Leto II!., itev. 184
nehala ob 4 i|utwl.
Stane mesečno 10— Din sa inozemstvo 20*— ,
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72.
V Ljubljani, nedelia dne B. avgusta 1922
Poffaftia pavfaffrafla.
Današnja Številka T Din - I K
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo:
Ljabljana, Prešernov*
uL št 64. Telef. št 36.
Podružnice:
Maribor« Barvarska uliet
štl. Tel.št22. Celje, Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. čekot. zavodu štev. 11.842.
Današnja števlka obsega osem strani ln stane en dinar.
Ljubljana, 5. avgusta.
V času. ko rešujejo politični vseznali z občudovanja vredno lahkoto najtežje nacijonalne in državne probleme, dene človeku dobro, ako dobi v roke temeljito študijo o vprašanju, ki tvori več ali manj izhodišče pravega, odnosno pogrešnega nazora o naši sedanjosti in pribodnjošti. Vseučilišeni profesor Lju-rlomil Hauptman je napisal v zadnji številki * Njive* pod naslovom; «Pri-roda in zgodovina v razvoju Jugoslavije^ razpravo, ki je po svoji vsebini v jugoslovanski literaturi izredno delo. Ljiidemil Hauptman analizira zgodovinske in geopolitične sile, ki povedo, zakaj je prišel Jugoslovan v današnji položaj in ki kažejo, kam gre v bodočnosti njegova pot
Kdor čita Hauptmanovo študijo o našem razvoju, dobi v njej najjaeje dokaze za umestnost in nujnost jugoslovanskega unitarizma. LjudomiL Hauptman nalaga danes Jugoslaviji zgodovinsko nalogo, da reši Balkan tujih varuhov, pravi pa: «A rešili ga ne bodo nikdar trije narodi, ampak le eden, kateremu bo moral dati Srb jeklenost svojega kolonijaJnega tipa. Slovenec notranje uprave in Hrvat blesteči čar aristokratske kulture.*
Suniadincu je zgodovina določila nalogo, da je postal kot najjačji brat osvoboditelj Jugoslovanov. Sposobnost sa to je dobil Srb šele v večnem boju za življenje, v katerem se mu ie poostrila prirojena samozavest in podjetnost.. V večstoletnem preseljevanju so ti Srbi izpopolnili svoj značaj v smeri kolonijalnega tipa ter si kot taki stekli duševno prožnost, otresajoč se spon, v katere jih je doma v dinarskem višavju vklepal plemensld duh. šumadinec je šel v svetovno vojno že z vero v tvoje mesijanstvo.
Stirinajststo let se ,ie reševal slovenski problem, zaman. Osrednja, trdnjava Jugoslovanstva, takozvani ilirski če-tverokot, vzlic svoji velikosti obrobnim deželam, med katere spadam tudi >lovenske, nikdar ni mogla nuditi dovolj jakih, osvežujočih sil. Slovenci so bili prepuščeni samim sebi. Ilirski formuli je sledila v grob karantenska, ko je karantanskemu vojvodi pripadla naloga, ustvariti v univerzalni frankov-tki državi slovensko narodno Vojvodino. Tedaj so bili Slovenci le še «kopa mrtvih atomov, ki se ne sprijemljejo in ne gibljejo več.- Bankrotu prejšnjih formul je sledila še kranjska, ki je sicer ustvarila iz Slovencev jezikovno enoto, ni pa jih mogla prekvasiti v duševno. Plebiscit na Koroškem ter bojazen pred njim v Prekmurju in v Pod ra v ju potrjujejo to.
Tudi hrvatski del naroda, stisnjen med pasivnim krajam na zapadu in kužnim na jugoiztoku. je bil prepuščen sam sebi Prepojeni s plemenskim iu plemiškim duhom, se Hrvati skozi stoletja niso zavedali svoje enotne narodne "države. Šele v begu pred Turki se jo Hrvatom »porodila iz solz oskrunjenih žen in krvi ubitih junakov ideja hrvatske države. Spoznali so, ko se je rušil svet okrog njih, kaj pomeni narodu lastni dom in ?a začeli z vnemo graditi.* «Bila je posebna tragika hrvatske zgodovine, da je narod začel graditi državo šele tedaj, ko jc bila resnično svobodni tvori u že zdavnaj ura. potekla.* Odkar se jim je zasvetil ideal hrvatske države, doživeli _ so venomer isto: tavali so z ene -strani na drtiffo, iščoč državi opore. Tudi av.-tro-ogrskn monarhija se je uredila brez Hrvatske in ob .kvadraturi hrvatskega kroga je bil narod izgubil smisol za
realnost.*	w
Ko prečitaš Hauptmanovo studijo, ti postane — tudi, če dobro poznaš^ zgodovino Jugoslovanov — marsikaj jasnejše in razumljivejše. Marsikaj tega, kar se dosraja danes, lahko opravičiš s stoletnimi" navadami, ki so poedimm
našim plemenom postale že železne srajce, veliko moramo zapisati na__ro-vaš povoine psihoze. V vsakem slučaju pa je Ljudmila Hauptmana zgodovinska in geopolitična razprava lep prispevek k gradM temelja in bodočnosti naše nove države.
Fašisti zažgali delavski dom
v Miljah
SRDITI SPOPADI S KOMUNISTI. - FAŠISTOVSKI IZGREDI V GO-
RICI.
Trst, 5. avgusta. (Izv.) Ko se je vračal danes popoldne okrog 2. oddelek komunistov iz Trsta v Milje, so ga nenadoma napadli v malem gozdiču fašisti, ki so čakali v zasedi. Razvila se je srdita bitka, pri kateri so metali na obeh straneh ročne granate in streljali z revolverji. Fašistom je prišel na pomoč še en oddelek, ki je imel s seboj strojnico, nakar so se komunisti umaknili v Milje. Fašisti so jim sledili, a ker jih niso mogli več dobiti, so navalili na ^-Ljudski dom->, ga najprej demolirali, nato pa še zažgali. Ljudski dom je bil po požaru popolnoma uničen.
Iz ministrskega sveta
Tako fašisti kakor komunisti so imeli izgube, o katerih pa obojni molče. Fašisti sicer proglašajo, da imajo samo 11 ranjenih, zatrjuje pa se, da je pri njih in pri komunistih tudi več mrtvih.
Tudi iz Gorice poročajo o terorju fašistov, ki patrulirajo po ulicah in prete-pejo vsakega komunista, ki jim pade v roke. Po ulicah streljajo z revolverji in mečejo bombe. Prišlo je do srditega spopada med fašisti in komunisti, ki so se morali naposled umakniti.
V Trstu samem se opaža nekaka ner-voznost in napetost, v ostalem pa je potekel današnji dan mirno.
APANAŽA PRINCA GJORGJA. - DELEGATI ZAK0NGRK5 LIGE NARODOV. - KANDIDATURE ZA OBLASTNE ŽUPANE.
Min. Svet je sklenil pospešiti postavitev oblastnih županov. Komisija ministrov, v koji so gg. Pribičevič, Kumanudi. Trifkovič, Markovič, Pucelj in Vilo-
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Danes ob 13. uri popoldne je imel ministrski svet svojo sejo, na kateri je predsednik vlade Pašič poročal o posetu kraljeviča Jurija in njegovi zahtevi, da se uredi njegov položaj kot člana kraljevega doma. Po kratki diskuziji je bilo sklenjeno, da finančni minister predloži zakonski predlog o ureditvi položaja kraljeviča Jurija kot člana kraljevega doma. Kraljeviču Juriju se ima dajati apanaža in druge prjnadležnost-i ter določiti vse zakonite
vič bo izbrala kandidate za ta važna
mesta.
Vprašanje ministra notranjih del je odloženo. Predsednik vlade Pašič je naznanil, da je za 16. uro določen sestanek z Davidovičem, na katerem se bo razpravljalo o tem vprašanju. Ministru za šume in rude so odobreni
Meščanska vojna v Italiji
POULIČNI BOJI V GORNJEITALIJANSKIH MESTIH. - POŽIGI IN POBOJI. - VOJAŠTVO STRELJA S STROJNICAMI. - ŠTEVILNE ŽRTVE. — PROGLAS VLADE.
Rim, 5. avgusta. (Izv.) Akoprav je tajni komite Delavske zveze proglasil konec stavke, vendar se po nekaterih mestih delavstvo še ni vrnilo na delo. Fašisti so zato posegli po represalijah, bi jih izvajajo z veliko brutalnostjo, delavstvo pa se jim postavlja krepko v bran. Med obema strankama je prišlo včeraj ponovno do hudih spopadov, v katerih je bilo več oseb tudi ubitih. .
V	Milanu, kjer je delavski odbor hotel preprečiti obnovitev dela, so fašisti naskočili-•magistrat, na katerem gospodarijo socialisti. Ko so izsilili imenovanje vladnega komisarja, so se zopet umaknili. Industrijalci so zaradi stavke proglasili enodnevno izporo delavstva. Popoldne so se vršili med socialisti, komunisti in fašisti poulični boji. Fašisti so zažgali več delavskih zahaja-lišč. Padale so tudi bombe in so bile 4 osebe ubite. Karabinierji so morali s strojnicami napraviti konec prelivanju krvi.
Ob 18. uri so fašisti vdrli v redakcijo ■rAvantija* in zažgali uredniške in uprav ništvene prostore, kakor tudi knjižnico. Gasilci sploh niso mogli nastopiti, ker so jim fašisti preprečili dostop. Uredniki so se le s težavo rešili skozi neka postranska vrata. Ko je postal položaj skrajno kritičen, je poseglo vmes vojaštvo, nakar so fašisti odšli. Dva fašista sta bila v teh bojih ubita, več ra Ki ko ali lahko ranjenih.
V	Genovi je bilo vso noč čuti streljanje strojnic, podnevi pa je prišlo do številnih bojev, ki jim je napravilo konec šele vojaštvo. En fašist je bil ubit V Livorni je bilo mirno. V Farmi je delavstvo izjavilo, da se ne vrne poprej na
delo, dokler se ne odstranijo iz mesta fašisti. V odgovor so slednji zažgali dva delavska doma iu vpepelili tudi podružnico »Piccola*. Posebno hudi boji so se razvili v nekem predmestju, kjer so zgra dili delavci barikade. Fašisti so poklicali ojačenja, nakar so barikade zasedli.
V Jakinu (Anconi) je položaj trajno resen. Fašisti so zažgali dva železničarska lokala. Vdrli so tudi v minoritski samostan, odkoder so odvedli s seboj dva. socialista, ki sta bila osumljena, da sta streljala. Zažgali so tudi delavsko zbornico in razdejali tramvajske tračnice. Delavci so obstreljevali neki dosli vlak nakar so fašisti zgrabili dva delavca in ju na mestu ustrelili. Stanovanje komunističnega poslanca Cornollija je bilo de-molirano, isto tak o tudi socialistična tiskarna. Fašisti so dobili tekom današnjega dne v Anconi ojacenja iz Umbrije in Bologne. Socialistični poslanci so imeli danes posvetovanja o položaju. Gcvori se, da nameravajo vsi socialistični župar ni in občinski svetniki v vsej državi odložiti svoja mesta.
Po poročilih fašistov ske zveze je bilo v zadnjih dneh demoliranih 4" delavskih zbornic in shajališč. Milanski «Avanti> je izšel danes v Turinu. V Mantovi, Tu-rinu in Livornu se situacija ni izpremeni-la. Fašisti pripravljajo proglasitev izjemnega stanja. Odredili so splošno mobilizacijo, ki je bila dosedaj omejena na sever, za vso Italijo.
Ministrski predsednik Facta je izdal na narod proglas, v katjrem ga poživlja k miru z obljubo, da bo vlada nastopila proti vsem kršiteljem zakona.
JUJil^AlC^UVOCi	uu.vv... ---- —-------
pravice in dolžnostL Dokler se ta zakon ; specialni vagoni za prevoz drv _ ne predloži skupščini, bo vlada poskrbe- Podpisan je bil ukaz, na podlagi kar
terega se narodnega poslanca Svit-oslava Popoviča postavlja za državnega tajnika ministrstva financ.
Na koncu je min. svet sklenil, da mora biti za časa počitnic polovica Članov vlade vedno prisotna v BeogTadu, ministrom, ki so na dopustu, se bodo predlagali sklepi in odločitve, v podpis.
Danes so bili na podlagi budžeta odobreni nekateri krediti za ministra vojne in mornarice.
la kraljeviču primeren stan v Beogradu ter mu dala na razpolago sredstva, ki odgovarjajo njegovemu dostojanstvu.
Minister zunanjih del dr. Ninčič je nato poročal o sestanku Lige narodov, ki se vrši meseca septembra v Genovi. Kot delegati so bili določeni: dr. Ninčič, dr. KrizJian, dr. Polič in naš poslanik v Bemu Miljutin Jovanovič. Minister dr. Ninčič je nadalje obvestil, da se tekom meseca septembra sesta-nejo finančni ministri Male antante.	~
Ureditev položaja
kraljeviča Gforgia
POIOOLO KRAL™! SS1SPS»S
GJELICA.
Beograd, 5. aveusta. (Izv.) Ministr-[ nosti in pravice, ki mu gredo kot glaski predsednik Pašič, zunanji minister j nu kraljeve hise.
dr. Ninčič in predsednik skupščine dr. j
Ribar so imeli včeraj popoldne v pred-j Beograd o avgusta. (Izv.) Demo--edništvu vlade konferenco, na kateri; krateki klub je danes razpravljal o se je razpravljalo o položaju kraljevi-j samolastaem nastopu posl. Pavla An-^ J,-.,•;.„!•„ tL	-vir™, ni i srieliča. ki je objavil pisma kraljeviča
priš
dolgo	-----,--------------.
kateri člani vlade so izrazili mišljenja,
da mora kraljevič Gjorgje čim prej dobiti svojo vilo na Topčiderskem brdu in da ee mu morajo priznati včo udob-
posl. Angjelič ni obvestil o svoji na meri niti" predsednika kluba Davidovi-ča, ampak je postavil klub kar pr«d gotovo dejstvo.
MINISTER NINČIČ PRI KRALJU.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Jutri na večer potuje na Bled minister za zunanje zadeve dr. Ninčič v zadevi kraljeviča Jurija.
O J TA NESREČNI PRESBIRO!
Beograd, 5- avgusta. (Izv.) Vprašanje šeia presbiroja, je stopilo v cnov stadij*. Šef ostane dr. Aleksander Bodi, ki ie zanet nastonil ilužbo.
Tudi londonski sestanek ne obeta sadu
VELIKA NASPROTJA MED LLOYD GEORGEOM IN POINČAREJEM ORIJENTSKO VPRAŠANJE ODSTAVLJENO Z DNEVNEGA REDA.
London, . avgusta. (Izv.) Sestanek
—	- C------ v--v
v Londonu ima vse znake vrhovnega sveta, čeprav se ne imenuje tako. An-, glija želi. da bi se za sedaj razpravljala le gospodarska vprašanja ter da bi se vprašnje orienta in Tangerja odgo-dilo aa pozneje. Japonska bo ua konferenci zastopana po svojem poslaniku v Londonu. Ali bo ameriški poslanik navzoč kot opazovalce, še ni gotova Za sedaj ne pridejo v London strokovnjaki. Mogoče se bo pokazala potreba, da se pozoveta na posvetovanje repa-raeijska komisija ali garancijski komite. ako hočejo doseči konkretne odločitve. Predsedoval bo Llovd George. Prva seja se vrši v pondeljek ob V2i2. V političnih krogih menijo, da je ta sestanek priprava za večjo konferenco, katere bi se udeležila feudi Amerika.
London, 5. avgusta. (Izv.) Na londonski konferenci je pričakovati hude-
ga spopada med Poincarejem in Lloyd Georgeom. Balfour se konference ne bo udeležil, pač pa lord Curzon. Ako bi se na prvi seji, ki se bo vršila v pondeljek, pojavila velika nasprotstva, potom bo konferenca gotovo zaključena že v dveh dneh. Če pa bodo razviti praktični akcijski načrti, se bo o njih temeljito razpravljalo in bo trajala konferenca do srede prihodnjega tedna.
Predvsem se bo razpravljalo o finančnih vprašanjih. Prvotno je bilo na dnevnem redu tudi orijentsko vprašanje. toda nepričakovani silni padec marke je potisnil vse drugo v ozadje. Vprašanje, ali je mogoče zadržati, oziroma popolnoma ustaviti padanje marke na mednarodnem trgu, je postalo najbolj akutno, ker je s tem v zvezi tudi plačilna zmožnost Nemčije, na čemur je najbolj interesirana Francija.
Pogajanja med Berlinom in Monakovem
Monakovo, 5. avgusta. (Izv.) Predsednik nemške zvezne republike je takoj, ko je prišel odgovor bavarske vlade na svoje pismo, sporazumno z osrednjo vlado in s posredovanjem bavarskega poslanika v Berlinu pričel ustmena pogajanja. Bavarski ministrski predsednik pa je izrazil željo, naj bi se prva posvetovanja pričela v Monakovem, da se določijo smernice za nadaljna pogajanja. Predsednik Ebert je nato pozval državna ministra dr. Gesslerja in Seherja, naj v to svrho takni odnotuieta v Monakovo.
POPLAVA BANKOVCEV V AVSTRIJI.
Dunaj, 5. avgusta. (Izv.) »Allgemeine Zeitung* poroča iz oficijelnih diplomatič-nih Virov, da angleški ministrski predsednik Lloyd George sporazumno z vlado vztraja na tem. da mora na londonski konferenci, ki se prične v pondeljek, priti na vrsto tudi avstrijsko vprašanje, ker je nujno potrebno, da se zaslišijo avstrijski strokovnjaki o kritičnem položaju države.
Po najnovejšem Izkazu avstro-ogrske banke je dosegel obtok bankovcev v Av. striji dosedaj še nedoseženo višino. Meseca iullia se ie pomnožil za 90 miliiard
Vprašanle . drzavnifc podtasnikev
Beograd, 5. av gusta. (Izv.) Povodom imenovanja dr. Popoviča za državnega podtajnika v iiuančnem ministrstvu je ministrski predsednik Pašič zahteval za radikale podtajništvo v notranjem ministrstvu, o čemur pa demokratski klub še ni razpravljal. V slučaju, da dobe radikali podtajnika v notranjem ministrstvu, dobe demokrati v smislu sporazuma svojega podtajnika y ministrstvu saobrača-ja.
Odredbe proti bolgarskim vpadem
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Vojno ministrstvo je odredilo v svrho prepreče-nja nadaljnih vpadov komitaških čet že sedaj obsežne varnostne odredbe. Pomnožene so obmejne čete kakor tudi žan-darmerija. Zunanji minister dr. Ninčič je izrazil dopisniku »Politike* svoie trdno prepričanje, da bo z novimi odredbami enkrat za vselej preprečeno vznemirjanje našega obmejnega prebivalstva. Iz Sko-plja se poroča, da je včeraj žandarmeri-ja po hudem boju ubila glasovitega ko-mito, Stevana Krajkoviča, člana bolgarske komitaške iolpe vojvode Brle.
URADNIŠKA PRAGMAT1KA.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Po informacijah iz predsednšštva parlamenta, se sestane zakonodajni odbor zaradi posvetovanja o uradniškem zakonu v prvih dneh meseca septembra.
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V LONDONU.
London, 5- avgusta. (Izv.) Današnje 4. Kolo je prineslo precejšnje razočaranje. Angleški tekmovalci, ki so bili dosedaj popolnoma v ozadju, imajo zaznamovati velike uspehe. Atkins je potolkel Ma-rottija v 27 potezah; Yates je izvojeval sijajno zmago nad Rusom Bogoljubovom v 42 potezah, Wahltuch pa je v krasni igri premagal Retija. Žrtvoval je namreč konja, odklonil damski gumbit in dosegel zmago v 34 potezah. Chadilcax je pričel sicer z odločnimi sunki, vendar pa je zgubil Igro po 27 potezah. Partija Ru-binstein contra Maroczy je bila prekinjena, vendar pa je smatrati slednjega že za premaganega. Capablanca je otvoril silno energično igro proti Morisonu, toda kubanski mojster se je znal spretno izogniti vsem pastem. Tudi dr. Vidmar je prekinil svojo partijo, vendar z ugodnimi šansamL (Poročilo je nepopolno, objavljamo ga, kakor smo ga prejeli preko Berlina On. ured.)
Afe^a Jadranske banke
Trst, 5. avgusta. (Izv.) Včeraj jo ravnatelj Kaič prispel v Trst in se je s kolodvora odpeljal na državno pravdništvo kjer ga je takoj formalno zaslišal državni pravdni k Gargano. Po zaslišanju je sprejel Kaiča policijski komisar dr. Pilerone in ga z avtomobilom odpeljal v •zapore v idici Coroneo. i Pred Kai-jevim prihodom je bilo za-| slišanih več uradnikov Jadranske banka in sicer gdč. Suličeva in gg. Malnič, De-kleva, Vitez in Trampuž. O tem zaslišanju poročajo današnji listi, da izhaja iz izpovedi., da --so se inkriminirani izvleč. ki iz reportnih knjig št. 9 in 10. ki 60 se nahajali v shrambi pn glavnemu knjigovodji Korenčanu in so bili zaplenjeni po sodni oblasti, prepirali in da je prepise ravnatelj Kaič cdnesel generalnemu ravnatelju Kamenaroviču v Rimi.
Kaičev prihod v Trst, ki so ga naznanili javnosti današnji jutranji 'isti. ie po-budil v občinstvu precejšnjo senzacijo.
Včeraj se je vršila dolga konferenca državn. pravilnika Gargana z delegatom zakladnega ministrstva Capeilom.
DRŽAVNI ODBOR.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Danes popoldne so imeli člani državnega odbora -voj prvi sestanek na katerem se je pričelo ugotavljanje, koliko poslancev naj voli vsako v olilno okrožje. Odbor vrši to delo na podlagi ljudskega štetja iz leta 1910, ker rezultati lanskega ljudskega štetja še niso uradno ugotovljeni.
KATASTROFALNO NEURJE NA KITAJSKEM.
Honkong, 5. avgusta. (Izv.) Strašen tajiun je v okolici Svatona povzročil velikansko opustošenje. Po dosedanjih poročilih je nad 5000 ljudi izgubilo svoie življenje.
Borza
Zagreb. Borza danes ni poslovala. V izvenborznem prometu so notirali: Dunaj 0.1625, Praga 207.50, Milan 385, Berlin 12.50 — 13, Pariz 681.25, London 375. dolar 82.50.
Beograd, devize: London 373, Pari« 676, Švica 1600, Praga 203.60, Berlin 11.50, Dunaj 0.15, Sofija 52, Budimpešta 4.
Curih, devize: Berlin 0.665, Newyork 5.26, London 23.43, Pariz 43.10, Milan 24.37, Praga 12.80. Budimpešta 0.25, Zagreb 1.60, Bukarešt 3.15, Varšava 0.08. i Dunaj 0.0125. žigosane 0.0175.
Dan voisfce m <*f!sStva	EfSSSS
Tekom včerajšnjega dne so prispel! v sovražniki. Jutri bo morda »Jugosl.v
LJublJano še zadnji oddelki vojaštva in dijakov, k! se udeleže današnjega zleta. Po mestu si srečaval na vsak korak
vija* obtožila demokrate, da so oni krivi, ker so končna redakcija pra?_ matike žo ni izvTŠila pred meseci, pred-
lo mestu M S1CU"« '"A - ------ liia.oj.r^c w ... ......— - r---77	,
\-repke in simpatične postave vojakov- ] n0 so uradniške organizacije o njej iz-Sokolov in dijakov-Sokoličev. KakoT rekle svojo besedo in predložile svoje
■nravljlžče pa ie bilo ves dan prostrano /letno telovadišče, kjer ravnokar dogo-'avljalo zadnja dela. 2e zgodaj zjutraj ^■o se začele skušnje posameznih oddelkov za današnji javni nastop. Dopoldne so se vežbali dijaki in dijakinje. Vaje gredo že prav dobro in naša mladina lahko orlčakule z mirnim srcem svojo gcne--alno skušnjo danes popoldne. Prestala 10 bo dobro, seb! in svojim požrtvovalnim učitellem v zadoščenje, malodušne--em v bodrilo, občinstvu pa v brezprl-meren užitek. Nastopilo bo po včerajšnjih skušnjah sodeč 2000 — 2200 dijakov in dijakinj. Posebno učinkovit bo skupni rajalni nastop vseh dijaških oddelkov.
Popoldne so bile še zadnje skušnje dijaštva, ob 4. pa se je vršila generalna reviia vojaštva. Krasna bo njihova današnja telovadna manifestacija, saj se le nudil številnim gledalcem že včeraj krasen prizor. Bila le še samo skušnja, a vse je šlo brezhibno. Impozantna ln ne-nozabna slika ]e že nastop te velike mase ravno 2500 jih Je. Tudi vaje same, nčinkovite kombinacije s puškami z nasajenimi bajoneti, so šle že tako dobro, da bi bila današnja skušnja lahko mirno odpadla. Oduševljenih ovacij zato kar nI hotelo biti konca.
Med vojaškimi telovadci, ki so se vsi Tavili prostovoljno in so v velikem delu Sokoli v vojaški službi, so zastopane, kakor smo že včeraj poročali, vse formacije četrte armije. Vodstvo Je v rokah ■r. maiorja Millvojeviča, posamezne oddelke, ki štejejo po 50 — 100 fantov, pa «o izvežbali njihovi častniki, ki so tudi prostovoljno iz ljubezni do lepe sokolske misli, prevzeli svoio ne baš lahko nalogo. Uverjeni smo, da bo današnji :?ar. najlepšo plačilo za njihov trud. Vojaki so nastavljeni po raznih ljubljanskih vojašnicah. Kamor pridejo, naredijo s svojim simpatičnim nastopom najlepši vtis. Kako z veseljem so na primer Tr-novčani ogledovali včeraj zjutraj močno četo, ki je korakala iz trnovske vojašnice na zletišče prepevajoč pri tem oživljajoče popevko »Pozdravljena Slovenl-5a», prirejeno nalašč za ta dan. Srbi in Hrvatje, ki so jo prepevali, ne poznajo separatistične in hegemonistične politike. Vojaki so Jugoslavije!
Tudi dijaki so se po svojih prlprostih, a snažnih zasilnih prenočiščih že udomačil!. Tudi po »menažo* hodijo prav .zadovoljni in celo gospodične niso prav nič nevoline, da si morajo postreči same in jest! z nepogrn.ienih lesenih miz. Seveda pa tudi ni čudno, da jim gre hrana •dobro v tek, saj morajo biti ves dan na ■nogah, tako da imajo za sebe prav malo prostega časa. Organizacija dijaškega nastopa ie v rokah br. Bajžlja. ki mu stoji ob strani požrtvovalni štab naših telovadnih učiteljev.
Opozarjamo Ljubljančane še enkrat na ^opoldanski nastop. Zal bo vsakemu, ki '»o zamudi! užitek, kakršen se nam ne bo nudi! tako kmalu zopet. Manifestacija vojaškega Sokolstva bo tem pomembnejša, ker je dobil Savez včeraj obvestilo, da bo prisostvoval tudi naš kralj.
spreminjevalne predloge.
Uradniška beda je temn listn in ljudem, ki vanj pišejo hujskajoče članke, le v'toliko predmet zanimanja, kolikor se da zlorabiti — proti demokratom. Toda nobene fraze ne morejo spraviti s sveta dejstva, da je Inšcijativa in resna pomoč za uredništvo bila vedno le pri demokratih. Vprašajmo po redu vs° naše organizacije in predvsem našo centralo, na koga so se vedno obračali, kadar je bilo treba doseči pozitivne uspehe za uradnike, kdo so bili tisti in so navzlic vsemu hujskanju ostali, ki za uradniške deputacije niso imeli na razpolago praznih fraz. pač pa konkretne predloge, resna dejanja/ Od koga pričakujejo uradniške organizacije vedno največ razumevanja za svoja stremljenja? Kateri poslanci so v težkih prilikah z neumornim zbiranjem gradiva, sestavljanjem izvedljivih predlogov in ne z nebotičnimi gestami dosegli za državno nameščence uspehe? Ali ste že videli klerikalce aH trg Deržiča. Brandnerja delati kaj dru-£ega nego govoriti na shodih (sto govorov za grofi) in se blamirati v parlamentu (sto blamaž u knoftf Ali so ti gospodje z realnim, konkretnim delom, v trajnem sotrudništvu z organizacijami izvršili le stotino onega nesebičnega dela, ki ga je storil n. pr. poslanec
R Le«' kolom po demokratih, kadar ga
polomi kak zemljoradnlk ali klerikalec ako se blamira v skupščini gospod Deržič ali Brandner in s kolom po pameti slovenskega uradnika, da se CKl-reče svojih edinih močnih ^čitnikov — velike demokratske stranke. Kadar bodo reševali uradniško vprašanje oče Stanovnik, gospod Zebot in gospod Brandner - takrat bomo v resničnem
raju.	G- U
1T& tem trnunljtt IT.78B hrntnffovj
med katerimi je 155 častnikov.
Po n a r o d n o s t i je 11.302 Slovencev, 66 Srbohrvatov, 4 Cehi, 1 Poljak, 230 Nemcev, 2 Laha in 117 Madžarov. Zanimiva je ugotovitev, da je odstotek Nemcev med invalidi manjši, kot njihov odstotek od celokupnega prebivalstva. Dočim pride namreč med Slovenci približno na vsakih 50 oseb moškega spola po en invalid, pride pri Nemcih šele na vsakih 100 moških.
Izmed bojišč , na katerih so bili invalidi ranjeni ali so zboleli, nam kaže največje število italijanska fronta, za njo sledi Galicija in Rusija. Naši do-brovoljci so izkazani v Dobrudži, na solunski fronti ter na Koroškem. Vsekakor je zelo podučna sledeča razpredelnica: Dansko - ruska vojna leta 1864. 3, avstrijsko - italijanska vojna
1.	1866. 5 avstrijsko - ruska vojna leta 1866. 16, okupacija Bosne leta 1878. 11; svetovna vojna, bojišče v Dobrudži
2,	Franciji 15, Galiciji 3856, Italiji 5784, Romuniji 115, Rusiji 617, Srbiji 376, solunska fronta 4, v Turčiji 2, v vjetnifitvu 314. na morju 13, v zaledju 823, na Koroškem 65.
Tekom svetovne vojne so nosile vojaško čepico dve, včasih celo tri generacije v enem samem oddelku. To vidimo tudi v izkazu starosti Invalidov:
Vojnih invalidov Imamo v Sloveniji 37 v starosti 22 let, 211 v starosti 23 let 387 v starosti 24 let, 573 v starosti'25 let, 3150 v starosti 25—30 let, 2225 v starosti 31—35 let, 1086 v starosti 35—40 let, 1506 v starosti 41 do 45 let. 1353 v starosti 46—50 let, 495 v starosti 51—60 let.
Po stanu je 6835 invalidov oženje-nih, 58 vdovcev in 4889 samcev. Invalidi imajo 10.952 dece. od katere vzdržujejo sami 15.424. Nadalje vzdržujejo še 20 babic. 141 očetov, 222 mater, 12 bratov in 28 sester. Število invalidov, ki se ne morejo preživljati od svojega dela, znaša 797.
V državno službo je bilo sprejetih okoli 500 invalidov in v privatne službe okoli 120. Invalidi so dobivali od države tudi podpore v novcu (dosedaj 334.000 Din), orodje v svrho izvrševanja samostojnega [»oklica, brezobrestna posojila (516.000 Din); obleko je prejelo 4208 invalidov.
Analfabetov je med Invalidi zelo malo (281), samo piše jih 15, samo
Po svetu
—	Hleb kruha bo sta! na Dunaju prihodnji teden — 2490 kron.
—	Zopet nameravan atentat na Poincareja? V Ouimperu so te dni aretirali človeka, ki je pri zaslišanju priznal, da ]e anarhist ln v zvezi z elementi, ki seda) zopet preže v Parizu na priliko za atentat na Poincareja.
—	Deficit v ruskem proračunu. Dohodki v sovjetskem proračunu znašajo 360.302 milijard rubljev, izdatki pa 760.056 milijard rubljev. Samo Izdatki za
Sporf
tuy.uj'j lllllljaiu lui-ijvt. w«Jiiu i^uaim . s^Ui.llCill icuiiu i"	i....«,
vojsko so proračunjeni ca 75.753 milijard 1 opaža pri naših nogometaših-vojal rubljev.	j precejšnji napredek. Treba bo seveda .-v
—	Avstralski parlament le 3. t. m.1 mnogo in predvsem sistematičnega tr. ratificiral washingtonsk! dogovor o raz- j ninga, da bodo vojaki lahko uspeši.. orožitvi.	! konkurirali z našimi klubi. Toda začetev
—	Fašisti zahtevajo od vlade, ka-1 je tu in dobra volja, kakor se vidi iu kor proglaša njihov komandant Musso- ! manjka. Svoboda ni imela pretežke n. lini v svojem glavnem glasilu .Popolo d' loge pridobiti si zmago, ki bi bila lan1: !talia», da odpusti lz službe vse železni-1 še večja, ako ne bi bil golman-voias čarle in poštne uslužbence, ki so stav-; razmeroma Izredno dober. Kaže mnosc kall. j ambicije in talenta. Obramba vojaškes-
—	Poplava nemških trgovin s kup- moštva je bila slabša. Sicer se je pa pre c! le povzročilo katastrofalno padanje , ce) razlikovala od drugih, k! so vsi p-marke. Vsak se hoče v strahu pred še ' večjo draginjo preskrbeti s kolikor mogoče velikimi zalogami blaga. Mnogo trgovin so morali zapreti, ker so že popolnoma razprodane.
Pszst^va ia zgradbo ~ malih stanovanj v Mariboru.
Maribor se le odločil, da svoji pokra- . 25.__
jinski obrtni razstavi priključi tudi po- --, .
sebno razstavo načrtov in modelov zla-	P n 1111TIIP Mf!ZHR
sti za zgradbo malih stanovanj. Prvot-1 rllilllLtlu fc&.&LllD
je bila taka razstava mišljena samo
_______isse*«!____
ursdnilfce fesde.
Uradnik nam piše: Ljubljanske »Jugoslavije* danes nihče več ne smatra za re^no. V svo ji razbesnelosti ta list zlorablja vsako resno zadevo za partizansko cksploa-racijo. Naravno, čeravno žalostno je. da smo tudi mi uradniki, odnosno naša ' eda in naša stremljenja temu brezvestnemu listu le objekt revolverske-ffa izkoriščanja. Dobro bi bilo pokaza ri podrobno, kako neženirano prezira Jugoslavija* dejstva, s kakšno naivno brezskrbnostjo skače preko vsega, kar j.e, da bi svoje demagogične fraze predstavila neukim ljudem kot resne, tivaževanja vredne misli. Edino opravičilo zanjo je morda to, da ponavadi
1 "" """M"	- ------1--I ----
piše o javnih in državnih poslih brez vsakega znanja — pravi politični anal-fabeti. Tako eitam njen ogorčen protest proti očitku, da oopzicija zavlačuje nujno rešitev pragmatike, češ, to je grda laž. Pa že v drugem stavku piše »Jugoslavija^, da je rešitev pragmatike po Zakonodajnem odboru površna in nepravilna rešitev in da se •.emu odboru pragmatika ne more zaupati. Kdor količkaj pozna parlamentarno tehniko, ve, da je pot Zakonodajnega odbora edina kratka pot, ta kozvani redni postopek, po katerem pride zakonski predlog najprvo pred vlenum, ki izbere za razpravo šele poseben odbor, nato v ta odbor (ki ne more liti ne slabSi ne boljši od Zako-i-odainega). po podrobni razpravi v od-i-om iltucič v plenuni parlamenta, kjer vrši generalna debata, nato v specialno debato in končno šele v defini-tvno »lasovanje. R^dni postopek je •■.-ovno na:m?nj petkrat tako obširen, kakor sli ra Kani ali konkretno povedalo- xe bi Sla pngmatika v vedno parlamentarno dobato — o novem letu še vp,'.>0 re bo gotova. Ker se je vlada v" i.r«vilnfm razumevanju položaja m V po:-o-nem soglasju z enodnSno željo Organizacij odločila za pos'o,.ofc, proglaša «Ju<rosla-demokrate » sovražnike
no ie Dlia uma raiaiu.a ---- ------(
za mariborsko okrožje, zdaj ss je ustrezajoč željam vnanjih podjetnikov sklenilo ta oddeiek razstave razširiti na splošno. Pričakuje se posebno častna udeležba tudi iz Kranjske ln Hrvatske. Zanimivo je, da se je tako), čim se je ta Ideja neobvezno razširila v javnosti Iz Inozemstva priglasilo nad 10 prvovrstnih podjetij, nekatera že s predloženimi vzorci iz najnovejše, arhitekture. Za letos bi bila to le prva taka poskusna razstava. Za prihodnje leto pa se namerava že spomladi prirediti v velikem obsegu specijelno gradbena razstava najbrže na prostoru velikega .Ljudskega vrta*. Ze zato in dalje ker se ob tej priliki vrši tudi anketa .Gradbene akcije za Marl» bor«, bi bilo ne le v interesu naših podjetij nego tudi v Interesu splošnosti nujno želeti, da se te razstave vsaj z načrti udeleži čim največ naših In hrvatskih po možnosti tudi srbskih gradbenih podjetij. Ker je čas že kratko odmerjen, in ker treba ugotoviti za večjo udeležbo eventuclno tudi večji razstavni prostor (projektiran za ta slučaj je vrt nasproti glavnemu kolodvoru) je nujno potrebno, da se interesenti takoi priglase *Raz-stavnemu odboru pokrajinske obrtne razstave v Mariboru*, nakar dobe prijavnice in natančnejše pogoje. Za načrte ln modele je določeno merilo 1 : 25 oziroma za male stavbe In materijal 1 : 16.
— Češkoslovaško posojilo Avstriji. Pogajanja med češkoslovaškim finančnim ministrom Novakom in avstrijskim finančnim ministrom Segurjem so se končala s sporazumom glede dela posojila, ki ga je Češkoslovaška svoj čas dovolila Avstriji, a ga še ni Izplačala. Minister Scgur je pred odhodom izjavil uredniku .Prager Tagblatta*, da je bil praktičen rezultat pogajanj ta, da bo Češkoslovaška plačala Avstriji 260 milijonov češkoslovaških kron v kratkoročnih menicah, tako da bo celo češkoslovaško posojilo 500 milijonov plačano Avstriji še tekom tekočega meseca
Svoboda (Ljubljana) : Kombiniram moštvo boluičarske čete D. D. O. i: Dravskega art polka 5 : 0 (2 : 0'
Menda je bilo včeraj prvič pri nas. č je vojaško nogometno moštvo nastopi', proti enemu naših domačih nogometn klubov. Ideja je vsekakor hvalevredn. Kakor so naši Sokoli stopili v zvezo , našimi vojaki, naj store isto naši spor? nikl. Spominjamo se še nogometnih tekem med vojaškimi moštvi pri zadnja športnem tednu in reči moramo, da s*
»rndn&tva.
Ce' bi* še bilo -godilo na- LjubljanL
tavatfdi v Sloveniji.
V Sloveniji je 11.782 invalidov. — Največ v starosti od 25—30 let. — Z italijanske fronte jih ie 5784. — Nemcev je sorazmerno enkrat manj, kot Slovercev. — Med invalidi je le 2-5 % analfabetov. Za mednarodni kongres invalidov, ki se vrši to jesen pri nas v Jugoslaviji, pripravlja ministrstvo socijalne politike gradivo o stanju našega invalidskega vprašanja. To vprašanje je velike važnosd ter je nameravana publikacija ne le zanimiva za socijologa. temveč zadtiži, da se zanjo zanimajo tudi široki sloji prebivalstva. Reči mo-r:<mo. da se je pri nas za invalide že mnogo napravilo, široka javnost pa gotov© zavzame še pravičnejše stališče napram invalidom, če bc točnejše informirana o tem vprašanju. Podatki, ki jih v naslednjem podajamo, se tičejo " področja pokrajinske uprave v
Sestanek Pašiča z dr. Benešem.
Ministrski predsednik gosp. Nikola Pa šič odpotuje prihodnje dni v češkoslo vaško kopališče Marijine Lažni, kjer ostane približno me^ec dni. Za časa svojega boravka na Češkem se sestane "osp. Pašič « predsednikom češkoslovaške republike gosp. Masarvkom in ministrskim predsednikom Benešem. ^ tej zadevi je konferira! te dni češko slovaški poslanik goesp. Kalina z mini strskim predsednikom Pašičem.
- Uradniška pragmatika ln opozicija. Poročali smo že, da je ojtozicija proti temu, da bi se službena prag.na tika reševala po skrajšanem postopa nju, kar bi tudi trpelo najmanj 20 dni. Včerajšnja »Bankoslavija* to jotrjuje in se izreka za dolgotrajno |>ostopanje kakor smo ga imeli n.. pr. pri proraču nu. Ako bi klerikalni in narodno - so cijalni poslanci tudi pri debati o služ beni pragmatiki toliko govorili kot so pri proračunski debati, bi regulaciji plač še ob novem letu ne bilo. Tem go spo lom je očividno samo za to. da bi mogli govoriti, siromaki pa naj še me-scce in mesece čakajo.
-f- Komisija za ureditev odnošajev z Vatikanom. Ministrstvo za vere je spo razumno z zunanjim ministrstvom ime novalo v svrho ureditve odnošajev z Vatikanom posebno komisijo, v kateri so poleg obeh imenovanih ministro\ tudi Marko Gjurišič, Jovan Jo%anovi<5. Mitrovič, dr. Lonnovič in škofje dr. Aksamovid, dr. Jeglič in dr. Uecelhni -f Nezgoda radičevskega emisarja v Ameriki. Poročali smo nedavno, da je bil v Ameriki aretiran Radičev emisar dr. Kežman. O zadevi je prispelo sedaj iz •VVashingtona zanimivo poročilo. Ko jc dr. Kežman prispel v Ameriko, ga je ameriška oblast zadržala v New ^or-ku, ker je bilo število izseljenikov, ki je bilo določeno za Jugoslavijo, zeiz črpano. Kljub temu je predsednik Hrvatske republikanske lige pop Krm po tič izposlova.1 Kežmanu dovoljenje za bivanje v Ame.iki, zatrjujoč, da Kežman prihaja kot duhovnik, a ne kot emigrant. Hrvatska ima nalogo da zbira denar za propagando republikanske lige, prebitki pa se pošiljajo Ra-diču za politične svrhe. Ko je bil na ameriških tleh, pričel je Kežman bol ševiško propasrando, vsled česar je Ml povodom neke skupščine dne 1. !o ameriški oblasti aretiran. Radičev misijonar Kežman se nahaja še vedno v zaporu.
Prosveta
Dramsko gledališče: Danes ob 20.
url dramska predstava na čast dijaštvu in vojaštvu ob znižanih cenah. Igra se drama »Razvalina življenja*.
Narodna Galerija Opozarjamo občinstvo na preurejeno in pomnoženo razstavo Naiodne Galerije v Kresi jI, ki se t današnjim dnem zopet odpre občinstvu v^ako nedeljo od 10. do 1. ure in ob četrtkih od 2. do 4. ure. Razstavo vsebuje poglavitno ali vsaj značiluo najboljša dela naših slovenskih slikarjev od šu-bicev do današnjih. Opozarjamo tudi na historično razstavo, ki se otvori za vsesokolski det dne 12. avgusta v obrtni jWi. Razstava ki je velezanimiva. bo odprta samo 9 dnu
»Zvonček*, list s podobami za slovensko mladino, letnik 23„ julij 1922. Priznati treba, da se »Zvonček* zopet lepo razvija in zuova vidno napreduje. Vemo, da iuiamo redke dobre sodelavce na polju mladinskega slovstva A uredništvo zna pridobivati najboljše dopisnike ter stori zlasti v ilustrativnem oziru res vse, kar je v naših razmerah mogoče. Poslednja številka prinaša lepi sliki kraljice Marije in kralja Aleksandra, prav dobre ilustracije k Vandotovi planinski pripovedki »Kekec na volčji sledi*. fotografijo Suvobora na Bledu in portr6 generala R. Maistra Proza je dobra pesmi za silo. Dobra misel je. prinašati v notah slovenske najpopularnejše domoljubne pesmi. »Zvonček* torej toplo priporočamo.
Nova O. Nedbahova opera. Oskar Nedbab, odlični češki skladatelj in dirigent, je uglasbil novo komično opero .Kmet Jakob*. Besedilo je napisal po Lope de Vega češki trgovinski minister L. No^ak.
kazali veliko požrtvovalnost, njihov srednje krilo, ki le v drugi polovici pre šlo v napad. Radi tega poraza naši:, vojakom seveda nikakor ni treba vre*, puške v koruzo. Moči so dobre in >. vztrajnim delom bodo mogli doseči polagoma vse lepše rezultate.
•
SSK. Maribor : SK Primorje. V ne
del jo,, dne 6. t m. igra SSK Maribor proti SK Primorle otvoritveno tekmo n novozgrajenem Igrišču za artilerijsl vojašnico ob Dunajski cesti. Kakor zn.^ no, se nahaja SSK Maribor v izborr formi, saj je premagal pred kratkim r.' gometnega prvaka Koroške Kaca iz Celovca v razmerju 4 : 2. Pa tudi Primor Je nastopi v izpremenjeni postavi, poseb no v napadalni vrsti. Z ozirom na to bo nudil občinstvu res lep športni ožite:: Obenem ie to trening-tekma SK Prime--ja, ki Igra dne 11. In 12. avgusta r.-priliki svečanostne otvoritve nogomet ga ln lahkoatletskega igrišča, ki bo<j eno najlepših v Sloveniji, proti kombir ranemu moštvu Ha*k-Concordia iz Z^ greba. — Pričetek tekme ob 18. (6. v- ■ poldne).
RudolfshUgel (Dunaj) : ConcoraJ (Zagreb). Včerajšnja tekma v Zagreti: končala 2 : 0 za RudoIfshugel.
Šah
Prva partija našega Sahovskeg;: mojstra drja. Vidmarja na mednarodnem šsho-skem turnirju v Londonu.
Danes lahko objavimo natančni pote' prve partije, ki jo je naš šahovski m« , -ster dr. Vidmar igra! na londonske'-, mednarodnem šahovskem turnirju. Igr. na je v prvem krožku od obeh naspre-nikov korektno in nad vse previdno V.r je končala že s 24. potezo ob popolne ma enakem stanju obeh delov z remijem.
Ruska igra. Beli: G, Mar<5ezv — Črni: Dr. M. Vidm*"-
Sokolstvo
Bratje Sokoli.'
Pozivamo vse brate v krujtt, da se d nes sigurno udeleže pohoda vojaštva i; dijaštva na telovadišče. Odhod ob 3. popoldne izpred Mestnega doma Zbiran pol ure popreje na Krekovem trgu. —■ Starešinstvo JSS.
Poziv vsem starejšim bratom. Za redi teljsko službo na telovadišču potrebuje mo še večje število bratov, zlasti onih. ki so ob delovnih dneh prosti. Bratje. !;i hočejo sodelovati v zletnih dneh, t. j. od 11. do 15. t. m. v tej službi, se naj lavijo vsak dan od 2. do C. ure v pisarni rediteljskega odseka na zletnem t-elovar dišču, severni vhod. — Istočasno poživljamo vse one brate, ki so bili v službi rediteljev dne 23. julija in do danes niso ,-rnili rediteljskih trakov, da se v istih j dneh zglasijo v pisarni rediteljskega odseka ali pa trakove vrnejo.
Vozova a in avtomobilom. Dovoz na telovadišče je dovoljen vozovom in avtomobilom samo po Linhartovi ulici. Vozi se po obstoječih policijskih naredbah samo po levi strani. Hitra vožnja in prehitevanje je najstrožje prepovedano.
Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo, naj si še pravočasno preskrbi članske legitimacije, društvene in •/.letne znake in naj fcimpreje poravna zaostalo članarino. Pred vsesokolskim zle-tom društveni sluga ne bo pobiral članarine po domovih. Naj članstvo vpošte-va člen 7. točko c, društvenih pravil, glasom katere preneha biti član društva oni. ki žc za pol leta ni plačal svojih prispevkov. Statistični odsek posluje vsak dan od 18. do 20. ure, opozarja pa članstvo. da se od četrtka dno 10. avgusta
1.	e2 —	-e4	e7 —e5
2.	Sgl	— f3	S<r8 — f6
3.	Sf3 -	— e5:	d7 — d6
4.	Se5	-f3	Sf6 — e4
5.	d2 -	- d3	Se4 —f6
6.	d8 -	-d4	d6 —d5
7.	Lfl	-dS	Lf8 —d6
8.	0-	0	0-0
9.	Lcl		Lc8 — g4
10.	Sbl	-d2	8b8 —d7
11.	c2 —	-cS	e7 — cfl
12.	Ddl	— c2	Dd8 — c7
13.	Tfl ■	-el	Tf8 — e8
14.	L-5	— b4	Lg4 — h5
15.	Lh4	-s3	Lha —g«
	Ld3	-g6:	h7 — g6:
1	Tel	— e8	Ta8 — e8
iS.	Tal	— el	TeS —el
19.	Sf3 -	-el:	Ld8 — gS
J0.	h2-	-gS:	Dc7 — b6
JI.	Sel	— d3	Sf6 —«4
-!■>	Pd2	— e4 :	d5 — e4:
23.	Sd3	— c5	8d7 —c5:
24. d4 -		-c5:	Db0 — e5
.
danes
ob 3. popoldne povorka dijaštva, vo-jaštva In Sokolstva v kroju Izpred Mestnega dora na zletno telovadišče. Ob 4. url velika javna telovadba. Po telovadbi velika IjuJska veselica pod Tivolijem. Na vzporedu pevski nastopi, godba, akademijo itd. Vde.
remis.
Ravnovesje je popolno in odločitev v prid eni ali drugi stranki se nikakor mogla pričakovati od nadaljevanja partije. Igralea sta io torej upravičeno prekinila kot neodločeno.
Nasprotnik drja. Vidmarja g. Marocz: je prvi madžarski šahovski mojstei zmagovalec v neštetih manjših in tu>; največjih mednarodnih turnirjih in svo-čas najnevarnejši in najresnejši' tekme drja. Emanuela Laskerja, ki mu je lar. v težkem boiu iztrgal svetovno prvet. stvo Kubanec Raoul Jos6 Capablane, po 4 zmagah in 10 partij, ki so konča remis. Ali bo Capahlanca tudi v londo.. skem turnirju vzdržal prvenstvo? Težr-in tudi nehvaležno bi bilo prorokova-;.-v tako zgodnjem stadiju turnirja in v*. dar si upamo s precejšnjo gotovost^ trditi, da bodo Capablanci ostro za pe
stvo. da se oa ceircsa u;.^ »v. a..............- - •
dalje pa do vštevšega 16. avgusta ne bo j tami Aljoš.n Rubmstein, Bogoljubov u uradovalo. Ne pošiljajte po društvene le- , - ne kot zadnji - naš lidmar gitimacije in znake drugih oseb. ker mo- i V kolikor so zanesljive do seda, nau ra vsakdo reverz o prejemu znaka pod- s turnirja doJle vesti je stanje po tre: pisati lastnoročno. Zletne legitimacijo za jem krožku nastopno: Aljoštn. Bogolji, naraščaj in deco bodo izdaiali njih va bov-in Capablnnea po 3 (zmage), Re : ditelii Društvo ima v zalogi tudi zletne ! Rubinstein in dr. \ idmar po 2 m pol razglednice. Bratje! Sestre! Poslužujte i zmagi. 1 remis), dr. Tartakovrer 1 in po.
n •	■	« 11 - r1 i k iivrfj m T> Ar^iirj ru\ 1 ___
se jih pri dopisovanju. — Zdravo!
Ljublj. n-' l S^oL Vd bratje, ki se hočejo o ki i udeležiti vsesokoiskega zleta naj pridejo vsaj k poslednji vežbi redovnih vaj v torek dne 8. avgusta od sedmih zvečer na letnem telovadišču
nuMOpi, guuoa,	■»»« -- suumni iirai	.v....^".
ležite se teh prireditev V čim večjem pod Tivolijem, da prejmejo od brata na
VI . ..!t	I -r- l • 1 _____J.' 1« lirA* l-nlnpOM nA ho nih
številu
čelnika potrdilo, brez katerega ne bo nih- j ri m nepop-sna, če pripuščen k sprevodu.
Alkins (1), Euwe in Borowskv po 1.
O turnirju poročajo vsi londonski list zelo ob?irno. Do.-lim udeležencem sta s doslej priredila dva banketv sprejela e: jih med drugimi finančni min'.'t">r ii vvestminsterski žunsn. Orrar'racija pri ; redim je lriljan'na. gostoljubnost sija
Priloga ,Jutru« št. 184, dne 6. avgusta 1922.
Vsesokolski zlet
Prireditve na slavnostne dni
ČETRTEK, DNE 10. AVGUSTA.
Prihod mednarodnih tekmovalcev.
Šefa sodnikov in sodnic za tekmo JSS. ob yz20. uri.
Ob 20. koncert vojaške godbe na čast mednarodnim tekmovalcem na vrtu hotela <cTlvo!i».
PETEK, DNE 11. AVGUSTA.
Ob 6. tekma članic društev JSS.
„ 8. začetek VII. mednarodne telovadne tekme na zletišču.
„ 20. v opernem gledališču tProdane nevesta-'.
„ 20. v dramskem gledališču «Pohujšanje v dolini Št. Florijanskb.
SOBOTA, DNE 12. AVGUSTA.
Prihod gostov in jago slovenske ga Sokol stva.
Ob 6. tekma članov društev JSS.
„ 8. nadaljevanje mednarodne tekme.
Prireditve.
(Začetek ob 20. uri.)
Pozdravni večer mednarodnim tekmovalcem na vrtu Kazine.
V	opernem gledališču zBoris Godunov».
V	dramskem gledališču «Golgota».
V	dvorani hotela «Union» sintonični kon-
cert Srcdočeške iilharmonije iz Kladna.
V	Filharmoniji (Kongresni trg) koncert
pevskega društva «Slavec».
V	dvorani Narodnega doma: Akademija
»Bratstva* na čast češkemu Sokolstvu.
Na slavnostnem prostoru (letno telovadišče Sokola v Ljubljani) v Tivoliju koncert godbe in pevskega zbora Zveze jugoslovenskih železničarjev. Ljudska zabava.
N? trgu Tabor koncert orkestra Sokola I.
Na vrtu hotela «Tivoli» koncert vojaške godbe Dravske divizije.
NEDELJA, DNE 13. AVGUSTA, Dopoldne.
Ob 5.45 pričetek uvrščanja članov in članic za izkušnje v oblačilnicah.
„ 7. izkušnje za proste vaje članov in članic.
„ 9. izkušnje za proste vaje članov COS.
„ 9. izkušnje za nastop žup JSS. in za Naprej.
H 9. pohod Sokolov izpred Narodnega doma na grob prvega staroste br. dr. Ivana Oražna.
„ 9.45 izkušnje za skupine ČOS.
„ 10. izkušnje za hkratne vaje na bradljah ČOS.
„ 10.30 matineja v opernem gledališču: Slavnostni prolog, operna in koncertna pevka sestra Pavla Lovše-tova, koncertna pianistinja gospa Dana Kobler - Golijeva, kvartet dr. Kozine.
„ 10.30 matineja v dvorani Filharmonič-nega društva, Kongresni trg: operna in koncertna pevka ga. Vilma de Thierv-Kavčnikova in vokalni kvartet ^Primorje.
„ 11. izkušnje za vaje s kiji članic COS.
„ 11.30 promenadni koncert Sredočeške filharmonije iz Kladna v Zvezdi.
„ 11.30 promenadni koncert na slavnostnem prostoru v Tivoliju godbe Jugoslovenskih železničarjev.
Popoldne.
Ob 15. javna telovadba:
1.	proste vaje članov,
2.	proste vaje članic,
3.	vaje gostov,
4.	vaje ČOS. na bradljah,
5.	proste vaje članic ČOS. s kiji,
6.	proste vaje članov ČOS,
7.	a) vaje vrst članov na orodju, b) nastop žup JSS,
8.	«Naprej*.
Večerne prireditve.
(Začetek ob 20. uri.)
V	dramskem gledališču «Deseti brat*.
Igra Št Jakobski gledališki oder.
V	opernem gledališču koncertni in plesni
večer umetniške plesalke Marije Ježkove iz Prage in koncertne pevke gdč. Ljubice Sfiligojeve.
V	dvorani hotela »Union* koncert jugo-
slovenskih narodnih pesmi pevskega zbora društva »Ljubljanski zvon».
V	dvorani Filharmoničnega društva, Kon-
gresni trg koncert kvarteta prof.
Kozine.
Na vrtu Narodnega doma koncert oddelka
Srcdočeške iilharmonije. Na slavnostnem prostoru (letno telovadišče Sokola v Ljubljani) v Tivoliju telovadna akademija gostov in društev JSS. Na vrtu hotela »Tivoli, koncert vojaške
godbe Dravske divizije. Na trgu Tabor koncert orkestra Sokola I.
Petje društvenega zbora. Pozdravni večer starešinstva reprezentanci gostov v dvorani Kazine. Po pozdravnem večeru koncert vojaške godbe na kazinskem vrtu. Začetek pozdravnega večera ob 21.
PONEDELJEK, DNE 14. AVGUSTA. Dopoldne.
Ob 6. proste in posebne tekme JSS. „ 7. izkušnje vojakov. „ 8. zajutrkovalni koncert na slavnostnem prostoru v Tivoliju. „ 9. izkušnje naraščaja. „ 11.30 promenadni koncert Sredočeške filharmonije iz Kladna v Zvezdi.
Popoldne.
Ob 15. javna telovadba:
1.	vaje vojakov s puškami,
2.	vaje čeških vojakov,
3.	vaje moškega naraščaja,
4.	vaje ženskega naraščaja,
5.	vaje gojencev podoficirske šole v Zagrebu,
6.	vaje mornarjev z vesli.
Večerne prireditve.
(Začetek ob 19.30.)
V	opernem gledališču «Prodana nevesta
V	dramskem gledališču *Jugana, vila naj-
mlajša" in «Knez Semberijskis.
V	dvorani hotel »Union > koncert Glasbene
- Matica v Ljubljani.
V	dvorani Filharmoničnega društva kon-
cert pevskega zbora <Zveze jugoslovenskih železničarjev». Na vttu Narodnega doma koncert oddelka Srcdočeške iilharmonije iz Kladna. Na vrtu Kazine koncert vojaške godbe
Dravske divizije. Na trgu Tabor telovadna akademija Sokola /. s koncertom. Na slavnostnem prostoru pod Tivolijem telovadna akademija gostov in društev JSS. Koncert godbe Zveze jugoslovenskih železničarjev in vojaške godbe iz Zagreba.
Na vrtti hotela »Tivoli* Slovanski pozdravni večer, koncert filharmonije iz Kladna. Ob 22.30 slavnostna serenada Sokolstvu na ljubljanskem grada. Združeni zbori in fanfare.
TOREK, DNE 15. AVGUSTA.
Dopoldne.
Ob 7.30 začetek uvrščanja za sprevod. „ 8. zbirališče narodnih noš na slavnostnem prostoru in „ 8. zbirališče pevskih zborov na dvorišču realke. „ 8.30 slavnostni sprevod po mestu.
Popoldne.
Ob 14. sprevod narodnih noš s Kongresnega trga na zletišče. „ 15. javna telovadba:
1.	proste vaje članic,
2.	proste vaje članov,
3.	vaje gostov,
4.	skupine članov ČOS.
5.	vaje članic ČOS. s kiji,
6.	nastop žup JSS,
7.	»Naprej.,
8.	vzorne vrste na orodju ČOS. In JSS.,
9.	vaje jezdnega odseka sokolskega društva v Ljubljani.
Zvečer.
Ob 20. poslovilni večer, združen z veliko ljudsko veselico na slavnostnem prostoru pod Tivolijem. Koncert godb in raznih pevskih zborov. „ 21. nastop združenih pevskih zborov.
Sokolski vlaki
V svrho prevoza Sokolstva ob zletnih dneh v Ljubljano bodo vozili na Taznih železniških progah posebni sokolski vlaki. Najvažnejša določila glede potovanja s temi vlaki so sledeča:
1.)	Vsak vlak je odrejen samo za ona društva in župe, ki so označene za do-tični vlak.
2.)	Zupe in društva se morajo Iz prometnih ozirov brezpogojno voziti s sokolskimi vlaki.
3.)	Potovalne legitimacije veljajo le za posebne sokolske vlake pri prevozu v Ljubljano. Legitimacije so bele in so že razposlane na podlagi prijav. Veljajo za 50%ni popust; le ako imajo še žig »Telovadec:., veljajo za 75%ni popust, a samo na državnih železnicah.
4.)	Tekmovalci in tekmovalke ter razni uradni kurirji, ki potujejo že pred sokol-skim vlakom v Ljubljano, imajo popust tudi pri rednih vlakih, če se izkažejo z uradnim potrdilom društva ali župe, da potujejo na tekmo ali v druge uradne svrhe v Ljubljano.
Vlaki so sledeči:
A. PRIHODI V LJUBLJANO.
Vlak I. Niš-Ljubljana. Določen za župe Štip. Niš, Skoplje, Zaječar in Kraguje-vac. Odhod iz Niša dne 10. avgusta ob 17. uri. Prihod v Ljubljano dne 11. avgusta ob 16. uri 24 min.
Vlak H. Beograd-Ljubljana. Določen za župi Beograd in Šabac. Odhod iz Beograda dne 10. avgusta ob 20.10. Prihod v Ljubljano dne 11. avgusta ob 11.01.
Vlak m. Novi Sad-Ljubljana, preko
Indjije. Določen za župo Novi Sad (razen društev Ada, Mol, Senta, Subotica, Soinbor, Kula in Stara Palanka) ter za naslednja društva župe Osijek: Vinkovci, Vukovar, Županja, Brod na Savi, Požega, Nova (jradiška in Pleteoica in končno Bos. Kobaš, Bos. Gradiška in Bos. Dubica. Odhod iz Novega Sada dne 11. avgusta ob 7.50. Prihod v Ljubljano dne 11. avgusta ob 23.20.
Vlak IV. Veliki Bečkerek-Ljubljana.
Določen za župo Bečkerek in driiStva župe Novi Sad: Ada Mol, Senta, Subotica, Sombor, Kula, Stara Palanka Odhod iz Velikega Bečkereka dne 11. avgusta ob 23.50. Prihod v Ljubljano dne 12. avgusta ob 11.01.
Vlak V_ Mostar - Ljubljana, preko Broda. Določen za župe Sarajevo, Tuzla in Mostar (brez društev Korčula, Vela-luka in Polomje). Odhod iz Mostara dne 10. avgusta ob 23. in iz Broda dne 11, avgusta ob 22.50. Prihod v Ljubljano dne
12.	avgusta ob 10.32.
Vlak VI. Zagreb drž kol.-Ljubljana. Določen za društva župe Banjaluka in za naslednja društva zagrebške župe: Glina, Virgin most, Petrinja, Sisak, Zagreb I. Odhod iz Zagreba dne 11. avgusta ob 17. Prihod v Ljubljano ob 23.
Vlak VIL Osijek-Zagreb-LSubliana. Določen za župi Osijek in Bjelovar ter društva Pakrac in Ivaničgrad župe Zagreb. Odhod iz Osijeka dne 11. avgusta ob 21. Prihod v Ljubljano dne 12. avgusta ob 15.
Vlak VIII. Zagreb juž. kol.-Ljublia-
na. Določen za ostala društva župe Zagreb in društvo Zlatar. Odhod iz Zagreba juž. kol. dne 12. avgusta ob 13.20. Prihod v Ljubljano ob 17.30.
Vlak IX. Zidan most-Ljubljana. Določen za društva: Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Medija, Litija, Šmartno in Vače. Odhod iz Zidanega mosta dne
13.	»vgusta ob 4. Prihod v Ljubljano ob 5.33.
' Vlak X. Bakar-Ljubljana dol. kol. Določen za župi Split in Šibenik ter društva Korčula, Velaluka, Polomje, Duga-resa, Karlovac, Metlika in Gradac. Odhod iz Bakra dne 11. avgusta ob 22. Prihod v Ljubljano dol. kol. dne 12. avgusta ob 10.26.
Vlak XI. Bakar-LiubUana dol. kol. Določen za celo župo Rijeka ter društva Korenica, Črnomelj, Vinica, Bojanci, Adle-šiči, Semič, Ruperčvrh. Odhod iz Bakra dne 11. avgusta ob 23.30. Prihod v Ljubljano dol. kol dne 12. avgusta ob 14.30.
Vlak XII. Novo mesto - Ljubljana dol. kol. Določen za ostala društva župe Novo mesto in društvo Višnja gora. Odhod iz Novega mesta dne 12. avgusta ob 15.15. Prihod v Ljubljano dol. kol. ob 18.
Vlak XUI. Kočevje - Ljubljana dol. kol. Določen za ribniško okrožje zupe Ljubljana I. Odhod iz Kočevja dne 12. avgusta ob 12. Prihod v Ljubljano ob 15.
Vlak XIV. Kamnik-Ljubljana. drž. kol. Določen za kamniško okrožje, vozi dne* 13., 14., 15. avgusta ob 5. iz Kamnika. Prihod v Ljubljano ob 6. zjutraj.
Vlak XV. Celje-Ljubljana. Določen za društva župe Celje na savinjski progi in Celje ter Vojnik. Odhod iz Celja dne 12. avgusta ob 17.30. Prihod v Ljubljano ob 20.11.
Vlak XVI. Maribor-LjubUana. Določen za župo Maribor, društva ob koroški in ljutomerski progi. Odhod iz Maribora dne 12. avgusta ob 16. Prihod v Ljubljano ob 21.
Vlak XVII. Čakovec-Liubljana. Določen za vsa ostala društva župe Maribor in Celje ob ptujski in glavni progi do Laškega. Odhod iz Čakovca dne 12. avgusta ob 12. Prihod v Ljubljano ob 18.50.
Vlak XVIII. Jeseuice-Ljubljana. Določen za vsa društva župe Kranj (razen Tržiča, Stražišča in Kranja). Odhod z Jesenic dne 13. avgusta ob 4. Prihod v Ljubljano drž. kol. ob 5.50 zjutraj.
Vlak XIX. Kranj-Liufcljana. Določen za društva Kranj, Tržič in Stražišče. Vo-j zi drte 13., 14. in 15. avgusta ob 4. zjutraj in pride ob 5. v Ljubljano.
Prihode čeških sokolskih vlakov javimo pravočasno.
B. ODHOD VLAKOV.
Vlak I. za Niš dne 16. avgusta ob 17.
Vlak H. za Beograd dne 16. avgusta ob 10. uri.
Vlak III. za Novi Sad dne 16. avgusta
ob 23.
Vlak IV. za Bečkerek dne 16. avgusta
ob 15.
Vlak V. za Mostar dne 16. avgusta ob
19. uri.
Vlak VI. za Zagreb dne 16. avgusta ob
7.30.
Mak VII. za Osijek dne 16- avgusta ob
3.30.
Vlak VIII. za Zagreb dne 16. avgusta
ob 7.30.
Vlak IX. za Zidan most dne 15. avgusta
ob 20.30.
Vlak X. za Bakar dne 16. avgusta ob 8.30 z dol. kol.
Vlak XI. za Bakar dne 16. avgusta ob 13. z dol. kol.
Vlak XII. za Novo mesto dne 16. M 15. avgusta z rednimi vlaki.
Vlak XIII. za Kočevje dne 16. avgusta z rednimi vlaki.
Vlak XV. za Celje dne 16. avgusta ob 2.
Vlak XVI. za Maribor dne 15. avgusta ob 24.
Vlak XVII. za Čakovac dne 16. avgusta ob 0.20.
Mak XVIII. za Jesenice dne 16. avgusta z rednimi vlaki.
Vlak XIX. za Kranj dne 13., 14. in 15. avgusta ob 21. z drž koL
Vsi vlaki so že deiinitivno določeni, izpremembe so nemogoče.	v\.i.
Zdravo!	'' ii"
Narodne noše na zletu
Dne 15. avgusta je za vsesokolski zlet najvažnejši. Ta dan se zbero tudi vse narodne noše, da pokažejo svetu, kako visoko ceni ves narod sokolsko delo in da s svojo lepoto in pestrostjo povečaio sijai sokolskega zleta. Zato je Jugoslovanski Sokolski Savez odkazal narodnim nošam najbolj odlična mesta. Dolžnost naša pa je, da se vsi, ki imajo pravilno narodno nošo, zbero v Ljubljani. Spored za narod-ne noše je sledeči:
Dne 15. avgusta se z b e r o vse narod« ne noše do 8. ure zjutraj na s I a v n o s t -nem prostoru (bivše dirkališče pri velesejmu). Vozovi pa ostanejo na potu tned velesejmom in slavnostnim prostorom. Vse narodne noše se bodo tu delile v dve glavni skupini, od katerih odkoraka ena pred Narodni dom, druga pa na trg Sv. Jakoba. Pred Narodnim domom se postavi vsa skupina v poiloku med Narodnim domom, Trubarjevim spomenikom in Bleivveisovo cesto, tako da ima najlepši razgled na Aleksandrovo cesto, po kateri pride sprevod Sokolstva. Skupina pri Sv. Jakobu pa se postavi na trgu tako, da ima razgled na šentjakobski most. Tudi od tu bo imela skupina najlepši razgled na sprevod.
Ko bo sokolski sprevod odkorakal mimo posamične skupine, odkoraka ta na Kongresni trg, kjer jim odkažejo reditelji prostor, ki bo zopet eden najugodnejših.
Po končanem sokolskem sprevodu je obed in se nato vse narodne noše zbero točno do pol dveh popoldne zopet na slavnostnem prostoru, od koder odkorakajo na Kongresni trg, od tam gre ob 2. uri popoldne sprevod narodnih noš samih skozi VVolfovo in Prešernovo ulico po Dunajski cesti in Linhartovi ulici na telovadišče, kjer ie razhod. Na telovadišču iim je odkazana tribuna. Tudi ta prostor je prvovrsten.
Dne 15. avgusta zjutraj dobe vse narodne noše 1 e g i t i m a ci j e, ki jih opravičuje do prostega vstopa k vsem prireditvam iii vstopu na tribuno (telovadišče) proti vstopnini 5 Din. Pripominjamo, da mora tudi vsak Sokol tu plačati malo
Nedeljsko pismo
Jugoslavija bo torej propadla Ne dnevnik ali dnevnica -^Jugoslavija^, ampak naša država, naša mila Jugoslavija, ali kakor se oficijelno imenuje -■kraljestvo SHS.» Propadla bo. Iu zakaj? Zaradi lopate, zaradi eno lopate.
«Kako je to mogoče?* sprašujete s"si. Da, tako je in nič drugače, njena usoda je pisana — in zdi se — da ni rešitve. Iu to: zaradi lopate, zaradi ene lopate.
Vozili smo se po železnici in smo gledali na kolodvorih na dolge vrste novih vagonov, ki so ravnokar dospeli iz Nemčije. Celo lokomotive, čisto lepe. nove. črne, blesteče so stale vmes.
»Vidite,* pravi nekdo, «prej je bilo tako jamranje. da ni vagonov, zdaj jih bo pa kmalu preveč.*
•-Res, že vse je zabasano,* pravi železniški uslužbenec, ki se vozi z nami. ^ Sam i ne vemo, kam bi z njimi.*
«Ko so prišli prvi vagoni,- razlaga neki možak, «so se ljudje že jezili, češ: boste videli, pojde vse v Srbijo, mi ne bomo ničesar dobili, le poglejte saj je napisano SDZ, t. j. srbske_državne železnice. Srbi vse, mi pa nič. No, pa so se le enkrat zmotili. Zdaj jih je i>a menda povsod dovolj.*
«To je vendar vso eno.* pravi star očka, ki sedi v kotu in žuli pipo, »saj vagonov se take ne more na enem mestu držati. Pa tudi če bi jih bili Srbi dobili bi bilo prav, saj je to zanje vojna odškodnina — nam pravzaprav ne gre nič, ker smo bilj v stari državi.* Na to je nastal molk. «Š9 pekaj čaisa, pa ne bomo več mogli naprej,* pravi žel. uslužbenec, »skoraj se vlaki ne morejo več drug dnisremu izugibati.*
Nato sa oglasi mož, ki je med tem molčal in gledal skozi okno. cPa jih na Hrvatsko pošljite!* cTudi tam je vse zabasano.* «To je gospodarstvo,* pravi na to mož. -Zdaj bo zopet vse to stalo in razpadalo na progah, kakor stari prejšnji vagoni. >
«To je zato. ker imamo take ministre.* pripomni nekdo nato.
»Da, da, ko bi se bili vagonil spravili v delavnice in popravili, koliko državnega denarja bi bilo prihranjenega!-«
«Ko pa nimamo menda dovolj železniških delavnic,* pravi stari očka v kotu in si briše pot s čela, kajti vročina je velika.
«Pa naj se narede, saj je že čas,* pripomni nekdo.
^Minister je zanič,* pravi njegov sosed.
Stari očka se ozre in pravi: »bam minister tudi ne more vsemu kaj.*
»Pri nas je še precej reda — ampak na Hrvatskem — tam so na železnicah čudne razmere,* pravi mož, ki je bil menda trgovec. Nato se jo oglasil mož pri oknu:
»Zato pa vam pravim, da se vse to ne bo držalo. Država bo propadla.* Molk.
»Pravite na Hrvatskem ni reda — pa vse je proti državi. Saj to ni nič čudnega. Imamo svoje ravnateljstvo za železnice — a ne sme ničesar storiti brez dovoljenja ministrstva. Če je treba kupiti žebelj. se mora vprašati v Beograd. To so razmere!* Molk.
»Nimamo niti lopat, da bi kurjači nalagali premog v lokomotivo. Zadnjič je imel vlak 200 minut zamude, ker je moral čakati na vlak, ki je prišel od
drage strani, da mu je posodil lopato
za premog. Zato vam pravim: ta država bo propadla* Molk.
*Pa ni bilo nikake lopate tam na kolodvoru na primer, ali kaj drugega podobnega,'- vpraša stari očka
»Ne, za to so posebne lopate. In če jo je treba kupiti, vprašaj v Beograd, minister pa ne da niti grosa.»
»I, jaz bi pa magari z rokami noter nametaval, samo da bi šli naprej,* pravi stari očka z dobrovoljnim nasmehom.
c Zakaj se nam ne da, kar potrebujemo,^ govori oni mož naprej. To dela centralizem. Ministri so nezmožni ljudje. Že dve novi lokomotivi, ki sta prišli iz Nemčije, sta pregoreli, ker je kurjač preveč naložil. Nastavljajo se nezmožni ljudje. Samo korupcija in pro-tekcija. Minister pa ničesar ne ve.*
»Saj minister ne more poskušati kurjača, ali zna kuriti, ali ne; zato so drugi pri železnici.*
»Nesposobni ljudje, pravim vam. Vsakih par let bi morala biti per-lustracija vagonov. Pri nas je še noben minister ni naredil.>
»Saj minister ne bo šel vagonov štet,* se posmeje žel. uslužbenec.
»Ampak minister mora vedeti, koliko ima vagonov. Zagrebška direkcija ne moro delati, ker ima vezane roke. Le pomislite, če nimamo niti lopat za lokomotive.*
»To je res hudo,* pritrdi stari očka smešno.
»Na ta način nastanejo zamude in potem, pravite, na Hrvatskem ni reda. Jaz le pravim: sedanja koalicija je akcijska družba za eksploatacijo države — za nič druzega.* Molk.
»Če bi bil jaz minister, bi pa vendar
naročil takih lopat,* pravi stari očka.
»pa ravnateljstvo ima menda tudi kak denar.*
»Ničesar nima — za . vise je treba prositi Beograd. Za. t o pravim: ta država bo propadla.*
•.-E, ne bo tako kmalo. ne,* se tolaži stari očka, ki mu ne gre v glavo, da bi tako majhni vzroki imeli tako velike posledice. Drugi so molčali in so mislili však svoje.
Glede lopate je bila stvar res težka. Ako ni lopate, ne mereš naložiti premoga, čo ni premoga ni ognja, če ni ognja, kotel ne vre, če kotel ne vre, lokomotiva ne vozi, če lokomotiva ne vozi, ne gre vlak, če ne gre vlak pravočasno. je nered.
Res: vse to je logično in eno izvira iz druzega. Da, lopata je torej začetek zla — in z lopato je v zvezi minister, ki ne poskrbi zanjo, kajti hrvatski in sploh noben kurjač nc more kuriti lokomotive brez lopate. Promet pa je takorekoč življenjska sila države, če ni življenjske sile. država propade — res zaradi lopate bo Jugoslavija propadla Dokaz je torej jasen.
Zamislil sem >e gioboko v nezmožnost ministrov. Čemu so ti ljudje sploh na svetu? Za samo oviro.
Ko bi minister železniškemu ravnateljstvu v Zagrebu ne delal ovir. gotovo bi se našla kje kaka lopata, da bi vlak. ne imel 200 minut zamude. Zdaj pa ni lopate in je ni. Vrag vzemi takega ministra! Niti za lopate ne poskrbi in ravnateljstvu ne da niti grošs. kredita! Iz svojega bi kupil tisto lopato, če bi bilo treba — samo da bi bil red — ampak kje bi bil potem — izgovor?!
Res! Ko sera v mladih letih čital, da so obesili 1. 1849 na Dunaju ministra Latourja, sem si mislil, da gotovo
zaslužil. Sicer še danes ne vem, kaj je pravzaprav storil — ampak ne smili s3 mi še daues nič. In takle naš železniški minister! Kaj zasluži drugega? Za železnico itak nima smisla -r- dr. ! Korošec je imel o tem več pojma. Na i ta način propada naš promet in gospodarstvo. To pa je pogin za državo.
Včasih smo gledali vse drugače na avstrijske ministre. Zdeli to se nain vsegavedni in vsegamogoeni in če jo bilo kaj napačnega — so navadno drugi zakrivili. Da bi se brigali za lopate-, od njih nismo zahtevali in če bi ne. bilo lopat, bi bili vozili brez njih. To je bilo v tistih lepih starih časih. Sedaj je to drugače.
Gospod minister v Avstriji je pomeni] vse kaj druzega. Če se je kam pokazal — je bil red. Ko je postal minister češki agrarec Prašek, ki je imel baje samo meščansko šolo. pa seveda veleposestvo — so se vsi čudili, kako je to mogoče. Pa je prestal svoje rai-nistriranje brez velikq nesreče.
Junak znane igre »Ako frak dobro pristoja* je rekel, da se minister tudi od uradnikov in drugih ljudi marsičesa nauči.
Pri nas pa imamo same take nezmožne ministre! Takoj ko smo dobili novo svojo državo, smo imeli v Ljubljani v tem žalostne izkušnje. Vsak je bil dober za ministra Zupančič je takrat rp-kel, da bi si no upal prevzeti niti ministrstva za lirično pesništvo in on vendar le nekaj o tem razume.
Ljudje so res brezvestni. Postanejo n. pr. železniški ministri, a ne poskrbs niti za lopate. Naj jih vrag vzame! Zaradi njih bo propadla naša lepa mila Jugoslavija.	Sava'
______, zato twS narodne noše ne morejo'biti za telovadbo popolnoma oproščene vstopnine. Legitimacije za polovično vožnjo pa dob6 vsi pravočasno aH pri »okolskem društvu svojega kraja ali pa pri dotičnem aranžerju, ki jih je priglasil.
Manifestacija sokolstva Južne Srbije
V divnem kraju Srblle, znanem pod imenom moravska dolina, se je vršil 29. m 30. lulija I. zlet društev: Aleksinac, Bela Palanka, Plrot, Vranja, Kumanovo, Leskovac, Vlasotice, Prokuplje in Niš, kl tvorijo moravsko sokolsko župo s sede-iem v Nišu. Moravska župa tvori središče sokolskega dela od Beograda do Ojevgjeliie, Položaj moravske sokolske župe je sila važen, ker se odtod koncentrira vse delo za narodno propagando v iužnih krajih. Zato je imel ta zlet za razvoj sokolske misli velik pomen.
Dne 29. julija so se zbirala v Nišu številna sokolska društva, da pokažejo uspehe svojega dosedanjega dela. Ob tej priliki je priredilo niško prebivalstvo na čast
sokolstvu velik banket, a« katerem Je
bilo sokolstvo predmet viharnih ovaclj. Pri svečanem sprevodu dne 30. julija je nastopilo sokolstvo, vojska In Številna množica naroda.
Pri popoldanski Javni telovadbi Je starosta moravske župe br. Dušan Boguno-vlč v lepem nagovoru očrtal program in delo sokolstva v današnji dobi. Po predavanju se je pričela telovadba. Proste vaje za ljubljanski vsesokolskl zlet so bile prav čedno Izvajane, tudi nastop vojske je bil vzoren ln viharnih ovacij, ki jih je prirejal narod armadi, ni bilo ne konca ne kraja.
NIŠ od dneva našega osvobojenja nI
doživel svečanejšega dneva od tega sokolskega praznika. Vse prebivalstvo brez razlike političnega prepričanja je bilo navzoče. Predstavniki vojske ln civilnih oblasti so Izrazili svoje simpatije sokolstvu — proseč, da naj sokolstvo nadaljuje svoje delo, ker edino v tem leži prospch narodne misli v teh obmejnih pokrajinah. Upamo, da bodo sokolski bratje iz Južne Srbije, ki se v velikem številu udeleže vsesokolskega zleta v Ljubljani, tudi pri nas predmet presrčnih ovacij.
Kulturni pregled
„JugosI o venska Njiva"
Ta lepa revija je završila s svojo šesto številko prvo polovico letošnjega letnika. Po obsegu in vsebini je to največja revija in prinaša važne kulturne in politične članke, dober pregled in tu in tam leposlovne stvari V 6. številki priobčuje !vo Vojuovič nekaj spominov «Iz onog dnevnika*. Pesnik »Dubrovniške trilogije* je bil v začetku vojne zaprt v žitniku, od tam pa se je rešil v zagrebško bolnico. Zapiski v dnevniku nam kar sejo njegovo duševno razpoloženje in dogodke L 1915. — M. Vito priobčuje odlomek iz knjige »Smeh Bogova«, ki bo sestavljena iz epizod, ironije in lsxi-iseCih nesoglasij vojnih let. — Albert ilelier je napisal temeljito študijo: »Ar-rizarn u našoj književnosti*, ki dobro osvetljuje naše najnovejše književne pojave. — Sibiricus je dovršil svojo razpravo: »Kolčak i njegov slom», ki nam zanimivo razkriva ta del ruske tragedije. Dr. Trubeika, ki kaže pri urejevanju lista »vojo spretno roko, podaja spis: »Osamnaesto stolječe o Rudju Boškovi-iu». — Dr. Fancev zaključuje svojo razpravo o jezuitih v Slavoniji v XVIII. stoletju. — Dr. Nagy razpravlja o »Trojnem sporazumu* (od leta 1891—1914) in pojasnjuje ozadje te evropske politične zveze. — Mirko Kus-Nikolajev se bavi 7. vprašanjem »Antroposofija, individua-,am i nova kultura*, ki je aktualno filozofsko smer naše dobe. Slede pregledi in referati. Revija stane 100 Din letno in izhaja mesečno.
Iz življenja in sveta
V pasjih dneh
lorij na zemeljsko površino. Razmeroma
križari po vsem okra tu. Pred nekolike
tetini ae je neko nedeljo vrača! ▼ družb?
svojih prijateljev 5 plesnega večera v PiancariUi, ko ga nenadno ustavijo
»Zbornik za Pucko pro-svjetu"
ie začel izhajati v Zagrebu. Izdaja ga ljudsko vseučilišče v Zagrebu, ureja ga Ir. Alb. Bazala. Prva številka (1—2) obsega 96 strani. V predgovoru pravijo izdajatelji, da je revija namenjena predvsem prosvetnim delavcem, da se seznanijo s prosvetnim delom pri nas in drugod. Iz diletantizma je treba preiti k vzgoji vzgojiteljev in k sistematičnemu ielu. Revija bo odprta vsem, ki hočejo izpregovoriti o kakem važnem vprašanju r.e vrste, brez ozira na prepričanje!. Priznavamo, da je bila te vrste revija že davno potrehna. Svoj čas je izdajalo akad. prosvetno društvo »Tomiblav* v Varaždinu podobno revijo »Naša doba*, ki pa je bila premalo razširjena. Pri nas ;>e to vprašanje gojila svoj čas <Oml;t-:lina» in učiteljsko časopisje. V Sloveniji -e je i:a prosvetnem polju mnogo zgodilo 'n lani smo začeli s svojimi ljudskimi univerzami po naših mestih. Prvi naši
poizkusi še niso bili na višku, treba bo
lelo nadaljevati in izpopolniti. Pri tem nam bo zagrebška revija dobro služila. Spominjamo se časov, ko so zagrebški profesorji predavali pri nas — morebiti bo organizacija prosvetnega dela omogočila, da se bodo predavatelji izmenjavali na ta način, da pojdejo naši preko Sotle in oni k nam. Ce pa tega ne bo, bomo vsaj vsak na svoji njivi delali. Skupna revija pa bi nam nudila pregled, kaj ii. koliko se je kje storilo. To bo nudilo več navdušenja za delo in razna navodila. Dr. Alb. Bazala govori v članku «0 ideji prosvete*, kaj je glavni namen prosvetnega dela. Citirali bi lahko mnogo stavkov, ki so važni za naše skupno delo: zdi se nam predvsem važen en sam preprost stavek, ki nI nov, a je v spisu povdarjen: caritas omnia potost, ljubezen zmore vse. Na podlagi tega stavka bodo gotovo hrvatski prosvetni delavci premagali tudi one svoje in druge predsodke, ki so ovira našemu skupnemu delu. Dr. Vouk piše o popularizar ciji prirodnih ved — dr. Tkalčič o muzejih kot srodstvih ljudske prosvete — itd. Zbornik bo gotovo prinašal dobre razprave, oziroma predavanja, ki bodo služila drugim za porabo. Na Češkem je nastala na ta način cela poljudno znanstvena zbirka, ki jo je izdala »Prosvetna zveza*. Tak članek je n. pr. Fanceva »Prilog kulturnoj historiji Slavonije XVIII. vijeka*. G. Zdenka Smrekar podaja dva češka zakona o ljudski prosveti. Dokler pri nas država sama ne uredi tega vprašanja, bo dolžnost društev, da vrše svojo dolžnost. Dr. Bazala podaja pregled ljudskega vseučilišča v Zagrebu, ki bo za nas prav poučen. Stjcpan Bratkovifi piše o srednješolskih ekstenzijah, ki so za nas posebno važne, ker ravno srednje šole lahko mnogo store na prosvetnem polju. Med pregledom o prosvetnem delu čitamo poročila o »Pi os veti* v Bosni, o »Tomislavu* v Varaždinu, o »Prosvetnem Sadežu* v Zagrebu. Treba bo poročil tudi od slovenske strani. »Knjige in ocene* nas seznanjajo z novimi deli. Upauuo, da v »Zbornik* ni samo poskus, ampak da bo združil delavce na prosvetnem polju k velikemu skupnemu delu.
Ruske literarne najdenlne. V arhivih ruske državne caristične cenzure so r.a-šli te dni več Puškinovih še neobjavljenih pesmi, dalje več novel Dostojevskega in eno komedijo Turgeujeva.
Pri nas ljudje Imenujejo pasje dneve
ves one dni. ki so nekoliko tople), kakor navadni poletni čas. To ni pravdno. Pasli dnevi se dajo definirati. Pričeli so pasji dnevi dne 23. Julija z zgodmlm vzhodom Sirija, a končaio se dne 22. avgusta, nekoliko pred vzhodom Arktura. Rimljani so Jih imenovali dies canicula-res, ker SiriJ pripada ozvezdju Velikega psa, kl sestoji Iz 53 zvezd.
Dnevi od početka meseca julija do konca meseca avgusta spadajo med naj-nepriletneiše dneve vsakega leta ln Imenovali so Jih že pred Krlstovlm rojstvom •pasje dneve*. Ta naziv torej nI nov. V teh pasjih dneh so ljudje odhajali na letovišča. To Je bila polna sezona za rimske patricije, ko so zapuščali Rim ln preživljali dneve »na deželi*. V znamenju Sirija Je zlasti po mestih življenje neprijetno. Ljudski glas pravi, da se v tem času dogajajo samomori, upori ln razni krvavi lncld:ntl.
A kai Je ta SirIJ, kl Ima tak čudovit vpliv na vso prirodo? SirIJ je nepremična zvezda, to Je solnce, največje, naj-sijajnejše In najlepše solnce na našein nebu. Njegov spektrum Je podoben prikazni našega solnca; sestoji iz belih razžarjenih teles, a obkrožen Je t razbeljenim vzduhom. v katerem se nahaja vodik In razne kovine kot železo, natrij in drugo. Spada torej med bela solnca, dočim naše solnce spada med zlata solnca. In to naše zlato solnčece je v pravem pomenu besede le »solnčece*, ker je v primeri z ogromnim Slrijem tako majhno, da bi ga poleg Sirija na nebu koma) videli. Slednjega masa Je štlrl-najstkrat tako velika, kakor masa našega solnca. Njegova oddaljenost od zemlje znaša 570.000 nebeških metrov (en nebeški meter = daljava solnca od zemlje), a to znaša 85.,500.000,000.000 kilometrov. Njegova svetloba potrebuje skoraj devet let, da prlsvetl do naše zemlje, a svetloba našega solnca samo osem minut. Ml torej letos vidimo Sirija takega, kakršen Je bil pred devetimi leti; in če bi danes ugasnil, bi ga ml še devet let videli na nebu.
Čudno solnce, kajne? In nl-li tedaj Jasno, da s pojavom tega solnca v mesecu juliju nastopajo pasji dnevi, katerih se mi tako bojimo. Stari Grki so bili mnenja, da .žareči pogled* Sirija po-množuje žar našega solnca. Veliko vročino ln razne bolezni so pripisovali vplivu tega čudnega solnca. V srednjem veku so tako respektirall pasje dneve, da se v tej dob! ni vršila niti služba božja.
Pri nas je Siri) viden po zimi In to 1. lanuarla ob devetih zvečer na lugo-zapadni strani neba, sredi februarja ob devetih zvečer na južni strani, a 1. aprila ob devetih zvečer nizko na iugo-zapadnl strani neba. Potem ga ne vidimo več, ker nadaljuje svojo pot za obzorjem. V drugič vzhaja pri nas koncem incseca Julija, in sicer pred solncem; ne vidimo ga, ker potuje po nebu podnevi. S tem zgodnjim njegovim vzhodom se pričenjajo pasli dnevi.
To astronomsko pojasnilo pasjih dni je zanimivo, ker nam razlasnjuje »ljudske* pasje dneve In nam določno pove, kdal se začno neznosni poletni dnevi
lorij na iciiicijsnu i/uviamu. ivoimciu«'« ------------ ---
velike energijske količine vodnega hlape-i trije karabinjerji in ga pozo vejo. da nja na morju In v zraku, kakor tudi ener-| jim ud*. Njegovo spremstvo se je raz-glje oblakov se ne dajo Izkoristiti. Naš letelo, Rapi^arda, ki je tako ostal sam, najvažnejši Izvor energije so zaloge pre- I je zmerjal svoje spremljevalce za stra-moga. ki bi bile pri enakomerni porabi hopetce in se nato da! ukleniti. !>eboi
Izčrpane v 7000 letih. Ker je pa pretežni del premoga današnji tehniki nedostopen, moramo računati, da bodo zakladi premoga izčrpani že v 2000 letih. Kot nadomestilo premoga Izdalcka še ne zadoščajo energije tekočih vod, ker lahko človeštvo razpolaga samo s 4000 biljoni kalorij. V Nemčiji, Angliji in Rusiji pripada na osebo komaj 0.02 KS vodnih sil, najbolje pa stoji Islandija z 22.01 KS in za njo Norveška s 53 KS.
Človeštvo ima tore) dovolj povoda, da prične štedlti z zemeljskimi energijami, v prvi vrsti pa se mora omejiti današnja potrata premoga. Arrhen'us meni, da bo zopet prišla doba, ko bo človeštvo v pomanjkanju novih Izvorov zemeljske energije primorano, naseljevati se ob sredozemskem morju, kjer solnce kot edini neposredni izvor energije nudi luč In toploto. Vsekakor pa nam, sodobnikom švedskega učenjaka, še ni potrebno ti beliti glave o tej dalekl bodočnosti.
je nosil tri samokrese, v pasu je imel 500 patron, lovski nož in dragoceno bodalce s slonokoščenim ročajem. V zaporu ne jemlje nobene hrane. Prebivalstvo ie vložilo na kralja prošnjo, naj ga pomilostL Prošnjo je podpisalo par ti-oč siciiija.iskih prebivalcev.
Piparji
Usmrtitev najbogatejšega Albanca
Te dni je bil usmrčen v Tirani radi zadnjega upora proti vladi veleposestnik in mnogokratni milijonar, Selim Petrela, ena najodličnejfih in najbolj znanih osebnosti v Albaniji. Ko j.; upornik že stal pod vislicami, so ga vprašali, ali ima še kako željo. Prosil je, naj ga ne obesijo, češ da bi zadostovala 201etna ječa. Izrazil je tudi svoje obžalovanje, da je svoječasno deloval za odstranitev princa Wieda. A njegovi želji ni bilo ugodeno. Petrela je ponudil nato vladi, oziroma notranjemu ministru Ahmed beju, 50.000 zlatnikov, ako ga n« obesijo. Tudi ta ponudba je bila odklonjena. Rahel j se je že pripravil, da opravi svoje krv-niško delo. V tem trenotku eta se pojavila pred zločincem dva finančna uradnika in mu izročila 8000 zlatnikov, ki jih je svoječasno posodil albanski vladi. Nekaj minut pozneje Se-lirna Petrele že ni bilo več med živimi.
Kako dolgo še?
Sloviti švedski učenjak Arrheenlus, kl je izčrpno proučeval energijo sveta, je nedavno izrekel o količinah, s katerimi razpolaga naša zemlja, zelo pesimistično sodbo. Ako se njegova preračunavanja uresničijo, potem bo zemeljska energija izčrpana že v par tisoč letih. On omenja med drusim: od celotnega solnčnega žarišča prihajata na zemljo samo 2 milijar-dinki in še od tega se razgubita dve tre-tiini med zračno plastjo. V resnici tore) dospeva na zemljo samo 0.53 biljonov ka-
Romantična domovina banditov
Sicilija, dežela romantičnih bandit-skih dogodkov ostaja zvesta svoji tradiciji. To dokazuje zopet čudna zgodba, ki jo v »Timesu* prijioveduje njegov milanski dopisnik: Sirili janec Turi Rapisarda, so je pred devetimi leti, ko je bil komaj devetnajstieten mladenič, stepel s karabinjerji. ki so po njegovem mnenju po krivici zamrli njegovega brata. V borbi ž njimi je Turi ubil dva orožnika. Posrečilo »e mu je pobegniti v gore: skrival se je po gozd o vih Etne. Čeprav je bila na njegovo glavo razpisana velika na<rrada in so ga karabinjerji vztrajno zasledovali, se jim vendar ni posrečilo, dobiti ga v pest. Prebivalci so mu namreč povsod dajali zavetišče. Prebivalstvo že od nekdaj spoštuje vsakogar, ki je proglašen za brezpravnega. A tudi Rapisarda je nai>ram prebivalstvu silno plemenit in ziiačtjen. Na lastno pest pre-rranja razbojništvo, ki je v tamošnjl pokrajini silno raz]>a*eno. Posreduje pri vseh zadevah, skrbi za dobre odno-šaie mod tamošnjim prebivalstvom m ima celo pri obiteljskih sporih najvplivnejšo besedo. Med vojno je lovil dezer-terje in jih prisilil, da so se vrnili k svojim polkom. Oblečen je prav dostojno jezdi vedno na konju in v spremstvu svojih treh »adjutantov*
Da Je vsak začetek težaven, morajo
priznati tudi oni kadilci, ki so se lotih pipe pa so po pričetnih slabih Izkušnjah raje zopet segli po udobneišl svalčid alt pa smotki. Toda navzlic favorlzaciji svai-čic in smotk ima pipa še vedno obilo zvestih in strastnih ljubimcev. Za pravilno in užitno ravnanje s pipo Je potrebna dolgotrajna rutina, takorekoč že plparska umetnost Angleži so že od nekdaj na<-vnetejši piparji ln tako Je tudi Angle? John Eiliot prvi podal potrebna navodil* za piparje-začetnike. »Prva stvar — pise — je pipa sama. Težko Je seveda o njej reči kaj splošnega, vsekako pa novinec pri nakupu prve pipe ne sme štediti s krajcarji Les na) bo po okusu piparja; kdor daje svetlejšemu lesu prednost, si pridobi užitek, da dobiva glavica pipe sčasoma temnejšo barvo, kar se posebno cent in vzbuia spoštovanje do preizkušene pipe. Dobra pipa postaja namreč vedno boljša, čim dalje se »e poslužujemo it zato se pravi plpar le težko loči od stare prijateljice, ki mu je v mnogih urah vc-drlla misli ter mu pripravljala udoben ulitek. Kupulte debeloglave pipe, ker tanke so vroče ln žgoče. Dno glavice napolnile s tobakom nalahno, nato pa vedno močneje, zgornja plast pa mora biti trda. Pravi plpar porabi pri zašiganju le eno vžigalico s katero enakomerno razne^ gorenjo plast. Pipa ne sme postati poj: slabi piparji namreč vlečejo na vse D rite ge in puhajo kakor lokomotiva, izkušeni pa potegne samo majhno količino c;-ma in v tem tiči daljši in pravi užitek, za katerega Je pa potrebno — Izkustvo. Ne strašite se, začetniki, prvih žgočih h slabostnlh Izkušenj: dva tečna potrpljenja ustvarjata dolga leta p'pa<-ske blaženosti. Le, kdor ie izkusil sam, lahko govori, Inke užitke nudi plplca, kl ie ob vsakem času piparjeva najzvesteiša prijateljica in vedrilka.
Hotelska reklama
V Parizu se bo vršil v kratkem ko:; greš hotelskih lastnikov Francije, Ar,-elije, Švice, Belgije, Zedinjenih drža." Japonske, Kitajske. Danske, Nizozen ske. Švedske in Češkoslovaške. Razr-države. ki jih vežejo že politične pogodbe, so sklenile, Aa se bodo podpirale tudi na pol ju tzv. hotelske indn stri ie. Izvoljen je bil komite, ki inn
"Y>li-
nalogo. da stopi v zvezo tudi s P sko. Grško, Norveško in celo z Argentini jo. Zanimivo je, da se od raznih odborov, ki so že bili sestavljeni, bavr.o nekateri tudi z žurnaJietično pror gando in z inserati in sicer tako temeljito, da so bili predloženi že raz:;: vzorci inseratov za časopis«. Tako .v bil predložen tudi sldeči lepak, ki g* je izdalo znamenito francosko kor:, lišče Deauville in na sledeči nenava-rkn način proslavlja udobnosti, ki iih nudi svojim gostom: »Tu je dobiti vse. ka-kdo poželi. Igralnice. nl<*išča, gleds lišča, umetnost in š|>ort in posebno najkrasnejše dame Francije.* Priznati je treba, da taka reklama dosedaj ni bila običajna i u zdi se, da niti fran ooski hoteli niso prer.ajtolnjeni. sic^-r [ ne bi posegali jo takih sredstvih.
A. M. Rennikov:
Zapiski katoliškega misijonarja
Vatikan pošilja v Rusijo več katoliških misijonarjev. Kako mislijo o tem osrečevanju Rusi, nam drastično kažejo naslednje slike, ki jih .je nedu.wio priobčil v Beogradu izhajajoči ruski list »Novoje Vremja*.
25. maja 1922.
Danes sem srečno dospel v Moskvo. Oloria in excelsis! Na poti se je dogodil čudež, ki kaže, da čuva nad menoj dobro ti jiva roka božja: V Tveru je bil naš vlak napaden in vsi potniki so bili do golega okradeni; Tatovi so ukradli celo stekleničico z mlekom in cuclom dojenčku ki pa je bil, kakor sem se ■prepričal, krščen po paganskem pravoslavnem obred tu Hvala bogu. da je m0j veliki koš, ki je bil nabito poln bogoslovne literature v latinskem jeziku. ostal popolnoma nepoškodovan. Brezbožne roke napadalcev se niso upale dotakniti svetih tekstov m videl sem celo, kako je enega izmed tatov, ki ie zgrabil pridige papeža Gregorja , VIL in je začel gristi njihov usnja 1 hrbet, zadržal njegov tovariš; vdard .ra ie po roki, da mu je sveta knjiga Takoj padla na tla, in je pri tem izgovoril eno edino skoraj gotovo sveto rusko besedo: »Durak., ki ima menda veliko moč. Odnesli so mi -amo razne
malenkosti, 12 parov toplih nogavic, pol ducata bolandskih srajc in zaboj-ček z italijanskimi makaronami. A kaj pomenijo makarone v primeri z vznesenimi deli Tomaža Akvinskega, ki sem jih vzel s seboj! Tu se kaže prst božji, ki me je čudežno rešil iz nevarnosti. Te deum laudamus!
29. maja 1922.
Pred odhodom na deželo, kjer imam izvrševati svoje misijonsko delo. sem obiskal predstojnika pravoslavne cerkve, komisarja Trockega. Skusil sem ž njim govoriti po latinsko. Toda Troc-kij mi je rekel, da zna iz latinskega bogoslovnega jezika, žalibog, samo nekaj lekarniških izrazov, ki se jih je bil v mladosti naučil od svojega očeta: f Aqua destillata*, »purgativum*,- «ve-nena* in »natrium biearbonicum*. Vkliub temu sva se dobro razumela. Spoznal sem, da je Trockij zelo razumen človek, ki nima nikakih predsodkov. kakor jih imajo drugi ljudje pravoslavne vere. Izjavil je. da se, ker ne sosrlaša z obredi pravoslavia. že od mladih let sploh ni pustil krstiti, in tako ni bil v svojem življenju ne le trikrat, amjiak sploh še nikoli v vodi. Na moje vprašanje, ali bi se dal krstiti od mene po katoliškem obredu, je izjavil ta razumni komisar, da bo o tem premišljal in da se da mogoče krstiti, ako sv. Oče pregovori prezidenta francoske republike, da mu pojde za botra. To bom takoj naznanil sv. Očetu. Vidim, da se mi posreči izpreobrniti mnogo ruskih pravoslavnih IjudL Trockij
je zelo prijeten družabnik, naravnost ljubezniv, in me je seznanil tudi z generalnim duhovnim otcem sovjetske federativne republike, Dzeržinskim. katerega je prosil, naj me pri mojem misijonskem delu podpira z vsemi sredstvi, ki so mu na razlago. Dzeržin-skij mi je dolgo prijateljsko stiskal ro ko, obljubil mi je vsako pomoč m me je prosil, da ga naj jutri obiščom.
30. maja 1922.
Dobil sem na pomoč oddelek za posebno duhovno službo, ki šteje 20 vojakov. oboroženih s samokresi in eno strojnico. Na vprašanje, zakaj mi ho potrebna taka oborožena straža, je odgovoril Dzeržinskij, da so nekatere verske ideje, katerim je duša preprostega ljudstva bolj pristopna pri takšnem slavnostnem mističnem spremstvu, ki s[>ominja takoj na onostranski svet, na večnost ln neskončnost. Seveda sem s tem sodašal. Sieer mi je straža zelo po volji- Spominjam se, kako je na lotiški meji neki ruski begunec, ki je primeril mojo postavo, rekel, da bi taki ljudje sploh ne smeli potovati v Rusijo, da bi s svojo zunanjostjo ne vzbujali prevelikega ape-tita. Ljudje mojeera oddelka mi zelo mrajajo. Dzeržinskij je izjavil, da so to sami komunisti, ki so zelo naklonjeni katolicizmu, kajti v zadnjih dveh mesecih po naredbi sovjetske vlade bili določeni za obisk cerkev in so kazali veliko zanimanje za to, kai je pri katoliških božjih službah najoražjega in naiboli vrednega. Samo nekaj me
vznemirja. Zakaj je med dvajsetimi ljudmi mojega oddelka deset Kitajcev, en častilec ojmja iz Azerbejdzana, in osem pravoslavnih Židov. Morebiti je papeževa avtoriteta že uplivala na te nesrečne duše. V slučaju, da bi se kdo ne pokoraval, mi je naročil Dzeržim skij. naj iim čitam patemoeter. U sankta virgo! Sedaj sem na poti med divjake. Bog mi pomagaj!
3. junija 1922.
Vozimo se neprestano. S svojim od delkom se za silo pogovorim po rusko in si pomagam z raznimi suuki, s katerimi jim razlagam razliko med pra-vo*lavjem in katolicizmom. Nekateri iz njih že začenjajo i»odlegati sili mojih argumentov. Včeraj n. pr. .je pravoslavni komunist, načelnik mojega oddelka. Finkelstein prosil, naj mu dam čokolade. Ko jo je dobd. je izja-
Vl»Veste, da mi je zelo neprijetno, kako je to. da sam nisem prišel na to, da je treba moliti »fil^ne* Kar sram Toda bodite brez skrbi, sodrug
duhovni oče! Ko pridemo v kako va--storim vse potrebno, kar se tiče tega »filioque*. Dovolite, da si vzamem še en košček čokolade. Je zelo dobra, i o je trotovo papež blagoslovil.*
Finkelstein je že skoraj cel Natolik, to čutim v svojem srcu. S K.tajci gre težje. Skušam jim razlagati s [»močjo prstov da je pravoslavna razlaga o sy. Duhu nepravilna, oni pa samo kimajo z glavami in mi kažejo na škatlje = konzerviranim mlekom. Razdal sem
vsakemu izm«! njih po pet kouzerr. Morebiti jih to [>okrepča, da me bodo bolj razumeli. To je res saneta simpli
citas.	, ..
4. junija 1922.
Danes je prišel nadme »diee ira<"--. Častilec ognja iz Azerbejužana. mi je ponoči ukradel iz kovčeka štiri škatlice sardin. Ko sem o tem zvedel. Sf.rn se odločil, da mu bom po naredbi Dz r-žinskega narekoval: paternoster! , »Paternoster,* sem začel stropi. iQui es in coeliss...*
»Hi, hi. hi, hi,* se je smejal ča^tili-c ognja in za njim so se smejali todi K ■ tajci.
»Sanctificetur riomen tutim ...»
Mod tem je prišel Finkelstein. Odrinil me je proč, dal je častilcu ognjeno čez fizjognomijo, vzel mu je s ostale štiri škatlje sardin, spravil jI? je sebi v nahrbtnik in mi je rekel prijazno, da naj bom popolnoma miren, ker sedaj si ne bo nihče več upal kre sti. Zvečer je preti spanjem izjavil Finkelstein, da je takoj pripravljen *pr -jeti katoliško vero, ako ga nančim delati »benediktinca*. Odgovoril sem mu. da žalibog nisem iz reda benediktincev, ampak fračiškan. Ubo^-' dečko! Videl sem, da ga je to zelo razžalostilo.
7. junija 1922.
Danes sem imel prvo pridigo. Bii sem zelo vznemirjen. Ruski narod je čudna uganka. Finkelstein je spravil skupaj nekaj kmetov, ki so mu ravno
Gospodarska vprašanja
Trboveljska premogokopna družba nekdaj in danes
V drug! polovici 19. stoletja so doma-fini na popolnoma preprost način začeli izkoriščati premogovne žile trboveljskega revirja. Ker pa niso razpolagali s potrebnim kapitalom, niso imeli nobenega uspeha. Leta 1873. se Je osnovala pred vsem t dunajskim in francoskim kapitalom Trboveljska premogokopna družba, ki Je prevzela leta 1880. tudi Zagorje in Hrastnik, leta 1881. Karpan v Istri, leta 1884. Zabukovec, Llboje, leta 1885. Kočevje, leta 1889. Laško ln leta 1904. Rajhenburg. Toda novo osnovana družba se Je borila v prvih desetletjih z velikimi težkočami. Razmere v premogokopih so bi'e silno težavne zaradi hudega pritiska plasti, nevarnosti ognja ln plina. Leta In leta ni izplačala družba nobenih dividend In Je bila y svrho investicij primorana večkrat povišati svojo glavnico, ki Je znašala ob prevratu 24 milijonov zlatih kron. Razen tega Je morala družba najeti trikrat večja posojila, večinoma v Švici in v Franciji. Z velikimi investicijami se Je omogočil družbi pomemben razvoj In tehnične Izpopolnitve, ki so omeille nevarnosti obrata zaradi ognja, plina ln hudega pritiska. Kako velikega pomena so bile te investicije, nam kaže sedanjost. Brez trboveljskih rudnikov bi bili danes primorani, nvažati skoraj ves premog, ki Je potreben za razvoj našega narodnega gospodarstva, Iz inozemstva. Obžalovati Je bilo le, da Je prišla družba zaradi potrebnih denarnih sredstev popolnoma v tuje roke. Ali ker domačega kapitala nI bilo na raz polago, ni bilo nobene druge rešitve, če se Je hotelo Izkoriščati naše bogate premogovne žile. Sedež družbe Je bil na Du-siaju kot središču vsega gospodarskega življenja in sedež vseh centralnih oblasti bivše avstro-ogrske monarhije.
Med svetovno vojno Je morala družba prekiniti svoj investicijski program In Je bila deloma tudi primorana Izkoriščati svoje premogokope na prav neracionalen način, samo da zadosti vladnemu in vojaškemu pritisku.
Ob prevratu Je bilo približno 60 % kapitala v švicarskih in franko-švicarskih rokah. Posestniki drugih delnic so bili državljani bivše avstro-ogrske monarhije, od teh pa le neznaten del Jugoslovenov.
Takoi po prevratu Je družba prosila takratno deželno vlado dovoljenja, da vodi na teritoriju naše kraljevine v dosedanjem obsegu svoje obrate naprej. To se Ji je tudi dovolilo in Je družba ustanovila za območje naše kraljevine repre-»entanco v Ljubljani.
Pri občnem zboru leta 1919. je družba sklenila izpremeniti štatute v toliko, da je prenese sedež družbe z Dunaja v Ljubljana. Istega leta je družba kupila stav-bišče v Ljubljani in je razpisala konkurenco za stavbne načrte družbenega urad-eega poslopja.
Prenos sedeža družbe iz Avstrije v Jugoslavijo je naletel na velike težkoče. Avstrijska vlada se Je postavila na stališče, da bi morala družba na Dunaju likvidirati in predložiti likvidacijsko bilanco. To bi imelo za posledico, da bi $e naložilo družbi toliko likvidacijskih davkov, da bi bil finančni obstoj družbe ogrožen. Nato se je družba takoj obrnila na našo vlado v Beogradu s prošnjo, naj se sklene z nernškoavstrijsko vlado mednarodna pogodba po analogiji pogodbe med Nemško Avstrijo ln Češkoslovaško. Ti dve državi sta si uredili to medsebojno vprašanje na ta način, da ie bil prenos sedežev različnih društev mogoč brez posebnih obremenitev. Vprašanje do danes še ni rešeno Pač so se večkrat vršila po-eajanja med našimi in avstrijskimi delegati, žal, da ni prišlo do nobenega zaključka.
Leta 1920. so se začela na vladni pri-
DruZba se le branila začeti v tako težavnem času z delom za otvoritev novih premogovnikov. Stala Je na stališču, da se dž z izpopolnitvijo starih premogokopov veliko hitreje doseči vladni namen, ki Je bil, zvišati premogovno produkcijo. Izgleda. da je bDo nazlranje družbe pravilno. Ce bi se bil samo en del denarja, ki Je bil potreben za otvoritev novih premogovnikov, uporabil za investicije na starih premogokopih, bi se bilo veliko hitreje doseglo zvišanje produkcije na starih premogokopih, in sicer sa najmanj 30 do 40 %.
V	Laškem se Je začelo z redno produkcija Pričakovati le, da se sedanja majhna produkcija približno treh vagonov na dan zviša do konca tega leta na osem do deset vagonov.
V	Rajhenburgu se Je morala drnžba boriti s posebnimi težkočamL Morala Je izgraditi 6 km dolgo železnico in 2 km dolgo vzpenjačo ter poleg tega vsa poslopja za vzpostavitev obrata, za nastanitev uradnikov, poduradnikov in delavcev. Nadejati se Je, da se leta 1923. prične z rednim odvažanjem v začetku 20 vagonov na dan, in da se ta produkcija polagoma dvigne na približno 70 vagonov.
V	pokritje stroškov za te velike nove investicije Je družba koncem leta 1920. sklenila povišanje delniške glavnice od 24 na 48 milijonov kron. Ob tej priliki Je prešel četrti del novih delnic v Jugoslo-vensko posest. Hkratu so bili kooptiranl štirje Slovenci v upravni svet. Važen korak v nacionallziranju družbe se Je storil na predlog Jugoslovenskih upravnih svetnikov s sklepom upravnega sveta ln občnega zbora koncem leta 1921., da se prenese vsa uprava, kolikor se tiče naše države, v Ljubljano, da se osnuje namesto reprezentance centralno ravnateljstvo v Ljubljani, ki Ima delovati po navodilih jugoslovanskih upravnih svetnikov, Izvoljenih za člane eksekutive upravnega sveta.
Leta 1922. so bila v svrho kritja Investicij potrebna nova denarna sredstva. Sklenilo se Je povišati delniško glavnico od 48 na 100 milijonov kron. Na čelu jugoslovenskega sindikata Je vodil generalni ravnatelj A. Praprotnik dolgotrajna pogajanja z Inozemsko grupo delničarjev tako uspešno, da ima danes jugoslovanski kapital merodajen vpliv na to velevažno podjetle ln da Je naclonaliziranle dejansko in zelo povoljno Izvršeno. Tistega dne, ko bo vprašanje prenosa sedeža mednarodno rešeno, se družba preseli v LJubljano v svojo novo palačo, ki bo,, kakor Je pričakovati, začetkom leta 1923. dogotovliena.
Anketa vinskih trgovcev
V	sredo dne 3. t. m. se Je vršila v dvorani trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu anketa vinskih trgovcev in produ-ccntov vina glede izvoza domačega vina v Češkoslovaško. Glavni referent prof. Kajtner Je podal statistične podatke o produkciji ln konzumu vina v naši kraljevini ln v Inozemstvu. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da producira Jugoslavija letno okoli 13 milijonov hI vina. Po pokra jinah je ta količina razdeljena na sledeči način: Hrvatska in Slavonija 3 milijone, Srbija 3 milijone, Bačka, Banat in Bara-nja 3 milijone, Bosna in Hercegovina 1,600.000, Slovenija 1.550.000, Dalmacija 650.000, Macedonija 500.000 in Črna gora 300.000 hI. Na vsako osebo pa odpade letno: v Madžarski 211, v Jugoslaviji 21.61, v Češkoslovaški 10 1, v Avstriji 18, 1, v Potiski 3.3 1, v Rumuniji 51 1, v Italiji 99 litrov.
Z ozirom na to statistiko znaša pri nas letni suficit 1,198.000 hI. Ako torej vpošte-vamo, da že skoro 4 leta nimamo nika-kega izvoza vina ie jasno, da so shrambe polne In da preti mnogim producentom
pravfla! o vseh nepmnratr BvozntCarler vina, ki so v glavnem sledeče: češkoslovaški trgovec danes navadno ne zahteva vin z 10 odst. alkohola, ampak vina boljše kvalitete s 12 — 13 odst alkohola. Vsled visoke carine, raznih pristojbin in voznln pa naša vina niso sposobna za tekmovanje na svetovnih tržiščih. Izvoz vina ovirajo dalje v veliki meri tudi neurejene prometne razmere v državi, ker trgovec ne more dobiti pravočasno potrebnih vagonov. Železniške tarife za vino so naravnost pretirane, ker se plača n. pr. za transport vina iz Vršca v Maribor 10 kron za liter. Oovornik omenja dalje, da povzročajo pri Izvozu vina trgovcem velike težave tudi carinarnice, ker gre delo tako počasi naprej. Dalmatinskemu vinu povzroča razne neprilike neurejenost luke Bakra, ker stane prevoz lz luke do železniške postaje več nego železniški transport iz Bakra do Maribora. Vsled tega ni umestno razpravljati o Izvoznem kontingentu, ampak delati na to, da se odstranijo navedene zapreke.
Anketa predlaga, naj se urgira pri merodajnih ministrstvih, ki bodo gotovo uvidela zapreke in Jih odstranila. Kar pa se tiče ogromnih zalog domačega vina predlaga, da se dovoli predelava vina v konjak, kar sedaj nI mogoče, ker le vinski destilat preveč obremenjen t proizvodnimi pristojbinami.
Zbornični tajnik dr. Flelscher Je končno izjavil, da se bo zbornica na merodajnih mestih zavzela za interese vinskih trgovcev ln vinskih producentov.
pmtofnmra odboru prt "farodffl 6aHW. tt-1 .jfcjfc d&elfc fjStdSt
voznlčarji, kateri osigurajo valuto v di-	,
narski vrednosti, morajo po izvršeni pro-1 PrVftVrctfl O h 1*1 V^KO dajl. In to najdalle v roku od treh mese-j ■ • VUVI MUU Ul
cev, kakor predpisuje to člen 16 Pravil-! nika, opravičiti izdano zavarovanje valu- | te ln obvestiti Gen. inšpektorat: a) katera tujih bank Je Izstavila bodisi ček aH dala j san nalog za izplačilo v dinariih, ker s tem se opravičuje zavarovanje valute v dinarjih, b) na katero domačih bank Je isti j
Sprejme se spreten
l^iu	»u sc tateia ua viauru pri- občutno pomanjkanje sodov. To stanje Je
tisk preddela za otvoritev premogokopov j naiopasneiše na Hrvatskem, v Raihenburgu in v Laškem-Hudi Jami. | Gospod Viskovič Je nato obširno raz-
in toaletno milo
priporoča
Parfumerija „STRM0L!"
]in, VI na luucru uuuuuu	J* j	„
(ček, nakazilo) izgotovljen. c) višino lzno- Ljubljana, Pod TranCO St. 1
sa. Po Izplačilu teh čekov in nalogov Iz- | plačila Je dolžan izvoznik Javiti banki, če i jA^
služi prepuščen ček ali nalog v kritje iz-! if?----—---
vršenega blaga, ter s tem opraviči zavarovanje valute v dinarjih. Banke, katere take čeke honorirajo, morajo vsaki teden javiti Oen. Inšpektoratu? kateremu izvoz- j ničarju in koliko mu Je bilo izplačano ln' kdo mu Je Izgotovll ček ali dal nalog izplačila. IzvozničarJI, kateri so osigurali valuto v dinarjih, lahko to osiguranje opravičijo v tuji valuti. Vsi denarni zavodi morajo koncem vsakega meseca Javiti Gen. inšpektoratu stanje terjatev v dinarjih tujih tvrdk, ter označiti list knjige tekočega računa in mesta dotične tuje tvrdke, kakor tudi iznos terjatve.
Iz Generalnega inšpektorata ministrstva financ. 1 br. 11.968 od 28. julija 1922.
manufakturist, za večjo trgovino na deželi. Prednost imajo izložbeni aran žerji. Stanovanje in cela oskrba v hiši. Ponudbe na npravnižtvo „ Jutra -pod „št. 500".	210-'
Pridobivale »Jutru" novih naročnikovi
Dovoljenje izvoza za plačilo v dinarjih
Dne 28. julija Je sklenil ministrski svet, da se zavarovanje valute za Izvoz po Čl. 16 Pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami sme vršiti tudi v dinarjih. Za izvršitev tega sklepa Je izdal finančni minister sledeča navodila:
Za zavarovanje valute v dinarjih se lahko uporabijo: 1. Vsa dobroimetja tujih tvrdk v dinarjih na dan 31. Julija 1922. 2. Vsi dinarji, nabavljeni pri Narodni banki ln dinarji, nabavljeni pri domačih za promet z devizami in valutami pooblaščenimi zavodi za odstopljene Jim tuje valute v naši državi.
a)	Vsi denarni zavodi, pri katerih imajo tuje tvrdke svoja dobroimetja v dinarski veljavi, prijaviti morajo generalnemu inšpektoratu točno stanje istih na dan 31. Julija 1.1. Denarni zavodi, kateri vrše prenose dinarske terjatve lz enega Inostran-skega računa na drugi (te terjatve se pa v nobenem slučaju ne morejo Izvesti iz naše države), lahko vrše te prenose samo pod pogojem, ako Je to v dopisu točno označeno, da Je bila ta terjatev pred 31. julijem t. 1. Generalnemu inšpektoratu se mora koncem vsakega meseca prijaviti stanje vseh dinarskih terjatev tujih tvrdk od 31. julija t. 1. s točnim pregledom minulega meseca. Terjatve, katere so nastale bodisi med tem ali po 31. Juliju t. 1. In do dne objavljenja, se morajo prijaviti v posebnem aktu generalnemu Inšpektoratu, kako so Ista nastala.
b)	Vsi pooblaščeni denarni zavod! v državi, kateri kupujejo od tujih tvrdk devize za dinarsko vrednost, morajo še isti dan izvestiti Gen. Inšpektorat In to devi-zo najdalje v roku od pet dn! prodati na borzi ln obenem tudi prijaviti Gen. inšpektoratu. Ako denarni zavodi ne bi mogli prodati te devize, mogoče da ni kupca, lahko Isto, bodisi celo aH samo en del deviznega iznosa arbltrlrajo preko Narodne banke ali zavoda, kateri Je pooblaščen za arbitražo, in tako dobljeno devizo prodajo na borzi. Zavodi, kateri Imajo pravico arbitraže, morajo v tem roku prodati dobljeno devizo ali odgovarjajočo vrednost drugih deviz, dobljenih potom arbitraže. Dovoljuje se pa prenos dinarjev Iz enega računa na drugi, ako se v sprevodnem pismu označi, da so dinarji od prodanih deviz v naši državi.
Pooblaščeni zavodi, pri katerih izvoznl-čarji osigurajo valuto v dinarski vrednosti, morajo o tem, kakor dosedaj Javiti
Drobne vesti
Industrijcem In obrtnikom, ki uvažajo potrebščine za svoje industrijske in obrtniške potrebe, naznanja trgovska in obrtniška zbornica, da se imajo kolko-vati, po obstoječih novih odločbah, prošnje za izdajanje potrdil v svrho carine prostega uvoza, počenši s 1. avgustom 1922, a kolkom za 3 Din in potrdila s kolkom za 10 Din. Zbornična taksa pa znaša tudi za naprej le 5 Din.
=» Carinski dohodki v drugi ,'ekadi meseca julija znašajo skupno 32.160.911 Din. Topot prednjači Ljubljana, ki ima 5,368.825 Din carinskih dohodkov, za cjo pa je Zagreb e 5,010.679 ter Beograd s 4,874.511 Din.
= Poraba tobaka v naši državi je zelo velika. Od 1. januarja do 30. aprila 1922 je bilo prodano iz monopolskih skladišč tobaka za 259,026.668.83 Din. Največ tobaka je konsumirala Srbija, in sicer za 87,299.795 Din, nato Hrvatska in Slavonija za 66,466.237 Din, Bosna in Hercegovina za 34,950.142.50 Din. Slovenija je na četrtem mestu s 84,519.693.50, na petem me3tu pa Vojvodina, nato sledita Dalmacija in Črna gora.
— Carina na uvoz dežnikov in solnč-nlkov. Da bi se industrija dežnikov in solnčnikov v naši državi čim bolj razvila, pri čemer bi prišlo do lepega zaslužka tudi mnogo ljudi, namerava naša vlada carino na uvoz teh izdelkov znatno povišati
= Novi solni rudniki v Bosni. V Bosni so odkrili med Tuzlo in Bjelino nove solne rudnike, ki bodo pri smotrenem izkoriščanju zadostovali za domačo potrebo ▼ vsej državi.
poučuje «a opero, koncerte :n cerkven« petje ter zdravi tudi siabe in distonira-.; glasove, gospa Berta do Pap-Stookert, Stari trg 17 /HI.	340?
Gostilničarji, pozor!
Priporočamo svojo veliko zalogo raznovrstnih vin iz tukajšnjih goric, Bizeljtsko, Sromlje. Pišece, in sicer rdeča vina oi K 22-— naprej, dobra bela vina od K 24- -naprej. Zbrana fina sladka vina, Rizling K 30'— do 32'—. Točna in solidna postrežb in tudi sodi na razpolago. „Ol0ba>'S tr* dr. z o. z., Brežioe ob Savi. 2353
'V! V"
L. Miknš
Ljubljana V Mestni trg 15
šideiovateii defnikov
Na drobno!	Ma debelo'.
Zaloga sprehajalnih, palic
18 Popravila točno iii solidno !
Najfinejša ljutomerska vina
ima v zalogi
Lovro Petovar, Ivanjkovci

lastnik vinogradov v Jeruzalemu.
2329
Bla«o ia prevleko dlvanov ln druzega pohištva r Telita Izberi, dalje različno platno ln Jute za tapatniie, sediarj« Ltd. priporoči tvrdka
A, & E. Skaberne,1
Ljubi ana, Mestni trg 10.
______	J
Suhe gobe, iiooM cyBt|e, &fi-npo olje in poljske pridelke
piača najbolje tvrdka	K
SIRC-RANT, KRANJ,
! telet. int. št. 9, in nudi co nainižjih cen:- : ua debelo aladkor, riž, oljo, kavo itd.
padli v roke, in ti so bili bogve zakaj j stopetinsedemdeset ljudi. G Iona tibi,
V.Pln TirP^trnŠPn? ^Jnfn.il iiH i/» 1» voli. i ilnminAl
selo prestrašeni. Nagnal jih je k veli kemu nasipu. Jaz sem Sel z vojaškim oddelkom za njimi. Tam nas je Finkelstein tako razpostavil: kmete je postavil k zidu. jaz sem se postavil pri-dnjo, sa menoj pa se je postavil Finkelstein b svojim oddelkom. Strojnica je stala na desni strani. Na obeh straneh se je sežlo mnogo ljudi, ki so se s solzami v očeh pobožno križali, najbrž? zato, ker
*o spoznali, da sem duhovna oseba.
»Četa. pozor,* je zajiovedal Finkelstein, »sodrug duhovni oče, začnite!* Začel sem pridigovati. Deloma rusko, deloma italijansko, deloma latinsko, da bi me vsi razumelL Govoril sem vneto in prepričevalno, kakor so me naučili na misijonarski šoli v Rimu, s [»vzdignjenim glasom, očmi in rokami. Kmetje so pazljivo poslušali moje besede in so pri vsakem odstavku soglasno klicali: «Udajmo se!» Ko sem končal in sem si ginjen brisal z robcem solze, je Finkelstein stopil k kmetom in jih je .strogo vnašal: «Ali ste razumeli?* »Da. da. popolnoma prav, «odnig. Kaj smo taki, da ne bi razumeli?* »Ali priznavate «filioque'?» »Priznavamo! Seveda priznavamo! Ni mogoče drugače!*
«To si tndi mislim, lopovi! četa, odmor! Sodrug duhovni oče, deset katolikov je gotovih. Sedaj bomo nadaljevali.* Nadaljevali smo.
domine!
8.	junija 1922.
Danes sem izpreobrtiil na katoliško vero nadaljnih dvestotrideset pravoslavnih. Finkelstein mi je rekel, da mora neizogibno za nekoliko dni oditi v pravoslavni samostan. To me vznemirja. Morebiti ga zopet vleče uazaj v cerkveni razkol. Dal mu bom na pot zabojček čokolade; tako mi je nekako namignil, mogoče ga to pridobi.
9.	junija 1922.
Po ^ej vasi je ostalo od 25G0 pravoslavnih ljudi samo še 28. Jutri bom tudi s temi gotov. Moj vojaški oddelek se je skoro ves razšel. Mnogi so sc od !>eljali z nekakimi vrečami po železnici. S tem sem skoraj zadovoljen. Zdaj sem tu sam sredi svojega dragega vernega katoliškega ljudstva. Včeraj smo na pokopališču odpeli «requiem» eno starko, ki je umrla od lakote. Vse se je izvršilo prav dobro, dasi kmetje doslej latinske besede izgovarjajo še z napačnim naglasom. Sicer pa niti u.i v Rimu do danes nismo na jasnem, ali naj se zgovarja Cicero ali Kikero. Danes bom ženske učil »Stabat mater*.
15. junija 1922.
Kako me vsi verniki ljubijo! P-azIal sem svoje zadnje konzerve. Za večerjo pojemo himne: posebno jlobro
18. junija 1922.
Sedim in pišem te vrste pozno večer. V moji duši je sama pesem. Moja križeva pot je na vrhu uspeha, usejano seme klije in raste in obeta bogato žetev. Hvala tebi, Gospod, da si mi podelil tako srečo, da sem razširil tvojo slavo! A kaj je to? Nekdo je vstopil v mojo sobo. A, to je bivši Vanj-iha, ki sem ga prekrstil na našo vero z imenom Giovanni Paolo. Moj dragi Giovanni! A kaj drži v rokah? Sekiro? Cemu to? Giovanni!...»
DNEVNE VESTI
»Moskovska pravda*, 25. junija 1922.
V vasi Goljajevci so kmetje dne 18. junija zvečer ubili s sekiro in potem do zadnje koščice snedli italijanskegi katoliškega misijonarja Giusepj>e degli Abbati. Zločinci so razdelili skuhanega misijonarja med vse prvhhalce vasi in so ga snedli z raakaronami v paradižni omaki, ki so jih našli v zilogi ubitega misijonarja. Temu duhoviaKu so dali kmetje posebno ime »Fdijvkla*. Upamo. da bodo vsi, ki so udeležili jhj jedine tega zastopnika rimskega papeža, ki je prijatelj naše vlade, strDgo kaznovani V interesu dolrih zvez z Evropo je nujno potrebno, da bi pre nehali podobni vznemirjal čt t lučaji, pri katerih se prebivalstvo sovjetske republike navaja na okus tajskega rac-
Zaloga klavirjev in pianinov
na boljših tovarn 38«endorfer, Csapiia. Ebrbar, Holzi, 8ohweishofer, Original Stlngl itd. 3V Tudi ua obrobe.-ss^
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, WS!S&:
Halo I Čltajtal 1'repričajt« se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvo-oles ia otroških • ozičkov, norih modeiov in pnevmatike po ceni
-TB1BUNA", tovarna dvokolM ' ln otroSklh vosibkov.
LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4.
Trgovina: Stari trg štev. 28 Sprejemajo se popravila za v polno popravo.
Kolesarji in cenj. dame!
1'repričajte b« v lastno korist in oglejte =1 veliko zalogo dvokoles in otroških vozičke-novih modelov.	'£<
.TRIBUNA', tovarna dvokoi?«
in otrožkih vozičkov, LJubljana, Karlovska oesta it. 4. Trgovina: Stari trg it. 23.
se vrši dne 14. avgusta 1922. ob 11. uri dopoldne na dvorišču g. Kreutza, ključavničarja r Ormožu. Avto je tovorni, 2-tonski, tvrdke FIAT" z železnimi obroči ter ^ dobrem stanju. Vzklicana cena 60.000 K
Platnena zastavice Več tesarje?
državnih in narodnih barvah (veli- j	.nreini,	2SP*
v državnih in narodnih barvah (veli kost 30 X 40 cm) & K 30'— ima v, zalogi	25311
Drago Schwab
Ljubljana, PvornHrg3.
sprejme
•Josip Kpegar
tesarski mojster Ljubljana, Cesta na Kodeljavo.
Plača po dogovoru.
čerjo pojemo himne: posebno dobro republike navaja na okus tajskega me- indllstri;sko podietje. greUJ irae. dies ilia*. Vsi so^-ka- fa in ^^rebnojoučit, km£. da;- oi?J
Proda se zeoiipče u Drovljah
v obsegu 45.000 m3 z dovlafnico. dolgo 150 m, in kretnico, zelo pripravno
Hiiuaiiovaii	i-------
Danes sem pridobil za katoličaiutvo i tuol kakina srečal
trru «uit.:s	uiuc um*, v * ov "V ---- [ ---	r	-
toliki. Domine, non mihi sod nomir.e j ijodo končno razumeli
istibus aii nisi bene.
Obvezne ponudbe ie poslati do 15. avgusta na po.-tni predal ' št 166 Ljubljana*	3405
Slatmska princesa.
Dnevnik neznanke. Izdal dr. Iv. Lah.
(Dalje.)
Stopila sem mimogrede v Tvojo sobo, ki ie bila odprta. Vse je v nji, kakor lani, samo da se mi ie a^ela tako mrtva in zapuščena.
NaSi znanci so prišli nas pozdravit: veseli me, da bo oče našel med njimi zopet svojo družbo! Jaz pa bom ostala sama in bom preživela ves čas v spominu na Te. Saj si povsod z menoj, drasi moj, i povsod me spremljaš in šepetaš besede polne ljubezni in utehe.
•VII.
Nocoj sem šla skozi gozd, kjer sva_ hodila lani ob tem času vsak večer. Kako mi ie bilo na tem sprehodu? Sla sem popolnoma sama po onih znanih stezah, ki sva jih odkrivala lani pri najinih izletih in vsako drevo, vsak grm je govorfl o Tebi. Bilo mi je, kakor da me ustavljajo in se vprašujejo: Kje je Tvoj dragi? Zakaj hodiš tako sama? Zakaj ni prišel s Teboj on, ki je lani šepetal s Teboj? In iaz nisem imela odgovora. Zakaj ni prijel? Kje je? Kaj dela, da ga ni njega, ki po njem hrepeni moje srce.
Tako sem šla skozi veter. Solnce je zapadaio nekje v dalja« in v njegovih zapadajočih žarkih je trepetal gozd ode-vajoč se v večerne sence. Kakor lani. Tih veterc je šuniljal skozi veje in zelene trate so se zgubljale v ternotuih sencah. Tako sva Sla lani prvič skozi čarobni gozd.
"Alt ?e pomniš, dragi moj, ta nepozab-Ijivi večer? Prišel si popoldne k nam in si vprašal ali hočem iti s Teboj. Moj oče je bil zadovoljen. Celo prosil Te je, da me vzemi s seboj v naravo, češ da to bo ugodno uptivalo na moje zdravje. On ni poznal moje bolesti Njemu je bilo tuje vse to, kar se je godilo v meni. Ti pa si me prijel za roko in si rekel: pojdiva! Šla sva mimo vrelca, kjer so posedali gostje pri večernem pomenku in, ko sem se ozrla, sem dobro videla, kako gledajo za nama. Čutila sem, da vedo mojo skrivnost. Vedeli so tudi, da je le kratka moja sreča in da Te kliče dolžnost na bojno polje. Zdelo se mi je celo, da vidim na njih licu oni zabavljivi nasmeh, ki ga opažamo na obrazih onih ljudi, ki ne privoščijo drugim sreče.
Tako sva odšla mimo studenca v gozd in mene je objela čudna radost, ko sem zapazila, da ni v gozdu nikogar, ki bi motil najino samoto. Ali se še spominjaš, dragi moj, kako so naju pozdravili ptiči-pevci, ko sva stopila na priprosto gozdno stezo in je od vseh strani odmeval večerni ptičji zbor? Toda zdi se mi, da nisva utegnila poslušati njihove večerne pesmi. Saj je v najinih srcih bila pesem neskono-uo lepa in sladka in sva komaj mogla razumeti njene opojne melodije. Tako sva šla naprej skoz: gozd, obstajala sva na razpotjih iu samo, da bi preslišala pesem svojih src, sva obstajala in sva se iz-prašcvala: Ali slišite to lepo pesem? Ali slišite ta večerni spev?
Moie srce pa je trepetalo od radosti in sreče in je spraševalo: ali slišiš, moj dra-
gi, to sladko pesem 5: srcu, ki }e \sa posvečena Tebi?
In zdelo se mi je, da slišim iz vsake Tvoje besede odmev one sladke pesmi, ki je sijala iz Tvojih oči, kadar si me pogledal ... Ljubček moj — zdaj prvič Te imenujem tako, kakor Te je zvalo srce v tistih nepovratnih trenutkih!
Steza naju je vodila skozi gosto šumo in ves gozd se je izpreminjal v orijental-sko bajko, ki človek čuti nje krasoto šele tedaj, ko zatisne oči in nemoteno sanja o nji. Niti sama ne vem, kako je izgledal gozd tisti večer: spominjam se samo, da je bilo v njem nekaj čudovito lepega, da so bile zlate barve okoli zelenih vei, da je vsaka veja imela svojega pevca ln da je vsak pevec pel ta večer z rajskimi i glasovi, ki so se družili v neskončno him- | no STeče iu ljubezni. Sredi te svete tišine, ko sva komaj občutila to neskončno pesem gozdnega večera, si me prijel za roko in si me peljal s seboj, kakor da me vodiš v nepoznan raj: vsa pot je bila posuta s cvetjem, veje so se pripogibale, kakor slavnostni slavoloki, in dehtelo je iz zelenih preprog okoli najti, kakor da je vse poškropljeno z opoinimi dišavami. Čutila sem, da sem kraljica in vse okoli mene je krasilo mojo pot, ki sem jo hodila s Teboj. Da, v teh trenutkih sem bila res princesa in Ti si bil kraljevič, ki si me vodil v svoje kraljestvo. Zdelo se mi je, da hodiva po poti brez konca in bila mi je prijetna misel, kako bi bilo, ko bi šla celo noč tako naprej po ozkih stezah; skozi les brez konca in kraja... Naenkrat j si obstal in si rekel: ^Gospodična, treba I
je, da se vrne\a, kajti noii je padla ia steze ni več. Bilo mi je, kakor, da si me predramil iz lepih sanj. Obstala sva na koncu steze in nisva vedela, ali naj greva naprej, ali nazaj. Res je med tem padla že skoraj uoč in ptiči so utilmili. Bilo je tiho, tiho vse naokoli, tako da so se culi skoraj utripi najinih src. Prijel si me za roko in si vprašal: Ali čutite to sveto, skrivnostno tišino... Mislila sem samo, kako moreš vprašati v tej sveti tihoti po tem, kar sva uitila oba. Začutila sem zopet ono utrujenost, ki me jc obšla tolikokrat v Tvoji bližini, hotela sem se nasloniti nate in si odpočiti za trenutek na Tvojih prsih. Toda Ti nisi hotel izrabiti priložnosti, da bi se bila izkazala moja slabost. Zato si se obrnil in si rekel; »Čas je, da se vrneva, oče bo naju pričakoval.* Iztreznila sem se v tem trenutku in sem ti sledila udano in hvaležno, kakor da nimam pravice zahtevati od življenja več, nego te dokaze kavalirstva iu naklonjenosti. Saj Ti nisi vedel, kaj se je godilo preteklo noč z menoj. In Ti si bil samo inoj prijatelj, ki si se mi pridružil na tej kratki poti, da me spremiš v Slatino in odideš zopet neznano kam. Odšla sva torej nazaj in sva komaj našla stezo v gozdni temoti. Vodil si me za roko kakor otroka, iskal si varne poti in jaz sem stopala za Teboj, kakor da me vodiš na dolgo pot življenja in skrbiš za to, da ns bi padla. Najine roke so se oprijemale trdno in na kočljivih mestih, ko so stare korenine ovirale najino pot in sva se ob njih spoteknila, sem čutila, kako si me stisnil krepko in silno, in jaz sem bila srečna
| pri misli, da si to Ti, ki hodiš pred me-' noj in me varuješ vsega zlega in hudega. Toda moj a noga je zastajala, hotela b! | bila obstati sredi te gozdne teme, oviti sc Ti okrog vratu in Te poljubiti goreče iu i strastno, tako kakor poljubljajo žene, ka-j dar hočejo izraziti svojo največjo ljubc-! <:en do moia. Ti pa nisi razumel mojega i obotavljanja, mislil si, da se bojim teme I in si me vodil za seboj, da bi bila Sm ' preje zopet na prostem, kjer se kaže jas-! na pot proti Slatini. Sledila sem' Ti, ka-; kor otrok, ki ga vodi vsak, kamor ga ho. i če. A moje srce, to je hotelo peti pesem ljubezni sredi te tihe gozdne samote, objemati in poljubovati in vrniti se domov opoieno od radosti ljubezni, pijano od sladkosti ljubezni in omamljeno od nepoznanega razkošja. Ti pa nisi rasume! te obupne borbe za trenutek sreče: bil si kavalir in si vestno izvršil svojo dolžnost. Prešla sva srečno gozdno temo in sva prišla na plan ob robu gozda... »Vidite, srečno sva se vrnila, si rekel in v Tvojih besedah je bilo skoraj nekaj bahavosti. Skorai sem Ti čestitala k Tvojemu uspehu. kajti šele tedaj sem videla, da je bila noč v resnici temna. Toda kaj je temna noč, kadar v nji sveti liubejen? Videla sem Te ves čas živo pred seboj in ko bi bila obstala sredi steze, videla bi bila Tvoje temne oči in Tvoj sladki nasmeh in črne lase in vsa noč bi se bila spremenila v en sam svetli jasen dan, ki bi bi! obstal ob meni za trenutek. Ti moj dragi, moj kruti gospodar! Ali nisi čutil v teh temnih samotnih trenutkih kako sem Tvoja ...?	(Dalje prihodnjič.)
Ustanovljeno leta 1899.	Ustanovljeno leta 1896.
Mednarodni transporti
Antfišanshsri & CPostojna
Centrala: Ponteba.	5
Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), VHIach (Poštni predal 51). — Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoidstein,
. Odprema vsake vrste blaga.
Specialna odprema živil, žive ln zaklane živine v katerikoli kraj.
eriko, pozor!
UNITED-AMERIKAN-LINES-INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparaiki preko:
(Morse, Soottieniptona in Gherbouroa v Sta-Verk,
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
Simon Kraetec, zastopnik za Slovenijo,
Ljubljana, Kolodvorska ulioa 26.
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubit. coi m imate poleg tega večkrat šo sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Snttner (imetnik Henri tlaire) •V Ljubljani št. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijalne zsamke »1KO« iz lastne tvornice v Švici, kaker tudi druge dobre žepne ona, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, utone, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in erebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, laaestrižne in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalčiee in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 8.
pleskarska in iižar-s&a delavnica SSS
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
Bavriloffižesa zimska salama i je na

Zaloga 3555 H. Bhec in drug
Celje Lj ubij eina MapSbop

5BI-iBS
uJ)
Prostovoljna favna dražba cli 5000 i!
j v Letušu ob Savinji, v Libiji pri Mozirju in v Zaloki nad Mo-| zirjem se vrši
j v četrtek dne 10. avgusta 1S22r, ob i!, uri dop.
1 na licu mesta v Libiji pri Mozirju.
Podrobni dražbeni pogoji se bodo razglasili neposredno 1 pred dražbo, so pa interesentom od 7. t. m. dalje na vpogled pri l Občinskem uradu v Mozirju, Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njeni podružnici v Celju in pri g. Leopoldu Goričarju, j Mozirje.
Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti pri Občinskem I uradu v Mozirju kot kavcijo za izpolnitev prevzemnih pogojev K 250.000.— v gotovini ozir. vrednostnih papirjev ali garan-i cijski izjavi kake tuzemske banke z glavnico nad K 20,000.000 Ako pa ne draži vsega lesa pa okrog K 50 — od m' množice (lesa, ki ga hoče dražiti.	_2529
^ »saagg«—aa«« ■■■■tiitaa.aiiattaBBB»BanatangmBEHR i g6 ; Kafstareiža ipscžlsišsfca Oreška v $8©vercf|S = «
r, 6. avgusta t.l. st are gostila©
" 0 " IPIHP85
juhi pno, Sv. Fioppna ulica št. ¥
Naznanjam, da se vsled restavriranja hiše začasno zatvorjena stara gostilna ,,pri belem Kranjcu", ki so bo sedaj vodila po vzorcu mojih bivših in daleč na okrog znanih in renomiranih dunajskih restavracij, ua novo otvori. Poskrbel sem, da se bodo točila najboljša izrecno samo domača vina po najnižjih cenah, kakor tudi za dobro in ceno kuhinjo. V hiši so moderno urejena prenočišča z največjo snago in točno postrežbo. Kleri za konje so otvorijo po Vsesokolskem zletu.	2411
Za obilni poset se priporoča
Kajfež.
picaraa
železnice.
irzoTozni
Jesenice |
tovom nabiralni §
Lju&ifana
Podjetje is prevažanje blagi južne	. „ .	. .
promet ia Avstrije in » ATStrijo. Zacannjenje. Podjetje za prevažanje pohištva, g Skladišče b posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.	g
Brzojavi: Eanzlager.	Interurban telefon 60. e
| 8 sas® S E3H!S £SO E SffiH B SE98 E 3EE5 & 5E3B B Kat
iaEH35!S53SSS32E3!EEtB3i
Cunard Line
Glavno zastupstvo za Jugoslavija: Jugoslavenska banka, d. d.
OfpFEioa potnika Iz ClieFbouFOS Hi Hsmburgs
najbržim ladjama na svijetu za,j
5 i pol dana.
Za sve daljne nputa izvolite se obratiti j |jj| 2337 na našu poslovnicu:
Glavno zastupstvo za Sloveniju
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 36. i
Naslov za brzojave: CUNARD Ljubljana | j
Za tnnogostransko izraženo uam sočutje cb izgubi nepozabnega brata, strica itd., gospoda
dr. Jes. Stareia
izrekamo vsem našo naj prisrčne j šo zahvalo.
Posebej pa nas veže dolžnost zahvaliti se gg. po^rajinskcum namestniku Ivanu Hribarju, dvornemu svetniku dr. B. Senekoviča, zastopnikom raznih oblasti iu uradov, zastopnikom Narodnega gledališči in Dramatičnega društva, opernega zbora in tehničnega osobja gledališča, dalj' vseh drugih prosvetnih in kulturnih, društev za mnegobrojno spremstvo na posojnikovi poslednji poti.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1922.
2526
Žalujoče sorodstvo.
Li«b8iasia, Linhartova ulica 25. §■£ Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno
H® ----X— ——- S— i- 1--------Bgj
mizarstvo, parna žaga in lesna industrija.
Telefon št. 415. Poštni čekovni zavod št. ll.izS.
e®a Parna in električna gonilna siia.
K
H
Prevzamem p^ danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, gospodarske ln industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole, oerkv na ostrešja, balkone,
vrtna utloe, verande ter razna druga, vrtna arhitektoniena dela.
Stoonioe, dekorativne strope, dekorativne stenske opaže, vrata, okna itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega, poda. 7, r»zn9 industrijske stavbe, dvorane in razstavne zgradbe n«nsarlam po mojem sistemu zgrajene mrežaste nosilnioe ^ opozarjam ^a vežje razpetlna od 13 do 40 m,	3o ^
isaaiESfi52as&3«ssBai2araB««3«sg8®®aB®ce®aa*aa*acSBS2®
4
rl
Maribor — Te!, int. št. 207
Popolne opreme in razne potrebščine za konje, usnjate j torbice, listnice, tobačnice; ir. kovček! za potovanje, ga-; maše, nahrbtniki itd. ||
Trgovina: Aleksandrova c. 13 Delavnica: Koroška cesta 17
Gonilni jermeni za stroje.

Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vej t, da je našs erčnoljubljena soproga, zlata mama, sestra in teta, sospa
Sntonija Blazni!;, roj. Fa&jan
danes ob 7,2. uri ponoči, po tež-i, mukepolni bolezni, nenadoma
t Gospodu zaspala.
Pogreb ee vrši v nedeljo ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na
pokopališče v Zagorje.
Bevfiko pri Trbovljah, dne L avgusta 1322.
Žalujoča rodbina Blaznik-Fabjanova.
Domače vesfi
•	ITOiliter ta socljalno politiko dok-tof Žerjav je prispel z včerajšnjim popoldanskim vlakom v Ljubljano, odkoder je odpotoval na Gorenjsko. Po jsokolakem sletu »e minister Žerjav zopet vrne v Beograd. — Z istim vlakom je prispel v Ljubljano minister poljedelstva Pucelj.
•	Minister narodnega zdravja v Ljubljani. V četrtek pride v Ljubljano minister narodnega zdravja Omero-t } 6 v spremstvu načelnika drja Stam-parja. Minister bo iraspiciral zdravstvene ustanove v Sloveniji in se bo pri tej priliki vršila tudi anketa o sanacijski akciji za naše bolnice.
•	Narodno ienstvo vljudno vabimo, da se udeleži današnje javne telovadbe na zletnem telovadišču ter večerne prireditve pod Tivolijem v kolikor mogoče velikem številu v narodni noši.
•	Priznanje hrvatske narodne cerkve Ministrstvo za vere izdeluje interkon-fe*ijonalni zakon, po katerem bo prignana tudi hrvatska narodna cerkev, ki se vedno bolj razširja.
•	Sprejemi novinarjev v ministrskem predsedstvu. Predsedstvo ministrskega sveta sprejema odslej novinarje vsak delavnik od 5. do 6. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. do-soldne.
*	Konferenca Inženjerjev in arhitektov. Kakor javljajo iz Beograda, se je pričela včeraj popoldne konferenca vseh sekcij udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, na kateri s_e bo razpravljalo vprašanje o izgradnji železniške mreže v naši državi. Konferenca se vrši v domu udruženja.
•	Dr. Žarko Stefnnovič — novo9ad-»ki župan. Dosedanji vladni komisar pri novosadski produktni borzi dr. Žarko Stefanovid je imenovan za župana v Novem Sadu Dosedanji župan, ki je bil obenem veliki župan županije novo-aadske, bo, kakor poročajo, imenovan sa velikega župana oblasti novosadske.
*	Izročitev poročnega darila kraljevski dvojici. Kakor smo že omenili, je vrošli četrtek na Bledu posebna depu-racija izročila kraljevski dvojici poročno darilo slovenjegraškega okraja. Darilo obstoja v štirih prekrasnih, s srebrom okovanih konjskih opremah, katere je izvršil mariborski mojster Ivan Kra-vos. Vprege so bile razstavljene na dvorišču kraljevskega dvorca. Ob pol 6. je prišel kralj, katerega je nagovoril ^odja deputacije, okrajni glavar doktor Ipavic; pokrajinski namestnik pa je nato predstavil kralju vse člane deputacije, s katerimi se je kralj dalj časa razgovarjal. Zanimal se je zlasti za gospodarske razmere ob naši severni meji, predvsem o razvoju naže industrije. Gosiiodu Kravosu je izrazil laskavo pohvalo za njegovo delo. Po »prejemu so bili vsi člani deputacije povabljeni na prigrizek.
bljanl je imenovalo sa anrnitanie dosedanje pravne praktikante dr. Viktorja Brežnika, Karla Turka, dr. Janka Droov-ška, Silverija Pakiža, Antona Lov lina in Miroslava Rebula — Stalno so upokojeni: Karel Fišer, sodni kanclist v Kostanjevici; Martin Grubič, sodni sluga v Brežicah in Matevž Vrtovec, jetniški paz nik v Ljubljani.
•	Posebni vlaki povodom vsesokolskega zleta. Da se omogoči občinstvu ljubljanske okolice prisostvovati sokolskim prireditvam brez prenočevanja v Ljubljani, bo vozil dne 18, 14. in 1B. avgusta poseben vlak od Ljubljane drž. kol. do Kranja t odhodom iz Ljubljane drž. koL ob 21. uri. Za povratek v Ljubljano bo vozil dne 14. in 15. avgusta tudi od Kranja do Ljubljane poseben vlak z odhodom iz Kranja ob 8. uri. Ravno tako bo vozil iste dneve poseben vlak tudi na kamniški progL Odhod iz Ljubljane drž. koL ob 20. uri 80 min. ter odhod iz Kamnika ob 5. uri 18 min.
•	Razglas o uradniških pokojninah. Glavna kontrola razglaša: Po členu 95. zakona o glavni kontroli, ki je stopil ▼ veljavo dne 10. julija 1922, se določa uradnikova pravica do pokojnine kakor tudi količine te pokojnine z odločbo one <ra ministra, ki mu je ta uradnik podrejen, odločba o tem pa se vroča glavni kontroli z overovljenim prepisom dokumentov, na katerih podstavi se je odločba izdala. Potemtakem je dosedanja pristojnost glavne kontrole za odrejanje količine pokojnin upokojenim uradnikom prestala ter prešla na pristojne ministre.
*	Za zgradbo pogrebnega zavoda v LjubljanL Pokrajinska uprava za Slovenijo je odobrila sklep občinskega sveta ljubljanskega, da si mestna občina najv me posojilo 2,000.000 kron za zgradbo mestnega pogrebnega zavoda. To posojilo pa se mora iz lastnih dohodkov zavoda obrestovati in v kratkem času amortizirati.
*	Nadzornlštvo državne vžltnin« v LJn
bljanl je bilo koncem preteklega meseca ukinjeno. Vsi njegovi posli «o t dnem 31. julija 1922 prešli na finančni okrajni ravnateljstvi v Ljubljani in v Mariborn, odnosno na delegacijo ministrstva financ.
•	Smrtna koda. Dne 3. avgusta je umrl v nekem sanatoriju v Gradcu gospod Anton Jakov čič, ki je v zadnjih dveh letih služboval pri celjski podružnici 1. hrvatske štedionice ter bil pred kratkim imenovan za ra/uat«".ji, podružnice v Vu kovaru. Simpatični mož je zapustil neutolažljivo vdovo in obilo prijateljev.
*	kopališče na JežicL Cista Sava, ugodna mesta za kopanje in solnčanje na Ježici privablja vedno več meščanov v to naiavno, zdravo kopališče. Državna železnica je vpeljala kopalne vlake z znižano voznino v prav ugodnih urah. Čudno pa je vsekakor, da se mestna občina ne pobriga za to, da bi dogovorno
—----r n----------fv-" .fcc	—-o- ----
• Razredna loterija za slovensko i z občino Ježica ukrenila najpotrebnejše
_____ Ift	.r. K« at.A* ia	Vil 'i _ I »a t a »ol-A »i itaH n r\ laTar>a Irnnoli^A S«
kmetijstvo. Ministrski svet je pooblastil ministra Puclja, da more nakazati iz dobička III. kola državne razredne loterije med drugim tudi sledeče vsote 2a Slovenijo: Kmetijski družbi v Ljubljani za izdajanje kmetijskih publikacij 20.000 Din, Zvezi jugoslovanskih čebelarjev za čebelarsko razstavo v Ljubljani 20 000 Din. Hmeljarskemu društvu v Žalcu 501)0 Din, Sirarski zadrugi v Bohinju 5000 Din, podružnici Kmetijske družbe na Bledu za raz-sta
?.a to tako ugodno ležeče kopališče. Saj bi drugega za enkrat ne bilo potreba, kot dogovoriti z imenovano občino glede potov in postaviti par prenosljivih barak za shranjevanje oblek. Za higije-no meščanov in za tako ceno kakor je v tem slučaju — bi se moralo nekaj * Kaj so alkarji? Do kraljeve »vadbe težko, da je kdo v naših krajih vedel, kdo so alkarji. Videli smo jih pa letos ob kraljevi svadbi, te viteške jahače iz dalmatinskega Zagorja iz sinjske pokra-
CkJilCUJIAC U1U	.U^-J^v. |--------------C— -o--«- — --------, .
vo živine dne 8. septembra t. L 10.000 jine gori nad Splitom. Ime imajo po alki Din in podružnici Kmetijske družbe na j to je po obroču, ki skozi njega v naglem Vrhniki za nakup 6trojev 5000 Din. i diru streljajo kopja. Ta narodna junaška
Poleg teh 65.000 Din pa odi«Je na Slovenijo še več zneskov iz drugih postavk, kakor za zadružne tečaje, živinorejske in druge konference.
• Poljski intelektualci v Zagrebu. V Betek zvečer je prispelo na študijskem potovanju po naši državi z bakarskim slakom v Zagreb 58 poljskih intelektualcev, med njimi več zelo odličnih književnikov in politikov. Na kolodvoru so bili sprejeti od zastopnika vlade, poljskega konzula, Matice Hrvatske, književnikov in obeh profesorskih društev. Imenom vlade jih je pozdra r srednješolski nadzornik Ratkovič, za hvalil )ia se je vseučiliški prof. dr. Mle-raszkl Gosti so si tekom včerajšnjega
igra datira baje iz starih turških časov; nekoč so Sinjani na sinjskem polju — meseca avgusta — porazili Mehmed pašo in pokrili bojišče z 1100 turških trupel. V spomin na ta dogodek se je oču-valo alkanje (dne 15. in 18. avgusta) do novejših časov. Pred kraljevo svadbo so nekateri časopisi pisali proti temu, da bi se alkarji udeležili oficielno svadbenih svečanosti, češ, da so se ▼ avstrijskih časih kompromitirali.
* Na severni državni meji se je v zadnjem času razpasla navada, da se nekateri Mariborčani vozijo z vlakom na izlet v St. Bj, od tam pa po skrivnih potih prekoračijo državno mejo in se v avstrijskih gostilnah shajajo z avstrijskimi
dne ogledali znamenitosti Zagreba, i železničarji in drugim prebivalstvom kjer ostanejo tudi še danes, nakar v I Mariborsko okrajno glavarstvo je pred-pondeHek nadaljujejo svoje potovanje, včerajšnjem kaznovalo nad 50 oseb, za. - ----- ■ ** •■ • ----■ - -- radi prekoračenja državne meje brez
•	Odlikovanja. Kralj je odlikoval z re dom Sv. Save 2. stopnje drja. Villea Bal-tiča, zastopnika pokrajinskega namestnika v Ljubljani. — Z redom Sv. Save 8. »topnje so odlikovani Janko Eremeušek in dr. Leon Stare, dvorna svetnika ter dr. Henrik Steska, vladni svetnik pri po-kraj;nski upravi. — Z redom Belega Oris V. razreda je odlikovan dr. Franjo Svetek načelnik min. notranjih del. Z redom Sv. Save 4. reda dr. Leopold Žužek vin dni svetnik in okr. glavar v Ce-iju dr. Srečko Lajnšič, okrajni glavar v Mariboru; Miroslav Senekovič, okrajni glavar v Ljubljani in dr. Oton Pirkma-jer okr. glavar v Ptuju.
•	Iz »Uradnega lista«. Včerajšnja številka »Uradnega lista* pokrajinske uprave za Sbveiijo objarij* uredbo osrednje vlad;: »potrd Io o tvoru blaga*, nadalje pravilnik o delovanju bakterioloških postaj ter n-.redho pokrajinskega namestnica za oicvs"i;.» o določitvi in najmanj-li doon.stni rtiri ribam.
•	I p.-e.tiMi.bc v državni riužbL S kra-
predpisanih potnih listin.
•	Suša v ormoškem okraju. Iz Ormoža nam poročajo: V našem okraju v zadnjem času suša že občutno pritiska. Dne 1. avgusta je kazal toplomer na solncu +40 stopinj Cel. Zemlja zeva po mokroti; vode primanjkuje zlasti po hribih. Vinogradi pa obetajo dobro trgatev in izvrstno kapljico.
•	Orlovske slavnostl v Brnu. Češki »Orli. so priredili v Brnu prvi orlovski tabor. V čast. predsedstvu sta tudi ljubljanski škof dr. Jeglič in dr. Anton Korošec. Udeležili pa eo se tabora tudi slovenski Orli Koliko je bilo naših Orlov in Orlic ter kako so se postavili, tega niti »Slovenec* še ne ve povedati. »Slo-venčev. dopisnik pa konstatira zanimivo dejstvo: »Brno postaja vedno bolj prijazno Orlom. — piše— »in dobiva zletno lice. ker bi vsak rad zaslužit*. — Le 7S-ali zasiulka je torej Brno prijazno Ori-ra. 'lo p-iir.anje je poUalo morda rai-.no. a ^e vso resr.iro. In ker bi vs&k rad 7.w'.nžil, so »katoliški trgov-
oer. so B TMrtavtjrirf reroftn« vrl katoličani ln ni U bilo med njimi tudi kaj Židov in nemških protestantov. »Slovencu* pa je pač vseeno, kakšne vere ali narodnosti je kdo; samo da dela Orlom oarado in kaj plača. Ker končno -»vsak rad zasluži...»- -Nory Ud* je prinesel kot prilogo letak « naslovom »Sokol a Orel.; v njem pravi, da niti ta orlovski tabor ne reši katoliške cerkve, ki je s Habsburiani izgubila poslednjo oporo. »Slovenec* trdi, da taka »voda Orlom ne škodi.. Čudno pa je, da je bilo vzlic mrzlemu vremenu dne 29. julija pri skušnji treba odpeljati 6 otrok v bolnico ln je postalo kar 160 slabo. O posebni utrjenostl Orličev ta »Sloven-čeva. konetatacija ne govori.
•	Tragična usoda je zadela te dni ▼ Gornjem Branetiču rodbino Milana Ak-sentijeviča, ki je s svojo družino, obstoječo iz 13 oseb. stanoval v neki samotni hišL Ponoči so neznani zločinci vrata od zunaj zaprli, nato pa hišo zažgali, tako da je poginila vsa družina v hišL ki je do tal pogorela. Zločincev fe niso izeledilL
*	Marcel Zorga pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem r Celju se je te dni zagovarjal bivši komunistični poslanec Marcel Zorga, ker je v maju 1921 v Loki pri Zidanem mostu na javnem shodu grdo napadal vlado, njene odredbe in orožnistvo, češ da vohuni po vlakih, narodno skupščino pa je imenoval prostitutke. Obtožbe je bil sicer oproščen, ven dar pa obsojen po § 104 srb. kaz. zak. na 48 ur zapora, oziroma 400 K globe, ker je v svojem ugovoru na višje deželno sodišče v Ljubljani izvajal, da se upira obtožbi zato, da spozna, ali varuje j sodišče ustavo ali pa golo nasilje. Za- ' govarjal se je namreč, da je parlament z nasiljem razveljavil komunistične mandate. Temu stališču se je pridružil tudi njegov branitelj, odvetnik dr. Ogrizek, ki je nastopal približno tako, kakor nedavno v občinski seji zoper Sokola. Hva lil je pravno naziranje obtoženca in med drugim trdil, da ima Zorga prav. če misli, da je bil iz parlamenta vržen kot poslanec potem, ko je skupščina z nasiljem skrpucala zakon o razveljavljenju komunističnih mandatov in zakon o zaščiti države, tako da sedaj ne sme nihče več povedati javno svojega mnenja Dr. Ogri zek pa je svoje mišljenje izrazil na način, da je sedaj, kakor poroča »Nova doba*, prišel v kazensko preiskavo zaradi hujskanja zoper obstoječe postave. To j« tisti dr. Ogrizek, ki je pred kratkim zagovarjal tudi socialdemokrata Antona Le^košeka iz Celja, kateri se je v neki svoji vlogi zaradi obsodbe zavoljo žalje-nja časti neopravičeno zgražal nad še veljavnimi zakoni in zahteval uporabo predvsem jugoslovanskega kaz. zak. Iz političnega vidika je zanimivo zaaledova ti te čudne strankarske tveze s klerikalci.
» Bogato plačani čevljarski mojster pred sodiščem. Pri usnjarni »Petovia. v Ptuju je stopil lani v službo kot čirijar-ski mojster Henrik Ruth iz Oberwoidena v Nemčiji. Kot kvalificiran delavec je imel sijajno plačo: 8000 K mesečno, prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo in še celo vrsto raznih dragih ugodnosti, med drugim za sebe in ženo 50.000 K letne doklado. Pr-snitl možakar pa ;e imel čudno navalo. Zmaknil je vse, kar mu je prišlo pod roko. Zlasti se je zanimal za dragocene »trojne dele. Vodstvo ga je že dolgo sumilo, vendar pa mu ni moglo ničesai dokazati. Končno pa so mu vendarle prišli na sled. Rutb je namreč potom nekega posredovalca, ki mu .je obljubil 25 odst. nagrade, skušal razno nakradeno blago nrodati tvot-nici. Tvornica je blago res kupila in izplačala zanj 25.000 K. ko pa je opazila med njim lastne stvari, je odredila Rn-thovo aretacijo. Presiti nemški Čevljar je bil včeraj zaradi svojih čudnih ravad obsojen od mariborskega okrožnega sodišča na dva mese-a zapora.
•	Kako si Je Ivan KeUlč sam Izdri zob. V Starem Rečem v Vojvodini je gospodaril na "vojem posestvu skop mož Ivan Kekič. Pred kratkim ga je začel boleti zob; bolečine mu nia.» dale spati niti ponoči. K zobozdravniku ni šel, ker bi ga stalo to lepe »pare. in skušal si je pomarrati sam, kakor je vedel in znal. Vzel je klešče, s kakršnimi se svinjam ščipljejo zobje. Z rljastiini kleščami se je ranil v ustih in se zastrupil. Dva dni po tej »operaciji« je umrl.
•	Roparski napad pod Golovcem. V Rradeckega vasi pod Westrovo vilo je bil v četrtek ponoči tiskamiškl sluga Josip Hudnik od treh neznanih moških ustavljen in oropan. Eden je s samokresom nameril nanj ter zahteval denar. Hudnik je dal roparjem 25 K in jim povedal, da nima več. Uro so mu na njegovo prošnjo pustili. Roparji, ki so govorili hrvatski, so odšli proti Golovcu. — Kakor slišimo, so napadalci že pod ključem.
» Razne tatvine. V trgovino Vatovec & Svetina na Kongresnem trgn so ponoči vlomili tatovi ter odnesli za 4000 kron ogrske salame in 2500 kron gotovine. — Srečku Trtniku iz Most je bila v času, ko se je kopal v Savi, ukradena listnica, v kateri je imel 2000 kron. — Stavbeniku Franu Martincu na Pnilah je h:io ukradeno kolo, vredno 8000 kron, Mariji BremJek ▼ Mostah pa Iz zaklenjene sobe več cekinov, zlat prstan in dta rl.Ua uhana v skupni vrednosti 15 tis'č krot.
•	Tatvina na Prsgerskem. Predvčerajšnjim parofi ?o ucrrar.l tatovi na Fra
v
Ob} a ve
NOCOJ
jura lepi acToam fi*un mkaihUM v«
51, domače platno, vezenine tal ramo narodno blago. Stresle bodo Betokranjic? v narodnih nošah, tamburašl pa odarfll bt-
aozdraTDl večer T o 1 a i « t a i lokranjske poskočnlce
"	_ .	i • Dsithnnn\jnrtis> n/l
in ljudska veselica v TIvolUn.
*	Pevci pozor! V pondeljek, dne 7. avgusta točno ob osmih zvečer se vrši skupna va|a združenih zborov za nastope ob 1. jugoslovenskem vsesokolskem zletu v dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Udeležiti se je morajo brezpogojno vsi pevci, ki želijo nastopiti. Torej vsi ln točno! Koncertni odsek za L jug. vsesokolski zlet v Ljubljani.
*	Pevski zbor <Llubl lanske ga Zvona*! Danes, dne 6. t. m. točno ob tričetrt na 8. zvečer zbirališče vsega zbora v društvenih prostorihl — Odbor.
*	Društvo 'Soča* vabi vse odbornike in člane k važni širši odborov! seji, ki se bo vršila v torek dne 8. avgusta t. L točno ob 8. url zvečer pri Levu na Oosposvet-ski cesti. Udeležite se polnoštevilno. — Predsedstvo.
*	Društvo iGosposvetski Zvon» vabi g. odbornike k svoji redni velevažnl odbo-rovi seji, ki se vrši v pondeljek, dne 7. avgusta, ob 6. url zvečer v pisarno dr. Oblaka (hotel Štrukelj).
*	Izretlnl občni zbor slovenskega zdravniškega društva v Llubllani se vrši v če
Razkopavanje po Ifubllanskth uUcaM Prejeli smo: Ponovno se dogala, da razna gradbena podjetja kopljejo po mestnih ulicah Jame in rove, n« da bi preje obvestili mestni stavbni urad, oziroma mestno cestno nadzorstvo. Večkrat se po nepotrebnem razkopava cestišče in še celo nanovo položeni tlak. Mestni maglstrct bo v bodoče taka podjetja in gospodarje rigorozno kaznoval ter lim zaračtna! še vse nastale stroške.
* Savez apotekarsklh sorodnika pn.e-dl po sklepu zagrebškega Izrednega kongresa, svoj drugi redni kongres 8., 9. in 10. septembra v Ljubljani. Tovariši! Pri-javllajte se takoj k udeležbi. Spoznali se bodemo pobližje s svojimi brati Srbi in Hrvati. Od Dalmacije do Makedonije, ca Vojvodine do Prek- in Medžimurja pa do Maribora in Triglava nas bode druj-b naša stanovska zavest. Svoift sile zastavimo za povzdlgo in ugled celokupnega stanu in v konečno dosego in udejstvitev apotekarskih komor (Savez apotekara priredi 25. septembra t. 1. svoj kongre« v Pallču kraj Subotice.) Zasledujte strokovno časopisje! Priiavite svojo udeležbo in naznanite obenem, ako imate že za te dneve prenočišča. Naslov za prijave: Sa->
trtekfdne 10. t. m, ob 17. url v magistrat-1 ap. Sar. u kr. SHS (Sekcija S!ovenba> ni posvetovalnici s sledečim dnevnim re- j (prlpravlialn! odbo' za kongresi. Ljnbba-dom: 1.) Poročilo odbora. 2.) Minimalni: n3| Tržaška cesta 43/11. tarif. 3.) Dopolnilne volitve v sanitetni sa- J • Gasilno društvo na flardeku tik Oi-vet. 4.) Zdravniške zadeve. 5.) Slučajno- : moja proslavi svoio 251etniCo, združeno sti. Og. kolegi iz dežele, ki žete stanova- j z občnim zborom ormoške gasilske župe. nja, na) se pravočasno javijo.	I dne 13. avgusta t. 1. Predpoldne je spre-
*	Društvo stanovanjskih najemnikov za • ;,em gostov, služba božja na slavnem « Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja i gu v Ormožu, pohod po mestu ln zboro javna odborova seja v sredo, dne 9. avgu- j van\ei popoldne gasilska vaja na Hardc-sta, ob 20. url v veliki dvorani Mestnega j |n veselica na vrtu gostilne »Pri Srdoma. Društvena pisarna daje članom J cu,
dnevno od 18. do 20. ure Informacije, Sv. i • Rudarski odsek v Sarajevu sprejmt Petra cesta št. 12 pritlično, desno.	j za tehnične asistente proti pozneiši statr:
•	Zadruga pekov v Ljubljani naznanja > namestitvi: 2 absolventa srednje obrt Trčenj. odiemalcem, da so člani zadruge j ?0ie strojne stroke In 4 absolvente gra-vsled vedno rastočih cen moki primorani j diteljske stroke. Prosilci s prakso od t
od ponedeljka 7. t. m. prodajati beli kruh po 26 K. ter črni, oz. rženi po 22 K za 1 kg.
* Za (as vsesokolskega zleta se bo
točilo najboljše belokranjsko vino v paviljonu na dirkališču pod Tivolijem pri prvem vhodu. Obenem se bodo prodajali
do 3 let Imajo prednost. Prošnje nai se predlože do 20. avgusta.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik to Izdajatelj Konzorcij »Jntra* Tisk Delniške tiskarne, d. d. ▼ Ljabljan!.
„.n.|. d. so	01». 3--, ™.kl» ..a.!!«!'" 8	' Ol«. - T„0«ki »gl««.
„.m'i»m. » SO »...dl 5 Ol«.. ...kil.	S o«.« S Ol«. - PI.S. M »ipr.l. (LsW» Iv*.
_ tnamkah.) N. .»r.Unl« ■• •dg«».rl« Ift «k» I*	m««k. >.	~'
Absolvent trg. Sols
tudi začetnik, t lepim
eenab. M. Geršak Co, Ljubljana. Kongresni trg 10.
2403
Bakova drva
žavni cesti, r kateri w j» iivrševala trgovina. za hiša ob jaini železnici ali p;> » mesta Mariboru, Celju Ljubljani. Ponudbe na FV
; kupuje vsako množino lesni ^P«- St"	T ®l°J„
»topom, se sprejme v engros	„._.., ,	i	goricah.
trgovino v Ljubljani. Ponudbe z zahtevo plače na uorav-ništvo BJutra" pod »Takojšen nastop.. 2530
C6eneo 2519
za manufakturno trgovino se išče. Ljudska pre krboTalnica, Turjaški trg 1.
druitia Ilirija, Ljubljana, lira lja Petra trg 8. 2410
Kot skladliAnlk
ali preddel&»ec iščem mesta, s prakso pri deskah, tramovi i in hlodih. Cenjene ponudbe pod »Skladiščnik, na upravo «Jutra». 2525
r^-^^T^fi« ST« V podružnico ljubijo* ^zTv z^nl^h ^i^al^or z raznimi izdelki od bombo-1.skeg,J™™^^ SSuveaiia.
Išče služkinja
v pomoč in nadomestilo go spodiuji. OpraTljala bi vsa hišna dela in t kuhinji- v prijaznem kraju. V' poitev pridejo le resne osebe od 30 let naprej. Nastop ukuj, oskrba dubra, plača 600 do 1000 K. >adov t upniTi < Jutra«. 2397
*
Prodam 2412
kompletno moško, narodno nošo, noro, in tri mlade pse, tolčje pasme, 7 tednov stare. Pleničar, Litija.
Dva psa, 2540
volčje pasme, po šest mesecev bt&ra, sta naprodaj. Zelena jama št. 104
Klad, naobraien,
samostojen trgove*
želi zaradi osam jenosti z«; nja z Ijubezciivo gospodična ki ima veselje -z dopisov? njem io za poset letovi.^?. Tudi poznejša ženitev ni ii-kltučena. Tajnost častna a deva. Dopisovanje pod »V« sel* bodočnost, na uprav »Jutra» 252
se
Lep, moderni glg
proda. Več pri upravi «J tra». 2532 1
Psa tldarja, 2408
dve leti stareg i, dobro izurjenega, rujave barve, se proda. Cena po dogovoru. Anton Košenina. uomiljako pri Celju.
Boljše konfekoljskt
delo
se odda dobrim samostojniL; krojaškim mojstrom.
v upravi »Jntra.*. Ž52</
Plavalne pasove
is plutovine izdeiaje r.vraru zamaškov Jelačin & Konip.. Ljnbljana. -
j Zamenja se hlia Kupujem vreče, jg nek0mo zenilje, njivo in rabljene, juta in papirnate, v | sadouosnikom na prometnem vsaki množini, po najvišjih | kraju pri žel. postaji ob dr-
Jessnskl damski pla^č.
nov, se proda za ceno 2000 il Naslov v opravi »Jutra«
Kopirne stroje
(tudi na električni pogan) THE REX Co.. Ljiiiiljana)
Priporoča se
Dr* Fran Viranl2bU
asistent dermatolog, oddelka splome bolnice, špeclfalist za kožne in spolne bolezni ovdi-nira zopet redno od 2. do 3. LJubljana, Miklošičeva c. 18/11 (na oglu Sodne ulice).
Ivan Magdi č
krojač	-
LJUBLJANA, Gledališka ulics 7.
Obvestilo.
Obveščava cenj odjemalce in p. b. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravil? po najnižjih cenah. Ootovi čevlji v zalogi. TarUtovskl čevlji domačega tsdeika.
Ant. ln Jož. Brajer-Kape-e
Ljubljana, TurjaSki trg (Breg) St. <
Lep, velik
na prometnem kraiu v Marib&ru primeren za trgovin©, se zaradi iz-prejnenjenih razmer odda pod dobriiai pogoji.
Vn iC ir.Cillu nr?.ir,ii.o-! za . pvm/j^u *	— -------- -0 - ----- =	„t .„ £
- yise dežela »cdiMe s Lia ! nor te zvouov in strojev*. N. Tem« tir I vso *»«fekuro m nek^l »otovinv
Dopisi pod uJesen&la sszom" aa pofir. -Jutra", Hanb«r,
Hči papeža 77
— Lukrecija Borgia
»Nemogoče, vzklikne vojvoda Fer-rarski. »Cezar Borgia Sc ne more biti tako blizu. Ako pa mit je uspelo, premagali e svojo vojsko dolgo pot od Rima do Pesara v tem kratkem času, potenj tudi jaz verjamem, da je v zvezi s hudičem!
iAko je vest, ki smo jo ravnokar
culi, resnična,* reče Giovaruii Sforza, « potem tfc lahko Borgia še nocoj pojavi pred mojim gradom s svojimi francoskimi iu španskimi vragovi, — a tedaj nam bodi Bog milostljiv!*
vNe omahujte, gospodje!* se začnje blagi glas vojvode Sermonskega, «ne izguhljajte dobre volje, ld je prej bila med nami. Jaz nikakor ne verjamem, da je Cezar Borgia že tako blizu... Hajd, cujmo pastirja, ki donaža vest in potem ukrenimo vse potrebno!*
»In če je nevarnost tudi blizu,* vzklikne Astor Manfredi, »kaj potem! Še vedno utegnemo pohiteti iz Pesara in zbrati svoje čete; vi, grof Sforza, se lahko medtem vztrajno upirate v trdnjavi.*
»Dovedi pastirja!* odloči Giovanni Sforza. <=Iz njegovih ust hočemo čuti nesrečno vest Vas pa, prijatelji moji, prosim, da sedete zopet na svoja mesta, da vestnik no opazi nase zbeganosti. škodilo bi namreč naši stvari, ako se raznese okrog, da so knezi zaradi preteče nevarnosti postali malodušni.--Par trenutkov zatem dovede kaste-!an v dvorano človeka, ki se mu je poznalo. da ga je zadela huda nezgoda. Slabotna obleka, ki je prikrivala njegovo suhljato, mišieasto, od solnca ožgano telo. je vise-ia od njega v cunjah, a glavo jo imel zamotano v krpo -grobega platna, izpod katerega jo silila kri, pomešana z znojem.
Pastir ja trepeta joč obsta-l na pragu, omahnil je in zgrudil bi se bil, da ga ni stari kastelan hitro objel iu podprL ^Daj mu vrč vina!* zapove grof Jforza. »Toliko, da ne izdihne. Tako, prijatelj Manfredi, napoji nesrečnika, da zopet zbere svoje moči.*
Astor Manfredi je nagnil vrč vina na. usta onemoglega' človeka, ki je pričel hlastno požirati in se je počasi vzravnaval.
»Povej nam, kar veš.* reče grof Sforza, -toda ne dodava j in tudi ne povej manj. kakor se je godilo. Človek, mi hočemo vedeti čisto resnico!* «Popolno resnico, plemeniti gospodje.* pregovori glasnik z globokimi di-hii c golo, strašno resnico! Preko sto-dvajset mož, žen in otrok leži mrtvih pod razvalinami, moje rodne vasi, ki še tli v ognju. Grozno prelito kri nosijo seboj valovi Foglia, a na daleko in široko, odkoder prihaja Borgia, je nebo krvavo ožarje-no od plamenov požga-nih hiš in bajt*
■»Ali veste gotovo, da vas je napadel Cezar Borgia?* vpraša vojvoda Fer-ra-rski.
•rEkscelenca, Borgijca sem videl sam. Na črnem konju je dirjal skozi vas. ki je bila vsa v plamenih in klical svojim ljudem: «Ne prizanašajte niti otrokom v mat.erinem telesu! Ubijajte, palite, polnite si žepe! Siromaki sicer nimajo mnogo, kadar pa poženemo Sforzo iz grada, dobi vsak od vas toliko zlati in srebra, kolikor ga bo mogel nestiJi-
cCezar Borgia ima pra.v!» vzklikne Giovanni Sforza s prisiljenim nasmehom. «V mojem gradu je zlata in srebra, toda mi imamo tudi železa in tega dobijo Borgia in njegovi francoski plačeniki najprej, da ga okusijo!*
»Ali ste vi edini,* prične izprašovati stari vojvoda Sermoneški, «ld et-e ge rešili strašnega pokolja?»
»Gotovo sem. od vseh naših vašča-nov edini še živ. Ubiti ležijo moja žena in otroci Ah, plemeniti gospodje, ali naj vam pripovedujem vse strahote, ki so jih izvršile te zveri...? Mojo mlado ženo in njeno sestro. .. _ trinajstletno dete so pred mojimi očmi...
Gotovo bi bilo nesrečnemu glasniku zopet zmanjkalo moči, da ga ni kastelan vnovič okrepčal z vinom.
»Kako se vam je posrečilo pobegniti pred pokoljem?* vpraša grof ForlL
»Moja hišica,"- odgovori glasnik, •ileži ravno ob obali Foglia. Ko seru opazil krvoločne pse, sem ee takoj vrgel nanje, toda eden me je udaril z mečem po glavi in oblit s krv jo sem se zrušil na tla Gotovo so mislili, da sem mrtev, ker so me z nogami odrinili, nato pa podavili in pobili vpijočo deco, posilili so mojo mlado ženo in sestro.. a jaz, jaz sem ležal brez moči, nisem se mogel premakniti, moral sem vse to gledati in nisem mogel pomagati svojcem. Začul sem sirov glas krvni-kovega hlapca: ,Ta prokleti pes še živi, zgrabite ga in ga skoz okno vrzite v reko'. — Pograbili so me za roke in noge, dvignili "me na okno in me z glavo navzdol sunili v reko. Toda, kar bi naj bila moja propast, je bila moja rešitev. Hladna voda me je osvežila, zavedel sem ee, valovi so me potegnili s seboj in odnesli na drugi breg. Tu sem se skril v grmovje, raztrgal srajco na sebi in si s krpami obložil rano. Nato sem pričel bežati, gnan od smrtnega strahu in groze, da opozorim našega plemenitega gospoda in gospodarja, da najde Borgia zaprta vrata, ko dospe pred Pesaro.®
»Zahvaljujem se ti, dragi prijatelj, nagradim te,* reče Giovanni Sforza in poda glasniku roko. ki jo ponižno poljubi. »Bartoldi, vzemi tega človeka v svojo oskrbo, pobrigaj se, da se mu
očistijo in zavežejo rane in <la mu ničesar ne manjka.*
»Vi pa. gospoda moja.* nadaljuje grof Sforza, ko je kastelan odšel z ranjencem, s sedaj veste, kako stoji stvar. Kuga je tu. prekoračila je meje moje dežele, a v kratkem prične uničevati tudi vaše. Svetujem vam: skočite na konje in zapustite Pesaro, dokler je še čas. Jaz bom medtem s svojimi ljudmi zadrževal Cezarja pred obzidjem, dokler ne dospete s svojimi četami. Ako pridete prepozno, najdete moje truplo mrtvo pod razvalinami mojega gradu, kajti zaklel sem se, da živ ne padem v roke papeževemu sinu!>
^Zagotovo upam, da se zgodi obratno,* reče Manfredi s čvrstim in odločnim glasom. <On mora pasti nam v roke. mi ga za strašilen vzgled obesimo na vrh vašega grajskega stolpiča. Naj krvavi pes Cezar visi, dokler mu ne strohnejo kosti!*
Knezi so se dvignili Pozvanim slu-srarn je bila dana zapoved, da izvedejo konje na dvorišče. Nato je sledil kratek razstanek in par trenutkov pozneje so se razleteli plemeniti gospodje na čilih konjih vsak na svojo stran in dirjali skozi temno noč kakor maščevalni strahovi.
Medtem so s stolpa pesarskega gradu odmevali signali rogov. Enkrat — dvakrat — sedemkrat je pazljivi stražnik na stolpu zatrobil v svoj rog, a istočasno je pričel klenkati tudi mestni zvon in tožui zvoki so se širili nad mirnim mestecem.
Ko da je nenadno izginila noč iz spečega Pesara: Na ulicah in med hišami so se pojavile luči tresoče roke so odpirale hišna vrata in okna, iz hiš so begali napol oblečeni meščani z ženami in otroki !Culi so se obupni kriki, žene so se zbegane oprijemale mož, vlekle deco za seboj in druga drugi klicale s plašnimi glasovi;
»Ali je res... da je nevarnost blizu ...? V grad. da se obranimo, da ne pademo sovražniku v plen! Bežimo!*
»Bežimo! Bežimo!*
»Kje je sovražnik...? Odkod prihaja ...? Zažgite ogenj___ prinesite
baklje...! Čujte, kako divje šumi Foglia, ko da se hoče braniti pred sovražnikom, ki se krade v nočni temi, kako se imenuje, kake so njegove zastave, s katero pravico nam kali mir? *
Tem vprašan .jem je napravil konec grofovski konjenik. Nad glkvo se mu je vila zastava grofa Sforze. Na velikem mestnem trgu, kje.r je. stala cerkev in hiše najuglednejših pesarskih meščanov, je skočil s konja, povzpel se na cerkvene stopnice in z močnim glasom za klical ljudem, ki so se drgetajoči gnetli okrog:
»V imenu in na zapoved grofa Gicv vannia Sforze, gospodarja iu zaščitnika tega mesta, objavljam pesarskim meščanom:
Brez vojne napovedi, sredi največjega miru se naai, kakor volk k staji, približuje Cezar Borgia, katerega je za cerkvenega zastavonošo imenoval njegov oče," bogokletni papež, sovražnik mesta Pesara. Cezarja Borgia spremlja mnoco tisoč francoskih mezdnikov, katere mu je dal na razpolago njegov zaveznik, kralj francoski, a pod njegove zastave so stopili krvi iu plena željni lopovi. Ze se na obeh bregovih Foglia svetlijo baklje, s katerimi podžigajo vasi. Uničeni so domovi sto in sto mirnih ljudi, zaklane in podavijene so cele obitelji, ker cerkveni zastavonosa in njegove razbojniške tolpe ne štedijo nikogar. Žejajo po moški krvi, po lepoti in časti žen in deklet, po polnih skrinjah bogatašev, kakor po poslednji drobtini siromakov.^
(Dalje prihodnjič.)
Vilibald Sbil, trgovec Tinca Jfartman
poročena 8. avgusta 1523 Mokronog	Velik* Lasi*
Dve
naprodaj.
Naslov v upravništvu „Jntra".
Koncert na Bledu
gospe
PAP-STOCKERT
se priredi v torek S. avg. ob 21. uri.
Dunajski mednarodni semenj
od IO. do IS. septembra 1S22.
Najugodnejša prilika za trgovce v Jugoslaviji.
Zadnje novosti v tehniki, kakor tudi v oblačilni, luksusni, galanterijski, papirni industriji ter novosti v igračah.
VelesemenJ za pisarniške potrebščine.
Stavbeni oddelek i najmodernEjSImi načrti ia Industrijo Id stanosanske starte. Vsa pojasnila daje Wiener Messe A.-G., Wien VII., Messepalast,
kakor tudi častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrij-sko zastopstvo: Turjaški trg št. 4.
a——a

Občinska hranilnica v Ormožu potrebuje
===== tajnika =========
dobro in izurjeno moč, ki more samostojno voditi zavod. Ponudbe z enačenjem prakse in višine zahtev je poslati na ravnateljstvo hraniimes. Stanovanje se preskrbi.	2526
Društvo krovskih mojstrov za Slovenijo a sedežem v Ljub;js.nl
opozarja vse cenjeue hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike i. t. d., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucariem, kakor se je to v večji meri dogajalo do sedaj.	, , 23^2
Taki ljudje pokTarijo, strehe tako da jih strokovnjaki za njimi popravljati ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekonceriouirano kvari tel o str^h za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim tako na mestu ustaviti delo:
V Ljubljani, dno 25. julija 1922. • J. Srlžnar,	Grif-
predsednik.	tajnik.
samo 6 dni
edino najkrajša črta preko Bavre in Cherboarga v Newyork. — Predprodaja
ladijskih listkov m želes-uiških voznih listov za sosedne države. — Pojasnila daje konc. potovalna pisarna
________Ivan Kraker
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 41, nasproti glav. kolodvora. Oglasite ae vedno v moji pisarni. —————
\t* \
\f>p
*>e> »0
f>P,
PO\ %
%
*f>
HJ P*
t*
%
Vt>
%
% %
ti. d.
v Ljubljani
prodaja
;S	ptuuoji*
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za industrijska podjetja in razpečava
^ čsSiosioirašM m angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog m jajčne brike&e.
Naslov:
Prometni zavofl za pmg, i. d- ® &in&!iani, Mi&lo&a c. 15/11.
I*"i<" i ■ mirnimi iiinn"~___~ u , _ i »in i. M » Ii
slovenska gradbena in industrijska d. d.,
Brzojaui „Slograd«. JL4 J U K*Ajg	Telefon Steo. 180.
Tekoči račun pri Slooenski eskomptni banki o Cjubljani.
Tehnična pisarno o točami Keršič, Spodnja Šiško, frankooanska cesta šteo. 151.
Izoršuje: stanooanjske hiše, trgooska poslopja, moderne industrijske zgradbe,
betonske in železobetonske konstrukcije,	.
ose orste oodnih naprao na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specijaliteta: železobetonske ceoi za oodne napraoe in oodooode.
Zastopa: Patent dr. inž. Cmpergerja za izoršeoanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi oložkami za oisoke tlačne napetosti (kakor pn skladiščih, „sila mostooih in podobno). Izdeluje: ose orste tehničnih projektoo in statičnih proračunoo