Poštnina plačana v gotovini
Spedizione In abbonamentc postala
Prezzo • Cena Lir 0.50
Štev. 223
V Ljubljani, v vetrteli, 1. oktobra lf)42-XX
Leto Vil.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega = izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A., Milano.	1
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana.
S Concessionaria esclusiva per la pubblicitš di provinienza Italiana ed estera: Unione PubbliciUi Italiana S. A« Milano.
Vojno poročilo št. 856
Letalski dvoboji nad Tobrukom
Na egiptovskem bojišču nobenega omembe vrednega dogodka.
Nemški lovci so v letalskih dvobojih zbili G nasprotnikovih letal, še eno letalo pa so uničile protiletalske baterije v Tobruku.
Nasprotnikov polet na Porto Enpedocle in na sosednje kraje je povzročil smrt IS ljudi, 13 ljudi izmed prebivalstva pa je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo nekaj stanovanj.
Angleška letala so spuščala bombe na La & Caneo in na zaliv Suda (Kreta). Ni poročil o škodi. |
Hitlerjev govor ob začetku zbiranja za četrto vojno zimo
Cilji nemške letošnje ofenzive: Krim, Volga, Stalingrad, zadnje žitorodne pokrajine in ruski petrolej Glavna naloga: organizacija zasedenega ozemlja — Zveza na življenje in smrt z Italijo — Grožnje Angliji zaradi letalskih napadov na Nemčijo — Napoved o končni zmagi
Sprejemi pri Duceju v Beneški palači
Rim. 1. oktobra, s. Duce ie sprejel v avdienco armadnega generala Aleksandra Pirzia Bi-rolija, ki mu je poročal o delu. ki ie bilo opravljeno v Črni gori za pomirienie te dežele in o pobudi za njeno gospodarsko obnovo. Duce ie izrazil svoje zadovoljstvo nad delom generala Pirzia Birolija ter mu dal navodila za bodoče.
Potem ie Duce spreiel v avdienco tudi generala Carla Biglina, intendanta italijanske armade v Rusiji, ki ga je obvestil glede vseh ukrepov, ki so bili izvedeni in se še izvajajo, ukrepov, ki gredo za tem, da se zagotove italijanskim četam boljši življenjski pogoji na tej vojni Pozornici Zlasti mu ie razlozil ukrepe, ki se nanašajo na bližnjo zimo. Duce je generala Biglina pohvalil.
Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene
Rim. 1. oktobra, s. Včeraj je v Beneški palači medministrski odbor za preskrbo, razdeljevanje in za cene pod predsedništvom Duce ja nadaljeval s svojim delom. Seja, ki se je začela ob 17 ter se končala ob 20. se bo nadaljevala v petek, dne 2. oktobra ob 17.
Odmev Ducejevega govora v tujem tisku
Berlin. 1. oktobra, s. Berlinski tisk objavlja z velikim poudarkom govor, ki ga je imel Duce na sestanku Družbe za napredek znanosti. Listi objavljajo dolge izvlečke govora in komentarje, v katerih poudarjajo vlogo znanosti v službi naroda pri reševanju velikih vprašanj sedanjega časa. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pi°e> da je Duce tudi tokrat dal točna navodila italijanski znanosti in navedel njene naloge ob vedno večjem sodelovanju pri velikih naporih, ki zdruzujejo celoten italijanski narod.
Seja senatne komisije za vojsko, mornarico in letalstvo
Rim, 1. oktobra, s. Pod predsedstvom senatorja Giuratija in v navzočnosti državnih podtajnikov za vojsko, mornarico in letalstvo se je sešla senatna komisija za oborožene sile. Odobrila je zakonske načrte o zasegi avtomobilskih vozil, vpisanih pred 1. januarjem 1930, zakonski načrt o vrhovnem poveljstvu Kr. letalstva, o pripustitvi letalskih častnikov v skupino SPE, o plačilu za dela v italijanski vzhodni Afriki po naročilu vojaških oblasti, o spremembah določil glede mornariških rezervnih častnikov, o ureditvi uporabe bojevniških naslovov pri raznih družbah in delavskih zadrugah, o preiskavah glede pomorskih nesreč povzročenih po vojni, o dodelitvi častnikov karabinjerskemu eskadronu vladarjeve telesne straže Razprave so se poleg predsednika in zastopnikov vlade udeleževali različni senatorji.
Novo odkritje o sovjetskem vohunstvu na švedske«
Stockholm, 1. oktobra, s. O veliki vohunski aferi, ki jo je nedavno odkrila švedska policija, so zvedeli še naslednje podrobnosti: Ravnatelj sovjetskega turističnega urada v otocknoimu, po imenu Sidorenko, je dobil za svojo službo in krasno plačeval dva švedska zakonca, potem pa še njuno hčerko, 17 letno Regino Wallin, lu je imela po vsem videzu eno najvažnejših vlog v tej stvari. Njena naloga je bila, da naveže tesne stike zlasti z mladimi častniki in od njih pobira podatke vojaškega značaja po navodilih, ki ji jih je dajal Sidorenko. Ni še znano, koliko častnikov ,)fe P1'1; zadetih, toda ve se, da sta imela dva častnika, ki fcta hila obtožena vohunstva, zveze z Wallinovo in posredno po njej tudi s Sidoreukom.
Nova Churchillova pojasnila o izkrcanju pri Dieppu
Lizbona, 1. oktobra, s. Vprašanje Dieppa so znova načeli v angleški spodnji zbornici. V odgovoru na neko vprašanje je Churchill povedal kakor poroča agencija Reuter — da so bile izgube *elo hude in da so znašale 50 % sil ki so bi e v to podjetje poslane. Na vprašanje, kolikšne sile bile uporabljene, je Churchill odklonil odgovor rekoč, da ie treba pustiti Nemce v nejasnosti glede tega vprašanja. Na vprašanje, kakšno je bilo delovanje oklepnih vozil, je predsednik vlade dejal, da so obsežne nasprotnikove ovirei za vrle pot 'n napredovanje britanskim tankom, kajti Nemci so te ovire postavili prav na vseh poteh, len ovir Se niso nadejali, je dejal Churchill, ki je pristavil, da sedaj v Angliji in Ameriki hudo preiskujejo 'n preizkušajo tanke in jih izpopolnjujejo, da bodo postali takšni, da jim v bodoče kakšne nepričakovane ovire ne bodo več v napoto.
Berlin, 1. okt. s. Ves Berlin je včeraj cel dan pričakoval napovedanega Hitlerjevega govora. Dolge ure pred zborovanjem, ki je bilo za začetek desetega zbiranja za zimsko pomoč ob 18 v Športni palači, se je blizu kanclerske palače zbrala ogromna množica, ki jo je skrbelo, kako bi dala svoj topli, navdušeni pozdrav voditelju velike Nemčije.
Ogromna dvorana v Športni palači je bila okrašena z venci iz lovorja ter z rdečimi hitlerjevskimi zastavami. Vanjo se je nagnetlo na desettisoče ljudi, narodnih socialistov, dostojanstvenikov, slavnih ranjencev in pohabljencev, zastopnikov tujega tiska in različnega občinstva.
Zborovanja so se udeležili visoki državni dostojanstveniki, zastopniki vojske in stranke. Točno ob 18 je prišel v dvorano propagandni minister dr. Goebbels v spremstvu maršala Rommela. ki je s svoje tribune odzdravljal po rimsko. Nato je povzel besedo dr. Goebbels ter podal obsežno poročilo o delu zimske pomoči v letu 1941—42.
Ožigosal je različne smešne laži angleške in ameriške propagande proti nemškemu ljudstvu, laži, ki niso drugega kakor atentati na zdravo pamet. Poudaril je nepretrgane uspehe nemških oboroženih sil in dejal, da nepretrgane zmage, ki jih vsepovsod dosegajo vojske trojne zveze, ne morejo na vse zadnje prinesti drugega kakor veliko končno zmago. Hude težave vojne so zdaj že premagane in v bodočnost se da gledati z večjim upanjem. Nemška vojna moč je ogromno narasla, nasprotnikom se še sanja ne kako. V četrtem letu vojne so nemške, in zavezniške oborožene sile docela nedotaknjene in to v vsakem pogledu.
V tretjem letu vojne zimske pomoči je nemški narod daroval vsega milijardo in 280 milijonov mark, to je skoraj 300 milijonov več kakor lani.
V letih vojne je zbiranje za zimsko pomoč dalo dozdaj 2 milijardi 805 milijonov mark, več kakor je pa vreden ves uvoz in izvoz južnoameriške celine. Od 1933 dalje so zbirke za zimsko pomoč dosegle in presegle znesek 5 milijard mark. Ob koncu je govornik naznanil, da bo zborovanje dobilo najvišje počaščenje s tem, da bo na njem govoril Hitler, ki je prišel iz vrhovnega poveljstva v Berlin.
Silovito ploskanje od zunaj je naznanilo, da prihaja Hitler. Kmalu nato je Hitler stopil v dvorano v spremstvu poveljnika SS oddelkov Ilimlerja, višjega poveljstvenega voditelja Ilil-genfeldta ter drugih visokih osebnosti. Dvorana je- kar grmela od navdušenja. Hitler je pred odhodom na častni oder prisrčno stisnil roko maršalu Rommelu. Dr. Goebbels je še enkrat spregovoril Hitlerju v pozdrav v imenu vsega nemškega ljudstva ter mu zagotovil brezpogojno zvestobo tega ljudstva do dosege končne zmage. Točno ob 19. je Hitler začel govoriti in dejal med drugim:	,	»
Skoraj leto dni je že, kar je s tega'-mesta zadnjič govoril nemškemu ljudstvu. V teni času je delal in sc moral zanimati za dejstva. Vse, kar je bilo treba ta čas povedati, so povedali ntttnški vojaki.
Koliko bodo morali še nasprotniki storiti na socialnem področju, preden bodo mogli Nemčijo česa učiti! Osebnosti iz nasprotnih držav so imele neka j nespametnih govorov, da so na nemški strani vedno verjeli v nekaj in da,so tudi storili tisto, kar so mislili, da morajo. Zdaj mi mislimo, da moramo bjti nasprotnika do končne zmage in bomo to tudi storili.
Sovražnikova propaganda fikusa zmanjševati nemške zmage s tem. da pretvarja lastne poraze v uspehe. 2e leta 1939 nismo Nemci bili čisto nič. Dejstvo, da smo pregnali nasprotnike z Balkana, da smo zasedli Grčijo, da smo zavzeli Kreto, da smo jih potisnili nazaj v severni Afriki, vse to zanje ne pomeni prav nič. Tisti, ki mi6li, kakor ga uči misliti propaganda naših nasprotnikov, ne bo nikdar razumel zaupanja, ki ga imamo sanni vase. Tem dejstvom bo lahko oporekal le z menicami za bodočnost. Zato nasprotniki pravijo: drugo bojišče bo prišlo. To pa ne pometli, da se Nemci ne pripravljamo na drugo bojišče
Zima v letu 1942 je bila najhujša preizkušnja v usodi nemškega ljudstva. Hujše bi ne moglo biti, a nemškemu ljudstvu 6e je posrečilo nele premagati jo, temveč je bilo mogoče sesta\ ili in pripraviti celo divizije za napad v novi ofenzivi. Ta se ne razvija kakor so morda mislili naši nasprotniki. Mi smo imeli vedno izredno jasne in točne cilje, pogosto zelo drzne, kjer je bilo treba biti drzen, in previden tam, kjer smo mislili, da mo; ramo biti skrajno previdni. Bili smo pa neustrašni tam, kjer nas je samo neustrašnost mogla rešiti. Za letos smo si postavili preprosto nalogo: 1. držati za vsako ceno kar je bito treba držaji, to je pustiti napadati nasprotnika tam, kjer nismo mi mislili napredovati, držati in čakati; 2. napasti povsod, kjer je napad bil potreben. Cilj tega je uničiti desno roko te mednarodne zarote kapitalizma, bogataštva in boljševizma.
Prvi cilj je bila varnost naših vladajočih postojank na Črnem morju ter. končno očiščenje Krima. Temu sta služili bitki za Kerč in za Sebasto-polj. Potem je bilo treba odstraniti klin na bojišču pri Volkovu To se je uredilo, sovražnik je bil uničen in zajet. Nato je b'lo treba pripraviti prodor proti Donu. Med tem je sovražnik pokazal, da hoče začeti z veliko ofenzivo od Harkova, zlomiti to bojišče, doseči Dnjeper ter zlomiti vse naše južno bojišče.
Veste s kakim navdušenjem so naši nasprotniki opazovali te operacije Končale so se v treh bitkah s popolnim uničenjem več kakor 75 ruskih divizij. Tedaj se je začela velika nemška ofenziva, njen glavni cilj je bil vzeti nasprotniku poslednje
žitne pokrajine, potem odrezati ga od zadnjih premogovnikov, dalje približati se njegovim petrolejskim pokrajinam, zavzeti jih in omamiti v kolikor se bo ofenziva nadaljevala ter nasprotnika odrezati od poslednje prometne zveze, od Volge. Pri tem smo si za cilj postavili pokrajino med kolenom Dona in Volgo s Stalingradom kot mestom, ne zato, ker se mesto imenuje po Stalinu, temveč ker je to mesto važno vojaško središče in ker bi Rusija prišla po izgubi Volge v tako, če ne še slabše stanje, kakor Nemčija, ko bi ji odrezali Ren, Labo, Odro ali Donavo. V šestih mesecih so po Volgi prepeljali več kakor 30 milijonov ton blaga. Volga in zveze z njo so zdaj že dolgo pretrgane. Zdaj gre zlasti za Stalingrad. A tudi to vprašanje bo razčiščeno. S tem se bo zapora ostvarila in ojačila. Lahko ste prepričani, da nas od ondod ne bo nihče mogel vreči.
Glede drugih ciljev boste razumeli, da ne govorim, a prišla bo ura, ko bo nemški narod zvedel zanje. Lahko pa rečem, da je cilj, ki smo si ga zastavili, organizacija ogromnega prostora, ki ga imamo pod oblastjo. Velika dela so bila že storjena za to, na tisoče železnic zgrajenih, da se reši poglavitno vprašanje:	vprašanje	prometa,
organizacije poljedelstva v zaledju in splošne gospodarske organizacije v zasedenih pokrajinah. Uspehi sodelovanja med delavci in bojevniki so čudoviti.
Med tem ko stojimo na severu Evrope in na zahodu ter na vseh drugih bojiščih v obrambi, ustvarjamo s tem še bolj velikanske pogoje za organizacijo Evrope v vojni, za sedanjo vojno.
Naše zavezništvo se je razširilo s povečanim sodelovanjem najstarejše zaveznice Italije. Naši vojaki se bore že na veliko teriščih. To dokazuje, da so bili popolna blaznost vsi upi naših nasprotnikov, ki so mislili, da bodo to zvezo razdru-žili. Točno vemo, kaj bo usoda nemškega in italijanskega ljudstva ter Evrope, če bi po naključju zmagal drugi svet.
Pri nas ne izdelujemo samo orožja, marveč skrbimo tudi za novo orožje, tako da smo doslej še zmeraj nastopili z orožjem, ki je bilo boljše od sovražnikovega, in tako bo tudi v bodoče. Hitler je nato rezko odgovarjal na Churchillove grožnje, češ da bo Anglija poostrila letalsko vojno. Anglija je bila prva, ko je meseca maja leta 1940. začela metati bombe na nemško civilno prebivalstvo. Po štirih mesecih se je Nemčija začela maščevati, tako da so bili sovražniki presenečeni. Sovražnik je zdaj spet začel z letal-
sko vojno. A tudi tokrat bo udarila ura, ko bomo odgovorili. Naj zločinska krivca te vojne in njihovi judovski biriči ne jamejo spet vekati, ko bo konec za Anglijo strašnejši, kakor pa je bil začetek.
Na seji državnega zbora 1. septembra 1939 sem natanko orisal dvoje; 1. da nas v tej vojni, ki nam je bila vsiljena, ne moreta premagati nobena oborožena sila niti čas; 2. da če se je judovstvu posrečilo zanetiti mednarodno vojno,
to kateri bi hotelo iztrebiti arijska ljudstva v Ivropi, bo judovstvo samo iztrebljeno, ne pa arijska ljudstva.
Hitler je nato dejal, da se je norcu iz Bele hiše posrečilo potegniti v vojno en narod za drugim. Toda v slehernem teh narodov se je potem v isti meri dvignil protijudovski val. Narod za narodom, ki stopi v to vojno, bo nekoč iz nje izšel kot protisemitski narod.
Nato je Hitler počastil poveljnike in vojake, ki so se v poslednjih mesecih bojevali z vsemi silami na vseh bojiščih ter dosegli čudovite uspehe. Dejal je, da se nemške armade, čeprav so jim ob strani zavezniške čete, nikdar ne odtegujejo bojem na najbolj nevarnih točkah, kakor delajo na primer Angleži, ker cenijo za svojo dolžnost in čast, da same prenašajo vso težo bojev, pa naj bo še tolikšna. Ustanovitev velike Nemčije je listina, podpisana s krvjo.
Ena resnica je, ki drži povsod: tisti, ki zna svoje ljudstvo združiti ne samo v državo, marveč tudi v tesno socialno skupnost, ta bo prišel iz te vojne kot zmagovalec.
Nemški delavec daje vse svoje napore za veliko skupno stvar, prav tako kakor vsi poljedelci, a posebno še milijoni nemških žena, ki so se pridružile delavcem pri velikem delu. Podobna hvala gre vsem tistim, ki se umsko trudijo, tako da se da trditi, da nemški narod ne bo svoji vojski nikdar več dal zgleda iz leta 1918. Zunanje in notranje bojišče sta zdaj ne-porušni. Vez med vsemi razredi nemškega naroda, je nadaljeval Hitler, se bo spet izkazala v velikem delu, h kateremu so vsi poklicani v tej zimi.
Naši nasprotniki naj nadaljujejo z vojno, dokler bodo mogli. Mi bomo storili vse, da jih bomo tolkli, a na vsak način je nemogoče,^da bi oni tolkli nas. Nacionalsocialistična Nemčija in njene zavezniške države bodo izšle iz te vojne kot mlade države, pravi narodi in ljudske države v slavni zmagi.
Nemci osvajajo nove predele na Kavkazu in v severni četrti Stalingrada
Hitlerjev glavni stan. 1. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V severozahodnem kavkaSkem predelu in južno od Tereka so nemške čete in zavezniške čete po silovitih napadih spet napredovale.
V Stalinqradu so bile druge četrti v severnem delu mesta zavzete v naskoku. Sovjeti so v raznih razbremenilnih napadih izgubili 34 oklepnikov.
Na bojišču ob Donu so nemške in italijanske čete zavrnile več sovjetskih poskusov, da bi prekoračili reko.
Madžarske čete so v protinapadu odbile skupino sovjetskih sil.
Na severnem odseku so bili nemški napadi navzlic zagrizeni boljševiški obrambi uspešni.
Znatne skupine nemškega letalstva in hrva-
ških lovcev so Sovjetom prizadejali hude izgube.
V pretekli noči je bil Arhangelsk znova bombardiran. Obsežni požari so izpričali uspešnost tega napada.
Od 15. do 28. septembra ie bilo v letalskih spopadih sestreljenih 816 sovjetskih letal. 131 jih je zbilo protiletalsko topništvo, vojska pa ie sestrelila 22 letal. Štiri letala so bila zaplenjena, 17 pa uničenih na tleh. Tako znašajo celotne sovjetske izgube 990 letal.
V istem razdobju ie na vzhodnem bojišču šlo v izgubo 77 nemških letal.
V pretekli noči so redka angleška letala napadla ozemlje ob Baltskem moriu. Dvoje letal je bilo sestreljenih.
Nemška bojna letala so podnevi in v nizkem poletu uspešno napadla vojaške cilje po raznih krajih južne in jugovzhodne Analiie.
Tajnik fašistične stranke in vlak z darili dospela na rusko bojišče'
Donsko bojišče, 1. okt. Posebni dopisnik agencije Stefuni poroča.: Posebni vlak, ki je. iz rojstnega kraja fašizma odšel 20. septembra, je prispel kot otipljiv dokaz stalne skrbi vsega italijanskega na,roda za svoje sinove, ki se bore na vzhodnem bojišču, poln daril v kraj, kjer ima svoj sedež poveljstvo italijanske armade v Rusiji. Temu tvarnemu dokazu se je priključil tudi duhovni izraz stalnega stika fašistične Italije z njenimi vojaki. Kajti z istim vlakom je prispel tudi tajnik stranke, da bi sporočil pozdrav in zadovoljstvo domovine hrabrim vojakom, ki se zmagovito iKire proti barbarskemu boljševizmu. Tajnika stranke je sprejel povelj-
nik armade in mu sj>oročil pozdrave bojevnikov. General Gariboildi se je potem razgovar-jal z dostojanstveniki stranke, ki spremljajo ministra Vidussomja, medtem ko je oddelek vojakov s častniki izke • il potrebne časti. To je bil čisto vojaški obred. Takoj nato se je začelo razkladanje in nakladanje daril na nešte-vilne avtomobile, ki so ta,koj odpeljali na bojišče. V navzočnosti tajnika stranke in v došlih darilih čutijo bojevniki znova bližino svoje domovine in čutijo, da njihove žrtve vzbujajo v domovini odmev, ki ga zgodovina ne bo pozabila.
Strahote pri uničevanju stalingrajske obrambe
Stockholm, 1. oktobra, s. Angleški dopisnik se je vrnil z obiska na bojišču pri Stalingradu ter takole popisuje svoje vtise:
Težave sovjetskih vojakov, ki branijo zadnje mestne predele, kar jih je še v njihovih rokah, so nepopisne. Z vsemi sredstvi, eeto s propagando ljudskih komisarjev skušajo preprečiti, da bi sovjetski vojaki popustili. Posebno nemški metalci ognja zairadi strahotne uspešnosti navdajajo ruske čete s strahom. Uničevaeje posameznih mestnih poslopij se načrtno nadaljuje. Za v6ako hišo je sovjetsko poveljstvo dalo napraviti posebno karto, da bi branilci takoj vedeli, kako so prostori v njej razporejeni. Kadar 60 ruski vojaki v kakem poslopju obkoljeni, skušajo zavlačevati obrambo
za nekaj ur s tem, da porušijo stopnice in zadelajo vsak dostop do višjih nadstropij.
Za tak boj so ustanovili posebne oddelke za poslopja. Vnanjost mesta nudi strahoten pogled, tako da ga 6koraj ni več prepoznati.
Najbolj žalostno je to, da Rusi ne utegnejo pokopati mrličev, ki ležijo za preprekami v več metrov visokih kupih.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Uprava Združenja delavcev pri Visokem komisarju
Predvčerajšnjim dopoldne je v prisotnosti strokovnjaka Pokrajinske zveze delavcev Visoki Komisar sprejel v vladni palači predsednika in upravo omenjene zveze.
Po kratkih besedah tovariša Dal Prh, ki je poudarjal važnost sodelovanja in opisal dosedanje delo navzočih tovarišev, je predsednik dr. Alujevič prečital poročilo o dosedanjem delovanju in o doseženih uspehih.
Ko je v imenu članov odbora in v imenu vseh delavcev naše pokrajine iskreno pozdravil in se toplo zahvalil Visokemu Komisarju, je nato podal poročilo o organ-zacijskem delu Zveze, ki je sestavljena iz 21 pokraiinsiin sindikatov, iz 13 skupin profesionalcev in 13 občinskih sindikatov, navajajoč, da je ostalih osem pokrajinskih sindikatov še v 6tanju -sešiti >e in urejevanja
Nato je dr. Alujevič omenil mnogoštevilne kolektivne pogodbe, ki so že sklenjene ali na so tik pred zaključkom, ter mnogoštevilne važne zadeve, ki so bile v ozračju prijateljskega delovanja pospešene tn dobro rašene.
Na koncu je izjavil trdno voljo za lojalno sodelovanje, ki preveva voditelje in delavce, da 6lednji lahko vedno ugotavljajo, kako mnogo -.e |e že storilo v korist detlavskrh množic cele pokrajine.
Visoki Komisar se je zahvalil tovarišu Dal Pra in dr. Alujeviču za pozdrave ter izjavjl svoje zadovoljstvo nad doslej izvršenim delom. Te tople besede so bile namenjene seveda tudi vsem njunim sodelavcem. Visoki Komisar je nato omenil, da mu prisotnost članov zveznega odbora nudi še enkrat ugasne priliko, da naslovi svoj prisrčni po/drav vsem
delavcem naše pokrajine ter jim zagotovi svoje Žive simpatije.
Nato je omenil ukrepe, ki jih je kot predsta-vitelj fašistične vlade v naši pokrajini podvzel v korist delavskega razreda ter dostavil, da bo tudi v bodočnosti vedno z vso naklonjenostjo proučeval vprašanja, ki se tičejo kolektivne delavnosti Pokrajine, zlasti pa onih, ki težko in trdo delajo, kajti ravno slednji so Vladi najbolj pri srcu. Tudi v tem pogledu bo poslušno sledil jasni Ducejevi zapovedi, ki pravi, da je treba iti ljudstvu na roko
Eksc. Grazioli je nato opisa! obširno podporno delo, ki se je že izvršilo ali pa se še vrši v korist potrebnejših. Nato je na kratko prikazal gospodarski položaj Pokrajine, naglašajoč mnoge težkoče, ki danes ovirajo uspešno delo, kakor je to zlasti sedanje nezadovoljivo duhovno stanje, ki preveva del prebivalstva. Te nevšečnosti se morajo pripisati izključno le komunistom, ki zlorabljajoč dobro vero prebivalstva hote izzivajo nered -in povzročajo uničevanje, kjer je potrebno konstruktivno delo, da se vsem omogoči mirno življenje.
Naglasil je, da se bo red vzdržal na vsak način z vsakršnim sredstvom in da je prepričan, da bo delovno katoliško slovensko ljudstvo znalo vedno bolj razlikovati v svojem lastnem interesu in v interesu svoje bodočnosti, na kateri strani sta pravičnost in kje uničevanje ter izključna služba boljševizma.
Ob koncu je podal navodila za nadaljnjo delavnost, ki jo je treba izvesti zlasti v središčih pokrajine ter je izrazil svoje trdno zaupanje v lojalno sodelovanje delovnega ljudstva. Zaključil je svoj govor s pozivom, naj navzoči dvignejo svojo pobožno misel k Duceju, prvemu delavcu Italije.
Brezvestna početja teroristov na Kočevskem
Pri Mozlju so »trockisti« ubili dva mlada fašistična Trisstinca
Zaupniki šolskega združenja pri Visokem Komisarju
Ljubljana, t. oktobra.
'Vis. Komisar je včeraj popoldne v vladni palači v navzočnosti strokovnjaka prof. Span-gara sprejel predsednika in zaupnike šolskega združenja za Ljubljansko pokrajino. Navzoči so bili prof. Rihard Zupančič, zaupnik vseuči-ltških profesorjev dr. Henrik Steska, zaupnik asistentov in lektorjev dr. Oskar Reya, zaupnik knjižnic dr. Jank<» Šlebinger, zaupnik sred-
      11
Ukinitev sprejemanja civilnih vozovnih pošiljk lesa, oglja in premoga za postajo Ljubljana
S takojšnjo veljavnostjo se ukine na postajah prog Metlika — Ljubljana Rakovnik, Straža Toplice—Novo mesto, Št. Janž na Dol. —Trebnje na Dol. in Kočevje—Grosuplje sprejemanje civilnih vozovnih pošiljk lesa, oglja in premoga za namembno postajo Ljubljana.
Izvzete so pošiljke, ki so namenjene za industrijske tire na postaji Ljubljana. Medpotne pošiljke morejo izteči.
Civilne vozovne pošiljke lesa, oglja in premoga za Ljubljano se morejo predati na postajah navedenih prog, le za namembni postaji Ljubljana—šiška aii Ljubljana—Rakovnik, po pošiljateljevi izbiri.
Direkcija železnic, Ljubljana.
Seznam davčnih osnov raznih trgovin in raznih industrijskih podjetij ter za davčne zavezance, pridobnine po čl. 53 a, ki jim je davčni odbor ugotovil davčno osnovo, bodo do vštetega 18. oktobra razgrnjeni med uradnimi urami v sobi št 19 mestnega odpravništva v 111. nadstropju magistratne hiše nad vodnjakom.
Na strokovni nadaljevalni šoli za umetne in moške oblačilne obrti v Ljubljani se začne pouk v petek 2. oktobra ob 14 in bo odslej vsak torek, četrtek in petek popoldne v poslopju bežigrajske meščanske šole po razporedu, ki je objavljen na šolskih vratih. — Upravitelj.
Naši vinogradniki in sadjarji so v zadnjem lotu pogrešali domač zavod, ki bi vzga jal in odda jal čiste kulture vinskih kvasnic. Povpraševanje po čistili kulturah vinskih kvasnic ie bilo precejšnje. Zlasti so se izkazale kvasnice za vrenje grozdnega in sadnega moštva, ribizo-vega in malinovega soka ter medice. — Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je meseca maja 1941 prevzela zn Ljubljansko pokrajino preiskavo mošta. vina. sadja in sadnih proizvodov, ki ie do sedaj spadala v delokrog Vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru, in ie začela tudi z vzgojo in oddajo čistih kultur vinskih kvasnic. — Ciste kulture bo postaja oddajala v steklenih cevkah, vzgojene na želatini oz. agar-agaru, kier.bodo naselbine kvasnic tudi prostemu očesu vidne v obliki bele mrenice. Vsaka cevka ima priloženo navodilo glede načina uporabe čistih kultur vinskih kvasnic in stane franko postaja 5 lir.
njih šol prof. Franc Grafenauer, zaupnik meščanskih sol profesor Franc Bajd ter zaupnik ljudskih šol ravnatelj Leopold Paljk.
Po nekaj strokovnjakovih besedah je predsednik prof. Zupančič izrekel v imenu vseh učiteljev po raznih šolskih panogah pokrajine vdan pozdrav Visokemu Komisarju.
Profesor Zupančič se je zahvalil za ukrepe I fašistovske vlade na korist slovenske šole in je zagotovil, da je poučujoči sloj pripravljen sodelovati in bodo voditelji novega združenja vse svoje sile usmerili k temu namenu.
Visoki Komisar se je zahvalil za pozdrav ter omenil, kaj vse je fašistovska vlada storila za slovensko šolo in slovenske kulturne ustanove. Poudaril je, da mora poučujoči sloj čutiti vso odgovornost za nalogo, ki mu je zaupana v sedanjem trenutku, zakaj od njegovega dela je v neki meri odvisna bodočnost slovenskega ljudstva samega.
Eksc. Grazioli je tudi poudaril, da je treba sodelovanje dokazati zlasti z dejanji. Zagotovil jei svojo podporo vsem, ki so se vedli in bodo vedli brezpogojno lojalno, dodal pa je, da bo kar najtrše udarjen vsakdo, ki misli, da bo lahko še naprej deloval drugače, kakor pa po poti najlojal-nejšega sodelovanja s fašistovsko Italijo. Nato je dal nekaj navodil glede delovanja in nalog, ki so zaupane združenju.
Dan za dnem odkrivamo vedno več zločinstev in umorov, ki so jih izvršili brezvestni komunistični zločinci v raznih predelih naše pokrajine. Prispela so tudi poročila o komunističnem besnenju, ropanju in morijah na Kočevskem.
Pri Mozlju so trockisti prijeli 20 letnega «Ev-gena in 17 letnega Graziana Altrana, mlada Trie-stinea, ki sta bila zaj>oslena pri odpremi lesa za račun Gozdne Mihce. Komunisti so ju ustrelili v gozdu. Priča temu krvavemu dejanju je bil neki kmet iz Mozlja. Iz nekega drugega vira pa se je celo izvedelo, da sta bila nesrečna fašistična mladeniča celo živa zakopana.
V	kočevski okolici so partizani ustrelili Nemca Pavla Plescheta, Flnro Jaklitschevo ter njeno hčer Floro, poročeno Wolf. Znane- so tudi podrobnosti o zločinstvih komunističnih zlikovcev v okolici Starega trga na Kolpi, kjer so partizani grozovito" mučili nekega krnela in zahtevali od njega priznanje, da je izdajal Italijanom zločince in razbojnike v dotičnem kraju. Pred njim so
mučili neko žensko in ustrelili tri osebe, med njimi 19 letno Marijo Ferderber je» o.
V	Handlerjih so ubili 70 letno starko Heleno Putre, kočevsko Nemko. To sicer ni prvi primer, ko so komunistični krvniki pokazali svojo'okrutnost nad tako starim Človekom. Poročilo pravi dalje o številnih drugih umorih, med drugim tudi
o	umoru nekega 15 letnega dečka, ki so ga rablji ubili 27. avgusta.
, V Kočevje je prispelo značilno poročilo, ki pravi med drugim: »Partizani so v Podljanku ubili 21 oseb. Vsaka najmanjša kritika o partizanih je prinesla smrt.«
Kam je privedlo partizanstvo nekatere zaslepljence, dokazuje dejstvo, da sta bili na Kočevskem izredno goreči partizanki tudi sestri, ki so jima komunisti ubili mater, kljub temu pa sta stopili v njih služim.
To ie še zdaleka nepopoln spisek zločinskih dejani na Kočevskem, kajti vedno več je strašnih razkritij o komunističnih zločinstvih.
Vse komunistične krvnike čaka tako plačilo
Komunistična morilska vodilna tolpa ni le razkropljena, temveč prejema tudi že svoje plačilo za nasilja in zločinstva. Iz vseh krajev prihajajo poročila o stalnem zasledovanju partizanskih morilskih tolp, katerih kolovodje padajo.
Tako so v Št. Petru v Novem mestu ujeli proslulega trgovca iz Novega mesta Kosa Vinka, ki je zlasti zadnji čas strahoval novomeško okolico. Čaka ga zasluženo plačilo za strašna zločinstva in strahovanja.
V	Velikih Laščah čaka na zasluženo plačilo za razbojništva znani komunist, diplomirani filozof Jager Emil, med ljubljanskimi akademiki znan kot »brazilska kava«. Pri njem so našli dnevnik, po katerem je razvidno, da je imel ta Kidričev pajdaš važno vlogo pri OF. Hodil je po Dolenjskem in nastopal kot propagandni recitator, s študenti pa je osnoval propagandno gledališče, ki je nastopalo v raz-
I nih krajih. Zadnji njegov komičen nastop jp bil v Dobrem polju, kjer se je hotel hliniti, da so ga partizani prisilno odvedli s seboj, česar pa mu nihče ni verjel, ker ga predobro jtoznajo.
^/Vojaška oblast je med drugim presenetila komunistično organizacijo v Bizoviku pri Ljubljani in zajela partizanski odbor. Takoj so ustrelili Mojškerca Franca in še enega Moj-škerca, Horvata, Janežiča in Lobodo. Mojškerc je sodeloval kot terenec pri vseh morijah, obenem pa so se pri njem zbirali vsi vodilni bi* zoviški in drugi važni partizanski velikani. Mojškerc je imel stike tudi z Lado Potokarjem. katerega je zaslužena kazen že doletela. Pri Mojškercu so imeli komunisti skrivališče v sobi brez oken in vrat, kamor so prihajali s podstrešja. Komunisti so ljudi strahovali do zadnjega. saj.Vi še pred kratkim izsiljevali od njih živež, zlasti pšenico za partizane.
V treh vrstah...
V Vojniku pri CeFu so umrli v zadnjem času naslednji: Mimi Ocvirkova, Steli Antloga rojena Kaš, Ahtik Vanči, občinski elektromonter, 18 letni posestnikov sin Krž Martin, Dobrotinšek Martin od Sv. Tomaža, Dobrotinšek Lojze, trgovski pomočnik pri tvrdki Raku6ch v Celju, Relak Blaž, krojač, brat celjskega elektromonterja Be-laika, Fleger Tinči, posestnikov 6in iz Vojnika, štaube Franc, avtomehanik, Klinc Martin, posestnik iz Arclina pri Celju in Dobrotinšek Nejci ter Krž Martin star. iz Vojnika. Naj v miru počivajo!
V Mariboru je umrl po dolgem trpljenju Friderik Bolanac. Pokopali so ga na pokopališču na Podbrežju.
V Dobrem polju so pokopali v zadnjem času naslednje pokojne domačine: Ignacija Ba-. biča iz Male vasi, Vodičarja Antona in Strah Julija iz Kompolj, dalje Strah Franca in Julija ter Babiča Staneta, Noseta Julija, Antona in njegovega sina Antona ter Buščaja Antona. Vse so izkopali v bližnjem gozdu, kjer so bili v skupnem grobu. Istočasno so pokopali v Dobrem polju 18 žrtev in 3 partizane.
Umrl je bivši trgovec in posestnik v okolici Celja Šef Andrej. Pokopali ga bodo jutri na pokopališču pri Sv. Križu.
V Stožirah pri Ljubljani je umrl 64 letni železn. uslužbenec Franc Ložar. V ljubljanski bolnišnici je umrl Junez Verbič, gradbeni tehnik iz Kamnika pri Preserju. V Lauentalu v Nemčiji je umrl Janez Ho ržen, posestnik iz Zupeče vasi pri Cerkljah ob Krki.
Katekizem v popravljenem prekmurskem narečju bo izšel v novi izdaji.
Dodatki za bolnike tor sladkor za dojenčke in starejše osebe
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo delil mestni preskrbovalni urad bolniška nakazila dopoldne od 8 do 12 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem ra/jroredu:
V	četrtek 1.	oktobra bednikom	z začetnicami priimka A	do C, v petek	2.	oktobra	z
začetnicami C do E, v ,oboto 3. oktobra z začetnicama F in G, v ponedeljek 5. oktobra z začetnicami H do J, v torek 6. oktobra z začetnico K, v sredo 7. oktobra z začetnico L, v četrtek 8. oktobra z začetnico M, v petek
9. oktobra z začetnicama	N	in O,	v	sol-oto
10. oktobra z začetnico P, v ponedeljek 12. oktobra -z začetnicama R in S. v torek 13. okt z začetnicama Š	in T, t sredo	14.	oktobra	z
začetnicama U in	V in v četrtek	15.	oktobra	z
začetnicama Z. in	Ž.
Nakazila na sladkor za dojenčke in starejše osebe bo mestni preAruovalni urad d-»[il samo onim, ki predlože zdravniško spričevFo, po naslednjem vrstnem redu: v petek 16. okt. onim z začetnico priimka	A	do C,	v	soboto
17. oktobra z začetnicami Č do H, v ponedeljek 19. oktobra z začetnicami	I do L,	toreK
20. oktobra z začetnicami	M	do P,	v	sredo
21. oktobra z začetnicami R do S, v če*rtek 22 oktobra z začetnicami 8 do U n « p-tek 23. oktobra z začetnicami V do Ž. T-t h ie opo zarjamo, da bodo dobili nakazila samo v Turjaški palači v Gosposki ulici št. 15
Vsi, ki pridajo po nakazila za bolnike, dojenčke in starejše osebe, naj si dobro zapou-n::"\ «da morajo s seboj prinesti živilsko tta-s a/, n ho upravičencev za oktober.
Pripominjamo da bodo tisti, ki bodo mestnemu tizikatu predložili zdravniško spričevala po 5. oktobru, dobili nakazila za bolnike sele pa 25. «k'onr.i.	^
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni •mh'-vati posebne bolniške dodatke, naj pridejo po nakazila v soboto 3. oktobra in v ponedeljek 5. oktobra od 16 do 19 tudi v Turjaško palačo.
Da ne oo neprijetnosti in pritožb, naj «. upravičenci ta razpored izrežejo in ehrnnijo, ker se zaradi velikega navala urad nikakor ne -o mogel ozirati na reklamacije zamudnikov ■u tistih, ki ne bi upoštevali objavNenegu razporeda. Kdor ne bo o pravem ča-u prišel po laka« -«), bo moral pač potrpeti, da pruie na vrsto šole po 25. oktobru.
Ustanovitev Vseučiliške pomoči pri kr. univerzi v Ljubljani
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za umestno, da se vse podporno delovanje v prid vseučiliščnikom vzporedi preko ene same ustanove,
odreja,
Člen 1. Pri Kr. univerzi v Ljubljani se ustanavlja »Vseučiliška pomoč« .kot vzporejevalni organ vsega podpornega delovanja v prid vseučiliščnikom. Vseučiliška pomoč je pravna oseba.
Člen 2. Viri dohodkov za Pomoč so: 1. zdravstveni fond, ki ga univerza že ima; 2. prispevki po 250 lir, ki jih morajo plačati vsi diplomiranci ali promoviranci ob prejemu diplome ali doktorske diplome. Enak prispevek morajo plačati tudi diplomiranci ali promoviranci katere koli univerze bivše jugoslovanske države ali inozemske, ki zahtevajo vpis v kak stanovski imenik ali se udeleže natečajev, katere so razpisala javna oblastva. Takim prošnjam morajo biti priložene pobotnice
o	opravljenem plačilu prispevka pri blagajni vseučilišča.	• •
Člen 3. Vseučiliško pomoč upravlja direktorij, sestavljen iz: 1. rektorja univerze kot predsednika; 2. tajnika Zveze bojevniških fašijev ali njegovega odposlanca; 3. predstavnika ministrstva za narodno prosveto pri Visokem komisariatu ali njegovega odposlanca; 4. zaupnika Vseučiliške organizacije ali njenega odposlanca; 5. vseučili-liškega profesorja — zaupnika Fašističnega šolskega združenja: 6. enega člana univerzitne uprave. Upravni odbor zdravstvenega fonda se razpušča.
Člen 4. Navodila za poslovanje »Vseučiliške pomoči« se določijo v pravilih, ki jih sklene direktorij in predloži Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu ?a Ljubljansko pokrajino.
Člen 5. Ta naredba, s katero se ukiniajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe o tem, stopi v veljavo z ob avo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Novo mesto
Zn kanonika novomeškega kol. kapitlja je imenovan g. Štrukelj Alojzij, župnik v Leskovcu pri Krškem, po rodu iz Sv. Vida nad Cerknico-Čestitamo 1
DIVJI KOSTANJ
po 60 cent. kg; zelišča, zelenjave, suhe in sveže gobe ugodno prodaste pri »ALPA, Vidovdanska cesta 18.
S. S. van Dyne;
49
Zi	&	GO	INI	Em	1	S M	RT
K R	I	M 1	N A	L N I KOM		A N	GOSPODA BENSONA
»Večerjala sem z gospodom Benso-nom na njegovo povabilo. Njegovo vedenje mi je bilo vse prej kot všeč, in ko sva odšla iz restavracije, mi je postal še bolj odvraten. Na Times Scpia-reju sem velela avtomobilistu, naj ustavi, ker sem sklenila, da se rajši sama vrnem domov. Bila sem vsa zmešana in sem pozabila torbico in rokavice v v avtomobilu. Ko je avto jiotem spet odpeljal, sem videla, da torbice in rokavic nimam več, ker pa nisem imela denarja, sem odšla peš dalje. Če so rokavice in torbico potem našli v Benso-novi hiši, se to z drugimi besedami pravi, da jih je moral odnesti s seboj on sam.«
»Tako sem mislil tudi jaz,« je dejal Vanee. »Lep kos poti ste morali narediti do tu. ».« Potem se je obrnil k Markhamu s poihenljivim nasmehom in dejal:	»Zdaj	vidi\	da	gospodična	St.
Clalrova ni mogla priti na svoj dom pred umorom.«
Markham je bil ves resen. Držal je šobo in ni odgovoril.
»In zdaj,«' je nadaljeval Vanče, »bi rad zvedel, ob kakšnih okoliščinah Vas je gospod Benson povabil.«
Cez njen obraz se je potegnila senca.
»Izgubila sem bila mnogo denarja z raznimi špekulacijami, ki sem se jih lo-
tila s posredovanjem gospoda Bensona. Prišel pa je trenutek, ko sem spoznala, da me on nepremišljeno pogublja in da bi mi bil, če bi hotel, lahko pomagal, da bi dobila denar spet nazaj. 2o nekaj časa pa je tega,« je pripomnila ter povesila oči, »odkar mo muči s svojim dvorjenjem. Šla sein v njegov urad ter mu jasno povedala, kar sem slutila o njem, on pa mi je odgovoril, da mi bo «se razložil, če grem tisti večer skupaj z njim na večerjo... Zelo dobro sem razumela, kam je pri tem meril, bila pa sem tako obupana, da sem sklenila iti tja, ker sem upala, da ga bom le prepričala.«
»Pa zakaj ste napovedali gospodu Bensonu točno uro, kdaj naj bi se večerja morala končati?«
»On je namignil,« je odvrnilo dekle in ga prosonočeno pogledovalo, »da namerava dlje ostati tam. Jaz pa sem mu zelo jasno razložila, da ga bom, če sem že sprejela povabilo, da grem z njim na večerjo, pustila tam točno opolnoči, kakor sem storila vselej, kadar sem Šla zvečer ven. Pomisliti moralo, da se rosno ukvarjam s petjem in da to pomeni že neko žrtev, oziroma bol je rečeno, neko omejitev, ki sem si jo naložila, če j ob kakršni koli priložnosti odidem domov opolnoči.«
»Zelo hvalevredno in modro pravilo!« je pripomnil Vanče. »Je bilo med Vašimi znanci to znano?«
»Seveda je bilo, tako da so mi celo vzdeli priimek Pepelčica,«
»Mi hočete povedati,	če	sta	to	ve-
dela tudi polkovnik Ostrander in gospod Pfyfe.«
»Da, vedela šta.<
Vanče se je za trenutek zamislil.
»Kako vendar, da ste	šli	tisti	dan	na
čaj h gospodu Bensonu,	ko	ste	vendar
vedeli, da boste šli zvečer	z njim	na
večerjo?«
»N15 čudnega ni bilo to. Ko sem zapustila urad gos|ioda Bensona, sem se zelo borila sama s seboj, preden sem' sprejela povabilo na večerjo, šla sem k njemu na dom, ker ga tedaj, ko sem se vrnila v urad, ni bilo več tam. Hotela sem mu še zadnjikrat reči, naj int vrne moj denar in mu povedati, da zvečer no bom prišla. A on se mi je začel smejati, holel na vsak način, da mi bo postregel s čajem ter me poslal domov celo z avtotaksijem, da bi se mogla pravočasno vrniti na večerjo.«
»Ko ste mu zagotavljali, da nočete z njim skupaj večerjati, čeprav ste bili obljubili, sto ga skušali tudi prestrašiti in ste mu omenili grožnjo stotnika Lea-cocka, ni res tako? On pa Vam je odgovoril, da ta grožnja ni nič drugega kot bav-bav.«
Dekle jo znova ostrmelo.
»Da,< je nato odgovorila liho.
»Polkovnik Ostrander mi je dejal, da Vaju je videl z gospodom Bensonom v ,Marseillesu'.«
»Da, in s tem sem doživela veliko
,sramoto. On je vedel, kakšne vrste človek je bil Benson in me je nekaj dni prej celo zastrašil pred tem gospodom.«
»Dobil sem vtis, da sta si bila polkovnik ih gospod 3enson dobra prijatelja.«
»Da, bila sl- si vse do pred tednom dni. Stotnik pa je pri nekem bančnem poslu, ki si ga je zamislil pred kratkim gospod Benson, izgubil mnogo denarja, še več kot jaz: in razložil mi je bil, da je glede te stvari gospod Benson dal tak- nasvet, da bi sam imel korist, midva pa škodo. Tisti večer v ‘Marseille-su’ ni niti besede spregovoril z njjtai.«
»Povejte mi še kaj o tistili lepih draguljih, kj so se pojavili na pozornici tedaj, ko sta z Bensonom vpila čaj.«
»Hotel me je podkupiti,« je odgovorila St. Clairova z zlovoljnim nasmehom. ki je bil zgovornejši kot kakršna koli psovka, ki bi jo bila izrekla proti Bensonu. »Ta... plemeniti človek mi je skušal zaviti vrat in mi ponuial niz biserov, da bi mo prvič ž njimi okinčali ob priliki tiste nesrečne večerje, a zavrnila som ga. Dejal mi je tudi, da mi bo, če bom pametna, ena in dvajsetega v mesecu podaril takšne dragulje, kakršni so bili tam na mizi, in morda celo vprav tiste.«
»Že ena in dvajsetega,« je ponovil Vanče. »Ste slišali Markham? Ena in dvajsetega zapade l’fyfejeva menica, iu če do tedaj ne M bila plačana, preidejo dragulji v druge roke.«
Spet se je obrnil k gospodični St. Clairovi.
»Ali je imel gospod Benson pri večerji če vedno 8 seboj tiste dragulje?«
»Ah, ne! Mislim, da je po tistem,
ko sem odklonila njegove bisere, sklenil, da 'mi nikoli več ne bo ničesar po* daril.« ,
Nastal je kratek molk in Vanče j® med tem ljubeznivo in z zanimanjem opazoval gospodično.
»Zdaj pa nam izvolite še kaj povedati o pištoli. Pazite pa dobro, kaj bo ste govorili, kajti opozarjam vas, da s® ne vjaniete v kakšno zanjko,«
Videti pa je bilo, da se dekle ničesar več ne boji.
»Tisto jutro po umoru je stotrftk Le-acock prišel sem in mi priznal, da je šel okrog pol ene k Bensonu na dom z namenom, da ga umori. Videl pa ,1e tam pred hišo gospoda Pfyfeja in ker je bil prepričan, da gre on k Bensonu na obisk, se je premislil in spel od»® • Bala sem se. da bi ga bil Pfyfe videt. Zato sem ga prosila, naj prinese svoi pištolo k meni na dom. ter mu naročita, naj reče, če bi ga kdo po njej vprašal, da jo je izgubil v Franciji . Jaz sem se celo bala, da Bensona ni ubil on m da se bo potem iz lmbezni do n1*11. zlagal, da ga je, in ko je odnesel p1" štolo z mojega stanovanja, da jo znzem v vodo, se je moj sum šp povečal, t' je tisto, zaradi česar nisem hotela odgovarjati na Vaša vprašanja. Hotem sem Vas pustiti v dvomu, da sem I*7-zagrešila zločin, ker stotnika niste imeli na sumu.«
»In vendar Leacoek v resnici ni lagal. ko vam je pripovedoval o dogodku tiste noči,« je pripomnil Vanče.
Stran 3.
Dolenjska zemlja in njeni ljudje so zdravi
Našo Dolenjsko si moramo ogledati od vseh strani: njen zemljepisni položaj, ljudstvo in njegov znašaj ter gospodarstvo, ki ga vodi, oziroma bi ga lahko to ljudstvo vodilo v tej skromni božji deželici. Seveda moramo še omeniti higieno naše dolenjske vasi, ki posebno kaže zelo lep napredek.
Dolenjska zemljica je tako mehko in postopno nanizana z griči in višjimi hribi, da človek ne ve, kje naj išče vhod ali izhod v dolinico Vsaka kotlina ali dolinica je ločena od druge in nima izteka. Še vodnica reka odpove: če ji sledimo, nas lepo zvodi in ponikne, sami pa se znajdemo na pobočju nove strmine. Gozdovi pokrivajo te hribe in majhne gore, ki kot venci opletajo in prepletajo doline ter jih skrivajo radovednim očem. Bele skale pa, ki molijo iz hribin, zgledajo ko bele ovčice, ki silijo celo v najnižje predele dolin in kotlin. Nehote nas spominjajo te »nedolžne« bele skale na kraški značaj pokrajine, ki prevladuje, čim globlje v Belo Krajino prihajamo. So pa te skale volkovi v ovčjih oblačilih, ker nam povzročajo največje težave pri obdelovanju zemlje.
Naši Dolenjci so po duši mehki
toda zaprti kot njihove doline, ki si jih moraš pobliže ogledati, če jih hočeš spoznati. Njihov svet je zelo majhen ali pa tako velik, da ga ne morejo zapopasti, skratka: veliki otroci. Malokdo ve, kako je v sosednji dolini, vsaka kotlina živi za sebe in pretežna večina ne ve, kaj dela sosed. Dasi po drugi strani marsikateri vaščan dobro pozna svet celo onstran »velike luže«, pa mu je^ prav mala znano, kakšen svet je onstran domače gore ali hriba. Kakor jih je zemljepisna lega ločila, tako ostajajo in le počasi pronica spoznavanje drug drugega, kakor pronica voda v njihovih podzemskih jamah, kjer jim ustvarja krasne kapnike. — Njegova govorica je mehka, čeprav je njegova roka trda in žuljava od težkega dela v gozdu, na polju in senožeti. Jasno. Saj je tudi njegova okolica mehka in prehodna brez velikih skokov. Čeprav tu pa tam prevladuje skalovje, tvori prehod gozd, senožet in končno polje. Nima visokih planin kot Gorenjec, kjer skala popolnoma prevladuje in sama moli svoje koščene roke visoko proti nebu, nedostopna za gozd in travnik, ki ju pusti globoko pod seboj. Zato je Gorenjec bolj trd in obdan s skorjo, kakor je svet, ki ga oklepa, oklenjen s samim skalovjem.
Dolenjec je pa* tudi veseljak, kolikor mu dopušča boj za obstanek. Z majhnim je zadovoljen: kruh, ržen in koruzen, mešan z ovsom, ječmenom in s prosom ter pogosto proti »pomladi pomešan tudi s krompirjem. H kruhu pridenimo policek vina iz domačih goric, pa je bolj vesel kot človek, ki živi v največjem izobilju in razkošju.
Cviček je njegova najboljša pijača	„	...	k
in niti od daleč ne sanja o šampanjcu in g.asbi jazza, saj si sam prijetno zapoje: >Pridi Gorenje z mrzle planine!« Ce je dober pridelek, postane takoj samozavesten in pravi: »Takšnega smo pridelali le pijte ga!« Ob bolj slabi letini pa se vda v božjo voljo in naprti uspeh ljubemu Bogu, ces: >Takšen pač je. kot nam ga je Bog dal.« ' .
Mnogo vrst poljskih sadov prideluje marljivi Dolenjec, toda vsega malo, največ krompirja in -koruze, ostalega pa po vrsti manj. Dovolj pridela vinčka, saj previšek prodaja eelo v> »metropolo« Ljubljano, ki zna ceniti edino ta njegov pridelek, ko je ostale* vedno Izbirčno sprejemala, ker je inueria boljših na izbiro. Seveda je danes drugače.
Toda preidimo na duhovno kulturo. Levji delež pri razvoju materinega jezika in slovenske kulture sploh ima Dolenjska. Samo Trubarja poglejmo, ki je slovensko pisal in učil: Veni puer, disce sapere!
»Pridi, pubič, vuči se zastupiti!<
In takoj naprej v Laščah imamo spomenike naših literarnih delavcev Levstika in Stritarja. Pojdimo še dalje in obiščimo ob izviru Krke Jurčiča, ki nam je v svojem »Desetem bratu« orisal ne samo Dolenjca, ampak Slovenca sjploh in sicer od vseh njegovih dobrih in slabih strani. Pokazal je trdoživost in rodovitnost našega naroda, ki živi skromno in zadovoljno kot Krjavelj s svojo kozo. Martinek Spak pa nam predstavlja previšek, ki
iSriTUTO CONVITTO „G. MARCONI" VENEZIA
Čampo S. M. Formosa 5866, le!. 23051
Rlcevonsi lscrlzlonl anno (o.olastlco 1942-13 Ulnnaslo (4.0 e 5.o). Llceo clasalco e sclenttflco — Iatltuto ter.nl co Inferloro (4.o) o Kuperlore Per rajjionicrl o sreometrl — Istltuto mn-KlBtrale Infcrlore (lo.) e superiore — Preparazlone licenza Scuola Medta.
Posslblllt* truadagnare anno.
Convltto — Semlconvitto - Esternato - Dopo-acuola — AccolRonsl an-r.he študenti dl Scnolo
Reale Proeramma a
rlcblcata.
ga dom ne more preživeti, zato blodi po svetu v atotisočih primerih desetih bratov, ki se končno vračajo v rojstni kraj, da jim vsaj truplo v zemlji domači leži. Jurčič tudi ni pozabil na slabe strani in v stricu Dolefu nam pokaže teoretika, ki se je skregal z resničnim življenjem ter ostal na začetku poti, ki bi jo moral prehoditi, pa se je ustrašil truda in znoja. Pa poglejmo še dalje proti Gorjancem, kjer mrgoli škratov in velikanov, kjer je bil puščavnik za pet minut v nebesih, pa so med tem pretekla stoletja. Tam je črpal snov Ja nez- Trdina za svoje pripovedne spise.
Tudi na glasbenem polju so se Dolenci že davno poizkusili. Zavedni Galusovj potomci v slovenskem prevodu nam še danes pričajo o tem.
Če pogledamo materialno kulturo, vidimo, da so Dolenjci izdelovali svojo suho robo, še preden so začele poslovati tovarne. Ali ni Ribničan iznašel žlice? Dokaz je na dlani, le poslušajmo ga v njegovem epu o suhi robi. kjer poje tudi o dobi, ko še ni- bilo žlic: »So skleido na koleina deili ter z rokam žiipo jeili.< In res, domača lesna obrt ne bo izumrla, ampak ima celo še bodočnost; posebno, če bo v bodoče ves les doma predelan, ne bo treba mnogim družinam po svetu, ker jih bosta redili obrt in industrija.
Dolenjske in Dolenjcev si drugačnih sploh ne želimo, kot so, ker drugače ne bi bili več naravni in pristni Dolenjci. Ne osporavamo pa zboljšanja gospodarskega in socialnega položaja in več sodelovanja med posameznimi kraji; pa to bo vse iriŠlo, saj pronica, kakor je dolenjski svet apnenčast in pronica skozi njega voda; zato je vsako naglo in nasilno spreminjanje nenaravno in skod-ljivo.	.
Železnico že imamo, ceste 60 t'idi bele m lepe, ki se bodo s prihodom boljših prometnih vozil spremenile v širše in položnejše. Že čutijo napredni gospodarji potrebo po pogozdovanju goličav, da ne bo prilezel Kras v najnižje predele večina 6e zaveda, da je
les za Dolenjca največje premoženje
Tesno za gozdarstvom sledi živinoreja, ki se že precej časa goji 6motreno in je pokazala že lepe uspehe. Pri živinoreji 6e je pokazala potreba po zboljšanju travnikov in ureditev senožeti, da se
spremenijo pretežno gozdne v gozd, cetale pa v prave čiste senožeti, da 6e v bodoče koscem ne bo treba loviti okoli grmovja ter med mahom iskati šope trave.
Tudi asanacija naše dolenjske vasi je dosegla 6 pronicanjem že lep kapnik. Vodovodov je še res mnogo v načrtih, toda tudi to je že veliko, posebno, če ljudstvo 6amo začuti potrebo po takem zboljšanju. Mnoge vasi imajo lepo urejene kapnice in opečne 6trehe, s katerih se 6teka či6ta voda v čisti in nepropustni prostor in nudi vsaj čisto vodo, čeprav ni trda. Velik je tudi napredek v higieni pri ureditvi gnojnih jam, po točnih higienskih predpisih. S tem so prenehale, luže po dvoriščih in celo po ee6tah Ceste so bolj suhe in lepo nasipane tudi skozi vas. V nekaterih vaseh jih ob 6obotah celo pometejo, tako pazijo na čistočo na zunaj, pa ne mislite, da je to samo na zunaj. Dekleta in gospodinje ob sobotah pridno | poribajo tla v 6obah, kuhinjah in hodnikih in od- I stranijo temeljito vso nesnago, vkljub vsem ugovorom starejših 06eb, predvsem mož, ki jim ne gre v glavo ta sprememba in se bojijo za tla, da ne bi zgnila vsled vode in drgnjenja.
Prav prijetno je pozimi na obiskih, ko prideš v dobro prezračene hiše, kjer niso več okna zabita, za jglo zimo in obložena z žaganjem, da ne bi zašel sveži zrak v sobo. Mnogi že vedo, da vraže za rane in druge bolezni prav nič ne pomagajo, ampak celo škodujejo. Posebno mladina nič več ne da nanje. Pridno pa 6e poslužujejo domačih preizkušenih zdravil. In zmotno je tudi za medicino, če vsa domača zdravila že apriori izključuje. Moram še omeniti nošo: obleka je razmeram primerna, v kolikor mladina ne pretirava, posebno dekleta, ko nosijo ob nedeljah čevlje z visokimi petami, potem se tudi na spomlad prezgodaj prikažejo v poletni obleki. Pa v tem 6e prav nič od njih ne razlikujejo meščanke. Naše Dolenjke so toliko na boljšem, da med tednom popravijo, kar zagrešijo nad svojim zdravjem v nedeljo. Prepotijo 6e na polju in izpostavijo sončnim žarkom ter tako običajno okrevajo brez zdravniške pomoči.
Zato bo naš Dolenjec ostal pristen, zdrav in vesel, dokler bo korakal vzporedno z naravnim razvojem duhovne in snovne kulture ter bo ob-I držal tudi v sebi značaj 6voje pokrajine, da bo vse novo pronicalo v njega po kapljicah, ki ga j bodo oblikovale vnaprej kot človeka po božji Volji ■ živečega, preprostega in naravnega, na skromni zemljici, ki mu jo je Bog podaril!
Veliki prenosi lastninske pravice do nepremičnin
Sprejemajo te vpisi ta Šolsko leto 1942—1943 ta Klmnaztjo (4. in 5.), klasični In tnanstveni licej
— Nlijo (4 t In višjo zem-IJemcsko Izobrazbo — nli-jo (4.) In višje učiteljišče
Priprava ta maturo •rednje Sole. Možnost prcskofltl Šolsko leto.
Konvlkt — Podkonvltk — Lkgternat — Nadzor po pouku - Sprejemajo se tudi dijaki Kraljevih Sol
— Na zahtevo program.
Ljubljana, 30. septembra.
Vse do zadnjih dni je bilo pričakovati, da bo letošnji september izkazal v zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča najmanjše število kupnih pogodb glede prodaje in nakupa raznih nepremičnin, ležečih v mestu in okolici.
Zemljiškoknjižni urad pa je zadnje dneve prejel kar cel paket kupnih pogodb, sestavljenih na posebnih, že tiskanih in primerno obsežnih formularjih, pisanih v treh jezikih. Ti formularij vsebujejo obširen, pravno utemeljen uvod in nato 10 členov, v katerih so določeni pogoji kupoprodaje in amortizacija kupnin. Zemljiškoknjižni urad je te dni sprejel v zbirko listin 13 takih kupoprodajnih pogodb, na osnovi katerih je bila prenešena lastninska pravica do gotovih, v katastrskih občinah mestne občine ljubljanske se nahajajočih nepremičnin na ime »Emona«, zavod za poljedelstvo in nepremičnine s sedežem v Ljubljani. V smislu dogovora od 29. julija 1942-XX glede kupoprodaje nepremičnin nemških izseljencev	je	omenjeni	zavod	prevzel s temi pogodbami
od	nemškega	zavoda	»Deutsche Umsiedlungs-
Treuhandelgesellschaft m. b. H.« v Berlinu več nepremičnin, ki so bile poprej last nemških izseljencev.
•Med drugimi je »Emona« prevzela s kupoprodajnimi pogodbami nepremičnine v Ljubljani
Šolska naznanila
Drž. delovodska šola na tehniški srednji šoli v	Ljubljani	bo za	šolsko leto 1942/43 spreje-
mala nove učence za prve letnike vseh oddelkov in sicer za gradbeni, strojno mojstrski, elektro-instalaterski in mizarski mojstrski oddelek. Na gradbeni oddelek se sprejemajo zidarski, tesarski in kamnoseški pomočniki, na strojni mojstrski ključavničarski, mehaniški in kovaški pomočniki ter pomočniki sorodnih strok; elektroinstalaterski oddelek je pristopen izučenim elektrotehnikom, elektroinstalaterjem ter elektromonterjem, mizarski mojstrski oddelek pa pomočnikom stavbnega in pohištvenega mizarstva. Prijave za sprejem se bodo sprejemale v petek, dne 2. oktobra od 8 do 11» K vpisu potrebna izpričevala in dokumenti so razvidni iz objave v stranski šolski veži (Go rupova ulica št. 10).
5 N« drž klasični srlmnazljl bo vpisovanje v tem redu- a! za prvošolce 2. oktobra od 9 do 12 in od lo
do 17 v ravnate!levi pisarni v Nunski ulici; b) za lan-
Ee1^	%Sk«	19°za*razrede II°do IV^
"učilnicah meSč. Soh v Nunskii ulici; <9 sa zamudnike
S Urir,7e :	r^vnateUev^pUarnl Vse podrohnost? S
razvidne na osrlasni deski uržulinske me^čiinske ^ole v Nunski ulloi Vpišejo se lahko (po svoJc.hl tud učen-ol. ki so internirani ▼ kraljevim. — Ravnateljstvo.
in sicer: Skubec Riccardo, Ljubljana, Gledališka ulica št. 3, nepremičnino vlož. štev. 212 kat. občina Ljubljana — mesto, obstoječo iz dveh zemljiških parcel štev. 189 in 135/2 (nekdanja Cojzova hiša na Bregu) za l,03(j.000 lir. Ta hiša, ki je bila po 1. 1918. last industrijca Petra^ Kozine, je bila pozneje po Rozinovi smrti na dražbi prodana za okoli 2,500.000 bivših din. — Dr. Balduin Sa-ria, Ljubljana, Dermotova ulica št. 23, nepremičnino vlož. štev. 629 kat. občine Kapucinsko predmestje v izmeri 659 m’ (vila) za 82.000 lir. — Dr. Poje Franc in Ana, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 35, vlož. štev. 271 kat. občina Gradiško predmestje za 180.000 lir. — Pajk Pavel in Ku-nigl Marija rojena Pajk, prvi Ljubljana, Salendro-va ulica št. 4, druga Gradec, Werrangasse št. 21, vlož. štev. 261 kat. občina Ljubljana — mesto^ za
125.000	lir. — Navedene so še druge nepremičnine za manjše kupne vrednosti.
Nemški izseljenski pooblaščenec je dalje odobril kupoprodajno pogodbo, s katero jo Tscha-da Ana, inženirjeva soproga, sedaj v Lavamiindu, prodala Avgustu Kobilici, tapet n i k u v Ljubljani, Bleivveisova (prej Tyrševa) cesta št. 100, zemljiško parcelo štev 301/16 (njiva) kat. občine Sv. Petra predmestje I. del v izmeri 611 m* za 70.265 lir. Kvadratni meter je bil po 115 lir.
V	13 kupnih pogodbah navedena kupnina znaša celotno 1,904.900 lir. V septembru je bilo drugače zaznamovanih 30 kupnih pogoddb za celotno vrednost 3,082.565 lir in za 216.965 .bivših din. Mnoge kupne pogodbe datirajo še iz leta 1939 in 1940.
Ljubi janslio gledališče
Drama
Sobota, 3 okt. ob 17.30: »Večno mlada Saloma«. Premiera. Red Premierski. Otvoritev nove dramske sezone.	,
Nedelja, 4. okt. ob 17.30: »Večno mlada Saloma«. Izven.
Opera:
Četrtek. 1. oktobra ob 17: »Boheme« Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
Nedelja, 4. oktobra ob 16: »Boccarri~ 'zven, Znižane cene od 18 lir navzdol.
ROKODELSKI ODER
»Kadar se utrga oblak«, je naslov delu, s katerim prične Rokodelski oder letošnjo gledališko sezono. Komur je za plemenito razvedrilo, ne bo zamudil te prilike. Drama se uprizori v nedeljo 4. oktobra ob 5. uri. Vstopnice so v predprodaji v Rokodelskem domu v nedeljo od 10 do 12 in 2 uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarko-va 12, I. nadstr.
Lfobljana
li.nl ed ar
Danes, četrtek, 1. oktobra: Remigij, šk
Petek, 2. oktobra: Angeli v.
tih nest ila
Nočno službo imajo lekarEe: mr. I eustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Advokatski sindikat v Ljubljani je bil s strani nemškega selitvenega pooblaščenca za Ljubljansko pokrajino obveščen, da je prenesti v zvezi z izseljeniško akcijo v Nemčijo tudi vse testamente, ki so jih nemški izseljenci dali v shrambo pri svojih svoječasnih zastopnikih-advokatih. Hkra-tu je naprosil pooblaščene Advokatski sindikat, da povabi vse svoje člane, da sporoče sindikatu imena vseli nemških izseljencev, ki so dali take listine v hrambo tuk. advokatom in doslej teh listin še niso dvignili Imena teh nemških izseljencev bo sindikat sporočil selitvenemu pooblaščencu.	......
Združenje kmetovalcev v Ljubljani opozarja V6e one kmetovalce, katerim je bilo izstavljeno dovoljenje za prehod preko kontrolne črte do 30. oktobra t. 1. Pripominjamo pa, da dovoljenja za potovanje z vlakom ne bodo podaljšali.
Ne izročajte nikomur živilskih nakaznic, čeprav s seboj prinese še take tiskovine z željo,^ da bi jih izpolnili. Mestni preskrbovalni urad nikogar ne pošilja po živilske nakaznice in mesarske knjižice, temveč samo dosjavlja živilske nakaznice ter so vsi dostavljalci mestnega preskrbovalnega urada že s tem dosti legitimirani, da prineso živilske nakaznice. Samo tem vrnite živilske nakaznice. ki jih niste upravičeni obdržati, vendar pa to vedno vpišite v potrdilo za sprejete živilske nakaznice in podpišite e svojim imenom. Ce bi pa kdo kljub temu zahteval živilske nakaznice od vas, ga takoj legitimirajte in izročite policiji. Tudi vsak tak poskus naznanite brez odlaganja takoj mestnemu preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu.
Važno opozorilo davčne uprave za mesto Ljubljana ravnateljstvom drž. srednjih in meščanskih šol ter staršem otrok teh šol‘glede pravilnega plačevanja šolnin z. ozirom na naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 20. okt. 1941, štev. 131, Službeni list kos 86, stran 611—613. Prizadeti se opozarjajo, da se v taksnem zakorfn bivše Jugoslavije, ki je še danes v veljavi, navedene takse v dinarski veljavi preračunajo po tečaju Lir 0.40 za Din 1.—, ne pa Lir 1.38 za Din 1.—. Torej velja za šolnino po tar. post. 818 a taks. zak. isto. N. pr., če znaša davek na leto 304.— do 380,— lir, znaša šolnina za I. skupino 40 lir, za II. skupino 30 lir in ne lir 38. odn. 28.50. Pri tem se pa izrecno opozarja, da se osnove za preračun taks računajo po tečaju lir 38,— za din 100.—.
K Komornemu koncertu Ljubljanskega kvarteta. Beethoven je izdal svoje kvartete opus 18, leta 1801. Njegovo nzanje s takratnim dunajskim poslanikom Andrejem Cirilovičem Rozumovskem ■pa je pripravilo Beethovna do tega, da se je lo-til skladanja treh novih kvartetov, ki so bili gotovi maja 1806 leta. Knez Razumovski je bil glasbeni mecen in v njegovi hiši se je sestajal kvartet, v katerem je igral on sam drugo violino, prvo violino slavni Zupančič, violo Weiss in čelo Linke. Ta kvartet je posebno cenil Beethovnova dela, ki je svoje najnovejše l vartete posvetil knezu Razumovskemu, poleg tega pa tudi 5. in 6. simfonijo. Poleg Beethovnovega kvarteta v F-duru bo izvajal Ljubljanski kvartet v ponedeljek, 5. t. m., ob pol 7 v veliki filharmonični dvorani še Lhotkov Koncert z.a godalni kvartet fn Dvofakov Kvartet opus 35. Predprodaja vstopnic v KnjigaT-ni Glasbene Matice.
Cela vrsla slovenskih književnikov sodeluje prt »Slov. knjižnici«. V drugem letniku »Slov. knjižnice« bo*x> skušali predstaviti zlasti slovensko mlajšo generacijo pisateljev — Krivec, Kunstelj, Beličič, Dular, Tomažič, šali, — izmed starejših pa Janeza Jalena, ki je spisal uvodno povest za drugi letnik pod naslovom »Bobri I. del. ter Plestenjaka ki nas bo razveselil z lepo povestjo »Herodež«. Prav tako bomo izdali po eno knjigo pisateljev — Kersnika, 1 rdine in Levstika. Levstikova knjiga »Martin Krpati« je določena za nagrado rednim naročnikom »Slov. knjižnice«. Bo v večjem formatu, kakor je dosedanji format »Slov. knjižnice«, to pa zaradi tega, da bodo prišle bogate ilustracije, ki jih bo nad 90 in kt jih dela domači slikar Lojze Perko boli do velj^e. Prepričani smo. da bo vsak bralec rad pristopil med naročnike »Slov. knjižnice- in tako na najboljši in najplemenitejši način dal opore stvarno in moralno, zlasti mlajši generaciji slovenskih pisateljev, ki hočejo bogatiti slovensko književnost. Ne odlašajte niti dneva, ampak se že danes naročite na »Slov. knjižnico« ter pritegnite med naročnike še svoje znance in prijatelje. Kdor bo pridobil 5 novih naročnikov, bo prejemal sani knjige »Slov knjižnice« zastonj. Knjige bodo za naročnike le po 6 lir v nadrobni prodaji pa mnogo dražje. Knjige lahko naročite pri upravi »Slov. knjižnice«, Kopitarjeva 6 — pri podružnici na Miklošičevi cesti 5 - pri Ljudski knjigarni, Pred Škofijo, kakor tudi po raznih trafikah in pri naših zstopnikih oziroma inkaeantih.
V. HEISER
109
Zdravnik gre f? križem svet
Vrhovnemu guvernerju sem na kratko popisal razvoj borbe proti črevesnim zajedalcem v Združenih državah, kako se je pozneje prenesla tudi na druge narode in kako nam je naše ravnanje služilo kot najprj-meunejše sredstvo, da smo prodrli med najširše ljudske sloje ter jih poučevali, kakšne dobre in velike uspehe dajejo zdravstveni ukrepi. Poudaril sem mu, da se ljudstvom zdravstveni postopki ne dajo vsiliti tako ^nekako zviška, marveč da je treba začeti spodaj. Vse pa da je vprašanje potrpežljivosti, ne pa sile, če hočemo doseči stalen napredek na zdravstvenem po-[ju. Pojasnil sem mu* kako je vpra-šanje črevesnih zajedalcev preprosto, tako da ga razume najbolj neuki človek; hkrati pa da rodi v širokih ljudskih plasteh željo, da bi se bolj temeljito seznanil z raznimi zdravstvenimi zadevami. Če je to delo opravljeno, Rem razložil vrhovnemu guvernerju, da je pol bitke že dobljene. Posebej sera mu Še podčrtal, kako zelo zdravstveni napredki vplivajo na večjo gospodarsko moč ljudstva. Končno sem mu še povedal našo željo, da bi smeli napraviti nekaj poskusov in preiskav
glede te bolezni tudi na Javi. Naposled sem mu še namignil, da kakor hitro bi prišli do primernega dogovora, bi poslali zdravstvenika, ki bi pomagal domači zdravniški službi.
Vrhovni guverner je bd zelo vljuden in prijazen mož Dejal je, da bo' z veseljem preučil celo vprašanje. Dal mi je tudi pismo za načelnika zdravstvenega odseka doktorja W. T. de Vogla, ki naj bi nam v vsem pomagal, da bi si lahko vse ogledali in raziskali.	.
Dr. de Vogel nam je dal vedeti, da če gre za nove zdravstvene ukrepe, | bo njegov oddelek bolj pripraven za delo kakor naša nova organizacija. I Vendar je prav rad privolil v to, da bi naš odbor začel z raziskavami, ket se pač z našim poizvedovanjem samiri nismo vtikali v posle njegove službe.
Holandci ljubijo red in pri njih ne dosežeš velikih uspehov, če jim predlagaš preteč zamisli naenkrat. Zato ni kazalo drugače, ko da delamo prav počasi. Za mnoga leta je bilo moje geslo ha Javi:	previdnost	in	zopet
previdnost.
V	vseh deželah, ki sem jih prepotoval, nisem naletel na kraj, kjer kot
popotnik ne bi mogel izhajati z an-| gleščino, čeprav tu pa tam ni zado-. atovala za znanstven ali salonski raz-^
g°'Da bi se z ljudstvom sporazumel' mi je pomagala spretna domislica.1 »Pidži,« kar dobesedno pomeni: pri-1 nesi mi — je beseda, ki jo na Javi in v Maleziji lahko neštetokrat rabiš. Izbral sem si vrsto navadnih besed te*r vedno spajal s »pidži«. Tako sem tct kel »pidži« to ali »pidzi« ono in takoj sem dobil prav vse, kar sem hotel.
Ko sem še potoval z doktorjem Mac Callumom. se je često pripetilo, da je ustavil kakega mimoidočega ter mu zastavil vprašanje, ki ga je vzel iz svojega priročnika za malezijski jezik. Zabavno je bilo gledati, kako se mu je nakremžifl obraz, medtem ko ga je oblivala ploha nerazumljivih besedi. In večkrat se je potem zgodilo, da se je najprej mučil s svojo skrotovičeno njala jščino, nato pa je i«to vprašanje ponovil v angleščini -n dobil odgovor v popolnoma pravilni angleščini.
I Holandci so se zavedali, da ne morejo pričakovati, da bi kdo razumel njihov jezik; zato so se učni angleščine, francoščine ali nemščine, da bi | si laže pomagali. Ker p« jim je bila angleščina s svojimi posebnostmi pre-I težka, nemščina pa sorodna njihovemu I jeziku in vrh tega še mnogo bolj ja«-
I	na ko angleščina, sem spoznal, da bom
I	laže uspel z nemščino.
Večkrat je prišlo do zabavnih do živi ja jev, ko se je pokazala vsa holandska nerodnost. Dan za teni, ko sem dobil za naš odbor Darling dovoljenje, d« lahko nemoteno deluje na Javi, sem poslal domov brzojavko, v, kateri sem ustanovi javil novi uspeh. Gospodična na brzojavnem uradu je brzojavko prebrala in je bila videti zadovoljna, saj ni imela kaj pripomniti. Ker pa je bila vojna, so vsak« sporočilo natanko pregledali, da bi se prepričali če ni kaj pisano v tajnem dogovorjenem ključu Okrog poldne pa. ko smo bili pri obedu, ki sem ga priredil v »Hotelu des Inde««, je prišla postrežnieo, se priklonila ter rekla »Gospoda želijo k telefonu.«
Edini telefon, kar «o jih imeli, je bil obešen na zidu obedntee. Sne! sem slušalko in ob šepetanju številnih gostov zaslišat ženski glas:
»Ali ste vi doktor lleiser?«
»Da.<
»Ali ste vi danes zjutraj oddali brzojavko?«
»Da, kaj pa je?«
»Ni angleška brzojavka. Mora pa biti v angleščini.«
»Kaj pa ni prav?«
»Beseda p-s-v-c-h-o-l-o-g-i-c-u-l. To ni angleška beseda.«
»Gotovo, da je! Prav dobra in pra vilna beseda je.<
Nel Ni angleška beseda.«
»Ni moja krivda, če se niste angleščine dobro naučili. O stvari naj sodi
le fiati, ki mu je angleščina materin jezik«
Zdelo se je, d i so bili njeni dvomi vsaj za trenutek pri kraju.^ A takoj nato se je pojav la druga težava.
»Rabili ste še neko drugo besedo To mora biti beseda v tajnem ključu.«
»Katera naj bi bila ta beseda?«
>D-a-r-l-i-n-g. Pogledala sem v slovar, ki pravi, da pomeni neko sladko stvar.«
»Darling ni sladka stvar Ijne osebe je. ime nekega človeka,« 'sem gospodični obupno zagotavljal, ko sem videl kako so vsi gostje nehali jesti in začeli prisluškovati mojemu zanimivemu pogovoru
»O, ne ne! Darling (beseda v angleščini pomeni: predragi, ljubček, in je posebno rada na jeziku zaljubljencev) pomeni sladko stvar. Beseda mora biti rabljena po tajnem ključu. Take brzojavke ne morem odposlati.«
»Jaz pa vam pravim. Jb jo morate takoj odposlati. Odpošljite jo v Singa-jioore, naj tam razsodijo«
»A vendar,« je dejala obotavljaje se, »ne vem, če jo sinem odposlati.«
»Dajte pošljite jo,« sem jo rotil.
Potem sem takoj obesil slušalko in se vrnil na svoj sedež medtem ko sp me spremljali radovedni in jiomenljivi pogledi gostov, ki so hib vsi prepričani, da sem se pogovarjal z »neko sladko stvarjo«.
Finska ne namerava skleniti ločenega miru
Ameriški časnikarji so izjavo finskega poslanika v Washingtonu zavili
* po svoje
Nemški poročevalski urad poroča iz finske prestolnice Helsinki ja: O govoricah, ki so se razširile v tujini, češ da Finska namerava skleniti ločen mir z Rusijo in da je to namero razložil finski poslanik v VVashingtonu pri nekem razgovoru s časnikarji, je bilo pretekli četrtek zvečer izdano v Helsinkih naslednje uradno pojasnilo:
»Ker so se v tujini razširila glede finske zunanje politike napačna poročila, pri katerih se opirajo na neke izjave finskega poslanika v Wa6ningtonu, je finski poročevalski urad zvedel na pristojnem mestu tole:
»Ker so v časopisih Združenih ameriških držav zadnje čase izšli članki, ki v napačni luči prikazujejo položaj na Finskem, zlasti položaj glede prehrane, je finsko poslaništvo v Washingtonu sprejelo konec orejšnje^a tedna zastopnike tiska na razgovor. Na tem sprejemu jim je bilo na podlagi obvestil, ki so prispela s Finskega, sporočeno, kakšno je res-
nično stanje na Finskem in zlasti kako tam stoji z vprašanjem prehrane. Postregli so jim tudi s a smenimi poročili o tem. Poslaništvo je poudarilo, da so smernice finske ruuanje politike ostale nespremenjene, takšne, kakor so jih vodilne finske politične osebnosti pri raznih prilikah podale.
Kaže, da je od vsega tega gradiva, jd so ?a pri tej priliki predložili ameriškim časnikarjem o položaju glede prehrane na Fin-krm, javnost postala pozorna le na oni del, ki zadeva zunanjepolitična vprašanja. To gradivo so kljub temu zlasti zuna.j Združenih ameriških držav porabili za podlago nepravilnih sklepov. Tako so nekateri časopisi in radijske postaje celo trdile, da je finsko poslaništvo y Washingtonu dalo na znanje, da Finska želi skleniti s Sovjetsko Rusijo ločen mir. Spričo zagotovil, da je finska politika ostala nespremenjena, je zato treba povedati, da so vsa poročila in sklepanja o tem napačna in brez vsake podlage.«
HENRIK SIENKIEWICZ
Nekaj gospodarskih iz raznih dežel
Japonska na prvem mestu v ribji \ industriji
Za japonsko kuhinjo je riba izredno važna, kakor je dobro znano vsem potnikom, ki so deželo vzhajajočega sonca že prepotovali. Riba je tamkaj bolj v navadi kakor pa govedina, svinjina in drugo meso. To je kai naravno za deželo, kjer je ribarstvo bolj razvito kakor kjer koli po svetu. Japonske obale, ki se raztezajo v dolžino 15.115 kilometrov, so za ribištvo kar moč pripravne^ A tudi podnebje ter različni morski tokovi večajo ribje bogastvo v ondotnih vodah. Četrtina vsega svetovnega ribištva je japonska. Medtem ko Velika Britanija in Združene države nalovita letno okrog milijon ton rib, daje japonsko ribištvo 3 tone, pri tem pa ni všet bogati vodni plen ob Sahalinu ter Koreji. Tudi sladkovodno ribištvo na Japonskem je precej bogato. Krape gojijo celo v riževih nasadih, ki jim vržejo letno okrog 660.000 jenov. Japoncem je krap starodavlio znamenje sreče, moči in poguma.
Na Švedskem gojijo oljne rastline
Do aprila letošnjega leta so na Švedskem gojili gorčico na približno 13.000 hektarjih, maka za 600 hektarjev, lana za 1300 hektarjev, repice za 200 hektarjev in manjše površine sončnic. S tem so za sto odstotkov povečali nasad oljaric v primeru z lanskim letom. Računajo, da bodo pridelali okrog 21 tisoč ton semen, ki jim bodo dala 7500 ton olja. § tem bodo lahko krili 15 odstotkov predvojne uporabe margarine.
Osuševalna dela tudi v Romuniji
Romunsko poljedelsko ministrstvo je začelo z velikimi osuševalnimi deli močvirij pri Brate-scu v pokrajini Galac. S tem bodo pridobili okrog
14.000	hektarjev plodne zemlje, ki jim bo prišla prav zlasti za gojenje riža.
Gumi iz divjega trsa
Mnogo govorijo o težavah, v katerih so danes •\ngleži in Amerikanci, ker jim primanjkuje gu-
mija. V Aziji so izgubili velika posestva, kar gotovo močno občutijo. Zdaj si skušajo pomagati s tem, da bodo v južnoafriških gozdovih nasajali posebno divjo trto, iz katere baje lahko dobijo dobro gumijevo mleko, surovino za pravi kavčuk. Gre za trto Landophia, ki uspeva zlasti v Natalu in portugalski Afriki.
Najboljši bencin iz kavčuka
»CE« poroča iz Tokia:	Malajski	družbi	za
kavčuk se je posrečilo celo na tri načine pridobiti iz kavčuka bencin. Na podlagi enega teh treh načinov, pravijo, bo v bodoče mogoče v večjih množinah pridobivati iz kavčuka najboljši bencin, pa tudi razne vrste olja za mažo ter mazilo, ki človeka varuje pred malarijo. V bližini Kuala-lumpura grade sedaj tovarno, v kateri bodo po sedanjih računih lahko naredili na leto do 30.000 sodov umetnega bencina iz kavčuka.
Kako je treba vzgajati mladega Romuna
S 1. oktobrom se je tudi v Romuniji začel šolski pouk V zvezi « tem je romunski časopis pred kakšnim tednom napisal zanimiv članek, ki v njem med drugim poudarja, da bi bilo dobro, če bi v bodoče romunsko mladino po šolah vzgajali tako. da bi bilo v njej več domoljubnega čuta in narodne zavednosti. Romunska mladina — piše omenjeni časopis — naj bi bila ponosna na svoje romunstvo in na junaška dejanja svojih prednikov. Otrokom je treba vcepiti prepričanje, da je Romun po svojem rodu plemenitejši, kakor pa so njegovi sosedje. Naj bo Bolgar preprostejši in varčnejši, Srb bolj trd, naj ima Rus več smisla za umetnost, naj bo Madžar prevzetnejši, toda Romun mora vse te sosede nadkril jeva.ti P° bistrosti svojega duha in po zmernosti, ki je lastna romunskim narodom.
Žrtve krviželjnega partizanstva
Takih cvetočih, nadepolnih življenjskih sil nas je oropalo krviželjno partizanstvo. Na Polici, kraju groze, je padlo več bizoviških, dobrunjskih in drugih žrtev, ki so padli pod komunističnim nožem. Prvi na sliki je Jakoš France iz Bizovika 12, drugi Cankar Jože, osmošolec iz Dobrunj, tretji oče Jakoš France iz Bizovika in telov. učitelj Milko Cankar iz Dobrunj.
ROTV\AN V SLIKAH
«
M
i
19.
Pomponija in Aulus sta se potem zaprla v knjižnico. Pomponija je sedla in napisala prošnjo za Akto, nekdanjo Neronovo ljubljenko, ki je bila čisto drugačna kakor sicer ženske v cesarjevi palači. Aulus je sklenil, da pojde takoj k cesarju, ker je bil prepričan, da ga je nekdo naščuval, naj vzame ligijo iz njegove hiše. Z ženo sta ugibala, kdo bi utegnil to biti in nazadnje sta dognala, da je bil to Petro-nij, nihče drugi. Ligijo hoče zase ali pa za Vinicija — to je pomenil njun ipbisk v ,Aulovi hiši.
20.
Aulus pred cesarja sploh ni Vnogel. Govoril je samo s cesarjevim nekdanjim učiteljem, modrijanom Seneko, ki mu je pravil same bridke misli. Nato se je dal zanesti do Vinicija. Dobil ga je pri telesnih vajah z učiteljem bo-rilstva. Pogled na Vinicija, ki se je zabaval jnirno, ko da se ni zgodilo nič, je Aula razburil. Začel je Viniciju očitati. Ko je ta zvedel, kaj se je zgodilo, je prebledel in dejal:
»Vrni se domov in me čakaj. Če se je res zgodilo kar praviš, bom prej ubil njo in sebe. Ne Petrpnijjri rie .cesar je ne bosta 4jD£la!«
Aulus je krenil domov in čakal. Pričakal je pa samo-Vinici-jevo pismo, ki mu je sporočalo, da je bilo dekle'odpeljano po MCes^rjevi volji ;in da ni pomoči..,.
Brzojavne žice — vremenski preroki
V	prejšnjih časih je bilo precej razširjeno mnenje, da je iz brnenja brzojavnih žic, ki jih veter pozibava. sem in tja, mogoče sklepati, kakšno bo vreme v prihodnjih štiri in dvajsetih urah: ilepo aii grdo. Neki češki profesor se je pred nedavnim lotil nalogp, da znanstveno dožene, v koliko je takšno naziranje utemeljeno. Ugotovil je, da na tistem kraju, kjer je delal svoje poskuse, brzojavne žice zabrne le tedaj, če piha severovzhodnik, pa še to le tedaj, če je veter primerno močan, ali z drugimi besedami, če ima zadostno hitrost. Niti emkrat niso žice zabrnele, če je veter ipihal iz kakšne druge smeri. Ker pa v krajih, kjer je tisti češki profesor prisluškoval brnenju brzojavnih žic, severovzhodnik prinaša vedno lepo vreme,
*
J
se lahko iz tega sklepa, da ima brnenje brzojavnih žic res neko zvezo z vremenom v prihodnjih štiri in dvajsetih urah, vsaj v tistem češkem kraju. Za vsak drug kraj pa bi bilo seveda treba uarediti posebej posk ise.
Prvi svetilnik na svetu
Veste, kje in kdaj so postavili na svetu prvi morski svetilnik? Najbrž ne boste uganili in zato vam raje pokličemo na pomoč neko zanimivo poročilo iz Aten, ki pravi, da so prvi morski svetilnik zgradili leta 285. pred Kr. pred aleksandrijskim pristaniščem v Egiptu-Na to misel je prišel kralj Ptolemej II. Dal je zgraditi morski svetilnik iz belega marmorja, visok 135 metrov.
SELUA LAGEBLO&Fs
109
NA RAZPOTJIH SRCA
B0MAN
»Oho, nikar ne bodite tako samozavestni^ gospa Saellberg,« je odgovoril nadvrtnar. »Videl sem jo v cerkvi. Resnično ni izgledala samo kot navadna gospodična iz proštije. Le njeno držo bi morali videti! Tako mi je bilo, kakor da bi videl staro milostivo z Velikega Sjoetorpa zopet pred seboj. Pri tem mi je postalo kar toplo pri srcu.«
»No, naj bo kakor hoče s temi odlikami,« je dejala gospodinja. »Vsekakor sem jaz vesela, da dobimo mlado gospo na dom. Sedaj bodo spet plesi in družbe. Potem bomo pač smeli pokazati, kaj znamo. Potem bo vse nekaj drugega, kakor sedaj, ko je treba iz dneva v dan kuhati le za nekaj gospodov, ki svoja jedila enostavno pogoltajo.«
»Ce potem le ne bo premalo dobrot ostalo za vas,« je smeje odvrnil vrtnar. »Kdor je bil dolga leta v šoli gospe Forsius, se razume na gospodinjstvo, da veste.«
Tedaj je odhitel proti vratom, kajti sedaj se je bilo treba zares z vso naglico lotiti dela. Če je hotel postaviti kar štiri slavoloke, povrh pa okrasiti tudi hišni vhod z začetnicami iz cvetlic, potem zares ne sme več izgubljati časa s klepetanjem.
Toda nadvrtnar se vseh teh nalog ne bi mogel lotiti, če mu ne bi priskočilo na pomoč toliko pridnih pomagačev. Toda človek si mora predstavljati, kakšno radost je povzročila ta novica na vtem posestvu in v vsem rudniku. Ah, tam zgoraj v gospodarski tilši bo zopet gospodarica, zopet bodo imeli svojo milostivo, h kateri bodo lahko prihajali razkladat svoje križe in težave. Gospodarica pomeni vendar nekaj drugega kakor pa gospodar. Ona bo doma in z njo se ho dalo govoriti o otrokih in o kuhi. Novica, da 1k> prišla že današnji dan, je bila prevesela, da bi mogla biti resnična.
Nekaj fantov je raztrosilo veselo novico med vsemi tistimi, ki so spadali na Veliki Sjoetorp, in v vseh hišah in bajtah so lepšali, kolikor so le mogli in potem prihajali proti gospodarski hiši, da bi pasli	oči	na blesku	novoporočencev. Toda vsem, ki so prišli	do
hiše, so	takoj odkazali delo. Postavili so slavoloke. Stare zastave
in zastavice, ki »6 jih uporabljali pod prejšnjimi lastniki, so razobesili vzdolž potj. Privlekli so na dan tudi dva mala topiča. Bilo je pred hišo takšno življenje in vrvenje, kakršnega si je bilo skoraj težko predstavljati.
Ko sta se potem novoporočenca pripeljala okrog šestih na področje Velikega Sjoetorpa, je bilo že vse v redu.
Pri prvem slavoloku, ki je stal že sredi gozda, so ju pozdravili kovači iz rudnika, ki so prinesli tudi svoje veliko kladivo. Pri drugem,	ki	je bil na robu gozda, so stali vsi rudniški poljski	delavci in	so	pozdravili	zakonski par, noseč na ramah lopate.	Pri
tretjem, ki je stal ob vhodu v drevored, so mlinarji in žagarji vpili živijo, pri četrtem, ki je stal pred vstopom v dvorišče, pa je stal nadvrtnar, obkrožen od svojih podrejenih, in izročil sijajen šopek. Pred poslopjem samim pa so se razpostavili upravitelj, knjigovodje, gospodinja in služkinje, ki so pripognilo kolena in se priklanjale.
Prav za prav pa ni bilo vse v tako lepem redu, kakor je bilo tukaj popisano. Vsi ljudje so bili Židane volje, kričali so in vpili živijo na vse grlo, celo tedaj, ko je kočija odpeljala mimo slavoloka, kjer eo držali častno stražo. Otroci so tekali zares na nesvečan način skupaj s kočijo kakor za stavo, topiči pa so ustrelili v trenutku, ki je bil najbolj nepričakovan. Toda vse skupaj je bilo lepo in svečano in pokojna gospa deželnega svetnika bila gotovo zadovoljna nad častjo, ki jo je izkazal Veliki Sjoetorp in njen stari nadvrtnar.
Schagerstroem, ki gotovo ni računal na tako velikopotezni sprejem, je bil že na tem, da bo stresel jezo nad drznostjo, ki so jo pokazali njegovi podaniki, toda preden je njegovo neugodje prišlo do izraza, je na srečo vrgel pogled na Karlino.
Sedela je s smejočimi se ustnicami, toda istočasno se je zasvetila solza v njenem očesu, roki pa je držala sklenjeni v naročju. »Kako lepo, kako lepo!« je šepetala. »Kako čudovito lepo!«
Vse po vrsti, slavoloki, cvetlice, zastave, prijazni obrazi, živijo vzkliki, streli topičev, v^ je veljalo njej, vse je bilo namenjeno njej kot dobrodošlica za njen prihod na posestvo. In ona, ki je bila že tedne navajena na to, da so jo vsi ljudje zaničevali in se pred njo umikali, ona, ki je pri vsakem koraku žela le nezaupljivost in grajo, ona, ki se je komaj še upala stopiti iz hiše, polna strahu, da se ne bi izpostavila plohi	žalitev,	da,	ona se je čutila
globoko hvaležno, ganjeno in počaščeno spričo te	prizadevnosti	in
častitljivosti.
Vse to niso bile nobene zafrkljive popevčice, nobeni šopki iz trnja in osata, nikakšno posmehovanje, temveč le veselje in vzkliki radosti, ki so ji doneli v pozdrav.
Iztegnila je svoji roki proti ljudem. Od tega trenutka dalje je ljubila ta kraj in njegove prebivalce.	Bilo ji	je,	kakor da bi	se
preselila v nov srečen svet. Tukaj hoče živeti in umreti.
. ,	III.
Kakšna sreča za moža, če more	mlado	nevesto pripeljati	v
sijajen dom! Voditi jo od sobe do sobe, poslušati vzklike njenega presenečenja, pohiteti nekaj korakov naprej, odpreti vrata za vstop v naslednjo sobo in reči: »Mislim, da tukaj ne bo preveč dolgočasno.« Sreča zanj, če lahko vidi, kako mlada žena kot metulj teka okrog, kmalu nato zabrenka pesmico na klavirju, potem pa skoči pred sliko ali pa pogleda v zrcalo, da bi videla, če ji vrača njeno pravo podobo in potem zopet steče k oknu, da bi občudovala lepi razgled!
Kako težko pa mu mora biti pri srcu, če jo preseneti sredi sobe, ko se topi	v solzah. Urno	jo	mora povprašati, kaj	jo neki
teži in ji pošteno	obljubiti, da ji	bo	pomagal pregnati V6e	tegobe
Kako vesel pa je, če sliši, da jok nima nobenega drugega razloga kakor tega,	da ima sestro,	ki	loži bolna v pustih,	hladni
sobah, med tem ko ona sama kot mlada gospa brez posebne zasluge lahko uživa ves sijaj in dobrote! Kako (»nosnega se potu i, če ji more obljubiti, da odslej njena sestra ne bo trpela	nobene
stiske več, ko vendar ona lahko vsem izkaže pomoč, ki jo po re bujejo. Če bi pa želela, bi celo takoj ta večer...
Za Lind**® «*k»rno f Ljubljani. |oie Kramar« - UdajalelJ, mt Sodja - l!rerfnik> Mirke Javornik - ttofcopiKn ae »ra*a»o - .S!o*ensfc. dom. t*ha»a	11	“ “*
sečna naročnina 11 U». u tao*emat*« 15 U» - Uredniitvoi Kopitarje*« nlica */lU - Uprarai Kopitarje*« ulica «, Ljubljana - Telefon Itn. 10-ai da *•-«» - Podralnle«, No*« »«*