Posamezna Številka 10 vinarjev.
Stev. 232.	v Linam v vm&i 12. om srn
Leio m
Valja po polti 1
Ia o«lo leto uprt) . n en meseo „ sa Nemčijo celoletno 11 ostalo Inonematvo
K 23--„ 2-20
:fc dom 1 K 24 -
V	Ljubljani na Ia eelo leto napre] . u ei meseo „ » , *	2*
V	iprtvl prejemali ihiEii „	1*70
s Sobotna Izdaja: s
ia oelo leto........ V—
ie Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inonematvo. „ 12'—
luieratli
Enostolpna petitvrsta (72 mm); sa enkrat .... p« 18 * sa dvakrat .... „ 13 „ sa trikrat .... „ 13 „ ia večkrat primeren popust,
Ptnlu mnfli. nma. lartiiM Iti:
enoalolpne reitvrsta po 2 j vin.
enostolpna petltvrate po 40 Tla.
Uhaja vsak dan, Imemit ae-dalje In prasnlke, ob S. ari pop.
Bedna letna prtloga Verni red.
uar Urednlitvo je v Kopitarjevi nllol Itev. 6/ni. Rokopisi se ne vračalo; nelranklrana pisma se ne ■ss sprejemalo. — Uredniškega telelone itev. 74. —
Političen list za slovenski narod.
Dpravniitvo je v Kopitarjevi nllol IL B. — Haču poštne branllnloe avstrijske it 24.797, ogrske 2S.5n, boM.-Lero.it 7563. — Oprtvnlikega teleiona it. M8.
Rusi se umikalo od Przemys!a. -Zmaga pri Lancutu. — Naše čete že ukorakale o od soorainega eiskolfe-ufa oproščeno irdniaoo Prz«mysl. -Naši zapodili Ruse iz 0grske§a, -Nemške Čete na Ruskem prekoračile Vislo. - Hindenburg preuze! poueti-stoo nad nemškimi četami, ki so združene z našimi.
Ofenziva naših Čet v Galiciji je že v nekaj dneh prisisila. Ruse, da so opustili napade na Przemysl. Očividno so Rusi še v zadnjem trenutku unali. da bodo osvojili trdnjavo, ker so 8. oktobra podvojili svoje napore in kljub velikanskim izgubam ponovili naskoke. Ker se je naša armada čezdalje bolj bližala Przemyslu, je bil za Ruse zadnji čas, da opuste napade na trdnjavo in da se ali umaknejo od Przemysla ali pa spuste v boj z našimi četami. Naše čete so že 7. oktobra porazile Ruse pri Rzeszowu in zahodno od Dynova in napadle 8. oktobra ruske čete pri Lancutu. Tudi tukaj so bili Rusi poraženi in so bežali čez roko San. Rusi se sploh na celi črti umikajo, medtem ko avstrijsko-nemške čete povsod prodirajo. Očistile so že srednjo Galicijo Rusov do reke San, na Ruskem Poljskem so pa na nekaterih točkah že prekoračile Vislo. Nemško prodiranje pri trdnjavi Ivan-jorod uspešno nanreduje.
Na severnem bojišču nemške četo ba celi črti zadržujejo Ruse. To priznava sam ruski generalni štab, ki poroča: »Na vzhodni pruski meji se Nemci, ki so dobili iz Konigsberga nove. čete, trdovratno upirajo na črti med Vla-';:<-lavovom in Račkijem. Zasedli so
e prehode med jezeri in močvirji . sedaj te izkoriščajo.«
Važna izprememba se je izvršila v poveljstvu vzhodno - pruske armade. Poveljstvo je mesto generalnega polkovnika Hindepburga prevzel general Morgen. Hindenburg je pa prevzel poveljstvo nad nemškimi četami, ki so se združile z našo armado.
Na Ogrskem so Rusi že skoro povsod vrženi nazaj čez Karpate. Ruski oddelki ki so zasedli Marmaros-Sziget beže nazaj proti prelazu Korosmezo, kjer so prvotno udrli čez mejo. Sedaj je tudi dogna.no, da so mali ruski oddelki, ki so se pojavili v severnem delu komitatov Szoluok-Doboka in Beszter-eze-Naszod, bili deli razkropljene mar-maroške skupine. Že orožništvo samo je moglo te ruske oddelke zadrževati, ko so pa došle močnejše čete vojakov, so Rusi hitro pobegnili.
XXX
Dunaj), 10. oktobra. Uradno se razglaša: Včeraj je poizkusil sovražnik še pn naskok na južno vzhodno utrdbo Przemvsla, ki ga je pa posadka, s težkimi napadaKevimi izgubami zopet odbila. Nato je postalo umikajoče se gibanje Rusov od trdnjave splošno. Zahodno fronto so Rusi morali popolnoma zapustiti. Naša kavalerija je tja že pri jahala. Po hitrosti naših operacij na Ruskem Poljskem in Galiciji zmeden nasprotnik je sicer poskusil ' napad na trdnjavo kriti h tem, da je potisnil vojne zugozde proti zahodu, ni so pa mogel napram našim prihajajočim armadam nikjer vzdržati.
Pet do šest. ruskih divizij, ki so se proti našim postavile pri Lancutu, se bežeč umikajo proti reki San. Ravno tako je bila ena kozaška diviziju in ena infanterijska brigada, ki je vzhodno od Dynova imela utrleno stališče, po
kratkem odporu vržena nazaj. Naše čete so sovražniku povsod za petami.
Tudi Ogrska bo kmalu od sovražnih oddelkov, ki se še potikajo v okrajih Marmaros, Besztercze, Naszod, popolnoma očiščena.
Namestnik generalnega štaba pl. Hof-fer, generalni major.
XXX
Dunaj, 11. oktobra. Uradno se razglaša: Naše hitro prodiranje pro'.i reki San je oprostil® Frzemysl sovražnega obkoljenja. Naše če'.e korakajo v trdnjavo. Kjerkoli so se Rusi ustavljali; so bili napadeni in poraženi. Ko so Rusi bežali proti prehodom čez reko San pri Seniawi in Ležajskem, so naše če e ujele množice ruskih vojakov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoffer, generalni major.
XXX
Dunaj, 11. oktobra, V torek so napravili Rusi silen napad na en del zunanjega pasa utrdb pri Pr2emyslu .Naši so pustili, da je prišel sovražnik v bližno 880 korakov. Nato so na okvarili hud ofjenj iz lopcv, strojnih ln navadnih pašk. Uspeh teoa ognja je bil slrašen. Za ta napad so porabili Rusi ckoli IP.ODO mcž, ki so pa z malimi izjemami vsi ostali na bojišču mri vi ali ranjeni, Ruski napad se je popolrema izjalovil.
XXX
PRZEMYSI. »OGNJENIK, KI BRUHA OGENJ«.
Dunaj. »Neues Wiener Tagblatt« poroča: Rusi ob svojih napadih na Przemysl niso prišli dlje, kakor do žičnih ograj in do jarkov zunanjih utrdb. Cela trdnjava izgleda kakor ognjenik, ki bruha ogenj In ki razširja z gromom smrt in uničenje na vse strani, Ker so eksplodirale podzemske mine, položene na polju pred ntrfibami, so bili raztrgani v kose celi oddelki Rusov, ki so jih gonili naprej njih častniki. Ob nauartih od 6. do 9. oktobra so izgubili Ruji nič manj kakor 40.080 mož. Przemysl je sjiajno dokazal svojo stra'6"i',?!no in taktično vrednost.
X X X
PKZEMYSL NEPREMAGLJIV,
Rusko vojno ministrstvo priznava v neki na Dunaj došli brzojavki, da Avstrijci odločno branijo Przemysl in da bodo veliko časa rabili, da se trdnjava osvoji, čo jo je mogoče sploh zavzeti. Vse civiliste so baje med petdnevnim premirjem odpravili is mesta. .... ... .
X X X
ŽELEZNIŠKI FR0MET V GALICIJI DO TARNOVA OBNOVLJEN.
»Novva Reforma« poroča, da je zopet obnovljen železniški nronr na rvo-gi Krakov—Lvov do postaje Turuov,
X X X
GENERAL AUFFENBERG ZOPET OZDRAVEL.
Dunajski dopisnik »Vossischer Ztg.« poroča: General Auiienberg je od svo,e bolezni skoraj popolnoma ozdravel in ga je zaslišal cesar v avdijenci, General Auiienberg odpotuje v kratkem zopat na bojišče.
XXX
S SEVERNEGA BOJIŠČ/., Lepo vreme. — Cepljenje proti koleri.
»Reichspostin« vojni poročevalec piše iz vojnega poročevalskega stana 9. t. m.: Vreme se je izboljšalo, kar je zlasti ugodno za gibanje trena, — Naše čete so cepili pro'i koleri. To varnostno cepljenje se je v balkanski vojni na grški strani jako dobro izkazalo. Grki so zato veliko manj trpeli pred kolero.
NAŠ OKLOPNI VLAK NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Dunaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: Zadnje čase večkrat imenovani oklopni železniški vlak na severnem bojišču je sestavil nadporočnik Scho-ber železniškega nolka; med odmorom operacij so vlak izpopolnili in izboljšali. Poveljeval je zadetkoma vlaku poročnik Balear. Ko je bil pa on in njegov namestnik poročnik Hauptmann ranjen. je prevzel poveljslvo nadporočnik Schober. Po^eg njega poslujejo na vlaku rezervni praporščak Infuhr, 10 podčastnikov in vojakov, ki so bili že vsi odlikovani, med njimi sirojevodja Wie-gert in vlakovodja Kofler s srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda. Med najodličnejšimi čini oklopnega vlaka je bilo kritje transporta vojaškega blaga, bencina in ranjencev, kar je vodil nadporočnik Csernyak. Navedeni častnik se je še posebno odlikoval, ker je neki tovorni vlak z bencinom pripeljal v Przemysl nekoliko orej, preden so Rusi trdnjavo oklenili. Podpirali so ga pri tem dejanju vlakovodia Martin, strojevodji Stanislav Winter in Henrik Rawicki, kurjača Miha Koleta in Ferdinand Tychowski, nadalje črnovojniki pešci 25. pešpolka Jožef Szabo, Julij Kerthe in Emil Csaiagy, ki so se prostovoljno pridružili nadporočniku Csernvaku.
VHOD NEPJŠKm VOJAKOV V KRAKOV.
Dunajski dopisnik »Neive Rotfer-damsehe Couramt« opisuje izvrsten vtis, ki so ga napravili v Avstrijo došli nemški vojaki. V Krakovu so bili veselo presenečeni, ko so vkorakali. Veliko jih je bilo odlikovanih z železnim križem. Bili so vojaki, ki so se vojskovali pred Luttichom in Namurjem, pozneje pa v Vzhodni Prusijl.
NEMCI V RUSKI POLJ5KL
London. Nemci prodirajo v jugovzhodno Poljsko s štirimi vojskami. Ena prodira iz Krakova ob Visli druge iri proti Varšavi iz Rendzina in Kališa.
4 MILIJONI VOJAKOV NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Kodanj, 11. oktobra. Listu »Berlinske Tidende« poročajo iz Londona: Ruske arma.de so sedaj pripravljene, da pričnejo prodirati proti Nemčiji. Glavna ruska armada stoji ob srednji Visli, desno krilo ima stik z Rennen-kampfovo armado, levo krilo pa sega v Galicijo. Nemci se pripravljajo na boj s tem, da prodirajo na celi črti. Vojaški dopisnik lista »Times« ceni vse avstrijsko - nemške čete na vzhodu na 88 divizij z vsemi rezervami, Ruse pa na 100 divizij; skupno bi si po tem računu v bodoči bilki stalo nasproti okoli 4 milijone vojakov.
OSEM MILIJONOV RUSKIH VOJAKOV POD OROŽJEM ?
Berolin, 11. oktobra. Neko pariško pore Ji'o trdi, da so Rusi mo';iliziir.lt Vse svoje rezerv«. Nad osem milijonov ruskih vojakov je sedaj pod orožjem.
CAR ZOPET DOMA.
Iz Petrograda se čez Berolin poroča, da se je car že od svojega obiska armade vrnil v Carsko Selo. Carju je na bojišču poročal veliki generalni štab in armadni poveljnik Ruski in Ivanov. Car je obiskal mesto Rovno, Brest-Litovski, Bjelostok, Vilno in trdnjavo Osovec. V Rovni in v Vilni je obiskal ranjence v bolnišnicah.
V VARŠAVI GROZI REVOLUCIJA.
Krakov, 11. oktobra. »Nowa Reforma poroča z Varšave, da ondi roparstvo strašno narašča, Vsled vladajoče draginje in silnega števila brezposelnih se tako v Varšavi kakor v Lodzu boje nemirov in revolucije, Vsak dan zapro nešteto oseb.
XXX
RUSIJA BREZ REZERV.
Varšavski listi so poročali, da bodo mobilizirali Rusi še 5 milijonov vojakov. Vlada je prisilila liste, da so to poročali. V Varšavi se pa snlošno trdi, da so Rusi vpoklicali pod orožje že vse rezerve in cla resno na novo mobilizacijo sploh nihče ne misli.
ALI MORE RUSIJA NOVO ARMADO
POSTAVITI.
»Berliner Tagblatt« piše: Angleži pripovedujejo, da bo Rusija postavila novo armado 5 milionov mož v boj proti Nemčiji in sicer pod poveljstvom carja samega. Zraven pišejo, da ima Rusija neizčrpljiv material in dovolj častnikov. Kaj je na tem?
Po zadnji ljudski štetvi, ima Rusija 10 milionov za boj sposobnih mož. Odštejmo invalide in mrtve, jih ostane še 7.5 milionov. Tukaj pa niso všteti izseljenci, ki jih je bilo zadnjih 25 let silno veliko. Po tem jih veliko, zlasti iz Ruske Poljske ni prišlo k armadi. Če vse to preračunimo, more postaviti Rusiji z rezervo in črno vojno vsega skupaj največ 5Vž> milionov mož na bojišče. Danes stoje vsi ruski zbori in vse rezervne divizije na bojišču in od teh je že dober del uničen. Na bojišču Ima. Rusiia največ 33/L> miliona. mož, več jih suloh ne more postaviti. Če bi postavila Rusija še nekaj črnovojnikov na. bojišče, jej ti ne bodo mogli veliko koristiti, ker niso 'dovolj izurjeni in nimajo ne orožja, ne častnikov. Artiljerije že sedaj Rusom manjka, ker so Dardanele zaprte in je ne more dobiti od neke nevtralne države. Zato so angleške vesti o novi 5 milionski armadi smešne!
XXX
KOFNI POVELJNIK PL. TERSZTYAN-
SXY ŽUPANU V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 10. oktobra. fKor. urad.) Korni poveljnik, general konjenice pl. Tersztyansky je poslal županu v Budimpešti sledečo brzojavko: Čete mojega ar-rnadnega zbora, utrjenega v hudih bojih, so tudi sedaj izpolnile svojo dolžnost. Po bojih, ki so trajali več dni, smo sovražnika pod izredno težavnimi okoliščinami vrgli za meje naše domovine ter pri tej priložnosti zajeli nad 1000 jetnikov. Veseli me, da morenv to Va_m b prebivalstvu glavnega in stolnega mesta, naznaniti,
Tersztyansky, general kavalerije.
BAHARIJE RUSOV.
Ruski častniki v Marmaros-Szigetu so bahali, da bodo odkorakali v Budimpešto. Njih poveljnik je nasproti županovemu namestniku izjavil, da se bodo Rusi ustavili le še v Debrecinu in da bodo v osmih dneh v Budimpešti, a med tem so jih že izgnali od tu. Naše čete sovražnika zasledujejo. Dne 9. t. m. zjutraj se je čulo v Marmaros-Szigetu že gromenje topov.
ŽELEZNIŠKI PROMET ČEZ KARPATE ZOPET OTVORJEN.
Miškolc, 12. oktobra. Obratno železniško vodstvo uradno naznanja, da je železniški promet zopet otvorjen do postaje Zagorc v Galiciji. Zagorc leži ob reki San jugovzhodno cd Sanoko ali zahodno od Sambora. Iz tega sledi, da so Rusi ootis-njeni tudi iz tega dela Galicije,
VATIKAN IN PREGNANSTVO NADŠKOFA SZEPTICKYJA.
»Reichspost« poroča iz Rima: Odkar so Rusi odvedli v pregnanstvo lvov-skega rusinskega nadškofa Szepiicky-ja. se ruski poslanik pri Vatikanu Ne-lidov izogiba Vatikana, ker nasprotuje rusko postopanje določilom konkordata med Vatikanom in Rusijo. »Kijevske Vjedomosti« poročajo, da je bil odveden nadškof Szepticki 3. t. m. v Nižnji Nov-gorod. Sprejet je bil z vsemi častmi. Stanuje v arhimandritovi palači.
600.000 ZIMSKIH ČEPIC ZA VOJSKO.
Praga, 11. oktobra. »Pravo Lidu« poroča, da so strakoniške tovarne za fese dobile od države naročilo za 600 tisoč zimskih čepic za vojaštvo; čepice morajo biti iz dobre volne. Vsled tega naročila ima zopet vse delavstvo tod polne roke dela.
AVSTRIJSKI VOJNI VJETNIKI V SIBIRIJI.
Krakov, 11. oktobra. »Nowa Reforma« objavlja pismo, katero je prejela neka krakovska družina od svojega sorodnika, ki se je bojeval na severu v avstrijski armadi. Vojak piše iz mesta Ufa s tamošnje železniške postaje na potu v Sibirijo. Pismo je prišlo v Krakov po posredovanju avstrijskega Rdečega križa na Dunaju, je datirano z dnem 19. septembra in nosi poštni pečat mesta Čelabinsk, ki leži že onstran Urala, ki tvori mejo med Evropo in Azijo.
LAKOTA V UKRAJINI.
V Ukrajini straši lakota. Letošnja žetev je bila pičla, cene živil rastejo na nezaslišan način. V večjih mestih, na primer v Kijevu, Jekaterinoslavu, Odesi, so bili občinski odbori žc pred izbruhom vojne prisiljeni, da so uvedli pomožno akcijo za revno, brezposelno prebivalstvo. V Kijevu so ustanovili več ljudskih kuhinj, kjer se
dobiva hrana po ceni. Obenem pa se množi splošna obupanost, čeprav je dobilo rusko časnikarstvo iz Peterburga nalog, da mora prebivalstvo stalno navduševati za vojno. Meščansko samoupravo so docela odpravili, kar velja zlasti glede ukrajinskih izobraževalnih društev v jekateri-noslavski guberniji. V teh izobraževalnih društvih je bilo zbrano vse delavstvo. V celem jekaterinoslavskem ozemlju ni dela, povsod potrtost in pridušena nezadovoljnost.
JUNAK F.EIF PADEL?
Praga, 11. oktobra. Glasom poročila v »Narodnih Listyh« je bivši infanterist R e i f od 31. domobr. pečpolka v Tropa-vi, ki se ie, kakor se te poročalo, na ruskem bojišču pri Lublinu posebno odlikoval in bil zato povišan za narednika ter mu je cesar naklonil nagrado v denarju, — 12. septembra padel na bojnem polju.
Najnovejše poročilo s severnega boffi.
Berolin, 11. oktobra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan poroča:
Na vzhodnem bojišču so vzbodno-pruske armade na severu 9. in 10. oktobra odbile vse napade 1. in 10. ruske armade. Zavrnjen je bil tudi ruski obkoljevalni poizkus preko Schinvindta, pri čemer je bilo ujetih 1000 Rusov. (Schirvvindt je obmejna reka med vzhodno Prusko in Rusijo.)
Na južnem Poljskem so končine naših armad dosegle Vislo pri Grojecu.
Južno od Varšave je padlo 2000 mož II. sibirskega armadnega zbora v naše roke.
Ruska uradna poročila o veliki ruski zmagi pri Avgustovu so izmišljotina. Koliko je zaupati ruskim uradnim poročilom, kaže najbolj dejstvo, da o silnih porazih pri Tannenbergu in Insterburgu niso bila izdana nobena uradna naznanila.
(tU smrti romanskem ki* Karola.
S kraljem Karolom je umrl velik vladar. On je napravil iz svoje ljubljene Rumunije veliko in neodvisno deželo ter ji pridobil v svetu evropskih narodov važno mesto. Da je bil pokojni kralj velik vladar, to dokazuje delo, ki ga je izvršil. To njegovo življenjsko delo bo ostalo trajno. Poti, ki jih je sedaj pokojni kralj ob tesnem sodelovanju velikih državnikov domače dežele Ru-muniji začrtal, te noti bodo ostale tudi zanaprej merodajna smer rumunski politiki.
Žalovanje vsled težke izgube na rumunskem kraljevskem prestolu bo pač v celi deželi veliko in splošno, in v tem važnem trenotku bo ves rumunski narod spoznal, kaj mu je bil kralj Karol in kaj je ljudstvo ž njim izgubilo. To spoznanje bo le poglobilo politiko, katero je pokojni kralj začrtal, da bo se še bolj vkoreninila. Pokojni kralj je v svojih znamenitih memoirah, v spominih iz svojega življenja sam govoril svojemu ljudstvu. Kralj Karol je bil svojim Rumunom moder svetovalec, obenem pa tudi vladar, čegar avtoriteta ie imponirala.
Smrt velikega rumunskega kralja bo po vsej naši monarhiji, pri vseh narodih vzbudila najgloblje sočutje.
Prestolonaslednik, sedanji novi rumunski kralj Ferdinand, bo gotovo korakal po smereh, ki jih jo kralj Karol zarisal deželi. Razne opazke bodočega kralja Ferdinanda, ki so prodrle v javnost, jamčijo, da bo ta vladar hodil po potih svojega strica, ki ga je rumunsko ljudstvo tako iskreno ljubilo. Omenimo naj samo izjavo prestolonasledni-kovo, da bi se on odpovedal nasledstvu, če bi strica prisilili, da bi se moral odpovedati prestolu.
Takrat, ko so bile za časa nemško-francoske vojne leta 1870. simpatije cele Rumunije na strani Francozov, je bil kralj Karol osamljen. Toda v poznejši dobi je rumunsko ljudstvo spoznalo, da je njegov krati hodil pravo pot in takratno postopanje kraljevo je predočilo njegovo politično avtoriteto, katero je potem tudi uvaževalo. Iz tega je nastalo razmerje najiskrenejšega zaupanja med kraljem in narodom, katero zaupanje je obrodilo ves čas vladanja kralja Karola toliko blagoslovljenih sadov za kraljevino.
Nacionalistični listi na Rumunskem so bili vedno rusofilni. Evident-no pa ie, da more Rumunija le tedaj dalje obstajati, če bo v sedanji veliki vojni Rusija premagana. To prepričanje je tudi že prodrlo v razsodnih ru-munskih krogih in se dejansko izraža v raznih rumunskih brošurah in listih.
BnknreSt, 10. okt. (Kor. urad) Vest o *mrti kralja je napravila v veeh kro-
gih glavnega mesta toliko globlji utis, ker je bilo kraljevo zdravstveno stanje še včeraj ugodnejše nego prošle dni. Danes zjutraj se mu je poslabšalo tako nagloma, da je mogel telesni zdravnik Mamulea proti polsedmi uri le še kon-statirati smrt, ki je nastopila vsled oslabljenja srca. Avstroogrsko poslaništvo je spustilo zastavo v znak žalosti na pol droga.
NEMŠKI TISK OB SMRTI RUMUN-SKFGA KRALJA.
Pero!*n, 10. oktobra. (Kor. urad.)
Celokupni tisk posveča pokojnemu kralju Karolu iskrene nekrologe, v katerih naglaša, da pomenja smrt vele-zaslužnega. in po celem svetu spoštovanega vladarja v sedanjih trenotkih najvišje mednarodne napetosti, zelo težko izgubo. Listi priznavajo kraljeve zasluge za Rumunijo, ki mu mora biti hvaležna za svojo eksistenco kot moderna država ter naglašajo vlogo, ki jo je igral kot nepristranski posredovalce in ustanovitelj miru na Balkanu. Listi soglasno opozarjajo, da se je kralj Karol v skrbi za koristi svoje dežele od početka svetovne vojne kljub vsem vabam trojnega sporazuma zavzemal za nevtralnost Rumunije. Končno izražajo prepričanje, da bo dedič Karolovega prestola tudi dedič njegove politike.
NOVI RUMUNSKI KRALJ.
Zakon kralja Karola z Elizabeto je ostal brez otrok. Kot prestolonaslednik je bil zato izvoljen njegov nečak, princ Ferdinand Hohenzollern. Ferdinand se je oženil 1. 1893. z Marijo Sachsen-Ko-burg-Gotha. Iz tega zakona sta dva ru-rnunska princa. Bodoča kraljica Rumunije fe nečakinja ruskeg-a cara, vnukinja angleške kraljice, in bratranka nemškega cesarja.
Med Angleži in Francozi so bile zadnje čase razširjene vesti, da je novi kralj zelo naklonjen Rusiji, po dogodkih zadnjih dni, pa časopisje naših sovražnikov o tem izraža svoje dvome.
f Rumunski kralj Kari.
KRALJ KAROL.
Kralj Karol pripada knežji rodbini hiše Hohenzollern, ki pa ne vlada. Rojen je bil 20. aprila 1. 1839. v mestu Sig-maringen. L. 1857. je vstopil vprusko armado, kjer je služil kot ritmojster do 1. 1866. Vsled svoje zveze z rodbino Napoleonov, s kalero je bil v sorodu po očetu in materi, je njegov poklic na rumunski prestol tako v Berolinu, kakor na Dunaju, vzbudil precej osupnenja. V Rumunijo je odpotoval preoblečen, pod drugim imenom; njegova osoda je bila temna in negotova. Na rumunski zemlji je bil sprejet z navdušenjem in je vkorakal v Bukarešt 22. maja kot knez Karol I. Kot eno prvih državniških dejanj je pismo, ki ga je pisal nato cesarju Francu Jožefu, v katerem ga prosi dobrohtnosti in prijateljske zveze med sosedi.
BOLEZEN, KI JE POVZROČILA SMRT RUMUNSKEGA KRALJA.
Bukarešt, 12 .oktobra. (Kor. urad.) Agence telegraphique Roumaine poroča: Kralj Karol je umrl dne 10. t. m. ob pol 6. uri zjutraj na nenadni bolezni kroničnega vnetja srčnega živca. Kralj, ki se je razgovarjal do zadnjega tre-notka s kraljico, je umrl brez bolečin.
ZADNJA URA KRALJA KAROLA.
Pretekli petek je delil kralj še av-dijence. Predpoldne je sprejel ministrskega predsednika Bratianu, ki je ostal pri njem do zajutreka. Ob 8. uri je sprejel predsednika kulturne lige Ariona in nato brata Huxton, ki sta že nekaj dni v Bukareštu. Kraljica in telesni zdravnik dr. Mamulea sta mu delala družbo do 11 ure zvečer. Potem je šel kralj v posteljo. Kraljica je prebila celo noč v isti sobi. Proti 5. uri zjutraj se je kralj po čutil slabega. Kraljica je telefonirala te lesnemu zdravniku, ki je takoj pribilol a našel kralja — mrtvega.
posvetil kralj skoraj pol stoletja bla-gru dežele; smrt je šole prekinila njegovo neutrudljivo delo. Zgodovini je priklopil slaven list. svoje vzorne požrtvovalnosti do ljudstva, izpolnjevanja dolžnosti in kreposti. Njegova hrabrost na bojiSču je zopet obnovila slavne niegove prodnike. Njegova modrost je zagotovila trajnost organizacije in neprekinjen napredek naše države. Domovina mu bo večno hvaležna za dobrote njegovega vladanja. Delovanje kralja Karla je ustvarilo nerazvezljive vezi med dinastijo in ljudstvom. V teh dneh žalosti se zbirajo vsi Rumunci okolu ljubljenega prestolonaslednika, ki naj bo zagotovljen, da najde v ljubezni iij v zaupanju svojega ljudstva ne le tolažbe v bolesti, ki jo dele vsi Rumunci, marveč tudi moč, da izpolni veliko in težavno zvanje, h kateremu je bil danes pozvan.
OPOROKA RUMUNSKEGA KRALJA.
BnkarcSt, 12. oktobra. (Kor. urad).
O oporoki rumunskega kralja, ki se danes objavi v uradnem listu, piSe list »Vitterul«: Kralj je volil iz svojega zasebnega premoženja 12 milijonov levov za dobrodelne namene. Grad Peleš ostane novemu kralju; do svoje smrti ho pa v njem stanovala kraljica vdova.
Novi romunski kralj Ferdinand.
SLOVESNA ZAPRISEGA NOVEGA
RUMUNSKEGA KRALJA.
Bukarešt, 12. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj dopoldne je bila služba božja za t kralja Karla. Ob dveh popoldne je bil 6lovesno na ustavo zaprisežen novi rumunski kralj Ferdinand I. K slavnosti so došli: metropolit in primas Rumun-ske, duhovščina, ministri, poslanci in senatorji, visoki dostojanstveniki in člani diplomatičnega zbora in veliko občinstva. Nekaj minut pred kraljem je prišla v dvorano kraljica mati s princem Nikolajem in princezama Elizabeto in Marijo. Kralja Ferdinanda so navdušeno pozdravljali s ploskanjem in s hura-klici. Kralj je prisegel zvestobo ustavi. Po zaprisegi je govoril: Pozvan po Božji milosti in po volji ljudstva prevzamem dedščino velikega ustanovitelja, ki mi je kot sveto izročilo zapustil čuvstva ljubezni in zvestobe celega naroda; iz svoje ljubezni za narod zajemam moč, da nastopim brez vsakega obotavljanja pot izpolnitve svoje velike in težavne dolžnosti. (Živahno pritrjevanje.) On sam, ki ga vsi kakor očeta objokujemo in prepričanje, da se le z neprestanim napredkom more zagotoviti življenjska sila naroda, mi bo celo življenje zvezda vodnica v mojih stremljenjih za razvoj te države. (Živahno pritrjevanje.) Spol-njevanje te visoke dolžnosti, ki jo prevzemam z neomahljivo zvestobo in ljubeznijo, mi bo sladko plačilo; če tako postopamo, jamčimo hvaležno tistemu, katerega spomin tvori najzvestejšo vez med deželo in mojo vladarsko hišo. (Živahno pritrjevanje.) Med srečnim svojim vladanjem, ki tvori ponos naše zgodovine, je prvi rumunski kralj vselej, kadar so veliki dogodki zahtevali, našel najmogočnejšo oporo v edinosti vseh Rumunov okolu prestola. Prepričan sem, da bodo Rumunci, prevevani po visokem domoljubju, tudi v bodoče edini ob prestolu in v deželi, v mislih in v dejanjih, kar edino zagotovi zclrav naroden razvoj. (Živahno pritrjevanje.) Vsemogočni, ki je po tolikih težkih preizkušnjah blagoslovil delo tistih, ki so se žrtvovali dobrobitju naroda, ne bo dopustil, da preneha, kar se je zgradilo s tako težavo in bo ščitil neumorno delo ljubezni naroda, ki jo hočem kot dober Rumunec in kot kralj posvetiti svoji zvesti deželi. Govoru so navdušeno ploskali. Zahvalil se je kralju predsednik obeh zbornic, nakar se je slavlje zaključilo.
KLIC RUMUNSKE VLADE.
Bnkareit, 12. oktobra. (Agence te-Iegraphique Roumaine poroča: Vlada je izdala sledeč oklic: Rumunija je izgubila velikega kralja Karola, ki je ustanovil kraljestvo. Vse svoje Rile je
Rumunski prestolonaslednik Kari
Kardinal Ferrata umrl.
Rim, 10, oktobra. (Kor. ur.) »Agencija Štefani« poroča: Državni tajnik kardinal Ferrata je ob četrt na 2. uro popoldne umrL Kardinala do zadnjega dlhljeja ni zapustila zavest in se je gimjivo poslovil od sorodnikov in prijateljev.
f Kardinal Ferrata.
Državni tajnik sv. očeta, kardinal Ferrata, ki je komaj zasedel svoje mesto, je torej umrl. Pokojni je bil ženialen državnik iz šole kardinala Rampolle. Bil je učen mož, trikratni doktor in več časa profesor bogoslovja. S svojo spretnostjo je končal kulturni boj v Švici, pomagal belgijskim katoličanom do vlade in začel na Francoskem novo politiko. Bil je velik prijatelj Avstrije, katero je dobro poznal in kateri je bil zelo naklonjen. Sv. oče je izgubil ž njim veliko oporo. Umrli kardinal je bil zlasti velik zaščitnik misijonov.
Kardinal Ferrata je bil rojen 1. 1847. Bil je več časa vatikanski poslanik v Parizu in Bruslju. Po smrti Pija X. se je imenovalo njegovo ime med kandidati za sveto stolico.
Naslednik pokojnega kardinala za državnega tajnika postane najbrže dosedanji podtajnik monsignor Tedeshini, ki je že prevzel začasno vodstvo državnega tajništva.
BollzvslašivCrenailiL
Bengazt, 8. oktobra. Dne 5. .t m.
zjutraj so korakale čete iz postojanke Zuetina pod poveljstvom majorja Fon-te kakih trideset kilometrov od redute proti jugu in so tam presenetile in napadle oddelek vstašev, ki je že delj časa vznemirjal okolico. Vstaši so se živahno branili ter se končno po dveur-nem boju umaknili, pustivši na bojišču devet mrtvih. Italijani so uničili zalogo živil in živine, padel je na čelu prednjo straže en pod časi nik-karaLimjer, dva askarjo sta bila ranjena.
Istega jutra je mešovita Četa pod poveljstvom polkovnika Pajole, ki je ponoči zapustila Gedabijo, petindvaj-
set kilometrov od Gedabije proti vzhodu razrušila vstaško zalogo živil ter zaplenila 200 glav goveje živine.
Druga naiueCia trdniaoa na suetu u nemških rokah. - Nemci poskušalo obkoliti belgiisko armado. - Zmago-uito prodiranje Nemcev proti Gentu
Berolin, 10. oktobra. Ob 11. uri dopoldne je došlo poročilo: Vsa trdnjava Antwerpen, kakor tudi vsi naših rokah.
XXX
forti so v
Nemški listi pišejo: Z osvojitvijo Antwerpna je napravila Nemčija enega nasprotnika neškodljivega. Nemške čete obvladujejo sedaj celo Belgijo in se lahko zajedo na belgijski obali. Kaj to za Angleško pomeni, bo ta kmalu čutila. Z belgijske obali .se bo, kakor hitro pade odločitev na Francoskem, laJiko očistila tudi severozahodna francoska obal ob kanalu in Angleška bo morala z Nemčijo kot neposrednim sosedom računati.
Berolin, 12. oktobra. K padcu Ant-werpna piše »Berliner Tageblatt«: Ena najvažr°ijših trdnjav na svetu je v komaj 12 dneh padla. Za belgijskimi branitelji je stala Angleška m ščuvala. Kjerkoli se je pojavila misel, da bi se napravil konec grozotam s tern, da. se mesto uda, je prišla vmes Anglija s svojim veto. Ubogati so morali vsi, tudi kralj.	„ „
»Vossische Zeitung« piše: Možnost tako silovitega napada na Antwerpen je bila dana s tem, da so Nemci razpolagali s prevladujočimi topovi, ki so v kratkem času porušili vse utrdbe.
CESAR VILJEM O PADCU ANT-WERPNA.
»Lokalanzeiger« poroča iz Karls-ruha: Cesar Viljem je brzojavil veliki vojvodinji Lujizi Badenski; Antwerpen danes popoldne brez boja zaseden. Bogu se za ta sijajen uspeh v globoki ponižnosti zahvaljujem, Njemu čast. Viljem.
VESELJE V BEROLINU NAD PAD CEM ANTWERPNA.
Berolin, 10. oktobra. (Kor. urad). Vsled zavzetja Antwerpna vlada v Be rolinu splošna radost. Vsa poslopja so ▼ zastavah. Strokovnjaki opozarjajo na dejstvo, da je bil Antwerpen druga največja trdnjava na svetu, popolnoma urejena in da Je vsled tega njeno zav zetje šteti med največje čine v zgodovini trdnjavskih bojev vseh časov.
VTIS V BRUSLJU.
Bruselj, 12- oktobra. (Kar. urad). Nemški vojaški guverner je naznanil z lepaki, da so Nemci zasedli Antwer-pen. Bruseljčane je padec Antvverpna vidno porazil, ker so Bruseljčani, zape ljani po sistematičnih lažeh belgijske ga, francoskega in angleškega časopis ja verovali bajki, da je Antwerpen ne premagljiv.
DVANAJSTDNEVEN BOJ ZA ANT-WERPEN.
Berolin, 12. oktobra. (Kor. urad). Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. oktobra zvečer. Po dvanajst-dnevnem oblegovanjn je padel Antwer-pen z vsemi svojimi utrdbami v naše roke. Dne 28. septembra je padel prvi strel proti utrdbam zunanje črte. 1. oktobra. je bila osvojena z navalom prva utrdba, naša pehota, in artiljerija sta 6. in 7. oktobra premagali močno poplavljeno, večinoma 400 metrov široko ozemlje reke Nethe. 7. oktobra se je vstregajoč določilom dogovora v Haagu naznanilo, da se bo obstreljevalo mesto. Ker je izjavil poveljnik, da more zagovarjati obstreljevanje, se je pričelo mesto obstreljevati opolnoči od 7. na 8. oktober. Istočasno se je pričel napad na utrdbe notranje črte. Dve utrdbi notranje črte sta bili zavzeti že 9. oktobra zjutraj in 9. oktobra popoldne se je moglo mesto zavzeti brez resnega odpora. Posadka, o kateri se je sodilo, da je bila zelo močna, se je začetkoma hrabro branila.. Ker se pa končno ni čutila kos napadu naše pehote in mornariške divizije, kakor tudi ne učinku naše oblegovalne artiljerije, je bežala v popolnem neredu. Med posadko se je nahajala tudi nedavno došla angleška mornariška brigada. Kakor so poročali angleški listi, naj bi bila tvorila hrbet obrambi.
Velik nered angleških in belgijskih čet znači dejstvo, ker so se morala voditi pogajanja z županom, ker ni bilo mogoče, da. bi se bila našla kaka vojaška, oblast. Izvedeno predajo je potrdil 10. oktobra načelnik štaba dosedanje vlade. Zadnje Se ne predane
utrdbe so zasedle naše čete. Število vojnih ujetnikov se ne more še pregledati. Veliko belgijskih in angleških vo-akov je pobegnilo na Nizozemsko, kjer so jih internirali. Zarubljene so velikanske vsakovrstne zaloge. Zadnja belgijska trdnjava »nepremagljivi« Ant-vverpen je premagana. Napadalne čete so izvedle izredno dejanje, ki je je poplačalo Njegovo Veličanstvo (nemški cesar) s tem, da je podelilo njih vodniku, generalu pehote pl. Beseler-ju red pour lc merite.
ANGLEŠKO POROČILO O PADCU ANTWERPNA. London (Kor. urad) Angleška ad-miraliteta obvešča: Na prošnjo belgijske vlade so se odposlale zadnji teden mornariške čete, da sodelujejo pri obrambi Antvverpna. Angleži so odposlali eno brigado mornariških vojakov, dve brigadi mornarjev in malo število težkih ladijskih topov. Belgijci in mornariška brigada so branili uspešno črto ob Nethi do 5. oktobra. V torek zvečer so bili Belgijci in pomorski vojaki na desnem krilu prisiljeni, da so se morali umakniti. Obramba se je umaknila v notranje utrdbe. Sovražniku je bilo za to mogoče, da je postavil baterije in da je obstreljeval mesto. Angleži se imajo zahvaliti strelnim jarkom, da niso izmed 8000 mož niti 300 izgubili Obramba bi se bila lahko nadaljevala, a ne toliko časa, da bi bilo došlo oja-čenje. V četrtek je pričel sovražnik močno pritiskati na zvezno črto pri Lockerenu. Premoč je Belgijce trajno potiskala nazaj. V teh okolnostih sta sklenila belgijski in angleški poveljnik, da zapustita mesto. Angleži so se ponudili, da krijejo umikanje, a general de Giusse je želel, da marširajo pred zadnjo belgijsko divizijo. Po dolgem nočnem maršu v St. Gillen, sta med tremi brigadami došli dve v Osten de. Večji del prve mornariške brigade so Nemci odrezali severno od Lockere-na. Moštvo je došlo do nizozemske meje pri Hulstu, kjer je položilo orožje. Oklopne vlake in težke mornariške topove so vse prepeljali v Ostende.
O BOJIH OB REKI SGHELDE.
London, 10. oktobra. (Kor. urad.) Dopisnik lista »Daily News« poroča iz Genta o bojih pri reki Schelde med drugim: Nekaj groznega sem preživel. Tri dni ln velik del noči so topovi gro-meli z ene strani na drugo. Ob 15 kilometrov dolgem kanalu med mestoma Termonde in Wetteren so imele belgijske čete prestati strahote, ko so ležale v globokih okopih, ure in ure izpostavljene šrapnelskim strelom. Ambulance so imele vse dni polne roke posla. Zlasti mnogo je padlo častnikov. Živci vojakov so bili do skrajnosti napeti. Dalje proti jugu sem prišel v bližino najhujšega artilerijskega dvoboja. Tam se je sovražniku posrečilo, ob jutranji zarji postaviti pontonski most, da bi spravil čezenj nekaj stotnij pehote. Belgijski poljski topovi so most takoj na drobne koščke razstrelili. Streljanje je bilo tako gosto, da so si Nemci, ki so bili že prišli čez most, le z begom rešili življenje. Belgijci so streljali dalje, dokler jim niso popoldne naenkrat začeli odgovarjati nemški topovi, in sicer tako strahovito točno in gosto, da tega, kdor je to doživel in videl, nikoli ne pozabi. Natančnost nemških strelov je bila grozna. Granate so spreminjale postojanke, v katerih smo se preje krili, v popoln kaos.
DESET STRELOV V MINUTI.
»Lokalanzeiger« opisuje zadnje boje pred Antwerpnom tako-le: Od časa do časa Je zadevalo 10 strelov na minuto. Nebo se je vedno bolj rdečilo, znamenje, da gori že tudi notranje mesto. Kakor iz pekla, je zbežalo iz mesta na tisoče prebivalcev. Ob Šeldi gori še vedno petrolej in razsvetljuje temno noč.
DIVJI BEG IZ ANTWERPNA.
Amsterdam, 12. oktobra. (Koresp. urad.) »Handelsbladet« poroča iz Roo-sendaala: V petek okolu 12. opoldne so prišli štirje nemški častniki v antwer-pensko mestno hišo. Zahtevali so, naj se mesto preda. Po kratkem posvetu se je zahtevi ugodilo. Belgijske čete so nato hitro zapustile okope in mesto. Del Belgijcev se je umaknil proti severu in sc je pustil ob nizozemski meji raz-
orožiti, drugi večji del je v divjem begu bežal po mostu na čolnih čez Šeldo. Ob 2. uri popoldne se je most zažgal, da bi jih ne mogli Nemci zasledovati. Komaj so prekoračile zadnje belgijske čete Šeldo, so žc vkorakali na južni strani skozi Berchemska in Mcrxemska vrata Nemci v mesto. Ponoči od petka na soboto je bilo mesto Antvverpen prvič pod nemškim poveljstvom. Belgijci so sami porušili najvažnejše, utrdbe. Belgijski topovi so bili nasproti nemškim brez moči. Branilci sploh niso videli nemških topov in niso mogli dognati, kje da stoje. Nemci so pa natančno vedeli, kam naj streljajo. Nemški zrakoplovi so se redno dvignili; ogenj je bil tako silen, da branilci niso mogli bežati, ne da bi šli v gotovo smrt. Na različnih točkah zadnje obrambne črte se je ukazalo, naj se razstreli smodnik, a do zalog smodnika ni bilo mogoče priti na več krajih. Ob pol 12. je prenehal ogenj, posadka je takoj priliko porabila in je pobegnila. Mesto je bilo v tem trenotku že predano, česar pa branilici še niso vedeli. Policijski agenti so se podali z belimi zastavami na. okope, da so naznanili predajo, a ko so prišli v okope, so našli večino postojank žc praznih. Vojaki so zapustili pekel v divjem begu! Nemška artiljerija je pričela takoi begunce zasledovati in jih je veliko vjela. Veliko vojakov je rešilo to, da so se preoblekli v civilno obleko.
V ANTWERPNU POVELJEVAL ANGLEŠKI GENERAL. Dunaj, 12. oktobra. V Antvcrpnu je poveljeval angleški general.
28 FRANCOSKIH MOSTOV RAZSTRE-LJENIH.
Berolin, 12. oktobra. Ko so se Francozi in Belgijci pričeli pred Nemci umikati, so za seboj razstrelili 28 železniških mostov. Te mostove bodo sedaj Nemci zopet popravili.
POŠKODBE V ANTWERPNU. Berolin, 12. oktobra. Hipodrom v Antwerpnu je zgorel, justična palača in muzej sta težko poškodovana.
OPUSTOŠENJA V ANTWERPNU. Amsterdam, 12. oktobra. (Koresp. urad.) »Handelsbladet« poroča: V Ant-werpnu je opustošenje znatno manjše, kakor so trdila pretirana poročila. V središču do južnega kolodvora je veliko opustošenega, a niti govoriti se ne more o resni škodi. Antwerpenčani bi napravili pametno, če se vrnejo in zopet otvorijo trgovine. Belgijci so zažgali petrolejske zaloge, ki preskrbujejo s petrolejem celo Belgijo, severno Francijo in porensko provinco.
Rotterdam, 12. oktobra. (Koresp. urad.) Rotterdamer Courant poroča iz Brede: Izvzemški okolico pri južnem kolodvoru so opustošenja v Antwerpnu neznatna. Posamezne hiše so zgorele. Nemški vojaki so pomagali gasiti. Ena bomba je poškodovala cerkev Naše ljube Gospe. Kraljeva palača in osrednji kolodvor nista poškodovana. Nemški glavni stan se je nastanil v mestni hiši.
NEMŠKI OKLIC ANTWERPENČA-NOM.
Bruselj, 12. oktobra. General plem. Beseler, poveljnik nemške antwerpen-ske oblegovalne armade, je izdal sledeč razglas: Prebivalci Antwerpna! Nemška armada je došla v vaše mesto kot zmagovalka. Nobenemu vaših someščanov se ne bo nič zgodilo. Vaša last se bo čuvala, če se vzdržite vsake sovražnosti. Vsak odpor se bo pa kaznoval po vojnem pravu in lahko provzroči, da se poruši vaše lepo mesto.
NEMCI JAVILI NIZOZEMCEM, DA SO ZAVZELI ANTWERPEN.
Amsterdam, 12. oktobra. (Koresp. urad.) »Telegraf« poroča iz Bergena op Zooma: V Putte sta došla dne 11. t. m. dva nemška častnika, ki sta se podala k poveljniku obmejnih čet, ki sta mu v imenu guvernerja poročala, da je Antvverpen zdaj pod nemškim poveljstvom. Prosila sta poveljnika, naj nagovarja belgijske begunce, naj se vrnejo, nakar se je več tisoč beguncev takoj vrnilo.
BRANITELJI ANTWERFNA NA ZADNJI POTI IZ MESTA. KAKO JE ANTWERPENSKA POSADKA POIZKUŠALA ANTWERPEN ZAPUSTITI.
»Wiener Journal« poroča iz Rotter-dama: Med obstreljevanjem mesta Ant-werpen, je poizkušala posadka s poveljnikom pobegniti. Neki belgijski bataljon je poizkušal priti do morja čez nizozemsko ozemlje, a ga je zasačilo oprezno nizozemsko vojaštvo, ki ga je razorožilo. Večinoma so poskušali Beigijci pobegniti v Ostende. Nemci so pa zgradili pri Termonde-ju čez Šeldo most za silo in so odposlali svoj« čete v St» NAco-
las in so tako zaprli pot v Ostende. Belgijski vojaki so razstrelili vse mostove, du otežkočijo Nemcem prodiranje.
Amsterdam. O begu belgijske posadke iz mesta poročajo. Vojaške oblasti so zaplenile v Vlisingen vse čolne za prevoz belgijskih in angleških čet. Posadka je začela zapuščati mesto v petek zvečer. Nemci so skušali beg preprečiti s tem, da so pri Dendermonde posadko od strani napadli. Nemška artiljerija je streljala v daljavi 8 km na umikajoče se bataljone zadnje straže z neverjetno sigurnostjo. Nastal je velik strah zlasti med Belgijci, dočim so Angleži ohranili še največ dušne in telesne moči. Nazadnje jim ni ostalo dru-zega, kakor ali uničenje vsled nevidnega ognja Šrapnelov ali pa. rešitev na nizozemsko mejo. Izbrali so si zadnje^ Od Sv. Nikolaja so šli na Clinge, kjer so oddali nizozemskim vojakom orožje in streljivo; nato so šli v Ter-Neuzen. Nizozemski vojaki pravijo, da je neod-pustljivo, da so poslali angleške voja-jake v Antvverpen brez dobre artiljerije. Imeli da so s sabo samo par topov z ladij. V ponedeljek sta bila še v for-tih vojni minister Churchill in prejšnf tajnik voj. ministra Sealy.
BELGIJCI SE UMIKALI PROTI GEN-' TU, BRUGGEJU IN OSTENDE. Amsterdam, 12. oktobra. (Kor. ur.) »Telegraf« poroča iz Rosendaala: Neki državni uradnik, ki je ponoči zapustil Antwerpen, zagotavlja, da je mesto vsled obstreljevanja primeroma malo trpelo. Le Berchem in južni del mesta je precej trpel. Belgijska armada se umika proti Gentu, Bruggcju in Ost-endu. Vsa posadka severnih utrdb se je udaia ob meji Nizozemcem. Internirana je v Sas van Gentu. Nizozemci so razorožili tudi 10.000 Ancležev, ki so prekoračili nizozemsko mejo. Iz Vlis-singena se pa poroča; Tu sem je došlo več sto belgijskih vojakov, več tisoč jih še pride. S posebnimi vlaki jih vozijo v tabor. Veliko vojakov je izjavilo, da so rajši internirani na Nizozemskem, kakor da bi jih vjeli Prusi. Končno poroča »Telegraaf« iz Rosendaala, da so Belgijci in Angleži razstrelili utrdbe Schooten, Braschaet, Merxem, Capelle, Lille in Gilles.
Dunaj, 12. oktobra. Nemci so odkorakali proti mestu Nikolas, ki leži jugozahodno od Antwerpna, da odre-žejo antvverpenski posadki pot proti Ostende in tako preprečijo združitev s francosko-angleško armado.
NIZOZEMCI POŠILJAJO ŽIVEŽ UJETIM BELGIJSKIM BEGUNCEM. London, 12. oktobra. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Rosendaala, da je odposlalo nizozemsko višje poveljstvo na mejo 1200 vojakov, ki nosijo živila belgijskim beguncem.
PLEN V ANTWERPNU IN UJETNIKI.
Berolin, 11. oktobra (Kor. urad). Veliki glavni stan poroča: O plenu po zmagi v Antwerpnu še ni mogoče podati obvestil, ker podatki še niso zbrani, kar je umevno. Tudi o številu ujetnikov in onih angleških in belgijskih čet, ki so prestopile holandsko mejo, se še ne more izreči končne sodbe.
13.000 ANGLEŽEV RAZOROŽENIH.
Amsterdam, 12. oktobra. »Telegraaf« poroča iz Rosendaala: Med raz-oroženimi angleškimi in belgijskimi vojaki je lepo število višjih častnikov, med njimi en divizijski general. V Flandriji in Bramantu na nizozemski meji je prišlo med posameznimi oddelki obeh armad večkrat, do resnih spopadov. Število Angležev, ki so prekoračili mejo, znaša 13.000 mož.
20.000 BELGIJSKIH VJETNIKOV.
Amsterdam, 12. oktobra. »Niewa van de Dag« poroča iz Terneuzen, da cenijo Belgijci število vjetnikov, ki so jih zgubili, na 20.000 mož.
NEMŠKE PREDNJE STRAŽE PRED OSTENDE.
Rotlcrdamski »Courant« poroča: Ptuja poslaništva in konzulati, ki so pobegnili iz Antwerpna v Ostende, so dne 10. t. m. zapustili tudi to mesto, ker se približujejo mestu nemške čete.
ANGLEŠKE ČETE SE UMAKNILE Z USPEHOM.
London, 12. oktobra. Admiral na* znanja, da se je angleška armada zelo uspešno umaknila. Umikanje angleške mornarske divizije iz Genta krijejo angleška ojačenja.
NEMCI PRODIRAJO ZMAGOVITO PROTI GENTU.
Dunaj, 12. oktobra. Nemci prodirajo zmagovito proti Gentu. Belgijske zadnje čete so odrezane in vjete pri Nikolasu.
KRALJ ALBERT.
Kolin, 12. oktobra. Nizozemski listi poročajo o prihodu belgijskega kralja, v Selzeate: Kralj Albert je prišel v geueraleki uniformi in sc takoj spu-
stil v daljši pogovor i nekim angleškim častnikom. Kralj je bil bled in se mu je poznalo, da je veliko prestal.
London, 12. oktobra. (Kor. urad.) Kakor pišejo listi iz Brede, poročajo tja došli begunci, da so videli belgijskega kralja, da je nosil roko v obvezi. Več večjih parnikov z begunci iz Antvverpna in 600 ranjenci je došlo v Folkesto-ne. Ranjence so pripeljali v bolnišnice.
ZAKAJ SO ANGLEŽI RAZSTRELILI NEMŠKE LADJE PRED ANTWERP-NOM.
Poročali smo že, da so v antwerp-skem zalivu Angleži ukazali razstreliti
32 nemških trgovskih parnikov in 20 renskih ladij. Angleži so hoteli s temi ladjami prepeljati iz Antvverpna posadko. Tu se je pa oglasila Nizozemska in izjavila, da bi prevoz vojaških čet po nizozemskem delu Schelde ravnotako kršil mednarodno pravo, kakor so to očitali Nemcem radi pohoda skozi Belgijo. Nizozemsko je s svojo strogo nevtralnostjo prekrižala angleško namero, Angleška je pa iz maščcvrnla razstrelila acmške ladje.
NemSko desno krilo prodira. - Francoska bolna črta u resni nevarnosti.
Vojaški sotrudnik lista »Aftenpo-fiten« piše o položaju na francoskem bojišču. Stališče zaveznikov na severnem Francoskem ni posebno ugodno. Če se lahko reče, da se je tehtnica nagnila na katero stran, je to nemška stran. Posebno se je to vršilo zadnjih osem dni, ker so povsod Nemci napadali. Ker je sedaj prosta nemška oblegovalna armada pri Antvverpnu, bo gotovo takoj odrinila na Francosko. Pred Antvverpnom so imeli Nemci okoli 200.000 mož. Kamorkoli bodo sedaj poslali Nemci to armado, povsod bo odločilnega pomena. Pomisliti je treba, da je sedaj proste tudi veliko nemške težke artiljerije.
Tudi Francozi so dobili ojačenja — indijske čete, pa teh gotovo še ni došlo toliko, da bi mogle vplivati na vojni položaj. Sploh se je pa pričela zvezna armada na Francoskem sestavljati iz različnih čet, ki so si različne po narodnosti, značaju in izvežbanosti. Armada generala Joffrea sestoji sedaj iz Francozov, Angležev, Belgijcev. Afrikancev, rndljcev in Kanadcev.
.Londonski list »Times« poroča, da Angleži in Francozi počasi napredujejo. Da bodo mogli v r e č i Nemce nazaj, bi morali Francozi in Angleži porabiti veliko večje bojne sile, kakor jih imajo sedaj na razpolago.
Tudi francoski oficielni komunike priznava, da gre Francozom slabo. Komunike pravi, da so bili boji na severnem krilu brezuspešni. Roji na črti Lens—Arras—Royo se vrše za Nemce ugodno. Ponovno obstreljevanje Lensa in porušenje Poincarejeve hiše kaže, da nemške čete zopet prodirajo.
XXX
Berolin, 11. oktobra. (Kor. ur.) Veliki generalni štab naznanja: Veliki glavni stan 11. oktobra zvečer: Zapadno od Lille je naša kavalerija porazila eno francosko konjeniško divizijo, drugo pa pri Earbrouku; Francozi so imeli težke izgube. Boji na zanadni fronti doslej niso prinesli odločitve.
FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, 11. oktobra. Zadnji francoski komunike se glasi: Poročati ni nič novega, razven o hudem boju pri Roye, kjer smo tekom dveh ni ujeli 600 Nemcev.
NEMCI ZOPET PRODIRAJO.
Dunaj, 11. oktobra. Listi poročajo: Na zahodu, kjer se je moralo desno nemško krilo boriti proti obkolfeval-nim poizkusom Francozov, sedaj Nemci zmagovito prodirajo. Celotna bojna črta francosko-angleška armade je v resni nevarnosti.
Genf, 11. oktobra. Francoski listi poročajo, da sta bila v zadnjih bojih težko ranjena polkovnik du Paty de Clam, ki je igral v aferi Dreyfus znano vlogo, in polkovnik Marchand, ki se je junaško izkazal pri Fašodi.
NEMCI ZOPET OSVOJILI POZICIJE OKOLI ARRASA.
Kristianlja, 11. oktobra. Generalo-tna Klucku in Bulovvu se je vsled tega, ker sta dohila znatna ojačenja, posrečilo zopet osvojiti važne pozicije okoli Arrasa.
NOVE NEMŠKE ČETE.
Amsterdam, 11. oktobra. »Times« poročajo: Dne 9. t. m. popoldne je ko-
rakalo 20.000 Nemcev čez Templeuve severno od Doorniha proti francoski meji. Bili so sami mladi ljudje. Sodijo, da hočejo odrezati francosko-angleško armado, ki stoji na črti Arras—Albert— Roye, od glavne armade. (Doornih leži vzhodno od Lille.)
STRAH PRED NOVO NEMŠKO ARMADO NA FRANCOSKEM.
Frankobrod ob Meni, 11. oktobra. Od švicarske meje se poroča listu »Frankfurter Zeitung«: Dejstvo, da se je na severnem Francoskem pojavila nova nemška armada, kar se je na francoski strani oficielno priznalo, je napravilo v Parizu zelo mučen vtis, ker je sedaj nemogoče obiti desno nemško krilo, kar so pariški listi že naznanjali.
NEMCI MEČEJO ZOPET BOMBE NA PARIZ.
Pariz, 12. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Dva nemška zrakoplova sta letela dne 11. t. m. nad Parizom in sta vrgla 20 bomb. 3 osebe so bile ubite, 14 jih je ranjenih. Ena bomba je padla na streho cerkvc Notre Dame, a ni eksplodirala, druga bomba je padla na trg pred cerkvijo. Francoski zrakonlovi so nemška zrakoplova zasledovali.
FRANCOZI PRIČAKUJFJO NAPADA NA BELFORT.
Berolin, 12. oktobra. Francozi pričakujejo neposrednega nanada na trdnjavo Belfort. (Trdnjavo Belfort brani 80.000 Francozov.)
POFRANCOZENI NEMŠKI ŽUPAN.
Frankobrod ob Meni, 12. oktobra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča s francoske meje: Francoski ministrski svet je sklenil pofrancoziti bivšega župana v Colmaru Blumenthala.
BREZZIČNA BRZOJAVNA POSTAJA NA KATEDF.ALKI V BORDEAUSTJ.
Čez Rim se poroča, da so na kate-dralki v Bordeauxu napravili brezzič-no brzojavno postajo.
NEMCI RAZŠIRIJO OPERACIJE DO MORJA.
»Lokalanzeiger« poroča iz Genta: Francoski strokovnjaki sodijo, da je nemški general pl. Kluck razširil operacije zato do mor.ia, da postavi oslabljeno francosko krilo pred nevarne naloge, ki jih niti ne sluti. Francoski generalni štab je odkrito priznal silo nemškega sunka med reko Somme in Oise, ki še vedno traja.
FRANCOZI DOBIVAJO OJAČENJA.
Lion, 12. oktobra. Listi poročajo, da ?e dobil general Joffre znalna ojačenja.
NEMŠKI VIRI VOJAŠTVA NEIZČRPNI.
London, 10. oktobra. (Kor. urad). Vojni poročevalec lista »Morning PoŠt« piše: Od kod Nemci dobivajo čete, da lahko svojo bojno črto tako daleč raztegnejo, dočlm vzhodno od reke Maas izvršujejo protinapade, je uganka, ki je sedaj ni mogoče razrešiti. Nam se mora vsiliti misel, da vojne moči Nemčije še daleko niso razvite. Za izvežbanimi četami prve in druge linije in za starimi vojaki črne vojske se nahaja še približno 100.000 na pol izvežbanih iu pet milijonov neizvežbanih mož, ki spadajo po starosti, ako bo treba, še v vojaško službo.
Srliila.
AVSTRIJSKI VJETNIKI V SKOPLJU.
Reiehspost« poroča, da so avstro-ogrski vjetniki, ki jih je pa zelo malo, nastanjeni v Skoplju.
5088 UJETIH SRBSKIH VOJAKOV PRIPELJALI V SARAJEVO. Sarajevo. Uradno se poroča z dne 10. t. m., da »o v Sarajevo pripeljali 5000 srbskih vojakov, katere so nale čete ulele v zadnjih boiih. Iz Saraleva
Jih sedaj spravljajo v posamezna ujet-niška taborišča.
SRBSKI PRINC JURIJ SMRTNO-NEVARNO RANJEN, PRESTOLONASLEDNIK ALEKSANDER PA LAHKO.
»Reiehspost« poroča, da princ Jurij ni bil lahko, marveč smrtnonevarno ranjen in se dvomi, da bi okreva! Pač pa je bil prestolonaslednik Aleksander, ki ga kroglja samo oplazila, le lahko ranjen.
Velika pomorsko bilka.
Berolin, 12. oktobra. V Severnem morja, zahodno od Schelde, se sliši močno streljanje iz tonov na morju. Slntljo, da se vrši huda pomorska bitka.
Turčijo odklonila odprtje Dardanel.
Carigrad, 12. oktobra, Turčije je vnovič odklonila, da bi odstranila mine iz Dardnael, da bi mogle angleške trgovske ladje dospeti v nevtralna pristanišča.
Rusko Cmoraorsko brodovje.
Bnkarešt, 10. oktobra. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, se je rusko brodovje, obstoječe iz osmih velikih in desetih majhnih enot, včeraj dopoldne pokazalo pri KonstancL Brodovje je plulo proti jngn.
Nov loški vojni minister.
Rim. Kralj je sprejel odstop vojnega ministra Grandi na znanje in je imenoval za vojnega ministra generalnega majorja Zupelli.
Uradni seznam izgub o izgubah 17. pešpolka.
(Opazka: r. = ranjen.)
Od 17. peSpolka: Adamič Paskval, r.i Aha-čelčič Jožef, r.; Albreht Franc, iz Ljubljane, mrtev; Andoljšek Franc, mrtev; Andrejak Mihael iz Št. Vida na Ljubljano, r.; Andrejčič, vjet; Artelj Anton, r.: Aupič Janez, r.; Aužlovar Anton, r.; Avbelj Alojzij, r.; Ažmaa Franc, r.; Babnik Franc, iz Do-brunj pri Ljubljani, r.; Baje Benjamin, mrtev; Baje Blaž, r.i Barle Janez, r.; Bencich Armando, r.; Be-nedičič Franc, Stara Loka, r.; Berlan Jožef, r.; Bevk Janez, r.; Bezek Jožef, r.; Blaznik Jožef, mrtev; Bobek Julij, r.; Boh Janez, r.; Bohinc Anton, r.; Bokal Franc, r.; Borštnar Karel, iz Tržišč, mrtev; Bonča Janez, iz St. Vida nad Ljubljano, r.; Božič Anton, iz Vipave, r.; Božič Vinko, r.; Brata-nič Matija, r.; Brecclj Božidar, mrtev; Brilj Albert, r.; Brglez Martin, r.; Brinjšek Janez, od Sv. Gre-gorija, r.; Briški Jakob, iz Banje Loke, r.; Čebašek Luka, mrtev; Cebulj Janez, iz Vodic, r.; Cedilnik Janez, r.; Čeferin Anton, r.; Cerar Jožef, iz Dev. Marije v Polju, r.; Čeme Jožef, iz Radovljice, r.; Češek Janez, mrtev; Češeko Franc, r.; Cetina Anton, r.; Cetinski Matija, mrtev; Colarič Anton, r.; Čož Anton, r.; čuden Anton, r.; Custrin Janez, r.; Czas Robert, r.; Debelak Edvard, iz Ljubljane, r.; Debeljak, r.; Debevc Matija, iz Viča, r.; Decarli Franc, r.; Deghenghi Paskval, r.; Dejak Janez, mrtev; Dekleva Karel, r.; Delton Anton, mrtev; Dežman Alojzij, r.; Dillinger Alojzij, z Dunaja, mrtev; Dirnat Martin, r.; Dobran Lovrenc, r.; Dobre Franc, iz Selc, r.; Dolenc Alojzij, r.; Dolenc Jurij, r.; Dolenc Janez, r.; Dolinar Janez, r.; Dolin-šek Anton, iz Grosupelj, r.; Dolšak Viljem, r.; Erjavec Jakob, r.; Erlach Anton iz Belepeči, r.; Eržen Anton, r.; Ferfila Anton, mrtev; Ferkavc Franc, mrtev; Fidel Mihael, mrtev; Fink Franc, r.; Fister Janez, r.; Fojkar Jožef, r.; Franko Ignacij, mrtev; Freiih Jakob, vjet; Frohlich Peter, r.; Fuhrman Franc, r.; Furlan Alojzij, mrtev; Gerbajs Franc iz Trzinc, r.; Germ Jožef, r.; Globotschnig Franc iz Tržiča, r.; Godec Franc, mrtev; Gorjup Martin, r.; Gornik Jožef, mrtev; Goršc Matija iz Ribnice, r.; Grabljevec Franc, r.; Grandljič Anton, r.; Gregorič Andrej iz Sodražice, r.; Gregorič Jožef, mrtev; Gregorčič Jožef, r.; Gričar Franc, vjet; Gričar Ignac, mrtev; Grilc Viktor, r.; Grlica Janez, r.; Grom, mrtev; Gross Rudolf, r.; Halar Franc, r.; Hočevar Valentin iz Nevelj, r.; Hofer Janez, mrtev; Hoferle Alojzij, vjet; Homar Janez, r.; Honigmann Ferdinand, vjet; Hostnik Franc, r.; Hribar Jožef iz Toplic, r.; Hribar Pavel, r.; Hribernik Janez, mrtev; Hrovatin Mihael, r.; Hiittig Ernst iz Gradca, r.; Jager Franc, r.; Jagodnik Janez, r.; Jaklič Anton, Pustijavor pri Litiji, mrtev; Jakomin Janez, vjet; Jalovec Janez, vjet; Jamer Janez iz Jesenic, r.; Jamnik Janez, mrtev; JamSek Jožef, mrtev; Jam-iek Karel, r.; Jankovič Franc, vjet; Janzekovič Martin iz Metlike, r.; Jardas, r.; Jazbec Matija, mrtev; Jeglič Franc, r.; Jelnikar Karel iz Kresnic, mrtev; Jeršc Janez, r.; Jesenovec Janez iz Vrhnike, r.; Jure Jakob iz Bleda, r.; Jurečič Martin, r.i Juvančič Franc, r.; Kajfeš Jakob iz Banje Loke, r.; Kaj žar Franc, r.; Kalan Avgust, mrtev; Kamni-kar Janez, r.; Kapelj Anton, mrtev; KapS Ferdinand iz Čermošnic, r.; Kapš Janez, r.; Kastelec Jožef, r.; Kastelec Martin, r.; Kejžar Tomaž, r.; Kern Janez, r.; Kern Marka, r.; Kerznar Janez, mrtev; Kisovec Janez iz škofje Loke, r.; Klammer Jakob, r.; Klauzer, mrtev; Klemenčič Anton, mrtev; Kljun Franc, mrtev; Knafelj Anton, r,; Kocjan Mihael, r.; Kocjančič Anton, mrtev; Kodelja Franc iz Vipave, r.; Kogoj Janez, mrtev; Kokalj Lovrenc, r.; Kopač Matija, r.; Korošec Vinko, r.; Kos Franc od
6.	stotnije, r.i Kos Franc od 5. stotnije, mrtev; Košir Janez, r.; Košnjek, mrtev; Kostner Franc, mrtev; Kotar Janez, r.; Kovačič Anton, r.; Kozjek Franc iz Horjula, r.; Kozjek Jakob, r.; Kožuh Leo-
fold, r.; Kralj Franc iz Cirknice, mrtev; Kraljic rane iz Ljubljane, r.; Kramar Albin, mrtev; Kre-gar Valentin, mrtev; Krevel) Jožef iz Krškega, r.; Krivic Matej, r.; Kromar Alojzij, r.; Krušnik Janez iz Krtine, r.; Kuchler Urban, r.; Ktikec Franc, r.; Kumar Matija, r.; Kune Rudolf iz Rudolfovega, r.; Kusold Alojzij, r.; Kužnik Leopold, r.; Lampič Karel, mrtev; Lavrič Anton iz Litije, r.; Lavrič od
7.	stotnije, mrtev; Lavzu, mrtev; Lavtižar Janez, r.; Lazar Anton, r.; Lekan Alojzij, r.; Lekše Alojzij, r.i Lenarčič, r.; Lissa Gvido, r.; Lorber Karel, r.; Loser Edvard, r.; Lovšin, r.; Lugeg, mrtev; Lukač Anton, r.; Lukanc Franc, r.; Majzelj Rudolf iz Metlike, mrtev; Mandeljc Mihael, r.; Mausar Franc iz Vrhnike, mrtev; Martinjak Jožef, r.; Marinčič Pavel, mrtev; Marlnšek Jožef iz Doba, r.; Marjetič, mrtev; Marolt iz Trebeljevega, r.; Martinčič Janez, r.; Matoušek, r.; Matjaš Toinaž, r.; Matjan Franc, r.; Mausser Franc, r.; Meden Jožef, r,; Medvežček Franc iz Sv. Križa pri Krškem, mrtev; Mencin Ignacij, mrtev; Mencinger, 6. stotnija, mrtov; Mcn-.cinger Franc, 3. stotnija, mrtev; Monsburger Edvard iz Ceiovca, mrlo v; MikuS Franc, ranjen; Mi količ Alojzij, r.; Miklič Anton, r.; Miklič Alojzij, r.i Miklaue Pavel, r.i Mikec Janez, r.i Milavec Andrej, mrtev; Mirt, mrtev, Mlakar Jožef, r.i Močnik, ranjen; Modic Janez, r.; Modle Franc lž Sv. Gregorja, mrtev; M«žo Rudolf r,; Mrak Jožef, r,;
Mulley Oskar iz Celovca, r.i Mulej Franc, r.; Mušič Janez, r.i Noč ir okraja Radovljica, mrtev; Novak Jernej, r.i Novak Luka, r.; Novosel Martin iz Velike Doline, r.; Novšak Franc, mrtev; Oblak Franc, r.; Oblak Ignacij iz Št. Jerneja, r.; Obrekar Janez, r.; Okorn Mihael, r.; Omahen Leopold, mrtev; Oman, mrtev; Opalk Janez, mrtev; Orebek Albert iz Ljubljane, r.i Orel Alojzij, mrtev; Orešek, r.; Oven Jožef, r.; Oven Matej, r.; Pajer Jožef iz Škofje Loke, mrtev; Pahor Julij, iz Trsta, r.; Pan-čur Janez, r.; Pavli Janez, r.; Pavšek Lovrenc, r.;
4 OlUL UdUUii I., . VI * »>MIV| l„ i VIOU1V. Ufu11.4., ..,
Pernaver Janez, r.; Perne Alojzij, r.i Perušek Jožef, r.i Petač Nikolaj iz Medvod, r.; Peternelj Valentin, r.; Petrlca Franc iz Iderskega, mrtev; Petsche Jožef, r.; Pezdirc Mihael, r.; Pibernik Angelik, r.; Pire Mijo iz Siska, r.; Piškur, r.; Piškur Franc iz Gorenjevasi, r.; Podlogar Franc iz Želimelj, r.i Po-gačar Anton iz Kamnika, r.i Poje, r.; Popek Anton, r.; Porenta Franc iz Stare Loke, r.i Potlsek Franc, r.i Potokar Bernard, r.i Prašnikar Emil, r.i Preles-nik Rudolf, r.i Prešern Jožef, r.; Preželj Anton iz Selc, mrtev; Priraon Janez, r.; Pungerčar Franc, r,; Racz Jožef, r.; Radič Franc, vjet; Rajer Jožef, r.; Ravnikar Janez, r.; Rauch Matija iz Črešnjice, r.; Rauch Janez iz Črešnjice, r.; Reberšek Franc, mrtev; Remic Franc, r.; Renko Alojzij, r.; Repič Jožef iz Šturij, r.; Rihtaršič Luka, r.; Rinaldo Robert, r.; Robida Alojzij, mrtev; Rodič Anton, r.; Rode Mihael, mrtev; Rogale Matija, r.; Rotar Franc, r.; Rothmiiller Leo, r.; Rožič Karel, mrtev; Rozman Jožef iz Bohinjske Bistrice, mrtev; Rozman Vinko, r.; Rupar Janez, r.; Rus Anton, r.; Rus Franc, r.i Samsa Jožef, r.; Sattler Rudolf iz Zgor. Šiške, r.; Schneller Janez, r.i Schneller. Peter, r.; Schwarz Roman, r.; Schwarzenbacher, r.; Sečnik Martin, vjet; Šega Janez, mrtev; Selak Anton, t« Selan, r.; Sever Jakob iz Črnuč, r.; Sever Viktor iz Ljubljane, r.; Sila Matija, Trebnje, r.; Skarabot Jožef, r.; Škerjanec Primož, r.; Škofic Franc, Pre-doslje, mrtev; Skrbeč Franc, Stari trg, r.i Škrjanc Janez, r.; Škulj Anton, r.; Slamnjak Ludvik, r.i Slapšak Jožef, mrtev; Slejkovič Janez, mrtev; Sle-vec Jernej, mrtev; Sluga Janez, r.; Šmalc Anton, r.; Smolič Jožef, r.; Smolnikar Janez, r.i Smrekar Jožef, Belapeč, mrtev; Sobar Alojzij, r.i Sojar, mrtev; Solce Martin, r.; Sopotnik Franc, mrtev; Šoren Alojz, r.; Sova Matej, r.; Sovinšek Franc, Pod-hruška, r.; Špehar Jurij, mrtev; Spitznagel Mihael, mrtev; Srebrnič, mrtev; Stamfelj Anton, r.; Stanjko Jožef, r.; Šteblaj Jožef, r.; Stefanič Jožef, r.; Šte-fanec Slavko, Črnomelj, r.; Steinberger Jakob, r.i Štembov Jožef, Ježica. r.; Stepišnik Peter, r.i Ste-pic Jožef, r.; Stih Martin, r.i Stine Janez, r.; Sto-mitseh Ferdinand, r.; Strah Jožef, Videm, r.; Strniša Avgust, r.i Stuzin Jožef, r.i Suhadolnik Franc, r.; Svvoboda Janez, r.; Tavčar Janez, r.i Telban Janez, r.; Terček Anton, r.i Terček Franc, r.; Ter-kelič Janez, r.; Thaler Matija, Sora, r.; Tičar Andrej, Lahovče, r.; Tomšič Ludvik, Dobrova, mrtev; Tomšič Božidar, r.; Torelli Jakob, Preserje, r.; Tratnik Franc, r.; Tršar Julij, r.; Trtnik Alojzij, r.i Tschebull Maks, vjet; Tschinkel Alojzij, r.:. Tschin-kel Matija, r.; Turk Jakob, Erzelj, r.; Turk Martin, Žužemberk, r.; Udir Janez, r.; Uranič Janez, mrtev; Urankar Anton, Moravče, r.; Urbanija Janez, Moravče, mrtev; Urbas Janez, Cerknica, r.; UrmaJ Robert, r.i Uršič Alojzij, Predoslje, r.i V aršek Jakob, mrtev; Velič Jurij, r.; Verderber Jožef, r.; Vidic Karel, r.; Vidmar Jožef, r.; Vidmar Valentin, r.i Vitigoj Mihael, r.; Vizlar Jožef, r.i Vovk Anton, r • Vovk Nikolaj, Vič, ranjen; Vozelj Engclbert, Za-lorje, r.; Vranič Franc, r.; Vrankar Franc, r.; Vrisk Jerdinand, r.;' Wojska Franc, r.; Woli Jožef, r.i

2agar Peter, r.; Zaje Janez, Ljubl|ana, r.; Zaje Jožef! Čermošnjice, r.i Zaletelj Ignacij, r.; Zalokar Jožef, r.; Zamljen Janez, r.; Zaverl Jožef, r.; Zcleznik Franc, r.; Zemljič Vinko, r.; Zidan Valentin, r.; Zi-rovnik Janez, mrtev; Žitko Jakob, mrtev; Žlabnik Janez, Košana, r.; Zlatnar Peter, r.; Zobec Ignacij, r.; Zore Anton, r.; Zorman Janez, Lahovče, mrtev; Zupan Anton, Krško, r.; Zupan Janez, r.; Zupančič Alojzij, Velika Loka, mrtev; Zupančič Karel, ta Žužek Janez, Sv. Gregor, r.;Žvan Franc, r.; Ho-čevar Martin iz Krškega, r.; Kral) Alo)Zi) iz Rudolfovega, r,; Petsche Andrej, r.
Predno odpade iislle z dreves, bomo le zopel vsi v ilubi domovini.
»Berliner Abendpost« objavlja iz Lipskega sledečo cenzurirano brzojavko: VVeimarski župan dr. Kayzel, ki je kot nadporočnik v vojski, je pisal »Weimarer Landeszeitung« po vojni pošti odposlano pismo, v katerem izvaja: Včeraj je bil cesar pri nas. Kar je rekel ,se je glasilo tako veselo zavestno in nas je tako razradostilo, da bi rad, da bi tudi v Weimarju tako učinkovalo. »Torej fantje, predno odpade tu listje z dreves, bomo vsi že zopet doma v ljubi domovini« je zaključil cesar svoj pozdrav. Nam so te besede, tako pismo nadaljuje, »le znak«, kako skal-nato-trdno zaupa cesar v zmago nemškega orožja.
Dnevne novice.
-j- Junaštva našega 17. pešpolka * podobi. Z Dunaja nam poročajo: Danes izide 4. serija, št. 12. do 15., slik z bojišča, ki jih izdaja vojni pomožni urad c. kr. notranjega ministrstva z najboljšim uspehom. Čisti donos teh slik, napravljenih po foto-grafičnih posnetkih, je namenjen vojnemu skrbstvu. Serija tega tedna prinaša dve sliki s severnega bojišča, in sicer: junaštva 17. pešpolka in njegove-ga polkovnika barona Stili-frieda in pogumni nastop nekega domobranskega ulanskega polka pri Ka-mionki.
-j- S cesarskim pohvalnim priznanjem
j (bronasto zaslužno kolajno na traku za-' služnega križca) jc bil odlikovan nadporočnik 4. domobranskega polka, Anton Feigel, imejitelj svetinje *Signum lau-dis«. Odlikovanec —' rodom Slovenec iz Vole pri Tolminu — se jc udeležil na severnem bojišču 5 bitk in 3 naskonov. Jnc 11. septembra je bil ranjen v levo nogo, sedaj leži v sanatoriju »Gondviseles« v Budimpešti.
232. St6v.
SL0VENT5C, dne 12. oEtofira 1014»
Stran 5.
noga odbora imenovan Andrej čufer, posestnik na Savi.
4- Umrl je v M. Gladbach tovarnar Franc Brandt, prvi predsednik organizacije nemških katoličanov »Volks-verein fur das katholische Deutschland«.	, ,
+ Izpuščeni so lz zaporov deželno-brambovske in divizijske sodnije v Gradcu sledeči spodnještajerski Slovenci: Miroslav Volčič, župnik v Brez-nem ob Dravi; Franc Škof, kaplan v Kamnici pri Mariboru; Franc Kranjc, nadučitelj pri Sv. Barbari niže Maribora; Anton Novačau, pisatelj • v Celju; Ivan Hlebič, posestnik in predsednik »Slovenske Straže« pri Sv. Križu nad Mariborom; Jakob Kopič, nadučitelj od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah; Jakob Cafuta, organist v Kamnici; Fr. Zmazek, poštni uradnik; J. Vaupotič, poštni uradnik na Grobelnem in J. Simreich, poštni uradnik na Zidanem mostu.
Župnijskega izpita so se dne 7. in
8. oktobra udeležili sledeči gospodje ljubljanske škofije: Ahačič Matej, va-letudinarij v Repnjah; Anžič Josip, ekspozit na Št. Joštu; Borštnar Janez, župni upravitelj pri Sv. Lenartu nad Škof j o Loko; Cadež Viktor, kaplan v Tržiču; Hočevar Franc, kurat na Ustju; Krauland Andrej, župni upravitelj v Polomu; Lovšin Ivan, župni upravitelj na sv. Gori; Pavlin Jernej, prefekt v zavodu sv. Stanislava; Podbevšek, Jernej, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani; Porenta Anton, kaplan v Smledniku; Rakovec Engelbert, kaplan v Ribnici; Škulj Karol, kaplan v Dolenji vasi; Šmit Franc, župni uprav, v Pod-lipi; Zabret Franc, kaplan na Vrhniki; Zorko Franc, žup. uprav, na Slapu; Žavbi Janez, žup. uprav, v Ambrusu; Žitnik Franc, kn. šk. tajnik v Ljubljani.
—	Odlikovanje. Na 59. potovalnem zborovanju in razstavi nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev, katero se je vršilo letos od 25. do 30. julija v Pozsony (PreS-burg) na Ogrskem, je ocenjevalno sodišče (katero je sestavljeno iz priznanih strokovnjakov raznih držav) podelilo gospodu Janko Strga r, čebelarju in trgovcu s čebelami v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, veliko državno kolajno kr. ogrskega poljedelskega ministrstva in priznalno diplomo. Z navedenim je g. Strgar dobil v enajstih letih 62 odlikovanj. Njegovo ime kot čebelar in trgovec s kranjsko čebelo je znano v vseh delih sveta izven Evrope, kamor pošilja kranjsko čebelo. Gosp. Strgarju, kateri se res marljivo in požrtvovalno trudi ohraniti in pridobiti veljavo kranjski čebeli, iskreno čestitamo!
—	Za rdeči križ. Katoliška tiskarna v Ljubljani je društvu z ozirom na njegov plemeniti namen brezplačno dobavila 2000 blokov po 100 plačilnih listkov »Rdečega križa«, ne glede na to, da je zaslužek znašal 516 K, še istega podarila društvu. Želeti bi bilo tedaj, da bi se p. n. gostilničarji, kavarnarji, kakor tudi drugi trgovci z ozirom na plemenit namen, prav pridno posluževali teh listkov. Od vsakega plačilnega listka dobi Rdeči križ 2 vin.
—	Lvovski občinski svet na Dunaju. Med begunci, ki so pobegnili iz Lvova na Dunaj, je tudi nad 50 lvov-skih občinskih svetnikov, ki sc zbirajo vsako soboto, da se posvetujejo. V zadnji seji se je sklenilo, da se vlagateljem lvovske mestne hranilnice, če to žele, izplačajo zaželjene vsote. Vloge izplačuje ravnatelj Merunovvitz na Dunajo.
—	Dunajskemu katol. nar. dija-štvul Predavanja se bodo na večini dunajskih vis. šol vršila, če tudi v manjšem obsegu. Na univerzi se vrši vpiso-
Ivanje do 24. oktobra. Katalog predavanj je izšel; a samo medicinci se lahko na podlagi tega kataloga takoj *definitivno vpišejo. Izšel bo namreč bržkone drugi teden nov, reflektiran Jatalog, ker odpade znatno število že pripravljenih predavanj. Juristi in filozofi naj se vpišejo na podlagi novega Tataloga, že inskribirani pa morajo [Pisana predavanja z ozirom na ta nov latalog popraviti. Termin za vlaganje I r o š e n j za o p r o š č e n j e koleg-®lne traja na pravni fakulteti do
oktobra, na modroslovni do M. oktobra, na medicinski do 15. oktobra. Na pravni fakulteti se vrše državni izpiti, rigorozi in kolokvi-# ko^.obiCaJno- ~ Rektorat poljedel-•tva visoke šole razglaša, naj se pismeno javijo rektoratu vsi, ki nameravajo letos študirati. Drugo se bo pozneje uredilo. Termini za izpite so v drugi polovici oktobra; kandidati naj tse s priporočenim pismom javijo rek-toratu in nato čakajo obvestila. — Na flvinozdravniški visoki šoli traja in-»krlpcija in vlaganje prošenj za opro-ičenje kolegnine do 14. oktobra. --rs a tehniki se vrši vpisovanje do 24. o k-tobra. - Dunaj, 7. oktobra 1914. ~ Starešina
—	Vest o smrti dr. Ivan Majerla se
potrjuje. Njegovim staršem je sporočil to žalostno vest kompanijski pove! Ijnik. Dr. Majerle je padel 8. septembra t, 1. in je pokopan ne daleč od kolodvora v Gro-deku. Blag mu spomin!
—	Začetek bogoslovnih študij v Celovcu. Šolsko leto za prvi, drugi in tretji letnik se prične 12. oktobra t, X, in sicer na lepo ležečem Tancenbergu pri Gospa Sveti, kjer je olivetanski samostan. Četrti letnik pa jc nastanjen v škofijski palači. V bogoslovskem seminariju, kjer so stanovali lani bogoslovci, so letos marijanisti, ker je Marijanišče pretvorjeno v vojaški lazaret.
—	Dr. Fran Stelfe se nahaja v ruskem ujetništvu ter je, kakor čujemo, zdrav.
—	Iz Kranja poročajo: Rusinska duhovnika, ki stanujeta v Kranju, sta mestni katehet g. Mokij Wasvlkiewič in stolni vikar g. Ivan Bilek iz Pfemysla, katerega oblegajo Rusi. Službo božjo opravljata po grškem obredu v staroslovenskcm jeziku.
—	V ruskem ujetništvu je nadpproč-nik Janko Bedenk iz Kranja, sin trgovca in gostilničarja ter somišljenika' S. L. S. g. Ivana Bedenka, Nadporočnik je ranjen ležal v Lvovu; ko so Rusi zasedli mesto, so ga poslali v Moskvo, kjer se dobro počuti.
—	Smrtna kosa. V Lipnici na Štajerskem je 10. t. m. ob 10. uri ponoči umrl vlč. g. o. Leon Črček, rojen v Žužemberku.
—	Junakova smrt. Dne 10. septembra je v Galiciji umrl junaške smrti g. Lojzek Pernat, korporal poljskega topniškega polka št. 7, doma pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Do zadnjega zdihljeja je bil po poročilu polkovnika zvest in hraber vojak za Boga, cesarja in domovino. Bodi mu lahka tuja žemljica!
lj Poročil se je g. d r. A n t o n V a -gaja, c. kr. poštni komisar v Trstu, z gdčno. Elzo Rapotec iz Kozine.
—	Živinjski semenj v Bohinj. Bistrici se bode zaradi praznika dne 18. oktobra t 1. vršil naslednji dan, to je 19. oktobra v Bohinjski Bistrici.
—	Nova vojna kurata. Vpoklican je kot vojni kurat na srbsko bojišče dr. Anton Jehart, nemški pridigar v Celju. Na severno bojišče pa je odpotoval Franc Kren, kaplan pri Mariji Snežni na Velki.
—	Osebna vest. Avskultant pri mariborskem okrožnem sodišču dr. Martin Senjor je imenovan za sodnika v področju graškcea deželnega sodišča.
—	Oproščen. Slovenski trgovec Miha Arnc,
je bil v soboto, dne 10. oktobra pri obravnavi v Mariboru — oproščen.
-— P. Lucij Sellnšek, minorit v Ptuju, jc prestavljen v VVenzersdorf pri Gnadendorfu na Nižje Avstrijskem.
—■ Dr. Al. Juvan, odvetniški konci-pijeht pri dr. Leskovarju v Mariboru, poprej pri Vencajzu v Ljubljani, piše s Črnogorskega bojišča, da je zdrav in kljub mnogoštevilnim bojem, ki se jih je udeležil, še popolnoma nepoškodovan.
—	Vest o stotniku Viktorju An-drejki. Pred nekaj časa se je razširila vest, da je padel stotnik generalnega štaba Viktor Andrejka na bojnem polju. Neki njegov prijatelj na Reki je dobil med tem dopisnico, na kateri mu poroča, da je slišal za vesti o svoji smrti, ali do sedaj na veselje še niso resnične.
—	Krst in poroka Jamesa Gordona Bennot. Lastnik New York Heralda, James Gordon Bennet, je bil te dni v ameriški škofijski cerkvi v Parizu krščen. Prejšnji dan se je v isti cerkvi poročil z baronico George de Reu-ter, rojeno miss Maud Poter iz Fila-delfije, katere prvi mož je bil brat barona Herberta de Reuter, ravnatelj znanega londonskega tlskovn. urada.
—	Na južnem bojišču sta padla so-trudnik »Obzora« Rudolf Hodak in revizor zagrebške »Zemaljske središnje vjerc-sijske zadruge« Milan Glavaški. — Ranjen je bil na severnem bojišču učitelj Janko Garvas iz Trsta.
—	Umrl je na Frdeniču pri sv. Ivanu g. Josip Vatovec, star 66 let, brat pokojnega tržaškega mestnega svetovalca gosp. Josipa Vatovca.
—	Umorjen na begu iz domovine. Žena morilka? Na Dunaju so nedavno našli v Donavskem kanalu razkosano moško truplo. Oblasti so dognale, da jc bil umorjeni gališki begunec 42letni čevljar Dimitro Dolini iz Olcska. Na begu iz domovine je na Dunaju naletel na svojo ženo, ki mu je bila pred sedmimi meseci pobegnila s čevljarjem Dalkovvieckim. Dolini je stanovai na Dunaju pri ženinem bratu Lovrencu Sumck. Le-ta je pri zašli-šanju pokazal dopisnico, na kateri sc po-
kojni Dolini opravičuje, da je odpotoval brez slovesa; dognano pa je, da pokojnik ni znal pisati. Tudi se je našlo več sumljivih okliščin v ženinem stanovanju, ki je priznala, da je prej nekoč nosila krilo, v katero so bili zaviti kosi moževega trupla. Vse tri navedene osebe so aretirali.
—	Samoumor dveh sester. 231etna Ivanka Tence v Trstu je imela razmerje z dijakom Hackerjem. Bila je nekoliko grba-sta ter se je ortopedično zdravila. Dija-kovi starši so dekleta neprestano preganjali. V petek dopoldne jo je Hacker-jeva mati na ulici ustavila in zahtevala, da se odpove njenemu sinu. Ivanka Tence si
S nato kupila karbolne kisline, šla pred ackerjevo stanovanje in sc ondi zastrupila. Zdravnik je prišel prepozno, dekle je bila v pol uri mrtva. Ko je za to zvedela njena 181etna sestra Amelija, s katero sta skupaj stanovali, se je tudi ona zastrupila in umrla. V Trstu vzbuja žalostni dogodek splošno sočutje.
—	Nova madame des Thebes. Listu »Kuryer Codzienny« poročajo čez Varšavo: Nedavno se je neka gospodična B. iz Litve preselila v Lvov. B, je že od svoje zgodnje mladosti vzbujala začudenje s svojimi prerokovanji; preiskovali so jo razni zdravniki, profesorji in drugi strokovnjaki. Že pred osmimi leti je B, napovedala poljskemu pisatelju £rofu Ronikier njegovo usodo; grof je, kakor znano, že trikrat stal pred sodiščem, obtožen, da je umoril svojega svaka. Ko se je gdčna. B. začetkom meseca julija letos preselila v Lvov, je v večji družbi napovedala, da bodo 3. septembra Lvov zased'i Rusi. Na nadaljno vprašanje jc odgovorila, da bodo nemški vojaki sredi oktobra vkorakali v Varšavo.
—	C. kr. priv. splošna prometna banka v Ljubljani, nam poroča, I a ji je neka stranka z dežele predložila več srečk v pregled radi žrebanja, pri tem pa pustila ležati pri njej eno srečko italjan. družbe rdečega križa. Dotična srečka, se dobi pri omenjeni banki, proti navedbi serije in številke.
Milanske novice.
lj Slučaj kolere v Ljubljani. Od
zdravstvenega oddelka c. kr. deželne vlade prejeli smo naslednje poročilo: Vojak 17. pešpolka, ki je dne 8. t. m. odpotoval iz mobilne rezervne bolnišnice v Kalvariji, okraj Wadowice v Galiciji in ki je dne 9. t. m. zvečer dospel v Ljubljano, obolel je na potovanju za kolero. Sumljivost obolenja se je telegrafično sporočila iz Celja na kar se je bolnik od tukajšnega kolodvora z infekcijskim vozom prepeljal na infekcijski oddlek deželne bolnišnice, kjer se je dijagnoza v kratkem času ugotovila bakterijologičnim potom. Seveda so se takoj odredile vse obrambne in desin-fekcijske naprave ter je upati da ostane tudi ta slučaj, kakor ona dva iz Idrije in Litije, osamljen. Vkljub temu je treba, da občinstvo strogo izpolnjuje varnostne naprave, ki smo jih navedli v zadnjem poročilu. — Kakor se nam poroča, se je bolezensko stanje za kolero obolelega vojaka med tem izdatno izboljašalo. — Na koleri oboleli vojak je Jože Mavtinger, doma iz Košane.
Uradno se o koleri v Avstriji poroča: Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve razglaša: Dne 10. oktobra se jc bakteriološko dognalo na Dunaju pet slučajev azijske kolere, po en slučaj v Ljubljani, Brnu in Velikem Njemšicu (okraj Auspitz). Na Dunaju, v Ljubljani in Brnu gre za z gališkega bojišča vrnivše se vojaške osebe. V Galiciji sta bila, kakor povzemamo iz 10. t. m. došlih poročil, po dva slučaja v Krakovu in Ropi (okraj Gorlicc), 14 slučajev pa v Novem Sandecu. Gre izključno za vojaške osebe,
lj Nagla izprememba vremena. V soboto popoldne je bilo vreme lepo, suho, na večer se je pa nagloma vlil dež, nastal piš in temperatura je hipoma zelo padla, po nižjih holmih je pa pobelil sneg. Še danes vidimo deloma pobeljen Krim, Sv, Ahac, Golo in druge tamošnje nižje griče. Snežilo je tudi na Orle m, a je do jutra sneg že skopnel Ln je bila le močna slana. Vreme se je proti jutru hipoma izpremenilo in je bila včerajšnja nedelja prav lepa, solnčnata.
lj 301etnico svojega službovanja je praznoval včeraj tukajšnji orožniški stražmojster g. J. Rogar.
lj Umrl je v Gradcu vpokojeni profesor .Tožef Kronberger, star 75 let. Pred leti je bil profesor na tukajšnjem učiteljišču. — V Ljubljani je umrla gč. Pavla Deschmann.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsem, ki so čitali v »Slovencu« o ranjenih naših vojakih in sedaj žele, naj jim povemo, kako je kdo ranjen in v kateri bolnišnici leži, poročamo, da nam več, kakor je bilo zabeleženo v »Slovencu«, ni mogoče Izvedeti, Česar ne vč poizvedo-valnica »Rdečega krila« na Dunaju, tudi mi ne moremo vedeti.
Sfanouanje
najraje v trnovskem, krakovskem ali karlovžkem predmestju, obstoječe iz sobe, kuhinje in drvarnice se išče za takoj ali pozneje.
Ponudbe na upravo lista pod št.295£.
Namesto posebnih naznanil.
Marija Dacar naznanja v imena vseh sorodnikov tuino vest, daje njena iskreno ljubl|ena, dobra sestra, odnosno hčer, svakinja in teta, gospodična
Pavla Deschmann
po dolgi in močni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče daues 11. oktobra ob 6. url popoldne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v tor, k 13. oktobra ob 4. uri popoldne iz biie žalosti, Streliška ulica St. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah.
Ljubljana 11. oktobra 1914. Mestni pogrebui zavod.
Slor. katol. akad. (ebn. društvo »Zarja« v Gradcu naznanja vsem svojim častnim starejSinnna, staroj-šinam in članom prežalostno vest, da. je padel na bojišču častne smrti gospod
josip Gombatz, m. puh,,
rezervni praporščak polka.
Rajni je bil zelo znacajen akademik, blag in plemenit tovariš in ga v.sem priporočamo v molitev in časten spomin.	2951
obstoječe Ji; dveb sob in vsemi pritiklinami, je
Mnffflfissii za mesec november. Na-a¥&*aa«SflS haja sc v bližini cerkve ter je posebno za. duhovnika v pokoju. Naslov pove uprava lista pod štev. 293*.	2934
28 let star, z daljšo kontoarsko iu potovalno praks«
Išče službe.
Ponudbe pod »Samostojna moč« št. 2947, na
upravo „Slovenca".
Iščem čvrstega, močnega delavca, neoženje. nega, kot
Vač se izve v pisarni Jos, Scbumi, LJubljana, Gradišče 9.
Službo išče pridna in poštena
dek
za vsako delo. Pismene ponudbe pod naslovom Ana huretič, Ljnbljana, Gradišče št 14.1. nadstr.
Absolvirani
trgovski akademik
z gimnazijskimi predštudijami išče me« sta. Naslov pove upravnišivo nSlovenca" pod štev. 2954.	2954
nad 20 let obstoječa, blizu larne cerkve, na Spodnjem Štajerskem, pol ure od železniške postaje, s 50—130 tisoč letnega prometa, se z novembrom al! decembrom pod zelo ugodnimi pogoji odda. Potrebne gotovino 10—15 tisoč. kron. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod: »ugodna prilika 2050"	3950
Zahtevafte vzorce! Oglejte izložbe!
Različni ostanki, nenavadno ceno,
Največja zaloga blaga iz volne, svile, baržuna, pliša, barhenta.	Blago za površne jopice v vseh barvah
Velika izbira preprog, zaves in odej.
Snkno: najboljši nakupni vir za moške obleke ln površne suknje
•V €Xt <•> Ci»	(Z>9	<•,'« «/•»
111 •'« »v« «x„ e*. f" .i* «f. s/., «19 « •	• *	v«
r t T t T t T f V T T * T t T t T T
mmm^mm
tXs
Bgfassfas-aJiaailS
EBtJSc5

i lekarna pri,Mariji Pomagal*
HI. LEliSTEK
na]DOi| priprHvno, prisui
Oorševo med. ribje olje
steklenica t K, večia
Linhljjoa, Resljeoa cesta I
zraven cesarja Franc Jožeia jnb. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže ugod. okusa, lahko prebavljivo. A\ala večia 2 K.
Tanno-ctiinin tlnktora za lase,
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
ita IMusine ustna in zobna voda iS
no proti zobobolu in gniilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica t K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Afled. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat, g
B
Jsffl^s
rA

m
m
tA—
J

OjaMii mlin na vaiičHe d. d. v DjaK ovem.
Zastopstvo za Kranjsko: A. Švara, Ljubljana.
Zahtevajte v lastnem interesu edino specialno pristno
pšenično moko
znamka:
O ,Q nO .O .O .O ^ ^ ^ ^
ker je ista ne samo najboljša, ampak tudi najcenejša.	44
Vi ^s-r^c^^C^V

pa sni marcu iw
v Ljubljani (deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina, in sicer
Belokranjc, Dolenc in Vipave.
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jib tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv, maše.
Vina se oddajajo od 56 l dalje. Desertna v bntelkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno, ker Deželna vinarska r.adruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče.	2332
O kahoDDsfi oSn se lahka usatc-do preprlfia o Unlosistai feleti » Mnbljani, kjer se točilo mm samo Deželne oiaarslie zadruge.
Odda se za novembrov termin
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kuhinje, predsobe, hodnika iu t drugimi pritiklinami, v Židovski ulici štev. 1,
II. nadstr. — Več se izve istotam v I. nadst, 2063
SANATORIUM • EMONA I
ZA-NDTRANJE -IN-KMURGICNE • BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
LJUBLJANA • komenskega-ulica- 41 SEF-ZDFK^utcprimtoj-D^ FR. DERGANC 1
z večletno solicitatorsko prakso v velikih pisarnah verziran tudi v posojilniškem poslovanju z višjim sodnopisarniškim izpitom, zdaj v ne-odpovedani službi, želi primerne službe pri avtonomnem uradu, denarnem zavodu itd., eventuelno tudi v večji pisarni. Spričevala na za-htevanje. Ponudbe na ta list do 14. t, m. pod št 2946.
z dobrimi spričevali, vajena vsega gospodinjskega dela, išče službe, najraje v kako župnišče ali v kako dobro hišo. Naslov pove uprava ..Slovenca'1 pod štev. 2909.
"v
Šofer išče službe
Nastop takoj. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev pod »Zanesljiv šofer« na upravništvo »Slovenca<.	2917
Kopi se fakoš ognieuarna
želeina
Wertheimer ali druge priznane tovarne, vffioka približno 100—120 cm, doiiro ohranjena. Mera brez podstavka, — Tudi se kupi
pisalna miza
z ameriškim zaklopom in
stoječa omara
visoka 150—180 cm, tudi ameriški sistem. Natančne ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro »M. O.«	2939
vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
veletrgovina vina, vcrmoutha, Maršale, Molage, konjaka, žganja itd.
* 2631
isiiuiiiMiiiiRiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuunmiiiuiuiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiin


>N
ca
slou. pogrebni zauod u
Prešernova ulica št. M
prireja
v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejše do naj elegantne j še vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo
vseh potrebščin za mrliče
kakor: kovinaste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana In peri.
Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in prepričal se bo, da so cene znatno nižje kakor drngod. — Ceniki
so franko in zastonj na razpolago.
Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča
2816
Josip Turk
Vr.rtff -r	r»rfr-rfr	^pr^k^T- t /••vrv,!"'"^
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiei Oosttatar, državni poslanec.