ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 7. junija 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 10 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija “Marija Pomagaj, ohrani nam vero in slovenstvo!” 50 LET SLOVENSKE CERKVE MARIJE POMAGAJ “ŽELJA PRETEKLOSTI – POGOJ BODOCNOSTI” Tako je zapisal 26. maja 1974 ob blagoslovi­tvi cerkve Marije Pomagaj v Buenos Airesu, delegat za dušno pastirstvo v Argentini, msgr. gospod Anton Orehar. ŽELJA: postaviti spomenik hvaležnosti Bogu in Mariji za rešitev našega življenja in vere. POGOJ: naj bo spominska cerkev Marije Po­magaj klicar k stanovitnosti v veri in kršcan­skem življenju. Letos je minilo 50 let, zato smo se Slovenci v Argentini, posebno v Buenos Airesu skupno pripravili za slavni jubilej. Za duhovno pripravo na ta praznik je du­hovnik gospod Robert Brest pripravil de­vetdnevnico. Vsak dan nam je razlagal o po­menu cerkvene stavbe in vseh predmetih v njej: o križu, krstnem kamnu, ambonu, ol­tarju, prtu, tabernaklju, zvonckih, relikvijah, spominski steni, o sliki Marije Pomagaj in o grobnici. Vsako razmišljanje smo koncali s primerno molitvijo in Marijino pesmijo. Prvi dan devetdnevnice je gospod R. Brest razložil pomen cerkvene stavbe in tako citiral škofa dr. Gregorija Rožmana, ko je 25. novem­bra 1956 blagoslovil kapelo in zacasne pro-store v Slovenski hiši: “…Tako bo enkrat tudi v Buenos Airesu stala cerkev in dvorana, ce bomo držali skupaj”. Po osemnajstih letih, leta 1974, so se uresni­cile te besede. Ob razlagi cerkvene stavbe in 50. jubileju je gospod Brest posebno poudaril spomin in zahvalo vsem, ki so to cerkev želeli, jo gradili, vzdrževali, darovali svoje moci in sredstva in za vse tiste, ki so jo z molitvijo posvecevali. Marija vse k Tebi hiti…. Nebeška Mati, danes, 26. maja smo spet pri­hiteli k Tebi, da se skupno zahvalimo za 50 let obstoja tega svetišca, posvecenega Tebi, Ma­rija Pomagaj. Že od dalec se je slišal zvoncek, ki nas je kli­cal k cešcenju presvetega Rešnjega Telesa, s katerim smo zaceli nedeljsko slavje. Sledila je molitev castitljivega dela rožnega venca, ki so ga birmanci molili naprej pod vodstvom gospe Julke Furlan in gospe Lucke Oblak Cop. Moški zbor je vodil pete litanije Matere Božje in Ma­rijine pesmi. Po litanijah je bila slavnostna koncelebrirana sveta maša. Zacela se je s prihodom zastav,ki so jih nosili dijaki Srednješolskega tecaja ravnate­lja Marka Bajuka, nato ministrantov, nadškofa v Corrientesu, msgr. Andreja Stanovnika OFM Cap., škofa v Santiago del Estero Vinka Bokali­ca CM, in delegata Dušnopastirstva Argentini, gospoda Franca Cukjatija. Darovali smo jo za naše pokojne delegate slovencev in dušnega pastirstva v Argentini, naše globoke, pravover­ne, predane in svetniške duhovnike: msgr. An­tona Oreharja, dr. Alojzija Starca, msgr. Jožeta Škerbca, msgr. dr. Jureta Rodeta, za vse žive in pokojne dobrotnike cerkve Marije Pomagaj in Slovenske hiše ter za vse pokopane v njej. Oltar je krasil prt, ki ga je uvezla gospodicna Anica Mehle, in šopki rož, delo gospe Marije Zurc in gospe Gabrijele Bajda Križ. Pri sv. maši je pel Slovenski zbor iz San Marti­na, pod vodstvom gospe Lucke Marincek Kas­telic, ki je nadomešcala zborovodkinjo gospo­dicno Ariano Žigart. Gospod nadškof, msgr. Andrej Stanovnik, nas je v pridigi nagovoril: “…danes se želimo spom­niti vseh, ki so omogocili to svetišce in se jim zahvaliti, ker so bili poslušno sredstvo Svetega Duha, ki je tisti , ki navdihuje vsako dobro delo. Naš spomin postane tako vecni vir hvaležnosti za celotno slovensko skupnost, osvetljuje in osmišlja sedanji cas in postane upanje ljubezni in miru za prihodnje generacije.” Zato in v tem pomenu so bili bralci beril in nosilci darov posebno izbrani. Prvo berilo je brala gospa Meta Debeljak Vombergar, žena pokojnega arhitekta Jureta Vombergarja; psalm, gospod Andrej Grohar, sin mizarja in dolgoletnega sodelavca pokojnega gospoda Naceta Groharja; drugo berilo je brala gospa Majda Tomažin Bukovec, žena umetnika po­kojnega gospoda Ivana Bukovca in prošnje go­spodicna Lucija Ayerbe Rant, vnukinja, hcerka in predstavnica podjetnikov in enega od tolikih podjetij, ki so sodelovali pri gradbenih delih. Darove so nesli na oltar gospa Janika Eiletz in mož, hcerka pokojnega arhitekta MarjanaEiletza, gospa Tildi Štefe, hcerka gradbenika in sodelavca pokojnega gospoda Jerneja Štefeta in Mora Cec, vnukinja in hcerka družinske Ti­skarne Vilko Cec, ki je v imenu mladine nesla šopek rož in duhovni šopek. Otroci iz osnovnih slovenskih šol so nasli­kali, pobarvali in predstavili v maketah kar jim je gospod Robert povedal o cerkvi in nje­nih predmetih. To so tudi položili pred oltar, nato pa razstavili v ogled vsem na hodniku pred dvorano. Po obhajilu je zadonela pesem “Hvala vec­nemu Bogu” v cast in slavo, hvalo in zahvalo našemu nebeškemu Ocetu. Gospod delegat Franci Cukjati se je ob kon­cani maši vsem lepo zahvalil. Gospa Andrejka Vombergar Štrficek nam je na kratko orisala potek zasnove, gradnje, izde­ lave, blagoslovite in posvetitve naše cerkve. Povezavo med mašo je smiselno in izbrano napisala ter brala gospa Tatjana Modic Kržišnik. Za dobro organizacijo in potek med mašo so poskrbeli mežnar gospod Jože Oblak, go-spa Nevenka Godec Zupanc in gospod Aleks Zupanc. Drugi del praznovanja se je nadaljeval pred dvorano z razstavo otroških del, za kar so poskrbele njih uciteljice in voditeljice, nato pa v dvorani škofa Gregorija Rožmana, z akademijo v besedi in pesmi. Pred odrom je dvorano krasila najvecja na platnu nari­sana slika Marije Pomagaj. Ta meri tri metre v višino in dva v širino in letos praznuje 40. obletnico odkar jo je umetnik, pokojni gos- pod Stane Snoj , upodobil. Za šopek rož pred sliko je poskrbela gospa Paula Petek Zu­ panc. Za luci in zvok gospod Aleks Šuc. Povezavo je spisala in brala gospa Tatjana Modic Kržišnik. Najprej so nas pozdravili in nagovorili delegat gospod Franci Cukjati, škof gospod Vinko Bokalic, predsednik Zedinjene Slovenije inž. gospod Jure Komar in gospod Igor Šef, kot predstavnik slovenskega velepo­slaništva v Argentini. Gospod inž. Jure Komar in gospod Igor Šef sta delegatu gospodu Fran­ciju Cukjatiju izrocila spominski priznanji. Slovenski pevski zbori iz razlicnih okrajev velikega Buenos Airesa, so nam ubrano zapeli lepe slovenske Marijine pesmi. Zbor iz Ramos Mejie pod vodstvom profe­sorja gospoda Diega Pereza in orglanjem pro­fesorice gospe Andrejke Selan Vombergar, je zapel: Dajte mi zlatih strun -Franz Engelhart; Mehko cez hrib in plan -Lojze Mav; Vecerni zvon - Ignacij Hladnik. Slovenski moški zbor pod vodstvom gospo­da Matjaža Rožanca je zapel: Mati moja venec pletem -Lojze Mav; Tebe zbrali smo Devica -Angelika Hribar; Vecerni zvon -Fran Ferjancic; Cvetke trgam - Andrej Vavken. Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom profesorja gospoda Diega Pereza in ob sprem­ljavi na orglah profesorice gospe Andrejke Se­lan Vombergar je zapel: Zdrava Marija -Jacob Arcadelt; Sonce že zahaja -Josef Gruber; Mati moja venec pletem -Lojze Mav (solo: gospo­dicna Veronika Malovrh). Zbori so na koncu združeno zapeli: Marija Po­magaj -Josef Gruber (solo: gospodicna Veroni­ka Malovrh in gospa Marjana Poznic Mazieres) Radostno razpoloženje se je ob izvrstni za­kuski in postrežbi potegnilo pozno v popol­dan, za kar so poskrbele žene, možje in mladi­na iz vseh slovenskih domov. Da pa vse to ne bi šlo v pozaboje za v spo­min vse poslikal gospod Matjaž Godec. Vse je potekalo v lepo pripravljenih in okra­ šenih prostorih, najsi bo cerkev, dvorišce, vrt in dvorana. Vidna je bila dobra organizacija dobave, kuhinje, peke, postrežbe in posprave. Skupno in enotno delo ter sodelovanje sta se tako prepletala in vpletala v zlato vez v ta na­ men darovanih molitev rožnih vencev, žrtev in svetih maš. Najlepša hvala in zahvala vsakemu, ki je pripomogel da je praznik tako lepo uspel. Zahvale vredno je objavljanje in vabljenje v casopisih, internetnih straneh in aplikacijah, kar je omogocilo hitrejšo in popolnejšo pove­zavo in udeležbo. Naj v bodrilo vsem zvenijo besede škofa dr. Gregorija Rožmana in msgr. Antona Oreharja: “Še naprej držimo skupaj, stanovitni in zvesti v veri, kršcanskem ter slovenskem življenju za naslednjih 50 let!” Naj dobri Bog po Mariji Pomagaj, patroni naše cerkve, vsem bogato povrne! Prof. Alenka Magister STRAN 2 7. JUNIJA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA “Marija Pomagaj, ohrani nam vero in slovenstvo!” 50 LET SLOVENSKE CERKVE MARIJE POMAGAJ PRIDIGA NADŠKOFA ANDREJA STANOVNIKA Buenos Aires, 26. maj 2024 Danes smo se zbrali okoli oltarne mize, da bi obhajali evharistijo in se v tem lepem evharisticnem kontekstu zahvalili Bogu za petdesetletnico nastanka tega svetišca, posvecenega Mariji Pomagaj. Vceraj so v Sloveniji obhajali praznik Marije Pomagaj, h kateri se Slovenci že 210 let zatekajo na Brezje. Z našim dogodkom želimo spošt­ljivo približati obraze in imena tistih ki so omogocili to svetišce s to lepo marljansko pobožnostjo, in se jim zahvaliti, ker so bili poslušno sredstvo Svetega Duha, ki je tis-ti, ki navdihuje vsako dobro delo. Naš spo­min postane tako vecni vir hvaležnosti za celotno slovensko skupnost v Argentini; osvetljuje in osmišlja sedanji cas; in pos­tane upanje ljubezni in miru za prihodnje generacije. Postavimo naše praznovanje jubileja v ob­ zorje slovesnosti Svete Trojice, ki jo Cerkev danes obhaja tako, da nas vabi k obnovi ve­ likonocnega veselja v kontemplaciji Boga, ki je odprta in prevladujoca ljubezen, ki nas budi k življenju, klice v neizmerno veselje, nas spominja da smo ljubljeni, in nas pošilja, da postanemo skladne in pogumne price te ljubezni v vsakdanjem življenju. Ker se zave­damo, da sami z lastnimi mocmi ne moremo storiti nicesar, da bi hodili v to smer, nas je Bog navdihnil s prelepo posvetitvijo Marije Pomagaj. Zato ga danes ponovno prosimo in recemo: »Marija Pomagaj, ohrani nam vero in slovenstvo«. In ona odgovarja na našo prošnjo tako, da nas približa Jezusu, da se po njem, z njim in v njem naucimo biti sinovi in bratje, hvaležni za lepo versko in kulturno dedišcino, ki jo prejemamo od naših starej­ših, da jo uresnicujemo v zvestobi in lepoti, tako da postane vedno bolj pregleden odsev Svete Trojice. Božja beseda, ki smo jo pravkar oznanili, je previdnostna za osvetlitev našega jubile­ ja. V evangeliju (Mk 28,16-20) vstali Jezus svojim ucencem sporoca dve zapovedi in eno obljubo. Najprej jim naroci, naj krstijo vse narode v imenu Oceta, Sina in Svetega Duha, potem pa jim naroci, naj ucijo in iz­polnjujejo vse, kar jim je zapovedal; nato pa jim obljubi svojo bližino do konca casov. Besede, ki smo jih slišali v prvem berilu v luci teh zapovedi in Jezusove obljube, da­nes dobivajo globok pomen za naš jubilej. Pravzaprav Bog nagovarja svoje ljudstvo z besedami: »Spoznaj torej danes in premiš­ljuj v svojem srcu, da je Gospod edini Bog v nebesih in spodaj na zemlji; drugega ni. (…) Da boste srecni vi in vaši otroci za vami«. In potem nas sveti Pavel (Rim 8,14-16) opo­minja, da od tega Boga, ki hrepeni po naši sreci, prejmemo Duha, ki se združuje z na­šim duhom in nam daje vzklikati Abba, Oce! Ta vera, ki jo veselo in prepricani izpovedu­jemo, je vesel spomin, ki ga prejemamo od naših prednikov. Naš prelepi tempelj je kraj, kjer se stekajo mnoga desetletja vere, ki so jo živeli in prenašali naši starši in stari starši, pridobljena s požrtvovalnostjo in nesebicno predanostjo. Tesno so jih spremljali duhov­niki, s katerimi jim je pred petimi desetletji koncno uspelo slovesno otvoriti to svetišce. Tukaj je tempelj, kjer slavimo svojo vero, in tukaj je tudi hiša-dom, kjer ta vera postane kultura, usklajena z lastnimi edinstvenimi znacilnostmi, ki se sestavljajo iz najpleme­nitejših slovenskih in argentinskih lastnosti. Kako prelepa je ta sinteza, ki nam jo ponuja­ta tempelj in dom, da živimo in odgovorimo na poslanstvo, ki nam ga je Bog zaupal. Spomin in korenine, preteklost, za katero je treba biti hvaležen; korenine in krila, se­danjost, ki izziva našo ljubezen in svobodo, prihodnost pa polni z upanjem. Kako po­membno je negovati in polepšati dedišci­no, ki smo jo prejeli! »Ker navsezadnje sem razumel, da tisto, kar cveti na drevesu, živi na tem, kar je v njem zakopano,« sklene globoka pesem Francisca Luisa Bernárde­za. Naše najgloblje korenine so vkopane v srecanju z živim Jezusom Kristusom, v kate­rega smo bili utopljeni s krstom in s katerim smo bili prerojeni v novo življenje. Naj dre­vo življenja vsakega posameznika in skup­nosti razširi svojo cvetoco krošnjo v hvale­žno priznanje za neprecenljivo dedišcino, ki smo jo prejeli; naj cveti v delih ljubezni, bratstva in miru z vsemi, še posebej z naj­ bolj ranljivimi in nezašcitenimi v družbi. In naj nas Marija Pomagaj, ki drži Jezusa v narocju, spremlja na poti k vedno tesnej­šemu srecanju z njim, nas uci biti njegovi misijonski ucenci in naj skrbi za vse nas, še posebej za nove rodove. Kakor so nas ucili naši predniki, jo tudi danes prosimo: »Ma­rija, pomagaj nam sleherni cas, na tebe se ozira vsak izmed nas, Marija, vse k tebi hiti; Marija pomagaj nam ti.” Amen. TAKO JE NASTALA SPOMINSKA CERKEV MARIJE POMAGAJ V nedeljo, 26. maja 1974, je bilo blagoslov­ljeno, v našem osrednjem domu v Buenos Airesu naše narodno svetišce, slovenska cer­kev Marije Pomagaj. Koncno se je uresnicila dolgoletna želja duhovnikov in slovenskega naroda v Argentini. Nacrt se je pricel snovati nekaj let prej. Ob Božicu leta 1971 je msgr. Anton Orehar blagoslovil temeljni kamen nove gradnje, ki je bila v dobrih dveh letih uresnicena. Msgr. je narocil arh. Marjanu Eiletzu naj na­redi nacrte za slovensko cerkev, dvorano in šolske prostore. Arhitekt je zasnoval projekt cerkve v obliki pahljace in tako dosegel dogovorjeni prostor primeren za manjše in srednje bogoslužne obrede. Za vecje skupinske maše je arhitekt predvidel zložljiva vrata, da se lahko po pot­rebi cerkev podaljša v dvorišce in tako pod­voji število vernikov. Msgr. Orehar je posebno želel, da cim vec slovenskih umetnikov sodeluje pri notranji opremi cerkve. O tem je arhitekt takole napisal: “Vsi clani ekipe, globoko slovensko cuteci, a življensko zasidrani v južno-ameriški realno­sti smo v popolnoma svobodni kreaciji vdih­nili v to cerkev vsak svoje doživljanje sloven­stva in religioznosti…” Oltar je center cerkve. Želežobetonski stebri, se stekajo v centralni tocki nad oltarjem in se stapljajo v mogocen steber na katerem visi po­doba križanega, mojstrsko delo Ivana Bukovca. Ko so snovali cerkev je bila ena najpo­ membnejših tock spominska stena. Arhitekt si je zamislil steno kot prikaz viharja, vojne vihre in drugih strahot. Prikazan je vihar v obliki razbesnelih oblakov. Nad tem vihar­ jem plavajo angeli, narejeni iz zvitega železa, ki kot duše padlih žrtev prosto plavajo proti Križanemu. Slikarki Bari Remec je povedal to idejo in ona si je zamislila te angele. Nap­ ravila je risbo, ki jo je arh. Jure Vombergar projiciral na steno in nato v naravni velikosti narisal angele, ki jih je potem kovac (Viktor Hribar) izdelal v železu. Angeli imajo na svo­jih oblekah vsak drugacen motiv, ki ima tudi svoj pomen: prvi križe (ki prestavljajo smrt), drugi srca (ljubezen do domovine), tretji rože (milosti) in cetrti lovorjeve listice (ki pomenijo zmago in glorijo). Manjkala je še globoka versko spravna misel. In za to so se obrnili na dr. Tineta Debeljaka. Njegova misel, strnjena v kratki frazi, nas vsakokrat, ko stopimo v to cerkev, globoko presune in vabi k molitvi: Glejte jih, duše slovenskih žrtev vojne, revolucije, prisilnih vrnitev, izgnanstva! »Spominjaj se nas!« vpijiz onstranstva. Za mrtve ne bodi mrtev! Moli za pokojne! Na isto spominsko steno so postavili 14 po­staj križevega pota (tudi delo Ivana Bukovca) kar pomeni zvezo Kristusovega križevega pota in vseh izseljencev, kot sad prestanega trpljenja. Na steni proti desni strani visi podoba Brez­janske Matere božje, ki je zavetnica cerkve. Podobo je naredil Marjan Koritnik. Za izdelavo tabernaklja se je arhitekt spet obrnil na slikarko Baro Remec, ki si je zamisli­la skupino desetih rožnih cvetov, (ki naj bi predstavljale 10 božjih zapovedi in milosti, ki nam jih Bog daje) iz lesa izrezanih (delo Ivana Bukovca) in enako kot vrata prevlecena z zla­timi listici. V sredino teh cvetov je Bara dala vdelati temne košcke izklesanih kamnov, ki jih je prinesla iz indijanskih naselij v okolici Tilcare, na severu Argentine. Ta znacilnost predstavlja neko integracijo evropske kultu­ re z avtohtonim indijanskim izrocilom. V brošuri izdani ob priložnosti blagoslovitve je arhitekt še dodal: “V ekipi gradbenega odbora, s katero sem se tedensko sestajal, sta poleg msgr. Oreharja so­delovala zlasti Jernej Štefe in France Bidovec. Moja ožja sodelavca, katerima sem dolžan iskreno zahvalo, sta bila: ing. Milan Ecker in arh. Jure Vombergar. Prvi je izdelal static­ni racun, drugi pa je sodeloval pri razlicnih etapah cerkvene notranje opreme. Tako sva skupno zamislila spominsko steno, oltar, am­bon, krstni kamen in tabernakelj. Vsem tem elementom je nato Jure Vombergar kot li­kovni arhitekt dal dokoncno obliko. Prav tako je izdelal po svoji zamisli vse vitraže in okvir Marije Pomagaj.” Delo je potekalo nepretrgoma dve leti in pol in koncno je prišel dan predviden za sve­can praznik. Msgr. Anton Orehar je med sveto mašo, pri kateri je somaševalo 12 duhovnikov, in pri polni cerkvi vernikov, zmolil blagoslovlje­no molitev, po kateri je bila naša slovenska cerkev v Argentini posvecena Bogu, da v njej posebej slavimo Boga in Njegovo Mater in v njej kot udje slovenskega naroda razvijamo svoje cerkveno življenje. Med svojim nagovorom je tako dejal zbra­ nemu ljudstvu: »Naj bo ta cerkev naše slovensko narodno svetišce, v katero je dostop vsakemu prost, katera je zgrajena za vse, ki imajo vero in ki imajo upanje in ljubezen do Boga, ter zaupa­ nje do Matere Božje.« Dve kitici posveceni zavetnici Cerkve, Mariji Pomagaj, je Dr. Tine Debeljak dodal k svo­ji pesmi Brezjanski Romar in sta bili zloženi prav za to priložnost: Mi smo k srebrni reki rešili se v valovja oseki dober veter tu piše. Zložili smo Marijo v svetišcu, zgrnili se k njej k ognjišcu v cerkvi Slovenske hiše. Kraljica Slovenske skupnosti! Ob Tebi, polna zaupnosti, nam odpre naj se nova zgodovina: za rajne – nenehna molitev, za žive – odlocitev in posvetitev: BODI NAM TI – DOMOVINA! AV Viri: Brošura: Slovenka hiša in cerkev Marije Po­magaj, Bs.As ob blagoslovitvi 26.maja 1974 M.Eiletz, Moje domobranstvo in pregnan­stvo. (Celje 2000) Svobodna Slovenija št.22 30.05.1974 SVOBODNA SLOVENIJA | 7. JUNIJA 2024 STRAN 3 “LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA” | Romanje k Mariji Pomagaj v Mendozi V nedeljo, 26. maja, smo romali k Mariji Po­magaj v svetišce Schoenstatt. Pri nas je nava­da, da se zberemo v Parque Benegas in od tam odhodimo v procesiji. Letos smo opustili hojo ker smo se prebudili v dežju in mrazu, zato smo namesto procesije priceli v dvorani svetišca z rožnim vencem. Lepo število ot­rok, mladine in odraslih v narodnih nošaj je skozi celoten program lepšalo podobo Mari­je Pomagaj, ki je bila enkratno okrašena. Spremljal in organiziral je celoten program romanja g. Robert Brest, ki je v ta namen prispel v Mendozo za vec dni. Obiskal je tudi bolnike in ostarele brate in jim podelil zak­ramente. Že v cetrtek, petek in soboto smo imeli v Domu pripravo na romanje, duhov­no obnovo, molitev rožnega venca, sv. mašo s cešcenjem sv. Evharistije. Vse dni nas je spremljal naš dušni pastir g. Janez Cukjati. Pri sv. maši peli smo Marijine pesmi, saj jih imamo Slovenci v obilju (prišlo mi je v spo­min, s kolikimi znamenji in Marijinimi kapeli­cami je posipana dežela moj starih staršev, ki sem jo pred kratkim z možem obiskala). Po­sebno otroci so bili ganjeni, ko jim je g. Robert posebno pridigal s svojo priljubljeno karizmo. Po koncani službi Božji smo se družine prip­ravile za kosilo v dvorani “a la canasta”, lepi odmor za pogovore in izmenjavo kulinaricnih dobrot in sladke kapljice vina. Kljub deževne­mu dnevu so se otroci igrali po parku, tako da veselja je bilo še in še….. Popoldanska procesija se je razvila v hrib s križem na celu, ministranti, zastave, podoba Marije Pomagaj, otroci, mladina Najsveteiše, narod. Molili smo rožni venec in peli do ka­pelice na vrhu hriba. Nato smo opravili mo­ litve in romali navzdol, ponovno z isto goreco vdanostjo. Sledile so v dvorani pete litanije, ki so vodili fantje v spremstvu harmonike. Da ne poza­bim: številne družine so opravile devetdnev­nico v pripravo na romanje in posvetitev Ma­riji. Ob koncu, ko smo skupno zapeli Marija skoz’ življenje, so bile družine obdarovane s spominsko podobico in sveco. Koncali smo doživeto, srecno in veselo ro­manje s slovensko in argentinsko glasbo, harmonika in kitara sta prišli na dan, kakor tudi okusno pecivo. Gospod Robert je v petek, 24. maja, obiskal privatno šolo Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek, ravno na dan Marije Pomagaj na Brezjah, podal prisrcen pozdrav voditeljem, uciteljem, ucencem in velikemu številu nav­zocih staršev ter zakljucil z molitvijo, Zdrava Marija milosti polna…… V soboto, 25. maja, na državni praznik, je g. Robert obiskal tudi sobotno slovensko šolo Sv. Bratov Cirila in Metoda, navdušil posebno otroke in mladino kot pripravo na romanje, voditelje pa opogumil, naj vztrajajo pri rado­darnem delu. Zahvalim se g. Robertu Brestu za ploden petdnevni obisk ter želim, da se kmalu po­novno vidimo. Milena Šmon ZA POBITE SLOVENCE MISSA PRO DEFUNCTIS DIES IRAE, DIES ILLA - Mrtvaški pohod Cez zemljo slovensko klenkovcek poje ­ edini zvon, Angel Smrti je povlekel nanj in ne vemó, kdaj neha. O naša mrtvaška parada: koraka za bataljo­nom bataljon brez vojaških pesmi, brez fantovskega smeha, le rane nam zelené po telesu kot rožmarin in majaron, roka pa kri stiska krcevito ­rdecega nageljna razcvelo kito, vijoco se -kot z okna deklet -od roke k travi... O molek krvavi: skoz prste spušcamo kapljo za kapljo - Cešcene Marije ­jagoda za jagodo pada - solza - Ocenaš ­ na pot, da se razbije in razlije v lišaj, med korenine trav in kopriv ­ ... ki je krvavi pot potil... Kdaj mine hod bolecin, korakajoc v noc cloveške Jeze? Nóge nam stiskajo trdnejše veze kot srca, ki so prazna in pusta in žejna usmiljenja kot vodé naša usta; stopamo - vojšcaki slepooki ­ v les globok ob slepi roki, dalec pred nami bežé srne, noge režemo ob kamenje, hrbte ob grmovij trne, kot bic nas kajnovska kletev udarja in psuje, vlacuga nam smrdljivo v obraz pljuje, ves sem krvav in do tal vpogljiv ­ ... ki je bican bil... V gošce zavija naš mrtvaški voj, grmovje nam cez pot ponuja bodice kot Veronika prt, da nam obriše lice, na vsakem trnu in listu je naš krvavi znoj, mesec ga pije kot pošast velika ­ vsak cas bo pijan, kako cudno mežika! ­kovac v njem ogromno kládivo dviga, zdaj, zdaj bo palo nad našo glávo: bledica obraza se nam v vrocico razžiga... zdaj srp je - vsak hip z njim cez nas zamahne ­vrocica z lic nam v led okrog srca splahne... tako stopamo gorec skoz bodicasto gošcavo ­ trn se nam je krog senc ovil ­ ...ki je s trnom kronan bil... Koraka bataljon za bataljonom vse viš in od vseh strani slovenske dežele­v Loko, Hrastnik, Teharje in Celje, Podutik, Prevalje, kraške fojbe in Kocevski Rog... in pred vsemi gre na križ razpeti Bog in za njim še vsak nosi svoj lastni križ, nanj razpet že na stran nagiba glávo za zadnjo pijaco, grenko in krvavo... ob njem jaše s strojnico partizan, da mu prebije še srcno stran, preden bo petélin za krik peruti stresel­ ...ki je težki križ nesel... Ni vec krvi v žili, je le še pélin ­Bog se usmili! ­je le še sokrvca, bleda kot jeklena vrvca, ki z bodicami nas v kosti reže ­o, ni vec žica jeklena, je le še struja ledena, ki skozi mene drvi v vso brezcutno otrplo vrsto in nas v Eno veže skozi kosti. O, smo le mrtvaški voz pod udarcem enega bica z eno samo krsto za enega mrlica desettisoc mož... Skoz gozd gre stokanje pridušéno... Zdi se mi, da cuk nekje vice. Netopir se med drevesi sprehaja... Partizan nas priganja, kot da pes laja. Iz daljnih vasi petelin prvic zaklice... Pa to se nas nic vec ne tice: ah, tako mládi! in cakamo, da pod nógo nam odpró se prepadi in bom kot Bog na križu zavpil: Dopolnjeno! O!! ... ki je križan bil... In razklala se bo Golgota od grmóta in pod zadnjo postajo križevega pota se mi udrl bo glen in bom ­ ...v grob položen... STRAN 4 7. JUNIJA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 8. junija ob 19:30 Praznik presvetega Rešnjega telesa, cerkev Marije Pomagaj v Slovenski hiši 15. junija Poslovilni vecer RAST LIII 16. junija Ocetovski dan 22. junija Praznik ob Dnevu državnosti v Slovenski hiši 23. junija Domobranske proslave po domovih 7. julija Koline v Hladnikovem domu ZAHVALA Za gmotno podporo se zahvalimo NN iz Olivosa. Bog povrni! PREGOVORI IN CITATI CERKEV »Preteklo nedeljo smo Slovenci doživeli ene­ga izmed najvažnejših dogodkov v zgodovini naše skupnosti. Ta dan je bilo blagoslovljeno v našem osrednjem domu v Buenos Airesu naše narodno svetišce, slovenska cerkev Ma­rije Pomagaj v Buenos Airesu. Morda danes niti ne moremo pravilno oceniti važnosti tega dogodka in celotnega pomena, ki ga ta cerkev ima za nas, in vlogo, ki jo bo sve­ tišce igralo v našem sedanjem in bodocem življenju; življenju vsakega posameznika, naših družinskih skupin, pa tudi celotnega slovenskega naroda, katerega nedeljiv ud je tudi naša narodna skupnost v Argentini«. Tak je zacetek porocila Svobodne Slovenije o blagoslovitvi cerkve Marije Pomagaj pred 50 leti. Na slavnostni blagoslovitvi se je zbrala velika množica Slovencev iz cele Argentine, na blagoslovitev so pa prišli tudi iz Severne Amerike, Nemcije in Anglije. Cerkev je bla­goslovil msgr. Anton Orehar, z njim pa je so­maševalo še dvanajst slovenskih duhovnikov. Ko se je zacela gradnja cerkve je msgr. Ore­har v pogovoru s Svobodno Slovenijo pove­dal: »Storimo vsi vse, da bi ta cerkev in bla­goslovitev postali cimprej resnicnost. Da bi v tem vmesnem casu vsi cimbolj razumeli pot­ rebo te cerkve, simbol naše zahvale Bogu po Mariji in naša prošnja za pomoc, da ne samo ostanemo stanovitni, temvec napredujemo v zvestobi naši kršcanski veri ter narodni zavesti in ohranjamo živ in spoštljiv spomin našim žrtvam, ki so padale za nas in našo svobodo. Dan blagoslovitve naj bi bil zacetek nove dobe našega upanja in skupnega dela vse slovenske družine v Argentini, ki naj ima tukaj svoje najmocnejše središce!« Po petdesetih letih je nedvomno, da je cer­kev Marije Pomagaj še vedno najmocnejše središce slovenske skupnosti v Argentini. Kaj pa povedo pregovori o cerkvi? • V majhni cerkvi je majhen svetnik velik. (slovenski pregovor) • Hoditi za Jezusom pomeni hoditi z njim v obcestvu Cerkve. Ne moreš mu slediti sam. (papež Benedikt XVI) • Kdor gre z usti v cerkev in pusti srce v krcmi, je njegova molitev kot oreh brez jedrca. (nemški pregovor) • Cerkev ni ne kino, ne bar, ne gledališce – ampak Kalvarija. V njej je pomlad pomlad, poletje poletje, jesen jesen in zima zima. (Arhitekt Jože Plecnik) • Sod vina zmore vec cudežev kot cerkev, polna svetnikov. (italljanski pregovor) • Cerkev zahteva, da ob vstopu vanjo sna­memo klobuke, ne glave. (Gilbert Keith Chesterton, angleški pesnik, pisatelj in filozof) • Prava mošeja je tista, ki stoji na dnu duše. (arabski pregovor) • Vojna prazni cerkve in polni pokopališca. (nemški pregovor) • Ljubi to Cerkev, ostani v tej Cerkvi, bodi ta Cerkev. (sveti Avguštin, cerkveni ucitelj, škof, pisa­ telj in filozof) • Slaba je cerkev, v kateri ni pridige. (slovenski pregovor) Za konec pa še argentinski pregovor v špan­šcini (ce ga prevedem, izgubi smisel): • Le dicen iglesia abandonada: no tiene cura. Izbral: Jože Jan EVROPSKE VOLITVE TER POSVETOVALNI REFERENDUMI: Evtanazija, preferencni glas in konoplja Nedelja, 9. junija 2024, bodo v Sloveniji po­ tekalo kar vec glasovanj: EVROPSKE VOLITVE, za izvolitev 9 sloven­skih poslancev v Evropski Parlament. Za poslanske sedeže se potegujejo stranke: 1) GIBANJE SVOBODA 2) SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -SDS 3) VESNA – ZELENA STRANKA 4) DEMOKRATICNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE – DESUS IN DOBRA DRŽAVA 5) SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 6) NOVA SLOVENIJA – KRŠCANSKI DEMOKRATI 7) LEVICA 8) ZELENI SLOVENIJE 9) SOCIALNI DEMOKRATI - SD 10) DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA 11) NIC OD TEGA, STRANKA PRILAGOJENA VSAKEMU, UTEMELJITELJICA NICODTEGA­IZMA, KI ZDRUŽUJE VSE-IZME V ZNANIH IN NEZNANIH DIMENZIJAH STVARSTVA, NAJ­BOLJŠE, NAJBOLJ USPEŠNE, NAJBOLJ ZE­LENE, RDECE, MODRE, CRNE IN RUMENE STRANKE VSEH CASOV IN ONKRAJ CASA, TER ZACETNICA NICODTEGAIZMA PO VSEM SVETU Nacin glasovanja: • osebno v prostorih Veleposlaništva Repu­blike Slovenije • z izpolnjenim volilnim gradivom, ki ga od­date na Veleposlaništvu do dneva glasova­ nja; prejete glasovnice so prazne, vanje je treba zapisati ime izbrane stranke oz. kan­didata Med kandidati izbrane stranke lahko izbe­rete enega in mu oddate svoj preferencni glas s tem, da obkrožite njegovo ime na gla­sovnici oz. ga vpišete v prazno glasovnico REFERENDUMI, na katerih bomo Slovenci odlocali o štirih referendumskih vprašanjih, in sicer: • »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoci pri prostovoljnem koncanju življenja?«. • »Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slove­nije uvede preferencni glas, ki bo zagotovil odlocilen vpliv volivcev na izbiro poslan­ca?«. • »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje ko­noplje v medicinske namene?«. • »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje ko­noplje za omejeno osebno rabo?«. Volivec glasuje tako, da na glasovnici ob­ kroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. Nacin glasovanja: • osebno v prostorih Veleposlaništva Repu­blike Slovenije • ce ste se pravocasno prijavili in ce pravo­casno prejmete gradivo tudi po pošti oz. z izpolnjenim gradivom, ki ga lahko oddate na Veleposlaništvu do dneva glasovanja | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar