R5>54 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
poštnina
PRIHiukSKI dnevnik
Abb.
plačana v gotovini
Postale I gruppo
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 112 (10.024)
TRST, sobota, 13. maja 1978
- ftIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vaai Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob. y Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRED VRHOM PETIH TAJNIKOV ZA IZBIRO NOVEGA NOTRANJEGA MINISTRA
V KD prihajajo na površje prvi spori o dejavnosti in usodi vladne večine
Forlani se sprašuje, ali bi morala odstopiti celotna vlada - Preti 2ahteva odstop pravosodnega ministra Bonifacia - Landolfi (PSI) Se sprašuje, ali so vsi varnostni organi lojalni do republike
»«M — V svojem pismu, v katerem sporoča sklep o odstopu, je ra? “"8 minister Cossiga izrazil željo, da bi se o nedavnih dogodkih so h? m*rna razprava, toda vse kaže, da ne bo tako in na obzorju ne °***®ki, ki prinašajo vihar. Ne bo težko, ne na «vrhu» vladne veči-Mm"11' P°z'mjc med parlamentarno debato o javnem redu in »zadevi 1„ 'Vejiti kritike na račun notranjega ministra in njegove dcjav-b|| ^sprotno je Cossigov odstop
tun za zaostritev kritik na rasi," celotne Aiulreottijeve vlade. Ta že L tvesa krize, vendar mora
Povod za zaostritev kritik na ra-
............._
SDr.^t preštevati prijatelje in na-0st n,*tc tudi znotraj vladne večine.
čud 'm .nastopom liberalcev se ne va 1 n|hče, medtem ko je presenetlji-tiiij ns^r'.na socialdemokratov. Načelne ^u00',8!demokratske parlamentar-poip^Pme Preti je že zahteval, naj
oj ®.Čossige odstopi tudi pravosod-sklj ,'1!aster Bonifacio. Pri tem se j>0v<:U',e na vesti, da so prav iz kro-h„j., l,ravosodnega ministrstva pri-čihd‘e. informacije za teroriste rde-jawr'gac*- Politični račun je dovolj sejjj ; Cossigov odstop že sam po bj Podstavlja resen problem, če vlad ba ,začel «ples , ministrov* bi Pre<na kriza bila neizbežna in z njo *t°t HaSno v°Mve- Preti daje vtis. Pa n 86 *-eSa ne zaveda, pri tem uPoudarja, da bi vlada lahko pre-v 'la svojo neučinkovitost, če bi V'!0 vključili ministre iz vrst PSDI.
,(w ” ie, da je prav to bila zadnja ^'demokratska zahteva tik pred j^Pisom sporazuma o oblikovanju
vladne večine.
j8j0e Hi kot kritike PSDI pa vzbu-š(a Zaskrbljenost spori znotraj kr-nast e demokracije. Zaccagninijev Dj ,°P na televizijski politični tribu-kiJ,e, pazburil marsikaterega demo-Klj lai'a. Prvič je namreč tajnik (fe^Pazval volivce, naj p<xiprejo vse dl JJknatične stranke tin seveda tuji '• prav v Trenutku, ko si mno-r° y|'nukl'istjani pbetajo bogato bc-u «>a.soy za stranko in slutijo v lij,] možnost večje diferenciacije od bj VuPOdrato že govori o tem, (da «D0 '*° Potrebno čimprej obnoViti jata ■ ne Pnžo.ie . V katerih obstala Jasno razmejeni «vlada» (KD) °P°zicija» (KPI).
»t^Cca8nini se s temi tezami ne »o ,in je zato napisal za izred-Sc^^ilko strankine revije «La di-*aniftl0ns* članek, v katerem opo-i% na mr>žnost «izdaje Morovih Pieiv' P' «kdo s plemenitimi na-gL' 'iajal prednost pristranskemu na stvari in hromil obstojih £notn°st». Skratka, v prepro-jau "^edah povedano. Mora izda-’ ki bi radi v tem trenutku aPioit s^m° na koristi krščanske Post Kracije in pri tem rušili enot-viad ibed demokratičnimi silami Para?e večine. Zaccagnini pri tem tap(,J'-Qst Poudarja, da je «Morova
So l,a
de;
, - v tem, da moramo druž-la politično zediniti Italijo v Prj.'crati6nih okvirih*. Zaccagnini boj J11 neobičajno napoveduje oster SatotrS' Vsem* ki bi delali v na-rU u-1 smeri, kajti v takem prime-PiOfji ^delali po načrtih Morovih Wv. ki bi radi razklali demo-ne sile in razbili KD*.
lov,, 'S* je komaj troje dni od Mo-v Vfvv1Tu'C in že je politični spopad *ed, F^ki stranki glasnejši od be-'PtiL katerimi vsi proslavljamo u-v W Predsednika. Prva tarča je S» sPoru prav vlada. Bartolo-govori, da ima Andreottijeva -nu,e 'nnajhno težo» in pri tem podvig da Clrlcrla rvicrl cIcCHbchn
,u[) «vlada med strankami i i ta; Večine dokajšnja zmeda*. S ) o«, da
Sh*,i
je Fanfani nezadovo-stanjem, saj je svoje kri-1	v trenutku, ko je Moro
^ioroe' V ,'n ujetnik teroristov. Bar-"š jc h Ki je njegov zvest pristaš, \ tin' anfanijeve zavite kritike sa-0g, Jasnil-
SbijSI, Pa se je tudi eden izmed Siai kandidatov z morebitno za-0 Zaccagninija s tajništva sjPi, L; *nji minister Arnaldo For-S «* i6 Ze b‘i Zaccagninijev tek-\4w7esn®» na zadnjem kongre upclo 'nežno je Forlani zagovarjal Cossigo, dejansko pa dal r Pot ‘ je za morebitne kriv-ž^oth,. "njega ministra odgovorna ko je dejal: «Čc bi
Sttio ^s.t°P' tedaj bi problem bil
fta zt
Satop'
a'Pgoi;e5,t'si»- i'rj tem dsdaja, da ni JPliti^ reei. da je kaka posamezna .?Pii0 ? *ila odgovorna za SVtalije in Pri tem o:r
degene pri tem omenja ge-,‘toe:" a° značilna za polemike de-j fori,(,I?an|ila, pornografija, zločin, iHigj č;11 • • • Oglaša se tudi Oscar v^ri 'Xaifaro, za katerega so ne-, hi?menjali, da bi lahko postal Sia s Minister, toda tokrat opo-s6rnest,..arn° na nevarnost «belega atP0 va>>- Ker pa je ta nevarnost Same Zvezi z možnim razpustom ' v L 7 je lahko vsakomur jas-aterem grmu tičj zajec.
Se sprašujejo, ali -e za 'J°	'n> odstopom in odgovorno-
način, kako so delali var-wJe?a '.'Sani. skriva kaj drugega, £P pa .ln mračnejšega. PSI v svo-J je 'IVu volivcem govori o tem, o^Jtrebno »razčistiti skrivno-"dje Morove ugrabitve*, Lan-
dolfi pa se sprašuje, ali .lahko računamo na lojalnost vseh državnih varnostnih organov?*
Vplivni milanski dnevnik omenja poročilo, v katerem naj bi določeni krogi že pred meseci opozorili na nevarnost ugrabitve predsednika KD. Na svežnju dokumentov naj bi celo bil naslov: «Ugrabitev Alda Mora*, kar naj bi neznani funkcionarji skušali zbrisati.
Mnogi se sprašujejo, ali ne gre, v tem primeru, za čuden «beg informacij* (če so resnične), katerih
namen naj bi bil delati čimveč težav vladi?
Vsekakor je sedaj vse »zamrznjeno* do ponedeljka zvečer, ko bodo znani molilni rezultati. Tedanje razmerje sil bo očitno vplivalo na pogovore med tajniki vladne večine, ki bodo morali izbrati Cossigovega naslednika in pozneje na seji parlamenta, posvečeni Morovi ugrabitvi in smrti.
MINO FUCCILLO
Ali bi policija lahko preprečila ugrabitev in umor predsednika KD?
FIRENCE — Predsednik zahodno-nemške socialdemokratske stranke Willy Brandt je sprejel povabilo, da obišče Firence. Sporočilo je dal florentinski podžupan Colzi ob povratku s potovanja v ZRN, kjer se .je mod drugim sesl.al tudi z bivšim zveznim kanclerjem.
iiiitiriiiiiimimiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiuiiHiiiMiiiiiiiiiiimiHnfmiiiiMMMiiiiiniiiiiiimiiniiiitiim
ČETRTI ATENTAT V PETIH DNEH V MILANU
Rdeči brifjadisti ranili demokrščanskega voditelja
Tilu Berardinlju so prestrelili obe nogi - Milanska policija znatno poostrila nadzorstvo
MILAN’ — četrti atentat v petih dneh, osmi od začetka leta: teroristično nasilje, katerega cilj je z močjo orožja ohromiti moč demokracije, je včeraj zjutraj zahtevalo novo žrtev, V četrti Porta Magenta so pripadniki rdečih brigad, ki so si pozneje prilastili očetovstvo podlega izpada z anonimnim telefonskim sporočilom in z letakom, ranili tajnika demokrščah-sko sekcije »Filip.;o Meda* in bančnega funkcionarja Tita Berardinija. Ranjenca, ki so mu teroristi večkrat grozili po telefonu, so nemudoma odpeljali v bolnišnico. Daši je izgubil precej krvi, njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
Tehnika atentata je bila običajna. Teroristi, ki So prežali v zasedi na žrtev, so ga nai>adli, komaj se je kot običajno nekaj minut pred 8. uro napotil v službo. Najbrž je demokr-ščanski voditelj zaslutil nevarnost, ko je nedaleč od vhoda v poslopje, v katerem stanuje, opazil tri neznance. Stekel je na drugo stran ulice, toda napadalci so bili hitrejši. Dosegli so ga in g« ranili z nekaj dobro pomerjenimi streli v noge. Medtem ko se je Berardini zgrudil v mlaki krvi, so teroristi pobegnili z zelenim fiatom-128.
Mimoidoči, neme in nemočne priče atentata, so nemudoma priskočili funkcionarju na pomoč in so. o dogodku obvestili družino. Hiter poseg nekega delavca, ki je ranjencu zasiln0 obvezal nogo, je preprečil, da bi znatna krvavitev imela hujše posledice. Krogle so namreč zadele Berardinija v obe nogi m mu delno poškodovale žilo. Kljub temu pa, kol rečeno, bančni funkcionar ni v življenjski nevarnosti in bo okreval v tridesetih dneh.
Teroristi, ki sc zapustili prvo vozilo le nekaj sto metrov od kraja a-tentala, so nadaljevali beg s temno-plavim fiatom-128. Tudi s tem avtom niso prevozili dolge poti. Po nekaj sto metrih so ga parkirali v stranski ulici in odšli peš. Njihovo sumlji. vo ravnanje pa je vzbudilo pozornost nekega mimodočega, ki je nemudoma obvestil policijo, misleč da gre za miniran avto. V vozilu pa so našli le nekaj orožja, delovne obleke, ki so služile napadalcem za kamuflažo, in okrvavljeno Berardinijevo torbo. Najdba avtomobila, ki so ga zločinci uporabili kot zasilno skladišče, je pomembna, saj nazorno prikazuje tehnike, ki se je teroristi poslužujejo na begu.
Tito Berardini. ki je doma iz A-brucov, se je preselil v Milan pred nekaj leti in kmalu postal eden od glavnih vodilnih kadrov krščanske demokracije v lombardijskem velemestu. Bil je izvoljen za tajnika sekcije «Fi-lippo Meda*, ki je med najbolj aktivnimi v Milanu, in obenem za člana mestnega vodstva stranke, v katerem odgovarja za delovanje »politično angažiranih skupin GIP*. Znanci ga opisujejo kot mirnega in blagega človeka. Teroristi, ki so bili očitno dobro obveščeni 0 njegovih navadah, so mu začeli groziti po telefonu že pred časom in mu žugali tudi z morebitnimi represalijami nad otrokoma. Tudi zaradi tega ju kdo od družine stalno spremlja v šolo.
Dejstvo, da si odgovornost za štiri atentate zadnjih dni v Milanu lastijo tri različne teroristične skupine (»Oboroženi proletarci v boju za komunizem*, »Prinia linea* in RB) je najbrž dokaz, da kljub polilično-ideolo-
škim, strateškim in taktičnim razlikam, obstaja med njimi vendarle neka povezava in neki skupni operativni načrt. Oboroženo gibanje, ki naj bi po oceni brigadistov bilo izhodišče za oblikovanje oborožene stranke, ni torej več neka nedoločena in neiiove-zana tvorba, kot je bila še pred časom, ko so si skupinice večkrat šle v lase (znana je polemika med »Pri-ma linea» in RB), pač pa neko bolj organsko tkivo, v katerem so vsaj nekatere trdnejše vezi.
Pd včerajšnjem atentatu, ki je dramatično odjeknil v Milanu in izzval takojšen odgovor ranjenčevih delovnih kolegov, je policija sklenila poostriti nadzorstvo v mestu. Zlasti v jutranjih urah bodo stalno krožile po središču in najbolj »vročih* predmestnih četrtih izvidnice z avtomobili s policijsko evidenčno tablico, predvsem pa s civilno tablico, (vt)
RIM — Ali bi državni varnostni organi lahko predvideli in preprečili ugrabitev Alda Mora? Vprašanje, ki so si ga najbrž zastavili vsi že takoj po pokolu v Ul. Fani, je v teh dneh že spet zelo aktualno in polemika, iz zgolj tehnične (razprava o učinkovitosti organov javne varnosti) prerašča v politično, za katero bi se po oceni marsikoga skrivali manevri zoper Andreottije-vo vlado in sedanjo vladno večino.
Povod za polemiko je dal neki milanski časnik, ki je objavil na prvi strani in z znatnim poudarkom vest, da naj bi policija z zaupnim poročilom sodstvu že sredi februarja napovedala možnost ugrabitve Alda Mora, k čemur gre dodati še govorice (vprašanje pa je, do kakšne mere osnovane), da naj bi vodja Morovega spremstva Leonardi nekaj dni pred zasedo v Ul. Fani opozoril predstojnike na nekatere sumljive okoliščine ter zahteval okrepitev straže in blindirani avtomobil za predsednika krščanske demokracije.
In še: nekaj dni pred atentatom, naj bi neznani delavci zamenjali telefonske kable v poslopju, kjer je imel Moro svoj zasebni urad, ne da bi to kdo zahteval.
Ali je res mogoče, da bi organi javne varnosti prezrli tako makroskopsko sumljive okoliščine? Vprašanje je povsem upravičeno, odgovor pristojnih teles [)a meglen. Kvestura molči, ne potrjuje in ne demantira (z izjemo govoric o domnevnem Leonardijevem opozorilu), glavno in državno pravdništvo pa rezko zanikata vse te domneve, ki so osnovane predvsem na dokaj dvoumni aretaciji Franca Morena, elektrikarja. ki naj bi ga večkrat opazili v bližini Morovega urada. V krogih preiskovalcev pravijo, da so Moienu res sledili, vendar pa ne v zvezi z morebitnimi atentati, pač pa zaradi njegovih domnevnih vezi s tolpo za izkoriščanje prostitucije. Po 18. marcu naj bi se spomnili nanj zaradi domnevne simpatije in naklonjenosti do ultralevih sil.
Kar zadeva Pa domnevno Leonar-dijevo poročilo, v istih krogih trdijo, da gre v bistvu za nesporazum. Nekaj dni pred ugrabitvijo Mora naj bi policija dejansko aretirala mladega pripadnika izvenparlamentarne levice, ki pa naj bi z atentatom ne imel nič skupnega. Obtožen naj bi bil tatvine
avtomobila in naj bi ga že izpustih začasno na prostost. Aretacija pa naj bi sad dela agentov komisariata četrti Monte Mario in podčastnik Leonardi naj bi sploh ne prispeval k aretaciji tatiča.
Kaj se torej skriva za temi težko preverljivimi govoricami, ki krožijo v teh dneh v Rimu? Dokončen odgovor je seveda nemogoč, verjetno pa je, da gre res za poskus (nameren ali ne) spodkopavati temelje Andreottijev! vladi in večinski koaliciji.
Kar zadeva preiskavo samo ni nobenih bistvenih novosti. Policija je prečesala vrsto podzemskih rovov pod Ul. Caetani, kjer so našli Morovo truplo, vendar ni odkrila nič sumljivega. Kaže nadalje, da so izvedenci našli v rdečem «renaultu» svinčenko, ki se je zarila v pločevino, (vt)
V RIMSKI BAZILIKI SAN CIOVANNI IN LflTERflNO
Danes popoldne uradna spominska svečanost za ubitim Aldom Morom
Prvi del verskega obreda bo opravil sam papež Pavel VI. - Napovedana udeležba številnih tujih delegacij • Več tisoč ljudi obiskalo Morov grob
RIM — Tisoči ljudi, od ministrov do preprostih državljanov, prihaja vsak dan v vasico Torrita Tiberi-na, kjer je pokopan Aldo Moro. Dolga procesija se vije že od prvih jutranjih ur po gričevnatem pobočju, skozi drevored cipres do vaškega pokopališča. Pred družinsko kapelo Alda Mora se kopiči cvetje, ki ga ljudje prinašajo v znak sdo-štovanja za umorjenega državnika.
Medtem se v Rimu pripravljajo na današnjo spominsko svečanost v baziliki San Giovanni in Latera-no. Gre, v bistvu, za «državni pogreb*, ki ga Italija dolguje Aldu Moru. Na svečanosti se bodo državljani in vodilne osebnosti iz T-talije in tujine poslovile od Alda Mora in mu izkazali državniško spoštovanje.
Mašo zadušnico v baziliki bo, v prvem delu. daroval sam papež Pavel VI. Vest so objavili v Vatikanu, kjer so poudarili, da je to znak globokega spoštovanja do mladostnega prijatelja in do italijanskega naroda v tem hudem trenutku. Pa-
pež se namreč običajno ne udeležuje pogrebov, niti podobnih svečanosti in je torej njegov sklep neobičajen. Utemeljil ga je predvsem s sklicevanjem na mladostno prijateljstvo, ki ga je vezalo na Alda Mora. ko je bil predsednik zveze katoliških vseučiliščnikov (FUCI), Giovan Battista Montini. sedanji papež, pa duhovni vodja skupine.
Pogrebne svečanosti v baziliki se bodo udeležile tudi pomembne tuje delegacije. V njej predvidoma ne bo državnih poglavarjev, ker Moro v zadnjih letih ni imel vodilnih državnih funkcij, pač pa so napovedale svojo udeležbo visoke uradne delegacije, v katerih so v glavnem državniki in politiki, s katerimi je Moro sodeloval v letih, ko je opravljal funkcije zunanjega ministra in pred sednika vlade.
Tako bo Francijo zastopal minister za pravosodje Alayn Peirefitte ter voditelj centristov Jean Leca-nuet, kot osebni predstavnik predsednika republike Giscard D’Estain-ga.
■iiiiifiiitfiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiMiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinniiiimiiiiiiiiifiiiiMiiiiMinitiinMiiitiiiiiiiiiii
NA PROCESU ZARADI AFERE LOCKHEED
0VIDI0 LEFEBVRE POTRDIL OBTOŽBE PROTI POLITIKOM
Nakup Lockheedovih letal je bil po njegovem za Italijo «dobra kupčija» - «Moral sem se prilagoditi ustaljeni praksi)), je dejal Ovidio Lefebvre v zvezi z obtožbo podkupovanja
RIM — Proces zaradi afere Lockheed stopa v najbolj delikatho, in torej tudi v najbolj zanimivo fazo. Na včerajšnjem zasedanju sodnega »bora so zaslišali Ovidia Lefebvra, konziuenta ameriške letalske družbe, človeka, ki so ga označili kot »režiserja* celotnega škandala. Čeprav je bil videti bled, shujšan in šibkega zdravja, je govoril neprekinjeno celi dve uri tgr je celo zavrnil predlog predsednika sodišča, da bi sj za kratek čas odpočil.
Marsikdo je pričakoval, da sc bo Ovidio Lefebvre branil z vztrajnim molkom. Pa ni bilo tako: že takoj, ko je »edel pred sodni zbor, je dejal: «Prišel sem, da bi govoril. Če tega nisem prej storil, je pač zaradi tega, ker sem bil, in sem še ved-
MED OBČUTENO SLOVESNOSTJO V VILI P0DR01NIK V LJUBLJANI
Visoka odlikovanja SFRJ trem slovenskim zamejskim umetnikom
Dr. Robert Hlavaty in Lojze Spacal sta* prejela Red Zaslug za narod z zlato zvezdo, Jože Cesar pa Red Bratstva in enotnosti z zlatim vencem • Odličja jim je predal predsednik RK SZDL Mitja Ribičič v navzočnosti visokih predstavnikov družbenega, političnega in kulturnega življenja
LJUBLJANA — Trije zamejski slovenski umetniki - slikarji dr. Robert Hlavaty, Lojze Spacal in Jože Cesar so včeraj prejeli med slovesnostjo v salonu Vile Podrožnik v Ljubljani visoka jugoslovanska državna odličja in sicer dr. Hlavat.v in Spacal Red zaslug za narod z zlato zvezdo, Jože Cesar pa Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Odlikovanja jim je izročil predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič.
V svojem nagovoru in v obrazložitvi odlikovanj je med drugim dejal, da prejemajo naši umetniki o-dličja »ob svojih življenjskih jubilejih za delo in dosežke v življenju, ki je bilo dolgo in težko, pa tudi bogato, ustvarjalno in plemenito*. Ko je omenil njihovo skupno značilnost, da so od mladih let in do jeseni svojega življenja doživljali u-sodne in zgodovinsko prelomne dogodke in da je vsak od njih hodil svojo življenjsko pot, se na svoj način vključeval v ta veliki čas na strani naprednih, protifašističnih sil, na strani svojega ljudstva, je dejal: »S svojim kulturnim doprinosom so naši trije odlikovanci v mno-gočem pripomogli da je danes Trst zadržal vlogo pomembnega slovenskega kulturnega žarišča, ki zaradi stikališča dveh narodov, jezikov in kultur v sodobnem svetu samo pridobiva na pomenu.* Na koncu je Mitja Ribičič čestital odlikovancem in jim zaželel mnogo zdravja, dobrega počutja in novih ustvarjalnih navdihov in uspehov doma, v Trstu v Italiji, Jugoslaviji in v svetu.
Za visoka odlikovanja se je v i-menu vseh treh odlikovancev kot
najstarejši zahvalil dr. Robert Hla-vaty. Dejal je. da so ponosni na priznanja matične domovine in da so ta priznanja tudi priznanja celotni kulturni tvornosti Slovencev izven meja matične države.
Slovesnosti so prisostvovali visoki predstavniki slovenskega političnega, družbenega in kulturnega življenja: predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, predsednik republiškega komiteja za kulturo Andrej Ujčič, predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar, predsednik Zveze borcev Janez Vipotnik, znani politični
delavec dr. Joža Vilfan, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Jože Hartman, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, rav natelj Moderne galerije dr, Zoran Kržišnik, priznani slovenski slikarji akademik Božidar Jakac, Riko Debenjak, Stupica, Makuc, Zdenko Kalin, iz zamejstva pa zastopstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze: predsednik Boris Race, predsednik odbora za kulturo Miroslav Košuta in predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič.
Vsem trem odlikovancem tudi naše iskrene čestitke.
JOŽE KOREN
no, /.mučen zaradi kirurškega posega, ki sen ga moral pred kratkim prestgj.i.>,t?^koj nato je potrdil vsebino memoriala, ki ga je marca 1976 poslal i* Mehike namestniku državnega pravdnika Martelli. ki je tedaj vodil preiskavo, se pravi vse obtožbe proti političnim osebnostim. V svojem že znamenitem pismu je namreč Ovidio Lefebvre trdil, da jc obvestil ameriške predstavnike družbe Lockheed, da je bil za prodajo letal «C 130» potreben dodatni strošek v višini 120 tisoč dolarjev, ter morebitno »politično breme* za o-krog 3 do pet odstotkov vrednosti vsakega letala. Dodajal je še, da so «o konkretnih številkah razpravljali neposredno z ministrom*. Izplačilo pa je bilo izvedeno v dveh obrokih: prvič 3. maja 1970 in drugič 18. junija 1971. Obrambni minister je v tem obdobju bil Mario Ta-nassi.
Sicer pa je Ovidio Lefebvre med včerajšnjim zasliševanjem — kljub temu, da je potrdil vse stare obtožbe — skušal nekoliko omiliti odgovornost politikov s sklicevanjem na tedanji položaj, ki je bil bistveno drugačen od današnjega. Z do bršno' mero diplomacije je trdil, da je bila takrat »napitnina* nekaj po vsem običajnega, da je podkupovanje (pa čeprav seveda ni uporabil te besede) stopilo že v šeae in običaje italijanskega javnega življenja. Danes pa se je politični okvir spremenil, je nadaljeval Ovidio, nove stranke so pristopile k upravljanju oblasti, država sj je zadala novo javno obličje, in »to je pravilno*. Za ocenjevanje takratnih dogodkov pa »bi bilo trebe pomakniti kazalce nazaj*, je še trdil ključni obtoženec na procesu zaradi afere Lockheed.
Lefebvre j; tudi zagovarjal celotno kupčijo z letali vrste «liercules»: v bistvu je bil to za Italijo ugoden posel, tudi če nekateri sodijo, da so ta letala nevarna, ker «so njihova krila obtežena z dolarji*, kot se je izrazil Lefebvre. Do najmanjših tehničnih in ekonomskih potankosti je Lefebvre razložil, zakaj so bili »her-culesi* boljši od vseh drugih letal, ki so bila takrat na lazpolago. Spomnil je tudi, da se je svoj čas zavzemal za kooperacijo med Italijo in družbo Lockheed za skupno gradnjo
Predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher čestita odlikovancem
(Foto Janez Pukšič)
letal, kar je povzročilo določeno negodovanje v ameriški družbi, katere predstavniki naj bi očitali OvJ-diu. da gleda bolj na interese Italije. kot pa družbe, k| mu je bogato plačevala konzulenco.
S tem se je torej zaključilo včerajšnje zasliševanje, ki se bo nadaljevalo prihodnji torek. Že sedaj pa je povsem jasna njegova obrambna linija: «Jaz sem resen trgovec, ne pa mešetar. Ne prodajam starega železja, ampak dobra letala. Nikakor se ne sramujem kupčije z Lockheedom. Če pa je bilo takrat za prodajo dobrih letal potrebno namazati nekatera kolesja, to prav gotovo ni moja krivda. Sar i sem se samo prilagodil takratnim navadam.*
GRAZIA GASPARI
Carterjev poziv kongresu
\VASHlNGTON — Ameriški predsednik Carter je sinoči ponovno pozval kongres, naj se ne upre dobavi ameriških letal Egiptu. Saudski Arabiji in Izraelu. Ko bi kongres to preprečil, je dejal Carter bi to pomenilo »strašanski udarec* za egiptovskega predsednika Sadata.
Po novem obmejnem iucidentu na reki Usuri
V Pekingu sestanek sovjetske in kitajske delegacije
PEKING — V Pekingu sta se včeraj sestali sovjetska in kitajska delegacija, ki vodita pogajanja za rešitev obmejnega spora med obema državama. Včerajšnje je bilo rutinsko srečanje, ki so ga že pred časom napovedali, a je zadobilo pose-seben pomen, ko pa je komaj 24 ur prej prišlo na reki Usuri do novega obmejnega incidenta. Po kitajski verziji — kot je znano — je osemnajst sovjetskih vojaških plovil in en helikopter kršilo kitajsko ozemeljsko nedotakljivost, okrog 30 sovjetskih vojakov pa se je izkrcalo na kitajskem bregu reke ter se zneslo nad tamkajšnjim prebivalstvom.
O samem poteku včerajšnjega srečanja ni nobenih vesti, zelo verjetno pa je, da je bil govor tudi o novem incidentu. Naj omenimo, da kitajsko delegacijo vodi namestnik zunanjega ministra Ju Čan, in da je prav Ju Čan predvčerajšnjim izročil sovjetskemu veleposlaniku v Pekingu Vasiliju Tolstiko-vu ostro protestno noto, ki jo je včerajšnji ženmin Žibao z dokajšnjim poudarkom objavil na prvi strani.
Medtem ko iz Moskve še ni nobenega odmeva na incident, se je v pekinških krogih zvedelo, da je sekretar ambasade SZ v kitajskem glavnem mestu »globoko obžaloval* incident in izrazil prepričanje, da ni prišlo do človeških žrtev.
Izvršno komisijo EGS bosta zastopala predsednik Roj’ Jenkins in italijanski podpredsednik Loren/o Natali. Iz Španije je napovedal svoj prihod predsednik parlamenta Miranda. ki je do nedavnega vodil e-no izmed španskih demokrščanskih skupin. Romunijo bo zastopal namestnik zunanjega ministra Vasil GLiga, Portugalsko pa minister Rui Pena ter tajnik CDS Freitas do Amaral. Bonsko vlado bo zastopal minister za pravosodje Hans - Jo-chen Vogel, Japonsko pa bivši pre-
Naročnikom in prijateljem
Pred dnevi smo slavili pomemben jubilej našega dnevnika — izid deseltisove številke. Danes poteka 33 let od izida prve številke Primorskega dnevnika v o-svobojenem Trstu.
Ob tem dvojnem jubileju je naš dnevnik prejel visoko in častno odličje Osvobodilne fronte slovenskega naroda kot priznanje za kontinuirano delo v smislu izročil našega narodnoosvobodilnega hoja v korist slovenske narodnostne skuposti v mejah republike Italije, za prijateljstvo med soživečiml narodi in za dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslavijo.
Oba jubileja in priznanje, ki smo ga prejeli, želimo počastiti tudi v širokem krogu našilt naročnikov, čitateljev, prijateljev in vseli, ki se čutijo navezane na Primorski dnevnik, /ato s tem javnim sporočilom vabimo vse na TOVARIŠKO SREČANJE, ki bo JUTRI, 14. T.M., OB 11. URI V VHODNEM F0VEUJU KUL TURNEGA DOMA V TRSTU ob slovenski narodni in borbeni pesmi iu «h prigrizku. t Pel bo inuški zbor PD »Igo Gruden* Iz Nabrežine.
Ob tej priložnosti bomo izrekli skromno priznanje našim zvestim starim in novim raznašakvm. ki jutro za jutrom skrbijo, rta prihaja Primorski dnevnik na v aše domove.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
mier Takeo Miki. Nizozemrko bosta zastopala bivši premier Peter De Jong ter bivši zananji minister Mavv Der Stoel. predvidena pa je prisotnost demokrščanskih vodite .jev iz vsega sveta. Že včeraj s, a se tajnika španske KD Anton Ca-nellas in uravgajske KD Palmer poklonila Morovemu spominu na vaškem pokopališču, kjer je pokopan.
Spominsko svečanost za Aldo.it Morom bo neposredno oddajala italijanska televizija, in sicer na obeh kanalih, približno od 16.25 dalje.
Uradni spominski svečanosti odločno nasprotujejo krogi, ki so blizu Morovi družini. Znano je, da se Morova družina in njeni najožji sodelavci strogo ravnajo po enem izmed zadnjih Morovih pisem, v katerem je zahteval, naj s j noben predstavnik oblasti ne udeleži pogreba*. Tako se je že izvedelo, da se svečanosti v rimski baziliki ne bo udeležil noben Morov sorodnik. Skupina «svobodnih izobražencev* pa je pozvala tajništvo KD. naj svečanost odpove. Pri tem navaja, kot argument, možnost, da bi «bili v baziliki tudi predstavniki brezbožnih strank, ki niso še nikoli prestopili praga neke cerkve*, (st.s.)
Zaradi obslrukcioniznta radikalcev
Težave na razpravi o zakonu o terorizmu
RIM — V skoraj povsem prazni dvorani Montecitoria se je tudi včeraj nadaljevalo proučevanje spremi-njevalnih predlogov radikalnih poslancev k zakonskemu odloku, ki vsebuje ukrepe za boj proti terorizmu. Predstavljenih amandmajem je več kot dva tisoč, zaradi česar je skoraj izključeno — če radikalci ne bodo o-pustili obstrukeionjzina — da bi utegnili odlok pravočasno odobriti. Časa na razpolago je malo. saj je treba odlok odobriti do 20. maja. sicer bo zapadel. Glede na dejstvo, da je do-! govor z radikalci vse prej kot verjeten. je pričakovati, da bo vlada zahtevala ob tem vprašanju zaupnico in na ta način dala na glasovanje zakonski odlok v celoti. Napoved v tej zvezi naj bi dali na ponedeljkovi seji poslanske zbornice, v torek pa naj bi prišlo do glasovanja o zaupnici
Radikalci ustvarjajo resne težave tudi v pravosodni komisiji poslanske zbornice, kjer razpravljajo o spremembah zakona lleaJe o javnem redu. Gre za zakonski predlog, o katerem so se dogovorile stranke nove večine in ki naj bi omogočil, da bi se izognili referendumu o morebitni odpravi zakona Reale. Tudi tu so se radikalci. tokrat s pomočjo misovcev. od. ločili za obstrukcionizem, ki bi utegnil preprečiti pravočasno odobritev zakona.
Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA
Skupščina z večino glasov odobrila zakon o novih določilih za stanovanjske gradnje
Na torkovem zasedanju bo skupščina razpravljala o resoluciji, s katero se zahteva takojšnja odobritev statuta KGS
Volilni uradi šestih občin v tržaški pokrajini (tržaške, devinsko-na-brežinske. zgoniške, repentabrske, o /.inske in miljske občine) so že pred nekaj dnevi opravili predzadnjo izredno revizijo spiskov volilnih upravičencev, ki bodo šli na volišča li. junija v zvezi z refe.endumom o javnem finansiranju strank. Pobudo za referendum so kakor znano p.evzeii radikalci, ki so že od vsega začetka nasprotni temu, da bi v Italiji podpirali delovanje političnih strank z denarnimi nakazili iz javnih sredstev. »Sub judice* so še razm drugi referendumi,, vendar vse kaže, da bomo 11. junija pozvani k t iram, da se izrečemo le o enem samem referendumu.
Da se povrnemo k spiskom volilnih upravičencev: v tržaški pokrajini jih je skupno 2118.218, pri tem pa je nežni spol znatno bolj številčen (131.017 upravičenk) kakor moški (107.171). Če razčlenimo volivce po posameznih občinah, dobimo naslednjo sliko: v tržaški občini je 215.180 volilnih upravičencev (96.494 meških in 118.686 žensk), v devinsko nabrežinski občini 6.268 (2.997 meških in 3.271 žensk), v žgoniški občini 1.421 (708 moških in 713 žeisk). v repentabrski občini 633 (338 moških in 295 žensk), v dolinski občini 4.752 (2.334 moških in 2 118 žensk) in v miljski občini 10.964 (5.300 moških in 5.664 žensk). Omenjeni podatki niso dokončni, kajti pristojne volilne komisije bodo še enkrat pregledale spiske konec tega meseca (petnajst dni pred glasovanjem) ter vnesle popravke, ki se nanašajo na odpis umrlih oziroma vpis morebitnih novih upravičencev.
Medtem so volilni uradi že naročili tiskanje g’asovnic, potrebnih za skorajšnji referendum: v kratkem, nai-brž že prihodnji teden, bodo začeli z razdeljevanjem na dom ustreznih pozivnic na glasovanje.
V krajevnem merilu bodo 25 in 26. junija tudi volitve za obnovo tržaškega občinskega sveta in za sestavo prvih rajonskih svetov (o benem bomo oddali glasovnice tudi za obnovo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine). Tudi ob tej priložnosti bodo pristojni volilni u-radi opravili predpisane revizije spiskov volilnih upravičencev, v tej zvezi pa so določeni še drugi roki: predstavniki strank bodo lahko vlagali kandidatne liste za obnovo občinskega sveta in sestavo dvanajstih rajonskih svetov v prvem primeru do največ -60, v drugem pa skupno do največ 232 imen — mestni svetli, in teh je deset, bodo namreč šteli po dvajset svetovalcev, kar da skupno 200 imen, dva kraška sveta pa po 16 svetovalcev, kar da 32, torej skupno 232 imen) od 8. ure dne 26. maja do 20. ure dne 31. maja.
, Stranke se seveda v tem času it> ,'tenzivno ukvarjajo s sestavljanjem kandidatnih list; kar se tiče Ust za volitve v občinski svet, .je vprašanje njihove sestave kolikor toliko enostavno, saj gre za izbor le 60 imen, težji pa .je problem s sestavo
kandidatnih list za rajonske svete: tu je treba zbrati neprimerno večje število kandidatov in je zato verjetno, da bodo zlasti manjše stranke primorane predložiti nepopolne spiske.
Ko smo že pri vprašanju raznih rokov in drugih organizacijskih problemih, naj omenimo, da bo za volitve v deželni svet predsednik deželnega odbora 17. maja izdal odlok o razpisu ustreznih volilnih shodov. Kandidatne liste za tržaško volilno okrožje (15 svetovalcev) pa bodo stranke lahko vlagale v času od 8. ure, 27. maja do 20. ure 30. maja.
dice Scoglietto zborovanje, na katerem bo pokrajinski tajnik G. Kossetti govoril o KPI in resnosti krize.
• Sekcija KPI za Kolonjo in školjet
«G. Pratolongo* prireja danes ob 18. uri na vogalu Ul. del Prato s Pen-
JUTRI V BOLJUNCU
Shod o položaju priletnih ljudi
Jutri ob 9. uri bo v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boijun-cu na pooudo sindikata upokojencev CGIL shod z razpravo o položaju priletnih ljudi. Shoda se bosta med drugimi udeležila tudi dolinski župan E. Švab in psiholog dr. D. Sedmak. V hali gledališča bodo upokojencem za morebitna pojasnila in informacije na razpolago člani tajništva.
Pevci Loškega glasa danes v Bol juncu

V okviru vedno širšega sodelovanja med matičnimi in zamejskimi društvi se bosta danes ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu pobratila pevska zbora Loški glas i z Loke pri Zagorju ob Savi in Fran Venturini od Domja. Na slovesnosti bosta poleg obeh zborov nastopila še člana ljubljanske Opere Ladko
Korošec in Sonja Hočevar
IIIIIIIIIirfIlllllllllllllllllllllllMINIIIIIIIItftIllllllllflMIIIIIflllllllllMIItlllllMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIftfffllUlllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllTllillIlIllliiliiiiiiiiiiiiiuillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllfllllllfilllliilllllilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED SKORAJŠNJIMI VOLITVAMI
V tržaški pokrajini k žaram 238.218 volilnih upravičencev
Občutna prevlada nežnega spola - Vlaganje kandidatnih list od 26. do 30. maja
Čeprav se deželni skupščini izteka mandatna doba, se njena zakonodajna dejavnost vseeno nadaljuje. Na včerajšnjem zasedanju je odobrila štiri nove zakone: z večino glasov (vzdržali sta se KPI in PLI — svetovalcev PSI ni bilo v trenutku glasovanja v dvorani) je najprej odobrila zakon, ki dovoljuje deželni upravi podelitev posebnega prispevka v znesku 60 milijonov lir za prireditev razstave furlanske civilizacije od vsega začetka do današnjih dni. Pri organizaciji razstave bo dežela lahko najela strokovne izvedence, pomagali pa ji bodo še predstavniki javnih u-prav in strokovnih in kulturnih inštitutov.
Soglasno in brez razprave je na to odobrila zakon, s katerim se re-finansirajo že obstoječi zakoni, ki govore o deželnih podporah bivšim izseljencem. V ta namen je dežela za leto 1978 nakazala 300 milijonov lir. Na včerajšnjem zasedanju se je tudi zaključila'1 razprava o zakonskem predlogu, ki ga je predložil deželni odbor, s katerim se spreminjajo. dopolnjujejo in- refinansi-rajo že obstoječa določila o stanovanjskih gradnjah. Razprava o tern zakonskem predlogu se je pričela že prejšnji teden in se nadaljevala na prvi seji tega tedna; na včerajšnjem zasedanju pa je skupščina proučila posamezne člene in številne popravke, nakar je zakon o-dobrila z glasovi KD PSDT, PRI. SSk in MSI-DN, medtem ko je KPI glasovala proti, svetovalci PSI in FLI pa so se vzdržali. S tem u-krepom jc dežela nakazala približ-
..................................
14. POKRAJINSKI KONGRES ACLI
Osimski sporazumi in obnova osrednja problema naše dežsis
Obsežno bi poglobljeno poročilo pokrajinskega predsednika ACU Barba
Včeraj se je v dvorani «A. Grandi* v Istrski ulici 57 pričelo tridnevno zasedanje 14. pokrajinskega kongresa ACLI, katerega so se u-deležili tudi Giovanni Bianchi, predsednik ACLI iz Lombardije, predsednik pokrajine Ghersi, občinski odbornik Abate, pokrajinski tajnik PSI Carbone, sindikalna predstav^ nika Burlo za CGIL in Degrassi za CISL ter Ugo Poli za KPI.
Obsežno in poglobljeno uvodno poročilo, ki ga je podal pokrajinski predsednik ACLI Tarcisio Barbo izhaja iz splošne krize, ki pretresa državo in poudarja, da gre prav delavskemu gibanju največja zasluga, če je ustavna ureditev prenesla hude udarce in pritiske. Nato je prešel na obravnavanje splošnih gospodarskih problemov, ki zahtevajo Ij6ye'; prijeme. Izrazil je zaskrbljenost zaradi polemik med CGIL in CISL ter poudaril mesto, ki ga ima, jo ACLI, zveste tako Cerkvi kot delavskemu gibanju.
Barbo 'e je dotaknil tudi krajevnih vprašanj in pri tem posebno mesto in poudarek namenil osimskim sporazumom. Naglasil je, da mesto preživlja prelomen trenutek, ki ga označujeta na eni strani podpis teh sporazumov, na drugi pa še vedno zaznavna nevarnost izolacionističnih teženj iz preteklosti. Pri tem je poudaril, da je demokratična javnost zavrnila poskus reakcionarnih sil. ki so izhajale prav iz tega sporazu ma, da bi oživilo tragično preteklost. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da je hujše posledice imel poskus tistih sil, ki hočejo oživiti kampani-listične in avtonomistične težnje in tu ima glavno vlogo prav odbor za integralno prosto cono na Krasu, ki je instrumentaliziral skrb številnih meščanov za zaščito narave. Nagla sil je, da sta osnovna problema, od katerih je odvisna prihodnost dežele, prav izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov in pa obnova porušene Furlanije in v to perspektivo je treba vključiti tudi uresniči tev industrijske proste cone na tržaškem Krasu. Barbo je nato podal
pregled številnih vprašanj, od športa do šole, od zdravstvenih posvetovalnic do krize v mnogih tržaških podjetjih in vloge, ki jo imajo ACLI pri njihovem reševanju.
Kongres se bo nadaljeval še danes in jutri.
Komemoracija Mora na zavoda «Ž. Zois»
V zvezi s poročilom v PD dne 11. t.m. o zborovanjih na Trgov skem t. z. «Ž. Zois moram sporočiti, da sem sam pripravil primerno besedilo, ga izročil posame znim profesorjem, da so na osnovi tega lahko razpravljali po razredih o tragičnem dogodku.
Tako so v sedmih razredih raz pravljali o tem 3. učno uro, v dveh 4. učno uro in v dveh 5. učno uro. Skupno torej v enajstih razredih, kolikor jih je na naši šoli. V nekaterih razredih so razpravljanje poglobili in razpravljali še preko ene učne ure.
Peto učno uro pa sem prejel o tem še fonogram prosvetnega mi nistra, ga takoj prevedel in z o-krožnico poslal po razredih.
Res je, da skupnega zborovanja ni bilo ker šola ne razpolaga s primernim prostorom za zborova nja. Zato so bila zborovanja po razredih.
Ravnatelj: Maks Šah
no 20 milijard lir za štiriletje 1978-81 in 1,5 milijarde lir letno za prihodnjih dvajset let.
Z zadnjim včerajšnjim ukrepom ,ie nato deželni svet soglasno odobril nakazilo 2 milijard lir za leto 1978, s katerimi bo deželna upiava delno krila stroške za nabavo elek-tričijega toka tistim družinam po tresnega območja, ki so jili namestili v začasna stanovanja.
Skupščina se bo ponovno sestala v torek. Na dnevnem redu bo tudi razprava o resoluciji, ki so jo predložili svetovalci Colli (KPI), Zan-faenini (PSI), Lonza (PSDT), Stoka (SSk), Lovriha (KPI) in Puppi-ni (MF), s katero zahtevajo, da de želni odbor nujno odobri statut kra-ške gorske skupnosti in ji tako o-mogoči redno delovanje.
DANES V RIMU
Deželno odposlanstvo n«f/alnem obredu v spomin Aida Mora
Predsednik deželnega odbora Co-melli, deželna in pokrajinska tajnika Coloni in Rinaldi ter ostali pokrajinski tajniki dežele se bodo danes popoldne udeležili maše zadušnice v spomin Alda Mora, ki tx; v cerkvi sv. Ivana Lateranskega v Rimu.
Več tisoč Tržačanov se je doslej zgrnilo v vežo. ki bo odprta še danes do 20. ure, palače Diana, kjer je s podpisom v spominsko knjigo izpričalo svoje občutke in spoštovanje osebnosti umrlega predsednika KD. Od tragičnega dne sta deželni in pokrajinski tajništvi prejeli celo vrsto izrazov solidarnosti, med temi so svo-,ie občutke izrazili vladni komisar dr. Marrosu in predsednik trgovinske zbornice dr. Modiano, ki je med drugim poudaril, da je bil Aldo Moro nad 30 let razsvetljeni graditelj politične linije večinske stranke in človek, ki se je na vso moč zavzemal za odnose mirnega sožitja z bližnjo Jugoslavijo v korist tržaškega gospodarstva in obmejnega prebivalstva. Poleg številnih tovarniških svetov in sindikalnih organizacij, so se izrazom solidarnosti pridružili tudi študenti znanstvenega liceja Galilei in še posebej poudarili, da je prav demokracija najboljši odgovor terorizmu.
Pittoni in Comclli sprejela Nardoneja
Predsednik deželnega sveta Ar-naldo Pittoni je včeraj sprejel novega tržaškega kvestorja dr. Maria Nardoneja in se z njim zadržal v razgovoru. Dr. Nardoneja, katerega je spremljal podkvestor dr. Sa-vastano, je nato sprejel tudi pred sednik deželnega odbora Comelli. ki je gostu po dolgem in prisrčnem ra z tov aru zaželel vso srečo pri o-pravljanju nove dolžnosti.
Obveznice deželnega elektronskega informacijskega sistema
Deželnega elektronskega informacijskega sistema (SIER) se poslužujejo številne uprave, tako dežela, občine, pokrajine in razne bolnišni-ške ustanove. Trenutno so z njim povezane vse trgovinske zbornice, občine Videm, Gorice in Pordenona ter 17 bolnišnic, ki predstavljajo 83 odst, vseh zmogljivosti v naši de-
želi. Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine pa je sedaj dobila pooblastilo, da lahko podpiše, do zneska 100 milijonov lir, nove obveznice družbe «Informatica».
• Šola za. kvalifikacijo gradbenih delavcev (Trst, Ul. Rossini 4) prireja tudi letos tečaje za kvalifikacijo mladih delavcev, Lekcije se vrstijo trikrat tedensko, poleg tega pa bodo obiskovalci tečaja začasno zaposleni tudi na raznih gradbiščih, in to do 15. julija.
OD TORKA V ROSSETTIJU
Paso Hitijeva «Affabu!aiione» z Gassmanom
;■'<)< V
V PRILOGI URADNEGA VESTNIKA
Objavljena odloka o finansiranju javnih del po osimskih sporazumih
Med največjimi predvidenimi naložbami gradnja avto cestnih odsekov do mejnih prehodov pri Fernetičih, Pesku in Škofijah (87,5 milijarde) ter iz tržaškega pristanišča na Kras (56 milijard)
V redni prilogi Uradnega vestnika štev. 102 z dne 13. aprila 1978 sta bila objavljena odloka predsednika republike, ki se nanašata na izvajanje osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo in na okrepitev gospodarskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
Prvi odiok (štev. 100 z dne 6. marca 1978) obsega naslednje določbe:
MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA bo poskrbelo za uresničitev novega mejnega prehoda 'v Gorici, za pre ureditev prehoda pri Lipici in drugih prehodov med Italijo in Jugoslavijo. V ta namen se nakazuje vsota 6.000 milijonov lir.
DRŽAVNO PODJETJE ZA CESTE ANAS bo poskrbelo za uresničitev novih prometnih infrastruktur a) med jugoslovanskim delom Brd ir Solkanom — 1.550 milijonov; b) med sedanjo avtocesto in mejnim prehodom pri Štandrežu — 1.550 milijonov lir; c) med avt^st« in mejnimi prehodi pri Fernetičih. Pesku in Škofijah — 87.500 milijonov lir. „u DEŽELI FURLANIJI,! - JULIJSKI KRAJINI se nakazuje izreden prispevek v višini 21.500 milijonov lir za dograditev tovornega postajališča pri Fernetičih in vzporedne strukture pri štandrežu, za izboljšanje cestnih zvez med Brdi in Gorico ter za dograditev mejnega prehoda pri Štandrežu.
ZAKLADNO MINISTRSTVO bo finansiralo gradnjo nove ceste med Li-škimi Ravnami in Kambreškim. Cesto bo zgradila SFRJ, italijansko ministrstvo pa bo povrnilo ustrezne
Delo Pier Paola PasolinifatAffa-bulazione», v katerem igra nosilno vloga Vittorio Gassman-, tm»0ffitor-, ka dali e v tržaškem gledališču! kos-setti. Delo, ki je bilo prvič predstavljeno ngvembrglatgjp'j®®}, jfti povsod želo velik uspeh, tekst pa sodi v serijo tragedij, ki .jih je Posolim napisal leta 1966.
Prodaja vstopnic se je že začela v Pasaži Proti i 2. Abonenti imajo od 20 do 30 odst. popusta, dijaki pa plačajo 2000 lir. V prava gledališča nadalje sporoča, da bo 18. maja ob 17. uri srečanje z Gassma-nom. Vstop je prost,, prednost za razpoložljive sedeže pa bodo imeli tisti, ki se bodo predstavili z vstopnico predstave.
Živalski strup in človek

% ✓ >
V paviljonih tržaškega velesejma bodo danes ob 10. uri odprli edinstveno razstavo z naslovom «Expo-raza 78 — živalski strup v službi človeka*. Gre za prikaz okrog 200 strupenih predstavnikov živalskega sveta, od ».domačega gada do afriške kobre, od največjega strupenega pajka na svetu do srednjeameriškega kuščarja, čigar ugriz je vedno smrtonosen, pa do raznih vrst rib, ki se pri lovu na plen poslužujejo strupenega žela.
Razstava bo gotovo pritegnila mno go obiskovalcev, in sicer ne le zaradi svoje »eksotičnosti*, temveč tudi zaradi poučnega prikazovanja, kako je človeku uspelo, da je strupene snovi, prisotne v nekaterih živalskih vrstah, obrnil v svoj prid, predvsem seveda v zdravstvu.
Na naši sliki razkazujeta znana »ljubitelja živali*, brata Angelo in Guido Lombardi, ki sta sodelovala pri organizaciji razstave, rumeno tajsko kobro, ki ima to posebnost,
Tržaški velesejem 13.-21. maj
TRG DE GASPERI 1 (Tel. 040/733201)
URNIK: 9.00 — 12.30 in 16.00 — 20.00 (sobota in nedelja 9.00 — 20.00)
EXPORAMA 78
ŽIVALSKI STRUP V SLUŽBI ČLOVEKA PREKO 200 ŽIVALI VSEGA SVETA
VSTOPNINA; 1.500 lir (znižana 800 lir)
da svojega strupa ne vbrizga v žrtev pri ugrizu, temveč ga izbrizga iz določene razdalje.
«Exporama 78» bo odprt do 21. maja. Danes in jutri si razstavo lahko ogledamo od 9. do 20. ure, od ponedeljka dalje pa od 9. do 12.30 ter od 16. do 20. ure
SMRTNA NESREČA NA NABREŽJU
Z mercedesom podrl žensko in zbežal
Malo pred 24. uro se je na Nabrežju v višini hotela Savoi.. Excel-sior pripetil prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 58 letna Claudn Mattellini iz Ul. della Guar-dia štev. 11. Mattellinijeva je prečkala cesto, ko je privozil mercedes in jo silovito zbil na tla, nato pa se hitro oddaljil. Prihiteli So reševalci Rdečega križa, ki so Mattellinijevo prepeljali v bolnišnico, vendar zaman: umrla je med prevozom.
Nemudoma so posegli agentj prometne policije in letečega oddelka tržaške kvesture. Slednji so približno pol ure po nesreči izsledili mercedes. Ko jih je šofer opazil, je silovito pritisnil na plin in le za las ni podrl podčasnika Cucciardija. Njegov beg pa je bil neuspešen, ker so 23-letnega šoferja avta Roberta Beccarija iz Ul. Galvani 5 ustavili in aretirali.
stroške do maksimalne višine 450 milijonov lir.
MINISTRSTVU ZA ZUNANJE zadeve se nakazuje izreden prispevek 2.500 milijonov lir za izvedbo študij v zvezi s predvidenimi skupnimi posegi na področju vodnega gospodarstva, morebitne gradnje plovnega prekopa Jadran - Donava, sodelovanja med pristanišči ob severnem Jadranu, zaščite morja pred onesnaženjem in sodelovanja med obmejnimi območji.
DEŽELI FURLANIJI -. JULIJSKI KRAJINI se nakazuje izreden prispevek v višini 1000 milijonov lir za izvedbo študij, ki zadevajo priprave na uresničitev skupne industrijske cone na Krasu; nadaljnji prisnevek 3.000 milijonov lir za u-resničitev znanstvenega in raziskovalnega središča v tržaški pokrajini in prispevek 5.000 milijonov lir za razvoj tržaške univerze.
Drugj odlok (štev. 101 z dne 6. marca 1978) pa nakazuje DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI .KRAJINI izreden finančni prispevek 61 milijard lir za speliavo hiteč ceste iz tržaške luke na Kras (56 milijard) in obvozne ceste v Gorici z odcepoma za mejni prehod pri Solkanu in za mejni kompleks pri štandrežu (5 milijard).
O vsebini teh odlokov je v sredo poročal na seji deželnega odbora podpredsednik in odbornik za trgovino in industrijo Nereo Stoocer, ori čemer je izrazil željo, da bi se dela kmalu začela, kar bi pripomoglo h gospodarskemu razvoju tržaške in goriške pokrajine.
rt Sindika'na. zveza delavcev industrije jestvin ie sporočila, da je bil dosežen gospodarski del sporazuma za tržaške peke. Plače so jim nam reč povišali za 25.000 lir mesečno od 1. marca dalje. Sporazuma o normativah na niso mogli doseči, ker je združenje pekov sporočilo, da jih hcč” prilagoditi pogajanju na državni ravni.
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
Prva tržaška izvedba simfome «Mtmfredi» Petra I. Čajkovskega
Četrti koncert spomladanske sim fonične sezone, ki je bil na sporedu sinoči v gledališču Verdi, je vodil mladi italijanski dirigent Riccardo Chaily. Na programu sla bili v pr vem delu simfonija iz Verdijev o pere «Sicilijanske večernice» in Mo zartov Koncert v c-molu za klavir in orkester KV 491 s pianistko Imu ro De Fusco, v drugem delu pa simfonija op. 58 Manfredu. Čajkovskega, ki je bila tokrat v Trstu prvič izvajana.
Verdijeva simfonija je izzvenela dokaj bledo >n orkester ni našel potrebnega notranjega ravnotežja med instrumentalnimi skupinami. V Mozartovem Koncertu je teža bila na pianistki, ki je pokazala znatne odlike, orkester pa je le na trenutke u jel 'ustrezen dialog s solistko, a je v ostalem muziciral s potrebnim dramatičnim zanosom, ki je značilen za skladbo.
V dodatku je pianistka Laura De Fusco zaigrala še Saint Saensovo skladbo in m Debussj/iev preludij in zlasti pri. Saint-Saen.su potrdila že pri Mozartu nakazane nemajhne tehnične in muzikalične prvine, ki jo po pravici uvrščajo med boljše italijanske pianiste.
Največ izvajalskega napora sta orkester in dirigent vložila v simfonijo Manfredu. Čajkovskega ki zajema svojo vsebino iz Bgronove pesnitve. Do veljave so prišle vse instrumentalne skupine, v prvem delu zlasti pihala (fagoti in bas klarinet), v drugem (scherzu) go dala. predvsem violine in čeli v nežnem mrmranju, v tretjem je or kester zelo dobro poustavil prepro sto življenje gorjanov, v četrtem in zadnjem pa je lepo zadonela celotna zvočna gmota z maestoznimi orgla mi (Aleksander Vodopivec) nad Manfredijevo smrtjo Ob večji za sedbi zlasti pri pihalih in trobilih bi skladba prišla še bolj do veljave (jk)
STU LEDI NEJ PRIDE NUTER
OB PETLETNICI TFS STU LEDI
V GLEDALIŠČU «FRANCE PRESEREN» V BOLJUNCU V NEDELJO, 14. MAJA, OB 18. URI
šola
Glasbene
matice
Ms
Založništvo
tržaškega
tiska
vabita na
PREDSTAVITEV ŠTUDIJE O GLASBENI KULTURI TRŽAŠKIH SLOVENCEV ‘ delo Aleksandra Rojca.
Knjižno novost bo predstavil Pavle Merku.
SAMOSTOJNI NASTOP PIANISTKE
VERENKE TERČELJ
Na sporedu dela J. S. Bacha, Beethovna, Chopina in Šivica Mala dvorana Kulturnega doma, ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30
PROSVETNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI
priredi danes, 13. maja, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu
koncert pevskih zborov
Loški glas iz Loke pri Zagorju ob Savi in Fran Venturini od Domja s sodelovanjem opernih pevcev Ladka Korošca (bas) in Sonje Hočevar (sopran). Vljudno vabljeni.
MOŠKI PEVSKI ZBOR »TABOR« OPČINE
priredi danes, 13. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
KONCERT
MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ZARJA IZ TRBOVELJ
Vljudno vabljeni!
AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL
Jutri, 14. maja, ob 17.30 v Baragovem domu v Kictnanjih
JAKA .&TOKA
TRIJE TIČKI
Veseloigra v treh dejanjih
Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 13. maja SERVACIJ
Sonce vzide ob 4.36 in zatone ob 19.26 — Dolžina dneva 14.52 — Luna vzide ob 9.44 in zatone ob 0.00.
Jutri, NEDELJA, 14. maja BONIFACIJ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15,2 stopinje, najnižja 6,4, ob 13. uri 15,2 stopinje, zračni tlak 1018 mb rahlo pada, vlaga 33-odstotna, nebo skoraj jasno, veter severozahodnik 12 krn na uro. morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. maja 1978 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
RODILI SO SE: Katja Guštin, Luigi Bencdetti, Dea Gorza, Luisa Venan-zi, Micaela Faimann, Fabio Costanzo, Federica Zudich, Isabella Zudich, Silvia Brun, Serena Zamola, Gerardo Zanin, Carlos Adami, Debora Spo-gliarich, Michele 'Cecchini, Paolo Di-vis. Barbara De Bernardi.
UMRLI SO: H8-letni Jožef Sedmak, 71-letna Ernesta Bello vd. Vignetti. 71-letni Giovanni Codan, 85-letni Gu-gliejmo Salimbeni, 87-ietna Anna Roic vd Sodich, 87-letna Maria Darahteje-va vd. Rudez, 89-letna Oliva Zucco-lin. 67-letni Marino Sala, 81-letna H rancesca Paulovic, 92-letna Marian-na Breisach vd. Todeschini, 94-letna Maria Marcovich, 8H-letni Carlo Babini, 52-letni Licio Rebecchi.
DNEVNA SLUŽTA LEKARN (od 8.3» ('a 20.3«)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11.
ZDRAVSTVENA DE/URNA SLUŽBA V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna m nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku To velja za zavarovance INAM (NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočri pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek-tel 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213 137 Milje: tel. 271-124.
Prispevki
V počastitev spomina pok. Jožefa Sedmaka in Cilke Sirk roj	Furlan
darujeta Gizela in Mimi Dovšak 5000 lii za spomenik padlim v Križu in 5G0U lir za Dijaško matico.
Gledališča
ROSSETTl	,
Danes, 13. t.m., ob 20. uri. j «Druga sobota*, Stalno gledal« iz Turina »Verso Damasco* AU* sta Strindberga. V abonmaju1 , pon štev. 8. Režija Mario Mtss'fpj, Rezervacije pri osrednji blagajni -saže Protti.
Od. 16. maja dalje bo nastopal ^ torio Gassman s Pasolinijevim °e t. «Affabulazione». Rezervacije Pr' j, srednji blagajni. Abonentom se v zna popust 20-30 odst. Vstopnic ^ dijake (za prvi dve predstavi) 2000 lir.
AVDITORIJ	j
Danes, ob 20.30 v okviru «InvRo ^ teatro* Cooperdativa II Collettivo Parma «11 quinto stato* G. Andrv° j da Ferdinando Camon. Vstopnic osrednji blagajni.
VERDI
Danes, v sobpto, 13. maja, °b. uri bo tretji koncert sp°ml®j ske simfonične sezone s koncefl j, orkestra gledališča Verdi P°d * stvom dirigenta Riccarda Chau6 Na sporedu je simfonija iz Ver vih »I Vespri Siciliani*, Mozartov cert v c-molu za klavir in or^ :8> in simfonija op. 58 iz «Manfretf Čajkovskega. Pri gledališki bla#1,( (tel. 31948) so na razpolago pr605 vstopnice,,|.
Kino
Ariston 16.30-^-18.20—-20.10—22.00 bombo*. Nanni Moretti, Luisa Fabio Traversa. Barvni film- J. Mignon 16 00—22.00 Glasbena p stava z ansamblom Abba. ^ Nazionale 16.30 »Io & Annie*. ™ Allen in Diane Keaton. Barvni 1 Grattacielo 16.30 »Follie di 0°^ Amanda Lear. Prepovedan nu8 pod 18. letom. Barvni film. sJ. Excclsior 16.00 «La tebbre del bato sera*. John Travolta. k filmu izvajajo «Bee Gees*. Pr vedan mladini pod 14. letom. .£)i Fenice 16.30 »Una femmina inf' ptf Sylvia Kristel, Nathalie Delom povedan mladini pod 14. letonJ-^j. Eden 16.00 «L'insegnante va in—„. legio*. Edwige Fenech, Renzo J tagnani. Prepovedan mladini 14. letom.	gj.
Ritz 16.00 «Goodbye amore m*°!'s()ii-chard Dreyfuss in Marsha ^ Crislallo 16.30 «Champagne Per.,,J’ dopu il funerale*. Britt Hayley Mills. Barvna detektiv*4 Filodrammatico 16.00—22.00	^
porno nel mondo n. 2». PreP°vfj|jii. mladini pod 18. letom. Barvni ^ Aurora 16.30 «Scherzi da prete* po Franco, L. Toffolo. Barvni i. Capitol 16.00 »Giulia*. Vanessa ^ grave, Jane Fonda.
Moderno 16.30 «Generazione Pr<me Znanstvenofantastični film. , Ideale 16.00 »Terrore a dodicl — metri*. David Jansen. Barvni ,, Vittorio Vencto 16.15 «La mazze Nino Manfredi, Ugo Tognazzi-Astra 16.30 «Rocky*. Silvester Sta* Barvni film	0
Radio 16 00 «Tommy». Elton d°bnj.v1ii liver Reed, Ann Margreth. film o rock glasbi.	jj>'
Volta 17 00 «La croce di ferro*-ximilian Schell.
Mali oglasi
. pri'
CARLI VIRG1LIO sporoča vsem^l jateljem in znancem, da ie id novo prodajalno vseh vrst star g(H' novih avtomobilov. Na zal°* jjoO 68 72, 850 68. A 112 72, NSU pž 72. mercedes 200 D 70. 124 c 1600 74, AR 1300 75. 1500 C 6®; j« nus 1300 73, 128 71. 124 68 ,n ^ druge na izbiro. Obiščite nov j, lori v Ulici Brigata Časa le 8 tel. 826084,
Enosobno ali dvosobB0 stanovanje ob morju pimo.
Ponudbe:
ADIT - DZS 61001 Ljubljana, p.p. 171
Dijaki iz severne Primorske v Trstu, Dolini in Bazovici
•mr
V ČETRTEK ZVEČER V KULTURNEM DOMU
Izčrpen pogovor o krajevnih vprašanjih med sovodenjskimi prosvetarji in SKGZ
]\a celovit način zadovoljevali potrebe po prosvetnih domovih in sedežih v občini ter na Goriškem na splošno
]?n^eraj je pri^a v Trst približno '0 dijakov višjih razredov osem-ri* i2 vgef) štirih severnoprimor-občin: Nove Gorice, Ajdovšči-e' Tolmina in Idrije. Gre za nagrajence na natečaju ob dnevu var-revanja. ki ga je razpisala Ljubljan-reH	Dijaki so si ogledali u-
, edništvo in tiskarno našega dnevni-a' poklonili so se žrtvam Rižarne, . a^° Pa so odšli v Dolino, kjer jih |e sPrejel župan Edvin Švab. V Do-‘Po so počastili spomin padlih pred •Kanskim spomenikom, nato pa so 1 ogledali občinsko gledališče «Fran-e Prešeren* v Boljuncu. V popol-Jjpskih urah so dijaki- še počastili ^hiin bazoviških žrtev.
V &EVINSKO-NABREŽINSKI občini
Posvetovanja n družinske posvetovalnice
n ^ preteklih dneh je odbor obii-? Devin - Nabrežina proučil dežel-1 zakon o uvedbi družinskih po-*tovalnic. Občinska uprava je v ohv ,’u z zSon>ško in repentabrsko že od vsega začetka pod-a idejo o ustanovitvi družinske
Posvetovalnice tudi v občini Devin -"brežina. Te obveze pa občinska
oprava
' Jih je povzročilo pomanjkanje Opreznih določil dežele — pa do-’,ej. ni mogla uresničiti. Z odobrit-‘io-deželnega zakona pa so te te-fiau6 zbaj mimo. Zato je občinski obar sklenil, da o tem obvesti na-oinike svetovalskih skupiti iVt da 3veže stike s sosednjima občina-
&Vwrw(B? Sfe
‘ loecifičnosti te problematike name-ava uprava izvesti obširno posve-vanje s sveti krajevnih skupnosti, 'Iskalnimi organizacijami, žen-^ltni političnimi sekcijami ter s rajevnim odsekom ZŽI. Namen te-aa širokega kroga napovedanih po-^etovanj bi bilo prav pojgsnjeva J*. Probiemov, ki jih prinaša ures-I . *tev tovrstne pobude, ter z ude-azbo samih uporabnikov ugotoviti
takŽn< poti in oblike uPravljanJa bT
IIIUtMlf IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIII 1111111111111 tl Iiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifi
V SOBOTO, 20. MAJA
Poimenovanje šole pri Sv. Ani po Marici Gregorič ■ Stepančič
Nastop učencev osnovne šole, otrok vrtca, pevskega zbora iz Skednja in odkritje reliefa
Prihodnjo soboto, 20. maja, ob 17. uri bo na slovenski osnovni šoli pri Sv. Ani, v Ul. Fianona 1, slovesno poimenovanje šole po doma činki Marici Gregorič - Stepančič. Lik te ugledne Slovenke so lahko naši bralci že spoznali ob branju podlistka, ki je bil njej posvečen.
Da je med raznimi predlogi obveljalo njeno ime, je vsekakor razumljivo, saj je bila Marica Gregorič kot učiteljica vzorna osebnost in je dosti prispevala v kulturnem, prosvetnem in šolskem življenju tržaških Slovencev. Poleg tega se je ukvarjala še s pisateljevanjem,’ zlagala pesmi in bila tudi novinarka. Najvažnejši pa je njen doprinos pri formiranju slovenske mladine na šoli v času, ko je bila ■ potrebna trdna narodna vzgoja.
Ko je bila 1. aprila 1976 prva zaradi finančnih težav, seja za poimenovanje šole pri Sv.
viden v večjem načrtu o veHkih cestnih povezavah. V imenu obrambe kraškega okolja in narave, nasprotuje sekcija WWF tej rešitvi in predlaga, da se odobri drugi načrt, ki predvideva širšo uporabo že obstoječe ceste 202. WVVF nasprotuje tudi dvema odcepoma v obliki štiriperesne deteljice, ki bi jih zgradili z omenjeno cesto, ebe ga med Nabrežino in Križem, dru gega pa bi zaenkrat samo zgradili in ga pozneje povezali s supercesto Prosek, Barkovlje, staro pristanišče. Za prvi odcep predlaga WWF, da bi ga zgradili v višini že obstoječega križišča s cesto, ki v Nabrežini pelje iz vasi na železniško postajo.
*a'te socialne služnosti. Zaradi tega
uprava v najkrajšem času izro-"k"a, zainteresiranim organizmom K°P>jo ustreznega deželnega zakona.
' (ip)
Razstave
} Prosvetnem domu na Opčinah je
, 11 rta razstava primorskih fotografi^ iz Gorice, Nove Gorice, Tolmina, "®zane, Pirana in Trsta — vsak dan V1	do 20. ure, v nedeljo od 10.
0 12- ter od 17. do 20. ure.
Ani, tudi če je zamisel za to padla že nekaj let prej, so bili v večjem številu prisotni tudi domačini in bivši učenci Gregoričeve, k: še da nes vedo s ponosom povedati mar sikai. zanlpiivem p njihovi učiteljici. Predvsem to, da jim je znala utrditi spoštovanje in ljubezen do materinega jezika.'
Na slovesnosti ob poimenovanju šole, bodo sodelovali učenci in o troci vrtca. Najprej bo pozdrav ravnatelja in predstavnika staršev. Učenci bodo recitirali nekaj učiteljičinih pesmi; na sporedu pa bodo tudi glasbene točke in petje. Sodeloval bo mešani pevski zbor iz Skednja. Ob tej priliki bodo odkrili tudi relief pokojne učiteljice, ki ga je izdelal kipar Pohlen iz Kopra.
WWf o načrtu za gradnjo velikih cest na Krasu
V sredo je sekcija World Wildli-fe Fund (WWF) za deželo Furlanijo Julijsko krajino poslala pred sediniku deželnega odbora, predsedniku deželnega sveta in vsem deželnim svetovalskim skupinam pismo, v katerem izraža svoje naspro tovanje načrtu za cesto, ki bi se izognila Opčinam, tako da bi vodila severno od vasi, in ki je pred
POLETNE MANIFESTACIJE V MILJAH
Tudi letos bogat program * vrsto zanimivih novosti
Prireditve organizirala miljska obči. na in krajevna turistična ustanova
•gram poletnih manifestacij, ki Oljska občina organizira skup-krajevno avtonomno turistično •toviščarsko ustanovo, je tudi izredno pester in bogat. Po-:e tradicionalnih orgelskih kon-v. natečaja »Miramar* «milj: 1 avgusta*, bo letos na spore-, animiva novost, in sicer prva "žavna revija otroških gledali bo julija in na kateri bodo stavili nekaj najboljših otroških Celoten program pa predvidela: stolnica v Miljah —
'cert za orgle, Hubert Bergant; •aja: stolnica v Miljah — lcert za orgle. Lino Falilone; Ur>ija: Trg Marconi —
;alno - instrumentalni koncert estra gledališča Verdi iz Tr-(predstava za UNICEF);
2.	julija: Trg Marconi — Natečaj Miramar za harmoniji, organiste in kitariste; h ja: Trg Marconi —
'ceri Vivaldijevih skladb; alija: Trg Marconi — hališka skupina «La Contrada» Trsta - MARCOVALDO; uHja: Trg Marconi — daiiška skupina «Le Bricciolc*
čarovnik iz oza (lutkovna
siava);	*
ija: Trg Marconi — ališka skupina »Buratto* — torie du Soldat* — glasba finskega:
'ja: Trg Marconi —
gledališka skupina «Sole» — «IGRA»;
18. in 19. julija:
moški košarkarski turnir »Miljska riviera*. Nastopajo ekipe: Hurlin-gham, Pagnossin, News Release (ZDA), Lublin (Poljska);
29. julija: Trg Marconi — predstava gledališke skupine «E. Toti* iz Trsta — «Mugla Biela*;
1.	avgusta: Trg Marconi — dokumentarec o XXV. miljskem pustu s predvajanjem diapozitivov;
2.	avgusta: Trg Marconi -— koncert godbe na pihala skupine »Bellezze naturali*;
3.	avgusta: Trg Marconi — večer lahke glasbe;
4.	avgusta: Trg Marconi — predstava miljske folklorne skupin«? «ONGIA»:
5.	avgusta: Trg Marconi — koncert godbe od Korošcev;
6.	avgusta: Trg Marconi — spored lahke glasbe — nagrajevanje kulinaričnih kioskov;
11.	avgusta: Trg Marconi — nagrajevanje in branje najboljših liričnih, narečnih sestavkov pesnikov, ki so se udeležili 4. natečaja »Poezija na trgu*;
12.	in 13. avgusta —
ženski košarkarski turnir »Trofeja miljske občine*. Udeležile se ga bodo univerzitetna ekipa iz ZDA, reprezentanca Milj in Trsta, Pia stilegno iz Trevisa in Industromon-taža iz Zagreba.
Do 15. maja prijave neurejenih odtočnih kanalov
Na tržaški občini nadaljujejo z zbiranjem podatkov, zato da lahko razpolagajo z informacijami, ki jih zahteva zakon 319 iz leta 1976, znan kot zakon Medi, o novih normah o zaščiti voda«pred onesnaževanjem. Potrebno je, da se ugotovijo odtočni kanali hiš ali naselij, ki še ne iztekajo v javno greznično omrežje. Ti podatki bodo služili pri načrtovanju novih kanalizacij. Občinska u-prava je odločila, na podlagi tega zakona, da morajo vsi, ki razpolagajo s takšnimi kanali prijaviti, te do dne 15. maja, in sicer na posebnem formularju, ki ga lahko brezplačno dvignejo v sobi 424 četrtega nadstropja občinske palače v Pasaži Costanzi od 11. do 13. ure. To zadeva predvsem lastnike stavb, katerih greznice se odtekajo »v prazno*, ali v moi-je, aii v kak vodni tok ,aii v kanale, ki niso povezani z mestnim omrežjem. Pripomba občine pravi tudi, da pokriti potoki se ne smatrajo za javno greznično omrežje.
Razstava - natečaj modelarstva
Modelarski klub «11 Plastichino*. ki so ga pred dvema mesecema odprli pri Socialnem centru v Ul. Can-tu, organizira od 27. maja do 4. junija razstavo - natečaj, katere se lahko udeležijo tako člani kot ljubitelji modelarstva. Na natečaj se lahko predstavijo modeli iz plastike, lesa in drugega materiala, in sicer od 18. do 22. maja (razen nedelje) od 16. do 17. ure, v razstavni dvorani pokrajinske uprave v Ul. V. Ve-neto 4, kjer bo tudi razstava. Otvoritev pa je predvidena za soboto, 27. maja, ob 15. uri.
• Jutri ob 11.30 bo kritik prof. Sergio Molesi, ki je med drugim tudi napisal recenzijo, objavljeno v katalogu antološke retrospektivne razstave tržaškega umetnika Giuseppa Mattea Campiteliija. vodil obiskovalce razstave na Gradu sv. Justa.
.iSSSB
BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE fRŽASKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TPST - ULICA r	,c..	' ® ' ei-acs
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 12. 5. 1978
Ameriški dolar	869,50
Funt šterling	1582.—
švicarski frank	427.—
Francoski frank	185,—
Belgijski frank	26.50
Nemška marka	409,—
Avstrijski šiling	57.10
»Kanadski dolar	730,-
Holandski florint	380.—
Danska krona	152.—
švedska krona	182.—
Norveška krona	155,—
Drahma	23,50
”Malj dinar	43,50
Veliki dinar	42.75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Predstavništvo teritorialnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze za Goriško se je v četrtek zvečer v Kulturnem domu v Sovodn.jah sesfalo s predstavniki vseh v občini delujočih prosvetnih športnih ter rekreacijskih in drugih društev in organizacij, da bi v sproščenem in odkritem pogovoru osvetlili razmere v društvih, ter ugotovili, katere so najnujnejše potrebe. Predsednik teritorialnega odbora dr. Mirko Primožič je v uvodnih besedah seznanil udeležence sestanka z oi'ganizacijskimi spremembami zveze, nastankom odborov za posamezne dejavnosti kakor tudi za posamezne pokrajine. S tem v zvezi je opozoril na nastanek goriškega teritorialnega odbora, pomembnega telesa, ki bolj od blizu spremlja dogajanje ter se hitreje vključuje v posamezne akcije.
Primožič je nato prešel na opis sedanjega položaja naše skupnosti ter pri tem dejal, da po dosedanjih i-ezultalih dela vladne komisije v Rimu za globalno zakonsko zaščito naša skupnost kot celota ne more biti zadovoljna ter bodo potrebni novi, skupni napori, da se uveljavi naše izhodišče o celovitosti manjšine. ne glede na naseljenost po pokrajinah, ter o enakem ravnanju glede pravic, ne glede na to, če gre za Slovence, ki živijo na Tržaškem. Goriškem aii Videmskem.
Potem ko je dejal, da se je TO SKGZ že sestal s predstavniki društev v Doberdobu, članicami SKGZ in strankami ter da ima v programu nova srečanja s strankami, je dr. Milko Primožič prepustil besedo predstavnikom društev. Predsednik prosvetnega društva Sovodnje Emil Tomšič je težo svojega posega o-slcnil na vprašanja kulturnega doma kot osrednjega dejavnika za razvijanje društvenega življenja.
«Ko smo se odločali za izgradnjo doma, v katerega smo vložili o-ps-emnega prostovoljnega dela in denarja, smo bili prepričani, da bo ta objekt dobro izkoriščen. Poznali smo namreč naše sposobnosti in se odločili za izgradnjo doma zato, da bi dejavnost še bolj okrepili. O-bračam se na SKGZ — je dejal Tomšič — da bi skupno z nami pregledala. kaj se lahko naredi, da bi kulturni dom preuredili in ga u-sposobili za nove naloge. Nujno po-, trebujemo večji oder. Naša igralska družina je morala za «Hlapca Jerneja* oder razširiti do polovice dvorane, seveda v škodo sedežev. Tudi za' novo, komedijo, ki jo pri-1 pravljatpo, bomo morali storiti i-sto*. Tomšič, je nato opisal delovanje v zadnjem razdobju, ko je bilo izredno veliko število prireditev in mnogo pestre dejavnosti. Svoje i-zvajanje je sklenil z besedami «Potrebujemo večji dom, če hočemo uspešno nadaljevati z narodnoobrambnim delom.*
Pogovor se je razvil tudi o dru gih aspektih dejavnosti v občini. Ob tem je beseda stekla tudi o telovadnici, ki jo namerava zgradili občinska uprava, ter o njeni uporabljivosti. S posebnim poudarkom so bile prikazane potrebe prosvetnega društva «Vipava», skrb za nadaljevanje kotalkarskcga športa ter za dejavnost prosvetnega društva. Prikazana so bila tudi vprašanja prosvetnega društva «Danica* na Vrhu. Fzoblikovala se je zamisel, da bi morali vse potrebe po objektih v občini in na Goriškem celovito preučiti. V razpravo so posegli Davorin Pelicon. Emil Tomšič. I-van Petejan, župan Jožef češčut, Zdenko Vogrič. Slavko Rebec, Gorazd Vesel, Aldo Rupel in Marko \Valtritsch, VValtritsch je poleg
splošnega delovanja, osvetlil vprašanje vaditeljev, pohvalil je usklajenost delovanja prosvetnih in športnih društev, občine ih hranilnice.
Razprava se je nato prenesla na vpf-aSanje vzgoje in usposabljanja upraviteljev za vse bolj zahtevne naloge v javni upravi. Ugotovili so, da je delovanje v manjšinskih organizacijah pomembna šola, v kateri si je mogoče pridobiti ustrezno znanje za pravilno naravnanost v javni upravi angažiranih kadrov, hkrati pa bi bilo potrebno dati tem kadrom večjo pomoč v obliki splošnega izobraževanja in strokovnega usposabljanja.
Zdenko Vogrič je navzoče opozo-ril na razstavo črn j - bele fotografije, ki jo bo Skupina 75 priredila ob sovodenjskem prazniku prihodnji mesec. O dejavnosti fotograf-
skega društva, je dejal, šo strokovnjaki s področja fotografije v Sloveniji kakor tudi v naši deželi podali laskave izjave, kar je hkrati priznanje za uspeh delovanja te a-materske skupine.
V Doberdobu polaganje venca v spomin na Alda Mora
Občinska uprava v Doberdobu bo danes ob 19.39 (»častila spomin umorjenega predsednika krščanske demokracije Alda Mora s položitvijo venca k spomeniku padlim za svobodo.
NA POBUDO P D «DA\ICA» Z VRIIA
«TlSOČAK V TELOVNIKU* DREVI VŠTANDREŽU
■	v
Nastopili bodo igralci iz Sovodenj pri Škofji Loki
Danes zvečer bo kulturno umetniško društvo «Boštjan Jezeršek* iz kraja Sovodenj v občini Škofja Loka nastopilo v Domu Andreja Budala v Štandrežu z burko v treh dejanjih »Tisočak v telovniku*. Prire ditev sodi v okvir tesnili in bratskih stikov med prosvetnim druš tvom «Danica* z Vrha ter krajevno skupnostjo Sovodenj v Škofji Loki. ki se kažejo na podlagi medsebojnih obiskov in gostovanj. Kraja ni Sovodnja pridejo ob 13. uri na Vrh. kjer jih bodo sprejeli domačini, jih pogostili ter jim razkazali svoj kraj, Kras in Sovodnje. Ob 20. uri bodo člani igralske družine na stopili v štandi-ežu. Gostovanje v Štandrežu prirejajo zato, ker na Vihu nimajo prikladne dvorane in ker so se med Vrhom in štandre-žem stkali prijateljski stiki. Prosvet no društvo «Danica» sporoča, da bo do avtomobili odpeljali z Vrha ob
19.30	in da se tisti, ki nimajo prevoza, lahko pridružijo.
Ob tem naj dodamo, da bo v nedeljo ob 9.30 na igrišču Dijaškega doma v Gorici odbojkarsko srečanje moških in ženskih ekip »Krasa* iz Dola - Poljan ter »Danice*. Tekmovanje bo za orehodni pokal.

POMEMBNA GOSPODARSKA MANIFESTACIJA
Danes bodo izbrali najboljša vina za 13. veliko nagrado Noe v Gradišču
Na razstavi od 27. maja do 4. junija bodo razstavljena samo tista vina, ki bodo prejela vsaj 75 od 100 možnih točk
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
OTON ŽUPANČIČ
VERONIKA DESENIŠKA
Iraiiedija v dveh delili (pel dejanj) oh stolciniei pesnikovega rojstva
Scena	Vladimir Rijavec
Kostumi	Mija Jarčev«
Glasba	Mojmir Sepe
Režija	JOŽE BABIC
Danes, 13. maja. ob R>. uri in oh 20.30 v Mestnem gledališča v KRMINU.
Kotiček v tipičnem lokalu «La Screnissima* v Gradišču, kjer ima svoj sedež deželna enoteka
Danes bodo v Gradišču pokušali vina, ki jih bodo razstavili na 13. razstavi za veliko nagrado »Noe* od 27. maja do 4. junija v športni palači v Gradišču ter jih vnesli v stalno deželno enoteko «La Sere-
DELEGACIJA SKGZ IN SSO PRI ŽUPANU
Protest zaradi izpustitve slovenskih razglasov
Enotni odbor za obrambo demokratičnega reda je natisnil obsodbo Morove usmrtitve v obeh jezikih, vendar je občina v mestu izobesila samo italijanski razglas
Delegacija predstavnikov Slovenske kulturno - gospodarske -zveze in Sveta slovenskih organizacij, članic enotnega odbora za obrambo demokratičnega reda, je pri županu občine Gorica protestirala glede načina objave lepaka z obsodbo Morove usmrtitve.
Na zadnjem sestanku odbora je bilo sklenjeno, da se manifest tiska v italijanskem in v slovenskem jeziku, kar je bilo tudi storjeno. Toda občinska up-ava je slovenske manifeste nalepila samo v nekaterili
Danes se v Števerjanu poročita
NIVES ŠTEKAR in
SILVAN PITTOLI ,
Marljivemu predsedniicu in njegovi izvoljenki toplo čestitajo odbor in člani prosvetnega društva r Briški grič».
Danes si bosta obljubila večno zvestobo
NIVES ŠTEKAR in
SILVAN PITTOLI
Ob srečnem dogodku jima čestitajo prijatelji iz Skupine Ti.
krajih občine Gorica ter je povsem zanemarila mesto, kjer je nalepljenih veliko število proglasov v italijanščini.
Ta dogodek, ki ni nov, kar zadeva politiko objavljanja javnih proglasov, predstavlja diskriminacijo proti Slovencem. Dogodek je še zlasti zaskrbljujoč, ker je občina pooblaščena, da koordinira delovanje enotnega odbora za obrambo demokratičnega reda.
Slovenci te diskriminacije ne spre jemajo!
Delegacija je zato pozvala župa na, naj občina nalepi slovenske razglase tudi v mestu in naj se takšni primeri ne ponavljaj« več.
Drevi koncert zbora «Seghizzi»
V	goriškern Avditoriju bo drevi ob 21. uri celovečerni koncert moške ga pevskega zbora «C. A. Seghizzh. ki ga vodi Umberto Perini. Zbor je v zadnjem času nastopil malokrat, po trudu, ki so ga pevci vložili v organizacijo ip izvedbo mednarod nega pevskega tekmovanja, so našli čas, da so naštudirali rlov program
V	glavnem so v programu furlanske pesmi, mnogo med njimi je Se ghizzijevih. Na sporedu pa imajo tudi Jakova Gotovca *Jadovanka za teletom».
nissima*. ki je v zgodovinskem središču v Gradišču. Posebnost letošnje presoje vin (taksno metodo ocenjevanja so uporabili- prvič lansko leto), je v tem, da člani razsodišča ne bodo že med pokušnjo določili vrstnega reda vin, ampak bodo na podlagi točkovanja določili samo njihovo kakovost. Če bo vino preje la vsaj 75/100 točke, ga bodo pripustili k razstavi in ga vključili v enoteko. Na takšen način se bodo izognili težavni presoji, katero vino naj zasede prvo, katero drugo in katero tretje mesto, ampak bodo na podlagi točk določili, katera vina sodijo v zgornji del in katera v spodnji del lestvice. Najboljša bodo razstavili in jih nagradili tudi s tem, da jih bodo točili v enoteki.
Na vinski razstavi za veliko nagrado «Noe» lahko sodelujejo samo vinski proizvajalci in vinske kleti naše dežele. Predstavijo lahko lanska bela in črna vina, stai'a bela in rdeča vina in desertna vina. Razdelili jih bo',,i na briško in ravninsko cono; vsa vina morajo imeti kontrolni znak ter jih morajo pridelati aii na »priporočenih* ali pa na «dovoljenih» vinogradih. Na Goriškem, denimo, pridelujejo v »priporočenih* vinogradih francoski ca-bernet, cabernet sauvignon, isti-sko malvazijo, merlot, picolit, beli, sivi in črni pinot, zlato rebulo, italijanski in renski rizling, sauvignon, teran, furlanski tokaj, aromatični traminer in furlanski verduzzo. Med «dovoljene» vinoferade pa sodijo tisti, kjer se pridelujeta mueller thurgau in silvaner; obe vini sta beli.
Izbor tržaških vin je skromnejši ter obsega grganjo in istrsko mal vazijo, merlot in prošek, sauvignon, semillo in teran (priporočena vina) ter vina «piccola neras, beli in črni pinot tet' refošk.
Iz videmske pokrajine bodo poleg vseli vin, ki. jih bo dala goriška po-ki-ajina, prinesli nr razstavo tudi nekatera tipična vina iz tiste cone kot so franconia. gamaj, pignolo, schiopettino in tezzelenghe.
Vina bodo ocenjevali strokovnjaki,- člani italijanske zveze enotehni kov in vsedržavne zbornice pokuševalcev vin, navzoč pa bo notar. Razstavljavci morajo pridelati u-strežno količino vina, ki so ga pri-
nesli na razstavo: individualni pro izvajalci manj, zasebne in zadružne kleti pa več. Udeleženci razstave se morajo obvezati, da prodajo u-strezno količino steklenic po 600 lir.
V pogovoru z nekaterimi- sloven skimi vinskimi proizvajalci smo i zvedeli, da so pogoji za sodelovanje na razstavi, predvsem pa cena steklenic, nesprejemljivi. Povedali so nam, da enoteka «La Serenissima* plača vino šele po predaji. V tem je iskati razloge, da za tovrstno razstavo ne kažejo posebnega zanimanja, čeprav je potrebno dodati, da se razstav radi udeležujejo teina njih prejemajo tudi lepa priznanja. Po njihovi sodbi ima udeležba na razstavi v Pramaggioi-e večjo odmevnost v vsedržavnem prostoru, prav tako pdfnembne pa so o-cei?e ljubljanske vinske i'azstave.
Ker smo že pri vinu, naj napovemo letno skupščino briškega konzo«--cija za zpščito tipičnih vin, ki bo v nedeljo, 21. maja. Na njej bodo poslušali poi-očilo upravnega sveta -ter nadzornega odbora, odobrili bodo lanski obračun in letošnji proračun ter izvolili nov upi-avni svet. preglednike računov in i-azsodišče.
ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO
vabi na
SREČANJE Z BENEŠKIMI SLOVENCI
ki ho jutri oh 13. uri v Dijaškem (ioniii v Gorici.
Nastopajo haimonikarji iz Benečije pod vodstvom A. Birtiča. pevci iz Benečije, štandreški o-tioški zbor pod vodstvom Eldc Namilove, gojenci Dijaškega doma. Dekliški pevski zbor z Viha. gojenci Glasbene šole in skupina doberdobskih srednješolcev.
Poskrbljeno bo za prigrizek in pijačo.
Piireditev bo ob vsakem vremenu!
« Veronika De s eniška* danes v Krminu
Danes ob 16. uri in ob 20.30 bo v mestnem gledališču v Krminu na stopilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta z Župančičevo «Veroniko Deseniško». Gre za ponovni obisk tržaškega slovenskega gledališča v tem kraju, predstavi pa sta namenjeni tako kaninskim Slovencem kot ljudem iz Jird. ki bodo lahko za to priliko prišli čez mejo v Krmin. Predstavi spadata v okvir letošnje gledališke sezone, ki jo v Krminu prireja kulturni krožek »A. Sfiligoi».
Vedno na pobudo tega kulturnega krožka je včeraj popoldne v isti dvorani z dvema različnima predstavama gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane.
V o..viru oddaje Dogodki in odmevi (Eatti ed echi) na italijanskem koprskem radiu bo jutrj ob 11. uri na spo.edu raz govor z zgodovinarjem Božom Zuanello iz Čedada. S tem raz govorom se nadaljuje ciklus oddaj namenjenih zgodovini Beneške Slovenije. Zuanella bo go-voi-il o obdobju od leta 1867 do današnjih dni in bo še zlasti osvetlil nacionalistično politiko do Slovencev, ki je prišla do izraz« najprej v kraljevini Italiji. nato pod fašizmom in končno tudi v obdobju po drugi svetovni vojni. Zuanella govori tudi o izseljeništvu. ki predstavlja za Slovence v Beneški Sloveniji izredno važen problem.
Jutri bodo po koprskem radiu med oddajo »Stretta di mano* ob 15. uri oddajali tudi zapis Pinuccie Politi, o slovenski folklori v Nadiških dolinah, o čemer bo govoril Luciano Chia-budini.
Gledališča
Piiinorskn dramsko gledališče v Novi Gorici. Danes ob 10.30. Novak Novak: Gugalnik. Abonmajska predstava za dijaški abonma red GS. Drevi ob
20.15	ponovitev iste predstave za sindikalni abonma S sobota in izven.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči bo Gorici dežurna lekarna Pontom Rossi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, UL Fratelli Ros.selh 23. tel. 72340.
DODATNIH 281 UPORABNIH METROV
Na en kilometer povečana operativna obala v Tržiču
Dežela je riala v la namen nari dve milijardi lir - Urejajo zaledje pristaniške obale
V tržiškem pristanišču Portorose-ga bodo danes svečano predali svojemu namenu novo 281 metrov dolgo operativno obalo. S tem bo operativna obala v tem pristanišču dolga en kilometer Odslej bodo ime le možnost pristajanja ladje s 30 tisoč tonami, ker so poglobili morsko dno na 12 metrov. Doslej so lahko pristajale le ladje z največ 15 tisoč brt.
Za dela so porabili 2.150.000.000 lir. Dala jih je dežela v okviru prizadevanj, da b; razširili in modernizirali naprave vseh pristanišč in jih tudi specializirali, že pred časom so v Tržiču odobrili regulacijski načrt pristanišča in sedaj so že na tem. da uredij« tudi prostor za skladišča blaga. Vsa ta dela niso če končana, trajala bodo še nekaj let. Vsekakor pa pridobiva tr-žiško pristanišče na veljavi in v okviru naše dežele že prihaja do sporazuma med posameznimi pristanišči. Potreben pa bi bil sporazum med vsemi pristanišči severnega Jadrana, tako na italijanski kol na jugoslovanski obali.
PROSVETNO DRUŠTVO »SKALA* GABRJE
vabi drevi ob 20. uri n« predavanje barvnih diapozitivov Vida Primožiča s poti po Ki.tapki Prireditev bo v šolskem po slopju.
Na današnji slavnpsti bodo. med drugim, odkrili tudi spominsko ploščo nekdanjemu deželnemu odborniku Dulciju, ki je bil med pobor-niki akcije za razširitev tega pristanišča.
Kino
Corica
VERDI 17.30-22.00 »Ritratto di bor-ghesia in nero*. O. Muti in S. Berger. Prepovedan mladini pod 18, letom.
CORSO 17.00-22.00 «Sella d argento*. G. Gemma in C. Monreale.
MODKKNISSIMO 17.00—22.00 »Berlin-guer ti voglio bene*. R. Benigni in A. Valli.
CENTRALE 17.00-22.00 «11 tesor0 di Metcumbe*.
VITTORIA 17.00—22.00 »La mondan« felice*. X. Hollander. Prepovedan mlarti«i p«^ 18. letom.
e m * »• »
/ rzic
PRINCIPE 17.30-22.00 »Led Zepelin*.
EXCELS10R 16.30-22.00 -Melodiam-more*.
Nora Corica in okolica
SOČA »Obsedenost*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Emily». angleški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE «S\ etniki in dijamanth. italijanski film ob 19.30.
KER PORABA NAFTE IN PLINA V ZDA ŠE NARAŠČA
VRTALNI STOLPI NA PODROČJU RAZPOKE ^BALTIMORE CANY0N»
ZDA porabijo več nafte kot SZ, Zahodna Nemčija, Velika Britanija in Japonska skupaj - Primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci: deloma kriv uvoz nafte
NEWARK, ma ja - Ko je bil tudi te ‘dni govor o nihanju vrednosti dolarja, ki že vrsto let kleca pred nekaterimi močnejšimi valutami, se je poudarjalo dejstvo, da je za upadanje njegove vrednosti v precejšnji meri kriv velikanski ameriški uvoz nafte. Verjetno moramo prav v tem iskati vzrok tud/i za dejstvo,' da so se ameriške petrolejske družbe odločile za raziskovanje naftnih vrelcev oziroma ležišč tudi na atlantski obali, to se pravi na morju, ki z vzhodne strani namaka ZDA. Proti temu so se uprji ekologi, ki so petrolejske družbe celo prijavili sodišču, toda sodišče se je postavilo na stran močnejšega, na stran petrolejskih družb, ki dejansko gospodarijo nad ZDA, kar je v smislu ameriškega načina mišljenja tudi povsem normalno, posebno ker ZDA trošijo ogromno goriva, ker gredo zaloge v notranjosti dežele naglo proti koncu irt-ker geologi računajo, da .je na tako imenovani atlantski platformi zelo veliko črnega zlata in zemeljskega plina, ki bi Združenim državam pomagal iz sedanjih težav, ko mo-
milUllllllllimiUIIHIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHII
Ekologija je našla svojo pot?
RIM — Bolj je svet bogat, več težav, ima z odpadki, smetmi in odplakami. Ekologija postaja problem. Hkrati pa postaja človeštvo tudi bolj siromašno, ker prenaglo troši surovine. Zato so zanimive nekatere ugotovitve, do katerih so prišli na rimskem zasedanju strokovnjakov, na katerem so razpravljali o tem, kako ravnati z industrijskimi odplakami. Pri tem so prišli do zanimivih in uporabnih ugotovitev. Iz ene tone usedlin, ki ostajajo pri čiščenju industrijskih odplak, so dobili 46.kilogramov bakra, 43 kilogramov kroma in 300 kg mavca.
Samo ob sebi se razume, da je količina in kvaliteta usedlin iz industrijskih odplak odvisna od tega, kaj določena industrijska podjetja proizvajajo. Vsekakor pa drži, da v industrijskih odplakah o-stane veliko še uporabnih surovin, kajti naprave za očiščevanje odplak »vrnejo človeku* Čisto vodo, hkrati pa omogočajo pridobivanje osnovnih surovin posamezne industrijske stroke. Tako so v Turinu iz vzorca odplak cele vrste podjetij «rešili» za ponovno proizvodnjo od milijona delcev 2.200 delcev kroma, 1.200 delcev bakra, 10 tisoč delcev železa in 7.600, delcev cinka. Gre torej za količine, ki so uporabne.
Ustanova Fiat Engineering je izdelala študijo, ki obravnava podatke 84 italijanskih industrijskih področij. Iz te študije izhaja, da bi s primernimi investicijami mogli koristno »predelovati* tekoče, trdne in druge odpadke industrijskih podjetij, torej industrijskih odplak, ki bi ge izplačale, ker bi z naložbo ene milijarde 700 milijonov mogli obdelati 30 tisoč ton odplake na leto, ki bd dajale toliko koristi, da bi bilo očiščevanje vode skoraj brezplačno ali celo brezplačno, ker bi iz odplak lahko črpali surovine, ki so industrijsko spet u-porabne. Ekologija je torej našla svojo pot?
rajo z razprodajo zlata reševati svojo valuto.
Nedavno je zvezno sodišče dalo petrolejskim družbam prav in takoj za tem so strokovnjaki družbe «Glomar Pacific* kakih sto kilometrov južno od New Jerseyja za petrolejsko družbo Exxon začeli postavljati velikansko ploščad, ki je že začela na globini 130 metrov pod vodo vrtati prvo vrtino, ki naj bi prodrla do nafte ali vsaj do plina.
Torišče teh raziskovalnih vrtin bo obsežno področje, ki ga poznajo pod imenom »Baltimore Ca-nyon». Gre za področje velikanske »razpoke* v zemeljski skorji, seveda na velikih globinah. Ameriški geologi menijo, da se je v daljnih geoloških dobah nabralo v tej «razpoki» zelo veliko nafte in zemeljskega plina. Seveda gre še vedno in verjetno bo še dolgo šlo le za ugibanja, za domneve, in to vse dokler ne bo privrela na površje črna nafta, toda geološka služba Združenih držav meni. da se na področju že omenjenega »Baltimore Canyona» krije od 0,4 do 1,4 milijard sodov nafte ter od 2.600 pa do 9.400 milijard kubičnih stopanj zemeljskega plina. Čeprav ne gre pri plinu za kubične metre, je to strahotno velika količina, kot so velike tudi količine domnevnih zalog nafte. Toda tudi v primeru, če bi ti računi ne bili povsem tečni, bo tam v »nedrih* zeml.je veliko črnega zlata in plina, ki ga Združene države tako potrebujejo.
Bolj se uvoz nafte v ZDA veča in bolj nafta draži in postaja resnično »črno zlato*, toliko bolj se v ZDA čtiti (»treba po lastnih zalogah, po kritju lastnih potreb s čim cenejšimi domačimi zalogami. In ker gredo, kot smo že rekli, zaloge na doslej odkritih in ek-sploatiranih področjih naglo proti koncu, je povsem naravno, da prihajajo v poštev pa čeprav le potencialne zaloge nafte in plina iz že omenjenega kanjona, pa čeprav gre za področje pod morjem, kjer je vrtanje veliko dražje in zahtevnejše kot na kopnem. Kolikšne so potrebe ZDA po nafti in plinu, nam bo'povedal naslednji podatek: ZDA potrošijo po 10 tisoč kWh električne energije na prebivalca na leto. čeprav so v zadnjih letih postavili nekaj jedrskih central in čeprav so ukleniili v proizvodnjo elektrike veliko vodnih tokov, odpade na termične centrale. na nafto nad polovica ameriške proiz-. vodnje električne energije. Poleg tega .je tu še vsa industrija, ki prav tako žre nafto, tu je okoli 200 milijonov motornih vozil, ki jih prav tako poganja nafta, oziroma njen derivat bencin, tu je na desetine milijonov stanovanj, ki jih ogrevajo naprave na nafto, skratka ZDA nafto požirajo, potrošijo je več kot vsa Sovjetska zveza, japonska. Velika Britanija in Zahodna Nemčija skupaj če pomislimo, da štejejo ZDA 210 milijonov prebivalcev, že navedene države pa se približajo petstotim milijonom, nam .je jasno, da gre v ZDA že za pravo potrato.
Nadaljnji računi pravijo, da nafta in plin krijeta sedaj 75 odstotkov vse tako imenovane mehanske energije, kolikor je potrebujejo v ZDA. Leta 1990 bosta nafta in plin krila le 60 odstotkov energetskih potreb, toda tedaj bo celotna poraba veliko večja in bo tedanjih 60 odstotkov kvantitativno več kot sedanjih 75 odstotkov.
Sedemintrideset ameriških pe-
Pod čermi od Sesljana do Devina
trolejskih družb je doslej vložilo v «nakup» ali točneje v «najem» področij za iskanje nafte eno milijardo in sto milijonov dolarjev.
Ameriške petrolejske družbe so si namreč zagotovile pravico za raziskovanje na 93 «odsekih» morja ob vzhodnih obalah ZDA, torej na atlantski strani. Vsak odsek meri pet kvadratnih kilometrov. Že o-menjena družba Exxo, ki jo v Evropi poznamo pod imenom Esso, je najmočnejša in si je zagotovila kar 30 takih odsekov, torej eno tretjino trenutno razpoložljivega prostora.
Pomočnik direktorja za raziskovanja pri družbi Exxo Harry Martin pravi, da bodo zelo verjetno prej prišli do plina kot do nafte.
Vendar .je prepričan, da bodo prišli tudi do nafte, saj bodo z vrtalnimi svedri šli vse do 14 tisoč stopinj globoko, to se pravi, da bodo prodirali v globitio do plina in nafte, pa čeprav bi morali prodreti 4.600 metrov globoko. Pravzaprav je to načrtovana globina
za sedanjo, prvo vrtino, ki bo sta-	\aše morje, kot vsa morja, včasih zbesni in buta divje ob čeri, včasih pa je kot olje mirno, kot ga
(Nadaljevanje na zadnji strani)	vidimo na sliki, ki zajema razgled od Sesljana do Devina	(Foto M. Magajna)
.........................................................................................................................................................n
DVE NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI
Karel Houba: Postelja z baldahinom
Prevod dela češkega pisatelja, ki je zanimivo kot najboljše delo tega plodnega pisatelja in ki hkrati sili k razmišljanju
Roman Postelja z baldahinom (izdala v prevodu Zdenke Škerlj-Jermanove Državna založba Slovenije) je zanimiv roman. Prvič
In tako se pred nami odvije življenjska zgodba mladega študenta, ki se je med vojno uspešno izogibal vsem tedanjim nevar-
zato. ker gre za delo sodobnega nostim, dokler ni moral na prisil-‘	f-j-i—	no delo'v Avstrijo‘kopat jarke.
Na delu je zbolel na pljučih in je pričakal osvoboditev ves bolan, potem ko je bil zaradi vojnih dogodkov večkrat v neposredni življenjski nevarnosti.
Po vojni je ves čas ostal v ozadju. nenadarjen za kakršnokoli kariero. Opravljal je razna dela, slednjič mu je uspelo doseči službo v neki založbi, dokler ga tudi tu niso odpustili. Tudi na fakulteti je imel težave, vendar mu je očetova 'šntn preprečila, da bi jo dolcončdl. Nekaj časa je delal tudi v tovarni transformatorjev kot ročni delavec, potem so ga zaradi bolezni spet dodelili k nekemu časniku za umetnostnega kritika, pa tudi v tej službi ni uspel. Prodajal je nato v starinarni, pa tudi tu doživel polom, ko je napadel nekdanjega prijatelja, sicer nemškega kolaboracionista, ki se je pojavil v Pragi kot nemški državljan.
In v takem stanju je doživel še osebno tragedijo s svojo ženo. ki mu slednjič javi. z Dunaja, da se ne misli več vrniti na Češko. Tudi s svojima dvema prijateljema, od> katerih je eden postal kolaboracionist, drugi pa uslužbenec ministrstva notranjih zadev, obadva pa ga v trenutku, ko ju prosi pomoči. nočeta več poznati, ni imel sreče. In,tako se odvije pred bralcem zgodba povprečnega povojnega češkega intelektualca, ki se ni uspel zriniti na noben položaj, ki je bil odrinjen od vseh položajev in služb, ki se je komajda preživljal, obenem pa je doživel živ-
češkega pisatelja. Sodobne češke literature pa pri nas tako malo prevajamo, da je praktično ne poznamo. Drugič pa je delo zanimivo, ker obravnava dogodke v zvezi z rusko zasedbo češkoslovaške pa tudi sicer predstavlja usodo češkega intelektualca po vojni, tako da nas roman tudi z zanimivo tematiko pritegne. In ker gre pri vsem tem še za dobro napisan tekst, je roman Postelja z baldahinom vreden branja.
Založba na kratko predstavlja pisatelja Karla Houbp, ki pripada češki srednji pisateljski generaciji. Objavil je vrsto novelističnih zbirk, med katerimi, so zlasti u-spele Ko zaslišiš zvonove (1973), Zajtrk v travi (1974), Popoldne s Klaudijo (1975) in Postelja z baldahinom (1976), katero smo zdaj dobili v slovenskem prevodu. Po tem delu pripravljajo tudi televizijsko nadaljevanko.
V tem kratkem romanu ali noveli pripoveduje pisatelj življenjsko zgodbo mladega intelektualca, novinarja in umetnostnega kritika. Po ruski zasedbi češkoslovaške je njegova žena Helena s skupino umetnikov in filmskih delavcev odšla na Dunaj. Njegova že-, na je filmski in gledališki kritik, sicer pa je navezala stike tudi že z drugim moškim In ta je tisti, ki pokliče Pavla Daneša, novinarja v Progo. Medtem ko čaka ta na naslednji poziv svoje žene, obuja ob telefonskem aparatu svoje življenje, deloma pa v pogovoru s sosedom.
........................................mu............................................................
tf
KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ZIVINOZDRAVSTVO
|i||W	( 4 '	: v
___________PlSE VET. BORIS ŠTREKEU
Kače niso le sovražniki
Vpr.: Zelo rad nabiram šparglje ali beluše in prav sedaj je njihova sezona, vendar se zelo bojim kač. Želel bi vedeti, če so kačd, ki živijo na Krasu, smrtno nevarne in kako se moram ravnatf v primeru, da .ne kača piči. Nadalje me zanima zvedeti kaj več o življenju strupenih kač.
»Odg.: Kar se tiče življenja strupenih kač, je področje izredno široko, zato se bom osredotočil na dve vršti kač, ki živita pri nas in to sta modras in gad. Poleg na kraškem področju najdemo modrasa po vsej jugovzhodni Evropi, saj je naseljen od južne Tirolske do srednje Azije. Živi v gozdovih, vzdolž rek, v kraških dolinah in na skalnatih področjih, tako ob morju, kot v višinah do 2500 metrov. Čez dan se .-adržuju v bližini skrivališča, kjer se sonči in počiva. Ko pade mrak, se napoti na lov. Najraje lovi miši, kot tudi druge manjše živali, loti pa se tudi manjših ptic, tako da se povzpne na nižja drevesa. od koder so mu lahek plen.
Hrani se vsakih dva do petnajst dni, toda samica v času gravidno-sti lahko požre do pet miši v enem tednu. Od avgusta do septembra samica skoti od pet do dvajset malih modrasov, ki so dolgi približno dvajset centimetrov. Gravidnost traja največ štiri mesece. Po enem letu dosežejo mladiči dolžino od 30 do 35 cm in šele v četrtem letu Starosti merijo okoli šestdeset centimetrov. Samice lahko dosežejo tudi petindevetdeset, medtem ko samci le devetdeset centimetrov. Samice so tudi prej spolno zrele
Ker kače niso toplokrvne živali, si za zimo poiščejo toplo bivališče. Modrasi prezimijo v luknjah, ki so globoke približno petdeset centimetrov. V notranjosti temperatura niha od šest do deset stopinj, kar omogoči živali, da zimo preživi, čeprav je za modrasa idealna temperatura od 18 do osemindvajset stopinj C.
Modrasa ni težko prepoznati. Že na prvi pogled opazimo večjo kačo. ki ima na hrbtu tipično temno zik-zakasto liso. Po hrbtu je lahko različne barve in to od sive do olivne. Na bokih živali opazimo črne madeže, konica repa pa je vedno nežne oranžne barve. Tipajčen za o-menjeno kačo je nosni rožiček, ki doseza velikost od treh do petih milimetrov. Poleg tega vidimo na glavi temno liso, ki je navadno v obliki črke «X» ali je lahko le okrogel črn madež.
Modras je bolj strupen kot gad in
m'
vropi. Pri vsakem piku vbrizgne v rano poprečno po sedem miligramov strupa. Smrtna doza za odraslega človeka pa znaša petnajst miligramov. Iz tega izhaja, da mo drasov pik ni smrtno nevaren, čeprav lahko hudo prizadene človeški organizem.
Kot sem prej omenil, poleg modrasa živi pri nas tudi gad, ki je najbolj razširjena strupena kača v Evropi. Dolga je približno osemdeset centimetrov. Osnovna barva te kače je zelo različna in odgovarja barvi tal, kjer živi. Tudi pri gadu opazimo na sploščenj gin vi temno liso v obliki črke H ali črke X, po
hrbtu pa temen rogljat trak. Hrani se predvsem z mišmi in drugimi škodljivci, ki jih lovi ponoči, medtem ko podnevi počiva.
Skoraj vse strupene ,kače imajo v zgornji čeljusti dva votla zoba strupnika, ki sta povezana z žlezo strupnico. Pri piku izteče iz žleze po kanalu zoba v rano strup, ki se s krvjo zelo hitro raznese po vsem telesu.
čeprav je gad mirna in plašljiva žival, jg v napadu bliskovito hitra, tako da ji prav ta lastnost omogoči zanesljiv plen, po drugi strani pa se ji človek ne more pravočasno u-makniti. Struj gada je kemiisko podoben modrasovemu, z razliko, da gad s pikom vbrizgne povprečno le štiri do pet miligramov strupa.
V naravi imata gad in modras več sovražnikov. Med temi so najbolj nevarne ptice roparice, jež in seveda človek.
Vsakdo se vpraša, kaj mora storiti v primeru, če ga piči strupena kača. Najbolje je, da čimprej poišče zdravniško pomoč, vendar je v mnogih primerih kraj nesreče tako oddaljen, da si mora najprej sam pomagati, da lahko prispe do najbližjega naseljenega kraja. Takoj po piku vbodno mesto oteče in oteklina se hitro širi. Priporočljivo je, da rano takoj povečamo In iz nje iztisnemo čim več zastrupljene krvi. Rano’ lahko tudi izsesamo in kri izpljunemo, vendar moramo biti previdni, da nimamo kake rane na ustnicah ali v ustih. Tesna obveza nad rano pripomore, da se strup ne razširi po telesu, vendar moramo po eni uri obvezo odstraniti. Priporočljivo je, da prizadeta ose ba zaužije nekaj kave, 'čaja ali manjšo količino alkohola, kar pove-
ča odpornost organizma proti strupu. Najučinkovitejše sredstvo pa je kačji protistrup, ki ga lahko dobimo v lekarnah. Nadvse umestno je, da tisti, ki se napoti na daljši izlet po gorah ali gmajnah, razpolaga tudi s kačjim protistrupom, katerega lahko ob priliki sam uporablja.
Na kače, tudi na strupene kače pa ne smemo gledati le kot na sovražnike. V naravi imajo vse živali določen prostor in določeno funkcijo. Kače moramo ceniti tudi kot uničevalce škodljivih živali in za ustvarjanje ravnovesja in ne samo kot na možne sovražnike.
Ijenjski neuspeh z zono in prijatelji. Seveda pa nam pisatelj ne da odgovora ali je ta zgodba izjemna ali pa tipična za sodobnega intelektualca na Češkem. Dejstvo je, da take usode obstoje, to pa je dovolj značilno...
Roman je pripovedovan preprosto, naravno, napisan je v klasični formi, brez vseh posebnosti. Je pa prepričljiv in tak. da nas usoda glavnega junaka pritegne. In hkrati sili k razmišljanju.
GIORGIO BASSANI:
Vrt Finzi - Continijevih
Italijanski pisatelj Giorgio Bas-sani (rojen leta 1916*<v ®btoyni) se nam v romanu Vri' Pinti - Con-■ trnjevih predstavljaaz“ romanom, "if‘ katerem sega v čas tik pred vojno in v čas vojne ter prikazuje usodo židovske družine Finzi - Contini v Ferrari. V tem, razmeroma kratkem romanu, napisanem v prvi osebi, se pisatelj spominja vrta in hiše bogatih ferrarskih Judov sredi mesta Finzi -Continijevi so začeli vabiti židovske mladeniče na svoj vrt in v hišo, ko so leta 1938 tudi v Italiji uveljavili protižidovske zakone in so židovsko mladimi izključili iz mestnega židovskega kluba. In tako se je spletla tudi nežna ljubezenska zgodbo med pripovedovalcem zgodbe in lepo Mi-col. Obadva sta študirala literaturo. ona v Benetkah, on na univerzi v Bologni. V prostem času pa sta sc družila z drugimi mladimi ljudmi. Med njimi sta bila Micolin brat Alberto in pa inženir Malnate, ki je dvoril Micol. Toda pripovedovalec zgodbe in Micol sta se približala drug drugemu ob skupnem študiju, ob pogovorih o literaturi in drugih u-metnostnih vprašanjih. Po diplomi se ji je pisatelj razkril, toda ona ga je zavrnila, ne da bi povsem pretrgala stike z njim. šele potem ko je on zasumil, da je vmes ovira njegov prijatelj Mal-nate, je pretrgal stike z Micol in z družino Finzi - Contini, zlasti, ker je njen brat medtem umrl za neozdravljivo boleznijo. Toda septembra 1943 so družino Finzi -Contini odpeljali najprej v južno Italijo, od tam pa v Nemčijo v taborišče, odkoder se ni vrnil nihče.
Ob spominu na to ljubezensko zgodbo, je pisatelj dvajset let kasneje napisal to pripoved kot spomin na družino Finzi - Contini, na njihovo hišo in vrt sredi Ferrare, predvsem pa v spomin na lepo Micol, ki najbrž v Nemčiji ni našla niti groba. Ta ljubezenska zgodba je pripovedovana pre-
Hill II lili MnillllM HI II IM Hill •MHIIIIMII MIMI III	M IIIIIMIIIHItl lili 11^11 Milil lil I lili IIIIMIHHIIII
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Naključje vas bo privedlo k rešitvi delikatnega problema. Nekdo vam bo dokazal zvestobo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vsestranska možnost za uspeh, na delovnem področju. Bolj taktni bi morali biti. ,
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če se kakega dela lotite na novo, ste v nevarnosti, da ga ne boste zmogli. Razčistite neko zadevo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Razpoloženi boste. Že navsezgodaj se boste otresli vsega, kar ne spada v nujne opravke.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri nekem poslu bo potrebna hladna kri. Izpolnili boste željo drage osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na predloge reagirajte z realizmom. Preprečili boste prekinitev neke vezi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Težave s sodelavci, ki pa so vam koristni. Ne pretiravajte v pesimizmu.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Nadrejeni bodo cenili vaše ‘ pobude. Nepričakovan zaslužek.
STRELEC od 23.11. do 20.12.) Uspešen dan za vse tiste, ki se ukvarjajo z raziskovanji. Harmonija v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zadovoljiv dan v kolikor nimate prevelikih zahtev. Imeli boste o-pravka z občinstvom.
VODNAR (od 21.12 do 19.2.) Preveč ambiciozni ste in to vam ogroža možnost uspeha. Spoznali boste prijetno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Naleteli boste na ovire, ki jih niste pričakovali. Naj vas pa ne spravijo iz ravnotežja.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up, oddaja o medicini
13.30	DNEVNIK
17.00	Ob petih s SANDROM MAZZOLO
17.05	Antarktika, vzgojna oddaja
17.30	Potovanje okoli sveta, glasbena oddaja
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20 Tarzan v Indiji, 3. del filma
20.00	DNEVNIK
20.40	Baron in sluga, 2. nadalj.
21.45	Politična tribuna Kako voliš
21.55	Spomini in leta Kramljanje s slikarjem, glasbenikom in pisateljem Pie-trom Ghizzardijem
22.55	Dolly, oddaja o filmu
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Doc, TV film
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Dnevnik 2 — LEPA ITALIJA
14.00	Odprta šola
Tedenska rubrika o vzgojnih problemih
14.30	Dnevi Evrope
15.30	V evroviziji:
GIRO DTTALIA
17.00	Tabu, tabu
18.00	Sobota dve
18.35	Dnevnik 2 —. športne vesti
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Dober večer s... FRANCOM FRANCHIJEM
19.45	Dnevnik 2 —
ODPRTT STUDIO
20.40	Po Molieru: IL BORGHESE GENTILUOMO, TV igra Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05 Profesor Baltazar, risanka
8.15	Z besedo in sliko
8.30 Dopoldanski in popoldanski otroci
• 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje
9.15	Od doma do šole
9.45	Kaj je skupni dohodek
10.30	G. Durieui:
PAUL GAUGUIN, nadalj.
14.30	Sveiovno prvenstvo v boksu
15.50	Nogomet:.
OLIMPIJA — SARAJEVO 17.50' Obzornik
18.00	Kekčeve ukane, mladinski film
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK	* -V
20.05	A. Neuiman: šopek z bodečo žico, nadalj. in konec
21.00	GRK ZORBA film
23.25 Svetovno prvenstvo v boksu
Koper
15.50	Nogomet:
OLIMPIJA - SARAJEVO
17.55	Sveiovno prvenstvo v boksu
19.30	Otroški kotiček
20.15	Odprti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45	Govori obramba:
Mož pri oknu, TV film
21.35	Sejšelski otoki, dok. film ,
22.45	Dekleta iz Ginze, japonski film
Zagreb
18.45	Gledališče v hiši
20.00	Fahrenheit 451, film
22.00	Festival mladih v Subotici 23.25 Svetovno prvenstvo v boksu
ŠVICA
18.05	Glasbena skrinja
19.45	Kratkočasje
20.45	Tihi človek, film
TRST A	Radijska drama; 17.45 Zlati čas'*
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,	18.25 Schubert v Italiji; 19.30 Na-
14.00 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po- tožna oddaja; 19.35 Radio 1.'T rodila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Prav- - Jazz '78; 20.10 Oddaja o medicini-ljica za dobro jutro; 8.05 Prijatelj- 20.30 Italijanska folk glgsba: 2l."J sko iz studia 2; 9.05 Motivi na te- Globetrotter; 21.50 Glasba in^ mo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45
Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi ih glasba; 18.05 «Hoe-fore», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
godki v latinski Ameriki; Rec’’ tal...; 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13-30. 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 n]
7.55	Za dobro jutro; 8.45 Spornim in prijetna glasba; 9.32 Caroline chčrie. radijska igra; 10.12 corrida*; 11.00 Popevke .za vsakogar; 12.C0 Ne Venera, ne Mars-
12.45	Ne; ni BBC!; 13.40 Bratje *' talije, zabavna oddaja; 15.00 G|aS' ba pred zrcalom; 16.37 Opereta.
6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, včeraj in danes; 17.25 Izžrebanj«
12.30,	13.30, 14.30,. 15.30, 16.30, loterije; 17.55 Gran variete; 19-5U
18.30,	19.30, 20.00 Poročija; 6.05 in Zabavna oddaja; 21.00 Simfonični 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 koncert; 22.45 Tout Pariš, franco-Hl-fi magazine; 9.15 Poje Rafko ske pesmi.
Irgolič; 10.00 Zvarili je;./; 10.15	.....SLOVENIJA
Glasbeni portret; 10.40 Glasba in 5 m 6.00, 7.00 8.00, 9.00, 10*-00' nasveti; 11.00 Lahka glasba; 11.32 11(0 1200,13.00, 14.00, 15.00, 18.00. Poslušajmo "JIH' Skupaj;' 12.00 Na-	Poročila; 6.20 Reki«;
0rvi strani; 12.05 Glasba po že- acija; 6.50 Dobro jutro, otroci** ljah; 14.00 O ljudskih navadah in 8 ()8 Glasbena matineja; 9.05 P'°' običajih; 14.15 Orkester Borghesi; nirski tednik; 9.35 Mladina pojf 14.33 LP tedna; 15.00 Pesmi in
prosto, brez patosa in sentimentalnosti, je pa tudi pfidotm časa in ljudi. Tako se torej v tem romanu z ljubezensko zgodbo, združuje podoba vojnih razmer; in časa ter usodnih dogodkov, ki je zbrisala s sveta člane stare patricijske hiše. In ker pisateljeva pripoved odseva posluh za psihološke, moralne in družbene probleme svojega časa, je roman subtilna podoba, ki je vredna, da jo spoznamo. Ni čudno, da so po tej subtilni zgodbi izdelali tudi film (de Sicaj, ki je leta 1670 dobil tudi nagrado na festivalu v Berlinu.
Roman Vrt Finzi - Continijevih je izdala v slovenščini Državna založba Slovenije, prevedel pa ga je Jože Stabej. S tem romanom smo spet dobili primer sodobne italijanske proze, ki sorazmeroma redko zaide med slovenske prevode. Giorgio Bassani pa se s tem delom, ki sodi med njegova najboljša dela, imenitno predstavlja tudi slovenskim bralcem.
Sl. Ru.
RtiiiiiliililiiinintiiiiiiiiiMiiiiiMiimiMitiiimmiimiiiiiiHiiiiiiiiiiMmiiiiiMiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiitiimiiniiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii11,111
Pogovori o davkih
Kdo ni podvržen obvezni prijavi
.ijt
brezpredmetna. «Bencinski* P0"^, so z 1.1.78 odpravili in lahko že ^ daj napovemo, da bo prihodnje . to neobdavčljivi dohodek L380.000 lir.	a.
Delodajalci in upokojenci pa vajo še posebno prijavno olaJsa .. Če so njihovi prejemki lani pre... gli omenjeni znesek 1.620.000, v dar ie če so izvirali iz enega s*"? ga vira (na primer ena sama P ča, ena sama	i°ako ™
mesto prijave
plesi iz vsega sveta; 15.45 Plošče;
16.00	Pismo iz...; 16.05 Folk glasba; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni vveekend; 22.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00, 12.(k), 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 8.50 Glasbeno prebujenje; 7.20 Tukaj govori Jug; 7.30 Lahka glasba; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.35 Opereta: «South Pacific*; 11.25 Ena dežela na enkrat: Veneto;
12.05	Show down; 13.35 Glasbena oddaja s Katyno Ranieri; 14.32 Europa Crossing; 15.05' Velika u-panja; 15.40 Rockoco; 16.20 Najprej glasba, potem besede; 17.10
10.15	Kdaj, kam, kako in po čefflj’.-
10.45	Turistični napotki; 11.03 N pojemo; 11.20 Lokalne radijske P°' staje se vključujejo; 11.40 Orkester Helmut Zacharias; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti-
12.40	Veseli domači napevi;1 13-f Zabavna glasba; 13.30 Priporočaj® vam...; 14.05 Gremo v kino; H-40 S pevcem Aleksandrom NežkoP1-
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.45 s knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*-17.03 Spoznavajmo svet in dom0' vino; 18.30 Iz dela glasbene m‘a dine Slovenije; 19.20 Zabavna glas ba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.4 Minute z ansamblom Latinos; 20.9® Naš obisk; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše ljence; 23.05 Popularnih dvajset-00.05 - 4.30 Nočni program "" glasba.
Danes bomo povzeli predpise davčnih zakonov, ki oproščajo dohod-ninarje vsake obveze glede letošnje prijave dohodkov v letu 1977.
V kategorijo oproščenih spadajo najprej vsi tisti, ki niso imeli nobenega dohodka. Prav tako bodo vložili prijave dohodninarji, ki jim je bil dohodek v celoti že definitivno obračunan «pri viru*, kot je primer bančnih obresti, rente državnih papirjev in obligacij itd. Samo ob sebi je razumljivo, da so oproščene vsake prijave IRPEF in ILOR izkupički, ki jih je nekdo dobil z morebitnp prodajo nepremičnin ali drugih dobrin. Isto velja za podedovane vrednosti. Seveda ostane obvezna prijava ob vsakem prenosu nepremičnin v zvezi z obdavčitvijo INVIM (davek na porast nepremičninske vrednosti). Poslednja davščina nima potemtakem nobene zveze z obdavčevanjem IRPEF in ILOR.
Pripomniti je treba takoj, da morajo davčno prijavo vsekakor predložiti podjetniki, ki so podvrženi knjigovodskim registracijam, trgovci; obrtniki itd. in to tudi v primeru, da se je poslovno leto 1977 zaključilo brez dohodkov ali celo z izgubo.
Nadalje ne bodo dolžni predložiti prijave 740 tisti nepremičninski dohodninarji, ki lani niso presegli 360 tisoč lir dohodka, ter niso imeli no benega drugega dohodka. V omenje ni znesek je letos šteti dohodke od zemljišč (agrarni in dominikalni ter katastraine ali dejanske dohod nine od zgradb). V celoti gre torej za takozvane premičninske do-
hodke (redditj fondiari), ki izvirajo iz obeh vrst nepremičninske posesti. Lani je oprostitev veljala le za dohodke zemljišč (vedno do 360 tisoč lir), jnedtem ko je moral lastnik zgradb prijaviti z obrazcem 740 celo malenkostni dohodek od zgradb (stanovanja, poslovni in drugi irostori, vsakovrstna poslopja, itd.).
Vrsta določb se nanaša na dohodke odvisnega dela in pokojnin. Prvo pravilo je to, da so oproščeni prijave vsi upokojenci in odvisni delavci, če njihovi dohodki v letu 1977 niso presegli v celoti 1.620,000 lir. če sicer niso imeli nobenega drugega dohodka. Oprostitev velja tudi če omenjeni znesek izvira iz prejemkov dveh ali več dajalcev (na primer plača v odvisnem delu in pokojnina).
Kako pridemo do omenjenega zneska, k. je doslej vsako leto nihal? Kot znano, pobirajo pri vseh dohodkih do 3 milijone lir, 10 odst. davščine IRPEF. Na tako izračunani znesek priznavajo vsem davkoplačevalcem popust 36.000 lir, delojemalcem in upokojencem pa še 102 tisoč lir, skupaj torej 138.000 lir. V lanskem letu so uvedli za to kategorijo še dodatni popust 24.000 lir letno (2.000 mesečno) zaradi podra žitve bencina. Skupaj so torej lani priznavali delojemalcem in upokojencem 162.000 lir popusta, če je nekdo imel na primer 1.620.000 lir delovnega ali pokojninskega dohod ka, bi pri letnem obračunu moral plačati 162.(MK' lir davka (10. odst.), ker pa popus* znaša najmanj prav toliko, bi bila vsakršna prijava
sama pokojnina), lahko Aj rijta ve 740 izročijo obči^Z upravi ali pošljejo državnemu d v enemu uradu po pošti izključno brazec 101, ki so ga prejeli od ialca.	.ejj
če pa so tovrstni rentniki PreJ a. več plač ali pokojnin, morajo t devni prihodek redno naznanit* g obrazcem 740, V takem Pr'rncev so prizadeti prejeli več , obraz to
101,.	ki jih morajo seveda vse P ložiti prijavi.	#
Prijava 740 je potrebna tudi, y so v lanskem letu upokojene-} delojemalci prejeli kakršni k0'1, gli sek iz naslova zaostanka P*ad tu. pokojnin iz prejšnjih let, kakor a di če so bili deležni kakršnega *,sj
zneska iz naslova odpravnin, ti -lementi so uazvidni iz obr 101.
,azca
d«
Skoraj odveč je pripomniti. ^ je potrebno položiti prijavo 740. je imel upokojenec ali odvisni j lavec kakšen drug tudi dohodek, (na primer nepremioai . ske narave). To velja seveda 1 za primere, kjer bi sicer ne,|.0r potrebna nobena prijava, v ko*1 niso presegli 1.620.000 lir. a ST. OBLA*
Glavoboli v Washingtonu
V predstavniškem domu le sprejeli predlog o odpravi embarga za prodajo orožja Turčiji - »Reševanje Ankare za Zahod« • Opozorila grškega lobbyja
OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 10. maja — Upanje administracije, tla bo skozi kongres spravila predlog, da naj bi odpravili prepoved za prodajo orožja Turčiji, se prejšnji teden samo za to ni sesulo, ker je letalo na progi Boston—VVashington imelo toliko zamude, da eden od članov kongresa ni mogel priti pravočasno in glasovati proti predlogu.
Tako je predlog o odpravi Prepovedi nekako le prilezel skozi zunanjepolitični odbor Predstavniškega doma, kjer bi Wl — če bi se glasovanje končalo z neodločenim rezultatom ~ že na startu obsojen na Propad. Toda glede na to, da administracija niti v tem odboru, katerega člani »čutijo in ravnajo kot mali zu
»rešilii Turčijo za Zahod«, obenem pa je hotela to doseči tako, da sama sebe ne bi osramotila. Marca je Cyrus Vanče poudarjal, da bodo embargo odpravili, če bodo Turki pripravili 'nove predloge o Cipru, Ankara pa je to ogorčeno zavrnila. Na hitro sestavljena ameriška delegacija je obiskala Turčijo v za-
nanji ministri«, ni mogla do- j četku aprila in ugotovila, da biti več privržencev, je mož- so »odnosi s. to državo na
bost, da bo predlog prodrl Pred celotnim kongresom, po brnenju poznavalcev pravza Prav zelo majhna.
Razdor zaradi prepovedi Prodaje ameriškega orožja Turčiji traja na ameriškem Političnem vrhu že dolgo, čeprav Je razpravljanje v senci drugih skrbi — Paname, letal za Bližnji vzhod in sporazuma o strateškem orožju za ZSSR. Že prejšnja, republikanska administracija si je Prizadevala odpraviti prepo. ved prodaje orožja Turčiji, ki jo je kongres izglasoval leta 1975, po izkrcanju turske vojske na Cipru. Jimmy Carter kot demokratski kandidat za predsednika je zbral večino glasov treh milijonov Američanov grškega rodu, ker Je med volilno kampanjo Poudarjal, da bi bila odprava tega embarga nečastna, dokler ne bodo dosegli kakšnega napredka v zvezi s Ciprom. Kot predsednik pa Carter zdaj predlaga, naj bi embargo brez kakršnihkoli Predhodnih pogojev odpravili, češ da se bodo tako izboljšale možnosti, da bi na-411 rešitev za Ciper.
Administracija si je pred sedanjim najnovejšim stališčem krčevito prizadevala poiskati kakšen izhod, da bi
kritični točki«. Medtem se ni zgodilo nič posebnega, le ameriške skrbi so rastle iz dneva v dan zaradi napovedi in glasov,, ki so si jih tukaj tolmačili kot znamenja vse večjega turškega oddaljeva
CYRUS VANČE: Ukinitev embarga s pogoji
nja od zahodne vojaške zveze. Premier Bulent Ecevit — to je ena zadnjih in z ameriškega stališča najslabših vesti — ne namerava priti v Washington konec maja na sestanek šefov držav pakta NATO, zato pa bo junija obiskal Moskvo!
Administracija je popolno-
ma spremenila mnenje o vplivu embarga na rešitev ciprskega problema, težava pa je zdaj v tem, kot trdi, da v Washingtonu ni nikogar, ki bi govoril v imenu Turkov, medtem ko je »grški lobby«, kot se je izkazalo, ena najbolje organiziranih skupin za pritisk okrog vrha v prestolnici. Trije milijoni Američanov grškega rodu (pretežno so dokaj premožni in zaradi tega v volilnem letu še posebej pomembni) živijo v ključnih urbaniziranih državah, katerih glasovi so lahko odločilni na tehtnici za republikance in demokrate. »Nemogoče je, da politik ne bi poznal vsaj enega Grka,« je dejal neki kongresnik iz Illinoisa. Tednik »New Re-public« pa opisuje problem z druge strani takole: »Zelo težko je imeti Turke rad« »Grški lobby« nekoč v tej državi ni bil enoten. Nekateri so podpirali Nixon-Kissin-gerjevo politiko, ki je bila na strani Vojaške hunte v Atenah, ta pa prčti Makari-osu. Ravno hunta je potem nakopala glavobol ne samo Turčiji, temveč tudi Grčiji in Ameriki. Legendarne sposobnosti bivšega zunanjega ministra so ravno v tej točki predmet jeze in posmeha njegovih nasprotnikov:	temu-
ameriškemu Metternichu, pravijo, je bil napoti mali neuvrščeni Ciper, in se je spustil v spletke, katerih rezultat je, da Amerika ne samo nima Cipra na svoji strani, temveč ima tudi hude skrbi zaradi Turčije in Grčije. Del »grškega lobbyja« na čelu z nekoliko skrivnostnim in slavnim Eliasom Demetro-coupolosom se je bojeval
| proti Nixonu in proti voja-! ški hunti v Atenah, pa tudi I proti ameriškim Grkom, ki I so bili na strani polkovnikov. Enotno pa je stališče vseh tukajšnjih Grkov dot Turkov. Kongres kar naprej zasipajo s pismi, telegrami, telefonskimi pozivi, letaki, literaturo, vabili na zborovanja. »V vsej državi ni tako enotne im k enemu cilju naravnane skupine za pritisk,« meni »New Republic«. Glavni argument ameriških Grkov je. da bo Grčija, če bo Amerika ugodila Turčiji — odpadla od Zahoda in bodo na oblast prišle močne protiameriške sile. Eugene Rosides, nekdanji funkcionar Nixonove administracije, zdaj pa glavni član grškega lobbyja, pravi, da Amerika lahko izbira sa mo med tema dvema možnostma: če bo ugodila Turčiji, bo izgubila Grčijo.
Carterjeva administracija, soočena s podedovanimi pro bjemi, si prizadeva poiskati formulo, po kateri bi Grčijo, kakor hitro bi odpravili embargo na prodajo orožja s Tručijo, potolažili s povečano vojaško in gospodarsko pomočjo. Toda problem očitno ni predvsem v pomoči sami — trdijo, da je Turčija v letih embarga dobila za okoli 600 milijonov ameriškega orožja — temveč v odnosih. Problem pa je tudi to, vsaj kar zadeva Ameri-ko, da kongres, potem ko je strmoglavil enega od predsednikov, ni videti pri volji, da bi se postavil na stran nekega drugega predsednika in tvegal, da bo izgubil vplivne glasove ameriških Grkov. Administracija, ki je že tako ali tako zapletena v razne bitke, bo imela torej tudi z »reševanjem Turčije za Zahod« naporno delo, icaterega ižid je negotov.
DRAGISA BOSKOVIC
ZDA izganjajo mehiške delavce
V	zadnjem letu jih je moralo oditi več kot milijon — Stroge omejitve za vse prišleke
MONTREAL, 11. maja (Prensa Latina) — V minulem obračunskem letu so iz Združenih držav Amerike izgnali nad milijon mehiških delavcev, je sporočila Prensa Latina na podlagi statističnih podatkov, s katerimi razpolaga ameriška služba za vprašanja imigracije. Ti delavci so na skrivaj prihajali v ZDA kljub omejitvam, ki jih je uvedla ameriška administracija — lani so določili, da lahko iz vsake zahodne države sprejmejo največ do 20.000 ljudi. Tako ostre ukrepe pripisujejo v glavnem visoki stopnji brezposelnosti in politiki Carterjeve administracije, katere namen je odpraviti presežke cenene delovne sile, ki jo sestavljajo priseljenci iz Latinske Amerike.
Statistični podatki kažejo, da bi se število prebivalcev iz latinskoameriških držav, ki so se priselili v ZDA, že okoli leta 1990 podvojilo, če bi dovolili, da bi se nadaljeval sedanji priliv. Z drugimi besedami to pomeni, da bi ta »manjšina« v ZDA po številu presegla črnce.
V	New Yorku na primer živi tretja najštevilnejša latinskoameriška skupnost na svetu, v Los Angelesu pa -živi toliko prebivalcev mehiškega rodu, da bi jih lahko uvrstili takoj za številom Mehičanov v glavnem mestu te države. Latinskoameriško prebivalstvo sestavlja do 36 odstotkov celotnega prebivalstva nekaterih držav ZDA in je najštevilnejša manjšina v Kaliforniji, Teksasu, Co-loradu, New Mexicu in Arizoni. Povrh živi v ZDA peta največja skupnost španskega govornega področja, ki jo sestavljajo štiri glavne etične skupine — Chicanos (Mehičani, ki so se priselili v ZDA), Portoričani, Kubanci in drugi Latinskoameričam.
Ti ljudje so bili leta in leta cenen vir delovne sile v ZDA, kar potrjuje tudi podatek, da živijo v glavnem (88 odstotkov) v mestih in je njihov povprečni dohodek v letu 1976 znašal dve tretjini povprečnega narodnega dohodka v državi.
Veliko latinskoameriških družin živi nR meji revščine, njihovo zdravstveno varstvo in izobraževanje sta na dosti nižji stopnji kot pri preostalem prebivalstvu. Čeprav ni popolnih podatkov, med drugim zato, ker strokovnjaki to prebivalstvo pogostoma uvrščajo pod kategorijo belcev, izhaja iz najnovejše študije v Los Angelesu, da so chicanosi bolj izpostavljeni obolenjem, kakršna so tuberkuloza, pljučnica, sladkorna bolezen in jetrna ciroza. Povprečno dočaka 56 let starosti, kar je za 10 let manj od povprečne življenjske dobe belih Američanov. To potrjuje tudi podatek iz študije ameriškega ministrstva za kmetijstvo, v katerem je rečeno, da znaša življenjska doba priseljenih farmarjev komaj 49 let.
Latinskoameriško prebivalstvo je med drugim izpostavljeno tudi diskriminaciji, ne samo pri delu, temveč tudi v zasebnem življenju. Zadnjih nekaj let Je njegove glasove v ZDA slišati bolj kot prej, zlasti zahteve po spoštovanju državljanskih in človekovih pravic. Toda ameriška administracija Je jasno povedala, da se ni odločila za kompleksno in dolgoročno reševanje problema manjšin, temveč za nadzorovanje in omejevanje na£lalJnJega priseljevanja, kar je vsekakor lažja pot.
»Plačilni" rasizem
Rodezijski ekonomisti razgrnili rasistično podobo domačega gospodarstva - Slabše delo in plače za Afričane
V	sestavku z naslovom •Kdo nosi breme Inflacije« 16 predvsem govor o zasluž-11 h _ in razločkih med njv bi vzdolž rasne in rasistične hejne črte med dobrimi še-Rimi milijoni Afričanov In 3kolt 260.000 pripadniki bele banjšine.
V	letili 1964 do 1975 je povprečni letni zaslužek afriškega delavca narastel za 89 odstotkov, kar na videz ni ma l°- V kmetijstvu in pri gospodinjskih delih (služinčad) so se v enakem obdobju mezde povečale za 44 oziro-ma 50 odstotkov. Inflacijska stopnja v teh 12 letih pa je anašala 44 odstotkov.
Rodezijska vlada — podob bo kot vlada v Pretorii -takšne v odstotkih izražene Podatke kaj rada uporablja Pri dokazovanju, češ, Afrtča-bi resda nimajo političnih Pravic, vendar se Jim veliko kolje godi kot državljanom briških dežel z večinsko vlako. Toda razčlemba v orne-bJeni reviji objavljenih podatkov kaže, kako videz v resnici vara kar zadeva zaslužke Afričanov v primer-Javi z manjšino v Rodeziji ' Zvišanje mezd v kmetijstvu
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBUU\ mu,,
NAIROBI, maja — Društvo rodezijskih ekoiiomistoy Je,pred Unevi v »The Rhodesian 'Journal ob Economics« razgrnilo do-•»Sen del podobe rodezijskega gospodarstva, a zlasti še social-hlh razmer, ki ga to gospodarstvo povzroča.
(44 odstotkov) pomeni, da je letna mezda afriškega kmetijskega delavca narastla s 124 na 179 rodezijskih dolarjev (rodezijski dolar — RJ — je za okoli tretjino manj vreden od ameriškega) Leta 1964 je bilo na farmah 293.000, leta 1975 pa 353.700 mezdnih delavcev.
»Ob tern«, pripominja »The Rhodesian Journal of Economics«, »se je v enakem časovnem obdobju pridelek na evropskih farmah povečal za 154 odstotkov. »2! drugimi be sedarm, realne mezde afriških delavcev, so ostale nespremenjene, število delav cev pa je narastlo za 18 od stotkov.
Se bolj drastične so primerjave z zaslužki Neafriča nov, zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu Njihove pov prečne mezde so v letih 1964 — 1975 narasle z 2.620 na 4.268 R$ letno ali za 62,9 od stotka
Letne mezde afriške služin čadi v Rodeziji so se v ena kem obdobju zvišale z 236 na 353 R5, število zaposlenih v tem sektorju pa s 93.700 na 136.700. Za tabelo, objavlje no v omenjeni reviji, je zna
čilno, da ta zaposlitveni sektor ne izkazuje podatkov v rubriki neafrišklb zaposleni; torej bele služinčadi bodisi ni ali Je njeno število minimalno.
Tudi gledano iz sorodnega zornega kota primerjave Ka žejo, da je bilo manjšin; slej ko prej veliko bolje postlano:	povprečni zaslužki
Neafričanov so v letih 1964 do 1975 narastli z 2.492 na 5.062 RJ — ali za 103 odstot ke. Mezde in plače Afričanov so se, kot rečeno zvišale za 89 odstotkov — da o osnovah za izračun obojih odstotkov ne govorimo
Iz povedanega sledi sklep revije »The Rhodesian Jour nal of Economics«: »Razpre delnica kaže, da se prepad med neafriškimt in afriški
Da ne gre zmerom za nižje kvalifikacije (ki s6 spet dostikrat nasledek rasne diskn minacije v šolstvu), kažč uradni podatek, da Rodezija premore 10.000 Afričanov z vistjkošolsko izobrazbo — po nekaterih cenitvah več kot jih je Imela katera koli at riška država na pragu neod visnostr Toda neka.i tisoč teh akademikov je po letu 1965 emigriraio. Tako zdaj več ko šest milijonov Afričanov v Rodeziji premore ko maj 50 zdravnikov, 14 advo katov in dva inženirja.'
J02E ŠIRCELJ
Gradnik v francoščini
Med knjige, ki v tujih jezikih posredujejo spoznavanje slovenske literature v mednarodnem svetu, se Je letošnjo pomlad uvrstila reprezentativno pripravlje-. ha publikacija Alois Gradnik par Anton Slodnjak. Izšla je v zbirki Collection PoAtes Actuels, ki izhaja v Parizu in priča že s samim izborom o svojih vodilnih merilih. V njej sta pred tem zvezkom izšla izbora poezije Mateja Bora in Ceneta Vipotnika. Tretji zvezek, odmerjen slovenski Poeziji, nam daje posebno zadoščenje, saj je pesniški opus Alojza Gradnika v mednarodno veljavnih zbirkah premalo upoštevan in ta francoski izbor je pravilna počastitev osebnosti in dela tega velikega mojstra slovenske pesniške besede. V tej francoski predstavitvi je po pravici citirana sodb-a Josipa Vidmarja, da Gradnikov pesniški opus sega na vrh slovenske poe zije.
Čeprav je pri nas izšel ‘marsikak prispevek k vrednotenju Gradnikove poezije,
je študija Antona Slodnja k-a, ki je v tem zvezku pa riške zbirke posvečena Gradnikovemu ustvarjalnemu delu, posebno markant na — uvod za vse, ki bi hoteli izmeriti širino in glo bino pesnikove umetniške izpovedi. Na desetih stra neh je eden naših vodilnih slovstvenih teoretikov in zgodovinarjev zgostil svoje poglede in sodbe o Grad nikovem delu.
Zajetnejši del knjižice tvori kajpada izbor Grad nikovega pesniškega del®. Iz, obsežnega opusa Alojza Gradnika je bilo izbranih in v francosko formo pre nesenih samo 40 pesmi med njimi tudi take z dalj širni teksti. Pri tem izboru je očitno šlo za to, da vzbu di v imagitivni obliki ne samo pesnikov doživljajsk nadih, ampak tudi slikovite poteze slovenske dežele Pesmi je s sodelovanjem Marca Alyna prevedel tn jim dal dokončno formo Viktor Jesenik, ki ga dob ro poznamo in priznavamo kot prizadevnega posredi valca slovenske literature v
Franciji Kakor vsak prevod poezije, kaže tudi ta, s kakšnimi težavami se sre čuje, kdor prenaša poezijo iz ene subtilne Jezikovne posode v drugo. Primerjava prevoda z- izvirnikom je še težja kot primerjava prenosa muzikalnih not v orkestralno izvedbo. Vseka kor pa lahko zapišemo, da sodi prevod Gradnika med najboljše Jesenikove prevo de.
Spričo tega, d® gre za Bo strani obsegajočo knjižico, ne moremo od nje obsega pričakovati kaj več, orne nim naj še 4 strani nepo polne bibliografije o Grad niku, poseben mik pa du Je lepo natisnjenemu zvez ku osem fotografskih re produkcij, katerih vsaka *za jema celo stran in vse se slikovito vpletajo med tekst Najpreprostejša sod oa o tem francoskem doku mentu slovenske literature bi bila ta, da sta prof. dr Slodnjak m prof Jesenik storila prikupno uslugo slovenski literaturi na nje m poti v široki svet.
BOŽIDAR BORKO
Hua Kuo-feng v Pjongjangu
Dvojna uvertura
Obisk Hua Kuo-fenga v Pjongjangu Je v določenem smislu dvojna uvertura: prvič po dvajsetih letih se predsednik KIJ Kitajske podaja v inozemstvo, hkrati pa Je to obisk prvo potovanje Hua Kuo-fenga v tujo državo.
Huajeva pot v glavno mesto Demokratične ljudske republike Koreje je hkrati najvišje potrdilo za novo zunanjepolitično dinamiko, ki so jp v preteklih mesecih nakazali podpredsednika vlade Teng Hsiao-ping in Li Hsi-nien ter Cu En-laje-va vdova Teng Jing-čao z obiski v prestolnicah držav jugovzhodne Azije ■ ter v Nepalu.
Okoliščina, da Je Hua izbral Pjongjang za prvi cilj v programu svojih obiskov v tujini — neuradno je napovedan njegov obisk v Tajski, na jesen pa misli obiskati nekaj evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavijo — je logična posledica kitajskih prizadevanj, da najprej utrdijo odnose s sosedi. In Demokratična ljudska republika Koreja je kot dežela na sečišču interesov treh velikih sil — ZSSR. ZDA (preko Japonske in neposredno) ter Kitajske — v tem trenutku za Peking izredno interesantna. Razlogov za to je več.
Kitajski voditelji so raznim tujim delegacijam prevečkrat zatrjevali, da z razumevanjem gledajo na začasno navzočnost Združenih držav v Aziji in da ne bi imeli nič proti, če bi se ianonska obrambna moč okrepila v razumnih me-‘ah, da o 'takih stališčih kitajske diplomacije ne bi bili poučeni tudi v Pjongjangu. Pjongjang, ki je v sovjetsko-kitaj-skem sporu ohranil striktno nevtralnost in korektne odnose s Sovjetsko zvezo, ima ameriški imperializem za »sovražnika št. 1«. Glasilo korejske komunistične partije »Rodong Strimun« je 26 marea polemično zapisal, da »hočejo ZDA z® večno ohraniti na Pacifiku močne sile svoje agresivne armade« in da podpirajo »japonske reakcionarje In njihovo kovar* stvo«. Nekaj dni kasneje so bili natisnjeni direktno polenrčnl stavki: »Stališče, ki ga kdo zavzame do ameriškega imperia lizma, Je načelno vprR.šnnle, na podlag: katerega se vidi, če je kdo za resnično svobodo in neodvisnost, alt ni, če ceni mir in demokracijo ali Ju ne ceni . ..«
Ta polemična ost je gotovo spodbodla Kitajce, da z najbolj avtoritativnega me sta obrazložijo »bratski partiji« in »bra tom po orožju« svo‘e poglede na globa! ne probleme, kot se kažoio\v perspektivi kitaiske teze o »treh svetovih«.
Hua Kuo-feng je ored stotisočglRvo množico v Pjongjangu dal vse priznanje Kim II Sungu, omeni) kita‘sk.j delež v korejski voinj (1950—53), ki ga uradna zgodovina DLR Koreje po pravilu zamolči. in brez pridržkov podprl program za združitev obeh Korej. ki ga je formuliral predsednik Kim II Sung. Pri tem .je poudaril željo, da pride do združitve po
mirni poti.
V enakem tonu se mu Je odzval Kim II Sung, ko je zatrdil, da se je o združitvi pripravljen pogajati s slehernim člove-Hom iz Seula, da Je »le pgjriot in nasprotnik vojne ...«	-----
Poanta ni namenjena ne Kitajcem ne Korejcem, marveč State Departmentu. VVashington se je bil pripravljen pogajati s Pjongjangom o sklenitvi miru (sedaj Je v veljavi premirje iz leta 1953) ob pogoju, da sodeluje na pogajanjih tudi predstavnik seulske vlade. Pjongjang je doslej izključeval takšno varianto in vztrajal na pogovorih Washington-Pjongjang kim II Sungova formulacija o »človeku iz Seula, da Je le patriot In nasprotnik vojne« je v določenem smislu zbližanje z ameriškim stališčem in odpira nove možnosti v iskanju načina, kako priti do podlage za razgovore, ki bi bila sprejemljiva za vse. V Pjongjangu namreč računajo s tem, da bi se VVashington utegnil odpovedati južnokorejskemu predsedniku Parku, ki po severnokorejskem prepričanju ni ameriški, marveč japon skl človek.
Do nove severnokorejske pobude za likvidacijo tako imenovanega »korejske ga- vprašanja«, ki jo Je s svojo navzoč nestjo v Pjongjangu podprl tudi šef ki ta‘ske partije Hua Kuo-feng, je prišlo v politično zelo interesantnem trenutku-pred enim mesecem je romunski predsednik Ceausesou prišel v VVashington in prinesel s seboj tudi severnokorejski na črt za mimd rešitev »korelskega problema«. Hua je imel sedaj priložnost slišati iz najboli avtentičnega vira, kakšen Je no|one‘~nški program za mirno združi tev oh-h Korej, sredi maja pa bo Hua gostiteli romunskemu predsedniku Ceau-sescu. od katerega bo iz prve roke zvedel, kako so v VVashingtoriu reagirali na Kim 11 Sungovo oobudo In končno 20. maia pride v Peking Carterjev svetovalec za nacionalno varnost Brzezinski, nrav tako natančno poučena osebnost gle de ameriških pogledov na »korejski problem«.
Na prvi pogled je Htialev obisk v Pjong-iangu regionalnega značaja, v resnici na ima, vsaj s kitajskega vidika, globalno razsežnost: Kitfijska se Je aktivno angaži rala v prizadevanjih za mirno rešitev potencialnega žarišča novega sponada in da la s tem tvorni akcent tezi XI. kongre sa, da »nov svetovni kcnfhkt ni neizbežen, če .«. ki Je izšla iz dotedante po polnoma afirmativne teze o tem, da Je »nova svetovna vojna neizbežna« Skratka. Hua Kuo-feng le v Pjongjangu Dokazal Azilcem, da ni Kitajska tista, ki želi destabilizirati azilski prostor Jamstvo za to. da misli resno. Je predvsem široko notezni nrogram »štirih modeunizaci.1«. ki naj bi Kita‘sko v dveh desetletjih uvrsti) med gospodarske velesile.
MIRAN ŠUŠTAR
T rdno sodelovanje
Jugoslovansko-poljska men java dosegla 650 milijonov dolarjev — Dolgoročni spor ažurni — Razvoj kooperacije
POSEBEJ ZA DELO
VARŠAVA, 10. maja — Vrednost Jugoslovansko-pnljske gospodarske menjave bo dosegla letos 650 milijonov dolarjev, kar je skoraj toliko kot Je znašal triletni blagovni promet med državama ob začetku tega desetletja. Pa ne samo ta suhoparni podatek, tudi pozorna analiza strukture menjavo, v kateri prevladujejo kooperacija, dolgoročni sporazumi In obojestransko kreditiranje večjili gospodarskih načrtov, potrjujejo pozitivno, optimistično oceno dosedanjih rezultatov in možnosti za razvoj jugoslovansko-poljskih gospodarskih odnosov.
Pred tremi leti, ob prehodu na konvertibilno plačevanje, sta se državi dogovorili, da bosta blagovno menjavo načelno uravnovesili. Leta 1977 so se posli zaokrožili z minimalno razliko pe^ih milijonov dolarjev v korist Poljske, tako da lahko ob koncu sklenemo, da je sodelovanje med državama stabilno in koristno za obe strani. Perspektive so še toliko večje, ker se obe državi soočata s težavami v menjavi z Zahodom. To tržišče se namreč vedno bolj zapira, vse pogosteje prihaja na njem do izraza diskriminacija in pro-tekcionaštvo. To pa je že zadosten povod tako našemu kot pol.jskejnu gospodarstvu, da v širši medsebojni menjavi in s kooperacijskimi povezavami zadovoljita znaten del potreb na področjih, kjer sta se doslej opirali na pošiljke iz zahodnih držav.
Na seji skupnega komiteja za gospodarsko sodelovanje, ki je bila ob koncu preteklega meseca v Varšavi, so ocenili, da recesija in drugi negativni pojavi na svetovnem trgu niso resneje ogrozili osnov jugoslovansko-polj-ske menjave, čeprav je bil tempo sodelovanja v prvih dveh letih srednjeročnega sporazuma (1976—1980) malo počasnejši od načrtovanega.
Vedno hitrejši razvoj kooperacije, možnosti za Sklepanje novih dolgoročnih dogovorov in druge poslovne pobude obetajo, da bo vsota
3,3 milijarde dolarjev, načrtovana za to petletno obdobje, z uspehom dosežena. S tem namenom je bila ustanovljena tudi posebna delovna skupina izvedencev, ki naj bi obdelala sedanji sistem menjave in že zdaj začela s pripravami za izdelavo novega srednjeročnega programa (1981—1985), ki bi temeljil na realnih potrebah in interesih gospodarskih organiza cij.
Skoraj četrtina vrednosti jugoslovansko-poljske menja ve je v kooperacijskih po šiljkah, to pa Je odlika, s kakršno se ne more pohvaliti prav nobena država na svetu v bilateralnih stikih z drugimi partnerji.
Sodelovanje med Crveno zastavo in poljsko motorno industrijo datira že iz leta 1966. V začetku smo na osnovi kooperacijskih pošiljk sestavljali pri nas poljske fiate 125, v zadnjih letih pa že izmenjujemo cele avtomobile, katerih nakup pokriva prodaja določenih delov. Po poljskih cestah vozi že približno 25.000 naših stoenk, ki
so sl tod pridobile velik ugled in popularnost. O živahnosti tega sodelovanja priča tudi podatek, da je znašala leta 1967 vrednost kooperacije v avtomobilski industriji vsega 1,2 milijona dolarjev, samo leto kasneje pa že 70 milijonov. V sedanjem petletnem obdobju (1976—1980) so načrtovali 353 milijonov dolarjev. 2e sedaj razmišljajo o razširitvi sodelovanja (vsaj na 500 milijonov dolarjev v obdobju med leti 1981—1985) ter o povečanju pošiljk osebnih avtomobilov modelov in izvedb Tako bomo ob koncu leta dobili več sto novih zanimivih vozil polonez (za katere izdeluje Zastava 16 različnih delov), Poljska pa bo dobila nove tipe zastave, med katerimi bo tudi izvedba medite-ran.
Gospodarstvi obeh držav sta dosegli že takšno stopnjo razvoja, da se lahkč lotita tudi bolj zapletenih in modernejših oblik sodelovanja, ki so bile doslej privilegij najrazvitejših držav.
Jugoslovanske banke na primer že dlje časa kreditirajo poljske nakupe našega blaga za široko potrošnjo. Vse izrazitejša je tudi želja Poljske, da bi naše gospodarstvo pritegnila k sodelovanju pri finansiranju razvoja izkoriščanja premoga, bakra in drugih surovin, po katerih ima Jugoslavija dolgoročne notrebe.
Najdaljše in najplodnejše izkušnje na tem področju nudi proizvodnja glinice, ki jo je dobivala Poljska kot protivrednost za naložbe v razvoj Jugoslovanskih zmogljivosti. Poljska je dala tudi visoke kredite za gradnjo kombinata feroniklja v Makedoniji,za pridobivanje sinter-magnezita iz morske vode v Cmi gori itd.
ILIJA MARINKOVIČ
Spopad z razvojem
Nihanja v madžarski gospodarski reformi - Poudarek na kvaliteti in poslovnosti — Čisti računi in napredek
POSEBEJ ZA DELO
BUDIMPEŠTA, *. maja — Na partijskem kongresu je pfvi (■lovek madžarski' partije JanOs Kadar v sVbjerh govbru dejal, da bi bil zelo vesel, če bi v delovni sobi vsakega funkcionarja videl dve stvari, ki naj bi postali simbol: prva naj bi bila . Leninova slika, druga pa ura.
Leninova slika naj bi izražala ideološko usmerjenost človeka, ura pa naj bi bila nekakšno merilo njegove uspešnosti in poslovnosti. Madžari, ki ne zanemarjajo ideje, se že dobrih dvajset let nove ere trudijo, da bi dosegli vse, kar lahko dosežejo tudi tisti, ki se ne ravnajo po Leninu: poslovnost, pro duktivnost in torej tudi standard.
Kadar Je ob neki priložnosti povedal, da mu je poslovni mož z Zahoda rekel: »V socializmu imate prednost pred nami saj lahko s sploš nimi, državnimi kazalci organizirate plansko gospodarstvo tako, da vam z našo kapitalistično razdrobljenostjo ne moremo konkurirati. A na onem ožjem terenu, ki se imenuje tovarna, smo mi, kar zadeva naglo obvladovanje tehnologije in produktivnost dela, močnejši od vas.« Ka dar je poprosil svoje sobe sednike, naj razmislijo o tem v kolikšni meri je imel po slovni mož z evropskega Za hoda prav.
2e dve desetletji skušajo Madžari na Široki fronti, v zadnjem desetletju povsem konkretno, postati kos go spodarskemu razvoju, tako da bi dovolili nujno svobodo gibanja vsem dejavnikom v tem procesu. Natanko pred desetimi leti je začela veljati reforma, madžarska prizadevanja pa so se strnila v orga -nizirane ^napore, da bi na predevali na dveh, lahko bi dejali vzporednih tirnicah: prvič v splošnem razvoju, ta ko da bi spodbujali materi alno zainteresiranost, in dru gič pri ustvarjanju demokra cije v proizvodnji s končnim ciljem, da proizvajalec dobrin hkrati postane tudi udeleže nec pri sprejemanju odloči tev o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na politiko podjetja in njegov obstoj.
Štiri pesmi o Jugoslaviji
PEKING, 8 maja (Ta-njug) — »2en Min 21 Bao« je v nedeljski številki priobčil štiri pesmi o Jugo slavtji, ki Jih je zložil namestnik načelnika oddelka CK KP Kita'jske za mednarodne zveze LI Ji-mang. Ta 75-letni kitajski politik Je nedavno vodil študijsko partijsko dele-
gacijo na obisku v Jugoslaviji in Romuniji.
Li Ji-mang je tudi znan kallgraf in eden dolgoletnih sodelavcev največjega živečega kitajskega pesnika Kuo Mo-joja in je po vrnitvi iz Evrope objavi! sedem pesmi — štiri o Jugoslaviji in tri o Romu nij-i. S pisanjem pesmi se tako kot s kaligrafijo uk-varja mnogo kitajskih intelektualcev.
Pesmi, ki jih je navdihnil obisk v Jugoslaviji, so na.pisfine v duhu klasične
kitajske poezije. Vsaka pesem ima samo štiri vrstice, vsaka vrstica pa samo sedem pismenk. Zadnje besede se rimajo. Tak. šna oblika pesmi je nastala v 6. in 7. stoletju pod dinastijo Tang in jo uporabljajo mnogi kitajski intelektualci starejše generacije. V tem slogu Je včasih pisal pesmi tudi pokojni Mao Ce-tung.
Pesmi Li Jirtnanga so težko prevedljive. Ena izmed njih obuja spomine na dogodke iz jugoslovan-
ske zgodovine (»Plamene či, neodvisni pohod, o katerem je treba govoriti...«), večina pa je posvečena kratkim opisom narave. Največji vtis je na avtorja očitno napravil Dubrovnik, ki ga je takole ovekovečil: »Morske sapice spremlja šumenje valov, rdeče strehe se bleščijo kot stopnice v starih mestih. Z obzidja se ponuja prizor, vreden žada voljstva. Pol dneva sem prebil brez dela, križem rok ...«
Gospodarska reforma, ki Je doživela svoja nihanja in ki je v minulem razdobju vča sih tudi niso imenovali s pra vim imenom, Je gotovo po magala, da so nekatere stva ri v življenju poenostavili, poleg vsega pa je prinesla že to, da se Je v državi ustvarila psihologija — da vse ti sto, kar ocenjujem kot rezul tat skozi številko, postane hkrati opazno tudi v real nem življenju. Madžari so bi li že pred reformo, še zlasti pa v rigoroznem času precej pred tem, založeni s številka mi, današnje številke, na primer o porabi mesa (v zad njih petnatstih letih se Je poraba povečala od 49 na 71 kilogramov na leto), pa pre pričljivo potrjuje podoba v mesnicah, kjer se svinjske krače ponu ajo v skladovni cah kot drva, in to vsak dan, ne samo ob sobotah.
Javnost je bila- preseneče na ob podatku, ki ga je pred dnevi objavil šef državne sta tistlke, da je v državi zdaj več televizorjev kot radt.|sk'h aparatov Ce se ozreš po stre hah, pa kaj lahko verjameš taki trditvi.
Kot kažejo statistike, Je da nes na vsakih 100 gospodinj štev po 81 hladilnikov in 78 pralnih strojev. Madžarska nima svoje avtomobilske proizvodnje a po njenih cestah vo zi * 700.0000 zasebnih avtomo bilov (leta 1957 komaj 3000» in približno 400.000 naročni kov še čaka na vozilo, vča sih tudi po štiri do pet lat Marsikaj od tega, kar da nes prijetno zaokroži madžarsko podobo, če gledaš nanjo od daleč ali od blizu, ne dolgujejo Madžari zgolj Jasni splpšni usmeritvi, ki ima za cilj napredek, temveč tudi po ti, ki izhaja iz tega, da mora imeti državljan od takega napredka korist že danes in Jutri.
Madžarom ni všeč če Jtn kdo hvali, še zlasti ne, če imajo pohvale »prizvok ne načelnosti«. Pravijo pa, da neki zahodnjak, ki ga Je pot z' Vzhoda zanesla na Mart žarsko, ni hotel verjeti, da so tudi tam tako kot v dru gih socialističnih državah nacionalizirali trgovino 'n Industrijo. Izložbe, ki včasih niso imele pravega učinka, so videti iz dneva v dan bolj bogate in vabljive, toda Madžari ne mislijo — in ta je ona prava tema — da bi dosegli kaj neverjetnega če so na primer to stvar z izložbami (vzemimo v pre nesenem pomenu) uredili dokaj zadovoljivo.
Madžari ne prikrivajo, da
bi morali sistem, ki so si ga izbrali in kateremu daje osnovno obeležje reforma, izpopolnjevati, morebiti kar iz leta v leto. Zdaj odločno vztrajajo pri kvalitativnem kazalcu — to Je bistvo reforme — za vsako opravljeno delo, vsako tovarno, vsako panogo, saj brez tega ni čistih računov in tudi ne resničnega napredka.
In kot je na Madžarskem ponavadi, sega kvaliteta kot kategorija v pravem pomenu besede avtomatično na vsa področja in vse ravni in tako prihaja tudi 'do tistega, kar imenujejo kvaliteto samega življenja. »Založeni smo s pralnimi stroji- v prav zavidljivem številu, vendai gre večinoma za polavtomats.se stroje, ki bi jih moral. -kot velja tudi za vse drugo, kar ni dovolj izpopolnjeno, moderno in sodobno - dvig niti na tako raven, not to terja današnji čas,« so navedli kot primer.
Na Madžarskem je v na vadi, da poleg ustave in spl js-mh zakonov sprejmejo s« posebne zakone za posamezna, specifična pod roč ta \a kršne drugod le red ko a!i sploh ne srečaš Tako pri njih velja zakon o miacnm, o ženskah, o ljudsk.b odborih (svetih), pred kratkim pa je začel valjati Se zakon o trgovini, ki ga Je nekdo imenoval zakon »kupcev in potrošnikov«. Naj ga bežno omenimo, saj sta kupec in potrošnik na vrhu spiska vrednot subjektov, ki sodelujejo v proizvodno-promet no potrošniškem ciklusu.
Dolžnost trgovine, kot jo zdaj pojmujemo, m le v tem, da lepo in korektno postreže kupcu, temveč da se ozira tudi na njegov interes v vseh fazah prometa, začenši pri tisti, ko trgovina naroči blago v industriji: da naroči samo tisto, kar potrebuje in kar je kakovostno.
Kakovost kot širok pojem, ki ne zajema le izložb, omenjenega pralnega stroja m morebiti trgovčevega primz nega nasmeška (čeprav je tudi vse to pomembno;, temveč vse ravnanje družbe do človeka — državljana potroš nika ln naposled nosilca družbenega gibanja usmerjenega naprej. Je na Madžarskem deležna kar največ pozornosti Nihče ne oporeka temu,‘da ie pot do tistega, kar b\ radi dosegli še dolga, saj nihče tudi ne prikriva različnih interesov in protislovij v tem gibanju. Na Madžarskem namreč ne mislijo, da je vsa modrost, s katero socializem potencialno razpolaga, izčrpana že s tem, kar so doslej ustvarili.
MILOŠ COROVIC
Kras na filmskem traku
Pred tridnevnim mednarodnim posvetovanjem o fotodokumentaciji Krasa in kraških jam v Postojni — Prvi fotografiji slovenskega Krasa posneti 1837
POSTOJNA, 9. maja — Z večerom trinajstih barvnih speleoloških filmov se bo v petek /ačeio v Postojni tridnevno posvetovanje a fotodokumentaciji Krasa in jam, na katerem bodo sodelovali priznani fotografi jam in speleologi iz Slovenije, Hrvaške in Švice.
Drugi dan posvetovanja, kt je posvečeno tudi 160-Ietnici odkritja Postojnske jame, bodo udeleženci v 19 referatih osvetlili probleme razvoja fotografije in jamskega fotografiranja, v nedeljo pa bodo imeli še strokovni izlet v enega najlepših turistom nedostopnih delov Postojnske jame - v 800 metrov dolg slikovit rov.
Speleološke razstave imajo na Krasu že dolgoletno tradicijo. Vse od Valvazorja dalje, ki je pravzaprav prvi jamar pri nas, in ki je že v svoji »Slavi Vojvodine kranjske omenjal dvesto jam. Tudi speledoška veda se je rodila na kraških tleh ob delu dunajskega geografa m spe leologa Adolfa Schmidla. Tedanji Dunaj ga je poslal na raziskovanje notranjskih kraških polj z osnovhim namenom, kako sredi nerodovitnih kraških tal osušiti, oziroma
Podaljšano
življenje
rudnika
Velenje: novi triadni vpadnik odpira pot do velikih zalog premoga
VELENJE, 11. maja - V velenjskem rudniku bodo verjetno še ta teden prebili nov zrači lni jašek — s kote 378 na površino kote 426, ki ga hkrati s triadnin) vpadnikom v jami Skale, kamor je priključen, štejejo med izredno pomembne pridobitve za podaljšanje življenjske dobe rudnika. Zračilni jašek bo služil kot izstopna pot izrabljenega jamskega zraka, po triadnem vpaduiku pa bodo odvajali triadno vodo, ki je celo stoletje grozila rudniku premoga- ■ )
Triadni vpadnik, dolg 1070 n.etrov, so začeli graditi že marca lam, premij zanj pa sp opravili 27, aprila letos. S tem so 'rudarji dobili bitko z nevarno triadno vodo m zdaj lahkg začno odkopavati tudi varnostni steber premoga.,-	, -- ,
Računajo, da se bo življenjska doba 'ume s tem podaljšala kai za 16 do 20 let, zato novega uspeha niso veseli sa-nio vsi strokovnjaki in drugi rudarji, ki so pri delih sode. lovali, temveč gre za dogodek širšega pomena.
Več preko koprske
luke
Gospodarstvo celjskega območja še ne izrablja vseh možnosti
CELJE, 11. maja - Med občinski odbor gospodarske zbornice in regionalni odboj za integralni transport sta pripravila pogovor s predstavnik! Luke Koper, uvozno izvoznih trgovskih m dru gih organizacij, katerega na men je bil preučiti usmerjanje blagovnih tokov preko Luke Koper.	,
Podatki o opravljenem prometu preko koprske luke, zlasti pa povezave z njo kažejo, da obstoje še velike neizkoriščene možnosti.
spremeniti planinska polja v obsežne obdelovalne površine. To ga je tudi napotilo, da je začel raziskovati krasili podzemeljski svet, in je v letu 1854 izšlo njegovo delo »Jame in votline Postojne, Predjame, Planine in Loža«, ki tudi predstavlja rojstvo nove vede speleologije.
Takrat, pa vse do 90 let 19. stoletja so bili vsi raziskovalci pri svojih dokumentacijah vezani na skice, bakroreze, in se šele z razvojem fotografije in uvedbo prvih raster-jev v letu 1882 pojavi fotografija, kot pomemben pripomoček pri raziskovanju
Krasa.
Tako smo na Slovenskem dobili prve objavljene fotografije Kraša v letu 1887, ko sta izšli dve sliki Velike doline v Skocijanskih jamah v znamenitem Mtillerjevem vodniku o Skocijanskih jamah. Prve fotografije o Postojnski jami pa segajo v leto 1892. Velike zasluge za to ima postojnski tiskamar Maks še-ber, ki je bil izvrsten fotograf in član prve speleološke organizacije na slovenskem Krasu. Poslej je fotografija ne le pomembno propagandno sredstvo pri izdajanju postojnskih jamskih vodnikov,
marveč tudi zelo pomembno dokazno gradivo pri znanstvenih raziskavah Kraša nasploh. Tu bi omenili samo svetovno znano delo francoskega speleologa Martela o jamah, ki je v letu 1894 skupaj z Šeberjem objavil prve kvalitetne posnetke slovenskega kraškega podzemlja.
Od tedaj dalje pa se je število fotografij o našem Krasu nesiuteno razmahnilo. Zal pa danes ni mogoče nikjer dobiti podatkov o tem, kako, kdaj in kje so nastajale včasih edinstvene fotografije o kraškem podzemlju in ki o1 lahko služile znanosti, gospodarstvu in turistični propagandi.
MARJANA TRILER
Kanček domovine
Stiki in sodelovanje z domovino — Dogodki na videokasetah - Pomoč delavcem brez dela, pouk v materinščini
GRADEC, maja — V drugem nadstropju graške Defregger-gasse 3 ima,jo jugoslovanski delavci, ki so začasno zaposleni v Gradcu, svoj klub, kjer si ogledujejo filme, igrajo šah, berejo naše časopisje in v medsebojnih pogovorili ohranjajo nekaj domačnosti in »domovine«. Te dni smo bili na obisku v klubu; tam smo se srečali z nekaj organizatorji ln obiskovalci ter se pogovarjali o njihovem delu.
Član upravnega odbora
upravnega kluba Milivoj Vukčevič, ki )e hkrati tudi sodelavec beograjske delavske univerze za dopolnilno šolanje jugoslovanskih delavcev, ima dosti dela, a ga uspešno opravlja v sodelovanju z drugimi' člani upravnega odboja. »Ustanovi, li smo šolski center, v katerem si naši delavci na začasnem delu v tujini lahko pridobijo kvalifikacije za raz ne poklice, ki jih ipravljajo v tujini. Prav tako iahko končajo osnovno in nekatere druge šole. Letos je opravilo izpite na osnovni šoli okoli 50 kandidatov.«
V klubu jugoslovanskih delavcev si želijo čim več stikov in sodelovanja z domovino. Zelo veseli so, če jih povabijo v Maribor ali Mur sko Soboto. To sodelovanje so doslej že zelo razvili z mariborskim Zlatorogom, z radijsko postajo Maribor m , s soboško »Muro«. .Doslej so se že večkrat srečali m ■ organizirali tudi športna tes tnovanja. Pripravljajo se -u-di nu dan mladosti, v poou stitev praznika bo 20 mam gostovala v Gradcu folklor, ua skupina iz Brčkega s pev cem.
‘ Sedaj obiskuje 27 otrok na ših delavcev dopolnilni p »Us v srbohrvaščini, ža njihovo šolanje skrbi Milunka Kršika-pa s Kosova, dopolnilni pou« pa bo tudi v slovenščini.
Milivoj Vukičevič ,;e doslej delal štiri leta v klubu jugo-slovanskih delavcev aot pod predsednik, sedaj pa je vodja šole za dopolniino izobraževanje. Dela za avstrijsko podjetje, žena pa je pred šti. rimi leti odprla v Gradcu fri zerski salon. Korjčal le sred njo tehnično šolo (r Novem Sadu. »Glavni namen kluba jek, pravi, »zbiranje naših delavcev v klubskih prostorih, organiziranje raznih predavanj, srečanj kulturnih m športnih prireditev ter tekmovanj. v sodelovanju z ge neralnim konzulatom priskoči na pomoč tudi ustim de. lavcem,' ki se znajdejo brez službe ali unajo kakšne težave pri avstrijskih organih'z otroškim dodatkom, piačilom davkov ali pridobivanjem raznih potrdil.«
Klub ima tudi svojo pod ružnico v Kapfenbergu, ki dobro dela in vključuje tam zaposlene jugoslovanske delavce. Podružnice namerava jo ustanoviti tudi v Leobnu in v Rottenmarinu. Avstrijski sindikati so klubu v Gfadeu darovali barvni televizor, lahko si ogledujejo tudi televi .zijski spored iz Ljubljane '.n Zagreba. Od zvezne konferen ce SZDL (koordinacijskega odbora za zdomce) pa so dobili televizijski aparat z videokasetami. Vsak (teden dobijo iz Jugoslavije videokasete in si lahko na televiziji ogledajo dogodke v domovi ni. Klub dobiva pomoč za
svoje delo iz domovine in od nekaterih podjetij v Gradcu, kjer so zaposleni naši delavci.
V klubu smo srečali tudi jugoslovanskega konzula v Gradcu Alojza Vindiša. Dejal je, da je bil klub zelo uspešen pri povezovanju delav cev na začasnem delu v tujini z domovino. Po njegovih besedah zlasti člani unravne ga odbora kluba žrtvujejo dosti prostega časa, da bi delo kluba popestrili z raznimi no vimi oblikami dela m vldju čili vanj čim več delavcev Klub je s konzulatom m jugoslovanskim veleposlaništvom na Dunaju dosegel, la so začeli uvajati dopolnilno izobraževanje otrok naših delavcev. V Gradcu m oaolici je danes zaposlenih okoli 4500 naših delavcev, na av strijskem Štajerskem pa ».o li 9000. Te številke se seveda spreminjajo. MARJAN KOS
Petina avto ceste v občini Brežice
Manjši urbanistični popravki • Do Zagreba še prepotreben drugi pas
BREŽICE, 8. maja — Priprave na gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, (drugi pas bo tekel levo od sedanje »dolenjke«) so že stekle, čeprav je do začetka del še precej daleč in bo slovenski del jugoslovanske prometnice končan- šele v prihodnjem desetletju. Del ceste bo v dolžini 16 km tekel tudi po brežiški občini.
Na nedavni komisijski raz-pravi, udeležili so se je predstavniki slovenske in hrvaške skupnosti za ceste, republiškega sekretariata za urbanizem, republiških inšpektoratov, občine Brežice in prizadetih krajevnih skupnosti, so že razbistrili nekatera vprašanja, ki zadevajo gradnjo prepotrebne ceste. Breži-ški odsek bo namreč dokaj zahteven, saj bo imel kar 17 nadvozov in podvozov ter most preko Krke, obsežna dela bodo potrebna v vasi Čatež in na Petrolovi črpalki, pri Brežicah.
Upoštevati bo treba tudi pomembnost Krškega polja kot rezervata pitne vode in področje Cateških Toplic s termalno vodo. Ker bo sedanja magistralna cesta postala cestninska, bodo za hitrejši promet usposobljene tudi nekatere regionalne ceste, kar zlasti velja za odseka Čatež —Bregana in Brežice—Dobova.
Bodoča štiripasovnica (Ljub. Ijana—Zagreb, s prečnim profilom 28 metrov, bo imela pri Brežicah cestninsko postajo, pred tem pa na Ca-teškem hribu šest odstotni vzpon. Tudi sicei bo močno posegla v zemljiške površine, zato bodo preuredili posa. mezne komunalne in energetske napeljave ter usposobili še nekaj poljskih poti.
V razpravi so ugotovili, da je predložena rekonstrukcija magistralne ceste Ljubljana —Zagreb in regionalnih cest sicer v skladu z obstoječo urbanistično dokumentacijo
VLADO PODGORŠEK
Skrbijo za ribji zarod
ŽALEC, 9. maja — Ciste reke, v katerih se ribičem ponuja športni užitek, so marsikje v naši domovini bolj preteklost kot sedanjost. Vsako leto namreč lahko znanim in neznani m krivcem očitamo, da so s strupenimi odplakami uničili ribji zarod v tej ali oni reki. Ribogojnica Hmezada v Žalcu obstaja že deset let. Z 80« tisoč mladicami, ki jih vlaS* v reke, pomaga ohranjati ravnotežje v naravi, razen tega pa vsako leto vzredi 40 ton postrvi, ki jih ljubitelji rib Inki50 dobijo kar v ribarnici.	j, T.
, *	Foto: Marjan Zapluti*
S traktorji na tuje
V Štorah traktorji za domači trg in za izvoz — Uspešno po Fiatovi licenci — Skrb za dele in servisno službo
ŠTORE, 8. maja — V tovarni traktorjev štore, kjer bodo letos izdelali 5400 traktorjev — Jo«« za Izvoz v Italijo in druga zahodna tržišča ter 2400 za domače tržišče, bi lahko prodali precej več traktorjev, kot znašajo (renutne zmogljivosti tovarne in njiliovih kooperantov.
Koper dobi brata
Med Zusterno in Izolo bo, v naslednjih letih zraslo mesto za dvanajst tisoč prebivalcev — Zvezni natečaj
KOPER, 10. maja — Koprska občinska skupščina je razpisala jugoslovanski natečaj za progranislui-urbanlstično ureditev izredno občutljivega, /zdaj večidel nezazidanega prostora od Žustcrne do rezervatnega zemljišča nove bolnišnice nad Izolo. Na tem prostoru naj bi v prihodnjih desetih letih zraslo od podnožja Markovca do morja povsem novo. sodobne zasnovano mesto z okoli 12.000 prebivalci.
Zadnji desetletji se je Koper razvil iz neznatnega ri-biško-trgovskega naselja v pristaniško mesto s satelit , skiml naselja. Ta so nastaja la bolj ali manj urbanistič no dognano. Vrzeli teh na naglo zasnovanih novih pozidanih prostorih se kažejo zdaj v različnih inačicah. V prihodnjem desetletju raču na jo, da se bo Kctpei povečal za najmanj 10.000 prebivalcev. V neposrednem zaledju mesta ni več tako velikih/ zazidalnih površin Zato so se odločili, da se bo Koper v širšem smislu nadalje širil od Žust.erne proti Izoli da bo tu strnjena poselitev sklenjena na vsej črti od Kopra do Izole
V urbanistični praksi obalnega Območja bo to drugj primer, da so z jugoslovanskim javnim natečajem pri tegnili strokovnjake iz vse
države k snovanju najustrez nejše urbanistično-sociološke ureditve bodočega naselja (Prvi so zelo uspešno s tako široko zastavljenim nateča jem poskusili v Izoli za novo naselje na obrobju mesta) Pričakujejo, da bodo tako ob sodelovanju strokov n jakov iz vse države dobili najboljše zamisli ne le glede j urbanistične in zazidane ureditve, temveč tudi glede, vse ga, kat bo potrebovalo tako sodobno, povsem na novo zasnovano mesto, sestavljeno iz krajevnih skupnosti. Take mu natečaju bodo kos le skupine strokovnjakov raz ličnih usmeritev od urbanistov, sociologov m tehničnih izvedencev, pa tudi ljudi, ki j se ukvarjajo z varstvom okolja. Novo mesto' bo moralo imeti vse značilnosti obmorskega življenjskega utripa-Z enim korakom bo na-
slonjeno na morje m bo seveda pri zasnovi treba upoštevati pogoje obmorske lege. Mesto bo predvsem stanovanjsko naselje, seveda z vsemi objekti, ki jih potrebuje sodobni člQvek,
Novo mesto med Koprom in Izolo seveda ne bo nastalo naenkrat. Prav zato je v razpisnih pogojih navedeno, naj bi udeleženci obdelali zasnovo sicer za celotno naselje, podrobno ureditev pa za prvo etapo,* ko naj bi pozidali stanovanjskih hiš in drugih poslopij za okoli 3.000 ljudi Prva etapa naj bi bila nekakšna preizkušnja belotne zasnove, da bi lahko v na daljnjili etapah izpopolnili tako metode in pota uresničevanja; graditev pa zlasti prilagodili vsebini življenja v novonastajajoči mestni ali ožji skupnosti.
Natečaj bodo zaključili sredi oktobra. Takrat bo razpisna komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki, na javnih setih pregledala na razpis p t slane prispevke.
GUSTAV GUZEJ
Povpraševanje po traktorjih, ki jih izdelujejo v Štorah, je namreč precej večje od trenutne ponudbe in se še naprej povečuje, kar je precej v nasprotju z nekaterimi trditvami, da bo .etos jugoslovansko tržišče povsem zasičeno s traktorji. Po nekaterih ocenah naj bi doma rie mogli prodati okoli '39.000 traktorjev.	■ ■
V	tovarni traktorjev po ne. katerth tržnih znakih 1 sodijo, da se povpraševanje po traktorjih na našem tržišču umir j ja in normalizira, kai pa ne pomen., da so sedanje zmogljivosti jugoslovanskih tovarn prevelike Povpraševanje . se ‘jd ustalilo. Uvoz iz leto v le to zmanjšujemo, povečujemo pa domačo proizvodnjo, kai je povsem pravilna usmeritev. Se pred 'leti smo se na tem področju srečevali s sko. rajna nemogočimi razmerami. Uvažali smo skoraj vse, kar so zunaj delali, n ih;: p pa m skrbel za rezervne dele serv.sno službo, tipizacijo traktorjev m podobno /daj v Jugoslaviji izdelu:em< okoli sedem tipov traktorjev, i-.a> ob zmanjšanem uvozu iz za hodnih in vzhodnih držav po. vsem zadošča. Primanjkuje le še nekaterih vrst težrih traktorjev. a okoli 90 KM m več.
Po bilanci, ki ,so jo' nate-d:li na združenju za kmetijsko mehanizacijo, naj bi. letos nastal določen presežek pri traktorjih ■ od 26 , do 35 KM, ki jih bomo letos -v Jugoslaviji izdelali 24.000, od tega' največ IMT Beograd -20.300 Večji primanjkljaj pa bo nastal pri kategoriji 'rak torjev od 36 do 35 KM in sicer okoli 7.000, manjši pa pri težjih traktorjih od 61 KM navzgor, le-te v glavnem potrebujejo kmetijski kombi, nati.
V	tovarni traktorjev v Sto rah se tudi v naslednjih letih ne bojijo za prodajo,svojih izdelkov. Računajo, d’a bo.
do proizvodnjo v naslednjem letu povečali na 7.500, leta 1980 pa na končno zmogljivost . tovarne, to je na 10.000 traktorjev letno.
V zvezi z raziskavo trga in možnostmi prodaje so v Štorah povedali, da- spada, po
mnenju mnogih traktor, ki ga v sodelovanju s Fiatom izdelujejo za domače m vse za hodno tržišče, med najmodernejše na' svetovnem trgu. Razen tega izdelujejo traktor, ki sodi v srednji razred in po katerem bo vsaj še nekaj let največ povpraševanja. Za njihov traktor, zlasti tistega s pogonom na vsa štiri kolesa, se zanimajo Francozi, Španci, Portugalci, Zahodni Nemci, Angleži in celo Nor-
Novi kilovati
Na Hrvaškem bodo še letos dograjene štiri nove elektrarne z močjo 875 megavatov
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
ZAGREB; 8. maja •— Letos se na področju sosednje Hrvaške končuje gradnja štlristokilovoltnc osnovne , visukppapetbstne mreže Jugovo,vaMSkmga etekJspenerget-sitega prenosnega sistema Nikola Tesla. Danes, ko v Zagrebu praznujejo 33-ltlnico osvoboditve mesta, pa so svečano predaji svojemu namenu transformatorsko postaj«, najvažnejši del prenosne mreže, ki je veljala okrog 200 milijonov dinarjev.
Sicer pa gospodarstveniki sosednje republike ocenju jejo letošnje leto kot prelomno za elektrogospodarstvo, ker so bili doseženi nekateri boljši rezultati, kot kdajkoli prej. Letošnje, uspehe namreč primerjajo z vsemi težavami, s katerimi so se srečevali v dosedanjem razvoju, za katerega je bilo med drugim značilno, da je primanjkovalo električne energije.
Poudariti velja, da bodo za potrebe elektrogospodarstva sosednje republike letoš dokončane in vključene v elektroenergetski sistem štiri nove velike .elektrarne s skupno vgrajeno močjo 875 megavatov in z letno proizvodnjo okrog 4 milijard kilovatnih tu električne ener; gije. Bržčas omenjene številke ne povedo dovolj, če se jih ne primerja s skupno vgrajeno, močjo vseh elektrarn v tej republiki: instalirana moč je konec lanskega leta .znašala domala 2.200 megavatov, medtem ko je njihova skupna proizvodnja znašala S milijard 738 milijonov kilovatnih Ul'.
Med nove, elektrarne lahko uvrstimo termoelektrarno Reka 1, s 320 megavati ,do konca leta pa bodo začele' delovati še termoelektrarria — toplarna • Zagreb 2, z močjo 120 megavatov, en agregat v hidroelektrarni Za kučac z močjo 130-megavatov, do konca leta pa bo zgra jena tudi velika termpelektiurna Obrenovac 6, z močjo 305 megavatov Gradnjo te elektrarne financira sosednja republika, zato v začetku prihodnjega leta pričakujejo tudi, prve kilovate električne energije za potrebe elektrogospodarstva Hrvaške.
Za gradnjo elektrarn, dalinovodov, transformatorskih postaj in drugega, bodo letos potrošili 7 milijard 360 milijonov dinarj‘ev,-kar je znatno več, kot pa so znašala vlaganja kdaj poprej. Višina letošnjih vlaganj pa je tako rekoč enaka skupnim petletnim naložbam v elektrogospodarstvu sosednje republike v času 1970—74.
BORKO DE CORTI
vežani. Sicer pa za enkrat še največ traktorjev po P°' godbi s Fiatom prodajo 119 italijanskem tržišču.
Podobno zanimanje za nO; ve Fiatove traktorje je tudi na domačem tržišču. Ža zdaj največ .traktorjev prodaj« preko ljubljanske Agroiehoj" ke v Vojvodini in Sloveniji-Največ njihovih traktorjev v Sloveniji je na Gorenjske01; v okolici Ptuja jn Slovenj Gradca. Za slovenske trakulje se v zadnjem času zanimajo tudi Makedonci. I*0-vsem neobdelano pa je tržišče Bosne in Hercegovine tef Črne gore, kjer so šele v zadnjem času začeli pre«5' merjafci kmetije v tržno Pr*' delovanje, obstajajo pa velike možnosti za prodajo traktorjev.
RAJKO OCEPf#
Samomor
Ukine
Ševčenko
Žena" bivšega sovjetskega diplomata segla P° uspavalnih tabletah
OD- NAŠEGA MOSKOVSKEGA »	»»i- DOPISNIKA
MOSKVA, 10. maja - Pred časom dokaj šumna afera 5 podsekretarjem združenih rodov v New Voriui Arkad1-jem Ševčenkom, ki je v z8‘ četku aprila zavoljo nastalo1 nesoglasij s sovjetsko vlad« objavil, da ostaja v ZDA, j* nenadoma doživela dramatično drugo poglavje v Moskvo kamor se je pred poidrug«n mesecem vrnila njegova drJ" žina:- žena Arkadija Sev«®11' ka, 49-letna Likina sevčenk«-si je 8. maja odvzela živ!.-6’ nje s preveliko količino usft?-valnih tablet.
Kasneje dopoldne je dvajsetletni sin Genadij Ševfi®11 ko, ki s 16-letno sestra Ati živi v Moskvi z materjo, kai, da je bil po sredi -"9' mompr. Izjavil je. da je sl*n’ 8.' maja odpeljal z vozil011 mater v bolnišnico, ser da I dobila srčni napad, m da ' nato mati za infarktom ptfl minila v bolnišnici. Mati 0 je imela že dalj časa težav s sroem, je rekel Gena01-) Ševčenko, kar jo je prize0®-lo vse tisto, kar se je dilo z možem in kar so ^ g neje v zahodnem tisku njem pisali.
TIT DOBERŠEK
Trden prag za železnico
V Sloveniji kmalu deset temeljnih skupnosti za železniški in luški promet -Enajsta bo v Puli - Večji vpliv združenega dela - Razprave v 3 tisoč tozdih
LJUBLJANA. 8. maja — Ze nekaj časa v slovenskih tozdih razpravljajo o nekaterih pomembnih spremembah, ki naj na področju železniškega in luškega prometa v Sloveniji zagotavljajo nadaljnje poglabljanje in dograjevanje samoupravne organiziranosti ter uveljavljanje dohodkovnih odnosov, kar je skladno z ustavno ureditvijo SR Slovenije, zakonom o združenem delu In tudi sklepi zadnje lanske skupščine SIS za železniški in luški promet, ki je zasedala 26. decembra 1977.
Omenjene razprave, ki so že pred zaključkom, so v Sloveniji zajele približno tri tisoč tozdov, torej nekako fri četr tine vseh slovenskih tozdov Največ razprav je bilo na zborih delovnih ljudi, obravnava li pa so tako nekatere spremembe in dopolnitve, ki so nujne v sedanji samoupravni organiziranosti SIS za železni ški m luški promet SR Slovenije, kakoi tudi ustanavlja nje temeljnih skupnosti za železniški m luški promet, ki jih bomo dobili v Sloveniji in Istri (kot je znano, Je Istra s Slovenijo povezana v enovit železniški sistem) enajst Nove temeljne skupnosti bomo v kratkem dobili v Novi Gon ci. Kopni Postojni, Ljubljani na Jesenicah, v Novem mestu, Trbovljah, Celju; Mariboru,
Murski Soboti in Pulju. Našteti kraji, kjer bodo delale te meljne skupnosti za železniški in luški promet, so hkrati že uveljavljena slovenska že lezniška prometna središča Ustanovitev temeljnih skup nosti bo nedvomno na po dročju železniškega m luške ga prometa zagotavljala še večji vpliv baze, torej združe nega dela m krajevnih skup nosti, na vsa dogajanja v že lezniškem in luškem prometu, saj bodo skupščine novih te meljnih skupnosti izvolile de legate za bodočo skupščino republiške SIS za železniški in luški promet, kajti sedanji skupščini SIS poteka v juliju 4-letno mandatno obdobje Kot smo izvedeli, so že precej časa v vseh krajih, kjer bodo ustanovljene temeljne
skupnosti za železniški in luški promet, formiram iniciativni odbori za ustanovitev omenjenih temeljnih skupnosti. V- večini krajev so inicia trnu odbori dobro opravili svoje delo iu uspeli kar precej razgibati teren še zlasti pa so se izkazali v Postojni in Mari-boni. Seveda so svoj delež v uspeli akciji da je bila sago tovljena široka in dobro spe ijana javna razprava oreo ustanovitvijo omenjenih temeljnih skupnosti, prispevali tudi slovenski sindikati vziro ma občinske m medobčinske I sindikalne organizacije, kakor tudi socialistična zveza in kra ievne skupnosti Ob splošni politični podpori so tudi i-tvne razprave na zbo rih delovnih ljudi v tozdih in v krajevnih skupnostih izzve-
nele v prepričanju, da je tre ba še bolj okrepiti'dogovarjanje in sporazumevanje upo-rabnikov in izvajalcev železniških ter luških storitev, kakor tudi postopno zagotavljati takšne dohodkovne odnose, ki bodo uveljavljali kvalitetno opravljanie vseh železniških m luških storitev.
Bodoče temeljne skupnosti bocto odprle vše možnosti de lavcem v tozdih, delovnim lju dem in občanom, da prek svo jih delegatov neposredno odločajo o vseh tistih zadevah na področju železniškega in luškega prometa, ki so pomembne zlasti za posamezno regijo občino' ali kraj, seveda pa bodo temeljne skupnosti morale tudi bdeti nad uresrti-čevanjem stališč prometne politike Jugoslavije in številnih drugih dokumentov, ki OPre deljujejo prometno politiko pri nas. Se zlasti bodo te skupnosti iahko veliko naredile za prilagajanje voznih redov lokalnih vlakov potrebam
krajev, za ureditev postaj, za boljši prevoz delavcev in šolske mladine, za usklajevanje različnih vrst prometa z železniškim m podobno.
Kot je predvideno naj bi temeljne skupnosti- ne imele posebnega strokovno-admim-strativnega aparata, pač pa naj bi po potrebi določene ad-ministrativno-tehnlčne naloge opravljale ustrezne strokovne službe železniške oziroma luške organizacije združenega dela. Podobam kot republiška SIS za železniški in luški promet bodo tudi temeljne skupnosti imele skupščino iz dveh enakopravnih zborov, t. j. zbor uporabnikov in zbor delavcev v, prometu. Ob skupščini bo še predsedstvo ter odbor samoupravne kontrole. Med zasedanjema skupščine opravlja sprotne naloge predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik skupščine, predsednika obeh
•••••••••••••••••••<
Berite
PRIMORSKI
DNEVNIK

zborov z namestniki in še ne. kaj članov.
Vzporedno, z nadaljnjim dograjevanjem samoupravne organiziranosti v okviru SIS za železniški m luški promet. SR Slovenije bo vsekakor treba največ pozornosti posvetiti tudi postopnemu uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Seveda prehoda na kvalitetnejšo ra ven dohodkovnega in razvoj nega povezovanja zdi-uženega dela in slovenskega železniške ga gospodarstva ne bo mogo če uresničit! kar čez noč. Ven dar pa bo treba vedno pogum neje krčiti pot ti smeri, kt se bo oddaljevala od sedanjegi-sistema, ko za modernizacije železniške infrastrukture zdru žuje gospodarstvo denat ka; »povprek in počez«, torej ne glede na to, koliko posamezna detovria organizacija dejanske uporablja železniški prevoz v nadaljnjem razvcfjii dohodkov nth odnosov bo nedvomno mo ralo prevladovati načelo da tisti delovni kolektivi, ki pre važajo po železnici' več blaga, tudi ustrezno več prispevajo k posodobitvi železnice - Seve da pa bo tudi v prihodnosti morala še vedno ostati neke vrste »solidarnost«, vsekakor ne tako izrazita kot je danes, da bo vse združeno delo ne glede na uporabo železnice, nekaj prispevalo k nosodobit-vi železniškega prometa.
IGOR PREŠERN
Film o Otonu Župančiču
LJUBLJANA, 9. maja — V petek so skozi filmsko kamero stekli prvi metri dokumenta1” nega filma o Otonu Zupančiču, ki ga snemajo v seriji petih filmov »portreti kulturnikov"-Prvi film iz te serije,, katerega režiser in avtor scenarija Je Božo Špraje, financira kultu1” na,skupnost Slovenije. Polurni film v, koprodukciji snemata Viba film in RTV. Prve W*’ dre bodo posneli v Ljubljani,1 potem pa bodo film snemali še v Kranju in v Vinic* v Beli krajini. Seveda bodo pri montaži uporabili tudi mnogo dokumentarnih posnetkov-• >	'	Foto: Miško Kranjec
^MORSKI dnevnik
SPORI ŠPORT ŠPORT

vi. #\
13. maja 1973
^lesarstvo
ALPE-ADRIA
KOLESARSTVO
5. ETAP A «G1M»
N. Berto končni zmagovalec Buhaček osvojil zadnjo etapo
Ekipno zmago si je priboril Veneto - Gorsko nagrado dobil Ropret
ferski kolesar Nazzareno Ber-»- končni zmagovalec 12. medna-
['jiie
ki amaterske dirke Alpe - Adria, li)t , Pe prejšnjo nedeljo pričela v Psh ”	in se po sedmih eta-
raj v Šestih dneh zaključila vče-
BjfPpP.8*dne v Portorožu. Nazzareno še«, 1 J* ie rumeno majico najbolj-to ^jpPlekel takoj v prvi etapi je
esto res zaslužil, saj je doka-kojjlJj,je popoln kolesar, ki ni imel leg j ^nce na tem tekmovanju. Po-*e 'ahko računal na homo-ki j. - Pod vodstvom Gardenala, lesL'Zn®.' hmalgamirati različne koko^ ‘n i'*1 privesti ne le do čine t zrn.a?e' pač Pa tudi do vetih , pn'b zmag, saj so od sed-iesj etaP kolesarji Veneta osvojili Vat' o8(i:nja pa je šla Čehoslo-bolje; "u'laCku. Ta je bil tudi naj-!tlru» ''Panter letošnje dirke, ki je llte ava*a italijanske, jugoslovan-Npt'1, čehoslovaške kolesarje po *ke u bk|venije in Furlanije - Julij-ie i^.^iine, S premočjo Veneta se katof vključila letošnja dirka, v vjj]^? ^ bili (kot soorganizatorji) SVw^i P°ieg Kolesarske zveze l](ijnnile. Interjai iz Trsta in kluba deiav . . 'z Vidma tudi kolesarski LoJ,uCl. ®P°rlnega društva Adria iz k°t predstavniki slovenske y®lne v Italiji.
la naeraišnja zadnja etapa, ki je bi-na letošnji dirki Alpe-honu ’ Se le pričela takoj v Porde-sr^ z begi. Najprej je poskušal Klira Kranjčan Terglav, nato Srb kotnj,’ n®varnejši je bil pobeg Za-kakiK , *n Bertacca, ki je trajal IW “ km in se izjalovil, saj ni kaj, .Cco_vlekel niti metra. V Ron-Cesen U8?* Giangrande, član ekipe Cpjjč8' ki ga je skupina ujela pri Milj?8-, Srečo sta poskušala od ia/u™ie Cazzolato in Bettini, ven-ki|, ^ *a nerazumljivo odstopil ka-krn Pred ciljem, ko je imel je skoraj že v žepu. Cazzolato »ata nekaj časa nadaljeval sam, k^*18 »utonil* v glavnini. Nekaj HSla ? rov pred Portorožem pa je t'8l>rair°*'ca tekmovalcev, ki si je
"Cl[Wl *	**■
- metrov prednosti in kosil'r?Va.k Buhaček je v finalu pre-vana V?*'.iana Bertacca in Jugoslo-Marinkoviča.
jevL;0* P° dirki je prišlo do nagrado*8 na.iboljših na letošnjem tek-bjui Jui katerega so se udeležili lija^j.bjjdstavniki slovenskih in ita-•W/?b *t°*esarskih organov ter tuje m1 Predstavniki Portoroža, ki V , ®0stitelj včerajšnje finalne e-Jorej e*°^nje 12. dirke' "A^e-Adria. ML«** posamezniki je zmagal te y a Nazzareno Berto, čian eki-VO	ki je osvojila ekipno pi‘-
*i f0J,.’ medtem ko je bil najbolj-tTabjsW 1 Vozai Bojan Ropret, član >e*er o ^ave> najboljši sprinter pa %r^"uhaček, član bratislavskega
^fstni red na cilju zadnje eta-
1.	ile Bordenon - Portorož:
vJhaček Peter (Inter Bratisla-ab ki je 175 km dolgo progo frevoz.il v 4.18'54” s poprečno
2.	tU^tjo 40.690 km na uro
3 u^cco (Veneto Italija) i.č.
1	ijrjrtnkovič (Srbija)	i.fc.
t^auria (Supermercato Porde-
B. p, a	po 2
Rralih D. (Sava Kranj) 4.19T0”
1, R nčna lestvica po 7. etapi:
2	(Veneto)	20.32'01”
Marcela Constantiua; dvoboj je potekal ves' čas ob znamenju premoči jugoslovanskega boksarja, medtem ko je Romun izstopal le z grobimi potezami.
V naslednjem kolu se bo Buzoli pomeril s Kenijcem Mučokijem.
TENIS
Barazzutti zmagal
DALLAS — Italijanu Corradu Barazžuttjju .je uspel lep podvig: na teniškem turnirju VČT v Dallasu je namreč premagal Američana Gottfrieda s 6:4. 1:6. 2:6, 61. 6:3 in se tako uvrstil v polfinale, kjer bo igral z drugim Američanom Dibbsom, ki je gladko odpravil Romuna Nastaseja s 3:0
V drugem polfinalu s^ bosta srečala Šved Borg ter Američan Ge-rulaitis. Po zadnjih vesteh bo Borg žejo težko stopil na igrišče zaradi infekcije na palcu desne roke; če ne bo Šved v pravem času okreval, se bo Gerulaitis uvrstil*direktno v finale.
BILBAO — Španec Enrique Cima je zmagal v ,17. etapi kolesarske dirke po Španiji. Na skupni lestvici vodi še vedno Francoz Bernard- Hirault.
Danes bo na Luganskem jezeru srečanje Švica - Italija v veslanju. Za vsako reprezentanco bosta nastopili dve posadki brez krmarja, tako v ženski kot v moški konkurenci.
R. Van Linden prvi
v skupinskem naletu
- ' ‘ \
Moser ponovno drugi - Skupna lestvica brez sprememb
•	•'v*'-1
CATTOLICA — Belgijec Rick van Linden si je zagotovil 5. etapo mednarodne kolesarske dirke «Giro d' I-talia*. Na skupni lestvici na vrhu ni prišlo do sprememb.
Glede na dejstvo, da je bilo to v glavnem ravninska etapa, ni bilo pričakovati pomembnejših pobegov. Tako je tudi bilo in pred ciljem se je pojavila v glavnem skoraj vsa glavnina v enotni skupini. V zadnjem naletu je bil Van Linden najhitrejši, pri tem pa je pustit za seboj na drugem mestu svetovnega prvaka Italijana Maserja, ki je tako že četrtič na tem «giru» osvojil drugo mesto.
Lestvica 5. etape je taka:
1.	Van Linden (Bel.), ki je prevozil 200 km dolgo progo Prato -Cattolica v 5.5104” s p.h. 34,180 km na uro
2.	Moser
3.	Basso
4.	De Vlaeminck (Bel.)
5.	Del Bal
6.	Paolini
7.	Gavazzi
8.	Lasa (Šp.)
9.	Porrini
10.	Marti nelli
11.	Van Sweeyelt (Bel.)
12.. Borgognoni
13.	Vidno
14.	Osler
15.	.Jakst (ZRN)
16.	Saronni
17.	Zoni
18.	Tosoni
19.	Chinetti
20.	Barone, vsi v času zmagovalca
6.	Saronni
7.	Visentini
8.	Bertoglio
9.	Battaglin 10. Johansson (Šve.)
45”
57”
1’07”
rii”
1'26”
11. Gimondi, 12. Algeri, 13. Peeters (Bel.), 14. Baronchelli, 15. Sutter (Švi.), 16. Chinetti, 17. Riccomi, 18. Fraccaro S., 19. Bellini, 20. Lasa.
Današnja 6. etapa bo tekmovalce privedla po povsem ravni pokrajini iz Cattolice v Silvi Marino in bo merila 218 km.
KOŠARKA

Skupna lestvica: 1. De Muynck (Bel.)		21.04'51”
2.	Thurau (ZRN)	po 8”
3.	Moser	15”.
4.	Knudsen (Nor.)	18”
5.	De Vlaeminck (Bel.)	33”
.Jugoslavija je osvojila naslov balkanskega košarkarskega prvaka.
V zadnji * tekmi je premagala Turčijo z 89:75. 2. je Romunija, 3. i'
Bolgarija, 4. Grčija in 5. Turčija. I
...niMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiniiMiiiiiiiiiiiiiimi.fiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMMiHmiiiiuiiiiiiiiiKiniinuuMnnnilunmniiiiiiiniiiinimmiiiiMiluniunnmIiiiiniiHimimniiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiinuiiHUluiiimiiniiiiiiiiiiiiin
Nogometaši Primorja (na sliki med tekmo z Manzanesejem) ■ letos ni so izpolnili želja svojih navijačev
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
V treh tekmah tri zmage?
Jadran, Kontovel in Polet so v tem kolu favoriti
3. VjPret (Sava Kranj) 20.32*17” 1 f,Uraš (Inter Bratisl.) 20.32’59” 3 Ke'Tpan (Inter Brat.) 20 33’45”
». aoa (Veneto)	20.33*57
Jankovič (Srbija) 20.34’33”
1	rjnWna lestvica gorskih ciljev: 3 R°Prct Bojan (Sava Kranj) 28 3- Saček Peter (Intei' Brat.) 13
r! . Cco Tullio (Veneto)	II
1. u !'Cna lestvica letečih ciljev
2	patlaček Peter (Inter Brat.) 4; r,.ellh Drago (Sava Kranj) 3
Jan (Inter Brat.)	T
'a ekipna lestvica:
2. Inter Bratislava, 3 'lija, 4. Sava Kranj, 5. Sr ti 8 Li, .“PPermercato da Ugo, 7.
IVLi Dijana R Astra Linhliana.
kutti
!v<nč
Peter (Inter Brat.) 45 Drago (Sava Kranj) 31 Jan (Inter Brat.) 17 r*- VrriCna pkipna lestvica: lj.Sena nto’ Inter Bratislava, 3.
g Ita*ija, 4. Sava Kranj, 5. Sr-.'g Tj Supermercato da Ugo, 7.
8. Astra Ljubljana,
Tonija.
R. Pečar '^ŽALNEM PRVENSTVU
fetu tudi Miličeva ^oju za prvo mesto
ri JUst" Vf'eraj- je bila na Gradu fe ^XxrV 'rrstu uradna predstavi-J* DrVf,„ ' ^ržavnega namiznoteniške-Mr^^va. ki bo 20. in 21. maja 3 t ' športni palači. Na sporedu ih . *t»tn tn0Viinja v 2. kategoriji in }Je^n<s j <Visdpline: moške, ženske in ter ženske posamezno. j'ie. 0 bo 200 tekmovalcev iz vse
tega športa se obeta res *%lio j. Dri*ožnost, da si prihodnjo
j.ern na zelo visoki kvalitetni tCi (*ruSimi bodo ‘ nastopali kobpl('*a*1tans'ii prvaki Stefano Bo-rijhtini Giontella in Massimo Co-vaij ,,tor bivši evropski pionirski
V	že ‘?Vanni Bisi. sJsk* konkurenci bo za zeleno
tj^krat tudi S«1-*8 Milič. ki -ie
V	->šSlovneSPOrni ^avor**' za osvoj*'
^I>.l UIJ.II—
kjt v VQ°Vnern hokejskem prven-riatlo J J® je ČSSR premagala
nedeljo ogledajo vrsto zani-
Avellino - Brescia	1	
Cagliari - Cremonese	1	X
Catanzaro - Ascoli	X	
Como - Varese	1	X 2
Lecce - Modena	X	
Palermo - Bari	1	X
Pistoiese - Cescna	X	2
Rimini - Monza	2	
Sambened. - Sampdoria	T.:	X l
Ternami - Taranto ,	1	X
Novara - Udinese	2	
Piša - Parma	2	0 •'i,
Noceriiia-r Catania	X	
Danes in jutri bodo v prvi moški diviziji odigrali zadnje kolo. Vsi trije naši zastopniki so v tem zavrtlja-ju favoriti.
B SKUPINA
Jadran bo že danes igral v Dolini proti skromni peterki San Ser-gio, ki' je doslej zbrala le dve točki. Po zmagi nad Italsidrom in miljsko Edero bi morali naši fantje pospraviti nov prvenstveni par točk in se tako uvrstiti v finalni turnir te lige.
Naši zastopniki bodo seveda dali drevi vse od sebe, da bi nasprotniku že od vsega začetka vzeli pobudo, obenem pa bodo že na tej tekmi preverili svojo formo pred odločilnimi tekmami v sklepnem turnirju, ko se bodo potegovali za prestop v višjo ligo.
C SKUPINA
Poletovci, ld so prvi na lestvici, bodo jutri sprejeli' v goste ekipo Grandi Motori,- Tavčarjevi varovanci so seveda v tem srečanju favoriti. Z hovo zmago bi se Openci u-vrstilL v, finale, , kar seveda predstavlja za Tavčarjeve varovance lep uspeh in -najboljše plačilo za doslej vložen trud.
Kontovelci bodo jutri igrali doma z Don Boscom. V tem srečanju so naši košarkarji favoriti, pa čeprav bodo jutri nasprotniki Starčevih varovancev dokaj nevarni.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci bodo jutri v tem prvenstvu igralj predzadnje kolo. «Pla-vi» se bodo doma spoprijeli z I-talo iz Gradišča, ki je na predzadnjem mestu lestvice.
Borovci so v nedeljo v gosteh premagali tržaški CUS in so tudi v jutrišnji tekmi favoriti za zmago. Ker pa naši zastopniki v zadnjih dveh tekmah niso igrali najbolje, potem pa je za jutrišnje srečanje vsaka napoved tvegana. Borovci so trenutno na petem mestu razpredelnice in to mesto bi že jutri lahko matematično obdržali, če bi premagali Italo.
Breg B - Bor B odpade
Napovedana prijateljska tekma, v mipibasketu med najmlajšima ekipama Brega ,in- Bora, ki bi morala biti jutri v Dolini, odpade, kei je večina Borovih košarkarjev ta dan na šolskem izletu. ai
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 13. maja 1978
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Dolini Jadran - San Sergio « *.
16.45 v Gorici, na Rojcah Dom - Begliano
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.30 v Trstu, Monte Cengio Ro/.zol - 01ympia Gorica
19.30 v Spilimbergu
Ginnastica Spilimbergo - Kras
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
1
1
2
1
X
1
2
X
2
Tildi Ddttid Vi' košart&i-jt V teh dneh igrajo zadnje tt*kme‘svojili prvenstev
........ ............................-.........u...................." ■•ri—i.............■—...........................m.™;, .................M«.’«' l'"»“     ..............................
•***•	6"'v h ^ V 1. MOŠKI DIVIZIJI
ATLETIKA
NA MLADINSKIH IGRAH V GORICI
Tudi predstavniki slovenskih šol so dosegli več dobrih rezultatov
Robert Feletig (Trinko) je osvojil v skoku v daljino prvo mesto
— Na svetovnem a-L.i?či it,'J boksarskem prvenstvu je ^ *as] tni Jugoslovan Sami Bu-uženo premagal Romuna
Pred dnevi so se na Goriškem šolskem stadionu na Rojcah zaključila pokrajinska prvenstva v atletiki v okviru mladinskih iger. Na teh so sodelovali tudi predstavniki slovenskih šol v Gorici in dosegli nekaj dobrih rezultatov.
DEKLICE Tek na 60 m:
1. Rita Boaro (Ronke)
5. Klavdija Feletič (SŠ «1. Trinko«) Tek na 1.000 m:
I.	Sabina Montanar; (Tržič)
9.	Silvia Zavadlav (Trinko Gorica) Met krogle:
I.	Antonella Urli (Favetti Gorica)
3.	Kristina Knez (Trinko Gorica) Štafeta 4x100 m:
1. Šola Locchi Gorica
4.	Trinko Gorica (Orzan, Marson, Feletič, Antoni)
DEČKI Tek na 80 m:
1.	Maurizio Medeot (Gradišče)
2.	Maver Kant (Trinko Gorica)
Daljina:
1. Robert Feletig (Trinko Gorica)
5.	Rihard Petrig (Trinko Gorica) Met krogle:
1.. Paolo Novelli (Gradišče)
II.	Aleš Markočič (Trinko Gorica)
MLADINKE
Višina:
1. Andreina, Antonina (Slataper Gorica)	,
II.	Elizabeta Marušič (Slovenski licej)
Štafeta 4x100 m:
L- Fermi Gorica
7.	Slovenski licet (Bavcon, Maru-riš, Mazar, Lutman)
MLADINCI Tek na 300 m:
1. Massimo Macuzzi (Znanstveni licej Gotica)
10.	David Devetak (Slovenski licej) Tek na 1.500 m:
1. Franco Crevatin (Znanstveni licej Tržič)
11.	Nikolaj Komjanc (Slovenski licej) ,
Daljina:
1. Maurizio Margarit (Fermi GO)
9.	Igor Pahor (Slovenski licej)
14. Damjan Terpin (Slovenski licej)
Met krogle:
1. Paolo Allegri.1 (Fermi Gorica)
8.	Diego Devetak (Slovenski licej)
9.	Samo Sancin (Slovenski licej)
10.	Aleš Waltritsch (Slovenski licej) Štafeta 4x100 m:
1. Znanstveni licej Gorica
6.	Slovenski licej (Pahor, Dornik, Košuta, Mrakič)
JUNIORKE Štafeta 4x100 m:
1. Fermi Gorica
7. Slovenski licej (Maraž, Srebotnjak, Jarc in Jarc)
JUNIORJI Tek na 400 m:
1. Roberto Gallovich (Galilei GO) 7. Renco Frandolič (Slovenski licej)
Višina:
1. Massimo Piva (Fermi Gorica)
12.	Dan jel Jarc in Edvard Marušič (Slovenski licej)
Daljina:
I.	Gabriele Zuttion (Fermi Gorica) 9. Maver Dornik (Slovenski licej) 16. Anton Malič (Slovenski licej)
18.	Marko Lutman (Slovenski licej)
19.	Robert Kocina (Slovenski licej) Met krogle:
1.	Andrea Lorenzon (Fermi GO)
2.	Vladimir Kont (Slovenski licej)
II.	Igor Prinčič (Slovenski licej)
13.	Marko Vogrič (Slovenski licej) Prvi trije v vsaki disciplini se bodo udeležili deželnega prvenstva.
P. R.
ROKOMET
NA MLADINSKIH IGRAH
Kosovel v finalu
načen. Tudi po dveh podaljških je bil rezultat tekme enak: 6:6 in 7:7. Rokometašice so bile prisiljene streljati sedemmetrovke. Tokrat so bile naše igralke uspešnejše in so zmagale s končnim rezultatom 9:8.
Predstavnice Kosovela A čaka s Caprinom A še odločilna tekma za prvo mesto.
ODBOJKA
Se ena zmaga Trima
V okviru odbojkarskega revivala je sinoči v Trstu, v ženskem delu turnirja Trim premagal Bor s 3:0.
ODBOJKA
Kras pred uvrstitvijo v višjo ligo 01ympia računa na drugo mesto
V1. ŽD je Kontovel v izredni formi in meri na zmago tudi proti CUS
Danes in jutri bo igralo devet naših šesterk. Ne glede nato, da so prvenstva v teku samo v treh nižjih ligah, bo na naših igriščih kar živahno.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Odbojkarji goriške 01ympie imajo lepe možnosti za osvojitev drugega mesta na končni lestvici. Odločilno srečanje igrajo Goričani drevi v Trstu z Rozzolom, ki je na solidnem petem mestu lestvice. Prvo tekmo v Gorici so domačini zlahka osvojili s 3:0. Upati je le, da bo tudi to pot tako. Gostje morajo za vsako ceno zmagati in to s čim bolj pre-
uiiiiMMiMiiiiiMiiimiMiiiiiniiiiiiiiinniiniinniiiiniiiimiinimiiiimiiniiiluiiiniiiiummiiilimimiiiiiiiii
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Kosovel B — Adobattl 11 :S
KOSOVEL B: Kristina Guštin, F. Leuz, T. Gregori, B. Spacal, A. Jerič, M. Ciuch, K. Kuk, I. Grgič, A. M. Križmančič:
Krstni in uspešni nastop za najmlajše rokometašice Kosovela. Po rahli začetni zmedi so kosovelovke kmalu zaigrale zanesljivo v obrambi- in napadu ter- se. tako zasluženo prikopale do prve zmage.
Kosovel A — Caprin B 14:0
KOSOVEL A: K. Covaccio, P. Pu-pič, V. Vidali, M. Sossi, D. Bencina,’A. Kalc, M. Gregori, D. Čufar, M. Purinani, Dk Juizz.
Varovanke profesorice J. Gabrovec so že od vsega začetka zaigrale gotovo, Sam rezultat priča, da je bila' pot do zmage lahka.
Kosovel B — Caprin A 4:10
Naše najmlajše predstavnice Kosovela so dosegle prvo zmago, nato pa doživele svoj prvi poraz. - Kljub temu zaslužijo (>ohvalo, saj so se zagrizeno borile do zadnje sekunde.
Kosovel A — S. Croce 9:8
Z uspehom v tej tekmi so si na-
Moštvo domovcev še vedno v krizi
Tudi iz Vileš se je vrnilo praznih rok
Tudi predzadnje kolo prvenstva 1. moške divizije je dokazalo, da gori-ški Dom še ni izšel iz krize. Z gostovanja v Vilešah se je vrnil praznih rok. Istoimenska ekipa je namreč brez velikih težav premagala goste in jih prehitela na lestvici. Verjetno pa bodo domovci zdrknili še nižje, ker je treba v tej skupini odigrati še veliko zaostalih tekem, nasprotno, pa je Dom odigral že vse. Kljub zaostalim tekmam in prvemu letošnjemu porazu je gotovo končni zmagovalec (ki bo zasluženo nastopil na turnirju za napredovanje v višjo ligo) Mobilcasa iz Krmina.' IZIDI PREDZADNJEGA KOLA Villesse - Dom 72:63 Begliano -Sagrado 79:71, Pagnossin - Mobilcasa 93:90.
LESTVICA
Mobilcasa in Pagnossin 12, Villes-sr 8, Dom 6, Begliano in Sagrado 4.
PARI ZADNJEGA KOLA Mobilcasa - Villesse, Sagrado - Pa-gnossin, Dom - Begliano.
NARAŠČAJNIKI Domovci so po zelo napornem in zelo izenačenem prvenstvu in po do-
še rokometašice zagotovile nastop v1 datnem srečanju dosegli velik uspeh, finalnem srečanju mladinskih iger. Goriška ekipa bo branila slovenske Enakovredna nasprotnika sta že od barve v finalu naraščajnikov. Me-vsega začetka zagrizeno zaigrala, j nimo, da je to pravično plačilo za tako da je bil rezultat vseskozi ize-1 naše fante, ki so vseskozi vestno
trenirali, prej pod vodstvom Gojkoviča, nato pa pod novim trenerjem. Tema gre tudi velika zasluga za dosego tega cilja. Žal, pa druga ekipa, ki bo zastopala goriško cono ni še znana, kajti ni bila še odigrana tekma med Italmonfalconom in Gradom.
IZIDI ZAOSTALIH IN DODATNIH SREČANJ
Dom - Villesse 56:29, Grado POM 78:70, Dom - Pagnossin 73:71. LESTVICA PO DODATNEM SREČANJU
Dom 32, Grado, Italmonfalcone in Pagnossin 30, Arto 28, Ardita 22, POM 20, Turiacco in Mobilcasa 12, .Staranzano 4 in Villesse 0.
DOMOVI STRELCI
Diego Devetak 680 (poprečno 32 točk na tekmo), Ugo Dornik 471 (29), Sabčfn 174, M. Orzan 110, Bučinel 96, Cantelli 54, M. Kont 21, Vižin tin 18, I. Devetak 5, F. Devetak 4, Jureti 2.
RAZPORED IN URNIKI FINALA
Vsa srečanja bodo odigrana v Tržiču,^ telovadnici na Trgu Isonzo.
Včeraj Dofn SCT
Sobota, 13. maja, ob 17. uri:
DLF Dom
Nedelja, 14. maja, ob 17.45:
Dom - Grado ali Italmonfalcone
pričljivim izidom, ker bo odločilnega pomena za končni vrstni red prav set razlika rfied 01ympio in tržaškim CUS. Slovenski odbojkarji so sedaj občutno na boljšem, toda igrali so tudi tekmo več kot CUS, ki se tudi poteguje za kakovostni skok. Če bodo Goričani zaigrali tako kot znajo in ohranili mirne živce jim sicer solidni tekmec ne bi smel delati preglavic.
Za vodeči Kras bo gostovanje v Spilimbergu le gola formalnost. Domača Ginnastica resnici na ljubo ne bi smela mešati štren Zgoničanom, kar najbolje potrjuje predzadnje mesto na lestvici in samo šest osvojenih točk. Za Kras lahko rečemo že vnaprej, da si bo drevi na gostovanju matematično zagotovil prvo mesto na končni lestvici in s tem napredovanje v višjo ligo dve koli pred koncem prvenstva.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Naš edini zastopnik v tej ligi —
Kontovel — je ob koncu prvenstva v odlični formi . To našo ugotovitev najbolje potrjuje pet zaporednih zmag, med katerimi je najbolj vredna zadnja v Krminu z Libertasom, ki je na odličnem drugem mestu razpredelnice. Ob vsem tem tržaški CUS nima večjih možnosti za uspeh s slovenskimi odbojkaricami, pa čeprav igra doma. Kontovelke odhajajo v Monte Cengio po enajsto prvenstveno zmago.
2. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji Doma iz Gorice bodo odigrali nocoj četrto tekmo povratnega dela prvenstva. Goričani so bili samo enkrat uspešni v treh nastopih. Z asmimi točkami so na 4. mestu. Gostje od Volleya iz Turjaka so boljši, saj imajo šest točk več. Prvo tekmo v Turjaku so osvojili domačini s 3:2. Naši fantje bodo morali zaigrati izredno podjetno, če hočejo odpraviti tega tekmeca.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA Potem, ko je igral Hrast v preteklem zavrtljaju •' doslej šg neprema gano Prato, se to pot ponuja odbojkaricam iz Doberdoba, da pospravijo še dve točki v tekmi z Libertasom iz Gorice. To bo neke vrste mestni derbi, ker igra Hrast domače tekme v Gorici. V prvem srečanju so slavile slovenske zastopnice, toda ne brez težav.
3.	MOŠKA DIVIZIJA
Neposredni obračun med Rozzolom
in Borom bo precej izenačen To namreč kaže dosedanja bera prven stvenih točk Obe šesterki sta zrna gali po štirikrat. Vrsta Bora pa ima na lestvici dve točki manj, ker je
predala tekmo brez boja. Kljub temu, da igrajo borovci v gosteh niso brez možnosti za uspeh.
3. ŽENSKA DIVIZIJA V skupini A je prvenstvo že končano. V skupini B pa se bo jutri igralo predzadnje kolo. Šesterka Bora se bo spoprijela s Killjoyem, ki spada med slabše tekmece v tej skupini. Prvo tekmo je osvojil Bor s 3:1. Slovenski derbi med Kontove-lom in Bregom bo spopad dveh e-kip za asvojitev zadnjega oziroma predzadnjega mesta na končni lest-
vici.
MLADINSKE IGRE
G F.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Gorici
Dom Gorica - Volley Turjak
NOGOMET
CICIBANI 16.30, na Proseku Primorje - Inter SS
JUTRI
NEDELJA, 14. maja 1978
NOGOMET
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Križu Vesna - CGS
• » •
10.00	na Opčinah Rozzol • Kras
POKAL PACCO
16.00	v Dolini Breg - Zaule
NAJMLAJŠI 11.45 na Opčinah Opicina - Primorje
ZAČETNIKI
13.15 v Trstu, Sv. Sergij
Stella Azzurra - Primorje » » •
IOiOO na Proseku Kras - Gaja
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini
Bor - Itala Gradišče
1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Opčinah Polet - Grandi Motori
11.00	na Kontovelu Kontovel - Don Bosco
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, Monte Cengio CUS Trst - Kontovel
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Gorici
Hrast - Libertas Gorica
3.	MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, telovadnica Giotti Rozzol - Bor
3, ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	v Trstu, Sv. Sergij
* # •
Killjoy - Bor
9.30	na Proseku Kontovel - Breg
NOGOMET '
ŽENEVA — Navijače, ki se bodo napotili na SP, čaka poleg dolge poti še ena nevšečnost. Svetovna zdravstvena organizacija (OMS) je namreč v svojem tedenskem biltenu javila, da je v Argentini izbruhnila gripa in se bodo morali zato potniki v Argentino pred odhodom cepiti.
TEKMOVANJA V KOTALKANJU
Naši zadovoljili
Na plošči na Peči, ki so jo pred kratkim razširili tamkajšnji člani prosvetnega društva »Vipava*,, so bila občinska in pokrajinska tekmovanja v kotalkanju v okviru mladinskih iger. Tekmovanj so se udeležili tudi člani prosvetnih društev »Vipava* in »Oton Župančič*, ki so želi dobre rezultate.
OBČINSKI DEL Skupina B — dečki 1. Franko Pahor, ocena 2,3; 2. Mauro Gulin 2,1.
Skupina B — deklice 1. Barbara Kovic 2,3; 2. Vera Tomšič 2,2; 3. Vesna Tomšič 2,2; 4. Roberta Conzutti 2,1.
Skupina A — dečki 1. Valter Petejan 2,3.
Skupina A — deklice 1. Tanja Petejan 2,6; 2. Lara Vižintin 2,5; 3. Lavra Cotič 2,5; 4. Tanja Vižintin 2,4; 5. Alenka Florenin 2,4; 6. Vera Pisk 2,4; 7. Nataša Florenin 2,4
POKRAJINSKI DEL Skupina B — dečki
L Mauro Gulin (Vipava) 8,7; 2. Franko Pahor (Vipava) 6,5; 3. Mas-siino Blasi (Ronke).
Skupina B — deklice 1. Kristina Ožbot (Župančič) 9,0;
2.	Barbara Kovic (Vipava) 8,4; 3. Barbara Momolo (Župančič1 7,7.
Skupina A — dečki 1. Valter Petejan (Vipava) 7,2: 2. Manuel Passian (Italcantieri) 6,6;
3.	Marcello Paggionato (Ronke) 6,5. Skupina A — deklice
1. Silvana Marušič (Župančič) 11,1; 2. Loredana Cingerii (Župančič) 10,1: 3. Deborah Gulin (Župan čič) 9,2; 11. Tanja Vižintin (Vipava) 7,7; 18 Lara Vižintin (Vipava) 7,2. 19. Tanja Petejan (Vipava) 7,2; 21 Lavra Cotič (Vipava) 6,6.
RIM — Včeraj so se začele u-radne priprave italijanskih nogometašev za bližnje SP v Argentini. Zdravstveno stanje 22 izbrancev je zadovoljivo, le Antognoni je lažje poškodovan; vseeno bi moral nastopiti že v četrtek na prijateljski tekmi z Juvoslnviio.
ODBOJKA
,3. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — UISP	3:1
(15:9, 6:15, 15:10, 15:11)
SOKOL; Pertot, Kukanja, Chemel-li. Gruden, Mervič, Legiša, Kralj, Rojc.
Tokrat je le uspelo mladim Na-brežinnam, da so bile kos nasprotniku in ga premagale. V četrtek so odigrale naše najmla.jše svojo zadnjo tekmo v prvenstvu 3. ženske divizije. Prvi set je pokazal jasno premoč Sokola. Tudi drugi set so vodile s 6:2, vendar jim ni uspelo zaustaviti nasprotnika, ki je hotel na vsak način zmagati.
Tretji set so si sokotice spet zavihale rokave in (čeprav je bila igra precej izenačena) zmagale. Tudi v četrtem setu je bila igra obeh ekip precej izenačena, vendar je Sokol zaigral nekoliko boljše in zmagal.
S svojo homogeno igro, s svojim dobrim napadom in odličnimi servisi, zlasti Pertotove, si je Sokol v četrtek zagotovil tako zmago kot drugo mesto v svojem kolu takoj za ekipo Solarisa.
Igralke so vsekakor zadovoljne s prvenstvom (moramo pač upoštevati, da o imele letos svoj krstni nastop), vendar se strinjajo s svojim trenerjem, ki je dejal, da bi lahko marsikatero tekmo igrale mnogo bolje. Naša dekleta bodo sedaj resno trenirala do poletja in se pripravljala na turnir, ki ga bo ŠD Sokol nrirert' na odprtem igrišču v Nabrežini.
T. R.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija <DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOTI 8
SPOREN POSEG RIMSKEGA PRET0RJA SANTORA
Piloti ANPAC obtoženi prekinitve javnih uslug
Sindikalno gibanje, ki sicer ni odobravalo divjih stavk pilotov, poudarja pravico do samodiscipline pri stavkah
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
61000 L|U^ 43
13. maja 1978
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 cADIT* - DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vlš. 13.000 lir. Finančno-upravnl 600. legalni 600. osmrtnic sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir “ j Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-” ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugm v Italiji pri SPI.
t i	član ;tali|*’sl?
Izdaja ZTT zveze 4jsoP|»**I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiskaj ^Trst založnikov F**
RIM — Pretor dr. Samaro je poslal predsedniku « avtonomnega* sindikata civilnih pilotov. Ge rosi, podpredsedniku in sedmim pilotom, poveljnikom letalskih posadk, sodna sporočila, v katerih jih obvešča, da je začel proti njim kazenski postopek zaradi domnevne «orekinitve javne usluge* in »neposlušnosti do pristojnih oblasti*. S tem v zvezi je skupina karabinjerjev izvedla preiskavo na sedežu sindikata AN PAC ter zaplenila več dokumentov, v katerih so zabeleženi sklepi sindikalnega vodstva o stavkah pilotov.
Poglejmo najprej, za kaj pravzaprav gre. Sindikat pilotov ANPAC je do 22. aprila letos izvedel več ralov stavk, ki so resno ohromile letalski promet v Italiji. Tedaj so se proti divjim stavkam cavtonom-nih* pilotov izrekli tudi zvezni sindikati (predvsem Fulat, ki je vključena v federacijo CGIL - CISL -U1L) ostro grajo. Pri tem so jih tudi opozarjali, da s svojim početjem dajejo duška tistim zmernim silam, ki bi rade z zakoni omejile pravico do stavke. Sindikalno gibanje načelno odklanja omejeva nje te svoboščine in. nasprotno, zagovarja stališče, da je dolžnost sindikatov samih, da sami u-reja.jo stavke na tak način, da ne bodo škodovale državljanom
Sedaj, poudarjajo v sindikalnih krogih, se je zgodilo to, česar so se vsi bali. Pred nekaj tedni je skupina skoraj 160 poslancev KD podpisala zakonski osnutek, ki bistveno omejuje pravico do stavke javnih uslužbencev ali osebja podjetij. ki opravljajo službe javne koristi. Ker pa je le malo verjetnosti, da bo zakon odobren, so proti-sindikalne sile nastopile z druge plati. Sodna sporočila v bistvu skušajo ustvariti precedens. ko se sindikat dolži, da je kriv za prekinitev javne storitve.
Česa natančno dolži rimski pretor pilote? Prva obtožba je dovolj jasna: njihova stavka naj bi 0-nemogočila letalske zveze in torej gre za prekinitev pomembne javne storitve. Glede obtožbe, da se piloti niso podredili ukazom pristojnih oblasti pa so pojasnili, da so agen ti polici.jskega komisariata na letališču »Leonardo da Vinci* v Fiu-micinu ugotovili, da so piloti med obdobjem sindikalne napetosti nalašč zmanjševati hitrost letal med vzletom in pristajanjem, kar je povzročalo precejšnjo zmedo na letališču. Pri tem pa se niso pokoravali ukazu poveljniku letališča, ki je v svoji okrožnici opozoril pilote, naj spoštujejo zadevne norme o hitrosti letal na pristajalnih stezah in pri manevriranju na tleh.
Sindikat pilotov je nemudoma reagiral in polemično izjavil, da ne bo pristal na vsiljeno omejevanje pravice do stavke. Zato se je ANPAC protožila tudi na mednarodne strokovne organizacije civii nih politov.
Pri tem poudarjajo, da je sodni postopek «prvi podoben primer v zgodovini republike*.
Odločno obsodbo početja sodnih in politicijskih oblasti sta poudarila tudi tajnika sindikatov osebja javnih bolnišnic Prandi in železničarjev Mezzanotte, ki pozivata de-
nieija izključuje na primer iz statistike Morovo ugrabitev, saj tako žrtev kot teroristi so bili državljani države, v kateri je bil zločin zakrivljen.
Po lestvici ameriške obveščevalne službe je bila najbolj prizadeta zahodna Evropa s 451 terorističnimi dejanji, sledijo pa Latinska Amerika (317), Bližnji vzhod in severna Afrika (132), Severna Amerika (131), Azija (54), Afrika južno od Sahare (41), vzhodna Evropi in SZ (19) in končno Pacifik (6).
Najbolj številni med terorističnimi dejanji so bili bombni atentati, ki so jih zabeležili 501, od teh največ v zahodni Evropi (255). Na drugem m°stu so ugrabitve (157), ki so bile najbolj številne v Latinski Ame-
riki. Sledijo preusmeritve letal (146), ki jih je bilo največ (44) prav tako v Latinski Ameriki.
Hanoi pripravljen na obnovitev stikov z ZDi\
HONGKONG — Po časopisnih vesteh naj bi Hanoi sporočil Washing-tonu, da je Vietnam pripravljen obnoviti diplomatske stike z ZDA. V poslanici, ki naj bi ga predstavnik neke tretje države izročil ameriškim voditeljem, naj bi Hanoi sklenil vsaj začasno opustiti zahtevo po ameriški odškodnini za obnovo dežele.
PROTI DOMNEVNI ODKUPNINI 700 MILIJONOV LIR
Ugrabitelji izpustili industrij ca Fiocehi j a
Solastnik ene največjih italijanskih tovarn streliva je bil v rokah tolpe šest mesecev
ci. Kaže, da so njegovi svojci plačali izsiljevalski tolpi kakih 700 milijonov lir odkupnine, in to v obrokih.
Štiridesetletni podjetnik je oženjen s Francesco Torriani in ima tri sinove: 14-letnega Stefana, 17-letne-ga Giovannija in 20-letnega Lodovi-ca. Z bratoma, inženirjema Paolom in Riccardom, je Pielro Fiocchi solastnik družbe «Fiocchi Giulio SpA* s sedežem v Ioceu; gre za eno največjih italijanskih tovarn streliva. Svoj čas je bil prizadeli predsednik združenja industrijcev v Leccu. Politično se opredeljuje za liberalce.
Mčd prčiš&avo so karabinjerji a-retirali v Milanu tri osebe, pri katerih so našli okrog 100 milijonov v 100.000-lirsklh bankovcih, od tega je bilo 42 milijonov očitno iz odkupnine za Fiocchijevo izpustitev. Gre za 30-letno Anno Siciliano iz Massafre (Taranto), 41-letnega Antonia Antante j a iz Mesine-, a bivajočega v Viggiuju (Varese) ter A-gostina Catanzaritija (31 let) iz Pla-tija (Reggio Calabria), toda stanujočega v Corsicu. Prvotno so ugrabitelji zahtevali štiri do pet milijard lir odkupnine, (dg)
PROCES PROTI RDEČIM BRIGADIST0M V TURINU
Dvoumno pričevanje Silvana Eirotta
Ker orožniki niso izsledili bivšega redovnika, so v sodni dvorani prebrali le zapisnik njegovih izjav preiskovalnemu sodniku
TURIN — Po uboju Alda Mora se je vzdušje v dvorani bivše vo jašrrice Lamarmora, kjer sodijo zgodovinskemu jedru rdečih briga-distov, znatno spremenilo. Če naj verjamemo besedam odvetnika Gianntna Guisa, ki je bil doslej skorajda edini vezni člen med zaprtimi teroristi in časnikarji, so Curcio in njegovi sicer osvajali taktiko in strategijo svobodnih somišljenikov, vendar pa naj bi se zavzemali za to, da bi Moru vendarle rešili življenje, čeravno v zameno za vsaj simboličen korak vlade. Od kai' je bil predsednik krščanske demokracije zahrbtno umorjen, pa so teroristi prevzeli pobudo v lastne roke in skušali dokazati popolno istovetnost pogledov s še svobodnimi pajdaši. Curciova izjava, da je uboj predstavljal »dejanje proletarske pravice*, je odraz tega novega ravnanja ,še bolj zgovorno je Da dejstvo da so predvčerajšnjim obtoženci poslali sodnemu zboru in javnemu tožilcu prepis teh izjav, češ »obtoži nas, če si drzneš*.
Odraz tega izzivalnega nastopa in poskusa, da bi za vsako ceno dokazali lastno »neomajno junaštvo*, je tudi ravnanje na včerajšnji o-bravnavi, ko so obtoženci, ki so bili polnoštevilno prisotni v dvorani, navidez odmaknjeno in neprizadeto, predvsem pa zelo mimo in brez prekinitev poslušali branje zapisnika o pričevanjih Silvana Girotta, «natra mitra*, ki je na tem procesu ena od glavnih obremenilnih prič. Skratka Curcio in njegovi skušajo z prikazom «junaštva» odstraniti senco »usmiljenja*,, ki je legla nanje ob izjavah odvetnika Guisa, in obenem ohraniti vsaj možnost stika s še svobodnimi pajdaši.
Razprava je potekala zato povsem mimo in ie bila tudi dolgočasna, saj je pričevanje »patra mitra* že znano. Sodni zbor je tudi sklenil, da prekine iskanje priče, ki je pred nekai leti zginila, da bi se zavarovala pred maščevanjem bri-gadistov. Kaže, da je do začetka aprila Girotto delal v Abu Dabiju kot uslužbenec gradbenega podjetja'iž (Piacenze, nato pa opustflškrž bo in zginil.
Bivši redovnik, dokaj dvoumni lik mednarodnega pustolovca, je zlasti v svojem pričevanju «a futu ra memoria*, opisal, kako je prišel v stik z rdečimi brigadami pred vsem zaradi slovesa pogumnega gverilca, ki ga je užival ob povit ku iz Čila. Zdravnik Enrico Leva ti in odv. Giovan Battista Lazagna pa naj bi mu odprla na stežaj vrata v organizacijo. Po njegovem pričevanju naj bi odvetnik bil med voditelji skupine, vendar pa naj bi
se upiral oboroženemu boju in naj bi hotel le «usmerjati delavsko nasilje*. Lazagna, in v tem pogledu so Girottove izjave res mejile na «fantapolitiko», naj bi bil v stiku z vodjo kubanske obveščevalne službe, obenem pa naj bi imel svoje vohune v notranjem ministrstvu. Končno je nekdanji gverilec še obtožil simpatije in sodelovanja z bri-gadisti milanskega sodnika Čira De Vincenza, ki pa je bil pred nekaj meseci povsem oproščen, (vt)
ANKARA — Silovit požar je včeraj skoraj docela uničil trgovsko središče v Ankari. Življenje je izgubilo najmanj osem oseb. kakih 75 pa je bilo ranjenih. Vzroki požara niso znani.
Turčija grozi z izstopom iz NATO
BONN — Turčija ne namerava izstopiti iz NATO, vendar bi jo utegnili k temu prisiliti, ko bi se nadaljeval v nedogled embargo nad dobavo orožja s strani ZDA. Tako je izjavil turški premier Bulent E-cevit v Bonnu, kjer zaključuje u-radne pogovore z zahodnonemškimi voditelji. Ecevit je poudaril, da so imela tri leta embarga nad prodajo orožja porazne posledice za turško gospodarstvo zaradi ogromnih stroškov, ki jih je imela ankarska vlada za prenovitev vojnega arzenala.
Vprašanje odnosov z NATO je bilo vseskozi v' ospredju tudi na pogovorih s kanclerjem Schmidtom, ki je obljubil posredovanje znotraj atlantskega zavezništva v korist Turčije. Problem embarga je postal še posebno kočljiv, potem ko se je zunanjepolitična komisija ameriškega senata nepričakovano in v nasprotju z mnenjem predsednika Carterja zavzela za nadaljevanje prepovedi prodaje ameriškega orožja Turčiji. Kot je znano, so embargo uvedli leta 1975, potem ko se je turška vojska poslužila ameriškega orožja pri invaziji Cipra.
PO ROPU V BENEŠKEM DENARNEM ZAlOg
Ropar Maistrello «Kociss» padel pod streli agentov
Eden od pajdašev pobegnil, drugega zajeli Gre za sina znanega genovskega zdravnika
BENETKE — Roparski napad na beneški denarni zavod je včeraj stal življenje najbolj znanega lagunske-ga zlikovca Silvana Maistrella z vzdevkom «Kociss». Zaslovel je predvsem po svojih akrobatskih, mestoma prav neverjetnih pobegih iz zapora. sicer nič manj kot sedmih. Z brezštevilnimi prekrški zoper zasebno in javno imovino si je nakopičil toliko let ječe, da jih niti skozi vse življenje ne bi utegnil odsedeti. Reči treba vsekakor, da ni meti ropi nikoli streljal.
Začelo se je nekaj po 13. uri. Maistrello se je s pajdašema pripeljal v čolnu z izvenkrmnim motorjem do neposredne bližine zavoda Ban-co San Marco. Medtem ko je krmar ostal na plovilu s prižganim motor-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiinviiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiii
P0 VČERAJŠNJEM SESTANKU WH1TT0MA S SINDIKALISTI
Stvarnejše možnosti za novo posojilo mednarodnega denarnega sklada Italiji
Morda bo šlo celo za milijardo dolarjev - Predstavnik MDS sodi, da vprašanja brezposelnosti ne gre reševati samo s protiinflacijskimi ukrepi
jem, je «Kociss» s tovarišem banko sredi beneške zgod® ," četrti. Oba sta bila zakril#^
oborožena, tako da jima ni ^ ko izprazniti blagajne in.j^jr
nabrala sta okrog 30 milijo'10^ ^ gotovini, nato pa brž v bed tornim čolnom.	g 'f
Med divjo vožnjo po kan. H trojica skoraj trčila v nasP’ ^ < zeči policijski motorni col”. ^ji je odzval alarmu bančnega . * ti Eden od tolpe je pričel stre.L & agente, ti so seveda odgov^ ^ ogenj in tri krogle so srnr le Maistrella, ki je izdihnij^^^ jt vozom v boi prvemu od spelo izgjniti nega, so drugega prestregli (j jf sti in kmalu ’ nato ga je #-mestnik državnega pravdni. Alba no. Preiskovalci so rZhC kot kaže, že istovetili pobegle*^-dita kot tesnega prijatelja nega.	. gjcd'
Le-ta je Andrea Vittono . jjii
likei
nalezljive bolezni. Večkr$
Pietro Fiocchi
MILAN — Včeraj ponoči je bil izpuščen na prostost znani industri-jec Pietro Fiocchi iz Lecca v com-ski pokrajini, ki so ga neznani lopovi ugrabili že pred šestimi mese-
lllltllllllltHlllimim»IIHIIIIIIIIIIIII||||||ll|lll|1tllllfllllll«IIIMItlllllltltlllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIHI«ltllllllllltlllllllllllllimillllllllllll|||||l|f||ll|||HI||||l|<||||||||||H|||||||t
Sence preteklosti nad stuttgartskim ministrskim predsednikom Filbingerjem
(Posebej za Primorski dnevnik od dopisnika Tanjugu)
BONN — Dr. Hans FUbinger, ministrski predsednik zahodnonemške lavce. naj se zavzemejo za spotita- dežele Baden - V/urltemberg, s sre-no disciplino sindikatov pri stav- j diščem v Stuttgartu, ki ga mnogi o-
kah. (st.s.)
Teroristični atentat na družbo Honeywell
MILAN — Teroristi so zanetili včeraj proti večeru pož,ar v skladišču ameriške multinacionalne družbe Honeywell v Segrateju. Ogenj je popolnoma uniči’ kakih 700 kv. m površine z električnim in drugim materialom za izdelovanje elektronskih računalnikov.
Odgovornost za atentat so z brez imnim telefonskim pozivom uredništvu agencije Ansa prevzeli »orga-nizzazione comunista prima linea* in »formaziond comuniste combatten-ti>, ki si lastijo tudi odgovornost za četrtkov napad na glavnega ravnatelja »Chemical Bank* za Italijo dr. Marzia Astarita in atentat na funkcionarja Montedisona dr. Franca Giacomazzija, ki je bil izvršen v sredo.
Včerajšnjo zločinsko akcijo je izpeljala peterica moških oboroženih z revolverji, ki so bili vsi, razen enega zakrinkani. Čuvaja in čistilki so zvezali in nato zanetili ogenj, ni pa še znano, kako, saj niso karabinjerji našli nobenih sledov bencina ali druge gorljive tekočine. Prestrašenemu osebju so dejali, da so rdeči brigadisti.
OA o mednarodnih terorističnih dejanjih
VVASHINGTON - Ameriška obve-f ''ovalna služba CIA je objavila sta tistične podatke, iz katerih izhaja, da je bilo v obdobju med 1968. in 1976. letom zakrivljenih 1152 dejanj < mednarodnega terorizma*. Pod to definicijo so zaobjeta teroristična dejanja, ki jih je zagrešil neki tujec v določeni državi, ali pa ki je
menjajo tudi kot možnega kandidata za predsednika ZR Nemčije, ko po teče mandat Walterju Scheelu, se te dni z največjo težavo otepa obtožb, da se je s svojim obnašanjem med vojno uvrstil v kategorijo «Hit-lerjevih slepopokornih služabnikovi), če ne celo, aktivnih sokrivcev. Sodni proces, ki ga je FUbinger zaradi žalitve časti sprožil proti znanemu pisatelju Rolfu Hochhutu in tedniku *Die Zeih, se bo nadaljeval in bržkone zaključil 21. maja. Najverjetneje bo FUbinger, ki ga je Hochhut krstil za «grozovitega jurista», dosegel, da bodo nekatere na njegov račun izrečene besede sodno prepovedali, toda težko je verjeti, da mu bo razsodba povrnila nekdanji u-gled človeka, ki najdlje izmed vseh ministrskih predsednikov zahodno-nemških dežel sedi v sedlu in s' trdo roko prepričanega konzervativca in reakcionarja vedri in oblači v Baden - Wurttembergu.
Dr. Hans FUbinger je 16. januarja 1945. leta. kot tažUec pri procesu pred naglim sodiščem Hitlerjeve mornarice v okupirani Norveški, v jjordu glavnega mesta Osla, zahteval in dosegel smrtno kazen za 22-letnega mornarja — dezerterja Wal-terja Greigerja. Šlo je za razsodbo, ki ji s stališča tedanjega nemškega vojaškega prava skorajda ni mogoče oporekati. Tudi kazenski predpisi zavezniških vojsk v odnosu na dezerterstvo niso bili skoraj nič bolj mili, toda znano je. da so Američani kljub temu v vsej drugi svetovni vojni ustrelili enega samega dezerterja, medtem ko so vojaški sodniki ‘ Hitlerjevega Wermachta po stavili ob zid kar 24.559 vojakov. Samo v zadnjih nekaj mesecih vojne so ustrelili 506 dezerterjev in e-den izmed njih se je pisal Walter Groeger. Umrl je 16. marca 1945. leta na dvorišču trdnjave Akershus vri Oslu. zapisnik o nienovi ustrelitvi na ie ses*ntul in podvizal oseb no dr. Hans FPbimer	nfi
c jr ari nstre’ f”' M ’*"*ilec mor
bilo naperjeno proti tujcu. Ta deli i noriškega naglega sodišča.
Tistega dne. ko je FUbinger s prusko natančnostjo izpolnil protokol o usmrtitvi, so zavezniki že osvobodili Holandijo in prodrli preko Rena, sovjetske armade pa so že valile proti Berlinu. Nihče, niti najbolj zakrknjeni nacisti, kar FUbinger baje ni bil, ni več verjel v zmago tisočletnega rajha. Znano je, da so v času razsula mnogi sodniki, tudi doslej zvesti in slepo udani oficirji poskušali storiti vsaj nekaj, s čimer bi po vojni zabrisali del svoje krivde in omilili, kazen, za katero so verjeli, da jim ne more uiti. Ali tudi FUbinger ni mogel storiti ničesar, kar bi obsojenemu mornarju za nekaj us(xlnih dni podaljšalo življenje in odložilo izvršitev smrtne kazni? FUbinger danes trdi, da verjetno ni bilo mogoče storiti ničesar in dodajo, da se konkretnega primera, zaradi katerega je na tapeti, niti ne spomni. Poudarja tudi, da je bil vse življenje «prepričan nasprotnik nacizma», kar je že kot študent plačal s tem, da so ga izključili z univerze in da je le s težavo dokončal študij.
Razen «primera Groeger» bremeni Filbingerja tudi primer vojaka Olafa Petzolda, za katerega se je izvedelo že poprej. 29. maja 1945, torej tri tedne po nemški kapitulaciji in Hitlerjevi smrti, je v taborišču za vojne ujetnike na Norveškem, ki so mu poveljevali Angleži, vendar pa je bila notranja uprava prepuščena samim Nemcem, Petzolda obsodil na 3 mesece zapora zaradi tega, ker je odvrgel oznake nacistične vojske in ker je bivše o-ficirje zmerjal z «nacističnimi psi*. O tem je že pred petimi leti v magazinu «Der Spiegel» poročal Rolf Hochhut. Obsojeni vojak je razen tega trdU, da je FUbinger ob izreku obsodbe pred nenavadnim sodiščem za rešetkami poudaril, da je obsojenec s svojim obnašanjem užalil dragega Fuehrerja, ki je toliko storil za ponovni vzpon Nemčije». Fil-binger je tudi tedaj proti Hochhutu in Spieglu vložil tiskovno tožbo, katere rezultat je bil samo tak .da je sodišče prepovedalo širiti zadnjo vojakovo trditev, z obrazložitvijo, da je mogoče celo resnična, vendar ji sodniki np verjamejo z ozirom na siceršnjo Filbingerjevo neoporečnost
in antifašistično preteklost. Zanimivo je, da je književnik, ki preganja baden - urilrttemberškega ministrskega predsednika, spise o ustreljenem mornarju Groegerju našel šele v začetku letošniega leta v ameriških arhivih, potem, ko se je tja odpravil iskat novih dokazov proti Fil-bingerju.
Dejstva, da so enega izmed najvplivnejših politikov zahodnonemške demokrščanslce opozicije spravili v položaj, iz katerega se bo le s težavo izvlekel, si gotovo ni mogoče razlagati kol začetek novega zapoznelega procesa denacifikacije. Za kaj takega so v ZR Nemčiji zamudili vse razumne termine. Največ, kar se lahko zgodi, bo nekakšno o-pozorilo, da so nekdanjim nacistom in tistim, ki so enako kot FUbinger, Hitlerja podprli zgolj s prusko vdanostjo, železno disciplino in s hlapčevstvom, sicer skoraj vsa vrata do uspeha v družbi odprta, da pa jim je vendarle treba odreči dostop do najvišjih in najodgovornejših državnih. funkcij.
Ko gre za Filbingerja, ni odveč povedati, da je prav on eden izmed najbolj vnetih zagovornikov in izvajalcev prakse «Berufsverbotov» in lova na čarovnice, seveda samo kadar so ve\šče «rdeče». V Filbinger-jevi življenjski poti, ki je značilna za prenekaterega zahodnonemškega politika ali uspešnega poslovnega človeka, ni večjih odstopanj. Filbin-ger tedaj, pod Hitlerjem, *ni bil na-cist», danes pa je demokrat samo na zunaj. Svoje ravnanje v uniformi danes poskuša opravičiti skoraj izključno s pravnimi razlogi. *Ali je sploh mogoče in ali je sploh človeško, da takšen človek ohrani svojo funkcijo in pri tem ne pokaže niti najmanjšega znamenja kesanja,» vprašuje v zadnji številki komentator lista »Die Zeit*. »Ali ne bi bilo normalno in prav, da odstopi in se poda h Groegerjevi ostareli materi v Langenhagen, kjer danes živi sama, in pade pred njo na kolena, kot je to nekoč za ves nemški narod storil Willy Brandt pred varšavskim getom.?* Ne, od ljudi Fil-bingerjevega kova česa takega gotovo ni mogoče pričakovati.
IVO VAJGL
RIM — «Italijansko gospodarstvo kaže brez dvoma znake poživitve, toda z druge strani obstajajo določene nevarnosti, ki jih je treba nujno odpraviti.* Tako je izjavil včeraj časnikarjem po dveurnem sestanku z. zastopstvom enotne sindikalne federacije načelnik evropske sekcije mednarodnega denarnega sklada Alan VVhittome. V Italiji se je mudil tri dni, da bi se nadrobneje seznanil s tukajšnjim gospodarskim razvojem in nato poročal o-srednjemu vodstvu MDS. Prav od njegove ocene je odvisna v veliki meri pripravljenost sklada dovoliti Italiji izdatnejše posojilo, da se izvleče iz splošne krize.
Whittome v resnici ni hotel dajati predstavnikom tiska nobenih izjav rekoč, da ni prišel k nam zato, da bi nam stregel s kakšnimi nasveti, temveč zgolj, da bi pozorno poslušal izvajanja predstavnikov vlade, političnih strank, zveze industrijcev in sindikatov o danih razmerah v državi.
Zgovornejši s časnikarji so bili sindikalisti. Glavni tajnik CGIL Lama je dejal, da je pokazal zastopnik MDS globoko razumevanje do italijanskih problemov. Priznal je, da pomeni naraščanje nezaposlenosti destabilizacijski dejavnik v gospodarstvu in naglasil, da tega vprašanja ni mogoče rešiti samo z bojem proti inflaciji. Lama je pripomnil, da bi po njegovem ne smelo biti težav glede posojila. Njegov pomočnik Marianetti je pojasnil, da Whittoma pravzaprav ni toliko zanimala politika sindikalne federacije kolikor zlasti celovita politika vlade na gospodarskem področju, sicer predvsem z ozirom na pekoči problem javnih izdatkov in naložb.
Glavni tajnik UIL Benvenuto je v tej zvezi poudaril, da je nujno potrebno korenito skrčiti javne izdatke in takoj začeti z uresničevanjem vladnega programa, tako posebno v gradbenem sektorju. Njegove izjave so bile v ostalem dokaj polemične. Denarnemu skladu je očital, da je pod močnim vplivom zahodnih Nemcev in Japoncev, zato je v politiki MDS opaziti zadnja leta precejšnji odmik od načel, ki so vodila njegovo delovanje prva leta njegovega obstoja. Benvenuto je med drugim kritiziral neučinkovitost ukrepov, s katerimi bi moral mednarodni denarni sklad zajamčiti uravnovešeno gibanje denarnih paritet, kar gre sicer pripisati tudi pomanjkanju soglasja glede mehanizma za skladen razvoj gospodarstva v mednarodnem merilu. To pa skoraj onemogoča u-resničitev ciljev, ki jih predvideva Witteveenov načrt: med temi je povečanje narodnega dohodka v razmerju 4 odst. v obdobju 1979/80. E-dini rezultat politike MDS, je še dejal Benvenuto, je ta, da so.bile nekatere države, kot zlasti Italija, prisiljene sprejeti pretirane protiinflacijske ukrepe, ki so z ene strani o-mogočili le malenkostno izboljšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja, z druge pa potisnili navzdol industrijsko proizvodnjo in zaposlitveno raven.
Glavni tajnik CISL Camiti pa je razložil časnikarjem med drugim, da bi se morala stopnja izkorišča nja proizvodne zmogljivosti v Italiji povečati prihodnje leto za 3,5 do 5,4 odst., seveda le ob strogem nadzorovanju gibanja javnih izdatkov, delovnih Straškov in naložb.
Pozneje je bil Whittome na vljud nostnem obisku pri predsedniku ministrskega sveta Andreottiju, zvečer pa je odpotoval v ZR Nemčijo, od koder s prve dni junija znova vrne v Italijo. Tedaj se bo tako s sindikati kot z drugimi dejavniki stvameje pogovoril o možnosti denarne pomoči iz MDS. Morda bo šlo za okrepitev aprilskega posojila 530 milijonov dolarjev, morda pa se bo- ' do začela pogajanja za milijardno I 'posojilo, (dg)	I
Po (.Ukritju
Pianconejevega skrivališča
Policija isce drugo oporišče RB v Turinu
TURIN — Vse kaže, da imajo rdeče brigade v Turinu vsaj še eno skrivališče poleg tistega, ki so ga policijski agenti odkrili predvčerajšnjim in v katerem je med drugimi stanoval Cristoforo Pianco-ne. Ta ugotovitev, ki je osnovana na nekaterih objektivnih dejstvih, je nekoliko ohladila optimizem preiskovalcev, ki pa vsekakor poudarjajo, da je najdba skrivališča odkritje precejšnjega pomena zaradi gradiva, ki so ga zaplenili. In ne gre pozabiti, da so zgodovinsko jedro rdečih brigadistov onesposobili ravno z razkrivanjem njihovih skrivališč.
Ugotovitev, da imajo teroristi v Turinu vsaj še eno skrivališče, je osnovana tudi na prepričanju, da v Pianconejcvem stanovanju niso ci-klostilirali letakov RB. Po pričevanju sosedov naj bi iz stanovanja slišali le ropot pisalnega stroja, ne pa značilnega hrušča ciklostila.
Piancone je delil stanovanje s še neidentificiranim svetlolasim dekletom, ki naj bi se udeležila številnih atentatov v Turinu. Šlo naj bi za
drobno, suhljato žensko, ki je imela poleg vsega zelo majhno nogo kot dokazujejo najdem čevlji. V stanovanju Da naj bi občasno spali še drugi teroristi kot dokazuje najdba zasilnih ležišč.
Claudia Caputi na zatožili klopi
RIM — Preiskovalni sodnik dr. Carnevalijeva je odredila sprožitev sodnega postopka zaradi potvarjanja in obreteevanjft' proti'Claudi! Caputi. Kot znano, gre za dekle, ki jo ie avgusta 1976- posililo kar 20 mladincev in ki je na posledičnem procesu (sedem obtožencev je bilo obsojenih na zaporno kazen) izjavilo, da je bila marca lani ponovno podvržena takemu nasilju. Sodniki ji niso verjeli in preiskava se je zaključila s sklepom o sodnem postopku, ker da si je Caputijeva drugi napad izmislila.
ADELAJDE — Neko avstralsko sodišče je obsodilo 37 letnega moškega, ker je posilil lastno ženo. To je bil prvi primer apliciranja novega zakona iz leta 1976, ki med drugim predvideva tudi posilstvo soproga. Mož, čigar imena niso sporočili, je prisilil ženo, od katere je bil že 11 mesecev ločen, da je imela spolni odnos z njim, z grožnjo, da jo bo sicer ubil.
redda Boi, 25-letni «izgublJe” ^ ravnatelja genovske klinike „t t ne nalezljive bolezni. Vet" ^ imel opravka s pravico zarač.ji, F povanja in razpečevanja J tem ko je odsedel tri le*8 je izginil iz Genove ter se kako sešel z Maistrelloin. radnih vesteh naj bi preiskov -jut' krili v aretirančevih žepih * (jjl vo* gradivo politične vsebine'
• Vrtalni stolpa
(Nadaljevanje s 4. strani*
la družbo po 110 tisoč dolatl^bi dan, to sc pravi, da je ali Exxo namenila prvemu vre'(n, $ točneje prvi vrtini 10 milU01^ |c(4 larjev, kar je dvakrat ^ 4c stane v poprečju enako gk>0° tina na kopnem	o
Povsem možno je, i da iie '^L i" vrtina dala ne nafte ne 0' rSi-vendar ne bodo ti napori '•‘‘peljem. saj bodo geologi iz O [js# novanih »korenov* tore.i kosov ..geoloških plasti, k’ 'm; o* z vrtanjem na površje. ^
infpvptacije o geološki 0 vi tal, kar jim bo služilo 8 ■ pt potek za nadaljnje vrtanje. . treh vrtinah po navadi 4:28 v črno*.	^
Seveda imajo taka dela c^jc» rju tucli svoje negativne P^gijolit
Ena teh je tudi nevarnost ^ t
škega značaja. Znano je, /rJ-V Severnem morju predlanski”' $ tanski naftaši imeli velika11!’1' nižave z vrelcem nafte, W hal na površje na tisoče k« nafte, ki se je razlivala 118 , f širše površine morja, šele t’ ^ii kaj dni je nekemu amert^jr strokovnjaku uspelo vrtin«, piti* in preprečiti nadal.fn]® gjS0 naževanje morja. Pri družb’ pa trdijo, da vrtine na n)°r™e[ili(l malo onesnažujejo morje. rjj|i-manj kot prevoz nafte P” 1	'
NOVO iz zakladnice čebeljega panja
USODNO VPLIVA NA DCLOVANJC SRCA
medex
E X P O R T — IMPORT Ljubljana, Miklošičeva 30 61000