102; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 GOSPODARSKA IN SOCIALNA ZGODOVINA V DELIH SLOVENSKE KRAJEVNE ZGODOVINE marjan matjašič Vsekakor ta pregled gospodarske in socialne zgodovine v delih slovenske krajevne zgodo- vine ne more biti popoln, že zaradi tega ne, ker ni bilo moč pritegniti, pregledati in uvrsti- ti marsikaterega dela slovenskih zgodovinar- jev, bodisi da so objavljena v drugih jugoslo- vanskih historičnih revijah ali celo v tujini. Kljub temu pa sem prepričan, da to ne more bistveno spremeniti slike, ki nam bo pokazala rezultate tridesetletnega raziskovanja krajev- ne gospodarske in socialne zgodovine, pred- vsem pa še vedno vidne bele lise v raz- iskovanju vprašanj gospodarske in socialne zgodovine marsikaterega dela Slovenije. Zani- manje za gospodarsko, posebno agrarno zgodovino je bilo v slovenskem zgodovinopisju v preteklosti prisotno, toda povsem novo obdobje v raziskovanju gospodarske in soci- alne zgodovine se je pričelo z zmago narodno- osvobodilne borbe, kar je bilo povsem v skladu z materialističnimi pojmovanji zgodo- vine, ki jih je uveljavljala naša socialistična revolucija. Pa tudi nove metode zgodovinskega razisko- vanja, ki se drugod uporabljajo že nekaj časa (v francoski šoli), se sedaj, kot še marsikje drugod v Evropi, v popolni meri uveljavljajo tudi pri nas.i Kot najpomembnejša pa se mi zdi ustano- vitev »Zgodovinskega društva za Slovenijo« že leto dni po končani vojni in pričetek izhajanja osrednje slovenske zgodovinske revije »Zgodovinskega časopisa«, ki je precej prostora odmeril objavam gospodarske in socialne zgodovine (čez 70 razprav in član- kov). Na drugi strani pa je omeniti entuziazem in pripravljenost slovensikih zgodovinarjev, da uresničijo zadane naloge. Kar zadeva na- loge na področju gospodarske in socialne zgodovine, je pomembno IV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev septembra 1947 v Mariboru, na katerem je prof. Bogo Teply v svojem referatu postavil »gospodarsko in soci- alno zgodovino Slovencev« kot »glavno na- logo zgodovinarjev« in nakazal tudi pomen dela ekip na terenu. O tem in še o drugih vprašanjih gospodarske in socialne zgodovine so razpravljali še naslednji zbori slovenskih zgodovinar j ev.ä V tem času se že pripravlja uresničitev za- misli o izdaji zgodovine narodov Jugoslavije, ki bi naj bila napisana na temeljih najmoder- nejših metod zgodovinskega raziskovanja. predvsem pa na znanstvenem materializmu, kar je poleg poznavanja politične zgodovine zahtevalo tudi precej dobro poznavanje gospo- darske in socialne zgodovine, predvsem ob- dobja do 18. stoletja. Poleg »Zgodovinske časopisa« ima najpo- membnejšo vlogo pri objavljanju prispevkov krajevne gospodarske in socialne zgodovine »Kronika« — časopis za krajevno zgodovino (preko 160 prispevkov). Na drugi strani pa imamo precejšnje število raznih pokrajinskih zbornikov, ki niso le protiutež Kroniki, tem- več zelo važno dopolnilo pri raziskovanju gcsipodarske in socialne zgodovine posamez- nega kraja oz. pokrajine. Lahko rečem, da je po številu naslovov gospodarska in socialna zgodovina takoj za zgodovino NOB. Kako pomembni so ti zborniki za stopnjo raziska- nosti socialne in gospodarske zgodovine neke- ga kraja ali območja, nam pove že dejstvo, da kjer teh publikacij ni, so tudi bele lise največje. Se pomembnejše pa je to, da se okrog teh zbornikov zbirajo ljudje, ki pišejo. Razen v Zgodovinskem časopisu in Kroniki objavljajo slovenski zgodovinarji svoje pri- spevke iz gospodarske in socialne zgodovine še v drugih revialnih publikacijah, predvsem pa v pokrajinskih zbornikih. Tako sem še pregledal CZN, Loške razglede. Kranjski zbornik. Idrijske razglede. Kamniški zbornik, 800 let Mengša, Celjski zbornik. Savinjski zbornik. Ptujski zbornik, publikacijo »Ormož skozi stoletja«, Pravnik, Ekonomsko revijo, nekaj letnikov Arheološkega vestnika, Geo- grafski vestnik, publikacije SAZU in samo- stojne publikacije ter izpisal 721 naslovov. Ce to številko primerjamo s 30, toliko je bilo namreč objavljenih prispevkov oz. recen- zij na že objavljena dela v »Časopisu za zgo- dovino in narodopisje« med leti 1926—1940 in s 14 prispevki, objavljenimi do pričetka vojne v stari Kroniki, vidimo ogromen napre- dek, ki je bil storjen pri proučevanju gospodar- ske in socialne zgodovine v zadnjih 30 letih. V poprečju to pomeni 24 prispevkov na leto. Kljub zelo ugodni globalni podobi, ki nam jo daje število objavljenih prispevkov, pa je realna slika z razporeditvijo naslovov, ki obravnavajo probleme iz krajevne gospo- darske in socialne zgodovine na posameznih področjih, precej drugačna. Tako na Gorenjsko, ki je najvzorneje in najbolj raziskana pokrajina, od skupnega šte- vila (360) naslovov, odpade 31,3 "/o, na Ljub- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 103 : liano 14,8 "/o, na celotno vzhodno Slovenijo, lirez Prekmurja 12,2 "/o, na območja Celja, Savinjske, Šaleške in Mežiške doline 8,6 "/o, predvsem na obmorska mesta in nekaj na kraški svet 8,6 "/o, na Idrijo 8,4 »/o, na Kamnik in njegovo okolico 6,6 "/o, na prostor od Litije do Zidanega mostu 3,1 "/o, naPrekmurje 2,6 "/o. celotno Dolenjsko 2,3 "/o in na notranjost Istre 0,8 »/o. Seveda nam ti odstotki brez jasnega pre- gleda, o čem se je pisalo na posameznih pod- ročjih, le malo povedo. Zato si za začetek oglejmo stanje, kakršno velja za stopnjo raziskanosti gospodarske in socialne zgodovi- ne na območju Gorenjske zia čas do 19. stoletja in ga primerjajmo z ostalimi področji. Gorenjska je s svojimi 110 naslovi in po številu raziskanih problemov iz gospodarske in socialne zgodovine daleč pred ostalimi področji Slovenije. Da je tako, je vzrok v velikem zanimanju, predvsem v vztrajnem delu nekaterih uglednih slovenskih zgo- dovinarjev, ki so svoje raziskovalno delo po- svetili tudi preučevanju gospodarske in socialne zgodovine tega področja. Njihovim prispevkom je moč slediti skozi vsa trideseta leta. Od 110 naslovov je 69 za obdobje do 19. stoletja in jih lahko razvrstimo takole: — agrarna zgodovina — predvsem posestne razmere 17 del oz. naslovov — socialna zgo- dovina 10 naslovov — naselitvena in koloni- zacijska zgodovina po 2 naslova — obrt 18 naslovov — rudarstvo in fužinarstvo 9 na- slovov — promet in prometne zveze 6 naslovov — trgovske zveze 2 naslova — finančna poli- tika 2 naslova. Kar se tiče posestnih razmer v prejšnjih stoletjih, so z raziskavami dr. Blaznika naj- bolje raziskane na ozemlju loškega gospostva.'' Obdelana so takšna vprašanja kot popis kmetij na ozemlju loškega gospostva leta 1510 pa do strukture agrarne posesti do srede 18. stoletja. Prav v zvezi z loškim gospostvom so tudi na področju Dolenjske proučena freisinška zemljiška gospostva, kakor tudi vprašanje o posebnostih o starejši agrarni strukturi na Dolenjskem.^ Sicer pa je Dolenjska s 7 naslovi za obdobje od 19. stoletja ter z dvema pri- spevkoma za čas 19.—20. stoletja kaj slabo raziskano področje. Gorenjska ima raziskano zgodovino naselitev v zgodnjem srednjem veku, mesto Kranj pa še posebej starejšo na- selitev na Kranjski ravnini." Leta 1968 je v Münchnu izšla knjiga dr. Blaznika, ki osvet- ljuje freisinško kolonizacijo na ozemlju loške- ga gospostva, že 15 let prej pa je bila raziskana kolonizacija na Sorskem polju.' Med ostalimi področji je le za področje Podravja narejena naselitvena zgodovina, za Kučnico v Prek- murju pa raziskano kolonizacijsko stanje v 13. stoletju.' Samo še nekatera področja v severovzhodni Sloveniji imajo tako dobro raziskane posestne razmere, kot to velja za loško gospostvo. V zadnjih 12 letih, posebno odkar izhaja CZN, je bilo na podlagi ohranjenih urbarjev razi- skanih preko 15 zemljiških gospostev. Večino tega dela je opravil dr. Koropec, ki je zraven zgodovinskega orisa podal vrsto posesti, upra- vo zemljiškega gospostva, preučil denar, mere in cene, obveznosti podložnikov, dohodke gospoščine, gospodarski in družbeni položaj podložnikov itd.^ V luči imenjskih cenitev iz leta 1542 sta preučeni Dravsko in Ptujsko polje, na podlagi ptujskih urbarjev iz 15. stoletja pa tudi Haloze.^ Uspeh tako načrtnega raziskovanja zem- ljiških gospostev pa predstavlja Koropčeva monografija »Zemljiške gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja«." Se pred 15 leti je bilo preučevanje gospo- darske in socialne zgodovine za to področje zelo zanemarjeno. Danes se to krepko pozna, predvsem na neraziskanosti novejših obdobij. Del, ki bi preučevala vprašanja socialne zgo- dovine za to obdobje, je v primerjavi s števi- lom raziskanih problemov iz gospodarske zgodovine mnogo manj, vsekakor pa so. Precej pa se tudi socialna zgodovina raziskuje skupaj z gospodarsko zgodovino. Obravnavajo se vprašanja kot kmečki upori," reformacija in protireformacija,*2 socialni položaj kmeta,'* upori rudarjev.'* 18 naslovov za obrt in 9 za fužinarstvo in rudarstvo priča, da je tudi to področje člo- vekovega udejstvovanja v preteklosti za pod- ročje Gorenjske precej raziskano. Tako se je pisalo o oglar j en ju in rudarjenju na Jelovici pa tudi o tehniki in opremi rudarjev na Jelo- vici. Raziskano je gorenjsko železarstvo v 14. in 15. stoletju, po Zoisovem opisu pa tudi bohinjsko rudarstvo in fužinarstvo konec 18. stoletja. Najbolj strnjen prikaz železarstva na Gorenjskem vse do danes nam daje Moho- ričeva monografija: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem.'* Tudi obrt je raziskana, še posebej to velja za samo Skof jo Loko in loško ozemlje. Tako imamo v dveh splošnih orisih za čas do 16. stoletja raziskano obrtno dejav- nost v Loki in na podeželju." Oboje pa do- polnjujejo raziskave posameznih obrti tako za ta čas kot tudi za poznejša obdobja. Velike raziskovalne pozornosti je bila delež- na zgodovina rudnika živega srebra v Idriji.'^ Raziskovalce so zanimala vprašanja, kot je 104 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 leto odkritja rudnika, prvi rudokopi, o lesu za idrijski rudnik in sama predelava cinobra v Idriji. Raziskan je socialni položaj idrijskih delavcev v 16. stoletju in prvi upor rudarjev. Sicer pa velja, da imamo naj celovitejši pri- kaz delovanja idrijskega rudnika prav za obdobje do konca 16. stoletja.»» Tudi idrijska rudarska nošnja je raziskana (sredina 18. sto- letja) in trgovska pogodba o dobavi živega srebra španskim kolonijam v Ameriki. 2e zaradi posebnih oblik razvoja in orga- niziranosti mestne uprave so uprava, social- ne razmere in gospodarske oblike življenja v treh primorskih mestih, posebno pa v Piranu, mnogo bolj in širše raziskane, kot to velja za mesta v notranjosti.^' Upravo in socialno zgodovino je raziskoval dr. Pahor, gospodar- ske oblike življenja dr. Gestrin. Od 9 naslovov, ki obravnavajo upravo in socialno zgodovino, kar 5 odpade na Piran.-" Raziskana so vprašanja kot: Pomen piranske ga patriciata v mestni upravi od 15. do 18. stoletja, oblastni in upravni organi Pirana v dobi beneške republike. Najpomembnejše delo za socialno zgodovino Pirana pa je knjiga Socialni boji v občini Piran od 15. do 18. sto- letja. Gospodarske oblike živbenja, pomorstvo, predvsem pa trgovino obravnava 10 naslo- vov.^^ Da omenim samo nekatere: »Piranska komenda v 14. stoletju,« »Pregled pomorstva v slovenskem Primorju,« Piranske ladjedel- nice in ladjedelci v poznem srednjem veku« in najpomembnejše »Trgovina slovenskega za- ledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja,« ki po vsebini in pomenu presega okvire primorskih mest in kaže v novi luči tudi mesta v notranjosti. Ob tem imajo same mesta kot Ptuj, Škof j a Loka, Idrija in Kranja- raziskane nekatere gospodarske in prometne zveze z drugimi področji in to predvsem za 13. in 17. stoletje Nesporno je, da ima Ljubljana med vsemi slovenskimi mesti najbolje in najskrbneje raziskano gospodarsko in socialno zgodovino. Tako je poleg Kamnika samo še za ljubljanski prostorja raziskana gospodarska in socialna zgodovina pred naselitvijo Slovencev. Sicer pa je vseh prispevkov za gospodarsko in so- cialno zgodovino Ljubljane približno 52. Od teh je samo eno delo, ki se ukvarja z agrarno zgodovino Ljubljane.^"* Zelo skrbno je raziskana obrt v Ljubljani v publikaciji Mestnega arhiva. Obdelano je obdobje od srednjega veka pa do začetka 18. stoletja.25 Tudi razvoj ljubljanske trgovine od fevdalnih dob do socializacije gospodarstva je proučen.2" Izmed del, ki obravnavajo socialno zgodo- vino, bi omenil Vilfanovo razpravo Koseščina v Logu in vprašanje kosezov v vzhodni oko- lici Ljubljane ter Valenčičevo razpravo Etnič- ne strukture ljubljanskega prebivalstva v ča- su protestantizma. Ce velja za ostale predele Slovenije spoznanje, da v raziskovanju gospodarske in socialne zgodovine za obdobje 17. in 18. stoletja vlada praznina, tega za Ljubljano ne moremo trditi. Ze sam podatek, da od 36 del, približno 1/3 obravnava probleme iz gospo- darske in socialne zgodovine prav za ta čas, nam to zgovorno potrjuje. Tako ima- mo raziskane začetke in delovanje ljub- ljanske suknarne, delo svilarske manu- iakture, baročno kositrarstvo, delovanje pr- ve obrtniške zadruge cehovskih rokodelcev kakor tudi vprašanje strukture ljubljan- skega prebivalstva na začetku 18. stoletja.^' Ce bi že iz navade primerjali Ljubljano z Mariborom ali obratno Maribor z Ljubljano, bi lahko spoznali, da je proučevanje gospo- darske in socialne zgodovine Maribora s tremi prispevki za starejše obdobje in enim, ki po- seže tudi v 20. stoletje, res samo na začetku ir. nič več! Preden bi začeli z deli, ki obravnavajo najnovejše obdobje krajevne gospodarske in socialne zgodovine, mi dovolite, da spregovo- rim o vprašanju, ali res pomeni manjše števi- lo del za obdobje 19. in 20. stoletja tudi slabšo raziskanost? ! V procentih se po območjih to izraža takole: Za Gorenjsko je od skupnega števila naslo- vov 38 o/o za čas 19. in 20. stoletja. Za Idrijo 36 Vo, Istro 17 »/o. Notranjsko 83 "/o, Ljubljano 29 »/o, Dolenjsko 25 »/o, Kamnik z okohco 50 »/o, revirje 97 "/o, Celje, Šaleško, Mežiško in Sa- vinjsko dolino 63 "Io, severozahodna Slovenija brez Prekmurja 50 "/o in Prekmurje 55 "/o. Da, to velja za vsa področja, ki so že zane- marjena v raziskovanju starejših obdobij (No- tranjska, Dolenjska, Istra, severovzhodna Slo- venija). Nikakor pa kaj tekega ne moremo reči za Gorenjsko, Ljubljano, revirje, Celje, Kamnik in do neke mere tudi za Idrijo, posebno še ne, če se zavemo, da soi ob- močja Slovenije, ki do danes praktično nimajo raziskane svoje gospodarske in so- cialne zgodovine za vsa obdobja. Za no- vejša obdobja imamo veliko več sploš- nih sintez, kar je sicer objektivno pogo- jeno s samim zgodovinskim razvojem v tem času. Predvsem to velja za dela s socialno zgodovinsko tematiko, ki jih je v primerjavi z deli krajevne gospodarske zgodovine veliko premalo za posamezna področja. Ob raziskovanju problemov iz gospodarske in socialne zgodovine na širšem prostoru so bile vsekakor narejene študije, ki so osvetlile kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 19 h 105! raziskano tematiko tudi na posameznih pod- ročjih. Nekatere od njih so bile objavljene v pokrajinskih zbornikih. Mislim pa, da bi bile objavljene še tudi ostale študije, če bi le obstajali na vseh področjih pokrajinski zbor- niki, predvsem pa ljudje, ki bi avtorje spod- budili k takšnim objavam. A vendar se je treba vprašanja raziskovanja krajevne gospodarske in socialne zgodovine celoviteje lotiti in brez premišljanj o večji ali manjši pomembnosti raziskovanja starejših oziroma novejših obdobij. Predvsem se je treba vprašati, kaj je poglavitni vzrok, da je tako lahko potegniti mejo med dobro raziska- nimi in skoraj popolnoma neraziskanimi območji Slovenije. 19. in 2q. stoletje Gorenjska ima poleg železarstva zelo dobro raziskan razvoj tekstilne industrije, predvsem to velja za področje Kranja. Poleg tega pa še raziskan položaj delavstva v Kranju med obema vojnama s posebnim ozirom na tek- stilno delavstvo ter stavkovno gibanje v Kra- nju in okolici.^^ Za obdobje 19. stoletja pa je vsekakor naj- pomembnejša razprava Dušana Kermavnerja, ki obravnava obubožanje v propadajočih železarskih krajih na Gorenjskem.^« Zanimivo je, da so avtorji raziskovali tudi takšna vpra- šanja, kot je elektrifikacija kranjskega območ- ja med leti 1892—1940, oziroma gradnjo škofjeloških vodovodov v letih 1898—1902 in kar še enkrat potrjuje, da je Gorenjska resnič- no najbolje raziskana tudi za to obdobje.'" K temu prispeva tudi cela vrsta doneskov; veči- no od njih so napisali nezgodo vinar j i in govorijo o zgodovini in razvoju posameznih industrijskih obratov. Ta pojav, da pišejo o zgodovini in razvoju posameznih industrijskih podjetij nezgodo vi- narji, zasledimo povsod tam, kjer izhajajo pokrajinski zborniki.s' Ce je zgodovina idrijskega rudnika za čas 16. stoletja izredno dobro raziskana, pa za obdobje 19. stoletja nimamo niti ene razprave, ki bi nam osvetlila samo zgodovino rudnika, dokončno uveljavitev kapitalističnega produk- cijskega načina proizvodnje in velik pomen, ki ga je prav gotovo imel v okviru Avstrije ir. v širšem, evropskem prostoru. Več pozornosti je bila deležna socialna zgo- dovina, zgodovina delavskega gibanja, pred- vsem za čas druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja.^^ Ob dejstvu, da do danes še vedno nimamo zgodovinarja, ki bi raziskoval gospodarsko zgodovino za čas druge svetovne vojne, pa pomeni razprava z naslovom »Rudnik Idrija med nemško okupacijo 20. 9. 1943—28. 4. 1945«, eno prvih del, ki obravnava gospodar- sko zgodovino idustrijskega obrata za čas druge svetovne vojne na Slovenskem.-'^ Veliko bolje je raziskano partizansko gospodarstvo.'* Revirji so tisto območje, ki imajo raziskano gospodarsko in socialno zgodovino, posebno kar se tiče premogovništva. Od 9 razprav je samo ena, ki zaobseže celotno zgodovino do leta 1918. O premogovništvu v Zagorju in nasploh na Slovenskem do srede 19. stoletja je pisal J. Som, D. Kermavner pa v dveh prispevkih o zgodovini rudarskih stavk v tr- boveljskem revirju in o stavki v jami Ojstro leta 1883.3» O nastanku rudarstva in industrije v Celju in njegovem zaledju kakor tudi v Spodnji Savinjski dolini je pisal Janko Orožen, še posebej pa je obdelal zgodovino premogovnika v Velenju."* Za Ljubljano so v tem obdobju raziskani začetki posameznih industrijskih panog, kot so tobačna, kemična, bombažna, nadalje raz- voj papirnice Vevče in zgodovina delavskega in mezdnega gibanja vevških papirničarjev.'' V Geografskem vestniku XX—XXI je izšel prvi prispevek, od leta 1965 pa še nadaljnjih 6, ki na osnovi franciscejskega katastra in stanja danes govorijo o razvoju posestnih raz- mer na nekaterih območjih severozahodne Slovenije (Haloze, ormoško-ljutomerske gori- ce) v zadnjih 150 letih.'^ Ti prispevki, kakor tudi Zgonikova razprava »Prehajanje konjiško-oplotniške graščinske posesti na kapitalistično gospodarjenje zožuje in odpravlja servitutne pravice«,'« so edine raziskave te vrste v slovenskem prostoru in skoraj tudi vse za to obdobje za območje severozahodne Slovenije. Na koncu bi opozoril še na dvoje stvari. Kar se tiče prometa, imamo zelo podrobno preučene gradnje in gospodarski pomen po- sameznih odsekov železniških prog na Slo- venskem in v Istri, zasluga za to pa gre Jožetu Jenku.« Tudi prva dva poizkusa zgodovine bančni- štva sta tako za Prekmurje s Keršovanovo zgodovino murskosoboških bank, ki zaobseže čas med leti 1867—1953, kakor tudi za pod- ročje Celja z Orožnovim pregledom denar- ništva v Celju, čeprav temu področju raziskovanja gospodarske zgodovine do sedaj ni bila posvečena velika pozornost."' OPOMBE: 1. Gospodarska in družbena zgodovina Sloven- cev Zgodovina agrarnih panog. Ljubljana 1970, 106 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 str. v. — 2. Isto, str. VI. — 3. P. Blaznik, Struk- tura agrarne posesti na tleh loškega gospostva do srede 18. stoletja, Loški razgledi XII/1965, str. 23—29. P. Blaznik, Loško gospostvo v času Eggen- bergovega najema (1591—1604), Loški razgledi XI/1964, str. 43t—49. — 4. P. Blaznik, Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti, SAZU 1958, 94. str. P. Blaznik, Posebnosti sta- rejše agrarne strukture na Dolenjskem, Kronika XIV/19'66, št. 1, str. 1—8. — 5. M. Kos, Naselitev Gorenjske v ranem srednjem veku. Arheološki vestnik 1970/1971, str. 7—16. M. Kos, Starejša na- selitev na Kranjski ravnim, 900 let Kranja 1960, str. 51—73. — 6. P. Blaznik, Das Hochstift Freising und die Kolonisation der Herrschaft Lack in Mittelalter. München, Trofenik 106«, 24. str. (Li- terae Slovenicae, V). P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju. Razpra- ve SAZU II — razred za zgodovinske in druž- bene vede, Lj. 1953, str. 139—242. — 7. J. Curk, Oris naselitvene zgodovine Podravja. »Or- mož skozi stoletja«, Maribor 1973, str. 7—^19. I. Zelko, Kolonizacijsko stanje v Kučnici v XIII. stoletju, Kronika V/1957, št. 3, str. 105—111. — S. J. Koropec, Slovenjebistriški isvet v luči prviih deželnoknežjih urbarjev. Kronika V/1957, št. 1, str. 20—25. J. Koropec, Srednjeveško konjiško gospostvo, CZN 8/1972, prvi zvezek, str. 1—13. J. Koropec, Srednjeveški Hrastovec, CZN 9/1973, prvi zvezek, str. 47—59. — 9. V. Bračič, Ptujsko polje v luči imenjskih cenitev iz leta 1542, Ptuj- ski zbornik 1975, sitr. 235—^253. J. Koropec, Imenj- ska cenitev 1542 in Dravsko polje. Ptujski zbor- nik 1975, str. 195—199. M. Kos, Haloze po ptuj- skih urbarjih iz 15. stoletja, ZC 1960, str. 187—193. — 10. J. Koropec, Zemljiške gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja, Maribor 1969, 220. str. — 11. V. Demšar, Loško gospostvo in kmečka puntarija. Kronika XXI/1973, št. 1. str. 5—12. P. Blaznik, Upori loških podložnikov konec 15. m v začetku 16. stoletja. Loški razgledi 11/1955, str. 65—^70. A. Klasinc, Haloze v boju za staro pravdo, Ptujski zbornik 1975, str. 25—57. J. Koropec, Šta- tenberg in kmečki upor, CZN 8/1972, prvi zve- zek, str. 14—34. G. Pferschy, Ursachen und Fol- gen des Bauernaufstandes 1635 zu Novi klošter, CZN V/1969, Str. 296—312. — 12. P. Blaznik, Re- formacija in protireformacija na tleh loškega gospostva. Loški razgledi IX/1962, str. 71—104. J. Richter, Maribor v reformacijski dobi, CZN 1965. I. Zelko, Gradivo za zgodovino reformacije v Prekmurju, CZN 8/1973, prvi zvezek, str. 100 do 126. V. Valenčič, Etnična struktura ljubljanskega prebivalstva v času protestantizma, Kronika XVI/1968, št. 3, str. 137—139. — 13. P. Blaznik, Obveznosti podložnikov do zemljiških gospostev v območju Kranja, 900 let Kranja I960, str. 84—104. 14. M. Verbič, Prvi upor idrijskih rudarjev leta 1599, Idrijski razgledi XIV/3, str. 113—125. 15. J. Gašperšič, Gorenjsko železarstvo v XIV. in XV. stoletju. Kronika VII/1959, št. 1, stir. 5—10 J. Gašperšič, O tehniki in opremi nek- danjih rudarjev na Jelovici, Kronika X/1962, št. 1, str. 9—19 J. Gašperšič, O oglarstvu na Jelovici, Loški razgledi VII/1960, str. 63—74. M. Verbic, Bohinjsko rudarstvo in fužinarstvo konec 18. sto- letja. Kronika IV/1956, št. 1, str. 6—14. — IG. P. Blaznik, O podeželski obrti na loškem ozem- lju do začetka 16. stoletja. Loški razgledi VI/1959, str. 91—97. P. Blaznik, O obrti v Škof ji Loki v srednjem veku. Loški (razgledi VIII/'1960i istr. 80—87. B. Otorepec, Donesek h gospod, zgodo- vini Kamnika do XVI. stoletja, Kamniški zbor- nik 3, 1957, 43—61. — 17. Zasluga dr. Marije Verbičeve. — 18. M. Verbič, Idrijski rudnik do konca 16. stoletja. Tipkopisna disertacija, Uni- verza v Ljubljani 1966, 251 str. K. Bezeg, Prvi rudokopi v Idriji, Idrijski razgledi 11/1957, št. 1. str. 29—31. M. Verbič, Idrijski delavec v 16. stoletju, ZC 1952^1953, str. 531—551. L. Bressa- ni. Konvencija med Španijo in cesarstvom (Av- strijo) iz leta 1791 za dobavo živega srebra iz C k. idrijskega rudnika Ameriki in španskim Indijam ( = španski Ameriki), Idrijski razgle- di XVI/1971, št. 4, str. 196—201. — 19. P. Blaznik, Od reverza (1589) do transakcije (1637). (Borba loških meščanov z zemljiškim gospodom za utr- ditev mestne avtonomije.) Loški razgledi XiV/1937, str. 51—60. — 20. M. Pahor, Oblastni in upravni organi v dobi beneške republike. Kronika VI/1958, št. 3, str. 109—130. M. Pahor, Pomen piranskega patriciata v mestni upravi od XIV. do XVIII. stoletja. Kronika XVI/1968, št. 2, str. 82—90. M. Pahor, Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja, Ljubljana 1972, 288 str. — 21. F. Gestrin, Piranska komenda v 14. stoletju. Hauptmannov zbornik, SAZU, Ljublja- na 1966, str. 241—268. F. Gestrin, Pregled po- morstva v Slovenskem Primorju. »Pomorski zboimik 1942—1962« (jubil.), str. 1489--1515. F. Gestrin, Piranske ladjedelnice in ladjedelci v poznem srednjem veku, Kronika XXIV/1974, št. 2, str. 170—178. F. Gestrin, Trgovina slovenske- ga zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, SAZU, Ljubljana 1965, 296 str. — 22. F. Gestrin, Prispevek h gospodarski zgodovi- ni Ptuja v pr\'i polovici 16. stoletja, CZN V/1969, str. 228—235. Josip Zontar, Vloga in pomen Ptu- ja v mednarodni trgovini poznega srednjega in novega veka, Kronika XIX/1971, št. 3, str. 149 do 151. M. Iljanič, Nekoliko podataka o vezama Ptu- ja i Varaždina u 16. i 17. stolječu. Ptujski zbor- nik 1975, str. 289—294. S. Majnik, Prometne in poštne zveze Idrije v preteklih stoletjih. Idrij- ski razgledi XIV/1969, št. 4, str. 211—216. P. Blaznik, Stare prometne povezave med Skofjo Loko in Freisingom, Loški razgledi XV/1968, str. 49—55. M. Verbič, Gospodarski stiki Loke z Idri- jo IV 16. in 17. stoletju. Loški razgledi X/1963, sfer. 97—103. Josip Zontar, Vloga Kranja v bla- govnem prometu v teku stoletij (do 19. veka), 900 let Kranja, 1960, str. 137—159. F. Gestrin, O nameravani trgovski poti iz Ancone in Pesara v Italiji na Nizozemsko prek Ljubljane za Fer- dinanda I., ZC 1967, str. 202—204. — 23. B. Gra- fenauer, Zgodovina ljubljanskega prostora pred naselitvijo Slovencev, Kronika XI/1963, št. 2, str. 86—94. S. Gabrovec, Kamniško ozemlje v pra- zgodovini. Kamniški zbornik 1965, str. 89—134. — 24. V. Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljano kronika časopis ZA slovensko krajevno zgodovino 25 1977 107 ä do zemljiške odveze, Ljubljana 1958, Mestni ar- hiv 68 str. — 25. B. Otorepec, Rokodelstvo in obrt v srednjeveški Ljubljani. V: Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja. Zbornik razprav (Publikacije Mestnega arhiva Ijubljiainskega, Razprave, zv. 3) Ljubljana 1972, str. 5—54. — 26. I. Mohorič, Razvoj ljubljanske trgovine od fevdalnih dob do socializacije gospo- darstva, Beograd 1951, »Trgovinska knjiga«, 75. str. — 27. J. Sorn, Začetki suknarne kranjskih deželnih stanov, ZC 1952—1953, str. 663—685. J. Som, Ljubljanska suknarna, ZC 1955, str. 62 do 87. I. Slokar, Ljubljanska suknarna, ZC 1962, str. 55—79. J. Sorn, Svilarska manufaktura v Ljubljani (1725—ok. 1800), Kronika 1/1953, št. 2, str. 103—111. I. Slokar, Zgodovina ljubljan- skih opekam od XVI. stoletja do 1731, Kronika VIIl/1960, št. 1, str. 40—50. V. Valencia, O go- spodarski stmkturi ljubljanskega prebivalstva v začetku XVIII. stoletja, Kronika V/1957, št. 1, str. 5—13. — 28. C. Zoreč, Nekaj podatkov o razvoju tekstilne industrije in delavskega giba- nja v Kranju, Kranjski zbornik 1954, str. 7—13. F. Kresal, Tekstilno delavstvo v Kranju med obema vojnama, Kranjski zbornik 1970, str. 362—371. F. Kresal, Položaj delavstva v Kranju med obema vojnama. Kranjski zbornik 1975, str. 264—282. I. Križnar, Stavkovno gibanje v Kranju in okolici, 900 let Kranja, 1960, str. 340—351. J. Som, Velika industrija v Kranju med obema vojnama, 900 let Kranja, 1960, str. 323—339. — 29. D. Kermavner, Pavperizem (obu- božanje) v propadajočih železarskih krajih na Gorenjskem pred sto leti. Loški razgledi XVII/1970, str. 46—72. — 30. Glej Kranjski zbor- nik 1970 in Loške razglede III/1956. — 31. J. Dermota, Nastanek in razvoj tovame »Niko« v Železnikih, Loški razgledi X/1963, sitr. 163—166. J. Šter, Nastanek in razvoj lesne industrije v Sevški dolini. Loški razgledi XIV/1967, str. 314—133. — 32. J. Bavdaž, Iz zgodovine delav- stva — predsocialistiono obdobje. Idrijski raz- gledi XI/1966, št. 3, sitr. 62^-65. J. Bavdaž, Mezdno gibanje v Idriji 1898—1900, Idrijski razgledi XIV/1969, št. 3, str. 126—151. U. Lipušček, Etbin Kristan in Idrija, Idrijski razgledi XII/1967, št. 4, str. 71—72, J. Pfejfer, Epidemija črnih koz v Id- riji leta 1801, Idrijski razgledi XVII/1972, št. 1—2, str. 30—38. — 33. S. Majnik, Rudnik Idrija med nemško okupacijo 20. 9. 1943—28. 4. 1945, Idrij- ski razgledi XV/1970, št. 3, str. 157—167. — 34. M. Mikuž, Slovensko gospodarstvo v luči par- tizanskih dokumentov, Ljubljana 1969, 316 str. M. Mikuž^ Pregled gospodarske dejavnosti v narodnoosvobodilni borbi v Sloveniji, ZC 1956 do 1957, str. 217—281. M. Dolenc, Klanje stoke te kontrola živežnih namernica životinjskoga po- rekla u NOR-u Slovenije, Beograd 1972, Savez veterinara i veterinarskih tehničara SFRJ, str. 927—930. M. Dolenc, Morbitet životinja na teri- toriju 7 i 9 korpusa, Beograd 1972, Savez vete- rinara i veterinarskih tehničara SFRJ, str. 772 do 778. — 35. J. Som, Ob 200-letnici premogovnika Zagorje ob Savi, Kronika V/1957, št. 1, str. 1—5. J. Som, Premogovništvo na slovenskem ozemlju do sredine 19. stoletja Ljubljana 1961, 240 str. (tipkopisna disertacija). D. Kermavner, Iz zgo- dovine rudarskih stavk v trboveljskem revirju, Ljubljana 1950, 41 str. D. Kermavner, Stavka v premogovniku Ojstro leta 1883, Kronika XXI/1973, št. 2, str. 166—16«. — 36. J. Orožen, Zgodovina premogovnika v Velenju, Celjski zbornik 1960, str. 257—279. — 37. I. Slokar, Zgo- dovina ljubljanskih opekarn od leta 1732 do leta 1860, Kronika VIII/1960, št. 1, str. 40—50. I. Slokar, Začetki tobačne industrije v Ljubljani, Kronika IX/1961, št. 1, 16—19. I. Slokar, Začetki kemične industrije v Ljubljani in njeni okolici, Kronika X/1962, št. 1, str. 30—35. I. Slokar Bombažna industrija v Ljubljani do leta 1860, Kronika XX/1972, št. 1, str. 13—16. J. Som, Razvoj Papirnice Vevče, Ljubljana 1956, 184 str. M. Kokolj, Vevški papirničarji v boju za svoje pravice 1842—1945, Ljubljana 1970, 396 str. — 3S. F. Kolarič, Haloze. (Razvoj zemljiškoposest- nih odnosov v k. o. Gorca in Dežno v dohi od leta 1825 do 1947), Geografski vestnik 1948/1949, str. 121—152. B. Belec, Zemljiškoposestna struk- tura katastrskih občin Plešivica in Kog leta 1824 in 1961, CZN IV/1968, str. 204—222. — 39. M. Zgonik, Prehajanje konjiško-oplotniške graščin- ske posesti na kapitalistično gospodarjenje zo- žuje in odpravlja servitutne pravice, CZN XI/1975, str. 48—64. — 40. J. Jenko, Ob stoletnici proge Pragersko—Kotoriba (Velika Kaniža—Budim- pešta), Kronika VII/1959, št. 3, str. 168—174. J. Jenko, Ob stoletnici koroške železnice, Kronika XI/1963, št. 3, str. 178—185. J. Jenko, Zgodovin- ski razvoj projekta železnice Skofja Loka Di- vača (Trst), Loški razgledi 1964/XI, str. 82—101. — 41. F. Keršovan, Murskosoboške banke v pre- teklosti (Spomini), Kronika XII/1964, št. 2, str. 105—110. J. Orožen, Denarništvo v Celju, Celje 1973, 78. str.