topujmo vojne SONDE In ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MuRNINtS DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 19, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVI1 PATTON IE SAMO PAR MILJ OD TRDNJAVE METZ Na Holandskem si stoji nasproti pol milijona mož, da se sprime. Ameriška armada se pripravlja za naskok na Kolin. Ruska armada je vdrla na Češko DEŽNI PLAŠČ, ŠOTOR IN PA SPALNA VREČA Washington. — Ameriškemu vojaku so odvzeli nekaj funtov njegove bojne opreme. Izumili so namreč dežni plašč za vojaka, ki ga obenem lahko porabi za šotor ali pa za spalno vrečo. To opremo izdeluje General Tire & Rubber Co. v Akronu in je v prvi vrsti namenjena vojaku za dežni plašč. Ako pa vojak ta plašč zgane in premeni zapo-ne, napravi iz njega v trenutku spalno vrečo. Ako pa stopijo trije vojaki skupaj in spnejo dva plašča skupaj, imajo šotor za zgornji del telesa, tretji plašč pa porabijo mesto žimnice. KROGLA JE PADLA BLIZU GENERALA PATTONA Francija. — 700 funtov težka krogla iz nemškega topa, ki je pritrjen na železniški voz, se je zarila v zemljo osem čevljev od generala iPattona. K sreči s®i krogla ni razletela in general je ostal nepoškodovan. Krogla je bila ena izmed mnogih, ki jih Nemci zadnjih par tednov pošiljajo na ameriško fronto brez vsakega posebnega cilja, kamor pač pade. NEMCI SE BOJE REVOLTE NA NORVEŠKEM Stockholm, — Nemci se boje, da se bodo dvignili Norvežani, zato jih ustrahujejo z največjim terorjem. V zadnjih par tednih so Nemci zaprli več kot 1,000 talcev. Ječe in koncentracije so natrpane. Nemške patrulje sti+ kajo noč in dan po norveških do, movih. Naprej in naprej se prigodi, da je ta ali oni Norvežan ustreljen "po pomoti." Na 19. septembra so poslali Nemci prvo ladjo z ženami in otroci domov. To priča, da pričakujejo vstaje naroda. Kljub vsem strogim odredbam pa Norvežani nadaljujejo z sabotažo v industriji in drugod. -o- Prosimo akcije! Stanovalci na 71. cesti, vzhodna stran, se pritožujejo, da mesto že štiri mesece ni pobiralo tam smeti. Naj pride mesto torej po smeti, ali pa naj dopelje zaboje, da bodo imeli ljudje kam devati smeti. Councilman Ko-vačič, pozor! Aachen. Depeše s pronte javljajo, da je v zapadni Evropi še vedno kakih 100,000 nemških čet, katere so pustili zavezniki: pri prodiranju zadej. -o-—?- Več sirovega masla bo v oktobru Washington. — Vladna živilska administracija upa, da bo v oktobru nekaj v^č sirovega masla za civilno prebivalstvo. Vlada ga ne kupuje zdaj za armado in tudi ljudje ga manj kupujejo, ker je treba dati 20 točk za funt. -o- Prispevki za vojni sklad naglo naraščajo Do 26. oktobra mora Cleveland zbrati v vojni sklad $5,750,-000. Do včeraj je bilo nabranega ali obljubljenega $1,300,000, torej manjka se $4,450,000. Kdor le more in kolkor more, naj prispeva v ta sklad, iz katerega gre mnogo za relif raznim ubo-1 žnim deželam in s katerim de-' narjem se podpira 100 dobro-' delnih organizacij tukaj. Amerika plačuje s krvjo zmoinjave naše diplomacije i New York, 19. okt. — Nocoj je imel tukaj govor guv. Thos. | Dewey, ki je izjavil, "da plaču-jemo zdaj s krvjo, ker nismo imeli pripravljen program za okupirano Nemčijo." Dalje je izjavil, da je v nevarnosti trajen mir radi "tajne diplomacije predsednika Roosevelta." "Nihče ne ve," je. rekel Dewey, "kakšna politika je glede Poljske, Francije, Nemčije, Romunije in drugih dežel, ali kakšne obljube« se je že napravilo glede njih. Ameriški narod je upravičen in zahteva to vedeti." Poudarjal je, da je treba male narode sprejeti kot člane mirovne organizacije zdaj, ne pa šele kasneje. Sila brez pravice ne b0 nikdar garantirala trajnega miru in usodo malih narodov ima na vesti civilizacija, je poudarjal Dewey. ———o-— Šola za angleško ter pouk v državljanstvu v javni knjižnici Poznana Mrs. McCarthy je zopet pričela s poukom v angleščini ter o državljanstvu v Norwood javni knjižnici, 6405 Superior Ave. Pouk je vsak pon-jgljek in vsako §redo <,d 1 do U popoldne in sicer za 'začetnike, ki iše ne znajo čitati in pisati angleško, ali pa znajo le malo. Vsak torek in četrtek od 1, do 3 popoldne je pa pouk za one, ki bi radi izpopolnili svoje znanje angleščine v čitanju, pisanju in govorici. Pri vsakem pouku se odgovar ja tudi na razna vprašanja glede državljanstva. Kdor pa ne more priti ob temj času, kot zgorej navedeno, pride lahko ob torkih in četrtkih! zvečer od 7 do 0 v Addison Ju-j nior višjo šolo, vogal Hough in Addison Rd. Tam tudi poučuje! Mrs. McCarthy obenem z Missj McGuire in Miss Nash. Ti pouki so brezplačni in vsak j je prijazno vabljen. Preds, Roosevelt bo šel z vso vnemo v kampanjo Washington. — Predsednik Roosevelt se je odločil, da v tej predsedniški kampanji ne bo igral samo vloge vrhovnega poveljnika, kot je prvotno nameraval, ampak bo vstopil na celi črti v kampanjo. Včeraj je začel gpvi>x, ki... ga bo obdržavaI "v soboto v New Yorkil. Na 27. oktobra bo imel Mr. Roosevelt govor v Philadelphiji. Pred volitvami bo najbrže imel še druge govore, tako v Bostonu, morda v Chicagu in v Clevelan-du. Toda to še ni gotovo. Razne vesti od naših borcev v službi Strica Sama nes vrača. Kam bo poslan zdaj, še ne ve. Ray se je v civilu mnogo udejstvoval in odlikoval v raznem športu. Mnogo sreče, Raj-ko in pa zdrav povratek! Ra ms Mr. in Mrs. Frank Zigman iz 6540 Metta Ave. sta sprejela poročilo od svojega sina Pfc. Hen-ryja, da je bil ranjen v bojih z Japonci na Solomonskih otokih na Pacifiku. Nahaja se v bolnišnici in se mu zdravje polagoma vrača. Tam se nahaja že skoro dve leti. K N M Danes zjutraj je prišel domov na dopust Coxwain Joseph Gr dina, sin Mr. in Mrs. Jože Grdi-na, 6113 St. Clair Ave. Nahajal se je nad eno leto onstran Atlantika in je doživel mnogo bojne akcije s sovražnikom. Doma bo ostal za 15 dni. Njegov brat Tony je prav te dni došel preko Pacifika proti Havajem. Čevljev za civiliste bo primanjkovalo še več mesecev po vojni Washington. — Sedanje pomanjkanje obuvala za civilno ( prebivalstvo se bo nadaljevalo, še več mesecev po porazu Nem-| čije. Tako so izjavili uradniki urada za vojno produkcijo strojarski industriji. Ker ni nobenega izgleda, da bi dobila usnjarska industrija kaj več kož, tudi ni nobenega izgleda, da bi vlada odnehala z re-strikcijami. Po končani vojni v Evropi bo namreč še vedno mornarica, ki bo zahtevala svoje število čevljev. -;-o- 45,000 delavcev utrjuje zavetišče Hitlerja New York. — Iz Stockholma se poroča, da je na delu kakih 45,000 delavcev, ki utrjujejo Hitlerjevo pribežališče Berchtes. gaden. Dinamitiranje skalovja je slišati prav v Salzburg, ki je 20 milj proč. -o—-- White Sewing Co. bo smela delati šivalne stroje The White Motor Sewing Co. je dobila dovoljenje od urada za vojno produkcijo da sme izdelati v zadnjem četrtletju letos 500 šivalnih strojev za civiliste. Tujezemski delavci bodo lahko ostali tukaj več kot 6 mesecev Washington. —- Zed. države so dobile iz Mehike, Nove Fund-landije, iz Bahamskih otokov in Jamajke 94,400 sezonskih delavcev. Sem so prišli po pogodbi samo za šest mesecev, da bodo delali na ameriških farmah. Zdaj jim je pa dovoljeno, da lahko ostanejo tuka j celo leto in bodo pozimi opravljali razna težaška dela v tovarnah. Tukaj zaslužijo zelo dobro. Mehiški delavci imajo pogodbo, da dobijo hrano in stanovanj^ zastonj, druge narodnosti delavci pa plačajo za to po 50 centov na teden. Tako jim ostane skoro ves zaslužek, ki je tako velik, kolikor je povprečna mezda v krajih, kjerydelajo. Ameriška vlada je naredila pogodbo z vlado delavca za dobo Šest mesecev. Po tem času je pa odvisno od ameriške vlade in od delavca, če se doba podaljša. V Kaliforniji se je od 70,000 Mehikancev priglasilo že 30,000, da bodo ostali tukaj čez zimo. -o-- Na obisku iz Kanade Frank Zupančiča, 23126j Lakeland Blvd. je obiskala njegova sestra Mrs. Josephine Kna-fiič iz Watson, Sasketchewan, Kanada. Nad 40 let se že nista videla. Sem gredoč se je ustavila v Milwaukee, kjer je obiskala brata, potem pa v Taylor Springs, 111., kjer je videla sestro in druge sorodnike. Tukaj se ji zelo dopade in bi se najraje za stalno naselila tukaj. Toda dolžnost po kliče nazaj. Odpotovala bo še ta teden. Prijatelji in znandi jo lahko obiščejo na gorenjem naslovu. London, 18. okt. — Ruska armada je prekoračila Karpate in se spustila na čehoslovaško zemljo. Tako je danes uradno poročal maršal Stalin v svojem dnevnem povelju. Ta triumf za rusko armado je bil javljen kmalu zatem, ko so Nemci poročali, da je ruska armada invadirala Vzhodno Prusijo in da je že devet milj'znotraj nemške meje. "čete 4. ukrajinske armade s0 prekoračile prelaze v Karpatih ter so zavzele kraje: Lupkovo, PJiske, Uzok, Vercky, Viskoiv-sky, Jablonicky in Tatar ter so prodrle cd 20 do 50 kilometrov v notranjost čehoslovakije," je poročal Stalin Nemci poročajo, da so prepustili Rusom cestno križišče,Vir-balis v Litvi, ki leži 3 milje od pruske meje in da se je že začel boj za posesti nemških jun-kerjev, ki ležijo v tem sektorju. V tem mestu se križa šest važnih cest in okupacija mesta je' velika zmaga za ruskega gene-1 rala černiakovskija, ki je star komaj 36 let. V.....Moskvi stoje pripravljeni topovi, da bodo streljali salve, ko bo padla jugoslovanska prestolnica, Belgrad- Depeše s te fronte poročajo, da je nemška garnizija v Belgradu potisnjena v kot, da je večina mesta v plamenih po treh dneh boja med ruskimi četami hi nemško gar-nizijo. --o-- Slovenec na razstavi V mestnem avditoriju je ta teden do petka razstava deželnih kovin. Iz vseh krajev dežele so poslale tovarne svoje izdelke in stroje. Lokalna firma American Magnesium Corp. h Ivanhoe Rd. ima razstavljeno sliko brusilnega stroja in ta stroj obratuje naš rojak Frank M. Per-ko iz 1092 E. 174. St. Mr. Perko je ekspert na takem stroju. Vabilo na sejo Vse članice društva sv. Helene'št. 193 KSKJ naj pridejo no-j coj ob 7 :30 na sejo v navadne j prostore. Pri današnji seji se bo; oddalo 12 ročnih del. Prinesite torej odrezke s seboj. Pred sejo lahko še kupite litske. Pozdrav iz Montane Naš naročnik Frank Hrella iz East Helene, Montana, pozdravlja vse svoje znance širom Amerike. Pa še kako pesniško vam Frank to zapiše: "Sprejmite pozdrave od Slovenca z dežele svetlih gora, kjer stara Missouri pere pečine sivo bele!" Med se že dobi Mrs. M. Kogovšek iz 15606 Holmes Ave. naznanja, da ima zdaj že med na razpolago' iz Le-monta. Med je fin, zglasite se zanj. Maša za vojakom V soboto' ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za po. ko j nega vojaka, Pfc. John Zni-daršiča. Zadušnica V petek ob osmih bo darovana sv. maša za pokojno Heleno Lukanc v cerkvi Sv. Reš. Telesa, Euclid in London Rd. Dodatno Sporoča se nam, da zapušča pokojni Josip Dedek poleg dru-| gih tudi hčer Mary. NOVI GROBOVI Marko Živkovič Kot smo že poroačli je umrl včeraj zjutraj v Huron Rd. bolnišnici dobro poznani Marko Živkovič, star 49 }et, stanujoč na 19556 Tyronne Ave. Doma je bil iz sela Bovic na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča soprogo Katie roj. Otrok. Bil je član društva sv. Ivan št. 4, Srbskega edinstva in I.W.O. št. 4276. Zaposlen je bil v Fisher Body Co. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda v cerkev s»v. Pavla na: -10. cesti in na Kal-varijo. John Gruden Včeraj dopoldne je umrl v Akronu John Gruden, star 56 let. V Akronu je živel nad 30 let. Bil je še samski. Tukaj zapušča brata Antona in brata Julija v Akronu. Thomas C. liarett Včeraj je umrl Thomas C. Barrett. Zapušča žalujočo soprogo Julio, roj. Kness, tri brate in eno sestro. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Alojzija, iz hiše žalosti 639 E. 103. St. Venci se hvaležno odklanjajo. Nad 4 bilijone plačamo samo na obrestih Washington. — Zed. države morajo plačati nad $4,000,000,-000 letno samo za obresti za svoj narodni dolg. S koncem avgusta je znašal narodni dolg dežele $209,764,000,000, in letne obresti znašajo za to $4,033,000,-000. Obrestna mera je računana po 1.823%, Vic Donahey je odobril Lauscheta za guvernerja John E. Lokar, načelnik Lavi-schetove kampanje, je prejel včeraj brzojavko od Vic Dona-heya, bivšega senatorja in trikrat guvernerja države Ohio, v kateri izjavlja, da odobrava in podpira kandidaturo Frank Lauscheta za ohijskega guvernerja Nocoj bo hladneje Vremenski urad Iferdi, da je zaenkrat konec gorkih jesenskih dni. Včeraj je bil zlezel toplomer na 74 stopinj, nocoj bo pa padel na 32. Danes bo precej vetrovno. * Ne odlatajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. Rusi so prekoračili Karpate in se spustili v Čehoslovaško, Istočasno trdijo Nemci, da so Rusi že na nemški zemlji v PrusijL •___ BELGRAD BO VSAK ČAS PADEL, SE ZATRJUJE IZ MOSKVE Do prihodnjega četrtka je prišel na dopust letalski poročnik Dick Jakšič, din Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič, 6111 St. Clair Ave. Prestavljen je iz San Marcos, Texas v drugo garnizijo, prej je pa dobil par dni dopusta. I Njegov brat, nadporočnik Frank je te dni dovršil svojih | 70 misij nad sovražno deželo in ! je zdaj na oddihu na otoku Ca-I pri pri Italiji. Jean, sestra obeh letalcev, ki je v rezervi pri ženskem pomo-1 žnem koru, je te dni dala že enajstič kri Rdečemu križu za plazmo. Vsa čast! M M M »j V družbi svojega očeta Martina Rakarja, pevovodja zbora Ilirija, Ray Rakar, ki je zdaj čvrst mornar Strica Sama, nas i je včeraj obiskal. Bil je na do-i1 pustu po bazični treningi v I Great Lakes, 111., kamor se da-1 gL. * * * na svetu ni tak0 Vjeio kot je Hitler- To kj K0 mn°£i slučaji. Eden V1 v 15> oktobra 1933' k- Govern umetniško \Xtjl rnoral Hitler položL v°£elni kamen. Pred-i dif^ljalnega odbora jej t nazijska stranka1 •tX !Tdna> kot je ta vogel- ';>1 v Nato je pristopil Hit- ž l'°ke srebrno kladivo jpn:iim Po kamnu. Kla- Se • Vlomilo na dvoje. V ^i°brnil se vsedel na- b> spregovoril kako' Pt >6i; Vmarna, 6112 Glass S^u a naročila za fin < bte sode. Hs. .',..'.!■. ,r te?,* Vjj, * * * X Juniji je padel nek de-% J.^el na delo, pri vsto-l J C« karo. To je bilo leti- Delavec je ! ziran in je še danes ;%u.niško oskrbo, za kate-t^že* tovarna. Dozdaj so L ie a ™3>500, kar je največ, 'Hi! 11 kak delavec še v 10 zakonu odškodnine. , % * t ISCnska- ki je bila v Zed. ,\ ^minirana za predsed-gndidata ali kandidati-\* Victoria Woodhull ,ila je na listi takrat-j je 'e«akih pravic." Ista) V• dr nominirala še Sk0 K žensko in sicer 5 Cr°°d ieta 1884 in V:.\j. ua> ostalo je samo pri V** C Torei. da boste ve" k^vi a v Ameriki tudi žen-k%hC° kiti izvoljena pred-Zed. držav. Ali bo \\t * * * !%ii i bolnišnicah zmerijo' Sel -k" ob Prihodu kri. j ^ zdrava in če bolniki \nmu tekom šestih minut, \ 1 ^vzamejo kri, ki jo rabijo za transfuzijo. v. * * ♦ ^ znanost je izdelala pero, V katero se % ia vrste Črnilo, ki zado-' pisavo polnih Sn " * * > >Jov,JWyorška plesna dvo-1 vstop samo osebam,1 Jv.^1 ,lad 28 let S tem se! fry?kih vratolomnih ple-rada izvaja,1 feita' Ug8'? in Podobno, kij N, J drugega prej kot pa - London, 19. okt. — Angleške čete so zavzele Venray v j vzhodni Holandski, 33 milj od Duisburga. Berlin je danes1 | javljal, da si stoji v vzhodni Holandski nasproti pol milijo-: | na mož broječa armada, vsak čas pripravljena, da skoči dru-j j— ga pf0tj cjrugj Istočasno je pa general Pat-ton, poveljnik 3. ameriške armade prodrl na štiri milje do trdnjave Metz. Za Aachen se še vedno bije boj. Ameriški bombniki so danes zopet z vso silo napadli Kolin, 40 milj od ameriške armade. Nemci trdijo, cla se pripravlja prva ameriška armada za splošno ofenzivo proti Ko-linu. Na vsej ostali fronti ni dosti sprememb. Nemci trdijo, da so zbrali zavezniki v severni Holandski 1,500 tankov, s katerimi mislijo vdariti v Porurje. Nemci tudi zdaj priznavajo, da je Aachen popolnoma obkoljen in da namerava gen. Eisenhower izvesti ofenzivo na Kolin, čim počisti 5°>»o je, če vesle ttiljk 'kalne konje je določeno, ::Jr.vteže smejo nositi. T0 se na Po njih starosti in po Sc^su. Dve leti star dir- \84 imeti na sebi v aPrilu Hr ,funt°v, dočim nese v no-\Sl u lahko m funtov. Toli-tdjee namreč tehtati jezdec. kuj!* konj star pet let, sme 11 od 130 do 132 funtov. r°tiv * * * Pnj. pravica je različna v \ . avah. V nekaterih \ olivno pravico ženske in Ht^J, nekaterih samo moški, Nj£ Sam° taki' ki Pečajo V«? davke. V nekaterih dr. 118 let v°iivn0 Pravico že ^jši. J1-v nekaterih dosti sta-Sh , . iji> je naprimer, po-30 let' Pred no do-d v°livn0 pravico. jVriSw „ * >&2il'h amarda ima v sv0' S** zdaj posebno napra- Matično zaznamuje in ^^ dolžino poti, ki jo vo-j vse ovinke, klance1 lne. j >■245 "AMERIŠKA DOMOVINA" KMBRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderwm #628 Cleveland S. OhU. _________Published dally axcept Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $630. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po DoSti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po razmaialclb: Celo leto $6.60. pol leta $3.60. Četrt leta $2.00 ___gOMmema ttevUka » cente_ SUBSCRIPTION RATES: Pni ted States and Canada, $630 per year. Cleveland, by mall. $730 per year U. S. and Canada. $330 for 6 montbr. Cleveland, by mall. $4.00 for a month« O. S. and Canada $2.00 for I months. Cleveland by mall $2.36 for s month« Cleveland and Euclid by Carrier $6.60 per year: (130 for $ month«. $2.00 for 3 months. Single eoplea S cent« Entered as second-clan matter January 6th, IMS, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. * No. 245 Thurs., Oct. 19, 1944 Nič straha, dokler so dohodki Nekateri si že ubijajo glave,Jcako nas bodo po vojni obdavčili, da bo dovolj denarja za odplačevanja narodnega dolga in za vzdrževanje vlade. Pa le naj delajo načrte in le naj nas strašijo z davki — dokler bomo imeli dohodke. Če so dohodki, se davke z lahkoto plača. Hudo pa je ,če so davki, pa dohodkov ni.- Mnoge skrbe ogromni dohodki, ki jih ima ameriški narod v teh časih. Nekateri pravijo, da je to nezdravo za deželo. Eno figo je nezdravo! Saj niso dohodki tisti, ki ustvarjajo dela, ampak dela so tista, ki omogočajo dohodke in dobiček in od tega se plačuje davek, da gre ustroj države naprej. Dokler nam dajo delo, naj nikogar ne skrbe dohodki, bo že narod skrbel, da bo ukrenil denarjem, kakor bo hotel, kadar bo enkrat odštel tisto, kar bo vprašala vlada za davke. Narod ne bo godrnjal nad davčnim bremenom, če bo imel dobre dohodke. Industrija ne sme biti ovirana pri svojem obratu, delavci bodo pa že gledali, da jih ne bodo izkoriščali delodajalci z suženjskimi plačami. Delavec je v tem vojnem času okusil dober kruh in se ne bo več zadovoljil z drobtinami in skorjami. To si naj naši voditelji zapomnijo in v tej smernici naj delujejo, pa bo zadovoljstvo v deželi. Zakaj ni šel predsednik v Moskvo? Važen vzrok mora biti ,da se predsednik Roosevelt ni udeležil konference z Stalinom in Churchillom, in značilno je, da je v tem času na stolih trojice en sedež prazen. Opazovalci položaja trdijo,, da ima v tem veliko odgovornost nost poljski glas v Ameriki. V Zed. državah je vse od 5,-000,000 do 6,000,000 poljskih glasov, ki so šli dozdaj skoro vsi za Mr. Roosevelta in na katere glasove demokratje računajo tudi zdaj. V istem času, ko predsednika skrbe poljski glasovi, ko se odločuje v Moskvi bodoča usoda Poljske, bije Stalin nekako politično bitko na vzhodni fronti. Hotec imeti vrata na Baltik, je posl.il armade na Baltiške province. Finska je brez pomena tamkaj, zato je opravil ž njo s tem, da ji je naložil 300 milijonov dolarjev davka za njeno nepokorščino Potem se je Stalin obrnil na jug, da si podjarmi slovan ske narode. Bolgarijo in Jugoslavijo. Obenem je prišel do toliko zaželjenih Dardanel. Rusija nima želje po nemškem ozemlju, zato so se ruske armade ustavile pred nemško Vzhodno Prusijo. Vsaj zdaj, ko to pišemo, so še vedno tam in to že polne tri mesece. Dalje hoče imeti Stalin vzhodno Poljsko in nič več. •Zato se je s svojimi armadami ustavil tik pred Varšavo. Ako seštejemo vse to, potem bomo videli, da je Rusija že dobila to vojno in zdaj lepo sedi na lavorikah ali na zmagah. To, kar nekateri imenujejo ofenzivo proti Budimpešti m na Jugoslavijo je deio navadnih patrulj. To ozemlje bo :tak padlo Rusiji v naročje kot medna tepka. Vse to pa bo morda vodilo poljske glasove v Ameriki pri predsedniških volitvah. Ako bodo Poljaki v tej deželi količkaj čutili, da je imel predsednik Roosevelt kaj opraviti s poljskim vprašanjem, bodo šli v republikanski tabor. To bi se pa precej poznalo pri izidu volitev. To, pravijo politika!ji, je bil glavni vzrok, da ni šel Mr. Roosevelt na konferenco v Moskvo ali na razgovor velikih treh kam drugam, če že ne v Moskvo. Zato bosta vzela zaenkrat vso odgovornost nase Churchill in Stalin ter rešila poljsko in balkansko vprašanje, po volitvah bo pa šele pristopil predsednik. Naš vrhovni poveljnik Nekaj časa je izgledalo ,da bo naslov "vrhovni poveljnik ameriške bojne sile" igral važno vlogo v predsedniški kampanji. No, to je zdaj že precej ponehalo in malodane izginilo. Tako je tudi prav. Naša ustava določa, da je vsakokratni predsednik Zed. držav obenem tudi vrhovni poveljnik armade in mornarice Zed. držav. To je prav tako samo naslov, kot imajo nekatera društva v pravilih, da je društveni predsednik ipso facto član raznih odborov pri društvih, kar mu ne daje sicer nobenih posebnih privilegijev. Ko so ameriški pionirji pisali člene bodoče ustave, niso imeli v mislih, da bi dobil predsednik obenem z naslovom vrhovnega poveljnika kako posebno moč. Zato na konvenciji leta 1787 ni bilo glede tega nobene posebne debate. Tudi ni nikjer zapisano, da mora predsednik obleci uniformo in stopiti na čelo vojske. To je ostalo odprto vprašanje. Predsednik Washington je bil faktično en mesec v vojni za časa predsedstva, ampak Washington je bil že od prej vojak. Predsednik Lincoln je v civilni vojni hotel nekaj narekovati svojint generalom, pa ni imel uspeha, zato je dal general Grantu končno polno moč v vseh zadevah. Predsednik Wilson se ni vtikal v vojaške zadeve ter jč prepustil vse v rokah Pershinga in Marcha. Tudi zdaj vemo, da vodita bojevanje v glavnem general Marshall in admiral King. Vzrok, da daje ustava predsedniku naslov vrhovnega poveljnika, je največ ta, ker so se stvoritelji ustave bali vojaške diktature. Zato so dotočili, da ostanejo generali pod oblastjo predsednika, to je vlade. V glavnem je predsednik samo posredovalec med bojno silo in kongresom. Predsednik mora gledati, da dobi armada vsa potrebna sredstva za vzdrževanje. Generali in admirali vodijo vojno, toda svoje načrte predložijo predsedniku v odobritev. Razume se, da predsednik načrte vselej odobri, ker on ni vojaški izvedenec. Zato ima pa v vodstvu poveljnike, na katere se zanese. Samo v slučaju, če bi predsednik na celi črti potegnil z armado in mornarico- bi dobili v deželo.vojaško diktaturo. Tega se pa nam ni bati, vsaj za enkrat ne. Slovenski demokratski klub v Collinwoodu «MH BESEDA IZ NARODA Proslava na Holmes Ave. posegati aktivno v poslovne posle in dokler se bo zaupalo di-retkoriju, kateri je svrho gospodarstva izvoljen in vodilo gospodarstvo tako, da bo vsak izdan cent pokrit z dokazom in potrdilom, ni vzroka, da bi prišlo kdaj do nesoglasja. Di-rektorij zadnjih deset let se zaveda, da so delničarji upravičeni vedeti vse, dobro in slabo stran poslovanja in tudi upravičeni vedeti ves položaj kakoršen faktično obstoja, brez da se ga bi v rožnat papir zavijalo. To načelo je veljalo in to načelo naj se tudi vnaprej izvaja, če hočemo, da si bomo iskreno zaupali. Ker ni i je bila poverjena naloga po 9 letih kot poslovodja korporacije, da sem pred pol letom prevzel tajništvo korporacije, prosim delničarje, delničarke in vse prijatelje in pod pomike Slovensekga doma da posetijo v omenjeni obliki prirejeno proslavo. Pri plesu bo igrala zelo popularna godba in servirala se bo pijača in domač prigrizek. V soboto 21. oktobra naj bo TVOJ in MOJ dan Frank Walter, tajnik -o- V nedeljo 22. oktobra ob 8 uri zvečer direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi s plesom in prosto zaba-bo proslavo srebrnega jubileja narodne ustanove. Ob koncu meseca avgusta 1919. je bila ta stavba dovršena in dolgoletna želja naselbine spremenjena v dejstvo, ker je na zemljišču, v osrčju slovenske naselbine, v nekaj mesecih bil postavljen v državi Ohio prvi slovenski narodni dom, kateri je dal prepotrebno streho našim kulturnim, prosvetnim in podpornim ustanovam. Bil sem eden tistih, ki smo z opeko vrh opeke gradili to narodno stavbo. Ne bo odveč, če se malo ozrem na preteklo dobo in spomine obudim sebi in drugim, ki smo neumorno in nesebično gradili narodni hram brez ozira in vprašanja, kdo si in kam po mišljenju pripadaš. Gradili smo narodni dom, kateri naj bi dal streho slednjemu Slovencu ali Slovenki, katerega srce je bilo čisto in željno po nadaljni izobrazbi. Kljub temu, da zadnja leta v temu domu dramatika ni več v tistem razmahu kakor bi morala biti in kljub temu, da v stavbi več tako pogosto ne doni slovenska pesem, smem reči, da do sedaj še v nobenem domu ni bilo toliko petja in dramatike proizvajanega kakor ravno v Slovenskem domu na Holmes Ave. Da je temu tako, mi bo vsak rad priznal, kdorkoli se je zanimal za to narodno stavbo. Velika zbirka iger, bogat arhiv pevskih not, do deset let nazaj ena največjih in najbogatejših čitalnic nam svedoči, da je vladala v naselbini zelo živa narodna akcija, ki je s svojim materialom zalagala marsikatero dramsko društvo in dajala odersko opremo pevskim in dramskim društvom na razpolago. Mirnega srca danes ugotavljam, da Slovenski dom na Holmes Ave., kljub presod-kom nekaterih, je v polnem vršil svojo nalogo v namenu, za kar je bil postavljen. Najbolj značilno pa^ je pri korporaciji Slovenskega d'oma na Holmes Ave., to, da se ni našim društvom za seje nikoli računala najemnina ,ampak so ista sama odločala na letnih sejah kot odškodnino, katera pa je bila največkrat večja, kakor pa bi bila zaračunana najemnina. Društva pa, katera so imela le splošno dobrodelni namen so imela proste dvorane za obdržanje svojih sej. Stanje stavbe po preteku 25 let je nadvse ugodno. Ce seštejemo ves investment, ki ga je narod dal v to podjetje, pridemo do vsote nad $100,000 in od te vsote odštejemo sedanji dolg bomo uotovili, da smo skozi poslovanje 25 letne dobe plačali nad 75 odstotkov finančnih obligacij. Prepričan sem, da ob praznovanju 30 letnice bomo praznovali veselejši dogodek s tem, da bomo imeli vse plačano in mogoče še par tisočakov na strani za vsak morebitni slučaj. Seveda to je le mogoče s sodelovanjem naselbine, zavednih delničarjev in delničark ter onih, ki jim je narodna stavba globoko pri srcu. Če bomo sledili začrtani poti, delovali kakor zadnjih 10 let roka v roki po vgledu velike družine, da nekdo mora gospodariti v imenu pnih, ki ne morejo vsak dan. Lokalni odbor št. 2 JPO-SS Mož težkih korakov, kateremu so dolga leta težkega dela vtisnila svoj pečat, ki pa ima blago srce in dobro voljo, od hiše do hiše hodi in prosi za v pomoč našim nesrečnim rojakom v stari domovini. Prinesel je že nad sto-petdeset dolarjev in pravi, da ne bo jenjal. V mislih imam moža po imenu Herman Grebene. Hva. la ti v imenu odbora in v imenu tistih, za katere ti krvavi tvoje usmiljeno srce. Prispevali so sledeči: Mary Baudek, od društva Jutranja zvezda št. 136 ABZ $45; Mr. in Mrs. Louis Šeme, ki vodita gostilno na 65. cesti in St. Clair Ave. sta darovala $25 — v imenu odbora obilo sreče, Louis! Društvo Comrades SNPJ je tudi darovala lepo vsoto $25.00; Mr. in Mrs. F. Cerkvenik sta zopet prispevala $20.00. Po $.10.00 so darovali: Anton Anžlovar, Jakob Obed, Andrew Sprogar, Mr. in Mrs. J. Lauriha, Dr. John Matelko. Po $5.00 so darovali: John Veter, Leopold Pustav, Mathias Kom in, John BarbiclT. društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, društvo Srca Jezusovega (samostojno), Joseph Kodrich in Joseph Benko. Po $3.00: Joseph Drobnič in John Tavčar, tajnik SND. Po $2.00: J. Cedilnik, A. Aur-bach, Ivan Babnik, Joseph Doli-nar, Joseph Skrk, Miss J. F. Mervar. Po $1.00: Goldberg Jeweler, Louis Majarski, A. Greene^Har-vey Hardware, John Laurich, Green Lantern Beauty Shope, Klopolovcki M. Market, Charles Rogel, Joseph Glavič, Christine Verbič, Charles Peteoni taylor. Poznani slovenski trgovec s zlatnino Frank černe je daroval v blagajno pomožne akcije $10 mesto venca za pokojnim John Zaletel Jr. Vsem, ki so tako velikodušno prispevali v ta blag namen v1 imenu odbora in naroda v domovini prav lepa hvala. Hvala pa' tudi pridnim nabiralcem. Pozdrav, Joseph Okorn, balgajnik. ' -o-- Damask v Siriji je najstarejše mesto na' svetu in ima krog 200,000 prebivalcev. Sedaj smo dogotovili veliko delo in to je — registracija, katero smo završili tako uspešno, da dela velike neprilike republikancem. To vidimo, ker sam republikanski predsedniški kandidat včasih ne ve kaj govori; danes vam obljubi nekaj, drugi dan v drugem mestu pa zopet nekaj drugega. Nikdar pa ni kaj posebnega, da bi tistega že sedaj ne imeli in uživali pod demokratsko administracijo. JJago-varjajmo sedanjo administracijo kjer koli je moremo, kjer se nam ponudi priložnost in glejmo, da bo naš bodoči predsednik zopet Franklin Delano Roosevelt. Imamo pa tudi guvernerskega kandidata v osebi clevelandske-ga župana Frank J. Lauscheta, ki si je pridobil zasluge že ,v drugih uradih, je sposoben in svoje delo vedno izvrši v splošno zadovoljstvo ljudstva. Seveda bi morali biti nanj še posebno ponosni mi Slovenci, kajti on prihaja iz naše srede, zato pa poagi-tirajmo zanj, kjer se nam ponudi prilika. Slovenski demokratski klub v 32. vardi bo imel v počast tema dvema kandidatoma ples in sicer v soboto 21. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek je ob osmi uri, igral bo izvrsten orkester Pete Srnika. Odboi: je prav pridno na delu in bo poskrbel za vse druge dobrote, ki spadajo na veselico. Zato pa vas vse tem potom vljudno vabimo, vse državljane iz 32. varde, kakor tudi iz okolice, da se udeležite te velike prireditve, ker boste s tem pomagali moralno in finančno do večjega uspeha na volivni dan 7. novembra. Kampanjski odbor Slovenskega deniokratskega kluba v 32. vardi. Kako čudni smo ljudje Clevealnd, Q. — Poglejmo, komaj je dve leti, ko smo s takim trudom izvolili Franka Lauscheta županom Clevelanda, a sedaj se pa zopet tako trudimo, da bi ga stran spravili, če je tako dober,, zakaj ga ne bi obdržali vsaj ene deset let. Res čudni ljudje. Poprej smo vedno kritizirali ohijske guvernerje, da so preveč zapravljivi ali sedanjega pa napadajo, da je nakupičil preveč milijonov. Torej, komu naj človek ustreže. Res čudno, v zadnjih dveh letih je mesto Cleveland dvakrat vprašalo za večje davke, a so pri volitvah vselej propadli, pa vendar smo imeli še precej dobro postrežbo in tako čitamo, da je denarja povsod dosti. Torej je res čudno, zakaj hočejo večje davke, ko pa ti zadostujejo. Pa še drugič kaj več o čudnih ljudeh. Frank Opaskar, St. V pojasnilo , Radi prevelike zaposlenosti pri The Cleveland Graphite Bronze Co. mi je zaenkrat nemogoče, da bi kar mogoče hitro uredil in spisal Zapisnik III. redne konvencije S. M. Z.; storil pa bom to čim hitreje mogoče se bo dalo to napraviti. Prav tako mi je zaenkrat nemogoče odgovoriti ge. Erjavec gl. taj. S. ž. Z. Na kratko za sedaj omenim le toliko, da razen tistega popravka, ki je že bil pri-občen ničesar ne umaknem in ostanem pri tem kar sem zapisal v poročilu o Sansu. Vse pa pride na vrsto o priliki. Toliko na znanje; zlasti članom S. M. Z., ter prosim nekoliko potrplenja. Jože Grdina. --o- Najdaljše vladanje v zgodovi-li sta imela: Pharaoh Pepi II, ti je vladal 90 let in Ramesis [L, ki je vladal 77 let. Razne zanimivosti Hubbard Rd. — Tista opevana demokracija je šla in se spreminja v komunizem. Hooverje-vo depresijo se še vedno predba-civa. Nekateri res nočejo razumet prave stvari. Vedeti je treba, da je bila depresija od 1933 do 1940, to je, sedem let še veliko večja, ker ob sedanji administraciji je brezposelnost na-rastla od šest na deset milijonov. Tudi po letu 1933 in skozi do 1940 ni bilo mogoče najti dela, dokler niso tistih deset milijonov brezposelnih fantov in mož vtaknili v vojaško suknjo. Kolikor so pa jludje v tistih časih dobili podpore, je šla pa iz blagajne in ta dežela se je zadolžila za okrog 50 bilijonov in ne samo 12 kot sem bil nekoč zapisal, kajti računi so prišli bolj jasni na dan. Pa nikar ne mislite, da je bilo tisto dano za "šenk." O ne, vse do centa boste morali plačati nazaj in še obresti povrhu, katerih pa tudi ne bo malo od toliko denarja. Kar pomislite, če si na hišo izposodite in dokler tisti dolg ni plačan, hiša ali posestvo ni vaša last. Mesto, da bi se dobilo delo za brezposelne in da bi tako sami služili kruh, jih je država podpirala z njih lastnim denarjem, katerega bo treba tudi nazaj plačati državi, prej hiša ne bo naša. Takole je, vidite, pa nič drugače. Kdor meni ne verjame, pa saj vpraša take, k' vedo malo več kot pa jaz. Sicer ni moj namen koga po učavat, ampak samo povem, ka ko zadeva stoji, ker mnogi nisc v pravem in tega ne vedo, sicei pa tudi izvedet nimajo kje, kei naši časopisi marsikaj ne poja snijo kar bi morali. Nekater časopisi se zavzemajo vse preveč za nekaj, kar nikomur ne kori sti. Nekateri uredniki imajo vse premalo amerikanizma v sebi ii to pa škoduje tudi njih čitate I jem. Mnogi naši ljudje se zy angleško čtivo le malo zanimajo, posebno ne za take vrste. ,če p: hoče urednik pisati malo bolj \ ameriškem duhu, ga pa gotov elementi takoj odstranijo, če m trobi v njihov rog. Ker so volitve že pred durmi bo gotovo veliko zanimanja zt. izvolitev elevelandskega župana g. Lauscheta, guvernerjem države Ohio. Slovenci se bodo goto vo častno odzvali, ker bodo seve da lahko tudi ponosni, če bo Slo venec ohijski guverner zlasti še ker sem bral v Ameriški Domo vini, da bo na posebnem voliv-nem tiketu, to je, da nima nobene obveznosti ali stika za drugimi in se lahko voli samo za njega brez drugih obveznosti. Te ure, ki jih premikajo naprej in nazaj, so našim putkani zmešale glave. Ko so uro premaknili zopet nazaj, so naše putkt prenehale nest, ker niso vedele, na kateri čas naj bi nesle jajca. Ko pa so se malo umirile, so pa pričele nest taka jajca, da sc imela kar po tri rumenjake v eni lupini, vsaj takega mi je bila ocvrla moja žena. Koliko je bilo takih jajec pa ne bom trdil, ker jajca gredo od nas večina v Cleveland na trg. če je katera naših odjemalk dobila kakšnega, naj se oglasi, ali pa roko vzdigne. Se reče, saj če bi jaz mogel videti v notranjost jajca, bi gotovo nobena ne dobila takega, pa čfeprav sem na vso moč naklo njen ženskam. Sem pač tak, da najraje vidim, da se v meni obr-(Nadaljevanje na 3. strani) 25 NAGRAD se odda vsak petek večer pri fari sv. Vida pod cerkvijo ob 8:45 PRIDITE IN PRIPELJITE PRIJATELJE IN SOSEDE! Ce verjamele aFgjj OCVIREK — Kaj pravite, ali bo kdaj kak tak kandidat, ki bi naj^ nika ne napadal? P° "'.(j. mnenju bi bil pravi kandi" sti, ki bi dopoldne shodih zase, popoldne Pa za ^ jega nasprotnika, če bi b" JI čajno bolan ali z drugim". J zaposlen. Tudi prihranil« dosti, če bi vodil en kž,n kampanjo za oba. A jW i Vzel sem torej pero X]0m desno roko in napisal Gramca, zadnja pošta v J Ohio, sledeče ganljive vrs J "Ljubi moj Jože! ji Predno Ti nadalje P'^J pozdravljam čez hribe ingdv#l čez kravje stopinje in ma jame ter upam in ze . ptfl bi Te to moje pisanje najboljšem zdravju, 1e' j^m Najbrže si v tem t® zvedel, da nisem b1' (jo^ff kakor morda govore fo*K ziki, ki je vzel vaš sti, ki ste ga včasih ^ ,,/Js se ga je lahko neslo ^J*, pa ga navijal in n°sl, jefl1 vso noč s spremlja stra vaših obeh P*oV di k^yf! kaste telice, ki Je r'! od ^jl nočnega miru " ;ie " J proteste, ki niso b'11 • jj podobni. Pametno ^ ke stvari razčisti.!0- ' ponedolžnem nosi'1 v j^'J trebne m r žit je in su jenl < j vičnega človeka, kl V'1^ slučaju jaz. Ne vedal imena dotike „jj| pak naj v miru P°c 0 F saj je veliko prest J in je. Povej Mrs. Grame- ^ j kar ne skrbi košt^\fl trije smo zelo (n prav z malim za pr da je dosti na mi^, v- J mesa, nam je, ko11 fl-A kakšne vrste je, ,)03teM kokoši. Kar se tic\nib ' A ni treba imeti P^f/J nas tri. V soboto ^Jjjj najbrže fantvali, N . vvl čer bomo nadalj^' ljek bomo šli P* lti! skrajno potrebo se L. n*, * di lahko malo n^ ^vf" I pred hišo, se vsaj nikamor. ,-.t tl^tijj . Torej ze, pa reci ja m " ^ ^ sicer ne vem, Pf. ® ^jj If šal že sem od ^ di, da dobim k"1 j pameten odgovor 0 pt, imenu naše trojice ljam in ostajam I bomo imeli deti rom! v>* RAZNE ZANIMIVOSTI (Nadallevanjp z 2 stranli ne kar največ in najboljšega. Torej, sedaj kokoške zopet nadaljujejo z nešenjem jajec s polno paro. Tudi z grozdjem pri sosedih še kar nadaljujejo. Saj pa imajo tudi res lepo vreme za trgatev, ker je toplo vreme kot v poletnem času. Pri žužkovih imajo na žernadi, da jim pomaga grozdje trgat, neko prav prijazno dekle iz 72. ceste, pravi da sta si z Mr. StrnemOm precej na roke. Ime sem pa pozabil (al' pa ne) to pa vem, da je jako urnih prstov. Prepričan sem, da se bodo žužkovi "pokontenali" z njo. Ker j a pa naročena na Hubbard-sko glasilo Ameriško Domovino, se zanima tudi za naše novice in jih redno ter s zanimanjem čita. Pri Perparjevih se tudi na vso moč zaletavajo v grozdje. Da je vsem trta dobro obrodila sem že itak zadnjič poročal. Ko so pri Perparjevih obirali, sem bil šel tudi tja pogledat, pograbil sem bil košaro in jo napolnil, dasi nimam preveč časa na preostaja-nje, vendar sem bil šel firbec past. Tista Johnova trta je tako prištimana," da pri vsaki drugi trti pušča . . . Ko sva se s Johnom premikala od ene do druge trte, pa mi John že kozarec z vinom napolnjen pomoli in pravi: na Francelj le popij enega, ti bo dobro teknil in da kadar se obira grozdje, je treba da se ob enem tudi zaliva, da potem prihodnje leto boljše obrodi. Noja, zato ker ni John "stinži" inaa j pa tudi srečo pri grozdju in; sploh povsod, kar mu prav iz sr-j ca privoščim. Ampak to se še ne pravi samo srečo, je treba tudi j v roke plunit in rokave zavihat, j Prav za prav Johnu jih ni treba J vihat, ker je kar vse poletje brez j srajce, to pa samo zato, da se| lažje v delo zaletava in da ga; pri delu ne ovira. Da je pa John tako priden in i vedno v delo tišči,--se rpa meni bolje sami povedo, ker se med seboj že kregajo, kdo vo več pograbil in bil absolutni gospodar. Kot čitamo, se je nekaterim tukaj želja izpolnila, ker kot se sliši so Jugoslavijo in druge balkanske dežele že izročili Stalinu. Kaj pravite na to? Ali bomo dovolili, da tudi nas izroče nekega dne Stalinu in Titu. Ljudje božji, stojte na straži in nikar tega ne dovolite, kajti ura gre že na dvanajsto. Pozdrav, Frank Leskovic. Baragova pratika za leto 1945 Razne vesti DELO DOBIJO DELO DOBIJO prav nič ne dopade, kei* naši do-j mači vedno na Perparja kažejo j in o njem govore, da kako jej priden in razumen pri vsaki j stvari, jaz pa da se samo krem-žim in godrnjam za vsako najmanjše delce, če ga storim. Vse tako izgleda, da se nam vedno bolj črni dnevi približujejo. Vojske kar noče biti konec in vrhovni poveljniki nam obetajo še žalostne čase. Prej so nam vedno obetali, da bo kmalu konec vojne2 sedaj pa zatrjuje-1 jo, da ni treba še nič mislffi na končno zmago in konec vojne, j To pomeni še dolgo pobijanje, ameriških fantov. V začetku j vojne je bilo povedano, da bo pa-; dlo en milijon in pol fantov in j mož predno bo zmaga. Ali mor-, da res na to čakajo? Več ko ima-j jo konferenc, slabši izgleda. Zakaj se bije ta vojna nam naj-; • CONVERTED INTO GLVCER1NE —CiHaOi GOES INTO mmiflRY mEDitinES VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo po-slopje. (Oct. 16, 19) V par dneh se bo začela razpošiljati naročnikom Baragova Pratika za leto 1945. Je to četrti letnik te slovenske Pratike v Amerily. Prvi trije letniki so bili z veseljem sprejeti od vsakega, ki jih je naročil.- Vsi dose-daj izšli letniki vsebujejo bogate informacije za vsakega slovenskega Amerikanca. Pratika pač mora biti taka knjiga. Informirati mora o vsem naj po trebnejšem, kar je potrebno, da vsak povprečen človek ve, bodisi o raznih postavnih predpisih in določb, ali o čem drugem, kar je potrebno vedeti povprečnim ljudem. Naši rojaki so bili navajeni segati vsako leto po starokraj-skih pratikah. Glede koledarja so bile še na mestu. • Drugi seznami, kot oglasi iz domovine, seznam sejmov itd. ,to pa za nas ni bilo važno. Za nas slovenske priseljence v Ameriki je važno, da vemo razne določbe, postave in zakone tu v Ameriki. Da vemo, glede poštnih predpisov, da vemo, kdo je v naši vladi v Washingtonu, kdo so bili predsedniki naše nove domovine itd. Dalje da smo informirani o raznih drugih zakonih, kot glede oporok, glede dražvljanstva, itd. To je važno za nas in zato Baragova Pratika prinaša vsako leto te informacije aVOjim naročnikom. Kratko Baragova Pratika je praktični priročnik za vsakQ slovensko družino v Ameriki, ker jo i\iformira in pouči o marsičem, kar bi morala iskati okrog po raznih uradih. Tako pa se lahko glede marsikaj 'samo seže po Baragovi Pratiki in se dobi zaželjene informacije glede poštnih predpisov, in glede mnogih drugih zadev. Baragova Pratika ima tudi letos jako poučno vsebino tudi glede marsikaj drugega. Tudi zabavni del je zanimiv in čita-telj ob njem uživa. Zanimiv in poučen je "Pogled na svet," ki ga je sestavil priznan slovenski pisatelj č. g. Jurij Trunk. Baragova Pratika je tiskana za Slovence v Ameriki in je naj-praktičnejša priročna knjiga te vrste. Nobena slovenska družina naj bi ne bila brez nje. Baragova Pratika stane z poštnino samo 40 centov, kar je poslati bodisi v znamkah, gotovini ali v Money ordru na naslov: BARAGOVA PRATIKA, 1849 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois. Požurite se z naročilom ,dokler je zaloga na roki. -o—--- Meterorji sestoje pogostoma po 91 odstotkov iz železa, 8 od stotkov čistega nikla in enega od stotka platina ter iridija. Upor na Slovaškem London. 3. oktobra. (ONA) —Vrhovni poveljnik nemških čet na Slovaškem, ki ima nalogo pobiti upor čehoslovaških patriotov, je ukazal Slovaški Nacionalni Banki, da mu stavi takoj na razpolago znesek 400 milijonov slovaških kron, in da vrhu tega v bodoče plačuje nemškim oblastem tedensko po 50 milijonov kron v svrho kritja stroškov nemške okupacije. Režim "slovaškega" minister-skega predsednika TISO-a, prvaka marionetne slovaške vlade, ki je bil moralno propadel pri narodu že zdavnaj, je zdaj na tem, da propade še denarno, in sicer v teku par tednov. Zdaj bo ravno 6 tednov, kar se je začel oboroženi upor proti Nemcem. Poročila, ki prihajajo iz čehoslovaške meje, potrjujejo, da so uspehi, doseženi v teh prvih borbah, daleč nadkri-1 i 1 i vsa pričakovanja. V osrčju ozemlja, ki je za Nemce strate-gično največje važnosti, bije močna domača vojska zagrizene boje z nemškimi zasedbeni-mi četami, in je veskakor uspela, da temeljito zmeša Nemcem vse prometne zveze. Jasno sliko je seveda težko dati, ker se položaj v te vršte borbah silno hitro menja. V začetnih fazah bojev je pomanjkanje letalstva zelo oviralo razvoj operacij, toda zdaj je v tem pogledu že mnogo bolje, ker zavezniški letalci prihajajo v deželo, in se celo že poslužujejo letališč, katera so bili čehoslovaški uporniki iztrgali Nemcem iz rok. Ti zavezniški letalci so prizadejali nemškim kolonam na tem težkem terenu zelo visoke izgubo. Danes je tudi prišla vest, da prvi ruski letalci, ki so prišli k njim, niso imeli niti namena, da pristanejo. Prinesli so bili le nekaj potrebnih zalog, katere so nameravali spustiti na tla s padalom. Ko pa so videli, da so vsa določena letališča obdana od številnih množic ljudstva, ki je kričalo in mahalo z zastavicami, so se spustili na letališče, kljub temu, da niso imeli povelja za to, in so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem. Čehoslovaška vlada v Londonu je poslala v to osvobojeno ozemlje misijo upravnih organov za civilne zadeve. Ta misi ja je našla civilno administracijo ozemlja že.v najlepšem re du, tako da je bila poslana tja popolnoma po nepotrebnem, posebno še radi tega, ker je bila določena za to, da prevza-me administracijo ozemelj osvobojenih od Rdeče armade. Na osvobojenem ozemlju izhajajo štirje časopisi. Moralni učinek osvobo'ditve na slovaškega človek da je ogromen, ker je svoboda prišla od lastnega napora in junaštva. Eno poročil pravi, da se je slovaško ljudstvo znebilo svoje stare po-hlevnosti, ki je bila napravila tako silno smešno i-n obenem tragično politiko TISO-a. -o- THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Lepa bodočnost Krojači! i Knjigovodmka za poln ali delni čas, dobi službo; ima vse Mi potrebujemo več izkuše- vodstvo v rokah, dobra plača, krasna bodočnost po vojni. Kanih moških za popravila mo-|tero ta lepa siužba zanima, naj ške in ženske obleke. Poln čas; »aPravi P™o Ponudbo na upravo tega lista pod šifro plača. Zglasite se v employ- "185." _(245) ment office v 8. nadstropju The Halle Bros. Euclid Ave. in 12. cestaa. (246) HALI OGLASI PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, Dlin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x-Nov. 16) Stanovanje v najem V najem se oddajo 4 sobe, kopalnica in garaža. Vprašaj te na 6424 Spilker Ave. ___X246) V najem Odda se 3 sobe zgorej, kopalnica, gorka voda, pripravno za novoporočence. Zglasite se na 1133 Norwood Rd. (245) Ženske se potrebuje Poln zaslužek tekom učenja Stalno delo za 60 let staro družbo. Krasna bodočnost Mi potrebujemo: COMPTOMETER OPERATO-RICE ZA DELO V URADU |PUNCH PRESS OPERATO-RICE SOLDERERS MACHINE OPERATORICE INŠPEKTORICE ASSEMBLERS TIMEKIPERICE Dnevno ali nočno delo Plača od ura, overtime in plača od kosa 10 ur na dan, 5 dni v tednu Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (246) Nam je dovoljeno najeti pri vratih Takoj potrebujemo Preproga naprodaj PRESS OPERATORJE Naprodaj je krasna preproga, mere 9x12, 'jako zmerna cena. PUNCH PRESS OPERATOR-Zglasite se na 7410 Linwoou Ave. suite 1, blizu 79. ceste'. JE (245)l PUNCH PRESS POMAGACE BUCKER-UPPERS RIVETERJE TRUCKERJE Visoka plača od irre in overtime Stalno delo Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (250) MOŠT NAPRODAJ Fin mošt imamo na prodaj. Pokličite MU 2965 ali KE 0138, ali pa Geneva 5204. Lahko pišete tudi na Morris Co-hodas, Geneva, O. To je zadnji teden, da lahko garantiramo dopeljavo. (247) Prostozidarski tempelj v De-troitu je največji na svetu, kar jih imajo prostozidarji.' Lepe zelnate glave Imamo veliko lepili zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete. John Drenik 1205 Ridge Rcl. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 (x) Dovoijeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (246) Holandski menihi z veseljem opazujejo ameriške motorizirane čete, ki hite za Nemci skozi neimenovano holandsko mesta. ^ UBvmo hjPHOLD ITS IDEALS] Peč naprodaj Naprodaj je Roper kuhinj-jska peč na plin, še jako malo j ra b i j e n a ; se proda poceni. [Vprašajte na 16016 Saranac ; Rd. (247) 1 Junaštvo in * , 1 zvestoba kovinski roman iz časov francoske revolucije. pati, ne da bi se branil, sam sebi zadrgne vrv krog vratu in povrhu še cerkev v deželi sv. Ludvika izda najhujšim njenim sovražnikom pod nož." Ze naslednji dan mi je sporočil major Bachmann, da sem zapora prost. Obenem me je imenoval za enega svojih adju-tantov ter mi rekel z očetovskim glasom, da upa, da se bom posihmal bolj pametno držal. Dan za dnem smo imeli naporno službo in bili vedno pripravljeni za odhod. Tedaj je neko nedeljo zjutraj prinesel Reding iz grada vest, da je kralj odpustil Nec-kerja in pozval novo minister-stvo z Brogliejem kot vojnim ministrom. "To pomerii boj revoluciji," je dejal veselo razburjen. "Vendarle se je kralj zdramil! Zdaj se lahko še vse dobro izteče." Koj za njim je prišel major. Za deset minut je stal polk v vrstah na dvorišču vojašnice. Bachmann je kratko in ognjevito spl-egovoril o kraljevi dobroti in o nesramni drznosti poslancev. Končal je z besedami: "Naša dolžnost je očitna. Kralju smo prisegli zvestobo; le njemu, ne pa temu ničvrednemu Mirabeauju in njegovim 1 tovarišem smo dolžni vojaško pokorščino. Ne dajte se torej zapeljati, kakor so se v svojo sramoto dali nekateri vaši 1 francoski tovariši. Brezčastno •isn nvplomili voiaško prisego! Nikoli naj kaj takega ne pore- ^ ko o Švicarjih! Naše geslo osta- ^ ni vedno staro: "Junaštvo in ^ zvestoba! Zivio kralj!" j "Živio kralj!" so se navdušeno odzvali vojaki. Bobni so za-drobili, in polk je odkorakal ^ ha prostor pred gradom, kjer se je postavil pod kipom Lud- i vika XIV. Stari vojvoda od Broglie in kraljev mlajši brat, grof od Trtois, vrhovni povlj-nik Švicarjev, sta razgledala ', naše vrste. Dva bataljona sta nemudoma dobila povelje, odriniti v Sevres in Meudon, da prestrežeta zvezo med Parizom in Versaillesom, med tem ko sta oba druga bataljona ostala na mestu v obrambo gradu. Pri Item je bilo razglašeno, da je kraljeva .volja, da se njegove-; mu ljudstvu prizanaša; le na 1 izrečno njegovo povelje je sme-1 ti rabiti orožje. Gotovo so mislili, da že sam pojav naših ' čet zaduši ustajo. 1 Major s svojim štabom se je i pridružil Diesbachovemu bata- 1 j ljonu, od katerega je bila tudi 2 Redingova stotnija; ta bata-1 ljon je imel nalog, zasesti mo-'j stove čez Seino pri Sevresu in ž Saint Cloudu. Jaz pa sem imel u nesti povelja Švicarskima pol- koma v Boulognei in Passyju. ''' Ko sem se še mudil v tem zad-j njem kraju, je že došla vest iz r Pariza, da je odslovitev mini-u stra Neckerja vse meščanstvo 0 razburila. Brez odloga so vrli vojaki odrinili proti glavnemu I mestu. Šel sem s polkom Salis >e i Samaden, ker sem imel navodilo, dogodke sporočiti našemu štabu. _ a USED FfiT VHRGIC hlapec trinogov!" kp'' "ad menoj. "Kako L 6(1 k svobodni in kre-|l"H ki se raduje svo-^ nad trnoštvom?" j^.®0 roko sem ga rinil Kjj5 ^jal: "Svobodni in ^ narod me ^je sem w er me drži tukaj dali;;11,1 je ljubo." V! Prija-t-telji-, bar-Sii^' Je bebal zraven me-desetnik in srditega ^ ka objel krog vratu Poljubi zaprl usta. L-.Je S-š-vicar! hrabri H?0 naši br-ratJ'e; ne Dajali n-na Fr-r-ran-ijJ' br-rate, pij z mano *ane&a in zapojmo: C>ber napoj, ' a ves svet moj! ^et ■ f Vi ;le v svoji opojni 1 ta t- Marata krog \ shiP sem ^porabil in mi Je> uiti Pijani WlCo Saint-Honore. U]ut<"it brez meča, v mo-uniformi, kakr->s prišel iz njih rok, ^i, Sll° odnesli iz ječe, na P°t in sem za-Versailles. Vest o ija jjl0ru je bila že prej in' fiot sem se javil pri s h]^^mannu. Sprva n° Pozdravil; a ko \ ^ dogodke zad-Hm Je dal roko in re- ' •><* predlagati, da »^k Zapora odpusti. |*i) Ko resen, da je vsak l^u', *>olku. Zaenkrat Th i,, esedo obetam, da m Hl!ojtt»nice. liSo Vol.ie sem od-jSati kjer sem od Seig"1 Vročine kmalu ®Si] , ®roti večeru sem Jjl y 0 Je nekdo trkal m je Reding in K roko. IV a Mi odpustite," je .fjiti 'z dolžnosti mo- Jt%h Per vas." ■i. j Sehi .............i 1 lie morem ou- , ^iat- Se dal slePemu i '' y 1 v tako pregrešno I ^ Pa nioram biti < ^Vfc1' da ste s Priho" ,*lo;> 111 času zaprečili VS*m odgovoril, in Slulnna roke' - , 1 sobi sem našel J Vt?' ki je bil Prišel le tjjj^ermaina. Tudi Nc 0(j °¥ekal v ječi in v 8rca vselil moje % malim obedom > bj^jali o položaju. SainZbral 30'000 mož 0(j feesa in bil staremu ij\N trogUe izročil p0" ■ tt^Wv' Vobče zanes-JNli i Ako bi tedaj ffto v ariški polki, kar ff*^ ^ajšnjem uporu JVHm nje in poulično ^'Hfe'i m°£el potlačili! % ° močjo. lu"'" if ne tvega, je i?1 Še r3al Ceding. ( r' V cej° izsiliti is ; IJC vprašal, "Saj" Je ' 1 Sk , Ponudil Odpra- IX krivic." j^j He^6 nočej° sPre" IV !iranije," kakor li weau-ampak le Ki - Nočejo več I milosti, marveč fi< Sa Po ljudski mi-lXk7 hočejo Rous-1 l^c ' da je kralj le po-^0(i rod°v, da. ima l,S »r °dstavi in spo-1 P° misU- 26 lu1 niiL Kraliu pravico, rSf Ctlov zbor- ki mu ■S\ S. Odpovedal aj se mora od-W in ' bo tem Mi-m,\\\ ^^om in Bail-ako dalje posto- U8ED FfiT CiHs