stav. «7 V Trstu, v Catrtek mt rca W2« PoMBcans Strelk« v Trsto in cfcoiiei p.., ]o tKHlnk. — OjLpđi se r&taujo » «rt*e#l ene keton« <72 m/«}. — trpavcsv I« abnalfcov «« 30 tfc*.; amrtalce. zihvai*, pofteaioe In vsolia po 4 5 str*.. ogiul dccamfa zavsdot «n pm M jtot Malt ogiisi po 10 stol. befleda. rejsunj pa L !•—. Ogia« tpr^ttn« Iftseratai oddelek Edinosti Narrfntn« Irs f?k?«Tv^c-i;c »« is&jcčuo IMhiodl Uprava hi loMrttnl oddelek se nahajat* v TioU. ai. Sv. FunčiSfe« As 21 Utafa vuk dan, »K ob iteddfah (n prsintMfc, aftrtraf — tftlMRji: aHta 99. FrmrfHkn AMnp «ev. 39, 1 ncdctro^c. — BipM saj M pdtiM* m4> mm. — Netankfnu« pčaaa a* nt »prtjema#o, aa M ntfaja — In odgovorni aradaft Stafao Oodfna. — IjaMk kpvanjj M ritfnatl — Ti* tiskarn« Hdtaoat — NitrUh Mfli aa M« L pri lata L 58 - in celo k*t< l » —. - Tekfcn a adaf>^ tu UpOt tov. Il-df. Sednica narodnog predstavništva Oeaiakratilii odfovor na vladin« optoibt - Dr. Smodiaka s« koitcanftradiu BfcOGRAD. 15. L četvrtak u 9 30 pre podne iji. voeto vedTP.oa (sejo) precbsedmk parlamenta dr Draža Pavlovi«. Nakon otvorena pro-fiitao ^ vamik Jovanovrč zapisnik prošle sed-itice. k»>ji ie prraiijen bez primedbe w Keč »e dobio g Voja Velikovič, da odgovori na tw»pad<. kcwe «e na profcioj sedrnci predsednik vlade, jS. Sto'.an Protič. uputio na pre-d^a-$)>ju vladu, izjavivši. da ie rasipničiri u-trošila itovac, k«rji »e na prevartv! način oduzela od mar oda prknajuči 20% pni k-ojn markiranja i kruna Gosp. Veljkovič izfavljuje: Kad je pi"o-4la vlad d došia na upravu zemije, ona je rmala da radi sa proračunom, koji je izradio za vladu Stojaaa Protića njegov ministar Hna-^cija 2osp. i ds- Momčilo Nirčrč Po lom budgetu rashodi (izdatki iznose 6.200.000.000 kruna, a prigodi •nuno 2 800,000.000 kruaa. Toliki se deficit ac utože naravno pr^kriv ari redovnim putem več zajmovima (posojili) i pozajmicama, kao što je Wj radio prošli ministar financija 2- Ninčič. Došavši za mi-cristra, našao sani se pred praz- j nšni kacama i u ova kovan položa ju morao >aoi naći način, mL koji bi se izvršila pokrića ovog deficita u proračunu te je i zato učinjen ova^ zajem, koji je bio potreban. Vi ga možete nazvati kako hoćete, .'a sam taj zajam učimo bec odobrenja parlamenta, kao što je to uči-ndki i oioj preihccnik o Ninčfć, kop je čak (oek>) rakl»očivao i neke zajmove bez r.dubrc-a^a numstar?koj> zaveta. Za zadržanih 20% radttte su narodu priznanice i onda. kad je vr-Haoo zaroenjivanje kruna novim krunsko-di-narvkjkm novčanicama, naredao (odredil) sam. da s« priznanice isplate te prema tome nije nitfco opljačkan (oropan), kao što bi htjo da . predstavi Protić. Sa\ je o\ aj posao vršen ja-j vao i tu nema prevare. Prevara će nastupiti ; tek onda., kad se imaocima .{inietn;kom) pri-MMUika na uzetih 20% budu dale obveznice kao ito to sadanii nacrt financijalnog zakona ' predvidja. Ja -imelo tvrdim da novac nije utro&en (porabijenj i da se priznanice mogu ' t-splauti. Novac je na raspoloženje ministru H^ancHa i on ^'a može upetrebiti. Blagajnički | je financiiski položaj nesravnjenu (neprinier-' ooj boli: ito kad je demokratska vlada došia rva upra vu zemlje. Pr,?š!a je vlada c>U orila kre-ivte i spremila nacrte za nove i/.vo p.iho^a. kako pailamenat nije bio na okupu (zbran), ti nacrti n:su mo^'li b*!i izneseni preJ n,ei>a. Hoitf'c Oj'idi . ati ( 'brojati) prošlu ,l;:du ko-lHko hoćete. ali -ina nije moja nerazumnim 1 št»den;enj uskratili pomoć narodu, te ie mo- i rala d:iti ^a ishranu (preai ^no) siromašnoga , >tanov n'iiv u (p.ebiv al Iva) u Djlmac1;: : Crnoj. Gori 150 miliiuna. za p moć upropašćenim zemljoradnicip.i£i (p->fiedelc:.':n) 150 ir. lijuna, invaHd.-ma 21 in.'i'jura. te s-i p obol >/r;.e že-ije^oičkih plaća da se i>e b; iz^zv.'fn pobuna, &tr«pcuv; itd. Mi prim?rit) s. u odgovornost y\ svoj rad i t raž.'i no (za! ojmah ft-ki •) i tAore (volitve), da bi :/-;?-»i preJ naredn' sad.. Veljkovicev je ^o1. r vrla če:t.» puia prekidan upadaniem pojedinih pc-lanika iz vladi-n*h krugova i obranom opozic'je. Ministar predsei'o«-* St< n Protić: Ja po-iM^vito tvrdim, da prošln vl.*Ja na p'evar^n rt»uuno^ ić i Kosla Timt-tj;e-vič izjavljuju obzirem na cpstrukciiu pogledu apitinenc i«.*, da sporni poslanici in:";u pra-' vj, da u parlamentu sede i govore, eIi p • za-kt^nti i poslovniku nemaju pravo ni Ja glasuju. ni da prave .kvorum. Posl. Dirkov;ć traži, da >e glasanjem cdnraii utvrdi kvorum Vrš se proziv i pesle prebrojenje za kvorum. Jza i: 4a tajnik Jovanović izja*.!juie. da pr'satn'ji '.nade 141). a da ih ie za kvorum potrebno 145. rosi. i lmottjevic u mie opozicije ne pn^i*-je caj kvorum, jer je upisai»o 5 poslarvrka. čiji . mandat ne odobra- a verrfikacioni odbor, te prema tomu vlada nema kvoruma i ovo je još jedar; pokušai falsifikovanja i nasilnog stvaranja kvoruma. Posle posl. Timotijevića ustaje ministar predsednik Stojan Piotić te izjavljuje, da pošto ima dovolian broj poslanika za rad. može" se sednica nastavati. Reč dobiva poslanik dr. Zivko Nežić (demo-i kratski poslanik iz Bosne) i izjavljuje: Mi smo u ovom parlamentu u glavnom podeljeni na; dve skupine: vlac'a i opozicija. I izmedju nj:H postoje dve velike razlike. Jedna u pogledu socnalni-b pHar.ja i dru^a u pogledu narodnosti. vere i državno«* jedinstva. D^k je kod opozicije iednedušnost na modernim demokratskim načelima, koja odgovaraju današnjim potrebama našeg naroda, dotle su v ladinc skupine udružene jedino radi \lasti, i ako su one sastavljene na verskim i plemenskim načeP ra, šio može u svakom slučaju pokrenuti načelo neslaganja izmedju njih i stvoriti umesto uedi-njenja razjedinjenje. Jedan cd najvažnijih socialnih pitanja to je danas agrerna reiorina, koju ie bivša demokratsko-socijalistička vlada konačno resila uredbom od 14. veljače (fe-broarja) o. £od., a na koju se ova viada i ne obazire i ja sa žalošću konstatiram izjavu ministra za agrarnu reformu Krnica te ministra predsednika Protića, da sadašnja vlada ovu uredbu ne misli provadjati. Ja protiv toga protestiram, i ne dozvoljavam nikakovu iz-menu, koja bi išla na štetu (škodo) bosanskoga seljaka. Moram istaći, kad je reč (ko se govori) o narodnome jedinsivu, da je kod grupa, koje su u parlamentu zastupane pet gledišta i to: 1. Jedan narod i jedinstvena država. 2. Jedan narod, ali tri kulture i tri mentaliteta, s kojima treba pažljivo raditi. 3. Tri naroda ali državna potreba i dispozicije za stvaranje jednog naroda tečajei^ mmena. 4. Tri naroda u jednoj državi. Po ovom gledištu Srbi bi imali hegemoniju, protiv koje se Hrvati već una-pred zaštićuju težnjama posebnog domobranstva, posebne banske časti, ujedinjenja s Bul-garima itd. 5. Tri naroda u tri samostalne države. Jed;r>a je demokratska stranka koja u celini zastupa pravo i normalno gledište. Time ona može da prednjači svim ostalim strankama i sbog toga je ona ogromna gra djevi na (stavba), koju bi trebalo ostvariti, kad ona ne bi postojala. Ali ni jednoj ni drugoj nije razlog, što pariamenat ne može da radi. Prvi razlog to je strast, koja je pariamenat zarazila (okužila): a ta strast doiazi baš od vladinih skupina, a ne od demokrata. Najklasičniji ie dekaz iziava g. Protića protiv bivšeg demokratskog miristra financija dr. Veljkovića. kog je. r.e i'.e 'eći ni autoriteta ni sebe kao predstavnika dria*. r;e uprave, okrivio radi običnog zlr»č'na — prevare. Ja pozivam vladu, da odstupi i uCini mesta ljrdima s vise demokratskih ideja i više kulture no što je ima g. Protić. - Za vreme govora g. Nežića došlo je do burnih orizera i protesta od strane vladinih po-bla-nika. Sednica je završena u 2 sati i 45 minula posle podne. Dr. Smodiaka za koncentraciju. BEOGRAD, 15. Vanstranački (izvei^tran-karski) klub dru. Smodlake dostavio je raznim parlamentarnim klubovima pismene oslove (pc.|cje) pod kojima bi izmedju parlamen- j tirne f edanj:h vladnih strank) i demokratske (redanje opozicije) zajednice moglo doći do sporazuma za sastav koncentracione vlade, l'slo-.- ;e, da Protić otstupi s mesta ministra nre :;.dn:ka i da se ministarsko pred?ednišivo ponudi jednoj vanstranačkoj ličnosti, a da se ostale lisnice razdele izmedju parlamentarne zajednice i demokratsko - socijalističkog bloka. Privremeno (začasno) naredno predstavništvo imalo bi da izglasa izborni (volilni) red u roku od 2 do 3 sedmice (tednov), iza čega bi se imali odmah raspisati izbori za konstituan-tu {'.--stavedajno narodno skupščino). Demokratska stranka je već odgovorila dru. Smo-dlaki, da pristaje na uslove, ali je označila, da do definitivnih službenih pregovora (Dogajanj) izmedju vlade i opozicije Smodiaka ne pomaže Protičevu vladu, a pogotovo da joj ne omogućuje kvorum. Dr. Smodi a Ka nije još odgovorio demokratskom bloku, jer očekuje odgovor parlameutara-e zajednice, odnosno vlade Stc-jana Protića. U parlamentarnim krugovima se tvrdi, da viada i opozicija pristanu na u vet (pogoi) dra. Smodlake, da bi in:nistarstv o predsjedništva po svej prilici mogao preuzeti or Draža Pavlović ili Slobodan Jovanović. — Regent Aleksandar, koji boravi u Vrr.jsčkoj Banji, tačno je po posebnom kuriru obavešten dnevno o razvoju političkih dcgoćjaja u Beogradu. te sc tvrdi, da čim bude položaj zrelo za kncentracicnu vladu, će doći u Beo«***ad. BELGRAD, 15. (SLS) Glede sestave ken-centrscljfke vlade se vodijo p »gajar a s skupino d.-. Siuodlakc že-dva dni. Novi kab net bi se mogel sestaviti na ta nać'n da bi sedanji Protićev kabinet odstopil ali pa, da bi se pre- | osnoval. Za prvi prwier, da bi Protićev ka- ■ brnet odstopil, se mora upoštevati to, da ima- j 70 skupine v današnjem kab netu v istini ve- ; čino v parlamentu, medvem ko demokrati v j najboljšem prinveru svojčas niso mogli dobiti več ko 127 glasov. Z ozironi na to ni vzroka, da bi Protićev kabinet odstopil. Protić; hoče nasprotno poizkušati, da se izvede pre-i osnova njegovega kabineta, pri čemer bo v • prvi vrsti upošteval one življe iz demokratske zajednice, ki niso voljni, vodili tako skraj-nostno politiko kot Pribičević in ki niso zadovoljni s Pribičevićevo politiko. Dr. Smodiaka sodi, da bi se sestava novega kabineta imela izvesti tako, da bi ministrsko predsedni-štvo in ministrstvo notranjih poslov prevzeli osebi, ki doslej niste bili strogo politično opredeljeni. Parlamentarna jaednica in demokratska zaednica pa naj bi dobili enako število mest v ministrskem svetu. Pri tem pa se r.iora med drugim upoštevati to, da v resnici nimamo ljudi, ki bi danes ne bili še politično opredeljeni ;n ki bi bili sposobni za vlado. Zato se vn"3?jo pogajanja samo za preosnovo kabineta. BFLCRAD, 15. Parlanjent se sestane v sreči a. N-j dnevnem reclu je ratifikacija mirovne pogoc.be z Nemčijo in zakonski načrt o davku na vojne dobičke. v Nemfi!i. Špariakavsha vstala proti reakcijonarcem. Državni zbor se ae more sestati radi stavke na železnicah. STUTTGART, 17. (S.) Zdi se. da se državni! zbor ne bo mogel sestati danes, kakor je bilo j določeno, ker ne bo moglo prispeti zadostno število poslancev radi stavke na železnicah. V zameno pa se sestane danes predpoldne komisija za zunanje zadeve. \ Bauerjevi okolici kažejo mnogo optimizma in smatrajo, da je ustavna vlada pravzaprav gospodarica položaja. Nemški nacijonalci za koalicijsko vlado. BEROLIN, 16. (S.) Wolftova agencija objavlja sledečo vest: Vodstvo nemške narodne stranke izjavlja, da si prizadeva, da doseže sestavo koalicijske vlade, ker bi drugače bila neizogibna državljanska vojna, kateri bi sledil gospodarski in politični polom države, Seia narodne skupščine odgodena na petek. CL'RMI. 17. Jav!*a >c. tla je narodna skupščina, k: je bila sklicana za d. acs. odhode«a na petek, ker niso pr'-pe'i še vsi p. klanji v $:nttxnr-t vsi od 1 z.elt.''j;'j..' kc Niavkc. Kbert proti sporazumu z berolinsko viado. CURIH, 17. Si.utTgaT:>ka podružnica Wo!i ve pri^h.u.ie tole Khertovo iz'avo: Spr-raz-uni > sovražniki a-tave 'e .povsem :»e-n: <.(>:•. Mi nismo daiV. nobenega ukaza pojeaja-ri':i / heroinsko vlado »n voditeljem vladne koati-c:'c .vi,o poudar ki, da iti. r:;io vztra'. :: pri zahtevah po brezpogo-nem • itasihitkov. Položaj v iržavi nih rjijaiistov. Naš oUj je vz..-'..stav':ev ustav« : i nefb. Vzt-ara-t* hočemo pri z:htevi. da morajo uporne jate zapustiti Betonu in razpustiti. Nemaiia >xk\ danes na. raxpob.11: ali r.aj ubere pot demoltracf?e. aH pa vojaške j eakeije. General Morker odstavljen. srU'nert in vo;ni minister No.s-kse stu danes odpustila h službe ti-eneraka. Morker^a ter sta izročila xt-lwrriio povrijirištva gene-rađu MitMeriu. Odtočna op<»zicija proti Kappu. PARIZ. lf>. (S.) Agencija Havsas« javlja iz Ba-ze!a':Hz Berckna poročajo: Frank-iurter Zeitzmg* javila, da se je začelo med viš^mi uradniki dr-ega nvii-':-trstva tje proii Kappu. kateremu 'e bit izročen ultimatom, s katerim se poziva, da čim prei o --»topi. Višji rrajn'ki in Častui-ki ministrstva '/.v orodno obriembo izjavljajo, da bodo držali s ..jo prisego in vztnaial« pri ustavi. Govor" se. da e odbor berlinskih železničarjev i>r-Kappovo v i.Liio. da odftopi. Ultimatum višjih uradnikov vn-anjresra ministratvu je izročil dr-ž.avrri mftijiilr Peters, -ki je Smel nalogo, iziaviti ven Kappu. da bi povzročilo njegovo vztrajanje tta vhidi največjo nesrečo, da bi se obskrbovanje Nemčije z živrli ustavilo, in da bi: se moralo pri-C-ikovat: preliva-nja krvi po večjih mestih, posebno pa vr Beroirnu. Hindenburg posredovalec med dvema vladama, CURIH. 16. General Groner se je ponudil Ebertu za posredovanje pri bivšem maršalu Hindenburgu, toda stavil je za to posredovanje baje pogoje, da se preuredi kabinet, dolo- čivši mrnistre-veščake brez obzira na politično stališče, da predloži Ebert Hinden'ourgu novo listo, ki jo mora von Groner prej, pregledati, in c:a se razpišejo čim prej volitve. Ni znano, k^t- mu Ebert odgovor i, toda Groner je br-z«.j:avil M udenburgu. poudarjajoč, da je na-daljni obottl Kapp-Luttwiti:ove vlade nemogoč, in ca bi zadostovala samo ^na Hinden-bt :^>ova beseda, da ubere državna bramba zopet ustavno pot. Pozneje je javila uradna Ebertova agenc ja. da se je general Groner .stavil na razpolago Ebertovi vladi. Pogajanja med berolinsko in draždaHsko vlado brezuspešna. BKROL1N. lf». (S.) PojCHjauia med berolinsko iu dražd<«isko viado ihvo ime*a prav nobenega i nspelw. Včeraj objav iiem josbc^ so bili samo Kaip-; r^vi predlogi, k-i te ra-zen tega zahteval spkršno ni izh+vo proti sr^vk-i. osebe, ki so se predtagaie za sestavo v sade. >0 odklonile so-! I deJov anie. m posaja-nia 90 se mnraia prekiniti. 1 Demem" o Kappov.h stikHi z etrtej»cmini za-. Niopn'ikT sta priobčila Beriiner TatsebVailt« -mj Vo>šiscbe ZeinmK-, to^a Wo+fv>\a agencija sa ni, r»b»avi!a. temveč rziavija, da« ere za tcndetieljozne i 1 vesti iti da ie voti Ka-pp v »ajboljšilt stikih 7. e-Jt-| « termr. Vojaška stranka proti popuščanju. BEROIJN. 16. f S. > VVoHova pgenci a je javila snoči, da se je \,o:t Ka-pp odrekel sestavljanju | nove v'aie : prepusr"! vod-tvo poslov lursfrarej-i : šku državnim iajitikom. ki so i-nitli potem sejo.| {is a k; ter: «. : sk'eni'i, da ost. io o zvesti Ebertov i s v a,.T. Žji >c. dfat*vojaška vlada ne namerava « . «.:' : Ima. in je v sled testa i>emogoee predvidevati. . krko se |v-do dosodki razvijali. Kappov iinančni minister nepokoren. LIPSKO. In. (S.) Fiiunčni niinisier ni hotel izda-ti; 10 milijonov mark. ki so potrebne za pokritje :e-j kočili potreb mi za plače vr akom. Po naredbi ka-ncek rja K apna je mwrSster moral zapustiti Be-rolin. Harden aretiran. BEROLIN. 16. (S.) Javlja se. da ie bil Maks.n.iii-;an Mar d en aretiran. (-M. H*-der. zoani pubb-c5>t. je urednik herolirtske revije Zukun« . P. ured.) Berolinski socijalisti proglasili sovjetsko republiko. FRANKFURT, 16. (S.) Frankfurter Zei-tung. je dobila iz Berolina naslednjo vest: Po pogajanjih, ki so se vršila v državni zbornici, sta izjavila Kapp in Luttvvitz, da sta pripravljena odstopiti brez pogojev in predati oblast podkancelarju Holgherju. Lii-itvvitz se je odločil ža ta korak po dolgem obotavljanju. Pred tem sta bila prišla v državno pisarno neodvisna socijalista Kohn in Daiiming, ki sta d^ala ultimatum v imenu sovjetske republike, katero je proglasila delavska stranka. Rekia sta, da se bodo delavci vzdignili z orožjem v rokah, če ne bodo čete odstranjene do 10 zvečer. Kapp in Liittvvitz nista mogla postaviti nobenih drugih pogojev kot da se njihovim osebam ne sme nič zgoditi. Pogajanja — dostavlja dopisnik — se vršijo tudi v \Veillensee, Reinicben Hoffu in Spandanu. Delavsko ljudstvo da je povsod prijelo za orožje. Von Kapp in general von Liittvvitz odstopila. CURIH. 17. Tekom pogajaif n*ed Ebertovimi »n Kappovimi strankama sta prišla kakor se 'avl;a — h Kaippu in Lutrtvvitzu neodvisna soci'. _!'>:. Kol!en in Dautrig in vl;r?a izročila u!:*mafiiKii v imenu sovietske republike, ki se j a tr'a že proglasila v delavskih dek.li mesta. V ultimatu:n-u :e e 1.1-h:ev . d .t Uioraro pr> virev olueij:-r.arne čete ■ pustiti do večera Bef-.'Up. Gowri se tui>. da ie imel en zasiupnek Kappov e \ 'ade pogovor z ai-^leškin..: p. oblaščenck iw«kar sta Ktpo in Luttvv' t odst !>i!::. i/rečivši vlade ipotik :tcel.trj'.: Sci.ii-ier'a. članu Bauerjevega kv.bkreta. a poveijmštvt iui»d četam' generailu Ha!senu. ki j-e znan po svoiih renab'lk 'Uskih načelih. Kapp ni več v Herolinu. PARIZ. 17. (S.) Na podi.ul neke brzojavke BeroŽiiia, ki so jo prejeli 1 - ti, trdilo, da ie kance L r Kapp zapusti! Bero&n. Kapp ni odstopil. BEROLIN. 16. (S.) Zanika se vest o odstopit v i v o Kaippa . TIskarne zasežene. BEROLIN. 17. (S.) \Vo!fov a ageneiča objav i>a role jiaredbo kancelar ra Ka>pipa. Vrhovni poveljnik J-e pooblaščen Jia. zaiseg-o vsdi rrskt'ren m podobnih p(xl>etl'j v s vrbo uporabe za vlado. General MiiUer naznanja da je prevzel vrhovno povelimštvo. BEROLIN, 16. (S. via Bruve!;). Agenciji W'olii •poročajo iz Draždari: General Mu!!er naznanja s proglasom. :dfa je prevzel vrhovno -poveUriištv a nad v.-env; dražd£rrsk:>rw četami všt-evi: meščansko stražo, začasne dobrovoljce m vso poHci^) s predsednik tvom in ravnateljstvom vred. Prepovedana so vsi sprevodi in tjv.tk shodi in nihče ne ■me nositi orožja brez posebnega cbvocjen-a. Vse orožje mora bitt izročeno ohtes^m. Proglas se končuje s pozr\x)fiT. da naj se v si povrnejo na delo. Socijalistički člani stare vlade niso pozvali delavstva ua splošno stavko. BEROLIN. 16. (S.) Iz Kasseia brz javljajo \Voli-fovi agenciji: Povid?nčštvo druge skupirre državne bnambe v Kasselai je dob?Io od sta-re vlade, ki se nahaja v Stuttjrartu, brzoiavko od 15. t. nikjer se pravi. tc3a ne vedo sodfja&.staški vladni člani ^tičesar o pozš\ii na stavko. k:..t-ereia oni niso pcCpisa^i. Stara vlada žc'i. da naj se vsi zopet povrnejo na delo. V Berolin ne vozijo vlaki. KODANJ, 16. (S.) Berolinski dopisnik Berlinske Tidente« je brzojavil, da ni prispel v teku današnjega dne v Berolin ni en sam vlak. Spopadov je bilo v Trieru, ki so trajali do pozno v noč in ki so se drugi dan ponovili. Bilo i je 50 mrtvih in nad 100 ranjenih. Poštni promet 1 v Berolinu je ustavljen. Splošna stavka v Berolinu. BEROLIN. 10. (S.) Stavka se nadaljuje. Ales^o je brez luči. brez vode in p-Una. Javni promet e u,;. . '-c.i; ]<<$e!i. sostilne in prodajalne so za-t Prn. Protižidovski izgredi v Berobnu. I PARIZ. 17. Poročevalec Cl:ioago Tribune htvlj:'. da so se začeli v Ben/inu profižidov - ki >rre «'. in da ropa'o proti/ 1. < v-ke to!pe P^ /:dnv-! škili s.an vanjih in trgov'-itab. Boji po nemških mestih. PARIZ, 17. Poročilo iz Kolna pravi: V Draž-I danih so se vršili spopadi ves dan, tekom ka-! terih jc biio kakih 50 oseb ubitih in še več j ranjenih. Civilna straža je baje na strani dr-jžavre vlade, dočim se državna bramba upira. I \ Steltir.i!, Vviirzburgu in Hannoveru, kjer je prebivalstvo proti reakcijonarcem v Minster-I ju in Stuttgartu, vlada mir. Nova vlada se baje j priznava v Koburgu, Halleju, Brartdenburgu in i Strelitzu. V Gorlitzu je prišlo do krvavih spopadov. Krvavi spopadi v Kielu. LONDON, 16. (S.) Iz Kodanja poročajo Mor-ning Postu: Neka križarka z zastavo kancela-i rja Kappa je obstreljevala Kiel, ko so se po metu vršile demo, stracije proti njegovim pri- 5taše.-n. Po dotični brzojavki je bilo 400 do 500 j m"l-"!h in nnogo hiš je bilo odkritih in razde- j: nih. Pc morski strelci so zavzeli v naskoku ladjedelnico ter razorožili delavstvo. ti\ -\u. 17. <<.) Do>:.-j :r b'a potrkna ves: o 1 ob-tr^ eva-niM Klečik Poulični hoii. - \teniat prot« ministru tlarui>ciMJ. PARIZ. 17. Lis! 11 k* i/ Basefc: K» _ \ e-te'i^ ?o vr>'ii po vseh ue-iir-K li m«-st.ii ukčm b. ji. Vt/...-ki prevrati s:e ravnokar vr-- ;o po r. :::h ntes.'!;. Sp padov je hlk» v Vrati-s.,.vi. 1' i -::. ^ !. K in Ciiennitzu. V Oraždaanii pravio, da e b'-k- l«n» mrtvih iu .-»0«» r.-n'e?>'h v bi) a riK-J Vvj.tSLv i>m in o.-.rtakisfi. SpartaklsH da so «!»!; jI) ii ,~iv !1 " ; 150 ranjenih. V Draidarrh so izvrši!« v p.-.uede'atent : z re-v<-Iverjem prcu nvve javlja iz f^sonj. 3e b":a n?.:n 15. marca popokhic prva >e".a ■JeUv-■ Jke.ua revoJuc:U:Tarneg.. sveta. Komisiji ,V> čfeivjv .J*en,?. v • dstvo poslov. Poizkusa «« zaiamčiti skupno dv'ovan'e vseli treh socičlišstič.r.h >stru!»-k h dol-injtm Re tu »n v \Vestfaiij-l n.; nočt v. cl ktature prc'-etariata. \ aruostni ukrepi proti Viljemov emu biuu. AMSTERDAM. 16. (S.) 1 Vi juvjjcjo, .;a . p-i-'a včerr.j v \\ :e;vKcen tncpednfev-ka v tmdz r>va:i a V'i!'j»no\v;i -ina. Neaifki prestolonaslednik hladnokrven. HAAG, 17. (S.) Bivši prestolonasledrik (e j izjavil, da nima namena v sedanjih okoliščinah j zapusLti svojega bivališča. Bivši nemški cesar ne bi mogel uiti. i. AMSTERDAM, 17. (S.) HandelsbiaJt-u. j poročajo iz Amerongena, da je šel bivši nem ški cesar v Dooru, ko je v petek izvedel iz 1 nizozemskih listov, da ni več nemška vlada v j nevarnosti. Cesarju je povedal še le dane* i zvečer grof Bentmek, da se je prevrat za se-' daj posrečil. Tedaj pa so bile dvorske straže j že obveščene. Od sobote ni več prišel cesai 1 iz svojega gradu. Y dvorec se puščajo saiuo i osebe, ki imajo pesebno dovoljenje, in pa I of.obje. Nihče drugi ne mere priti v grad iu tudi bi bilo cesarju nemogoče uiti, ko bi imel tak namen. Zemljišče okeli gradu tudi ua takšno, da bi se mogel na njem spustiti kak i aeroplan. Francosko - ruska pogajuuja. PARIZ, 17. F.cho de Pariš javlja, da so >e začela v Kidanju pogajanja rued francoskim i odposlance.n Puechorii in rmk'm t Jpo »lanceiu J Litvinovim v sv.ho povrnitve francoakih ujel tiikov iz Rusije. Carigrad zasedle zavezniške čete. LtOiVDOH. !6w (S.) fe C., i i.aJa poroC^o: AW .-•o •<• za&c&č tbocs /'uir.-j brez nobeoLh teftrv zave/. .Škv -e.e p . :• '.ivom ^.-.'ivrai*- .Vil'.'.e. rreitu v 'a;.'u red ' .<..':. 1 ON DON. 17. Poročevalec As-sut-ialeJ Preske javlja, da so zavezniki ob priliki t s sedbe Carigrada izdali proglas, v katerem . poudarjajo, da ne nameravajo uničiti sultanu i ve obi. sti, temveč jo čelu podpirati. Zavezniki ne na:>.': era vajo oteti Turkom Carigrada, toda njlkov sklep bi se mogel iz premeni ti če -e bcdi» nadahevala grozodejstva v Armemo. Zavezniki >0 zajedli obe vojni nk n;slrst> i ter prevzeli ncdz.orovanj - pošt in brzojavov j katerih peslovanje je začasno ustavljeno Ol j priliki zasedbe vejnega ministrstva je piišU s Turki do spopada, tekom katerega je padK nekoliko Turkov. Po mestu krožijo patrole zavezniških vojakov. Angleški general VVtlson poveljnik zavezniškega zbora, je izdal prt^gl^i v grškem, francoskem in angleškem jeziku, v j katerem opozarja, t'a se uvaja vojno >oui>če ii suit tna kazen za v se tiste, ki bi ogrožali va! nost zavezniških čet. Po mestu se Abiru prebivalstvo, ki začudeno gleda francoske, s«-n.-galske in druge vojake in ne more razumeti, kaj se godi. Kazburjenost se je nekoliko pole gla. Foeb in \Vey^and pri Mlllerandu. PARIZ. 17. (S.) i\i:nisi: i pred . ^ ■ davi maršala Frolia in ^tner A.. \\ e> x.anda Turška kriza. LONDON, 17. Iz Carigrada javljajo, d.. ,e nastala v ministrstvu zopel kriza v^led oJ^j pitve velikega »ezirja Šalili pa:.e. Smatra • c. da bi mogla kriza povzročiti razdor v d./a.i ustanovitvijo uporne vlade v Anatobji. Mezopotiimija — kraljevina. PARIZ, 17. Po vesteh iz Damaska je bil proglašen Abdullah, brat nove »ja sirskega kiu lja emira Felsala, za kralja Iraha in Mezopo tamije. Na Diuiaju ui bila proglašena >t)v let- k a republika DUNAJ. 16. (S.) l>::diia bvt-:'!.: pravi: Nasprotno j?k:si.v( m. te" si> ve ra/šlr"!v Berolinu češ da ie bl'a na Dunaju .;>:. .Ve: a ietska ie publika in da so izbruhu'!; neredi, e re- Ja vlad. na. Dunafiu popoln nrir in Ja -e n! pripeltil m»be. dai v dva tabera: v za»tcv->!ke prejšajesra -iSdčucia pr »ta ;i v t.I.::u;uv ai:e ira' ' 1 ..-ii>:c. Ti pcj'j.n'i — rrod Bomfcac^ijevšrn vodstveni — so od preti teina, da hi p. .!e;ar«' ki-k'-rsibods -ad:'oval na zdrav \ena > edanje 'e/ . .• krize. So na s: "Vču: čim večja beda bo v dt/s." tem večja bo nczaduvolj:; st »n sor; u.'r::o 7 i:e zad .voI'TKStjo ho .porasč^ rcvo!uclj' ..ar -i >:\ z' C-.ti ! v."e. tem bolje. Z. io trera slraflka ov . v s.-k puzkus za rešitev »z se.a: i/e 1: de k. >. To sraS.šče im?ii>tov je označil p..si. Laz/a/ / be-edanii: Mi ne srseno v pa;!amc.:t. da bi -de!t.va!». marveč, da bo:no rušil ! M- i;-4.!:>.tično krilo itailijanske s ciral.si"ene stranke ped Tura trije v >111 In Treve» v-.11 v ;d-siy_m-i pa :e na stauišču. da so n:. -,e pt. la!e - ci:- i:yt»čiu pc.-Lnce v -. rfameni z namenom, da In do braa-'i iijili)ve trenutne razredne koristi in jih ščitili v sedanji bedi. Vprašanje e, aH je kori>ti:o /j stv.v j socijalizma, da sedanjo kr»z.> tira tki skrajnv . di1 bi potom poizkuša!. vizpcstav^;-i to bankrotrm podietie. ttb proletarski odjiovornosti. / revolaci jonarn'mi sredstvi?! Ma-ksimaJiM;! se izrekajt> t,. to. Ncniatesinrallsti pa odgovarjajo: Maks'mraftiSti pozaJ)ljaro na čisto pra/uične stv^ ri: da brez oilja ni in:'ustrijaina£a proizvaim o .a presneta; da c;rIje prihaia az inozemstva in da k,.« ne bo nmžjvo plačevati, čun italijanska vabita j» polno-ma propade; da) je nravstveno razsulo vs.Lvj voftte tako oslabilo v marah veselie do dela, . sc vs!ed nezadostne prebrane to vese'je vpdob i^z more oživiti, du se ustvar^ajočJ moč ne da i Bre^ čuta dolžiif-str in vese4)a do dela nt v -z-mckTatrki vladavini možno jxjiiMio/e\v.:ije pr<-i/-va .nja. Pozofcijajo. da za porazdeljevauie ne ,'olča ^air.o pravičnost, tnvreeč. da le treba tudi imeti, kar se b<»če deliti! Prak.lčno ie izkl.učc-ic, PODLISTEK Za staro prasdo. Avgu*t Seooa: Seljačka buna. — Zgodovinski poveat iz XVf. stoletja. -Ko^a vraga čakamo tu?« je vprašal pred vrati Pavel Fratrič, kapetan stupniški. kako kašo kuha IH>a zopet? Da. pri moji ven, kašo,~ se je zasme' «1 Ivan Karlovan, kapetan stenjev ški. ploskn;vši v pest, za vebko gospodo. Imela bo kaj pojesti. \ županovi veliki sobi je gorela peč. Poleg nje se je raztegnil na klopi Nožina. Puška mu I« ležala na tleb V kotu na tleh je sedel Mato Gušetič in reeal kruh, gledaje v Nikolo Krohota, a aci oknu je šepetal mali pisač važne stvari Metličan« Doročiću. V tem je treščil v ■obo Ivan Sorač. ves moker, izmučen od poti. -Oho. ti Sorač?« »o zaklicali vsi. -Kje fe IHja?« j« vprašal došlec. potegnivši po vrču. »Tam črez v Krikem,« je odvrnil Gušetič, Hagrrrarfpi mm • purgar^a, da se vdajo in da bejka a ata^c ^Pasie leio. se je otresel Sorač. ne čutim več kosti. A ks; si naštl? je vprašal pisač V te*n se je pojavil na pragu Ilija, a poleg nje^a črevljar Jurij Planinec in krojač Os vala, meščana iz Krškega. *Pomozi Bog. bratje! je pozdravil Ilija. "Lepo smo se dogovorila s p-argarji v Krškem. Naši so. Prisegli smo drug d: age:nu in tu po-".iljajo ta poštena človeka kot pr.či,- Na mojo dušo. se je udari! črevljar ob prsi. »pošten sem. Naj se mi izkrivlja vse moje pete. ?.ko sem nepošten. Zel?:n scšil: par črev-lje\ iz ^e^sposke kože. A, došel si, Sorač.- je nadaljeval Ilija, kake novice prinašaš?- Ni ?e bati ne L'skokov ne Zrinšskih konjenikov. Moremo svobodno naprej. Dobro, je rekel Ilija, jutri zarano moremo preko Save. Ti, Kupinič, boš vodil v-ojsko, a s teboj pojdejo Turkovič, Nikola Bartci:č in Grga Drvodelič. Tisoč ljudi to z vami, vzemite si i'zdi pet velikih pušek in dva topa. A ti, kapetan? je vprašal Kup nič. Jaz pcjdem dalje k Sevnici, pa v i-c~o r.a Pil-štanj. kjer r.as čaka Šterc. Vi pc-jtfete p -ko Drenove na Gorjance. Z dru^e st^oui pr' *elo ■ tja Jastrebarčani, in poleni udarite na Ai^ili- ko, ki vas pričnkuie. Tam se ni ničesar bati,; ker so Žumberčani na5i. Da, Drmač č, sedi, pa ( piši pisnio, da ie Nožina ponese Uskokom, ; Obljubili •so, da se ne izneverijo. Ali, nai vidijo črno na belem, da jih vabimo v kolo kot brate.« 1 Drntačič je sedel in pisal pismo, a Ilija je. od-1 loživšl kožub, sedel za mizo. V tem se je ogla-: sil zuraj glrsen jok. Kaj je to? . je skočil kapetan pokoncu. V sobo je prihitela Štajeika ihteč. ■ Dobri ljurlje. je začela pripovedovati io- ' kaje, v mojo siromašno hiš« je vdrl vaš človek. Razbil je s sekiro skrinjo ter mi odnesel vse.- Kdo je bil? je planil Ilija. >Tu je, je zaklšcal cd vrat Karlovan, vodeč bledoga kmeita za glavo. y r si ti?- je vprašal Ilija. blepan Šafarič,-; je zajecljal kmet. •Mari smo Turki, malopridnež? Mari smo j prišli krast? Na drevo ga pripnite, tu pred hi ž o, naj vsaka razboir-iska duša vidi, kij je j čaka!« beljak je vzkliknil, aii v malo h pih se je zibalo ejp.^ovo truplo na sJ^u'jsl-i'.-ai pred žu-Ipanc.o idšo: a v iem vrveieu-^e je Kan Sorač ' uroeLnil iz hiše v noč^ Stran IL »EDINOST« štev. 67. V Trstu, dne 18- marca 1920. da bi dragocenosti, ki bi >i!i rcvolucita odvzela bogatašem, postale v kraškem kruh m droga prehrana! Zmagovita kormmistiska revohacvo. hi sprejeta to. kar je estaviJa propadla, buržoazija: kritfo v prehrani, ki hi jo mogli označiti tudi k<>t lakoto; raizdejano preizva-janje. de-nr.r brez kupne mo0» — iJenar,, s katerim ne bi mogli kiupiii ogla. Da bi pa mogli — kaikor pravijo nekateri komunisti — iz Rusije dobivati oglta, železa m žita: toga inore pričakovati le kak ljšerr.ik-razp(Možen}u, čim bi se uvedla sovjetska republika. Današnja naloga proletarijata sicer ni ta. da bi, zapostavhsi razredne zahteve, po- mogel Jope t buržoaziji na noge. Ne! Pač pa n-aj proletarijat i/,k^-\i svo'ie posebne raizredne zahteve. Odjema juh', oslabljenemu nasprotniku, kolikor le more vrednosti in t^ožja. V naravi stvari je. tla danes možne reforme morajo ostoti le podovičairsko delo: Ali tudi komunistiške odredbe kake sovjetske republike bi ostale istotako polovičarsko delo in posledica bi bila. da bi nezadovoljnost mas razdejala to republiko, ali pa bi porušeni manjšin« pomogla zopet do gospodstva. V pričakovanju neizvedljive revolucije se izgublja dragocen čas. tako ugoden za socijalne reforme, kakor ga še ni bilo. Razpravlja se o neki italijanski sovjetski republiki. ki na'" bi nas preskrbela s stvarmi, ki jih RiBsi setfctf sam-i nimajo.... Tako -nm> ozaiač.''1« na kratko stališče obeh strni v italijanski socijalni demokraciji. Makstnalisti bi bose!;. L'a bi jproietciriia-t na vseobči nesreči in pogubi zgnadil svoje gcsipodi-1 v o. Proti m aik sttrtali stii pa sodijo, Ca Je pot do komunizma še dolga: ne z revolucijo, antpa-k potom evokioije naj i>ride proletari'jct do moji.___ P&msfe vesti. Dvojna mera. Zasedanji deželni zboT za Koroško je v svoji zad.il i seM 11- marca podal izjavo, v kateri opozarja >visoka svet cnteutmh vlaiJ'« na — kakor pravi — ttevzdržljive razmere v a>asu A. zasedenem po Jugostoveni-h. Prebivalstvo da- ie brez vsake za-ščite; osebe, ki so avstrijskega mišljena. da se mečejo v ječe: že sum. da kdo dela propagando za Avstrijo, zadošča; da se prii-ojajo vclobe m zapori; osebam, ki so se uLteležHe »o-branuhnega boja — torej boja proti J ns?osk> venčni _ da se ne dovoljuje povratek v domovin; rtd. itd. _ Le tisti, ki ne pozna Nemcev, bi utegnil misliti, da te trdit\e ne vsebujejo laži. ali pa vsaj pretira\ anj. A ne glede na to. bi hiteli nu videti, kako pos-to raio v pasu H z osebami, ki so se borile proti \'v ncem. oziroma, ki so na sumu. da a-gifcrajo za» Jugoslavijo! Tu 'e seve»Ja sodba po-\sem drugačna, ker Netnci imajo vedno pri rokah dvižno mero: kar je z-ločin. če je storil Jtig-osJo-ven. je plemenko delo. če je storil Nemec. — Najznačilnejše pa je dejstvo, da ista graška »Tagc*-post«. ki prinaša to izjavo, prinaša v isti številki z vidn-jm odobravanjem sporočilo iz Reke, kako se nasilna izganjajo od tam delavci, ker so osumljeni boJjševištva: sporočilo, ki obožuje delavske organizacije chrekovaluega bojai ter priznava, da je biio več <>yh odstranjenih iz političnih razlogov, ker da se ne more dopuščati. > da bi sumljive osebe ovirale delo čiščenja v potrebni meri.« Te odredbe so nemškemu listu v skh-du z načelom svobide in človekoljubja: v pasu A na Koroškem pa je to seve.Jia — zJqčUi proti svobodi in človekoljubni! Dvojna mera ie vedno ogovarjala duševnosti Nemcev. Pomankanje drobiža. Ta nadlogo, ki ni med raae je takorekoč, da sili vadbo bolj v ospredje špeJcidacija ■in druge vrste nemoralnega pridobivanja ra\TK) v trenutkih, ko ;e (pridelovanje potreb-neiše kot nikdar ix>prej v svetovni zgodovini. Imenovanje. Generalni civilni komesarijat ie imenoval računskega re viden ta g. Rafaela liajca za •računskega ».\-etnvka v finančnem ravnateljstvu za zasedeno ozemlje v Vili. Oiu. razredu. (iostilniški ceniki. Civilni komnsarijat za Trst in okolico poroča: Opozarjajo se gospodarji vseh javnih obratov, da te mor a,jo strogo držali predpisov tKlloka oii 7. aprila 1919. oziroma od 7. ru-Kja L 1.. ki določa. it na vidnem mestu natančen in razločen cenik jedač in pijač iid. Prestopniki bodo kaznovalni v zmviski omenjenih odlokov in se jim laJiko tudi zajpre lokal Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek. 19. t. m., točno ob 20.30 se i>o vršila premijera Ogrinčeve veseloigre v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo« z g. Silo, gdč. Voukovo, ter g. Požarjem. go. Si-lovo in gdč. Gradrsarjevo v glavnejših uloga h. Druge večje uloge so v rokah gg. Bratuža. Bole-slavskega. Ter čiča ni Šimenca. »V Ljubljano jo dajmo« je pristno naša slovenska veseloigra, ki je in ostane vedno priljubljena naAemu slovenskemu ljudstvu. Zato pa jo tudi tako radi uprizarjajo vsi domači slovenski o_ri. Mislimo, da s to uprizoritvijo ustrežemo tudi našemu ceirj. obchi-istvu. — Napovedana predstava Jurčkj-Uovekar-jevLh »Rokovnjačev« z orkestrom se bo vršila v nedeljo. 21. t. m. popoldne točno ob 15.30 in ne v petek. 19. t. m., kaiker .je Ivilo javljeno. —_Vstop-u»ce /a to predstavo so v predprodajii ipri glodal i šk i blagajni v veži Narodnega doma. Letrt kilograma težak kamen je priletel pred-snočnjim v biljardno sobano Slovanske Čitalnice v »Naroduean domu«, in sicer skozi okno jki ulico (ihega. Od kod? Z ulice se nam zdi nekodvko težavno. ker je visočina prevelika. Od' kod torej?lm Ugotavijamo. da iina.<>. v Trstu in tjakaj pristoj- Slovensko tfedolifte v Trstu. Danes, v četrtek, 18. marca 1920 točno ob 20'30 U Ljubljano jo dajmo. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Ogrinc. — ____Režiser Emil Kralj. ' * : % nemu. da se lahko piše »Ortilis«. Ta rz^jremetnba velja« tudi za ne sovo družino. Mestna zastavljalnica. Danes predpoliJIne se bodo prodajati Tazni dragoceiu prednteti serije 144 od s t 32701 do št. 23600: popoldne pa razni nedrago-oeni predmetn serije 144. ki so bili siprejeti v juniju 1919. __ Prišel je ob oko. Enajstletni Bruno L>ivo. ul. Ginnastica št. 14 se je igral s svo;o malo sestro z nekim svinčnikom. Ko i« ga je lfotel vizetn iz rok. ga je premočno ipctagnil k sebi in s špičasršm koncem se je zadel ra\ no v deMuo oko. ki se mu nozlšlo. Spremii-lii so ga v bonKšnico. Zdravnik* so tiukoj spoz-naili. da je a (jina Illicheria. ko e šel predsnoči#m uL So-litairrio. Sciuca noče povedaitS. kdo sta bila njegova sokrivca.. . Poizkus samomora. Včeraj so našli neko ZOletno Lino Cernivec iz Škorklje-Sv. Peter št 132 pcxl netkmn grmom v borovem gozdtču v lio>ketu. Ko se je z vijJa od velikšh bolečin v želodcu. Dekle, ki se je bilo za-strup-Uo. je doJiilo prvo ,ponioć ro-itavraeije. odkoder so ji prinesli mleka. Nato K kmalu prišel zuravmk rešihve pritaje ki u pral želodec in je petem odpna-vil v bohiisimco. liiK-la se "ie poročitš 'te dna. a veardar so ro nia gnale, kaikor se zdi. le ljubezenske zadeve do sklepa, da napravi konec svojemu žrvijenju. Zaplenjena kava. Včeraj preiipoldne je zaiplenma finanea poln avtomolri! kave. Šoferji so izjavili. (Ta prihaja kavia z Reke in da je namenjena v Trst,-Najbrže gre za ka:ko novo poneverbo aprovizacij-s,kega blaga. V^ekaikor ni stvar kai preveč čista, ker so 'Lzvršvli pozno po noči še druge zaplembe ■kave po Trstu. • Dva telesna ploda. Neki otroci so povedali po-veljnišrsu (vrožniške postaje pri Sv. Alojziju, da rslava v arteziijskem vodnjaku v borovem igozdiču v Bo^ketiu nekak zavoj. Ko -fo oblasti šle pogle-j Jaiti in ko so izvlekla zavoj iiz vc-dn.r.'ka, so videl u da ie b'"i v zavohi moški človeška plod sedtmh mesecev. Zdravniška izvedenec je ugotovil, da je moral >:gu vojaškega sodišča >e b:l voerajj cretiran neki Valjem Siega stanaijoc p n Sv M M Zg.. ker se ie udeležil neke ta t vrne. Ukradli voz in konja. Včera zvečer je pustri Josip Sairtori na trgu Oberta konja m voz brez nadzro-tva. Ko se ie vmiLl. m bilo vec m konja ni voza. . . __ Tatovi na delu. Neznani tatova so odprh s po-narejenš-rri ključi statvo vati e lila/^i Peccluaria v ulici (i. Boccacoo. Odnesli so mai 3215 ter in aa 11S5 Hr raznih draguljev. . . Padec. Ma-tej Zachigna. star 40 let kurjač na ipaniikii Mites« je padel včerač z mosf-ea. ui si ;e pri tem zlornil rebro. • ' — Tknni Html Vioch iz Skorklje št. 409 je pajdied in ni poškodoval desno nogo.__ Porotno sodiSie. Zasačen tat. V neči 24. maimka 1919. je srečal nočni čuvaj Mihael Bajt v zagaifci del Pane dva človeka, katerih eden je nosil na pleiih velik zaboj. Ustavil inj ie in vprašal kai1 neseta toda v tem hrpu se >e oni, ki je šel prazen, obrnil in izgimil za vogatfom, dooltn je drugi \Tge" zaboi na tla in nvu hotel slediti. Čuvaj ga ie zgrabil .za rokav in nru ukazal, nav nese zal>oi takoj tja, kjer ga je vzel. Mož se je nekoliko obotavljal, toda ko je videl, da je vse zasroni, 'e dvignil zaboj na pleča m >« v bližnjo hišo. k:er ima skladLšče čevljev AnnaJuja vdova Monico. in oclikoder ga je biil tnralo prej u-krai-fcl Čuvaj je nato -prijel moža pod pazduho m ga povabil -seboi na policl'o. Mož je žalostno po-vesiJ glavo in začel rotiti čuvaja, naj ga vendar izpusti, ker on da- ni kriv; povabil da ga je ona, ki ie t*bežal, naj mru nese ta zaboj, a on m n*ti slutil/da gre za ukradeno blago. Ker pa se čuvan m MoJ iizprosirti. se je mež vdal navidezno v «vo;o usodo in korakal miimo poleg čuvaja proti poh-ciji. Kar naenkrat pa se mu je nenadoma iztrgal iz roke in zl>ež;:l. kakor bi ga sam vrag nosjl tproti Verdijevemu trgti. Presenečenemu čuvaju Je cstal v rokah sami> — jopic »baalega tatau ki pa ni bil prav srečen, kajti na Verdijevem trgai je priletel naravnost v naročje — orožnikom. — Včenati se :e moral zago\~ar'-iti pred p< rotn^n sodiščem. Povedal je zopet da ga je pcvabM neki prijatelj, ki ga pozna' sanno >pod imenom -Oigi«, na rnti nese oni zabo:. V najhnjši nevarnosti pa je prijatelj zbežal in ga ipusrtoi samega na bojišču — s čuva-•©rn. Prosil je (prro:niikc. naj mu ne zamerijo, ca e zl>eža'l čuvaju; on da je to storil sarnr zato. ker .-e e čutil nedolžnega. Rotil jih je. naj upoštevajo razmere, v katerih živi njegova mati, ki nK»ra sedaj beračiti, ker ji on ne more .pomagati. Zaslišani so biii kot priče nočiri čuvaj Bajt. ki je po-ve-lat kako e obtoženca arenirail. postrežnica Lta-' ia Ker;, ki ie zagotavlala. da je obtoženec nedol-; eiL ker je bil -pol ure pred tat\-ino še v njenem stanovanju, in obtoženče\a mati, ki *e pros.la po-iotnike naj se u-smiHjo. Nato sta govorila državni jravdmk iti branite-lj dT. Rol>ba.. ki je poudarjal Ja je obtoženec nedolžen, naikar so porotneki izrekli pravorek. s katerim -so potrdili obtožnico. SoJLšče ie obsodilo obtoženca na 3 leta težke ječe.______ DOPISI. Semeni v Divači v četrtek. 26. februarja t. 1., ie bil jako živahen. Od prignanih 205 volov, 173 krav, 136 prašičev in 185 konj se je domalega vse praiak). Kupci so došli od vseli struni zasedenega ozendja ter zlasti, povpraševali po ^konjih, tako da pritgmuia množina ni zadostovala. Vrhpotje pri Vipavi. PišeOo nam: Lavrenčičevo hišo, ki je bila že od nekdaj skor^da najuglednejša kiiK-tska hiša A;i,pav=Jve doiine, je zadela huda Ik>1. V sredo, lO.miarca. je stopi-la v no nemila sjnrt in ji pogTabila* gospodarja — gr^-odinjo «n mater: Marijo Lavrenčičevo. Bila je ranica vdova po urirrlorn Janezu Lavrenčiču deželnem poslancu, in je vodila san»a cehh 11 let veliko posestvo in gostilno ter je vzorno iizredila -svojih sedem otrok. L a vr enčiče va hiša je da-la slovenskemu narodni že dva duliovjiika Ln dva poslanca; kajti tmji stari oče Janez je bil de/.elni poskmec. Da je ZJiaia rajinica varovati stara siavna sport> č«la^%rhpoljskih Lavrenčičev, vedo povedati vsi Vipavci, in je pokazala tudi s tem. da je poslala enega svojih sinov na visoke šole. Dve hčerki pa sta še sedaj v ljubljanskih šokih. Rainioa je bUa iz znane in ugledne Kovačeve družine v Ajdovščini, kjer je njen brat sedaj za ž-upano. Vrhpoljsk« rod Lavrenčičev je bil a J« nekda'i vzorno naroden. in krščanski duh je vel v njem. Da so Vrii-jK>lje še dandanes tako nerodne in poštene, ni uapnanja zasluga tega rodu. Zanimivo je slišati, k:iko pripovedujejo še sedaj s ponorom Vipavci: i>ri Lavrenčiču se ni sn>clo ne k\-antati ne kvar-la-ri. Kako je bšia rajna spoštovana škrom doline, je pokvraad tuui njen lepi pogreb. Laltka ji zemljica! Osnroteliin otrokom pa iskreno sožalje! DAROVI. Pipčarii za moško CMD na rednem tedenskem sestanku: dr Mraček L 50.— (častno članstvo), kazen podanikov zelenega carstva, ker se nihče ni spomtrr! »tretje« na zdravice, L 25—, i z natriral- niika L 15.—, za »pipe, ki jih je darova! Dcren-beržan Jože Ker še van L 16.— (okrog 30 pp šf-na razpolago), naša Pepca L 1.—; sknpai L l«7. . Denar hrani uprava.___ LISTNICA UREDNIŠTVA. Dolenje: Prejeli smo včeraj ovi-tek z napisom: »Uredništvo »Edinost«. Via S. Franoeaco Assisi 20. Trieste«. Na poštnem pečatu je mogoče preči-tati samo »Dolegna«. dan oddaje pa« ne. Ovitek je bil odprt m — prazen! _ Borzna poročila* Taja valuta na tižaškem trgu: V Trstu, dne 17. marca 1920. Neprepečatene krone * 7.50— 7.80 avstrijsko - nemške krone 7.80— 8.— čehoslovaške krone 19.50— 20.50 dinarji 45.-46.— levi 27.50— 28.50 marke 27.- 28.— dolarji 18.75— 18.95 franc. franki 137.-138.— švicarski franki 317.-318.— angl. funti 69.25— 69.75 lublji 25.- 26.— napoleoni 63.25— 63.50 Švicarski tečaji. ŽENEVA, 16. (S.) Lira 31.85, marka 7.125, avstr. krona n. 2.45, ^t. 2.50, angl. funt 21.45, fr. frank 43, dolar 5.89._j Poslano") Št. UI. 75/1-20. Razpis dražbe. Naznanja se slav. občinstvu, da se bo v ponedeljek, 22. mare* t. 1., ob 15 vršila dražba partije španskih sardin 1000 zabojev po 100 škatljic vsak zaboj, z zramko A. A. T. N. 1, 2, 3. Blago se nahaja v zalogi v prosti Inki, | skladišče 18, II. nadstr., vrata št :?8 kr. glavnih skladišč, kjer se lahko pregleda Prodaja se bo vršila v skupinah po 50 zabojev, najboljše i u ponudniku prot takojšnjemu plačilu zdražene cene in takojšnji odpravi blaga. Trst, 5. marca 1920. Mestni magistrat. - *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. _-___ ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Olita Roma vogal ul. Mazzini. — Lastna palača. DclniSka glavnica In rezerv ni zaklad K Č. SI. 223,030.030 Izvršuje kiilairtno ?se tenčne in msnjalnične transakcije. Uradne ure od 9.30-11.30 ln 14.30-16 _ HULI OGLASI SPREJME SE hhpcc, vajen kmetijts.keKa dela na OpCinaii št. 127.__^ RABIM dva delavca za iprekop zemlje. Rože. Roja n 24, za cerkvijo._ SEMENSKI KROMPIR se uohi ul. Cmsira št. II. Petemel.____^ GOZD 15 ciratSov. v zasedenem ozemllu. stnreko-vina, hra»to-vina in bukovina, se proda. Ponudbe pod »Lepa lega« Jia ms. <~.dd. H-j-iiast-i-._3% MIZARJI se iščejo. Jug. tovarna, u!. SS. Mar-tirž 21.___ ODDA SE v najem tnebUraua solnćnata soba. ul_. Istšluto 40. IH. nadstr.. der-no._3S7 j I6CE SE izurjen šo-ier-mehanik za dnevno službo) s tovornim avtom izven mesta. Ponudbe z na-tanOnimi poboji in zahtevo plače na ins. odo. | ^•Edinosti« pod »Soier-meitamk«. 389 SREBRN DENAR iupujem po najvišlih cenah v j vsaki množini Pridem lahko ponj. Aleiz Povh, j Oaribaldijev trg st 3 (prej Barriera.) 3341 22LETEN gospod s stalno službo in posestvom, ima dobro pJaoo. želi znanja v svrho ženit ve i.; mlado izobraženo gospodično, neomadeževane preteklosti. Prednost učiteljice. Ponudbe s sUko na naslov: Bogda«, Zvonimir, Ajdovščina. 3374a 29LETEN MLADENIČ želi znanja v svrho ženi-tve z 20—251etno gospodično s čisto .preteklostjo. Ponudbe s sliko na naslov Vesel Zvonimir, poštno ležeče. Col pri Vipavi.__3374b MLADENIČ star 24 jer želi zmutja v svrho ženitve z rnkido, IS—221 etno gospodično. Ponudbe s sJiko na ^aslov: Mkidost. poštno ležeće. Col pri Vipavi.____3374c KAM JON se proda radi preselitve. Ui. Konco 5, garaža VVeiss.___391 STANOVANJE, 1—2 šobi s kuhinjo, s pohištvom ali brez pohištven, v Robanu, Barkovljah ali v mestu iščem. Ponudbe na čehoslovaški konzulat, | ul. Miramar 29.____ I SCEM deklico za varstvo enega otroka. Mora perfektno govoriti hrvatsko. se otrok nauči ta jezik. Družina stanuje v enem glavnih mest Italije. Dobi dobro hrano, plačo in stanovanje. Stroški za potovanje plačeni. Prijaviti se osebno na »ns. odd. Edinosti.__P JABOLKA, hruške, pomtedanski radič, fižol gaU-Hški, maruiokm. kofcs. kupu'em. K ure t, Settefco- : tane št. 1. Trst._____31/ i ZLATO, srebro, krone, plača po najvišjih cenah Pertot. uL S. Erancesco št. 15. II.__3bb, POZOR! Plačam za srebrne krone, goldinarje in' zlato najvišje cene. tudi več kot drugi trgovci. —. Albert Povh. urar, ul. Manzoni 17. vr. 2, priti. 264S j 32LETEN delu.ee žel: znanja v svrho ženitvt zi gospodično 21-oC 'et Pouuibe poti »Bruno Mi!a-i ntichv. ul. S. A*, liuizio 7. IV. _j ■■ ISCEM učenca za manifakturno trgovino Jačo,; veščega Slovenskega in italijanskega jezika. L'!, j MaizziiK 41. tnsovirta. _387 ■ Opeiio (zidake) v vagonih po 2200 komadov oddaja delniška družba parnih opekaren Trnovo, pošta Ilirska Bistrica. Zobszdiiivniškl eitolaforij prej dr. BODO. Zob^idrav^ikdrs, £. Ciomfero — in dentist Stanko Perhavac Trst, Trg tš&ld^n! il, 11» El. nadstr. sprejema od 9 dc 12 m od 15 do 19. Izdiranje zon Urez bolečin, sobcuja, zlati inosfovi brez neba, reguliranje zob in ziaie Krone. Usa dela se izvršujejo po moderni tehniki. -- Lifje, žveplo« modra galica za vinogradništvo se dobi pri COLOillfiLE OUtlDESE družba zi uvoz in izvoz ul. Pier LuigI tia ftilestrina iiev. 2 j vešča slovenskega in laškega dopisovanja in če mogoče tudi lesne stroke se sprejme. — Nastop takoj. A, DOMICELf. parna žaga, Št Peter na Krasu. U, ,t u ^ Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. F5 s?-, ? ^ || ^ ^ f ? f P t iii £ $ i S1 Cs k* se kapljo in se plačajo po najvišj h cenah, kakor jih nihče ne plaća. Pisati, prinesli ali poslati po posti Stroji, barva in izdeluje vsakovr. kožuh vino Kožuharnka Marfellani Trst — ulica Gatferi št. 32 Trst Kupujom Drlzmatične dallnoolčde G!USTO HiRSCrS avioriziran optik 38 M, lila teiai 36 | " v veščo pisarnišk ga ffela, ter slovenske in laške korespondence, sprejme lesna trgovini na deželi, v kraju ob že'eznici — V lesni trgo ini službujoče imajo prednost. Pismene ponudbe na ins. oddelek Edinosti pod ,.Zer; ku moč*'št. 3287. JMBANSKA BHNK1 Del. glav.: K 3 »,0^0.000. Kczcrvc K 10,0 H) t>o Fetgrad, Olje, Dubrovnik. Dun ;j. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Melk »vić, tija, Sarajevo, Split, Šibenik, ItfST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče j»osle. Sprejeraa vld^e na hranilne knjižice ter jih obrestuje p■» j , a v baneogiro prometu po 8 /„. V'iu^e, ki se imajo dvigniti s.imo proti pn-.i-hodr.i odpovedi, sprejem i po posabno ngodniti pogojih, ki se pogodijo od slučaja do bhičaja. Daje v najem varnostne predate (snfesj Han^ni prostori v Trstu se nahajajo : u:. Car sa d] Rispa mio, ui. S. Nicolo Telefon: štev. 14i.:i, 179 5, JdTC — \i posluje od 9.3C-12.30 in 3d J i.30-15 hrastova, cerova in bukova, 1 m dolga, razcepljena in okleščki, se kupujejo — Obvezne ponudbe z navedbo cet e franko vagon do oddajne postaje, količin* n dobavnega roka pod „BOLOGNA" na inseratni oddelek ,,Edinosti". leno pafiEiino padletje - Trst Corso £. Sil. štev. 47. Telefon 1402 (vogal Goldoniiev trg). Dobroznnno že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških so*> in < clrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnefših s kristali. — Prevažajo se mriiči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, Ico-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, radi:ne vence s trakovi iti napisi, obleke, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. V primeru Urednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Telefon štev. 14-02, Zastopstvo in prodaja mrtvašk i) potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti. Deležnik in upravitelj H. STIB1EL.