Z MLADIMI - MLAD!
Deveti pohod po poteh udarne Štirinajste divizije, je tudi
letos pritegnil v vrste mladih borca te divizije Branka De-
jferja-Strička, ki nikoli ne izpusti priložnosti, da se priključi
^koloni in z njo vztraja na vseh etapah od začetka do konca.
Med mladimi ostaja tudi sam mlad, kljub svojim enainšest-
desetim letom. Med njegove največje podvige gotovo sodi
tisti, ko je pred leti sam obhodil celotno jugoslovansko
mejo. Obširnejši prispevek o letošnjem pohodu berite na 7.
strani.
Foto: D. Medved
CEUE, 11. FEBRUARJA 1982 - ŠTEVILKA 6 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN
končana 3. konferenca zss
DELO SE ŠELE ZAČENJA
Organizacije sindilcata morajo pripraviti programe
Po dveh dneh plenarnih
razprav je v soboto zaključila
z delom 3. konferenca Zveze
sindikatov Slovenije, ki se je
udeležilo tudi petnajst dele-
gatov iz občin celjskega ob-
močja. Čeprav so razprave
na konferenci v preveliki
meri odsevale zgolj ocene ra-
zmer s posameznih področij
socialne politike in socialne
varnosti delovnih ljudi, pre-
malo pa so odpirale poti, ka-
ko premagovati težave in
probleme v vsakdanji prak-
si, je vrednost konference
brez dvoma velika. Kajti po-
trdila je že v razpravah izra-
ženo spoznanje delovnih lju-
di, da je samoupravno orga-
niziran delavec predvsem
sam nosilec socialne politike
in da je potrebno vse instru-
mente socialne politike us-
klajevati s trenutnimi gospo-
darskimi možnostmi. Dele-
gati so sprejeli tudi dopol-
njena stališča in usmeritve 3.
konference ZSS, ki oprede-
ljujejo naloge sindikatov na
področju socialne politike in
socialne varnosti v prihod-
nje. Ker pa so stališča ven-
darle preohlapna, je konfe-
renca sprejela dogovor, da
bodo posamezne organizaci-
je sindikata v najkrajšem ča-
su sprejele konkretne pro-
grame aktivnosti, ki bodo
natanko opredeljevali nalo-
ge in poti za uresničevanje
posameznih problemov s po-
dročja socialne pohtike in
socialne varnosti delavcev.
DS
ŽALSKE
NALOŽBE
Konec lanskega leta je bilo v
občini Žalec v teku 23 gospodar-
skih in trinajst negospodarskih
naložb ali sedem več kot leto
poprej. Predračunska vrednost
le-teh kljub temu ni bila bistve-
no večja in je znašala dobrih 825
milijonov dinarjev, kar pred-
stavlja le 16,5% družbenega pro-
izvoda. Povečala se je tudi ude-
ležba lastnih sredstev v nalož-
bah in je znašala 46 odstotkov,
udeležba bank pa se je s 50 od-
stotkov leta 1980 znižala na
16,2% v letu 1981. Temu vzpore-
dno so se povečala združena
sredstva (13,2%) in tuji krediti
(13,7%). Tudi seznam investicij
se lani ni bistveno spremenil, le
da postajajo predračunske vre-
dnosti fazno pripravljenih na-
ložb Juteksa in mlekarne višje
in se približujejo končnim skup-
nim predračunskim vredno-
stim. Pet naložb v gospodarstvu
predstavlja 93 odstotkov vseh
gospodarskih naložb. Razdrob-
ljenost, ki je bila značilna za
prejšnja leta) je torej vedno
manjša. Naložbe so pomembne
tudi zaradi izvozne naravnano-
sti, značilnost pa je tudi v njiho-
vem vplivu na spremembo
strukture gospodarstva, saj gre
v glavnem za naložbe v stroje-
gradnjo, kemično industrijo ter
proizvodnjo hrane.
Izredno nizka udeležba inve-
sticij v DP, plansko usmerjene
investicije (izvoz, proizvodnja
hrane, predstrukturiranje), vi-
soka lastna udeležba, nizka ude-
ležba bank, povečanje tujih kre-
ditov ter združenih sredstev,
kaže na stabilizacijsko narav-
nane naložbe v občini Žalec.
JANEZ VEDENIK
ZNOVA YU 3 D
ZA ŽALEC
v soboto je bila v Žalcu
ustanovna konferenca Radio-
kluba Žalec. Radioklub bo v
okviru svoje dejavnosti na-
menjal posebno skrb vzgoji
mlajših kadrov za operater-
sko delo na radijskih posta-
jah. Radioklub v Žalcu bo
skrbel za usposabljanje obča-
nov iz SLO, konstruktorstvo"
in inovatorstvo ter populari-
zacijo tehnične kulture na
področju elektronike in tele-
komunikacij. V klub se lahko
včlanijo vsi radioamaterji s
področja občine Žalec, pa tu-
di vsi tisti, ki še niso radioa-
materji, pa bi to radi postali.
JN.
DOMICIL XIV.
DIVIZIJI
Na zadnji seji zbora združe-
nega dela in zbora krajevnih
skupnosti občine Žalec so
delegati sprejeli sklep, da se
XIV. 'diviziji podeli domicil-
na listina. O tem so se pred-
hodno dogovorili komisija
skupščine občine za odliko-
vanja in priznanja Zveza
združenj borcev občine
Krško in Zveza združenj bor-
cev NOV Žalec. Podoben
sklep so sprejele občine Bre-
žice, Krško, Sevnica. Laško,
Šmarje pri Jelšah in Šentjur
pri Celju. Obenem so o tem
sklenile obvestiti občine Ce-
lje, Titovo Velenje, Ravne na
Koroškem, Dravograd, Slo-
venjske Konjice, Slovenj
Gradec in Mozirje z vpraša-
'ijem če so pripravljene pri-
Itljučiti se tej akciji. S podeli-
^ijo domicila ne bodo nasta-
la nove politične in material-
'le obveznosti, ker bo Krško
^omicilno hstino pripravilo.
Podpisali pa bi jo ob najbolj
Primerni priložnosti. T. T.
preskrba z zdravili
VEDNO ČESA NI
Vsak dan drugače
Malo je področij, kjer bi
nas pomanjkanje tako priza-
delo, kot je to pri zdravilih.
Povprašali smo v Celjskih le-
karnah. Osnovna značilnost
njihove založenosti je, da je
večino zdravil mogoče dobi-
ti, vendar vedno katero pri-
manjkuje. Katero, to pa se
dobesedno dnevno spremi-
nja in je odvisno od dobave.
Marsikaj so celjske lekarne
doslej reševale z razmeroma
velikimi zalogami in sred-
stvi, ki so jih zanje lahko na-
menile. Zaloge pa je vedno
težje obnavljati, saj so njiho-
vi dobavitelji vse slabše zalo-
ženi, kar pa je zopet vezano
na uvozne težave farmacevt-
ske industrije.
Zdravila za sladkorne in
srčne bolnike, ki jih je v pre-
teklem letu primanjkovalo,
sedaj so. Prav tako so ponov-
no v prodaji dexametazon
kapljice za oči in brufen 400.
Tudi preparati kalija, ki jih
lani ni bilo, so spet v lekar-
nah, enako tabletke pliva-
don.
Pravzaprav je trenutno
najbolj boleče pomanjkanje
zdravila za bolezen ščitnice
novotyral. Zanj nimajo ena-
kovrednega nadomestila,
kot je to za številna druga
zdravila. Pri spazmilitikih na
primer ni mogoče dobiti
buscopan comp., so pa dru-
gi. Enako velja za antirevma-
tike in antihistaminike, kjer
je še najbolj boleče pogosto
pomanjkanje sandosten cal-
cija. Prav tako nimajo pra-
škov gelusil-lac za želodčne
težave, imajo pa še tabletke.
Skratka, v večini primerov je
mogoče eno zdravilo nado-
mestiti z drugim, kar v lekar-
nah opravijo sami in ni po-
trebno bolniku nazaj k
zdravniku po drug recept.
Res pa je, da se marsikdo ne
zadovolji z zamenjavo,
»zdravila, ki mu najbolj po-
maga«.
Boleče je že postalo po-
manjkanje ovojnega mate-
riala. Gazo in povoje sicer po
daljšem času zopet imajo, še
vedno pa ni staničevine, pri-
manjkuje higienskih vlož-
kov in celo papirnatih rob-
cev ter vate. Kaže, da se bo
treba odpovedati že doseže-
nemu higienskemu nivoju.
Tudi za otroke in starejše
ljudi ni več tako dobro pre-
skrbljeno kot včasih. Manjka
večina preparatov za starej-
še, nekateri pa tudi za otro-
ke. Toda, imajo humano 9 za
prebavne motnje in humano
O za nedonošenčke, imajo
kvalitetno mleko v prahu in
nektarmil 2.
Skratka nekaj je, nečesa
ni, nekaj bo morda prispelo
še danes, nekaj sploh ne...
Vsake napovedi so brezpred-
metne. Dokler pa so vsaj naj-
nujnejša zdravila, tudi pre-
plah ni potreben.
MILENA B. POKLIC
smučišča na rogu
TUDI ZA ZAHTEVNEJŠE
Nova dvojna vlečnica - ^e 1800 smučarjev na uro
Številnim pridobitvam, ki
jih je v rekreacijskem turi-
stičnem centru na Rogli
omogočila delovna organiza-
cija Unior iz Zreč se je pri-
družila še nova dvojna smu-
čarska vlečnica Ostruščica.
Vlečnica je na severni strani
z urno kapaciteto 1800 smu-
čarjev. Tu bodo prišli na svoj
račun tudi zahtevnejši smu-
čarji, tisti, za katere je bila
smuka ob Uniorčku in Ma-
šinžagi prelahka. Ker pa je
nova vlečnica na severni
strani, bo to podaljšalo že ta-
ko dolgo smučarsko sezono
na Rogli.
Z novo vlečnico so sedaj
skupne zmogljivosti na Ro-
gli 4200 smučarjev na uro.
Gneče na razširjenih smuči-
ščih in dolgih vrst pri vlečni-
cah skoraj ne more več biti,
pa čeprav je Rogla v tem ča-
su izredno vabljiva. Ne le ču-
dovite bele planjave, tako
vabljive za smučarje, tudi
ostala turistična ponudba je
vedno boljša. Hotel Planja in
bungalovi omogočajo števil-
nim gostom prijetno bivanje.
Komur ni do smučanja, lah-
ko preživi čudovit oddih že
na sprehodih ali pa v bazenu.
Sicer pa je vabljiva tudi ob-
novljena planinska koča. Ce
pa si kdo želi še druge zaba-
ve, je tudi ne manjka. Sicer
pa do Zreč ni daleč, cesta pa
je tudi dobro vzdrževana, v
tem suhem času pa skoraj do
vrha brez snega ali ledu.
Kdor je v teh čudovitih
dneh obiskal Roglo, se je go-
tovo odločil za ponoven
obisk. Lepote pokrajine vse
bolj celovito dopolnjuje ka-
kovost gostinsko-turistične
ponudbe, blizu je in tudi av-
tobusi redno prevažajo smu-
čarje iz Zreč in Slovenskih
Konjic. Ce vzamete s seboj
poleg smučarske opreme na-
hrbtnik dobre volje, drugega
ne potrebujete!
MBP
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
w	w
smsA
MREŽA
ŠOL
Skrbi, kam s 3720
osmošolci, ki letos zaklju-
čujejo osemletko na ob-
močju osmih občin, naj bi
ne bilo. Mreža šol z okoli
3840 mesti bo lahko spre-
jela vse, ki se bodo odlo-
čili za nadaljevanje šola-
nja v oddelkih usmerje-
nega izobraževanja. V na-
slednjem šolskem letu bo
mreža šol v regiji večja za
šest oddelkov, več bo tu-
di skrajšanih programov.
Vseh oddelkov za mladi-
no bo 122, od tega 12 od-
delkov skrajšanega pro-
grama. Za izobraževanje
odraslih pa bo 38 oddel-
kov.
Predlog mreže šol, ki jo
je potrdil tudi republiški
zavod za šolstvo, je v skla-
du s temelji planov po-
sebnih izobraževalnih
skupnosti in z drugimi
srednjeročnimi doku-
menti. Osnovna izhodišča
za oblikovanje mreže
izhajajo iz ocene kadrov-
skih potreb, ocene gene-
racijskega priliva, opre-
delitve prednostnih pa-
nog ter razmerja 30:70 v
korist proizvodnih usme-
ritev.
d^lega ti na kongresih zks in zkj
NAJVEČ IZ GOSPODARSTVA
Na kongresu ZKS 79, ZKJ pa 8 delegatov območja
Osem občinskih organiza-
cij ZK s celjskega območja
bo na 9. kongresu Zveze ko-
munistov Slovenije zastopa-
lo skupaj 79 delegatov. Od
tega 29 delavcev, 21 žena, 18
mladih do 27 let in 11 drugih
delegatov. Največje število
delegatov bo izšlo iz veje in-
dustrije in rudarstva (29), si-
cer pa bo področje celotnega
gospodarstva zastopalo na
kongresu 58 delegatov.
Družbene dejavnosti bo za-
stopalo 21 delegatov, med
katerimi jih bo največ s po-
dročja šolstva in kulture (9).
Sicer pa bodo posamezne
občinske organizacije ZKS
izvolile za 9. kongres sloven-
skih komunistov naslednje
število delegatov: Celje 28,
Laško 6, Mozirje 4, Sloven-
ske Konjice 6, Šentjur 4,
Šmarje pri Jelšah 6, Titovo
Velenje 17 in Žalec 8 delega-
tov.
Na 12. kongresu Zveze ko-
munistov Jugoslavije pa bo
delavce in občane celjskega
območja zastopalo osem de-
legatov, med njimi šest iz go-
spodarstva in dva iz družbe-
nih dejavnosti. Od tega bodo
tri delegate za kongres volili
v občini Celje, v občini Žalec
enega, v občinah Titovo Ve-
lenje in Mozirje bodo skupaj
volili enega delegata, skup-
nega delegata na kongresu
pa bodo imele še občine Slo-
venske Konjice in Šmarje ter
Laško in Šentjur.
Sklep o številu in strukturi
delegatov za 9. kongres ZKS
in 12. kongres ZKJ so spreje-
li člani na zadnji razširjeni
seji Medobčinskega sveta
ZKS Celje, kjer so posebej
poudarili tudi kriterije, ki jih
morajo občinske organizaci-
je upoštevati pri izvolitvi de-
legatov. Pri tem morajo še
posebej upoštevati razredno
naravnanost predlaganih de-
legatov, njihovo odločnost v
prizadevanjih za utrjevanje
socialističnega samouprav-
ljanja in doseganje ciljev go-
spodarske stabilizacije, pa
tudi njihovo družbenopoli-
tično aktivnost. Občinska
vodstva ZK morajo nemudo-
ma pristopiti k celotnim ka-
drovskim pripravam za izvo-
litev delgatov za oba kongre-
sa, dosledno pa morajo upo-
števati dogovorjene kriterije
in strukturo. O kandidatih za
delegate obeh kongresov se
morajo izreči komunisti
vseh osnovnih organizacij
ZK, delegate pa bodo izvolili
na programsko volilnih kon-
ferencah občinskih organi-
zacij ZKS, ki se bodo v obči-
nah sestale še v tem, pa tudi
v prihodnjem mesecu.
DAMJANA STAMEJCIC
iNDOK CENTER CELJE
VEČ DOBRIH INFORMACIJ
Skupno delegatsko glasi-
lo je bistven prispevek k po-
glabljanju vsebine delegat-
skega odločanja. To je v to-
rej ugotovila skupščina
podpisnikov Indok centra v
Celju, ko je ocenjevala delo
centra za leto 1981.
Povzetke gradiv, ki jih
obravnavajo občinska skup-
ščina in skupščina SIS preje-
majo vsa gospodinjstva v ob-
čini, na ta način pa se v pri-
prave skupščinskih odloči-
tev vključuje vedno večje
število delovnih ljudi in ob-
čanov.
Programske usmeritve In-
dok centra v letu 1982 težijo
predvsem k poglabljanju in
vsebinskemu dograjevanju
delegatskega glasila, uspo-
sabljanju organizatorjev ob-
veščanja, zlasti pa bo leto in-
tenzivnega prizadevanja in
strokovne pomoči Indok
centra pri organiziranju in-
formacijskih aktivnosti v or-
ganizacijah združenega dela.
Pravilnost takšne usmeri-
tve in pomembnost naloge je
potrdila analiza o službah in
osebah, ki so zadolženi za
obveščanje v organizacijah
združenega dela v Celju. Le
tri delovne organizacije ima-
jo profesionalne delavce na
področju obveščanja, 10 več-
jih delovnih organizacij ima
informiranje vključeno v
eno od splošnih služb, v 25
organizacijah pa imajo posa-
mezni delavci v svoj sicer
širši delokrog vključene tudi
naloge s področja informira-
nja.
Ne zavzemamo se za nera-
cionalne, številčno velike in
neučinkovite informacijske
službe, vendar zahtevamo,
da delavec v sleherni organi-
zaciji ve, kje se informacije
zbirajo in komu jih lahko po-
sredujejo, so poudarili dele-
gati.
B.R.
Z MOLČANJEM -
DO KRIZE
ZK se ne sme pojavljati
samo v vlogi gasilca; če pri-
de v nekem okolju do krize,
naj ne bi samo »presekala
vozla«, marveč mora pred-
vsem odpreti prostor za de-
mokratični samoupravni
dialog in razvoj. To so med
drugim ugotavljali v pred-
kongresnih razgovorih, ko
so poskušali napraviti zak-
ljuček, kam je privedlo re-
ševanje »afer* v neposredni
preteklosti.
ZK je v teh primerih po-
gosteje in odločneje obraču-
navala z različnimi pojavi.
V vseh teh akcijah, od kate-
rih jih mnogo niso privedli
do kraja (zaradi odporov
soudeležencev) pa je prišla
do izraza tudi večja kritič-
nost in občutljivost komu-
nistov ter njihovih osnov-
nih organizacij do slabosti-
birokratskih uzurpacij, li-
beralističnega odnosa do
negativnih pojavov itd.
V predkongresnih razpra-
vah enotno ocenjujejo, da
razčiščevanja niso dokaz
krize, kot trdijo nekateri,
marveč začetek izhoda iz
krize v določenih okoljih,
rasti demokratičnih sil in
odnosov, ko krepitve pozi-
cij članstva in osnovnih or-
ganizacij, ki so se vedno
manj pripravljene pomiriti
z oportunizmom in nedosle-
dnostmi, zlasti v vodstvih.
Analize kažejo, da so se ne-
gativni pojavi, ki so mno-
gokje zrasli v afere, kopičili
že leta in leta, ker so kljub
opozorilom iz baze nekatera
vodstva zanje ostajala glu-
ha in celo prepričevala
članstvo, naj se ne ukvarja-
jo s takimi drobnarijami.
Odsotnost demokratičnega
živl^nja, pasivnost in opor-
tunizem so omogočali kon-
centracijo moči v rokah ne-
katerih, zlasti personalno
unijo »vodilnih* ljudi, pri-
vatiziranje odločanja, ne-
kaznovano kršenje samo-
upravljanja in moralnih
norm. Povsod pa se je poka-
zalo, da so se mnoge napake
dogajale zaradi slabosti pri
delu delegatskih skupščin
in samoupravnih organov.
Zato poudarjajo, da se
mora v proces razčiščeva-
nja nujno vključiti celoten
samoupravni mehanizem.
Pogosto pa se je dogajalo
nasprotno. Vse se je odloča-
lo med komunisti, nato pa
dostavljalo samoupravljal-
cem in delegatom samo v
verifikacijo.
BORBA
ZORA
KOREN
Srečati se z Zoro Ko-
ren, ki vodi novo, uradno
komaj januarja letošnjega
leta odprto poslovalnico
TOZD Kompas Hertz
rent a car v Celju, pomeni
srečati se z odločno, dina-
mično poslovno žensko z
obilico nepotvorjenega
šarma. Človek bi ji na
prvi pogled sploh ne pri-
sodil še druge, materin-
ske dimenzije. Tiste, ki se
lahko pohvali z dvema
dobro vzgojenima otro-
koma 15 in 13 let, pa tudi
istočasno z veliko bridko-
sti v zasebnem življenju.
Je pač tako, nekoga te-
žave zlomijo, drugega še
bolj utrdijo. Pa tega zad-
njega mora biti že v osno-
vi, v biti, dovolj za trdno,
odlično testo človeške
osebnosti.
Ne dvomim, da je treba
največje zasluge za mno-
ge začetne uspehe nove
poslovalnice v Celju, ene
najlepših in slogovno naj-
bolj po Hertzovsko ureje-
nih v Jugoslaviji, pripisa-
ti prav Zori Koren in nje-
nemu majhnemu, tričlan-
skemu kolektiv.
O tem pričajo že mnoge
pohvale domačih in tujih
poslovnih ljudi, pred-
vsem pa dejstvo, da so od
treh, štirih vozil pred de-
vetimi meseci danes v
prometu izposojenih vo-
zil prišli že do številke pe-
tinštirideset vozil Kom-
pas Hertz rent a car.
Hitro poslovno rast pre-
dvidevajo tudi v tem letu,
naslonjena pa je ta rast na
realnost ugleda in kako-
vosti svojih storitev, ki so
si jo ustvarili v celjski po-
slovalnici v izredno krat-
kem času.
Zora Koren se ob pripo-
vedovanju poslovnih na-
črtov »svoje« poslovalni-
ce razvname, sogovorni-
ka prevzame in prepri-
ča... Nobenega dvoma
torej ni, da Zora ne živi z
dušo in telesom za svoj
poklic, za svojo službo, za
svoj Kompas, kjer je
»vendar tako lepo delati,
saj si član dobro organizi-
rane delovne organizaci-
je«. Seveda brez veselja
do dela z ljudmi ne gre.
To je kot pribito!
Kako pa Zori ob službe-
ni odgovornosti in mate-
rinstvu še uspeva ukvar-
jati se s športom, plava-
njem in smučanjem in ob
tem še vzeti v roke svojo
najboljšo prijateljico -
knjigo, to je že skoraj
skrivnost, ki se podpisa-
nemu ob pogovoru z njo
še ni razodela.
MITJA UMNIK

STALIŠČA VTKATI V
KONKRETNE PROGRAME
Po nekajmesečni javni razpravi o predlaganih stali-
ščih ter po dvodnevnem plenarnem zasedanju je v
soboto sklenila delo 3. konferenca Zveze sindikatov
Slovenije. Njen cilj je bil predvsem ugotoviti in dolo-
čiti naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot
nosilcev socialne politike, kot konkreten dosežek pa
so delegati sprejeli stališča in usmeritve, ki naj bi
usmerjala sindikalno delo v bodoče.
Konferenca je skozi razprave odprla vrsto vprašanj, s
katerimi se delavci konkretno soočajo ob vsakodnev-
nem delu. Opozorila je na primer na nekatere vidike
zaposlovanja, med temi pa še posebej na nujno ureja-
nje ustreznega zaposlovanja invalidnih oseb. Kot eno
od bistvenih nalog sindikatov je izpostavila humaniza-
cijo dela in prizadevanje za izboljšanje zdravstvenega
varstva delavcev, varstva pri delu, prehrane delavcev
med delom. Konferenca je naglasila tudi potrebo po
izpopolnitvi sistema pokojninskega zavarovanja de-
lavcev, pa naloge sindikatov pri urejanju življenjskih
razmer delavcev v njihovem okolju, posebej še pri
reševanju njihove stanovanjske problematike. Njena
stališča pa niso obšla niti vprašanj produktivne in
smotrne izrabe delovnega časa ter nujnosti, da se v
prihodnje še več delavcev in njihovih družin vključi v
programe oddiha in rekreacije.
Stališča in usmeritve, ki jih je oblikovala 3. konfe-
renca Zveze sindikatov Slovenije, so seveda dobro
napotilo sindikalnim organizacijam za njihovo nadalj-
nje delo pri poglabljanju socialne politike in socialne
varnosti delavcev. Hkrati pa se zde marsikomu še
preohlapna, ker ne govore dovolj konkretno o tem,
kako posamezna stališča in usmeritve neposredno ure-
jati v praksi. Zato je konferenca tudi sprejela dogovor
o tem, da morajo sindikalne organizacije v najkrajšem
času sprejeti programe aktivnosti, ki se bodo sicer
skladali z usmeritvami 3. konference, a bodo zelo kon-
kretno naravnani na urejanje posameznih področij so-
cialne politike in socialne varnosti delavcev v vsakda-
nji praksi. Morda bi ob tem veljalo posebej izpostaviti
občinsko organizacijo Zveze sindikatov v Celju, ki je
še pred plenarnim zasedanjem 3. konference že spre-
jela minimalni program nalog sindikatov na področju
socialne politike. Iz njega se da razbrati, da bo pogla-
vitna naloga celjskih sindikatov zadržati nadaljnje
upadanje osebnih dohodkov delavcev. Jasno pa je-in
to je nedvoumno naglasila tudi konferenca - da se
socialnega razvoja ne more ločevati od ekonomskega
razvoja celotne družbe, kar seveda pomeni, da je ureja-
nje nekaterih vprašanj s področja socialne politike in
socialne varnosti delavcev tesno povezano z gmotnimi
možnostmi združenega dela. Vsi bi si morali torej pri-
zadevati za to, da bi se materialna osnova dela krepila,
da bi se povečeval dohodek delovnih organizacij, kajti
le tako se bo krepila tudi materialna in socialna var-
nost delovnih ljudi. To pa hkmti tudi pomeni, da mora
vsakdo svoj socialni položaj in socialno varnost zago-
tavljati predvsem z lastnim delom.
Na osnovnih in drugih organizacijah Zveze sindika-
tov torej sedaj sloni naloga, da v praksi konkretizirajo
stališča 3. konference slovenskih sindikatov. Pa pre-
dolgo le ne bi smele odlašati z delom, saj je razprava o
vprašanjih socialne politike in socialne varnosti med
delavci še sveža, odločenost, da bodo premagali te-
žave, pa velika. Razen tega pa so bližnje razprave o
zaključnih računih pravšnja priložnost za to, da se
nekatere naloge, - če so le dane možnosti za to - vtkejo
tudi v letne programe delovnih organizacij.
DAMJANA STAMEJČIČ
nnnp 82
AKTIVNO SKOZI VSE LETO
Nadaljnje podružbljanje SLO in DS
Tudi v letošnjem letu bo izpe-
ljana široka republiška akcija
Nič nas ne sme presenetiti 82, ki
jo bomo tako izvajali že tretjič.
Letošnja akcija bo imela štiri
glavne nosilne točke: prometno
in požarno varnost ter nadaljno
organiziranost in usposabljanje
enot civilne zaščite in narodne
zaščite v neposrednih delovnih
okoljih. Na zadnjem posvetu, ki
so ga pripravili v Ljubljani, vodil
ga je predsednik Sveta za LO pri
Republiški konferenci SZDL
Stane Kotnik, je bilo izrecno
poudarjeno, da morajo vse letoš-
nje aktivnosti potekati skozi vse
leto ter da bodo ob določenem
času dosegle višek. To pa bodo
takoimenovane osrednje aktiv-
nosti in ne zaključne, kajti teh
nikoli ni, ker akcija nikoli ni zak-
ljučena na tako pomembnem po-
dročju, kot je SLO in DS.
Osrednja pozornost bo torej
namenjena prometni in požarni
varnosti. V zadnjih desetih letih
je izgubilo na slovenskih cestah
življenje kar 6413 ljudi, 107 tisoč
488 pa jih je bilo težje ali lažje
poškodovanih. Na tem področju
lahko vsak delovni človek in ob-
čan pripomoreta, da bo cestni
krvni davek in škoda manjša. Pri
požarni varnosti je treba izvesti
vse preventivne ukrepe, da ne bo
prišlo do požarov, ki v zadnjem
času povzročajo veliko material-
no škodo. Ce pa že pride do poža-
ra, moramo biti čimbolje pri-
pravljeni in opremljeni, da bomo
požar omejili in zmanjšali škodo.
Leta 1979 je bilo v Sloveniji 1221
požarov s skupno škodo preko
104 milijone din, leta 1980 je bilo
že 1391 požarov ali 14 odstotkov
več od prejšnjega leta s skupno
škodo že 274 milijonov, lani pa je
bilo 1600 požarov. Naravnih ne-
sreč res ne moremo preprečiti,
lahko pa z našim znanjem in
opremljenostjo bistveno zmanj-
šamo nastalo škodo!
Nadaljevati je treba z usposab-
ljanjem enot civilne zaščite v kra-
jevnih skupnostih ter vseh nepo-
srednih bivalnih prostorih. Naro-
dno zaščito je treba razvijati in
krepiti v temeljnih organizacijah
in tudi krajevnih skupnostih.
Znani so že tudi glavni nosilci za
izvedbo posameznih akcij v le-
tošnjem letu. Za področje pro-
meta bo poskrbel Republiški
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, za požarno
varnost Skupnost protipožarne
ga varstva z vsemi, ki sodijo zra-
ven, za NZ štabi Teritorialn«
obrambe in notranjih zadev, po-
dobno pa bo tudi s civilno zašči
to, kjer gre pretežno za političn"
mobilizacijo, ki jo mora opraviti
socialistična zveza.
Zdaj je naloga na posameznit
izvajalcih, da pripravijo konkret
ne in podrobne programe ter ta
koj začnejo po njih delati. Rezul
tati dveletnega dela na področja
NNNP so znani, letošnja tretj«
akcija jih mora samo še izbolj
šati.
TONE VRABl
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
EVIDENTIRANI KANDIDA TI
ZA SAMOUPRAVNE
INTERESNE SKUPNOSTI
CELJE
Predsedstvo Občinske konference SZDL Celje je
uskladilo kadrovske predloge v ožji predlog evidenti-
ranih možnih kandidatov, ki naj bi opravljali najodgo-
vornejše funkcije v skupščinah samoupravnih intere-
snih skupnosti. Tako je za predsednico skupščine-
skupnosti otroškega varstva predlagana Majda Tro-
gar, za predsednico zbora uporabnikov v tej skupnosti
Marjeta Golčman in za predsednico zbora izvajalcev
Ana Ramšak. Za predsednika skupščine občinske izo-
braževalne skupnosti v Celju je predlagan Franc Ze-
lič, za predsednico zbora izvajalcev Smilja Rotar ter
predsednika zbora uporabnikov Franc Ribič. Za pred-
sednika skupščine kulturne skupnosti je predlagan
Drago Medved, za predsednika zbora izvajalcev Janez
Starina in za predsednika zbora uporabnikov Edo
Gaberšek. Za predsednika skupščine telesnokulturne
skupnosti občine Celje je predlagan Herman Rigel-
nik, za predsednika zbora izvajalcev Milan Hohnjec in
predsednika zbora uporabnikov Danijel Rine. Za
predsednika skupščine skupnosti socialnega
skrbstva je predlagan Jernej Ozis, za predsednico
zbora izvajalcev Valerijana Linder ter predsednico
zbora uporabnikov Judita Ževart. Za predsednico
skupščine skupnosti socialnega varstva občine Celje
je predlagana Antonija Zatler. Za predsednico skup-
ščine občinske zdravstvene skupnosti je predlagana
Majda Meštrov, za predsednico zbora izvajalcev Da-
nica Homan in za predsednico zbora uporabnikov Jo-
žica Kovačič. Za predsednika skupščine skupnosti za
zaposlovanje je predlagan Jože Umek. Za predsednika
skupščine občinske raziskovalne skupnosti je predla-
gan Mirko Doberšek. Za predsednico zbora delegatov
enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zava-
rovanja je predlagana Slava Faletič. Za predsednika
skupščine skupnosti za izgradnjo objektov poseb-
nega pomena je predlagan Zvonko Perlič. Za predsed-
nika skupščine samoupravne stanovanjske skupno-
sti je predlagan Tone Bukovec, za predsednika zbora
uporabnikov Franc Gaberšek in za predsednico zbora
izvajalcev Olga Dergan-Jakhel.
VELENJE
Ožji predlogi možnih kandidatov za nosilce posa-
meznih funkcij v skupščinah občinskih SIS: zdrav-
stvena skupnost, Janez Navodnik iz DO Veplas, tele-
sna kultura Alojz Hudarin iz DO Vegrad, pokojnin-
sko-invalidsko zavarovanje Edo Centrih iz Sodišča
združenega dela v Celju, SIS za kulturo Emil Hartner
iz OS Miha Pintar - Toledo, Titovo Velenje, socialno
varstvo Hermina Glaser upokojenka, otroško var-
stvo Herman Groznik iz OŠ Gustav Šilih v Titovem
Velenju, zaposlovanje Janko Guček iz Temeljne
banke v Titovem Velenju, izobraževanje Janez Zore iz
DO Vegrad, raziskovanje Venčeslav Svoljšak iz Za-
voda za urbanizem Titovo Velenje, stanovanjska
skupnost Edo Uranjek iz DO ESO in socialno
skrbstvo Franc Lesnik iz Temeljnega sodišča Celje -
enota Titovo Velenje. Ob teh so že evidentirani tudi
možni kandidati za opravljanje drugih funkcij v ome-
njenih SIS, to je za zbore izvajalcev in uporabnikov.
ŽALEC
Ožji predlogi možnih kandidatov za nosilce posa-
meznih funkcij v skupščinah občinskih SIS: tako je za
predsednika skmjščine izobraževalne skupnosti
predlagan Franc Zužej, za predsednico zbora izvajal-
cev Erika Oset in za predsednico zbora uporabnikov
Marinka Plevčak. Za predsednika skupščine kul-
turne skupnosti je predlagan Franc Lenko, za pred-
sednika zbora uporabnikov Franc Uratnik in predsed-
nika zbora izvajalcev Milan Gorenjak. Za predsednika
skupščine raziskovalne skupnosti je predlagana
Nada Lukman-Flis. Za predsednika skupščine zdrav-
stvene skupnosti je predlagan Marjan Sever, za pred-
sednika zbora uporabnikov Ivan Diaci, za predsed-
nika zbora izvajalcev pa Niko Tratnik. Za predsednico
skupščine skupnosti socialnega skrbstva je predla-
gana Jerica Janežič, za predsednika zbora uporabni-
kov Peter Kovačič, za predsednico zbora izvajalcev pa
Stanka Hrušovar. Za predsednika skupščine skupno-
sti socialnega skrbstva je predlagan Slavko Resnik.
Za predsednika skupščine skupnosti otroškega var-
stva je predlagan Dušan Kočevar, za predsednico
zbora uporabnikov Marta Vogrinc in za predsednico
zbora izvajalcev Marija Jager. Za predsednika skup-
ščine telesno kulturne skupnosti je predlagan Bruno
Randl, za predsednico zbora uporabnikov Milena
Kveder in za predsednika zbora izvajalcev Branko
Povše. Za predsednika skupščine skupnosti stano-
vanjskega gospodarstva je predlagan Jože Cetina, za
predsednico zbora uporabnikov Minka Žilnik in pred-
sednika zbora izvajalcev Milan Grželj. Za predsednika
skupščine skupnosti za zaposlovanje je predlagan
Stane Jurjovec. Za predsednika skupščine skupnosti
pokojninsko-invalidskega zavarovanja je predlagan
Ivo Robič.	y
evidentirani možni kandidati v
Velenjski občini.
Občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet ZSS
Velenje sta v skladu z volilnim pravilnikom in rokovnikom
° poteku predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih
opravil skupaj oblikovala pregled evidentiranih možnih
•kandidatov za nosilce funkcij v občinski skupščini, skupšči-
'^ah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, za dele-
gate družbenopolitičnega zbora in opredelila ožji predlog
[J^ožnih kandidatov za te dolžnosti.
P^ji predlog za bodočega predsednika skupščine občine
Velenje je kandidat JANEZ BASLE, direktor DO Vegrad.
predsednik IS skupščine občine Velenje v naslednjem man-
datnem obdobju naj bi bil B020 LEDNIK iz DO Rudarski
šolski center. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je
^^identiran kot »ožji predlog« ALOJZ KIKEC iz DO RLV,
?? predsednika zbora združenega dela ALOJZ SAJE iz DO
gorenje TGO in za predsednika zbora krajevnih skupnosti
•■^^ANC CEVZAR iz DO TLV.
celjski komunisti
TUDI VEČ NOVIH IMEN
Predsednik konference naj bi bil Dušan Burnik
Programsko volilna konfe-
renca komunistov občine
Celje bo 25. februarja ob 15.
uri v dvorani Golovec v Ce-
lju. To so sklenili na pone-
deljkovem zasedanju člani
Občinske konference ZK.
Vsaka osnovna organizacija
ZK v občini mora izvoliti za
programsko volilno konfe-
renco po enega delegata, ra-
zen tistih organizacij, ki ima-
jo svojega člana je v sestavu
sedanje občinske konfe-
rence.
Na seji konference so člani
obravnavali tudi kadrovske
predloge za opravljanje na-
jodgovornejših dolžnosti v
občinski organizaciji ZKS.
Tako so potprli predlog, naj
bi v bodoče opravljal funkci-
jo predsednika konference
Dušan Burnik, sedaj pred-
sednik kolektivnega poslo-
vodnega organa v Železarni
Štore. Funkcijo v Občinski
konferenci ZK naj bi oprav-
ljal neprofesionalno. Funkci-
jo sekretarja komiteja -Ob-
činske konference ZKS Ce-
lje naj bi tudi v bodoče
opravljal dosedanji sekretar
Aleš lic, prav tako pa naj bi
tudi v bodoče opravljali
funkcije izvršnih sekretarjev
komiteja Ivan Potočnik,
Srečko Pratnemer in Franc
Pusar. Konferenca je podpr-
la tudi predlog za er^ajst čla-
nov komiteja Občinske kon-
ference ZKS Celje. Vanj so
predlagani: Jože Arzenšek,
Ivanka Cokan, Marjan Drev,
Erika Kosi, Albert Lebič, Mi-
lan Loštrk, Franc Mlinarič,
Herman Rigelnik, Ivan Si-
mon in Venčeslav Zalezina.
Delegati konference so so-
glašali tudi s predlogom 28-
tih delegatov, ki se bodo
udeležili 9. kongresa ZKS in
treh delegatov za 12. kongres
ZKJ.
O vseh predlogih bodo v
naslednjih dneh razpravljali
komunisti v osnovnih orga-
nizacijah ZK v celjski občini,
dokončno pa jih bodo potr-
dili na programsko volilrii
konferenci občinske organi-
zacije ZKS Celje.
DS
S seje občinske konference zks laško
REŠEVATI SAMOUPRAVNO
V razpravi je sodeloval predsednik ZKS France Popit
Minulo sredo je bila v La-
škem seja občinske konfe-
rence ZKS, katere se je po-
leg predsednika ZKS Fran-
ceta Popita udeležilo tudi
nekaj članov centralnega ko-
miteja, ki so se lani ob koncu
leta kot delovna skupina
mudili v tej občini. Razpravo
na seji so namenili prav po-
ročilu te skupine in pa oceni
samoupravnih družbeno-
ekoriomskih in družbenopo-
litičnih razmer v občini, ki jo
je na seji podal sekretar ko-
miteja občine Laško Cveto
Knez.
Razprava, oprta na ome-
njena izhodišča, je ponovno
osvetlila nekatere najbolj pe-
reče probleme, s katerimi se
gospodarstvo te občine sre-
čuje in ki mu zmanjšujejo
uspešnost uresničevanju
razvojnih, hkrati pa tudi sta-
bilizacijskih ciljev. Razprav-
Ijalci so sicer želeli ostati v
okvirjih dosega moči odloči-
tev kolektivov in poprišča
boja ZK ter drugih političnih
sil, vendar se niso mogli
izogniti težavam in zaenkrat
nepremostljivim oviram, ki
so izven dosega njihove volje
in prizadevanj.
Predsednik France Popit
je sproti posegal v malone
vsako razpravo in polemizi-
ral z razpravljalci. Večjidel je
upošteval argumente in sta-
lišča, vendar pa ves čas
vztrajal, da je treba vse te te-
žave razreševati neposredno,
brez vmešavanja države, po
samoupravni poti s sporazu-
mi, predvsem pa z jasno
opredeljenimi dohodkovni-
mi odnosi.
Udeleženci v razpravi so
vendarle »izkrcali« svoj to-
vor teZav, ker so smatrali, da
je prisotnost tako uglednih
gostov priložnost za to. Bolj
med besedami, kot v izgo-
vorjenem besedišču je bilo
slutiti, da v laški občini od-
govorni za gospodarstvo ni-
so najbolj prepričani, da bi
bili njihovi partnerji na stiči-
šču največjih težav dosledno
uglašeni na zborno realizaci-
jo stabilizacijske viže. V zra-
ku visi bojazen, da bi mogli v
bitki za dosledno enakoprav-
nost v medsebojnih pogod-
benih razmerjih potegniti tu-
di krajši konec. Brž ko ne v
laški občini večina komuni-
stov, predvsem pa najodgo-
vornejši, vedo, da ne gre za-
menjevati samoupravne poti
in odnosov s prisilo državne
regulative, čeprav bi nepou-
čenemu lahko razprava
vzbudila videz, da si v tej ob-
čini obetajo meditornih reši-
tev od zgoraj.
V	razpravi so sodelovali
Srečko Brilej, predsednik
IS; Srečko Šentjur, direktor
TIM; Stane Koselj, direktor
papirnice Radeče; Zlatko
Pavčnik in Miha Prosen iz
TIM; Božo Šola iz Predilni-
ce; Saša Brkljačič in Jože
Rajh iz KZ; Franc Perše iz
Zdravilišča in Srečko Vreč-
ko, ki je konferenci posredo-
val stališča aktiva komuni-
stov - neposrednih proizva-
jalcev. Iz tega seznama raz-
pravljalcev je razvidno, o ka-
terih problemih je v glavnem
tekla beseda.
V	povzetku je na koncu se-
je predsednik France Popit
poudaril, da je s potekom se-
je zadovoljen, priporočil pa
komunistom, da začnejo biti
konkreten boj za izpolnjeva-
nje temeljnih nalog znotraj
samoupravnega političnega
sistema. Nadalje je dejal, da
komunisti ne bi smeli čakati
na smernice in nekakšna na-
vodila. Na pomembne seje
republiškega in zveznega
partijskega vodstva bi mora-
li v osnovnih organizacijah
takoj in v okviru lastnih ra-
zmer sprožiti razprave, kon-
kretne sklepe in akcije.
JURE KRASOVEC
USTAMO
KRONIKO
Pred tremi leti je 10. fe-
bruarja po dolgotrajni bo-
lezni, vendar do zadnjega
trenutka v delovnem za-
nosu, umrl eden največ-
jih sinov slovenskega na-
roda, revolucionar, mi-
slec in politik Edvard
Kardelj. Pogrebne sveča-
nosti v Ljubljani se je
udeležilo na tisoče ljudi iz
vse države, od svojega
najboljšega sodelavca pa
se je osebno prišel poslo-
vit, takrat tudi že močno
bolan maršal in predsed-
nik SFRJ - Josip Broz
Tito.
Revolucionarna pot
enega največjih teoreti-
kov in uteleševalcev teo-
rije v praktično življenje
se je začelo že v dijaških
in pozneje študentskih le-
tih. Od znanstvene anali-
ze slovenskega naro-
dnostnega vprašanja, pa
do zadnjih stavkov, kijih
je prispevek o ustvarja-
nju nove, samoupravne
socialistične Jugoslavije
diktiral v magnetofon, je
preteklo skoraj petdeset
let, v tem času pa je
Edvard Kardelj napisal
na stotine del v samostoj-
nih knjižnih izdajah, dalj-
ših publicističnih delih,
člankih, referatih, esejih.
Ni ga vprašanja v
ospredju interesov naših
delovnih ljudi, v ospredju
interesov vsega človeš-
tva, ki bi ga Edvard Kar-
delj z vso resnostjo in
znanstvenim nastopom
ne analiziral, pri tem pa
razvil pobude in ideje o
njihovem razreševanju.
Naj je šlo za vprašanje
vojne in miru, za razvoj
socializma na vasi, za
mednarodne odnose blo-
kovskega nasprotovanja
in za njegov antipod -
neuvrščenost, naj je šlo za
preseganje dogmatizma v
mednarodnem delav-
skem in revolucionarnem
gibanju, ko je skupaj s Ti-
tom znanstveno utemeljil
samoupravno pot - ve-
dno je bil Edvard Kardelj
poleg misleca tudi prak-
tik in vselej je teorijo pre-
verjal v praksi.
Ob vsem bogastvu, ki
ga je zapustil, ga vendar
še vedno in vse bolj po-
grešamo.
POGLED V svET s kovinotehnd
POLJSKA DRAMA - KOT NADALJEVANKA
Poljska drama ohranja napetost
navznoter tudi po dveh mesecih od
uvedbe izrednega, vojnega stanja,
s katerim so 13. decembra lani od-
pravili številne državljanske svo-
boščine in s katerim je glavno be-
sedo v državi dobila vojska. V
dveh mesecih so sicer nekoliko
ublažili ukrepe, kot so prepoved
dopisovanja in telefoniranja (če-
prav pogovorom še prisluškujejo,
kar tudi javno in uradno priznava-
jo), malce so ublažili prepovedi po-
tovanj iz kraja v kraj, postopoma
spet odpirajo šole.
Pri tem pa ostane dejstvo, da po
dveh mesecih izrednega stanja vo-
jaška vlada ni mogla premakniti
na bolje nobene od predpostavk
normalizacije. Partija, prizadeta
in razrahljana od napak in zablod
v preteklosti, je dejansko še zme-
rom v senci vojaške vlade. Napo-
vedanega plenuma partije še zme-
rom ni. Nobenih znamenj ni, da bi
vojaška oblast v doglednem času
bila voljna obnoviti dejavnost sin-
dikatov.
Še manj je znamenj, da bi bili
internirani voditelji Solidarnosti
voljni podrediti se vladi, tako ali
drugače soglašati z izrednim sta-
njem in nasledki le-tega. Tudi dia-
log med vlado in predstavniki ka-
toliške cerkve je za zdaj-po vsem
videzu - nemogoč. Značilno je, da
je po obisku treh najvišjih polj-
skih škofov v Vatikanu, papež Ja-
nez Pavel II. izredno izrekel za ob-
novo Solidarnosti kot neodvisne-
ga sindikata. Takšno stališče je
kajpak povsem navzkriž s stališči
sedanjega poljskega vojaškega
vodstva, ki skuša Solidarnost kar
se le da očrniti, kompromitirati.
Na to se navezuje čedalje hujša
gospodarska kriza, ki sega od dra-
stičnega in še naraščajočega upa-
da proizvodnje, nazadovanja izvo-
za, do čedalje slabše preskrbe pre-
bivalstva, ki ogroža že najbolj te-
meljne potrebe ljudi, recimo po
vsakdanjem kruhu.
Takšna Poljska je postala in če-
dalje bolj postaja jabolko spora
pri obračunavanjih med obema
vojaško-političnima blokoma, kar
se je najnazorneje pokazalo v to-
rek v Madridu, ko so nadaljevali,
bolje rečeno, skušali nadaljevati
konferenco o varnosti in sodelova-
nju v Evropi.
Že nedavni ženevski sestanek
med Gromikom in Haigom je po-
kazal, da je poljska drama postala
glavni kamen spotike v odnosih
med obema supersilama in obema
blokoma. Medsebojne obdolžitve
se zaostrujejo in razumljivo za-
strupljajo mednarodno ozračje;
možnosti za obnovo popuščanja
napetosti so videti sila tanke ali
nikakršne.
Ob Madridu je zdaj in za zdaj
edina svetla točka dejstvo, da ne
ena ne druga vojskujoča se stran (v
smislu hladne vojne) ne upata
spodbijati stališč neuvrščenih in
nevtralnih držav, ki so pripravile
osnutek sklepnega dokumenta.
Značilno je, da so že na prvi ple-
narni seji (ki se je sicer končala s
splošnim prepirom) tako predstav-
niki vzhodne strani kot ameriški
zunanji minister Haig morali izre-
či priznanje temu dokumentu.
Vse to pa na žalost še ni jamstvo
za uspeh madridskega sestanka.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
celjsko gospodarstvo
NAL02BE V ČRNI GORI
Nosilec nalog je Razvojni center Celje
šestdeset milijonov di-
narjev bodo Kompas, delov-
na organizacija Plastika v
SOZD REK Titovo Velenje,
Tovarna nogavic Polzela in
Razvojni center Celje vloži-
li v razvoj zasebnega turi-
stičnega sektorja v črnogor-
skem primorju. Nalogo so
opredelili v samoupravnem
sporazumu, ki so ga podpi-
sali minuli petek.
Gre za pomembno nalož-
bo, s katero bodo predvido-
ma že do viška letošnje sezo-
ne usposobili 1454 turistič-
nih postelj v zasebnem turi-
stičnem sektorju. Gre za
apartmane in sobe vrhunske
kategorije in sicer na po-
dročju Budve, Bečičev, Mi-
ločera, Sv. Štefana in Petrov-
ca. Podpisani samoupravni
sporazum o sovlaganju v za-
sebni turistični sektor je
odraz poslovnega interesa
vseh sodelujočih v tej nalogi,
saj bo naložbe, za katere so
močno zainteresirani v črno-
gorskem primorju, močno
podprl devizni interes vseh
sovlagateljev. Kompas, ki bo
prodajal tako pridobljene
zmogljivosti namreč zago-
tavlja, da bo vsaj 80 odstot-
kov zmogljivosti lahko pro-
dal tujcem za konvertibilne
devize.
Praktično gre za usposobi-
tev 126 zasebnih objektov,
kot kaže pa bodo uresničili v
naslednjih letih podobne na-
ložbe še v 124 objektih in ta-
ko usposobili 3000 turistič-
nih pdstelj visoke kategorije
v turistično izjemno zanimi-
vih krajih Črne gore.
Na novinarski konferenci,
ki je bila uvod v podpis spo-
razuma, so predstavniki
vseh sovlagateljev izrazili iz-
jemen poslovni interes, ki se
posebej kaže skozi možnost
takšnega pridobivanja deviz,
saj so vsi sovlagatelji v polo-
žaju, ko devize le težko pri-
dobivajo, medtem ko jih sil-
no potrebujejo za svojo nor-
malno proizvodnjo. Prav ta-
ko so vsi vlagatelji izrazili
pripravljenost, da tudi v pri-
hodnje na podobnih osno-
vah združujejo svoj poslovni
interes, sredstva in delo.
Četudi gre za zelo pomem-
ben nastop slovenskega go-
spodarstva v Črni gori, pa ta
projekt ni niti najzanimivejši
v trenutni pospešeni aktiv-
nosti Razvojnega centra.
Vsaj tako pomemben je na-
mreč projekt izgradnje hote-
la A kategorij^e Palas v Pe-
trovcu. Zanj so denar združi-
h Zlatarne, Aero in Kovino-
tehna. Gre pa za gradnjo ho-
tela, ki naj bi nadomestil zru-
šenega v potresu. Celjsko go-
spodarstvo združuje za grad-
njo tega hotela 210 milijonov
dinarjev, gradbena dela pa
izvaja Pionir iz Novega me-
sta po projektih Razvojnega
centra. Slovenski gradbeniki
so pred izjemno zahtevno
nalogo, saj želijo dokazati, da
se da hotel izgraditi kako-
vostno in brez težav v sed-
mih mesecih, do turistične
sezone torej. 376 postelj naj
bi namreč pridobili do 13. ju-
lija, črnogorskega nacional-
nega praznika
Največ pozornosti v priza-
devanjih Razvojnega centra
Celje, da se tvorneje vključi
v obnovo in razvoj gospodar-
stva manj razvite Črne gore,
pa gotovo zasluži prevzeta
naloga, po kateri naj bi v
drobnem gospodarstvu te re-
publike do konca 1985. leta
odprli 3.000 delovnih mest.
Četudi je delo po začetnem
zagonu zaradi še nekaterih
nerazčiščenih vprašanj za-
stalo, je v obdelavi trenutno
kar 29 nalog. Od teh so štiri
praktično zaključene in v
kratkem lahko pričakujemo
podpis samoupravnega spo-
razuma o sovlaganju. Izhodi-
šča so jasna - v Črni gori, še
posebej v njenih nerazvitih
predelih, je treba najti mož-
nosti za smotrno in gospo-
darno zaposlitev velikega
števila delavcev. To nalogo
pa povezujejo s poslovnim
interesom slovenskega go-
spodarstva, ki naj bi sovlaga-
lo v ta delovna mesta in zani-
mivo obrtno proizvodnjo.
Že letos naj bi tako odprli
okoli 500 delovnih mest in
leto zatem še 750. Predvsem
gre za odprtje invalidskih
delavnic s poslovno usmeri-
tvijo v les in papirno konfek-
cijo, pa tudi za naložbe v gra-
fiko, lesno proizvodnjo in
mehanične delavnice. Na še-
stih dodatnih nalogah prav
zdaj intenzivno delajo in na
Razvojnem centru, kjer so se
naloge lotili izjemno resno in
odgovorno tudi zaradi last-
nega poslovnega interesa
obetajo, da jim bo naporom
navkljub do leta 1985 veliki
cilj - 3.000 delovnih mest,
uspelo doseči.
BRANKO STAMEJCIC
žalski kadri
106 JIH JE BREZ SLUŽBE
Letos 1,8 odstotna rast števila zaposlenih
v občini Žalec ocenjujejo,
da je načrtovanje potreb po
kadrih za to srednjeročno
obdobje kvalitetnejše, pred-
vsem pa bolj realno. Predvi-
dena kvalifikacijska struktu-
ra je ugodnejša. Sprejeto ra-
zmerje znotraj kvalifikacij-
ske strukture je 60 odstotni
strokovni profil in 40 odstot-
ni ozki profil. Da bi to ra-
zmerje dosegli, so sa v občini
že lani prizadevali izboljšati
kadrovsko strukturo tudi na
osnovi novih zaposlitev. Si-
cer pa so lani znašale načrto-
vane potrebe po kadrih 710
delavcev, razpoložljivi de-
lovni potencial pa 460 delav-
cev. To pomeni, da je bil raz-
korak med planom potreb in
realnimi možnostmi kritja
odločno prevelik.
Lani so v občini Žalec
prioritetno zaposlovali kadre
v organizacijah združenega
dela s področja gospodar-
stva, ki so izvedle večje na-
ložbe. v družbenih dejavno-
stih je bila rast zaposlenosti
možna le, če so kje aktivirali
nove zmogljivosti. Lani je bi-
lo v občini zaposleno v go-
spodarstvu 89,4%, v nego-
spodarstvu pa 10,6% ka-
drov. Enako razmerje načr-
tujejo tudi za letošnjo leto.
Letos naj bi znašala rast za-
poslenosti 1,8 odstotkov. Ta-
ko bo mogoče na novo zapo-
sliti 525 delavcev. Od tega
312 delavcev za dodatne po-
trebe, 171 delavcev za nado-
mestne potrebe in 42 pri-
pravnikov. 69,7 odstotkov
delavcev naj bi se zaposlilo v
neposredni proizvodnji, med
predvidenimi novozaposle-
nimi pa je načrtovan 60 od-
stotni delež strokovnih ka-
drov.
Ob koncu lanskega leta je
bilo v občini Žalec 106 iskal-
cev zaposlitve, od tega en de-
lavec z visoko šolsko
izobrazbo, en delavec z višje-
šolsko izobrazbo, 22 s sred-
njo šolo, 25 s poklicno, 50
priučenih delavcev in sedem
delavcev brez poklica. Med
iskalci zaposlitve s srednjo
šolo je najbolj problematič-
no zaposliti gradbene tehni-
ke (devet jih je), elektrote-
hnike in gimnazijske matu-
rante. Od 106 iskalcev zapo-
slitev jih je sedeminštiride-
set starih do 26 let.
Letos bodo morali v posa-
meznih samoupravnih orga-
nizacijah in skupnostih bolj
načrtno preveriti ustreznost
obstoječe zasedbe del in na-
log z vidika strokovnosti po-
sameznikov, zmanjšati in
ukinjati pogodbeno in na-
durno delo ter pospešiti od-
hod v pokoj, če so izpolnjeni
za to vsi pogoji. Za izvedbo
teh nalog pa so v veliki meri
odgovorni tudi organi uprav-
ljanja v samoupravnih orga-
nizacijah in skupnostih.
JANEZ VEDENIK
^--\
RUDARJI V
FEBRUARJU
v sedmih delovnih dneh
februarja so velenjski rudarji
nakopali 126 800 ton premo-
ga ali poprečno na dan 18 ti-
soč 114 ton. S tem so po dalj-
šem času zaostali za izpolni-
tvijo osnovnega načrta (to-
krat samo 92,9 odstotka) in
delovnega (96,3 odstotka).
v februarju načrtujejo po
osnovnem načrtu 22 delov-
nih dni, po delovnem pa 23 in
eno tretino, kar pomeni, da
bodo delali tudi vse sobote z
razhko ene, ko bo 20. februar-
ja v jami samo prva izmena.
Sicer pa morajo v februarju
nakopati po osnovnem načr-
tu 428 tisoč 800 ton premoga,
po delovnem pa 434 tisoč 140.
Rezultati prvega dela fe-
bruarja so glede na željo po
izpolnitvi mesečnega plana
slabi, ker pa poznamo zagna-
nost velenjskih rudarjev, lah-
ko pričakujemo, da bodo me-
sečni plan tudi tokrat izpol-
nili.
V letošnjem letu velenjski
rudarji še niso nakopali v
enem dnevu več kot 20 tisoč
ton premoga.
TV
v	J
socialna varnost v aeru
VELIKA SKRB ZA DELAVCE
Ustanovljen aktiv invalidov in krvodajalcev
Osnovne organizacije
ZSS Aera v Celju, ki zdru-
žujejo sedem organizacij ZS
v štirih političnih skupno-
stih (AERO Celje, Šempe-
ter, Medvode, Beograd), so
bile glede socialne varnosti
svojih delavcev že veliko
prej kot v predkongresnem
obdobju, nosilke pobud, ki
so jih tudi konkretno ure-
sničevali. Poudarek so deja-
li zaposlovanju, štipendira-
nju, usmerjenemu izobraže-
vanju ter varstvu pri delu.
V letu 1979 so imeli na pri-
mer 135 nezgod, lani pa jim
je to število uspelo zmanj-
šati na 81 nezgod.
Kljub temu, da je stano-
vanjska izgradnja tudi pri
njih zaostala, pa so vseeno
svojim delavcem dodehli 21
stanovanj, zelo pa podpirajo
tudi individualno gradnjo v
okviru njihove stanovanjske
zadruge. V izgradnji imajo
objekt z 32 stanovanji, gradi-
jo pa tudi v Beogradu in
Žalcu.
Zelo dobro imajo organizi-
ran tudi oddih za delavce.
Počitniških domov je precej,
pravkar pa pripravljajo sa-
moupravni sporazum, s ka-
terim bodo združili vse kapa-
citete na tem področju.
Med nadaljnimi konkret-
nimi akcijami, ki so jih v Ae-
ru že realizirali, je tudi usta-
novitev aktiva delovnih in-
validov v vseh celjskih toz-
dih. Imajo 70 delovnih inva-
lidov in sicer druge ter tretje
kategorije, za katere je izre-
dno preskrbljeno. Večkrat se
invalidi niso počutili enako-
pravne z mlajšimi delavci,
zato so jim zdaj omogočili
takšna delovna mesta, kjer
še vedno lahko ustvarjalno
delajo. Delavna mesta v Ae-
ru niso lahka, kar govori že
tudi podatek, da je od vseh
invalidov 60 odstotkov žena.
Pri vsem tem pa je zanimivo,
da število pri njih zaposlenih
delavcev upada, narašča pa
število invalidov, ki jih sprej-
mejo v dogovoru z zavodom
za zaposlovanje. Aero je
eden redkih delovnih kolek-
tivov, ki ima posluh in to
izreden za invalidsko proble-
matiko, kar je predvsem za-
sluga kadrovske socialne
službe.
Pred kratkim so v Aeru
ustanovili tudi aktiv krvoda-
jalcev, trenutno jih je 250 v
Celju, v Šempetru pa 100.
Prirejajo srečanja ob Dnevu
krvodajalcev, pa tudi sicer
so zelo ponosni najmlajšega
krvodajalca v Sloveniji Da-
nija Jazbinška, ki je bil že
odlikovan za petdesetkratno
dajanje krvi.
ZDENKA STOPAR
GORIVA NI DOVOLJ
Oskrba s plinskim in kurilnim oljem se je v naši regiji
močno poslabšala. Namesto 150.000 litrov kurilnega olja,
kolikor bi ga na dan regija potrebovala, pride le 75.000 litrov.
Pri Petrolu poteka nabava iz rednih virov in iz zveznih
materialnih rezerv. Prioriteto pri oskrbi s kurilnim oljem
imajo zdravstvene organizacije, domovi za ostarele, vrtci,
prehrambena industrija in hišni sveti. V privatni sektor
kuriv ne razvažajo. Prav tako teh goriv ni možno dobiti na
benzinskih črpadkah. Kritičnih zastojev pri oskrbi zaenkrat
ni, le za dva dni je brez oskrbe ostal hišni svet v Ratanski
vasi. Sicer pa je potrebno vsepovsod gospodarno ravnati s
kurivom in strogo upoštevati dogovorjena merila za varče-
vanje. Po oceni na republiški ravni naj bi se situacija po 20.
februarju izboljšala.	VVE
kil uboje
DOBRO GOSPODARILI
Izdelali 5820 ton različnih izdelkov
Kljub temu, da še niso zna-
ni točni podatki, kako so lani
gospodarili v Keramični in-
dustriji Liboje, pa vseeno
pravijo, da je bilo leto kar
uspešno. Lani so izdelali
skupaj 5820 ton različnih iz-
delkov v skupni vrednosti
nekaj več kot 338 milijonov
dinarjev. Na tuje tržišče so
lani prodali 533 ton različnih
izdelkov v skupni vrednosti
53.760.890 dinarjev. Obseg
izvoza so povečah v prometu
z letom poprej za 42 odstot-
kov. Takšno povečanje gre
predvsem na račun močnej-
šega izvoza na klirinško po-
dročje, kjer so prodali tri če-
trtine izvoženega blaga. V
tem času pa posvečajo naj-
večjo skrb izvozu na konver-
tabilno področje.
V letošnji delovni načrt so
zapisali, da bodo fizični ob-
seg proizvodnje povečali za
9,11 odstotka, vrednost pa za
19,36 odstotka. Z zmoglji-
vostjo, ki jo imajo, menijo,
da je to največ, kar bi lahko
dosegli. Zaostrene gospodar-
ske razmere pa jih vse bolj
silijo, da ponovno proučijo
srednjeročne delovne načr-
te. Sicer pa bodo v Libojah
še v tem mesecu pričeli z
gradnjo obrata družbene
prehrane, ki ga kolektiv Ke-
ramične industrije že dolgo
pogreša. Poleg tega pa letos
načrtujejo še več manjših na-
ložb v obnavljanju proizvod-
nje. Gospodarjenje tega ko;
lektiva je na predzadnji seji
obravnaval tudi Izvršni svet
občine Žalec in menil, da je
ta kolektiv dosegel v minu-
lem letu dobre rezultate.
T. TAVCAB
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
draga in dragocena je voda v občini šentjur
VODOVODI KLIČEJO PO UREDITVI
Uspehi tam, kjer so se složno lotili akcij
v šentjurski občini je na vodovo-
dno omrežje, ki ga opravlja Komu-
nalno obrtno podjetje Šentjur veza-
nih približno 1400 uporabnikov. To
so gospodinjstva in industrija. Razen
klavne industrije, uporabljajo druge
delovne organizacije vodo iz vodovo-
dnega omrežja le v sanitarne namene
in za redni proizvodni proces uporab-
ljajo zajetja iz drugih virov (poto-
kov).
Prepletenost z vodovodnim omrež-
jem je v tej občini še slaba. Približno
50% je različnih vodovodov, še vedno
pa je veliko vodnjakov, ki jih zlasti
kmetje ne opuščajo tudi tedaj, ko do-
bijo vodo iz vodovodnega omrežja, in
jih uporabljajo za napajanje živine in
druge potrebe v kmetijstvu. Res pa je,
da so vodnjaki v večjih, strnjenih nase-
ljih že zelo redki.
Včasih z občasnim pomanjkanjem,
večkrat pa z oporečnostjo vode se bo-
rijo v skoraj vseh krajevnih skupno-
stih, kjer še imajo staro vodovodno
napeljavo. Vodo v teh zajetjih seveda
redno klorirajo. Večina vodovodov je
potrebna temeljite sanacije, kot na pri-
mer zajetje pri Ferležu, vodovod Plani-
na in Rudenik, Prevorje in še kje. Vo-
dovodi stari 40 let so iz salonitnih cevi
in so svoje že odslužili, zato jih bo
treba sistematično obnavljati in stare,
pronicljive cevi zamenjati z novimi, al-
katen cevmi, ali pa litoželeznimi, ki so
najbolj vzdržljive.
V šentjurski občini ugotavljajo, da
bo potrebno v prihodnje narediti več
za zagotavljanje lastnih vodnih virov,
saj zdaj v dobršen del občine priteka
voda iz celjskega zajetja. Nekateri kra-
jani pa uporabljajo vodo iz Loke, za
katero velja, da je v primerjavi s celj-
sko mnogo boljša. Občina Šentjur vo-
do torej odkupuje iz celjske in šmar-
ske občine, kar potrošniku zelo podra-
ži kubični meter vode in zato so šent-
jurčani in okoličani na vrhu slovenske
lestvice za ceno vode. Za kubični me-
ter odštejejo 8,50 din. Že na meji med
šentjursko in šmarsko občino plača
Komunalno podjetje za »vstop« vode
iz Celja 3,15 din za kubični meter. Po-
tem pa je potrebno večji del te vode še
prečrpavati na Botričnico od koder na-
to oskrbujejo s pitno vodo v glavnem
ves Šentjur in še nekatere okoliške
kraje in vasi. Zaradi tega prečrpavanja
je električna energija v strukturi cene
za vodo 50%-postavka.
Vodovodno omrežje v šentjurski ob-
čini oskrbujeta samo dva oskrbovalca,
ki imata veliko težav pri svojem delu,
saj je vodovodno omrežje dotrajano in
velikokrat nastopijo okvare. Svoje pri-
spevajo še zemeljski plazovi, ki se naj-
raje odtrgajo kje v bližini vodnih zaje-
tij.
V letošnjem letu nameravajo v neka-
terih krajevnih skupnostih urediti vo-
dovodno omrežje. Tako so vsaj zapisa-
li v program del in nalog za letošnje
leto. Vendar se vselej postavlja vmes
vprašanje denarja. Tako je v izgradnji
vodovod v krajevni skupnosti Kalob-
je. Z deli bodo nadaljevali letos, saj je
treba le še dokončati rezervoar in se-
kundarne vode. Zapleta pa se pri opo-
rečnosti vode, tako vsaj kažejo prei-
skave Centra za socialno medicino in
higieno dela Celje. Po vsej verjetnosti
bo potrebno pred uporabo te vode ure-
diti še kemično in bakteriološko čišče-
nje. Na Kalobju imajo svoje zajetje, v
katerem se voda skali ob vsakem več-
jem nalivu. Napeljavo omrežja bodo
čistilne naprave seveda podražile, a če
so nujne, jih bodo morali namestiti.
Velja omeniti, da so vodovod na Ka-
lobju pomagali graditi brigadirji in tu-
di letos računajo na njihovo pomoč.
Stara vodovodna napeljava povzro-
ča probleme tiidi krajanom v krajevni
skupnosti Ponikva, kjer pa so pred
dvema letoma le pridobili del novega
omrežja. V akcijo za napeljavo vodo-
voda so se tedaj vključili številni kraja-
ni, brigadirji, vojaki in delavci PAP iz
Ljubljane. Taka združena vaja bi bila
za vzgled tudi mnogim drugim krajev-
nim stcupnostim. Kljub vsemu pa na
Ponikvi še niso odstranili vseh starih
cevi. To delo so predvideli za letošnje
leto.
Nalog pri obnovi na napeljavi vodo-
vodnega omrežja je v šentjurski občini
veliko. Vsega letos ne bodo zmogli in
najbrž tudi do konca srednjeročnega
obdobja ne. Zato bodo marsikje še ve-
dno prav prišli dobri stari vodnjaki.
MATEJA PODJED
LAN1104 STANOVANJA
V žalski občini so v preteklem letu uresničili načrtovano gradnjo stanovanj iz
programa izgradnje za obdobje 1976 do 1980. Kar v lanskem letu pa so zgradili
104 nova stanovanja ali 4835 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Tako so
zgradili v Ložnici pri Žalcu 27 stanovanj, v Preboldu 26, v Zabukovici 11, pri
koncu pa je gradnja dveh 20 stanovanjskih blokov v Libojah in v Preboldu. Po
načrtu izgradnje družbenih stanovanj za leto 1981 so pričeli z gradnjo 42. stano-
vanjskega bloka v Doberteši vasi, čez nekaj časa pa bodo pričeli tudi z gradnjo
120 stanovanj v soseski V v Žalcu. Samoupravna stanovanjska skupnost v žalski
občini gospodari skupno z 2340 stanovanji v 258 zgradbah v šestnajstih krajev-
nih skupnostih. V srednjeročnem programu nove stanovanjske izgradnje so se
opredelili za 6 odstotkov združevanja sredstev od osebnih dohodkov, od tega 1,2
odstotka za solidarnost v občini, 1,5 odstotka za vzajemnost, s 3,63 odstotka pa
razpolagajo organizacije združenega dela. Sedaj pa še ni jasno, ali bodo organiza-
cije združenega dela predvideni odstotek (3,36) sprejele.^Na sliki: Gradnja 42,
stanovanjskega bloka v Doberteši vasi.
T. TAVČAR
rejnine
DRUŽBENO PREMALO OVREDNOTENE
Skrb za rejence nikoli dovolj preplačana
Kadar gre za otroke smo že
zdavnaj zapisali, da nam gre
za ustvarjanje enakih druž-
benoekonomskih pogojev za
slehernega otroka. Zato rej-
ništvo pomeni eno izmed ti-
stih oblik družbene skrbi za
otroke, ki želi v odprtem in
toplem družinskem okolju
otroku dati vse, kar mu lah-
ko z vzgojo, prevzgojo in sa-
movzgojo da rejniška druži-
na. Se posebej, če rejniška
družina z družbenimi organi
in strokovnimi službami,
predvsem pa s toplim dru-
žinskim srcem privzetemu
otroku kaže raznovrstne poti
družbenega, osebnega ter
delovnega uveljavljanja.
Rejništvo ima nedvomne
prednosti pred domskim
varstvom. Rejenec se vse
bolj počuti enakopravnega
člana družine. Samo celovita
družinska odgovornost, s
strokovno pomočjo in sode-
lovanjem, pa lahko v otroku
prebudi vsa najlepša občutja
razumevajočega družinske-
ga okolja.
Nedvomno je izredna po-
membna določitev meril za
izbiro rejniške družine. Se
pomembnejše je, da imajo
pri tej odločitvi pomembno
vlogo krajevne skupnosti,
družbenopolitične organiza-
cije, zlasti socialistična zve-
za, vsi tisti torej, ki lahko
izrečejo širše mnenje o rejni-
ški družini. Vsaka mati - rej-
nica bo najbolj srečna, zado-
voljna in uspešna, če bo otro-
ka usmerjala ne le v šolsko
delo, ampak tudi v družbeno
in interesno dejavnost. Tudi
rejniška družina, kot vsaka
naša družina, se bo vsak dan
bolj zavedala, da je v naši
družbi vse polno različnih
organiziranih oblik skrbi za
otroka.
In kako je s to našo druž-
bo? Prav bi že bilo, če bi v
krajevnih organizacijah so-
cialistične zveze problemati-
ka rejništva in položaj rejen-
cev dobil ustrezno mesto. Le
po tej poti bo rejništvo po-
družbljeno in bo pridobivalo
poudarjeno družbeno vre-
dnost, delo rej niče pa vre-
dnost pomembnega vzgojne-
ga, družbenega in odgovor-
nega dela. Poklic rej niče se
počasi uveljavlja, morda
prav zaradi tega, ker vsa
skrb in delo za rejenca ni do-
volj ovrednoteno. Z vsakim
letom se rejnine in nagrade
za rejence večajo. Tudi letos
so se in sicer so se rejnine
povišale za 36 odstotkov, na-
grade pa za dvajset odstot-
kov. Pa je to materialno na-
domestilo dovolj, da bi odte-
htalo zadovoljstvo in notra-
njo srečo, ko rejenec začuti v
nadomestni materi pravo
mater in družino, kot ediho
sonce, ki ga vselej lahko po-
kara, pa toplo poboža in
osreči''
ZDENKA STOPAR
Črno piko si zaslužijo letošnji plakati za kulturni
praznik v laški občini. Nanje so napisali, da bodo letos
praznovali občinski kulturni praznik, kar je rahlo nera-
zumljivo, saj praznujemo kulturni praznik kot praznik
celotnega slovenskega naroda, pa tudi celotno Prešer-
novo izročilo nima nikakršnega opravka z občinskimi
mejami.
Zvezdico so si prislužili zbori občanov, saj so v mno-
gih krajevnih skupnostih zlasti v celjski občini, udele-
ženci neposredne in posrečene oblike samoupravlja-
nja v naši temeljni družbeni cehci napolnili sejne dvo-
rane do zadnjega kotička. Tako so pokazah, da jim rii
vseeno, kako poteka odločanje v krajevni skupnosti.
Da bi bilo takšnih zborov čimveč!
tednikov intervju
BREZ RESNEGA DELA SE NE
SPLAČA VLAGATI NOBENIH
SREDSTEV
ANDREJ TOMIN je sicer
doma iz Poljan nad Škofjo
loko, stanuje v Naklem, za-
poslen je pri Smučarski
zvezi Slovenije kot trener
skakalnega športa, zdaj pa
že skoraj leto dni skrbi po
strokovni plati za razvoj
smučarskih skokov na Šta-
jerskem, konkretno najbolj
pri SK Braslovče - Andraž.
Končal je Visoko šolo za te-
lesno kulturo s specializaci-
jo smučarskih skokov.
Tako je Andrej Tomin več
kot samo primeren sogovor-
nik o veliki želji nekaterih
posameznikov, da se na šir-
šem celjskem območju. Sa-
vinjski in Šaleški dolini ter
sploh na Štajerskem množič-
no in kvalitetno končno ra-
zvijejo tudi smučarski skoki
ter se tako sčasoma približa-
jo »srcu« naših smučarskih
skakalcev od Ljubljane pre-
ko Kranja do Jesenic. Zani-
manje za smučarske skoke
je, skakalnice so (žal v zad-
njem času ni dovolj edino
snega), oprema tudi, vse to
pa je treba samo dopolniti z
vestnim in načrtnim ter si-
stematičnim delom.
ANDREJ TOMIN: »Brez
resnega dela se ne splača vla-
gati nobenih sredstev. Treba
je narediti koncept za vse
štajerske klube. Koncept
mora biti takšen, da bo zaje-
mal delo skozi vse leto, ne pa
samo pozimi. Tako se je de-
lalo nekoč. Prvi pogoj za do-
bro delo pa so manjše pla-
stične skakalnice od 15 do 25
in 30 metrov. Idealno bi bilo,
da bi plastično skakalnico
imel vsak smučarsko skakal-
ni klub. Ob teh manjših ska-
kalnicah pa bi bila potrebna
še večja, recimo 60 do 65 me-
trska plastična skakalnica.
Ce bi to imeli, bi lahko imeli
dobre tekmovalce. Sicer pa
je to širši regijski problem.
Treba je sesti za mizo in se
pogovoriti. Razdrobljeno de-
lo ne bo rodilo željenih sa-
dov.«
NT: Lani ste pripravili
program za štiri skakal-
ne klube. Kako so doslej
kljub pomanjkanju sne-
ga izvedli ta delovni pro-
gram?
ANDREJ TOMIN: »SK
Braslovče - Andraž je za-
stavljeni program izvedel
skoraj v popolni celoti, do-
bro pa so delali tudi v Misli-
nji, Titovem Velenju in ne
nazadnje ponovno tudi Ce-
lju.«
NT: Je razlika med
»vadbo« in »trenin-
gom«?
ANDREJ TOMIN: »To je
treba obvezno ločiti. Pro-
gram vadbe je eno in pred-
stavlja v glavnem osnovno
privajanje na smučarske
skoke, ki zahtevajo takoime-
rK)vanega ,celega' človeka.
Program treninga pa je že
višja kvalitetna stopnja in
mora biti tako ustrezno tudi
pripravljen za slehernega
perspektivnega posamezni-
ka v vsakem okolju, kjer se s
tem delom športa ukvar-
jajo.«
NT: Ali je dovolj samo
trdo in prizadevno delo
na domačih skakalnicah,
izoliran od vseh novota-
rij, ki se pojavljajo v
svetu?
ANDREJ TOMIN: »Abso-
lutno ne. Prvič: če ni snega
na naših skakalnicah, mora-
mo iti tja, kjer sneg je. Tu
mislim predvsem na domače
skakalnice. Kdor tega ne de-
la tudi ne more pričakovati
dobrih rezultatov. Seveda pa
vse skupaj stane, zato sem že
enkrat rekel, dogovoriti se je
treba, kaj hočemo in če vse
to zmoremo. Ce hočemo in
zmoremo potem moramo tu-
di izpeljati. In ne nazadnje:
če hočemo v korak z drugimi
je treba tudi v tujino po »šol-
ske ure«, recimo na Cehoslo-
vaškem so odlične možno-
sti...«
NT: Kako delajo smu-
čarsko skakalne sekcije,
klubi ali društva na po-
dročju, za katerega ste
kot strokovnjak od SZS
zadolženi prav vi?
ANDREJ TOMIN: »V Ce-
lju veliko delata Ivan Kova-
čič in Gabrijel Pintar. V Tito-
vem Velenju Milan Cepelnik
in Kaligaro. V Ljubnem ob
Savinji Andrej Globočnik in
Alojz Murko. V Framu Jože
Sagadin in v Mislinji Ivan
Navršnik, ki je sicer še aktiv-
ni tekmovalec, vendar zelo
lepo že zdaj skrbi za nara-
ščaj. Pojavljajo se tudi smu-
čarski skoki pri Fužinarju
Ravne na Koroškem, kjer
dobro dela Erih Pečnik. Ob
vseh teh izredno prizadevnih
športnih delavcih pa je treba
še posebej omeniti Jožeta
Sredenška iz Andraža nad
Polzelo, ki ima največ zaslug
za fante, ki so vodilni v Šta-
jerski regiji ter Jože Oblak iz
Braslovč, ki je glavna pogon-
ska sila v tem trenutku za
vse, kar se na tem področju
dogaja.
NT: Trenutno ste pri
SZS edini za takšno de-
lo, ki ga opravljate?
ANDREJ TOMIN: »Res je
in to je premalo. Potrebovali
bi vsaj še dva do tri in tudi
rezultati bi bili boljši.«
NT: Kaj predlagate?
ANDREJ TOMIN: »Ker je
trenutek ugoden, bi bilo tre-
ba ustanoviti team, ki bi pri-
pravil celoten program. Ni
dobro, ponavljam, da vsak
klub za sebe ,vleče' in po
svoje dela. Načrtno bi morali
delati tudi pri nas ter slej kot
prej preiti do selekcionira-
nja.«
NT: Svoje strokovno
delo pri smučarskih sko-
kih ste po končanem štu-
diju začeli na Poljanah,
od koder je izšel tudi
eden najboljših mladin-
cev in članov do poškod-
be Zdravko Bogataj, če-
trti s svetovnega mla-
dinskega prvenstva v
Švici. Delovali ste na
Osnovni šoli Alojz Kebe
in gimnaziji v Šentvidu
pri Ljubljani, kjer ste
imeli celo aktiv ali sek-
cijo za smučarske skoke,
ki se je kasneje priklju-
čila SK Iliriji. Uspevali
ste s tekmovalci zlasti
mlajših kategorij, iz ka-
terih je izšel tudi današ-
nji as Ulaga.
ANDREJ TOMIN: »Vesel
sem, da smo osvojili nekaj
dragocenih medalj na pionir-
skih prvenstvih, kar je po-
rok, da dobro delamo in da
imamo soliden kader. Vesel
sem, da se je tekmovalcem s
tega območja izpolnila dol-
goletna želja, da bi skakali v
naši skakalni Meki - Planici,
kjer so uspešno prestali krst.
Kajti, kdor skače v Planici,
je najboljši magnet za vse ti-
ste, ki se želijo posvetiti
smučarskemu skakalnemu
športu. In tu smo že nekaj
naredili.« TONE VRABL
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
JOŽE CERJAK
Umrl je Jože Cerjak. Ta
žalostna vest je pretresla
vse, ki so Jožeta poznali.
Ni še dopolnil 53 let.
Kot petnajstletni fant se
je znašel v partizanih v
Zabukovici. Od tu ga je
pot vodila na osvobojeno
ozemlje Zgornje Savinj-
ske doline. Leta 1944 je
bil sprejet v SKOJ. Po
osvoboditvi so ga srečali
prijatelji v šolskih klo-
peh, na mladinski progi
Brčko-Banoviči in pri
opravljanju številnih
funkciji. Ves čas je želel
postati letalec, kajti med
njimi je imel mnogo
znancev in prijateljev.
Mnogi pa so ga poznali
kot pravnika, graditelja
samoupravnega prava in
zakonitosti.
Med drugim je bil zapo-
slen na občinskem sodi-
šču v Žalcu. Njegovo delo
v občini Žalec je bilo ves
čas polno družbenopoli-
tičnega angažiranja. Bilje
član občinske konference
ZKS, komiteja in njegov
sekretar. Aktiven je bil
tudi v skupščini občine in
v žalski Ivrajevni skupno-
sti. Svoje veliko znanje je
vedno rad prenašal na
mlajše sodelavce. Kljub
temu, da je bil pravnik, je
ljudi jemal tudi širše, ne
le po tem, koliko so ti na-
zori vezani na zakone.
»Tovariš Jože je bil izre-
dno skromen," je ob zad-
njem slovesu dejal Franci
Jelen, sekretar OK ZKS v
Žalcu. »Čeprav so ga
družbenopolitične dolž-
nosti in seveda tudi so-
dniško delo uvrščale v
fronto izpostavljenih bor-
cev za delavski razred, so-
cializem, samoupravlja-
nje, zakonitost in pravni
red, smo ga lahko našli
povsod tam, kjer je menil,
da lahko s svojim delom
kaj pripomore. Sovražil je
častihlepneže in karieri-
ste.«
Nazadnje je bil pred-
sednik sodišča združene-
ga dela v Celju. Kruta bo-
lezen je pretrgala še eno
bogato življenjsko pot.
JANEZ VEDENIK
00zk steklar
VPLIV NAVZGOR?
Lahko bi imeii več čianov
Delovna organizacija Ste-
klar iz Celja s 92 zaposlenimi
spada med manjše delovne
organizacije. Zato je še bolj
zanimivo, kako v njej deluje
OO ZK, kakšne so prednosti
družbenopolitičnega dela na
eni strani in kakšne so teža-
ve, ravno zato, ker je število
članov zveze komunistov
majhno. OO ZK v Steklarju
šteje 12 članov, od tega so le
štirje mlajši od 27 let in le
ena ženska. To j^ Vera Gor-
kič, nova sekretarka OO, si-
cer že od 48. leta aktivna čla-
nica ZK.
Največji problem pri delo-
vanju OO predstavlja narava
dela. Delavci so na terenu po
vsej Jugoslaviji, zato je
manjša povezanost in sode-
lovanje med člani. Čeprav je
ena osnovnih nalog OO ZK v
Steklarju že vseskozi prido-
bivanje novih članov, na tem
področju nimajo posebnega
uspeha. Veliko kandidatov
so že predlagali, kajti meni-
jo, da je v kolektivu dovolj
dobrih delavcev in takih, ki
so aktivni tudi na drugih po-
dročjih. Poglavitni vzrok, da
se ti delavci ne včlanijo, pa je
velika obremenjenost na de-
lu, delo na terenu, številni
sestanki, gore materiala in
ne nazadnje visoka članari-
na. Rešitev tega problema vi-
dijo v idejnopolitičnem izo-
braževanju že obstoječih čla-
nov, ki je zelo pomanjkljivo.
Zato je delo komunistov na
terenu neplodno. Čeprav se
že nekaj časa trudijo, da bi
organizirali družbenopolitič-
no usposabljanje nekaterih
članov, teh naj bi bilo 6, ne
morejo tega izpeljati. Menijo,
da bi bilo potrebno v okviru
OOZK, delovnih organizacij,
ki so vključene v poslovno
skupnost Formator, osnova-
ti telo za idejnopolitično
usposabljanje, ki bi delovalo
kot koordinator za vse OO v
okviru navedene skupnosti.
Zaradi prešibke idejnopoli-
tične usposobljenosti se po-
gostokrat znajdejo v proti-
slovju, so nekritični in mlač-
ni pri obravnavanju, za de-
lovno organizacijo, življenj-
sko važnih vprašanj. Kljub
tem važnim pomanjkljivo-
stim pa v Steklarju menijo,
da je delo nekaterih članov
zelo dobro. V vseh samo-
upravnih organih v delovni
organizaciji so aktivno pri-
sotni tudi komunisti. Nobe-
na pomembna odločitev ne
gre mimo njih. Ker je članov
malo, je možna tudi večja
kontrola njihovega dela in
pogosti osebni kontakti, še
zlasti, če pride do težav. Kaj-
ti delavci so zelo kritični in
opozarjajo tudi na nepravil-
nosti članov ZK, kar se ob-
vezno obravnava na aktivih
OO ZK. Konference so pona-
vadi razširjene in se jih ude-
ležujejo tudi vodilni delavci,
kar omogoča enotno usmeri-
tev in dobro koordinacijo
dela.
OO ZK v Steklarju pa ni
zadovoljna z aktivnostjo
navzven. Njihovi delegati le
redko prodrejo v diskusijo.
Kot majhna delovna organi-
zacija se čutijo zapostavljene
in brez večjega vpliva na de-
lo znotraj občinske konfe-
rence ZK. 2e res, da so re-
dno in sproti obveščeni. Se-
kretarji OO se na občinskem
nivoju sestanejo pet do šest-
krat letno, konferenca ZK,
kamor pošljejo delegata, je le
enkrat na leto, to pa je tudi
edini stik z bazo. To je pre-
malo, da bi kaj bistveno lah-
ko prispevali k aktivnosti in
delu občinske konference.
Na noge sprejemajo in izva-
jajo tako kot jim je bilo re-
čeno.
VIOLETA V. EINSPIELER
VELIKE NALOGE
ZA GASILCE
ŽALCA
Jutri (petek, 12. februarja
ob 19. uri) zvečer bo v dvora-
ni Gasilskega doma v Žalcu
5. seja zbora uporabnikov in
zbora izvajalcev občinske
Skupščine skupnosti var-
stva pred požari Žalec. Med
štirinajstimi točlcami dnev-
nega reda je treba predvsem
izpostaviti poročilo predsed-
nika Občinske skupščine
(Stane Rednak) o delu skup-
nosti v lanskem letu ter raz-
pravo in sprejem delovnega
načrta za prihodnje leto in
tudi do konca srednjeročne-
ga obdobja, to je leta 1985.
Na skupni seji bodo delegati
tudi spregovorili o sporazu-
mu za združevanje in zago-
tavljanje sredstev potrebnih
za kritje osnovne dejavnosti
Radiokluba Žalec, ki je s
svojim (vsaj organizacij-
skim) delom že začel. Dele-
gati bodo tudi ocenili izdela-
vo plana požarne ogroženo-
sti občine Žalec ter se po
vsej verjetnosti tudi podrob-
neje seznanili z nalogami, ki
jih čakajo v letošnjem letu.
TV
društvo diabetikov celje
POZNATI SVOJO BOLEZEN
25 let društvenega dela
Pri sladkorni bolezni ne
moremo govoriti o zdravlje-
nju v običajnem pomenu be-
sede. Pravzaprav je način
življenja, ki zahteva nekatere
omejitve. Pravijo, da ima ti-
sti, ki v pravšnji starosti obo-
li za kronično boleznijo, sre-
čo, saj ga ta sili k posebni
skrbi zase. Upoštevati je po-
trebno načela zdrave prehra-
ne ali dietne, določena pravi-
la pri telesnem gibanju...
Skratka, načela zdravega na-
čina življenja. Ce pa bolezen
grozi bolniku s težjimi okva-
rami, ga način življenja varu-
je pred vrsto drugih obolenj.
Le spomnimo se, koliko nas
svarijo pred debelostjo, pred
vzroki, ki pospešujejo nasta-
nek obolenj srca in ožilja!
Vse »varnostne ukrepe« do-
bijo sladkorni bolniki neka-
ko dodatno, saj jih bolezen
sili k zdravemu in preproste-
mu načinu življenja. Ne sme-
mo biti prestrašeni, če je
sladkorne bolezni vedno
več, saj na njen nastanek v
nekaterih primerih vpliva
tudi dednost.
Bolnik mora poznati svojo
RAZISKAVE V
LAŠKEM
RUDNIKU
v laškem rudniku oprav-
ljajo raziskave o nadaljnjih
nahajališčih premoga, kar je
za naš energetski trenutek še
kako pomembno dejanje.
Več o tem bomo lahko poro-
čali pozneje, ko bodo podat-
ki otipljivejši.
bolezen! To še zlasti velja za
sladkorne bolnike. Pri pre-
magovanju diabetesa je
zdravnik le pomočnik bolni-
ka. Bolnik z oprezovanjem
vseh pojavov obolenja in z
izvrševanjem zdravnikovih
navodil omogoča uspehe
zdravljenja, pa čeprav dolgo-
ročne. Da bi bolnike, ki se
trenutno dobro počutijo,
prepričali o potrebnih omeji-
tvah, morajo vedeti, kakšne
koristi bodo od njih imeli.
Zato pa je potrebno pouče-
vanje. Poleg individualnega
pouka pri zdravniku so tu še
predavanja zdravnikov in
medicinskih sester v okviru
Društva diabetikov v Celju.
Na sedežu društva lahko bol-
niki dobe vrsto informacij o
vsem, kar jih zanima.
VIKTOR DOBRISEK
MINKA PODJAVERŠEK
Utrnilo se je življenje
upokojene učiteljice Min-
ke Podjaveršek Jz Celja.
Zadnja leta je živela v
Ljubljani, bili pa smo v
stiku z njo, ker smo vede-
li, kako vesela je bila na-
ših obiskov.
Bolehala je sicer, pred
kratkim pa je pisala, da se
dobro počuti, zato nas je
vest o njeni smrti iznena-
dila in pretresla.
Pokojna Minka se je ro-
dila v Pristavi pri Podče-
trtku, v dobri kmečki
družini. Učiteljišče z ma-
turo je dovršila v Maribo-
ru. Službovala je v raznih
krajih blizu svojega do-
ma, tako pri Sv. Štefanu,
pri Sv. Emi, v Polju ob
Sotli, v Rog. Slatini in na-
zadnje v Celju. Poročila
se je z znanim pedago-
gom prof Albinom Po-
djaverškom, ki je umrl
pred dvema letoma.
Vojni čas je bil za druži-
no velik pretres. Iz Rog.
Slatine je bila izseljena na
Hrvaško. Bežali so z mla-
doletnim sinom, ki zavze-
ma danes važno mesto v
naši družbi. Mož Albin pa
je bil težko bolan. Iz Hr-
vaške so se prebili v Slo-
venijo in so živeli v Plani-
ni pri Rakeku. Moža so
fašisti zaprli in le težka
pljučna bolezen ga je reši-
la ječe.
Po vojni se je družina
naselila v Celju. Pokojni-
ca je učila na osnovni šoli,
vršila pa je nekaj časa tu-
di upraviteljske posle. Bi-
la je odlična učiteljica in
vzgojiteljica. Prav poseb-
no je vcepljala mladim
ljubezen do domače gru-
de, veselje do dela in
dolžnost za izvrševanje
danih in prevzetih nalog.
Njena odlika je bilo tu-
di iskreno in prisrčno to-
varištvo, ki se je nadalje-
valo po upokojitvi še v
krožku upokojenih učite-
ljev.
Posledice vojne so izčr-
pavale že itak rahlo
zdravje in tako so pošle
njene življenjske moči.
Trpko, a tudi lepo je bilo
njeno življenje, delo pa
plodno in bogato. Težko
ga je prikazati z beseda-
mi, dolžni smo ji globoko
priznanje in zahvalo.
V naših srcih bo gorela
luč svetlega spomina na
drago nam pokojno
Minko.
Njeni stanovski
tovariši.
V BESEDI IN SLIKI
Z DELOM DO ODDIHA
Delovni kolektiv LIK Savinja Celje je tik pred zimskim;
šolskimi počitnicami dogradil svoj prvi objekt, namenjer,
oddihu in rekreaciji. S počitniškim domom na Malih Ko.
pah - Pohorje so članom kolektiva, njihovim družinam ir,
upokojencem dane dosti večje možnosti letovanja čez vsf
leto.
Dom je bil zgrajen v zelo kratkem času in razen izkopov
ter nekaterih gradbenih del so člani kolektiva opravili vsa
dela sami, večinoma v prostem času, saj je bilo opravlje
nih okoli 1100 prostovoljnih ur.
Da bo počitniški dom služil svojemu namenu, je razvi.
dno iz števila prijav za zimsko sezono in pohvalnih izjav
tistih, ki so se že vrnili z dopusta, zadovoljni z vsemi
ugodnostimi, ki jih takšen objekt lahko nudi.
I. M,
KRMIŠČE PRI LOVSKI KOČI LOČE
Krmišče pri Lovski koči Loče je dobro urejeno in lovci
nanj ne pozabljajo. Dobro je založeno in privablja divjad v
tem zimskem času, ko hrane zanjo ni na pretek. Sicer pa
divjadi na tem območju ne manjka, tako kot v ceh konji-
ški občini ne. Kmetje pravijo, da jo je celo preveč, ker pač
gledajo le na škodo, ki jim jo povzroča.
MBP
TOP STRELCA VINKA LAVRINCA
Vinko Lavrinc, odlični strelec SD Dušan Poženel iz
Rečice pri Laškem, ki je tudi član republiške reprezen-
tance, ni samo odličen strelec, temveč tudi odličen (ali še
celo boljši!) »rokoizdelovalec« različnih miniaturnih pred-
metov ki predstavljajo orožja. V uredništvo Novega ted-
nika in Radia Celje je prinesel skupaj s predsednikom SD
Stanetom Peklarjem ročno izdelan top, ki strelja »vroče«
in »hladno«, v glavnem pa vedno zelo »zastrašujoče«-
Mnogi so rekli, da bi takšni topovi bili dobri za delegate
raznih sisov, da bi jih spomnili, kdaj so skupščine.
TV - Foto: D. M-
VIKI AŠIČ V SCHLADMINGU
Viki Ašič s svojim ansamblom vedno najde takšno pri-
ložnost, ki ga ponovno napravi popularnega. Zdaj so se po
zvitih poteh odpravili v Schladming na svetovno prven-
stvo v alpskih disciplinah, tudi uspešno prešli vsa
»vratca« in »vrata« ter pristali na cilju v sami glavni areni
na zaključni prireditvi. Zaigrali so kot znajo in ljudje so jil^
sprejeli z navdušenjem. Verjetno je bila njihova pot do
nastopa v ciljni areni še težja, kot Križajeva in Strelova do
medalj, vendar tudi oni so uspeli...
Zdaj čakamo, da bo Vikijeva mariborsko-celjska po-
sadka z nami ponovno zakrmarila na jubilejnem, desetem-
izletu 100 kmečkih žena na morje v marcu v Rovinj!
TVi
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
Odkar je mladina laške občine pred devetimi leti
krenila prvič po sledeh legendarne 14. divizije na
Štajerskem in v šestih letih dvakrat prehodila ves
bojni marš od Sedlarjeva do Rečice ob Savinji, zdaj
že drugo leto zaporedoma ta pohod dobiva medob-
činsko, deloma pa tudi slovensko obeležje. Tako je
bilo tudi letos... Minulo soboto so mladi iz laške in
šmarske občine skupaj z vojaki iz Celja, Postojne in
Maribora, (slednji bodo z mladimi na poti vse štiri
etape) pri Sotli začeli pohod, med tem pa se zapored
kot štafeta po etapah menjujejo mladi vseh občin
celjskega območja. Akcija mladine celjskega ob-
močja v okviru programa oživljanja tradicij NOV in
usposabljanja za ljudsko obrambo in družbeno samo-
zaščito ob utrjevanju volje in vzdržljivosti v sloven-
skem prostoru bržčas ni tako odmevna, kot bi bilo
prav. Spričo stabilizacije okrnjena sredstva tudi več
ne dopuščajo prihod večjega števila borcev, nekda-
njih pohodnikov, tako da so le-ti ob sedanjih prilož-
nostih bolj posamični gostje, čeprav tako varčevanje
res ni najbolj na mestu... Kakorkoli že, borci z re-
sničnega pohoda leta 1944 zmajujejo z glavami ob
muhavosti vremena, saj je letos sijalo podnevi sonce,
ponoči svetila luna, poti so bile suhe, varne in tempe-
rature takšne, da so bili med hojo plašči le breme. In
kakšno peklensko vrem je bilo pred 38 leti, ko je
zmrzal onesposobila več borcev kot sovražnikovo
orožje.
DEVETIC PO POe UDARNE STIRINAJSTE
• SOBOTA. Pri Sedlar-
jevem je kolona pohodni-
kov točno opoldne preko-
račila Sotlo. V kraju jim je
borec XIV. divizije Stane
Poglajen-Uroš izročil za-
stavo, ki so jo nekdanji
borci poslali mladim s
svojega srečanja v Mari-
boru. Z naglim vsiljenim
maršem, okrepljeni z iz-
datno malico, ki so jo pri-
pravili v Sedlarjevem, so
pohodniki pod vodstvom
komandanta Slavka Spi-
lerja zvečer prišli v Šen-
tvid pri Planini, kjer so...
• V NEDELJO imeU
dopoldne vojaško uspo-
sabljanje, opoldne pa na
dvorišču naselja mladin-
skih brigad miting z last-
nim deležem v programu,
nekaj točk pa so jim pri-
nesli mJadi iz društev
obeh občin. Proti večeru
se je enota, v kateri je bilo
172 deklet in fantov, pre-
maknila na Federmavs,
kjer je bila večerja, potem
pa so krenili na nočni po-
hod čez strmine po obron-
kih Lisce v smeri Henine,
kjer je ostala ena, dve četi
pa sta se spustili v dolino
v Lovavec, kjer so pred
zoro legli k počitku. Noč-
ni pohod je bil zaradi ugo-
dnih vremenskih razmer
vsaj za dve uri krajši, kot
prejšnja leta.
• PONEDELJEK je bil
posvečen spet usposablja-
nju, medtem pa so se pri
spomeniku ob Gračnici
začeli zbirati občani, pred-
stavniki političnih organi-
zacij občine in krajevne
skupnosti, nekaj čez dva-
nastjo pa sta dva avtobusa
pripeljala novo izmeno,
pohodnike iz Celja, Ko-
njic in Šentjurja. Pri spo-
meniku padlemu junaku
Iliji Badovincu je bila
izvršena zamenjava. Ko-
mandanta sta izmenjala
svoja poročila, zastava je
prišla v roke praporščaku
druge kolone, k spomeni-
ku so položili venec. Tri
častne salve vojakov in po
govoru predsednika ZB
NOV iz Rimskih Toplic
Janeza Jordana sta obe
enoti pri gostilni Blatnik
pospravili nekam zaka-
snelo južino.
Prav nič utrujeni od tri-
dnevne hoje in počitka na
golih deskah so pohodni-
ki prve etape tovariševali
drugi koloni še vse tja gor
do Laziš, kjer so se poklo-
nili še spominu politko-
mesarja Martina in se tam
nekje na sončni rebri med
Lazišami in Vrhom lo-
čili...
... Prva kolona je v Ma-
rijagradcu imela zaklju-
ček z vstopom novih pro-
stovoljcev v enoto terito-
rialne obrambe...
... druga kolona pa je
čez Šempeter odšla proti
Svetini, kjer so Celjani,
Konjičani in Šentjurčani
priredili miting, napol
predremali, napol prečuli
noč.
...TOREK. Spust s Sve-
tine k Štoram. Mimo zna-
menja ob cesti so krenili
proti Dramljam, kjer so se
podobe s prve etape po-
navljale. Nekaj čez 120
mladih je opravljalo nalo-
ge iz programa vojaškega
usposabljanja. Na delu so
bili propagandisti, kultur-
niki, posebna delegacija
pa je venec odnesla k gro-
bu Milenka Kneževiča v
samotne Žiče pri Špita-
liču.
* * *
In tako je vse teklo na-
prej, tja čez Cešnjice pod
Konjiško goro, pa preko
Frankolovega, Lindeka,
Paški Kozjak...
Celjane, Konjičane in
Šentjurčane so zamenjali
Velenjčani in Žalčani,
zadnji del tja čez Graško
goro. Bele vode, in Smre-
kovec v Zgornjo Savinj-
sko dolino do cilja. V zad-
nji etapi bodo korakali
Mozirčani in še mladi iz
Ljubljane in še kateri od
tu in tam.
Vse to, od srede naprej
pa je že stvar, ki sodi v
naslednjo številko ...
NENEHNO SE
UČIMO...
Boris Mavc, pohodnik v
XIV. diviziji pred 38 leti
se je pohodov mladih
prešnja leta udeleževal
aktivno, zdaj pa prihaja še
na »javke«, kot je bila na
primer proslava pri spo-
meniku ob Gračnici. Ko je
videl menjavo dveh
pohodnih enot, se je mu-
hasto nasmehnil, rekoč:
»Vidiš, da se človek uči
dokler živi. Kako mi ta-
krat nismo prišli na idejo,
da bi pohod opravili v šta-
feti?!«
Pri tem pa je dopadljivo
in s priznanjem v očeh
gledal te mlade fante in
dekleta, ki so vzdržni, pol-
ni poleta in ne prepevajo
tjavdan: Računajte na na
nas!
Komandantu letošnjega pohoda Slavku Špilerju, kije
bil doslej na vseh pohodih, je predal prapor Štirinaj-
ste borec Stane Poglajen-Uroš. Foto: D. Medved
V dolini Gračnice Je pri grobu padlega komandanta
prvega bataljona Sercerjeve brigade Ilije Badovinca
bila predaja praporja prve etape drugi. Foto: D. Me-
dved
J\a zgodovinskem mestu so se strnile vrste mladih iz laške in šmarske občine ter
novih iz celjske, šentjurske in konjiške občine. Foto: D. Medved
Med pohodom so mladi imeli priložnost spoznavanja revolucionarnih pridobitev
narodnoosvobodilnega boja, seznanjali pa so se tudi z vojaškimi veščinami in
orožjem. Foto: S. Košir
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
celje
IZ RODA V ROD DUH IŠČE POT
Koroški oktet je pel nagrajencem
Slovenski kulturni praz-
nik so svečano proslavili tu-
di v Celju. Osrednja občin-
ska prireditev je bila v pone-
deljek v Narodnem domu.
Slavnostni govornik Štefan
Volf, predsednik sveta za
kulturo pri občinski konfe-
renci socialistične zveze je
poudaril pomen kulture pri
izgrajevanju samoupravnih
socialističnih odnosov in
njeno ključno vlogo pri obli-
kovanju naroda in narodne
zavesti. V nadaljevanju je iz-
postavil najpomembnejše
uspehe iz programa občin-
ske kulturne skupnosti.
Sledil je koncert Koroške-
ga okteta iz Ljubljane, ki je
prisotne tako kot vedno,
navdušil s spletom pesmi iz
slovenske ljudske zakla-
dnice.
Prireditev je dosegla svoj
višek ob podelitvi nagrad le-
tošnjim nagrajencem občin-
ske kulturne skupnosti Ce-
lje. Vsakega nagrajenca je še
enkrat predstavil Slavko
Pezdir, tajnik kulturne skup-
nosti, nagrade pa je podelila
Anka Aškerc, predsednica
izvršnega odbora kulturne
skupnosti Celje. Celjski ple-
sni orkester »Žabe« je dobil
priznanje za 35 let delovanja
na področju kakovostne ple-
sne glasbe. Moški pevski
zbor prosvetnega društva
»Tone Tomšič« Strmec si je
to priznanje pridobil za deset
let delovanja in razvijanja
kakovostne pevske kulture.
Za življensko delo so prejeli
priznanja: Janko Orožen,
profesor slavistike, zgodovi-
ne in geografije za delo na
področju zgodovine Savinj-
ske doline in za knjigo Zgo-
dovina Celja in okolice, Ev-
gen Kunej, profesor glasbe
je dobil priznanje za bogati
delež, ki ga ima pri razvija-
nju zijorovskega petja in pri
uveljavitvi mednarodnega
Mladinskega pevskega festi-
vala v Celju; Lojze Bolta,
muzejski svetovalec v Po-
krajinskem muzeju v Celju
je dopil priznanje za delo na
področju arheologije; Anton
Zorko, prosvetni delavec, ki
je vsa leta aktivno vpet v gle-
dališko ljubiteljsko dejav-
nost; Franci Križaj, režiser,
za štirideset gledaliških režij
v SLG Celje, še posebej za
režijo Žlahtnega meščana v
letošnji gledališki sezoni. Za
izredne umetniške uspehe v
pretekli gledališki sezoni po-
sebej še za vlogo Hamleta v
Shakespearovem Hamletu
in Branka Mitiča v Prevzgoji
srca je dobil priznanje Peter
Boštjančič, član igralskega
ansambla SLG iz Celja. Dr.
Ivan Stopar, konservatorski
svetnik Zavoda za spomeni-
ško varstvo v Celju je dobil
priznanje za avtorsko delo
pri izdaji knjige Stare celjske
upodobitve. Vinko Modern-
dorfer, absolvent gledališke
režije na Akademiji za radio,
film in televizjo v Ljubljani
je prejel priznanje za pesni-
ško zbirko Mah.
VIOLETA V. EINSPIELER
LAŠKO: TRI
PRIZNANJA OB
8. FEBRUARJU
v organizaciji kulturnega
društva v Zidanem mostu je
bila na praznični dan sloven-
ske kulture proslava, aa ka-
teri so priznanja kulturne
skupnosti dobili godba iz
Laškega za 120 letnico, želez-
ničarska godba iz Zidanega
mosta za 80 letnico. Julij Go-
rič pa za dolgoletno in uspeš-
no delovanje kot glasbeni
pedagog in zborovodja cele
palete uspešnih zborov.
Program so poleg recita-
torjev iz Zidanega mosta
izvajali pevci iz Jagnjenice
in Rimskih Toplic ter godbe-
niki papirniške godbe iz Ra-
deč.
OSVOBODILNI BOJ V
SLOVENSKEM LEPOSLOVJU
Na to temo so pred tednom dni v knjižnici Edvarda Karde-
lja v Celju odprli razstavo, s katero so obeležili slovenski
kulturni praznik.
V vitrinah so razstavili literarna dela slovenskih pesnikov,
dramatikov in pripovednikov od leta 1945 do 1981. Razstav-
ljenih je več kot 200 literarnih del.
Slovesnosti so se poleg delavcev knjižnice in njihovih
upokojencev udeležili tudi nekateri borci in prvoborci NOB,
vojaki in mladinci, ki so se nekaj časa zadržali še na skup-
nem pogovoru o literarnem ustvarjanju na slovenskem.
Razstava bo odprta do 20. marca, medtem pa bodo delavci
knjižnice pripravili novo, in jo posvetili 90-letnici rojstva
tovariša Tita. Ne gre prezreti, da so se z zdajšnjo razstavo v
prostorih knjižnice s fotografskim gradivom spomnili tudi
na 60-letnico rojstva partizanskega pesnika Karla Destov-
nika Kajuha.
M.PODJED
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (18)
v današnji lekciji bomo nadaljevali naš izlet in se seznanili z
letnimi časi, meseci in tedni v letu. Obravnavali bomo tudi
uporabo predpone »re«.
Ni revenis en la kabanon. - Vrnila sva se v kočo. (reveni-
vmiti se; vidi, revidi-videti, zopet videti; iri, reiri-hoditi, vrniti
se).
Ni havas ankoraO iom da tempo. - Imava še nekoliko časa.
Car ni jam parolas pri la tempo, diru, kikom da monatoj havas
la jaro. - Ker že govoriva o času, povejte, koliko mesecev ima
leto. (pri - o o nečem govoriti - paroli pri io; ni parolas pri la
tempo - govorimo o času).
Nu, kaj kiom da monatoj havas unu jaro? - Koliko mesecev
ima eno leto. Unu jaro havas dekdu monatoj. Unu monato
havas 30 kaj 31 tagojn. Cu ankau monato februaro havas 30
tagojn? - Ne, monato februaro havas 28 au 29 tagojn. Kiam
komenciias la jaro? La jaro komencigas la unuan de januaro.
Kiu monato estas la unua en la jaro. - La unua montano en la
jaro estas januaro. Kaj kiu monato estas aprilo? - Aprilo estas
la kvara monato. Cu vi povas diri la nomojn de la monatoj? La
- monatoj estas: januaro, februaro, marto, aprilo, majo, junio,
julio, aQgusto, septembre, oktobro, novembro kaj decembro.
Cu vi scias, kio estas la sezono? - Sezono - letni čas - Estas
kvar sezonoj: printempo, somero, aatuno kaj vintro. - Štirje
letni časi so: pomlad, poletje, jesen in zima. Kiam komencigas
la printempo. - La printempo komencigas la dudekunuan de
marto. - Pomlad se začne 21. marca. Gis kiam datiraš la prin-
tempo. - La printempo daOras gis la dudekunua de junio. Majo
estas la plej bela monato, čar tiam la naturo verdigas kaj la
koro junigas. - Maj je najlepši mesec, ker takrat narava ozeleni
in se srce pomladi. Somere la vetero pli varmigas kaj la fruktoj
maturigas. - Poleti je vreme toplejše in sadje zori. (matura-zrel,
maturigi-zoreti, maturi|as-zori). La somero dailras dum dum-
med (rabljeno časovno) junio, julio kaj aOgusto. Kiam komen-
cigas la aiituno? - La adtuno komencigas la dudektrian de
septembro. Tiam la noktoj farigas pli longaj. - Tedaj postajajo
noči daljše. Kiu tago estas la unua tago de la vintro. - La unua
tago de la vintro estas la dudekunua de la decembro. La vintro
estas la plej malvama sezono. Kiam finigas la jaro. - La jaro
finigas la tridekunuan de decembro.
La jaro konsistas el 52 semajnoj. - Leto sestoji iz 52 tednov.
Kiom de tagoj havas unu semajno (semajno-teden). - Unu
semajno havas sep tagojn: lundo, mardo, markedo, jaildo,
vendredo, sabato, dimančo (ponedeljek, torek, sreda, četrtek,
petek, sobota, nedelja).
Dum labortagoj ni laboras, dimanče ni ripozas. - Ob delavni-
kih delamo, v nedeljo počivamo. Kiom da tagoj estas en unu
jaro? - En unu jaro estas tricent sesedek kvin tagoj. En čiu
kvara jaro estas 366 tagoj. - V vsakem četrtem letu je 366 dni.
Kiom da horoj havas unu tago. - Unu tago havas dudek kvar
horojn. La horo konsistas el sesdek minutoj, minuto el sesdek
sekundoj.
La komenco de la tago estas mateno. - Začetek dneva je
jutro. La mezo de la tago estas tagmezo. - Sredina dneva je
poldne. De mateno gis la tagmezo estas antaOtagmezo (dopol-
dne). De tagmezo gis vespero daOras posttagmezo (popoldan).
La mezo de la nokto estas noktmezo (polnoč). Kiel ni salutas
matene? - Bonan matenon! Kaj kiel ni salutas dum la tago?
Bonan tagon! Kaj kiel ni diras vespere? Bonan vesperon! Kiel
ni adiaas vespere? Bonan nokton!
POGOVOR S
PESNIKOM
Literarni večer in pogovor
z Vinkom Moderndorferjem,
mladim celjskim in sedaj že
slovenskim	literarnim
ustvarjalcem, je naletel na
dober sprejem pri mladih in
nekoliko starejših poslušal-
cih na literarnem večeru v
klubu kulturnih delavcev
Ivan Cankar v Celju, prejšnji
petek.
Vinko Moderndorfer, pe-
snik slovenske sodobne liri-
ke in absolvent režije na
Akademiji za radio film in
televizijo v Ljubljani, je pri-
sotnim na kratko orisal svoje
pesniško snovanje, ki je od
prvih začetkov, še v gimna-
zijskih letih, preraslo v po-
memben del sodobne slo-
venske poezije. Kot avtor pe-
tih pesniških zbirk, ki jih je
izdal v letih 1975-1981 je do-
zorel v polno ustvarjalno
osebnost, kar priča tudi nje-
gov pogled na pesništvo kot
sestavni del njegovega celo-
vitega umetniškega ustvarja-
nja. Potrditev za to lahko
najdemo v njegovih režijah v
eksperimentalnem gledali-
šču Glej v Ljubljani. Z režijo
Jaslice, Zdravka Duše, se je
potrdil tudi kot mlad obeta-
ven režiser. Za to režijo je
dobil številna priznanja tudi
na Borštnikovem srečanju,
ta teden pa gostuje s predsta-
vo na Tednu domače drame
v Kranju.
Vinko Moderndorfer je le-
tošnji nagrajenec kulturne
skupnosti občine Celje za
izvirno pesniško delo. Torej
še eno priznanje in spodbu-
da mlademu pesniku in reži-
serju, ki je na pragu svojih
najbolj ustvarjalnih let.
VVE
nOGLED NA PLATNO
JE PILOT ŠE V LETALU?
Scenarij in režija; Jim Abrahams, David in Jerry
Zucker. Kamera: Joseph Biroc. Glasba: Elmer Bern-
stein.
Igrajo: Robert Hays, Julie Hagerty, Kareen Abdul-
Jabbar, Lloyd Bridges, Peter Graves in drugi.
V šestdesetih in sedemdesetih letih je ameriška ki-
nematografija ustoličila novo modo tako imenovanih
filmov velikih katastrof. Kot po tekočem traku so si
sledili veliki požari, potresi, letalske nesreče, vulkan-
ski izbruhi itd. Med najuspešnejšimi teh filmov je bil
gotovo Letališče, katerega zgledu je sledila še kopica
filmov.
Mladi ameriški avtorji Abrahams in brata Zucker so
si za svoj film »Je pilot še v letalu« izbrali prav to temo
- veliko nesrečo v zraku. A kot mladi ljudje, siti holi-
vudskih laži in blišča, so se brez sprenevedanja teme
lotili drugače. Ponorčevali so se iz filmov velikih kata-
strof in iz množice gledalcev, ki je vsa prestrašena z
nenavadno naslado drla v kino gledat prav takšne
filme. Vse skupaj so torej obrnili na komično plat in se
v najlepšem slogu klasične ameriške burleske, polne
gegov, sarkastično ponorčevali iz tovrstne mrzlice. V
letalo so postavili pogumno posadko in kot potnika
tudi nevrotičnega vietnamskega veterana, ki po vojni
ne more več prebaviti letal. To pot je, v silni ljubezni
do žene, ki mu'je ušla, vendarle spet sedel v letalo.
Toda posadka se zastrupi s hrano in v roke mora
prevzeti vajeti večtonskega zračnega velikana nevrotik
sam. Da bi bila stvar še bolj zapletena, postane njegov
zemeljski vodič arogantnež, s katerim se sovražita,
edina pomočnica in slednjič tudi rešiteljica, pa ubegla
žena. Vsem skupaj meša štrene nenavaden avtomatski
pilot, lutka, ki je bolj muhasta in otročja kot cel vrtec
otrok.
Tako je ob smešnih zasnovah ta film postal prečudo-
vita satira, ki pa zahteva zbrano gledanje, saj ob prvem
ogledu, ob salvah smeha, preprosto ni mogoče ujeti
vseh namigov in zafrkancij.
Za ogled priporočamo še: Idealist (kino Union),
Cvetje v jeseni (kino Union), 39 stopnic (dvorana Kino-
gledališča).
BRANKO STAMEJCiC
v mozirju novo razstavišče
PRVA JAKI IN SVETINA
Razstavo odprl dr. Emil Roje
Prva prireditev v okviru
sedmega kulturnega tedna v
mozirski občini je bila otvo-
ritev likovne galerije in raz-
stavi Toneta Svetine in Jože-
ta Horvata-Jakija. Prostor v
kulturnem domu v Mozirju,
kjer je galerija, je bil na pet-
kovi otvoritvi skoraj premaj-
hen. Tu so se zbrali številni
predstavniki družbenopoli-
tičnega in kulturnega življe-
nja mozirske in velenjske
občine. Zbrane je najprej po-
zdravil predsednik izvršnega
odbora ZKO Mozirje Anton
Venek, nato pa je o Tonetu
Svetini in Jožetu Horvatu-
Jakiju ter o pomenu prazno-
vanja slovenskega kulturne-
ga praznika govoril član
predsedstva CK ZKS Emil
Rojci ter med drugim dejal:
»Letošnji VII. kulturni teden
v občini Mozirje, ki ga priče-
njamo z razstavo del likov-
nih umetnikov Jožeta Hor-
vata-Jakija in Toneta Sveti-
ne, ki mu daje še poseben
pečat otvoritev nove galerije
v kulturnem domu, je svoje-
vrsten izraz naše samouprav-
ne kulturne politike. Z njim
se znova potrjujeta vse razvi-
tejša kulturna zavest in druž-
beno kritično spoznanje na-
ših delavcev v združenem
delu, da je razmah kulturne
vzgoje in ustvarjalnosti ne-
pogrešljiva sestavina celovi-
tega, popolnejšega človeko-
vega vsakdana. Med umetni-
škimi ustvarjalci na likov-
nem področju, ki so stkali že
mnoge pristne in trdne vezi
v združenem delu, izstopata
prav današnja razstavljalca:
Jože Horvat-Jaki in Tone
Svetina. Njuna umetnost je
našim ljudem blizu, saj je ne-
posrednost umetniškega
sporočila njunih del globoko
v misli človeškega duha, du-
ha, ki svari, opozarja, gradi,
pa tudi razbija in biča samo-
Ijubje, nečimrnost, samopaš-
nost, nesvobodo, utesnje-
nost in ki izraža strah in
gnev, da bi potem lepota in
ustvarjalnost zrasla iz nove
podstati, sposobni graditi in
plemenititi...« V kulturnem
programu so nastopili člani
dramske skupine ter harmo-
nikarji.
V soboto so se v Mozirju
predstavili člani PD Gornji
grad z delom Ivana Cankar-
ja, Kralj na Betajnovi, v ne-
deljo so bile Prešernove pro-
slave v Smihelu in v Lučah,
koncert ženskega pevskega
in mešanega pevskega zbora
je bil v Mozirju, v ponedeljek
je bila v TOZD Gorenje-Glin
Nazarje otvoritev razstave
Alojza Podkrižnika in Anto-
na Veneka ter nastop delav-
ske godbe na pihala. V torek
so pripravili otvoritev razsta-
ve likovnega samorastnika
Romana Makaroviča v El-
kroju, včeraj so člani PD Mo-
zirje uprizorili v Lučah igro
Carla Goldonija, Krmčarica
Mirandoiina, danes ob 18. uri
pa bo v Ljubnem Tone Part-
ljiča Nekoč in danes, mono;
drama' Dareta Ulage. Jutri
bo ob 18. uri v Mozirju lite;
rarni večer Saše Vuga, ob isti
uri pa v Gornjem gradu Iva-
na Cankarja Kralj na Betaj-
novi, v Nazarjih pa Veseli ve-
čer. Zaključek VII. kulturne-
ga tedna bodo zaključili v so-
boto ob 18. uri s podelitvijo
zlatih plaket in priznanj. So-
deloval bo gimnazijski pev-
ski zbor Celje.
TONE TAVCAP
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
/Z pivovarne tudi kultura
»RAZTRGANCI« NA LAŠKEM ODRU
VLADO SRUK
Bo lastovka znanilka nove pomladi?
Petkova uprizoritev Borovih »Raztr-
gancev« na odru doma »Dušana Pože-
nela« v Laškem je bila najbolj razvese-
ljiv uvod v praznovanje slovenskega
ičulturnega praznika. Razlogov za to,
da se je dogodka treba veseliti, je več:
Po dolgem času, kdo ve po kolikih
letih pravzaprav, so v Laškem postavi-
li na oder celovečerno dramsko delo.
V okoliških krajih, pa tudi v ostalih
večjih središčih občine, je dramska de-
javnost pogostejša, v Laškem samem
pa je bila glede tega suša. In to v La-
škem^ kjer^pred desetletji ni bilo nede-
lje brez igre.
Pobuda je izšla iz delovne organiza-
cije - iz pivovarne - kar daje dogodku
dodatno vrednost, kajti kolektivov z
lastno kulturno ustvarjalnostjo v laški
občini ni veliko, s tako zajetnim zalo-
gajem pa še celo ne.
In tretje, najvažnejše. Zbrali so se
mladi, ki jim je za predstavitev starost-
nikov bilo treba z masko pripomoči k
takemu videzu. Ta vidik dogodka je
hkrati tudi obet za prihodnje.
Skupina, ki namerava z igro obiskati
okoliške kraje, je torej prebila led, ki je
zamrznil nekoč močno razgibano odr-
sko dejavnost v Laškem. Morda se ji
bo v prihodnjih poskusih priključilo
še kaj starejših, kar bi popestrilo gla-
sovno barvitost in različnost v razsež-
nostih, kajti vitki, kot so, mladostnih
glasov, so bili kar preveč enoviti.
O igri sami naj sodijo bolj poklicani.
Obiskovalci, ki so zasedli poslednji se-
dež v dvorani, so bili zadovoljno in
hvaležno občinstvo, to pa je edino ve-
ljavna nagrada skupini za njen trud.
Skupini je pomogel in svetoval Šte-
fan ŽVI2EJ iz trnoveljske (Celje)
»Zarje«. Fanika LAPORNIKOVA je
pokazala še eno plat svoje vsestranosti
z režijo, medtem ko je ljubiteljski li-
kovnik Franc MARKOŠEK izdelal
sceno, ki bi se je ne branil tudi kak bolj
znan oder. In ker gre za obetavni dogo-
dek, naštejmo rhlade igralce: Ida VER-
BOVSEK, Srečko MAČEK, Majda
KOLSEK, Branko MACEK, Rudi KA-
ClC, Ivan KLEPEJ, Sabina PUSNIK,
Jože DEŽELAK, Olga TERSEK, Ber-
narda GORISEK, Alenka KOVAČ in
Zlatko MAROT.
J. K.
šentjur in šmarje
ZDORNIK NA POTI
»Svet med Bočem in Bohorjem«
sa vinov salon žalec
JUBILEJNO LETO
Razstava del Karla Pečka
v Savinovem razstavnem
salonu v Žalcu so v počasti-
tev slovenskega kulturnega
praznika v petek odprli raz-
stavo mojstra, ki se je v slo-
venskem likovnem prostoru
uveljavil s čisto samostojno
zasnovo pokrajine in figural-
nega motiva v njej. O razsta-
vi in Karlu Pečku je govorila
umetnostna zgodovinarka
Milena Zlatar iz Slovenj
Gradca, v kulturnem progra-
mu pa sta sodelovala Andrej
Jarc (klavir) in Nikolaja Vi-
potnik (sopran).
V drugem delu otvoritve
razstave je o desetletnici Sa-
vinovega razstavnega salona
govoril sekretar Občinske
Itulturne skupnosti Ivan
Centrih. Likovna sekcija je
bila ustanovljena na pobudo
tedanjega predsednika Svo-
bode Erana Sadnika, Jelice
Žuža in Zlatice Audič. Kar
osem let je razstave priprav-
ljala slikarka Jelica Žuža. S
svojim požrtvovalnim delom
je pripomogla, da so občani
Žalca spoznali veliko slikar-
jev, grafikov in kiparjev.
Njeno delo sedaj nadaljujeta
prav tako uspešno' Alenka
Salezin-Domjan in Marlen
Premšak. V teh desetih letih
se je predstavilo več kot 100
razstavljalcev. razstave pa si
je ogledalo 50705 obiskoval-
cev.
Likovni salon sedaj deluje
v okviru Kulturne skupnosti
Žalec, letos pa ga vodi Milan
Gorenjak.
T. TAVČAR
Zamisel izdaje zbornika
šentjursko-šmarske občine,
ki se je porajala pred petimi
leti, bo letos na jesen uresni-
čena. Uredniški odbor z
vrsto sodelavcev pospešeno
pripravlja material za zbor-
nik, za katerega je več kot
tričetrt člankov že napisa-
nih.
Zbornik bo nosil naslov
»Svet med Bočem in Bohor-
jem« in bo kar zajetna knji-
ga, ki bo izšla v nakladi okoli
2000 izvodov ali še več; o tem
bo odločal izdajateljski od-
bor, ki se bo v kratkem se-
stal.
Našega občana seveda za-
nima, kaj vse bo vseboval
zbornik? V njem bodo zem-
ljepisni opisi Voglajnsko-So-
telskega sveta z dvema pre-
glednima zemljepisnima
kartama ozemlja obeh občin.
Ker sta obe občini pretežno
kmetijski, bo v njem zajeten
članek o kmetijstvu - o nači-
nu obdelovanja nekoč in da-
nes, lastništvu, pridelkih,
poteku preusmerjanja itd.
Dobršen del površine obeh
občin pokrivajo gozdovi, za-
to bo v zborniku prikazano
tudi to naše bogastvo.
Na področju, ki ga bo
obravnaval zbornik sta se ro-
dila skladatelja dr. Gustav in
dr. Josip Ipavec, ki sta tu tu-
di živela, dr. Benjamin pa se
je tu rodil. V Mestinju je bil
rojen Jakob Sket, ki je napi-
sal Miklovo Zalo, v Šmarju
je kaplanoval več let pesnik
Anton Aškerc. Akademik dr.
France Kidrič se je rodil v
Rog. Slatini, njegov sin veli-
ki revolucionar, politik in
gospodarstvenik Boris Ki-
drič pa je na tem področju v
mladosti aktivno deloval. Na
Slomu pri Ponikvi se je rodil
škof-narodni buditelj A. M-
. Slomšek, v bližnjem Hotu-
nju pa geograf Blaž Kocen.
Sentjurčan Franjo Malgaj je
bil znameniti koroški borec.
Nadalje bo zbornik zajel ce-
lotno epopejo NOB na koz-
janskem področju z življe-
njepisi narbdnih herojev, ki
so bili tu rojeni, odnosno, ki
tu živijo. Obširno bo obrav-
navano šolstvo, zdravstvo,
kultura in narodopisje.
ERNEST RECNIK
USPELA
PROSLAVA
V VOJNIKU
Čeprav so morali proslavo kul-
turnega praznika v zadnjem hipu
preseliti iz kulturnega doma v šo-
lo, je bil obisk odličen, prav tak
pa je bil tudi nastop Celjskega
godalnega orkestra. Žal ni bilo
na proslavi nobenega vodilnega
funkcionarja krajevne skupno-
sti. To je bilo v petek, 5. fe-
bruarja.
PREŠERNOV VEČER
VKUMROVCU
Minuli teden so slovenski sluša-
telji Politične šole CK ZKJ v Ku-
mrovcu zase in svojim kolegom iz
vseh jugoslovanskih republik pri-
redili proslavo ob slovenskem kul-
turnem prazniku. Petorica slušate-
ljev je predočila najbolj značilne
črte, literarni in zgodovinski po-
men Franceta Prešerna, predvsem
pa v novejši revolucionarni zgodo-
vini slovenskega naroda. Oris so
pestrile recitacije pesmi Prešerna,
Bora in Kajuha.
V goste pa so slušatelji povabili
moški zbor iz Senovega pri
Krškem ter folklorno skupino »An-
ton Tanc« iz laške občine. Od tod
so bili tudi godbeniki zabavne sku-
pine Jožeta Rusa iz Radeč, ki so po
prireditvi popestrili tovariški večer
študentov, njihovih profesorjev,
gostov tega dne in delovnega ko-
lektiva, saj je bila prireditev na
predvečer razpusta ob polletju.
-EC.
AVDICIJA ZA
AKADEI\/ISKI PEVSKI
ZBOR
Center za klubsko dejavnost pri
Občinski konferenci ZSMS je v ok-
viru svoje dejavnosti ustanovil tudi
Akademski pevski zbor. Zato vabi-
jo mlade pevke in pevce, da pridejo
na avdicijo, ki je vsak petek ob 19.
uri v prostorih centra v Cankarjevi
ulici 13.
DAN PROSVETNIH
DELAVCEV V CELJU
Dan prosvetnih delavcev bodo
delovno in slavnostno obeležili tu-
di v Celju. Jutri dopoldne bo v dvo-
rani kina Union delovni sestanek
prosvetnih delavcev na katerem
bosta slavnostna govornika doktor
Emil Roje s temo Aktualni trenu-
tek reforme izobraževanja v Slove-
niji in magister Štefan Korošec s
temo Gospodarska in politična pro-
blematika v svetu. V kulturnem de-
lu programa bo nastopal komorni
moški zbor iz Celja pod vodstvom
profesorja Vida Marcena.
Zvečer pa bo v Narodnem domu
družabni večer s kulturnim progra-
mom in plesom, na katerem bosta
sodelovala Ladko Korošec in Milan
Štante.
VVE
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
V mednarodni politiki se izraža pred-
vsem kot samovoljno zanikanje internacionalizma, kot
agresivni hegemonizem. - Kar zadeva filozofijo, je sta-
linizem predvsem dogmatizem, vulgarni materializem,
enostranska pasivistična teorija odseva (sh. odraza),
zanikanje marksističnega humanizma in preziranje an-
tropološke razsežnosti marksizma. - Pri nas se je izra-
zil (ali pa se izraža) kot informbirojevstvo (ali neoin-
formbirojevstvo), ki nasprotuje socialističnemu samo-
upravljanju, politiki neuvrščenosti ter avtentični kri-
tični in humani marksistični misli.
d) Diktatura proletariata
Diktatura proletariata pomeni državno organizacijo
delavskega razreda v prehodnem obdobju iz kapitali-
zma y komunizem, torej v procesu socialistične revolu-
cije. Oblike diktature proletariata so v različnih deže-
lah lahko zelo različne, toda odločilna je vendarle po-
vsem določena družbeno politična vsebina: oblast za
ljudstvo, v imenu delavskega razreda mora postajati
vse bolj oblast ljudstva samega, široka vsestranska
politična pobuda in angažiranost delavcev, neposre-
dnih proizvajalcev. Diktatura proletariata uresničuje
takšen politični sistem, v katerem imajo delavci ne-
dvomno vodilno družbeno vlogo; stalinistična kontra-
revolucija pomeni dejansko negacijo diktature prole-
tariata in omogočanje gospostva centrov odtujene
moči - tehnobirokratskih in birokratskih sil - Za ure-
sničevanje diktature proletariata je izredno po-
membna avantgarda delavskega razreda, revolucio-
narna organizirana zavest in sila - komunisti. - V
naših, jugoslovanskih razmerah je uresničena dikta-
tura proletariata v sistemu socialističnega samouprav-
ljanja. Ta sistem je uspešen toliko, kolikor omogoča
delavskemu razredu in drugim delovnim ljudem, da
uveljavijo svoje neposredne interese ter spreminjajo
družbenoekonomske odnose v soglasju s svojimi te-
meljnimi družbenimi cilji, tako kratkoročnimi kot dol-
goročnimi. - Diktatura proletariata pomeni povsem
isto kot socialistična demokracija; gre za dialektično
enotnost in prežemanje; historični materializem za-
vrača metafizično ločevanje diktature in demokracije,
pač pa analizira in ocenjuje dejanske pojavne oblike
teh družbenih procesov ter odnosov.
Kakorkoli že, komunist se mora kritično poglobiti v
celotno družbeno problematiko. Preudarno in najbolj
natančno naj se tudi izraža.
4.
URESNIČEVANJE KOMUNIZMA
Cilj in temeljna osmislitev komunizma je za jugoslo-
vanske komuniste predvsem tista znana Marxova in
Engelsova iz.Nemške ideologije:
»Komunizem za nas ni stanje, ki naj bo vzpostav-
ljeno, ideal, po katerem naj se ravna resničnost. S
komunizmom poimenujemo resnično gibanje, ki od-
pravlja zdajšnje stanje. Pogoji tega gibanja se podajajo
iz zdaj obstoječih predpostavk.«
To pojmovanje komunizma je bolj aktualistično kot
teleološko. Komunizma je predvsem toliko, kolikor ga
izhaja iz revolucionarne aktivnosti sedaj in tukaj. Za
razodtujevanje gre, za resnično osvobajanje delovnih
ljudi v procesu razvijanja socialistične samoupravne
demokracije.
Komunist, če to zares je, vztrajno ustvarjalno deluje
za uresničitev komunizma, komunistične brezrazre-
dne družbe, komunističnih humanih odnosov med
ljudmi. Komunist se mora zavedati, da smo daleč od
optimalne uresničitve komunizma. Medtem ko je na
svetu nasploh zelo malo odnosov, ki bi ustrezali Marx-
ovi zamisli svobodne samoupravne asociacije proizva-
jalcev, pa je tudi naš socialistični samoupravni sistem
še v mnogočem nedodelan, izpostavljen različnim ne-
gativnim tendencam, še posebej tehnobirokratskim.
Ce govorimo o uresničevanju komunizma, tudi ni
potrebno misliti le na oblikovanje novih medčloveških
in družbenih odnosov ter na uresničevanje novih prvin
družbenosti in vrednot, ustrezajočih brezrazredni svo-
bodni asociaciji. Komunist sicer gleda v prihodnost,
toda največji del njegovega zanimanja, njegove pozor-
nosti je priklenjen na neposredne, aktualne naloge -
na materialno in duhovno proizvodnjo, na vse tisto
veliko in drobno delo, ki ga je potrebno občasno ali
stalno opravljati, da bi družba lahko normalno živela
in se razvijala. Komunist dela za danes in za jutri, v
vsakdanjosti deluje za družbeno-zgodovinsko napre-
dovanje.
5.
DRUŽBENI IZVOR KOMUNISTOV IN
ZAHTEVNEJŠE KONCIPIRANJE
AVANTGARDE PROLETARIATA
V ostri polemiki s tistimi tovariši, ki so na začetku
sedemdesetih let zabredli globoko v nacionalizem, je
sociolog in psiholog Rudi Supek močno poudaril trdi-
tev, da komunizem ni niti razredna niti nacionalna, pač
pa eksistenčna (bivanjska) opredelitev.
Takole je utemeljeval to tezo:
>'Za človeka, ki sebe upa imenovati komunista, ko-
munizem ne obstaja le kot razredna konfrontacija, kot
spopad komunistov s kapitalisti, in ne izgine s prene-
hanjem razrednega boja, s porazom in z izginotjem
kapitalizma, s spreminjanjem vseh ljudi v ,delovno
ljudstvo'.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
slovenske konjice
VZPON IN USPEHI
V ZŠA že 425 članov
Konjiški dom upokojen-
cev je bil skoraj premajhen
za vse člane Združenja šofer-
jev in avtomehanikov Slo-
venske Konjice, ki so se ko-
nec januarja zbrali na re-
dnem letnem občnem zboru.
Na njem je bil tudi tov. Vrb-
njak, podpredsednik z
ZŠAM Slovenije ter pred-
stavniki združenj iz Mozirja
in Poljčan.
Delo združenja je bilo v
preteklem letu uspešno na
vseh področjih. Število čla-
nov se je še naprej večalo,
tako da je danes v združenju
še 425 članov iz vseh krajev
občine, med njimi pa je 45
uniformiranih in celo štiri
ženske, ki sodelujejo na pri-
reditvah v občini in širšem
območju.
Veliko dela usmerjajo v
preventivo v cestnem pro-
metu. Pri tem dobro sodelu-
jejo s postajo milice in občin-
skim svetom za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu, kar je rodilo že nekaj po-
membnih akcij, kot so »prvi
šolski dan«, predavanja o no-
vem Zakonu o cestnem pro-
metu, šolsko tekmovanje
»kaj veš o prometu«, pa tek-
movanja avtomehanikov v
okviru občine in celjskega
območja. Uspešna in dobro
obiskana so bila tudi prever-
janja znanja voznikov v vseh
večjih krajih občine.
V	avto šoli so v letu 1981
organizirali 12 tečajev za voz-
nike motornih vozil. Trenut-
no v njej poučuje 7 inštruk-
torjev, za vožnjo pa razpola-
gajo s sodobnimi vozili.
Člani združenja so skupno
s predstavniki Postaje milice
sodelovali jeseni tudi v akciji
»brezhibno vozilo - varno
vozilo«, ob vsem obsežnem
delu pa tudi na razvedrilo ni-
so pozabili.
Večino načrtov, ki so si jih
doslej zastavili, so uspeli
uresničiti, zato so tudi na-
daljni načrti smeh. Poseben
poudarek bo namenjen pre-
ventivi v cestnem prometu.
V	Združenju niso pozabili
na tiste, ki so v dolgoletnem
delu veliko naredili za razvoj
združenja. Podelili so jim
značke za dolgoletno delo,
najzaslužnejšim pa Plakete
tovarištva II. stopnje. Prejeli
so jih Mirko Košir, Vili Mav-
her in Martin Vodnik.
JOŽE ONIC
MED (NE)DELEGATI:
KOT, DA JIM JE VSEENO
Čudne so nekatere ugoto-
vitve o delovanju delegat-
skega sistema v'občini Žalec
in najbrž še v kateri drugi
občini. Na seje žalskih ob-
činskih skupščin sploh ne
hodijo več delegati krajevne
skupnosti Tabor. Delegat iz
Vinske gore je na sejah
manjkal kar devetkrat, s Po-
nikve pa petkrat. Delegata iz
Avtoprevoza Šempeter ni bi-
lo na seji že leto dni in pol,
delegata zasebnih obrtnikov
pa devetkrat. Tudi delegati,
ki na sejah zastopajo kmete
kooperante so redki gostje
na sejah. Podobno se dogaja
tudi na sejah skupščin sa-
moupravnih interesnih
skupnosti.
Samo po sebi se ob tem
pojavlja vrsto vprašanj. So
volilci kdaj zahtevali od svo-
jih delegatov, da jim poroča-
jo o svojem delu. Koga v or-
ganizacijah združenega dela
zanima delo delegatov in ko-
mu le-ti poročajo o svojem
delu? Kakšne koristi imajo
ljudje od takšnih delegatov?
Seveda pa za vse le ne gre
kriviti le delegatov. So dele-
gati morda obupali zaradi
preobširnih in nezanimivih
gradiv? So seje skupščin le
preveč razvlečene in dolgo-
časne? Imajo delegati morda
občutek, da imajo premalo
vpliva na odločitve? V eni
izmed krajevnih skupnosti
so nam zatrdili, da so seje
včasih preveč zrežirane.
Ugotovitve v poročilih o de-
lovanju delegatskega siste-
ma so vedno več ali manj
enake. Zapisane so številke
o udeležbi in o številu po-
stavljenih delegatskih vpra.
šanj v posameznih zborih,
pa podatkov o tem, koliKj
odgovorov so delegati dobili
na svoja vprašanja in koliko
časa je bilo treba na odgovo.
re sploh čakati. In slednjič.
vprašamo se lahko, kaj so
odgovorni storili, da bi nede.
lavne delegate spodbudili i;
delu. Ko se je pokazalo, da
nekaterih delegatov nekaj,
krat zapored ni bilo na seje
skupščin, bi bilo treba ukre.
pati. Kje so ljudje, ki so za-
dolženi za delo posameznih
delegacij?
Na ta in druga vprašanja
bo treba odgovoriti. Navse
zadnje to, kar se dogaja se-
daj, ni ravno za vzgled in
spodbudo bodočim, novim
delegatom.
JANEZ VEDENIK
Martin Vodnik prejema plaketo tovarištva.
S TTG, Novim tednikom in
Arenaturistom na morle
Prvi pomladanski dan i/
MeduHnu. Odhod zelenega
vlaka 20. marca 1982.
In fo rma cije in p rija ve
sprejema TTG, Turistična
poslovalnica Celje, Titov trg
1. Telefon 23-448
) SLOV. KONJICE:
) OBSEŽNA SEJA
) SKUPŠČINE
Delegati vseh treh zborov]
) Skupščine občine Slovenske
I Konjice se bodo danes zbrali
J na seji, na kateri bodo obrav-i
navali kar 19 različnih po-
) dročij. Med drugim bodo
) sprejemali program dela^
zborov v letu 1982, obravna-i
' vali informacijo o uresniče-|
► vanju službe pravne pomoči,|
, program varstva, urejanja in
vzdrževanja grobov in grobi-
I šča borcev NOV ter varstvo
) spomenikov in spominskih
obeležij v občini za obdobje
' 1982-85. Med pomembne te-
) me sodi tudi načrt zaposlo-
. vanja za leto 1982 in plan po-
' mladanske setve.
.	Sicer pa bodo sprejemali
^	še vrsto osnutkov in predlo-
)	gov odlokov.
L	MBP
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
46
»Klic Triglava« poskuša prodreti tudi med naše delavce,
začasno zaposlene na tujem, pri čemer si pomaga z duhov-
ščino in vsemi drugimi zvezami. Koliko je tega, bi težko
presodil, videl pa sem med obiskom pri nekaterih naših
delavcih na tujem ta ali oni izvod emigrantskega časopisa.
A kakšnega posebnega zanimanja za to branje ni.
Dušan Pleničar vztrajno zanika, da bi bil sodelavec du-
hovnika Franca Glavača, med vojno odkritega oboževalca
in sodelavca okupatorjev, človeka, ki je z orožjem v roki
nastopil proti narodnoosvobodilnemu boju. Glavač je orga-
niziral tako imenovane »Glavačeve skupine*. Po vojni je
bil emigrantski duhovnik v Argentini, kjer je umrl septem-
bra 1976.
Ob njegovi smrti je časopis »Sij slovenske svobode*
objavil 15. septembra 1976 med drugim tole:
»...S svojo izredno nadarjenostjo, delavnostjo in pobu-
dnostjo je stal na braniku krščanstva in slovenstva od
mladih nog do smrti. Bil je med stebri Kulturne akcije in
Sija slovenske svobode. J^idi za novo domovino si je na-
bral veliko zasluženja kot župnik...«
Toda o Francu Glavaču je mogoče povedati še vse kaj
drugega - in za ilustracijo ter razumevanje ozadja in okolja,
iz katerega je izšla slovenska politična emigracija, je to ne
samo koristno, marveč tudi potrebno.
Po rodu Prekmurec (doma iz Beltincev), se je že v dija-
ških in študentskih letih opredelil za klerikalizem, v me-
dvojnih letih pa je postal eden najbolj fanatično vnetih
privržencev ter sodelavcev najprej Italijanov *in potem
Nemcev.
Kot ljubljanski bogoslovecje sodeloval pri različnih dija-
ških in študentovskih glasilih, najprej kot sourednik lista
»Mi mladi borci«. To je bilo glasilo dijeiške Katoliške akcije.
Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil urednik
»Revije Katoliške akcije«, nato pa urednik »idejne in notra-
njepolitične rubrike« »Slovenca«. Osnovna naloga te ru-
brike in kajpak »Slovenca« nasploh je bilo vsakodnevno
dokazovanje, da pomeni narodnoosvobodilni boj »po-
gubo« in »uničenje« slovenskega naroda.
Skupaj z nekaterimi somišljeniki iz duhovniških vrst je
ustanovil »Slovensko narodno gibanje«. V njem so bili tudi
najbolj sfanatizirani klerikalni študentje, ki so oboževali
fašizem in imeli svoje ideale ter zglede v osebnosti Hitlerja
in Mussolinija. V tej organizaciji je zelo pridno sodeloval
tudi ing. Franc Emer, ki so ga imenovali tudi Fanouš.
Oba sta imela dobre zveze z banom dr. Markom Natlače-
nom, ki jima je dajal ne samo spodbudne nasvete in navo-
dila, marveč tudi denar, o čemer je podrobneje poročal tudi
»Slovenski poročevalec« 5. decembra 1941 leta.
Kakor je povedal Alojzij Krek na zaslišanju med proce-
som proti Bitencu, je Glavač trdil, da je »edina rešitev
slovenskega naroda samo v stoodstotni legalnosti in lojal-
nosti do Nemcev.« To pa je Glavač povedal, ko Nemcev v
Ljubljano še ni bilo, ko so tu gospodarili Italijani, ki jim je
vneto služil - pa pri tem mislil že tudi naprej.
Sicer pa je mogoče o Glavačevem odnosu do Italijanov in
kasneje Nemcev verjetno najbolj prepričljivo soditi po le-
taku, ki ga je skupaj z urednikom »Slovenskega doma«
Mirkom Javomikom sestavil v začetku novembra 1941.
Letak je doživel zanimivo usodo: tik potem ko je bil natis-
njen, so ga člani varnostno obveščevalne službe v drama-
tičnih okoliščinah zasegli in uničili, o čemer je poročal 13.
novembra 1941 v svoji 25. številki tudi »Slovenski poroče-
valec«:
»Narodni izdajalci so znova hoteli izdati letak proti Osvo-
bodilni fronti in osvobodilni borbi slovenskega naroda...
V ponedeljek, 10. novembra, bi morale zaprisežene kurirke
raznesti večje kohčine letakov zaupnikom po Ljubljani in
Ljubljanski pokrajini. Cuječe oko obveščevalne službe OF
je pravočasno odkrilo tiskarno, glavno skladišče in kurirje.
V nedeljo zvečer, 9. novembra, so varnostni organi OF
spretno izvedli hišne preiskave pri kurirjih in v skladišču.
Letake so zasegli in uničili...
Tukaj je besedilo letaka (hranijo ga v Narodni in univer-
zitetni knjižnici, natisnjen pa je bil v osem tisoč izvodih), ki
ni nikoli prišlo v javnost, kot so si to zamislili njegovi
avtorji:
»Vsem Slovencem!
Pod slovensko narodno krinko so pojavlja po Sloveniji
takozvana Osvobodilna fronta. S svojimi glasili, ,Delo' in
,Slovenski poročevalec' ter z letaki skuša pridobiti zase
javno mnenje, z grožnjami izsiljuje denar in živež, z brez-
glavimi sabotažnimi dejanji peha stotine in stotine Sloven-
cev v smrt in nesrečo.
Kaj je Osvobodilna fronta?
Osvobodilna fronta je organizacija, ki so jo ustanovili
komunisti, ko se je začela nemško-ruska vojna. (Tu so
sestavljalci letaka najbolj grobo skrivili resnico, saj je bila
OF ustanovljena že 26. aprila 1941, precej pred napadom
Nemčije na Sovjetsko zvezo - opomba avtorja.)
S svojimi narodno zvenečimi gesli so sicer zvabili v
Osvobodilno fronto tudi mnogo idealnih, narodno čutečih
ljudi... Oboroženi člani Osvobodilne fronte se sami imenu-
jejo partizani...
Čemu so komunisti ustanovili Osvobodilno fronto?
1.	Komunisti hočejo v Osvobodilni fronti zbrati vse za
orožje sposobne slovenske može in fante ter jih podrediti
vodstvu Komunistične stranke...
2.	Komunisti izvajajo s pomočjo Osvobodilne Fronte sa-
botažna dejanja, da na ta način ustvarjajo nered po deželi in
s tem pripravljajo tla komunizmu.
3.	Komunisti hočejo, ko bo prišel čas, z oboroženo silo
Osvobodilne fronte uvesti v Sloveniji boljševiško dikta-
turo.
4.	,Slovenski poročevalec' smatra vsako nasprotovanje
delu Osvobodilne fronte za izdajstvo... Jasno je, da kdor
nasprotuje Osvobodilni fronti, ki jo vodijo komunisti, za-
radi tega ni izdajalec... Ne bomo nehali svariti slovensko
javnost pred pogubnostjo tega dela, ki mora prinesti slo-
venskemu narodu samo pogubo in uničenje...
Človek se sprašuje, čemu vse te žrtve? Mar bo vojna
zaradi tega en sam dan prej končana? Mar bo na ta način
okupatorska vojska res pregnana s slovenske zemlje?
Ali ne vidite, da vsa ta sabotažna dejanja prinašajo na-
šemu narodu samo škodo, samo uničenje narodnega pre-
moženja in nepotrebno ubijanje?
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
CEPLJENJE
PSOV
Bliža se čas, ko bo na vrsti
redno cepljenje psov proti
steklini. Ker so ta cepljenja
obvezna, bi morali pristojni
zanje izdajati vabila z naved-'
bo dneva in ur cepljenja. Ve-
terinarska postaja Šmarje
pri Jelšah pa tega ne stori že
tri leta. O cepljenju obvešča
tako, da da obvestilo na ra-
dijsko postajo, na našem po-
dročju pa še razglas v trgovi-
no Jelše. Mislim, da bi raz-
glas morali dati tudi v Do-
bovcu pri železniški postaji
in pri avtobusni postaji, ker
se tam zbira največ ljudi.
Moram pripisati, da nas je
precej moralo leta 1980 pelja-
ti pse v Rogatec, v dežju in
snegu, samo zato, ker Veteri-
narski zavod ni dal na ome-
njena mesta razglasov, kdaj
bo v našem kraju cepljenje.
Ker živim sam z ženo, star
sem 65 let in pri slabem
zdravju, se ni lahko mučiti
tako daleč, če človek ne ve,
kdaj in kako bo cepljenje
psov. Krajani tukajšnjega
kraja želimo, da nas Veteri-
narska postaja Šmarje poslej
bolje obveščala o mestih,
cepljenja.
IVAN KOBALE,
Log 40, Rogatec
UREDNIŠTVO:
Vsekakor upravičena pri-
pomba, ki bi jo brez pretira-
nih težav Veterinarski za-
vod upošteval. Skupen inte-
res je namreč, da je živina,
še posebej domače živali,
zavarovana pred steklino,
ki še vedno razsaja na ob-
močju.
NOVA TRGOV/NA
V ROGATCU
v Rogatcu je bila 25. ja-
nuarja odprta nova velika so-
dobna trgovina Jelše. Mar-
ket ima 140 m^ prostornine.
Pod eno streho dobi potroš-
nik vse, od čevljev, metrske-
ga blaga, preprog do pohiš-
tva. Trgovina ima tudi velik
parkirni prostor. Rogatčani
smo veseli nove pridobitve.
F.K., Rogatec 74 A
UREDNIŠTVO
Trgovina je velika prido-
bitev za vsak kraj, zato smo
prepričani, da ste je v rogat-
cu res veseli. Se bolj nas za-
nima, če imate v njej kaj
pomaranč, limon, banan in
drugega južnega sadja, pa
seveda kave, ki je že spet
pošla. Če imate tudi vse to,
ste srečni.
TELIČKA
VREDNA MANJ
OD BIKCA
Bil je zimski ponedeljek,
ko sem peljal teličko s trak-
torjem v Šentjur na odkup.
Na dolgi, 6 kilometerski poti,
sva prezebala oba, tele na vo-
zu, jaz pa na traktorju. Ko
sem prišel do vratarnice
šentjurske klavnice, sta bila
tam že dva nakupovalca.
Eden od njiju me je vprašal,
kaj sem pripeljal, jaz pa sem
povedal, da teličko. Nasme-
hnil se je in dejal, naj jo raje
odpeljem nazaj domov.
Vprašal sem, koliko plačajo
za pitališče in koliko za za-
kol. Odgovoril mi je, da za
pitance 850 din, z zakol pa
660 din. Ostrmel sem in ni-
sem vedel, kaj naj storim.
Cena kaže, kot da je teletine
dovolj, ča pa vprašaš po njej
v mesnici, mesar najlažje od-
govori negativno. Veterinar-
ski službi pa predlagam, da
se usposobi tako, da bo lah-
ko osemenjevala po želji po-
sameznika. Bolj bi bilo zaže-
leno, da bi krave telile same
bikce, ne pa teličk. Vidi se,
da je telička vredna manj,
meso pa je enako.
V.M.
UREDNIŠTVO
S cenami mesa je res križ,
to vemo vsi in vsi smo neza-
dovoljni. Kmetje, ker so od-
kupne cene prenizke glede
na stroške pitanja, mesna
industrija zato, ker je ob ob-
stoječih cenah prisiljena
delati z izgubo in potrošniki
zato, ker je izbira mesa pre-
skromna in ker je za potroš-
nikov žep meso predrago.
Bilo pa bi res lepo, če bi
znanost napredovala tako
daleč, da bi ob osemenjeva-
nju lahko predvidela že tu-
di spol. A tako daleč nara-
ve, vsaj kolikor vemo pri
nas, še nismo sposobni ob-
vladovati.
ZAKAJ
MALOMARNOST?
Tudi jaz opažam problem
na Petrolovi črpalki v Šent-
jurju, kjer že precej časa ni
mogoče dobiti goriva »meša-
nica«. To opažam že od lan-
skega decembra. Od takrat
je namreč za steklo zatak-
njen napis »pokvarjeno«.
Sprašujem se, zakaj delavci
okvare ne odpravijo. Mislim,
da je problem dovolj pereč
in vreden odgovora.
K.R.,
Šibenik, Šentjur
UREDNIŠTVO
Problem nedvomno je.
Vprašanje je le, če gre res za
okvaro, ali pa morda za po-
manjkanje tega naftnega
derivata. Bolj se nam doz-
deva, da gre za to drugo.
Kajti oskrba z vsemi vrsta-
mi goriv je bila letos že več-
krat zelo vprašljiva, mar-
sikje so ostali celo brez ma-
zuta za ogrevanje. Prepro-
sto se bo treba navaditi, da
nafte in njenih derivatov ni
dovolj, da je predraga in da
bo moral vsakdo storiti vse,
kar je mogoče, da bo privar-
čeval kar največ. Seveda pa
je možno tudi, da je tega go-
riva dovolj in da gre res za
malomarnost pri odpravlja-
nju okvare na črpalki. Vse-
kakor bo pojasnilo Petrola
dobrodošlo, ne le za našega
bralca iz Šibenika pri Šent-
jurju.
NASLOVI,
NASLOVI...
Več vaših bralcev in jaz
vas prosimo, da drugače na-
slavljate vaš Novi tednik.
Naslovi bi lahko bili na
manjših kosih papirja in na-
lepljeni na mestih, kjer ne bi
prekrivali datuma ali števil-
ke lista. Mnogi naročniki list
shranjujejo, pa zaradi tako
lepljenih naslovov nista ra-
zvidna ne datum ne številka.
FRANC SMUGER,
Teharska c., Celje
UREDNIŠTVO
Zadeva ni tako preprosta,
čeprav se strinjamo, da je
gotovo listek z naslovom
bralcem v napoto. Pomaga-
li bi lahko, če bi naslove še
sedaj lepili ročno. Toda vso
stvar opravlja stroj, ki lepi
naslove na mesto, kjer sodi-
mo, da povzroča najmanj
škode. Dosti bolj zoprno bi
bilo, če bi listke z naslovi
stroj lepil preko besedila
posameznih člankov ali ce-
lo preko glave časopisa. Na-
slove pa izpisuje računal-
nik na določen format pa-
pirja, ki ga tudi ni mogoče
zmanjšati. Morda pa bi po-
magalo, če bi si manjkajoče
podatke o datumu izida in
številki lista pripisali na
list sami?
POZABLJENI
ČLOVEK
Ob izteku starega leta smo
se na pokopališču Vojnik po-
slovili ob množici ljudi od
Ane Kmecelj, rojene Kožuh
iz Škofje vasi. Tiho in nemo
smo se poslavljali od nje. Še
bolj žalostno pa je bilo v na-
ših srcih, ko se ni od nje po-
slovil noben predstavnik
družbe. Vsaj nekaj borih be-
sed ob odprtem grobu bi lah-
ko spregovoril kak predstav-
nik krajevne skupnosti. V
zgodovinski knjigi o celj-
skem Starem piskru pa naj-
demo celo poslovilno pismo
njenega brata, ki je dal življe-
nje, upam da za boljše življe-
nje tudi v naši Krajevni
skupnosti Škofja vas.
A.K.
UREDNIŠTVO
Ne gre za osamljen pri-
mer. Kaže, da smo v naših
krajevnih skupnostih le še
premalo organizirani in
usposobljeni za dosledno
izvajanje odloka občinske
skupščine o pogrebnih sve-
čanostih. Ali v krajevnih
skupnostih še vedno živimo
preveč odmaknjeno življe-
nje? Ali nam je vseeno? Ali
pa krajevne skupnosti v
obilici ostalega dela vse
preveč rade pozabljajo na
to, eno osnovnih medčlove-
ških vrednot? Odgovoriti je
težko. Dejstvo pa je, da
družba ob takšnih žalostnih
dogodkih ne bi smela stati
ob strani. Ne bi smela poza-
biti, da odhaja eden od po-
sameznikov iz njenega naj-
bližjega okolja. To ni le
vprašanje izvajanja odloka,
mnogo bolj kot to, je vpra-
šanje etike in odnosov v
osnovni celici naše družbe.
MUZEJ REVOLUCIJE
v muzeju revolucije je odprta
stalna razstavna zbirka vsak dan
razen ponedeljka od 9. do 12. ure,
ob sredah tudi popoldne od 14.
do 17. ure.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan od 9. do 12. ure, ob sre-
dah tudi v popoldanskem času
od 14. do 16. ure, za obiskovalce
pa je zaprt ob ponedeljkih. Obi-
skovalci si lahko ogledajo stalno
arheološko zbirko, rimski lapida-
rij in stalno zbirko, ki prikazuje
kulturno-zgodovinske spome-
nike.
Zaradi nujnih obnovitvenih
del je zaprta razstava kulturno-
zgodovinske zbirke v I. nad-
stropju stare grofije.
PRIREDITVE.
LIKOVNI SALON
V	Likovnem salonu v Celju je
odprta razstava Branka Uršiča,
oblikovalca iz Kamnika. Razsta-
va, ki jo organizira Arhitekturni
muzej iz Ljubljane, bo odprta do
18. februarja.
DITOV PLES '
Zveza društev inženirjev in te-
hnikov celjskega območja orga-
nizira tudi letos tradicionalni Di-
tov ples, ki bo 13. februarja ob 20.
uri v Narodnem domu.
KNJIŽNICA EDVARDA
KARDELJA
v okviru proslav ob sloven-
skem kulturnem prazniku prire-
ja knjižnica Edvarda Kardelja
razstavo Osvobodilni boj v slo-
venskem leposlovju, v avlah I. in
II. nadstropja. Razstava bo odpr-
ta v času, ko knjižnica posluje za
bralce do 20. marca.
KULTURNI DOM
ŠMARJE
• v Avli kulturnega doma v
Šmarju je odprta razstava Kul-
turni spomeniki na Kozjanskem,
22. februarja pa bo gostovala
ljubljanska Drama s predstavo
Simona Graya Igre je konec.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v soboto, 13. februarja
ob 19.30 uri in v nedeljo ob 10. uri
ameriško komedijo Nora vojna
bratov Marx.
KULTURNI DOM
VOJNIK
V	kulturnem domu v Vojniku
bo v soboto, 13. februarja ob 17.
uri koncert ansambla Franca Ze-
meta.
ČITALNICA KNJIŽNICE
ŠMARJE
V čitalnici knjižnice v Šmarju
je odprta razstava: France Preše-
ren. Razstava je odprta ob pone-
deljkih, sredah in petkih od 13.
do 18. ure, ob torkih in četrtkih
pa od 8. do 13. ure.
KINO ŠMARJE
V	kinodvorani v Šmarju bodo
predvajali danes ob 19. uri za če-
trtkov filmski abonma in izven
jugoslovanski film Banovič Stra-
hinja, jutri, 12. februarja ob 16.
uri bo za predšolske in šolske
otroke počitniška predstava.
Predvajali bodo ameriški risani
film Norčije racmana Jake, ob
19. uri pa film Beg na divji zahod.
13. in 14. bodo predvajali film
Plava laguna in 17. februarja film
Gadje maturirajo.
KULTURNI DOM
MOZIRJE
V	okviru VII. kulturnega tedna
občine Mozirje je v kulturnem
domu v Mozirju odprta razstava
slikarskih del Jožeta Horvata Ja-
kija in kiparskih del Toneta Sve-
tine. Razstava bo odprta do 20.
februarja.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 12. febr. ob 19.30: Milan
Kleč: POLKA. Na TEDNU SLO-
VENSKE DRAME v Kranju.
Sobota, 13. febr. ob 19.30: Mo-
liere: ŽLAHTNI MEŠČAN. Go-
stovanje v Radljah.
Ponedeljek, 15. febr. ob 11.:
Alenka Goljavšček: KRALJ
MATJAŽ, KAKO SE IMAS? Go-
stovanje v Laškem.
Torek, 16. febr. ob 8.45 in 11.:
Alenka Goljavšček: KRALJ
MATJAŽ, KAKO SE IMAS? Go-
stovanje v Laškem.
Sreda, 17. febr. ob 11.: Alenka
Goljavšček: KRALJ MATJAŽ,
KAKO SE IMAS? Gostovanje v
Rimskih Toplicah.
Četrtek, 18. febr. ob 8.45 in 11.:
Alenka Goljavšček: .KRALJ
MATJAŽ, KAKO SE IMAS? Go-
stovanje v Radečah.
ROJSTVk
CELJE
Rodilo se je 70 dečkov in 62
deklic.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Rodila sta se dva dečka.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se 3 dečki in 4 de-
klice.
POROKlE
CEUE
Poročilo se je 10 parov, od teh:
Dalibor ZUPANCIC iz Smarjete
pri Celju in Lilijana PRAPROT-
NIK iz Celja, Andrej PLANIN-
SEK in PETEK Irena oba iz Ce-
lja, RIHTER Bojan iz Titovega
Velenja in POTOČNIK Jelka iz
Celja, ILIČ Stevan iz Sombora in
MILUSIC Mileva iz Gor. Gra-
dine.
ŽALEC
Zakonsko zvezo so sklenili
SATLER Vojko iz Brega pri Pol-
zeli in VIDIC Blaoka prav tako iz
Brega, POTOČNIK Rudi iz Bre-
ga pri Polzeh in GABRSEK Dra-
gica iz Poljč, KAMNIK Dušan in
ULCAR Marinka oba iz Žalca,
RAMSAK Maks iz Dobrovelj in
PISEK Slavica iz Ločice pri
Vranskem, RAMSAK Franc iz
Strmca nad Dobrno in JOVAN
Terezija iz Lopatnika, BRATU-
SA Franjo iz Gradišča in SO-
STER Jožica iz Šempetra.
LAŠKO
Poročila sta se BAJC Branko iz
Jelovega in KOSEM Vida iz Jag-
njevice.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Porok ni bilo.
SLOVENSKE KONJICE
Poročih so se: ZATLER Slav-
ko iz Zeč in STRAUS Silva iz
Preloge pri Konjicah, SOMRAK
Alojz in OSTRUH Danica oba iz
Vitanja, MERC Mirko iz Maribo-
ra in BREČKO Viktorija iz Pre-
vrata.
SMRTI
CELJE
Umrli so: BREZNIK Ana, 77,
Žabor, PAVLOVIC Terezija, 51,
Lemberg pri Šmarju, LEDNIK
Marija, 90, Socka, DECMAN Ma-
rija, 73, Celje, REJC Marjana, 76,
Celje, JANC Ljudmila, 63, Celje,
KRANCIČ Franc, 63, Lačja vas,
JANCIC Veronika, 85, Zg. Nego-
nje, JUG Avgust, 83, Ledine, No-
va Gorica, ARZENSEK Franc,
59, Gorica pri Slivnici, CENTA
Hermina, 78, Celje, TERGLAV
Adolf, 77, Zg. Gruševlje, RENKO
Alojzija, 80, Litija, SREBOT An-
ton, 93, Laško, MARENClC Cil-
ka, 42, Celje, LIPOTNIK Gabrije-
la Viktorija, 55, Rogaška Slatina,
PRIMC Katarina, 53, Trnovlje pri
Celju, SESKO Franc, 74, Arja
vas, NOVAK Radislav, 73, Titovo
Velenje, KRAJNC Franc, 81, Ce-
lje, JURSNIK Julijana, 87, Celje.
PANTNER Justina, 49, Celje,
GAMS Ana, 81, Celje, LEDL Kri-
stina, 80, Vojnik, SUHAČ Marija,
84, Slovenske Konjice, LOCAN
Martin, 84, Šempeter v Sav. doli-
ni, SKRNICKI Aleksander, 66,
Preloge pri Šmarju, KRKLEC
Milan, 36, Lupinjek, RUDEN-
SEK Frančiška, 73, Celje, RA-
TEJ Jakob, 73, Žalec.
ŽALEC
Umrh so: BESlČ Edin, otrok,
Petrovče, VIŽINTIN Alojzija, 82,
Žalec, HLACAR Frančiška, 53,
Zabukovica, SUSTER Helenca,
otrok, Pongrac, KOS Anton, 80,
Studence, KOGOJ Karolina, 76,
Janškovo selo, BRINAR Vin-
cenc, 51, Gornja vas pri Prebol-
du, KOS Julijana, 72, Pondor,
TOMINSEK Štefan, 87, Prelska,
GORSEK Štefan, 82, Migojnice,
KLANCISAR Ivanka, 80, Vrbje,
RIBAR Milena, 23, Polzela,
PUNCER Franc, 38, Topovlje,
OCVIRK Franc, 86, Migojnice,
SADNIK Ema, 93, Latkova vas,
JANCIC Marija, 55, Podkraj, UR-
LEP Neža, 79, Andraž nad Polze-
lo, ROJNIK Neža, 77, Glinje, SE-
PEC Terezija, 93, Vrbje, CAKS
Franc, 48, Migojnice, BLATNIK
Frančiška, 71, Selo, ZAJC Ivan,
70, Zaplanina.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Umrli so: ORAC Marija, 79, Ce-
rovec pri Šmarju, JECL Antoni-
ja, 84, Zadrže, IMENSEK Kristi-
na, 70, Podčetrtek, SIKOSEK
Apolonija, 68, Poklek pri Podsre-
di, KOSTANJSEK Anton, 51,
Vrenska gorca, TURK Franc, 81,
Klake, MARENClC Marija, 81,
Žagaj, OSEK Pavlina, 69, Belo.
LAŠKO
Umrii so: BRLOG AR Jože, Ra-
deče, KALUŽA Tomaž, Suhadol,
KNEZ Marija, Brstovnice, KAV-
SEK Marija, Svibno, SKOBER-
NE Avgust, Radeče, KORPES,
Vel. Sirja.
SLOVENSKE KONJICE
Umrii so: STRMSEK Anton,
92, Breg, MATAVŽ Neža. 97,
Gabrovlje, SODRŽNIK Franc,
50. Slovenske Konjice.
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
zjutraj. Ob nedeljah je dežurstvo
od 12. ure do naslednjega dne do
6.	ure zjutraj, ob praznikih pa od
7.	ure do naslednjega dne do 6.
ure zjutraj.
LEKARNE CELJE
Do sobote, 13. februarja do 12.
ure je dežurna lekarna Center v
Stanetovi ulici, nato prične z de-
žurstvom Nova lekarna na Tom-
šičevem trgu.
TRGOVINE
^V tednu od 8. do 13. februarja
je dežurna samopostrežba SOCA
v Stanetovi ulici vsak dan do 20.
ure. V tednu od 15. do 20. fe-
bruarja pa bo dežurna samopo-
strežba CENTER v Cankarjevi
ulici.
OBISKALI SMO KRA JEVNO SKUPNOST P
Iz dobrega milijona so občani KS Pristav^
2e nič koliko krajevnih
skupnosti smo v zadnjih le-
tih predstavili na straneh
Novega tednika: vaških,
mestnih, velikih, majhnih,
izrazito krpetijskih in tistih,
v katerih se vrtijo stroji veli-
kih tovarn. Toda - ko jih ta-
kole razvrščamo po njihovih
značilnostih, jih vedno deli-
mo samo na dve vrsti krajev-
nih skupnosti: na tiste, v ka-
teri živijo ljudje eden mimo
drugega in kjer zaradi oseb-
nih razprtij zastaja razvojni
korak krajevne skupnosti in
na drugo, kjer žive ljudje v
slogi in s skupnimi močmi
gradijo svoj krajevni stan-
dard. Med slednje sodi zago-
tovo tudi krajevna skupnost
Pristava v občini Šmarje pri
Jelšah.
NAJPOMEMBNEJŠA
DEJAVNOST -
KMETIJSTVO
že samo obličje krajevne
skupnosti pove, da v njej ži-
vijo pridni in složni ljudje.
Marljive roke krajanov so
poprijele povsod: ko so po-
stavljali nov dom krajanov v
Pristavi, ko so gradili mrli-
ško vežo na Emi, ko so asfal-
tirali cesto proti Tinske-
mu... In že sam podatek, da
so iz samoprispevka, ki se je
v šmarski občini iztekel ob
koncu preteklega leta, dobili
v krajevno skupnost milijon
in 240 tisoč dinarjev, iz njih
pa zgradili in uredili objekte,
ki jih sedaj cenijo na 28 mili-
jonov dinarjev, pove veliko o
pridnosti in prizadevnosti
teh ljudi.
In kakšna je pravzaprav
krajevna skupnost Pristava?
Po površini sodi med večje
krajevne skupnosti v občini
Šmarje pri Jelšah, meji pa na
krajevne skupnosti Rogaška
Slatina, Kristan vrh, Zibika,
Tinsko, Podčetrtek, na vzho-
dni strani pa jo reka Sotla in
Sotelsko jezero deli od SR
Hrvaške. V pristavški kra-
jevni skupnosti živi nekaj
čez 1400 prebivalcev v 392
gospodinjstvih, od skupnega
števila prebivalcev pa jih je
zaposlenih nekaj čez 400.
Ostali se preživljajo s kmetij-
stvom, ki je tudi najpo-
membnejša gospodarska de-
javnost na tern območju. Ob
tem pa premorejo v krajevni
skupnosti Pristava tudi ne-
kaj gospodarskih in družbe-
nih dejavnosti. Med najpo-
membnejše zagotovo sodi
pristavški obrat Tekstilne to-
varne iz Prebolda, ki je lju-
dem odprl nove zaposlitvene
in razvojne možnosti, v tej
krajevni skupnosti je tudi
stari del Atomskih topUc, pa
Nivojeva pregrada ob Vonar-
skem jezeru. Zadružna enota
Hmezadovega Kmetijskega
kombinata, dve trgovini tr-
govske organizacije Jelša, v
krajevni skupnosti pa je tudi
enota PTT in seveda šola, ki
so jo po potresu zgradili v
Pristavi občani širšega mari-
borskega območja. In še po-
datek, ki ga je navrgel popis
prebivalstva: iz krajevne^
skupnosti Pristava je na za-
časnem delu v tujini 40 do-
mačinov, z njimi pa je na tu-
jem tudi 22 njihovih svojcev.
DOM KRAJANOV -
SPOMENIK
PROSTOVOLJNEGA
DELA
Se ni dosti let tega, ko je
bila podoba krajevne skup-
nosti Pristava v mnogočem
drugačna, kot je sedaj. Prav-
zaprav se je pričela njena po-
doba spreminjati po potresu,
ki je prizadejal Kozjansko le-
ta 1974. Tedaj so bile poško-
dovane številne stanovanj-
ske hiše, potres pa ni priza-
nesel niti šolskim in drug to-
vrstnim objektom. Ljudje so
seveda v prvnh letih p«
tresu hiteli urejati stanc^
ske hiše in gospodarsk)
slopja, nato pa so se dr)
lotili obnavljanja še )
drugih objektov. Prilol
se je pokazala, ko je Tel
na tovarna Prebold ured
starem, od potresa nač<
kulturnem domu, svoj ol
Kajti tedaj so se krajani
stave odločili, da bodo v
šoli, ki ni več služila svoj
namenu, naredili nov i
krajanov, v katerem II
imeli svoje prostore tud
silci. Dve leti so krajani
delali. Zbirali so prosta
ne prispevke med ob
kmetje in drugi krajani
stave so dali les, ki je bil
treben pri obnovi obj<
nekaj denarja so dobili i
ko imenovanih potre
sredstev in kar je ns
membneje, vseskozi so
jani Pristave tudi trdo d
za to, da bi čimprej obn
šolo v dom krajanov. Ud.
moč prostovoljnega del
bili člani Gasilskega drui
ki SQ v izgradnjo doma k;
nov in kot njegovega del
di gasilskega doma, vi
preko šest tisoč prosto-
nih delovnih ur, vseskoii
so jim ob boku stali tudi
dni pristavški mladine
ostali občani. Tako je
dom krajanov v dveh 1
obnovljen, lani ob prazi
občine Šmarje pri Jelšah
je Gasilsko društvo iz Pri
ve tudi proslavilo 50-let]
svojega delovanja in obsj
pa so ga tudi slovesno pn
li svojemu namenu. Sev
- še marsikaj bo treba v n
postoriti, da bo dobil
končno podobo, toda v
in zagnanosti se krajat
Pristave ne manjka. Zat(
načrtujejo, kaj vse bode
letos naredili, da bo dom
končno obnovljen.
S to veliko graditeljsko
cijo, ki je s skupnim inti
GASILCI - STEBER
PROSTOVOLJNEGA
DELA
Gasilsko društvo Pristava sodi med starejša
tovrstna gasilska društva na širšem celj-
skem območju, saj je leta 1980 praznovalo
50-letnico svojega delovanja in obstoja. Se
toliko pomembnejše pa je bilo praznovanje
zato, ker je bilo kronano z otvoritvijo gasil-
skega doma, ki sodi v sklop doma krajanov v
Pristavi. Prav pri urejanju tega doma pa so
se gasilci še posebej izkazali. Vseskozi, koli-
kor dolgo je trajala obnovitev stare šole v
dom krajanov in gasilski dom, so bili po-
memben steber prostovoljnega dela, saj so v
izgradnjo doma vložih preko 6000 prosto-
voljnih delovnih ur. Sicer pa je v društvo
včlanjenih 36 članov in deset članic, aktiven
pa je tudi podmladek 36-tih pionirjev. Lani
so morali priskočiti na pomoč v devetih pri-
merih, ko so zagoreli gozdovi ali stanovanj-
ske hiše, kot zelo učinkovita pa se je izkazala
tudi gasilska trojka iz Roginske gorce, ki je
uspešno pogasila tri požare.
STARODAVNA LEPOTICA SVETA EMA
Vsak, ki se pelje po Obsotelju, se sreča z njeno markantno in svojo okolico obvladujočo
lokacijo. Dvignjena nad cesto in Vonarjem se kaže v vsej svoji lepoti. Na zunaj je Sv. Ema
sicer bolj asketske oblike, toda stara cerkev na Vinarski gori ima bujno zgodovino. Zgra-
jena je bila že leta 1463 do 1466. Sedanja cerkev je iz leta 1717 in predstavlja pomemben
baročni spomenik. Obnovljena je bila 1835. leta in tedaj je dobila tudi oratorij. Posebno
znamenit je oltar iz 18. stoletja. Prižnico in tabernakelj je izdelal mariborski kipar Jožef
Straub. Levi oltar je delo mozirskega podobarja Andreja Cesarja, ki ga je naredil leta 1869.
Iz tega kraja je doma Josip Drobnič, rojen 1812. leta, umrl pa je 1861. leta. Kdor hodi v
celjsko gledališče, lahko vidi njegov kip v foyenu: Leta 1848 je razgibal kulturno življenje
Slovencev v Celju, ustanovil je čitalnico, prirejal in vodil je gledališke igre, izdal je več
slovarjev ter ustanovil in urejal Slovensko bčelo, prvo leposlovno - poučno revijo v
slovenskem jeziku.
Ob potresu leta 1974 je bilo poškodovano tudi šolsko po-
slopje v Pristavi. S pomočjo solidarno zbranih sredstev
občanov širšega mariborskega območja pa je Pristava
dobila novo štiriletno osnovno šolo.
Ob cesti Mestmje-Bistrica ob Sotli stoji v Sodni vasi
stara, a zanimiva hiša, kakršnih je bilo na Kozjanskem
včasih veliko. Čeprav jo že kljuva zob časa, se ne da. V njej
prebivata zakonca Alojzija in Franc Jeranko.
Vzhodni del krajevne skupnosti Pristava je z reko Sotlo in
Sotelskim jezerom ločen od SR Hrvaške. Na jezeru je v
kraju Vonarje postavljena mogočna brana, katere uprav-
Ijalec je Nivo iz Celja.
IMELI BODO
TUDI SVOJO
PŠENICO
Franc Vreže je vodja za-
družne enote kmetijskega
kombinata Hmezad v Prista-
vi. Enota ima 150 članov
kooperantov in tri strojne
skupnosti s stroji za večja
kmetijska opravila. Kmetje
so večinoma usmerjeni v
proizvodnjo mesa, manj v
mleko. Problem je v tem, da
imajo malo obdelovalnih po-
vršin, saj vsak le zase obde-
luje svojo njivo, ki je pravilo-
ma na hribu, saj je polje v
dolini velikokrat poplavlje-
no. Mestinjščica namreč ob
vsakem malo večjem dežju
prestopi bregove. Zato načr-
tujejo, da jo bodo z regulaci-
jo le ukrotili in z melioracijo
polja pa pridobili 300 hektar-
jev obdelovalne zemlje, kjer
bodo zasejali koruzo in pše-
nico. To bo za Pristavo velik
dogodek. Opraviti bo treba
tudi komasacijo, saj je zem-
ljišče razdrobljeno.
Čistih kmetijskih proizva-
jalcev imajo malo, na prste
ene roke bi jih lahko prešteli.
Večina jih hodi v službo, zra-
ven seveda obdelujejo še
zemljo. V kmetijstvu so še
rezerve, predvsem v primar-
ni proizvodnji, predvsem na
osnovi doslednega obdelo-
vanja zemlje in še boljšega
izkoristka zemlje, ki jo že ob-
delujejo.
V Pristavi imajo v zadruž-
ni enoti ob lastni kmetijski
proizvodnji tudi betonarno,
predvsem za izdelovanje
opeke, pa seveda tudi močno
kooperantsko dejavnost in
sadno plantažo v Skrbniku.
lili objekte, vredne 28 milijonov dinarjev
in veliko željo povezala
ilne občane krajevne
jnosti Pristava, pa bera
ovih uspehov še zdaleč
iključena. V zadnjih letih
lamreč veliko skrbi na-
jali tudi urejevanju in
Itiranju cest v krajevni
jnosti. Ponosni so, ker
speli - spet ob veliki pri-
ivnosti domačinov - as-
rati cesto od Sodne vasi
Ime, pa iz Sodne vasi do
troša, od Pristave do
onika in iz Spodnjega
tinja proti Zibiki. Ob teh
evnih cestah pa je bila
Itirana tudi občinska ce-
)d Sodne vasi proti Loki.
ib temu pa so si v krajev-
kupnosti Pristava tudi za
I vnaprej postavili med
jomembnejše naloge
lanje krajevnih cest, kar
la o tem, da jih čaka ob
I še veliko dela.
EKO SKUPNEGA
'ERESA DO
^ANOV
ložnost občanov, ki žive v
jevni skupnosti Pristava
•jihova velika želja po hi-
Jem razvoju območja, na
Trem živijo, se odraža tu-
f delu samoupravnih or-
iov, družbenopolitičnih
družbenih organizacij v
lovi krajevni skupnosti,
li ocenjujejo, da so ljudje
ivni in prizadevni v šte-
lih samoupravnih, poli-
ih in delegatskih organi-
h v krajevni skupnosti
dvsem zato, ker jih skoz-
povezujejo interesi. Prav
ico skupnega interesa po
•ejšem razvoju krajevne
pnosti pa prodirajo poli-
le organizacije, delegacije
samoupravni organi pri-
'ške krajevne skupnosti
slehernega občana. Ob
\ pa seveda usklajujejo
io aktivnost tudi med se-
; Tako se skorajda ne da
iti, kje se konča delo
ovne organizacije zveze
Bunistov in pričenja delo
kvne organizacije socia-
lne zveze, kje delajo ga-
i in kje mladinci. Kajti vsi
povezani med seboj, zato
'i uspehi ne izostanejo,
^^bej pa so se v krajevni
'pnosti Pristava pohvalili,
jim dobro delujejo dele-
'ie, kar sicer ni ravno od-
' nekaterih drugih krajev-
' skupnosti.
" kakšni so načrti krajev-
skupnosti? Dolg spisek
O nekaterih bomo na
' strani še spregovorili, o
•Sih pa si še sami občani
^vške krajevne skupno-
upajo govoriti, ker so
■^krat zavite še v kopreno
A ni dvakrat za reči, da
30 zagnanostjo, delav-
flo in željo tudi teh sled-
ne bodo uresničili.
KRAJEVNI KALEIDOSKOP
80 NOVIH TELEFONSKIH ŠTEVILK
v krajevni skupnosti Pristava si prizadevajo, da bi še letos
razširili vode sedaj tako bornega telefonskega omrežja. Vse
kaže, da je poštna skupnost že dala zeleno luč za gradnjo
novega telefonskega voda iz Rogaške Slatine preko Šmarja do
Podčetrtka, ki bi omogočil, da bi tudi pristavška krajevna
skupnost dobila 80 novih telefonskih številk. Pravijo, da
morda še letos.
POSTAVILI BODO AVTOBUSNA
POSTAJALIŠČA
Celotna krajevna skupnost Pristava premore zaenkrat le eno
pokrito avtobusno postajališče. Ob tem, ki je v Pristavi, pa
želijo krajani že letos urediti vse potrebno za to, da bi taka
postajališča dobili še v Emi, Sodni vasi in v Virovcah. Sredstva
zanje bo zagotovila krajevna skupnost, krajani pa naj bi s
prostovoljnim delom uredili zemljišča, na katerih bodo stala.
DOGRAJUJEJO MRLIŠKO VEŽO
Ob pokopališču, v neposredni bližini cerkve svete Eme, so
občani krajevne skupnosti Pristava postavili novo mrliško
vežo. Zgradili so jo deloma s pomočjo tako imenovanih potre-
snih sredstev, deloma pa s pomočjo sredstev cestno komu-
nalne skupnosti občine Šmarje. Vežica bo dokončno urejena
še pred letošnjim poletjem.
KAJ BO S HIŠO ŠT. 29?
Sredi Pristave stoji hiša št. 29, pravijo ji tudi Zupančeva hiša,
ki jo je močno prizadejal potres leta 1974. Odtlej pa do danes v
šmarski občini še niso mogli zagotoviti potrebnega denarja, da
bi jo adaptirali. V njej je bila trgovina (sedaj je urejena), go-
stilna (zaradi slabih prostorskih razmer jo bodo letos zaprli) in
šest stanovanj (vsi stanovalci, razen enega, so preseljeni v nova
stanovanja). Obnova te hiše bi po nekaterih ocenah veljala
devet milijonov dinarjev, v krajevno skupnost pa sta se v ta
namen stekla doslej le dva milijona dinarjev. Kaj bo torej s
hišo št. 29, upravičeno sprašujejo krajani Pristave, bo sploh
kdaj obnovljena?
MIŠO ČOH - ZNANEC PRISTAVŠKIH
OBČANOV
Med ljudmi, na katere so domačini Pristave zelo ponosni,
sodi tudi mlad, a že uveljavljen filmski amater, Mišo Coh, ki je
s kratkimi filmi dosegel tudi najvišja mednarodna priznanja.
Njegova kamera pa največkrat tenkočutno beleži ravno življe-
nje njegovih rojakov, ljudi, ki žive na kozjanski in obsotelski
zemlji.
RAZVEJANA DRUŠTVENA DEJAVNOST
v krajevni skupnosti Pristava je močno razvejana društvena
dejavnost. Ob agilnih gasilcih deluje v tej krajevni skupnosti
tudi lovsko društvo, v katerega vrste se povezujejo tudi lovci
zibiške, tinske in kristanvrške krajevne skupnosti. Podobno
deluje tudi Zveza rezervnih vojaških starešin, le da v njej ni
članov iz krajevne skupnosti Kristan vrh. Agilna je organiza-
cija Rdečega križa, omeniti pa velja tudi pevski zbor iz Podče-
trtka, v katerega je vključenih skoraj polovico članov iz pri-
stavške krajevne skupnosti.
PROBLEM JE NOČNI PREVOZ
Delavke, ki delajo v popoldanski izmeni v obratu Tekstilne
tovarne Prebjold v Pristavi in so doma iz obsoteljskih krajev, se
srečujejo s težkim problemom. Zvečer namreč nimajo
ustrezne avtobusne zveze za prevoz proti domu, tako da mo-
rajo vsaka zase poskrbeti za prevoz. Sedaj se v obratu trudijo,
da bi se z Izletnikom sporazumeli in da bi skupaj ta problem
rešili.
230 PRIPADNIKOV CIVILNE ZAŠČITE
v krajevni skupnosti je tudi 230 pripadnikov civilne zaščite,
katerih enote so dobro opremljene. Mnogo pripadnikov CZ se
je udeležilo številnih oblik usposabljanja, posebej dobro pa je
bilo organizirano usposabljanje za enoto prve pomoči, ki je
tudi tehnično najbolje opremljena.
Damjana stamejCiC
drago medved
FRIDO GOBEC, predsednik
krajevne konference SZDL
ZVONKO MURGEU, pred-
sednik skupščine krajevne
skupnosti
FRANC BOKALIČ, pred-
sednik sveta krajevne skup-
nosti
BOŽO COH, predsednik
krajevne organizacije
ZSMS
IVAN KOŽAR, sekretar te-
renske organizacije ZK
PETER ČOH, namestnik
predsednika skupščine kra-
jevne skupnosti
JANKO GOBEC, poveljnik
civilne zaščite v krajevni
skupnosti
JOŽE DROFENIK, predsed-
nik Gasilskega društva
ANTON DROFENIK, tajnik
krajevne skupnosti
OBRAT TTPREBOLD - VELIKA PRIDOBITEV
Leta 1980 je Tekstilna tovarna Prebold uredila v prostorih nekdanjega kulturnega doma v
Pristavi svoj obrat. V njem je sprva delalo 18 delavk, danes pa je v njem zaposlenih že 40
delavcev, od tega 27 žensk in trije moški. V obratu delajo predvsem hlačne nogavice za
izvoz in po besedah odgovornega predstavnika obrata tudi dobro gospodarijo. V letošnjem
letu načrtujejo, da bi nekoliko povečali proizvodne in skladiščne prostore obrata in okoli
dvajset delavcev na novo zaposlili. S tem bi tudi prispevali pomemben delež k zaposlovanju
delovne sile, predvsem žensk, na področju Kozjanskega in Obsotelja.
Kako pomembna je bila otvoritev obrata Tekstilne tovarne Prebold v Pristavi za ves živelj
te krajevne skupnosti pa zgovorno priča dejstvo, da so krajani oklicali 13. september, torej
dan, ko so se pričeli leta 1980 vrteti stroji v novem obratu, za svoj krajevni praznik.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
pristava
HLEV BO KMALU PREMAJHEN
Jože Tur k ni v celoti zadovoljen s kmetijstvom
»Kmetovo delo je premalo vredno!
Ni pravilno cenjeno. Ce bi si kmetje
tako obračunavali svoje ure, kot si to
počno nekateri v drugih vejah gospo-
darstva, bi bil kruh tako drag, da ga
ne bi mogel nihče jesti!«
To je samo nekaj misli kmeta Jožeta
Turka iz Pristave, ki že od mladih nog
kmetuje, preko deset let pa samostoj-
no in dobro ve, kako si je treba služiti
kruh. »Dokler ne bo kmet izenačen z
delavcem v združenem delu, tako dol-
go bo njegov obstoj odvisen od dobre
volje trenutne družbene politike do
kmetijstva. Zdaj, ko ves svet bije plat
zvona za večjo proizvodnjo hrane, je
kmet spet dober in zemlja je spet ne-
kaj več vredna, kot je bila včeraj.« Ta-
ko razmišlja kmet Jože, ki gospodari z
ženo Marijo na posestvu, ki meri 11
hektarjev, od tega je 4 hektarje gozda,
ostalo pa je obdelovalna. V hlevu, ki ga
je postavil s pomočjo kombinatovega
posojila, stoji trenutno 27 glav lepe go-
veje živine, hrani pa jo z izključno do-
ma pridelano krmo. Za domačo pora-
bo gojijo tudi nekaj svinj, mleka pa za
trg ne pridelajo^mnogo, oziroma bi ga
lahko več kot doslej.
Letno Turkova kmetija odda kombi-
natu Hmezad, oziroma zadružni enoti
v Pristavi, okoli 4 tone mesa in 8000
litrov mleka. Pestijo jih krediti in tre-
nutno na razširjeno reprodukcijo ne
morejo misliti. V veliko pomoč jim je
kmetijska mehanizacija, saj si brez nje
ne morejo predstavljati delovnega
dne, ki je raztegnjen od zgodnjega ju-
tra do poznega večera. Sinova Marko
in Jožek sta še premajhna, da bi do-
končno lahko rekla, da bosta kmetova-
la dalje.
Jože Turk je eden redkih kmetoval-
cev, ki živino zvesto oddaja svoji za-
družni enoti, torej tja, kjer je koope-
rant. V bližini je hrvaška meja, tam pa
je cena živini višja kot tostran Sotle.
Marija pravi, da moraš ostati zvest ti-
stemu, ki ti je pomagal v najhujšem. S
pospeševalno- službo so zadovoljni in
brez nje bi mnogih odločitev na kmeti-
ji ne bilo. Veterinarja ne rabijo mnogo,
le za obvezna cepljenja.
»Novosti v kmetijski politiki bi mo-
rali temeljiteje in obširneje pojasnje-
vati. Zadnji primer je nov predlog
davčne politike. Med kmeti pri nas ne
vzbuja mnogo optimizma, saj nas sili k
zaključkom, da novi predlog ne spod-
buja večje proizvodnje, kar pa ni prav.
Morda se motimo, vendar zaenkrat,
kolikor smo doslej seznanjeni in kakor
na osnovi tega novi predlog tudi razu-
memo, je naše mišljenje pač tako.«
Tako pravi Jože Turk in dodaja, da
bi morala biti razvojna pot našega
kmetijstva mnogo bolj dolgoročno na-
ravnana kot je bila doslej. Negotovost
in nezaupanje sta glavni zavori hitrej-
šega napredka. Da o odkupnih cenah,
nesorazmerjih na različnih področjih
niti ne govorimo. Nikakor ne more ra-
zumeti, da imamo na bencinskih čr-
palkah dovolj bencina za osebne avto-
mobile, goriva za traktorje, ki so izrazi-
to delovni stroji, pa ni, oziroma ga je
premalo. Posebno poglavje predstav-
lja tudi socialno zavarovanje in pokoj-
nina. Tudi to še ni rešeno tako kot bi
moralo biti, saj po njegovem, mnogi
preveč vidijo v kmetu zemljiškega po-
sestnika, čeprav ima pri nas lastništvo
zemlje povsem drugačen značaj kot na
zahodu, kjer se lastninske pravice po-
vsem drugače uveljavljajo.
Zadovoljen je s sodelovanjem v za-
družni enoti. Ta mu je v veliko oporo
pri delu in skozi to sodelovanje se mu
še najbolj jasno odražajo pozitivne pri-
dobitve, ki jih uveljavlja novejše gle-
danje na razvoj kmetijstva. Ko so pred
leti pričeli graditi hlev in dva silosa, se
jim je vse skupaj zdelo veliko, zdaj pa
je topla streha za živino že skoraj pre-
majhna. To pa je na srečo tudi ena od
konkretnih oblik jutrišnjega optimi-
zma.
BESEDILO IN SLIKI:
DRAGO MEDVED
Marija in Jože Turk
Obnavljanje domačije bo še nekaj časa trajalo
Tako se lahko pohvali
PAVEL KOVSE, ki je poslo-
vodja Trgovine kmetijske
zadruge v Zrečah. S svojo
trgovino in vsem blagom v
njej pokrivajo potrebe kme-
tij na celotnem zreškem Po-
horju. Po besedah Kovšeto-
vega Pavla je trenutno na
njihovem območju okoli sto
čistih kmetij, od tega pa se-
demdeset usmerjenih. Gre
za pretežno živinorejsko po-
dročje, kateremu se pridru-
žujeta še mlekarstvo in les.
Pavel Kovše: »Vsi kmetje
na našem območju so izre-
dno prizadevni. Zanimivo je,
da nočejo zaostajati za tisti-
mi, ki imajo večje možnosti:
za hitrejši razvoj. To pomeni,
da v mejah zmožnosti gredo
za njimi. In to je dobro. Med
dobrimi kmeti prednjačijo
Karel Oroš in Franc Oroš,
oba iz Zreč. V prvem hlevu
je okoli 30 glav živine, v dru-
gem nekaj več kot dvajset.
\Pavel Kov se je poslovodja
trgovine Kmetijske zadruge
v Zrečah, ki s svojim mate-
rialom poskuša pokrivati
potrebe več kot sto kmeti-
jam na zreškem Pohorju v
štirih krajevnih skupnostih
in še številnejših zaselkih.
BOLJ ISKANI KOT KRUH
Dober je tudi Tehovnikov
Anton iz Radele vasi, močan
kmet, ki ima trenutno men-
da 25 glav živine. Ne smemo
tudi mimo Tajnikarjevega
Vinka iz Zlakova pa Antona
Dečerja iz Gorenja ter Kov-
šetovih Karla iz Resnika in
Viktorja ter Lojzeta iz Sko-
marja. Pri vseh teh, ki so naj-
močnejši, in tudi drugih, gre
za kombinirano proizvodnjo
živinoreje in mlekarstva.
Lani septembra smo uved-
li novo »mlekarsko« progo
od Vitanja preko Skomarja
do Resnika, Gorenja in Zreč.
To je olajšava za kmeta, ki
mu ni treba z vsakim litrom
mleka v dolino na mlečno
postajo. Pozimi odvažamo
mleko vsak drugi dan, poleti
pa seveda vsak dan.«
Težave kmetov...
Pavel Kovše: »Kmete že
dalj časa žuli stara in nepri-
merna odkupna cena mesa.«
Opremljenost in preskrb-
Ijenost kmetij..,
Pavel Kovše: »Imamo ne-
kaj mlajših in nekaj starejših
kmetov, vsi pa so z nasledni-
ki. Skoraj ni kmetije, ki ne bi
imela traktorja, naprednejši
kmetje pa imajo že celo po
dva. Za cesto in travnik ter
drugega za gozd. Kmetje v
sedanjem času najbolj tarna-
jo zaradi pomanjkanja nafte.
Tako se s hribovskih prede-
lov pripeljejo s traktorjem z
200 litrskim sodom, dobijo
pa samo 50 litrov n^fte. Ve-
ste, kakšni stroški so to!«
Vaša trgovina...
Pavel Kovše: »Imamo do-
bro založeno, žal pa nam vse
prevečkrat primanjkuje raz-
nih rezervnih delov za kme-
tijsko mehanizacijo, kjer so
problem številka ena trak-
torski plašči ali po domače
gume. Primanjkuje tudi
ustreznih gozdnih žag pa do
traktorjev je težko priti... To
je prava Kalvarija.«
T. VRABC
Lukač Alojz,
mizarstvo,
Sp. Rečica 36, pošta Rečica ob Savinji
razpisujem delovni mesti:
KV mizar In
PKV mizar
Osebni dohodek za KV mizarja 13.000,00 din neto
Osebni dohodek za PKV mizarja 10.500,00 din neto
Nastop službe je možen takoj. Ostalo po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh na gornji naslov.
Ž RANJENCI OD POHORJA DO PODVOLOVLJEKA
Ponoči 25. novembra 1944.
je L UB Toneta Tomšiča na-
padla Oplotnico. Po napadu
se je brigada umaknila v ka-
mnolom nad Oplotnico, kjer
je bil štab brigade, od tam pa
se je premaknila na druge
položaje. Nemci so brigadi
pripravili zasedo. Ker Nemci
niso bili dovolj močni, da bi
napadli celo brigado, so spu-
stili skozi zasede I. II. in III.
bataljon, četrtega pa so na-
padli.
Tudi Martin je naravnal
svoj PIAT proti Nemcem, ki
so napadali od neke kmetije.
Prva mina je zadela lipo,
druga drvarnico, tretja pa je
padla m.ed Nemce, ki so bili
pri hlevu in v bližini. Razda-
lja med njimi je bila komaj
sto metrov. Ko je Martin iz-
strelil četrto mino, je bil sam
ranjen v desno roko. Dum
dum krogla mu je prebila
kost v zgornji tretjini nadla-
hti. Takoj je prihitela bolni-
čarka Ančka in mu nudila
prvo pomoč ter zaustavila
močno kn,'avitev. Pomagal ji
je tudi vodnik Mirko iz Do-
lenjske. Ker je bilo še več
ranjencev, so jih takoj spra-
vili v neko globačo. Vodnik
Mirko je odpeljal Martina na
vrh travnika, kjer je bila sa-
nitetna četa. Izročil ga je
dr. Cestniku, ki ga je ponov-
no pregledal in preobvezal.
Danilo se je že, ko se je četa z
ranjenci premaknila. Gosta
megla, ki je ležala nad kotli-
no, je ovirala pohod, hkrati
pa ščitila ranjence, da jih
Nemci niso mogli opaziti.
Pohod je trajal ves dan in
vso noč. Med dolgim in na-
pornim pohodom je Martin
kljub dobri obvezi izgubil
precej krvi in zelo oslabel.
Vso pot ga je spremljal Jože
Štiftar p. d. Bevšekov iz Ro-
banovega kota, ki je bil tudi
Martinov prijatelj in sosed.
Nudil mu je oporo, da ni
omagal. Ko so prispeli v Do-
lič, je Martin obnemogel, za-
to so ga naložili na nosila in
nosili do nekega kmeta. Ko-
misa čete Jože Prodnik-Gre-
ga, doma iz Matkovega kota,
je nemudoma organiziral
voz, ki je imel še lesene leža-
je in volovsko vprego s »teli-
gami«. Martina so položili na
voz, postlan s slamo in se-
nom, in tako se je kolona zo-
pet pomikala po kolovozih
čez jarke in globače. Martin
je ob velikih bolečinah sti-
skal zobe in še zdravo pest,
ko ga je premetavalo na vozu
sem in tja. Po naporni vožnji
so prispeli na Graško goro.
Mraz je že pritiskal, zato je
bil kratek počitek v kmečki
hiši. Ni se še dobro ogrel, ko
je v hišo prihitel obveščeva-
lec z novico, da so v neposre-
dni bližini Nemci. Takoj so
ranjence naložili na nosila,
kdor je še hodil, je moral še
dlje vzdržati. Voznik z volmi
se je vrnil domov. Z ranjenci
so se pomikali mimo mlinov
po globeli in naposled le pri-
speli v Lepo njivo pri Mozir-
ju. V Mozirju so se ustavili in
ranjence namestili v šolo,
kjer je bilo zbirališče - bilo
jih je okrog 20. Ranjence je
prišel obiskat komandant
mesta Mozirje Karel Pohle-
ven-Drago.
Še isti dan je prispel z vozi-
lom šofer Pavel Urh iz Solča-
ve, ki je stanoval v Mozirju.
Naložili so ranjence na pri-
kolico traktorja ali tovornja-
ka, tega se Martin ne spomi-
nja in jih odpeljali. Vožnja je
bila nevzdržna. Zaradi slabe
ceste je ranjence močno tre-
slo, da so večkrat prosili naj
ustavi. Po mučni vožnji so
prispeli na Ljubno in se usta-
vili pri Kolencu, kjer je bila
ambulanta 4. operativne
cone.
Na operacijsko mizo so da-
li ranjenca, ki je imel prestre-
ljeno nogo pod kolenom. No-
ga je bila že zastrupljena -
bila je plava. Operacijo je vo-
dil dr. Kukovec, njegov asi-
stent pa je bil mladi Rus, ki
je govoril poleg ruščine še
angleško. To se Martin spo-
minja, ker je poleg Martina
ležal pilot Avstralec, ki je bil
sestreljen nekje nad Mozir-
jem. Pilot je bil ranjen v sto-
palo ali si je zlomil nogo. Ko
je dr. Kukovec operiral ra-
njenca, mu je nad kolenom
amputiral nogo. Takrat je
Martin prvič videl in slišal,
kako je žaga, s katero je dr-
. Kukovec rezal kost, hrešča-
la, da so Martinu po telesu šli
mravljinci. Po končani ope-
raciji so ga položili na Marti-
novo ležišče in čez kake pol
ure po operaciji je ob hudih
bolečinah umrl. Drugi je bil
na vrsti Martin. Dr. Kukovec
je izvršil natančen pregled,
vendar med zdrobljenimi
kostmi ni našel plašča mav-
zer krogle, ki je bil skrit v
globini. Roko mu je ponov-
no obvezal in po končani
operaciji je sledil transport.
Neki kmet rdečih las, sred-
njih let in močne postave iz
Ljubnega ob Savinji je nalo-
žil na voz s parom konj dva
ranjenca, med njimi je bil
Martin. Odpeljal je okrog
polnoči, iz Ljubnega. Vožnja
je bila še kar znosna. Ko so
prispeli do Luč, je Martin že
mislil, da bo voznik peljal
proti Solčavi. Vendar je v
Lučah zavil proti Podvolov-
Ijeku, kamor so prispeli proti
jutru. Z voznikom je bil tudi
spremljevalec. V Podvolov-
Ijeku sta odložila ranjenca v
nekdanjo kaplanijo. Voznik
se je vrnil na Ljubno, sprem-
ljevalec pa je odšel na javko.
Čez kako uro sta prispela
dva člana iz partizanske bol-
nišnice. Obema ranjencema
sta zavezala oči. Pospremila
sta vsak enega in po dolgi,
naporni hoji so prispeli v
bolnišnico »Nova Štifta« nad
Petkovo domačijo. Sele v
bolnišnici so jima odvezali
oči in ju položili na ležišče.
Martin je bil oslabel zaradi
izgube krvi in dolgega poto-
vanja, ki je trajalo kar sedem
dni. Ko je legel na ležišče, so
mu strop in stene bolnišnice
plesale pred očmi, tako je bil
slab. Takoj po prihodu v bol-
nišnico ga je pregledal
dr. Julij Saje-Hakim, ki je v
ranjeniško kartoteko zapisal
sledeče:
»VRŠNIK MARTIN
roj. 24. 10. 1906 Solčava
borec 3. čete IV. bat. I. UB.
ranjen 26. XI. 1944 od dum
dum. Sprejet na postojanko
»Nova Štifta« 2. XII. 1944 -
zap. štev. 109
Dr. Hakim: st. Precej bled
ranjenec. Vstrelinak, ki je za
dinarski kovanec velika in ki
gnojno secernira, se nahaja v
zgornji tretjini desne nadla-
hti, na iztežni strani. Izstrelji-
na se nahaja v isti višini na
vpogibni strani nadlahti, je
za otroško dlan velika in ka-
že precejšen defekt kože. Iz
nje visi razcefrano mišično
tkivo infascije. Nadlahtnica
je v višini ran po strelu pre-
lomljena. Pacient ne more
premilcati prstov, jih tudi
slabo čuti (okvara živcev).
Krvni obtok v poškodova-
nem udu je v redu.
Th: Izrez razcefranega tki-
va, čiščenje ran sulfamidni
prašek, sterilna obveza, imo-
bilizacija uda s Kramerjevo
opornico, ki sega iznad ra-
menskega sklepa do prstov
na roki.
' 4. XII. 1944 v morfiumo
omamitvi, ekstenzija in re-
pozicija zlomljenega uda.
Fiksacija na obdukcijski
opornici z mavcem« (IZDG
fasc 401 1)
Piše:
ANTON IKOVIC
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
»PREŠEREN« PO OPRA VLJENEM DELU
Pevke in pevci Mešanega pevskega
zbora France Prešeren so preživeli šti-
ri uspešne dneve v Portorožu na pev-
skih vajah. Osem šolskih ur so dnevno
vadili pod vodstvom dirigenta Edvar-
da Goršiča in gosta iz Madžarske dr-
.Mihalke in ta čas so v polnosti izkori-
stili tako kot pretekla leta.
Trdo delo na vajah ne zagotavlja le
kvahtetno rast zbora, temveč krepi tu-
di medsebojne odnose. Za njihovo, za
pevsko in preprosto človeško poveza-
nost, pa je bilo tudi sicer dovolj prilož-
nosti. Takrat so se z zborom povezali
tudi svojci nekaterih pevcev, ki so pre-
življali počitnice z njimi. Poznavanje
zbora in njegovega dela se bo tako
obrestovalo, saj je petje povezano s
številnimi žrtvami, ki so potem mnogo
lažje.
Letošnja vaja je potrdila svojo vred-
nost, prijetno okolje pa je zadovoljstvo
z njo še povečalo. Tako tudi ni bilo
nikomur žal sredstev, ki so jih morali
odšteti iz svojih žepov.
MBP
CELJSKA MLADINA NA
SMUČARSKEM DOPUSTU V
PLIBERKU
Pred nedavnim je deset mladincev iz osnovnih šol celjske
občine preživelo v Pliberku, kamor jih je povabilo tamkajš-
nje prosvetno društvo »Edinost«. Stanovali so na posamez-
nih domačijah v okolici Pliberka, od koder so se vsako jutro
skupno vozili smučat na Peco.
Učenci so se na domovih naših rojakov odlično počutili,
saj so bili povsod izredno gostoljubni in so teh pet dni zanje
skrbeli kot pravi starši. Poleg smučanja je tamkajšnje pro-
svetno društvo, pod vodstvom zavednega slovenskega uči-
telja Joška Hudla, organiziralo za celjske mladince tudi
zabavne in informativne večere. Tako jim je v nedeljo, v
okviru spoznavnega večera, predaval Teodor Domej o zgo-
dovini koroških Slovencev in jim predvajal diapozitive. V
torek je bil na sporedu film Sreča na vrvici, ki ga je pliberška
mladina sprejela z velikim navdušenjem. V četrtek zvečer so
priredili v prostorih Posojilnice družabni večer, kjer so nji-
hovi in naši mladinci pokazali, kaj znajo peti, recitirati,
igrati, plesati, itd. V soboto so si v družbi svojih gostiteljev,
pod vodstvom Joška Hudla, ogledali slovenske kraje v oko-
lici Pliberka in mesto samo.
To je bila prva akcija koroških Slovencev, kot povračilo za
letovanje njihovih otrok v celjski koloniji v Baški. 2e letos
poleti namerava prosvetno društvo Edinost povabiti naše,
predvsem mestne otroke, da bi preživeli deset dni na sloven-
skih kmetijah v okolici Pliberka. S smučarsko akcijo za
celjsko mladino pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje, ven-
dar v večjem obsegu. Po kratki poslovilni svečanosti, kjer je
bil navzoč tudi predsednik komisije za zamejske Slovence
pri OK SZDL Celje Edo Gabršek, so se naši mladinci, polni
lepih in nepozabnih vtisov, srečno vrnili v Celje.
MARJANA PEJCHA
STABILIZACIJSKA
RAZMIŠLJANJA
Velikokrat poudarjamo, kako nam je vsak dinar dragocen.
Toda žal se vse prevečkrat vsiljuje razmišljanje, da imamo to
bolj na jeziku takrat, ko imamo v mislih naš zasebni dinar,
tistega, ki naj bi ga pa prislužili v svoji delovni organizaciji,
pa imamo bolj na stranskem tiru. To je seveda zgrešeno, saj
se iz skupne blagajne delovne organizacije nabira dohodek
tudi v naših žepih.
Tega očitno niso spoznali še nekateri naši gostinski de-
lavci, ki so še vse preveč okorni v ponudbi. V nekaterih
lokalih so mize ločene med tiste za pijačo in tiste, kjer lahko
dobite samo hrano. Ce je že povsod zasedeno in družba sede
za omizje, ki je sicer pogrnjeno za jed, mu natakar lepo
odvrne, da tam pač ne strežejo samo pijače in konec. Družba
skoraj desetih ljudi se odpravi in razočarano zapusti lokal.
Da bi se kaj takega zgodilo pri naših severnih sosedih, niti
ni za pomisliti. Gostoljubje velja, od trenutka, ko prestopiš
prag hiše, ki te vabi, je pa za vse, ki so pod eno streho, enako.
D.M.
DOLGE
VRSTE
Golte kljub ne posebno
ugodnim snežnim razme-
ram niso osamljene. Z
ozirom na to, da je dru-
god snega še manj, ali ga
sploh ni, prihaja na Golte
mnogo smučarjev, pred-
vsem mladine, ki ima se-
daj zimske počitnice. Na
sliki vidimo dolgo vrsto
smučarjev, ki čakajo na
sedežnico na Starih sta-
nih.
T. TAVČAR
KUPONE ZA IZLET POŠLJITE
NAJKASNEJE DO SOBOTE,
20. FEBRUARJA
Danes objavljamo zadnji, četrti, kupon za jubilejni, deseti izlet
100 kmečkih žena na morje! Vse štiri kupone izrežite, izpolnite (s
točnimi podatki), zložite v kuverto in pošljite NAJKASNEJE do
sobote, 20. februarja v naše uredništvo! Potem vam ne preostane
drugega kot čakanje poštarja, ki vam bo (ali pa ne!) prinesel
obvestilo, da ste bili izžrebani za potovanje z nami v hotel Eden v
Rovinj za dva dni. Denarni prispevek boste poslale takrat, ko boste
dobile obvestilo o izžrebanju.
Letos je prvič pokrovitelj našega in vašega izleta Delovna
organizacija KOVINOTEHNA, z njo pa pripravljamo za vse srečne
potnice tudi veliko zanimivih presenečenj. Vsa ostala navodila
bomo sproti objavljali v naslednjih številkah Novega tednika in
oddajah Radia Celje.
ŠE O KREDITIH OBČANOM ZA
KMETIJSKO DE J A VNOST
Obljuba dela dolg. Vtem, ko smo v prejš-
nji številki opozorili na glavne splošne zna-
'čilnosti in prednosti dopolnjenega pravilni-
ka o kreditih občanom za pospeševanje
kmetijske dejavnosti in ribištva, pravilnika
torej, ki v dopolnjeni obliki velja pri Ljub-
ljanski banki Splošni banki Celje in pri vseh
temeljnih bankah, združenih v Ljubljansko
banko - združeno banko, od prvega januar-
ja letos dalje, bomo v današnjem nadaljeva-
nju poudarili še nekatere druge posebnosti.
Kot smo že napisali, dobi občan posojilo
po tem pravilniku, če z njo poslovno sode-
luje na podlagi dolgoročnega namenskega
varčevanja dinarskih sredstev za vezavo
privarčevanih dinarskih sredstev, oziroma
na podlagi vezave dinarskih sredstev ali
dinarske protivrednosti prodanih konverti-
bilnih deviz.
Občan dobi posojilo, če varčuje najmanj
dve leti dinarska sredstva in jih po končani
varčevalni dobi veže. Varčuje pa z enakimi
rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim
pologom.
Občan, ki varčuje dinarska sredstva in jih
po končani varčevalni dobi nepreklicno ve-
že do poplačila kredita, dobi posojilo v na-
slednjih pogojih: če znaša varčevalna doba
od dveh do desetih let in tudi več, in če
varčuje z enakimi mesečnimi pologi znaša
odstotek kredita od 300 do 750 % glede na
privarčevani (vezani) znesek (brez obresti),
če pa gre samo za enkraten polog, znaša
odstotek kredita od 350 do 800 % na veza-
na sredstva. Seveda je razpon kredita v
obeh primerih odvisen od varčevalne "dobe
v letih, da ne poudarimo od višine vezanih
sredstev.
In dalje - občan dobi posojilo tudi, če
nepreklicno veže za določen čas dinarska
sredstva ali proda banki konvertibilne devi-
ze po nakupnem tečaju, ki velja na dan
odkupa ter nepreklicno veže njihovo dinar-
sko protivrednost. V ta namen sklene z
banko pogodbo o vezavi sredstev.
V	tem primeru znaša višina posojila
250 % od vezanih dinarskih sredstev, oziro-
ma 300 % od vezave dinarske protivredno"
sti prodanih konvertibilnih deviz. -
Občan dobi pravico do posojila za obe
vrsti varčevanja ali za prodajo konvertibil-
nih deviz po končani varčevalni dobi ali po
sklenitvi pogodbe o vezavi sredstev.
Razumljivo je, da daje banka kredit le na
osnovi predložene dokumentacije.
Ne glede na namen posojila mora občan
predložiti tudi mnenje o nameravani inve-
sticiji pospeševalne službe pri območni
kmetijski zadrugi, oziroma ustreznega or-
gana, ki je pristojen za ribiško gospodar-
stvo.
V	ta okvir sodi tudi dejstvo, da občan
zavaruje posojilo s plačilom zavarovalne
premije pri zavarovalni skupnosti ali s soli-
darnim jamstvom kreditno sposobnih poro-
kov.
Občan porablja posojilo na podlagi
ustrezne dokumentacije. Pri nakupu go-
spodarskih poslopij, živine, strojev in oro-
dja ter plovnih objektov od fizičnih oseb, se
lahko koristi kredit na podlagi overjene ku-
poprodajne pogodbe. Dogovorjeni znesek
kupnine nakaže banka na hranilno knjižico
ali tekoči račun prodajalca.
Tako, to je v glavnem vse o pravilniku o
kreditih občanom za pospeševanje kmetij-
ske dejavnosti in ribištva. Sicer pa zahtevaj-
te podrobnejše informacije pri enotah
Ljubljanske banke Splošne banke Celje
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
slomškove pesmi še žive
NA PAMET JIH ZNA BABICA LIZA
Zapisala jih je, da bi jih znali še pra vnuki
Pred mano leži droban zveščič. Le
eden izmed treh je, ki jih skrbno hrani
LIZA CRETNIK. Petinosemdeset let
trdega, garaškega dela je že za njo. Le-
ta so ji upognila hrbet, niso pa ji vzela
bistrega duha, narodne zavesti, pono-
sa in boja za obstanek.
Sediva v sinovi kuhinji, v novozgra-
jeni hiši, kjer si babica Liza le kaj sku-
ha in če je treba popazi na vnuke. Sicer
pa je njeno domovanje trdno zakoreni-
njeno v stari kamniti hiši, ki stoji poleg
nove. V Selih je to. Visoko nad Slivni-
co, spodaj v dolini pa je Gorica. Martin
Krpan bi iz Sel samo stegnil roko in že
bi dosegel Tinsko, velikokrat pa bi
moral prestaviti svojo kobilico, saj ne
bi zmogla sama tako strme poti, za
katero misliš, ko se z avtom pelješ po
njej in riješ z njim, vmes pa tudi pori-
vaš iz kolesnic, da te bo pripeljala do
samih nebes. Pa trud ni zaman - lepo-
ta se razliva vsepovsod. Najbrž se tega
zavedajo tudi ljudje, ki žive tod. Name-
sto starih hiš so si zgradili nove in se
vozijo daleč v dolino za zaslužkom. Tu-
di kmetije so mogočne, med njimi je
tudi Lizina, kjer zdaj pretežno gojijo
ribez.
NAPREDNA MLADENKA
Zibel je Lizi tekla spodaj v Gorici, v
premožni hiši, kjer so imeU žago in
mlin, pa trinajst otrok. »V mladih letih
mi je bilo kot v nebesih«, pripoveduje
babica danes, takrat pa je bila mlado
kmečko dekle, ki je vodilo čitalnico
takratnega bralnega društva. Le tri ra-
zrede osnovne šole je napravila, a nje-
na pisava, s katero že z mladega zapi-
suje Slomškove in narodne pesmi je
taka, da preprosto ne moreš verjeti, da
je to pisala ona. Kaligrafsko čista je, pa
še napak ni vmes, niti tresoča roka
zadnjih let se ji ne pozna. Kljub trplje-
nju, s katerim ji življenje ni prizanaša-
lo, je ostala zvesta svojemu poslan-
stvu. »Veste moram kaj zapisati, da
bodo še moji otroci, vnuki in pravnuki
znali Slomškove pesmi, pa tudi naro-
dne.« Liza jih zna namreč vse na pa-
met in s pojočim glasom jih recitira.
Težka pot je bila to, ko se je iz ravni-
ne preselila v visoke hribe. Omožila se
je na posestvo, veliko dvanajst hekta-
rov. Skupaj sta ga z možem obdelovala
le enajst let, potem pa ji je mož umrl.
Pustil jo je samo s šestimi otroki, od
katerih žive še danes štirje. »Bili so
pridni,« ve povedati Liza »in le tako
smo se lahko pretolkli. Včasih sem bi-
la na kraju obupa, pa mi je ena modra
žena rekla: »Veš Liza, le nič se ne jezi,
pa boš vse delo zmogla. Poslušala sem
.jo in tako sem se nategovala po teh
bregeh, skupaj z otroci, da smo obde-
lali grunt.«
LE KAJ BI ŽE UMRLA
se smeji babica Liza, »ko pa je še
toliko prostora na svet«. Kadar pa
umrla bom, venec lep imela bom, nam
prosto zrecitira po Slomšku. O tem
sploh še ne razmišlja. Piše in bere brez
očal, naročene ima vse časopise, da
zadosti svoji zvedavosti, saj jo dogodki
po svetu še vedno zanimajo. Le televi-
zije ne mara. Kadar pa ne bere in
brklja okoli hiše, pridejo na obisk vnu-
ki, trinajst jih ima ter dva pravnuka.
Takrat jim baja pravljice iz resnično-
sti, pripoveduje jim o nekdanjih časih,
otročad pa misli in jih razume kot pra-
ve pripovedke. Le kako ne bi. Zdaj
hodijo v dolino v šolo, včasih pa so
hodili v Slivnico, v hribe. Zdaj se v vas
pripelješ z avtom, včasih so grizli kole-
na, da so prišli v šolo. Med njimi je bila
tudi Liza.
Tista Liza, pravi model babice in
trdne kmečke korenine, ki me je oča-
rala že na začetku. Liza z mehkimi ro-
kami, ki jih je sklenila v naročju ob
svoji pripovedi, »ki ni vredna za cai:^
tenge«.
Ob slovesu pa je bil stisk roke kre-
pak, pravcat samorastniški, takšen kot
je bilo vse Lizino življenje.
ZDENKA STOPAR
ZLATA POROKA PAPAŽEVIH
v soboto sta v Zabukovici,
prijetni vasici pod Mrzlico
praznovala 50 let skupnega
življenja Marija in Friderik
Papež. Praznovala sta na
svojem domu v krogu svojih
najbližjih in prijateljev. Za-
konca Papež izhajata iz de-
lavskih družin, kar je v nju-
nem otroštvu pomenilo rev-
ščino in pomanjkanje. Oba
sta že kot otroka zapustila
svoja domova in morala sa-
ma skrbeti za vsakdanji
kruh. Friderik se je, ko mu je
bilo 14 let, zaposlil v Rudni-
ku Velenje, toda že dve leti
pozneje so ga zaradi viška
delavne sile odpustili. Odšel
je na odsluženje vojaškega
roka, ko pa se je vrnil, je do-
bil delo kopača v Rudniku
Liboje, pa tudi tu ni bilo sre-
če, saj so rudnik, ker premog
ni šel v prodajo, zaprli. Leta
1937 je dobil zaposlitev v ru-
dniku Zabukovica in tam
ostal vse do upokojitve leta
1959. Sodeloval je tudi v
NOB in sicer v Gubčevi bri-
gadi in v petnajsti diviziji kot
minerec Že pred vojno je so-
deloval v naprednih delav-
skih gibanjih, po vojni pa je
opravljal številne funkcije,
ki so potrjevale njegovo de-
lavsko, delovno in samo-
upravljavsko zavest. Marija
je bila rojena v Žalcu kot de-
lavska hči. Do poroke je de-
lala pri kmetih. V zakonu sta
se jima rodili dve hčerki, Ma-
rija in Magdalena, ki imata
že svoji družini, tako, da sta
zlatopbročenca že pradedek
in prababica. Danes sta 73
letni Friderik in 68 letna Ma-
rija dobrega zdravja in si ob
zlatem jubileju želita, da bi
tako bilo tudi v bodoče.
Obred zlate poroke je v po-
ročni dvorani žalske občin-
ske skupščine opravil IVAN
URANJEK.
TONE TAVČAR
SLOV. KONJICE:
SLUŽBA PRAVNE
POMOČI
Pri občinskem sindikal-
nem svetu v Slovenskih Ko-
njicah je organizirana služba
pravne pomoči, ki letno nudi
pomoč približno 60 delav-
cem, od tega je približno 20
sestavljenj raznih vlog in
okoli 40 pravnih nasvetov.
Delo službe je bilo v prete-
klem letu uspešno in učinko-
vito. Glavna pomanjkljivost
je nezmožnost zastopanja
strank, kar pa bi bilo po nji-
hovem mnenju možno rešiti
z ustanovitvijo medobčinske
organizacije združenega dela
ali delovne skupnosti službe
pravne pomoči.
MBP
Komisija za delovna razmerja
DOMA UČENCEV KARLA DESTOVNIKA
- KAJUHA CELJE
objavlja
prosta dela in naloge
VZGOJITELJICE V DOMU
za določen čas od 15/2-1982 do 30/6-1982.
Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in
strokovni izpit.
Vloge pošljite Komisiji za delovna razmerja Doma
učencev Karla Destovnika-Kajuha Celje, Ljubljanska
21.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE n.sol.o.
CELJE
DELAVSKI SVET DO
Ponovno razpisuje
delovno opravilo delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za dobo 4 let
ČLANA KPO DELOVNE ORGANIZACIJE
za področje specialističnega in hospitalnega zdrav-
stvenega varstva
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
-	da ima končano medicinsko fakulteto in opravljen
specialistični izpit iz hospitalne zdravstvene dejavno-
sti in 5 let delovnih izkušenj v hospitalni zdravstveni
dejavnosti
Ostali pogoji:
-	da je s svojim dosedanjim delom dokazal, da ima
ustrezne organizacijske sposobnosti
-	da aktivno sodeluje pri skupnih družbenih nalogah,
da deluje v smeri razvoja samoupravne socialistične
morale
-	da predloži opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa v DSSS.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podatki
in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v 15 dneh
po objavi razpisa na naslov:
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE - kadrovska služba,
Kersnikova 1/a 63000 Celje
Na ovojnici pripišite: prijava na razpis - z navedbo
DSSS
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po
izbiri.
DOM UPOKOJENCEV ŠMARJE PRI
JELŠAH
Svet Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah
razpisuje
na osnovi 126. in 127. člena Statuta Doma
upokojencev Šmarje pri Jelšah vodilno delo in
naloge:
1. direktorja delovne organizacije
Pogoji za zasedbo del in nalog:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje,
določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in
družbenimi dogovori,
-	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo,
-	da ima 5 let prakse v dejavnosti na delih oziroma
nalogah s posebno odgovornostjo v družbenih služ-
bah.
-	da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim
dogovorom o izvajanju kadrovske politike,
-	da ni bil kaznovan zaradi nepravilnosti na delov-
nem mestu,
-	da je družbenopolitično neoporečen,
-	da spoštuje moralno etična merila, kot so odnos do
dela, do oskrbovancev in sodelavcev.
Pismene prijave z osebnimi podatki, podatki o praksi
in dokazila o izobrazbi naj interesenti naslovijo na
DOM UPOKOJENCEV Šmarje pri Jelšah. Pismene
predloge je treba poslati do vključno 25. februarja
1982. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 25.
3. 1982.
Delavski svet delovne organizacije
»KOMUNALA« Žalec p. o.
razpisuje naslednja dela in i^aloge:
1.	Individualnega poslovodnega organa -
DIREKTORJA DO
Poleg splošnih pogojev določenih v zakonu in v druž-
benem dogovoru mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da ima visoko oz. višješolsko izobrazbo komunal-
ne, gradbene, strojne, pravne ali ekonomske smeri in
-	5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih
delih
-	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter
ustrezne moralno politične vrline
2.	VODJO TEHNIČNO KOMERCIALNE
SLUŽBE
Pogoji:
-	visoka oz. višješolska izobrazba komunalne grad-
bene smeri
-	5 let delovnih izkušenj
3.	VODJO FINANČNO-RAČUNOVODSKE
SLUŽBE
Pogoji:
-	višješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let
delovnih izkušenj
4.	VODJO SPLOŠNO-KADROVSKE SLUŽBE
Pogoji:
-	višješolska izobrazba pravne smeri in
-	5 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepi-
som in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj
naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov:
DO »KOMUNALA« ZALEG
p. o.
Nade Cilenšek 5
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh
po končanem zbiranju prijav in sprejetju sklepa o
izbiri oz. imenovanju.
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
V NEDELJO
KONCERT
ANSAMBLA
ZEME
v tem času je po širšem celj-
skem območju že več maškarad
paradi bližnjega Pusta, člani an-
sambla Francija Zemeta iz Vojni-
Ica, ki so sicer člani DPD Svobo-
da v Celju, pa so se odločili za
samostojen koncert, ki ga bodo
pripravili v domači, torej vojni-
5ki dvorani, v nedeljo, 14. fe-
bruarja ob 17. uri.
Ansambel Francija Zemeta de-
luje že od leta 1968, kar pomeni,
da bo prihodnje leto slavil lep
delovni jubilej, petnajstletnico
obstoja. Ansambel je obredel do-
mala vse pomembnejše narodno-
zabavne revije in festivale, ki na
tem področju le kaj pomenijo pri
nas ali v bližnjem zamejstvu. Ta-
ko je ansambel nastopil kar na
osmih ptujskih festivalih (leta
1976 je prejel tretjo nagrado stro-
kovne žirije in nagrado za tekst),
devetih festivalih v Steverjanu
(lani je osvojil prvo nagrado ob-
činstva in nagrado strokovne ko-
misije), desetih revijah v Libo-
jah, posneli ploščo in kaseto s
ptujskega festivala itd. Tudi letos
bodo nastopili na festivali v Ste-
verjanu!
Na nedeljskem koncertu bodo
izvajali okoli dvajset skladb, med
katerimi bo zelo malo takšnih, ki
jih ni napisal vodja ansambla
Franci Zeme. Posebnost koncer-
ta pa bo tudi ta, da bodo skoraj
vse izvajane melodije občinstvu
predstavljene prvič. Za humor
bo poskrbela Olga Markovič, za
občinstvo pa pripravljajo tudi
žrebanje vstopnic. V ansamblu,
ki vsako leto priredi v Vojniku
tudi svojo revijo, bodo nastopili:
vodja in harmonikar Franci Ze-
me, Bojan Zeme s klarinetom,
Andrej Zeme s trobento, Venče-
slav Korže s kitaro in Milan Hor-
vat z baritonom, svoj glas pa bo
dodala kot pevka še Damjana
Premrl.
TONE VRABL
SVETILKE NA SVEČO
v Smarjeti pri Celju je v zadnjih nekaj letih zraslo novo
naselje, kjer prevladujejo individualne stavbe. Nova sose-
ska, ki se bo baje po sedanjih načrtih še razvijala, ima lepo
asfaltirane ulice (tudi imenovane!) pa urejeno kanalizacijo,
nima pa cestne razsvetljave. In so se nekateri v tem predelu
odločili ter v Tumovi ulici postavili na lesene kole štiri
železno-steklene svetilke in v njih prižgali sveče. Gorelo je
in tudi delno svetilo do takrat, ko niso prišli tisti, ki jim je
bila celo takšna razsvetljava napoti. Svetilke so enostavno
odstavih! Žal gre pri tem samo za nekatere posameznike,
medtem ko je večina pripravljena pomagati do »prave«
razsvetljave! Začetke so pokazali, drugi so jih uničili.
Kako naprej? Tisti, ki so začeli s svečami (glej posnetek)
želijo sodelovati in pričakujejo pomoč tistih, ki bodo v nji-
hov kraj še prišli. Pričakujejo tudi pomoč tistih, ki zdaj luči
(pa čeprav samo na sveče!) podirajo. In ne nazadnje: ali ni to
tčma za Krajevno skupnost Škofja vas, kjer je treba vse
doreči. Samo če bodo videli, ker so v temi...
TV
Prodajalna DOM v Cankarjevi ulici v Celju vam nudi
bogato izbiro raznih predmetov iz kristala, porcelana,
lesa in drugih naterialov, ki jih lahko uporabite kot
darilo ali pa za popestritev vašega stanovanja, saj pro-
dajajo tudi tapete in druge sorodne proizvode.
21
Mimo starih orehov po malo razhojeni stezi je držal pot
do vinograda. Prav prijeten sprehod po mehkem! In prije-
ten lepe, vesele devojke, ki je brbljala kakor veselo dete,
najnevažnejšim rečem veliko imenitnost pokladaje: kako
breskve niso že zrele, ali več nego poljih je že pokradenih;
Pa da naj bi zli ljudje vsaj čakali, da dozori sadje, in potem
stoprv krali; pa da ona in teta med vsem sadjem najrajša
ima breskve, in če jih sedaj nekoliko ne dobi, ne bodo več
dobiti; pa Matija je hotel s puško sinoči čakati iti tatov, ah
Ona ni pustila, ker bi se mu puška sprožila in bi tatove zadel
a je vendar bolje da se vse breskve pokradejo, kakor da bi
bil en človek ranjen; in kdo so tatovi, to je znano, to so trije
^ajžarski sinovi gori nad rebrijo, postopači, ki bodo pa vsi
trije soldatje, tako je pravil hlapec Matija, in tile orehi so
bili lani tako polni, da je skoro za vsakim peresom sad bil, a
^^tos ni nobenega, spomladi so lepo cveli in drevo se je
fazzelenilo, pa neko jasno noč je slana pala na zelenje in
Orehova drevesa so bila ožgana, da je bilo vse črno; to je
t^ko žalostno spomladi, kakor je lepo cvetje; posebno češ-
'^jevo, to je najlepše cvetje.
Duhovit ta razgovor menda ni bil, in vendar ga je Lisec z
'^sjvečjim pozorom poslušal ter malo jih je imel, ki bi ga
bili bolj zanimali. V ustih gospicc Line se je glasilo vse tako
čredno lepo in zanimivo, da je bil srečen, ne vprašaje in ne
^femišljevaje, ali sme biti ali ne. In sreča je besedi skopa,
^^ko je tudi Lisec mnogo molčal in poslušal ter le tohko
^nies posegal, da se nitka ljube zgovornosti njegove sprem-
'isnke ni pretrgala.
Breskve so bile nabrane. Mnogo jih itak ni šlo v malo
košarnico, katero je ona s seboj prinesla in katere ni ne prej
ne zdaj Liscu dala na odnašanje.
»Tu sedite, kako lep razgled!« In začela rQu je imenovati
cerkvice, vasi, naselišča po vrsti, kakor so se po dolini
videla, vsa je poznala. Tam, kjer se vidi oni hrib, je Kobi-
Ijak, tam je doma ta in ta; a ondukaj, kjer se vidi ono belo
med drevjem, je kapelica sv. Neže, kamor ljudje na božjo
pot hodijo itd.
»In streha našega doma se tudi vidi. Glejte, naša Marta je
zakurila, dim se vzdiguje. Kako lepo! Kajne, da je lepo pri
nas? Lepše kot v mestu, ne?«
»Gotovo,« odgovori Lisec. In ker je že moralo danes ali
jutri povedano biti, dostavi: »In prav težko mi bode zapu-
stiti jutri ta kraj.«
»Zakaj zapustiti?«
»Jutri odhajam.«
»Kam?«
»Vmesto nazaj, tu nimam nič dela več.«
Lina ga resno-prestrašeno pogleda.
»Jutri? In kdaj pridete nazaj?«
»Najbrž odidem za vselej, gospica,« odgovori Lisec in
glas se mu malo trese.
Nastane premolk.
»In vi morete lahko iti od nas?« vpraša ona s tihim,
oprezujočim glasom.
Lisec ji pogleda v lice. Njene velike oči so bile vprašujoče
vanj uprte in... zdajci sta zalesketali v njih dve solzi, ki sta
se spustih po beli koži navzdol.
Proč je bilo njegovo premagovanje! Ljubezen ima svojo
brezobzirno moč!
»Ne morem, ljubljena deklica,« vzklikne on.
Njeno mokro oko mu je zapričalo vprvičgotovost o njeni
ljubezni in ta hip je tudi v njem zavladala in vse prevladala
strast. Burno objame deklico in ji odpoljubi solze z belega
lica.
Meja je bila pretrgana, prestop storjen, nazaj ni bilo več
mogoče. Spoznanje je prišlo obema, da sta se ljubila že
dolgo, že prej, ko še občevala nista. Tedaj kakor da bi bilo
»namenjeno«. In nihče svoji usodi ne uteče, pravijo in
dostavljajo, da je ljubezen kakor voda, ki se nabere in
predere vse pomisleke, s katerimi ji jezove stavi hladni
razum.
"Ne govori z nikomer, srce moje, tako dolgo, da jaz svoje
mish zberem in ti vse povem, česar sedaj ne morem; prena-
glo in nenavadno je prišla cela sreča tvoje ljubezni. Ce ne
bova sama govoriti mogla, pišem ti.«
Tako je Lisec govoril po zadnjem poljubu, ko sta na potu
domov zopet med orehi hodila po mehki travi in ko je prej
tako vesela, tako brezskrbna in nedolžna deklica v najkraj-
šem času vsa premenjena nosila v svojem srcu prvo skriv-
nost svojega življenja, sladko skrivnost prve ljubezni.
Gori v vinogradu pa je iz gozda stopil precej po odhodu
naših ljubimcev stari Zober s puško na rami in s torbo ob
boku, počasno korakal do mesta, kjer sta onadva sedela,
tam v tla pogleda kakor iščoč, da li sta kaj izgubila, in
nazadnje, puško in torbo odloživši, sam sel.
»Historična tla za dva človeka. Kakor je bilo videti, sta tu
začela. Kakov bode, konec? Kakov spomin na tole ped
zemlje? Ali bosta dosegla ono vsakdanje stanje, katero se
jima sedaj kot bodoča sreča v fantaziji sveti, da bode ka-
sneje, ako dobljeno, le navadno regularno dolgočasno sta-
nje; ali pa jim bode ta trenutek na ta prvi poljub čr\^a rodil,
ki bode še na stare dni kavsal in govoril: kaj je onega
tre balo, čemu si veroval in varal svoje srce, budalo! Eno ali
drugo, v rezultatu ni velike razlike. Vraga! Sel sem na
gorko tu, a mladega duha na tem sedežu ne čutim. Nič
vpliva, nič poezije, nič čudežev več!«
OSEMNAJSTO POGLAVJE
Drugi dan je bil sicer tisti šesti dan, za odhod namenjeni
dan, ali Lisec ni odšel niti novega obroka delal si.
Prebil ne noč skoro brez spanja. Mislil je mnogo, težke
misli. Spominjal se je, kake so razmere tu vgradi, kake so
njegove. Vse neugodne in nobenega razgleda v gladko
bodočnost! Čudno protivje bolne matere, njegovo mate-
rialno stanje, oprto samo na delo in zdravje, celo ohlajeno
prijateljstvo gospodične Senčarjeve - vse to mu je srce
težilo in žalil seje! Zakaj je vzel njen mir? Kaj je njena duša
trebala viharjev nesreče, ker neuspešne ljubezni?
Vendar na koncu vsega takega primišljevanja se usede
Lisec in napiše Lini pismo, polno - ne kakovih takih pomi-
slekov, nego - polno vroče ljubezni in večne zvestobe. In
kar je pisal, teklo mu je samo izpod peresa, zajeto je bilo iz
srca, zato je bila tudi resnica kakor ono prvo, dasi zopet
učeni in bogaboječi ljudje trdijo: »Resnica je samo ena.«
Ker nista prilike imela biti na samem skupaj, pisala mu je
tudi Lina vsak dan. In ker ni smela po njegovi želji še
nikomur svoje skrivnosti razkriti, zaupala je svoje plame-
neče srčece tem več in tem žarnejše čutila belemu papirju.
Tako se je ogenj razvnel.
Za bodočnost, za nasledke, za vse, kar matere in očetje,
varuhi in opravljivci pred kakovo ženitvijo v prvi poštev
jemljo, niso se Liščeva in Linina ljubezenska pisma nič
brigala.
A tako je bilo le nekoliko dni.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
AMADEUS POROČA
Vidite, če jaž, Francelj. ne bi bil tak korenjak, kot
sem videti na tej sliki, bi naše ledine ostale neizo-
rane. Stvar je namreč v tem, da nafte za v traktorje
nimamo, imamo pa dovolj bencina, da se vozimo na
vikende, pa v Upnico in v Trst Moja pot do prve
bencinske črpalke je dolga 17 kilometrov. Preden se
pripeljem do omenjene črpalke, na točim strogo od-
merjeno količino goriva (kolikor gre pač v tank), se
odpeljem domov, napravim dvakratno škodo. Prvič
sem porabil tisto gorivo, ki sem ga še imel, preden
sem prišel na črpalko, nazaj grede pa sem porabil
polovico tistega, ki sem ga kupil. Zanesti se bo treba
torej na lastne mišice ali pa pametnejšo stabilizacij-
sko politiko. Toda ta žal prihaja prepočasi.
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
UBELA ŠE ZA
VRH
V II. zvezni ligi so košar-
Icarji oddigrali 15. in včeraj
(žal še nimamo rezultatov,
Icer smo »odšli« prej v tisk!)
ie 16. kolo. Košarkarji celj-
ske Libele so nastopili doma
in po obupno težki tekmi le
premagali ljubljansko Ježico
69:60. Strelci za Celje: Aničič
14, Sagadin 6, Prodan 8, Mu-
ha 23, Turk 2, Sabolčki 2, Ka-
fedžič 9 in Kralj 5. Na lestvici
so Celjani s tekmo manj (pa
§e včerajšnjih rezultatov ni-
mamo!!!) na tretjem mestu z
dvema točkama zaostanka
za vodečim Zaprudjem in z
enakim številom točk kot
drugouvrščeni Novi Zagreb.
In seveda tekma manj v ko-
rist Celjanov, kar pomeni ob
zmagi nad Heliosom iz Dom-
žal obstanek v »špici« te lige.
Včeraj so igralci Libele igrali
v Sarajevu proti vedno neu-
godni ekipi Alkarja, ki je
kljub zaostanku šestih točk
še vedno izjemno nevarna,
da se kdo »opeče«... Upaj-
mo, da to tokrat ne bodo
prav Celjani!
TV
VODIJO TRI
EKIPE
v 1. delu občinske ho-
kejske sindikalne lige so
odigrali 3. kolo. Železarna
je visoko izgubila z Ope-
karno 1 proti 5, medtem
ko je EMO premagal Zla-
tarno 6 proti 2. Po treh
kolih so v vodstvu kar tri
ekipe z enakim številom
točk (po štiri), kar pome-
ni, da je letošnja sindikal-
na liga izredno izenačena.
Vodijo Zlatarna, EMO in
Opekarna, zadnja, četrta,
pa je Železarna, ki je
zaenkrat še vedno brez
točk.
Strelci po 3 kolih: Cvet-
ko (Zlatarna) 7 golov,
Skrubej (EMO) in Pan-
gerl (Opekarna) oba po 6
itd.
Pari 4. kola, 15. februar-
ja: od 20,30 Železarna-E-
MO in ob 21,30 Zlatar-
na-Opekarna.
Po 4. kolu bo tekmova-
nje končano, z drugim de-
lom pa bodo nadaljevali
jeseni. Dosedanji potek
tekmovanja v sindikal-
nem hokeju potrjuje pra-
vilnost takšnega tekmo-
vanja, dobro pa bi bilo, da
bi se v bodoče morda le
pridružile še kakšne eki-
pe, pa čeprav je oprema
izredno draga in še težko
jo je dobiti.
UVRSTITEV V SAM VRH
Nogometaši Smartnega ob Paki, ki so po jesenskem delu tekmovanja v Slovenski
nogometni ligi na drugem mestu (za vodečim Mariborom zaostajajo le za tri točke!) so se že
začeh pripravljati na spomladanski del. O pripravah je vodja strokovnega štaba Bojan
Prašnikar povedal:
»Prvenstvo se bo v spomladanskem delu v slovenski ligi pričelo 15. marca. Tako smo se v
Smartnem odločili, da pričnemo s pripravami že 15. januarja. Šest treningov smo imeh v
telovadnici, od petka pa treniramo na prostem. Treninge redno obiskuje 15 do 20 igralcev,
imamo pa jih štirikrat tedensko. Do pričetka tekmovanja bomo odigrali deset prijateljskih
tekem, v prvi, 6. februarja, v Šmartnem pa smo premagali ravenskega Fužinarja 4:3. Naša
želja je, da se uvrstimo tako kot lani. Menimo pa, da je tudi Maribor premagljiv.«
Na sliki: nogometaši Šmartnega na prvem treningu za spomladanski del na prostem in
takrat še na snegu.	TONE TAVCAR
boks v celju
MIMO ZAČETNIH TE2AV
V bodoče tudi šola boksa
Dve leti že deluje boksar-
ska sekcija pri TVD Partiza-
nu Celje. V teh dveh letih so
. v sekciji kljub začetnim teža-
vam dosegli lep uspeh. Ta
uspeh pa je bil tesno vezan
tudi na predsednika Toneta
Marušo, ki je zdaj predal me-
sto predsednika v sekciji Ju-
retu Loštrku!
Toda Tone Maruša ostaja
še naprej eden vodilnih čla-
nov te »mlade« športne pa-
noge v Celju. V bodoče bo
vodil kondicijske priprave
vseh boksarjev. Ob njem pa
so še mnogo športni delavci
in mladi tekmovalci. Dve leti
težkega začetnega dela sta za
celjskimi športniki. Tone
Maruša se ju takole spomi-
nja:
»V pretekli sezoni so celj-
ski boksarji dosegli nekaj le-
pih uspehov ne glede na to,
da je bilo tekmovanj bolj ma-
lo. Celjani so se udeležili re-
publiškega prvenstva v Ma-
riboru ter več boksarskih re-
vij v Ptuju, Mariboru, Hrast-
niku in Ljubljani. Tudi sami
smo pripravili zelo uspešno
revijo »Celje 81«, za katero
želimo, da bi postala tradi-
cionalna.
Med našimi tekmovalci bi
morali vsekakor omeniti, da
so dosegli pri članih lepe
uspehe Jokanovič, Majda-
nac in Krivec ter pri mladin-
cih Močnik, Križnik, Vovk in
Zukič.«
Trenerske spremembe?
»V samem klubu je prišlo
do kakovostnih izboljšav tre-
nerskega kadra, saj je sekcija
dobila dva izkušena trenerja.
To sta Niko Keresteš in Jože
Fideršek. Tehnični vodja je
ostal marljivi Gusti Oštir.
Rešili smo tudi čas in pro-
stor za vadbo. Redni treningi
so vsak ponedeljek, sredo in
petek od 19. do 21. ure v telo-
vadnici Pedagoškega šolske-
ga centra, kjer sta zavod in
ravnatelj tovariš Kapš poka-
zala polno razumevanje za
naše delo. Sedaj so v teku
kondicijske priprave za novo
sezono. Pripravljamo tudi
šolo boksa, katero bo vodil
Niko Keresteš. V kolikor bo-
mo deležni le nekoliko večje
pomoči ZTKO in gospodar-
skih organizacij na našem
območju, lahko trdimo, da
bomo celjski boksarji dose-
gli še boljše rezultate,« je
sklenil prizadevni Tone Ma-
ruša.
J. KUZMA
PREJELI SMO
KARA TE ŠE VEDNO ŠPORT
ZANESENJAKOV
Karate klub Slavko Šlander v Celju je bil ustanov-
ljen leta 1977 na pobudo takrat znanih karateistov
Bidermana, Kramerja, Špiljaka in Terška. Kmalu po
ustanovitvi so začeli gojiti pri nas malo znani športni
panogi semi in full contact.
Oba stila sta ispopolnjeni obliki karateja in boksa.
Semi contact (polovični stik) in full contact (polni stik)
se v bistvu razlikujeta v intenziteti udarcev. Tekmova-
lec namreč uporablja šibkejši udarec pri semi in moč-
nejši pri full contactu. Dovoljena je aktivnost tekmo-
valca tako z nogami, kot rokami. Na tekmovanju v
semi contactu se udarci točkujejo, medtem ko je pri
full contactu končni cilj K. O. (knock out). Poškodbe
na tekmovanjih so redke, ker so tekmovalci dobro
zaščiteni, fizično in še posebej psihično pa tudi dobro
pripravljeni.
Od ustanovitve do danes je bilo v klubu vzgojenih
veliko kvalitetnih tekmovalcev, ki so dosegli lepe re-
zultate. Rezultati na zveznih in mednarodnih prven-
stvih uvrščajo celjski klub med najmočnejše v Jugo-
slaviji. Naslove državnih prvakov so v svojih kategori-
jah osvojili J. Zorko, M. Teršek, T. Špiljak, J. Špiljak,
G. Lukman in B. Pušnik. Trije so si priborili odličja v
mednarodni areni: Bojan Pušnik je bil drugi na EP v
Londonu. Tone Špiljak tretji na EP v Freiburgu in
osmi na SP v Berlinu, Jani Špiljak pa je osvojil
lansko leto tretje mesto na EP v Dublinu. Poleg naj-
uspešnejših je v klubu še preko osemdeset članov, ki
trenirajo pod vodstvom prekaljenih mojstrov. Sicer pa
člani gojijo tudi karate, samoobrambo ter vadijo z
orožjem (asi, nunchaku, tonfa, veriga).
Preko zveze za borilne športe Hrvatske v Zagrebu (v
Sloveniji je še ni!) so vključeni v svetovno organizacijo
za amaterski kontaktni šport (WACO v ZRN).
Klub vsako leto organizira tradicionalno srečanje
med ekipama Celja in Frillicha iz ZRN. Aktivno sode-
lujejo z enotami TO, veščine pa prikazujejo tudi na
mladinskih delovnih akcijah.
Kljub tolikšni aktivnosti in uspešnosti člani kluba
rešujejo finančna vprašanja skoraj izključno sami. In
gotovo ti zanesenjaki upravičeno »nergajo« nad priori-
tetno lestvico!
MOJMIR OCVIRK
NA KRATKO
ŠAHISTI INVALIDI
ŽALCA PRVI
Šahovska sekcija Društva in-
validov Žalec je gostovala v
Ptuju, kjer se je udeležila ekip-
nega šahovskega turnirja, na
katerem je nastopilo več kot 40
ekip. Žalčani so dosegli izjemen
Uspeh, saj so osvojili prvo me-
sto pred Zagrebom in Ptujem.
JOŽE GROBELNIK
STRELCI v REČICI PRI
laškem
bodo v soboto, 13. februarja,
pripravili DRUŽINSKO PR-
VENSTVO v streljanju z zračno
Puško za »zlato puščico«. Nasto-
pijo lahko vsi člani SD »Dušan
Poženel« iz Rečice pri Laškem,
tekmovanje pa bo trajalo od 9.
^re dopoldne do 19. ure zvečer.
J^dor izmed nastopajočih bo iz-
polnil normo, bo kasneje nasto-
pil tudi na občinskem prvenstvu
^ »zlato puščico«.
VINKO LAVRINC
OBČINSKA LIGA
ŽALSKE OBČINE
N'a strelišču v Libojah so od-
^treljali četrto kolo občinske li-
ge. Najboljša je bila ekipa SD
Griže I 1390 krogov, sledijo SD
Griže II 1354 krogov, SD Liboje
1337 krogov, SD Šempeter 1332,
SD SIP Šempeter 1320 krogov
itd. Najboljši posamezniki v 4.
kolu: Franc Kotnik 369, Peter
Tumšek (oba SD Griže) 354,
Poldka Zagoričnik (SD Šempe-
ter) 348, Jože Tumšek (SD Griže)
347, Ivan Novak (SD Liboje) 347
krogov itd.
EKIPNO po 4. kolu vodi SD
Griže I pred SD Griže II in SD
Liboje, med posamezniki pa
FRANC KOTNIK pred JOŽE-
TOM TURNŠKOM (oba SD Gri-
že), IVANOM NOVAKOM (SD
Liboje) itd.
ŠESTNAJST ZA ZLATO
PUŠČICO
Tudi SD Griže je izvedla dru-
žinsko tekmovanje za »zlato pu-
ščico«, kjer je nastopilo šestnajst
strelcev, zanimivo je, da so vsi
izpolnili normo in bodo tako na-
stopili na občinskem prvenstvu,
ki bo 7. marca letos na strelišču v
Libojah, kjer se sicer odvijajo vsa
podobna tekmovanja. Rezultati
SD Griže: zmagal je Franc Kot-
nik 543 krogov pred Rudijem
Kotnikom 528, Dragom Gerša-
kom 524, Zlatkom Poteko 520,
Jožetom Turnškom 519 krogov
itd.
DRAGO GERSAK
METKA LESJAK
NAJBLIŽJA
DRŽAVNEMU DRESU
Na kegljišču v Vogošču pri Sa-
rajevu je bilo 3. kolo izbirnih
tekmovanj za sestavo ženske in
moške državne reprezentance
za bližnja domača in tuja tek-
movanja. Celjani imamo pred
četrtim, zadnjim izbirnim ko-
lom, ki bo čez štirinajst dni v
Bafcki Topoli, v »ognju« še tri
tekmovalce. Med kegljavkami
trenutno zaseda METKA LES-
JAK OSMO MESTO, JOŽICA
ŠEŠKO PA ENAJSTO, medtem
ko je med člani LUDVIK KACIC
deseti: Po tekmovanju v Bač-
ki Topoli se bo izmed zadnjih
dvanajst tekmovalcev uvrstilo
v reprezentanco osem najbolj-
ših. Med Celjani ima po trenut-
nem vrstnem redu največ mož-
nosti »cvetoča veteranka«
METKA LESJAK, Šeško in Ka-
čič pa se bosta verjetno poslovi-
la od državnega dresa, razen
če... In upajmo, da bo ta
»Ce«...!
TV
schladming v znamenju jugoslovanov
2IGA ŽAGA KRIŽAJ ZMAGA
Toprova svetovna smučarska afirmacija
Schladming pred nekaj
dnevi ni bil samo avstrijski
(morda še najmanj!), ampak
evropski, svetovni in zlasti
jugoslovanski! To še posebej
velja za zaključno prireditev,
ko smo Strelovi bronasti me-
dalji v veleslalomu dodali še
svetlejše odličje - srebro Kri-
žaja v slalomu. Zmagoslavje
je bilo popolno: zlati Sten-
mark je vozil na elankah,
prav tako Križaj, ki pa je k
temu dodal (tako kot ostali
jugoslovanski tekmovalci)
med drugim še nekaj drago-
cenih oblačil, ki so jih izdela-
li mojstri v celjskem Topru.
Ce k temu prištejemo še oko-
li 6000 Jugoslovanov na
mestnem stadionu (med nji-
mi je bilo veliko takšnih, ki
so prišli z avtomobili z regi-
stracijo CE) pa ansambel Vi-
kija Ašiča v ciljni ravnini, pa
seveda direktorja Topra
Zvoneta Dežnaka in vse nas
ob televizorjih potem je na-
slov našega prispevka popol-
noma upravičen. Schlad-
ming ni bil več avstrijski,
temveč jugoslovanski.
Ljubo Korber, ki je tudi
avtor originalne fotografije,
takole pripoveduje: »Skupi-
na članov Smučarskega klu-
ba Braslovče se nas je udele-
žila zaključnega slaloma,
kjer smo slavili Jugoslovani.
Veselje je bilo nepopisno in
seveda nam ni žal, da smo
bili navzoči pri dobitju naše
druge, doslej najsvetlejše
svetovne medalje v smuča-
nju. Po ulicah prijetnega .na-
šega' Schladminga je tokrat
odmevalo ,Ziga-žaga Križaj
zmaga..Njegovo drugo
mesto pa je za nas vse več
kot samo zmagal«
Dan po končanem svetov-
nem prvenstvu nas je v ure-
dništvu obiskal direktor To-
pra iz Celja Zvone Dežnak,
ki je bil v svojem pripovedo-
vanju o zadnjih dogodkih
prav tako iskreno vzhičen
kot na primer Tone Vogri-
nec:
»Po Strelovem uspehu
smo bili vsi Jugoslovani v
Avstriji kar BORISI. Pr\'ič
so se Avstrijci popolnoma na
vseh frontah ,odprli' proti
Jugoslovanom. Vse smo do-
bili preko ,reda'. Takrat je bi-
lo nepopisno lepo biti Jugo-
slovan. Še večje slavje pa je
bilo ob zaključku, ko smo
bronu dodali srebro. Vse
skupaj pa je bila tudi za naš
Toper izredna afirmacija, od
katere si resnično in upravi-
čeno še veliko obetamo. In
še nekaj: tudi po zunanjem
izgledu je bila naša reprezen-
tanca najprijetnejša. K temu
pa smo lep del dodali tudi mi
v našem kolektivu.-
TONE VRABL
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
SREČA PRIHAJA PO POŠTI
Sveti Ante Degovič - ime izdaja, da je naše gore list
sicer pa bojda biva nekje v Venezueli - je iznašel en-
kratno formulo sreče. Ta prihaja k vam v obliki navad-
nega pisma imenovanega »kolo sreče«. Ni vam po-
trebno storiti drugega, kot pismo razmnožiti in ga
odposlati dvajsetim ljudem, ki jim želite srečo. Potlej
tudi vam ni potrebno več skrbeti za srečo. Po zatrdilih
pisca vas čakata zdravje in blagostanje vsaj do konca
življenja.
Zato nikar ne prekinjajte kolo sreče, še posebej ne,
če ste strasten igralec lota ali športne napovedi. Dvaj-
set odposlanih pisem vam prinese toliko sreče, da vam
glavni dobitek - vsaj nekaj sto starih milijonov - v
bližnji prihodnosti ne more uiti. V pismu je omenjen
neki Konstantin, ki so mu odposlana pisma prinesla
zvrhan koš sreče in že pred tridesetimi leti je na loteriji
zadel dvajset mihjonov. In to dolarjev. Pisec pa navaja
še kup drugih imen, ki so se s pomočjo pisma dokopah
do neizmerne sreče in bogastva.
Ce pa boste pismo zadržali in prekinili kolo sreče,
tedaj, o gorje vam. V pismu je naštetih nekaj ljudi, ki
so podcenjevali njegovo magično moč ali pa so nanj
pozabili. In kaj jih je doletelo? Nesreča, sama nesreča!
Nekaj jih je kmalu umrlo, drugi so izgubili ogromne
vsote denarja.
In tako naprej. V tem smislu je narnreč napisano
pismo, ki ga razpošiljajo okrog anonimni pisci in kate-
rega začetnik naj bi bil sam sveti Ante Degovič. Pisec
navaja, da je pismo začelo pot v daljni Venezueli, se
potrudilo in preko visokih Andov prispelo na evrop-
ska tla, k nam pa je zavilo iz Holandije.
Večini je že na prvi pogled jasno, da gre za navadno
potegavščino, a ker je med nami še nekaj vraževerne-
žev, tu in tam pismo kdo tudi odpošlje in zaman čaka
na obljubljeni Eldorado.
Nekaj pisem je prišlo tudi v roke miličnikom. Tako
se je pred nedavnim zatekla po nasvet k celjskim
miličnikom starejša ženica, ki ni vedela, kje bi pismo
razmnožila, v svoji vraževernosti pa se je bala nesreče,
ki bi si jo nakopala s tem, ko bi prekinila kolo sreče.
Po sledovih tega magičnega pisma stopajo ugledni
znanstveniki, psihologi, parapsihologi, psihotroniki,
teozofi, teologi in drugi, ob koncu navaja pisec pisma
in v isti sapi obljublja knjigo, ki bo kmalu z več prever-
jenimi primeri potrdila moč pisma sreče.
Ker v zadnjih dneh vse več takšnih pisem vznemirja
občane, lahko pristavimo, da so se po sledovih tega
magičnega pisma podali tudi miličniki, da bi morebiti
odkrili pisce, ki obljubljajo toliko sreče oziroma ne-
sreče.
S. ŠROT
SKUPŠČINA OBČINE
ŽALEC
Občinski sekretariat za notranje zadeve
RAZGLAS
Občane občine Žalec obveščamo, da so splošni
volilni imeniki za volitve v skupščino družbeno
politične skupnosti in v skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti, ki bodo 14. 3. 1982 razgrnjeni
na sedežih vseh krajevnih skupnosti in na sedežu
občinskega sekretariata za notranje zadeve občine
Žalec.
Prosimo vas, da pregledate pravilnost vpisa v volilni
imenik in v skladu z določbami zakona o evidenci
volilne pravice (Uradni list SRS, štev. 7/74.)
zahtevate eventuelne popravke.
SOZD MERX CELJE
DO HOTELI-GOSTINSTVO CELJE
TOZD Gostinstva In turizma Celje
Skladno s sklepom komisije za delovna razmerja in
družbeni standard TOZD Gostinstvo in turizem
Celje,
objavljamo
sistemizirana prosta dela in naloge
samostojno in zahtevno kontiranje.
Zahtevani pogoji:
a)	- srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri,
b)	- najmanj dvoletne delovne izkušnje pri samo-
stojnih in zahtevnih nalogah na področju kontiranja.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim de-
lom.
Pismene ponudbe kandidatov skupaj z dokazili o
izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrov-
sko-splošni sektor delovne organizacije HOTELI-GO-
STINSTVO Celje, Stanetova 20, v 15. dneh od dneva
objave.
Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbire obve-
stili v 30. dneh po zaključenem izbirnem postopku.
kmetijski kombinat
šentjur pri celju
tozd transport
objavlja
prosta dela in naloge
1.	več ključavničarjev
za dela na terenu
2.	več varilcev coj
3.	več nk delavcev
za delo v proizvodnji
tozd lastna kmetijska proizvodnja
objavlja
prosta dela in naloge
4.	kuharica
za določen čas
5.	živinorejec
Pogoji za delo:
Pod 1. - poklicna šola ključavničarske smeri in 2 leti
delovnih izkušenj
Pod 2. - poklicna šola za varilce in 2 leti delovnih
izkušenj
Pod 3. - končana osnovna šola
Pod 4. - poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih
izkušenj
Pod 5. - končana osnovna šola
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15
dneh po objavi na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur
- kadrovska služba.
Tovarna Jože Kerenčič Ormož
TOZD ABA optika foto Maribor
Gosposka 27
objavlja
prosta dela in naloge
VK OPTIK oz. KV PRODAJALEC TEHNIČNE
STROKE
v optičnem lokalu v Celju, Ljubljanska 6
Pogoji:
-	KV optik ali KV prodajalec
-	nad tri leta delovnih izkušenj
-	preizkusno delo 1 mesec
Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh od dneva
objave na naslov: Komisija za kadre, TJK ABA optika
foto. Gosposka 27 Maribor. Kandidati bodo o izbiri
obveščeni v 30 dneh od dneva objave.
obrtno združenje žalec
JUTRI OTVORITEV NOVE ZGRADBE
Delo Obrtnega združenja iz Žalca je zelo bogato!
Jutri bo za žalske obrtnike velik dogo-
dek - svečano bodo namreč odprli novo
zgradbo združenja, v kateri bo delo še
lažje steklo. Doslej se je kar devet delav-
cev stiskalo v skromnih pisarnah stare
zgradbe. Preveč torej, da bi lahko nemo-
teno delali, sprejemali stranke in reševa-
li razne zadeve.
V novem domu bo delo teklo lažje in
nemoteno, saj ima zgradba 356 kvadrat-
nih metrov površine z deset pisarnami,
sejno sobo s 60 sedeži, prostore za arhiv,
čajno kuhinjo, sindikat in za druge po-
trebe. Nova lokacija je zares posrečeno
izbrana, saj stoji dom v bližini zgradbe
občinske skupščine ter dostopna iz raz-
nih smeri. Ne glede na prebrodene teža-
ve pri sami adaptaciji, med katerimi je
na prvo mesto treba postaviti izjemne
podražitve, naložba ni bila draga, saj jih
stane kvadratni meter površine okrog 28
tisoč dinarjev, med tem ko stane danes
kvadratni meter nove stanovanjske po-
vršine že preko 40 tisoč dinarjev. V ceni
zgradbe obrtnega združenja pa je všteta
še urejena okolica, javna razsvetljava ter
parkirišča.
VELIKA POZORNOST KREDITOM
Združenje je vsa leta nazaj posvečalo
veliko skrb kreditiranju razvoja obrti.
Trenutno je v žalski občini 341 rednih
obrtnikov, 69 gostincev, 104 avtoprevoz-
niki ter 94 takšnih, ki imajo prijavljeno
popoldansko obrt. V obrtništvu je zapo-
sleno 1183 delavcev. Leta 1980 so obrtni-
ki ustvarili 160 milijonov dinarjev do-
hodka, leto poprej pa 129 milijonov. Da-
jatve iz naslova davkov od obrti v občin-
skem proračunu pa predstavljajo 28 do
33 odstotkov. Ves čas je opaziti tudi veli-
ko povezanost med rastjo dohodka in
vlaganji. Od leta 1976 do konca lanskega
leta je prejelo kar 418 prosilcev kredite
pri Ljubljanski in Beogradski banki.
Kreditni odbor se trudi, da bi izdelal z
bankami kar najbolj izenačene pravilni-
ke o posojilih za pospeševanje obrti v
skladu z občinskimi planskimi akti. Pri
tem je pomembna tudi ugotovitev, da je
šlo v vseh primerih za smotrne naložbe,
ki so dale obrtnikom ugodne rezultate.
Obrtno združenje je ustanovilo tudi svoj
solidarnostni sklad za premostitvena
sredstva. Tako lahko obrtnik za dobo
štirih mesecev najame kredit v višini
20 000 dinarjev. Za prosilce kreditov vo-
dijo evidenčne kartice, na katerih je
možno spremljati, kakšni so poslovni
učinki vloženega kredita pri posameznih
obrtnikih, hkrati pa ti podatki služijo za
izdelavo planov.
PREDNOSTI KNJIGOVODSKEGA
SERVISA
Knjigovodski servis v okviru združe-
nja so ustanovili leta 19 na pobudo izvrš-
nega odbora in sicer za potrebe žalskih
obrtnikov. Zaradi velikega zanimanja in
razširitve dela je v lanskem letu nastala
delovna skupnost Knjigovodski servis,
ki vključno vključuje šest obrtnih zdru-
ženj: žalskega, celjskega, hrastniškega,
kamniškega, mozirskega in radovljiške-
ga. Delovna skupnost strokovno vodi
poslovne knjige za obrtnike teh občin. V
delovni skupnosti je zaposleno devet-
najst delavcev, v erioti Knjigovodski ser-
vis pa sedem. Ti vpdijo poslovne knjige
61 obrtnikom, dvema avtoprevoznikoma
itd.
NALOGE V LETU 1982
Ena izmed osrednjih letošnjih nalog
bo dopolnitev in sprejem družbenega
dogovora o pospeševanju drobnega go-
spodarstva in osebnega dela. To bo treba
opraviti v sodelovanju s komitejem za
družbeno planiranje. Občinske organe
bo združenje vzpodbujalo za potrditev
zazidalnega načrta za obrtno cono v Arji
vasi. Že spomladi bi namreč radi začeli z
gradnjo delavnic v tej obrtni coni. V tem
letu naj bi dobili tudi zazidalne načrte za
obrtni coni v Brodeh pri Vranskem in
Latkovi vasi pri Preboldu. Na pomlad
bodo vso skrb namenili tudi usmerje-
nem izobraževanju. Z anketo želijo med
obrtniki dobiti odgovor na vprašanje,
koliko delavcev obrtnikov sploh potre-
bujejo. Med nalogami, ki jih bo treba
oiresničevati vse leto, je treba omeniti
tudi prizadevanja za povečanje storilno-
sti in donosnosti obrtnih dejavnosti, do-
sledno bo treba izvajati kreditno politi-
ko, usklajevati cene z občinsko skup-
nostjo za cene, prizadevali pa si bodo
tudi za boljšo tehnično opremljenost
obrtnih delavnic.
Letos nameravajo znova organizirati
Teden malega gospodarstva, ki naj bi bil
konec aprila ali v začetku maja. Poleg te
prireditve bodo pripravili tudi program
udeležbe in nastopanj na ostalih sejem-
skih prireditvah in sploh za celovitejšo
predstavitev osebnega dela. Omenili bi
še splet drugih nalog: sodelovanje pri
pripravi osnutka občinskega odloka o
davkih občanov, obveščanje članov
združenja o vseh novostih in spremem-
bah, o strokovnih pregledih vsega, kar
pripravljajo na razstavah in sejmih ter
drugo.
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
pretrgana tihotapska pot
HAŠIŠ JE OSTAL V CELJU
libanonskega tihotapca z mamili so prestregli
Dve leti in šest mesecev bo
^oral 21-letni libanonski dr-
^vljan Elijas Esber presede-
li za rešetkami, ker je hotel iz
girije na Nizozemsko preti-
(lotapiti 17,5 kilogramov ha-
šiševega olja, zataknilo pa se
Ipiu je prav v Celju.
Esberjeva tihotapska pot
je je začela v sirski luki Tar-
tous, kjer je na trajekt Scan-
dinavija naložil svoj osebni
avto Mercedes in ga prepe-
ljal v Koper. V koprski luki
naj bi mu svetovali, naj avto
prepelje v Celje, od koder
lahko avto pošlje po železni-
ci v Amsterdam. Esber je po-
tem lani, 4. novembra na se-
dežu Intereurope v Celju res
naročil prevoz avtomobila v
Amsterdam, sam pa je na Ni-
zozemsko odletel z letalom,
ker naj ne bi mogel dobiti
avstrijskega in zahodnonem-
škega vizuma.
Celjski kriminalisti, ki jim
je bil Esber sumljiv, so 6. no-
vembra avto zasegli in ka-
sneje skupaj s preiskoval-
nim sodnikom pregledali. V
votlini zadnjega mosta avto-
mobila so našU tekočino, za
katero se je izkazalo, da je
hašiševo olje.
Ker mercedesa nikakor ni
bilo v Amsterdam, je Elijas
Esber skočil v Celje, da po-
gleda, kaj je z avtomobilom.
Ko je 23. novembra lani pri-
spel v Celje, so ga miličniki
takoj prijeli in priprli.
Med preiskavo in tudi ka-
sneje med sodno obravnavo
se je tihotapec zagovarjal, da
ne ve od kod hašiševo olje v
njegovem avtomobilu. V
Tartousu naj bi naročil pre-
voz avtomobila v Amster-
dam, potem pa je dobil obve-
stilo, da so ga iztovorili v ko-
prski luki. Iz Kopra se je ta-
koj odpeljal v Celje in naro-
čil prevoz v Amsterdam.
Kot razlog tako dolgega
potovanja je navedel nakup
večih osebnih avtomobilov
na Nizozemskem, ki jih je
hotel poslati v Libanon, vra-
čati pa se je nameraval po
cesti s svojim avtomobilom.
Esber je med preiskavo tudi
povedal, da je študent prava.
Avto mu je pred meSeci ku-
pil oče, kruh pa si služi z ob-
časnimi prevozi.
Celjski sodniki so menih,
da je večina Esberjevih izgo-
vorov iz trte zvitih in da je
imel samo on nadzor nad
svojim avtomobilom in je to-
rej moral vedeti za hašiševo
olje. Obsodih so ga na dve
leti in šest mesecev zapora,
po prestani kazni pa ga bodo
tudi za pet let izgnali iz naše
države.
Elijas Esber pa je tudi ob
osebni avto, ki so mu ga za-
segli celjski cariniki, ker je v
njem prevažal mamilo. Za
storjeni carinski prekršek pa
bo moral plačati še 400.000
dinarjev.
SREČKO ŠROT
dve leti za vlome
S POTEPANJA V ZAPOR
Živko Nedelkovski se Je preživljal z majhnimi krajami
Na celjskem temeljnem
sodišču so obsodili 23-letne-
ga Zivka Nedelkovskega iz
Lave pri Bitoli na dve leti
zapora, ker je lani v okolici
Celja izvršil dvaindvajset
vlomov, večinoma v počitni-
ške hiše in nedograjene sta-
novanjske hiše.
Živko Nedelkovski je slu-
iil vojaščino v Celju, lani ob
koncu aprila pa je pobegnil
iz vojašnice, se preoblekel v
Civilno obleko in se začel po-
tepati v okolici Celja. Da se
je preživel, je »obiskal« ne-
kaj vikendov in praznih hiš,
kradel pa je večinoma le
hrano.
Tako je na primer iz nedo-
grajene hiše v Klancu nad
Dobrno, ki je last Jožeta
Operčkala, vzel nekaj hrane,
odžejal pa se je z nekaj ste-
klenicami piva. Odpravil se
je tudi k sosedu Viktorju Su-
ši in si privoščil svinjsko kra-
čo, nekaj konzerv, vzel pa je
tudi več, jajc. Ker je potepu-
ha tudi tokrat zažejalo, je po-
pil še nekaj vina in mineral-
ne vode. V klancu pa je vlo-
mil tudi v hišo last Marije
Pobrežnik, vendar ni našel
ničesar, da bi si potešil la-
koto.
Kmalu po prvih vlomih so
ga prijeli, v začetku junija pa
se je Živko Nedelkovski spet
izmuznil in nadaljeval z van-
dranjem po okoliških krajih.
Kradel je v Ponikvi, Podlogu
pri Šempetru, Liscah pri Ce-
lju, Zelčah, Mahh Dolah in
Hrenovem pri Vojniku,
Šmartnem v Rožni dolini in
nazadnje v Galiciji, kjer so
ga še drugič prijeli, ko je
sladko spal v nekem viken-
du. Lani 15. no.vembra so ga
tudi priprli.
Nedelkovski je vlomil tudi
v samopostrežno trgovino tr-
govskega podjetja Center na
Trubarjevi ulici v Celju, vzel
pa je le budjolo, nekaj klobas
in sadja, vse skupaj v vre-
dnosti 1.500 dinarjev. Se naj-
več je odnesel iz počitniške
hišice last Ljuba Krka v Že-
leznem: daljnogled in radio v
vrednosti 3.500 dinarjev.
Obtoženec je med preiska-
vo in tudi na obravnavni ve-
čino kaznivih dejanj priznal,
pri večih vlomih pa je pustil
tudi prstne odtise, ki so ga
izdali. Čeprav je kradel veči-
noma samo hrano, pa je pov-
zročil kar precejšnjo škodo z
nasilnim vlamljanjem v za-
klenjene hiše.
Senat mu je odmeril dve
leti zapora in podaljšal pri-
por do pravnomočnosti sod-
be, pri izreku kazni pa so
upoštevali, da je bil Nedel-
kovski že prej kaznovan.
S. SROT
PROMETNE
NESREČE
povozil pešca in
I pobegnil
Na nadvozu hitre ceste v
Ljubečni pri Celju je neznani
Voznik osebnega avtomobila
dohitel pešakinjo TEREZI-
JO GAJSEK, 65, iz Ljubeč-
ne, ki je hodila po svoji desni
strani. Voznik jo je zbil po
Vozišču, poškodbe pa so bile
tako hude, da je Gajškova na
kraju nesreče umrla. Za nez-
nanim voznikom še poizve-
dujejo.
Na prehodu za
pešce
Iz smeri je po Partizanski
Cesti v Celju, skozi Mestni
Park, vozil voznik osebnega
avtomobila MILAN KRE-
JIC, 29, iz Celja. Pri mostu
^ez Savinjo je po prehodu za
Pešce prečkala vozišče TE-
REZIJA POLUTNIK, 84, iz
Celja, pred katero voznik
^rejič zaradi neprimerne hi-
l^osti ni uspel ustaviti. Peša-
•^injo so v kritičnem stanju
Prepeljali v celjsko bolniš-
■^ico.
obračanje na
tivorišču
FRANC KOVACIC, 36, iz
^epuža pri Šentjurju je na
^vorišču stanovanjske hiše v
j^obju obračal traktor in pri
zapeljal preveč na strmi-
jo. tako da je traktor začel
pseti po zmrznjenem zem-
'Jišču. Traktor se je obračal
in pod seboj pokopal Kova-
čiča, ki je na kraju nesreče
umrl.
skozi rdečo luč
Iz Miklošičeve ulice v Ce-
lju je skozi semaforizirano
križišče zapeljal na Kersni-
kovo ulico voznik osebnega
avtomobila ESAD PAJIC,
45, iz Celja. Kljub rdeči luči
na semaforju, pa je v tem tre-
nutku prečkal Kersnikovo
ulico IVAN VOLMUT, 62, iz
Šešč, katerega je voznik Pa-
jič zbil po vozišču in se je le-
ta težje poškodoval.
neprimerna
hitrost,
nepravilna hoja in
vinjenost
V Rogatcu, pri hiši št. 3 je
voznik osebnega avtomobila
MARTIN KUNSTEK, 34, iz
Rogatca dohitel pešca,
FRANCA KREGARJA, 31,
iz Stojnega sela. Pešec je tik
pred avtomobilom padel in
ko se je že pobiral, ga je zara-
di vinjenosti zaneslo v levo
pred avtomobil, voznik Kun-
stek pa tudi ni uspel pravo-
časno ustaviti, saj je vozil z
neprimerno hitrostjo. Pešec
se je pri trčenju hudo ranil.
STE ŽE
pomsuu
NA0BJA¥0
VRADIUCEUE!
KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST ŠENTJUR PRI CELJU
ENOTA ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM
RAZPISUJE
v skladu 8 13. členom odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
(Uradni list SRS, št. 2/78)
JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO INDIVI-
DUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ V ZAZIDALNI SOSESKI
NOVA VAS - ČRNOLICA, PONIKVA, LOKA PRI ŽUSMU
I.
Na stavbnih zemljiščih iz tega natečaja je predvidena gradnja 12 enodružinskih stano-
vanjskih hiš v zazidalni soseski NOVA VAS - ČRNOLICA, PONIKVA, LOKA PRI ŽUSMU, ki
je vsem interesentom na vpogled v prostorih Komunalno cestne skupnosti v novi poslovni
stavbi nasproti Blagovnice Merx v Šentjurju, in sicer:
-	v ponedeljek od 8 do 10 ure
-	v sredo od 14 do 16 ure	n
V zazidalni soseski Nova vas - Črnolica, Ponikva, Loka pri Žusmu je oddaja na javni
natečaj 12 parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš, in sicer:
Rok za začetek gradnje je 30. 4. 1982, rok za dokončanje je 31. 12. 1985
III.
Izklicna cena stavbnih zemljišč iz II. točke javnega natečaja znaša 67.85 din/m^, stroški
komunalne ureditve po parceli znašajo:
Nova vas-Črnolica	192.000.00
Ponikva	80.000.00
Loka	80.000.00
Parcele v zazidalni soseski Nova vas -črnolica, Ponikva, Loka pri Žusmu bodo oprem-
ljene in bo zagotovljena naslednja sekundarna komunalna ureditev:
-	vodovod	*
-	kanalizacija
-	asfaltna cesta
in to do 31. 12. 1983
V ceni komunalnega prispevka niso upoštevani stroški izgradnje elektrike, prispevka za
priključek na vodovod v višini 10.000 din po stanovanjski enoti in prispevek za spre-
membo namembnosti zemljišča. Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi
priključke na cesto, vodovod in kanalizacijsko omrežje.
IV.
Interesenti za nakup stavbnih zemljišč v zazidalni soseski Nova vas - Črnolica, Ponikva,
Loka pri Žusmu vložijo pismene ponudbe na naslov: »KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST
ŠENTJUR PRI CELJU« v zapečateni ovojnici s pripisom: »JAVNI NATEČAJ V ZAZIDALNI
SOSESKI NOVA VAS - ČRNOLICA, PONIKVA, LOKA PRI ŽUSMU« najkasneje do 28.
februarja 1982 do 8. ure s potrdilom o plačilu varščine. Varščina znaša 30.000 din, plača
pa se na žiro račun Komunalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju št. 50770-662-79. V
kolikor ponudnik vloži ponudbo za dve ali več parcel, mora plačati za vsako parcelo
posebej.
V.
Ponudbe bo odpirala posebna komisija dne 1. marca 1982 ob 12. uri v sejni sobi
Skupščine občine Šentjur pri Celju (III. nadstropje). Za parcele, za katere ne bo v tem roku
prispela nobena ponudba, ostane natečaj odprt do 30. 6.1982 s tem, da se bodo ponudtpe
odpirale vsako prvo sredo v mesecu ob 8. uri v prostorih Komunalno cestne skupnosti.
VI.
Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pridobljenih parcel po tem natečaju
nosi Komunalno cestna skupnost. Enota za upravljanje s stavbnim zamljiščem.
Vil.
Pogodbo o oddaji zemljišč bo Komunalno cestna skupnost - Enota za upravljanje s
stavbnim zamljiščem pripravila v roku 30 dni od dneva plačila izklicne cene, katero je
potrebno poravnati v roku 30 dni od dneva natečaja.
Komunalni prispevek v višini 100.000 din je potrebno plačati v roku 30 dni od dneva
sklenitve pogodbe, razliko v višini 92.000 din pa do 30. 9. 1982.
VIII.
Udeleženci javnega natečaja, ki odstopijo od ponudbe, pa so na natečaju uspeli,
izgubijo varščino v korist Komunalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju. Udeležencem, ki
na natečaju ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena v roku 30 dni od dneva natečaja.
IX.
O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni v roku 15 dni po zaključku
natečaja.
Socialistična republika Slovenija
skupščina občine mozirje
Uprava za družbene prihodke
Delovna skupnost uprave za družbene prihodke
Skupščine občine Mozirje
RAZPISUJE
dela in naloge
davčnega inšpektorja
Razpisni pogoji;
- visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali eko-
nomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Poleg pogojev šolske izobrazbe in delovnih izkušenj
se zahteva, da je kandidat moralnopolitično neopore-
čen.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
sprejema delovna skupnost uprave za družbene pri-
hodke SO Mozirje.
Rok za prijavo je 30 dni od objave razpisa. Izbira
kandidata bo opravljena v 20 dneh po poteku razpi-
snega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obve-
ščeni.
obrtno montažno podjetje
laško
Trubarjevo nabrežje 9
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge
operativno vodenje finančnega
knjigovodstva
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske sme-
ri in 7 let delovnih izkušenj
kv kuharice
za pripravljanje toplih obrokov malic
Pogoj: ustrezna 3-letna šola in 5 let delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na zgornji
naslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po preteku
roka za sprejem ponudb.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 6 - 11. februar 198;
§t. 6 - 11. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 23

Kolona pohodnikov prve etape je prispela v Sedlarjevo
točno opoldne. Kmečke hiše so še bile ovite v sivo zimsko
meglo, tipajoči sončni žarki pa so naznanjali pobodnikom
lep dan.
Pred spomenikom v Sedlarjevem je 172 mladib prvič sli-
šalo o junaškem pobodu udarne legendarne Štirinajste
divizije. O tem je govoril podpredsednik ZZB NOV Šmarje
Joško Lojen.
Topla malica, pol kranjske klobase in vroč čaj, se je kar
dobro prilegel pred pričetkom poti proti Lesičnemu preko
Buč. Do večerje v Šentvidu je bilo še daleč.
Počitek. Ničkolikokrat so mladi v koloni odložili nahrbt-
nike, sicer pa v njih ni bilo mnogo. Nekateri so imeli na
nogah kar copate za tenis, pa je tudi šlo, saj letos ni bilo
snega.
Vse foto: D. Medved
SMUČARSKA ŠOLA BOJANA
KRIŽAJA
V samozaložbi je pred dnevi, v ravno pravem času, ko
so bile oči vseh ljubiteljev smučanja uprte v Schlad-
ming, izšla zanimiva publikacija Toneta Vogrinca -
Smučarska šola Bojana Križaja. Gre za izjemno zani-
mivo pubUkacijo, ki na 128 straneh daje prerez skozi
sodobno smučarsko šolo. Plastično prikaže tehniko
smučanja, ki je našega vrhunskega tekmovalca Bojana
Križaja popeljala v svetovni vrh alpskega smučanja.
Toda, knjiga ni zanimiva le zaradi pogleda na Križajevo
smučarsko kariero in zaradi številnih izjemno lepih in
uspelih fotografij, ki so ilustracija besedilu (avtor Egon
Kaše). Se bolj zanimiva je kot priročnik, ki bo v pomoč
tako začetnikom v smučanju, kot vsem tistim, ki želijo
svojo smučarsko tehniko še izboljšati, izpiliti. Knjiga
obsega poglavja o izbiri opreme, o pripravi in negi
smuči, podaja sodobno jugoslovansko šolo smučanja,
predstavlja tekmovalno šolo in posebej tehniko vožnje
slaloma, veleslaloma in smuka.
S tem smo dobili prvo popolnejšo knjigo o šoli smuča-
nja izpod peresa Toneta Vogrinca, ki je znal plastično in
domiselno zapisati tisto, kar je za to izdajo na smučeh
demonstriral Bojan Križaj.
Knjigo Smučarska šola Bojana Križaja prodajajo v
vseh knjigarnah, po posebni ceni pa tudi v Svetu knjige.
B.S.
VOJNIK (Hochenegg),
grad
V naselju Tomaž pri Vojniku, na me-
stu, kjer stoji podružnica sv. Toma-
ža. Občina Celje.
Sedež starih vojniških svobodni-
kov: 1164 nastopata Leopold in nje-
gov sin Wergand - Liupoldus de Ho-
heneke et filius eius Wergandus.
Kmalu po 1241 vojniški svobodniki
niso več v posesti gospoščine. Ta-
krat je Viljem Vojniški volil žički
kartuziji nekaj posesti, da bi se od-
dolžil za škodo, ko jo je bil njegov
oče povzročil samostanu, nato pa
srečamo gospoščino že v rokah de-
želnega kneza. 1259 je vojvoda Šte-
fan Ogrski podelil častnim Horyk -
kar po madžarsko pomeni urad, pi-
sarno - s pritiklinsimi svojemu toča-
ju, 1311 pa sta vojvodi Meinhard in
Henrik Koroška prepustila gospo-
ščino in purg Hohenegge plemenite-
mu Haugu Teuffenskemu, ki je bil
grajski poveljnik. Njegova vdova
grofica Margareta je grad še obdrža-
la, vendar je moral gradnik obljubiti,
da bo utrdbo po njeni smrti spet
izročil vojvodoma. 1319 sta dobila
grad in gospoščino v zajem grof He-
nrik Goriški in Konrad Aufenstein-
ski, 1331 so jima sledili Walseeji in
1363 grofje Celjski. Ko so ti izumrli,
je posest postala deželnoknežja,
vendar je bil grad tedaj že razvaljen.
Kot poroča Kronika grofov Celjskih
so ga Celjani (1439?) sami razdejali,
vendar so ga pozneje očitno spet po-
zidali, saj vojniški urbair iz 1524 pra-
vi, da župnik vsak tretji teden v graj-
ski kapeli mašuje. Ker se poslej več
ne omenja, je bil najbrž kmalu znova
razdejan ali opuščen, saj so gospo-
ščino s krvnim sodstvom takrat že
zdavnaj upravljali v uradu, pa tudi
na Vischerjevem zemljevidu Štajer-
ske iz 1678 ni evidentiran.
Orožen, ki je 1890 obiskal gradi-
šče, je tu opazil rsizsežne ostanke zi-
dovja, na temeljih stare grajske ka-
pele pa so takrat zidali novo kapelo.
Pri tem so našli in očistili tudi stari
grajski vodnjak. Danes priča o nek-
danjem gradu le še konfiguracija
zemljišča. Visoki, umetno splanirani
plato je na dveh straneh obdan od o.
5 m širokega in 2-3 m globokega
obrambnega jarka, ki je imel obliko
ehpse. Ohranjen je tudi manjši del
zidu severozahodno od cerkve na ro-
bu platoja, ki pa je že brez plašča in
rabi za eskarpo. Z nekdanjega vojni-
škega gradu oziroma grajske kapele
nedvomno izvira tudi poznoroman-
ski čašasti kapitel, ki so ga našli 1938
v zidu nekega zdaj podrtega gospo-
darskega poslopja tik pod gradi-
ščem. Zdaj je shranjen v celjskem
Pokrajinskem muzeju.
VINE (WBinbuchel),
pristava, graščina
Majpiglf Vinograd,
Tutenpas
Vrh položne vzpetine v naselju Vi-
ne pri Strmcu, št. 19. Občina Celje.
Graščina je kot last celjskih minori-
tov izpričana 1773, ko je nadškof C.
M. grof Attems podelil njeni kapeli
mašno licenco. Ko so 1808 minorit-
ski samostan razpustili, jo je kupil
celjski advokat dr. Johann Nep. An-
dree. Pozneje je dvor posedoval Jo-
žef Steinauer, lastnik vitanjske go-
spoščine, za njim je bil v lasti kme-
tov. Pred zadnjo vojno je bil v pose-
sti akad. slikarke Elze Piščanec, zdaj
pa ga posedujejo njeni dediči in ga
uporabljajo za počitniško hišico.
Graščina ima pritlično, pravokot-
no renesančno zasnovo z ok. 90 cm
debelimi zidovi, ki je na vogalih
poudarjena s poprek postavljenimi
pravokotnimi vogalnimi stolpiči; ti
imajo poševna pritličja brez venčnih
profilov. Ob vhodnih vratih s kova-
nimi železnimi vratnicami so ostan-
ki okvirne poslikave z girlandami iz
zač. 17. stoletja. Okna v pritličju ima-
jo delno še prvotne, kovane železne
mreže z rozetami na sredi iz zač. 17.
stol., ko je stavba nastala, sicer pa so
zidana, brez profiliranih kamnitnih
okvirov. .Vsa stavba je podkletena.
Stropi v kleti so leseni, delno oprti s
slavoločnimi stenami. Leseni stropi
so ohranjeni tudi v pritličju, le en
prostor je obokan. Kapela je brez
opreme; ohranjena je le baročna sli-
ka Matere božje. V sobah je nekaj
empirskih peči.
VRBOVEC
(Aitenburg), grad
Ob sotočju Savinje in Drete v Na-
zarjih. Občina Mozirje.
Zgornja Savinjska dolina, območ-
je današnje gornjegrajske dekanije
oz. občine Mozirje, stopi v zgodovi-
no z listino iz 1140, s katero oglejski
patriarh Peregrin naznanja, da sta
plemeniti Dietbald de Chagere in
njegova soproga Truta prepustila
oglejski cerkvi svoj alod v Gornjem
gradu z gradom in drugimi posest-
mi. Chageri so bili torej prvi lastniki
prostranih zgomjesavinjskih zem-
ljišč in prav mogoče je, da je že tedaj
stal tudi grad Vrbovec, katerega
nemško ime Aitenburg v prostem
prevodu pomeni stari grad. Zgodo-
vinarji namreč sodijo, da že ime Gor-
nji grad v bližini današnjega istoi-
menskega naselja temelji na obstoju
nekega starejšega gradu v okolici.
Ta starejši grad je lahko samo Vrbo-
vec, ki pa se v virih izrečno omenja
šele 1248 in to kot patriarhova last -
častnim Altemburch. Pri tem kaže
omeniti, da je tudi slovensko ime
Vrbovec - grad pozidan v vrbovju -
zelo staro, čeprav v srednjeveških
listinah dosledno srečujemo le nje-
govo nemško oznako: 1361 vest Al-
tenburch, 1369 Altenburch die vest
in Altemburch častnim, 1434 haws
Altenburch, 1447 newe vest Alten-
burch in 1457 Altemburch ob Pre-
sperch gesloss. Na gradu so sprva
gospodarili patriarhovi oskrbniki,
med katerimi se 1248 omenja Vul-
fing Letuški, o. 1270-^0 pa magister
Gregorij. Patriarhovi. oskrbniki se
nazadnje omenjajo 1281-1282 1286
pa nastopijo po gradu imenovani vi-
tezi Vrbovški. Ti niso več neposre-
dno podložni patriarhovemu sede-
žu, ampak nastopajo kot fevdniki
vovbrškega grofa s Koroške, kar ka-
že, da je patriarh izročil svoj delež
gomjegrajskih posesti Vrbovškim.
Vrbovške viteze srečamo v več listi-
nah kot spremljevalce Vovbrških,
ko pa so ti 1322 izumrli, so Vrbovški
prevzeli posest gradu neposredno v
svoje roke. Kot fevdniki so se pogo-
sto zapletali v spore z gomjegraj-
skim samostanom, ki so prikipeli do
vrhunca ob pravdi za grad Rudenek
pri Rečici. Zdi se, da so vrbovški
vitezi pozneje obubožali, saj so že
1349 oz. 1350 prepustili Celjanom
grad Gornji grad, 1360 pa še Vrbo-
vec, ki ga jim je oglejski patriarh še
tisto leto potrdil.

"h
I
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo,
Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198-CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.