Dnevnik" in ,,Narodni List", pa to je dobro znamenje, to kaže duhovnika vrline; to bi bilo pa6 slabo znamenje, ako bi jih tako umazani listi hvalili, ikakor sta ,,N. List" in ,,N. Dnevnik". — Piše se v teh listih tudi to, da je bil Pesko na mladeniškem tečaju v Mariboru. Tudi to je laž, ker se Pesko tega tečaja ni udeležil. c Bralno drnštTO na Bregu pri Celju priredi v nedeljo, dne 7. aTgnrta v skalni kleti v«selico z Teseloigro nČebelarjev god". Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za odrastle 60 vin. za otroke 20 ?in. čisti dobiček se bode porabil za povzdigo draitvene knjižaice. c T Mar. Maztret bo predstavljala dekliška Marijina dražba dne 14. avgnsta popoldne ob 3. nri igro: nDve materi". Brežiški okraj. b Videm. Shod, ki smo ga imeli, se je res prav krasno obnesel. Prišlo je lepo gtevilo ljudi. Shod je otvoril 6. g. kaplan 1. Topolnik in dal besedo 6. g. kaplanu Gabercu iz Rajbenburga. Ta nam je v, jedrnatih besedab razložil pomen ,,Slovenske Straže". Govor je naredil na poslugalce lep vtis. Zavladalo je velikb navdugenje za to prekoristno družbo. Takoj se je oglasilo 44 rednih udov. Ustanovni shod podružnice ,,Slovenske Straže" bodemo imeli dne 14. avgusta. Le pridno na agitacijo, da spravimo cel Videm na stražo. Nihče naj ne zanemarja svoje dolžnosti. Naše geslo bodi: Obmejnim bratom v pomoč! b Zabukovje. Na tukajgnji 2razredni ljudski Šoli vladajo že delj 6asa neznosne razmere. Dan za dnevom prihajajo kazni radi slabega obiska. Spomladi so morali nekateri posestniki plačati kazen od 40 do 100 K. Otroci niso mogli priti v Šolo radi prevelikega snega, ki je bil na bribih, g. nadučitelj jim pa ni hotel opravičiti teh zamud. Namesto, da bi se potegnil g. nadučitelj za ljudstvo, radi katerega je on tukaj, pa dela na tak način. Veliko krivdo, da je šola slabo obiskana, ima celodneven pouk, ki je za naS ikraj popolnoma neprimeren. Toda o tem prihodnjič! Pišece. • Slovenska kmečka zveza je priredila v nedeljo, dne 31. julija tukaj shod, na; katerem sta poročala poslanca dr. Benkovič in dr. Korogec. Shod se je vršil v prpstorih g. Kostevca. Predsedovala sta mu oa. Podvinski in Kostanjgek. Poslanec dr. KoroSec je govoril o položaju v deželnem zborii |ter razlagal vzroke in cilje slovenske obstrukcije v deželnem zboru. Pogteno je prijemal liberalce radi njibovih: nesramnih napadov na slovenske kmečke poslance. Zborovalci so odobrili staligče slovenskih deželnib poslancev. Dr. Benkovi6 je temeljito in obgirno poročal o delovanju v državnem zboru. Ostro je ožigosal gotove stranke na Slovenskem, ki delajo protiljudsko in protinarodno politiko, kar se je tudi pokazalo v deželnem zboru. Volilci so izrekli svojemu poslancu neomejeno zaupanje. b Sromlje. Dne 18. julija so naS 6. g. župnik Stelan Turkuš slavili 251etnico svojega mašništva. Ze na predvečer so pokali topiči in goreli kresovi, fantje so napravili bakljado, cerkvene pevke so zapele lepo podoknico in en mož jim je v imenu cele župnije čestital. Gospod župnik so bili tako ganjeni, da niso mogli besedice spregovoriti, ampak so naprosili g. profesorja in ravnatelja Bezenšeka iz Ljubljane, nekdanjega sogolca, kateri jim je tudi prihitel Čestitat, da naj se župljanom mesto njib zabvali. NajlepŠe pa je bilo prihodnji dan, ko jim je Šolska mladina, na 6elu ji vrlo naše ufiiteljstvo, približno 250 otrok, vsi ovenfcani, čestitala, ter so tri deklice zraven lepiK govorov jim izročile prekrasne Šopke in spominsko knjigo, kjer, so se vsi otroci lastnorofino podpisali. Oči vseb navzočih so bile rosne. Prihitelo je tudi 23 duhovnih sobratov, med njimi tudi veleč. g. dr. Feug iz Maribora. Pridigali so 6. g. rA. Soba, župnik zdolski. Gospod župnik delujejo pri nas že 17 let, so svoje dolžnosti vedno natančno in vestno izpolnjevali in imeli mnogo truda s popravilom cerkve, , nabavo novih zvonov in drugih cerkvenih potrebščin. Ni 6uda, da so si pridobili pri župljanib. Ijubezen in spogtovanje. Naga srčna želja je, da bi vedno pri nas ostali in enkrat še zdravi in Cili služili sveto mašo. Cuj6 se, da jih je njib rojstna obftina Majgperk izvolila za 5astnega ob^ana. Upamo, da bo občina Sromlje tudi kmalu to storila. Vcsfnlk mladinske or^anizacije. Sk)štani. PreteSeno nedeljo, dne 31. julija se je za ŠoStanjsko župnijo ustanovila MladeniŠka zveza. Krepki fantje 90 prtSli na zlsorovanie y lepem gtevilu. Sbod je otvoril'& g. KroSeij, ki je gbvbril 0 Velevažnem pomenu iiašlfi. izobražeValnth društev. — Gospod Lavoslav, Kemperle, urednik iz Maribora, je v obširnem in dobro premišljenem govoru razložil navzočim mladeničem pomen naše mladeniške organizacije in važnosti mladeniških zvez. V mladeniškib zvezah se bodo vzgojili mladeniči za neustrasene narodne boritelje, ki so v SoStanju in lokolici tako krvavo potrebni. _ Govornik je za svoja izvajanja žel vibar navdugenega odobravanja. — Domači mladenič Martin Hrastnik je deklamoval: ,,Pozdrav". — C. g. KoprivŠek je razlagal pomen odbora Mladeniške zveze. V, načelstvo Zveze so se izvolili: Za predsednika Zajc Jožef, za podpredsednika Koren Davorin, za tajnika Golob Josip, za blagajnika Pečolar Janez, za tajnikovega namestnika Drev A.; odbornika pa sta: Ravljen Miha in Navodnik Matevž. Za namestnike so bili izvoljeni Gorgek Janez, Krt Martin in Sovič Ivan. K Zvezi se je takoj vpisalo 40 mladeničev, ki so vsi obljubili, da pridobijo Zvezi novih udov. Mladeni6 Golob je nato še zbranim mladenifiem priporočal pogteno življenje. Zborovanje, ki je krasno uspelo, je po skoro dveh urah zaključil č. g. Kaplan Krogelj. Mladenlškl sbod na Ložnem. Ob jako lepi udeležbi se je vrgil v nedeljo, dne 31. julija mladenigki shod pri Materi božji na Ložnem v župniji Sv, Florijana ob Boču. Došli so mladeniči od Sv. Križa, Sv. Petra, iz Rogatca, Sv. Roka, Zetal, Stoperc in Makol, zastopane so bile Studenice in Sladka gora. Mogočaa strelba in godba ste vabili mladeniče na prijazni loženski brib, od koder je krasen razgled. Pridigoval je rogaški kaplan c. g. Zekar, kako velikega; pomena je za mladeniče pogosto sv. obhajilo. Sv. maSo je daroval domaei č. g. župnik. — Ob 1. uri se je pričelo mladeniško zborovanje. Otvori ga v imenu florijanskega bralnega društva vrli domačin Vizovišek, žele6, naj bi bili vneti mladeniči za vero in dom, naj bi opravi<5ili vse nase upe. Shodu predseduje župnik Gomil&ek, podpredsednik mu je Miba Plemenitaš, tajnika /ernej Drofenik in Anton Gobec. Predsednik navdušeno pozdravi zbrane mladeniče, žele6 shodu mnogo usDeha. Prvi govori g. Fr. Žebot iz Maribora. Kras110 razlaga, kako je treba nagemu narodu dandanes značajnih in delavnih mož. Značajni in delavni mo^ajo postati vsi mladeniči in gojiti pravo bratoljubje; le taki mladeniči bodo kot možje opora domovine. Mladeniči se morajo najbolj zanimati za, naša drugtva, posebno za ,,Slovensko Stražo". Predsednik povdarja nje veliko potrebo. Samo Siidmarka Šteje nad 700 podružnic s 70.000 udl ter jje nabrala lani denarja pol milijona kron. Zupnik Roškar razloži, kako bo delovala florijanska podružnica ,,Slovenske Straže" in se izbere za nje ustanovilev pripravljalni odbor. Vebovar Jože (Sv. Peter na Medv. selu) deklamuje ,,Obmejno budnico"; Gobec !Anton (Sv. Križ) pa ,,Domovini". Res navdušeno govori Jožef Brzglez iz Makoli Naše 6ete se množijo.. Sovražniki imajo velik strab pred nami, ker vidijo naše krasne uspebe zlasti ob volitvab. Zato pa niladeniči, zvesti nažim vzorom, korakajmo neustrašeno naprej! 1 Križevski moški zbor zapoje pesem ,,Slovenec sem". Gobec Miba (Sladka gora) lepo poudarja: Ljubezen do Marije in do slov. domovine nas je združila ki temu lepemu sbodu, da se na njero navdugimo za Marijino čednostno življenje in za versko-rodoljubno delo. Pevci zapojopesem: ,,Oj B06, ti moj dom." Turin Anton (Studenice) pravi: Naj liberalci pijejo, ponoCujejo in razgrajajo, mi pa hofiemo delati za domovino. Geslo nam bodi: Kvišku srca! Včasih smo bili nekoliko omahljivi, v bodoče pa bodimo še bolj odloCni. Občinski odbornik florijanski, Vizovišek, pozdravlja mladeniče v imenu domače občine in želi, naj bi se mladeniči zanimali povsod za občinske zadeve. Hajngek Jan. (Rogatec) kliče: Mladeniči hofiemo biti požrtvovalni delavci zavero in našo domovino. Zebot opominja zbrane, naj te lepe nauke razširijo povsod, naj bodo vseskozi pogteni mladeniči, da bo sreCna domovina. Župnik Gomilšek v iskrenih besedah razlaga, Sesa je treba posebno mladeničem za bodočnost. ITreba je ve6 resnobe, smisla za našo organizacijo v, vseh krajih, več dela, samostalne podjetnosti, srSnosti in vstrajnosti, ve6 ljubezni med seboj in do mlajših fantov, več ljubezni do stargev in domače zemlje, veft spoštovanja do ženskega spola in veft spogtovanja do samega sebe. O da bi te nauke mladeniči povsod upogtevali! — Dveurni sKod zaključi predsednik z željo, naj bi se sadovi tega shoda pokazali v vseb župnijah, od koder so došli udeleženci. Nato smo pohiteli v ljubezniva Marijino cerkev. Nadžupnik KoroŠec je priporočal mladeničem v pridigi, naj ljubijo Boga in bližnjega, naj bodo stanovitni v dobrih sklepih današnjega, dne, in Marija jih bo podpirala in varovala na vseh potih. Po petih litanijah smo pohiteli v procesijah na svoje domove trdne volje, izpolniti vso lepe nauke tega sboda. Bil je ta shod res krasen mladeniški praznik.  Najnovejše novice. Zabovci. Dne 1. avgusta je utonil šolar Martin Kuhar. Vozil se je v čolnu po Dravi. Coln se prevroe in fanta je zaneslo ravno pod mlin. Do zdaj ga še niso nagli. Markovei. Nesreča na Dravi. Dne 2. avgusta so peljali na ladji krmo z vozom vred. Voz se zvrne in' potisne posestnika Simona Simonič iz Markovec k ladji s tako silo, da je revež kmalu izdihnil. Bil je dober, krgčanski mož.