ÜNsSIsbStam v&favS
Ust« i ©el® fefe ' I'' ■ 129*™, p#i Ш $9*—-, čelrl lete K 39*--. feyea )it§&s!®vije i ©#te tete K 150*—. ћшегав ali ocenila' s®: #e* ež&mejo po dogovonj; prt večkratnem inseriranjs ,9d»erte popust l^etnßte> sprejema naročnino» ’teeorste te reklamacije» — — Telefon it 229.
m	18	H
; S»	s^- vs	кЗ?1 .v
Ms*36fisfti političen lisi џ slovensko Ifudstvo
lNseem@$m» ХФдоШдо *tas%® J Sceno;? -
„Strel®* fehaj* T po«d*!|ek. sredo la potete
tbresbfiitee te uprsTnUlTO j« v Maribora, KoroS^s «es4® ä 1 - Z JsredniStvoaa ?»e mor» govoeSI ts®k daa *«gr,o od 11. do 12. aro dopoldafe Rokopisi se ne vračajo; Nezaprte reklam so po&tete« proste. — -----Telefon M, 3*
129.
Hevzdržnost sedanjega režima.
Pašič-Pribičevičev : režim te postal neznosen. Odkar obsto a država Sr. -S>0v, Hrvatov in Slovencev, še nobena slada ni tako očito gazila nakrmi;' v-ue.ših pravic naroda, kakor sedan a. ■E Vidove’.«.iško ustavo je vznik ul absolutizem najni že vrste. Dokler še vista v e ni bilo, so se državljani tolažili* češ. te nezakonitosti iz revolucijo -Marne dobe bodo izginule, ko 'minino državni temelj, ustavo. Na žal. -t pa uidimo, da 'e obratno. Protiustavnosti, nezakonitosti in upravni grebi so e® po sprejetju ustave tako «oiunožili, ■Ha jin niti našteti ne moremo.
Narod je misiil, da bo s povratom tcralia zapihal nov veter. V zapadno-«rrepskih državah (kar pa mi nismo, 0p iir.i se je udomačila tradi* i„onal-sa navada, da se ob nastopu novega $ladarja iz remeni dotedanji režim; skratka: stara vlada ima sveto dolžnost, da internira vladarja popolnoma nepristransko o notranje- in zu -sanje-politiöni situacij države ter nate — odstopi, Ako šef stare vlade u -videya, da njegov kabinet nima najširše zaslombe v narodu, da ne bi za-mogel voditi državnega krmila v za -dovoljstvo velike večine ludstva ter vladarja, potem mora slednemu nasvetovati naslednika, zmožnega in vre-Haega, da se loti težavnih pošlo/.
Pri nas se to ni zgodilo. Gospod PaSič ni izpraševal svoje vesti, ko je stopil pred mladega kralja. Ni mu povedal, cla Slovenci in Hrvati bijejo neizprosni boj proti centralizaciji državne uprave, zamolčal je mizerno finančno stanje naše kraljevino in niti lega ni obrazložil fcral.u. da njegova vlada nima v parlamentu danes več tiste brezpogojne večina, katera je izglasovala vidovdansko ustavo. Mi si-joer ne vemo, kaj sta g. Pašič in kralj govorila. Iz de stva pa, da je kal] napram g. Paš.ču izrazil svoje zadovoljstvo s sedanjim režimom, je razvidno da je vlada kralja enostransko informirala,
S prihodom kralja Aleksandra ni napihal „novi veter.“ ^Absolutistična vlada je iz kralja izvabila zaupnico. Parlament je vpoklicala v toliko, da |e kralj pred poslanci položil prisego. Nato je skupščino odgodila. Najboljši dokaz, da ima sedanja vlada slabo vest, je žalostno de.stvo, da sl ne upa polagati računov o dosedanjem delu pred celoku >no zbornico. Najvažnejša vprašanja državne politike rešujejo večinske stranke v prostorih svojh klubov. Jugoslavija je edina država, v kateri opozicija nima nobene besede , ker ji je odvzeta možnost pozitivne kritike. To na] bi bil parlamentarizem!!
Žalostna situaoija v naši državi kriči po izmenjavi režama. Širokih čudakih mas se je polotilo ogorčeno «ezadovol.stvo Dinar je padel tako globoko, da bomo v kratkem konkurirali z avstrijsko krono. Narodna banka je doslej vrgla vsak mesec za 150 «ilijonov dinar ev novega papirja v premet in posledica tega gospodarstva g. papir em je — porast draginje. Srednji sloji se v naši agrarni državi &krbi.o že danes, kako bodo izhajali preko zime. Kmet ječi pod pritiskom * davčnega vijaka, obrtniki zopet pod težo raznih pristo.bmskih odredb, ki cime'uje o vsak svoboden razvoj, trgovstvo je izpostavljeno carinskim tortil jam, z eno besedo: ni ga sianu v državi — izjemo tvori bankokracija —, ti bi odobraval in se zadovoljeval a politiko sedan'e vlade. Tudi politično indiferentni ljudje uvidevajo, 'da je se-fcanja vlada izgubil* zadnje trohice treznosti, poštenosti, znača nosti. Na-Se ljudstvo je izgubilo vse zaupanje v sedanji režim in željno pričakuje političnih srtrememb. Zaenkrat je vlada spremembo režima preprečila. Prišel bo pa čas, ko bodo sedanji absolutisti 2a vedno izginili iz politične pozorni-
jQ0 *■ < n
ТШШа XI. BOVCBsbrB 18231.
M
Stisnite XXXI.
e „vezne
finančni minister se vežba y u-pravi državnih financ, popravlja valuto s tem, da izdaja razne uredbe, da potuje in se na svojih potih na lastno pest pogaja z raznimi izkoriščevalci, državotvorni listi pa pišejo o veiikiii uspehih.
Sosedom kažejo naši oblastniki strašno bojev'to lice. Min ster policije je utrdil meje z najdivjaškimi elementi, kar Ju premore svet, plačani kla-tovifezi Wra rglovci, kozaki, ki imajo že vsakovrstne službe za seboj, ki so pravi „SÖldner-jl“ iz SOletne Vojske, pretvarjajo našo državo v pravi „Wal-leusteiuov lager“. Minister se pa vežba bolj in bolj. Vsak mešee še preure jute policija in žandarmerija, ki je že dolgo časa samo v zaščito režima. Izgredi od zgoraj se množijo in veliki narodni krogi, ki zastonj apel rajo na svoje državljanske pravice ii niso zadovoljni s peščico oblastnikov, ki jim te pravice krati, so stavljeni pod anatemo protidr žavn osti I
Samodržec zunanje politike bajo Pašič se_ že dolgo vežba, da izmota in izvleče iz svetovnth intrig svojo staro Intrigo, ki gre na rovaš velike narod ne Večine v današnji državi. Vežbal se je v popustljivosti; pri vprašanju Goriške, Koroške, Trsta, Rehe, Bar ranjb ker je upal na Skader in ko te tega izgubil, se je podal na novo vež-bo v inozemstvo k velikim' intrigantem, da vidi, kako so ga opeharili.
Med tem je evropska reakcija, ki ne potrebuje nobene vežbe več, pripravljala. monarhistični pjič in naSlo-biasfniki so se ob tej prilila- vežbali na razne načine. Veliko narodno večino, ki je iz vse svoje duše in iz soci-jal ih potreb proti vsaki reakciji, so proglasila za Karliste, opozicijonalne stranke so obdolžili simpatije in celo pomoči napram Karlovi avanturi in 'na (podlagi tega brezsmiselnega in gnusnega obrekovanja so svojo vežbo nadaljevali v zunanji in notranji politiki.
Hoteli so biti kvas male abtante, trobili so na pohod, ki je pa tretjemu zavezniku — Rumuniji tako malo prijal, da. se je odstranila še pred po-četkom. Skušali so podn-elti neopravičeno in škodljivo sovraštvo prod Bolgarom, zato so pa tpo listih raznesli vest, kako Bolgari zavratno mobilizirajo. Začela se je pa med tem pri nas' mobilizacija, ki pa ni mobilizacija, ka kor sedaj pravijo, temveč samo vežba voiaškega aparata in vojnega, mini’ stra.
■ Ta vežba nas stane malenkost od 890 milijonov kron ne vštevši vsega tega, kar nam povzroča v gospodarstvu in razpoloženju na znotraj in v utisih na zunaj. Poslanci Jugoslov. kluba so se obrnili do ministra vojne in do ministrskega predsednika v vprašanju te mobilizacije ozir. vežbe, drugo stranke, ki hočejo biti državotvorne in ne upoštevajo ljudskih interesov, so se pa med tem vežbale po svojih listih v vojni hujskanji, ker ima o v interesni sferi , samo tiste, ki v slučaju vojne ne pridejo ne v prvo, ne v drugo vojno črto, temveč ostanejo doma kot seme državotvornosti, ki sr -lasti vse udobnosti in koristi na račun tistih, ki morajo nositi vsa bremena.	%
Težko obremenjeni narod dobro pozna reakcijo in bo znal odbiti vsak poskus kake habsburške restavracije. Oblastniki lahko prestanejo a svoj mi vCžbanr, izza katerih se tako jasno kaže politična in osebna špekulacija..
Evropska reakcija., kakor rečeno, ne potrebuje posebnega vežbanja, po celem svetu ima razpete 'svoje mreže in voditelji in oblastniki raznih drža vie se niti ne zavedajo, kako tesno in čvrsto so že zapredeni v te mreže, ker so popolnoma prežeti od reakcionarnega duha in nimajo pravih stikov in vezi 7, narodom.
Naši oblastniki se vežbajo, prezirajo narodfio voljo, nočejo se umakniti, vežbe služijo tudi v podporo njihove samovlade in politične špekulacije in v tej svoji zagrizenosti so že tako daleč, da ne vidijo, kako se nöjimjSa evropska reakcija vgnezduje v naši iz sto in sto letnega trpljenja vznikli 'državi.
Za primer in zaključek samo tole: Ruski reakcijonarji, ki so kvas evropske reakcije, imajo v naši državi svoje „cerkvene“ skupščine in zahtevajo, kakor čitarno v beograjskem „Glasniku srpske pravoslavne patri-jaršijo“ v slikovito zmešani religiozno politični retjoltuoijji med drugimi tudi sledeče:
„V stvari urejanja in dela državnega življenja neoporočljivo priznanje avtoritete prvega srna svete pravoslavne cerkve — zakonitega in našle d stveuega ruskega Carja kot Božjega maziljenca in nosilca vrhovne oblasti v državi“,
To je važna vežba, gospodje;: narod jo že dolgo pozna in zasleduje!
Nezdrave razmere — nezdrava valuta.
Valuta pada in če se finančni minister še tako vežba v reševa> ju valutnega vprašanja in če izdaja še tako različne naredbe, ki se kršijo najprej od zgoraj, Cela mašiierija davčnih vijakov, carinskih sesalk, laksov-nih pritiskov, bančnih pump, denarne ga in vrednostnega tiska itd. vibrira v vedne novih naporih, po novih metodah, valuta pa pada, pada , . .
Danes se pravi, da kroži preveč domačega, jutri preveč tujega denarja, danes nas ubija zdrava, jutri bolna valuta, ki je še na slabšem, kot je naša. Povsod se iščejo vzroki, samo tam ne, kjer jih je kup pri kupu.
Sporedimo našo državo s češko: mi imamo v prometu 4 milijarde, 407 milijonov dinarjev, metalnega kritja pa baje 430 mil Jonov, 408 tisoč dinarjev. češka pa ima v prometu 12 mli-jard, 327 milijonov, kot metalno kritje pa 5Ü0 milijonov svojih kron.
Češka krona je več vredna kot naš dinar, zato nam pa kaže ta paralela s Češko, da se vrednost valute ne ravna po metalnem kritju in po kroženju večje ali manjše množine denarnih vrednot, temveč edinole po zaupan
ju, ki ga kaže zunanji, svet napram eni in drugi državi.
Zaupanje je važna stvar, ki šene deli tako na slepo, najmanj pa, na raz no oierte policijskega režima, ki presega pri nas že skrajne meje! Vlada* ki nima zaupanja doma, ga ne bo na-šla na zunaj.
Druge vlade, kakor na primer Ge ška, vabijo tujce, ter jim kažejo napredek na polju trgovine in obrti, pri nas se pa tujci najprej seznanijo z robatimi cariniki ki psujejo in kričijo, ali pa celo s takimi policisti, ki v svoji nezmotljivosti na podlagi raznih ob-znan vsakega drugega človeka osumi jc in maltretirajo. Za malo primero slučaj nemških visokošoleev, ki so bili povabljeni v Banat, ki so od naše vlade dobili vizum, da se v — naših zaporih nalezejo uši in batin, za veliko pa to, da so že naše visoke osebe tuje parlamentarce: angleške in tudi francoske — proglašale za špijo-
n®'	t-lJS
V kolikor se tujci na naših tleh ne prepričajo o slabih razmerah, v toliko priskrbijo to razni naši reprezentanti v tujini. Imeli smo, in še imamo, raz-
novrstne konzule, M tiščijo v zdrave valute, imamo raznovrstne пги bavne komisije, M po celem svetu pobirajo bakšiš ter se s svojim pohlepom predstavljajo kot ljudje, katerim je najmanj do lastne države.
Naša vlada išče posojilo, išče trgovskih zvez in trka najprej na vrata tujih vlad, nazadnje pa na vrata tujih privatnih Špekulantov, na vseh teh mestih in v vseh teh krog&h pa so b-< ii že poprej naši žalostni reprezentanti in posledica tega je, da se vrata za pirajo iz nezaupanja.
Vsak mešetar je profitar in mi, ki ku puiomo, ki prosimo za posojila, imamo celo vrsto najgrših mešetarjev iz naših visokih krogov vedno in povsod na tisti strani, ki nam prodaja in ki паш deli posojila. Zato si pa tuji finančni krogi tudi mislijo: kaj' čemo z vami, kaj čemo z vašo državo, saj jo bodo oškodovali v prvi vrsti lastni mešetar ji s pomočjo in z monopolom svojih uradnih oblasti*
Za ozdravljenje naše valute je po* trebna notranja državna konsolidacija. S tem se dobi zaupanje in ne % izključevanjem celih plemen in sloje? iz državnih poslov. Vesti, ki so prihajale iz visokih krogov o srbskem po* so ilu, o srbski valuti, o srbski pri-vredi itd. so nam bile v veliko škodo in razno valutne in devizne uredbe je niso preprečile, če tudi nosi velik del naših novčanic lep napis: Bog čuva Srbijo.
Danes imamo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero bi marali tndi Hrvati in Slovenci urejevati — čuvati valuto — in tudi Bog bi jo čuval.
o edini se se
VsSed naše mobilizacije proti iz* rečni volji entente je prišlo sedaj do-mokratsko časopisje v presneto žaga* to. Kakor, so pred par dnevi demokratski lista' pozivali, na čim hitrejši vpoklic, tako bi radi sedaj, kar čez noč in na lastno pest ,poslali domov vso poklicano moštvo in Iren. Vojaška oblast še oficijeiio do danes nič n® m o takojšnji i demobilizaciji in grozi s kaznimi vsem onim, ki se niso v zaupanju na verodostojnost demokratskih listov odzvali pozivu»
Demokratie so za demobilizacijo menda samo doma v Sloveniji, a ne v Beogradu, kjer se Je upal doslej postaviti na odločno takojšnjo demobill-zacijsko stališče edini JugoslovansM klub.
Dr. Korošec se }e obrnil; zastran demobilizacijo na vojnega ministra* kalereaa je opozoril iz političnih razlogov na nepotrebo nadaljnih vpoklicev. .Gospod vojni minister je gotovo uvidel prenagljenost mobilizacije in ji skušal opravičiti vojno akcijo % izgovorom, češ: mobilizacija je bila potrebna višji vojaški gospodi za študij* kako se odzivajo vojni obvezanci iii kako deluje tehnika mobilizacije.
Gospod voj"ni minister je hotel tora] (priučiti našo mobilizacijsko tehniko in bi še po svojem odgovoru Hugo-slovanskemu klubu rad' nadaljeval vpoldicovanje, ker ga ni odredil on sam, ampak ministrski svet. katerega glava je g. Pašič,
Ker adresa g. vojn’egai ministra ni bila prava ali zadostna, je inter-peliral Jugoslovanski klub radi takojšnje demobilizacije Pašiča in je to svoio zahtevo tudi podprl z dovolj teli tnimi vzroki kot: naš slabi finančni položaj lahko postane v sle d nadaljevanja mobilizacije katastrofalen. 2-> sedanji vpoklici bodo stali več kot 800 milijonov kron, ako pa se nadaljuje akcija- vpoklieov, bodo n ar as stroški v nepregledne višine. Največ neprilik in bremen pa je natovorila mobilizacija našim siromašnim slojem kot kmetom, ki morajo žrtvovati svoj% krepke delavne mOči, živino in vozila. Za kmetom sta najbolj prizadeta po mobilizacij^ obrtnik in delaivec, Vpo-
мгош*
bičani obrtniki fegubija^o naročnike, j delavci pa delo in zaslužek za se in , za družine. Iz financijelnih, gospodar akih in socijalnih razlogov poziva Ju-gosiovanski -klub Paš.Ča, naj takoj predloži ministrskemu svetu ustavitev mobilizacije in odpust že vseh vpoklicanih : kmetov; obrtnikov in delavcev.
'J ako se Je potegnil za demoliza-cijo na dveh naj1 višjih mestih izmed vseh, v parlamentu zastopan h strank Jugoslovanski klub kot edini*, Samostojni gotovo odobravajo mobilizacijo, ker je g. minister Pucelj podpisal mo bilizaeijski ukaz, samostojni poslanci , pa skrbno molčijo o nujni potrebi demobilizacije. ______________
folitieiii jirrgleü.
KRALJEVINA SHS
Za «političnimi kulisami se že od povratka kralja nekaj kuha, kar bo rodilo kot posledico padec sedanje vlade. Seve, demokratje prav skrbno zanikavajo vsako vest o labilnosti sedanje vlade, povdar. ajoč naj -tntimne šo vzajemnost demokratov % radikali. Radikali pa so začeli hudo m odprto akei„o proti Prib ičeviču ter Kumanudiju in ju hočejo namestiti z radikalnimi korhe.ami. Tudi vesti o kraLevi zaupnici sedanji vladi in o krapevi žel i, da za vsako ceno ostane sedanja vlada tudi brez sormalne de-miši e, so mari aeel ske kapljce demokratskega fabrikata, Pašič sam je nmen'ii, da morebitna ostavka vlade nikakor ne bo samo iormelnega zna -čaja, ampak kriza sedanjega kabine- j ta.
Ministri so sklenili n a-r o d b o o demobilizaciji, ki pa še ni , razglašena, so pozdravljali tovariša Kunianudija, ki se je srečno vrnil iz Londona in so bili od kralja pogošče- j ni.
Razmejitev med nami i « k I b a n o i je izvršila na papirju pariška veleposlaniška konferenca, ki je •še dodjala dve mejni rektilikaciji v naš prilog, tri pa v albansko korist.
MADŽARSKA.
Madžari so obljub i 1 i -„mili“ antanti v posebnem pismu, da si bodo eventuelnega krat.a izvolili čislo po želji an tan tier je v.
RUSIJA,
P r o t i b o 1 j š e v /i š k a buna v Ukrajini napreduje in je pastel v roke upornikov Proskurov. Ves zapri-dni del Podoi ske gubernije je že base v rokah vstašev.
Radikalno -demokratska vlada v potresu.
Zahteve radikalov in sestava nove vlade, „Jutarnji list“ javlja iz Beograda :	Beograd, 8. XI. Poslanski
klub radikalne stranke je imel danes predpoldan sejo, ki je trajala 'do ene ure popoldan. Seji je prisostvoval g. ministrski predsednik. Nikola Pašič .
0.	Pašič Jo v kratkem govoru označil f-‘anje notranje in zunanje politike k«; isclo resno. Po njegovem mišljenju je potrebno, da se sedanja koalicija vzdržuje na krmilu, vsekakor pa bi se morale izvršiti nekatere spremembe. V 4klubu so razumeli to spremembo tako, kakor da bi se tikala ministra notranjih zadev. Radikalci kandidirajo za to mesto g. L:ubo Jovanoviča. Po go vorn g. Pašiča je postala seja jako živahna in deloma tudi burna. Velizar Jankovič je finančno politiko sedan e vlade podvrgel ostri kritiki. Zahteval jje izmenjavo osebe finančnega ministra. Situacija po tej seji se more smatrati kot še bolj zapletena nego je bi-äa 'dosedaj. Radikali so sklenili, da morajo dobiti ministrstvo notranjih za dev za vsako ceno v svoje roke. Ako demokrati ne bi na to pristali, potem bi radikali sestavili vlado iz Koroš ičeve skupino (pred volitvami na noben način! op. ur.), muslimanov in zem
1.	eradnikov, seveda brez demokratov Ako bi to ne bilo mogoče, bodo radi -kali od krone zahtevati mandat za razpis novih državnozborskih volitev, Tt zadevna pogajanja z demokrati in ostalimi strankami se bodo takoj over
' la. Sedanja vlada bo dotlej vršila dr žavno posle s sedanjim parlamentom
Zakaj nočejo demokratje z via: nih prestolov, nam zna poročati „Narod". Predno so bodo poslovili čbmo-
kratjs r. vlade, hoče,o nešiti vprašanje dinarja (da ga bodo ravno tako ubili, kot so krouo.) Drugič hočejo demobilizirati ker so proti»volji antante na lastno post in na nepotrebne državne stroške mobiliziral. Pri demobilizaciji se bo gotovo dalo tudi, kaj \ zaslužiti. Madžarsko vprašanje Še hočeao rešiti in zasigurati izpolnitev trianonske po godbe. Madžarsko vprašanje so rešili v Benetkah brez naših demokratov, Kratko pred slovesom pa še hoče ta J DS gospoda sestaviti delavni program narodne skupščine, ki ga že sesiavlja skoro eno celo leto, a še ni prišla n,ti do prve točke. Z demokrat sklmi pogoji za demisijo so seve soli darni g. samostojni — gnoj z lopato!
Polom naše valute — ’ bankerot vladne politike. Protičev „Radikal“ osi 8. t. m. 'piše v svo.em tinančno-gospo-darskem pregledu sledeče:	„„a naši
borzi vlada prava panika! Kadar se mora za irancoske Iranke plačevati Že preko ü dinarjev, lahko rečemo, da so pri nas odigrava to, kar se je nedavno zgodilo v Berlinu. Izenačeni smo s poraženo Nemčijo» ki dolguje zaveznikom ogromne vo ne odškodnine, ivako žalostni so postali odnošaj, nam naj-lex,še pokazu,e vrednost našega denarja na,, ram čehoslovaški kroni. Zdaj je čehosiovaška krona vredna več nego naš dinar! Vzrok temu padanju?' — K„e so vzroki naše današnje valutne situaci.e? Na to vprašanje imamo odgovor in ta se glasi: Polom našega denarja, na borzah ni nič drugega nego navaden izraz, oziroma naravna posledica bankerota vladne politike na splošno. Z drugimi besedami: Ako nočemo doživeti pravega bankerota, potem moramo spremeniti smeri naše politike. ka.ti samo na ta način bo mo goča boljša in nova finančna polit.ka.
Služinčad. Radikali in demokrati bagatelizira o konstantno svoje tova -riše iz muslimanskega in samostojnega kluba. Oni so samo a to, da ima sedan, a vlada potrebno večino. Niti muslimani, niti samosto„neži ne sode-iu e,o 'v razpravah, k? jih vodi o radikali in demokrati v s vrho i zgradbe vladnega programa. Služinčadi ni po~ ueba vedeti o vsem, kar delajo njihovi gospodarji. Priti morajo šele tedaj, kacfar gos oda zazvoni. itMuslimanom je to začelo presedati in zato so kot prvi stopili iz rezerve. Muslim, klub ie sklenil, da naj vlada tudi njegove Uane pripušča k aktivnemu sodelovanju. Zahtevi muslimanov so se pr družili tudi slabosto.neži. Mladi radikali so se ba.,e odločno uprli tej zahtevi. Značilno je, da so muslimani s svo'o zahtevo nasto lili neposredno pred de misi.,o PašiČevega kabineta. Kakor se zdi, bo zopet nekaj kšelta!
Za pravico jim nfi! Zadeva Sko’ bernetovega mandata se že vleče skoro eno celo leto in mesto pravilno1 in pravomočno izvoljenega Skoberneta se plazi po parlamentu samostojni posili poslanec mešetar Kirbiš. Poslanec Hohnjec je zahteval v posebni interpelaciji od zborničnega predsednika dr. Ribarja, da so naj sestane že ven-j dar enkrat verifikacijski odbor, ki bo 1 napodil iz zbornice Kirbiša in veri-I fiejrai Skobernetov mandat. Po tej dr. j Hohnječevi interpelaciji hi se žo imela vršiti seja veriiikaeijkoega odbora, e se ni, ker ni bilo na sejo radikalnih in demokratskih odbornikov, ki se o~ klepajo z zadnjimi sredstvi tudi tako trhle vladne bilke kot je samostojni posili poslanski mešetar Kirbiš. Tako je pač pri nas, k! smo po zagotovilu „Jutra“ strogo parlamentarna drža»
I va!
Kaka se proslavljamo—
Minister policije na delu.
Gospod m-nisler Pribičevič je izdal najstrožje odredbe glede potovanja v Avstrijo z ozirom na sistematično tihotapljenje konfekcijskega blaga iz Gradca in Dunaja, Splošno 'j:e zabrar; jeno potovanja in vsaki potnik mora tehtno dokazati vzrok potovanja. .Obmejno carinarnice pa so dobile strog nalog re-: vrati ,, najstrožjimi sredstvi potnike in njih obleko.
Kakor je sedaj dognano, je utrpela naša država radi tihotapljenja Icon fekcijskega blaga iz Nemške Avstrije na uvozni carini velikansko škodo.
Taka navodila je tora} sedaj iz bal post festum g. Pribičevič in s strogo, preiskavo nemškoavstrijskiu
potnikov hočejo dvigniti valuto. Reg je, da je romala elegantna gospoda iz višjih krogov demokratskega kova kar v celin procesijah v Gradec in na Dunaj, kjer so izrabili nizko nemško-&л sirijsko valutno stanje, da so se brez carine toplo in elegantno oblekli za celo letošn„o zimo in pomlad. O-blasti so mirno gledale in trpele to romanje visokih dam in gospodov v Nemško Avstrijo, dokler jfe bilo tam spi oh še kaj dobiti. Sedaj pa» ko so konfekcijske zaloge na Dunaju in v Gradcu prazne, ko je naš elegantni svet oblečen za zimske zabave, sedaj naenkrat je prišlo g. Pmbičeviču na uho, da je utrpela državna kasa preveč škode in da treba to škodo popraviti ah zajeziti potom najstrožjih poli-cijskin naredb, kakršnih je zmožen e-dino io g. poiieajmhuster Pribičevič.
Sedaj' bodo skrbno pretegovali vsacega ubogega uradnika in delavca, ki bi hotel v Gradec ali na Dunaj da nabavi veliko ebnere kot pri nas nekaj krp za svojo raztrgano obleko in kake „toplerje“ za preluknjale če vije.
Tako je le samo pri nas, kjer je višjim (po ciemoiiratSKO izraženo elegantnim slo,emj dovoljeno \se -— celo tiliOtaJJhen^e z n a,, dragocen e,, sim konfekcijskim blagom; ucogi s.romak pa bo giojijen, акс se bo.drzmi prinesti iz iujmo košček sukna ali par podplatov. Ko imajo enkrat elegantni sloji vladne barve dovolj, poiein pa lop s policijskimi naredbami po nižjih.
O vzrokih naše valutarne krize piše zagrebški „Trgovinski list“ sle -Geče: Mi smo takoj v poeetku računali na vojne odškodnine in zato smo '■so našo linančno politiko uravnavali v to nesigurno smer. Z e izmenjava K v dinar«© 4e bila pogrešna, ker se je uničilo krono v korist dinarja, tp pa iz prepričanja, da bo vopia odškodnina obnovila dinar. Na lastne s.le se nismo nikdar naslanjali in nikogar ni Julo, ki bi bil za nas mislil . . • • .!! Oehi so takoj nastopili pravo pot. Oni so z aktivno delavnostjo» varčevan -jem, brez vratolomnih špekulacij in s priprego požrtvovalne energije dvigali na vso načine svo„o nacronalno imo-' ino. Njih prirodno bogastvo so izkoriščali na na„raci„onalne.ši način, dva veleuma, največg izmed živečih Slovanov, Masaryk in Beneš, pa sta to imovina upravljala. Niti enega evropskega vprašanja ni bilo, v katerem nista ta dva človeka sodelovala s svojim razumom. Masaryk in Beneš sta postala evropski avtoriteti. Vera v ta dva človeka „e danes večja nego v vso bogastvo čeho,slovaške države. Beseda Masaryka ali Beneša je danes me-irca, ki se eskom tira na vsakem tržišču Amerike in Evrope. 'Mi takih t udi enostavno n mamo. Naši ministri so napram zunanjem svetu rabili bizantinske metode „nadmudrivauja“, a dema pa zopet nimamo človeka, kateri ne bi dvomil o tem, kar minister o-i;ota. Izjave naših vodilnih ljudi so bile čestokrat j obite že takrat, ko so tile izrečene Mi nimamo niti enega Človeka na vodilnem mestu, kateremu bi smeli verjeti, da pozna našo finančno in gospodarsko situaci.o. istotako gotovo ne najdemo v celem inozemstvu enega človeka, kateri bi zamogel razumeti, kaj pravza; rav hočemo doseči s svojimi financami in svojim gospodarstvom. Nihče nam ne zaupa in zato nimamo kredita, kdor pa kredita nima, ta nima imovine. Inozemstvo nima zaupanja v našo valuto . . .“ (To je značilna slika naše revščine. Tiste revščine, katero je povzročil sedanji režim in njegovi brezglavi zagovorniki , op. ur.)
Beležke.
Kako se tolmači dobra služba. Štabni oficir — prečanin pride po razporedu nekam v Srbijo. Tu dobi naposled tudi službo predsednika neke nabavne komisije. Mož si misli, da bo to težek in neprijeten posel, dru gi oficirji — Srbi so pa drugega mnen ja. Eden za drugim prihajajo k novoimenovanemu predsedniku ter mu ča-stitajo. Ta je začuden in hc ve, čemu vse te častilke; menda vendar me za neprijetni posel? Naposled vpraša in gratulanti mu stvar takole razložijo: zb ate, to je vrlo dober posel, lahko se mnogo zasluži, za. to pa na tem mestu nikdo dalje ne ostane, kot 3 me-
Њ aovambra
»ece, ker se že v tem času lahke žfe -vclj okoristi. Potem pa morajo purift drugi na vrsto. Gastitamo, gospodln»!-— Prečanin je pač prečanin, čashkak so mu, razložili so mu — vse vrlo le po, pa vendar ni ziial zagrabiti — fc. danes strada in životari kot penijo-nist brez penzlje.
Lepa vzgoja. V Sarajevu so prt) slavljali obletnico prihoda srbske vojske. Pripravili so za to veliko parade tudi obhod po mestu. Ker-so se odrasli že naveličali permanentnih parad, so se tokrat poslužlli šolarjev. „Ilrvatska Sloga“ od 8, L m. poroča, da je pri tem obhodu kričala gruča-šolarjev vso pot in posebej še pred' vladno palačo; „Živela Velika Srbija^ crkno naj hrvaiska republika!“ Med" te klice so se mešali tudi drugi, kakor: „ZlvijO Pašič, živela srbska vojska“. Ni čuda» da se po šolskih knjigah, o katerih smo zadnjič poroča#, širi taka vzgoja.
Učiteljski kongres v Zagrebu. Čudimo se, da so si Pribioevičevi ta--banti izbrali ravno Zagreb, to „gnezdo za.edničarjev, frankovcev in radi-čevskih elementov“, kakor polica de mokrati na.,ra,e naziva.o hrvatski Ze.-greb, za svoj letošnji kongres. Bvaj čas so celo govorili, da je Zagreb drugi Frankfurt am Main, „Hrvat" še, da so vodili vse priprave za sprev-jem policai'demokratskiih ufötel.ev гаг-vno tisti Šolski nadzorniki, ki so svop-Čas najbolj m ogibali svoje hrbtenice pred Khueni, Tomašiči, Skerlaczi, Cu)r vaji in Rauehi. Sedaj se seveda klanjalo Nj. prevzvišenosti g. Svetozarju-Pribičeviču. Ce bodo sedaj radikali spodili Svetozarja iz prosvetnega ministrstva in tja postavili svojega Slo -veka, se bo uč tei.stvo pač „j oradi kallo.“ Hudomušneži pravijo, da s# bodo učitelji takrat, kadar bo stopila „rumena nevarnost“ v odločilno iazo, resno oprijeli študija kitajščine, Ш> vatski Zagreb pa le ima svoj „kašprt-* teater“ na Markovem trgu. . .
Našim naročnikom!
Ker se od d n e 20. d o d-n © 28, novembra I. 1. vrši agitacijski te* den za naše časopisje, smo že daoaSt nji številki priložili položnice. Polož nice se dobili tudi taki, ki še imajo list plačan* Ti naj položnice shranijo za pozneje. Se boljše pa ]e, akc ua,a dobijo nove naročnike in potem s svojimi položnicami pošljejo naročume nova naročnike.
Cena listu bo za prihodnje bb m sicer: Celoletno 35 din. ali tHi kron, po II e tu o 18 din, a ! i 7S IF. četrtletno 9 din. a I i 36 K,
Cene smo morali malo zvišati, ke» dragima postaja vedno večja. V 'тФ njem času je žal vrednost naše kron#. , padla več kot za polovico, raditega sfi bo gotovo draginja povišala za naj ~ manj 50%. Upamo pa, da bomo z gor- i njo ceno mogli shajati.
Naročniki! Ostanite nam zvesti| ! Obnovite takoj naročnino! Vsak pa si j , naj potrudi, da nam pridobi n o v i K naročnikov, tako» da se število naročnikov podvoji.
Kdor list naroči na n o v o in pla- 1 ča takoj celoletno naročnino* dobi list* do konca tega leta zastonj, ker se m®: bo plačana naročnina štela od noye -*| ga leta naprej.	.
Somišljeniki! Pripravite se na a-* gitaoijo za naše časopise. Agitacijski teden se vrši od 20. do 28. novembra, j Takrat morajo vsi naši pristaši na ; gitacijo od osebe do osebe. V vsako krščansko hišo mora vsaj e a k a t o - j П Š k i list!
Proč s protiverskimi listi!'Proti- j verski, proticerkveni listi pokvarijo či-
iatel e, ker jim počasi iztrgalo vero. Posebno zastrupljajo taki slabi listi posle in mladino, ker ji srce napolni- j jo z mržnjo do Boga in do sv, Cerkve ter jo s podlimi romani in novicami o-ropajo sv. čistosti in nedolžnosti. Oče j ali mati, ki naroča take časopise ter j jih prinaša v hišo, je grobokop sreče : in nedolžnosti svojih otrok in svojih 1 poslov. Kdor trpi brezverske časopi- j se v hiši, bo enkrat dajal težek odgo- j vor za pohujšanje, ki so ga napravili ti listi v družini. Zato, hišni očet„e i» matere !• Vrzite brezverski', proticerkveni časopis ta k o j iz hiše!. Ce tega ne stor.ite, go-„ite gada v svoji hiši in ste samLod-govorni za brezmejno škodo* ki jo bo
n.
тш?љ
päsrzTO&l tak iM . Vtom ia. Tteffim n«« t&ilžnmi otrakomt
Dnevne novice.
Naročniki pozor! Danes najde Vsak naročnik na svojem naslovu pri-msaa datum» to je Čas, do katerega pt; T«ht „Stražo“ plačal, ozir. od kedaj je žo z naročnino naj dolgu. Dolžnikom se bode lisi pr.hodnji teden usta-vil» s. čim pa ne preneha obveza, da set dolg poravna. S prihodnjo številko «fobijo vsi naročniki položnica»
Oporoka za	tiskovni dom!
Neki gos, od nam piše: Prav trdite v здгоД okrožaioi, da nam je Katoliški tiskovni dom neobhodno potreben, in da je vsak dar za to podret e Bogu Milj dopadljiv, kakor marsikateri drug dober namen Samo močna in dobro ure ena tiskarna more braniti sv. vero in Cerkev proti nebro»nim sovraž ü^kom. Ko sem dobil Vašo okrožnico, sem, .takoj iz,Temeni! svo o oporoko v prid Katoliškemu tiskovnemu domu v Mariboru. Priporočam, da s« tudi še drugi spominjaj v svo ih testamentih tega prepotrebnega katoliškega pod jetja,
. Občni zbor Jugoslovanske kmetsko zveze se j‘e vršil dne 10. t. m. v Ljubljani ob številni udeležbi' delegatov. Udeležba iz Slov. Štajerske je bila zelo lepa. Shodu je predsedoval po fetonec Brodar. Viharnd pozdravljen Je govoril dr. Korošec o političnem po ložuju. Veselost je vzbudil goro.niic, ko je naglašal: Dobil sem tekmeca v Beogradu. Ko že več dni diham ljubljanski zrak, pa čitam dan.es v nasprotnih listih, da se nek dr, Korošec najbrž dr, Korošec II. pogaja v Beogradu za vstop v vlado. Za naša stran ko je sllao vabljivo, ko pišejo listi, da edini v vlado. Sedanja vlada je podobna nori koči ali kakor Hrvat spravi ,.Iudi kuči“, kjer se jezična žena in srdit mož noč in dan prepirata Cer psujeta, Kaj ne, za nas je silno vabljivo jti v to novo kočo. Mi np gremo f vlado. Mi opazujemo od daleč in čakamo, kedaj bo birič izbobnal in pni-£al to „noro kočo“. Nato je govoril o pogubonosni finančni in gospodarski politiki sedanje vlade. Med drugim je povdarjal: Vlada in demokrati vedno nagiašajo, da je treba našo valuto dvigniti z močnim izvozom. A kaj na pravi vlada? Napove mobilizacijo, bi a go, pripravljeno na kolodvorih za izvoz, da zmetati ven, da prevaža vojaštvo, odvzete konje in vozove. 1 sc preklinja: vpoklicani vojak,, kmet m delavec. Povsod nered in ne volj a. V teko vlado, ki upropašča narodno premoženje in sama dela proti blagostanju in M je kriva velikega nereda v državi, v tako vlado mi kot resna in vestna stranka nikdar ne bomo vstopili (Burno odobravanje). Naš cas še pride in za tisto dobo se dobro pripravimo. — Govorili so še poslanec Pušen jak in več drugih., Za predsednika jugoslovanske Kmetske zveze je bil izvoljen poslanec Brodar, za podpredsednika naš poslanec Davorin Krajnc V vodstvo je bil izvoljen tudi g. Rob. Košar od Sv, Bolfenka. Sprejete so se še pomenljive resolucije. Podrobno po roči to prinese prihodnji Slov, Gospodar,
Odboreva seja Županske zveze 10. t, m. v Ljubi;ani je bila zelo dobro obiskana Sklepalo se je o dalekosež-aih namenih te organizacije. Iz Sta -jerske so bili navzoči večinoma vsi odborniki. Sep je predsedoval podpredsednik župan Steblovnik iz Smarting ob Paki,
Odpust vseh onih, ki so bili po öicani na šest tedensko orožno vajo. Včeraj so dobile vojaške oblasti povel jo, naj se vso vpoklic an o moštvo odpošlje zopet domov. Vpoklicani so takoj predali vse erarične stvari in so «e podali na svoje domove. Vsem onim pa. ki so se odzvali vojaškemu pozivu, se bodo dnevi, M so jih odslužili na -vojaški vežbi, zaračunili kot cela šest tedenska orožna vežbu,
Prevzv. g. Imezoškof dr. Mihael Napotnik je nevarno obolel. Danes zjutraj je bit slovesno previden. Pre-videl ga je preč. g. stolni prošt dr. Matek ob asistenci stolnega kapitlja» duhovščine in bogoslovcev. Visoki bolnik se priporoča vernikom v pobožno molitev!
Masten vojni dobiček« Jz Ptuja nam poročajo: Pred nekako 15 leti so ustanovili ptujski Nemci tn nemškutarji „Weinbaugenosstenschafk* V
krog te vinske .družbe niso hoteli spre jed niti enega Slovenca. Sedaj je prodala ta nemška „Weinbaugenossen-sonaft“ svojo imovino Fermeve-dr. Bo fcičevi „Vinariji d. d,“ za dva milijona kron. Deleži pri „Wembaugenossensehaft“ so bili po 100 kron. Sedaj dobi vsak ptujski Nemec in nemškutar ki je bil ud „Weinbaugtenossensohaft“ za vsak delež po 100 k preko 14.000 kron. Orni g, Perko in drugi bodo zopet zaslužili nad 1 milijon kron. To nemškutarsko gospodo priporočamo davčni oblasti,
Bogoskruustvo« V osiješkem gledališču so pred par dnevi uprizorili Moinarovo legendo „Liliom“, v kateri se na nedostojen način govori o Božanstvu in tra,usoendeataL.eni življenju, „Hrvatska Obrana“ se zgraža nad upravo gledališča, ki, od države sub-venciionlrauo, uprizarja blasfemične dramatske proizvode.
Vdova Marija Šmit na Remšniku pros;, naj se ji blagovoli naznan.ti, če kdo ve, kje bi bil njen sin Kristjan Šmit, šolar, ro.en 1909. Odšel je kar tiho od c.oaia že meseca julija, a do-sedaj ni nobenega sledu o njem.
Zidan in prešan papir v rolioah dobiš najceneje v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 2*0—B00 naših K. Za 100 avstrijskih K je plačati 5—5,75 naših K, za 100 nemških mark '128—186 naših K» za 100 čehoslovaških kron 020 do ‘>55 naših K, za 100 laških lir 11 do
12.00	naših K, za 1 francoski frank 20—21% naših K, Od zadnjega poročila Je vrednost našega denarja (poskočila za 15 točk.
Iz Maribora.
Vsi na shod dr, Korošca! Jutri, soboto 12, novembra zvečer ob У*8, uri vsi somišljeniki in somišjjeniee v Mariboru na shod SLS v dvorani Strokovne zveze — blizu Cirilove tiskarne — Govori naš voditelj dr. Korošec o političnem položaju. Posebna vabila se ne bodo izdala.
Demobilizacija. Komandant mariborskega vonega okruga je sporočil mestnemu magistratu, da se ima po na redbi Dravske divizijske oblasti Pov. J. br. 8884 od dne 9. t. m. ustaviti vsako nadal.no pošiljanje obveznikov, konj in vpreg. Vsi tisti, ki so po 2, i. m. izročili konje in vozove marib . vojaški oblasti, naj jih takoj zopet pre vzamejo v svojo last.
Divjaki pod krinko narodnjaštva se v Mariboru, vedno predrzne.ši, Ta fašistovsko-divjaška mafija se ne za dovoljava več z zbadanjem in psovanjem mirnih ljudi po ulicah in lokalih» temveč že v dejanskih napadih posnema svoje laške sodra ge. Za Sar-bovim slučajem imamo še hujšega pod predsedstvom znanega divjaka in razgrajača Skrja .ca. Ta večno pihana surovina je bila na Vseh svetih v dru žb bratov Gorenčan v gostilni Kirbiš ko pride prodajat novine znani raz-našalec Reyer, ki se bedno dovolj preživlja s tem, poslom. Svoj sveženj nosi od mize do mize in kar na en-
krat se izbulijo narodnjaško pijane o-či Skrjanöeve družbe na nek nemški list, ki je tičal med raznimi slovenskimi in hrvatskimi l.sti v kolporfetjevih rokah. Divjaška kri se razvname in bedni, slabotni kolporter odleti pod težkimi udarci in šunki na ulico, sedaj pa vsled težjih poškodb leži doma bolan brez zaslužka. Pravijo, da sta ga tepla Gore..čana, Skrjano je pa hujskal in vodil ta narodnjaško delo, Ko.ikokrat smo že beležili razne izgrede ten divjakov, ki se pa vedno zopet in še s hujšim nasiljem pojavljajo. Ce so že revni ljud.,6, kot n. pr, ta ubogi Reyer, ki prodaja med vsemi drug imi tudi nemške časopise kolikor jih je še pol cajministrova zabrana pu stila premalo važni, da se ščitijo v shibosd. naj se zaščiti vsaj narodnost, da jo ne bodo razni divjaki z nasiljem proianirali. Pozivamo oblast da si vse te batinaše in divjake ua tanč.io ogleda, da presodi ne samo ta temveč tudi vse dosedanje doigovrst-BO in pestre slučaje nasilj*. izzivanja, zmerjanja, brutalnosti iti» ter tako javno varnost in pa naš ugled pred temi največjimi ÄkodUvai zavanJe. Ce so srednjeveški zapori in drako-nične kazni za ubogega siromaka, ki se enkrat ogreši, ki v svoji ogorčenosti to ali nepremišljenost izusti, naj bodo. še za te divjake, in če imajo še tako polna usta izmiš jeuega in iažnji-vega nacionalnega dela. Tudi v tem oziru naj bi se jin potipalo, ela so narodnost očuva grde profanacije.
Za dva vagona — SOOO K. Živi notržec iz Kran„ske je dne 9. t. m. v železniškem vozu pripovedoval, da je moral v Mariboru plačati 8000 K ma žila, da so mu dali dva živinska va gona za nakladanje nakupljene živi ne AH se te ta bolezen iz Hrvatske zanesla že tudi v Slovenijo?
Mariborski mestni svet ima danes v petek, dne 1.L t. m. ob 18, uri redno sejo.
Iz telega sveta.
Vojna nevarnost na vzhodu. ^Ne
•lavno ,te poslala Francija v Amerik maršala Focha kot svojega zastopnika na mednarodno komerenco za razoru ževanje. Iz pogovorov, katere je imel maršal Foelr s predsednikom Združenih držav Severne Amerike Hardin gom in iz pogovorov drugih amenš kih mogotcev, Je pa razvidno, da iz Splošnega razproževan„a ne bode nič. kajti maršal Foch je naglašal potrebo, da se mona pred vsem z oboroženo si lo strmoglaviti sedanja ruska vlada , in še le pozneje bo mogoče misliti na kako razoroževanje. Po mnenju mar šala Focha bi morale vse kapitalistične vlade nastopiti z oboroženo silo —-proti Rusiji. Ti nameni politike Fran cije se že deli časa onazife o. Francija si že celo leto prizadeva, kako bi podžgala Pol-Sko za vojni pohod proti Rusiji, toda zaenkrat še ni dosegla te ga svo'ega cilia. Pač pa se je francoski politiki spletkarjenja posrečilo, do je preprečila da ni prišio do sklepa miru med Rusijo т Rumunijo. Fran roškemu uplivu je tudi pripisati, da
tolpe generala Petlj,ure,„: ^ %&•;>-mer vdira.o v Ukrajino, kar povzroča
s.ino napetost med Rusijo in Ukrajino, У Bolgariji, k.er :e irancoski up ti' neomejen, se zbirajo zelo številni on -tanki prejšnje Wranglove armade. Francija podpira tudi sedanjo madŽ T sko Horthy-Jevo vlado, ki si je sveste m mogočne zaščite vsled česar noto madžarska vlada o kakem razoroži- : ju ničesar vedeti. Politični cilj Francije postaja vedno bolj očividen: ust variti trdno in krepko zvezo med Poljsko, Madžarsko, Rumuni„o in Ukra jno za vojni pohod proti Rusiji. Da pri tem ne boste Anglija in Japonska dr žali rok križem, ni potrebno naglaša-ii Na vzhodu se vnovič zbirajo temni oblaki vo-ne nevarnosti . . .
„Plebiscit“ v Burgenlandu. Pod predsedstvom ministra za notranje zadeve in v prisotnosti pokrajinskega u-pravitelja dr. Davida se je dne 8. L m. vršila na Dunaju seja, v kateri so konštatirali, da je razpoloženje v So-pronju kl.ub nasprotnim trditvam Og-rov še vedno na strani Avstrije. Prebivalci Sopronja se boje madžarskih represalij, ki bi gotovo ne izostale, če bi plebiscit ne izpadel Madžarom t korist. V okoüci Sopronja širijo nek o-glas, ki ga je podpisal navaden madžarski sodnik in v katerem je zapre hi da bodo Madžari vpepelili vse vasi, ki bodo glasovale za Avstri.o. h grški emisarji širijo vest, da bodo vse glasovnice tako maskirane, da se bo iahko vsak trenutek ugotovilo, za katero državo je glasovalni upravičence glasoval. Lep „plebiscit“ se obeta pr ebivalcem okoli Sopronja.
Stanje avstrijskih financ, V zadnji sej! avstrijske Nationalversammlung ja finančni minister Dr. Giir lar predložil proračun za 1. 1922, V sx ojem dolgem govoru ni povedal nič novega. Posebej je naglašal, da bo treba nehati z državnim gospodarstvom, ki temelji na subvencijah. Izdal ki avstrijske republike znašajo 258 milijard in 229 milijonov kron, dohodki pa 98 milijard in 225 milijonov K. Deficit znaša 164 milijard in 904 milijonov kron.
Staj vse prinaša Maksim Gorki iz Rusi e. Maksim Gorki je dospel pred par dnevi v Berlin. Par dni popre] se je mudil tudi v Stockholmu, k er e novinarjem podal razne informacije j namenu svojega potovanja v Nemčijo, Gorki pravi, da je njegova glavna naloga, da z nemškimi založniki v Leipzigu sklene pogodbo glede izdaje na: novejših del ruskih pisateljev in učenjakov „V iem-le kovčegu“, je rekel M, Gorki, „se nahajajo najdragocenejši rokopisi, na katere pazim, kakor n ft. oko v glavi. To je vse najbol.še, km so ruski učen.aki napisali v zadnjih, treh letih. To-le je znanstveno delo g, profesor a Feodorova, bivšega teles nega zdravnika carja Nikole, ki bo v rnansfvenem delu vzbudilo ogromp*» senzacijo. Seboj imam tudi matemath no aelo profesorja Sčeglova in delo dr, Manjuhina o tuberkulozi. Dr. Manjo-hin je sredi meščanske vojne neumorno delal na znanstvenem polju in ko vam rečem, da je sredstvo prot tuberkulozi izumljeno.®
Podružnica v Mariboru
Začasno: Koroška'testa 1/1.—Telefon 311. — Brzojavi: Gespobanka. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Somber, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu injjnjeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
lepita! in rezerve skupno z efilliacijami čez K 50,000JOD'—.
Daj« b’&Gvriie kredite, eskomptira menice, lombarđira vrednostne'papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vlcge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
5-58«

mRAEÄ*
Ж вог®шбга TS2T«
Z*lo priletne pri ribsnju hrbta, rok, rog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanie kože zob in »st đelule lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsa-flnid». Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko
________o j	.
žganje in Oe 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali ena špecijalna steklemca skupej z zametom in poštni o za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubira do-
Шо№еп1тја 1Т^ш
»ačetnka, išče mesta v kakem ; podjetju, trgovini ali pri od et-1 »ikn Gre tudi na' deželo Ponudbe pod «Začetnica» na upra j vo «Straže».	628
Lepo posestvo
(Protzgersdorf) 56 oralov, med temi 32 oralov gozda, ostalo njive, travniki, sadonosniki i.Pd 40 glav živine in vse potrebne premičnine.Proda:Janez Probst v Drobtinici (Profctzgersdorf) p Apače pri Radgoni,	625
626 aa
Delavka
Kralj Matjaževa ul. 7 Koroško predmetje. Maribor, a—2 623
Divjačino
i. t. d ku i vsako število Ivan
Trgovskega pocenila,
Sane stroke, sposobnega za samostojno vodstvo, išče 70 let stara trgovira mešanega blaga in zemeljskih pridelke- v nekem mestu hrvatske province * 1O.000 stanovalci, tik železniške proge. Reflektira se na vestnega, stalnega in mladega človeka Sodelovanje ob prihodu Naslov v upravništvu pod «Trgovski pomočnik 6 6». 2 3
Ifiia nova s kletjr in gospo-Sllo darskim poslopjem ter z enim oralom zemlje primerno za kakega penzijonista v malem mestu na Slov. Štajerskem ae radi gmotnih razmer proda zelo po ceni. Naslov v upravi lista	2—3 63I
R' y, Maribor, Glavni trg št 3. *	593
Razpisuje se služba ffšl£}J№« ohčinsk-ga tajnika v občmi Okolica Konjice- Plača po d- govoru Prošnje, s spričevali opremljene, se naj vložijo do 15. decembra I92I na na-lov podpisanega župana. Prošnjiki, ki imajo še kake druge zmožnosti, imajo prednost. Občina Okolica Konjice: Anton Toman,
*'	_________2	2	6i2
UdUDNO KUPITE:
Žči.ate žimnice (Drahteinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregnirane I20 do I60 cm >e in 200 cm šuoke K 500
1P’ _
dolge in 200 cm šboke K do K 600, cajg hlače K I20 do K 2ђо, ob’eke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do I4 let si are od K 54 do L 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturi o blago vsake vrste pri
ALOJZIJ 6NIUŠEK,
Maribor, Glavni trg.
zimsko perilo	6—lo 605 f
čevlje, dcko!eni e (gsmale)
dežnike dežne plašče	1
copate, rcgavce, torbice za trg ♦
potovalne košare in razno galanterijsko blago kup te najbolje in po znrerr.i cen; pri tvrdki
Ја^ођ Lah, Harikor, Slavni trg 2. -
ZAIIVAIjA.
Gospodu Jezusu je dopadlo, da je dre 29. oktobra na plačilo poklicali* svojega vinogiada prepridnega delavca nad 85 letnega starčeka nad vse ljubljenega strica, milostljivega gospoda
FftllCA ОШШ
b!iernotnašnika, inful. opate, kn. šk. korist- in duhovn. svetovalca, dek na Ift mestnega župi ika, tasti ega občana Celjskega, odbornika Јшпо št4 bran (nice I. t d.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabnega pokojnika k njegovemu Je vedno prezgodnjvmu grobu. Prav posebna tahvala milostljivemu stol proštu Martinu Matek, rojaku za ganljiv in tolažljiv nagrobni govor, za daritev sv. maše in za vodstvo sprevoda; nadalje mil. gg proštu M. Jurkoviču, naddia-konu Fr. Brasteljnu, kanonikom Francu Moravec, Maksu Vraber, Ivanu Bohanee, in vsem preč. dekanom, misijonarjem. 00. kapucinom, župnikom in vsem drugim duhovnik« m za častno sprvmstvo. Iskreno se zahvaljujemo blag. gg okrajnemu glavarju Žužeku in predsedniku okrož. sodišča Kolniku in vsem gg. predstojnikom raznih uradov, g. voj. poveljniku, ravnateljstvu gimnazije, vsem šolskim vodstvom, pevcem za žalostinki, Orlom, raznim društvom in vsem vernikom od bi zuin daleč. ki so molili za preblagega rajnega gospoda. — Vsem plačaj Bog tisočkrat 1 Pokojnika priporočamo vsem v pobožno molitev! — Pravičnemu večni spomin!
CELJE, dne 6. novembra 1921.	“	Y$i§
627	25ä1uu o «5 Ju
PnwMenitjM Čast mi je naznsniti cbrij. občinstvu, da sem Rc&Pc filial» svojo go.-tilno «pri Angeiju» v Vojašniški ulici It. lo v Mariboru nar=o\o pr«uredila ter napeliala električno razsvetljavo. — bulila bcm ceni občinstvu prvovrstna domača •vina, izboren sadjtvec ter vedi o mrzla in topla jedila ob vsa-k«m dnevnem času. Abonente na obilno in dobro opoldansko in večerno hrano sprejema po skrajno znižani ceni 12 kros.
Za obilen obisk se uliudno priporoča 3—6f 602	Amalija Witzlet*, gostilničarka.
OVRATNIKE
f Trgovci! Obrtniki! *
k °............. ^
^ Ako hočete imeti uspeh, ^ ^ inserirajte v «STRAŽI»! ^
in manšete za duhovščino ima v zalogi R MEFE4GÄL, trgovec, Maribor, Korošaa cesta 1. 3-3	613

ОСАШ1ЈЕ1ЈБ
Ш
m
9^АЖ/2ЖЛ»ЈИи,««Ј»ЖаЈЖ«»ЖаГ'*	^
.	. Ш
Vse v to stroko spadajoče posle sprejema in ä izvršuje najkulantneje Od trgovcev ustanovljena Jjj
S
'	AA as
„ORIENT“ tj ,
Jfl»rlbor9 McIJ^lut c#XS J.
т®ШФ
mmmm
VABILO
ШЂ
SUBSKMPCIJO
Občni zbor našsgil zaveda ja dna 30.|oklebra 1S21 skfenifzvišati deirtiškofglavnico
cd K 10,000.000 - na K 30,000.000*
z izdajo 50.000 novih delnic po K 400'— nominale.
Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih;
1.	Delničarji imajo v smislu pravil piavico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 600'— ш komad, prištet ši 5®/0 obresti od 1. julija t. 1. do dneva vplačila. V sviho izvršenja prava opcije je predložiti plašče starih delnic.
2.	Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu K 700*— za komad, prištevši 5*/» obresti od 1. julija 1921 do dneva plačila.
3.	Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za leto 1921.
4.	Subskrpcija, oziroma izvrševanje opcije, se vrši pri bančnih pcdiužnicah Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti in Velikovcu v času od 10. do 30. novembra tl.
5.	Reparticijo neoptiranih delnic si pridrži upravni svet
Maribor, 10. novembra 1921.
Upravni svet Jugoslovanske Union-banke
preje
Mariborske eskomptne banke.
	■Ш	ШШЖ Wmdf-
		

iKafeiAtftii la ааФЕ&ДЈа	«Sir-MW3
Ш£е;
srsđnffir' S3s£q EsSeniaJL
iTJs^ Otolore öskarns v Maribo»»*
шшшшш