Samo ie D E S E 1 DNI imate čas izkoristiti ugodno priložnost, da s plačilom celotne letošnje naročnine v znesku 3.200 lir prejmete » dar lepo slovensko knjigo! Poštnina plačana v gotovim Spediztonp in abbon oost 1 gr TRST, torek 20. januarja 1953 Hovi ameriški predsednik no danes uradno prevzel oblast 15 milijard lir za birokratični aparat! čuna za vzdrževanje birokratskega aparata, ker moramo upoštevati še one milijarde, ki gredo v isti nomen iz proračuna posredno v obliki dotacij občinam (samo tržaški občini skoraj dve milijardi lir letno), dotacij železniški upravi, dotacij raznim pol-državnim ustanovam, kar vse v zgornjih številkah ni obseženo. Ce bi pa upoštevali še vsa ta sredstva, bi vsota, ki gre iz državnega proračuna za birokratski aparat, dosegla 15 milijard lir letno! Pa še ta vsota ne bi bila dokončna, ker bi morali upoštevati še vsa ona sredstva, ki gredo za birokratski aparat iz proračunov poldržavnih ustanov, iz proračunov občin, železniške uprave, pošte itd.. Trst se je začel otepati s prevelikim birokratskim a-paratom takrat, ko je v njem zagospodarila Italija. 2e pred drugo svetovno vojno se je število uradništva izredno povečalo in doseglo zavidljivo višino, ki je še celd stara, priznano gnila avstro-ogrsiia monarhija ni poznala. Po drugi svetovni vojni pa se je položaj bistveno poslabšal. Iz vseh tistih pokrajin, ki so po vojni pripadle Jugoslaviji, so se pred prihodom zmagovitih jugoslovanskih čet umaknili jtevilni uradniki, poštarji, učitelji in ostali ljudje, ki so dobivali svoje redne mesečne prejemke iz državnih blagajn. Ta beg je bil popolnoma razumljiv, saj so ti ljudje po veliki večini prišli iz južnih pokrajin Italije in bili poslani po nalogu takratnega fašističnega režima z določenimi političnimi nameni. Temu sloju ljudi nova Jugoslavija seveda ni bila preveč všeč in so se pred njo raje umaknili v «varni» Trst. V Trstu samem pa je bila po koncu vojne že tako preveč administrativnega apara-tajs-ker je mesto izgubilo vse zaledje, ki ga je do takrat upravljalo. Po zaslugi ZVU pa so ostali kadri tržaške o-lirscia jta]ijan*ke, po vsl'H večini priseljene birokracije nedotaknjeni, samo da se je njim še pridružilo na tiso:c oseb, obeguncev« iz pokrajin, ki so pripadle Jugoslaviji. Vse to uradništvo je ostalo v Trstu izključno iz političnih razlogov, saj je za normalno poslovanje popolnoma nepotrebno. To uradništvo pa je zelo važno za italijansko vlado in za njeno vodečo stranko, saj je zanjo osnovna baza, ker predstavlja plodna tla za vsakovrstna šovinistična gibanja — poslušno, odvisno volilno čredo. Za Trst pa ima ta^ razvoj birokratizma katastrofalne posledice. 2e pred vojno, ko se nihče ni mogel pritoževati, da je uradnikov državnih in pildržavmh ustanov premalo, je oilo 8 odst. vseh de-lazmožnih ljudi v javnih služ-oah. Sedaj pa je ta odstotek narasel na 21 odst,! Vsak tretji zaposlen Tržačan je v javnin službah! Javne službe so v Trstu po številu zaposlenih ravno tako važne kot industrija, dvakrat pomembnejše od trgovine, sedemkrat važnejše od pomorstva, in v njih je 15-krat več ljudi kot v bankah in zavarovalnicah! Vsi ti uradniki praktično ne delajo nič, kljub temu, da v proračunih občine in ostalih ustano\ vidimo številne milijone namenjene za plačevanje nadurnega dela. Nihče ne zanika, da je za javno u-pravo potrebno določeno število ljudi, vendar je to »določeno* število v Trstu preseglo vsako razumno mejo in sedaj samo ovira nadaljnji gospodarski razvoj. Petnajst milijard lir, ki gredo vsako leto iz tržaškega proračuna, so zelo velika vsota in bi lahko prinesle tržaškemu gospodarstvu mnoge koristi. Z njimi bi se dala okrepiti tržaška industrija, pomorstvo in promet in tako ustvariti realna podlaga za gospodarski procvit, z njo pa obenem pogoje za odstranitev brezposelnosti, za boljše življenjske pogoje vseh prebivalcev S. B. Vsako pomlad in vsako polletje se pričenja v Trstu govoriti o proračunu. Tudi tekoče polletje ni izjema in se v dnevnem tisku vedno pogosteje o tej temi čujejo glasovi. Vsi vodilni listi pa se izogibljejo, da bi govorili o socialni vsebini tržaškega proračuna, ker jim je taka diskusija le malo simpatična. Molk je razumljiv, če le malo pogledamo dohodke, kjer vidimo, da od 13 milijard, ki jih tržaška financa iztisne iz prebivalstva, odpade 88 odstotkov na posredne davke in le 8 odstotkov na direktne. Posredne davke plačujejo vsi enako, od Cosulicha do zadnjega reveža. Vsi morajo kupovati cigarete, vžigalice, obleko, hrano in ostale predmete, ki zapadajo v eni ali drugi obliki pod raznovrstne in zapletene sisteme posrednih davkov. Pa še direktni davki ne zadevajo visokih dohodkov, ker so proporcionalni in jim osebe z mnogo sredstvi, kar v praksi pomeni z boljišimi advokati, le zlahka uidejo. Asocialnost veljavnega davčnega sistema je očividna. Vprašujemo pa se, za kaj porabijo oblastniki cone «A» Tržaškega ozemlja ta dokaj velika sredstva, ki znesejo v enem letu skoraj 28 milijard lir? Odgovorili bomo zopet z odstotkom: 47 odstotkov vseh rednih izdatkov tržaškega proračuna gre za osebne dohodke zelo številnega birokratskega aparata ZVU, k čemur pa moramo še prišteti 6 odstotkov, ki jih porabijo za pisarniški material, za vzdrževanje pisarn in za o-stale administrativne izdatke Skupaj gre za vzdrževanje birokratskega aparata iz tržaškega proračuna neposredno 53 odstotkov vseh rednih izdatkov, ali 15 milijard lir na leto. Sredstva, ki gredo iz tržaškega proračuna za vzdrževanje birokratskega aparata, pa se večajo vsako leto tako ratativp.o. Dovolj bo. če pripomnimo, da so v prvem polletju 1948. leta porabili za birokratski aparat 38 odst. in 3 odst., medtem ko znaša sedaj ta odstotek 47 odst, oziroma 6 odst.. To pa še niso vsa sredstva, ki gredo iz državnega prora- Velika ce. Kakor je znano, so v Ab*»-danu že nekateri predstavniki italijanskih petrolejskih in ladjedelniških družb, kjer se razgovarjajo z iranskimi oblastmi o prevažanju petroleja NEW YORK, 19. — V intervjuju, ki ga je imela z dopisnikom agencije INS, je gospa Roosevelt izjavila, da so Združeni narodi še vedno upanje vsega sveta in da si bo prizadevala za dosego idealov in ciljev te svetovne organizacije tudi potem, ko ne bo več v ameriškem predstavništvu pri tej organizaciji. Ob koncu je gospa Roosevelt izjavila, da si bo prizadevala za boljše razumevanje Združenih narodov z delom pri Ameriški zvezi za Združene narode. Zaupnica Mosadeku TEiiERAN, 19. — Iranski parlament je izglasoval danes podaljšanje polnomočij Mosadeku za eno leto. Za podaljšanje je glasovalo 59 poslancev, proti 1, vzdržalo pa se jih je 7. Tozadevno razpravljanje je trajalo dve uri in pol in je Di-lo zelo enolično. Nekaj sto oseb je čakalo pred parlamentom na izid glasovanja. Kakor je znano, se je verski voditelj Kašam izrekel proti podaljšanju polnomočij. Na jutranji- izredni seji parlamenta so prebrali njegovo pismo, v katerem se ta načelno izjavlja proti podaljšanju, vendar pa prepušča parlamentu, naj odloča ali naj razpravljanje o tem še ostane na dnevnem redu. Zjutraj je večja množica manifestirala pred parlamentom za Mosadeka, da podpre njegove zahteve. Kljub temu, da je položaj Kašanija z izidom glasovanja omajan, domnevajo, da bo še dalje obdržal predsedstvo poslanske zbornice. Medtem javljajo, da se je ameriš :i poslanik v Teherana Henderson danes ponovno raz-govarjal z Mosadekom. To je njegov osmi razgovor z Mosadekom, odkar se je vrnil iz ZDA. Danes je italijanska petrolejska ladja «Mirella» priplula v Abadan, kjer bo natovorila petrolej iz tamkajšnje čistilni- Zvezni izvrrini svet FLRJ, ki bo Imel danes svojo drugo sejo na kateri bo imenoval pet državnih podtajnikov in voditelje nekaierih drugih upravnih ustanov, ki so sestavni del zvezne upra e ter določil dan, kdaj bo nova zvezna uprava začela delovati, a dosedanje ministrstvo z delovanjem prenehalo. namestnikov za Avstrijo WASHINGTON, 19. — Državni departma javlja, da je ame-liška vlada sklicala za 30. januarja v Londonu sestanek namestnikov ftirih zunanjih ministrov, da znova poskusijo pripraviti avstrijsko državno pogodbo. Vabila so poslale ZDA, ker bo prihodnjemu sestanku predsedoval ameriški delegat. Moskovska vlada ni do sedaj še odgovorila, čeprav ji je bilo vabilo poslano 14. januarja. Pomen Keprulujevega obiska: obramba miru in neodvisnosti za premirje na Koreii SAN FRANCISCO, 19. - General William Nuckols, ki ,e bi. glasnik poveljstva OZN na Koreji, je izrazil mnenje, da e bodo pogajanja za premirje težko nadaljevala v Pan Mun Jomu ali kje drugje med obema frontnima črtama. «0 ;z-ključno vojaških klavzulah premirja — je pripomnil Nuckols — so se že sporazumeli. Ostane še vprašanje vojnih DOLGA SEJA v italijanskem parlamentu Poslanska zbornica zaseda nepretrgoma od nedelje zjutraj Seja ne bo prekinjena, dokler ne bo izgiasotana zaupnea vladi obenem z volilnim zakonom - Poslane z odejami na Montecitoriu rKOBLEMI SOCIALISTIČNEGA RAZVOJA V A ZIJI Dve socialistični stranki Japonske Azijski socialisti mnogo pričakujejo od Japonske, oziro. ma od japonskih socialistov. To je bila celo posebna tema na konferenci azijskih socialistov v Rangunu. Na pripravljalni konferenci burmanskih, indonezijskih in indijskih socialistov v marcu 1952 so Japonce ki so bili navzoči kot opazovalci, zaprosili, naj ja. ponskemu ljudstvu in vlr,di sporočijo, da azijske dežele pričakujejo od Japonske o-rodje in orodne stroje namesto blaga za široko potrošnjo. Japonska industrija bi morala — pravijo n. pr. indijski socialisti — iznajti in iz. delovati orodje in majhne stroje, ki bi odgovarjali specifičnostim azijskega gospodarstva, da bi se dvignila njegova produktivnost, pri tem pa se ne bi pojavila nevarnost uvoza tujega kapitala ali vprašanje, kje in kako zapo. sliti že zdaj ogromni presežek delovne sile. ki bi jo, kot p ra vijo, velika industrija povsem uničila. Ko izražajo te želje, vedo azijski socialisti zelo dobro, da jih lahko izpolni samo Japonska, v kateri bi vladali socialisti. Za enkrat so perspektive ■■ilabe zaradi razdelitve sociali, stične stranke Japonske v a levo in desno krilo, tako da bosta tudi v azijskih socialistič- ni konferenci zastopani obe krili posebej. Do razcepa je prišlo po sklenitvi mirovne pogodbe v San Franciscu in varnostnega pakta med Ja. ponsko in ZDA. Desno krilo sprejema mirovno pogodbo, odklanja pa varnostni pakt', levo krilo pa odklanja oboje. Desno krilo poudarja, da je treba podpirati mirovno pogodbo kljub nekaterim njenim škodljivim določbam, ker da pogodba nudi japonskemu ljudstvu možnost, da se osvobodi okupacije in da postane neodvisno in suvereno. Desni socialisti trdijo, da je kolektivna varnost v okvi. ru OZjv potrebna, sodijo pa, da varnostna pogodba ogroža neodvisnost, zali duh ustave, da je zgrešena glede na čas, v katerem je bila sklenjena, po postopku in po suo. jem duhu m da je torej ne. sprejemljiva. Desno krilo sprejema OZN in kolektivno varnost kot osnovo mednarodnega miru, sodi pa, da je dolžnost Japonske, da se oboroži v obrambo usvobodnega sveta)/ vključno Azijo. in je pripravljeno da se v tem smislu spremeni ustava Desno krilu odklanja zamisel n tretji sili v Aziji (pobudniki te misli so Indijci podpirajo jo pa tudi Burmanci), Desni socialisti pravijo, da to pomeni zapira. nje oči pred stvarnostjo in da v praksi ta zamisel služi samo Moskvi, ki ne bo spoštovala nevtralnosti. Levo krilo trdi, da tako mirovna pogodba kot varnostni pakt zanikujeta načelo nevtralnosti, in zahteva sklenitev splošne mirovne pogodbe, ki bi jo podpisala tudi Kitajska, odklanja pa dajanje vojnih o-porišč. Sprejemanje mirovne pogodbe pomeni po njihovem ponovno oborožitev in sodelovanje pri bremenih kolektivne varnosti, s tem pa tudi zapletanje Japonske v vojna tveganja. Levo krilo sprejema «tretjo silo», ki bi Japonski zajamčila nevtralnost. Za raz. like od desnega krila, ki sodi, da lahko Japonska uspešneje trguje z drugimi državami Oaljnega vzhoda, meni levo krilo, da je trgovina s Kitaj. sko nujno potrebna za gospo-darsko stabilnost Japonske. Obe krili zahtevata tudi konec rusko-kitajskega zavezni. štva, o katerem menita, da nudi obilo možnosti za napad na Japonsko, Centralni izvršni komite (čeprav je bila večina 17 članov za odklonitev obeh po godb proti 14, ki so bili samo proti varnostni pogodbi) ni mogel rešiti spora, tako da je hiln leta 1951 sklicana izredna konferenca, ki pa se ji tudi tli posrečilo pomiriti spor in ki je pomenila končno razdelitev stranke. V parlamentu je po tem desno krilo ■ postalo nekoliko močnejše, medtem ko je približno 60 odstotkov članstva (v maju 1951 je stranka štela 43.058 vpisa, nih članov in 99.000 kandidatov) stalno z levim krilom. V praksi obstajata dejansko dve stranki, vsaka s posebnimi vodilnimi organi, propagando itd. Leve vodi Suzuki, desne pa Asanuma. Tudi na zadnje volitve (v oktobru 1952) sta obe krili šli ločeno. Levo kri- lo je dobilo 54, desno pa 57 mandatov (liberalci so jih do. bili 240, Kprogresistin 85, kom-informisti pa so izgubili vseh dotedanjih 22 mandatov). Na prvih volitvah leta 1947 so bili socialisti najmočnejša stranka s 143 mandati od skupno 466 in z več kot 7 mi. lijonov glasov. Po tem so sestavili tudi vlado (Kata ja. ma), v kateri je, kot tudi v stranki, desna skupina imela glavno besedo, in ki je koaliciji z buržoazijo razočarala upe svojih volivcev. To se je stranki maičevalo na volitvah 23. januarja 1949. ko je dobila vsega skupaj 49 mandatov. Odtlej je v stranki vse holj prevladovala leva skupina. Razdelitev na levico in des. nico izvira ie od ustanovitve prvih socialističnih skupin in strank v dvajsetih letih in se je nadaljevala vse do vojne, pa tudi med vojno. V novembru 1945 je prišlo do združitve skoraj vseh teh skupin in strank. Levo skupino so vodi- li Kato, Suzuki in Arahata, ki so se odlikovali kot nasprotniki vojne. Na čelu cent ra je bil Katajama, na desni pa je bila skupina, ki so jo vodili Kono, Hinamo, Kavakamo in Asanuma; ta skupina je med vojno bolj ali manj podpirala vlado. Kot se je kasneje pokazalo, temeljijo razlike med tema dvema skupinama na povsem različnih ideoloških osnovah (levo krilo izhaja od dialektičnega materializma in jem. Ije proletariat in njegove zahteve za osnovo svoje delavnosti, medtem ko desno kri• lo pričakuje neko udržavo blaginje«, do katere bo prišlo s soglasnostjo vseh razredov m ki bi ščitila vsakogar). Pokazalo se je, da so te razlike prevelike, da bi jih bilo mo. goče odstraniti z enostavno združitvijo v eno stranko. Z razliko od ostalih socialistov v Aziji sta obe krili včlanjeni v socialistični internacionali in sodita, da bi se morale včlaniti tudi ostale socia. listične stranke Azije. 28. t. m. bo zasecfan;e Ljuaske skupščine LRS LJUBLJANA, 19. — PrezidiJ ljudske skupščine Slovenije je danes sklical Ljudsko skupščino na četrto redno zasedanje za 28. januar. Kakor je predvideno bo Ljudska skupščina Slovenije obravnavala predlog družbenega plana LRS za leto 1953, predlog zakona o proračunu za tekoče leto in predlog zakona o zaključnem računu za 1951. leto. Kaš dopisnik je zvedel, da se bodo prvotno predvidene investicije za za. ključne objekte v letošnjem le. tu v Sloveniji še nekoliko povečale. C. S. — 2 — 20. januarja 1953 O bodi človek, ne fakir! O ne sovraži mi življenja, ne beži pied sveta trpljenjem, ne loči od sobratov se! A. AŠKERC gppippp ,\i il m £ m T ’! Daces, to. ek 20. januarja SeDastijaa, zivojin Sonce vz.de ob 7.39 in zatone 0“ 16.53. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 9.57 in zatone ob 23.28. Jutri, sreda 21. januarja Neža, Janja S SEJE OKRAJNEGA ODBORA OF V NABREŽINI Bolj kot kdajkoli je potrebna enotnost vsega prebivalstva! Delovanje svetovalcev OF v občinskem svetu za uresničenie programa Liste slo' enske SKuonosti. Občinski sveti se morajo zan mati tudi za splošno problematiko našega ozemlja Obsoaba tendenc za odcepitev b;vše devinske občine od sedanje občine Devin Nabrežina V nedeljo dopoldne je bila v kulturnem domu «Igo Gruden* v Nabrežini seja okrajnega odbora OF, kateri sta prisostvovala tudi tov. Stoka in Bole od glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje. Tov. Colja Srečko je predvsem poroial o delovanju sve tovalcev OF v občinskem svetu za uresničitev programa Liste Slovenske skupnosti, ki je nosti. litično - organizacijskim delom tivne enote in da krepi enotno v okraju. j borbo vsega prebivalstva. Le Prisotni so končno razpravljali o ponovnih tendencah za odcepitev bivše devinske občine od sedanje občine Devin -Nabrežina. Poudarili so. da je zgrešena in obsodfce vredna taka ločitev in v škodo domačega prebivalstva. Potrebna je bolj kakor kdajkoli enotnost Dejavnost urada za delo v preteklem letu V preteklem letu urad za delo posredoval v mnogih sporih mezdnega in normativnega značaja. V mnogih primerih je bilo posredovanje urada uspešno m je prišlo do poravnave med stran ami. Tako so dosegli sporazum glede proizvodne nagrade za delavce podjetja CRDA ter glede sporov v toba-ni tovarni, SATIM, Luč y S'ioes Company (ameriški tovarni čevljev 'iz r&fi-je) itd., Uiad je obravnaval 812 spo- 5 IMII/IH IjKflZp ZAVKZAliŠK 10.IAŠKE IIP HA V K Sprememba čl. 144 o svelu za pristaniško delo Po uovem ukazu bodo člani sveta za pristaniško drlo delovali 1 leto in ne več 2 leti kot doslej tako bo koristil sebi in skup- «»?• Obnovljanje prijav molom h vozu za 1 1953 12 tisoč lastnikov motornih .... . , vozil (avtomobilov in motor. , • . w-- , vsega1P.reblvalstva’ “e glede| nih koles) je že obnovilo pri- nastala iz potrebe in želje ob- > na politično pripadnost, v bor-čanov za obrambo naših na- bi za demokratične, narodne, rodnih in socialnih pravic. Tov. socialne in gospodarske pravi-Colja je poudaril, da so sveto- j ce. To nam narekujejo tudi valci OF ostali zvesti temu j zadnji dogodki v naši občini, programu in da lojalno sode- j Prav tako pa je tudi potrebno, lujejo s skupinami, ki niso I da občinski upravni odbor izdale tega programa. Zal pa ! preneha s kakršnim koli za pose je Agnelettova skupina ta- j stavljanjem interesov prebi-koj po volitvah izneverila in valstva spodnjega predela ob-povezala s kominformisti. | čine, da upošteva njihove želje deial tov Colja — in P°trebe, sicer bi vsako na- lo pa stalno naraiča. Predvsem - -- - ‘ - 1 —----- ;i~ narašča število lahkih motor nih koles (lambret in vesp). Lastniki lahkih motornih ko les in malih avtomobilov se pritožujejo, da morajo plače-vati previsoke davke javo vozil za leto 1953. Blagajna ir^ektorata za motorizacijo je dosedaj kasirala 67 milijonov 610.000 lir registracijskih taks. Kliub tako velikemu šte. vilu prijavljencev pa še vedno skoraj tretjina lastnikov ni prijavila svojih vozil. Po zadnjih podatkih je v Trstu okrog 18 tisoč motorni^ vozil. Stevi- MITU — JC UC | dl , ... , . postavljamo razne zdrave pred- da linje zapos.av anie krepilo loge in nasvete za zboljšanje, negativne tendence za odcepi-razmer v na?i občini in odo-“' tev. Do’žno«t vsakega domačina je, da se bori za ohranitev obstoječe upravno • administra* Sporazumeli so se v 397 pri' merih, pri čemer so prizadeti dobili skupno 46.000.000 lir. Posebna panoga dejavnosti urada za delo so bili te.aji za rekvalifikacijo. v katerih je delalo 800 delavcev Tejajniki so med drugim popravili ne-1 aj hiš na podro ju Vilia Giu-lia in v Rocolu. poleg tega pa so obnovili 44 stanovanja na Greti. Danes v občinskem svetu aoda jei/on e diskus je o sociooem skrbstvu r anes ob 18. uri bo redna seja trža.V ega občinskega sveta. Na seji bodo nadaljevali z razpravo o socialnem skrbstvu na podlagi poročila svetovalca Benussija Za razpravo se je prijavilo 14 svetova'čev. Do sedaj so govorili šele štirje. V Uradnem listu ZVU je objavljen u .az št. 6, ki ga je,podpisal conski poveljnik in ki je stopil v veljavo na dan ood-pisa. Ta ukaz spreminja 51en 144 določil za uveljavitev zakonika o pomorski plovbi na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Omenjeni člen se tiče iveta za pristaniš o delo in določa, da bodo člani tega sveta delovali leto dni, kakor velja tu di za konzule in vicekonzu'e, medtem ko traja doba njihovega delovanja po omenjenem italijanskem zakoniku 2 leti. Ukaz spreminja prvi dsta-ve’c besedila 144 člena, ni se sedaj glasi: ((Predstavniki delavcev, delodajalcev in ustanov, ki so zainteresirane pri pristaniškem prometu v svetu za pristaniško delo bodo o-pravljali svoje tfolžnosti leto dni. Določiti jih je treba rra-ko leto med 1. januarjem in 31. marcem«. UKAZ ZVU ST. 3 — Znižanje! ške vojaške uprave. Po likvidaciji preostala aktiva rodo predana državnemu zakladu. UPRAVNI UKAZ ST. 4 — Imenovanje likvidatorja Korporacije za izkoriščanje virov. Z upravnim u azom št. 4 se imenuje stotnik C.S.D. '' ' es, PE, RN (ret) za likvidacijskega komisarja Korporacije za izkoriščanje virov v skladu z določili ukaza ZVU z dne 15 januarja 1953 št'. 7. Upravni ukaz št. 4 bo stopil v veljavo z dnem objav 1 v Uradnem listu. Osvobodilna fronta OF SKEDENJ V sredo 21. t. m. ob 20. uri bo seja izvršnega odbora OF v Skednju. Prosimo za točnost. Ljudska prosveta SEJA ODBOROV PDT »VOJKA SMUC» in »SIMON JENKO* Odbora prosvetnih društev fcravamo vsak pameten predlog, pa naj ga postavi kdorkoli, samo da je v korist obilni«. Tako se je delovanje sveto-. , . valcev OF v sklopu Liste slo- OB RAZPRAVLJANJU O SOCIALNI pomoči v OBČINSKEM SVETU! venske skupnosti vsestransko — ------------------------ —------------------------------------------------- *---------------— izražalo v vztrajnem prizade-1 vanju za enotno akcijo in skupne na=tope v korist občanov in sploh slovenskega življa. To je prišlo do izraza zlasti v zadnji akciji za očuvanje dvojezičnih napisov. Tov. Colja je nato poudaril, da je edi-1---- nc pravilno in nujno, da prea-1 Tudi stnvniki OF nadalju ejo s svo-1 v . jimi prizadevanji v tem smislu. Z8dCSČa|0 Zd preživljanje Okrajni odbor je odobril de-1 lc vanje svetovalcev OF v občinskem svetu. V izčrpni dis- Zaosta ost socialnega zavarovanja v coni A v primeri z drugimi državami osebne in družinske rente delovnih mva*idov v Trsfu ne Vzgiedno soc nezadostne. Nekoliko na boljšem so zavarovanci Zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu (INATL). Tudi tem so lani zvišali pokojnine oziroma rente. Osebne rente so še kar zado- vičnih ukrepov in je odločeno: voljive, toda mnogo slabše so nadaljevati borbo proti tem' družins'e pokojnine, to je po-krivicam za uresničenje svojih V'jnine.ki jih preje.-najo vdow5 pravic. j ali sirote d^lavc.ev, ponesreče- nih na delu.'Tst’'o "znašajo reri- Občinski svetovalci OF rno- in te ponesrečenih delavcev, ka- rajo proučiti vse problen e .m j bnost 'za delo na- potrebe svoje občine ter o njih j ša Qd 10Q odstotkoVi od razpravljati na sejah občinskih svetov, ki mora;o po=tati nekakšni parlamenti. Na občinskih se;ah se ne sme razpravljati samo o formalnostih, ampak o konkretnih stvareh, ki pomenijo korak naprej v gospodarskem in socialnem razvoju občine. Naši občinski sveti morajo spremljati in se zanimati tudi za splešno problema iko n~še-5a ozemlja, sprem’>ati in pod- 17.0 0 do 40.000 lir na mesec Rente delavcev, katerih ne zmožnost za delo je manjša in Zaradi kr tkega stika zgorela «Aori ia» na cesti Med vožnjo z avtom «Apri. lia», last Stojana Smerkolja, stanujočega v Ul. Giustiniano ..... . . , 4 _ 8, za volanom katerega je sedel pirati borbo našega de'avstva. n'uerrino Bonetti iz Ul. P " zanimati se n. pr. za problem tr aške luVe, mornari-e itd., P. Vergerio, je na cesti v višini e V'e te stvari ne u^eio ^V't zaradi1 katereg^^e samo Trsta, ampak p-sreHno K,,r ni mo. ali neposredno tudi zajemalo in orebival- ce otno ozemlje stvo. Naše občinske uprave pa moralo tudi skrbeti in iskati možnost “(vporta rske de avno-sti, ki bi prinesla občini vir do''r>dl bocialnem skrbstv v coni B. kai klavrna. V coni B, kamor Je raztegnjen Jugoslovanski zakon o [ socialnem zavarovanju, velja pričakovano znašla v bližnjam potočku. Mimoidoči so jima priskočili na pomoč in ju odpeljali v tamkajšnjo bolmco. odkoder so prišli v Trst. K. -kor je Sosič izjavil se je Žerjal samo malenkostno poškodoval. Zobe mu je razbil 20 minut po 8. uri se je 30-letni kovač Adamo Parovel, stanujoč v Ul. Busini v Miljah, sam oglasil v splošni boln;ci, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom nekaterih #ob. Ker ' iti imel dru“ih poškodb, so ga o-slali domov, kjer pa bo vseeno čutil bolečine, ki bodo popolnoma izginile šele v 8 ali 14 dneh. Parovel je policijskemu >od-Čar-.tniku izjavil, da ga je približno dve uri prej v bližini Tržaškega • arzenala neki neznanec, s katerim se je sprl, udaril po ustih in mu razbil zobe. Policija je po obvestilu o zadevi uvedla preiskavo, da identificira pretepača. Nezgod v ladiedeliroi Sv. Roka v Mil Med delom v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah na račun tržaške tvrdke Appollonio s sedežem v Ul. Milano, je 22-letni Giuseppe Gori, stanujoč v Ul. Barnardis v Miljah, včeraj proti večeru, ko je bil zaposlen na zidarskem odru. nepričakovano padel z višine enega metra na tla. Ker so delavcu ugotovili zvitje gležnja desne noge z verjetno kostno poškodbo, so ga sprejeli na opazovanje in bo ostal v boln;šnici v najbolj, šem primeru 5; v najslabšem pa kar 30 dni. prispevka, ki ga morajo plače- j «V°jica smuč« in (Simon Jenko« vati kreditni in! za.arovalnii danes 20. t. m. ob 20. uri na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15. skupno sejo. Zaradi važnih društvenih sklepov, so vabljeni odborniki obeh društev, da se seje gotovo in točno udeleže. PROSVETNO DRUŠTVO •SLOVENEC* V ZABORSTU vabi k predavanju, ki bo danes ob 20.30 v društveni dvorani v BorS-u. Predaval bo prof. Tone Penko o zdravilnih rastlinah. Predavanje bodo spremljale sikioptič-ne slike in ob zaključku bo predvajan film «Moč rastlin«. PROSPETNO DRUŠTVO eZARJA V SVOBODI* SEMPOLAJ vabi k predavanju, ki bo v sredo 21. t. m. v društvenem pros oru. Predaval bo prO.\ Branko Pegan »O lesu in njegovi uporabi*. Pre davanje bodo spremljale skioptič-ne slike in ob zaključku bo predvajan film «Gozidovi naše bogat-stvos. ; •’ 8. omelama smrli Emina Laha Tugom ia 20.1.1945. je v nacističnem taborišču Mathausen tragično vati krediti ini za.arovalni koncerni ter koncerni uServizt Trifcutari Appaltatin Ukaz ZVU št. 5, ki stopi v ve javo na dan obiave v !Irad-nem listu, predvideva znižanje višine prispevkov, ki jih morajo kreditni in zavarovalni koncerni ter koncerni «Serv>zi I Tributari Appaltati» na anglo-! ameriš em podrjčju Svobodnega tržaškega ozemlja plače-j vati ustanovi «Cassa per ll j Trattamento di Richiamo alle j Armi degli Impiegati Privatni. UKAZ ZVU ST. 8 — Odložitev i omejitev uporabe niklja, bakra, cinka in njihovih zmesi. — Sprememba ukaza št. 170/1951. Ukaz ZVU št. 8, ki stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu, odlaga za nedoločeno dobo uveljavitev prepo 'e-di, ki zadeva uporabo bakra in njegovih zmesi, o kat :ih govori razpredelnica «C», ki je priložena ukazu št. 170 z rine 27. oktobra 1951. UKAZ ZVU ST. 7 — Likvida ^ 'vn/j /j V U 01, * Lmviud- , _ . ° , cija Korporacije za izkoriščanje P1'en'lnul Lah Ervin-Tugomir, i Tl 011 C t r T .0 n k I M - i .4 virov. Ukaz ZVU št. 7, ki bo :topil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, odreja likvidacijo Korporacije za izkoriščanje virov. Komisar za likvidacijo i,mo-virte 'Korporacije;A>o imenovan z upravnim ukazom Zavezm- neustrašen borec in a-itivist. član antifašistične tržaške mladin.e. Ob tej obletnici so misli staršev, sorodnikov in prijateljev še bolj posvečene njegovemu spominu ob ponosni zavesti, da je padel prežet v ljubezni do svobode svojega naroda. Slava njegovemu spominu (^KRITIKE IN POROČUA ) KONCERT V BORŠTU ob prazniku vaškega patrona V nedeljo je bil v Borštu napovedani pevski koncert «SiovensKih narodnih pesmi«, ki ga je priredil tamkajšnji pevski zbor «Slovenec». 'iega koncerta so se udeležili mešani pevski zbor iz tioljunca, moški pevski zbor iz Doline in mešani pevski zbor iz Boršta. Res škoda, da niso prišli tudi pevci iz Ricmanj, ki so bili povabljeni in ki so tudi svojo udeležbo zagotovili, da bi tako še en’crat prišla do izraza enotnost Brežanov na področju prosvetnega življenja. Prireditev. je otvoril tov. Mario Zahar, ki je pozdravil v imenu pevskega društva goste in vse prisotne. Nato je nastopil domači pevski zbor pod vodstvom Draga Peta-rosa. ki je zapel Adamičevi «Pozdrav» in <or toroškem zalivu in ob izlivu Mirne že tradicija. Enkrat ra leto in sicer januarja ribiči združijo svoje mreže in v plitvih zalivih, kjer so ciplji najraje obkrožijo ribe ter jih polove. Letošnji plen je bil precej večji kot zadnja leta. namreč pionirji iz Izole pisal' maršalu Titu, da bi hoteli ime. ti njegovo sliko z avtogramom in da namera”ajo prirediti izlet na Reko in v Pulj za naj boljše učence, da pa nimajo dovolj sredstev. Ob izročitvi darila sta bila prisotna tudi predsednik in načelnik sveta za prosveto Ma-rio Abram in Živa Beltram. Komandant Vojaške uprave je ob izročitvi darila v kratkem nagovoru poudaril, da naj bo pozornost maršala Tita pionirjem v spodbudo za še večjo prizadevnost pri delu in pri u-čenju. Oktobra lanskega leta se je moral zagovarjati pred sodi-. . ščem Aldo Bottacin stanujoč načeio, da dobi delave; in na-1 v Ul. Rota, ker so ga obtožili, meščenec po 35 letih zaposlit e da je maja ukradel v stano-pokojnino v višini zadnje plače.vanju Liliane Pecchiar nekaj Upokojeni pa so lahko že s; zlata in denarja. 53. letom starosti, medlem ko Pecchiarijeva je namreč 21 moralo pri nas delati še 70 let; maja prijavila policiji da ji stari delavci, ker Jim pokojnine j je neznan tat. ki je prišel sko-zadostu'ejo komaj za tobak.1 zi o^no v pritlično stanova-Poleg tega pa velja tudi na- nje. odnesel zlato zapestnico, Darilo marsalaTita p omrjem iz Izole Včeraj so obiskali komandanta Vojaike uprave polk. Stamatoviča predstavniki pionirske organizacije osemletke iz Izole Nereo Dudine in Ma. rino Mondo skupno z učiteljem Vincenzom Bonassisijem. Polk. Stamatovič ie izročil nio-nirjem darilo maršala Tita: njegovo sliko 1 avtogramom in 30.000 din. Pred kratkim so V Kopru us*onavlja:o 0 raioo trgovsko m industrijsko zbornico Pred kratkim je bil v Kopru ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev Okrajne trgovske in gostinske zbornice ki bo zajemala tudi nekatera druga gospodarska podjetja V petek 23. januarja bo v Hvo-rani mestnega 'judskega idbo ra prvo posvetovanje jred stavnikov vseh trgovskih gostins ih Dodietij. Predv 'rima bo Okrajna trgovinska in gost'ns’ a zbornica ustanovljena v začetku prihodnjega .re seča. čelo da mora'o biti minimalne poko nine vsaj tolikšne, da zadostil ’ejo za dostojno preživljanje. Pri nas pa je še v?e to za sedaj le neuresničljiva želja. S JoaoHnom" v potoček Ob 9. uri je 52-letni Viktor Sosič, stanujoč na Opčinah na Doberdobski cesti zaprosil postajo Rdečega križa za pomoč, čes da se je med avtomobilsko nezgodo v nedeljo nekoli ko poškodoval. Rdeči križ je poslal po Sosiča rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnico. Ze bežen pre^ed pa ie zdravni u zadostoval da je ponesrečenega Sosiča zaradi zloma stegnenice leve no^e, poslal na ortopedski oddelek. S?sič je zdravniku 1 il d« mu je v nedeljo ob 21. uri ned ni vožnjo s «T'n last 4G- letnega f-"udr>,:,fl 2orj-'a, ta-nujofega nrav ta' n n» ip"i-nah v bližini S Dona d"l I a-v? blitu vasi vozilo zdr.*T lo in tako sta se oba potnika re- pi stan in zlato verižico ter 4.000 lir v gotovini poleg o-sebne izkaznice in dovoljenja za vstop v Ljudski dom, kjer je bila Pecchiarijeva zaposlena kot uradnica ZVU. Ponoči, okoli 4. ure, tako je izjavilo dekle, jo je njen sosed zbudil in ji povedal, da je neki neznanec skočil skozi okno in se oddaljil. Soseda je namreč luč, Hi je gorela v kuhinji iz katere je tudi prihajal dim, zelo začudil in tako jo je zbudil De..le je vstalo in opazilo da v kuhinji gori njena kopalna obleka, nekaj njenega perila in veliko število slik. Policija je seveda uvedla preiskavo da razčisti zadevo in sum je padel na Alda Bot-tacina. ki je bil prijatelj dekletovega brata in se je v času ko je zahajal k njemu na dom zaljubil v Liliano. Seveda ga je Liliana odbila in ta-i) je po'icija milila, da se je hotel mladenič maščevati Oejstvo, da je neznani tat vzel sa v> de >tovo zlatn’n" medtem ko je drugo pustil v miru in da ie zav.^al sam-t njene slike in perilo nai bi sum še potrdil. Tako so mla- deniča prijeli toda ta je stalno vse zanikal. Tudi hišna preiskava je bila negativna, kajti zlata niso našli nikjer. Kljub temu pa so Bottacina predali sodišču. Čeprav je fant tudi pred sodnikom zanikal obtožbo. so ga obsodili na 3 leta zapora in 30,000 lir’ globe. Seveda se je Bottacin po svojem zagovorniku odv. Ke-zichu pritožil in tako so morali ponovno razglabljati o njegovi zadevi. Po do'gi razpravi je prizivno sodišče spoznalo, da ni nobenega dokaza, ki bi dokazoval mladeničevo krivdo in 60 ga zaradi pomanjkanje dokazov tudi oprostili. Predsednik Janchi tožilec Colotti, zapisnikar Andrioni. zagovornik odv. Kezich. V šolski k'0Di si je preklal ustn co V spremstvu svojega učite lja 38-letnega Alda Dudina, st je z rešilnim avtom zatekel v bolnico 7-letni Aldo pierini stanujoč pri Sv. Ivanu, katere mu so nudili prvo pomoč in mu izprali rano na zgornji ustnici, na ar so ga poslali domov, kjer bo meral 8 dni po čivati. Učitelj Dud'ne je izjavil. •’» se je otrok pri vstajanju s I lepi v osnovni šoli pri Sv. 'va* nu spotaknil in padel z ihrn-zom na nasprotno klop. Otrok ie zdravnikom potrdil, 1a je pa lel v razredu in se p-.tolk.el na bližnji klopi. Predavanja in Rimi Tudi v preteklem tednu je bila kulturno prosvetna delavnost naših društev na podeželju velika. V sredo je v Dolini predaval ing Pavlin o sladkorju po predavanju pa so številnim prisotnim predvajali filma (rT&vaina sladkorja* in «Premog in ljudje«. V četrtek pa so ;meli v Nabrežini večer kulturnih filmov. Preava;ali so film o Cankarju ter film «Raz-ie vrste morskega ribolova« Bol unec je obiskal prof. Penko in predaval o zdravilnih rastlinah. Zanimivemu predavan !u sta sledila filma «Moč rastlin« in »Oozdovi naše bogastvo«. V soboto pa so imeli Nabrežinci priliko ogledati si zanimive fi me ((Gozdovi naše bogastvo* »Rezanje in brušenja marmorja« in «Razne vrste morskega ribolova«. Vsa oredavanja so zelo lepo uspela, posebno še predavanje v Boljuncu. ki je številne prisotne zelo zadovoljilo S posebnim zaniman em so Križani in Nabrežinci spremljali filma «Razne vrste morskega ribolova« in «Rezanie in brušenje marmor a» saj prav ta dva filma ajemata snov iz osnovnega poklica številnih vaščanov. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, Viale XX ?et-ttmbre 4; Godina. Čampo S. Gla-como l; Sponza, Ul. Monto sino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmau-ra 10; Vielmettl Trg della Bor:a i'!; Harcbaglla v Barkovljah 'n II v Skednju, V SOBOTO 24. JANUARJA 1953 priredi SHPZ ob 21. uri v AVDITORIJU PROSLAVO DEVETDESETLETNICE ROJSTVA Ivana Trinka -Zamejskega pesnika in budite'Ja beneških Slovencev SPORED: 1. ŽIVLJENJE IN DELO IVANA TRINKA - ZAMEJSKEGA, govori Ludvik Zorzut. 2. Oton Zupančič: PESEM OD ZAPADA, recitacija. 3. NAS NARODNI BUDITELJ, govori Izidor Predan. 4. Ivan Trinko: SLOVANSKI DAN, recitacija. 5. DIJAKI IZ BENEŠKE SLOVENIJE recitirajo: a) Novica, narodna iz vr.si Mrsin. b) Strupena žena, narodna. o) Botra Marjeta noče s plesa, narodna. d) Sveti Miklavž in hudoba, narodna. e) KRALJ MATJAŽ, proza, zapis iz vasi Laze. 6. Ivan Trinko: SPOMIN NA MIRAMAR, recitacija. 7. MEŠANI PEVSKI ZBOR ((TRŽAŠKI ZVON» zapoje: a> Oskar Dev: Soči. b) Fran Venturini: Mornar. c) Vinko Vodopivec: Ptiči. d) Hrabroslav Volarič: Kaj doni... piinsiiKimn nmiSTmi v iiaiihiii.iah PRIREDI V PETEK, 23. JANUARJA 1953, OB 21. URI V DVORANI AVDITORIJA (Ul. del Tealro Romano) KONCERT ob priliki 35-letnega pevovodstva MILANA PERTOTA in 50-letnice pevstva ALBINA SMERKOLJA in RIKO-TA PERTOTA SODELUJEJO Pevski zbor pod vodstvom MILANA PERTOTA — Solo-speve izvajata sopranistka VIDA JAGODICEVA in basist MILAN PERTOT ob klavirski spremljavi EME VRAB-CEVE in RUDIJA JAGODICA Vstopnice po 150.— lir dobite od torka dalje v Ul. Roma 15/11 in v Ulici sv. Frančiška 20 (pritličje). Prosimo Vas, da sporočite to Vašim prijateljem in znancem PROSVETNO DRUŠTVO • IVAN VOJKOi s Proseka • Kontovela priredi v nedeljo 25. t. m. ob 17. ari v kino dvorani V SKEDNJU spevoigro narodnih ln ponarodelih pesmi v dveh slikah „LOJ.RCA“ Scenarij je napisal in režira Lojze Ci.tek, zbral, priredil in dirigira Viktor Čermelj. Sodelujejo solisti, mešani pevski zbor »Ivan Vojko* in orke;ter. Prodaja vstopnic v dvorani eno uro pred predstavo. OPENSKI DIJAKI priredijo v petek 23. t. m. ob 20.30 v kino dvorani na OPČINAH uštiM naajui Na sporedu je uvodna beseda, recitacije, solo-petje in nastop tamburaškega zbora. Med sporedom bo predvajan film o Prešernu. Cisti dobiček je namenjen Dijaški Matici ob priliki njenega tridesetletnega delovanja. Trt^ipoN^KE ZA p-VM"" Bd-fl W- i CWM: Policija STn’'!' KE NUJNOSTI iso 2-22 2-23 V nedeljo 25. t m. ob IS. uri bo v dvorani (Emila Blazino v V I Z O V L J AH CANKARJEV VEČER pri katerem bodo sodelovali tržaški visokošolci in nabrežinski srednješolci z uvodno besedo, recitacijami in čitanjem iz Cankarjevih del. Nastopil bo oktet prosvetnega društva «Zarja v svobodi* iz Sempolaja. Predvajan bo tilm »Ivan Cankar*. ( CI.KIMLISLE V EK Dl ) Danes sc za{enja prodaja vstop, nlc za galerije za drugo predstavo Gounodove opere «Faust». ki bo danes zvečer ob 20.30 za red »B* v parterju In na balkonih ter za red «C» na galerijah. V pripravi je komična opera B. VVolfa Ferrarija «Stirje grobarj *. Razna obvestila OECNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA »PRIMORJE* 20. februarja ob 20. uri bo v Gregoričevi dvorani v Ul. Roma 15 občni zbor Športnega društva »Prlmorjer. PREKOPI GROBOV Županstvo javlja, da bodo v kratkem pripravili za nove grobove polje XIV občinskega pokopališča pri Sv. Ani, In sicer od vrste 15 do 20, vštevil skupne ©robove, kjer počivalo posmrtni o.stankl umrlih med VlO. avgustom in 18. decembrom 1942 Vsi prizadeti, ki bi hoteli prekopati posmrtne oslanke, se lahko obrnejo do 31. januarja 1953 na upravni odsek XII. oddelka javnih del v Ul. Teatro št. 5 III, soba 43. Nagrobne spomenike In druge predmete prizadeti lahko dvignejo pri pokopališčnem čuvaju proti predložitvi dovoljenja, ki ga Izda omenjeni urad. V kratkem bodo pripravili za nove pokope kripte L, LI in Lil z grobovi, najetimi za deset let (polje IV), kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in pokopanih med 11. novembrob 1942 in 22. januarjem 1913. Za one. ki bi hoteli poskrbeti za prekoo posmrtnih ostankov In ki bi hoteli dvigniti nag obre feamne in druge predmete veljajo iste določbe kot zgoraj. NARODNA IN STUD JSKA KNJiZNICA V TRiTU priredi na pobudo kroga tržaških Siovenk v četrtek 22. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 svoj in iiiimi vicih Prof. Andrej Budal bo predaval o delu in uspehih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu in na turneji v Jugoslaviji. Toplo vabljeni. — Osebna vabila se ne bodo razpošiljala. Filmske predstave za de.avce Filmski odsek AIS Je v sodelovanju z Zavodom za zavarovanje proti delovr m nezgodam organ.-ziral vrsto k • matografskih pred* stav, pri ka trih bodo predvajali tehnične, znanstvene, industrijske, protinezgodne, zdravstvene in sindikalni dokumentarne filme za delavce. Predstave bodo v Avditoriju ZVU in se bodo začel ob 18.30. Vstop prost. Na sporedu prve predstave, ki bo 23. januarja* so slfdečt doku mentarni film: OesInfekcIJa Id ustavitev krvi: Praktična navodila za pomoč ranjencem; primeri prve pomoči. Kemija ognja: Primeri požara na ladjah; požari bencina, petroleja, hlapov, eksplozij lakov. Načini gašenja. Laboratorijski poskusi prikazujejo vzrcke poža.ov in razne kemične pojave. Pridelovanje )ckla (v bsrvah': Delo v že'ezarsklti tovarnah ILVA v Neaplju. Prekrasni posnetki dela kovinarjev s sodobnimi stroji. . . m 1 u Rossetli. 16.00: »Atomsko mcSto»i Gene Ba-riy, Lydia Clarke. Excelsior. 16.30: «Vero.omno bilo«, Van Johnson, Dorotro Mc Guire. Nazionale. 16.00: »Družina Bar- rett». Norma Shearer, Fredr™ March, Charles Laughton. Fcniie. 15.45: »Drznež«, RoKn Mitchum, Artur Kennedy, !>»• san Hayward. Pustolovščina, 'i*-varnost. Fiiortrammatico. 16.00: «Ljudje f pravljajo*. Cary Grant, Jean« Crain; najboljši ho!ywoods»f! par v zabavnem in .pikantnem filmu. Režiser J. L. Mankiewi» Arcol>?leno. 16.00: «Proces pro11 mestu«, Amedeo Nazzari, Silv5' na Panvpanini. Paolo Sloppa. . Astra Rojan. 16.30: «MongoI»' upornik«, Virginia Bruce, """ Ii.am Lundigam. GrattacS^lo (Ul. Batisti 10). 15-15' «Drugi časi«. Vsi sedeži W 250 lir. Alabarda. 16.00: »Prepovedan* želja», Made.elne Lebeaii, Henri Vilbert. Mladini izpod 16 * prepovedano Ariston. 15.30: »Tisti iz Virginij«; epičmi film, v katerem odlicj: igrata Gary Grant in Marin’ Scott. Armonia. 15.15: «Bagdadski tw». zelo lep barvni film. Vari*' De Rose-Marcelli. Aurora. 16.00: »Kraljica iz Sab« G-ino Cervi, Leonora Ruf*0' Leurini. Zadnji dan. Garibaldi. 15.00: «PodnareflDii' Carver«, G. Montgomery, u Storm. Dvorana ogrevana. . Ideale. 16.00: «Napoleonov sovf*J nik», velika drama z Robert«01 Don atom. Impero. 16.00: «Luisianski riWc‘ barvni-glasbeni film, v katef»“ nastopa Mario Lanza. ^ Ita"a. 16.00: »Čudovita slika«,,J* mamtična, pustolovska irr »■ , matična ljubezenska zgodW Stewartom Grangerjem, P‘ecr°’, Angelinom in Georgem sa dersom. „ Viaie. 16.00: »Rosalba, deklica j Pompejev«; Nilla Pizzi P1", najlepše pesmi. Kino dvora" je ogrevana. , Kino ob morju. 16.00: »Rim „j 11. uri«, Lucia Bose, Carla J Poggio, Delia Scala, Raf Valllr ne, M. Girotti. Massimo. 15.30: »Tesnoba«, nefjJ zaben film z odlično igro lnsr‘ Bergman in Charlesa Boyer*'„. Moderno. 16 00: »Ana«, Silva Mangano, Raf Vailone, Vitto'1 Gassmann. , Savora. 15.00: «CaroIine Cherj,, z očarljivo Martino Carol. " «■ UVU11J.VU ividliuiu J rtO> dini izpod 16 let prepovedi" Secolo. 16.00: «Krvna pri?5»ir W. Beery, A. Baxter. Senti«* talrei in pustolovski film. ,e Ferroviario. Danes zaprto. v ^3o do: »Nepoznani zaročenci«. Johnson. Vittorio Veneto. 16.00: «GosP® fl. rica usode«, Susan Haywaro. B- Calhoun. Barvni film. jjp Azzurro. 16.00: «FranciS kah«, D. 0'Connor. P jr Belvedere. 16.00 «:Dve sestr|»-rette Young. Celeste Holm- -Marconi. 16.00: »Peščena vi Buri. Lancaster. Novo cine. 16.C0: »Preplašen -t. James Mason, Joan Bennet, raldine Brocks. -..j- Cdeon. 15.00: ((Nedolžnost«, t'!) nora Rossi Dra Maribora p. v. Albina H<>r^ 18.30 Kulturni pregled. cert pianista Marjana LiP° .g,*1 19.20 Glasbena medigra- gif Lahka glasba. 20.15 rieinric» terme s er: Romeo in JuIVttti S perni odlomki izvajajo sol'5,|.J orkester ljub'ianske Opere. aViJ Literarna od. a-a. 21.20 za jj.l melodije. 22.0(5 Poročila. Nočni simfonični koncert. ROJSTVA, SMRTI IN POROKU POROČILI SO SE: narednik angl. vojske E. Francis Johsori in gospodinja Ada Colombin, šo er Robert Sutton In gospodinja Gi-gliola Ligato, uradnik Vittorio Moles in gospodinja Maria Vasta, učitelj Emillo Sirotich In gospodinja Avellna Giugovaz, mehanik Saverlo Panessa in prodajalka Aurelia lntigl etta, delavec Alfre-do Furlan in gospodinja Natali-na Urban. UMRLI SO: 48-letnl Giuseppe Sebastianuttl. 62-letna Matilde Karis vd. Bislacchi, 42-letna Du-sollna Turri, 89-letna Augusta To-maseill vd. Baldl, 70-letna Maria Dendrino por. Battllana, 78-let.ii Filippo Scandurra, 77-letna Cle-mentlna Cechet vd. Marcovigl, 81-Ietni Mlichele Linder, 51-letna Ida Benussl por. liiger, 74-letnl Filippo Rizzi. 75 letna Eufem a Jugovaz vd. Vodopia, 64-letna Ar-cangela De Marco vd. Tremul, 78-letna Paollna Černe, 71-letnl Giuseppe Pettirosso, 59-letnl Gio-vanni Goia, 57 letna Antonia Kuzmič por. Abba. 53-letna Otti-lia Dubrovlcti. 47-letni Carlo Steln ADEX iZL 31. JANUAR'A IN 1. FEPRMARJ* IZLET V PAZIH Vpisovanje še dan®8. 7. IN 8. FEBRUARJAy DVODNEVNI IZLET AJDOVŠČINO VIPAVO PORIČ , 10' Vpisovanje do 24. *• |j|. pri #Adria - Exprcss»'^3, F. Severo 5-b - tel. * — 3 — 20. januarja 1953 ZGODOVINSKI KORAK SOCIALISTIČNE DEMOKRAC1JE Novi ustavni zakon FLRJ Ukimlm/ Pre/.idija in vlade Ljudsko skupščino sestavljata Zvezni svetin Svet proizvajalcev Namesto vlade bomo imeli Zvezni izvršilni odbor, namesto ogromnega drž. upravnega aparata pa skrčeno Zvezno upravo, ki ji bodo načelovali državni tajniki • Vse ostale drž. tunkuije preidejo tia neposredne proizvajalne - delavske kolektive in na ljudske odbore Pred dnevi je bil predložen in soglasno sprejet v zvezni Ljudski skupščini v Beogradu nov ustavni zakon. Ta zakon ni zamenjal stare ustave, ki je bila sprejeta 31. januarja 19C6, v celoti, ampak jo kot samostojen zakon samo bistveno inenja v celem nizu njenih dosedanjih členov Obenem pa novi ustavni zakon dopušča še nadaljnje izpopolnjevanje u-stavne ureditve po potrebah, .1 lih bo narekovala praktična izku&nja. Tfi spremembe so bile nujne v novi lazi razvoja socialistične revolucije. V prvi ustavi je lngo*:ovansko delovno ljudstvo uzakonilo pridobitve sofistične revolucije in utrdi-*° Svojo oblast. Stara ustava bila tudi odraz zaostalosti KOspodarskega ustroja države v®emi materialnimi, družbe-f®' ih političnimi posled.ca-Poleg tega je bila ustava Prejeta pod moralnim ali bo-I* rečeno hegemomstičnim T iT°m sovietske ideologije, oda zaradi tendenc po biro-ratiziranju m prevelikem ontraliziranju je postalo že > r^.varnoi da stara ustava pa-ke Z'ra socinlistični razvoj. er slonela več ali manj na en raliz ranem sistemu vsega Pravnega aparata. Sprostitev s°ciali,tične pobude ditev postopoma z vrsto ustavnih zakonov ki bodo na neki način reševali problematiko državnega ustroja, na drug način pa problematiko družbene ureditve. Načela novega ustavnega zakona so; socializem, vloga delavskega razreda, družbena samouprava, decentralizacija izvršnih funkcij, enotnost v pravicah, enotnost družbenega in političnega sistema. enakopravnost narodov in demokratizacija. Načelo socializacije v novem razne druge veje gospodarstva, je bilo nujno, da jih je po svojem aparatu tudi vodila toda danes to ni več potrebno in se zato prepušča uprava proizvodnih sredstev proizvajalcem samim. Delavski razred, nosilec socialističnega razvoja, bo v tovarnah in podjetjih, ki so. splošna ljudska last, s pomočjo svojih demokratskih organov samouprave v okviru sistema socialistične skupnosti na kraju samem u-stvaril socializem. Država pa ima tu le svojo specifično na- ustavnem zakonu se odraža v 'logo in sicer zaščito socialistič-tem, da zakon ščiti družbeno nega družbenega reda, obram- lastnino vseh osnovnih proizvajalnih sredstev razen tistih, ki služijo kot osnova individualnega dela v poljedelstu in bo neodvisnosti države in garantu nnje spoštovanja obstoječih zakonov, z vsem tem je še bolj potencira r.ačelo popol- in obrti. K temu dodaja zakon ne enakopravnosti delovnega še nekaj novega: predvideva namreč, da delovni kolektiv katerega koli podjetja, ne glede na to, kdo je podjetje osnoval, avtomatično dobi enake pravice m dolžnosti, ki jih, zakon predvideva za podjetja družbenega značaja. Načelo vloge delavskega razreda v novem ustavnem zakonu ne pride do izraza v tem, da se kaže ta prvenstveno skozi pozicijo politične avantgarde delavskega razreda v upravnem aparatu, ki privede kot n. pr. v Sovjetski zvezi do birokratizirani a same avantgarde in do njenega identificiranja z državnim aparatom, ampak s samoupravo delavca v podjetju, v drugih gospodarskih organizacijah pa s kontrolo po samoupravnih organih in predvsem še s sveti proizvajalcev, ki nadzirajo uporabo in razdeljevanje nacionalnega dohodka. faradi .ega se je pojavila samo politična, marveč tu-1 hiaterialna potreba po u-f vnem sistemu, kjer bi pri-do- izraza socialistična in.-C1®li-va delovnih ljudi, miciati-Va v razvoju gospodars-.ih odnosov, Jjj zai,teva družbeno kontroliran avtomatizem na °snovi družbene svojine proiz-v°dnih sredstev ki pa ne do- Svpt proizvajalcev Pušča več sistema ndministra-uviio operativnega vodenja z vrha. Kovi osnovni zakon m nekaj zaWjucnega. Niti se ne spaja * staro ustavo, kakor tudi sta-Ze ustave ne absorbira v svo-10 . celoto, ampak je nekaj samostojnega. Vse stare ustave ®vezna Ljudska s' upščina ni ®eniala zato, ker še mso d-mv Svet proizvajalcev v sestavu zvezne in republiške Ljudske skupščine je bistvena novost ir. daje možnost ravno delovnemu člove-u, ki dejansko največ prispeva k ustvarjanju nacionalnega dohodka, da ima glavno besedo pri razdelitvi ter uporabi tega in pri iud-stvu gospodarske politike sa me. Družbena samoupravam v ®>goji in se smatra, da je brij I samem začetku, ko je država _^uno menjati ustavno ure-j nacionalizirala industrijo m človeka v vsem njegovem delovanju, kajti tako v tovarni kot v uradu je soodgovoren in istočasno enako zainteresiran na celotnem razvoju družbene ureditve. In končno tudi sti član delovnega kolektiva ali ustanove ki ni bil izvoljen v upravni odbor ali v organo upravne oblasti, ima stalen vpogled v ves razvoj in tudi pravico izraziti svoje mnenje na zboru volivcev v raznih svetih, odborih itd. Decentralizacija Novi ustavni zakon se zelo loči od prejšnje ustave zaradi Velike decentralizacije izvršnih funkcij, kajti osvaja načelo, la slone izvršne fun'cije predvsem na ljudskih odborih in drugih družbenih samoupravnih organih, medtem pa ostanejo v kompetenci republiškin in zveznih organov samo tiste funkcije, ki so že po svojem značaju le zvezna oziroma republiškega funkcija. Poleg tega je s tem prenehal tudi sistem «dvojne odgovornosti«, kjer je izvršni aparat vsakega državnega organa odgovarjal tako predstavniškemu telesu tega organa, kakor tudi višje mu upravnemu aparatu v ist veji uprave. Na vsak način p* ostaja še nadalje odgovornost vsakega organa oblasti nasproti družbi. Ta odgovornost pa m- prihaja po nekem centrali- ziranem aparatu, ampak se izraža v obveznosti spoštovanja zakonov, uredb, gospodarskih načrtov itd. Pri tej decentralizaciji zakon ohranjuje tako zveznim kakor republiškim organom vse one funkcije, ki so potrebne, da se očuva enotnost sistema in da se vsem družbenim organom zagotovijo enake možnosti: pravice in dolžnosti nasproti skupnosti. Enakopravnost vseh narodov je ostala kot načelna bitnost socialistične ureditve tudi v novem ustvnem zakonu. mmmmm m m vv y ■ i' i le • l • ■s<5g. > • w m ■ Zgodovinsko zaredante Ljudske skupščine, na katerem je bil maršal Josip Broz-Tito izvoljen za prvega predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. Gounod: ..FAUST" v gledališču „Verdi“ V dobi. ko je nastal «Faust», pr zbor vojakov) a kljub vse-je vladalo v francoski operni j mu je za takratno dobo pome-ustvarjalnosti precejšnje mrt- nil sFausts resničen korak navilo. Naslednilii tzv. «velike i prej. Nekatere strani njegove opere» s \ladatelja Meyerbeera\ partiture pa so vse do danes so zašli v slepo ulico in niso znali povedati ničesar novega. Operisti so se načelno še vedno razhajali v tisto strujo, ki je bila naslednica Gluckove m ono, ki je nadalje gojila tipično francosko komedijo. V to stanje je- Charles Gounod vnesel nekaj novega. Lahko bi rekli, da je on francosko opero poenostavil in ji dal pravo romantično obeležje ter jo tako vskladil z ostalimi umetniškimi panogami. Gounod se sicer še zdaleka ni povsem otresel navlake preteklosti kar je očitno zlasti v njegovih ostalih opernih delih. Tudi v «Vaustu» imamo mesta, ki bi mogla učinkovati prepr.čljiveje če bi bila skladateljeva invencija moč-neiša in če se ne bi posluževal tudi banalnih prijemov za dosego nekaterih efektov (n. ko si ji: s asi: ljudstvo s krvjo pisalo igoooviso Kdkor bodo dnevi boib na Opčinah, v Bar- kovljah, pri Sv.Justu ostali nepozabni v zgodovini, tako bo iz roda v rod živela takiatna podoba naše žene Zgodovinsko razgibano 1941- ma, je prisluhnila glasu svo- leto ni naše žene našlo nepri- jega srca. pravljene. Vsa njena duševnost 1 Ker so bih oboji, subjektiv-je bila kovna za ideje in cilje, ni in objektivni činitelji izcedki jih je osvobodilna borba no močni, se je tudi na mah prinašala s seboj. Saj so bili znašla sredi dogajanja. Kakor pravzaprav ti cilii le oni, s ka- jo je nekako sam po sebi za- sem ga tu že povedala, se je Trstu tečaji slovenskega jezi- terimi je biio vse življenje ne- iel Yal osvobodi-ne borbe, ta- organizacijska mreža samostoj- ka. kako organsko povezano. Vezi. ie tudi nekako sama od n-- ze.^ske organizacije ^ razme-j Ko so se pozneje pričeli v pa so se tkale skozi dolga ob-1 se^e Pričela zbirati perilo de- roma zelo počasi širila Se Trstu resnično snovati tečaji ! ts nt- AFvl/i 1— — t- /% \/eA t/\ e -1 — 1 I —- -v- /\ , v— a.1 ■ m j dobja. ki so bila vsa prežeta!?"- ““eko obveze Vse to dolgo potem, ko smo imeli po-s hotenjem da bi na rodnih i 'sto ‘lh°, vdano ljubeznijo, ki , leg mestnega odbora tudi de-tleh zaživeli svobodno kot ena. £ P°‘em vsa leta ogreva a Vet okrajnih odborov m neste- slovenskega jezika, je ženska organizacija tudi zanje resnič-no_ največ prispevala. Niti en kopraven in enakovreden na-1 tv ^rbih. Zanje so bile to terenskih, so žene nadalje- tečai bi ne‘bil mogoč brez po” rotj i vse tiste drobne stvari. V mi-! vale s svmim delom naslama- *___ !'?.? drobne stvari. V mi-j vale s svojim delom naslanja- žrtvovalnosti žena, ki so našle ssnurssA! rsv* "Pi z F & sur*-1 m vanju in ponižanju, ki je ne-1 ter iskalaV vJnejštF poU. Pri ! lasTne^vanlzacije še daTje , skoraj vselz^spet^bnflju p es.ano žalilo naso narodno tem !e sanjala dni, ko bo okrog zbira e živila, blago, denar, i bežen do materine s’ovenske duševnost ter sekalo vanjo nje in v njej vse polno jasni- skrbele so za to, da bi našim! besede tista ki je odstranie globoke m hude rane. In ko ne. ko se bedo razpršile vse ranjencem v partizanskih bol- J vala vse ovire. Kakor neueas-se je 1941. leta ta odpor začel mračne sence In bo izginilo nicah ničesar ne primanjkova- 1 ji v plamen je bila Njegova razraščati v oborožen boj. se tisto trpko ob utje, da nisi 1 lo, raznašale so tisk, vzdrževa-1 toplota te le neprestano gre-*t zdelo, kot da nekdo vliva n kjer in nikoli varen. 1 le so vezi med mestom in de-| la in ti pomagala, da si se hladilo naoie. >ato ni pač nič ,T0<3a Prav {o občutje, da želo in se zbirale k pomenkom! onrastil celo strahu pred zver-čudnega, da je tudi naša žena nisi nikjer in nikoli varen, da o trenutnih potrebah. Tako so; stvi ljudi, ki jih ie pohlep ta. —i.-i— v i,;teni hipu postala se ,mon3a v bližnjem sosedu tudi ob najrazli.nejših okolišči-1 ko razčlovečil. Edino ta ljube. tvorec naše zgodpvi- sI5riva ovaduh in pla anec, je nah napisa e in izrisale na de-' zen nam tudi pojasni skriv- ........... v"'" —xii*- šetme resolucij, iz katerih ve-! nost, da je tako zahtevno pro- jc tisti čisti duh popolne pre-' svetno delo tedaj lahko uspe- nekako zavestni ne. Zanjo, ki je že poprej sprejela nase velik del boja za slovensko besedo in z lju bilo ena največjih ovir nagle- organizacijskemu razvo:u, 'voj 'e .-m-rla tudi najtehtnej- ši vzrok, da so žene razmero-beznno_ m žrtvami lajšala trp- - mt. poj'no ^tanovi!e Ijenje fantov in mož za jetni-šk!mi zidovi, je bilo to nadvse prisnevale k osvoboditvi * prav _ ... svojo toliko kot bo prispevala voj- lastno samostojno organizacijo sk same s popolnoma svojimi do očeni-1 Ta duh je tudi prepajal prvo danosti in iskrena želja, da ti valo. V mesecu juniju istega leta se je udeležilo nekaj Tržačank . • «■ ' . , * * . —a U ■ — ^ * t* u uii J V. v uvj | Ir z vjva j u, i r i v v/ preprosto m umljivo. Toda mi naloea.mi. Te bi se dale konferenco primorskih žena. ki r.( efie bolj kot logiki - svojega . razu- C _hIOVO DELO iz SLOVENSKE !*rof. dr. "h .j mtAI.OTIV C VETKO: JEN in nieeflva doba isnit; . v en sani stavek: -o- ,-e je vršila o svečnici 1944. žitje med narodi in napredek leta v vasici Stiiak, ki leži med -,ove5'va ie plod -tudi dela m zadnjimi obronki Krasa in Vi->n prizadevanj naprednih že- pavsko dolino. Bilo je prvič, na V to so usmerile delova- da so se žene vse Primorske nJ®.svoJč organ-za^ije. izbrale v tako velikem številu j Njeno prvo organizacijsko in prvič po petindvajsetih le-jedro so tvorjle tri delavke: tih zatajevana in trpljenja, da .5® Kocjančič. Angela so lahko svobodno spregovori-. dovič m Marica Cepovar ter le slovensko besedo. To dvoje dve študentki Drava Tavčar in pa je ustvarjalo obl-utek spro- uarinka Piščano. Poslednji dve | ščenosti, nedopovedljivega za- cs.a pozne-e za stvar tudi žrtvo-, nosa in vere vase. v svojo rp-' Plado življenje.' lastno moč. Zdelo se je kot da aga Tavčarjeva je padla v, morajo z njo vse premagati in eni sov.ražn'h ofenziv na IX. korpus, Darinka Piščančeva je dotrpela v tržaških zaporih. Bila je Itk prave Tržačanke, Naprej zastava Slave, na boj junaška kri, za blagor očetnjave naj puš a govori! Pfed nami leži zajetna knji-'ki jo je izdala Srbska al a de 'hija znanosti, napisal pa ko krvavo potrebovala. Kar preceniti ne moremo, kaj bi bil Davorin tenko šele pomenil Sljvencem, da se je ves posvetil domačiji! A že to, kar nam je dal. presega daleč našo glasbeno njivo in se priključuje srčnim in duhovnim silam, ki so izoblikovali nacionalni, kulturni m politični zagon slovenskega naroda v dru- ‘Jovenski glasbeni zgodovinar - Dragotin Cvetko., Študija P-fitiaša pri) > p strogem znan-‘tVenem merilu sestavljen živ- ^eyepis m oceno skladatelja j gi polovic• prejšnjega stoletja j 0Se narodne himne, skladate- j imu vlili nezaslišano vitalno J0 Dauorina Jenka, ki je v ru0i polovici 19. stoletja na-’,sa* nešteto napevov m pes-Slov ricem, srbskemu taro- dcun0 ustvard s svojim skladat 3!k'tn opusom m organi-»„ rsk m delom osnove njeg-)-P^obm, giusbene kulture. Itf^k dr- Cvetko si je začrtal a-iti, ° la!tnovu svojega zgodo-rai s anjo. Prebrskal J e hr. n je domače arhive odhajal kijj rt' ‘v rojstni kraj. da tam- energijo. Francoski zgodovi-narji so po pravici poudarili, da je njihova marseljeza rodila svetovno veljavo francoskega naroda v 19. stoletju in da si tudi socialno naprednih gibanj evropskih narodov težko moremo misliti brez te budnice ki je prešinjala mlado m staro^ in vi vala vero v lepšo bodočnost, /sto bi mogli' trdiH o našem Davorinu Jenko v okviru slovenskega naroda m kasneje o njegovi vlogi med tedanje delovanje je povezano Ijanah neposredno nto *$««•««« mogoče podroh- .... ____ Preb Jen Vme rane mladosn j srbsko mladino in ljudstvom je rhive Glasbene af-jj p- n Ljubtiani pregledal Š(U(J ^ v Trstu kjer je Jenko iri p,,lp s,:!adatelju na Dunaj Ptat). ,ll9o, kjer je študiral r'a »lasbo. Človek se m o- n.-, i t!' -t koli' anj natančno Po e1'1 nnš znanstvenik ril UJ. i:,^ ia3'Tkib n"hivih na vseka j u 'ln konservatoriju. Ca-iel, a °. v njegovi knjigi pre-Bi< .'1L>aP1sno sliko slovenske-h',as,cr9n življenja na Du letu vo Prelomni dobi po 1849. vebče. S svojimi himnami, s svojo pesmijo, svojim skladateljskim delom sploh. Iz Ljubljane, Dunaja m Pra-je dr. Cvetko pohitel za dalj časa v srbsko prestolnico. Tudi tam je zbiral podatke v društvih in arhivih m sledil Jenku malone od dneva do dneva. Tako sledimo Jenku v Pančevac v tamošnje Srbsko cirkveno pevsko društvo. Po panrevaškem postanku od 1863 do 1864 se je Jenko preselil . ..--------------- čez Drnavo v bližnji Beograd di dn a*Ume se da je moral j Prof. Cvetko opisuje podrobno *rar- 5°hn„ Proučiti vse tedanje h-n° delovanje. Ze satne fos sti stan ka ki so zb,ane okrog i nln — slovenske narodne °d Simona ..enka, nje-sklarF 'cika pa do končane p(1, * so namzune v taki po- *0*e ’”■ P’”" same bodo študijo, ki ji ko , “tsnejši zgodovinarji tež-nn0li kaj bistvenega dn- d«ti. Po Slo-V.5’P<,t*co Posvetil za nas S Sr C, P°sebno ljubeznijo se ie ‘‘vvence , anJ važnemu he.ki -ne-nn n, Cl' da ,c »Usi ^ Pesel ko vprašanju, kako >e vlivala Jenkova slovenska m srbska pesem, melodija, čustveni zanos našemu narodu, velja v še mnogo obsežnejši meri za njegov vpliv med srbskim narodom. Težko bi mogli razumeti vzpon srbskega naroda v začetku dvajsetega stoletja brez Jenkove hipnotične pesmi (srbska narodna I 'm-na, Sto čutiš Srbine tužni, in kar je nešteto podobnih pesmi, ki so vzklile iz Jenkovega slovenskega a tudi slovanskega srca) Pro) Cvetko se seve ni omejil na zunanji prikaz Jenkove življenjske poti. Kot prefinjeni glasbenik je zbral skoro ves Jenkov glasbeni opus, ga ocenil z zgodovinskega in glasbe-notehmčnega vidika na način, kakor ga še ni bil doslej deležen noben slovenski skladatelj. Lahko pa tudi rečemo, da noben hrvatski in srbski glasbenik in umetnik. Srbska akademija znanosti j 3 pravilne ocenila visoke znanstvene sposobnosti slovenskega glasbenega zgodovinarja da je prav njemu poverila kaj težko znanstveno delo o Davorinu Jenku. Izšlo je kot posebno izdanje Srbski akademiji znanosti priključenega Muzikološl-ega instituta. Dr. Dragotin Cvetko kot profesor za slovensko glasbeno zgodovino na Glasbeni akademiji v Ljubljani pa uživa, čeprav ie mlad, mednarodni sloves, aj j", član Mednarodnega muzikn-loškega društva v Bazlu in se nanj obračajo muzikologi vse Evrope za sleherne podatke o jugoslovanski glasbi. K njegovi knjigi se bo treba še povrniti, kajti tudi nas Tržačane bo zanimala marsikatera plat Jenkovega življenja tako med Slovenci in Srbi sploh, posebej pa še v Trstu Tudi ho zanimalo našo javnost, da spregovorimo posebej, kako je moglo priti do tega d i nam je ta':o nadarjen skladatelj lahko 'udi rečemo eden naših največjih mož odrinil v daljnji Beograd medtem ko bi bil mogel nc domačih po- razviti svojo genialno nadarjenost. Navzlic temu je postal naš najveeji buditelj. Na kraju življenja ga je domotožje le privabilo nazaj. Izbruh prve svetovne vojne, ki ji v prvih mesecih še ni mogel predvideti zmagoslavnega konca m ostvaritVe misli, ki ga je bila pognala v Beograd med brate Srbe, je njegovo silno telesno osnovo le upogonila. Njegovo življenje pa je ostalo kažipot malega slovenskega naroda, ki mu brez bratskega sožitja ne b' bilo dano in ne bo nikoli dano živeti samostojno narodno in duhovno življenje. V njegovi budnici, naši narodni himni, v prvih taktih in kitici obeh Jenkov, pesnika m skladatelja je zapopaden politični čredo našega malega naroda. <5 njim bo Sivel večno tudi obeh spomin med nami. ki se z nekim notranjim žarom vsa predaje temu. kar je spoznala za pravo. Njena izguba je za nas morda ena najbolj bolerih. Kot študentka ekonomije na tržaški univerzi, se je poglabljala v probleme, ki so segali mnogo preko šolskih zahtev. Ze'ela je spoznati Trst, obvladati njegove mnogoličnost' in se mu vsa razdati. Pri tem ni štedila moči. ne merila korakov. Natanko je prisluhni la temu, kar je bilo v onem času potrebno Trstu. Taka bo ostala vedno živa v srcu vseh tržaških žena. ki so se na de lu srečale z njo, vzljubile njen mladostni vzgon, njeno odkritost in njeno širino. V skopih besedah se gotovo ne da zajeti vse organizacijsko delo teh petih žena. Le umetniško podoživljena podoba bi mogla delno osvetliti nešteta pota, zasledovanja, umike pred niimi in tisto prirodno iznajdljivost, ki je človeka največkrat očuvala pred nevarnostjo. Dasi so naše žene za osvobodilni boi živele in se od prvega hipa zanj razdajale, jih je bilo organizacijsko ven-I dar težko zajeti. iz vzroka, ki konference na Planiku. kjer so se v zelo velikem številu (baje 2.000) zbrale istrske, žene, Ta. ko pripoveduje Majda Rupeno. va, vendar toČnejših poročil o tej konferenci pri nas ni. Eno pa je gotovo; Sti.iak in Planik sta da'a Tržačankam pobudo, da se zbero k slični konferenci tudi v Trstu oziroma neposredni okolici. In res! Prva taka konferenca je bila za praznik naprednih žena 8 marca pri Domju, druga pozneje na Ko-lonkovcu. Na prvi je bilo štirideset žena, na drugi šestde. to zgodilo, so šle mimo narodnostnih razlik in se sklonile do italijanskih žena, zlasti tistih iz delavskih vrst, ki niso bile tako kruto, a so bile ven. dale prizadete. Pričele so jih dvigati na svojo družbeno na. predno razgledno raven. Bile so vesele vsakega uspeha, saj jim je bil v potrdilo, da se mržnja med narodi da odstraniti, da se da v skupnem hotenju ustvariti razumevajoče sožitje na načih tržaških tleh. V svitu svobode, ko so si naše primorske brigade v strašnih krvavih borbah krčile pot v Trst in je od juga pro. dirala IV. jug. armija, so pripravile na tisoče zastav. Tako kot bodo dnevi borb na Opčinah, v Barkovljah in pri Sv. Justu ostali v zgodovini nepo. zabni, tako bo iz roda v rod živela takratna podoba naše žene. M. S. ohrpnile svojo lepoto kakor n. pr. preludij fc /. dej., celo III. dej. itd. Romantično čustvo ljubezen med Faustom in Margareto, je služilo za prvi in poglavitni motiv skladatelju ki se je izognil filozofski problematiki Goethejevega «Faus ta». Ze pred Gounodom pa je mo-tivika srednjeveške legende «Doktorja Fausta« navdihnVa številne druge skladatelje da so isto uporabili v svojih delih. Tako je n. pr. vse do Gounoda vladala na opefnili deskati istoimenska opera skladatelja Spbhra, ki pa je bi'a z Gounodovim delom kmalu zasenčena in se dančs sploh nc izvaja več. Nedeljsko premiero «Fausta« moremo prištevati med dovolj uspele uprizoritve gledališča «Verdi». Poudarek večeru je dal basist Nicola Rossi - Lemeng s svojim Mcfi-stom, ki ga je tako igralsko kakor glasovno čudovito lepo oblikoval, Romantično pojmovana zlodejeva zvitost in podlost, pomešana s hinavskim kavalirstvomf. je našla v postavnem igralcu nedosežnega interpreta. Glas Rossi - Leme-nyja je sočeii. lepo izenačen in pevec ga zna plastično oblikovati v vseh dinamičnih niansah. Liričnemu tenoristu, Giuseppe Oampara bi se v vlogi Fausta dobro podalo nekoliko temperamentnejše po-CMjanje s ce',,ier bi nedvomno tudi njegove glasovne odlike prišle do večje veljave. Margareta Liane.Malagrida nas ni niti glasovno niti igralsko povsem zadovoljila in je le škoda da gledališko vodstvo ni poverilo te vloge pevki z boljšim im lepše oblikovanim glasovnim materialom. Izmed ostalih vlog naj omenimo še zelo dobri kreaciji Siebla in Valentina v vlogah Aurore Cattelani in Piera Guelfi. Dirigentu Francescu Moli-nariju Pradelliju je z njegovo viso o glasbeno kulturo ih odličnim poznavanjem dela uspelo, da je iz celotnega kolektiva izvajalcev izvlekel zares vse kar je bilo mogoče. Dobro je bil uvežban zbor dočim so pri baletu deloma ponovno motile po nanjkljivo-sti, zlasti tehnične narave, ki smo jih na tem mestu že večkrat omenjali. Režija je bila primerna, dasi mestoma predvsem zunanja ter je pravilno podčrtala stilno obeležje opere. Scene so bile: okusne vendar bi svetovali pri «drugemu dejan ju s-eno 'i h' hPa bolj srednjeevropska (brez cipres)! Ustoličenje predsednika Združenih držav in s tem uradno postal 33. set, kar pomeni za . tisto dobo; Predsednik Združenih držav. Na dan ustoličenja, 29. ja-. son, deveti predsednik Zdru-nuarja. bo izvol.eni predsed- Ženih držav, dejal, «da ameri-niK Eisenhower položil prisego ški državljan ne izvaja svojih ..... praVlC n0bene listine ki bi si s čudovito lahkoto nadeti na svoja pleča levji delež našega osvobodilnega boja Zato je tudi zaorilo po dvorani ka-, . . . , , Lr en sam vzklik, iztrgan prav iz dna srca: Vse za našo vsekakor lepo število. Dva meseca tik pred osvoboditvijo pa so se Tržačanke po svojem zastopstvu udeležile konference v Cerknem. Le ta vojsko, vse za našo zmago, ko jim je Jože Vilfan v klenih besedah orisal potrebo po čim ve"jem odhodu mož v partizane. Ob tej tako popolni in čisti dajatvi, ko je ne.ša žena prisegala =ebi, drugim in vsemu svetu, da bo doma vse delo loge,, ki so jih čakale v zvezi z zmagovitim koncem vojne 2e nekaj časa prej pa se je vršil prav v skladu s temi na. logami tečaj za bolničarke v Rojanu Tudi ta^ tečaj si v tedanjih razmerah lahko zamislimo samo kot odsev globoke domovinske ljubezni. To tem bolj, ker so dan za dnem storila sama, se je nenadno i eva . hilo v oglasila Darinka Piščančeva. <=anizacijski mreži vedno Preveč jo je tesnilo, da bi I ' vrzeli. Izpopolnjevali so spričo vse te pripravl enosti in IV z. aov'm' ljudmi, ki niso žive tvornosti, ne povedala svo-^ i- 0 poznan’ *n 50 imeli jega občutja. V tem občutju' zar?dl teZa tudi mnogo več pa se je mešalo veselje in bolest. Veselje nad tem, kar so žene pripovedovale o svojem delu, o prebujanju naših' vasi, bolest nad tem. kar je bilo v Trstu. Toda ona je poznala tudi drugi Trst, tisti pristni in čisto naš, slovenski. In zato je rekla v svojih izvajanjih: «Samo požvižgati je treba in prišli bodo Slovenci iz vsake ulice, iz vsake hiše«. V prijetnem iznenadenju, da je imela sredi vojne vihre in sovražnih napadov skoraj vsaka vas spet možnosti. Tako je prišla nekako v tistem času v Trst Erna Poljšak iz Šmarij na Vipavskem. Ona je prevzela vodstvo orga. nizacije. Število odborov je tedaj naglo rastlo. Ob koncu vojne je štela organizaci-a že tri tisoč članic in na desettiso-če žena. ki so spremljale njeno delo in pri njem tudi sodelovale. Z bližajočim se koncem vojne, jih je vedno bolj prevzemala globoka nanredna vse. bina narodnosvobodilne borbe. Zorele so zanjo in jo vsrkova. svojo slovensko šolo, je spro-j le vase, dokler ni postala nji-žila misel, da bi bili tudi v I hova popolna last. Ko pa se je CHARLhS DtCKLNS Prevedel prof, dr. fr. Bradač je rekeI gospod PelJ to ugibal, kaj nek, gospod Weller misli, ekarta Je raz^na. kakc* jo more te pero in tinta napraviti.* Gospod Weller je pokimal v anak, da je zadovoljen, potem pa rekel gospodu Pellu. k a zor na prijatelja Ju-rlja. «No in kdaj ja bo lohka odkuru?» «No, je tretji na seznamu in tako mislim, da pride na vrsto takole čez pol ure. Naročil sem svojemu pi sarju, da pride sem, ko bo Cas.» Gospod Weller Je premeril advokata od glave do nog z izrazom največjega občudovanja, potem pa navdušeno rekel: «No. ;n kua b tkule pil. gspud?» «Ah saj res.» je rekel gospod Peli »Ste zelo,, zares 1 sem yajen take. je še prezgodaj, tako da skoraj, eer pa. pr nesite ml za tri perce ruma moja draga.» In natakarica, ki je že vnaprej vedela, kaj si bo go- spod Peli naročil, Je postavila čašo na mizo in izginila. «Cospodje,» je rekel gospod Peli ter se oziral po družbi — «na s rečo vašemu prijatelju!' Jaz se nočem bahati, gospodje, če bi vaš prijatelj ne bil imel sreče, da je zadel na strokovnjaka, ki., ampak ne, nočem se bahati.. Na zdravje, gospodje!« Gospod Peli je na du:ek izpil svojo čašo, m la sk nil z ustnicami, potem pa pogledal po vrsti gospode kod-.laže (ki so videli v njem nekaj božanskega) z velikanskim samoljubjem. «Lejmo,» Je rekla nato pravniška avtoriteta. «kaj sem hotel reči, gospodje?* «Mesn se zdi, gspud, de ste rekel, de ne bi ugovarjal, če b vam pmesl še en rum,* je rekel gospod Weller dostojno in veselo. «Hahaha!» se je zasmejal gospod Peli. «Ta ni slaba, ta ni slaba. Tu gospod se razume. Zjutraj bi to res ne škodovalo... No, ne vem, moja drega... No, morda mi vendarle lahko prinesete še eno. Hm...» Poslednji zvok je bil slavnosten ln dostojanstven kašelj, ki se je zdel gospodu Pellu potreben, ko Je videl pri nekaterih svojih poslušalcih nedostojno nagnjenje k smehu «Prijmji lord kancelar. gospodje, je bil vame kar zateleban,* je rekel gospod Peli. «In mu je tud dost zaupu.* je rekel gospod Weller «Cujte. ’u;te» ie kričal kl ent gospoda Pella «Za-k.*J mu ne bi zaupal?* (Nadaljevanje sledi) Stoječ na ploš.adi, postavljeni za to priložnost nad vzhodnimi stopnicami Kapitola. bo Eisenhower svečano položil prisego pred tisoči oseb. ki bodo prisotne pri tej svečanosti, in pred milijoni drugih, ki bodo sledili dogodku po televiziji. Svečanost bodo prenašali v mnoge dele sveta po mednarodnem radijskem omrež u. Prisego bo vodil predsednik ameriškega vr ovnega sodišča, Fred Vinson. Bodoči predsednik bo dvignil svojo desno roko, položil levo ro..o na sv. pismo ter prisegel: »Sveano prisegam, da bom ves.no izvr-eval službo predsednika Združenih držav ter da. bom storil vse, kar je v mojih močeh, da ohranim, zaščitim in branim ustavo Združenih držav, kakor naj mi Bog pomaga«. Novi predsednik bo nato izročil svo o nastopno postanico Neposredno za tem bo vodil' predsednik, na ceiu v odprtem avtomobilu parado vzdolž Fennsylvanijske Avem e do Bele hiše. ki bo njegov' sedež v prihodnjih štirih letih. Vzdolž te poti ga bodo pozdravljali tisoči, mnogo jih bo prišlo od daleč' samo za to pri-li-io. Pri Beli hiši bo zapustil svoje vozilo ter si bo ogledal sli oviti mimohod iz skoraj vseh 48 zveznih držav. Zvečer bo svečan sprejem in ples. Nastopna poslanica je višek dneva. V, preteklosti so te. po-stopom siužbe mu jc podarili Sodržavljani. Zahteva jih, ker je clove. «. Ob priliki nastopnega govora je Abraham Lincoln leta 1165 po vojni prizadeti deželi de.;a': «Brez sovraštva do katerega koli z dobrotljivostjo do vse;, z odločnostjo za pravico, ka.or nam Beg da da vidimo pravico, nas pu t;te, da storimo vse. da dosežfemo in uživamo pravičen in trajen mir med nami in z vsemi narodi«. Četrti predsednik Združenih držav, James Madison, je uporabil nastopno poslanico, da je poudaril svoje poglede na predsedni ove obveznosti do svojih volivcev: «Posperevati mir in pri.aleljske razgovore z vsemi narodi, izogibati se najmanjšemu vmešavanju v, pravice vesti ali v naloge vere; ohraniti v polni veljavi . drave odredbe v corist z.. ;eb-nin in osebnih pravic ter svobode tiska; ti nameni so moja dolžnost«. Pokojni predsednik Franklin Roosevelt je štiri.,rat prisegel in je seveda vedno imel nov nastopni govor. Ob’ njegovem prvem ustoličenju 4. marca lcS3 je zagotovil vej kot iOO tisoč gledalcem: «Edine stvari. katere se bojimo, je strah sam«. To je bilo zadnje ustoličenje v marcu preložili so dan usto-ližen.a na 20. januar, da s raj-šajo čas med predsedniškimi volitvami v novembru in na- slanice izražali v du' u poniž-nos‘i in hvaležnosti, v katerih so se globoko zavedali svojih predsedniški) odgovornosti Mnogo najbolj pomembnih govorov ameriških predsednikov je bilo izrečeni i ob te prili,.i. V nastopnem govoru leta 1841 je William Henpy Harri- Lan ustoličenja je dan veselja in svečanosti. Mimo odi, bengalične lazsvetljave in slikoviti okrasi označujejo narodno vesel e Nastopna poslanica ozna.u e resnost degodka, s katerim se 154,100 000 Ameri-kancev postavlja za svojim novim predsednikom. i Gospa Priest Je rudarjeva hči. Po poklicu je učitelji a. Od leta 1932. se udejstvuje v politiki in pri socialnem delu Ima tri otroke, stare 9, 10, in 15 let. Na vseh bankovcih ZDA, ki jih bodo izdaiali po 20. januar u bo njen po-hjis: Ivy B, Priest, ker »o je Eiseo-hower imenoval za zakladnika Zdru.enih držav Amerike. Ufi E Vremenska napoved za danes: Spremenljivo oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami. — Temperatura brez bistvene spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 6.7 stopinj; najnižja pa 2.4 stopinj. TRST, torek 20. januarja 1953 PRIMORSKI DNEVNIK MA na o DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI P O V DFSIPEyHi USTAN()VE TRK V KNEZI E PROTI SLOWNSKIM NAJEMNIKOM za zbiranje pomoči na emnikam ustanove Tre Venezis ŠE 43 KMETOM IZ BRD poslali sodni poziv za tožbo Kot smo že v prejšnjih številkah našega časopisa in «Soče» poroCa'1, Je ustanova Tre Venezie uvedla proti najemnikom iz Pevme, Oslavja in St. Mavra sodni postopek z namenom, da jih spodi z njihove zemlje in Jim odvzame sleherno možnost za preživljanje. Najemniki so sestavili odbor, ki zastopa interese prizadetih. Njegova največja skrb Je poravnati odvetniške stroške. Videč pravilno borbo najemnikov ustanove Tre Venezie in njihov slab socialni položaj, je Demokratična fronta SIo-ven ev v Italiji sk'enila organizirati nabiralno akcijo in do-slej nabrala 14C00 lir. DFS poziva goriško javnost, da s skromnimi denarnimi prispevki podpre pravično borbo najemnikov in prepreči uresničenje načrtov ustanove Tre Venezie. Prispevke pobira tajništvo DFS, Ul. Silvio Pellicc l/II. Velika ude'ežba na sestanku Zve/e neposrednih obde ova'cev ;em'je GORICA, 19. — Seji, ki jo je organizirala Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje in ki je zasedala včeraj dopoldng, je prisostvovalo približno 100 njenih članov, predstavniki njenih odsekov iz Ločnika, Mo. Se, Standreža, Koprive, Sovodenj in Fare. Sejo je vodil Josip Furlan ia Ločnika. tajniške posle pa Mario Ballaben. Bivši predsednik Evarist Lutman se je zahvalil oblastem za pomoč in orisal delovanje Zveze v preteklem letu. Na seji je govoril tudi dr. Mirsano, predsednik Pokrajin, skega nadzorništva za kmetij, stvo. Govoril je o vedno novih izumih v kmetijstvu, ki prinašajo njegov razvoj. Naglasil je važnost dveh tečajev za mlade kinete; in sicer enega za racionalno molzenje v Gorici in drugega v Krminu za motorizirano oranje. V kratkem bo 16 kmetov dobilo 16 najnovejših kmečkih strojev, t’ i koncu so prisotni izvolili izvršni odbor z 11 člani iz Go. rice. Izvolili so tudi pripravljalni odbor za kmečki ples, ki bo v ponedeljek pred pustom. Seja občinskega upravnega odbora GOKICA, 19. — Na zadnji seii občinskega upravnega odbora. ki je bila v sredo 14. t. m., je župan dr. Bernardis po razdelitvi dela posameznim obrtnikom prešel k upravnim vprašanjem. Med temi je bila tudi gradnja štirih novih poslopij za istrske begunce. Poslopja bodo obsegala 50 stano. vanj, za katera bodo potrošili približno 60 milijonov lir. Da bi lahko dela čimprej izvedli, je občina izbrala zemljišče neke tovarne. Nova poslopja bi zgradili med Ul. Oelsi in Ul. Brigata Pavia na 8500 kvadratnih metrih Ker ni odbor rešil vseh vprašanj dnevnega reda, ie sklenil, da se bo sestal nocoj ob 18.30. Huda prometna nesreča GORICA, 19. — V soboto popoldne se je nekaj po 17. uri pripetila na Korzu Verdi v vi. šini trgovine Olivetti huda ne. sreča Brigadir finance 25-letni Rafael Bitorzoli je prihajal na svojem motorju «Metchless» GO 1849 po Korzu Italia proti glavni pošti, ko mu je na križišču Ul. Garibaldi in Diaz ne. nadoma presekal pot 71.1etm Avgust Pintar iz' Ul. Formi-ca 6, ki je nameraval na nasprotni pločnik. Brigadir je takoj prejel za zavore, vseeno pa je z vso silo trčil ob starčka. ki je obležal na tleh Pintarju je pritekel na pomoč rešilni avto Zelenega kri. ža in ga odpeljal v mestno bol nišnico Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek, Domnevajo, da si je zlomil desno nogo. Bitorzoli se je pri padcu laže poškodoval. Na kraj nesreče je prišla prometna poli. cija za morebitne ugotovitve. Globe v preteklem decembru V decembru se je znatno . nižalo število Kršiteljev pravilnika cestnega prometa. Agenti mestne policije so kaznovali 47 kršiteljev, in sicer 5 kršiteljev prometnega pravilnika. 1/ kršiteljev mestnega prometa, 11 kršiteljev pravilnika mestnih straž, 7 kršiteljev le prijavila poljska policija, 5 kršiteljev discipline na trgih in 2 o kretanju psov. Občinski konjederec je polovil 18 psov. ki so se potepali po mestu brez nagobčnika. Ponoči neznanec napadel delavko GORICA, 19. — Dogodek, ki se je pripetil 20-letni delavki Brigidi Spessot iz Fare, Ul. Dante 27, je presenetil prebivalstvo tega okraja. Ko se je Spessotova pretekli večer oko. li 18.30 vračala s kolesom domov, jo je v bližini Majnic napadel neznanec. Postavil se je pred dekle in ji zaprl pot; nato jo je udaril po glavi z debelim polenom. Kljub temu, da je delavko udarec skoraj omamil, je pričela klicati na pomoč. Ko se je ubranila dru. gega udarca, je privozil mimo avtomobil, ki je napadalca preplašil, da je zbežal čez njive proti Soči. Mimoidoči so ženski pritekli takoj na pomoč in jo pospremili na njen dom. Pozneje so po domači odpeljali v občinski ambulatorij v Gradiško, kjer so ji obvezali precej globoko rano na glavi. Ozdravela bo v 15 dneh. Vzroki napada niso znani. Domnevajo, da je morda na. padalec mislil, da ima ženska pri sebi plačo in da jo je hotel okrasti. Zadevo so izročili n-rožnikom iz Ločnika, ki so pričeli s preiskavo. Doslej je ustanova poslala pozive 61 družinam in jih skuša s pomočjo sodnije spraviti z zemlje, v katero so vložile že toli ko truda - Doslej so zbiali 24 tisoč lir za odvetniške stroške Vinska bratca sta si SKOčila v lase GORICA, 19. — Vino je sinoči spravilo iz ravnotežja dva dobra prijatelja, ki sta prebila večer v veseli družbi v neki gostilni v Ul. Ascoli. Ko sta zapustila gostilno, se je med njima vnel prepir, Ker jima je pijača pritiskala na možgane, je bil korak od prerekanja do pretepa zelo majhen. Med pestenjem je bil najbolj poškodovan 33-letni šofer Fri. derik Čargo iz Ul. sv. Gabri, jela 41. Ko so ga nekaj pozneje našli agenti policije, jim je izjavil, da se je prevrnil s kolesom. Čarga je Zeleni križ odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer ga bodo pridržali dokler ne bo popolnoma ozdra. vel. Potolčen je po glavi in po rokah. O zadevi poizveduje policija, ki je ugotovila, da se ni mož potolkel s kolesom, kakor je agentom izjavil, marveč da je dejansko šlo za pretep. Otrok jo je porini! z okna GORICA, 19. — Huda nesreča se je včeraj nekaj po 12. uri pripetila 42-letni Mavri Bensa iz Ul. Bosco 43. Bensova je namreč slonela na oknu lastnega stanovanja v drugem nadstropju, ko jo je njena ne. čakinja, ki se je igrala v sobi, nehote sunila, da je zgubila ravnotežje in padla z okna. K sreči ie bil pod oknom vrt z zrahljano zemljo, da se ženska kljub višini 6 metrov ni hudo poškodovala. Domači so o nesreči obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenko odpe. ljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek. Nov vozni red avtobusov v Straž ce Število voženj na avtobusni progi od glavne postaje Ribi-ja v Stražice se je povečalo od 16 na 18. Ob delavnikih bo ena vožnja več. Avtobus bo odpeljal ob 13.20 z glavne postaje in se vrnil ob 13.35 Drugič pa bo odpeljal ob 16.20 Dosedanji vozni red ostane neizpremenjen. Tudi ob nedeljah bo ena vožnja več m sicer ob 10. uri z glavne postaje Ribi s povratkom iz Stra-žic ob 10.20. uri. GORICA, 19. — Pretekli teden je 43 kmetov iz Oslavja revme in St. Mavra dobilo sodnijski poziv za tožbo, ka-sroje sodišču predložila ustanova Ente Tre Venezie. Kot smo že v decembru poročali zahteva omenjena ustanova od slovens..ih najemnikov. da morajo zemljo vrniti, ker je njen namen spraviti vso zemljo pod enotno upravo in z novim sistemom namakanja izboljšati njen doprinos. Najprej je odv. Luzatti poslal prizive tistim najemnikom zemlje ki imajo še kak drugi poklic, češ da se z njim preživljajo, čeprav obstaja zakon, ki omogoča neposredno obdelovanje zemlje tudi tistim družinam, katerih poglavar se ukvarja z drugim delom in katerega družina je tako številna, da lahko obdeluje kos zemlje. Prejšnji teden je še 43 slovenskih kmetovalcev, ki živijo samo od kmečkega dela, piejelo sodnijski poziv. Tudi ti ljudje bi izgubili zemljo, če bi ustanovi uspelo uresničiti njene namene. Zato so se slovenski kmetovalci ponovno zbrali v nedeljo dopoldne v pevmski prosvetni dvorani, da se s predstavniki Federterre in odbora, katerega so decembra meseca izbrali, pomenijo o vseh novejših stvareh glede procesa, ki bo 5. februarja na gon-škem sodišču. Predstavniki Federterre in člani odbora so zbranim povedali, da je tožba proti osemnajstim najemnikom, ki bi morala biti 15. januarja, odložena na predlog njihovega odvetnika Tergioni-ja Odv. Tergioni je obrazložil svojo zahtevo s tem# da prideta na sodišče obe skupini najemni ov, ker pač gre za eno in isto stvar, in zato ker mora imeti dovolj časa, da pregleda namakalni načrt, ki ga je ustanova Tre Venezie predložila sodniji. Na sodnijo je prišel tudi zastopnik te ustanove, ki je predstavnikom slovenskih najemnikov zatrjeval, da tu ne gre za nobeno protislovensko ali protikmečko gonjo, temveč za interese ustanove, katero on zastopa. Ta ustanova namerava napeljati po poljih ob Soči cevi s katerimi bi ta polja namakala. Zemljo bi namakali z nekakšnimi prhami. Poleg tega namerava ustanova preurediti hlev za živino in kupiti 40 krav. Prisotni so pritrdili besedam svojih zastopnikov, ki so ugovarjali predstavniku ustanove, češ da kmetje ne preprečujejo namakanja polj, ker bi to prav koristilo najemnikom in gospodarju in da je to mogoče izvesti tudi v sedanjih pogojih. Poleg tega zakon predvideva, da se pogodbe o najemu zemlje ne morejo zaradi sličnih sprememb prekiniti; prekinili bi jih le v primeru večjih sprememb (kakor je prehod iz sadjarstva na gojenje trte). 3 tem da je zavrnil razsodbo je odv. Targioni razkrinkal nakane ustanove Tre Venezie, ki hoče razbiti enoten nastop vseh slovanskih najemnikov Ustanova upa, da bo kdo iz strahu ali mlačnosti odstopil o! svojih zahtev in bi tako speljal vodo na mlin organizatorjem zarote proti slovenskim obdelovalcem. Prav zato je bilo včeraj na sestanku poudarjeno, da morajo biti vsi najemniki enotni v nastopu, ker bo le tako mogoče s pomočjo odvetnika razbili poskuse te ustanove, ki hoče izriniti slovenskega človeka z zemlje, ki jo obdeluje iz roda v rod. Zahteve ustanove in načrt so zelo pomanjkljivi. Sodišče bo moralo videti grdo igro, s katero hočejo 100 družin spraviti ob zemljo in jih vreči na cesto, da bi povečali svoje ozke koristi in dali zaslužka samo 25 kmečkim delavcem in morda nekaterim sezonskim delavcem. Sodniki morajo biti pravični in preprečiti. da bi z razsodbo spravili slovenske kmete v nevzdržen položaj in poslabšali že tako slabo gospodarsko stanje te obmejne občine. Prisotni so prišli do zaključka, da bodo le s skupnimi močmi in enotnim nastopom dosegli pravice ki jim pripadajo in preprečili nakane ustanove, ki skuša loviti poedince, da bi razbila enotnost najemnikov. Po sestanku je odbornik iz Pevme povedal, da so zbrali za odvetniške stroške pri kmetih nad 10 tisoč lir. tajništvo DFS z« 14 tisoč lir. Odvetniku so dali na račun 10 tisoč lir, to- da stroški bodo višji in naj vsak prispeva po svojih močeh. Obračamo se na Slovence v Gorici, da s skromnimi zneski podprejo borbo našega kmeta, da ostane na zemlji, na kateri se je rodil. Prizadetih 43 najemnikov na opozarjamo, naj pozive oddajo svojim odbornikom, ki so po vaseh. Pri njih bodo podpisali tudi pooblastilo odvetniku, s katerim mu dajejo pravico, da jih zastopa v tožbi. Jubilejna pros’ava IVANA TRiNKA Zveza slov. prosv. ' štev v Gorici bo priredila v nedeljo 25. t. m. popoldne v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1 ob priliki praznovanja de.etdeset-letnice pe:nika in buditelja beneških Slovencev Ivana T r i n k a kulturno akademijo v čast jubilantu. Sodelovali bodo tudi gostje iz Trsta in Beneške Slovenije. Že>ezni drobec mu e rami oko V mestno bolnišnico Brigata Pavia so predvčerajšnjim sprejeli 17-letnega Adal-berta Martinija iz Kapucinske ulice 2, ki je uslužbcn kot vajenec v neki mehanični delavnici v Ul. Faiti. Mladeniču je drobec železa ranil oko. V bolnici so mu nudili potrebno pomoč. Ozdravel bo v 5 dneh. Pogreb Josipa Delpina GORICA, 19. — Danes c 14. uri se je pred hišo žalosti v Ul. N, Sauro 28 zbrala množica Goričanov, da sprejmejo k zadnjemu počitku pokojnega Josipa Delpina, ki je bil vedno in vsepovsod znan kot zaveden sin slovenskih starčev. Pred odhodom je moški zbor zapel pokojniku žalostinko «Vigred se povrne«. Prisotnim so stopile solze v oči ob besedah, da dobrega prijatelja človek ne pozabi. Pogrebni sprevod je krenil proti stolni cerkvi, kjer so pevci zapeli še eno pesem. Od tu je pogrebni sprevod krenil na mirnsko pokopališče. Užaloščeni soprogi Alberti, sinu in hčerki ter vsem ostalim sorodnikom izrekata DFS in naše uredništvo iskreno 50. žalje. Opozarjamo vas na sledeče oddaje: jug. cone Trsta: 20.00: R. Strauss: «Elektra», tragična opera v 1 dej. — Trst IH 18.15: Mozart: Simfonija za violino, violo in orkester. — Trst I.: 21.00: Simfoniini ples Brahmsa in Dvoraka. — Slovenija: 20.15: Romeo in Julija, operni odlomki. S prve občinske seje Najdeni predmeti GORICA, 19. — Na občinski blagajni imajo shranjeno usnjeno listnico z vsoto denarja, usnjeno denarnico, usnjeno torbico z vsoto denarja in zlato uro, na uradu mestnih straž pa moško kolo. Kdor lahko dokaže, da je lastnik izgubljenega blaga, naj ga dvigne. EiES: ML Svetovalec Demokratične fronte Slovencev v Italiji tov. ® gomil Pav'in na prvi seji goriš::ega občinskega svet^ , kotu se vidi demokristjanske ia svetovalca Miana, prislanja roke k ustom in tu'i skupaj z ostalimi sovinih nimi svetovalci in gledalci, ko je tov. Favlin govoril 0 ^ polni enakopravnosti prebival tva cone B in zapostavlja Slovencev v Italiji. Olimpijski stadion v Rimu ho kmalu dokončan. Govori se o možnosti, da bi za otvoritev - - v - — --- -------- —00 kj ua ui za o i bila tekma državnih nogometnih reprezentanc Italije in Anglije; vendar pa to še m go-vo, zlasti se zato, ker je bili zadnja tekma med omenjenima reprezentancama odigrana v Italiji m je torej sedaj za prihodnjo tekmo na vrsti Anglija. PRVA POLOVICA TEKMOVANJA ZA ITALIJANSKO NOGOM"rW0 PRVENSTVO Po dolgem zopet poraz presledku Trie*ttne Na prvem mestu je krepko usidran lnter, ki ga Milan in Jujemus ne ogrožata 17: I N O »Razpotje« in va- VERDI. rietd. VITTOR1A. 17: «Seržant in gospa«, B. Stanwyck in D. Morgan- CENTRALE. 17: «Za tistimi zidovi«. MODERNO. 17: «Dva kaznjenca«. Prva polovica tekmovanja za nogometno prvenstvo v Italiji se je z nedeljskimi teima-mi zaključila. Za ta ali oni klub se bo odslej obrnilo na bolje, če je igral doslej več tekem na tujem igrišču, za marsikaterega bodo pa prišli tudi hujši časi. Triestina je do zadnje nedelje napravila v petih tekmah tolikšen korak naprej, kakor ga ni zmogel niti vodeči lnter. Od desetih teoretično možnih točk jih je dosegla devet (In-ter osem) m se tako priključila družbi najboljših. Toda v nedeljo ji je spodrknilo. kar pa ni niti toliko čudno. Lazio je vefi ali manj vedno dobro moštvo in če igra doma pa je seveda toliko bolj sigurno. Zato poraz Triestine, čeprav nekoliko visok (4:1) ni presenetljiv. Razočarani pa so bržkone prav tisti, ki so se v prejšnjih petih tekmah nava-dali govoriti s precejšnjim spoštovanjem o tržaškem moštvu. Poročila o tekmi iz Rima so celo zelo mlačna — kakor je morala biti vsa tekma mlačna, igra Lazia ni bila ni$ posebnega in še manj so poka. zali Tržačani. Kaj bo prihodnjo nedeljo? Triestina igra svojo prvo povratno tekmo z Romo in se njeno moštvo sploh ne bo vrnilo v domače mesto, Cez teden bodo ostali v Porugiji kjer bodo odigrali tudi prijateljsko tekmo. Roma to rtedeljo v Ferrari proti Spal ni pokazala nič posebnega. tako da govorijo že o upadanju kluba, ki je letos dolgo časa vodil. Toda v nedeljo pred domačo publiko le ne bo hotela zatajiti in bo Triestmi gotovo trda predla. lnter je dosegel v prvi polovici tekmovanja krasen u- speh: 30 tojk iz 17 tekem. Izgubil je samo štiri točke v neodločenih tekmah, ne da bi izgubil niti eno tekmo. Včeraj ;e igral v Novari. Igra mogoče ni bila kaj posebnega, tudi avtogol je bil vmes toda lnter je zmagal in spet se je pomaknil za dve točki naprej. Juventus, ki je bila do nedelje na drugem mestu, je pustila obe točki v Neaplju. Pravijo, da je veliko moštvo vendar bolno. Stari Parola je imel opravka z Jeppsonom, pa mu ni prišel na kraj. Napoli se je s svojo zmago (3:2) pomaknil na prejšnje mesto Triestine. Atalanta, ki ne spada med slabe, je odnesla iz Milana košaro golov (5), medtem ko je pustila samo enega. Milan je igral kot prerojen in Burini z dvema ter Nordahl s tremi goli sta pokazala, da so pri tem klubu še česa sposobni. Bologna izgubi doma s Trie-stino nato premaga Milan in na tujem igrilču igra neodločeno s Torinom (1:1). ki je zadnje čase pokazal znaten napredek. Furlani v Vidmu so v nedeljo videli deset golov: sedem domačega moštva in tri gostov (Pro Patria). V «spodnji hiši« ni bilo presenečenj. Como je doma premagal Fiorentino, ki je letos zavozila v nevarne vode in je že v taki družbi, kakršne druga leta ni bila navajena Palermo in Sampdoria, ki sta si bila prejšnjo nedeljo za celo točko narazen, se tudi to nedeljo nista oddaljila drug od drugega, le mesti sta zamenjala. Od »znancev«, ki so bili še lani ali v prejšnjih letih v seriji A lahko omenimo, da je Brescia premagala Legnano (1:0) Genoa-Messino (1:0), Pa-dova-Lucchese (2:0). V seriji B se bije ostra bitka za ponovni vstop v serijo A. Trenutno vodi Cagliari s 23 točkami, Genoa jih ima 22. Legnano 20. Isti število točk pa ima tudi Marzotto, klub, katerega lastniki bodo mogoče že naslednje leto sprožili naskok na prvo mesto in s tem na prehod v serijo A. SMUČARSKE TEKME PO RAZNIH KRAJIH SLOVENlJj Za prvenstvo so tekmovali Primorske na Livku Ugodne snežne razmere in | zaroli (Zel. Postojna) 14:36, zmagal Kunčič, med članj' lepo vreme so pripomogle, da je Primorska smučarska pod-zveza ob pomoči Smučarskega društva »Matajur« v soboto uspešno izvedla prvi del svojega prvenstva v teku in slalomu. Vsega skupaj sta nastopila 102 tekmovalca, in sicer 38 v te';ih in 64 v slalomu. Današnje tekmovanje lahko imenujemo prvo množično manifestacijo primorskih smu-čsrjev po osvoboditvi. Sodelovala so številna društva, med katerimi je imel najmočnejše zastopstvo idrijski Rudar, ki' je poslal na tekmovanje 32 smučarjev. Poleg Rudarja so nastopili še tekmovalci Železničarja iz Postojne in Nove Gorice, Matajurja, Branika iz Solkana ter člani partizanskih društev Tolmin, Bovec in Kobarid. Proga za teke je bila speljana po valovitih terenih Liv-škega sedla. Člani so tekmovali na 15 kilometrov. Med devetimi udeleženci sta v enakem času 59:45 privozila na cilj najstarejši tekmovalec in dosedanji prvak Primorske v tekih Vladimir Miklavčič in Jože Rijavec, za njima pa se je uvrstil Jože Ogric $ časom 1:01,51. Vsi trije so člani idrijskega Rudarja. Sest članic se je pomerilo v teku na 4 km. Na cilju so se zvrstile takole: 1. Danica Sivec 20:19, 2. Lojzka Faletič (obe Matajur) 22:47,3. Stana Podobnik (Rudar) 24:07. Starejši mladinci so tekmovali na 8 km dolgi progi. Med 12 udeleženci je zmagal Pavel Franko (Rudar) s časom 37:31, za njim pa sta se zvrstila Miro Debevec (2el. Postojna) s časom 40 minut in Cveto Poljanec (Rudar) s časom 40:24. V konkurenci mlajših mladincev je med 11 tekmovalci prvi prevozil 4 km dolgo pot Marjan Car (Rudar) v času 13:39, drugi je bil Dušan Gar- NESLUZBENA TEKMA V ALEKSANDRIJI Egipt-Jugoslavija 3:3 tretji pa Silvo Misuš (Rudar) v času 14.30. Slalom je bil dolg 300 m. Med 25 člani je bil najhitrejši Vladimir Miklavič v 2:10.8, za njim pa Jože Likar (oba Rudar) 2:24,4 in Vladi Pater-nost (Zel. Postojna) 2:30.6. Tudi pri starejših mladincih je bilo 25 tekmovalcev, med katerimi je bil najuspešnejši Ivan Logar s .časom 2:16.0, za njim pa L,ojze Ogric 2:43,2 in Jože Podobnik tvsi Rudar) 2:45.2. V skupini mlajših mladincev, ki so vozili na krajši progi, je nastopilo 14 tekmovalcev. Prvi je bil Rudi Likar (Rudar) s časom 50 sek. drugo in tretje mesto pa si z enakim časom 51.4 sek. delita Anton Franetič (Matajur) in Ivan Vidmar (Rudar). Drugi dan tekmovanj je prav tako minil v idealnih snežnih razmerah in v lepem sončnem vremenu. Udeležba tekmovalcev je bila spet izredno številna, razen tega pa je obiskalo prireditev tudi mnogo gledalcev. Proga za veleslalom, ki je vodila po obronkih Livka in je bila 2500 m dolga ter ime- pa Pračkova. V teku za ^ ce je prispela Kordeževa cilj pred Jakopičevo. Prl ^ kih je zmagal Polda " Klančnikom ;n Zidarjem, jj V Ljubljani je v teku n*j km zmagal Grošelj, v 5*° pa Rogelj pred Zalokar! ^ Stanovnikom, Razborškofl* drugimi. > V Škofji Loki, kjer so ^ movali za prvenstvo ljuDU ske podzveze v veleslalomu/ med člani zmagal MaJH med članicami pa Urbarj6^ V soboto in nedeljo sta , v Ljubljani prvi letošnji te^;j v hokeju. Prvi dan je m premagala zagrebško dost s 5:1, drugega dne P3 ,, bili uspešni gostje in zmw f z 9:4. Tržaški srednješolci premogai goriške V nedeljo je Društvo sl< skih srednješolcev Pos*i,(. Gorico svoje igralce nam1?, 'fll1 ga tenisa, kjer so tekmo*® <.j, člani dijaškega društva .p , Rnn , mon Gregorčič«. Tekma j« , la 500 m višinske razlike, ,e v dvorani ((Pri z]atem paffl bila srednje težka. Na njej se | v igrj posameznj]:ov s0 oHft .-. =. - _ -ezulta , je pomerilo 95 tekmovalcev. Podrobni rezultati so bili naslednji: člani; I. Lado Miklavič 2:42.4, 2. Jože Likar (oba Rudar Idrija) 3:07.2, 3. Milan Faletič (Matajur) 3:10.2; starejši mladinci: 1. Ivo Logar 3:02, 2. Karel Troha 3:2o.6, 3. Jože Podobnik (vsi trije Rudar) 3:30: zmago Tržačani z rezu j*-,* 11:5. V igri dvojic pa so ** kot zmagovalci Poričani *i zultatom 2:1. Povratna bo v Trstu. » , ttf To ie ie drugo srečanje ških srednjeiclcev z goriš ji Prvič so se pomerili v šal’% mlajši mladinci: l’ ! Pa™°:.da se b°do stiki &e J l k-a isn ii m i i n nrvvi č Iri m 1 ^Jl Jugoslovanska nogometna re-1 gel Diba tretji gol za Egipča- prezentanca. ki je v nedeljo v neslužbeni tekmi nastopila v Aleksandriji proti reprezentanci Egipta, je dosegla samo neodločen rezultat. Tekma se je končala 3:3. Egipčani so bili v prvem polčapu boljši nasprotnik in so si do odmora priborili dva gola prednosti, ki pa je v nadaljevanju igre niso mogli izkoristiti. Prvi polčas ni nudil s tehnične plati ničesar posebnega in Jugoslovani, ki so bili nekoliko slabi v krilih, se niso posebno trudili. Egipčani so pa ob spodbujanju občinstva izvajali ne atere nevarne napade Vendar pa je Jugoslavijj dosegla prvi gol in sicer v 4. minuti po desni spojki Rajko-vu, ki je z glavo poslal žogo, ki jo je iz kota streljalo levo krilo Herzog, v gol. V 8. mi-uuti je izenačil egiptovski siednji napadalec Diba in že dve minuti pozneje je desna zveza Dizwy povišal na 2:1; iO minut pred odmorom je dose- ne V drugem polčasu je Jugoslavija moštvo nekoliko spremenila in prešla odločno v napad. Vendar pa je žele v sredi polčasa Zebec dosegel gol, ko je Mitič streljal kor-ner Tri minute pred koncem so gostje dosegli tretji gol m izenačenje. ZMAGA NOGOMETAŠEV PARTIZANA V SOLUNU Pred 20.000 gledalci je nogometno moštvo Partizana odigralo v soboto tekmo s kombinirano enajstorico solunskih društev Paok in Iratlis ter zmagalo 7:1 (2:0). TURNIR V MONTEVIDEU ODLOŽEN Zagrebški Dinamo, ki sodeluje na nogometnem turnirju za pokal Montevidea, je imel po žrebu za prvega nasprotnika dunajsko Vienno, s katero bi se moral srečati preteklo soboto. Tekma je bila zaradi hudega viharja odložena. še poglobili in da bomo •-* še večkrat priložnost P° ; [ ti o podobnih srečanjih. ,. Ascari (Ferrar1/ Rudi Likar 2:22, 2. Ivo Vidmar I ^a^sn^mi in Soriškimi ^ (oba Rudar) 2:40, 3. Edo Fa- ' *“ ‘ letič (Matajur) 2:42.8. Popoldne so bili na sporedu skoki na 40-metrski skakalnici. V čianski skupini je nastopilo 9 tekmovalcev. Najboljšo oceno in prvo mesto je sodniški zbor prisodil Francu Hafnerju, članu TVD Partizan iz Kobarida, ki je imel najdaljši skok 30 m. Drugo mesto je zasedel član Partizana iz Postojne Viljem Klede z najdaljšim skokom 28.5 m, tretji pa je bil njegov klubski tovariš Franc Smrekar z največjo daljavo 27 m. Starejši mladinci so skakali na 25-metrski skakalnici za trtinom, na kateri so se najbolj odrezali trije Postojnčani. in sicer zmugoua ec v flrqeui,’r,f BUE1M JS AIRES, 19. tomobilski dirki za veli^0. grado Argentine je berto Ascari s strojem l1 ./ ri, ki je prevozil 97 M°&°J skupno 397,498 km v 3 / 1’42,16” s povprečjem n3,./ 125,747 km. Nadaljnji te\> valci so se plasirali: LU'f>' i loresi (Italija - Fčrrar1’’, Froilan Gonzales (Argen* j(l Maserati), 4. Mike Ha"1 ,1 (Velika Britanija - Fcrr»r ^ kot najboljši Ivan ; Oskar Calvez (Argentin»*l Lenček z najdaljšim skokom ' serati). Za svetovno pr .j! __ .. w i«, A __:_____i _i n * * 18:5 m, za njim pa Knežarič in Marjan Mlajši mladinci so po znanju in daljavah celo prekašali starejše mladince. Prvo mesto je zasedel član Partizana iz Bovca Ivo Mavrič z najdaljšim skokom 19 m (in 106 točkami), za njim pa sta se uvrstila člana idrijskega Rudarja Ivo Vidmar in Rudi l ikar s 103 odnosno 100 točkami. Včeraj so bile v mnogih k.a-jih po Sloveniji smučarske tekme. Tekmovali so v Ljubljani, S olji Loki, Kranju, Celju, na Pohorju, Livku in Ravnah na Koroškem. Najbolj kvalitetna prireditev je bržkone bila v Kranju, kjer so nastopili Gorenjci, pač najboljši slovenski smučarji, in mnogi mednardoni tekmovalci. V Kranju je v veleslalomu Lenart je Ascari prejel 9 točk. ^ Prelog. | zmago in eno za rekor ^ ga); Villoresi ima 6 točk. za’es 4, Hawthoren 3, G«1 ^ Računa se, da je sostvovalo več kot P°' na gledalcev. Čeprav niki ves čas opozarjali t ^ ce, naj bodo previdni. f ne silijo preblizu vendar prišlo do treh Bit j od katerih je najhujša tlS je italijanski dirkač ^pfj ^ rina zavozil v publiko, " .j-f sreči je izgubilo življe oseb in več jih je ■ *-jw > ranjenih, tako da ni no da se število žrtev • „ veča. Sam tekmovaleC v. .........v. ura*' *; ^ *i»* J Nogometna zveza P® ske je pismeno i ra*1* {ep> za meddržavni dvoboj * zentanco Jugoslavije Odgovorili uttfdtnK STANISLAV KtNKO - tiHtlJNISI Vt) ULICA MONTfcCLHI JI b lil nad - Telefon Številka »I-80H in predal SOV! - IIPHAVA ULICA SV FRANČIŠKA Sl. M - Telefonska JtevUka 7:1-38 - OGLASI od # M 12 T (Id 15 I« - ti' 73-38 - Cene og'asov. Za vsak inni viSme v Širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtmee »U lir - Za FLRJ stolpra »a vse vrste oglasov w 10 ~ Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podruin Gorira til S Pelllco I II Te' 33 82 za vsak mir. St rine I Rokooljl se ne vračajo NAROČNINA Cona A. mesečna 350, Četrtletna »00, poPetna 1700 celoletna 3200 Ur, Fea IJud. repub Jugoslavija: Izvod 10 mesečno }p PoStril tekoči račun za STO 2VU 4a'olrrStvo tržaškega tiska Trst 11 5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Dubltana Trg revolucije 19 tel .(0-009 tekoči račun prl Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 1» Z(,z