Bosne in Hercegovine začela letos graditi tovarno dušika v Goraždu. Gradnja te tovarne je v tesni zvezi z gradnjo hidrocentral v Bosni in Hercegovini, kajti za proizvodnjo dušika so potrebne velike količine električne energije. Sedaj imamo v naši državi tri tovarne dušika in dušikovih gnojil, in sicer eno v Sloveniji (Buše) in dve v Dalmaciji (Šibenik in Dugi Rat). Zgraditev 'četrte tovarne v Bosni bo omogočila nadaljnje povečanje proizvodnje dušikovih umetnih gnojil. Mladinske brigade, ki grade tovarno v Goraždu, so dosegle že velike uspeli^ Povprečno presegajo norme ža 20%, najboljša pa je prnjavorska brigada,-ki izpolnjuje dnevne naloge s 135 -Mladina LR Bosne in Hercegovine se je odločila, da bo samostojno zgradila vse objekte tovarne dušika v Goraždu. cegovine na razne delovne akcije, -zlasti na gradbišča avtomobilske ceste, metalurškega kombinata v Zenici in nove tovarne dušika v Goraždu ob Drini. Pa tudi na druge republiške akcije, kakor na gradnjo gozdnih cest in gozdnih železniških prog, ki bodo omogočile eksploatacijo obsežnih gozdov na področju Crnetice, Donjega Vakufa in Kladnja. mednarodna, jadralna tekmovanja na Švedskem julija letos. Poleg Milana Boriška sta naša prva pilota jadralca, ki sta dosegla zlato »C« diplomo. pišu sodelovale vse množične organizacije. Razmeroma dobro poteka popis setvenih površin tudi v oksajcf Novo mesto in Trebnje. ne m Južne Amerike 3o naših rojakov. Od njih 16 se jih vrača domov, 19 pa jih je prišlo na trimesečni obisk. Med to skupino so: Nikola Talismanič, doma z otoka Olipa, ki je predsednik Društva prijateljev nove Jugoslavije v New Yorku. podpredsednik tega društva Josip Kuštera in podpredsednik kluba Jugoslavija-Amerika v New Orleansu, Paško Paskal, makarski rojak, Josip Kuštera je dejal, da hoče nekaj časa delati, na avtomobilski cesti, da bi spoznal življenje naših delovnih brigad, Paško Paskal pa je prinesel s seboj filmsko kamero, da bi posnel v krajih, ki jih bo obiskal, nekaj dokumentarnih filmov iz življenja socialistične Jugoslavije, kar mu bo dobro služilo, ko bo po vrnitvi v Ameriko pripovedoval o njej. OBSODBA BRANKA PETRIČEVIMA IN VLADIMIRA DAPČEVICA Vojaško sodišče v Beogradu je včeraj ob 17. uri izreklo sodbo Branku Petričeviču in Vladimiru Dapčeviču. Oba sta bila obsojena vsak na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo 10 let in na 5 let izgube državljanskih pravic. Obsojeni Petričevič je izgubil čin generalnega majorja, obsojeni Dapčevič pa cin polkovnika Jugoslovanske armade. Ko je bila obsodba prebrana, je. vojaški tožilec na predsednikovo vprašanje, ali je zadovoljen s sodbo, izjavil, da je zadovoljen^ Ker sta tudi oba obsojenca izjavila, da sta zadovoljna, je sodba postala pravomoćna. Vročinski val v Angliji London, 6. junija. (Reuter.) Anglijo je zajel val vročine. V Londonu so imeli danes temperaturo 28.3 stopinje,; v Southportu (Lancashire) pa 33.3 stopinje. Take vročine Anglija ne pomni, posebno ne v tem letnem času. 39 mornarjev in 10 pripadnic ženske pomožne vojaške službe se je danes onesvestilo med parado v Plymouthu, VREMENSKA NAPOVED ZA ČETRTEK: Sončno z naraščajočo oblat» nostjo. Temperatura brez bistvene spremembe. GLASILO OSVOBODILNE ERON$E SLOVENIJE Ljubljanu, sreda %, junija 1050 LETO XL, ŠT. 1-34 / E OSAME ZNA ŠTEVILKA 2 DIN Vohunstvo pod imenom internacionalizma in socializma Razprava proti izdajalcema Petričeviču in Dapčeviču v Beogradu je razkrila delo novega, pred nekaj leti še neznanega in tudi nepričakovanega vohunstva. To je vohunstvo pod ime. nom internacionalizma in socializma, ki so ga uvedli voditelji Sovjetske zveze v svojem sovraštvu do socialistične Jugoslavije in kot orodje svoje hegemcnistične politike. Vohunstvo poznajo vse države od najstarejših časov do meščanske dobe. V imperialistični državi je vohunstvo orodje za držanje zatiranih narodov v pokorščini, za pripravljanje novih vojn ir. za razbijanje tekmovalne sposobnosti drugih držav. Vohunstvo imperialistične države razširja svoje mreže tudi po na videz neodvisnih državah, kjer si pridobiva za svoje pomočnike poslance, ministre, člane generalštabov itd. Hitlerjev fašizem je pri tem dosegel svoj višek s »totalnim« vohunstvom, ki je s svojimi »petimi kolonami« izpodkopal mnogo držav. Tako rekoč brez boja so padle Avstrija, Češkoslovaška, Danska, Norveška, Belgija, Francija in stara Ju. gcslavija, podložniške države pa so postale Madžarska, Romunija in Bolgarija. Tako je bilo v imperialističnih državah, če pa socialistična država v drugi socialistični državi razširja svojo vohunsko mrežo, je to na vsak način vnašanje imperialističnih metod v odnese med socialističnimi državami. Prav to dela Sovjetska zveza in to je tudi eden izmed vzrokov našega spora s CK VPK(b), o čemer pa VKP (b) in tudi resolucija Informbi-roja nista hoteli govoriti. Razločno pa je o tem govoril CK KPJ, ko je v svojem pismu 13. apriia 1948. leta na. vedel: ;w.. smatramo za nepravli-i no, da organi sovjetske obveščevalne službe snubijo pri nas, v deželi, ki gre v socializem, naše državljane za obveščevalno službo, česar ne moremo razumeti drugače, kakor da je to naperjeno proti interesom naše dežele.« CK VKP (b) je vse to označil za sovražni izpad proti sovjetskim predstavnikom v Jugoslaviji ter posmehljivo odgovoril, da mi zahtevamo, naj bi sovjeiski ljudje v Jugoslaviji »na. polnili svoja usta z vodo,« da ne bi mogli govoriti z Jugoslovani. Da sovjetski ljudje nimajo z vodo napolnjenih ust, se je izkazalo zdaj Tri stoletja so morali mežiški rudarji in topilničarji služiti tujim gospodarjem, dokler .niso leta 1945 vzeli rudnik in topilnico v svoje roke. Z velikim poletom so se lotili dela in dosegli vsako leto boljše Uspehe. Tudi letos zaznamujejo prvo veliko zmago. V medobratnem tekmovanju je rudniška topilnica 1. junija, mesec dni pred rokom, izpolnila svoj polletni plan. Sedaj hite tudi ostali obrati, da pred rokom izpolnijo svojo proizvodno nalogo za prvo polletje. V mežiškem rudniku, ki je poleg Trepče največji rudnik svinčene rude v Jugoslaviji, prejšnji lastniki (The Central European Mines Ltd) niso hoteli nič investirati, saj so tudi brez investicij na račun naših rudarjev m delavcev iztisnili vsako leto lepe profite. Zato je bilo treba po osvoboditvi marsikaj urediti, izpopolniti in modernizirati, predvsem pa omogočiti razširjenje obrata. Zavedajoč se tehnične zaostalosti rudniških in topilniških naprav so mežiški delavci v petih letih, po večini brez tuje pomoči, zgradili nove naprave in modernizirali stare ter znatno povečali proizvodno zmogljivost vsega podjetja. Poleg suže na. dveh razpravah. Prva-je bila -rovega in. .rafiniranega svipca ..ter _cin: lani decembra v Sarajevu, kjer je stala pred sodiščem skupina novih sovjetskih državljanov, samih nekdanjih belogardistov v Rusiji in poznejših ustaških in gestapovskih agentov v Jugoslaviji. Ti ljudje so dobili sovjetsko državljanstvo, niso pa smeli nazaj v svojo domovino, kajti sovjetski predstavniki so jim ukazali: Kar ste delali nekdaj proti nam, to morate sedaj delati proti socialistični Jugoslaviji: — Tako so postali nekdanji ubijalci ia tlačitelji ruskega proleta. riata vohuni in zarotniki v socialistični Jugoslaviji. Naloge so dobivali od najrazličnejših sovjetskih predstavnikov. To so bili zastopnik agencije Tass. Latišev, član sovjetskega veleposlaništva, J e 1 i s e j e v, glavno besedo pa je imel član sovjetske obveščevalne službe, major M o r oz o v, ki je najetim vohunom grozil, da Jih še na dnu morja ne bo mogel nihče najti, če ne bodo ubogali. Razprava v Beogradu pa je predvsem ugotovila, da se je začelo so. vjetsko vohunstvo pod imenom internacionalizma in socializma ter njegovih »višjih ciljev« že 1944. leta. Takrat so lovili v svojo vohunsko mrežo naše oficirje, ki so bili na šolanju v Sovjetski zvezi. Vrste takih primerov ni dokazana samo s pričami, temveč tudi z raznimi dokumenti. Iz vseh pričevanj se vidi, da se Je vohunstvo pod imenom socializma ravnalo po zgledih Hitlerjevega totalnega vohunstva. Z obljubami in grožnjami niso skušali vplivati na naše oficirje samo člani sovjetske obveščevalne službe, temveč tudi voditelji učilišč, na kate. rih so se naši oficirji šolali. Obljubljali so jim dobre uspehe pri izpitih, napovedovali so jim skorajšnji pre- polkovnik Manojlovič, ki je študiral 1945. leta na akademiji »Voro-šilov« v Moskvi, dejal, da so mu take zahteve nerazumljive, je dobil od profesorja akademije odgovor: »Vi ste poklicni vojak in seveda veste, kaj potrebuje vsaka armada. Pošiljati nam morate podatke o tem, kaj se dela v vaši armadi in kaj govorijo o Sovjetski zvezi.« Mladim zastavnikom in poročnikom pa so profesorji sovjetskih vojaških učilišč svetovali, naj ne gredo v Jugoslavijo, ker bi tam svoje mlado življenje uničili v revščini in po zaporih, temveč naj ostanejo v Sovjetski zvezi, kjer jim je zagotovljena sijajna bodočnost. Takih poskusov pridobitve naših oficirjev za vohunsko službo je bilo na stotine. V primeru .Peiričeviča in Dapčeviča je nastopal kot organizator vohunstva sam sovjetski vojaški ataše, general Sidorovič, v njegovem imenu pa tudi njegova pomočnika majorja Ko. lobanov in Kildišev. Z vojaškimi atašeji in njihovimi pomočniki, z organi sovjetske obveščevalne službe, s profesorji vojaških učilišč, s predstavniki časopisne agencije in s člani veleposlaništva pa vrsta organizatorjev sovjetskega vohunstva pod imenom in pretvezo socializma in njegovih višjih ciljev še ni izčrpana, kajti tudi pisma CK VKP (b) so večkrat poudarjala, da Je treba bolj verjeti pogostim pritožbam vojaških svetovalcev in raznih strokovnjakov ZSSR kakor pa golim besedam jugoslovanskih državnih in partijskih voditeljev. Na ta način se Je od sovjetskih vodi-tesjev organizirano vohunstvo popolnoma izenačilo z imperialističnim vohunstvom, ki manjšim državam jemlje samostojnost ter jih podreja močnejšim. Predstavniki odvetniških zbornic pri maršalu Titu Včeraj je bila v Beogradu končana ustanovna skupščina Zveze odvetniških zbornic FLRJ. Skupščine se je udeležil tudi zvezni minister za pravosodje Frane Frol. Med člani izvršilnega odbora zveze je tudi dr. Vladimir Grosmann, predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani, za tajnika zveze pa je bil izvoljen beograjski odvetnik Nikola Vojvodič. Po skupščini je predsednik zvezne vlade, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito sprejel ob navzočnosti zveznegj pravosodnega ministra Frola predstavnike odvetniških zbornic iz vseh republik.. V imenu vseh jugoslovanskih odvetnikov je pozdravil maršala Tita dr. Ivo Politeo, odvetnik iz Zagreba. V odgovoru na njegov pozdrav je maršal Tito poudaril korist in potrebo združevanja odvetnikov. Rekel je, da imajo odvetniki tudi danes, v novi Jugoslaviji pravico opravljati svojo dolžnost,- čeprav je ta drugačna kakor v stari Jugoslaviji. S svojim delom pomagajo našim sodiščem in ljudskim oblastem sploh pri iskanju in ugotavljanju dejanske resnice v posameznih pravnih primerih. Hidrocentrala lOO metrov pod zemljo kovega koncentrata izdelujejo svinčene cevi, sedaj pa izkoriščajo tudi dragoceno primes molibdenove rude v obliki kalcijevega molibdata, iz katerega se pridobiva redka kovina molibden, kj daje jeklu izredno trdnost m odpornost. Ze leta 1947 so poleg stare primitivne flotacije za pridobivanje rudnega koncentrata zgradili novo, s čimer so ne le povečali zmogljivost flota- cije, marveč se ob lažjem delu omogočili tudi večji odstotek izkoriščanja rude in zboljšali higienske pogoje dela. Naslednje leto so zgradili mehanično delavnico, ki se je razvila že v velik obrat in omogoča nadaljnjo izpopolnitev naprav z lastnimi silami. Nato pa so pri stari topilnici postavili naprave in peč za pridobivanje kalcijevega molibdata. V topilnici so nadomestili dve stari koritasti peči z novimi, ki sta bili izdelani v domačih tovarnah. Sedaj pa so se lotili novih nalog, zlasti uresničenja velikega in svojevrstnega projekta — gradnje hidrocentrale za 2000 kilovatov 100 metrov pod zemljo. Reko Mežo bodo speljali po tlačnih ceveh v 100 m globok jašek do zapuščenega starega horizonta, kjer bodo postavili turbine in generatorje. Od turbin pa bodo vodo speljali spet v staro strugo Meže po 7 km dolgem rovu, ki ga že kopljejo. Tako bo reka Meža postala ponikalnica. Z gradnjo te hidrocentrale bo obrat rudnika in topilnice zadostno preskrbljen z električno energijo. Pudzemeljska hidrocentrala mežiškega rudnika ne bo edina centrala te vrste v;, naši državi^ P.oifcfeea projekt so izdelali naši inženirji tudi za rudnik molibdenove rude Mačkatica v Srbiji, ki bo eden izmed največjih rudnikov te vrste na svetu. Tu bodo vodo reke Garvanice in vodo, ki se bo zbirala v rovih, speljali po jašku 200 metrov globoko, na dnu 'jaška pa bodo postavili turbine. Na podoben način kakor v Mežici bodo nato vodo speljali po 2 km dolgem odtočnem rovu do nove rudniške flotacije, ki bo Zakaj popis posejanih površin ? Spomladanska setev je že povsod končana. Začela se je košnja in kmalu bomo pospravili prve poljske pridelke. »Zakaj pa že spet popis setve?« bo marsikdo nejevoljno vprašal. Tak ne-jevolnež pa bi se, če bi šlo po njego, vem, v jeseni zopet pritoževal zaradi nepravičinih odkupov. Tako je namreč: če hočemo, da bodo odkupni plani pravilno postavljeni, moramo točno poznati, koliko smo posejali posameznih kultur. To je tudi poglavitni namen sedanjega popisa setvenih površin. Popis se je začel zadnjega maja in bi se moral končati 7. junija. Vendar kaže dosedanji potek, da bo do tega dne končalo popis le okoli 60 odstotkov krajevnih odborov. Popis setvenih površin se je zavlekel predvsem zaradi starih napak, ki jih krajevni ljudski odbori letos zopet ponavljajo. Marsikje zavira potek popisa birokra. cija krajevnih odbornikov, ki kličejo kmete v svoje pisarne, kjer jim le-ti povedo, koliko so posejali. Tako je bilo v krajevmih odborih Domžale in Brezovica. Seveda je takšno popisova-obrat v Jugoslaviji ter zahtevali od nje dobra priložnost za razne špeku-r.jih najrazličnejše podatke. Ko Je lante, da utajijo kakšen hektar pose- 9DLIČNI USPEHI NAŠIH JADRALNIH LETALCEV V ponedeljek je ugodno vreme omo-1 sadskem letališču pripravlja za velika goeiio našim jadralnim letalcem nove velike uspehe. Maks Arbajter in Mijo Pušic sta dosegla pravico do zlate »C« diplome. Aleksander Saradjič pa jc prvi z jadralnim letalom preletel iz Zagreba v Ljubljano. Maks Arbajter je prvi pogoj za to diplomo v višinskem letu izpolnil že prej, v ponedeljek pa je dosegel tudi drugi pogoj s tem, da je preletel z jadralnim letalom nad 300 km. 11.30 je odletel z novosadskega letališča in ko je na določenem cilju v Zagrebu videl, da so ugodni pogoji za nadaljnji let. je spustil signalno znamenje in jadral naprej vse do Stične. S tem preletom je postavil nov državni rekord v dolžini leta z določenim ciljem. Arbajter je obenem prvi v državi dosegel enega izmed pogojev za naj višje jadralsko priznanje diamantni »C«. Mijo Pušic je dosegel prvi pogoj za zlato »C« diplomo preteklo soboto, ko je preletel iz Novega Sada do Zagreba (302 km), v ponedeljek pa se je s svojim jadralnim letalom dvignil v višino 3750 m in tako izpolnil tudi druai poroi za zlato »C« diplomo. Maks Arbajter ih Mijo Pušic sta člana našeg;- moštva, ki se na *-OVO- Svedskem jane zemlje. Se hujša je birokracija v tistih krajevnih odborih, kjer enostavno prepišejo stare podatke in jih potem pošljejo na okraj. Tako so na. pravili nekateri krajevni odbori v okrajih Ljubljana - okolica in Kamnik. Hudo napako so storili tudi v jeseniškem okraju, kjer krajevni odbori niso razložili kmetom, kakšen namen in pomen ima popis in kjer je okrajni odbor premalo pomagal krajevnim odborom. Zato se krajevni odbori tudi niso zavedali važnosti popisa iin so ga prepustili kar svojim evidentičar-jem. Podobno je stanje tudi v okraj, nih odborih Ljubljana-okolica in Črnomelj. Nekateri okraji pa so pravilno začeli popisovanje in so že dosegli uspehe. Okraja Krško in Celje-mesto bosta te dni popis že končala. V krškem okraju je pa delu 200 popisnih skupin in poverjenik za kmetijstvo je v tem času osebno pregledal 24 krajevnih odborov. Krajevni odbor Blanca pri Sevnici je popis že 5. t. m. končal. Odkrili so 2 ha zatajenih površin, največ pri velikih kmetih. Popisne skupine krajevnega odbora Raka pa so dvajsetkrat same zmerile površine. Odkrili so nad 3 ha zatajenih površin. V VraipvnAm nHKnrn A rtinp sr» nri no- Aleksander Saradžič pred vzletom s svojim jadralnim letalom vodo znova izkoristila v flotacijskem procesu. V mežiškem rudniku bodo letos nadalje modernizirali obratne napraye. V stari flotaciji bodo postavili nove moderne stroje, v topilnici pa 2 novi peči. Hkrati pripravljajo v topilnici postavitev moderne filtrske postaje, ki bo čistila zrak svinčenega prahu, kar bo bistveno zboljšalo higienske pogoje dela v tem obratu, kjer so sedaj pogosta obolenja zaradi zastrupitve po svincu. Navzlic preurejanju topilnice so mežiški topilničarji dosegli tudi ' letos nove uspehe, kar potrjuje izpolnitev polletnega plana mesec dni pred rokom. Z- izrednim uspehom se ponašajo tudi delavci v rafineriji, kjer redno presegajo planske naloge. Uspelo jim je pridobiti izredno čist svinec v čistosti 99.992 •/<, kar je najboljša kakovost svinca v naši državi in tudi v mednarodnem merilu. Naposled tudi rudarji nočejo zaostajati. Uvedli so nov način kopanja rude. Najboljši rudarji kopljejo sedaj hkrati na 4 delovnik mestih, medtem ko sta prej na enem delovnem mestu kopala po dva rudarja. Svečana izročitev odlikovanj uslužbencem Javnega tolžilstva LR Slovenije Ljubljana, 6. junija. Danes ob 12. uri je imel delovni kolektiv Javnega tožilstva LR Slovenije v sindikalni dvorani ministrstva za zdravstvo proslavo 5. obletnice ustanovitve Javnega tožilstva. Ob tej priliki so bila izročena 28 uslužbencem visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval Prezidi] Ljudske skupščine FLR Jugoslavije. Sekretar Prezidi ja je pri tem imel kratek nagovor. V imenu odlikovancev se je zahvalil javni tožilec LRS dr. France Kočevar. Ustanovljena je Lovska zveza LR Slovenije Pred dnevi je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Lovske zveze LR Slovenije. — Na zboru je bil izvoljen upravni odbor_ ki je včeraj izvolil za predsednika Lovske zveze LR Slovenije tov. dr. Jožeta Benigerja, za podpredsednika Iveta Krevsa, za tajnika Ljubana Zadnika, za blagajnika Andreja Flajsa. Za vodje odsekov, ki so pomožni organi upravnega odbora, so bili izvoljeni: za vodjo odseka za planiranje Viktor Herfort, za statistiko in evidenco Matevž Hace, za kinologijo Jože Kristen, za strokovno glasilo in lovsko literaturo Cene Kranjc, za propagando dr. Jože Rant, za lovsko streljanje Miran Košmelj, za vzgojo lovskih kadrov Ivan Rojšek. Nadzorni odbor je izvolil za svojega predsednika dr. Milana Dularja. Rezultati letošnjega morskega ribolova presegajo znatno planirane količine. V prvem »mraku« v maju, ko ponoči ni bilo lune, to je od 5. do 25. maja so ribiči na Jadranu uloviii vsega 340 vagonov rib-selivk. Direkcija morskega ribolova je s svojimi ladjami ulovila 41. vagonov rib in s tem presegla polletni plan za 118 V«. Najboljše rezultate sta dosegli ladji »Naprijed« in »Partizan«, ki sta že izvršili svoj letin plan lova. Prav lepe uspehe izkazuje tudi zadružni sektor, odkar so uvedli nov način lova na odprtem morju. Tako je zadruga Velaluka na otoku Korčuli v maju ulovila 18 vagonov rib in s tem izpolnila letni plan sedem mesecev pred rokom. Ribarska zadruga v Maslinici na otoku Solti je izpolnila 90 •/• leinega plana. Tudi številne druge zadruge se že približujejo izpolnitvi letnega plana. Velik del ulovljenih rib so oddali industriji ribjih konzerv. Mnogo rib pa je bilo odposlanih tudi na notranja tržišča, tako v Zagreb 16 vagonov, v Beograd 4 vagone in v Ljubljano 4 vagone. Dne 4. junija se je začel nov mrak, zato je pričakovati, da bodo spet prišle znatnejše količina rib na naša notranja tržišča. ZDA in Jugoslavija Washington, 6. jun. (Tanjug) Novi veleposlanik FLR Jugoslavije v ZDA Vladimir Popovič je izročil 5. junija predsedniku ZDA Harry Trumanu svoja poverilna pisma. Ob izročitvi poverilnic je med drugim poudaril, da vlada FLRJ izraža po načelih Ustanovne listine Združenih narodov svojo pripravljenost za razvoj čim boljših in trajnejših odnosov med FLR Jugoslavijo in Združenimi ameriškimi državami, stoječ na stališču vzajemnega spoštovanja, neodvisnosti in enakopravnosti držav in narodov in da naredi in vlada FLR Jugoslavije nimajo nikakršnih drugih želja ali smotrov, nego da se v miru posvetijo graditvi svoje svobodne domovine in s tem ustvarijo svojo boljšo iu srečnejšo prihodnost. V odgovoru na pozdrav veleposlanika FLRJ Popoviča je predsednik ZDA Truman izjavil med drugim, da čutijo ZDA globoko prijateljstvo do Jugoslavije, ki temelji predvsem na dragocenem prispevku, katerega so dali mnogi Jugoslovani, ki so se priselili v to državo, za razvoj ZDA in da so ameriškemu narodu zeio dobro znane zgodovinske borbe jugoslovanskega naroda kot njegovega zaveznika v obeh svetovnih vojnah. Strinjam se, jo dejal predsednik Truman, da so načela Ustanovne listine Združenih narodov trden temelj, na katerem sta naši vladi zasnovali svoje odnose. Vlada ZDA meni, da je treba no Ustanovni listini Združenih narodov vzpostaviti splošno spoštovanje neodvisnosti in enakopravnosti vseh članov svetovne skupnosti. ZSSKpviraplovbo na Donavi Beograd, 6. jun. (Tanjug.) Po dob. ljenih informacijah je začelo sovjetsko donavsko vojno ladjevje 16. maja manevre na Gornji Donavi in sicer tako, da s tem onemogoča prost prehod trgovskim ladjam. Manevri so vsak torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 20. ure, pogosto pa .tudi pozneje.. Med vsem tem časom je prepovedana plovba v tem sektorju, zaradi česar ima jugoslovanska plovba kakor tudi donavska plovba sploh veliko gmotno škodo. Pri tem se še dogaja, da zaradi nepravilnega in nerednega signaliziranja pridejo mimoidoče ladje v strelno linijo sovjetskih vojaških ladij. To se je zgodilo 17. maja jugoslovanski ladji »Krivošija«. Naše rečno brodovje je bilo uradno obveščeno o teh manevrih šele 26. ma- ja.; V uradnem oznanilu. H so ga iz. dali krajevni avstrijski organi na ukaz sovjetskih vojaških oblasti, je bilo sporočeno, da bodo trajali ti- manevri »do nadaljnjega«. Ministrstvo za zutnanje zadeve FLRJ je v zvezi s tem izročilo sovjetskemu veleposlaništvu v Beogradu protestno noto, v kateri zahteva, naj se odstranijo vse vsiljene ovire, ker sovjetska vojaška oblastva s takšnim svojim ravnanjem neposredno kršijo odredbe konvencije o režimu plovbe na Donavi iz leta 1948. Delegacija FLRJ je hkrati poslala donavski komisiji pismo, v katerem zahteva, naj komisija ukrene vse potrebno, da bo sovjetska vlada prenehala s temi ovirami in jugoslovansko delegacijo obvestila o storjenih ukrepih. Sporočilo vojaške uprave JA Koper, 6. junija. (Tanjug.) Italijanski in tržaški časopisi so v zadnjem času širili neresnične in zlonamerne vesti, da je Vojaška uprava za jugoslovansko cono ustavila promet med cono A in jugoslovansko cono in da izvaja »blokado« jugoslovanske cone. V zvezi s tem je vojaška uprava JA danes objavila tole sporočilo: »Promet med cono A in jugoslovansko cono STO ni bil ustavljen in se Jugoslavija članica mednarodne letalske zveze Na zasedanju FAI (Mednarodna letalska federacija) v Stockholmu je bila 2. junija Jugoslavija sprejeta za stalnega člana. Mladina ßosne gradi tovarno dušika Te dni je odšlo nadaljnjih 20CO članov Ljudske mladine iz Bosne in Her- S posebnim navdušenjem je mladina in Hercegovine začela letos gra- normalno razvija. Samo v razdobju od 1. do 26. maja 1950 je prišlo iz cone A v jugoslovansko cor.o 26.694, iz jugoslovanske cone v cono A pa 22.652 potnikov, povprečno torej več kot 1800 ljudi na dan v obeh smereh. Organi vojaške uprave JA izvajajo, kakor so to delali tudi prej, kontrolne ukrepe za promet med obema conama, ki so povsod v navadi v podobnih, primerih. Namen teh ukrepov je, preprečiti prihajanje ljudi s ponarejenimi izkaznicami v jugoslovansko cono, o čemer ima vojaška uprava JA vrsto dokazov, nato tihotapljenje orožja in streliva, kakor se je to dogodilo z ladjo »Vettor Pisano«, in da se prepreči nedovoljena trgovina in tihotapstvo med obema conama. Vrnitev in obisk rojakov iz Amerike Z našim prekooceanskim parnikom »Hrvatska«, ki je včeraj pristal v re-škem pristanišču, je prispelo iz Severin Južne Amerike 35 naših rojakov. -.rtirvr, 19 pg ro- Zasedanje populacijske komisije OZN, končano Sprejet je jugoslovanski predlog o nujnosti industrializacije gospodarsko zaostalih držav _ New York, 6. Jun. (Tanjug) Končano je peto zasedanje populacijske komisije OZN, ki se je začelo 22. maja. Med najpomembnejšimi vprašanji, o katerih je razpravljala komisija, sta bili vprašanji tehnične pomoči gospodarsko slabo razvitim državam in sicer z demografskega stališča, t. j. s stališča rojstev, umrljivosti in selitve prebivalstva, ter vprašanje o medsebojnem vplivu demografskih, gospodarskih ter socialnih činiteljev. O prvem vprašanju Je sprejela populacijska komisija jugoslovansko resolucijo, v kateri se poudarja pomen in nujnost čim hitrejše industrializacije gospodarsko zaostalih držav kot pod-l£ge za zboljšanje življenjskega stanja Drebivalstva. Resolucija vsebuje tud> konkretne predloge o tehnični pomoči tem državam In sicer v mednarodnem merilu. Živahna razprava se je razvila o glavnih vzrokih visoke umrljivosti in relativne agrarne prenaseljenosti v gospodarsko nerazvitih državah, kakor tudi o tem, kako vpliva gibanje prebivalstva na gospodarski in socialni ustroj države. Kot podlago za razpravo so vzeli obsežno poročilo tajništva OZN o medsebojnem vplivu demografskih, gospodarskih in socialnih činiteljev. Glavno težnjo tega študija in priporočil, ki jih je pripravilo tajništvo, podprli pa delegati ZDA in držav Latinske Amerike, predstavlja nazira-nje, da razlog za visoko umrljivost in agrarno prenaseljenost v gospodarsko slabo razvitih državah ni njihova gospodarska zaostalost, temveč prenagel naravni prirastek prebivalstva. Po Bruselj, 6. jun. Predsednik belgijske vlade Eyskens je danes popoldne dal ostavko svoje vlade. Princ regent Charles je sprejel ostavko. tem poročilu naj bi bilo umetno omejevanje rojstev, omejevanje naravnega prirastka prebivalstva temeljni činitelj za zboljšanje položaja v gospodarsko slabo razvitih državah. Da bi se izognili javnemu, podpiranju te teorije, se je večina v komisiji izjavila za predlog delegata ZDA, naj se razprava nadaljuje za zaprtimi vrati. Proti temu predloga je ostro nastopil jugoslovanski delegat Vogelnik, ki je izjavil, da je smoter te teorije obramba gospodarskega izkoriščanja kolonij, polkolonij in odvisnih držav ter njihovo držanje v gospo-darskosocialni in kulturni zaostalosti. Jugoslovanski delegat je zaradi tega zahteval, naj se poročilo tajništva OZN ne natisne, temveč popravi v smislu navedenih pripomb in predloži prihodnjemu zasedanju populacijske komisije zaradi ponovnega razpravljanja Komisija je sprejela ta predlog jugoslovanskega delegata. Že 12°/o beneških Slovencev odšlo na delo v inozemstvo leforrabirojski C5sl©vski kašelj ob epidemi ji otroške gripe v Sloveniji O epidemiji otroške gripe v Sloveniji se je 2. junija razpisalo glasilo KP Italije »Unitä«. List objavlja na strani, namenjeni tržaški kroniki, članek z naslovom »V Ljubljani 41 mrtvih zaradi otroške epidemije gripe«. Kakor vsa informbirojska propaganda skoraj dve leti pripisuje vsako našo najmanjšo, četudi čisto človeško nesre. čo, vselej jugoslovanskemu državnemu vodstvu, se seveda tudi to pot lažnivi, zlobni pisuni iz »Unitä« niso spomnili nič novega, prav nič boljšega. Namen omenjenega članka je, prepričati — zlasti tržaško ljudstvo — da se je celo otroška gripa v Sloveniji razširila seveda po čigavi drugi kakor po krivdi »Titovih fašistov«, torej po krivdi naše ljudske oblasti, kj ji »Unitä« naposled očita premajhno skrb za oboieie otroke in za dobavo zdravil. (V tem glasilu KP Italije lahko po vsem tem v kratkem pričakujemo samo še članek, ki bo dokazal, da so tudi za epidemije otroške gripe, začnimo kar pri sosedih v Trstu. Italiji, Avstriji, Franciji, Angliji in domala v vsej Evropi krivi prav tako »Titovi fašisti«,) Kot dokaz, da otroška gripa zares ni razsajala samo v Sloveniji, naj nam bo vest, da je v Londonu na posledicah iste bolezni letos v februarju umrlo približno 200 otrok in odraslih. To sporočilo je bilo v marcu objavljeno v priznani angleški zdravstveni mesečni reviji »Laneet«. Številke smrtnih primerov zaradj posledic otroške gripe v cstalih evropskih državah pustimo v miru. kajti le najslabši človeški izrodki. kakor so pri »Unitä.« in podobnih informbircjskih listih, lahko tako brez sramu izrabljajo za svoje namene celo bolezen ki se pojavlja po vsem svetu in ki so jo preprečili naši zdravniki z vso ljubeznijo do človeka. V Sloveniji otroške gripe že teden dni ni več! V Celju je res umrlo 48 otrok, kakor je navedel Slovenski poročevalec«. K temu pripominjamo, da se je to zgodilo v času od 1. januarja do maja. da je bil na 80.000 prebivalcev kolikor jih zaiema celjska bolnišnica. odstotek umrljivosti razmeroma rraihpn. pri tem pa so razen tega všteti še številni smrtni primeri otrok zaredi težjih bronhitičnih obolenj. — Spričo tega je bila letos umrljivost otrok v Celju samo nekoliko višia. kakor prejšnja leta. Umrljivost otrok V v sel Sloveniti na se je letos znižala na 8.2 “/» medtem ko je v staTi Jugoslaviji v enakem razdobju znašala 21. •/< otrok. Tudi v Ljubljani je hi’a ppiđemiia otroške gripe izredno lahka, kar so Ugotovil-; naši zdravniki pediatri, ki so imeli posetno dežurne službo že od prvih nrimerov dalje. Izmed nekai desetin lažiih obolenj je v Ljubliani za otroško grino umrl le en otrok! K tem” So nrinomogli nagib odločni pro. tiepidernski ukrep! k; lih io naša zdravniška oblast podvzela kljub blagi gripi, talrn le med drugim prepovedala vce stike med otroki, za-nrla ie šole. otroške restavmoije. predstavo v otroškem lutkovnem gledališču dečie Jasli pa ie sprejela v tako imenovano zaprto zaščito. K»r ie bilo naše prebivalstvo izredno disrinliniratlo so ti ukrepi kmalu rodili lepe uspehe Po 10 dneh zdravniki nislo ne v Ljubliani, niti v Celju ugotovili nobenih novih primerov otroške gripe. InformMroicem iz' »Unitä« pa svetujemo le tole: v.O" Se vam zdi. lahko ?“ naorei šteieto nafe umrle ip holp» otroke. Hkrati nreš*eife tudi vse otroke V ItaTiÜ ip V Trstu, ki «o zboleli za cProško grino.« Po poročilih tržaških zdravnikov ie samo v Trstu bolnih za-nadl otroške grine nič mani kakor okoli 1511 otrok. O tem »Unitä« molči tpr ue niše da za te otrok“ ” Trst,, pico organizirali nobenih bremlačnih zdravniških pregledov Vie neki tako veliko in na vse pripraviieno akcijo ki so jo opravili naši zdravniki. Trst, 6. jun. (Tanjug) Slovenski kmetje v Beneški Sloveniji v vedno večjem številu odhajajo v Belgijo, Francijo in druge države, da bi si našli zaposlitev, ki je ne morejo najti v Italiji, ker italijanske oblasti namenoma ovirajo razvoj industrije. Že okrog 12 vseh moških je odšlo v inozemstvo, večinoma na delo v belgijske rudnike. Iz občine Fojde se je doslej izselilo v Francijo in Belgijo okrog 100 prebivalcev. Prebivalci te občine so že večkrat zahtevali od oblasti, naj bi jim odobrila kredit za nakup živine, pa niso dobili niti odgovora. Nad 40°/o prebivalcev občine Fojde sploh nima živine. Podobno je tudi v drugih občinah. V vasi Malini v občini Ahten so vsi moški brez dela. Okrog 30 vaščanov je odšlo konec minulega leta v inozemstvo. Iz vasi Prosnid, v kateri je polovica moških brez posla, je odšlo v inozemstvo 30 kmetov, iz vasi Stupica je odšlo v Belgijo 20 moških, vendar pa so se nekateri vrnili, ker niso mogli vzdržati v belgijskih rudnikih zaradi slabih delovnih pogojev. Odnos italijanskih oblasti do slovenskega prebivalstva se jasno vidi tudi pri obnovi porušenih vasi. V vasi Stupici, kjer po vojni ni bilo niti ene hiše, ki bi ne bila poškodovana, so morali prebivalci sami obnoviti hiše, ker jim oblasti niso hotele dati kreditov. Pač pa so za graditev nove vaške cerkve odobrile 21 milijonov lir. Nekaj prebivalcev v Nemah je hotelo vložiti prošnjo, naj bi jim dovolili odhod na delo v Jugoslavijo. Zaradi groženj policije in italijanskih šovinističnih elementov, češ da se bo- do maščevali nad njihovimi družinami, pa so morali opustiti svoj prvotni namen. Videmski prefekt odklonil sprejem slovenske delegacije Trst, 8. jun, (Tanjug) Odposlanstvo glavnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji je prosilo prefekta mesta Vidma (Udine), naj ji izposluje kratek sestanek s predsednikom vlade De Gasperijem ob njegovem obisku v mestu. Prefekt delegacije ni hotel sprejeti; na zahtevo, naj pojasni, zakaj je bila odklonjena njena prošnja, pa ie odgovoril, da nima ničesar več pripomniti. Nov Vidalijev šovinistični manever Trsi, 6, jun. (Tanjug) Vidalijevci pripravljajo za konec tega meseca mestni kongres tržaških žen. Pozornost vzbuja, da se to zborovanje ne imenuje kongres Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze, kakršen je uradni naziv vidalijevske ženske organizacije. Vidalijevci bodo očitno po navodilih KP Italije dokazovali na tem kongresu, da je Trst popolnoma italijansko mesto. Glavni odbor vidalijevske ženske organizacije je pripravil za kongres tudi »predstavnice naprednih žen jugoslovanske cone«. Ker pa pravih predstavnic tamkajšnjih žen ni mogel najti, se je odbor pogodil z neko skupino fašističnih ženskih begunk iz-jugoslovanske cone, ki bodo na kongresu predstavljale »napredne žene jugoslovanske cone«. Načrt za industrializacijo in obnovo Italije Rim, 6. jun. (Tanjug) V Milanu je bilo končano tridnevno posvetovanje sindikalnih predstavnikov največjih italijanskih poklicnih zvez, na katerem so' razpravljali o znanem gospodarskem načrtu za industrializacijo in obnovo Italije. V razpravi so ugotovili, da bi uporaba tega načrta, ki določa med drugim povečanje industrijske ravfii Italije za 400 «/o» omogočila zaposlitev okrog milijon brezposelnih delavcev, pa tudi rešitev številnih gospodarskih in socialnih problemov, ki se danes pojavljajo v Italiji. Udeleženci so se prav tako izjavili proti temu, da bi Italija pristopila k Schumanovemu načrtu za ustanovitev zahodnoevropskega kartela za jeklo in premog. Za poglavitne naloge tega gospodarskega načrta so določili: povečanje metalurške proizvodnje za 2,4 milijona ton jekla letno, izdelava 85.000 traktorjev za mehanizacijo kmetijstva, ustavitev uvoza kmetijskih strojev in orodja iz ZDA in Velike Britanije, zgraditev 800.000 stanovanjskih prostorov .na leto Angleško-nemška trgovinska pogajanja London, 8. jun. (AFP) V britanskem ministrstvu za trgovino so se začela pogajanja med predstavniki Velike Britanije in Zahodne Nemčije za obnovo trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma, ki potečeta konec tega meseca. Pri pogajanjih so navzoči kot opazovalci ameriški in francoski funkcionarji iz zavezniške visoke komisije za Zahodno Nemčijo. Sodijo, da bodo britanski in nemški predstavniki izrabili to i%iložnost za obnovo splošnih gospodarskih pogajanj, ki so Pila prekinjena marca t. 1. Žene \ Kobaridu so volile svoj odbor v petih letih, povečanje ladjedelniške industrije od sedanjih 200.000 ton na milijon ton letno, v zunanji trgovini pa usmeritev na vzhodnoevropske države. V zaključni resoluciji je poudarjeno, da za izvedbo tega načrta v industriji niso potrebne kake posebne investicije, kajti industrijska baza je že ustvarjena. Večjo pomoč bi država morala nuditi samo z nabavo surovin. Generalna konfederacija dela je sporočila, da je bilo z razpravo na tem posvetovanju končano preučevanje gospodarskega načrta in da bo tajništvo generalne konfederacije dela pozvalo te dni vse italijanske delavce, naj začno odkrito borbo in uporabijo vsa sindikalna sredstva za konkretno izvajanje tega načrta. Francosko-češkoslovaški gospodarski dogovor Praga, 8. jun. (CTK) Pretekli teden Je bil podpisan v Pragi sporazum o zamenjavi blaga med Češkoslovaško in Francijo. Razen tega sporazuma sta bila sklenjeno sporazum o denarnem prometu in sporazum o ureditvi francoskih nabav na Češkoslovaškem. Stavka londonskih pristaniških delavcev uspela London, 6. jun. (Tanjug) Stavka londonskih delavcev, zaposlenih na pomožnih ladjah in vlačilcih na reki Temzi, ki je trajala več dni, ker so odpustili z dela 91 delavcev, se je uspešno končala. Uprava dokov ie sporočila, da bodo vsi odpuščeni delavci znova sprejeti v službo. V nedeljo, 4. junija so bile po vsem tolminskem okraju volitve v odbore AF2. Od 92 so v 84 vaseh žene izvolile iz svoje sredine najboljše, ki bodo lahko uspešno opravljale številne naloge, ki se danes postavljajo pred organizacijo AF2 in pred vse žene naše socialistične domovine. Tri je že preč, vendar je kinodvorana v Kobaridu, kjer bodo žene imele volitve, še prazna. Zadaj za poslopjem imajo učenci sedemletke fizkul-turni nastop. Pravkar nastopajo s prostimi vajami učenci drugega razreda. Vse prigovarjanje predsednice AF2, da so se zmenile za tretjo uro, je zastonj. »Radovedne smo, kaj so se naučili naši otroci, sa ne bomo nič zamudile,« odgovarjajo žene. Nekatere se celo razburjajo: »Saj ste vedele, da je danes pionirski dan.« Seveda, to so vedele vse žene, ne samo odbornice, saj so prav v tekmovanju pred tednom matere in otroka sprejele sklep, da bodo ob otvoritvi tedna izvedle volitve. Sele ko je bil nastop komčan so se zbrale v dvorani, nekatere kar z otroki, da jim ni bilo treba hoditi prej domov. Predsednica Dora Stres je otvorila sestanek. Izvolile so delovno predsedstvo, zapisnikarja in overova-telje, potem je tov. Dora prebrala poročilo o deiu dosedanjega odbr. rn V dvorani je namah vse tiho. — 2ene pazljivo poslušajo, kaj predsednica čita. Morda bi kdo mislil, da niso zadovoljne in da komaj čakajo, kdaj bo končala, da bodo tudi one povedale svoje. Toda ne. Prav nasprotno. Dora počasi bere: »Pridobile smo 68 naročnikov za Prešernovo knjižnico, v frontni brigadi je po 1 mesec delalo 7 članic, za stalno so se vključile 4, ob lanskoletni novoletni jelki smo razdelile otrokom 200 psketov letos 280, starim in bolnim 30...« Tu se oglasi neka tovarišica: »To pa ne drži, paketov je bilo več!« Predsednica preneha in se nasmeje: »Saj, najbrž jih je bilo res več, toda če navedem že vsako najmanjšo stvar, bi kdo mislil, da se samo hvalimo. Napisala sem le to, kar smo v glavnem naredile.« Tovarišice so zadovoljne. Dora nadaljuje: »Postavile smo patronat nad dijaškim domom »A. Manfreda«, tekmovanje pred 8. marcem je zajelo 45 žena, delale smo 240 prostovoljnih delovnih ur. V tekmovanju pred tednom matere in otroka smo organizirale predavanje o tuberkulozi, dvakrat smo obiskale otroke v počitniški koloniji in jim podarile 7 oblek, otrokom v domu igre in dela smo kupile nove predpasnike, članica AFZ vodi za šolske mladinke tečaj ročnega dela, otrokom smo pripravile "700 paketov, 29. novembra smo odprle pionirsko sobo, za opremo frontnega kotička smo darovale 11.000 din, za počitniške kolonije 4000, obdarovale smo grške otroke z 28 oblekami...« 2ene še vedno pazljivo poslušajo. Sem ter tja se še katera oglasi in pove kaj več, kot je napisano v poročilu, pa jo pomiri deset drugih: »Pusti no, to so malenkosti!« Predsednica pa še vedno bere: »Obiskale smo delavce v Trnovskem gozdu in jih obdarile s cigaretami in zelenjavo, zbrale smo 200 kg starih krp, 50 kg kosti, 500 kg železa, pri mlečni kuhinji je lani sodelovalo 52 članic, letos 60, pri pripravljanju slamnjač za tečajnike frontnega tečaja v Kobaridu je delalo 10 žena, mladincem, ki so obiskovali tridnevni tečaj, smo preskrbele prenočišča....« Ko tako našteva, začneš misliti,-da v tej vasi delajo samo žene. Pa se ne zmotiš dosti. Pri vseh akcijah, gospodarskih, političnih ali kakršnihkoli naredijo največ žene. Na sestanku se pomenijo o delu, sklepi ne ostanejo samo na papirju, dane obljube največkrat prekoračijo. »No, da, povedala bi lahko še kaj. pa sl vsega niti zapomnila nisem. Zdaj povejte ve, kaj mislite.« zaključi! »Kaj mislimo,« se jih oglasi kar pet na en mah, »to, da je naš dosedanji odbor zelo dobro delal in zato ga bomo še enkrat izvolile.« Tako so začele z volitvami. Tu pa so se skoraj skregale. O tem, da bi izvolile novo predsednico, nočejo ničesar slišati, dosedanja pa pravi, da .ne bo več. »Delala bom seveda še, toda predsednica ne bom već.« Pa ji to oporekanje ne pomaga dosti. Ze ko so pred enim tednom sestavljale kandidatno listo, so kot prvo vnesle v seznani tov. Stres Doro, seveda zato kakor pravijo, da se že tam lahko vidi, koga hočejo še vnaprej. Tudi zdaj se sliši z vseh strani: »Saj se ne splača prerekati, Dora. Ti boš, kaj se le braniš, boljše ne moremo izbrati. Prav tako je z odbornicami.« Volile so z dviaanjem rok. Hotele so izvolili kar vse namah: predsed. nico, tajnico in določeno število od bornic. »Saj poznamo vse, kaj bi zamujale čas s posameznim glasovanjem. Ves teden smo že vedele, kdo so kandidatke, če nam pa katera ne bi bila všeč, bi že povedale.« Sele ko je posegla vmes predsednica delovnega predsedstva, so se umirile. Volile so najprej predsednico; z veli- Sobranje LR Makedonije sprejelo 9 novih zakonov Sobranje LR Makedonije je bilo včeraj v Skoplju zbrano na svojem rednem zasedanju ter je razpravljalo najprej o predlogu novega zakona o volitvah ljudskih poslancev, članov So. branja. Po novem zakonu, ki je bil soglasno sprejet, bo imelo Sobranje LR Makedonije odslej nad 220 poslancev, medtem ko jih je imelo prej okoli 110. Prej so volili na 12.000 prebivalcev po enega, po novem zakonu pa bodo volili po dva poslanca. Sobranje je pđtem sprejelo še osem novih zakonov, med katerimi je tudi zakon o uvedbi in podelitvi ilindenske spomenice v spomin na vstajo makedonskega naroda 1. 1903. Spomenico bodo dobili udeleženci vstaje na Ilin-den 1903. leta in vsi, ki so se požrtvovalno borili za osvoboditev makedonskega naroda izpod turškega jarma. kim navdušenjem in ploskanjem so po; novno izvolile tov. Doro Stres; nato tajnico, odbornice pa so le volile skupno. Ponovno izvoljena predsednica v prvem trenotku ne ve, kaj naj reče, potem se oglasi: »Pravite, da smo že do zdaj dobro delale in da ste bile zadovoljne z nami. Zdaj, ko ste nas spet volile, bomo z delom nadaljevale, seveda le, če boste pomagale vse, ker same ne bomo naredile veliko.« S temi nekaj preprostimi besedami je tov. Dora povedala vse. 2ene v Kobaridu ne razpravljajo o stvareh na dolgo in široko, rajši več delajo. Tudi danes so prav na kratko še enkrat pregledale sklepe, ki so jih sprejele za teden matere in otroka, kar je zdaj najvažnejše. Danes so imele pionirski sejem, v ponedeljek bodo očistile grobove padlih borcev, v torek jih bodo skupno z mladino okrasile, v sredo bodo obiskale bolnike in starejše vaščane, za petek so pripravile zdravstveno predavanje, v nedeljo pa bodo za zaključek tedna imeli pionirji fizkultur-ni nastop. Na svojih sestankih ne sprejemajo sklepov za pol leta vnaprej. Sestanejo se večkrat, pomenijo o najvažnejših stvareh in te tudi izvrše. »Tako je najbolje,« pravijo. »Ce sprejmemo 20 sklepov, opravimo z vsakim samo na pol, če pa sprejmemo tri, štiri, so prav gotovo do prihodnjega sestanka vsi izpolnjeni. Danes nismo storile drugega, kot še enkrat pregledale razpored dela v tednu matere in otroka, ko pa se bomo drugič sestale, se bomo pomenile o drugih nalogah.« Zadovoljne so se začele razhajati. Izvolile so odbor, za katerega vedo. da bo tudi vnaprej delaven, pa tudi same so pripravljene delati. (sv) Početje češkoslovaških oblasti nas sporni ss j a na fašizem Iz vseh delov Slovenije prihajajo še vedno nove In nove brzojavke, v katerih izražajo naši delovni ljudje gnjev nad vsem, kar počenjajo in-formbirojci v Pragi mad našimi državljani in diplomatskimi predstavniki. Delavci lesnoindustrijskega obrata Tržič so pisali zvezni vladi: »Ta nečloveška dejanja vzbujajo v nas še večji odpor proti informbirojskim vo-diteijera-agentom vzhoda. Prepričani pa smo, da bo prišel čas, ko bedo morali tudi za te svoje zločine odgovarjati. Mi pa obljubljamo, da bomo vložili vse svoje sile za izpolnitev plana.« »Vsa ta gnusna dejanja krepijo v nss še večjo ljubezen do naših voditeljev do naše Partije in tovariša Tita,« pišejo CK KPS delavci cementarne v Anhovem. »Med vojno smo doživeli v internaciji nečloveška grozodejstva gestapovskih tolp, zato vzbujajo sedanje fašistične metode na Češkoslovaškem nad našimi državljani pri nas še večji odpor proti vsiljevanju nesocialističnih metod naši državi. Zahtevamo, da se takoj preneha z mučenjem in izsiljevanjem naših državljanov na Češkoslovaškem, zahtevamo, da naše ljudi takoj izpustijo iz ječ ter se najstrože kaznujejo krivci umorov Jugoslovanskih državljanov,« pišejo bivši interniranci taborišč Leitmeritza in Rab-steina v Češkoslovaški. »Toda tudi vse te podle namere se bodo zdrobile v prah kot vse ostale.« pišejo delavci številnih delovnih kolektivov. Pridružujejo se jim tudi naši delovni kmetje, člani Osvobodilne fronte. »Odločno zahtevamo, da se morilci Dimitrijeviča in drugih naših državljanov pokličejo pred sodišče ter prejmejo zasluženo kazen,« pišejo prebivalci vasi Hotize iz lendavskega okraja ministrstvu za zunanje zadeve. Vaščani Orehka so poslali s svojega množičnega sestanka pismo tovarišu Kardelju, v katerem mu naročajo, da mora naša vlada podvzeti vse ukrepe, da zaščiti naše diplomatske predstavnike in državljane v Češkoslovaški in drugih informbirojskih državah. Tudi komunisti Generalne direkcije prehranbene industrije Slovenije, člani Zveze borcev iz Nove vasi pri Rakeku, uslužbenci PTT iz Postojne in pišejo o zločinih češkoslovaških oblasti bivši interniranci številnih drugih krajev, bolniki jeseniške bolnišnice in števiiniki drugi kolektivi iz naše ožje domovine ter iz vse države so sprejeli na svojih protestnih zborovanjih protestne resolucije. v katerih odločno zahtevajo, da prenehajo v informbirojskiho državah s preganjanjem naših ljudi. Zločinov češkoslovaških oblasti nista kriva češki in slovaški narod V Janošiku pri Alibunarju je bilo veliko zborovanje slovaškega prebivalstva iz vsega okraja. Zborovalci so poslali veleposlaništvu Češkoslovaške v Beogradu protestno pismo, v kaie-rerh je med drugim rečeno: Vemo, da najnovejši z.lečini češkoslovaških oblasti nad našimi državljani niso delo češkega in slovaškega n> roda. Dobro vemo. da češki in slovaški narod nista kriva teh zločinov. k°r občutimo vezi, ki že od nekdaj vežejo Cehe in Slovake z jugoslovanskimi narodi. Dvigamo svoj glas proti trl-noštvu in zahtevamo konec barbarstva. Trdno smo prepričani, da bo bodočnost kaznovala vse, k.i so odgovorni za smrt in trpljenje jugoslovanskih državljanov. Slovaško narodno manjšino v Jugoslaviji so metode vlade CSR proti našim državljanom še bolj združile z državnim In partijskim vodstvom v borbi za zmago socializma in za neodvisnost socialistične Jugoslavije. Posvetovanje agronomov Makedonije V Skoplju se je začelo prvo posveto, vanje agronomov in drugih kmetijskih strokovnjakov LR Makedonije- za dvig kmetijske proizvodnje na temelju moderne agrotehnike., Uvodni govor je imel inž. Blaževski, ki je naglasil', da kmetijstvo Makedonije od leta do leta napreduje in da imajo pri tem napred. ku velike zasluge tudi agronomi, ki dajejo kmetovalcem navodila za upora, bo umetnih gnojil ter pri uvajanju novih kultur. Na sporedu posvetovanja je tudi poročilo o vlogi zadrug pri napredku kmetijstva. Božena Kenda in njem ,,hčerki u Boženi Kenda, ženi državnega uradnika v Celju, usoda ni bila naklonjena, da bi postala mati. Zato se ji je zdelo, da se njeno veliko, zares materinsko srce ne bo imelo komu prav razdati. Tihe želje so postajale vedno glasnejše, dokler se vsa njena notranjost ni zvila v en sam krik: hočem imeti otroka, pa čeprav tujega. Božena Kenda je takoj po osvoboditvi začeta aktivno sodelovati v organizaciji AF2. Leta 1947 so celjske žene obiskale Dom Vere Slandrove na Polzeli. Otroci so jim pripravili lep sprejem s pestrim pevskim in plesnim programom. 2ene so bile navdušene nad prisrčnim sprejemom oskrbovancev brez staršev. Prav posebno pa je bila ganjena Božena, ki ob pogledu na vzradnščeno otročad ni mogla prikriti plemenite solze, ki ji je zasvetila v očeh. Tu so otroci brez staršev — si je mislila na tihem — tu pa je tudi m a t i brez otroka. (Božena se je kljub temu, da je bila v tem življenju ogoljufana za materinstvo, imela vedno za mater, kajti ljubila je otroke nad vse na svetu.) Njene vlažne oči so begale “d otroka na otroka, opazovala jih je v igri in mimiki im skušala uganiti njihovo nrav. Skrita želja je dobila prav določeno obliko: posvojila bom enega teh otrok! Oko ji je obviselo na okroglem, rdečeličnem dekletcu. Hilda ji je bilo ime. Ves čas ga je opazovala in se tudi spustila v pogovor z njim. Ko je negovalki izrazila syojo željo in sklep, je ta malce v zadregi pripomnila, da je Hilda otrok pogrešanih kočevskih Nemcev. Toda otrok se Je je ie okle- pal, kot bi instinktivno slutil v njej materinsko oporo. Božena, zavedna slovenska žena se je že borila in nihala v odločitvi. Hilda ni spustila njene tople roke — In Božena je v trenotku odločila: vzamem jo in jo vzgojim v slovenskem duhu! Teden pozneje je Hilda že imela svoj dom in roditelje. Boženin mož je sprva sicer nasprotoval ženini odločitvi, ko pa je zagledal otroka v hiši, je tudi njega premagalo čustvo in je Hildo takoj prvi dan peljal »na kupčijo« za sadjem in sladkarijami. Kmalu sta zakonca Kenda uredila pri oblasteh tudi vse potrebno za posvojitev. Hildo sta prekrstila za svojo Lidijo... Lidiji je bilo takrat devet let. Kmalu se je vživela v novo okolico. Ob dobrih posvojiteljih ji je kmalu obledel tožen spomin na zgubljene starše. Nekaj pa je Lidijo vendarle težilo tako, da ni nikoli prav pokazala otroško razposajenega veselja v tem tihem domu brez otrok. Razklenila se je svoji dobri, novi materi in zajokala po svoji mlajši sestrici in bratcu. Nič ni vedela zanju, kje sta, pa je prosila mater Boženo, naj ju poišče. Božena seveda ni mogla odreči ganljivi prošnji »svojega« otroka. Začela je iskati še bratca in sestrico in ju tudi našla. Kar razumela je Lidijino tiho prošnjo, da bi rada imela pri sebi še brata in sestro. Začela Je presojati svoje materialne pogoje in zmožnosti. Nak — ne bo šlo! Samo moževa plača je v hiši, ki je sicer doslej zadostoval« za dvočlansko družino — toda pet ljudi — in to tesno stanovanje ... Devetletni otrok pa takih težkoč seveda ni razumel in ni odnehal s svojimi prošnjami. Ko je zvečer Lidija že sladko zaspala, je mati Božena sedela v pozno noč sključena pri ognjišču in tuhtala za izhodom. Njene misli so se pletle v dolge samogovore: Lidija — njen otrok — ne bo nikoli prav vesela, če ji ne ugodim te prošnje. In kako rada bi jo razveselila — pa je ne morem! Stanovanje je tesno, s hrano je hudo — denarja ni in podpore za otroke so, neznatne. Bolje je, du vzgojim dobro enega otroka kot pa tri slabo! Ne — ne morem... Stopila je k speči Lidiji in se ji opravičevala — rada bi, pa ne morem! Nekaj dni jo je mučilo to vprašanje in zdelo se ji je že, kot da ji otroške oči očitajo. Pa je spet prebedevala noči, mislila in mislila in iskala rešitve. Nekega jutra pa je sproščeno objela svojo Lidijo in ji Izjavila: »Vzeli bomo še bralca in sestro, jaz pa bom šla v službo, da bodo laže živeli.« Kdo bi mogel popisati veselje rr.ale Lidije! Kateri otrok je kdaj še iskreneje objel svojo krvno mater, kot je objela Lidija mater Boženo ob tej izjavi! Od veselja so se vse misli zmedle v otroški glavici, na smejočih ustih pa je še obvisela ganljiva obljuba: »Mamica — vse, vse tl bom kupila, ko bom velika!« Štiriinpetdesetletna Božena se Je Javila za službo v tovarni emajlirane posode — in vzela nočni »šiht«. . Kar zmagovala je vse te napore, saj Je bila zdrava in materinsko močna. Potem še je napotila v Slivnico po .Lidijino sedemletno sestro Anico, Našla : jo je pri nekem kmetu zelo revno in ; zapuščeno. Ko je mati Božena potipala j kmeta, kako misli z ubogo Anico, ji je : odgovoril, da je ne bo posvojil. Slabotni otrok mu ni kaj prida hasnil, pa je kazalo, da se njegov skrbnik ne bo pritoževal, če se otroka usmili kdo drugi. Tako je Božena pripeljala za veliko noč Lidiji sestrico. V drobnem otroškem srcu je bila samo še ena rana — ena želja: bratec. Božena je poiskala tudi njega, katerega pa je v tem času že posvojila druga družina v Celju. Ko je Božena videla, da je fant pri družini Erjavec dobro preskrbljen, je bila mirna in je tudi svojima hčerkama kmalu dopovedala, da je bolje tako in da spada bratec že k drugi družini. Ker družini stanujeta v istem okolišu, se otroci lahko pogosto sestanejo in poigrajo med seboj. Božena se je oprijela vzgoje svojih hčera. Kot prvo vzgojiteljsko načelo jima je vcepila iskrenost in poslušnost. Samo za laž bom dvignila roko nad otroka -- je sklenila sama pri sebi. Mož-oče pa je celo temu nasprotoval, češ, lepa beseda lepo mesto najde. In Boženi res ni bilo treba uporabljati telesne kazni. Kmalu so ji morali tudi sosedje priznati, da sta njeni hčerki dobri in zelo lepega vedenja. In kako je tovarniška delavka Božena Kendova spremljala učenje svojih otrok! Utrujena tovarniškega in gospodinjskega dela je našla še vedno dovolj časa, da je pregledala naloge Lidiji in Anici. Lidija ji ni delala preglavic — bila je dobra učenka. Anici pa je Slo bolj kilavo — videti je bilo, da se v Slivnici njfen oskrbnik ni dosti zmenil, kako otrok napreduje v šoli. Božena jo je izpraševala, jo preizkusila v pisavi in računstvu. Po svoji vesti je sama v sporazumu z učiteljico pravilno odločila, da spada otrok nazaj v prvi razred, četudi bi ga morala vpisati že v drugega. Anica je bila v celjskem prvem razredu letos odlična učenka. Njena sestra Lidija pa je tudi končala I. razred gimnazije s prav dobrim uspehom. »Lepo hočem vzgojiti svoji dekleti,« pravi Božena — »da bosta imeli lep spomin na mene.« Privošči pa jima tudi vse, kot more samo krvna mati privoščiti svojemu otroku. Sama dokaj skromno oblečena žrtvuje svoje in svojega moža točke za svoji dekleti. V omari visi vrsta lepih, pisanih dekliških obleke. Spodaj pa je poln predal zlikanega perila in Božena ponosna pripomni »Vse to je od mojih deklet«. Celo »mufe« jima je preskrbela lansko zimo, ker sta dekleti potožili, da ju rado zebe v roke. Se mi je krožil pogled po sobi. po lepih snažnih posteljah srečnih deklet. Na omari sem še opazila jabolka. »Kaj, jabolka tudi še imate v tej pozni pomladi,« sem pobarala mater. »I, seveda — otroci morajo imeti sadje. Po .šihtu* sem v jeseni obirala jabolka pri kmetu, pa sem jih za Ion prinesla vsak večer zvrhan nahrbtnik domov. Imamo jih vsaj še za en mesec, potem pa bodo imeli otroci tako že drugega sadja dovolj.« Ko sem odhajala od te vzorne matere, mi je prišlo na misel, da bi morali v tem tednu, posvečenem materi in otroku izkazati posebno pozornost tudi požrtvovalni Boženi Kendovi. Morda si bila prezrta, Božena! Jaz p* sem Ti z iskrenim občudovanjem ngi pisala te besede..„ V. S» Zgodnja hostija -dobra živinoreja! Pravočasno pokošeno seno s travnikov in košenin z dobro travnato rušo, pravilno v čim krajšem času pokošeno in dobro vskladiščeno, je najvrednejša krma za prehrano živine, Takšno seno krije skoraj celotne potrebe živali, tako da živali ostanejo v dobri reji im dobro napredujejo. Seno z vlažnih, zapleveljenih in zanemarjenih travnikov je že samo po sebi znatno slabše, z nepravočasnim in nerazumnim pospravilom pa se vrednost takega sena še poslabša. Sama košnja močno vpliva na vrednost travnikov, na kakovost sena, pa tudi na količino pridelka. Na kakovost in količino sena vpliva največ čas košnje. Trave, ki so pokošene v različnem času rasti, vsebujejo različno količino hranilnih snovi. Mlade pokošene trave vsebujejo znatno več hranilnih snovi, kakor trave pokošene v času, ko že zorijo. Trave s starostjo zgubljajo na hranilnih snoveh, hkrati pa postanejo težje prebavljive. Preiskava (analiza) sena, ki je košeno v različnem času, nazorno pokaže, kako se z zorenjem trav zmanjšuje njihova hranilna vrednost. Vsebuje v % Cas košnje belja- kovin rudninskih snovi celuloze (lesovine) tolšče V začetku cvetenja 15 15.3 23 3.2 14 dni kasneje 11.2 8 34.4 2.7 še 14 dni kasneje 8.5 7 38 2.7 Tu jasno vidimo, kako z zakasnitvijo košnje v kratkem času pade vrednost hranilnih snovi za polovico in celo več. Praktično postane prekasno košeno seno skoraj enakovredno slami. ze samo to dejstvo sili vsakega vestnega živinorejca, vsako gospodarstvo in vsako kmečko delovno zadrugo. da ne bo košnja niti za en dan v zastoju! S pravočasno, zgodnjo košnjo la hkrati postopoma uničujemo slabe trave, ki so za travnike in košenine plevel, ker s hitro košnjo preprečimo, da pleveli dozorijo, raztrosijo seine in se tako naglo širijo na škodo boljših trav. Večji pridelek sena z zgodnjo košnjo pa si zagotovimo s tem, ker nam da rana košnja sena boljši drugi otikosl Tako je jasno, da moramo s košnjo začeti v času, ko trave začenjajo cve-sii in jo dokončati v času, ko še cve-tejo. Ker trave cvetejo vsega 15—20 dni, je s tem že določen čas, v katerem je treba košnjo opraviti. Da bo košnja cb razpoložljivi delovni sili pravočasna, zavisi predvsem od dobre .organizacije na terenu. Za to delo smo zaradi boljše živinoreje zainteresirani vsi; sama gospodarstva, ki imajo košnjo, ljudski odbori, kmetijske zadruge in množične organizacije. Ni mogoče pričakovati pravega uspeha, če ne bodo kmečke delovue zadruge, kmetijske zadruge in kmetje po vaseh imeli sestankov, kjer bodo pregledali, koliko površine imajo za košnjo, katere površine so najbolj ogrožene, s kakšno delovno silo in kakšnimi stroji razpolagajo In katere travnike ter košenine je treba zaradi ogroženosti in zrelosti najprej {»kosili. Vsak član zadruge in vsak krnel je dolžan, da z vsemi močmi pripomore k čimboljši košnji na svoji kmetiji pa tudi poskrbi za košnjo ter spravilo sena na ogroženih površinah. Okrajni štabi za košnjo morajo temu vprašanju posvetiti posebno pozornost in usmerjati v delu kmečke delovne zadruge, kmetijske zadruge^n ljudske odbore, katerih skrb je, da organizirajo stalno medsebojno pomoč v košnji pazijo da bodo usposobljeni vsi stroji, kosilnice, konjske greblje in obračalniki, usmerjajo pomoč v vpregi itd. Zadruge in ljudski odbori naj imajo v evidenci vse površine za košnjo, vsa razpoložljiva sredstva za košnjo in spremljajo sproti potek košnje. l,e na ta način bodo mogli sproti odpravljati ovire in izdajati ukrepe za pomoč. Vsaka organizacija in zadruga mora že v naprej vedeli svoj delokrog in skrbeti na tistem področju za potrebno pomoč. Lani smo marsikje opazili večje površine nepokošenega sena, še v več primerih pa zelo pozno košnjo. Taki primeri se letos ne smejo ponoviti. To bi bil znak skrajno slabega odnosa do naše živinoreje, kakor tudi do samega pospravila dragocenega pridelka. Še slabši so primeri, ko pokošenega sena pravočasno ne vskiadiščijo. V lem so v glavnem prikazane naloge štabov za košnjo, ki naj se dela lotijo resno in ne odlašajo niti en dan. Košnja bi morala biti že v polnem razmahu. Ze ždaj bo vsak zamujen dan v škodo vrednosti sena! V tem mesecu naj bi bilo pospravljeno vse seno. da ne bo slaba pozna košnja še ovirala žetve in drugih del, ki sledijo košnji. Z. A. Varujmo gozdove s preudarnim izkoriščanjem Medtem ko vodimo v letošnji gozdarski akciji težko bitko za kubike in je zbiranje frontovcev, ki odhajajo v gozdne frontne brigade, da opravijo planske naloge sečnje lesa, intenzivnejšo, vendar posvečamo še vedno premalo pažnje pravilnemu izkoriščanju gozdov pri poseku lesa. Med pogostimi napakami, ki jih je treba nemudoma odstraniti, so pomanjkljiva delovna navodila 2a posek iesa, prešibka kontrola nad posekom in mnogokrat prav tako pomanjkljiva navodila in izvedba prevzema lesa. Lesni manipulanti so odgovorni za „Mleku46 v Novem mestu ni vseeno, kakšno mleko dobijo naši otroci Z organizacijo 70 zbiralnic in s tem. d; uporabljajo za prevoz mleka tudi vpreži le vozove, So zadnje mesece v novomeškem okraju zelo zboljšali odkup mleka. Zadnji čas so povprečni mesečni plan odkupa v nekaterih mesecih celo presegli. Zato pa so pred kratkim prišle na dnevni red druge ; manjkljivosti, zaradi katerih se mleko zelo pogosto skisa, še preden pride do potrošnikov. Glavni vzrok je v tfem, da oddajajo kmetje mleko jutranje molže zmešano z ornim od prejšnjega večera, Da bi vsaj, ..mašim tsajmlailint zagotovila zdravo mleko, je zato uprava »Mleka« v Novem me. stu s 1. junijem uvedla naslednji način razdeljevanja mleka: Vse mleko, ki ga odda državno posestvo Grm v zgodnjih jutranjih urah, prejmejo dojenčki in otroci, starejši potrošniki pa dobe mleko od količin, ki pridejo s kamioni v mesto šele ob osmi ali celo deveti uri. Razen tega je podjetje v juniju začelo dosledno kontrolirati kvaliteto mleka po vseh zbiralnicah. S tem upa, da ji bo' uspelo dvigniti maščobno stopnjo, k1 je znašala v maju od i',8 do 3 obrtniško kulturno-umetniško društvo V nedeljo so obrtniki kamniškega okraja ustanovili svoje kulturno umetniško društvo. V novo društvo se lahko vključijo obrtniki in vsi, ki jih zanima ljudsko prosvetno delo — naša tepa slovenska pesem in beseda. Kljub težkemu vsakodnevnemu delu v borbi i-i gospodarsko osamosvojitev naše države, kjer tudi obrtniki s svojim znanjem in zmožnostmi niso ob strani, so sklenili, da se bodo udejstvovali tudi v svojem obrtniškem pevskem zboru in orkestru. Obrtniško kulturno umetniško društvo v Kamniku je bilo ustanovljeno na lastno pobudo obrtnikov in Je že tretje te vrste v Sloveniji. V Ljubljani deluje podobno društvo »Kos-Hriber-nikti, v Mariboru pa obrtniški pevski zbor. Birokracija in brczdušnosl sta si zelo blizu Dne 26. maja sem šla s potrdilom rajonskega ljudskega odbora Moste v Narodno banko po živilsko karto za dojenčka. Uslužbenka v banki mi ni dala karte, češ da bi morala biti o tem obveščena od rajona. Rekla mi je, naj pridem 29. maja. Tudi tega dne nisem dobila nakaznice. V banki so se izgovarjali s tem, da jih nimajo. Svetovali so mi, naj pridem vsak dan vprašat, morda jih dobijo. Na pripombo, da nakaznica čez dva dni ni več veljavna, nisem dobila odgovora Tovariši v banki, ki so mi mogli dati tak »nasvet, gotovo niso čitali v časopisih o pripravah na Teden matere !n otroka. Ne oziraje se na to bi morali vedeti, da je takšna dnevna pot zame, komaj 16 dni po porodu, ne samo utrudljiva, ampak tudi škodljiva Bolel me je njihov brezdušni odnos do matere, ki je komaj rodila. »Svinja Pepca« * Ko sem 31. maja v »Poročevalcu« brala o »svinji Pepci«, ki je povrgla 22 prašičkov, sem bila vesela in ob enem užaljena. Zakaj so Je dali na državnem posestvu v Konjicah svinji to pristno žensko ime? To mi ni bilo prav iflč všeč. Upam, da De bodo vsaj nobenega njenih števllinih »potomcev« imenovali po »materi«. Saj gotovo ni težko najti kakšno drugo ime, ki bo bolj pristojalo tem našim domačim živalim in ne bo dajalo nikomur prilike za opazke na račun naših imen. V imenu prizadetih Pepca J. 99 Ivo, odda) mojo sekiro komandantu Večerni sestanek brigadirjev II. novomeške brigade se je že nagibal h koncu, ko je v razgovor posegel komandir tretje skupine, Branko Mat. kovič: »Tovariši! Fronlovei moje skupine napovedujejo tekmovanje vsem skupinam v brigadi!« Pritrjevanje osmih mladih ljudi, ki sestavljajo Brankovo skupino, je presekalo molk, ki je zavladal med brigadirji ob napovedi tekmovanja. »Sprejmemo! In to ne samo količinsko, ampak tudi tekmovanje v kakovosti izdelave, v nizkih panjih in skrbnem pospravljanju vej in lubja!« je krepko povedal frontovec Težak, komandir prve skupine. Oglašale so se desetina za desetino, le osem brigadirjev druge skupine je vprašujoče gledalo svojega komandirja Jožeta, ki je trdovratno molčal. »In ti, Jože?« ga je Vprašal koman. dant brigade Henigman. Sedemdeset pogledov se je zapičilo v Jožeta. »Do prvega ostanem v brigadi, potem grem, pa če bo plan izpolnjen ali ne,« je ostro vsekal v razpoloženje brigade Jožetov odgovor. Tega tovariši niso pričakovali. »Upognil si se pred planom, slabič!« »Cucelj vzemi namesto sekire!« je Jožetu krepko odgovorila fronto vka Jelka. Po sestanku je bilo v taborišču živahnejše kot po navadi, le brigadirji Jožetove skupine so molče posedali po ležiščih. Komandirjevo ponašanje jim je jemalo voljo do dela. »Fantje, te sramote naj bo enkrat konecl Nika- DNEVNE TESTI KOLEDAR Sreda. 7. juniia: Zorica Bogomil. Četrtek 8. junija: Budislav. Medard. SPOMINSKI DNEVI 7. VI. 1848. — Slovanski kongres v Pragi je postavil slovanskim narodom politični in kulturni program. 7. Vi. 1935. — Umrl prirodoslovec J. v. Mi.-urin. < 7. VI. 1943. — Partizani uničili nemško letališče v Cerkljah na Dolenjskem. 7. VI. 1944. — Cankarjeva brigada je zavzela sovražno postojanko la pri Ljubljani. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromostje. Trg Franceta Prešerna 5. • Poslovalnica Putnik Ljubljana ima od 15. junija do 1. julija na razpolago večje število privatnih »ob na Rabu. Interesenti naj se takoi javijo v poslovalnici Putnika Ljubljana. Naprošamo vse bivše borce in vo-diteije 1. SiNOUtI Toneta Tomšiča, kateri so biii v brigadi od njene ustanovitve do kapitulacije Italije, da nam takoi pošljejo svoje sedanje naslove. — Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije. Ljubljana Erjavčeva 10. Desetletnico mature bndo proslavili maturantje iz leta 1940 dne 8. julija na III. drž. real. gimnazij,- v Ljubljani. — Prijavite se Dušanu na tel. 30-31. Sioveniia-Fkspoft ima novo telefonsko številko 27- 03. Telefonska številka 4<—84 ostane neizpremeniena. 1422-n PeročTa sta se tov. Neli Zupančič, geometer s tov. Miro Fantin. Čestitamo. — Prijatelji. 1416-n Svengah v Ljubljani. Opozarjamo občinstvo da nastopi danes zvečer ob 29.30 v dvorani kina Moskva, mojster sugestije, jasnovidec in telepat Sven-aaii. Zanimivosti sporeda, ki ga izvaja s sodelovaniem partnericp Eiiz.e in solista Parme «o ntrnkcMa za Ljubljano. Pianinsko društvo Siovenigradec razpisuje službo oskrbnika (oskrbnice) za Slovenjgraško kočo rod Kremžarjevim vrhom. Plača in ostalo po dogovoru. Prp.-v» s podatki o dosedanjem službovanju na društveno upravo do 25. iuniia. GLEDALIŠČE ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mesini dom Sobota. 10. jltn. ob 18: VI. Nazor-dr-Gradnik »Pepeika«. Nedelja, 11. jun. ob 17: Nazor-Gradnik »Pepeika«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Četrtek, 8. junija ob 15: Miller: Vsi moji sinovi. Red LMS-3: ob 20: Rossini: Seviljski brivec. — Red B. koMun O koncertni In operni pevki Majdi Dugan - Lovšetovi je napisal zagrebški kritik med drugim nasednje besede: »Umetnica ima solidno postavljen sopran, jako lepega in ugodnega tim-bra, poln lirike toplote in izredne tehnike. Tako je njena koioratura jasna in predavanje ima nek posebni čar « Umetnica )x> pela v Ljubljani razne pesmi iz domačih in svetovnih literatur. točen spored objavimo jutri. Pri klavirju bo prof. Marijan Lipovšek. Koncrt bo za abonma, vstopnice v Knjigarni muzik»!ij. Opozarjamo na jutrišnji koncert Obrtniškega pevskega zbora KUD Kos-Hribernik pod vodstvom Davorina Čandra. Na koncertu sodeluje godalni orkester MLO pod vodstvom dirigenta Šušteršiča Vinka. Solist bo violinist Podržaj Fran. Vstopnice Knjigarna nni-zikalij. Danes zvečer ob 20 bo VIII. javni nastop študentov Akademije za glasbo v Filharmoniji. Nastopili bodo I? violinskega oddelka prof. Leona Pfeiferja. iz solopevskega oddelka prof. Dn-riana in iz šole zbornega dirigiranja Cirila Cvetka. Snored velja kot vstopnica. dob, se v Knjigarni muzikaiij. Akademija za glasbo oddelek zgodovinska skupina, seminarji docenta Ukmarja in prof. dr. Cvetka priredi troje predavani v mali filharmonični dvorani, začetek ob 29. Četrtek R. junija predava Pavie Kalan o Bachu. Nato predava Vlado Golob: Platonovo pojmovan ip glasbe v luči antične miselnosti. in 20 juniia bo predavanje o Jakobu Gallusu-Petelinu ki ga bo imel Rafael Ailec. KINO DRAMA Cerrrtek. 8. junija ob 19.30: Goethe: Esmont Zaključena predstava za Prvotni!» ob 19 39: Goethe: Ee-—>nt 7-Mixtčepa rr> za T,MR. Arhi-- Drame v Ljub! feni onozarfe ustanove društva in posameznik? da vrne'n ve» i7»n«otene knliee na jkasneje do 2* iuniia. IZBO'Pfenl? kn »is se s tem prekinja do prihodnje objave. OPERA Četrtek 8. junija ob 20: Mozart: Fi-ga rova svatba. Zaključpns pi fdstava PeZmk “s1 limfi ja ob 20: Massenet: Don Kiont. Zaključena predstava za sindikate. p.-mvn GLEDALIŠČE JESENICI? Četrtek fi. jurila ob 19 30: Sehmer: knva-stvo in ljubezen, slavnostna predstava v Tednu matere in otroka. LJUBLJANA UNION: soviet, barvana risanka: »Zgubljena račka«. Prekmurje. — Predstave ob 16.15 18.15 in 20.15 MOSKVA: angl. barvani f’iitn »Blanche Fury«. Filmske novosti 10 Predstave ob 16.15. 18.15 in 2015 SI OGA: ameriški film »Moja draga Klementina«. Inozemske brigade na avtocesti. Predst.: 16.15 18.15. 20.15. TIVOLI: angleški film »Hamlet« Predstava oh 20.30. TRIGLAV: francoski film »Ob zori« krotki film Mladi kadri pomorstva. Predstava ob 20 RIŠKA: jugoslovanski film »Zgodba o tvornici«, kratki film Vrištin« in klasie. Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: francoski film »T.ipbavni sen«. Kratek Llm Pred na-rodnim sodiščem. — UDARNIK: ameriški film »Sedmi kriz«. Kratek film Naš film. . . ... CELJE METROPOL: ameriški fiim »Močvirje«. Obzornik 34. — DOM: angl. barvanj film »Sarabanda za umrie Hublmce«. Bosanski mes. 25. KRAX.T STOPZTC: amer film »Tarzan »rrenu-e« fflrnsl-o novosti 2 L \7vD"TK: ameriški film »Kako zelena le bila moja dolina« filmske novosti 7. PRESKRBA DELITEV NAKAZNIC ZA SLUŽBENA POTOVANJA za mesec junij 1950 na področju OLO LJubljana-okolica Narodna banka FLRJ, podružnica 610 Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 10 bo delila nakaznice za službena potovanja za mesc junij 10. junija. 2012-1 DELITEV PREMOGA Potrošniki v Ljubiani k! imajo nove »K« karte, kategorije K-II si lahko nabavijo premog za gospodinjske po-Irebe in sicer: na odr. K-II 1950-F po IGO kg premog?. Ilirska Bisirtca. na odr. K-II I950-G in na odr. K-II 1950-H pa po 100 kg premoga Velenje. Skupno prejmejo gospodinjstva 100 kilogramov premoga Ilirska Bistrica in 200 kg premoga Velenje skupa) 380 kg. , Na navedene odrezke bo mogoče nabaviti samo določeni vrsti premoga Premog si morajo gospodinjstva nabaviti zaključno do 31. julija 5950. Količine premoga so za zimo in nal se z njimi štedi. Premog si lahko upravičenci nabavijo takoj. — Razpis se ne tiče aktivnih železničarjev ki imajo nakaznice' prežiaosane s črko Z. — Dc-edanie »K« knjižice (zelene) so s tem poslale neveljavne. Gospodinjstva v Ljubljani, ki imalo nov? «J-.« nakaznice za kurivo kafegoril K-1V K-I1I in K-II. nal si raznbane količine nremoga nabavijo do določenega roka. (, j. na K-1V do 39 iuniia, na K-11I in K-II na do.31. iuliia — Po tem roku «e premo? ne bo več izdajal na naštele kat. »K« nakaznic. — Zaloge premoga po skladiščih so zadostne. OttVfiSTJULA OPOZORILO VINOGRADNIKOM Opozarjamo vinogradnike ptujskega vinogradniškega okoliša, da izvršilo -kropi ten ip proti peronospori do 8. junija ker je jto tem dnevu pričakovan zbruh poletnih trosov. — Grupa za zaščito rastlin pri ministrstvu za kme-11 istvn. OBVESTILO SGLSKE POLIKLINIKE .Učene,- ljudskih šol in dijaki sred-nuh.tn strokovnih šol ki bodo po zaključkušolskega leta deloma ali stalno v Ljubljani sc obveščajo, da bodo na •Šolski polikliniki ure ortojicdske gim-nastjkp tudi v mesecih juniju in jtl-hm Zlasti opozarjamo na to one učence dijake. vpisane na ortopedskem oddelku ki med šolskim letom zavolio pontanknnia časa nis„ mogli redno ob- POSEBNI VLAKI ZA medn a rodno VESLAŠKO REGATO NA BLEDU »Putnik« ie organiziral šest posebnih direktnih vlakov na Bled in sicer iz nas.lcdnnh mest: odhod prihod Maribor Zagreb Ljubljana Reka Novo mesto Gorica odhod jezero, odhod 0.15 ’.39 7.55 0 39 0.10 odhod Lesce 21.00 20.28 22-40 71.30 24.00 6.15 7.45 9.30 5.2? 4-00 .15 prihod 10 00 Bled . ..— Bled jezero 23.00. — vsak interesent dobi v lokalni poslovalnici »Putnika« vozovnico s 75 5 > popusta, značko in vstopnico .vanju. po- k tekmo mor ne pridemo z delom in na grafikonu izgledamo kakor gnilo jabolko na drevesu.« je dejal Ljubo Ljubove besede so sprožile plaz ogorčenja. Odšli so h komandantu brigade in se po. govorili. Jožetovo razdiralno delo v brigadi je bilo odkrito. Brigadirji SO sklenili, da ga izključijo iz brigade. Drugi dan Jože ni šel na delo. Za. slutil je, da ga čaka neizprosna sodba brigade. Mračilo se je že, ko so se frontovci vrnili z dela. Jožeta ni bilo nikjer, le na kovčgu frontovca Ivota je pustil listek z naročilom: »Ivo, oddaj mojo sekiro komandantu.« Ko je komandant hotel sekiro spraviti v skladišče pa je Ivo dejal: »Daj jo meniT komandant! Moja je nekam mehka, da se kar zvija ob ho-jini grči, ta pa je ddbra, močna...« * Naslednje jutro so frontovci veselo odšli na delo. Peli 50 tudi fantje in dekleta druge skupine, pogumno so zrli novemu delovnemu dnevu nasproti. Stoletna hoja, v katero so se zasekali udarci sekir Rcko-ve skupine, je zaječaia in vznemirjeno otresala s se. be prah svojih cvetov. Manipulant je pozno v noč prinesel rezultate dnevnega prevzema lesa in komandant je ta veeer težko pričakoval II. skupino, ki se je šele pozno v noč, zadnja vrnilo z dela. Pred zborom brigade je prebral dnevno zapoved: Prehodno zastavico si je priborila II. skupina. Dnevno normo je presegla za 50«/».« Nov cenik za dela krojačev in šivilj Urad za cene pri predsedstvu vlade I din. smučarska jopica 680 oz. 510 din. Litri je v soglasju s komitejem za lo- smučarske hlače 310 oz. 235 din- perliO: kalno industrijo izdal nov cenik za | moška srajca z dolgimi rokavi iiü oz. ocla krojačev in šivilj kt velja od i junija i. 1. Po teni ceniku so glede cen za krojaška dela otnau razdeljeni v uve kategoriji. Razvrstitev v kategorije bodo izvršili po uradni dolžnosti okrajni oziroma mestni poverteniki za itidustrijo in obrt. Dokler obrtni obrali ne todci kategorizirani, le odškodnine računati po dosedanji tarifi. Iz obsežnega cenika posnemamo naslednje najvažnejše postavke tprva številka velja za obrate 1. kategorije, druga pa za obrate II. kategorije): moška oblačna: enovrstna obleka s telovnikom 1320 oziroma 990 din brez telovnika lino oz. 840 suknjič 810 oz. i)40 din. platneni suknjič 405 oz. 350 din dolge alt športne hlače 295 oz. 280 din. površnik ranglati uli hubertus plašč 1070 oz. 800 din, zimski plašč ali športni površnik 1150 oz. 950 din. veterni jopič s kapuco 495 oz. 380 din, smučarska bluza 680 oz. 510 din. smučarske hlače 310 oz. 235 din: ženska oblačila: gladek spomladanski plašč 870 oz. 670 din športni spomladanski aii zimski plašč 930 oz. 710 din. športni zimski piašc 990 oz. 750 din. kostim 960 oz. 730 din ravna jopica z ovratnikom in žepi 680 oz. 510 din. brez ovratnika in žepov 530 oz. 395 din, platnena jopica 465 oz. 350 din gladko kril«» 160 oz. 130 din krilo z zivotkom 335 oz. 250 din vonena ali svilena obleka 620 oz.. 470 din bombažna i.b-5 ka 3.U5 -sjz. - 28U - din -, športna bluza 250 oz. 175 din. francoska bhiza 365 oz. 280 din pisarniška hnlia 310 oz. 235 din domača kralka halja 365 oz. 280 90 din. rezervni ovratnik 2o oz. 20 din. pižama 210 oz. 150 din. spodnje hlače na pas kratke 65 oz. 50 din. dolge 75 oz. 60 din. ženska .kombineža 110 oz. 90 din. nedrček 65 oz. 50 din ženska .spalna srajca 13a oz. 105 Ciin, ženski predpasnik z. nastavkom 70 oz. 5o din. zdravniška halja 200 oz. 140 ain. rjuha S din. blazina 65 oz. 50 din odejna preoblek» 100 oz. 75 din.' Davek na promet storitev je v ceni že vključen, sukanec in ostali dodatki pa niso vračunani in tih sme obrtnik zaračunati po nabavnih cenah. Pri izdelovanju oblek za decke do 10. leta s» cena zniža za 50•/• za dečke do vštetega 14. leta pa za 29"/<. Za dekliška oblačila se sme zaračunati odškodnina na juni lugi dejansko porabi .enega iz-delavnega časa. pri čemer se režijska ura računa 30 din za 1. kategorijo in 28.50 din za ii. kategorijo. Bo teh režijskiti cenah se zaračuna tud; večji iadeiaviii čas pri prisebnu izdelanih zenskih oblačilih in ženskem perilu. Obrali z. izredno strokovno usposobljen» 'Stjo lastnika ki izdelujejo pretežno ločno šivana oblačita in katerih delo se vidno odlikuje 00 svoji specialni izdelavi in posebno visoki kvaliteti se lahko uvrstijo tudi v posebno iuksuztu) skupino. Odškodnino za delo v takih obratili določi pristn ni poverjenik z.a industrijo in obrt ob sodelovanju ♦»krajnega (mestnega) urada za cene. vemlar odškodnina v takih obratih ne sme presegati odškodnine v I. kategoriji za več kakor 3UV». iskovati telovadnih ur. Umik na vratih. 1417-n OBJAVA Državna zadružna ln družbena podjetja opozarjamo na Uredbo o financiranju socialnega zavarovanja in navodila za izvajanje te Uredbe (Uradni list FLRJ št. 22 in 23-1950). Po čl. 5 Uredbe izplačujejo državna, zadružna in družbena podjetja pri njih zaposlenim osebam dajatve na račun socialnega zavarovanja. Za te vrste izdatkov morajo vsak mesec sproti predvideti potrebna sredstva. Da bo pristojnim organom socialnega zavarovanja možno določiti z.a posamezna podjetja naj-višjo mejo do katere povrne socialno zavarovanje po podjetjih izplačane dajatve brez postopka (takozvane limite) je nujno potrebno, da predložijo vsak rnesee do 28. za prihodnji mesec podatke o potrebah za izplačilo sotsal-no-zavarovainih dajatev. Za mesec junij 1950 je te podatke izjemoma predložiti pristojnim organom socialnega zavarovanja do 12. junija 1930. Predmetne podatke je treba specificirati točno Po pozicijah in šubpoziciiah po vrstnem redu, kakor so v obranimi, ki je natisnjen v Uradnem listu FLRJ št. 23-1950 stran 487. Poleg podatkov n sredstvih, ki so potrebna za te vrste dajatev je sporočiti tudi število zaposlenih oseb ločeno moške in ženske in skupaj — j»o stanju povprečja v tekočem mesecu. Opozarjamo da jr; ne-obhod.no potrebno, za izdatke, ki .im jiodjelja izplačujejo na račun socialnega zavarovanja, predvideti ustrezajoča sredstva tudi v gotovinskih planih In sicer v triku 3. — Ministrstvo ra socialno skrbstvo LRS - Uprava za socialno zavarovanje Ljubljana, UPRAVA SOLE UČENČEV !N KOVINSKE .STROKll' . j»-.'-' n obvešča vse učencp prve In druge izmene šol. leta 1949-51). ki imajo popravne izpite da bodo izpiti 14. junija. OPOZORILO NAROČNIKOM »Uradnega lista LRSn in »vestnika urada za cene pri predsedstvu vlade LRSu Iz tehničnih razlogov in zaradi poenostavljenja dela uprave naj vsi naročniki »Uradnega lista LRS« in »Vestnika urada za cene pri predsedstvu vlade LRS«, ki želijo prejemati list v drugem polletju 1950 plačajo naročnino najpozneje do 30. junija sicer .jim bo-mr» list ustavili. Novih naročnikov po 30. juniju ne bomo sprejemali, prav tako bomo -vrnili vsa došla vplačila za naročnino, ki bodo vplačana po tem roku. Polletna naročnina za »Uradni list LRS« znaša 120 din. za »Vestnik urada za cene pri predsedstvu vlade LRS« pa 54 din. Državna gospodarska podjetja naj plačajo naročnino s prenosom. Številka čekovnega računa ie 601-90180-0. — Ravnatejstvo »Uradnega lista LRS«. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Republiška poslovna zveza^ nabavnu prodajnega zadružništva LR Slovenije v Ljubljani je na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo LRS z dn- “9. anrila 1950 št. V 46-103 prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike. da v roku 2 mesecev po ob'avi v Uradnem listu LRS priglasijo vse svoje terjatve oziroma poravnajo vse svoje dolgove. Opozarjamo upnike, oa se na poznejše priglasitve ne bomo ozirali. Prijave naj se dostavljajo r.s Republiško zvezo kmetijskih zadrug LRC t n.MJ-j.ns, Beethovnova 4. — Lik vidalurii Eioio 6.00 Budnica: 6.05 Jutranja telovadba: 8.30 Pesmi narodov Jugoslavije; 7.10— 8.00 Jutranji koncert; 12.00 Operni ansambli: 12.40 Lahko glasbo izvaia orkester Percy Faith; 13.20 Oddaja za pionirje — Počitnice (ponovitev); 13.4») Pojo naši zbori: 14.00 Lahko orkestralno glasbo izvaja ritojau Slenovič s svojo kapelo, 14.30 Drago Ulaga Mati in otrok v flzkulturi; 14.50 Skladbe ža flavto: 15.lt>- 15.30 Klavirske skladbe slovanskih skladateljev Izvajajo gojenci glasbene šole rajona L: 18-00 Slov» tiski samospevi: 18.20 Pogovor s pionirji: 18.40 Poje mladinski zbor gimnazije v Tržiču (prenos iz*Tržiča); 19.15 Ciklu-» Beethovnovih sonat za čplo — Sonata št. 2 — izvajata čelist Sebastian Baer in pianist Pavel Sivle; 19.45 Drobne orkestralne skladbe: 26 00 Politični komentar Radia Beograd: 20.15 Priredbe narodnih pesmi poje tenorist Zlatko SUškovič. T>ri klavirju Bojan Adamič; 20.30 Petletka naša teče... : 20.50 Na harmoniko Igra Darko Skoberne: 2105 Skrbimo za popularnost plavalnega športa!; 21.15 Simfonični koncert M. Bravničar: Kralj Matjaž D. Švara: Simfonija: 22.15 Lahek nočni spored; 23.35 Zaključek oddaje. MALI OGLASI OBROČE 281/2 za’ trieikelj. kupi Uprava Slov. poročevalca. Knafljeva 5. SIV SUKNJIČ sem izgubil v nedeljo 4. junija od Brezovice do Ljubljane. Poštenega najditelja lepo prosim, da vrne dokumente in suknjič v Zvo-narski ul. 2 na Ime V dokumentih. ZAMENJAM, sončno n suho stanovanje z 2 sobami. 2 kabineta, predsobo, balkonom, kuhinjo, kopalnico in vsemi pritiklinami, plinom, telefonom, dvnriščem sadnim in zelenjadnim vrtom ob parku v Mariboru za primerno stanovanje po možnosti. 7 vrtom v Ljubiiani. Naslov v upravi Slov. poročevalca. 2782-JO NALIVNO PERO znamke »Senecken Praesident« sem izgubil v ponede-llek. Odda naj se proti nagradi pri vratarki na Miklošičevi 16. TRTCTKFT..T za Prevoz blaga kupi Podrum Bačka-Topola. 2800-6 NA ROČNIKOM, ki nimajo poravnane naročnine do konca maja sporočamo, da jim od 8. junija dalje dnevnika ne bomo več pošiljali. Obenem pripominjamo. da prejemamo obvestila o nakazilih včasih šele po 14 dneh. UPRAVA »SLOV. POROČEVALCA« KUPIMO KOTEL za centralno kurjavo z radia,orji. Ponudbe postati na Upr. mestnih podjetij Jesenice. 2583-6 IZKOPALN1K KROMPIRJA prodamo ali zamenjamo za dobro ohranjen mesarski voziček (Fieisschwagen). Informacije daje ekonomija steklarne Rogaška Slatinu v Pristavi aii odsek delavske pi-eskrbe steklarne Rogaška Slatina. 1629-5 POZAHIJENO jopico, rjavokaro na mostni ograji čez potok Sorico na stezi na Lubnik dne 28. maja oddati krojaču Celovška 8. " 2748-14 IŠČEMO oskrbnika za našo planinsko postojanko »Kočo nad Šumikom« na Pohorju. Nastop službe 1. julij. Plača po uredbi. Ponudbe ie poslati na Planinsko društvo Ruše. 2783-4 PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ kupi takoj dva dobro ohranjena Diessel njo» or ja 5 do 6 KS in 3 do 3 H KS. Ponudbe na Planinsko društvo Krani. 2790-6 ZAMENJAM prazno sobo v središču Maribora za enako kjerkoli v Ljubljani. Naslov v upravi Slovenskega poročevalca. 2801-10 NAJDITELJA živilske karte R2 na ime Hvala Ivan od Celja do Lave. prosim vrniti na SP. 2802-14 ZAMENJAMO lOtonsko mostno tehtnico ohranjeno v najlepšem redu T» r<»t i mostni tehtnici 15 ton nosilnosti v dobrem sianju proti event, doplačilu. »IMPOL« —- Slovenska Bisrira. 2724-7 PRi ZADNJI PREDSTAVI v kino Tivoli 29. maia sem izgubil listnico z dokumenti. Vrniti proti nagradi na naslov: Stopar Ivan. Podlimbarskega št. 41 Šiška — Ljubljana. 2734-14 URA je hila najdena pri cerkvi na Rakovniku v Ljubliani. Lastnik io dobi pri upravi cerkve. 2735-14 AVTO MOTOR za pogon motorne brizgalne v dobrem stanju, kuni Prostovoljno gasilsko društvo Lož. 2741-6 DNE 22. MAJA sem našla otroška očala blizu bolnice. Dobe se Koblarjeva 15 (Kodeljevo). 2749-14 PRAZNO SOBO v centru Kranla zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. 275?-10 DVOSTANOVANJSKO VII,O z velikim vrlom v Ptuju zamenjam za manišo v Ljubljani. Ponudbe na ogl odd. pod »Takoj«. 2753-8 UMRLI Zapustil me je za vedno mol mož AVGUST VIDMAR, narednik vodnik v pok. in bivši koroški borec. Pokoini Ipži na Zalah v kapeli sv. Frančiška, odkoder bo pogreb v sredo 7. junija Ob 16. Globoko žalujoča žena Roza Vidmar. Aliči Sarlorv. Franci Binder z družino sestri. Ljubljana. Bled. 2014-1 Sporočamo, da nas je po krotki in težki bolezni za vedno zapustil moj ljubljeni mož in oče JOSIP VELKAVRH. miz. mojster. Pogreb bo v četrtek 8. junija ob 16.30 iz kapele sv. Jožefa pa Zabdi. Žalujoča žena Marija, otroci Jože Ana Roza; Julka, Francka. 2016-1 VREMENSKO poročit,o HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 7. Iuniia ob 1: Medtem, lco frontalne motnle ustvarjajo v zahodni Franciji naraščajočo oblačnost z lahnimi kraievnimi padavinami, je vsa •srednja Fvrona pod vplivom stacionar, nega področja visokega zračnega pritiska. ki bo ohranilo tudi nam še nadaj le «godno vreme. — Danes le v Sloveniji pretežno sončno vreme z naj-nižlo temperaturo ponoči 4* C v Sloven tem Graden včeraj na le bila nal-višin temperatura v Murski Soboti 29? C. Temneratnra morja v Tržaškem zalivu Je bila davi ob 7. uri 18 6» C. Zračni pritisk reduciran na 0«C. te znašal v LjubHani davi ob 7 url "42.0 mm s temperaturo zraka 13.4* G ln relativno vlago 89 •/.. SREČANJA V TRSTU Kako ie v Trstu? to vprašanje ti zastavi prenekateri znanec, če mu omeniš, da si se mudil v tem lepem mestu. Na tako zastavljeno vprašanje je odgovor nemogoč, ker "je abstraktno. Konkretno življenje pa je tako polno nasprotij in tako mnogovrstno, da je le na konkretno vprašanje možen tudi odgovor. Tako mi je prišlo na misel, da v obliki raznih srečanj in njihovih opisov odgovorim na to vprašanje. Narodnoosvobodilna borba in sedanja trda borba za socializem je povzročila, da pomeni srečanje z mestom s prevladajočim kapitalističnim značajem, da zna naš človek ob tem srečanju svoje vtise razčleniti, jih družbeno in ekonomsko opredeliti in sleherni posamezni vtis uvrstiti tja, kamor spada. V Trstu je polnih izložb na pretek, prav tako kakor jih je bilo pred vojno V katerem koli našem mestu. To je seveda za ljudi z denarjem neovrgljiv dokaz blaginje. Toda že v predmestjih se slika močno menja in prav zanimivo je, da srečaš v Trstu premnogo ljudi, ki prosjačijo za liro in drsijo v hujšega, ako spregovoriš v slovenščini. Pri tem seveda nič ne vprašajo po politični legitimaciji onega, ki govori slovensko. Druga plat demokracije se razodeva v tržaškem občinskem svetu, kjer je kljub izrednemu določilu mirovne pogodbe s silo onemogočeno edinemu resničnemu slovenskemu zastopniku, da govori v svojem jeziku.,Hudo »demokratični« so tudi časopisi od fašističnih do kominformističnih, ki s strupeno, pa vendarle onemoglo jezo psujejo vse, kar je slovenskega in slovanskega. V tem vse prej, samo ne demokratičnem vzdušju v Trstu imajo ti naši emigrantje moralno drznost, da govore o pomanjkanju demokracije pri nas, zaradi česar so baje pobegnili v Trst. Psihologija teh tipov kaže na to, da hočejo bolj braniti sebe kot pa napadati nas, ker se na dnu nekje vendarle , zavedajo, da niso le nasprotniki ljudske oblasti v naši državi, temveč, enostavno in . samo izdajalci svojega ljudstva. Srečal sem Tržačanko glasbenico, ki dobro pozna tudi razmere, v kateri živi glasbena kultura pri nas v Ljub- Na tržaškem trgu raztrganih copatah mimo polnih izložb s čevlji. To sliko dopolnjujejo vsakodnevni podatki v časopisih vseh smeri, ki na eni strani poročajo o stalni krizi brezposelnosti, ki dnevno grozi z revščino in lakoto deset tisočem prebivalcev. Na drugi strani skoraj ne mine dan brez poročil o tem ali onem polomu kake tvrdke. V mestu presenetijo človeka številni dnevni bari, ki jih je dobesedno v vsaki hiši po nekaj. Takih barov je v Trstu brez pretiravanja nekaj tisoč. Ce seštejemo vse natakarje, blagajničarke ter goste, ki so jih ti lokali polni cb dopoldanskih urah, dobimo visoko število več deset tisočev postopačev, ki vsak zase trguje, špekulira, goljufa sebi enake in nič ne dela. To srečanje nam pokaže, da živi dobršen del mesta od najbolj surove špekulacije.. Ker je socialističnemu človeku znano, da le delo ustvarja bogastvo, se ves zavzet vpraša, kako je mogoče na tako majhnem prostoru tolikšno število para-zitikega življa. V ponočnih urah se slika menja. Ti bari in drugi lokaii ter ceste zaživijo z neštetimi ženami, katerih poklic je prostitucija. Tako dajejo mestu ob njegovi navidezni, baHati bogatiji osnovni življenjski ten te tri kategorije: brezposelni, špekulantski postopači in prostitutke. iüigjöameriski vojaki so še pred dvema letoma napravili vtis pripadnikov okupacijske vojske, ki bo prej ko slej odšla. Danes so se ti vojaki povsem. stopili z mestnim miljejeirs, tako da niti simi ne mislijo več na svoj odhod in so dobili očitno za daljše razdobje ■/. domovinsko pravico« v Trsta. Trst ni tako veliko mesto, da ne bi kje okoli centra naletel ha znanca, ki ti v razgovoru pove, da takorekoč ni službeno v Trstu, temveč da je naš emigrant. Nekateri med njimi s ponesrečeno ironijo, pa vendar prav vsak v zadregi pove, da je v službi pri »onih drugih«. Vsi naši emigrantje so seveda preganjani demokratje ih so prišli iskat deigokrzcijo naravnost v Trst. Ta demokracija živi hä primer v Via Cavana ali Via Settembre, kjer tvegaš podnevi klofpto, ponoči pa kaj Ijani, pa tudi drugod po svetu, predvsem v Italiji. Zatrjevala mi je, da najbrž nikjer na svetu ni države in mesta, kjer bi se dale kulturi take možnosti izživljanja in razvoja kot pri nas. In v Trstu? Člani tamkajšnjega simfoničnega orkestra so stalno v negotovosti, ker jim od časa do časa grozi odpust in s tem mračna perspektiva brezposelnosti. Ne le to: v mestu z ne vem koliko dvoranami in gledališči ta simfonični orkester nima stre- Trgovina za reveže... he za svoje vaje. V to svrho so jim dodelili nekakšno nemogočo telovadnico ali kaj, a pred dnevi smo brali v »Corriere di Trieste« obupen poziv, naj tega prostora nikar ne preuredijo v kino, ker sicer mora simfonični orkester prenehati s svojim delom... Srečanja — to niso le ljudje posamezni ali sloji, to je tudi ambient, vzdušje, karakter kakega mesta. Med taka srečanja štejem tudi pogled v časopisje, pri katerem tudi z vso silo socialistične vzgoje in zavesti začutiš, kako je v kapitalizmu časopisje blago in kdo je listi, ki ga ponuja. S kioskov vsiljivo silijo v človeka neštete revije s senzacionalnimi slikami filmskih div in divotcev (v tekstu so podrobnosti), njihovih ženitev, ločitev in škandalov, uganja se nezaslišan kult .športnih veličin in za mojega bivanja ni bilo bolj zanimive snovi za časopise »v besedi in sliki«, kot prihod Francove hčere Carmen, ki je prišla po poroki s svojim ženinom na poročno potovanje in na božjo pot v Him. Med časopisi srečaš tudi stare znance: fašistični »Tempo«, ki je izhajal med drugo svetovno vojno v nemščini in italijanščini, nemoteno izhaja in je natančno tako fašističen, kakor je bil. Milanski »Corriere della Sera«, ki velja kot »resen« informativen list, ki je brez potrebe nad naslov pritaknil besedo »nuovo«, kjer tiči še prav tako v stari imperialistični fašistični koži kot pred leti. Pri srečanju z vsemi temi dnevniki, h katerim je treba prišteti seveda vse tržaške šovinistične liste in s katerimi se je konkurenčno docela izenačilo tudi časopisje Informbiroja — se kljub poznavanju razmer vendarle začudiš podlosti, lažnivosti, strupenosti in nekulturnosti pisanja in načina obravnavanja vsega, kar je naše, najsi bo jezik, šola, gledališče, kultura in seveda predvsem ljudska, demokratična oblast tako v naši državi kot v coni B. Proga za regato na Bledu bo najmodernejša Na Blejskem jezeru končujejo zadnje priprave za največje povojno veslaško tekmovanje v Jugoslaviji, ki se ga bo-dcrpoleg številnih domačih moštev udeležil; tudi mnogi inozemski tekmovalci. Proga za tekmovanje je najmoder-neje Urejena, tako da bo ena najboljših v Evropi. Vzdolž vse poti je postavljala amer. ki jo na vsakih 250 m označujejo plavajoče zastavice. Na blejskem gradu bodo uredili telefonsko centralo, odkoder bodo spremljali celoten potek tekmovanja. Centrala bo zvezana z zvočniki, po katerih bodo občinstvo obveščali o stanju 'posameznih dihk. Veliko pomoč pri pripravah za organizacijo tekmovanja so dali pri- padniki Jugoslovanske armade, ki so uredili mrežo telefonskih napeljav in zvočnikov. Inozemski tekmovalci bodo prispeli na Bled v četrtek in petek. Poleg Avstrijcev. Francozov Švicarjev in tekmovalcev iz Svobodnega tržaškega ozemilja pričakujejo tudi italijanske veslače. čeprav imajo v nedeljo tekmovanje na reki Pad. Doslej je prijavljenih nad 200 tekmovalcev. Poleg veslaških tekem bodo v nedeljo na Bledu tudi druge prireditve, med drugim pregled delavcev gozdnega gospodarstva in večerna zabava z razsvetljavo jezera. Dobri rezultati tudi v 11. atletski ligi Preteklo soboto in nedeljo se je začelo tekmovanje tudi v II. zvezni atletski ligi. V moški skupini Se bori za naslov prvaka 12 društev. V prvem kolu sta imela najlepše uspehe novosadska Sloga in mariborski Železničar. Ljubljansk; Železničar se je uvrstil na peto mesto. V Pančevu so tekmovali atleti Sloge iz Novega Sada in domačega Dinama; Zmagali so Novosadčani. V Varaždinu so zmagali tekmovalci Slobode pred Dinamom iz Zagreba. V Sarajevu so domači atleti zbrali večje število točk kakor tekmovalci Železničarja iz Beograda. V Karlovcu je z malenkostno razliko pripadla zmaga Rabotničkemu iz Skopi ia pred domačim Železničarjem. V Titogradu pa je s precejšnjim naskokom zmagal ljubljanski Železničar v tekmovanju z atleti Budućnosti. Moštva v II. zvezni ligi so po prvem kolu razvrščena takole: 1. Sloga (Novi Sad) 22.160 točk: 2. Železničar (Maribor) 21.967: 3. Sarajevo 21.717: 4. Sloboda (Varaždin) 21.376: 5. Železničar (Ljubljana) 21.074: 6. Rabotntčki 17.140. Imenovana društva so_ kot zmagovalci osvojila po dve točki. Brez točk so ostali: 7. Dinamo (Zagreb) 20.621: 8. Železničar (Beograd) 20.528; 9. Budućnost 19.373; 10. Vardar 19.015: 11. Dinamo (Pančevo) 17.682- 12. Železničar (Karlovac) 17.083. Na tekmovanju II. zvezne hge je bilo izboljšanje več republiških rekordov. PRVENSTVO SLOVENIJE Zmaga Domžal nad Kamnikom Preteklo nedeljo se je začelo, I. kolo slovenske atletske lige. V Domžalah, so se pomerili atleti Kamnika in Domžal. Zmagali so domačini z 9672 : 8302 točkama. Tekmovanja izven konkurence se je udeležilo mnogo mladincev, kar kaže da je med tamkajšnjo mladino za to športno panogo precej zanimanja. Rezultati zmagovalcev so tile: 100 m: Zule (D) 12-2: 400 m: Zule 59.6: 800 m: Rozman (D) 2:23.1: 3000 m: Bručan (K) 10:33.2: skok v višino: Košir (D) in Zargaj (K) oba 165 cm; daljava: Zule 5.75; disk: Košir 27.37; krogla: Kovač (D) 9.13: kopje: Svetlin (D) 39.99; 4X100 m: Kamnik 50.2. Novi državni prvaki v sabljanju V Beogradu ie bilo minule dni državno prvenstvo v sabljanju. Moški so tekmovali v floretu, sablji in meču, ženske pa v floretu. Nov; državni prvaki so: v floretu B. Tretinjak in Kristijanova. v sablji dr. Pintarič in v meču B. Tretinjak. V floretu za moške je prvo mesto zasedel Branko Tretinjak (Mladost), naslednja mesta pa so si razdelili Kržišnik. Živkovič in Sojat. k; so dosegli enako število zmag. vendar je zaradi manj prejetih zadetkov Kržišnik zasedel drugo mesto Živkovič tretje Sojat pa četrto. Branico Tretinjak je postal državni prvak tudi v tekmovanju z mečem. Dosegel ie šest zmag in bil samo enkrat poražen. Drugo in tretje mesto si z enakim številom zmag in zadetkov delita Kjjžišnik (Mladost) in Herjanič (Lokom'oSva). V sablji sta Radovič in dr. Pintarič imela enako število točk. V borbi za prvo mesto je zfhagal dr. Pintarič, drugi je bil inž. Radovič oba (Mladost). tretji pa Krešo Tretinjak (Lokomotiva). . V floretu za ženske je postala državna prvakinja Kristijanova pred Mučt-čevo in Oitnajevo. NOVICE le aanimivostl Anglija ima 43,502.000 prebivalcev. Po uradnih podatkih so leta 1948 registrirali 775.000 živih novorojenčkov v primeri z 881.000 v letu 1947. Kljub padanju števila novorojenih je 1. 1948 naraslo število prebivalstva, ki je znašalo konec leta 43,502.000 prebivalcev. Avstrija omejila izvoz lesa v Trst. Avstrijska vlada je z novim. ukrepom znatno omejila izvoz lesa v Trst. Zdaj namreč ne podeljuje več izvoznih dovoljenj za les v zameno za kolonialno blago, kakor kakao, kavo,, čaj in rafinirani sladkor Dovoljuje izvoz lesa Samo v zameno za nerafinirani sladkor, egiptski bombaž in nekatere kovine, s takim blagom pa ne razpolaga tržaška trgovina. Kot poglavitni vzrok navajajo Avstrijci dejstvo, da so Tržačani prodajali avstrijski les izpod cene, ker so že pri izvozu kolonialnega blaga dovolj zaslužili. Beden položaj starčkov v Franciji. Francoske oblasti že več let rešujejo nadvse važno vprašanje skrbstva starčkov. Po statističnih podatkih je v Franciji od več kot 20 milijonov de-krvnih ljudi približno 6 in pol milijona starejših od 60 let. Nacionalni statistični statut, ki proučuje položaj 4400 starčkov, starih nad 65 let, je ugotovil, da živita dve tretjini v zelo težkih razmerah z bednimi pokojninami ali pa celo brez vsakršnih življenjskih sredstev, Po teh podatkih gladuje v Franciji okrog 175.000 starčkov. Zlasti obupen je položaj starčkov v velikih mestih. z vsega svet® Bivši romunski kralj Karel, ki se namerava preseliti rta Portugalsko, kjci je sedaj zatočišče zs ljudi z neuspelimi kraljevskimi ambicijami, je bil pretekli mesec v Londonu, kjgz je bila mednarodna razstava znamk. Tudi kralj Karel sam je razstavil svojo zbirko milijonske vrednosti. Novinarjem je izjavil, da še vedno zbira romunske znamke in da namerava sam izdelati nekaj načrtov za romunske znamke. Neki radovedni novinar ga je vprašal: Ali mislite morda načrt za »osvobodilno znamko«? Bivši romunski kralje je na to odgovoril: »Ne bavim se s politiko.« Boj proti rji y Ameriki. Dr. Uhling, profesor tehnološkega zavoda v New Yorku je izjavil, da napravi • rja v ZDA letno 5.5 bilijona dolarjev škode. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno takoj odobriti kredite, ki bi ji omogočili preprečiti uničevalno delo. Uhling je mnenja, da nastane 60 % vseh okvar pri avtomobilskih strojih kot posledica rje. Rja povzroča strahotno škodo vsako leto zlasti v ceveh, po katerih prihajajo voda, naravni plin in nafta. Prav tako napada velikanske količine hrane v kovinastih konzervah. Uhling predlaga, naj se uporabijo nove barve, ki odlično varujejo kovine, nadalje nove zlitine, ki so posebno uporne proti rji, da bi se tako zmanjšali stroški, ki jih povzroča rja sedanji civilizaciju Ljudska tehnika POMEMBNI UPEHI N0V0MEŠ0AN0V Tehnika v Novem mestu si vedno bolj utira pot med delavstvo, zlasti pa med mladino. V okviru tehnike dela aktivno več društev in sekcij kakor avto-moto društvo, elektrostfojni klub radioamatersko društvo modelarsko društvo in drugi, ustanovili pa bodo še pomorsko brodarsko društvo in fo-to-kino klub. Največ zanimanja je za avto-moto društva, ki šteje že 511 članov. Zlasti delavni so člani elektro-strojnega kluba, ki se marljivo udeležujejo delovnih akcij na terenu. V letošnjem letu so organizirali že pet takih akcij v predkongresnem tekmovanju pa bodo popravili kosilne stroje pri vseh obdelovalnih zadrugah v okraju. Tehnika ima skoraj po vseh podjetjih svoje krožke, v katere So vključeni številni mladi in starejši delavci. V tovarni igrač imajo organizirane krožke ki s svojim delom izboljšujejo kvaliteto izdelkov. Tudi v tekstilni tovarni delujejo taki krožki. Delavni so tud; radioamaterji. Priredili so že teoretični tečaj, katerega je obiskovalo nad 20 članov. Pred kratkim so dobili primeren prostor kjer si urejajo delavnico. ki bo obenem tud; predavalnica, s čimer jim je omogočeno tudi praktično delo na tem področju. Počasneje pa si tehnika utira pot na deželo, kjer delujeta samo dva krožka. V St. Jerneju je 34 članov v Tednu cest opravilo 360 ur prostovoljnega dela. Do kongresa bodo na vasi predvsem v obdelovalnih zadrugah ustanovili še šest klubov tehnike. Poleg tega bodo letos ustanovili osem postaj mladih tehnikov. Clan; aerokluba bodo med 'počitnicami po šolah s praktičnim delom pomagali mladim modelarjem. Velika pridobitev bo jadralna šola. ki so jo začeli graditi v bližini mesta, pr; čemer bo s prostovoljnim defom pomagalo 600 mladincev. Se so velike praznine v okraju, kjer bo morala začeti z delom tehnika toda za to potrebuje več pomoči od množičnih organizacij in koordiniranega sodelovanja krožkov ljudske tehnike z vodstvom podjetij. Samo tam. kjer je to sodelovanje takšno, kakor v tovarni igrač v Novem mestu se lahko dose-žejo uspehi pri izboljšanju kvalitete izdelkov in skrajšanju delovnega postopka. R. Kolesarsko prvenstvo FLRJ za posameznike in moštva V nedeljo in ponedeljek 11. in 12. junija bo tekmovanje kolesarjev za državno prvenstvo posameznikov in moštev. Proga za člane-dirkače bo vodila iz Zagreba proti Karlovcu in nazaj v dolžini 180 km, za mladince-dir-kače pa iz Zagreba do Karlovca in nazaj (98 km). Moštveno tekmovanje bo v ponedeljek na isti progi, in sicer za člane na 98 km. za madince pa na 60 km. Veleslalom za Herletov memorial V spomin padlemu borcu Francu Harietu. prireja smučarska sekcija celjskega Kladivarja v nedeljo v Logarski dolini medklubski moštveni veleslalom z amoške. Tekmovanje bo v Škarjah. Sodelovali bodo smučarji z Jesenic. Radovljice. Tržiča Ljubljane, Maribora. Guštanja in reprezentanca Zagreba. Začetek prireditve bo ob 9. uri. SPORED NOGOMETNIH TEKEM slovenske lige V nfedeljd 11. junija: Železničar (Gorica) : Proleter (Koper) ob 16 (Gvardjančič); Odred B : Železničar (Mrb) ob 15.30 (Pretnar); Branik : Proletarec ob 16 (Novšak): Drava : Miličnik ob 16 (Vaupotič): Gregorčič : Sobota ob 16 (dr. Tasotti); Krim : Nafte op 10 (Slamič);. Korotan : Kladivnr db 16 (Vagner — igra sč v Celju). MLADINSKA LIGA Rudar : Branik db lp (inž. Petrič); Krim : Železničar (Lj) ob 9 (Slamič); Kamnik : Proleter (Koper) ob 15 (Sl. Duplica); Slovan : Zeiezajčar (Mrb) ob 15.30 (Trnovšek); Söoota : Odred ob la (Hakl); Kladi var : Korotan ob 15 (Vagner); 8. junija ob 16 Branik : Sobote (X. kolo). Drobne zanimivosti V prvenstveni tekmi zvezne namiz notemške lige je Spartak premagal Kladivarja z rezultatom 10:0. V prijateljski košarkaški tekmi, ki je bila prva v Trbovljah jfe domači Rudar premagal moštvo Razlag iz Brc. žic z rezultatom 36:11. »Neillsciolinac med nogometaši ČSK. Češkoslovaška nogometna, zveza jo zaradi •nediscipline'; izključila Sz svojih vrst uffcaj najboljših tgfalčev, med njimi He-neto Trnfco. Mareka in Zčm®neka. Fizkuttura v počitnicah Počitnice so pred durmi. Mladina pravkar daje obračun svojega celoletnega dela. za marljive učence je ljudska oblast pripravila prijetne domove dela in raz\t*riia. Naša mladina bo kmalu spet poživila gorske poti. zelene livade in vzvalovila naše morje. Povsod jin bo mnogo. Prišli bodo iz soiskih klopi, iz mizarskih. ključavničarskih m arugib delavnic s svojega mladostnega toda resnega dela, ki Jim ni nudilo zadostnega gibanja, dovolj sonca, vode in zraka. Prišli bodo v naravo, ki jim bo nudila vse kar so si na tihem že dolgo želeli. Solška lizkultura ni mogla zadovoljiti osnovnih, prirodnih potreb razvijajočega organizma. Priroda je poskrbela, ko je otroku razvita instinkt po giuanju. da si nagensko poišče primerne impulze za svoj telesni razvoj. Ker pa otrok ne ve, kdaj, koiiko in kaj sme napraviti, mu fizkuttura lahko tudi škoduje, ako jo ne nadzorujemo. ... . Fizkulturno udejstvovanje v počitniških kolonijah bo organizirano tako, aa se bo vsak otrok s telesnimi vajami V naravi telesno izživljal ir, zabaval v smislu zdravega in moralnega človeka, kakršnega zahteva socialistično urejena družba. Fizkuttura s svojimi sredstvi ne sme gospodariti otroku, temveč se mora otrok s pomočjo svojih vzgojite* Ijev udejstvovati v lizkulturi tako, da mu koristi v biološkczđravstvenem. izobraževalnem in vzgojnem pogledu. — Fizkultura v počitniških kolonijah bo pravi preobrat fizkultuntega delovanja otrok ki so iskali med letom fizkuitur-no razvedrilo v samosvojem nenadzorovanem divjanju z žogo. Počitniške kolonije so sredstvo, ki omogočajo organizirano vzgojo in zdravstveno utr; ditev ctrok. Ker se mladina rada oavi s telesnimi vajami, bo taka vzgoja ian-ka in uspešna. . Konkretne naloge fizkulture v počitniških kolonijah bodo naslednje: odstraniti bledico z lic naših šolskih otrok, utrditi kožo proti hladu in vročim,.pospešiti regulacijsko funkcijo, znojnic, popraviti slabo držo in hojo . otrok, krepiti notranje organe in navajati na pravilno dihanje, povečati psihofizične lastnosti kakor spretnost, ravnotežje, gibčnost smisel za red in disciplino, borbenost, tovarištvo, poslušnost in podobno. Otroci se boao.bavUi s lizkui" turo trikrat dnevno: zjutraj, dopoldne in popoldne. Imeli bodo jutranjo telovadbo, redne splošne ure telesne vzgoje igre. tekme, nastope in izlete. Po starostni dobi in po spolu, po sposobnostih in po razpoložljivih sredstvih za vadbo se bodo izbirale zdaj ene zdaj druge oblike dela. Jutranja telovadca bo zdravstveno - higijenskega pomena. Delovala bo predvsem na dihaine organe in na mišičevje povečala krvni op-tok in s tem ustvarila aooro in prijetno razpoloženje., ki bo pozitivno vplivala na nadaljnje resno delo otrok v pionirski koloniji. Dopoldanska vadba bo vzgojno razvedrilna, v glavnem bo v obliki iger z gradivoim ki ga Pionirji delno že poznajo. Popoldanska vadba bo predvsem izobraževalna, scia fizkulture. Učili se bodo plavanja, nepoznanih narodnih plesov, vaj za javne nastope in podobno. Izven navedenih oblik dela bodo še izleti,, ki bouo mladino spoznavali s pnrednum lepotami naše domovine, z uspehi graditve socialistične industrije, z našim živalstvom in rastlinstvom, i izkulturna dejavnost na izletih bo v tekmovanju za pionirski fizkulturni znak, v katerega je vključena tudi orientacija, spoznavanje značilnih predmetov v okolici in signalizacija. Tako bo fizkultura izpolnila vazno nalogo izvenšolske vzgoje otrok v počitniških kolonijah. Praktični rezutau takšne fizkulture bodo v tem, da bodo otroci po povratku na svoje domove zdravi in veseii, nihče ne bo vet dejal, da se boj; vode ali planin ua se cpji širokega jarka, visokega plotu.ah «zk* brvi. poslušni bedo starsem in ljem, spretni in hitri pn hjsc.OT op»^* vilu veseli kolektivnega cela m tovariški do svojih sovrstnikov. Ura vzornega jahanja Prvič cd svoje ustanovitve je preteklo nedeljo klub za konjski spor: »Partizan« v Ljubljani polagal račun o svojem delu v manjeznent jahanju. V prvi točki so najboljši jahači k.tiha pokazali manježne vežbe v kasu in galopu. Svoje vaje so izvajali sr lupini v enakomernem tempu. Za njimi so z manježnim jahanjem nadaljevali se ostali, med njimi tudi ženske, ki so žele splošno priznanje. Nastopili so tu: di pionirji, ki kažejo, da se boao pri rednem treniranju razvili v ze,o dobre jahače Zaient so jahači izvajali telovadbo na konju. Tu se je posebno izkazal mali Miianček. ki mu ne manjka niti poguma niti uvežbanosti. Zelo dobro se je v tei točki izkazal tudi tov. Janez ki je v kasu delal škarje na konju. Člani kluba so potem skakali, pri čemur 'moralno posebej pohvaliti skakanje v parih. Nekaj napak gre na račun še ne dovolj izvežbanih konj. Spored je potekal v redu. Klub, ki je pričel s svojim delom konec leta 1948-s popolnoma neujahanimi konji, je pokazal tako z uvežbancst.io jahačev kot tudi konj, da resno dela in dosega lepe uspehe, za kar gre vse priznanje požrtvovalnim učiteljem jahanja in pa jahačem, ki so z rednim in vestnim treningom dosegli dobro kvaliteto. telefon 5Ö-22 «a oddelka ..... , . . . - , .s-. —,—,—- -—— ,. . . .... -migrenskega - poročevalca« v Ljubljani. — l ostnma plačana v gotovini. cetr.letna naročnina 135 din, polletna 270 din, celoletna 540 din. — aSlovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen oB nedeljah m jfraZhikih. #ncstrae«e Mikahä« AWB» ESJANI »Zbogom, naš mučeniki« Toča njegove besede so utonile v šumu in hrumu množic in samo najbližji so slišali starčev vzklik. A slišal ga je tudi Kozina, ker se je obrnil proti Pfibku in še enkrat, zdaj zadnjikrat, pokimal Chodom. Potem je stopal daije, ob strani ga je spremljal duhoven, čisto blizu pa mati in žena, ki je vodila Pavla in Hanälko za roko. Za njimi so stopali Chodi in Chodke; koj za staro Kozinko Jiskra Rehftrek. Na desno in levi vojaki, ki so zadrževali ljudstvo. Ljudje, ki so iz množice videli obsojenca, njegovo mater in ženo v nemi bolečini ter oba mala, nedotžna otročka, se niso mogli ubraniti solz. Sprevod se je ie počasi premikal dalje. Na čelu oddelek vojske, ki je prebijal pot skozi množice, tam tudi temno, zamolklo ropotanje zastrtega bobna. Stopali so od rotovža do Praške ulice. Z zvonika se je oglasil žalostni glas navčka. Ko sta Kozinka in Hanči zaslišali njegove prve glasove, sta začeli viti roke. Kaj se je godilo okoli njiju, nista nič vedeli. Hanči se je vse okoli nje zagrinjalo v meglo. Vse je tonilo v njej, iz nje pa je bilo slišati samo neki prazen šum in zamolkel ropot; samo grozni zvoki navčka so Jo preganjali z vso jasnostjo. Srce se ji je začelo ustavljati, krč je stiskal prsi, jokati ni mogla več. Potem so se ji začele tresti noge, kolena so ji klecala in težka omedlevica ji je začela zastirati čutila. Chcdske sosede so Jo dobro videie, kako se je opotekala. 'Kozina se je ustavil In z njim ves sprevod. Bili so ravno v Praški ulici. Vsi so se ogledovali, kaj je; tam okoli in potem po vsej množici je preletel glas, da kmetica omedleva. Vsem je bilo hudo zanjo; tistim, ki so stali spodaj v množici, in meščanom, ki so gledali z oken. V tem je blisnil skozi zrak srebrn denar, za njim drugi, potem tretji; za njimi se je zablestel zlatnik in padel za njimi v naročje Hanči, ki so jo posadili na kamenito klop pred hišo. Ali so hoteli s tem izraziti svoje sočutje aii so hoteli dati odškodnino ubogi kmetici? Zgrabila je denar, ga zagnala stran ko žareče oglje ali nagnusni mrčes in kriknila: »Dajte mi mojega moža!« Hoteli so, da bi ostala, da ne bi šla dalje. Toda kakor da so se v njej zbudile nove sile, je spet vstala in stopala dalje po žalostni poti. Prišli so skozi Praška mestna vrata pred obzidje in stopali po sedanjem predmestju, kjer so tedaj bili skoraj sami vrtovi. Bil je jasen, mrzel dan. Ko je sprevod ogromnih množic dobil prostora, se je razlil v širjavo in mnogo jih je hitelo naprej proti griču, kjer so se dvigala vešala. Okoli njih se je razpostavila vojska in napravila četverokotnik. V lem prostoru so ravno nasproti veialom na čelu vojaškega oddelka stali svetniki, častniki na konjih in med njimi okrajni poglavar Hora; njemu ob strani Lamminger, baron pl. Albenreuthski. Plemič, ogrnjen v temno siv plašč, se je razgovarjal z okrajnim poglavarjem. Pegasti obraz trhanovskega graščaka je bil kakor vedno bledikast, miren. Toda močneje 1 so njegove trepalnice zažmurkale, ko je v četverokot vstopil obsojenec. Lamminger ga je ostro opazoval in ni umaknil pogleda z njega. Kozina je stopal trdno, nič ni bii strt — glavan! Mirno je poslušal razsodbo, ki so mu jo znova prebrali. Prišel je trenutek slovesa. Objel je ženo, mater, otroka, jih poljubil — Lammingerju se niti mišica v obrazu ni zganila, ko je gledal ta pretresljivi prizor, to žalost chodskih žen, ko mu je bil na ušesa jok malih otrok. On je opazoval samo Kozino in s prežečim pogledom sledil njegovim korakom, ko se je odtrgal od svoje družine in stopal k vešalom. Korak se mu ni zapletal, korak mu ni omahoval, šel je moško in vzravnano in, ko je poljubil križ, ki mu ga je ponudil duhoven, je stopil z zanesljivim korakom po lestvi tja, kjer ga je čakal rabelj in čakala smrt. Okoli in okoli je legla globoka, mrtva tišina. Na tisoče ljudi je srepo gledalo tja, komaj so dihali. Pihal je mrzel veter, mršil gospodom perje na klobukih in prinesel od tam, od koder sta dve Chodki odnašali stran oba Rozinova otroka, krik, ki je rezal v srce. Stare matere se je lotevala omedlevica. Toda namah se je starka vzravnala kakor vzmet in gledala tja — Ko se je ustavil pod vislicami, se je obsojenec ozrl doli okoli po mestu in dalje po pokrajini, njegov pogled je v hipu splaval čez vse, obstal na neštevilni množici ljudstva, ki je ko živo jezero obkrožala žalostni grič. Zagledal je potrte rojake v -vojaškem četverokotu; izmed njih je ta in oni stiskal pesti; vsem so se kalile oči in marsikdo je ihtel na gias kakor Jiskra. Zagledal jih je, zagledal Je tudi ženo in mater, toda v tem — zdaj se Je zagledal proti gospodi. Spoznal je onega na vrancu, spoznal Lammingerja, ki ni umaknil oči z vešal. Kozina se je vzravnal — pogledal mu je v obraz kakor takrat na rihtt • pri Sykovih. In čuj! Vsi so se stresli, gospoda, rabelj, vsi ' so bili, ko da se jim blede. »Lomikar!« je zaklical Kozina z donečim glasom, ki mu je trepetal od zadnjega, globokega razburjenja, v tem hipu pa je zvenel grozno. Zadnjikrat je rdečica zalila bledo lice, zadnjikrat je zagorel pogled. »Lomikar! Preden leto mine, bova skupaj stala pred sodnim stolom božjim in tedaj se bo pokazalo, kdo izmed naju —s V tem se je poveljujoči častnik zavedel. Gola sablja je blisnila skozi zrak, rabelj je spodmaknil lestev in Rozinov glas je umolknil. Jana Sladkega imenovanega Kozina, ni bilo več med živimi. Okrajni poglavar pa, ki ga je pretreslo, kar se je zgodilo, je govoru v gospoda Lammingerja. Ta ga je smrtno bled sicer poslušal, toda težko da je poglavarjevih besed kaj razumel. Na njegovih ustnah je igral čuden nasmeh. Sele ko je okrajni poglavar poudaril, da vsi ljudje strme vanj, se je obvladal. Njegovo oko se je dvignilo proti vešalom. n Visi,« je dejal in si oddahnil; potem je konja zaobrnU. Okoli in okoli so klečali tisoči in molili z duhovnom za rajnega. Ne samo iz četverokotnika, kjer so bili rojaki usmrčenca, ampak tudi iz množice je bilo slišati jok in ihtenje. In ko se je gospöda vračala skozi množico v mesto, je čul Lamminger čudne besede. Slišal in videl je, kako so kazali nanj, kako so se iz množice dvigali kriki: »To je tisti! To je tisti rabelj! Ta ga je dal umoriti!« »Kako bo podal račun tam, kamor ga je klica! Kozina!« »Preden mine leto! Ste slišali? Ena leto, visokorodni gospod!« Gospodje so nehote priganjali konje v dir.