79. številka, Ljubljana, nedeljo 8. aprila. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan, iimcdih, ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti preieuian za a v str o - oge rs k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gl<L, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.,  -a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na đom se računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko ve*, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja sni lan a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ietiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiiL
Izpremembe?
Iz Pešte, iz Dunaja in iz Berlina dohajajo sluhi, ki menijo, da vsled odstopa Bis-markovega bode tudi naš magjarski gospod Andrassv od vodstva vnanje politike naše monarhije odstopil. In to je jako verjetno. Andrassv je sam uže rekel, da hodi po stopinjah prijatelja in mojstra v Berlinu, ali da ima njegova politika, po Beustu podedovano vezano „maršruto". Će je torej res, kar se od vseh stranij ponavlja, da je Bismark padel tudi zarad orijentalne politike, zarad tega, ker nij hotel najtesnejše zveze z Ru-Bij o, potem je logično naravno, da pojde za njim tudi grof Andrassv „na odpust," kajti cesarji bodo svojo trojno zvezo sigurno ohranili. Če se Nemčija bolj k Rusiji stisne, mora se tudi Avstrija, in se bode, samo da od An d ras.s yj u vojena — ne.
Iz Berlina pak se porota celo pe^tnilskemu glasilu Andrassyjevemu „P. L.,u da je tam ruski diplomat Ignatiev s posebnim naglasom govoril, kako močno zadovoljen in navdušen je od tega, kako ga je bil cesar avstrijski Franc Josip na Duuaji sprejel. Ker je general Ignatiev naglašal baš cesarja, menijo neki, da nij bil tako „navdušen" sprejema pri druži h diploniatičnih osebah, n. pr. pri Andrassvju. Iz vsega tega, in zlasti, ker se včeraj iz Dunaja čita poročilo, da v vojnem ministerstvu jako brze vojne priprave delajo, ter povsod upanje raste, da bode Avstrija gotovo z Rusijo skupno delala v orijentu, sme se pričakovati večja izpreinemba v našej vnanjej politiki.
Da pa najmanjša izprememba v vnanjej politiki za soboj potegne tudi za nas boljšo promembo v notranjej avstrijskej stvari, — to je bilo uže dovoljkrat od vseh stranij doka-
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Miss M. CummiuH poslovenil J.)
Osemindvajseto poglavje.
(Dalje.)
Tega Jerica nij niti iskala, niti želela, tudi nij bilo to nikakor všeč velikodušni de-vojki, ki nij poznala nobene želje dopasti i u katere spoštovanje same sebe je bilo razžaljeno, da je gospod Brus tako zaupljivo jej se usiljeval. Še mladeniča od sedemnajstih let ga je poznavala kot lenega in neizobraženega Človeka. Njena pravičnost bi bila to izbrisala iz spomina, če bi se bil izpremenil njegov značaj in njegovo življenje, ko se je nekaj let pozneje zopet seznanila ž njim. To se pa nij izgodilo; kajti vnanja olikanost, po družbi in
zano. — Prevelicih upanj si sicer nečemo delati, ali izkustvo uči, da nobena osoba in nobena stvar vekomaj ne traje. Če Bismark nij dovolj trdno stal, kdo bi mogel reči, da stoji ?
Ali je v Turčiji mir mogoč?
Nedavno smo poročali v svojem listu, da je Sadyk-paša naročil vsem uradom v podonavskem vijaletu, naj zavarujejo vsak konflikt s kristijani. To povelje se sme smatrati kot predoznanjevalec jasnih poročil o uže dogoje-nih konfliktih, katerim se zdaj še dalje ime: vzburjenje. Saj je vendar v Bulgariji največja nevarnost, da se gromadno klanje zopet začne, ker tam strah pred ruskim zaseden jem vedno neti fanatizem turške drhali ter mu vedno daje nove hrane. Turki pa tudi prav nič ne skrivajo, da nameravajo vse, kar je krščan, posekati, da le prvi ruski vojak sto pi na turška tla ; in v provinciji, kjer divji Čer-kesi vzdržujejo stalen strah, nij misliti, da bi bili tamošnji prebivalci kristijani vami na življenji in imenji. Bati se je torej najhujšega. Naj se pogleda kamorkoli, povsodje tlačenje, morjenje, ropanje, skrLnjenje, hudičevska zmešnjava najbolj nečloveških strastij; pri vsem tem pa Še upanja nij, da bode tega peklenskega počenjanja kedaj konec, nij najmanjše nadeje, da se bode neizrečena beda zlajšala, beda pod katero zdihujejo cele pokrajine, in žuga še drugim, dozdaj ne trpečim provincijam.
Kako so Turki posebno v Hercegovini zverinsko divjali, o tem so pisali samovidci. Znani Veselicki-Božidarovič piše v bruseljskem BNordu.u o bedi in strašni siromaščeni v Hercegovini ter dokazuje se številkami vse, kar poroča. Od pravoslovnih prebivalcev teh pokrajin jih je zdaj 80.000 v Črnej gori, 25.000 v Dalmaciji, 35.000 jih je pomorila lakota, bolezen ali pa noži turških klavcev, in G000
šegi mu podeljena, nij mogla motiti Jeričine razsodnosti; nagloma je opazila, da je ohranil vse stare lastnosti svojega značaja, in da se je njegova le slabo zakrivana ošabnost se močno pomnožila, ter še očitnejše kazala. Še dečko je v Jerico nesramno zijal, ter je iz gole radovednosti povprašal po imenu. Kot mladenič jo je oferklaval, ker mu je bilo dolg čas, ter nij vedel boljšega storiti. A strmel je, da kmetska deklica (za to jo je držal, ker je nij videl nikjer drugje) prav nič nij marala za priliznjene besede in nadležnosti, po katerih bi bila hlepela marsikatera krasotica meščanska; Čudil se je, da se še zmenila nij za njegovo občudovanje in da, Če jo je dražil, bil je nenavadno pobit. Po gostem jo je obiskal pri cvetlicah v vrtu, a nikdar nij mogel niti njene pozornosti odtegniti od dela, niti jo zadrževati po dokončanem delu. Kadar se jej je približal na sprehodu ter jej v svojej na-
mož se bori še z orožjem v roci. Od 150.000 hercegovskih kristijanov jih torej dandenes živi samo še 4000 v deželi, in od teh največ v nedohodnih zavetjih domačih gora. Hercegovina je torej popolnem razuljudena in opustošena, kajti razen v mostarskem in ljubuš-kem okraji nij niti ljudij niti stanovališč. Polja leže v ledini, neobdelana, živinoreja je uničena, cerkve in hiše požgane. Štiri petine zemlje so pustinja, in zadnjo petino bode prej, nego li kdo misli, zadela taista oseda, ki žuga i Bosniji, kjer je večina okrajev tako opustošena, kakor Hercegovina. Od grških kristijanov jih je doz laj /.bežalo 82.000 na Hrvatsko in kakih 10.000 v Dalmacijo, ne broječ onega velikega števila, ki so v srbakej kneževini našli zavetje. Bosenskih katoličanov je uže pred letom dnij 5000 izselilo se in se še vedno izseljujo. Pa tudi iz stare Srbije, ki se dozdaj vstaje nij udeleževala, pobeglo je uže nad 12.000 prebivalcev v Črnogoro, okolo 30.000 pa v Srbijo.
Te številke pač jasneje govore, nego vsa popisovanja o siromaščini balkanskih kristijanov. Opustošene in oropane provincije, prebivalci, ki so se iz obupanja sprli, konstitucija, katero paše izvajajo, parlament, obstoječ iz figurantov — najnovejše sleparstvo ob zlatem rogu — vse to znači sedanjo položje v turškej državi. Zdaj naj se pa računi k temu še razmera proti Ornejgori, nespremenljiva volja kneza Nikite, ki noče dovoliti nikakega enostranskega mini, ki bi izključeval interese hercegovskih, bratov sedanje stanje S rbije, ki bi porabila vsako priliko, da zopet boj s polumesecem začne — potem naj se pa vpraša naj zagrizenoj ega diplomata, da-li je v očigled takim razmeram še mogoče, mir z dvema poloma papirja izčarati — k čemer pride uže natančno izraženo držanje Rusije.
vadni domišljiji omenil, koliko čast jej misli s tem skazati, ohranila je vso svojo spoštljivost, ki je odvračala njegovo zoperno prilizovanje; kadar jej je skušal osobno izkazati svojo uda-nost, sprejemala je to za Šalo, ter so je od-rezevala mu tako živo in bistroumno, da je slaboumni Ben pogostem dvomil, ali nij njega samega osmešila. To se pa nij zgodilo, kot da bila hotela Jerica razžaliti čuti moža, ki jo je zares občudoval, temveč le, ker je zapazila, da nij nikakor odkritosrčen, sama pa je bila spoštljivega ponosa, ki nij mogel prenašati, da bi se kdo igral ž njo.
Gospodu Brusu je bilo novo, da je naletel na gospo, ki se za njegove prednosti še zmenila nij. To mu je izbudilo čestihlepnost tako zelo, da je sklenil priljubiti se Jerici, zato je porabil vsako priliko, da bi prišel v njeno družbo.
Ko se je trudil napeljati jo, da bi visoko
O Bismarkovej politiki
piše dunajsk konservativen list:
nZakaj 1'.i-mark hoče mir v notranjem, je ta uzrok, ker hote zunaj vojsko. Zato ščuje sicer zoperne mu Ruse, da bi pozneje zopet francosko vojsko uuičil, ćeš, da mu bodo potem Rusi pomagali rešiti „donavsko vprašanje," češ da kozak pride po vodi gori, ulan pa doli.
„Rekli smo skupno z Rusom, kajti le o Bismarku je sedaj govorjenje, ki ima svojega starega monarha popolnem v oblasti. Uzrok temu pa je to, da stari Viljem običava reči: „Vse, kar mi je Bismark rekel, se je zgodilo." Seveda, kajti Bismark računi na brezmiselnost ljudij, in ne da se tajiti, da je posebno Avstrija njegovim proračunjenjem natančno odgovorila. Ali bode to ostalo — in kako dolgo? Premenjenje, majheno, ali odločno spreme-njenje v enem računskem faktorju, in cela predrzna kombinacija se zdrobi v tisoč koscev.
„Po Bismarkovih mislih ,,nemški rajh" ny še „dovršen;" še mu manjka nekaj milijonov Nemcev, ki so enkrat k Nemčiji pripadali. Bismark „bode samo Še deset let živel," v tem času mora še one Nemce pridobiti. Zdaj pa „velika generalštabna država" ne more vojske z dvema kotoliškima državama začeti, ako ima v domačej hiši kulturni boj, to, in edino to je uzrok Bismarkovega miru. Bismarku pa nasprotuje veliko mož, ki bi se za svoje ideje dali ma i pobiti, in o katerih ima on uzrok želeti, da bi se kmalu dali."
Politični razgled.
MOtraanJe deielei.
V Ljubljani 7. aprila Izmej sedemnajstih tlvžv-lttih *
se jih je 5. t. m. d v a naj s t sešlo. V vseh so bile podobne si uvodne fraze slišati. V koro š k e m zboru je predsednik naglašal teške čase v materijalnem obziru, pa menil, da bode dežela vendar še zmagala priklade. — V Staje r s k e m deželnem zboru je deželni glavar Kaiserfeld v svojem ogovoru omenjal, kako stroški nekaterih rubrik vedno rastu, a se zmanjšati ne morejo, ker so v zvezi ali z državnimi ali z deželnimi postavami, ki jih je večina prostovoljno sklenila. Dalje opominja, kako je Avstrija v trgovini trpela zadnje leto zarad orijentalnih homatij, slabih letin in nerešenih razmer z Ogersko in pravi, da višjih priklad dežela ne more nositi.
Pod naslovom „furor teutonicus na če&ketn" prinaša „Politik" članek, v katerem pripoveduje, da so ustavoverni nemški časniki na Češkem naravnost odbili deželnega
o njem mislila, vjel se je v lastno zanjko. Če prav se mu nij posrečilo, da bi se Jerica zanimala zanj, vendar vam nij ostal neobčutljiv nasproti njenej mičnosti. Celo razmerno slabi razum Benjamina Brusa je presodil, kako daleč prekosiva Jerica vse devojke njenih let; in živa nje izvirnost je bila tako očitno nasprotje neumnostim novošegnega življenja, da ga je nazadnje vsega očaralo.
Njegova vstrpnost in sila ste počeli nekoliko nadlegovati predmet njegovega občudovanja, predno je jesenr zapustila hišo gospod Grahamovo. Veselilo jo je, ko je kmalu potem slišala, da je spremljal mater v Washington, ker bila je zagotovljena, da ga ne bode videla mesece in mesece.
Gospod Brus je obžaloval, da zapusti Jerico. A v radosti in raztresenosti po južnih mestih se mu je kmalu posrečilo, da je prav zadovoljen živel.  Spomnil se je je zopet, ko
in državnega  poslanca tudi  našim bralcem
znani nasvet o „srednjoj stranki", pravičnej obema narodnostima, da celo, da so nemški listi / a rad tega surovo opsovali iu izdajalca zvali tega nemškega mota, ker je mislil, da Nemcem nij treba, da bi bili Slovanom briči. Opsovali so ga!
Vii*>* )<> dr»aT<*
Iz Mj4>M*ioM**y se poroča 6. aprila, da je ruski protokol bil angleškemu parlamentu predložen. — Depeša Derbvjeva pravi, da je Ignatievljevo potovanje imelo namen, nazore ruske pojasniti. Po svojih žrtvah Rusija ne more svoje vojske 500.000 mož nazaj potegniti brez vidnih in gotovih poroštev za zboljšanje stanja kristijanov pod Turkom. Car želi iskreno miru, a ne miru za vsako ceno. Rusija želi sloge držav in meni, da bode podpis protokola mogel ohraniti mir. — —
Tir*ki sultan baje hoče Mithad-pašo zopet v domovino in na vlado poklicati. — Turška vlada ne bi mogla, ko bi tudi hotela razpustiti fanatizirano vojsko, pravijo ma-gjarski dopisniki.
Iz OU*se se telegrafuje, da se v drugej polovici aprila še tri veliki vojni oddelki pričakujejo kot pomoč južnej ruskej armadi. Težka artilerija se vedno iz Bobrajska na Prut privaža.
Iti**tm»■/.■«!- naslednik nij še najden. Zopet se bolj govori o Manteufflu. Dalje je poklican tudi poslanik  MUuster iz Londona.
V<*pei, ko je slišal, da bi utegnil biti monsignor Ledohovsk: izročen nemškej vladi, ponudil mu je pribežališče in stanovanje v Vatikanu. Tako poroča „Osservatore Romano*. A drug list hoče vedeti, da se bodo pri nuu-cijaturah papeževih razne premembe godile. Jacomini bi prišel iz Dunaja v Rim, na Dunaj pa Vanutelli.
Dopisi.
Iz CjiorlC*«1! 6. aprila. [Izvirni dopis.] V četrtek 5. t. m. je bil slovesno odprt Goriški deželni zbor, oziroma inštalacija novega deželnega glavarja dr. Pajerja in njegovegi namestnika VViuklerja. Po sloveanej maši so šli poslanci v deželno dvorano, kjer jim je vladni zastopnik baron Rechbach predstavil novoimenovanega deželnega glavarja, potem so se vršile vladne ceremonije. Glavar pozdravi navzoče poslance, razvijajo svoj program, najprej v italijanskem, potem nadaljuje v slovenskem jeziku blizu tako-le:
„Pozdravljam vas gg. slovenski poslanci, ter vam zagotovljam, da pripoznavam enakopravnost slovenskega naroda na Goriškem, vaše terjatve bodem si prizadeval nepristransko izpolnjevati in ne bodem delal razločka med eno ali drugo narodnostjo na Goriškem. Prosim vas torej, da mi blagovolite tudi vi izkazati svoje zaupanje."
je Grahamove našel v Novem Orleausu; in v čast je njegovemu razumu, da jo je še bolj spoštoval, primerjaj e jo z ošabnimi hčerami novošeguega življenja. Nij se obotavljal, to jej omeniti uže rečeno jutro, ko jo je z očitno radostjo spoznal ter jo spremljal. Pomnožena toplota njegovih besed, ki so sedaj izvirale iz odkritosrčnosti, je vznemirjala Jerico, ter jo prignala k resnobnemu sklepu, da se ga bode ogibala bolj ko mogoče. Kmalu se bode pokazalo, kako težko jej je bilo držati se tega sklepa.
Drugi dan po ravno popisanem se je vrnil gospod Graham proti poldnevu iz mesta. Sto-pivši k mladima gospojema v veži, raztegnil je časnik, dal ga Katinki in jo pozval, naj ga mu glasno čita.
„Kaj pa naj čitam?" rekla je Katinka, časnik skoro nevoljno prijemši.
„Uvodni članek, če hočeš biti toliko dobra."
Kaj ne? res, lepe besede je govoril g. glavar, a bati se je, da bode ostalo — pri besedah, katerih lepo doneči glas se je razbil med stenami deželne dvorane. Sploh je bil govor tako nekako mrzlo Bprejet od navzočnih poslancev.
Po polu dne so se peljali poslanci obeh narodnostij poslovit se od obče priljubljenega
iazglavarja grofa Coroninija v Šentpeter. V imenu Slovencev je govoril g. Paglia-ruzzi in v imenu Italjanov De Dottori.
Coronini jih je sprejel ginjen tolike vdanosti od poslancev obeh narodnostij, ter se je srčno zahvalil. — Ob 6. uri zvečer je bila v deželni dvorani verifikacija in oddanje računov deželnega odbora; prihodnji vtorek bode prvo zborovanje.
Kakor se italijanskim listom poroča, pojde tudi v Gorici bivajoči grof Chambord ob priliki papeževe 50 letnice v Rim poklonit se sv. očetu.
Onega morilca v Biljah, o katerem sem poročal v Štev. 77 „Slovenskega Naroda" od petka, je sodnija uže zasačila ter dela v senco.
V Gorici imamo sedaj krasne spomladanske dneve in narava se pripravlja vreči raz sebe zimsko obleko ter okrasotiti se z dišečim cvetjem.
K Dll utajil 5. aprila [I/, v. d op ] Naznanjamo vam žalostno vest, da smo včeraj po polu dne pokopali dr. J a u e z a Klemen-čiča. Pokojni Klemenčič je bil izvrsten narodnjak, in jako čislan mej Slovenci na Du-naji, ker on je bil poštena duša. Mi smo vedeli, da je Klemenčič uže pred novim letom bolehal, ali kdo bi slutil, da bo tako nenadoma umrl; vzela ga je pljučna bolezen. Nekoliko znancev in g. prof. Jos. Stritar so spremili pokojnega Klemenčiča do groba, ker drugi nijso poizvedeli o njegovoj smrti. Pokojni ima še nekje na Slovenskem starega očeta, naj mu tedaj vaš cenjeni list naznani žalostno vest, da je njegov sin uže mej mrtvimi, njegov sin, katerega smo ljubili in čislali iu ga bomo ohranili v vedno prijaznem spominu. Tako je zopet izgubila naša slovenska domovina svojega zvestega sina iu borilca, ki bi leliko še mnogo storil bil za čast in dobro našega naroda, katerega je tako goreče ljubil.
fiz ItilMii«*«" na slovenskem St.ajenju 4. aprila [Izv. dopis.) Povsod, kjer še čuva majka Slava, prepevajo se slovanske pesni. Klufarske pesni se vedno bolj izgubljavajo; umetne narodne pesni pa dobivajo pot v našo lepo domovino.  Pa saj je uže zadnji čas, da
Katinka je obračala in obračala časnik, ozirala se je nagloma po straneh gori in doli in je rekla potem, da ne more najti uvodnega članka.
„Gospod Graham jo je začuden pogledal, potem pa je molče pokazal na zaželeni sestavek. Počela je ; a komaj je prečitala prvi stavek, ustavil jo je gospod Graham ter je nepotrpno rekel: „Ne čitaj tuko naglo, jaz le besedice ne razumem." Sedaj pa je nasproti tako potegovala besede, da jo je slušatelj zopet ustavil ter prosil njeno sestrici no, naj dalje čita.
Bela je gnevajoči Katinki vzela časnik ter je čitala članek do konca, vendar je morala na par mestih ponavljati in razumnejše citati.
„Gospodine, kaj hočete še kaj slišati V" vprašala je.
ljudstvo opušča umazano petje in se vedno Volj in bolj poprijema lepih narodnih pesnij. Tako se vzbuja narodna zavest, goji ljubezen do milega nam naroda. Tudi v našej okolici opazujem, da se mej fanti in dekleti še vedno iiri lepo slovensko petje.
Rodoljuba mora to veseliti; in jaz sem tega mnenja, da bi se po mogočosti širile lepe narodne pesni mej narod; pa da bi se tudi nabiral« lepe n«rodne pesni. Jaz najdem v tukajšnjih krajih še precej dobrega narodnega zrnja in tukajšnji kraji nijso baš tako pokvarjeni, kakor je razvpito po slovenskem Štajerskem. Nekaj takih pesnij imam uže nabranih. Ako vam je ljubo, g. urednik, vam morem postrečl. (Pošljite jih Matici, ki take reči nabira. Ur.) Vsak rodoljub naj bi nabiral take narodne pesni. Naš Vodnik je bil tudi marljiv uabiratelj. Vodnik je dekleta in f.mte k sebi vabil, ter dal take pesni prepevati; on je pa besede pisal. Imamo tudi druge za to zaslužene možake slovenske, kateri so se trudili v tem podvzetji. To dan denes ne delajo le Slovenci, ampak vsi Slovani se pečajo s takim nabiranjem. Seveda, je veliko pesnij slabih; tudi nemajo (? Ur.) mere; a vendar vsaka zbirka je dobra. Poznam ruskega profesorja gosp. Baudouin de Courtenav, kateri je na Goriškem več časa nabiral take pesni, pa tudi povesti.
In nemški pesnik G rti n je uže dejal: „Ein Volk, dessen poetisehe P^vche in soleher Verklarung den Deckel ihres Sarges brielit, ist als eine neu gewonnene Provinz, als ein neuer Zuvvachs an Kraft, EigenthUiulichkeit uud Schonheit im Reiche des menschliclieii Fortschrittes und humaner Bildung zu begi tbsen."
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Denes bode predstava v slovesno razsvetljenem gledališči na čast deželnemu zboru, pri katerej bode vojaška godba svirala. V začetku slavnostna ouvertura, potem se bode prvikrat predstavljal francoski igrokaz v 3 dejanjih, „Velikodušni morski kapitan/' kateri je bene-ficijant, gosp. Fran j o S c h m i d t, sam v slovenski jezik prevel. Želimo našemu vrlemu predstavljavcu nalog junakov in ljubimcev polno hišo.
— (Ljubljanski mestni zbor) je imel sejo 5. t. m. Volitve III iu II. razreda se potrdijo enoglasno. K volitvam I. razreda omeni g. K lun, da se je pri obravnavi o
reklamacijah pokazalo, da poročilo dotičnega odseka glede davkov nij vselej zanesljivo, in da se Je pri enem voltlcu manjša svota odboru naznanila, kakor jo v resnici plačuje. Ne trdi ravno, da se je to zgodilo nalašč, vendar se kaj tacega leko primeri, ker nekateri plačujejo raznotere davke. Da se to ne bo več zgodilo in volilcem ne krčila volilna pravica, nasvetuje, da naj se celo poročilo pred dotično sejo izroči odbornikom, da jim bode mogoče pretresati ga na vse strani in pravično razsojevati. G. L a s n i k predloga ne ne ume, in g. K lun ga še enkrat ponovi v nemškem jeziku. Dr. Supan ugovarja, da ta predlog nasprotuje mestnemu statutu, ki natančno določuje, kako naj se pri volitvah ravna Tudi natolcevanje samo ne zadostuje, ampak treba je povedati fakta. Iu če se ne verjame uradnemu poročilu, kako se bo verjelo privatnemu? G. K lun ga zavrača, da to ne nasprotuje statutu, ki ne določuje, katere priloge naj se odornikom izročujejo in katere ne: tudi imenuje \oIilee, katerim se je godila krivica. G. Kaltenegger omenja, da je to samostalen nasvet, ki se denes ne more rešiti; njemu pritrjuje tudi g. Schrev. Pri glasovanju se volitve potrdijo, g. Klun pa svoj nasvet umakne ter si pridrži, da ga bode stavil pred prihodnjimi volitvami. 2. O cesti, ki jo hočejo napraviti od dolzega grabna d'j Podpeči se vname dolg razgovor, ki kaže, da reč nij prav jasna ; zato se sklene, jo še enkrat izročiti magistratu, ki naj jo vsestransko prevdiri. ter se posvetuje tudi s cestnim odborom okolice ljubljanske in potem jo še enkrat odboru predloži v obravnavo.
— (V al v azo r j e ve kronike) je izšel ravnokar 7. zve/.čič, ki mej drugim obsega dve izvrstno originalu podobno ponarejeni karti.
— (V vodo padel; je včeraj 14 leten dijak pri Janeževej usnjarniei; izlekel ga je iz vode nek pekovski učenec.
— (Vabilo) k besedi dne 8. aprila 1877 v gospod Dvornikovej gostilni v Krškej vasi. Program: Prolog. Govori gOSpica Ivanka Drenikova. Petje. Izvršuje Krško pevsko društvo. Tombola. Dobitki darovani od Krškova-ških iu Čatežkih gospe iu gospie. Ples. Čisti dohodek bode se podaril vdovi umrlega tukajšnjega občinskega sluge, zapustivšega sedmero dec. Vstopnina prosta. Začetek ob 7a8. uri zvečer. Odbor.
— (Celjsko učiteljsko društvo) je imelo 5. t. m. svoj redni shod, kojega ude-ležitev se ne more obila imenovati. Obravnave
„l)a. Kaj nočeš poiskati „poročila o bro-dih" in mi prečitati imenik prihodnikov."
Bela srečnejša, nego Katinka je našla „poročila o ladijah" ter je jela čitati: „Kanton, 30. aprila, ladija Ana Marija, kapitan Raj, r—a—z—tov. — Kaj pa to pomeni V"
„Raztovorjena, naravno. Dalje."
„P — 1 — i— —" pismenkovala je Bela ter je bila ves čas v strahoviti zadregi.
„Nespumet!" mrmral je gospod Graham ter jej je časnik skoro iz rok strgal. „Ne vedeti, kako se čitajo poročila o ladijah! Kje je Jerica Flintova! Edina deva je, ki mi je zmerom vse znala. Katinka, ali je nočeš poklicati?"
Katinka je šla, če prav nerada po Jerico ter jej je povedala, kaj bode. Jerica se je začudila. Od onega dne, ko je bila sklenila zapustiti hišo Grahamovo, nij je nikdar več pozval, naj  mu glasno čita.   A ubogala je,
došla, vzela stol, ki ga je Bela pri vratih pustila ter je jela čitati poročila o ladijah. Kar nič nij slišala, ampak čitala je razna poročila po vrsti, po katerej jih je gospod Graham želel slišati.
Stari gospod v svojem naslonjači je pro-tinasto nogo opiral na nasprotni stol ter je bil izvenredno vesel in zadovoljen. Ko ste Bela in Katinka otšli v svojo sobo, opomnil je: „Kaj ne, Jerica! to je 2opet enkrat tako, kot je bilo v nekdanjih dnevih?" Zamižal je in Jerica je kmalu zapazila, da je zadremal.
Ker je videla, da bi ga morala probuditi, ko bi šla mimo njega, odložila je časnik ter je hotela vzeti delo iz žepa (kajti Jerica je bila redkoma brez dela), ko je pri vratih zapazila senco. Ozrivši se, zagledala je istega človeka, o katerem je bila prejšnji dan sklenila, da se ga bode ogibala.
(L>aijt; \ir\h.)
in sklepi bili so zanimivi. Društvo se je obrnilo z dvema peticijama na slavni deželni zbor, v katerih prosi: a) da ostane okrajnim šolskim svetom pravica, učitelja imenovati, da se to pravice ne polasti deželni Šolski Bvet, kakor je v predlogu, b) Učiteljsko društvo opozo-ruje na oni šolske postave, ki govori o petletnih dokladah in pravi, da naj se med definitivne učitelje, kojiin se ta petletnica izplačuje, prištevajo tudi definitivni podučitelji, ker imajo ti poslednji učitelji enake dolžnosti in bremena.
— (FZM. baron Kuhn) je, kakor se nam piše, 5. t. m. zvečer ob 7. uri pripeljal se v Logatec ter z njim še dva višja častnika, drugo jutro so se odpeljali proti Ilotedršici do Godoviča, da si ondotne kraje ogledajo.
— (Poskusil.) Te dni je šel v Trstu nek fakin se svojo materjo na sprehod ob morji; naenkrat se zakadi v vodo, da bi vto-nil. Pa zgodilo se mu nij nič hujšega, kakor da se je zmočil, kajti zlekla sti ga takoj dva mornarja iz vode.
Ra/iiie vesli.
* (Samoumor.) Pri Kremzu se je od vseh čislani zdravnik Oto Kamel sunil z nožem v srce iz žalosti, ker mu je umrla soproga.
* (Žalosten nasledek poroke.) Neka dekle iz Ilavfala na Ogerskem se je ta predpust omožila ter je odšla na možev dom. Na velikonočne praznike pa je prišla k svojej materi in se jej jo tako ,,inak storilo," da se je veliki petik — ustrelila.
* (Kneginje na grmadi.) V Indiji je nedavno umrl knez uepavlski, Jung Bahadur. O njegovih zadnjih urah pripoveduje nek in-dijsk nnglešk list to le: 25. febr., ki je bil ravno bogovom posvečen dan, šel je knez v Bajoniti, pa bi se kopal v svetej reki; šel je še pred solnčnim vzhodom v vodo, umil se, kakor mu njegova vera zapoveduje, potem pa se je vsedel zraven na klop ter je molil. Kmalu potem so služabniki zapazili, da se knez ne gane, šli so zraven in so videli, da je mrtev. Poslanec je šel hitro v glavno mesto, da bi ob-znauil to nesrečo njegovim trem ženam. Vse so tekle k truplu in so sklenile darovati se za dušni blagor svojega moža. Svak jim je zastonj odgovarjal; grmada je bila iz vsakovrstnih dišečih lesov sestavljena. Potem so se žene kopale, molile in bramiuoin dale miloščino. Potem so nekaj zaradi vlade naročile in nekaj ujetnikov osvobodile. Potem so šle pogumne na grmado, ena je vzela glavo moža v naročje, druge dve pa vsaka eno nogo. Služabniki so nastavili netila okolo grmade, siu ranjkega jo zapalil in kmalu je bilo vse — pepel.
D majska borza 7. aprila.
(Izvirno telegrafižno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	. 63	*ld.	6">	kr.
8 lOtni diL dolg v arebru	67	n	60	n
	, 76	n	yo	n
1860 dri posojilo	110	n		B
Akcije narodne banke	813	„	—	ti
Kreditne akcije	!4(.>	n	4J	n
London	1*3	n	15	n
N.tji 1.	9		84	n
(.:. i . cekini	6	•	78	n
Srebro	107		70	n
Državne inarke ....	60	„	40	B
Podpisani priporočam nov patentiran mlin
Diminuteur
in garantiram, da ako se ga z roko goni, več ko en stari mernik koruze, pšenice, rži, ajde itd. v eni uri zmelje. Z vodo, soparjem ali živino zmelje v primeri moči toliko več in tako izvrstno, da dosedaj še z nikakoršno mašino doseženo nij bilo. Tudi vsakovrstne rude, minerale, cement, barve, kosti, žveplo, jezice itd. zmelje v najfinejši prah.
Anton Rudolf
(67—3)        v Kamniku ua Kranjskem.
Trine cene
Ljubljani 7. aprila t.
Pšenica hektoliter 10 ^i. 40 kr.; — rei 6 gld. 80 kr.; — ječmen 5 gld. 60 kr.; — oves 4 gld. — 520 kr.; ajda 5 gld. 85 kr.; — prosč 5 gld. *0 kr.;
— koruza 5 gold. 60 kr.; krompir  100 kilogramov
6 gld. :>6 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. BO kr.; masla kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld. 8 4 kr.; — iptb hišen — gld. 68 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka liter 7 kr.; govedninn kilogram tO kr.; — teletnine *4 kr.; - svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 15 kr..
— i:,mr 2 gold. 95 kr.; — drva trda 4 kv. metrov
7 gold  50 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dr. Valentin Zamik
ima svojo odvetniško pisarnico v tistih prostorih, kjer je bila poprej bilježniška pisarnica ranjcega notarja gosp. dr. J. Iie b i č a, nasproti „ Križankom " (ali mestni delegirani sodniji), pri tleh, hišna štev. stara 181, nova 19. (79—3)
Vsem bolnikom, KK&TOfS
š^ni od svojega trpljenja po tisočkrat dobro ae izkazavšim zdravljenji, se branje slavne, v 68 natisih izšle, 500 strani močne knjige: Pr. Airy's Natiirlieilinethoae no more dost' priporočati. Cena HO kr. avst. velj. dobiva se po vsakej knjigarni, ali pa proti pošiljanju 12 pism. mark po 5 kr. tudi direktno od Kichter*■ Verlags-Anstalt in Leipzig. MM Spričevala, katerih je v knjigi veliko n .Lir,ili. so porok temu, da nihčo no bodo nezadovoljen položil te ilustrirane knjigo iz rok. Vspebi govore! MM (330—12)
•rnjeti.
6. aprila: Pri Slona:  Košir iz Kranja. — Poche iz Trsta.
— Prešer iz Laškega trga.
— Artel iz Kranja.
Pri AailAi: bar. Kuhn iz Gradca. — Kren, \Volf iz JKodevja. — Mliller iz Dunaja. — Tornago, pl. Valentsits iz Gradca.
Pri Zamorci t Men-zinger iz Gorenjskega.
« 4 4 4 4 4 4
4r
Anatherinova ustna voda in zobni prašek
izdeljuje imahi'iel M'icmli, lekar na du-najskej cesti v Ljubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. 1 steklenica ustno vode . . .60 kr. (Kl—42)
► ►
F ►
kv
M. Lentsche,
prodajalnica špecerijskega in mate-rijalnega blaga,
Preširnov trg, tik železnega mostu,
priporoča svojo veliko zalogo Imrv za sobne malarje in mastilce, kakor tudi i*o]il4*e vsake velikosti, na drobno in debelo po najnižjej ceni. (75—3)
Izvrstne mineralne barve
surove v kosovah, kakor tudi dobro smlete, se vedno dobojo po nizki ceni pri Albert Janez vitez pl. Ilo<kflorii-8aal-felcl, posestniku rudokopov ter privavnice za mlenje rudninskih barv v Logatcu. (83—2>
Sledeča priznavalna spričevala najbolje dokazujejo izvrstno
učinke
VVilhelmovega
snežniškega zeliščnega alopa.
Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu.
K ii s t « 1 w a I d , pošta Kupferberg, 23. aprila 1876. Prosim Van. da mi pošljete s poštnim povzetjem 2 Maši izvrstnega Wilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa. Spoštovanjem Fran« Jožef Fledler, Kbstelwald št. 51.
Gospodu Francu \V i 1 h e 1 m u , lekarju v Nounkirchnu. U n t e r - L a n z e n d o r f, pošta Maria-I.anzondorf. 8. febr. 1876. Prosim Vas, da mi prej ko moč s poštnim povzetjem pošljete 2 tlaši Vašega slavno/.naiiega Wilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa pod mojim naslovom. Spoštovanjem
(394—9) Karel Mannei*.
MMMM Oni p. n. kupovalci, ki moj izvrstni snežniški zeliščni alop, ki ga užo od leta 18 5 napravljana, pravega dobiti že.e, naj vselej jasno zahtevajo
Wilbelmov snežniški zeliščni alop.
Poduk rafcljenja se vsaki flaši prida.
Zapečatena originalna ttala srano 1 gold. 25 kr. in se vedno 1'rišcn dobiva pri na reja cu samem
Fr. %l illirliiiu. lekarju v Neunkirchnu, Nižje Avstrijsko.
Zadi lovanju so računa na 20 kr.
Pravi Wllnelmov snežniški zeliščni alop so dobiva tudi le pravi pri mojih gospodih jemalcih
%   ■>Jubljanl :  1'rler l.assuik.
v Postojni: J. A. KuptVrsrlimidt, lekar; v Zagrebu: Sig. Uittlbaeh, lekar; v Oeljii DaHinbncliova lekarna in P. Kaiischer; v Grade i: VVeiid. Triikoczv, lekar) v Gorici: A. Frauzoui. lekar; v Kranj i: Karel Šavnik, lekar; v Mariboru: Alojzi kvunriest; v U u d o J to v e m : Dom. Kizzoli, lekar; v Trbižu: Alojzi v. Preaii, lekar; v Trstu: ('. Zanetti, lekar; v Beljaku: Ferd. Scliolz, lekar.
X
A X
X
X
X
X
+ + + + +
+
+
+ + +
ti I I I 1 I 111 I I I I I I 14
Pra-vl MM
H1W
antiartritični antirevmatični
kri čistilni Čaj
(kri čisteč proti revniatizmu in protinu)
je kot
spomladanjsko zdravljenje
edino gotovo vspešno kri čistilne zdravilo,
k. r so ga prve medicinsko avtoritete
„v Evropi"
z najboljšim vspehom rabilo
Odločno dober,
Z dovoljonjom 0. k. i Ivorne (lisurne vsl<ul< Hklopa. < »Dunaj iti), marca lHIM.i
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ta čaj čisti ves
učinek izvrsten, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
Proti poiinritjnnjii zuvuruju viirtttvemi mnrkii, ki je po-^ Htnvua. Joiniu.i, 12. unija 1870.'
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
potrdile, vspeh
odličen.
Vnrovnn r. najvlijtm o liutonlmn iij. c. kr. o VelieuiiBtva. o »Dunaj, 7. ■!<■■■ 18&S.o
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
organizem; kakor nobeno drugo sredstvo preiskuje vso dele telesa in Oddaljuje z notranjim rabljenjem vso nečiste, zalizane bolezensko snovi iz njega ; tudi je učinek gotovo trajen.
Temetjitn »sarmv^jenje protina, revmatizma, otročjih in zastaranih trdovratnih boleznij, vedno gnoječih se ran, kakor tudi vseli spolovilih in kožnih boleinlj, mozoljev na telesu in obrazu, gob, sifiiitičnih Oteklin.
foichnu Ufjinletm vspeh je kazal ta čaj pri napihnonji jeter in vranico, kakor tudi pri bemeroidah, zlatenici, hudih boleznih zilcev, kit in Č onkov, poti 111 tiščanjo v želodci, zapiranje sape, zapiranje doUnega telesa, težave pri puščanji vode, pulucijah, uio/.ki slabosti, tok pri ženskah it/.
Katrini, kakor sk.ofoljni, bezgavke so hitro in temeljito ?dravijo, če se čaj neprenehoma pije, ker je milo raztopujoče in na vodo goneče zdravilo.
Veliko »pričal, priznavalnih in pohvalnih listov, ki so na za-htevanjo zastonj pripošiljajo, potrjuje, da so te besedo resnične.
V dokaz navedenega navajamo tukaj vrBto priznavalnih pisem:
Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu.
Bohorodczan, 18. februarja 1876. S tem so Vam zahvaljujem, da ste mi poslali Wilholmov antiartritični antirevmatični kri Čistilni čaj in Vam ob enem naznanjam, da mi je :a čaj prav dobro služil. Spoštovanjem
__K»eib Rleger.
Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u , lekarju v Neunkirchnu.
N. Szalonta, 15 lebruarja 1876. Potrjujem, da je od Vas dobljeni 'VVilholinov antiartritični antirevmatični kri čistilni Čaj mene in moje prijatelje rešil revma-ti/.ma. Vsled tega Vas prosim, da tudi mojemu znancu gospodu Martinu Vukonicu v N. Szalonti pošljete 4 pakete "VVilhelmovega antiartritičuega antirevmatičnega kri čistilnega čaja.
Spoštovanjem .ilal. Hrabor.
(396—3)
Pred ponarejanjem in prevarunjem se svari.
Pravi VVillielmov antiartritični antirevmatični kri čistilni čaj so dobiva le Iz prve mednarodne iabi.kacijc VVilhelmovega antiartritičuega antirevmatičnega kn čistilnega čaja v Neunkirchnu pri Dunaj i ali pa v mojih zalogah, zaznamovanih po časnikih.
Eden paket, v S dozah, po predpisu zdravnika pripravljen, z naukom ra u ljenja v raz.ičuih jezicih 1 gold., posebo za kolek in zavoj 10 kr.
V priložnost p. n. občinstva so VVillielmov antiartritični anti-reviiiatieiu kri čistilni čaj tudi dobiva pri mojih  gospodih jemalcih
v IjJuI>1 Ja ni : IVIc»r l.a»nilt,
v Postojni: Jot. Kupiorselimiilt, lekar; v Zagrebu: Sig. IMittl-baeh, lekar; v C olj i: ilaunihueluiva lekarna in Franc Uausclier; v K o r m i n ii: Hermes Codolini, lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v Gradci: J. llurgleihier, lekar; v Guttaringu: S. Vatterl; v H e r iu a g o r u : Jos. JI. Itiehter, lekar; v Karlovcu: A, K. Katkič, lekar; v Golov ci: Karel Kleiueneie ; v Kranj i: Karel Šavnik, lekar; v Mariboru: Alojzi Kvundest; v M o 11 i k i i Alfred Malin-, lekar; v M o z i r j i: Ivan Tribuč; v Ptujem: (J. (lirod, lekar; v Rudolf o vem i Dom. Kizzoli, lekar; v Samoboru: F. Sclinarz, lekar; v Trbižu: Alojzi v. Preaii, lekar; v Trstu: J. Seravallo, lekar; v Beljaku: Jlath. Fiirst; v Varaždinu: Dr. A. llalter, lekar; v slov. Bistrici: Ivan Janos, lekar; v slov. Gradci: Jos. Kaligarič, lekar.
i
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
300 \m±±±±±£ t±+i±±±t*±*+++-iA%
Jbautmna m uuk .Narodne tiBkarn«*.