BOGATE OBRESTI j^e moremo drugače, kot zaključimo našo »okroglo •r v Slovenskih Konjicah "tipanjem v uspešnost podalj- ^a samopr/spevka, ki ne [^odločal le o tem, da bodo '^jQci telovadili v sodobnih t^jovadnicah, ampak tudi o ^ družbeni standard, ga bodo v konjiški obči- ' : z uspelim referendumom ^jpjggli, premaknil občino za yjrak naprej, da ne bo caplja- jo za Slovenskimi občinami, lot pastorka, ki ji zmanjku- le kruha. Občani sami bodo ki bodo čez dobrih de- set dni odločali o napredku jyojega občinskega središča in krajev, ki tokrat niso osta- li odrinjeni. Vsakemu nekaj, bi za konec dejali, pa še to, (jg je težišče na odločitvi vsa- kega posameznika. Zapisala ZDENKA STOPAR Foto: TONE VRABL Brez dvomov Ugibanj okoli začetka grad- inje prve faze rekreacijskega Mišča pod Golovcem v Ce- lju je konec. Te dni so vsi ointeresirani dosegli spora- am tako glede zbiranja sred- stev (prodaja nekaterih po- stoviuh zgradb) kot tudi no- silca celotne investicije. Da bi sklepu dali kar naj- bolj slavnostno obeležje, so se odločili za podpis družbe- nega dogovora o postopni gradnji nujno potrebnega re- kreacijskega središča pod Go- lovcem, ki pa bo imel glede na funkcijo dosti širše obe- ležje. Podpis pogodbe bo to nedeljo ob desetih dopoldne. Istočasno bodo vgradili tudi temeljni kamen. Zaradi takšnega razvoja do- godkov bo tudi letošnji šesti sejem obrti v novi, manjši hali rekreacijskega središča. Daneu bo igral Končno je rešeno vprašanje registracije Iva Daneua, naj- boljšega kcšprSarja Jugosla- tije, za KK Kovinotehna Ce- lje. že v lanskem letu je Ivo iKirno in naklonjeno pisal o perspektivi celjskih košarkar- ja, ki imajo z mlado ekipo Öiko možnosti. 2e takrat je •Mignil, da bi za njih tudi •al. Ker pa Celjani niso l>vočasno videli Ivove želje [[pjegovem sestavku, se je prudii trboveljski Rudar in • aj^iral. Iva namreč. No. in po zadnji tekmi v II. zvezne lige med Ko- JJ^hno in Rudarjem v Ce- katero so domačini dobili. je prišlo do zaželenega spo- raztuna. Rudar je voljan pre- kiniti angažma z Danevom, ki bo že v zadnjih kolih II. zvezne lige igral za KK Ko- vinotehna. To bo vsekakor velika pridobitev, poleg tega pa pozdravljamo odločitev celjskih košarkarskih delav- cev, da so se i>o nekaj mese- cih le odločili tako, kot je dobro. Izvedeli smo, da bo podpis pristopnice opravljen dokaj slovesno, m sicer v re- stavraciji hotela Merx, v ne- deljo ob 11. uri. Takrat bo Daneu tudi govoril o svoji ko- šarkarski poti. II. samoprispevek 1973 - 197S Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom v letih 1973—1978, bodo na podlagi zbranih predlogov in pro- gramov KS in ostalih samoupravnih interesnih skup- nosti vložena v osnovno šolstvo, prosveto in kulturo, telesno vzgojo in komunalno dejavnost. Planirani skupni znesek teh sredstev je 32,704.221 din. Samoprispevek bodo plačevali občani p>o območjih krajevnih skupnosti, in sicer: I. območje tvori 18 krajevnih skupnosti, in to: Slo- venske Konjice, Konjiška vas, Bezina, Gabrovlje, Po- lene, Sp. Grušovje, Tepanje, Stranice, Vešenik, Zeče, gpitalič, Sojek — Kamna gora, Loče, Jernej pri Ločah, 2iče, Draža vas in Zbelovo. II. območje tvorijo krajevne skupnosti: Zreče, Res- nik in Skomarje. III. območje tvori krajevna skupnost Vitanje. Za I. in III. območje bodo plačevali občani po enot- nih stopnjah: 1 % od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, 2 % od katastrskega dohodka in vrednosti prodanega lesa, 3 ®/o od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Za II. območje, to je območje Zreč, Skomarja in Resnika se zviša samo stopnja prispevka od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja od 1 % na 2 %. Gosix>darske organizacije pa naj bi tudi v prihodnje plačevale 1 % od dodatnega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja v občinski sklad za družbeni standard, oziroma na žiro račune krajevnih skupnosti Zreče in Vitanje. IVAN lEZERNIK ^fOTza Jezernika nisem zanj so mi pove- ^^^ in kar so rm povedali, ^ ^Ho dovolj, da sem na- korake proti Strm- idiličnem kraju pod ^^^^jem vitanjskih gora, ^udinji, ki se živahno pretaka po koritu tik pod vasjo. Jezernik pridno dela v Krajevni skupnosti, njen predsednik je im stori pač to, kar največ more. Tako je več ali manj povsod, še sam več ne ve, koliko funkcij mu je naložilo živ- ljenje in kaj vse so mu zaupali ljudje. Pri vsem tem ne pomišlja, ne ne- goduje, pač pa dela in se tu in tam ozre nazaj, na prehojeno pot, na tisto vi- jugasto pot, po khteri je hodilo toliko naših ljudi. Jezernik se je rodil 1927 leta v obrtniški dru- žini pod gradom Lemberg. Njegovi so bili mlinarji in ko je mladi Ivan kon- čal osnovno šolo v Strm- cu, je bil nekaj let doma, kmalu nato pa je prišla vojna in Ivana je v letu 1944 zaneslo v Tomšičevo brigado, od koder je od- rinil v jeseni istega leta kot spremljevalec v Vr- hovni štab v Beograd. 23. I. 1945 je prišel v naše glavno mesto, peš iz Gor- njega grada, iz štaba IV. operativne zone, kjer se je prav takrat formirala 1. gardi jska brigada, ki ji je bil zvest do junija 1947. Potem se je vrnil nazaj, se zaposlil pri Up ravi za ceste, nato pri LIP-u v Celju, bil taj- nik KLO Strmec, pozneje občine Strmec, nato pre- meščen v Vojnik kot na- čelnik oddelka za narod- no obrambo. Kasneje je njegova pot zavila spet v Celje, kjer je bil na zavo- du za zaposlovanje vodja skupine, od koder se je preselil k cestnemu pod- jetju, kjer je bil nekaj časa sekretar ZK. »Imel sem mnogo funkcij, vse pa so bile povezane z de- lom z ljudmi, ker mi je bilo to vedno všeč, ker se mi je zdelo tako naj- lepše in najbolje. Lepo je delati z ljudmi, če so pri- pravljeni za delo in to na- ši ljudje so, še posebej na terenu, tam daleč v hribih, koder lahko pri- deš le z vozom.K Od 1967. leta je Ivan Jezernik predsednik strm- ške Krajevne skupnosti. »Vidim, da sem ljudem potreben, zato se ne spra- šujem, čemu je tako. Pač mora hiti in konec bese- di.« Ivan si želi nekaj velike- ga in zaradi tega, ker je to nekaj njegova pa tudi občanov želja, bomo to tudi povedali. »1974. leta bo 30 let, od- kar je 4. VII. 1944 Tomši- čeva brigada napadla in osvobodila Strmec. Radi bi, da bi bil občinski praznik pri nas in že se- daj obljubljamo, da bo- mo zapregli vse sile, da bo čim lepše, čim slo- vesne jše. Seveda si želi- mo še kup drugih reči, to pa je zaenkrat naša največja želja.« V takšnem majhnem kraju, kot je Strmec, lju- dem ne kaže drugače, kot da res trdno stojijo sku- paj, z dlanjo ob dlani, Jezernik oh Jezemiku, človek ob človeku. Skrb za človeka je tudi ena iz- med Jezernikovih skrbi in zato se večkrat poda v ti- ste hribe, kjer ga poznajo še iz vojne. Tokrat kot predsednika krajevne skupnosti Strmec. Milenko Strašek Antični park v Šempetru v Savinjski dolini je ne samo kulturna, marveč tudi turistična zanimivost. V fK>vprečju si spomenike rimske nekrofX>le vsa- ko leto ogleda okoli 12.000 ljudi. Na posnetku: detajl iz parka. v v Šempetru Člani turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini so začetek novega delovne- ga obdobja združili s po- membnim uspehom — od- prli so namreč na novo ure- jeno turistično informacij- sko pisarno, ob vhodu v an- tični park. Tako so dali sta- remu gasilskemu domu no- vo obleko i>a tudi novo vse- bino. Ob tej, več ali manj in- timni otvoritvi sezone, je bila tudi tiskovna konferen- ca, na kateri je predsednik društva Ivo Kuhar seznanil časnikarje in druge goste, med njimi podpredsednika občinske skupščine v Žalcu Jožeta Jana in glavnega taj- nika celjske turistične zveze Zorana Vudlerja, z letoš- njim delovnim načrtom p« tudi z nekaterimi nalogami, ki jih nakazuje srednjeroč- ni program. »Z ureditvijo turistične pisarne v kraju se pričenja novo obdobje turizma v Šempetru. Nam, turističnim delavcem, se je uresničila dolgoletna želja, saj je bilo dosedanje delo brez lastnih prostorov več ali manj kampanjsko,« je ob sreča- nju dejal Ivo Kuhar. Začetki novega razmaha na turističnem področju se- gajo v 1962. leto, ko je bila končana rekonstruk- cija rimske nekropole. S tem odkritjem je.Šempeter postal znan po vsej Evropi. Zanimanje za ogled rimskih izkopanin pa raste iz leta v leto. Z načrtnim delom na turistični propagandi za kraj in sploh na širokem turističnem polju so začeli 1970. leta. Povprečno obišče antični park vsako leto po 12.000 ljudi! V svoj načrt pa so zajeli še jamo Pekel, rimski vre- lec v Podlogu, graščino No- vi klošter v Zalogu in rekre- acijski center ob Savinji. Lani so odprli jamo Pekel za javni ogled. Zaenkrat je za obiskovalce odprta prva etapa. Sedanji obisk kaže, da bo presegel število obi- skovalcev antičnega parka. Turistično društvo se močno zavzema tudi za olepšavo in komunalno ure- ditev kraja. Prvi uspehi so tu. 2;al pa so v močnem za- ostanku na trgovinskem področju in v družbenem gostinstvu. Tu so na mrtvi točki, kljub veliki potrebi. Razvoja turizma žal ne spremlja ne trgovina 'ne družbeno gostinstvo. Skrat- ka, tu manjka družbene po- bude! Zato se nehote vsi- ljuje vprašanje, do kdaj še takšna pasivnost družbene- ga sektorja. Tudi zunanji videz zgradb, ki so ob glavni cesti in ki so po večini v družbeni lastnini, je silno klavem in zanikem. Turistično društvo v Šem- petru bo tudi v prihodnje skrbelo za nadaljnjo raz- iskavo in izkopavanja rim- skega grobišča po progra- mu, ki zajema dela vse do 1986. leta. Prav tako bodo nadaljevali z raziskavo in rekonstrukcijo jame Pekel v spodnji in gornji etaži. Iz- delali bodo dolgoročni na- črt turističnega razvoja Šempetra ter vztrajaü na ureditvi družbenega gostin- stva v središču Šempetra. V tej zvezi bodo zlasti opo- zorili kolektiva Savinjskega magazina in kmetijskega kombinata Hmezad na dolžnosti, ki ju vežeta za ureditev teh vprašanj, ško- da le, da je na to treba opozarjati, saj je obisk an- tičnega parka dovolj zgovo- ren dokaz o nujni potrebi urejenega in večjega gostin- skega prostora v kraju. MB OBČNI ZBOR CTZ Po sklepu organov celjske turistične zveze bo redni občni zbor področne turi- stične organizacije v petek, 6- aprila z začetkom ob de- setih dopoldne v prostorih hotela Celeia. Na vidiku je torej delov- ni obračun, od katerega si turistični delavci veliko obe- tajo, še zlasti, odkar je de- lo celjske turistične zveze dobijo močno i>odp>oro pri svetu osmih občin celjske- ga območja. Pri vsem tem ne gre samo za družbeno pomoč pri izvajanju delov- nega načrta, marveč tudi za njegovo sofinanciranje.