YU ISSN 0352-7808 UDK 651,926(05):5/6 v MOSTOVI Strokovno glasilo Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (1/89) (..Ut J," \ & ^ A. 1 Mostovi N? * I letnik XXIV št. 1 str. 1-68 Ljubljana 1989 tnioolr ol '^SSA YU ISSN 0352-7808 UDK 651.926(05):5/6 tl 1 97991 MOSTOVI Strokovno glasilo Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Mostoviletnik XXIVŠLJ_str. 1-68Ljubljana 1989 Uredniški odbor: Narcis Dembskij, Maja Dolanc, Viktor Jesenik, Tomaž Longyka, Zdravko Markošek, An¬ dreja Markovič, Anton Omerza (odgovorni urednik), Ines Perkavac, Lidija Šega, Jean Savin Vilhar -Tehnič¬ ni urednik: Nedžad Žujo - Oblikovalec: Rajko Vidrih - Lektor: Mija Longyka - Tisk: Kresija, Lju¬ bljana - Izhaja dvakrat letno - Avtorski članek naj vsebuje največ 6 tipkanih strani in povzetek v enem iz- me^TEjJjbjiezikov _ Avtorske članke honoriramo - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: Društvo Vanstventft,(n tehniških prevajalcev Slovenije, Ljubljana, Resljeva 16 UUBIJMA j) © Mostovi, Ljubljana i-A, J&/ ' ■ ■ , :.i: ■ • ■ : ■ , ■ ■ INFORMACIJE PREVAJALSKI TISK 4 MOSTOVI M1989/XXIV Vsebina Informacije □ Novosti v društvu . 7 □ Navodila za vpis v DZTPS. 9 □ Napotki za zmanjšanje števila reklamacij. 10 □ Kongres FIT. 14 Predstavitve □ Novogoriški prevajalci se sestajamo. 1 7 □ Predstavitev prevajalske službe v Iskri . 19 □ Predstavljamo vam: Arnold Zupančič. 21 Strokovni članki □ Marjan Golobič: Slovene-English False Friends. . 23 □ Gregor Velkaverh: Pravosodni sistem v Veliki Britaniji in ZDA ter uporaba prava. 29 □ Mija Kiefer: Pomenski odtenki. 34 Posvetovanje Hercegnovi □ Matej Rode: Prevajalstvo in združeno delo. 39 □ Marjan Golobič: Vtisi s posvetovanja. 41 □ Mladen Jovanovič: Prevodjenje i savremena sredstva rada prevodilaca. 42 □ Dubravka Dostal: Uloga prevodioca u proizvodnoj radnoj organizaciji.. 48 □ Matej Rode: Učenje tujih jezikov in prevajanje. 53 □ Anton Omerza: Prevajanje za založniško dejavnost . 58 Prevajalska delavnica □ Narcis Dembskij: Glosar slovensko-francoskih sintagem. 61 □ Zdravko Markošek: O pravilnem pisanju komercialno-tehničnih informacij . 63 Prevajalski tisk □ Maja Dolanc: Iz naših prevajalskih revij 64 MOSTOVI 1119891XXIV 5 Contents Information corner □ DZTPS News.-. 7 □ Instructions for DZTPS Membership Application . 9 □ How to Decrease Complaints . 10 □ The FIT Convention . 14 Presentations □ Nova Gorica’s Translators Are Getting Together . 17 □ lskra’s Translation Service . 19 A Portrait of Arnold Zupančič. 21 Professional papers □ Marjan Golobič: Slovene-English False Friends. 23 □ Gregor Velkaverh: The Judicial Systems of Great Britain and the U.S.A. and the Application of the Law . 29 □ Mija Kiefer: Shades of Meanings . 34 The Hercegnovi gathering □ Matej Rode: Translation and Associated Labor. 39 □ Marjan Golobič: Some Impressions of Hercegnovi. 41 □ Mladen Jovanovič: Translation and ContemporaryTranslator’sTools . 42 □ Dubravka Dostal: Translator’s Role in a Production Company. 48 □ Matej Rode: Foreign Language and Translation . 53 □ Anton Omerza: Translation and Publishing . 58 Translation VVorkshop □ Narcis Dembskij: A Glossary of Slovene-French Phrases . 61 □ Zdravko Markošek: On Proper Composition of Commercial and Technical Information 63 Translation-Oriented publications □ Maja Dolanc: From the Yugoslav Translators’ Magazines 64 6 MOSTOVI 1/1989/XXIV Contenu Informations □ Nouvelles de 1’Association. 7 □ Instructions pour l’inscription a 1’Association . 9 □ Instructions pour reduire le nombre des reclamations. 10 □ Le congres de la FIT . 14 Presentations □ Les traducteurs de Nova Gorica se reunissent. 17 □ Presentation du Service de traduction a «lskra». 19 □ Nous vous presentons: Arnold Zupančič . 21 Articles professionnels □ Marjan Golobič: Slovene-English False Friends. 23 □ Gregor Velkaverh: Le systeme judiciaire en Grande Bretagne et aux USA et 1’utilisation du Droit. 29 □ Mija Kiefer: Nuances semantiques. 34 Consultations Hercegnovi □ Matej Rode: La traduction et les entreprises . 39 □ Marjan Golobič: Les impressions de la consultation . 41 □ Mladen Jovanovič: La traduction et les moyens de travail actuellement disponibles .. 42 □ Dubravka Dostal: Le role du traducteur dans l’entreprise industrielle. 48 □ Matej Rode: L’etude des langues etrangeres et la traduction . 53 □ Anton Omerza: La traduction et les activites d’edition. 58 L atelier des traducteurs □ Narcis Dembskij: Glossaire slovene-francais de syntagmes. 61 □ Zdravko Markošek: La redaction correcte des informations technico-commerciales . 63 La presse des traducteurs □ Maja Dolanc: De nos revues des traducteurs 64 MOSTOVI 1/1989/XXIV 7 Novosti v društvu Od septembra, ko je izšla prejšnja števil¬ ka Mostov, se je v Društvu zgodilo veliko novega. Najprej moramo omeniti uspešen začetek delovanja jezikovnih sekcij. Od okto¬ bra do konca leta se je zvrstilo šest preda¬ vanj, po dve iz vsakega jezika. Jezikovnih sekcij se je udeležilo 124 prevajalcev, od teh nemške sekcije 57, angleške 46 in francoske 21. Zanimivo je, da je bilo med udeleženci več prevajalcev iz izvenljubljanskih regij kot iz ljubljanske ter da je bilo okrog 40 odstotkov udeležencev nečlanov Društva. Ta dva podat¬ ka kažeta, da je, kar se izobraževanja tiče, prevajalcem izven Ljubljane uspelo v svojih delovnih organizacijah dobiti vsaj približno enak status, kot ga imajo drugi delavci. To velja še toliko bolj, ker so se na jezikovnih sekcijah pojavljali posamezni prevajalci dva¬ krat, tudi štirikrat. Upamo, da bomo v sezoni 1988/89 s takim načinom delovanja jezikov¬ nih sekcij vsaj nekoliko pripomogli k izboljša¬ nju statusa prevajalcev v delovnih organizaci¬ jah. Delo v sekcijah smo si zastavili tako, da bo vsak predavatelj pripravil za vaje kratek glosar iz obravnavanega področja. Tako je Marjan Golobič že pripravil glosar slovensko- angleških nepravih prijateljev s 350 pojmi, ki smo ga izdali v posebni številki Mostov. Da bi bilo strokovno gradivo, ki ga obravnavamo na jezikovnih sekcijah, dostopno tudi drugim čla¬ nom, ga bomo objavili v Mostovih, tako kot smo to delali že doslej. Strokovna srečanja prevajalcev na jezi¬ kovnih sekcijah so spodbudila tudi povezova¬ nje prevajalcev po regijah. Najdlje so prišle Novogoričanke, ki so o tem napisale tudi čla¬ nek, o takšnem povezovanju pa razmišljajo tudi v Novem mestu in Mariboru. V Društvu spodbujamo tako povezovanje, saj je zelo koristno, zato bomo strokovno in organizacij¬ sko pomagali, kolikor bo največ mogoče. Pre¬ vajalci si namreč lahko s tem enotno prizade¬ vajo za izboljševanje svojega statusa in prija¬ vljanje za izobraževalne akcije, pa tudi obveš¬ čeni so lahko hitreje, enostavneje in ceneje kot sicer. Gotovo se iz takega povezovanja lahko rodi tudi uradna regionalna enota Dru¬ štva. Ko bodo prevajalci po regijah dovolj čvr¬ sto povezani, bomo lahko organizirali izobra¬ ževanje tudi v regijskih središčih. Zato prosi¬ mo tiste, ki razmišljate o povezovanju preva¬ jalcev v svoji regiji, sporočite to poslovnemu tajniku Društva, ki vam bo dal vsa potrebna navodila. V tem času smo uredili tudi društveno knjižnico, ki sicer ni prav obsežna, in izdali se¬ znam knjižnega fonda, katerega pa bomo do pomladi dopolnili, saj knjižnico intenzivno iz¬ popolnjujemo. Ker v naši knjižnici ni mogoče imeti slovarjev za vse stroke in za večino jezi¬ kov, smo se odločili, da bomo nabavljali litera¬ turo treh zvrsti. Najprej moramo izpopolniti iz¬ bor splošnih slovarjev za največje jezike. Po¬ tem pa bomo nabavljali praktično vse, kar izi¬ de v Jugoslaviji, in poleg tega še obsežne več¬ jezične slovarje širših strokovnih področij (prava, tehnike ipd.). Obenem smo začeli si¬ stematično zbirati dvo- in večjezične glosarje iz vseh strokovnih področij, kar se nam zdi 8 MOSTOVI 1119891XXIV najpomembnejše. Pri tem si pomagamo tako, da si od prevajalcev izposojamo glosarje in jih fotokopiramo za knjižnico. Doslej smo tako dobili že deset glosarjev. Če so glosarji, ki jih imate v svoji strokovni knjižnici, vaše delo, se lahko dogovorimo in sklenemo z vami pogod¬ bo ter jih izdamo (tako smo npr. izdali glosar M. Golobiča). Poleg tega si lahko člani pri nas giosarje sposodijo in jih fotokopirajo. Ponovno vabimo vse člane, naj nam pošljejo svoje predloge za izpopolnitev naše strokovne knjižnice, in sicer z vsemi potrebnimi podatki, da bomo lahko slovarje takoj naročili pri uvoz¬ niku. Tokrat objavljamo navodila za vpis v Dru¬ štvo, s čimer želimo racionalizirati postopek sprejemanja novih članov. S sprejemanjem novih članov kljub temu še nismo povsem na tekočem, a upamo, da bomo do pomladi. Ve¬ deti je namreč treba, da dobimo mesečno po deset prošenj za sprejem v Društvo. Napotki za zmanjšanje števila reklamacij so nastali spontano, saj je reklamacij, ki se ne tičejo kakovosti prevoda, vedno več, pred¬ vsem zaradi nepazljivosti ali neposlovnosti naših članov. Iz teh napotkov nameravamo pripraviti pravilnik o reklamacijah, ki bo v pr¬ vem delu obravnaval preventivo, v drugem pa bo opisano in določeno ravnanje pri vseh vr¬ stah reklamacij. Dosedanjo prakso reševanja reklamacij nameravamo poenotiti, predvsem pa odgovornost Društva in prevajalca razmeji¬ ti tako, da bo vsak vedel, kako mu je ravnati. Se nekaj o prevajalskem ceniku. Prejeli ste cenik z veljavnostjo od 1. 1. 1989 dalje, v katerem smo izpopolnili, poenostavili in po¬ pravili tista določila, ki smo jih dali v cenik iz aprila 1988. Ta določila nameravamo izpopol¬ njevati in jih enkrat letno vnesti v cenik, zato vas prosimo, da nam pri tem pomagate in nam svetujete izboljšave ali dopolnitve. Jeseni smo imeli veliko dela z dogovarja¬ njem za nakup novih poslovnih prostorov, kar nam žal ni uspelo, čeprav bi bili tisti prostori za nas skoraj idealni. Zato nas čaka še veliko dela, da bomo prišli do svojih poslovnih pro¬ storov, a upamo, da bo to kmalu, saj smo od Sekretariata za finance dobili odgovor, da za¬ kon o omejitvi investicij za nas ne velja. Uradne ure za prevajalce smo morali omejiti, da smo omogočili delavcem v pisarni normalno poslovanje, ne nazadnje tudi ažur¬ nost dela z računi prevajalcev. Pri tej omejitvi smo se zavedali, da predvsem svobodni pre¬ vajalci štejejo pisarno Društva za nekakšno matično pisarno, a vendarle prosimo za razu¬ mevanje, saj je obračun za prevod mogoče poslati tudi po pošti ali ga vreči v nabiralnik pri vhodu, pa bo račun izstavljen prav tako hitro, kot če bi ga osebno izpolnili in predali v pisar¬ ni. Ugotavljamo, da so se z omejitvijo uradnih ur za prevajalce delovne razmere v pisarni le nekoliko izboljšale. Še nekaj o pripravah na sezono 1989/90. Poslali smo vam vprašalnik o opremljenosti in uporabi računalnika pri prevajanju. Dobili smo namreč ponudbe za izobraževanje, pri kate¬ rem bi radi sodelovali tudi nekateri naši člani. V prihodnje se nameravamo lotiti izobraževa¬ nja tistih prevajalcev, ki uporabljajo računal¬ nik. Zato smo vam poslali vprašalnik in tiste, ki nam ga še niste vrnili, prosimo, da to storite čimprej. Za jesen namreč pripravljamo usta¬ novitev računalniške sekcije, brez podatka o številu prevajalcev, ki imajo računalnik, pa dela te sekcije ne bomo mogli pripraviti tako, kot bi bilo treba. V aprilu bo na Ohridu spet tradicionalno posvetovanje jugoslovanskih strokovnih pre¬ vajalcev. Tokrat so se odločili za drugačen način dela na posvetovanju. Potekalo naj bi v petih sekcijah, v vsaki naj bi bil vodilni referat, še kak koreferat, nato pa diskusija, ki naj bi jo vodil moderator. Slovensko društvo naj bi pri¬ pravilo referat za sekcijo o konsekutivnem prevajanju, za kar smo zaprosili kolege iz Dru¬ štva simultanih in konsekutivnih tolmačev Slovenije. O podrobnostih posvetovanja na Ohridu vas bomo še obvestili, lahko pa si že pričnete prizadevati za to, da vam bodo v služ¬ bi omogočili udeležbo. A. O. MOSTOVI 111989/XXIV 9 Navodila za vpis v DZTPS Pogoji za sprejem 1. Za sodne tolmače velja sprejem brez preverja¬ nja znanja. 2. Stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji. Redna zaposlitev (velja za tuje državljane). 3. Najmanj tri leta prevajalskih izkušenj v rednem delovnem razmerju ali v svobodnem poklicu ali pa ustrezno število prevodov, ki dokazujejo prevajalsko znanje. 4. Ustrezna izobrazba (glede na jezike in stroke, ki jih prijavljate za sprejem v društvo). Dokumentacija za sprejem 1. Prošnja za sprejem s povzetkom priloženih dokazil. 2. Vprašalnik za sprejem. Vpišite vse tiste jezike, smeri prevajanja in stroke, katerih poznavanje lahko dokažete s priloženimi prevodi. 3. Dokumenti: □ diploma višje ali visoke šole, potrdilo o ma¬ gistrskem ali doktorskem nazivu pridob¬ ljenem doma ali v tujini; □ potrdilo delovne organizacije, kjer delate (ali ste delali) kot prevajalec; □ odločba o imenovanju za sodnega tolmača (veljaza sodne tolmače). Priložite kopije dokumentov, ne originalov. Dokazila o prevajalskih izkušnjah Za vsako smer prevajanja (iz.v.) in za vsak jezik morate predložiti 20 do 30 strani pre¬ voda skupaj z izvirnikom. Na primer: □ prevod iz slovenščine v angleščino, □ prevod iz angleščine v slovenščino, □ prevod iz francoščine v slovenščino. To pomeni, da prevajate iz slovenščine v an¬ gleščino in obratno ter iz francoščine v slovenšči¬ no, obratno pa ne. ’ Izvirnik se mora nanašati na stroke, ki jih na¬ meravate prevajati. Prevod in izvirnik morata biti natipkana čitljivo. Dokumentacijo, ki ne bo pripravljena po teh navodilih, bomo prosilcu vrnili. Preizkus znanja Komisija za sprejem se lahko odloči za pisni in/ali ustni preizkus znanja in o tem obvesti pro¬ silca osem dni pred dnevom preizkusa. Komisija za sprejem pregleda predloženo gradivo in določi pisni in/ali ustni preizkus znanja ter predloži pismeno mnenje upravnemu odboru, le-ta pa sprejme sklep o sprejemu. Dolžnosti članov Da upoštevajo določbe statuta DZTPS. Da ravnajo po načelih poklicne etike preva¬ jalcev. Da redno plačujejo članarino. Da skrbijo za terminološko in slovnično neo¬ porečnost svojih prevodov. Da brezplačno posredujejo svoje izkušnje drugim članom. Da aktivno sodelujejo v dejavnostih društva. Da volijo člane organov društva. Pravice članov Da izstavljajo svoje prevajalske račune prek društva. Da brezplačno prejemajo strokovno glasilo društva - Mostove. Da društvo zastopa njihove interese - pri re¬ klamacijah, pri pridobivanju statusa svobodnega prevajalca. Da se udeležujejo predavanj jezikovnih sek¬ cij, seminarjev in posvetovanj z ugodnostmi, ki jih nečlani niso deležni. Da aktivno sodelujejo pri strokovnem delu društva. Da pisarni društva in upravnemu odboru predlagajo, kako izboljšati delovanje društva. 10 MOSTOVI 1/1989/XXIV Da uporabljajo strokovno knjižnico ter pred¬ lagajo nabavo literature. Da so voljeni v organe društva. Da prisostvujejo sejam vsakega organa dru¬ štva. Da si na podlagi potrdil DZTPS pridobijo sta¬ tus svobodnega prevajalca. A. O. V letu 1989 znaša članarina 60.000 dinarjev. Poravnajte jo do konca marca 1989. Napotki za zmanjšanje števila reklamacij Uvod Reklamacij prevodov je vedno več, pri tem pa ne gre samo za neustreznost prevodov, ampak tudi za takšne reklamacije, pri katerih skuša naročnik prevajalca izigrati. Za to pa ni kriv samo naročnik, ampak tudi prevajalec, ker se pred prevzemom dela ne zavaruje do¬ volj. S temi napotki želimo prispevati k odprav¬ ljanju tovrstnih problemov. Razdelili smo jih v priporočila, ki se nanašajo na: □ določitev vsebine prevajalske storitve, □ pridobitev dodatnega gradiva in povezova¬ nje s kontaktno osebo, □ določitev cene in roka za prevajalsko stori¬ tev, □ določitev vsebine dokumenta o sklenitvi prevajalske storitve, □ obračun prevajalske storitve. Določitev vsebine prevajalske stroritve Prevajalska storitev lahko vsebuje: □ prevajanje slovenskega izvirnika v tuji jezik, □ prevajanje tujejezičnega izvirnika v sloven¬ ski jezik, □ prevajanje tujejezičnega izvirnika v tuji je¬ zik. To je tisti del prevajalske storitve, ki ga lahko imenujemo čisto prevajanje, ker gre zgolj za prevajanje, brez drugih, neprevajal- skih opravil. Dodatna, t. i. neprevajalska opravila, ki jih lahko zahteva naročnik, so: □ priprava izvirnika za prevajanje: lektoriranje; razčiščevanje nerazumljivosti s kontaktno osebo; □ priprava prevoda: pisanje prevodnega besedila na naročnikov papir (predloge); pisanje prevodnega besedila na načrte in podobno dokumentacijo; pisanje prevodnega besedila v takšni obliki, da bo primerno za kopiranje, razmnoževa¬ nje ali za tisk; pisanje prevodnega besedila tabel, razpre¬ delnic, skic, napisov pod slikami ipd., kjer je treba ob besedilu pustiti ustrezen prazen prostor; pisanje prevodnega besedila tabel, razpre¬ delnic, skic, napisov pod slikami ipd., kjer je treba prevodno besedilo izpisati v celoti, tako kot v izvirniku; MOSTOVI 1/1989/XXIV 11 tehnična ureditev prevodnega besedila, oblikovanje naslovne strani ter kopiranje in spenjanje celotnega prevodnega besedila. Pri pripravi izvirnika za prevajanje preva¬ jalec običajno nima težav z naročnikom. Le-ta zahteva lektoriranje izvirnika navadno takrat, kadar je treba besedilo prevesti v enega ali več tujih jezikov in ga nato razmnožiti. To so predvsem besedila prospektov, navodil, teh¬ ničnih opisov ipd. Prevajalec pa predlaga lek¬ toriranje, kadar izvirnik jezikovno ni razumljiv. Do razčiščevanja nerazumljivosti v izvirni¬ ku med naročnikom in prevajalcem pride obi¬ čajno takrat, kadar prevajalec ugotovi, da je potrebno pred pričetkom prevajanja napraviti izvirnik po strokovni in terminološki plati bolj razumljiv. Prevajalec mora naročnika opozoriti na dolžnost, da mu posreduje ustrezne stro¬ kovne termine oziroma mu omogoči razčišče¬ vanje tovrstnih nejasnosti v izvirniku. Dodatna, neprevajalska opravila se v praksi lahko tako razširijo, da je njihov delež že večji od deleža čistega prevoda, zato jih morata prevajalec in naročnik točno opredeliti in ovrednotiti pred pričetkom prevajanja. Veči¬ na reklamacij nastane prav zato, ker na začet¬ ku ta dodatna opravila niso bila dovolj natan¬ čno določena. Pri tem je treba poudariti, da ni prevajalčeva naloga opravljati tudi tehnična opravila pri urejanju naročnikove dokumenta¬ cije, saj za to velikokrat niti ni usposobljen. Če pa se že loti takšnih opravil, mora to opraviti dovolj dobro, nikakor pa ne brezplačno, sicer bo taka opravila razvrednotil. Načeloma velja: O neprevajalska opravila, ki so nedeljivo po¬ vezana s prevajanjem ter zanja ni moč za¬ računati dodatnega honorarja, so: pisanje prevodnega besedila na naročnikov papir (predloge), na njegove načrte ali do¬ kumentacijo; pisanje prevodnega besedila v brezhibnem tipkopisu ali s tiskalnikom, za razmnoževa¬ nje ali za tisk; prevajanje napisov, besedil v tabelah in razpredelnicah ali prevajanje in prepisova¬ nje tabel ali razpredelnic v celoti; □ neprevajalska opravila, ki ne sodijo k pre¬ vajanju, pa so: lepljenje slik, skic, tabel ipd., ki jih vsebuje prevodno besedilo; oblikovanje naslovne strani prevodnega besedila; razmnoževanje in spenjanje prevodnega besedila; pisanje prevodnega besedila z letrasetom ali s podobno tehniko. Pri dogovarjanju z naročnikom naj preva¬ jalci upoštevajo določila našega podrobnega cenika z dne 1.1. 1989, kjer je obračun pre¬ voda natančno opredeljen. Če pa ugotovijo, da z določili iz tega cenika ne morejo v celoti obračunati vseh naročenih opravil, se morajo o njih z naročnikom posebej dogovoriti. Tak posebni dogovor mora biti obvezno vpisan tudi na naročilnici. Prevajalec takšnih opravil nikoli ne sme obračunati, ne da bi se o njih prej dogovoril z naročnikom. Pridobitev dodatnega gradiva in povezova¬ nje s kontaktno osebo Ob prevzemu izvirnega besedila ima pre¬ vajalec pravico zahtevati dodatno terminolo¬ ško gradivo, saj je naročnik tako gradivo dol¬ žan posredovati. Kadar gre za prevod besedi¬ la, ki je del pisnega dogovarjanja med naroč¬ nikom in njegovim poslovnim partnerjem, je smotrno, da dobi prevajalec vso dotedanjo do¬ kumentacijo aii pa prevode podobnih besedil. Pri tehničnih besedilih je prevajalcu v po¬ moč kakršno koli gradivo v izvirniku in v pre¬ vodnem jeziku, vsebujoče strokovno termino¬ logijo, ki je v rabi. Prevajalec mora vedeti, da ima naročnik za strokovno izrazje boljše stro¬ kovnjake, kot je on sam. Tudi če prevajalec dobi dodatno gradivo, mora zaprositi, naj ga seznanijo s kontaktno osebo. Pri tem mora paziti, da je kontaktna oseba tisti delavec, ki pozna terminologijo v obeh jezikih. Zlasti v večjih delovnih organiza¬ cijah se pogosto zgodi, da prevajalec dobi na- 12 MOSTOVI 1/1989/XXIV ročilo od človeka, ki niti ni strokovnjak za izraz¬ je niti kasneje ne sodeluje pri delu s prevod¬ nim besedilom. Zato mora prevajalec ob pre¬ vzemu naročila vzpostaviti stik s pravo osebo, ki jo bo kasneje lahko poklical po telefonu, kar velja zlasti za nujne prevode. Določitev cene in roka prevajalske storitve Cena prevajalske storitve Najprej moramo pojasniti, kaj pomenijo cene iz cenika za obračun storitev DZTPS. To niso fiksne cene, pač pa upravni odbor čla¬ nom društva le priporoča, da jih upoštevajo kot osnovo za obračun storitev. Če smo popolnoma razumeli, na kaj se nanaša cenik Društva, in če smo podrobno opredelili obseg prevajalske storitve, potem ne bi smelo biti nobenih težav. Za opravila, ki jih je moč ovrednotiti po ceniku Društva, ima¬ mo naročnikov pristanek, o vseh drugih opra¬ vilih pa se z njim že prej dogovorimo. Dogovor je potrjen z naročilnico, tako ni bojazni, da ra¬ čun ne bi bil plačan ali da bi prišlo do kake re¬ klamacije. Posebnost je obračunavanje nujnih in zelo nujnih prevodov po določilih cenika Dru¬ štva z dne 1. 1. 1989. Dosedanja praksa obračunavanja nujnih in zelo nujnih prevodov je pokazala: □ da se naročnik običajno zaveda, kdaj je rok oddaje prevoda prekratek, zato pristane na povišanje cene; □ da prevajalci le izjemoma posežejo po ta¬ kem obračunu in. le redkokdaj dobesedno upoštevajo navodila iz cenika. Zato svetujemo prevajalcem, naj tovrstne obračune uporabljajo le takrat, kadar je to ne¬ izogibno potrebno. Nujnega in zelo nujnega prevoda pa ne smejo nikoli obračunati brez naročnikovega soglasja. Rok prevajalske storitve Za naročnika je rok predaje prevoda prav tako pomemben, kot je za prevajalca pomem¬ bno plačilo računa za njegovo storitev. Pri dogovarjanju o roku prevajalske stori¬ tve lahko pride do treh situacij. Kadar preva¬ jalcu rok ustreza, ni težav. Kadar je rok nekoli¬ ko prekratek, mora prevajalec pridobiti kak dan, tako da naročniku pove, koliko dni potre¬ buje za izdelavo kakovostnega prevoda. Če se ne moreta sporazumeti o roku, pa ostane prevajalcu le to, da dobi pomočnika. Prevajalec naročnika ne sme zavajati, češ da bo besedilo prevedel v dogovorjenem roku, čeprav že vnaprej ve, da tega ne bo mogel storiti. Velikokrat se je že zgodilo, da zaradi prevajalčeve zamude naročnik ni mogel pra¬ vočasno izdati katalogov ali prospektov. Pri tem se ne spuščamo v razpravo o tem, da si naročniki največkrat ne predstavljajo, koliko časa potrebuje prevajalec za prevod. Kadar je prevajalec zaposlen z drugimi prevodi, ne sme prevzemati dodatnih prevo¬ dov, saj s tem tvega, da jih ne bo opravil v do¬ govorjenem roku niti jih ne bo opravil dovolj dobro. Prevajalec mora predati prevod naročniku osebno ali s priporočeno pošto. Nesmiselno je nositi ali pošiljati prevode v društveno pisarno, da bi jih od tam poslali naročniku, saj se s tem čas predaje prevoda samo podaljša. Pred¬ vsem pa ne sme nikoli najprej napraviti obra¬ čuna, šele po tem pa poslati prevod, ker račun za prevajalsko storitev nikoli ne sme priti k naročniku prej kot prevod. Določitev vsebine dokumenta o sklenitvi prevajalske storitve Osnovni dokument o sklenjenem dogovo¬ ru za prevajanje je naročilnica. Vsebovati mora: □ naročnikov naziv in naslov; □ številko in datum naročila; □ opis predmeta prevajalske storitve: naslov izvirnega besedila, iz katerega v kateri jezik je treba prevajati, kdo naj opravi prevod (ali ime in priimek prevajalca ali društvo prevajalcev), dodatna opravila (poleg prevoda); □ rok predaje prevoda; □ ceno za prevod: navedbo bruto cene na stran ali klavzulo MOSTOVI M1989!XXIV 13 »po veljavnem ceniku Društva«, za dodatna opravila mora biti navedena bruto cena za celoto ali po enoti; □ naročnikov žig in podpis. Tako opremljena naročilnica vsebuje vse sestavine dogovora o prevajalskih storitvah, o katerih sta se dogovorila prevajalec in naroč¬ nik. Če je dogovor sklenjen na ta način, ni no¬ bene bojazni, da prevajalec ne bi dobil popol¬ no izpolnjene naročilnice. Pomembno je, da prevajalec dobi naročil¬ nico skupaj z izvirnikom. Naročilnice, ki jih je naročnik obljubil za kasneje, so se velikokrat izkazale le kot obljube. Kadar prevajalec pre¬ vaja brez naročilnice, prevzema tveganje ne¬ plačila nase, saj brez naročilnice Društvo ne more zastopati njegovih interesov, morebitna tožba pa je že vnaprej izgubljena. Naročilnico mora prevajalec priložiti k obračunu prevoda, ki ga dostavi pisarni Dru¬ štva. • Kadar gre za časovno daljše prevajalske storitve, ki lahko - ali pa tudi ne - vsebujejo tudi neprevajalska opravila, naj prevajalec z naročnikom sklene pogodbo. Prevajalcem svetujemo, naj pred podpisom prinesejo po¬ godbo na Društvo, da jo strokovno pregleda¬ mo. Obračun prevajalske storitve Na obračunu prevajalske storitve morajo biti izpolnjene tele rubrike: □ prevajalčevo ime, priimek, naslov, občina bivališča in številka žiro računa; □ točen naročnikov naziv in naslov, številka in datum naročilnice (če ni naročilnice, pa ime in priimek osebe, ki je prevod naročila); □ naslov prevoda, iz katerega jezika v kateri jezik je bilo prevedeno, skupno število stra¬ ni, opis dodatnih opravil in njihova cena; □ cena in vrednost prevoda: napišite: bruto cena/stran x število strani - bruto vrednost. V obračunu morate vedno pisati bruto cene, zase pa si poprej izračunajte neto vred¬ nost prevoda, da boste lahko kontrolirali zne¬ sek plačila. Svetujemo vam, da v obračun vpišete vse svoje osebne podatke, nato pa ga skopirajte. Obračune pošiljajte po pošti ali pa jih vrzite v nabiralnik Društva; nesmotrno in neracionalno je, da vpisujete ali predajate vsak račun v pi¬ sarni Društva, saj imate s tem le odvečno delo. Uradne ure za prevajalce smo morali skrajšati prav zato, ker so se nekateri preva¬ jalci brez potrebe predolgo in prevečkrat zadr¬ ževali v pisarni Društva in s tem motili delo tamkajšnjih delavcev. Izdelava obračuna za prevajalsko storitev je prevajalčevo zadnje opravilo. Vendar so mnogi zelo neučakani glede plačil računov. Več kot polovica vseh telefonskih klicev se nanaša na vprašanja o plačilih takih računov, ki jim še ni poteklo dolžniško-upniško razmer¬ je (DUR). Zato je smiselno neučakane preva¬ jalce poučiti o tem, kdaj naj se pozanimajo za plačilo računa. □ Izhodišče za izračun dni je dan izstavitve obračuna. □ Od dneva izstavitve obračuna izstavi Dru¬ štvo naročniku račun najkasneje v treh dneh. □ DUR na računu je 15 dni od izstavitve le- tega. □ Dva do tri dni po plačilu računa dobimo izpi¬ sek od SDK in naslednji dan nakažemo znesek na prevajalčev žiro račun. □ Celoten postopek traja torej okrog 20 dni! Zaključek Čeprav se bo marsikomu zdelo, da pi¬ šemo o stvareh, ki so že znane, nam praksa kaže, da je veliko mlajših in novih članov še zelo nespretnih pri opravilih, ki nimajo ne¬ posredne zveze s prevajanjem. Naučili so se jezika, kasneje tudi prevajanja, sprejeli smo jih v Društvo, a jim nismo dali nobe¬ nega praktičnega poslovnega poduka. Le kako naj se potem znajdejo v džungli nepo- slovnosti, ki prevladuje v naši družbi? A. O. 14 MOSTOVI 1/1989/XXIV Kongres FIT Na poziv Predsedništva Saveza književ¬ nih prevodilaca Jugoslavije i Predsedništva Saveza udruženja naučnih i stručnih prevodi¬ laca Jugoslavije, a u organizaciji Organizacio- nog odbora i Sekretarijata 12. svetskog kon¬ gresa FIT-e, 3, i 4. septembra 1988. godine održan je u Beogradu, u prostorijama Sekre¬ tarijata Kongresa (Kičevska 9), redovni sa- stanak Izvršnog biroa Saveta FIT-e. Sastanku su prisustvovali svi članovi Biroa, izuzev bla¬ gajnika, kao i Predsednik Organizacionog od¬ bora. Cilj sastanka Izvršnog biroa Saveta FIT-e u Beogradu bio je upoznavanje s radom Orga¬ nizacionog odbora 12. svetskog kongresa prevodilaca, s radom naša dva Saveza, kao i obilazak Kongresnog centra »Sava«, u kojem je planirano održavanje Kongresa. Iz tih razlo¬ ga, jednoj sednici Izvršnog biroa (održanoj u prostorijama centra »Sava«) prisustvovali su članovi Organizacionog odbora i Sekretarijata Kongresa, predstavnik centra »Sava«, druga- rica Ljiljana Imamovič, predsednici Predsedni- štava naša dva Saveza, drugarica Doris De¬ benjak i drug Frane Jerman i predstavnik Udruženja Društva znanstvenih prevodilaca SR Hrvatske drug Mladen Baron. Otvorenoj sednici Izvršnog biroa, održanoj u prostorija¬ ma Sekretarijata Kongresa prisustvovali su, pored članova Organizacionog odbora i Pred¬ sednika Saveza udruženja naučnih i stručnih prevodilaca, Predsednik i članovi Udruženja naučnih i stručnih prevodilaca Srbije, članovi Udruženja književnih prevodilaca Srbije i drugi gosti. Medju njima, bili su i gg. Georgy Rado i Tarnaš Vida, predstavnici madjarskog udruže¬ nja prevodilaca. Izvršni biro Saveta FIT-e, na svom sa¬ stanku u Beogradu, osim redovnim aktivnosti- ma Biroa - o kojima če Generalni sekretar Sa¬ veta obavestiti sva prevodilačka udruženja, članice FIT-e - bavio se i problemima organi¬ zacije 12. svetskog kongresa prevodilaca. S tim u vezi dogovoreno je: 1. Da se ispita mogučnost da se Organi- zacionom odboru, to jest jugoslovenskim sa- vezima, organizatorima Kongresa, finansijski pomogne u okviru finansijskih mogučnosti FIT-e. S tim u vezi predloženo je da Organizi- racioni odbor u što kračem roku dostavi Ge- neralnom sekretaru obračun troškova (s fak¬ turama) štampanja memoranduma, koverata, cirkulara, kao i poštanske troškove slanja cir- kularnog pisma. Na sledečem sastanku Izvrš¬ nog biroa (koji je zakazan za početak decem¬ bra ove godine, u Amsterdamu, Holandija), donela bi se odluka o višini pomoči za ovu kalendarsku godinu. ‘ U vezi s prethodnom tačkom potrebno je osvrnuti se na tri stvari: Prvo, na činjenicu da do ovog momenta dve trečine članica FIT-e - uključujuči i oba jugoslovenska saveza - nisu izmirile svoje obaveze prema FIT-i, što otežava rad i ograni- čava aktivnosti FIT-e. Drugo, da ne bi bilo zgodno da se u izvešta- ju blagajnika na kraju ove kalendarske godine (posle sastanka Izvršnog biroa u Amsterda¬ mu, u decembru ove godine) koji se šalje svim udruženjima, članicama FIT-e, vidi da jugoslo- venski savezi nisu izmirili svoje obaveze. Treče, u odsustvu blagajnika, Generalni sekretar Saveta FIT-e, a na zahtev Predsedni¬ ka organizacionog odbora, dao je tumačenje, MOSTOVI 1/1989/XXIV 15 prema kojem stavku od 1500 USD, koja je u ranijim izveštajima o budžetu FIT-e bila na¬ značena »za 12. svetski kongres«, treba shvatiti kao statutarnu obavezu Saveta FIT-e (koja proizilazi iz uslova pod kojim UNESCO pomaže FIT-u) da snosi troškove prisustvova- nja Kongresu delegata iz nerazvijenih, van- evropskih zemalja. 2. Prihvačeni su iznosi kotizacije za učes- nike Kongresa, za pratioce i zbornik radova, u sledečim iznosima: U vezi s ovom tačkom Izvršni biro je za- molio da se ispita mogučnost da učesnici Kongresa iz socijalističkih i drugih zemalja, čije nacionalne valute nisu konvertibilne, pla- čaju kotizaciju u nacionalnoj valuti, u obračun- skoj valuti (obračunski dolar) ili u dinarima. Isto tako, predloženo je da Organizacioni odbor utvrdi i visinu kotizacije za študente. Izvršni biro je zatražio da mu se dostavi predračun prihoda i rashoda budžeta Kongre¬ sa na osnovu kojeg su utvrdjeni, i prihvačeni navedeni iznosi, sa specifikacijom i kratkim opisom pojedinih stavki. 3. Zatraženo je da Organizacioni odbor do sastanka Izvršnog biroa u Amsterdamu na¬ pravi preliminarni plan rada Kongresa. (Statu¬ tarni deo, svečano otvaranje, plenarna seč¬ nica, sastanak UNESCO-FIT, sekcije itd.). 4. Odredjena je preliminarna lista predse- davajučih pojedinih sekcija, članova radnih predsedništava i uvodničara. Konačna lista biče utvrdjena na sastanku u Amsterdamu, po¬ sle konsultacija s predsednicima raznih ko- miteta i komisija FIT-e, kao i posle konsuitaci- ja predsedavajučih sekcija (koji su i predsed¬ nici odgovarajučih komiteta FIT-e) s potenci- jalnim uvodničarima. U vezi s ovom tačkom, treba naglasiti da su četiri člana naša dva saveza ušla u najuži izbor za radno predsedništvo, odnosno za uvodničare u pojedinim sekcijama. Dalje, u vezi s ovim, u skladu s inicijati- vom Društva znanstvenih i tehničkih prevodi- laca Hrvatske, koja je potekla od druga Mla¬ dena Barona, Predsednik organizacionog od¬ bora je insistirao da i jedan od uvodničara u sekciji za naučno i tehničko prevodjenje bude iz Jugoslavije. Predlog da se i jedan jugoslo- venski uvodničar u ovoj sekciji nadje u užem izboru je prihvačen, zbog čega je potrebno da Predsedništvo Saveza udruženja naučnih i stručnih prevodilaca odredi kandidata u naj- kračem mogučem roku, a najkasnije do 1. no¬ vembra o ve godine i o svom izboru obavesti Organizacioni odbor. U vezi sa svečanim otvaranjem Kongresa potrebno je da se odredi (izabere) osoba koja če o prevodjenju i prevodilaštvu govoriti na svečanom otvaranju. 5. Odlučeno je da se sledeči sastanak izvršnog biroa Saveta FIT-e održi u Amsterda¬ mu, Holandija, 2., 3. i 4. decembra 1988. U vezi s ovom tačkom potrebno je da dva Predsedništva donesu odluku kojom se daje saglasnost Predsedniku Organizacionog odbora, Mladenu Jovanoviču da putuje u Amsterdam i prisustvuje ovom sastanku, kao i odluku o sredstvima za putne troškove i bora- vak. 6. Potvrdjena je rariije doneta odluka da se na poziv dva jugoslovenska saveza i Udru¬ ženja književnih prevodilaca Srbije sledeči re¬ dovni sastanak Saveta FIT-e održi u Beogra¬ du, za vreme Beogradskih prevodilačkih sus- reta od 26. do 29. maja 1989. godine. U vezi s ovom tačkom potrebno je da se članovi Saveta obaveste o temi susreta, kako bi na vreme mogli da se pripreme i aktivno učestvuju u radu susreta. Dalje, u vezi s ovom tačkom potrebno je da dva predsedništva odrede po jednu osobu koja bi na sednici Saveta u Beogradu podnela izveštaj o radu Saveta. 7. Dogovoreno je da Predsednik Saveta FIT-e, Anna Lilova, pošalje Organizacionom odboru potrebnu dokumentaciju za podnoše- nje zahteva UNESCO-u za redovnu finansij- 16 MOSTOVI 1/1989/XXIV sku pomoč FIT-i, kao i dotacije za štampanje zbornika radova sa Kongresa. U vezi s ovim potrebno je kontaktirati s nacionalnim, Jugoslovenskim komitetom za UNESCO i od odgovarajučih državnih organa zatražiti saglasnost da jugoslovenski zahtev bude podržan od još najmanje dve zemlje. 8. Izvršni biro preporučio je da jugoslo- venska prevodilačka udruženja u što večem broju razmenjuju svoje časopise s drugim udruženjima, članicama FIT-e. 9. Generalni sekretar zatražio je adrese svih jugoslovenskih prevodilačkih udruženja kako bi svako od njih moglo da prima glasilo FIT-e, FIT Newsletter. Na kraju, Organizacioni odbor 12. svet- skog kongresa FIT-e želi i ovom prilikom da upozori Predsedništvo Saveza književnih pre- vodilaca Jugoslavije, Predsedništvo Saveza udruženja naučnih i stručnih prevodilaca Ju¬ goslavije i Kongresnu službu Centra »Sava« na potrebu što hitnijeg regulisanja medjusob- nih odnosa (izmedju dva Saveza kao i odnosa dva Saveza s Kongresnom službom Centra »Sava«). Ovo stoga što pripreme za Kongres - koje su u punom jeku i koje ne trpe nikakva odlaganja - zahtevaju sve veča finansijska ulaganja, za koja Organizacioni odbor, osim usmenih dogovora i načelne saglasnosti, nema nikakvih zvaničnih, pismenih ovlaščenja što kasnije može dovesti do velikih teškoča i nesporazuma. Sastanak Izvršnog biroa Saveta FIT-e u Beogradu bio je dobro organizovan i protekao je u vrlo prijateljskom duhu. Organizacioni od¬ bor i Sekretarijat 12. svetskog kongresa FIT-e zahvaljuju Predsedniku i članovima UNSP, radnicima radne zajednice UNSP i predstavni¬ ku Kongresnog centra »Sava« na njihovoj Iju- baznosti i zalaganju koje su uložili da ovaj sa¬ stanak Izvršnog biroa FIT-e protekne u naj- boljem redu, kao i svim gostima koji su svojim prisustvom pokazali interesovanje za rad Or- ganizacionog odbora i Izvršnog biroa Saveta FIT-e. M. J. MOSTOVI M1989!XXIV 17 Novogoriški prevajalci se sestajamo V Novi Gorici in okolici aktivno deluje kar lepo število prevajalcev. Pretežno smo zapo¬ sleni v združenem delu, nekateri so tudi sodni toimači. Večina nas je članov DZTPS. Veliko¬ krat se udeležujemo občnih zborov in tudi izo¬ braževanja, ki ga organizira Društvo. Zanimivo je, da smo se nekateri spoznali šele na teh srečanjih v Ljubljani. Že dalj časa smo vsak po svoje čutili potrebo, da bi se povezali in s tem izboljšali sodelovanje. Prvič smo poskusili or¬ ganizirati srečanje že v letu 1986. Udeležilo se ga je sicer le pet prevajalcev, a vsi smo so¬ glasno sklenili, da se bomo redno dobivali in si pri tem izmenjavali izkušnje, drug drugemu pomagali pri delu, pri izbiri literature, si posre¬ dovali novosti itd. Postavili smo si za cilj, da v sodelovanje vključimo vse aktivne prevajalce iz našega območja. Na žalost sta pretekli kar celi dve leti, preden smo se ponovno zbrali, a takrat nas je bilo že več (prisotnih je bilo 9 prevajalcev). Na tem srečanju smo se pogovarjali o razmerah, v katerih delamo. Ker niso ravno rožnate, smo sklenili, da bomo skušali kaj ukreniti. Za na¬ slednje srečanje smo določili glavno temo »Status prevajalca v združenem delu«. Na to srečanje, ki je bilo lani oktobra, je bilo vabljenih vseh trinajst članov, kolikor smo jih evidentirali na prejšnjem srečanju, udeležilo pa se ga je deset prevajalcev. Že na drugem srečanju so nekateri dali pobudo za ustanovitev sekcije prevajalcev iz Nove Gorice in okolice. O tem smo se pred zadnjim srečanjem pogovarjali s poslovnim tajnikom DZTPS Tonetom Omerzo. Omenil je možnost ustanovitve področne enote DZTPS. Status prevajalca v združenem delu (Kratek povzetek ugotovitev z našega ok¬ tobrskega srečanja) Res je, da govorimo o položaju prevajalca v združenem delu že vsa leta, odkar združeno delo zaposluje tak profil delavca, vendar je tudi res, da se ponekod mišljenje o tem pokli¬ cu in njegovem pomenu še vedno ni zganilo z mrtve točke. Mnogi prevajalci še vedno nimajo mirnega delovnega prostora niti ustreznih delovnih sredstev. Ponekod pa jim nalagajo dela, ki s prevajanjem nimajo nič skupnega. Jasno je, da taki prevajalci običajno tudi niso primerno nagrajeni za svoje delo. Ugotavljamo, da prevajalca v združenem delu nimajo za enakovrednega ostalim stro¬ kovnim delavcem z enako izobrazbeno stop¬ njo. Ta diskriminacija se zlasti pereče odraža v vrednotenju prevajalskega dela v OZD. Po¬ večini je to delo uvrščeno v najnižji razred del in nalog, za katera se zahteva visoka izo¬ brazba, če že ne kar v rang višje ali srednje šole. Zakaj je tako? Zakaj prevajalec ni izenačen z drugimi fakultetno izobraženimi delavci, npr. pravniki, inženirji, ekonomisti itd.? Zakaj je lahko vso svojo delovno dobo zabetoniran na istem mizernem nivoju, vsi okoli njega pa na tak ali drugačen način 18 MOSTOVI 1/1989/XXIV napredujejo? Žalostna je ugotovitev, da se mora prevajalec, če hoče napredovati, veči¬ noma prekvalificirati za kako drugo delo, ki je v luči proizvodne ali komercialne delovne organizacije bolj cenjeno. Drugi problem, ki nas teži, je mnenje, da je vse strokovno znanje prevajalec dobil na fa¬ kulteti, torej mora že kot začetnik znati vse, kar je v zvezi s tujimi jeziki (in to v dveh jezi¬ kih), in mu sploh niso potrebne delovne izkuš¬ nje. Po eni strani se od prevajalca zahteva univerzalno znanje, po drugi strani pa delovna organizacija prevajalčevih izkušenj ne zna izkoristiti in jih ni pripravljena priznati. Težave ima prevajalec že pri nakupu slo¬ varjev, da ne govorimo o razumevanju, ko gre za strokovno izpopolnjevanje na seminarjih, predavanjih in vajah, ko je odsoten z dela in je zanj treba plačati kotizacijo. Videti je, kot da splošno znana in priznana trditev o nujnosti nenehnega strokovnega izpopolnjevanja za našega prevajalca ne velja. Prevajalec, ki ima odgovoren in kritičen odnos do svojega dela, se mora nenehno dodatno izobraževati v jezi¬ kih in strokah, ki jih prevaja. Glede na to, da večina prevajalcev v OZD večino svojega de¬ lovnega časa presedi zgolj za pisalno mizo ter se od njih občasno zahteva tudi konsekutivno prevajanje, menimo, da bi OZD morala omo¬ gočiti prevajalcu tudi izpopolnjevanje znanja pogovornega jezika. Pa tudi med tistimi podjetji, v katerih pre¬ vajalec dela v primernem prostoru in razpola¬ ga s slovarji ter mu je omogočeno izpopolnje¬ vanje, so le redka, ki se zavedajo, kako koristno lahko uporabijo prevajalca pri poslih s tujino, pa naj gre za pisno ali ustno prevaja¬ nje. To je odvisno od osveščenosti vodilnih kadrov v združenem delu. Osvestiti pa jih bo težko, dokler se bodo tako vztrajno izogibali naših posvetov, ki so namenjeni predvsem njim. Prevajalci vse to vemo, vendar stvari lah¬ ko rešujemo le skupaj z njimi. Zaradi takšnega stanja je veliko prevajal¬ cev vdanih v usodo, ne vedo, kaj naj še storijo, da bi se stanje izboljšalo. Tudi tisti pogum- nejši, ki so referat s posveta o položaju pre¬ vajalca v združenem delu dali prebrati svojim direktorjem ali vodjem, so bili deležni mnenja, da gre za kampanjo. Predvidevamo, da bo žal veliko prevajalcev še dolgo delovalo le kot prevajalski servis. Delo jim prinašajo in odnašajo, vsiljujejo roke, ne da bi jih kdo klical na posvet in k aktivnemu sodelovanju pri poslih, pa tudi ne vedno k prevajanju poslovnih razgovorov, da bi bile besede na pravem mestu in bi tujec dobil kar najboljši vtis. Pri uveljavljanju pre¬ vajalčevih pravic je vse polno ovir. Ena izmed največjih je ta, da je prevajalec največkrat en sam, prepuščen samemu sebi, brez urejenega statusa. Njegovi nadrejeni sploh ne vedo in jih največkrat tudi ne zanima, kaj, koliko in za koga vse prevaja. Prevajalec v OZD velja za nerentabilnega. Večina vodilnega kadra ne pozna prevajalskega dela, zato se v tovrstne probleme ne poglablja. Glede na to, da so med nami tudi sodni tolmači, smo obenem izpostavili tudi problem vrednotenja dela sodnega tolmača. Prepriča¬ ni smo, da so tarife za nagrajevanje tega dela sramotno nizke, še posebej če upoštevamo, da mora biti zapriseženi sodni tolmač sodišču na razpolago ob vsakem času in da je to delo povezano s posebnimi psihičnimi pritiski, če že ne stresi. Prevajalci iz Nove Gorice in okolice se za¬ vedamo dolžnosti, da si po najboljših močeh prizadevamo za uveljavljanje našega poklica in drug drugemu pri tem pomagamo ter se opogumljamo. Predvsem zato smo se tudi po¬ vezali med seboj, da bi se organizirano sreče¬ vali ter drug drugemu pomagali iz te izolirano¬ sti. Imamo trdno voljo boriti se za izboljšanje svojega položaja, obenem pa se zavedamo, da nam brez zunanje podpore ustreznih stro¬ kovnih služb ne bo uspelo veliko doseči. Ob težjih problemih nam bosta potrebni pomoč in podpora DZTPS. O. Š. in V. H. MOSTOVI 1/1989/XXIV 19 Predstavitev prevajalske službe v Iskri Vsaka od petindvajsetih Iskrinih (za sedaj še) delovnih organizacij ima tako ali drugače organizirano lastno prevajalsko službo z raz¬ ličnim številom prevajalcev. Največ je preva¬ jalcev za angleški, nemški in ruski jezik, manj za francoščino, še manj za jezike jugoslovan¬ skih narodov in narodnosti. Težko je opisati delo vseh teh služb, saj se razllikujejo po organiziranosti, po naravi dela in tudi po tem, da vsaka spada k druge¬ mu oddelku. V grobem jih lahko razdelimo na tri področja: - prevajanje v proizvodnji, - prevajanje v komerciali, - prevajanje v marketingu. Prevajalci v proizvodnji v glavnem preva¬ jajo tehnično literaturo za proizvodne stroje (v glavnem iz tujega jezika v slovenščino) in lite¬ raturo v zvezi z izdelki (navodila za uporabo, tehnične opise, v zadnjem času tudi prospek¬ te), prevajalci v komerciali tenderje, protokole, ponudbe in pogodbe ter daljšo koresponden¬ co (v glavnem iz slovenščine v tuji jezik), v marketingu pa tržniške publikacije (prospek¬ te, navodila za uporabo, monografije posa¬ meznih DO, letna poročila) ter propagandna besedila - vse v glavnem iz slovenščine v tuji jezik. Vsa ta področja se seveda prepletajo in ni strogih pravil, kaj lahko kdo prevaja in česa ne. Skupna značilnost vseh prevajalskih služb v Iskri je, da je prevajanje zvečine pisno. Le redko je prevajalec povabljen na poslovne razgovore s tujimi partnerji doma, praktično nikoli pa ne spremlja kot tolmač naših komer¬ cialistov ali inženirjev na službena potovanja v tujino, čeprav bi, po mojem mnenju, lahko rešil iz jezikovne zagate prenekaterega pogajalca in tako preprečil dvomljive dogovore. Nekatere od služb imajo svojega vodjo, ki pa ni nujno tudi sam prevajalec. Njegova nalo¬ ga je v glavnem pridobivanje in razdeljevanje prevajalskih nalog, obračunavanje prevodov in posredovanje besedil zunanjim prevajal¬ cem. To bi bil kratek splošen opis prevajalskih služb v Iskri, podrobneje pa lahko predstavim le svojo prevajalsko službo v okviru Iskre Commerce, v Dejavnosti marketinških razi¬ skav in komuniciranja ali, kratko, Marketingu. Služba ima pravzaprav skromno zasedbo: eno prevajalko za srbohrvaščino, eno za an¬ gleščino in eno za angleščino in francoščino - vsega torej tri. Prevode za ostale jezike naro¬ čamo pri zunanjih sodelavcih, v glavnem članih DZTPS. Po naravi dela spadamo, ra¬ zumljivo, v tretje področje. Pripadamo od¬ delku Tržno komuniciranje in smo neposredno podrejene vodji tega oddelka. Naše prevajal¬ ske storitve uporabljajo sodelavci v oddelku (ti imajo prednost), ostali oddelki v Marke¬ tingu, pa tudi zunanji naročniki, v glavnem druge Iskrine delovne organizacije. Vse sto¬ ritve zaračunavamo na osnovi delovnih nalo¬ gov med oddelki ali zunanjih naročilnic po lastnem ceniku, ki je usklajen s cenikom DZTPS - . Kaj je v opisu našega delovnega mesta, kaj od nas zahtevajo in kaj pričakujemo od na¬ ših naročnikov? Pod nazivom »prevajalec« je v razvidu del in nalog Iskre Commerce zapisano: visoka izobrazba filozofske smeri, aktivno znanje svetovnega jezika (število ni pomembno), znanje strojepisja, 2 ali več let delovnih izku¬ šenj. Za višje plačilne razrede (vseh je 7) se zahteva še izpit za stalnega sodnega tolmača. Ker vse prevajalke ne izpolnjujemo vseh pogojev, smo pač različno razporejene po pla¬ čilni listi. Naše naloge v Marketingu pa so takele: □ prevajanje vseh vrst leposlovnih, komer- 20 MOSTOVI 1/1989/XXIV cialnih in tehničnih besedil oz. izdelava povzetkov, □ organiziranje prevajanja zunanjih sode¬ lavcev, □ korekture prevodov, □ graditev slovarja strokovnih izrazov, □ ostala dela iz delovnega področja. Od nas pričakujejo, da čimprej prevede¬ mo prinesena besedila (po tistem starem pra¬ vilu: raje včeraj kot jutri), da so prevodi dobri in čitljivi - natipkani. Tipkamo same, čeprav to ni navada v vseh prevajalskih službah v Iskri. Posebnost našega dela v primerjavi z ostalimi prevajalskimi službami v Iskri je mo¬ goče v tem, da moramo jezikovno in strokovno obvladati ves Iskrin proizvodni program, od baterije do računalnika. Že Iskrino Letno poro¬ čilo, ki ga pri nas prevajamo v angleščino, francoščino in srbohrvaščino, daje pregled nad vsemi izdelki in proizvodnimi programi. Redno izhajajo tudi Novosti iz Iskre, kjer so predstavljeni vsi novi izdelki v slovenščini in angleščini. Tu so potem še najrazličnejši ko¬ mercialni prospekti, navodila za uporabo, od merilnih instrumentov do telefonskih garnitur, tehnični opisi, propagandna besedila, slogani, vabila na razstave, sejemska dokumentacija, vizitke, spremna besedila h koledarju, pa še razna korespondenca, teleksi itd. Tudi na te¬ lefonske klice iz tujine je treba pogosto odgo¬ varjati. Pri tem pa pričakujemo od naših naročni¬ kov, da nam besedilo prinesejo pravočasno, da je čitljivo in razumljivo (slovenščina po možnosti lektorirana) in da nam navedejo osebo, ki nam bo pomagala s strokovnimi iz¬ razi, oziroma priložijo literaturo v ciljnem jezi¬ ku. Vsaj kar zadeva lektoriranje slovenskih besedil, so se stvari precej izboljšale, saj je to postalo v Marketingu ustaljena praksa. Tudi strokovno pomoč v glavnem dobimo, le roki so običajno prekratki. Toda to je stara težava: besedilo se navadno rojeva tako dolgo, da na koncu zmanjka časa za prevajanje, če že ti¬ skarna vztraja pri svojih pogojih. Nazadnje še na kratko o delovnih razme¬ rah, pripomočkih in ugodnostih, ki nam jih nudi firma. Delamo v srednje veliki, svetli pisarni, opremljeni z modernim, udobnim pohištvom. Na razpolago imamo precej bogato knjižnico splošnih in tehničnih slovarjev, ki jo sproti do¬ polnjujemo, tudi z uvoženimi slovarji. Soba ima telefon, dva pisalna stroja in osebni raču¬ nalnik z naloženim programom za urejanje be¬ sedil (Wordstar) ter podatkovno bazo. Vse tri smo usposobljene za delo z računalnikom in ga tudi s pridom uporabljamo. Zase lahko tr¬ dim, da mi je delo na računalniku najmanj pod¬ vojilo storilnost. V podatkovno bazo vnašamo strokovne izraze in naš interni slovarček šteje že okrog 3000 gesel. Toda o tem kdaj drugič. Vsem prevajalkam v IC je bilo lani odobre¬ no dodatno izpopolnjevanje v tujini. Ena od nas je letos to možnost že izkoristila. Od časa do časa (v Marketingu, žal, bolj poredko) nam odobrijo udeležbo na jezikovnih seminarjih in strokovnih srečanjih prevajalcev. Tu se prav¬ zaprav še najbolj občuti pomanjkanje posluha za naše delo in zadnje čase tudi zategovanje pasu. m. V. MOSTOVI 1/1989/XXIV 21 Predstavljamo vam Arnold Zupančič »Nisem navdušen nad publiciteto,« mi je dejal naš stanovski kolega inž. Arnold Zupan¬ čič, ko sem ga povprašala po njegovem curri- culum vitae. »Že, že,« sem odgovorila, »ven¬ dar je prav, da v MOSTOVIH, pri predstavlja¬ nju prevajalcev začnemo z najstarejšimi, še aktivnimi prevajalci, mar ne?« Tako je stekel pogovor s srebrnolasim, še kar vzravnanim, živahnim možakarjem, ki navkljub spoštljivim 84 letom še ni opustil pre¬ vajalske dejavnosti. Po dokončani gimnaziji (delno v Grazu, delno-v Mariboru in Celju, kjer je tudi matu¬ riral) je Arnold Zupančič pričel študirati na ljubljanski univerzi in nadaljeval študij na Teh¬ niški visoki šoli v Dresdnu, kjer je tudi diplomi¬ ral. Iz ljubezni do morja je nosil vojaško suk¬ njo v mornarici bivše Jugoslavije. Po odsluže- nju vojaškega roka pa se je zaposlil in prevajal tehnično dokumentacijo iz angleškega ter v angleški jezik. Kmalu je angleščino opustil in se posvetil le nemščini. Daljna krizna leta 1932 so ga pahnila na povsem drug tir; pričel se je ukvarjati z zaseb¬ no elektrotehniško dejavnostjo, ki je ni opustil vse do upokojitve. Vendar je vseskozi preva¬ jal. Vojno je preživel v Ljubljani, na njen zače¬ tek ga spominjajo zanimivi dogodki: leta 1941, tik pred nemškim napadom na Jugoslavijo, je bil na orožnih vajah v Tivtu. Dne 6. aprila 1941 ga je v zgodnjih jutranjih urah (bilo je okrog 4. ure) prebudilo povelje k pripravljenosti, češ da se pripravlja napad na Jugoslavijo. Mnogo let kasneje je izvedel, da je bila mornarica prva obveščena o tem napadu. Jugoslovanski vojni ataše pri takratni jugoslovanski ambasadi v Berlinu je tistega jutra po radiogramu hotel opozoriti svoj generalštab v Beogradu, kaj na¬ cisti pripravljajo, vendar se je bil štab že umaknil iz Beograda. Ostal pa je Glavni štab jugoslovanske mornarice, takrat v Zemunu, tako da je le-ta prvi zvedel, kaj se pripravlja, in z radiogrami obvestil svoje enote po vsej Ju¬ goslaviji. Nato se je začelo dolgo potovanje domov k družini, ki ga je preživel ob mnogih, takrat že vojnih nevšečnostih. Po osvoboditvi se je intenzivneje vključil v prevajalsko delo. Večinoma je prevajal tehnič¬ na besedila, predvsem navodila za obratova¬ nje in vzdrževanje uvožene opreme ter sezna¬ me nadomestnih delov. »Kaj lahko poveste iz svoje dolgoletne prevajalske prakse?« sem vprašala sobesed¬ nika. Odgovoril mi je, da pri prevajanju vse¬ skozi opaža jezikovne, pa tudi strokovne ne¬ pravilnosti v besedilih, ki jih prejema od naroč¬ nikov, tako da mora pogosto z njimi najprej za¬ deve razjasniti, šele nato prevajati. Gre tudi za to, da nekatere firme uporabljajo čisto svoje¬ vrstne strokovne izraze, ki jih nočejo nadome¬ stiti s splošno veljavnimi in ustaljenimi izrazi za enake pojme. »Zanimivo je, da takšne razlike v strokov¬ nem izrazju obstajajo tudi med avstrijsko nemščino in nemščino obeh nemških republik, DDR in BDR, da o švicarski nemščini sploh ne govorim. Zato je dobro poznavanje jezika iz¬ redno pomembno. Glede na pomanjkljivost strokovnega izrazoslovja pri nas, sem pogo- 22 MOSTOVI 1119891XXIV sto moral tudi sam najti ustrezen izraz v pre¬ vodu; kako bi se sicer jezik razvijal, če ne tudi prek nas, prevajalcev,« je dejal in obljubil, da bo za naslednjo številko MOSTOV obnovil in dopolnil nekoč že objavljeni glosar izrazov ži¬ vilske stroke v nemščini in avstrijski nemščini. »Kaj menite o delu nemške sekcije v okvi¬ ru DZTPS?« »Zasnova je dobra. Profesorica Debenja¬ kova dobro vodi krožek, a žal moram ugotoviti, da je udeležba porazno majhna glede na šte¬ vilo prevajalcev nemščine - članov Društva. Škoda, da ni večjega zanimanja, saj bi to kori¬ stilo vsem, še posebej mladim prevajalcem,« je na koncu najinega razgovora dejal naš dolgoletni član inž. Zupančič. »Kaj pa vaši konjički?« »Rad se potepam po svetu, rad pa tudi obiskujem opero in filharmonijo.« Preostane nam le še to, da mu zaželimo srečno in zdravo 1989. leto... in še mnogo prevodov! A. M. MOSTOVI 1/1989/XXIV 23 Marjan Golobič Slovene-English False Friends Slovensko-angleški nepravi prijatelji Članek z naslovom Slovene-English False Friends (Slovensko-angleški nepravi prijatelji) je zgoščena vsebina predavanja Marjana Golobiča v angleški sekciji DZTPS. Prvi del članka pred¬ stavlja teoretični del predavanja ter poskuša definirati in klasificirati neprave prijatelje, ki so grupi¬ rani v absolutne, sobesedne in neprave prijatelje. Drugi del članka pa sestoji iz več praktičnih vaj prevajanja slovenskih nepravih prijateljev v angleščino. . This is an abbreviated, vvritten version of my lecture and exercises as they were pre- sented 10. 11. 1988 as the first lecture of the DZTPS English section. The first, theoretical part of my talk provided some insight into the linguistic phenomenon called false friends and the second, more practical one, consisted of several exercises on how to correctly translate Slovene-English false friends into English. Just what exactly are false friends, some- times also called false pairs, deceptive cog- nates, or faux amis? This linguistic phenome¬ non has been defined as “pairs of linguistic (not only lexical) units in two different langu- ages which have something in common, but are not entirely equal.” 1 Another author defi- nes false friends as “items which sound and/or look as if they should be equivalent in (a) particular context (or even, in some cases, in ali contexts), but which in fact are not.” 2 We, hovvever, propose to go a step further and give a more comprehensive definition of false friends as well as attempt to classify they. If we sum up the two above definitions, there are certain similarities and certain differences betvveen false friends. We entirely agree. We propose to establish at this point just what these similarities and differences are, and vvhether or not they are significant for the translator. VVords can be similar or dissimilar at different levels: phonemic, morphologic, et- ymological, grammatical, semantic, ortho- graphic. The translator, hovvever, should be interested in only one level of word which teliš the translator vvhether or not he will include it or not in his translation. For this reason, this discussion shall be concerned with only se¬ mantic differeces and similarities of false friends. Let us, therefore, define false friends in terms of sementic fields: 3 False friends are vvords vvhich may sound, look, and are spelled alike, but whose two semantic fields do not completely, or not at ali, coincide. The se¬ mantic fields of Slovene “hotel” and English 1 Ivir Vladimir, Teorija i tehnika prevodenja (= Trans¬ lation Theory and Technique). The work contains an ex- cellent discussion on the theory of false friends and gives some good examples of Serbo-Croatian-English false friends. 2 Limon David, »False Friends and Slovene-English Translation« in Mostovi 1, 1986, pp. 25-26. The article deals with the difficulties of translating false friends and provides a limited glossary of Slovene-English false friends with theircorrect translations. 3 A semantic field is the sum total of ali meanings of a given word. 24 MOSTOVI 1/1989/XXIV “hotel” coincide exactly, vvhich means that the two words are not false friends. On the ot- her hand, the semantic field of Slovene “dres” is quite different from the semantic field of its English counterpart “dress”. They therefore form a false-friend relationship. In order to shed more light on the comple- xities of false-friend relationships and provide a more complete definition of false friends, we decided to classify them. The first category is called Absolute False Friends. False friends belonging to this group are those semantic fields never coincide, i.e., The Slovene false friend is never translated by its English coun¬ terpart, regardless of the context, vvhich may determine the different shades of meaning. This means that Slovene vvords “dres”, “šef”, “ambulanta”, “aktualen”, “eviden¬ ca”, “fen”, “fotograf”, “hazarden”, “konku¬ renca”, “kravata”, “moda”, “reklamacija” vvould under no circumstances be translated into English by “dress”, “chef”, “ambulan- ce”, “evidence”, “fan”, “photograph”, “ha- zardous”, “concurrence”, “cravat”, “mode”, and “reclamation”, respectively. The category of Contextual False Friends is the most extensive and the most problematic. In one context, the pairs of this category form a false-friend relationship, in another they may not. Slovene “solata”, vvhich the context defines as “a type of dish”, is translated into English by its counterpart “salad”. In this context, the Slovene “solata” and English “salad” and therefore does not form a false-friend relationship. Hovvever, when the context defines Slovene “solata” as a vegetable plant, it is translated into English by “lettuce” and not “salad”. In this context, the Slovene “solata” and English “salad” do indeed form a false-friend relationship. To put it in another way, the semantic fields of Slovene “solata” and English “salad” overlap only to a certain degree. Some other examples from this cate- gory are “kultura - culture”, “bencin - benzine”, “pedagog - pedagogue”, “sinhroni¬ zacija - synchronization”. A subgroup of Contextual False Friends is called Regional Contextual False Friends. The same object or idea may be referred to by different names in the various parts of the En- glish-speaking vvorld. This is the reason that a given Slovene word may function as a false friend in relation to its English counterpart as it is used in one English language region, but is a “true friend” to its English counterpart, as it is used in another corner of the English- speaking vvorld. Slovene “film” is not a false friend to its English counterpart as it is used in Great Britain. Across the Atlantic, ho¬ vvever, they do become false friends, because in North America the terms movie, motion pic- ture and picture are preferred. Some more examples of Regional Contextual False friends are “kotlet - cutlet”, “kino - dnema”, “biljon - billion”, “biljard - billiards”, “direktor - director”, “pasjansa - patience”, “sprint - sprint”. The last category of false friends is called Pseudo-False Friends. Belonging to this gro¬ up are false friends vvhose English counter¬ part does not exist as a single term, but rather as two or more English morphemes. Slovene “avtokamp” has no direct counterpart in the English language, but is made up of two En¬ glish morphemes “auto” and “camp”. Some more pseudo-false friends are “rekonvales¬ cent - re- + convalescent”, “termoakumulacij¬ ski - thermo- + accumulation”, “grafoskop - graph + scope”, “raketoplan - rocket + pla¬ ne”. Finally, false friends may prove to be qui- te a hard nut to crack. In order to avoid the pit- falls of direct, literal and therefore incorrect translation of false friends, the translator ought to identify false friends by looking up the English counterpart in a good English dic- tionary and them find the correct translation of the Slovene item of the pair. MOSTOVI 1119891XXIV 25 False Friends - exercises If you need some help you may want to consult the 1988 special edition of Mostovi entitled A Glossary of Slovene-English False Friends by Marjan Golobič or the key on page 27. I. Provide the English false friends and the correct translations of their Slovene false friends. Slovene Faise Friend English False Friend Correct Translation 1. advokat . 2. akt (art) . 3. ambulanta . 4. anorganski . 5. avtokamp . 6. bencin . 7. deviza . 8. eksponat . 9. fen . 10. fotograf .. 11. gaziran . 12. harmonika . 13. indigo papir . 14. inštruktor . 15. laserski gramofon . 16. luster . 17. meduza . 18. naftalin . 19. paprika . 20. plakat . 21. poligraf . 22. recept . 23. rentabilen ... 24. rezervni deli . 25. sindikat . 26. solata (plant) . 27. stabilizacija . 28. tamponska država . 29. vagon . II. Translate the follovving phrases and sentences: 1. tekoče agregatno stanje . 2. arhivski posnetek. 3. Podjetje je bankrotiralo . 4. boks težke kategorije . 5. tovarna celuloze in papirja. 6. depandansa hotela Astoria . 7. kanadska ekipa . MOSTOVI 1/1989/XXIV 26 8. izpad električnega toka . 9. elementarna nesreča . 10. fakultativni predmet . 11. usnjena galanterija . 12. Hazardiranje je prepovedano. 13. kitajska državna himna. 14. odvetniški honorar. 15. Inštruira . 16. Interesenti naj izpolnijo polo . 17. invalidski voziček. 18. suknjič iz džinsa . 19. hlačni komplet . 20. močna konkurenca . 21. severnoafriška kultura . 22. Riž je azijska kultura . 23. dom kulture. 24. Ne pljuvaj po tleh! Kje pa je tvoja kultura.v.. 25. nekvalificiran delavec . 26. čokoladni liker. 27. Švabi so ga likvidirali . 28. biti v modi. 29. montažni oddelek. 30. širokokotni objektiv. 31. dober/slab pedagog . 32. perspektiven nogometaš. 33. gradbeni konstruktor . 34. čokoladni puding . 35. regenerator za lase. 36. končni rezultat nogometne tekme . 37. selektor jugoslovanske reprezentance . 38. solidarnostni sklad . 39. Je na terenu. 40. jedilni vagon . 41. vegetativno živčevje . III. Translate the follovving sentences: 1. Slovenec se je kar dobro afirmiral na zelo konkurenčnem ameriškem trgu. 2. To je pravzaprav zelo aktualna problematika. 3. Vsi so se angažirali v boju proti okupatorju. 4. V tem bloku živi gimnazijski profesor. 5. Potrebujemo pet eventualno šest bojlerjev. 6. V Jugoslaviji so delavci in kader člani istega sindikata. 7. V tem tovarniškem objektu je kontrola nad proizvodnjo zelo stroga. 8. Kriminalke pogosto nepravilno predstavljajo resnični svet kriminala. 9. Madona! Nobenega solidnega, kvalificiranega delavca ne morem dobiti. .. 10. Potrošnik je reklamiral izdelek zaradi slabe kvalitete. 11. Spikerji na valu 202 so zelo simpatični. 12. Glavni temi razprave sta bili racionalizacija proizvodnje in skupna vlaganja. MOSTOVI 1/1989/XXIV 27 IV. Translate the follovving text into English. False friends are underlined for your convenience: »Poslušte kolega, ste danes kaj popili?« vpraša organ ljudske milice in doda: »Če ste, bo potreben alkotest.« »Popil? Ne, skoraj nič. V restavracijo sem skočil na dve porcije pasulja, pa samo en viski sem popil, potem pa še en liker. Veste tovariš miličnik, ravnokar sem v avtosalonu kupil čisto nov avto - za devize. Ima super amortizerje, akumulator s petletno garancijo, pa to armaturno ploščo mi samo poglejte: kasetofon, radijski aparat, povrh tega je pa še klimatiziran. A ni fa¬ mozen?« odgovori šofer. »Avto je res prima, ampak mene zanima, koliko alkohola imate v krvi. Saj ste pridrveli iz parkinga kot kakšen kaskader.« insistira miličnik. »Aaa, to pa ne. Saj vem, da je to samo navadna kontrola, ampak jaz imam tako strogega šefa. O vsem vodi evidenco, ima cele omare kartotek. A veste, nima absolutno nobene fantazi¬ je. Veste, jaz sem akvitizer in rabim avto vsak dan pod nujno. Mene bo žena doma fentala, če pridem peš domov. Pa ta inflacija, pa stabilizacija, pa participacija, pa krediti, saj ni za živet to¬ variš miličnik. Sem se pa nekaj spomnil. Za vogalom je buffet, pa bi vas povabil na dva deci. Saj ne gre za protekcijo, samo mislil sem, če ste slučajno žejni...« Key to False Friends Exercises I. 1. advocate; lawyer. 2. act; nude... 3. ambulance, outpatient clinic/dispensary 4. an + organic; inorganic . 5. auto + camp; campsite. 6. benzin; gasoline/petrol/gas. 7. devise; foreign currency. 8. exponent; exhibit/exhibited item. 9. fan; hair dryer . 10. photograph; photographer. II. gasified; carbonated ...... 12. harmonica; accordion . 13. indigo (paper); carbon (paper) . 14. instructor; tutor/private instructor. 15. laser gramophone; compact disc player/CD player . 16. luster; chandelier . 17. medusa; jelly fish . 18. naphthalene; moth repellent/moth balls . 19. paprika; green pepper. 21. plačate; poster . 21. polygraph; lie detector. 22. receipt; recipe. 23. rentable; profitable. 24. reserve parts; špare parts . 25. syndicate; trade union. 26. salad; lettuce.. 27. stabilization; economic recovery 28. tampon state; buffer state . 29. wagon; railroad car II. 1. Iiquid state. 2. footage. . 3. the company went bankrupt. 4. heavy weight boxing . 5. pulp and paper mili. 6. Astoria hotel’s annex. 7. Canadian team/team Canada. 8. powerfailure . 9. natural disaster. 10. elective course . 11. leather goods/leathervvear. 12. gambling is forbidden . 13. the Chinese national anthem. 14. Iawyer’s fees. 15. She gives private lessons/She tutors ... 16. Those interested should fill out the form. 17. wheel-chair . 28 MOSTOVI 1/1989/XXIV 18. denimjacket . 19. pant suit... 20. stiff/harsh/intense competition. 21. North Afričan culture . 22. Rice is an Asian crop. 23. Arts center. 24. Don’t spit on the floor. VVhere are your manners?! . 25. unskilled vvorker/laborer. 26. Iiqueur. 27. The Krauts did him in. 28. be in fashion . 29. assembly department . 30. wide-angle lens. 31. good teacher, bad teacher/pedagogue .. 32. promising soccer/football player . 33. construction designer. 34. chocolate mousse/chocolate custard ... 35. hair conditioner. 36. final score of a match . 37. team Yugoslavia's head coach. 38. mutual assistance fund. 39. He is doing field work. 40. diner, dining car . 41. autonomic nervous system . III. 1. Slovenec has made quite a name for itself in the high!y competitive American mar¬ ket. 2. This is actually a very topical issue. 3. They ali committed themselves to the struggle against the invader. (occupying armed forces). .... 4. The highschool teacher lives in this apartment block. 5. We need five possibly six hot water heaters. 6. In Yugoslavia, the vvorkers and the personnel belong to the same trade union. 7. Production supervision is very strict in this factory facility (plant). 8. Crime stories often incorrectly represent the actual world of crime. 9. Christ! I can’t get a single dependable, skilled vvorker. 10. The consumer complained about the product due to its poor quality. 11. The announcers on VAL 202 are very likable/amiable/nice. 12. The principal topics of discussion were production streamlining and joint ventures. IV. Listen buddy, how many drinks have you had today?” asks the law enforcement agent and adds:“lf you’ve had too much, you’ll have to take a Breathalyzer.” “No way. I hardly ever drink. I only stop- ped at a restaurant to have a helping or two of chilly and a scotch and then a liqueur. Listen officer, I just bought myself a brand new car in the car show - for foreign currency. It has fan- tastic shock absorbers, and a battery with a 5-year guarantee, and just take a look at that dash board: a tape deck, a radio set, and air- conditioning to boot. Isn’t it out of sight?” an- svvers the driver. “the car is really something, but what I want to know is how much alcohol you have in your blood. You bolted out of that parking lot like a stuntman.’’ insists the arm of the law. “Please don't do that. I know this is only a routine check, but I have a very strict boss. He keeps track of everything. He has shelves full of fiies. You know, he has absolutely no ima- gination. I am a travelling salesman you know and I use a car every day. If I come home on foot my wife’ll make mincemeat out of me. And this inflation, and economic recovery, and financial contributions, and loans, how can a man survive (make ends meet), officer. But I just had an idea. Why don’t I buy you a drink in a bar just around the corner. I mean, it’s not that I am doing you a favor, but if you happen to be thirsty ...” MOSTOVI 1/1989/XXIV 29 Gregor Velkaverh Pravosodni sistem v Veliki Britaniji in ZDA ter uporaba prava The Judicial Systems of Great Britain and the USA and the Aplication of the Law The scope of this article is to describe the organization of courts in Great Britain (without Scotland) and the USA as well as some basic procedure acts. On every possible occasion the adequate or most adequate Slovene translation foran English term is suggested. Great Britain England and Wales are divided into six circuits, in each Circuit there are a number of county and magistrates’ courts as well as a few juvenile courts. Ali cases of greater importance that may not be tried in these cours are tried in the Supreme Court of Judicature wich comprises three courts: the High Court of Justice (with three divisions: Qeen’s Bench Division vvhich comprises also the Commercial Court and the AdmiraltyCourt, Chancery Division, vvhich comprises also the Companies Court, and Farnily Division), the Crovvn Court and the Court ofAppeal. The final court of appeal is the House of Lords. USA There are two systems of court in the USA: the federal courts and the State courts. In each State there is a Federal District Court (in some States there are more district courts), appeals are decided by Federal Courts OfAppeal (there are eleven such courts), the final court of appeal is the Supreme Court of the USA. There are also the follovving federal courts for certain cases: US Customs Court, Court of Customs and Patent Appeals, Court of Claims, Tax Court and US Court of Military Appeals. State courts are organized similarly with some variations from State to state. Cases of least importance are decided by Justice of Peace Courts (in some States or cities also called Police Courts, Small Claims Courts or Traffic Courts), most cases are tried in District or County Courts, Intermediate Courts are mostly courts of appeal, and there is a Supreme Court in every state. V tem sestavku je v grobem prikazana organizacija pravosodnega sistema v Veliki Britaniji in ZDA, opisanih pa je tudi nekaj naj¬ osnovnejših procesnih dejanj. Ob tem pone¬ kod opozarjam na enake ali le vsebinsko sorodne organizacije in institute v našem pravnem redu in slovenske izraze za enako¬ vredne angleške termine. Ponekod se prevod ujema besedno in smiselno, ponekod pa ustreza le približno. V takih primerih gre pri nakazanem prevodu le za moje mnenje, o ka¬ terem je vselej možno razpravljati. Želel bi tudi opozoriti, da pri opisu pravosodnega sistema v Veliki Britaniji nisem obdelal posebnosti ure¬ ditve na Škotskem. Vse specifičnosti bi terjale prevelik obseg sestavka. 30 MOSTOVI 1/1989/XXIV Velika Britanija Ozemlje Anglije in VValesa je razdeljeno na šest okrožij, ki jih imenujejo circuits. Ta se ne ujemajo z upravno razdelitvijo dežel. Circuit je administrativno telo, ki upravlja vsa sodišča prve stopnje na svojem območju. Okrožju predsedujeta dva sodnika, odgovorna za sod¬ no upVavo (presiding judges). V vsako okrožje spada več nižjih sodišč prve stopnje, ki odlo¬ čajo v manj pomembnih kazenskih in civilnih zadevah. Nižja sodišča prve stopnje za civilne za¬ deve sp county courts. Odločajo v pogodbe¬ nih in odškodninskih pravdah (actions, v ZDA tudi lav/suits in contract and tort), če vrednost spora ne presega 5000 funtov, ter v nekaterih pravdah v zvezi z nepremičninami (disputes concerning land). Ta sodišča tudi vodijo prvo fazo razveznega postopka (divorce procee- dings). Na teh sodiščih sodijo le poklicni sod¬ niki (judges), pri vsakem county court pa dela tudi vsaj po en poklicni okrožni sodnik (circuit judge) in sodnik, ki rešuje spore majhne vred¬ nosti (registrar). Ker je izraz county pri nas še najbolj pra¬ vilno prevesti z izrazom občina (community bi bila krajevna skupnost), bi termin county court pri nas lahko prevedli kot občinsko so¬ dišče za civilne zadeve ali občinsko civilno sodišče. Nižja kazenska sodišča prve stopnje so magistrates’ courts. Odločajo v skrajšanem kazenskem postopku ( summary trial), kadar gre za kazniva dejanja (crime, v novejšem iz¬ razoslovju offence), za katera je predpisan samo tak postopek (summary ofence), in kazniva dejanja, pri katerih obtoženec (defen- dant) lahko izbira, ali naj se postopek opravi pred poroto ali ne (offences triable either way), pa se odloči, da ne želi pred poroto (jury). Pogoj pri tem je tudi, ali je dovolj dokazov, da se dovoli obtožba ( preliminary inquiry ali investigation). To se pri nas opravi v preiskavi in postopku ugovora zoper obtožbo. Lahko bi tedaj preliminary inquiry ali preliminary inve¬ stigation prevedli kot preiskava, vendar pre¬ vod ni povsem ustrezen. Možen, a prav tako nezadosten, je predhodni kazenski postopek. Sodnik, ki vodi ta postopek, je examining ju- stice. Možen prevod je preiskovalni sodnik, morda pa je bolje celo le sodnik. Magistrates’ courts odločajo v zelo ome¬ jenem obsegu tudi v nekaterih civilnih zade¬ vah. Na teh sodiščih sodijo poklicni sodniki (stipendiary magistrates) ali nepoklicni sod¬ niki (lay magistrates). Vsak magistrates’ court ima tudi tajnika sodišča (clerk to the justices), ki je vedno izkušen pravnik, saj je večji del sodnikov teh sodišč nepoklicnih in niso pravniki. Izraz magistrates’ court bi lahko prevedli kot občinsko sodišče za kazenske zadeve, kar pa ni natančno. Ker se območji magistrates’ courta in county courta običajno ne pokrivata, bi bil možen prevod: nižje kazen¬ sko sodišče. Magistrates’ courts, ki odločajo v zade¬ vah, v katerih so obravnavani mladoletniki, se imenujejo juvenile courts (sodišča za mlado¬ letnike). Angleške izraze justice, judge ali magi¬ strate je pomensko popolnoma pravilno pre¬ vesti v slovenščino s sodnik. O vseh zadevah, ki ne spadajo pred ome¬ njena sodišča, odloča na prvi stopnji vrhovno sodišče (The Supreme Court of Judicature). To ni eno telo (kot na primer pri nas ali v ZDA), temveč je sestavljeno iz treh sodišč, vsako od teh pa še iz vrste specializiranih sodišč. Eno od treh osnovnih sodišč vrhovnega sodišča je High Court of Justice, ki obravnava izključno civilne zadeve, v slovenščini bi lahko rekli, da gre za višje civilno sodišče ali višje sodišče za civilne zadeve. Ima tri oddelke ( di- visions), in sicer: 1. Oeens Bench Division odloča v sporih iz obligacijskih razmerij, če je vrednost spora nad 5000 funtov, in nekaterih pritožbah. Del tega sodišča sta tudi Commercial Court (gos¬ podarsko sodišče) in Admiralty Court (sodiš¬ če za pomorske spore). 2. Chancery Division obravnava gospo¬ darske statusne spore (company law, forma- tion and management of companies), patent¬ ne zadeve (patent cases) in stvarnopravne spore (matters relating to real estate), del tega oddelka pa je Companies Court. 3. Family Division rešuje spore iz pod¬ ročja rodbinskega prava (divorce and other MOSTOVI 1119891XXIV 31 matrimonial matters, custody and guardian- ship cases and wardship proceedings). Drugo od treh osnovnih sodišč vrhovnega sodišča je Crown Court. To odloča po obtož¬ nicah (indictments) javnega tožilca ob sode¬ lovanju porote o krivdi in kazni storilcev kazni¬ vih dejanj, odloča pa tudi o pritožbah zoper sodbe (judgements) magistrates’courtov. Tretje od treh osnovnih sodišč vrhovnega sodišča je Court of Appeal. To rešuje pritožbe (appeals) zoper odločbe county courtov in ostalih sodišč vrhovnega sodišča (High Court of Justice in Crown Court). Sodišče zadnje instance (final court of appeal) je Dom lordov ali Zgornji dom skup¬ ščine (House of Lords, Upper House of the Parliament). Naš izraz temeljno sodišče je težko ustrezno prevesti (kot mnoge druge naše pravne termine). V italijanščino ga uradno prevajamo kot tribunale fondamentale. Možen prevod je basic court ali fundamental court. Vsebinsko najbližji našemu temeljnemu so¬ dišču je district court ameriškega prava. Sam uporabljam izraz basic court. V Veliki Britaniji vlaga in zastopa obtožni¬ ce v lažjih zadevah policija, v težjih pa javni to¬ žilec (Director of Public Prosecutions). Glavni javni tožilec je Attorney General. Pravno po¬ moč (legal advice, legal aid, legal assistance) nudijo odvetniki, ki so lahko solicitors ali barri- sters. Razlika je v možnosti pristopa k sodiš¬ čem in verjetno tudi v strokovnosti. Barrister ima namreč možnost nastopati pred vsemi so¬ dišči kot zagovornik ali pooblaščenec (za oba pojma uporabljajo izraz advocate), solicitor pa ima pravico nastopiti (right of audience) le pred nižjimi sodišči. Ker ima pri nas odvetnik pravico pristopa k vsem sodiščem, je torej pravilneje naš termin odvetnik prevesti kot barrister. V ZDA je javni tožilec district attorney, odvetnik pa lawyer. Naš izraz javni tožilec bomo dobro prevedli kot public prosecutor, javni pravobranilec pa kot public attorney. Kot omenjeno, se pomembnejši kazenski postopki (criminal prosecutions) začnejo s preiskavo ali predhodnim postopkom, nato se vloži obtožnica, pravdni postopki (v Veliki Bri¬ taniji in ponekod v ZDA) pa se začnejo z obve¬ stilom o namenu vložiti tožbo (writ of sum- mons, writ simpliciter). To obvestilo vloži tož¬ nik (plaintiff, v nekaterih postopkih se imenuje tudi petitioner), toženec (defendant, včasih tudi respondent) pa lahko nanj odgovori tako, da tožnikovo zahtevo prizna in obvezo izpol¬ ni, ali pa tako, da ga obvesti, da zahtevka ne priznava in se namerava pravdati (notice of intention to defend). Nato sledi tožba v pra¬ vem smislu besede (statement of claim) z na¬ vedbami (allegations) in petitom (releif), tože¬ nec pa mora, če ne želi izgubiti pravde zaradi izostanka (judgement in default), vložiti odgo¬ vor na tožbo (defence). Oboje je moč vložiti že takoj z vvritom ali noticeom. Izraz tožba bomo zato najbolje prevedli s statement of claim, lahko tudi z writ of sum- mons and statement of claim. Za nekatere tožbe se uporabljajo še drugi izrazi, na primer, razvezna tožba je petition for a divorce, v ZDA se tožba običajno imenuje complaint. Po vložitvi se tožba vroči tožencu (service of process). Stranki (parties) lahko vlagata tudi druge vloge (pleadings). Slovensko- angleški slovar (Kotnik 1962) navaja pri pre¬ vodu izraza tožba tri angleške izraze: action, suit in charge. Vsi so v zvezi s tožbo, a jih je napak uporabljati v vsaki zvezi. Action je prav¬ da, celotni postopek, ki se sproži z vložitvijo tožbe, suit je izraz, ki se uporablja (predvsem v ZDA) za vsak zahtevek, vložen pri sodišču, charge pa je očitek, ki mora biti predočen vsa¬ kemu osumljencu, zoper katerega se sproži predhodni postopek, takrat, ko je prvič zasli¬ šan ali prijet. Pretrial procedure (tudi pretrial revievv) je postopek, ki sledi vložitvi tožbe in mu pri nas pravimo priprave za glavno obravnavo. V okvi¬ ru tega se lahko tako pri nas kot v angleškem pravu skliče pripravljalni narok ( pretrial con- ference). Glavna obravnava (main hearing) poteka v angleško-ameriškem pravosodju drugače kot pri nas, še posebej če gre za porotno soje¬ nje. Oba sistema pa predvidevata pravila vod¬ stva glavne obravnave (conduct of the trial) in dokazovanja ali izvedbe dokazov (determina- 32 MOSTOVI 1/1989/XXIV tion of facts). Angleško-ameriški sistem po¬ zna tele vrste dokazov (evidence): 1. Testimony je izjava priče. Ker lahko v svojo korist pričajo tudi stranke in obtoženci, spadata v to skupino dokazov tudi obdol¬ ženčev zagovor in izjava zaslišane stranke našega prava. 2. Real evidence. Gre za ogled predmetov ali kraja. 3. Documentary evidence. Listine. 4. Hearsay evidence. Izjava o tem, kar je dejal nekdo drug. Pri nas tovrstnega dokaza ne ločimo in vsaka priča lahko brez rezerv iz¬ pove tudi o tem, kar je slišala od drugega. Court order bi pri nas lahko prevedli kot sodna odločba, judgement kot sodba in dec- ree kot sklep. ZDA Pravosodni sistem v ZDA se precej razli¬ kuje od britanskega. Pravosodje je razdeljeno v dve vrsti sodišč: zvezna (federal courts) in državna (state courts). Zvezna sodišča se delijo v splošna ali so¬ dišča, ustanovljena z ustavo (constitutional courts), in posebna ali sodišča, ustanovljena z zakoni (legislative courts). Splošna zvezna sodišča so: a) prvostopna (district courts) odločajo na prvi stopnji o tožbah zoper državo ZDA, o tožbah med prebivalci različnih zveznih držav, če se nanašajo na nepremičnine ali če znaša vrednost spora več kot 10.000 USD, o patent¬ nih zadevah, stečajih, davčnih sporih, avtor¬ skih pravicah, pomorskih zadevah in drugih. b) pritožbena (courts of appeal) odločajo o pritožbah zoper odločbe prvostopnih zvez¬ nih sodišč. c) vrhovno sodišče ZDA (Supreme Court of the USA) odloča na zadnji stopnji v ZDA, včasih odloča tudi kot ustavno sodišče. Po¬ sebna zvezna sodišča so: 1. Carinsko sodišče (US Customs Court), 2. Pritožbeno carinsko in patentno sodiš¬ če (Court of Customs and Patent Appeals), 3. Sodišče za premoženjske zahtevke zo¬ per ZDA (Court of Claims), 4. Davčno sodišče (Tax Court) in 5. Vojaško pritožbeno sodišče (US Court of Military Appeals). Vsaka zvezna država ima še celovit si¬ stem sodišč, ki obravnavajo vse kazenske za¬ deve ter vse civilne zadeve, ki niso v pristoj¬ nosti zveznih sodišč. Najblažje kršitve kaznujejo in najmanjše spore rešujejo mirovna sodišča (Justice of Peace Courts). Ta se lahko, glede na poseb¬ nost zadev, ki jih specializirano rešujejo, ime¬ nujejo tudi Police Courts, Traffic Courts ali Small Claims Courts, odvisno tudi od tega, v kateri od zveznih držav so. Vse resnejše zadeve v pristojnosti zvez¬ nih držav rešujejo na prvi stopnji (tako kazen¬ ske kot tudi civilne) sodišča, ki se imenujejo District Courts, včasih tudi County Courts. Ta so po pristojnosti podobna našim temeljnim sodiščem, včasih zajemajo celo okrožje, vča¬ sih le območje enega mesta (občine). Sodiš¬ ča, ki odločajo na drugi stopnji (o pritožbah zoper odločbe District ali County Courts), so intermediate courts (drugostopna sodišča, napačno bi bilo prva ali druga stopnja prevaja¬ ti kot first ali second degree). Ta se v posa¬ meznih zveznih državah različno imenujejo (včasih so Superior Court, včasih Circuit Court, včasih tudi District Appelate Court). Najvišje sodišče v zvezni državi je vrhov¬ no sodišče zvezne države (State Supreme Court), ki pa se lahko imenuje tudi drugače (npr. v državi New York se imenuje Court of Appeals). MOSTOVI 1/1989/XXIV 33 Nekaj pravnih izrazov- some legal terms civilni postopki civil proceedings dolžna skrbnost duty of čare dokaz evidence dokazovanje determination of facts glavna obravnava main hearing izjava priče testimony, also deposition izvedenec expert vvitness izvedensko mnenje expert opinion izvršba execution, enforcement of judgement kazen, kazenska sankcija punishment kazenski postopki criminal prosecutions kazensko pravo criminal law kaznivo dejanje offence, crime krivda guilt krivdorek verdict listine documentary evidence malomarnost negligence, sometimes recklessness mladoletnik (v postopku) juvenile offender nepravdne zadeve matters neuradno priznanje confession obdolžitev osumljenca charge obsoditi to convict obravnava pred sodiščem trial obtožba, obtožnica indictement, bili of in- dictement odgovor na tožbo defence odgovornost liability odločba o kazni sentence odredba za privedbo bench vvarrant odškodnina damadges, compensation of damage ogled predmeta, kraja real evidence oporoka will, testament oprostitev acquittal opustitev omission oškodovanec vvronged person, damaged person pogojna obsodba suspended sentence pogojni odpust conditional discharge pooblastilo power of attorney, letter of attorney poškodba injury povzročitelj škode vvrongdoer, tortfeasor povzročitev škode tort pravda, pravdni postopek action, also čase pravno navodilo poroti charge priča witness pričati to give evidence prijetje arrest, apprehension priprave na obravnavo pretrial review, procedure pripravljalni narok pretrial conference pritožba appeal pristojnost jurisdiction pripor arrest razvezna tožba petition for a divorce sklep decree sklep o priporu vvarrant of arrest sodba judgement sodišče court, sometines tribunal sodišče za mladoletnike juvenile court sodišče za pomorske zadeve admirality court drugostopenjsko sodišče intermediate court gospodarsko sodišče commercial court občinsko sodišče county court pritožbeno sodišče court of appeal temeljno sodišče basic court višje sodišče high court vrhovno sodišče supreme court zvezno sodišče federal court sodnik judge, magistrate, justice 34 MOSTOVI 1/1989/XXIV okrožni sodnik Circuit judge predsedujoči sodnik presiding judge preiskovalni sodnik examining justice soodgovornost oškodovanca contribu- tory negligence spis dossier stranka party stroški costs škoda damage, also wrong, loss, harm tožba statement of claim, complaint tožbene navedbe allegations tožbeni zahtevek relief, remedy, redress, claim toženec, obtoženec defendant, sometimes respondent tožilec prosecutor javni tožilec public prosecutor, director of public prosecution tožnik plaintiff, sometimes petitioner uradno priznanje krivde admission uradnik, tajnik clerk, clerk to the justices, secretary varščina bail vloga pleading vodstvo obravnave conduct of the trial vročitev Service of process vzročna zveza causation, proximate cause zagovornik advocate zahteva za izročitev challenge zapisnik record zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec private prosecutor zaslišanje interrogation Mija Kiefer Pomenski odtenki Jezik je bogat, če ima veliko pomenskih odtenkov, med katerimi lahko izbiramo, in če izbrani odtenek potem zajame vse tisto, kar bi sicer bili primorani prevesti le opisno. In vse to najdemo v nemškem jeziku, ki ima bogato izrazoslovje in je selektiven pri podajanju točnega pomena, zato omogoča tudi izkušenim prevajalcem neomejeno poglabljanje znanja in neutrudno iskanje. Pogosto nas prav ta množica tujih izrazov za posamezno slovensko besedo zmede, tako da se le s težavo znajdemo pri izbiri pravega. V slovarjih večkrat najdemo isto slovensko besedo (pripominjam, tudi angleško) za kak nemški izraz, ki ga loči od drugega izraza le pomenski odtenek. Prav to pa je tisto, kar me je spodbudilo, da sem podrobneje razčlenila nekatere slovenske besede oz. izraze, ki jih navajam. 1. AVTOMATIČNO - samodejno, v nasprotju z AV¬ TOMATSKO - kar zadeva avtomat, doch oft in Ver- tragen: den Vertrag autornatisch verlangern, was eigentlich bedeutet: den Vertrag stillschweigend verlangern 2. NAROČILO - Bestellung, Auftrag, Order □ Bestellung - mundliche oder schriftliche Wei- sung, eine angebotene Ware zu liefem, setzt im allgemeinen voraus, daB die Ware vorratig ist und daB es sich bei der Ware um einen kleineren MOSTOVI 1/1989/XXIV 35 Handelsgegenstand handelt: z.B. Heute gingen viele Bestellungen ein. □ Auftrag - mundliche oder schriftliche VVeisung, die Ware herzustellen und zu liefern; wird auch verwendet, wenn die Ware bereits hergestellt ist, die Weisung aber an den gegeben wird, der die Ware herstellt; haufig geht es bei der Ware um einen groBeren Handelsgegenstand oder um eine groBere Anzahl verschiedener Handelge- genstande, z.B. Die auslandischen Auftrage sind stark zuruckgegangen. □ Order (in der kaufmannischer Sprache) wird nur in der Sprache bestimmter Branchen verwendet; eine mundl. oder schriftliche VVeisung, eine VVare zu liefern, gleichgultig, ob die VVare vorra- tig ist oder erst herstellt vverden muB.z.B. Der Chef strahlte, weil die Firma eine Order auf 3000 Kleider erhalten hatte. 3. OBVEZA, OBVEZNOST, DOLŽNOST - Verpflich- tung, Verbindlichkeit □ Verpflichtung - eine schriftliche, moralische Verpflichtung; betont vveniger die sittliche Not- vvendigkeit als den auBeren Zwang z.B. Ich habe ihm gegenuber Verpflichtungen. Ich habe anderweitige Verpflichtungen. Ich habe eine Verpflichtung zu etw. oder eine Verpflichtung ubernehmen den Verpflichtungen nachkommen □ Verbindlichkeit - geldliche Verpflichtung (Schul- den) Verbindlichkeiten eingehen, erfullen Verbindlichkeiten gegen jmdn. haben z.B. die Erledigung, Abvvicklung ali (er) dieser Verbindlichkeiten erfordert viel Zeit auch Liefer- und Zahlungsverbindlichkeiten Verbindlichkeit im Sinne der Giiltigkeit: die V. einer Bestimmung, Zusage, eines Schieds- spruches 4. OCENITI, PRECENITI -abschatzen, einschatzen, bewerten ausvverten, beurteilen, bemessen □ abschatzen - etw. sachverstandig prufend be- trachten, um den Wert, die Menge, Bedeutung u.a. zu schatzen: z. B. Mit einem Blick laBt sich das gar nicht abschatzen oder eine Entfernung abschatzen, seltener auch auf Personen be- zogen, sofern man sie wie eine Sache abschatzt oder taxiert: abschatzende Eisigkeit, mit der heute zwei Frauen sich gegenseitig mustern konnen. □ einschatzen: die Lage, Situation, die Verhaltnis- se; einer Person, seltener einer Sache einen bestimmten Rang zuerkennen: wird im allgemei- nen mit abstufenden Artangaben verbunden: z.B. Ich schatze ihn, seine Fahigkeiten sehr hoch/- gering ein. □ bewerten- Fahigkeiten, Leistung, Šport □ beurteilen -Leistung, Buch, einen Menschen zu einer Person oder Sache vvertend Stellung nehmen, sich uber jmdn. oder etw. ein Urteil bil- den (und es auBern) wird oft mit Artangabe ver¬ bunden, die eine Bewertung ausdruckt, z.B. Er hat das Buch sehr abfallig beurteilt. □ ausvverten - izraz iz statistike = analizirati, den VVert von etw. vermitteln oder durch Ordnen vvertvoll, nutzbar machen, z.B. Material, Zahlen fur eine Arbeit, Erfahrungen, Kenntnisse □ bemessen - denarno oceniti - z.B. Bemessung der Gedstrafe, des Schadens 5.OMEJITI - abgrenzen, begrenzen, befristen, beschranken, einschranken □ abgrenzen (razmejiti) - Grundstucke, Gebiete, Rechte, Aufgabenbereiche Kostenabgrenzung - razmejiti na različna ob¬ dobja □ begrenzen - (zeitlich, raumlich, ortlich) begrenz- te Redezeit, begrenzte Moglichkeiten, begrenz- te Mittel, begrenzter Verstand, (geistig be- schrankt, engstirnig), begrenzte Ausvvahl von Gesundheitsgefahrdungen, aber die Geltungsdauer begrenzen = befristen z.B. einen Vertrag, VVechsel, eine befristete Ge- nehmigung, □ beschranken - einer Sache Grenzen setzen: Ausgaben, VVettbevverb, Investitionen (Handels- und Einfuhrbeschrankungen = Restriktionen) De- visenbeschrankungen, mengenmaBige Be- schrankungen □ einschranken - Produktion, Umfang, Kosten, Ausgaben, Recht, das Rauchen, z.B. Der Reise- verkehr auf dieser Strecke (vvegen Bauarbeiten) jmds. Handlungsfreiheit (durch eine MaBnahme) oder ich muB mich einschranken (bescheiden leben) 6. PREDELATI - verarbeiten, verformen, umbauen, umrusten □ verarbeiten: aus Rohstoffen herstellen, Fleisch zu Wurstwaren, Gold zu Schmuckgegenstanden □ Verformung = Umgestaltung, lahko pa pomeni tudi deformacija □ Umbau, Umriistung eines Motors, einer Maschi- ne zu einem neuen Zvveck v slovenskem jeziku cesto uporabljamo izraz predelava stroja, v bi¬ stvu gre za isti stroj, ki se ga priredi za drug na¬ men 36 MOSTOVI 1/1989/XXIV 7. NEOPOREČNOST - Einvvandfreiheit, Unbedenk- lichkeit □ einvvandfrei ist fehlerfrei, untadelig, keinen Man- gel aufweisend (Waren), tadellos, vorbildlich (Benehmen) unbedenklich - keine Bedenken erregend gesundheitliche Unbedenklichkeit, moralisch- politische U. 8. POOBLASTITI - beauftragen, ermachtigen, be- vollmachtigen □ beauftragen - jmdm. einen Auftrag erteilen, ihm etvvas zu tun geben: dienstlich, vorubergehend, vertretungsweise predstavnik podjetja = der Beauftragte des Un- ternehmens in ne Vertreter, ki je uradni zastop¬ nik kot agent npr. Verkaufsvertreter ali Vertreter v diplomaciji □ ermachtigen - von einer hoheren Autoritat uber- tragenes Recht, eine bestimmte Macht auszu- iiben, bestimmte Handlungen vorzunehmen meist fiir Institutionen, Anstalten, Banken: z.B. ermachtigte Bank, ermachtiger Kundendienst (DDR-Vertragswerkstatt- pooblaščena servisna delavnica). □ bevollmachtigen - im offentlichen oder privaten Bereich die Macht und das Recht geben, fur einen selbst und in seinem Namen eine Rechts- handlung vorzunehmen, wobei dem Handelnden stets gevvisse Grenzen gesetzt sind, die dabei nicht uberschritten vverden durfen. z.B. Wir haben alle Vertreter bevollmachtigt, so- fort Verkaufsverhandlungen fur uns einzuleiten. 9. PODPISATI - unterschreiben, unterzeichnen, unterfertigen □ unterschreiben - einen Brief, Vertrag, ein Schriftstuck (mit Tinte, Kopierstift) □ unterzeichen - einen Brief, Vertrag, das Urteil, der Unterzeichnete □ verantwortlich zeichnen □ unterfertigen - unterzeichnen und abstempeln 10. PRIPRAVITI - vorbereiten, zubereiten, aufbere- iten, bereiten, bereitstellen, vorfertigen □ vorbereiten: Reise, die Gerate fur einen Versuch, Arbeit, eine Unterrichtsstunde □ zubereiten: Speise, Salat, Getranke □ aufbereiten: VVasser (kondicionirati), Haute (strojiti), Erz Kohle □ bereiten: Freude □ bereitstellen: (VVerkzeug) = na razpolago dati, pripraviti orodje za začetek nekega dela □ Vorfertigung -predpriprava mesa 11. PAKIRANJE - Packung, Verpackung, Abpackung □ Packung - Hulle, Umhullung, eine P. offnen, auf- reiBen, der Tee in der silbernen Packung, Prali- nen-, Zigarettenpackung □ Verpackung = Emballage □ Abpackung = in kleinere Mengen teilen und ver- packen Abpackung: zu 5, 10 Stek.) 12. PRILOGA - Anlage, Beilage, Anhang □ Anlage: in der Anlage/anliegend/als Anlage □ Beilage: e-r Zeitung, Reklame und Beilage kot priloga pri jedeh: Fleisch mit B., Reis mit B. □ Anhang (aneks, dodatek) 13. OBLOGA/OPAŽ = Belag, Verkleidung, Auskleidung □ Belag (Brems-, Kupplungs-, FuBboden-, StraBen-, Zungen-, Zahn-, Brot-) als Ueberzug, dunne Schicht, Aufstrich □ Verkleidung: zum Verkleiden vervvendetes Mate¬ rial, als AulBenverkleidung: z.B. die Heizkorper, Maschinenteile (mit Blech, Holz, Seide, Marmor- /Fasade/ verkleiden, Verkleidungsmauer □ Auskleidung = Innenauskleidung, Innenfutter, einen Hohlraum auskleiden: z.B. den Ofen mit Schamottensteinen, einen Kasten mit Sand, ein Zimmer mit VVandbehangen, auch Betonausklei- dung, mit Bohlen und Brettern 14. OBSTOJNOST = Bestandigkeit: Hitze-, Kalte- □ Festigkeit: StoB-, Biegungs-, Saure-, VerschleiB- 15. URGENCA = Mahnung, Anmahnung, Einmah- nung URGIRATI = mahnen, anmahnen □ bei jmdm. etw. anmahnen = urgirati □ mahnen = wegen einer Schuld mahnen, um Zahlung mahnen (Mahnbrief, Mahnschreiben, Mahnzettel) = opomniti oder abmahnen -Abmahnungsschreiben = pis¬ meni opomin □ Einmahnung (osterr., Rechtssprache) z.B. So tritt die Verbindlichkeit, die Schuld zu za- hlen erst mit dem Tage ein, an vvelchem die Ein¬ mahnung geschehen ist. 16. PRISOTEN - anvvesend, zugegen, gegenvvartig, im Beisein (in Gegenvvart/Anvvesenheit) von □ anvvesend: wird nur von Menschen gesagt sich an einem bestimmten Ort befinden: Er ist zur Zeit nicht hier anvvesend MOSTOVI 1/1989/XXIV 37 □ zugegen: sich an einem bestimmten Ort befin- den, um an einem dort stattfindenden Gesche- hen z.B. an einer Veranstaltung, einer Festiich- keit teilzunehmen, z.B. Ich war bei der Eroffnung nicht zugegen. □ gegenvvartig: an einem bestimmten Ort, bei einem bestimmten Vorgang, Geschehen anwe- send sein, betont mehr die blol3e Anwesenheit eines Menschen als sein geistiges Beteiligtsein an etvvas. z.B. Er war bei der Verhandlung nicht gegenvvar¬ tig- □ im Beisein von: z.B. Im Beisein von bis zu drei Mitarbeitern Paziti je potrebno pri prevodu pomena »delno priso¬ ten«, (pri zapisnikih) zeitvveise zugegen in ne »teilvveise zugegen«, kot se to pogosto bere. 17. UGOVOR = Widerspruch, Einspruch □ VViderspruch: Behauptung des Gegenteils, die Anspruchs (entschieden) bestreiten, VVider¬ spruch Berechtigung einer AeuBerung oder eihes erheben, Einvvande machen(erheben), Kontra geben, kontern z.B. Gegen diese Behauptung muB ich VVider¬ spruch erheben. □ Einspruch (energischer, berechtiger E.), Protest, Beschvverde, Veto z.B. Sein Einspruch,den er gegen die Rechtsgultigkeit des Vertrages erhoben hatte, war gut begrundet. 18. USTREZEN/ODGOVARJAJOČ = geeignet, entsprechend, angemessen, anpassend, passend, zutreffend □ geeignet: einem bestimmten Erfodernis entspre¬ chend, tur einen best. Zvveck vervvendbar, druckt mehr die zufallige Brauchbarkeit einer Person oder Sache aus. z.B. Ich sah mich nach einem geeigneten Tuch um, das als Notverband dienen konnte. ein geeignetes Mittel finden, an geeigneter Stelle abhandeln □ entsprechend: ahnlich, ungefahr gleichend, an¬ gemessen, gemaB, nach, analog z.B. eine der Tat entsprechende Belohnung oder Strafe, ein dem geleisteten Dienst entsprechendes Trinkgeld jmdn. seinen Leistungen entsprechend be- zahlen, den Umstanden, Anvveisungen entsprechend handeln entsprechend seinem Antrag, seinem Antrage. □ angemessen: dem Zvveck einer Sache entspre¬ chend, ihm durchaus genugend; besagt, daB eine Bemuhung um etw., eine Leistung nach ihrem AusmaB, ihrer GroBe im richtigen Verhaltnis zu seinem Erfordernis, zu ihrem Zvveck oder Erfolg steht; z.B. eine angemessene Entschadigung, Be- zahlung, Betrag, Honorar □ anpassend: anpassendes Verhalten VVerte, Normen und Tatigkeiten, die in einer Ge- sellschaft verfehlt sind, sind durch angepasste zu ersetzen. □ passend: einem best. Zvveck angemessen, zu einer best. Absicht dienlich, wird meist von Sachen, seltenervon Personen gesagt, im allge- meinen objektbezogen vervvendet z.B. Ich hielt diese Methode nicht tur passend. auch: passende GroBe, p. Ausdriick, bei p. Gelegenheit □ zutreffend: auf Formularen: Zutreffendes bitte unterstreichen/ankreuzen 19. ZAMENJATi/IZMENJATI = ausvvechseln, ersetzen, umvvechseln, einvvechseln, austauschen IZMENJATI □ ausvvechseln: eine durchgebrannte Sicherung, Zundkerzen, □ erstzen:durch neues/neuen/neue umvvechseln: ausvvechseln, umtauschen. z.B. Lire in Mark, Papiergeld in Munzen □ einvvechseln: in kleinere Geldeinheiten (ein- tauschen) □ austauschen: Maschinenteile (vvechselseitig schicken), Gedanken (gegenseitig mitteilen), Studenten, Gefangenen (sich gegenseitig zuschicken) 20. STROŠKI - Kosten, Unkosten, Aufvvand, Aus- gaben, Auslagen □ Kosten: Aufvvand an Geld, Ausgaben, Gebuhren, Gerichtskosten aufbringen, Kosten bestreiten, Kosten decken (die Ausgaben durch Einnahmen ausgleichen) Kosten tragen, □ Unkosten: Kosten, die auBer dem Anschaffungs- preis entstehen u. sich dem Einzelerzeugnis nicht zurechnen lassen, sondern auf alle Erzeug- nisse umgelegt vverden) umg. oft Kosten, Aus¬ gaben z.B, sich in Unkosten sturzen Unkostenbeitrag = Beitrag der Gaste zu den Un¬ kosten z.B. bei Veranstaltungen. □ Aufvvand: an Geld, Material, Zeit, Energie □ Ausgaben: Geldaufvvand, die Ausgaben uber- steigen die Einnahmen, offentliche Ausgaben □ Auslagen: Ausgaben, ausgelegtes Geld 38 MOSTOVI M1989!XXIV 21. PLAČATI = bezahlen, zahlen, begleichen, be- streiten, entrichten, entgelten, abgelten, verguten □ bezahlen: den Preis fur etw. (die Ware, den Ge- genstand, eine Dienstleistung) begleichen □ zahlen: einen Geldbetrag fur etw. hingeben, im Unterschied zu »bezahlen« braucht nicht immer eine besondere Verpflichtung vorzuliegen, es kann freivvillig und ohne Gegenleistung vorge- nommen werden; in bezug auf Zahlungen zugun- sten anderen oder in bezug auf regelmaBige Zahlungen vervvendet, z.B. Er zahlt seinen Eltern jeden Monat 300 Mark. ... dal3 Sie nicht mit Autostop nach Rom fahren ... Lieber zahle ich Ihnen die Bahn oder das Flugzeug. □ begleichen: einer schriftlich festgelegten, unter Umstanden schon eine Zeitlang bestehende geldlichen Verpflichtung vollstandig nachkom- men: hauptsachlich auf eine Rechnung, Zeche und auch Schulden bezogen: z.B. Rechnung, Schulden, VVechsel □ entrichten: (Amstdt.) einen gesetzlich, nach Hohe und AnlaB festgelegten Geldbetrag be¬ zahlen, der jmdm. (von einer offetlichen Institu- tion) regelmaBig oder von Fali zu Fali abgefordert wird: bezieht sich auf Gebuhren, Zoll, Tribut usw. z.B. An der Kasse haben wir einen kleinen Ein- trittspreis entrichtet. Wer sich gegen das Ge- setz verging, hatte hohe GeldbuBe zu entrichten. □ bestreiten: die Kosten (unter Muhen) tur etw. aufbringen, kann mit Bezug auf gevvisse Be- darfsgebiete (wie Lebensunterhalt, Haushalt, Ernahrung, Kleidung) gebraucht vverden □ entgelten: furetvv. bezahlen, belohnen, verguten, ersetzen □ abgelten: eine Schuld, Verlust □ verguten: (Vervvaltungsspr.) jmds. Arbeits- leistung mit den dafur vorgesehenen Geldern (und nach best. Tarifordnung) bezahlen, das Wort versucht, die VVertschatzung der Fahig- keiten und Krafte auszudrucken, die der Arbeitende zur Verfugung stellt z.B. Der Direktor versicherte ihm, daB man seine Tatigkeit im Werk angemessen verguten vverde. MOSTOVI 1/1989/XXIV 39 Matej Rode Prevajalstvo in združeno delo Društvo znanstvenih in strokovnih preva¬ jalcev Srbije je 21. in 22. novembra 1988 v Hercegnovem pripravilo posvetovanje s temo Prevajalstvo in združeno delo. .Menili so se o odnosih med prevajalci in naročniki prevodov, o kakovosti prevodov ter o uporabi sodobnih pomagal za prevajalsko delo. Že tretjič, posvetovanje pripravljajo vsako drugo leto, so se zbrali strokovni prevajalci iz vse Jugoslavije. Prispelo je več kot dvesto udeležencev iz vseh republik ter iz Vojvodine. S Kosova ni prišel nihče, čeprav so se neka¬ teri že prijavili. Verjetno bi udeležencev bilo še več, ko ne bi bilo tako slabo vreme. Tako zara¬ di burje nekaj časa ni delovalo letališče v Du¬ brovniku in je marsikateri udeleženec moral potovati po različnih ovinkih. Kljub vsemu je posvetovanju v dveh dneh, na treh plenarnih zasedanjih, uspelo skoraj v celoti izvesti dokaj bogat program. Odpovedali so le en sam referat. V prvem vsebinskem sklopu, o odnosih med prevajalcem in naročnikom prevoda, je najprej govoril M. Hajdin iz Beograda. Opozoril je na dva osnovna očitka, ki jih imajo naročniki v zvezi z delom strokovnih prevajalcev. To sta neupoštevanje rokov ter premalo natančno poznavanje strokovne terminologije. Po refe¬ rentovem mnenju je glavni vzrok nesporazu¬ mov pomanjkljivo poznavanje osnovnih zako¬ nitosti prevajalčevega dela in zato nekateri zahtevajo od prevajalcev več, kot le-ti zmore¬ jo. J. Petkovič iz Beograda je iz lastnih dolgo¬ letnih izkušenj predstavil mesto in naloge konsekutivnega prevajanja pri mednarodnem sodelovanju. G. Srbovan iz Novega Sada je, izhajajoč iz opisa razmer v Vojvodini, govorila o tem, kak¬ šno je mesto prevajalcev v državni upravi. D. Dostal iz Sarajeva je razpravljala o delu pre¬ vajalcev v proizvodnih delovnih organizacijah. S kratko anketo, v katero je vključila tudi po¬ datke iz nekaterih slovenskih podjetij, je ugo¬ tovila dve skrajnosti: prevajalci so bodisi odtu¬ jeni od same proizvodnje ali pa so vanjo inte¬ gralno vključeni. Zagovarjala je drugo mož¬ nost, češ da je le poznavalec delovnega pro¬ cesa lahko dober prevajalec. Govorila je tudi o neenakomerni obremenjenosti prevajalcev, saj v proizvodnji nujno nastopajo obdobja, ko njihovo delo ne more biti tako intenzivno, in v zvezi s tem menila, naj bi se v takih obdobjih ukvarjali z lastnim izpopolnjevanjem, s pripra¬ vami za strokovne glosarje ali za delo z raču¬ nalniki. O razlikah v ekonomskih razmerah prevajalcev, ki so pogodbeno povezani z zdru¬ ženim delom, in tistih, ki prevajajo za založbe, je govoril A. Omerza iz Ljubljane. Prikazal je posledice neorganizirane ponudbe prevajal¬ cev knjig in dobro organiziranih založb ter svetoval prevajalcem knjig, naj se organizira¬ jo. V referatih, ki so obravnavali kakovost prevajanja, sta se izoblikovala dva pogleda. V. Perovič iz Beograda je trdila, da imajo pred- 40 MOSTOVI 1/1989/XXIV nost prevajalci, ki dobro poznajo oba jezika, L. Mitrovič, prav tako iz Beograda, pa je menila, da je kakovost prevoda odvisna predvsem od poznavanja stroke, o kateri govori besedilo. J. Brdanovič iz Sarajeva je skušal združiti oba pogleda in je kot merilo kakovosti predlagal upoštevanje trojega: znanja jezika, poznava¬ nja terminologije in ažurnosti pri delu. O vlogi jezikovnega pouka pri prevajanju je govoril M. Rode iz Celja. Trdil je, da za uspešno prevaja¬ nje ni dovolj zgolj poznavanje obeh jezikov, ampak je potrebno tudi vedenje o tem, kaj je to prevajanje in kaj se dejansko dogaja, kadar prevajamo. Znanje o tem naj bi dobili vsi dijaki že v srednji šoli, in sicer v okviru pouka mate¬ rinščine. Del posvetovanja je bil namenjen tudi uporabi sodobnih pomagal pri prevajanju, predvsem računalnikov. M. Jovanovič iz Beo¬ grada je razložil prednosti računalnikov že pri čisto tehničnih opravkih, ki jih ima prevajalec pri pisanju in dokončnem oblikovanju preve¬ denega besedila. Pri tem je opozoril na koristi, ki jih imajo od tega oboji, tako prevajalci kot uporabniki prevodov. M. Rajkov iz Beograda seje lotil problema prevajanja iz naravnih jezi¬ kov v številne programske jezike, ki jih upo¬ rabljajo računalniki. Menil je, da je treba tudi tistim, ki to počnejo, t.j. programerjem, priznati status prevajalcev. V zvezi s temo o računalnikih kaže opozo¬ riti na eno od spremljevalnih prireditev posve¬ tovanja. Podjetje El iz Niša je z nekaj računal¬ niki, ki jih proizvaja v koprodukciji, pripravilo majhno računalniško delavnico. Vendar po¬ sebnega zanimanja ni bilo. razlog je preprost. Računalniška pismenost le počasi prodira med prevajalce. Z improvizirano anketo na enem od zasedanj so ugotovili, da od skoraj dvesto prisotnih uporablja računalnik le deset prevajalcev. Gost posvetovanja V. Ryžkov iz Moskve je prikazal delo prevajalske službe v Trgovski zbornici ZSSR. Letno prevedejo ka¬ kih 60 000 avtorskih pol. Od tega 80 odstot¬ kov v ruščino, ostalo v druge jezike. Iz angleš¬ čine prevedejo 40 odstotkov, iz nemščine 20, dober odstotek pa tudi iz srbohrvaščine. Med značilnosti posvetovanja je treba nedvomno šteti tudi bogato razpravo. Po vsa¬ kem zasedanju, na vsakem so udeleženci sli¬ šali poJštiri referate, se je razvila živahna di¬ skusija. Kljub temu da so nekateri razpravljav¬ ci marsikdaj odstopali od tem, ki so jih naka¬ zovali referati, je bilo slišati veliko zanimivega. Taka je bila ugotovitev, da v zadnjem času prevajalci vendarle dobivajo v svojih delovnih organizacijah vse večji ugled. Združeno delo ceni prevajalca toliko, kolikor se ceni sam, je bilo rečeno. K temu je veliko pripomogla kako¬ vost in strokovnost prevajalcev. Za pravilno ceno prevajanja in prevajalcev pa bi bilo treba storiti še marsikaj, da bi tudi vodilni kadri zve¬ deli, kaj je prevajanje. Nekdo je med drugim predlagal, naj bi dokončno izdelali pravilnik, ki bi jasno določal dolžnosti in pravice prevajal¬ cev, nekakšen prevajalski kodeks. Ob zaključku je bilo sprejetih tudi nekaj sklepov. Med njimi kaže opozoriti na ponovno zahtevo, da je treba prevajanje vključiti v viso¬ košolski študij. Dokler do tega ne bo prišlo, naj se z izobraževanjem prevajalcev ukvarjajo društva. Nadalje, da je treba v sleherno izo¬ braževanje prevajalcev vključiti vsaj osnove o uporabi računalnika. Sklenili so tudi, da je tre¬ ba programerje, prevajalce iz naravnih jezikov v jezike računalnikov, primerno organizirati in jih vsaj kot sekcijo vključiti v društva prevajal¬ cev. MOSTOVI 1/1989/XXIV 41 Marjan Golobič Vtisi s posvetovanja Moja naloga na tem srečanju je bila pred¬ vsem v tem, da ugotovim, kakšno je stanje ra¬ čunalniško podprtega prevajanja v Jugoslaviji, koliko se torej računalniki neposredno upo¬ rabljajo pri prevajanju strokovnih in tehničnih besedil. Da bi prišel do čimbolj točnih podat¬ kov, sem izvedel kratko anketo, v kateri sem anketirance vprašal, ali pri prevajanju uporab¬ ljajo računalnik. Ugotovil sem, da jih uporab¬ ljajo zelo malo. Dobil sem, na primer, odgovor, da računalnikov nimajo, da pa imajo naročene najsodobnejše elektronske tipkalne stroje. To je zelo kratkoročen in kratkoviden način izboljšave prevajalskega dela, saj elektronski tipkalni stroj v primerjavi z mehaničnim ne pomeni bistvenega napredka, je pa tudi drag. Na tem srečanju je Ei Honeywell Buli predstavil svoj program lntex. Največja pred¬ nost tega urejevalnika besedila je možnost uporabe srbohrvaške in makedonske cirilice, srbohrvaške, slovenske in mednarodne latini¬ ce, pa tudi albanske in ruske pisave v istem besedilu ali celo stavku. Ta program bi zelo ustrezal tistim podjetjem, ki imajo veliko po¬ slovnih stikov z jugoslovanskimi republikami in pokrajinama ali s Sovjetsko zvezo. Več informacij dobite pri Ei Niš, Honeywell Buli (natančnega naslova prospekt ne navaja). Svetla točka je bil referat Mladena Jova¬ noviča Prevodenje i savremena sredstva rada. Pred predstavitvijo svojega referata je povabil navzoče, bilo nas je nekaj čez dvesto, naj dvignejo roke tisti, ki pri delu uporabljajo raču¬ nalnike. Rezultat je bil precej klavrn. Samo de¬ vet udeležencev, kar znaša 5 odstotkov, je dvignilo roko. Jovanovič je zelo nazorno opisal uporabnost in prednosti računalnika pri pre¬ vajanju in s tem opozoril na dejstvo, da je uve¬ ljavljanje računalnikov v prevajanju neizogib¬ no potrebno. Nakazal je tudi bodočo vlogo ra¬ čunalniških programov, ki prevajalcu ne bodo samo orodje, ampak že pravi svetovalci in so¬ delavci. Sicer pa sem opazil, da na posvetovanju Prevodilaštvo i udruženi rad ni bilo prav veliko posvetovanja in tudi združeno delo ni bilo pri¬ sotno. Vse preveč je bilo teoretiziranja in filo¬ zofiranja: ali obstaja teorija prevajanja ali ne, to je vprašanje. Neizogibno je bilo seveda tra¬ dicionalno tarnanje o strašno slabem statusu prevajalcev in kaj vse bi bilo treba storiti, da bi se le-ta izboljšal. Na koncu lahko rečem, da pa sem ven¬ darle dobil precej zanimivih in koristnih infor¬ macij. Moje prevajanje pa zaradi tega ne bo prav nič boljše. Morda popolnoma napačno razumem namen teh prevajalskih srečanj, ki se po Jugoslaviji vrstijo skozi celo leto, toda zdi se mi, da bi morala biti vsaj polovica vsa¬ kokratnega programa praktično delo, t. i. de¬ lavnice posameznih jezikovnih sekcij. Tako bi prevajalec zapustil posvetovanje obogaten z novim znanjem, ki bi ga lahko aktivno uporabil pri delu. Trenutno pa je razlog za obisk takega posvetovanja samo v tem, da se prevajalci in prevajalke ponovno srečajo, pokramljajo in morda zvedo, kaj se dogaja med kolegi v dru¬ gih republikah. Ali pa ima morda DZTPS po¬ gum in voljo.organizirati kaj bolj praktičnega? 42 MOSTOVI 1I1989/XXIV Mladen Jovanovič Prevodjenje i savremena sredstva rada prevodilaca Translation and Contemporary Translator’s Tools Mladen Jovanoviči paper entitled »Prevodenje i savremena sredstva rada prevodilaca« (Translation and Contemporary Translator’s Tools) provides a thorough evorvievv of the current possibilities and advantages of computer-aided translation. The paper describes at some length the implications and applications of Computer hardvvare and softvvare in translation work. Furthermore, it offers convincing arguments as to the advantages of computer-aided translation for the transiator as well as for the Client, and concludes that breakthroughs in the field of computers, such as artificial intelligence, will further enhance the work of transtators in the future. Bez alata nema zanata (Narodna poslovica) Jezik kao fenomen, kao karakteristika ljudske vrste koja se razvila zajedno s razvo¬ jem ljudske misli, kao osnovno sredstvo za sporazumevanje medju ljudima, ima u naše vreme dva pojavna oblika: govor i pismo. Go¬ vor je primaran, pismo sekundarno. Govor, još uvek jedini pojavni oblik jezika za večinu ljudi na svetu, jeste primaran - u smislu da je on, pre svega, »prirodan«: univerzalan je, mnogo je stariji, razvio se zajedno s razvitkom svesti, usvaja se automatski, podesniji je za svako- dnevnu, osnovnu komunikaciju i, što je za nas ovde važno, čovek se radja sa svim »alatima« koji su mu potrebni za komunikaciju (govo¬ rom) i »otvoren« je za jezičku komunikaciju neprestano, i dan i noč, od momenta rodjenja pa do smrti. S druge Strane, pismo (sekundarni pojav¬ ni oblik jezika) je »veštačko«, izmišljeno. Mno¬ go je mladje od govora, nije za osnovnu, sva- kodnevnu komunikaciju, nije univerzalno, mora se učiti i, što je za nas ovde zanimljivo, zahteva poseban »alat« - ako ništa drugo, onda bar olovku i papir. Sve ovo, na izvestan način, odnosi se i na prevodjenje i različite vrste prevodjenja. U naj- večem broju slučajeva, uz usmeno provodje- nje - za provodjenje govora - nije potreban nikakav drugi alat osim onoga koji i prevodilac i drugi učesnici u interjezičkoj komunikaciji več poseduju. S druge Strane, i najobičnije pismeno prevodjenje zahteva alat. Što su zahtevi u pismenom prevodjenju veči, to je i potreba za odgovarajučim alatom veča. U ovom radu govoriču o savremenim ala¬ tima, sredstvima rada prevodioca. To su, na¬ ravno, mikroračunari, razni programi za pisa¬ nje i obradu teksta, banke podataka, rečnici, itd. Ipak, bez obzira na značaj ovih savremenih sredstava rada, o njima se ne može govoriti izvan konteksta opštih uslova i ostalih, »tradi¬ cionalnih« sredstava rada. Zbog toga želim da podsetim učesnike ovog skupa da je ovaj rad, na neki način, nastavak rada sa skoro identič¬ nim naslovom (»Uslovi i sredstva rada prevo¬ dilaca«) koji sam izneo 10. novembra 1984. godine, na ovom istom mestu, na savetovanju »Prevodilac i udruženi rad«. Ovaj rad počinje tamo gde se prethodni završava. Da se podsetimo. U tom ranijem radu na- veo sam šest najbitnijih uslova rada prevodio¬ ca: 1. odnos sredine prema radu i radnim zadaci- ma prevodioca, 2. normative za rad prevodioca, 3. blagovremenost dostavljanja radnih zada- taka prevodiocu, MOSTOVI 1/1989/XXIV 43 4 . vrstu radnih zadataka prevodioca, 5. pismenost tekstova s kojima prevodilac radi, i 6. opremljenost radnog mesta sredstvima rada. Govoreči o sredstvima rada prevodioca, naveo sam: 1. rečnike (jednojezične i dvojezične, opšte i terminološke, rečnike stranih reči i izraza, rečnike idioma itd.), 2. priručnike, 3. enciklopedije (opšte i specijalizovane), 4. knjige, časopise i druge publikacije iz obla¬ sti kojima se prevodioci bave, na jezicima s kojima rade, 5. stručne časopise i knjige s teorijskim član- cima o prevodjenju, 6. udžbenike o prevodjenju, 7. banku ili banke podataka, i 8. stručnjaka (konsultanta) iz oblasti kojom se prevodilac bavi. Danas, posle ravno četiri godine, ovim spiskovima nije potrebno ništa oduzeti. Sve što je tada rečeno još uvek je aktuelno, ali je potrebno dodati savremena sredstva rada: več pomenute mikroračunare, programe za pi¬ sanje i različitu obradu teksta, banke podata¬ ka itd. Naime, pre četiri godine (neko če se si¬ gurno toga setiti) rekao sam da jedan mikro- računar sa štampačem - a to je sve što prevo- diocu treba - košta negde izmedju pet i osam hiljada dolara. Danas, cena odličnog mikrora- čunara i odličnog štampača za potrebe prevo¬ dioca iznosi negde izmedu dve i dve i po hilja- de dolara. Ovo ogromno pojevtinjenje (bez obzira na odnos dolara prema dinaru, jugoslovensku in- flaciju i realni pad ličnih dohodaka) učinilo je da ova savremena sredstva rada budu do- stupna - možda je ipak bolje reči, dostupnija - i našim prevodiocima, kako samostalnim tako i onima u radnom odnosu. Ovo tim više što smo u našem društvu, izgleda, došli do sa- znanja da se u 21. vek ne može iči s tehnikom koja je na nivou »štapa i kanapa«. Da najzad predjem na stvar. Pod savre- menim sredstvima rada prevodioca danas se podrazumevaju: A. Hardver A.1. Mikroračunar A.2. Monitor A.3. Tastatura A.4. Štampač A. 5. Modem B. Softver B. 1. Program za pisanje i obradu teksta B.2. Program za črtanje B.3. Program za slanje i primanje pro¬ grama i podataka*pomoču telefona B.4. Banka podataka B.5. Rečnici B.6. Ekspertni sistem(i) Da pogledamo sada svako od ovih sred- stava ponaosob. Razlog zbog kojeg ih navodi- mo i opisujemo ponaosob jeste taj što se ona uglavnom i nabavljaju (prodaju i kupuju) po¬ sebno. Svaki korisnik, več prema svojim po¬ trebama, ali i finansijskim mogučnostima, na¬ bavlja i sastavlja svoju »konfiguraciju«. Mikroračunar. Nema sumnje da je mikro¬ računar, centralna jedinica - kutija u kojoj se nalazi mikroprocesor (čip), memorijski čipovi, disketne jedinice, kontroleri itd. - najznačajni- ji deo celokupne konfiguracije. Od mikropro- cesorazavisi brzina rada (mikro)računara, ali i veličina memorije koja se može »adresovati«. Za ozbiljan rad potrebno je da mikroprocesor bude šesnaestobitni, da radna memorija (RAM) iznosi najmanje 640 KB radne memori¬ je, da računar ima tvrdi disk od najmanje 20 MB i jednu disketnu jedinicu (od 360 KB ili, još bolje, od 720 KB ili od 1,2 MB). Monitor. Za potrebe prevodioca je mono- hromatski monitor (zeleni, narandžasti ili cr- no-beli) sasvim dovoljan. Monitor mora da ima rezoluciju, koja omogučuje najmanje 60 slov- nih trakova u redu horizontalno i 25 redova vertikalno. Rezolucija je u uskoj vezi s kvalite¬ tam ekranskog prikaza. Ako kvalitet ne zado- voljava (ako alfanumerici »plivaju« po ekra¬ nu), rad s tim monitorom (što če reči, rad s ra- čunarom) može negativno da se odrazi i na zdravlje (vid) prevodioca, ali i na kvalitet nje- govog rada. Uz savremene računare uglav¬ nom se nude dvanaestopalačni monitori. Uz doplatu od oko 50 dolara (koja se po mom du- bokom uverenju isplati) može se dobiti i četr- 44 MOSTOVI 1/1989/XXIV naestopalačni monitor, koji je mnogo komotni- ji za rad. Tastatura. Kvalitet tastatura - preko kojih se »sporazumevamo« s računarom i pomoču kojih unosimo podatke u računar - onih koje se mogu nači na tržištu Zapadne Evrope, Amerike ili Dalekog Istoka - uglavnom zado- voljava potrebe korisnika. Štampač. Postoji nekoliko vrsta štampa- ča- izlaznih jedinica na kojima se tekst obra- djen pomoču računara štampa. Treba pome- nuti matrične (iglične) štampače, laserske štampače i štampače s lepezom. U ovom mo¬ mentu, za prevodioca su najinteresantniji ma¬ trični štampači s 24 iglice, kako zbog odnosa cena - kvalitet, tako i zbog primenljivosti. Ovi štampači daju otisak koji je jednak otisku pi- sače mašine (što se postiže i na laserskim štampačima i onima s lepezom), ali i moguč- nost grafičkih prikaza (što se može postiči na laserskim štampačima, koji su mnogo skuplji, ali ne i na onima s lepezom). Modem. Modem je sprava koja moduliše i demoduliše izlazni, odnosno, ulazni signal iz računara tako da se on može preneti preko telefona. Pomoču modema prevodilac može da pošalje svoj tekst drugom prevodiocu, ili krajnjem korisniku (ukoliko krajnji korisnik po¬ seduje modem i računar), ali i da se uključi, i koristi se nekom nacionalnom ili internacio¬ nalnem bankom podataka iz njemu potrebne oblasti. Ovim sam završio pregled hardvera po- trebnog prevodiocu za ozbiljan, profesionalni rad. Da sad pogledamo softverske potrebe. Program za pisanje i obradu teksta. Pro¬ gram za pisanje i obradu teksta je najznačaj- niji softverski paket koji je potreban prevodio¬ cu. Danas se od programa za obradu teksta očekuje da poseduje sledeče kvalitete, to jest, da omogučuje: 1. WYSIWYG (What You See Is VVhat You Get - ono što vidiš jeste ono što i do- bijaš) prikaz na ekranu. Drugim rečima, prikaz na ekranu treba da bude identičan s izgledom teksta na štampaču. To se odnosi na vrstu sloga (fonta) - kao što je običan slog, kurziv, masna slova, podvučeni tekst, itd., ali i na broj slovnih mesta u redu i broj redova na strani. Večina popularnih programa za obradu teksta poseduju, u večoj ili manjoj meri, ovu karak- teristiku i programi »sami« - automatski - po- dešavaju sve, ili večinu parametara, ali samo dok se radi s istom veličinom slova. Kad se veličina slova prameni, potrebno je da korisnik sam interveniše, da preračunava broj slova u redu na ekranu i na štampaču (na papiru) - čime se WYSIWYG na ekranu gubi. Neki programi, medjutim, omogučavaju automatski »prelom« stranice na kojoj se na- laze delovi teksta s različitim veličinama slova, ali zbog toga žrtvuju i klasični WYSIWYG kod tekstova s istom veličinom slova. Jednom rečju, prostora za poboljšanje u ovoj oblasti još uvek ima. 2. Program treba da sadrži potprogram za črtanje ili mogučnost da se erteži uradjeni po¬ sebnim programima za črtanje uključe u tekst. Ovde se radi o črtanju grafikona, formula itd. 3. Dobar program za obradu teksta (ovde je naglasak na obradi, a ne samo na pisanju) treba da omoguči različite vrste pretraživanja i zamenjivanja teksta. 4. Pored pretraživanja i zamenjivanja teksta, savremeni programi za pisanje i ob¬ radu poseduju i druge osobine: pravljenje glo- sara, makroa, indeksa, prebrojavanje slova ili reči, spajanje dva teksta u jedan i torne slično. 5. Dobar program za pisanje i obradu tek¬ sta treba da poseduje rečnik sinonima (teza- urus), program za kontrolu i korekciju štam- parskih grešaka. Večina programa ima ove osobine, doduše, samo za velike svetske je¬ zike. U vezi s ovim treba istači da su ovi reč- nici i programi za korekciju teksta prvobitno namenjeni samom pisanju teksta, a ne prevod- jenju, što če reči da su tezaurusi jednojezični. lako neki od popularnih programa za pi¬ sanje i obradu teksta pružaju mogučnost ele- mentarnog črtanja (okvir oko jednog dela tek¬ sta i slično), za pravo črtanje grafikona ili ne¬ kih drugih tehniških erteža i prikaza potreban je poseban program za črtanje spojiv s programom za pisanje i obradu teksta. Programska podrška modema. Da bi se koristio ranije opisani modem za slanje i pri¬ jem podataka potreban je odgovarajuči pro- MOSTOVI 1/1989/XXIV 45 gram pomoču koga se podešavaju brzina sla- nja podataka i ostali parametri. Bez ovakvog programa nije moguče koristiti se velikim na¬ cionalnim i internacionalnim bankama podata¬ ka, niti preko telefona razmenjivati podatke s drugim korisnicima. Banke podataka. O bankama podataka govorio sam i pre četiri godine, ali u drugom kontekstu. Računarske banke podataka su nešto sasvim drugo. Radi se o podacima obradjenim pomoču računara i sredjenim po¬ moču računara. Ono što je najzanimljivije je¬ ste da računar u kome se nalaze banke poda¬ taka i računar u kome se ti podaci koriste, obradjuju, ne moraju da budu na istom mjestu. Pomoču več pomenutog modema mogu se ti podaci slati i primati svuda gde postoji tele¬ fonska linija. Rečnici. Ovde se misli na klasične jedno- jezične (i višejezične) rečnike koji se mogu nabaviti u obliku pogodnom za koriščenje po¬ moču računara. Ovo je relativno nova pojava koju su omogučili noviji mikroračunari s bržim procesorima, s večom radnom i spoljnom me- morijom. S razvojem optičkih diskova očekuje se sve veče koriščenje ovakvih rečnika, ali i enciklopedija i drugih »klasičnih« načina za uskladištenje i čuvanje podataka. Ekspertni sistemi. Ekspertni sistemi su programi u koje je ugradjena veštačka inteli¬ genčna i koji simulišu znanje eksperata, stručnjaka za neku oblast. Ekspertni sistemi u ovom momentu postoje, na primer, za medici- nu (pomažu lekarima u postavljanju dijagnoze bolesniku na osnovu podataka iz anamneze unetih u program), ali i u nekim drugim obla¬ stima. Što se tiče jezika, postoje ekspertni si¬ stemi za kontrolu stila, na primer, ali njihova upotrebljivost na ovom nivou razvoja nije veli¬ ka i svodi se na pronalaženje, u tekstu, datog broja klišea koji, po mišljenju autora progra¬ ma, nisu »stilski adekvatni«. Bez obzira na sve ovo, smatram da če u bliskoj budučnosti ekspertni sistemi biti sve više koriščeni, naro¬ čita ako dode do povezivanja saznanja do kojih se došlo u mašinskom prevodjenju i po¬ treba »ljudskog« prevodjenja, što se može očekivati u nekoliko sledečih godina. Ovim se završava nabrajanje hardverskih i softverskih potreba za opremanje radnog mesta prevodioca savremenim sredstvima rada. Svemu ovome treba dodati i »jugoslo- vensku dimenziju«: činjenicu da ni računarski hardver ni računarski softver proizvedeni u belome svetu (a tamo se uglavnom i proizvo¬ di), sem retkih i časnih izuzetaka, ne uzimaju u obzir postojanje jugoslovenskih jezika. Ovde mislim na to da se ni na ekranu monitora, ni u štampačima, ne nalaze slova koja postoje u našim jezicima (srpskohrvatskom, slovena- čkom, makedonskom), a ne postoje u azbuka- ma drugih evropskih jezika koji koriste isto pismo - latinicu (a o čirilici i da ne govorimo). Pošto se ovaj problem, ipak, na jedan ili drugi način, može rešiti, i rešava se, smatram da se na njemu ne treba duže zadržavati. Prednosti savremenih sredstava rada prevodilaca Nabavka mikroračunara i odgovarajuče opreme (kad se radi o samostalnim prevodio- cima), ili opremanje radnog mesta prevodioca savremenim sredstvima rada (kad se radi o prevodiocima u radnom odnosu) nije, niti može da bude, sama sebi cilj. Postoje velike prednosti, kako za samog prevodioca, tako i za naručioca i/ili krajnjeg korisnika prevoda. O prednostima za samog prevodioca najbolje govore izjave onih prevodilaca koji su uspeli da se »osavremene«, a koje se mogu svesti na jednu jedinu rečenicu: »Ne mogu da zamis¬ lim da ponovo radim pisačom mašinom!« (Pretpostavljam da više niko ne piše svoje prevode rukom!) U čemu su te prednosti? Pre svega, u udobnosti i lakoči rada koje omogučuje ova tehnologija. Prevodilac se, dok radi prvu verziju prevoda, može skoncen- trisati na sam prevod, a ne na krajnji izgled prevoda (na papiru). Ta prva verzija se može lako menjati, popravljati, dopunjavati. Reč za koju prevodilac ne nadje odmah rešenje može se označiti nekom kombinacijom slova i broje- va koja se kasnije, kad se rešenje nadje, može vrlo lako zameniti. Reči i izrazi koji se često ponavljaju mogu se isto tako pisati u skračenom obliku i kasnije zameniti punim oblikom. 46 MOSTOVI 1/1989/XXIV Druga prednost, naročito kad se radi o prevodiocima u okviru prevodilačkih službi, je¬ ste mogučnost da se prevod lektoriše dok je još na disketi, pre štampanja, i na taj način uštedi i u vremenu i »u papiru«. Treča prednost su več pomenuti rečnici sinonima i programi za kontrolu daktilograf- skih (prevodiočevih, u stvari) grešaka. Tako su, u ovom momentu, ti rečnici sinonima uglavnom rečnici opšteg tipa i to rečnici stra- nog jezika, kao i programi za kontrolu greša¬ ka. Njihovo koriščenje u velikoj meri olakšava rad prevodiocu. Četvrta prednost (o kojoj se u našoj ze¬ mlji može govoriti samo kao o teorijskoj mo¬ gočnosti), jeste mogučnost koriščenja najraz- novrsnijih banaka podataka, u zemlji i u ino- stranstvu, kao i mogučnost razmenjivanja po¬ dataka izmedju pojedinaca. Peta prednost koju treba pomenuti jeste mogučnost povezivanja, u jedan dokument, delova različitih dokumenata, ili mogučnost uključivanja jednog dokumenta (prevoda), ili nekog njegovog dela, u drugi dokument. Šesta prednost odnosi se na krajnji izgled prevoda - na papiru. Kad je prevod uradjen i lektorisan, »doteran« do željenog nivoa, on se može »formatizovati« i štampati po želji, uz puno koriščenje izražajnih sredstava pisma (štampača). Sedma prednost koju treba pomenuti je¬ ste mogučnost da svaki prevodilac, za sebe, s velikom lakočom, pravi svoje sopstvene ban¬ ke podataka, rečnike i glosare, za oblast ili oblasti s kojima radi. Poslednja, osma prednost jeste činjenica da jedna disketa, u zavisnosti od formata, može da sadrži izmedju 150 i 500 stranica teksta. Tvrdi diskovi, u zavisnosti od kapacite¬ ta, mogu da sadrže i nekoliko hiljada stranica podataka. Čuvanje i kasnije pretraživanje i ko¬ riščenje ovako sredene dokumentacije (pre¬ voda ili nekih drugih podataka) mnogo je lak- še, u poredjenju s klasičnim načinom čuvanja podataka na papiru u klaserima, registratori- ma i fasciklama, naročito kad se radi s progra- mima za pisanje i obradu teksta koji daju mo¬ gučnost da se uz datoteku (prevod, u našom slučaju), unesu ključne reči i neki drugi podaci koji če olakšati kasnije pretraživanje. Sve ove prednosti savremenih sredstava rada nesumnjivo olakšavaju rad prevodiocu. Kakve koristi ima naručilac i/ili krajnji korisnik prevoda? Koji su to razlozi koje treba navesti da bi rukovodilac službe predložio i odobrio sredstva za nabavku ovih sredstava rada? Prvi i - u idealnom slučaju - jedini i dovo- Ijan razlog trebalo bi da budu prednosti koje sam več naveo. Kako idealnih situacija nema, treba navesti i druge, drugim ljudima razumlji- vije razloge, koji postoje, ali možda i drugačije formulisati, na drugi način predstaviti ono što je več rečeno. Treba, pre svega, kazati da če se udobnost rada prevodioca pozitivno odra¬ ziti (1) na radni učinak prevodioca, kako na kvantitet tako i na kvalitet njegovog prevoda i (2) da če i krajnji izgled prevedenog doku¬ menta, na papiru, biti u velikoj meri poboljšan. Ova dva dodatna razloga trebala bi da budu dovoljna. Da ih malo detaljnije pogledamo. O povečanju broja prevedenih stranica nije potrebno mnogo govoriti. Logično je da če se poboljšanje uslova za obavljanje nekog rada pozitivno odraziti na radni učinak (pre svega, u smislu kvantiteta). Mnogo je zanimlji- viji drugi deo ove tvrdnje - da če se korišče¬ njem ovih savremenih sredstava rada pobolj¬ šati i kvalitet prevoda. Pitanje je - kako? Odmah treba reči da mikroračunar nije ni- kakva čarobna sprava koja če poboljšati men¬ talne procese prevodioca - a prevodjenje, u svojoj suštini, nije ništa drugo do mentalni proces, koji se odvija u svesti prevodioca dok prevodi - več jednostavno alatka koja olakša¬ va rad i omogučava da se postoječe mentalne sposobnosti prevodioca u potpunosti iskori- ste, ali i da se neke ljudske slabosti i nesavr- šenosti otklone. Ovde mislim, pre svega, na čovekovu sklonost da ide linijom manjeg otpora tj. ma- njeg utroška rada. Uzmimo, na primer, prevo¬ dioca, s klasičnim sredstvima rada, koji, pošto je preveo i otkucao prvih nekoliko stranica teksta, utvrdi da je neka reč, ili rečenica, mo¬ gla da bude mnogo bolje prevedena ili formuli- sana. Da bi taj svoj prevod poboljšao, morao bi da prekucava več završene Strane prevoda MOSTOVI 1/1989/XXIV 47 ili da na njima, rukom ili mašinom, vrši isprav- ke. Čovekova nesavršenost, o kojoj sam go- vorio, učiniče da izuzev kad se radi o nekom specijalnom poslu, prevodilac prosto digne ruke od poboljšanja svog sopstvenog pre¬ voda. Lakoča s kojom se ispravke i pobolj¬ šanja i lektorisanje prevoda obavljaju na računam »primorače« prevodioca da da sve od sebe, da svaki njegov prevod bude njegov najbolji prevod. Na sličan način na poboljšanje kvaliteta prevoda utiču i druge pogodnosti savremenih sredstava rada - dostupnost bankama poda- taka, rečnicima, programima za otkrivanje i is- pravljanje daktilografskih grešaka itd. Da kažem nešto i o poboljšanom izgledu prevoda na papiru koji se može postiči koriš¬ čenjem laserskih štampača ili štampača sa 24 iglice (ili, čak, štampatea u boji). Treba shvatiti, pre svega, da je ovaj izgled prevoda, teksta, na papiru, isto ono što je i pakovanje robe u izlogu prodavnice ili na tezgi samouslu- ge. U vezi s ovim treba napomenuti da se više 40 % postoječih računara u svetu koristi za obradu teksta - upravo zbog mogučnosti koje računar, program za pisanje i obradu teksta, program za črtanje i štampač pružaju za obli¬ kovanje krajnjeg izgleda teksta na papiru koji, sa svoje Strane, utiče na krajnji učinak (utisak) teksta (prevoda) na krajnjeg korisni- ka teksta (prevoda). Zaključak lako u ovom momentu razvoja tehnologije računara i pratečeg softvera nema široko ras- prostranjenih programskih paketa, namenje¬ nih prevodiocima, postoječi programi za pisa¬ nje i obradu teksta, zajedno s programima za črtanje, sami po sebi, onim što pružaju prevo- diocu, po mom dubokom uverenju, opravda- vaju za naše’prilike prilično velike investicije u mikroračunar i prateču opremu. Ne sme se zaboraviti da je investicija danas istovreme- no i investicija za budučnost iz više razloga. Pre svega, programi za pisanje i obradu teksta, kao i sva prateča oprema - i hardver- ska i softverska - postaju svakim danom sve složeniji, zahtevaju sve veči stepen obučeno- sti da bi se mogli pravilno koristiti. Osoba koja nema osnovna znanja iz tehnologije računara, njegovog koriščenja i koriščenja programa za pisanje i obradu teksta, u ovom momentu, može se obučiti za nekoliko meseci. Iduče go- dine, biče potrebno jedan mesec više, a one posle nje, najmanje još jedan mesec više - i tako dalje, sve dok za nekoliko godina ne do- djemo u situaciju kad kursevi više neče moči pomoči. U razvijenom svetu taj problem se ne postavlja u tolikoj oštrini zato što su mikrora- čunari mnogo dostupniji tako da nove genera¬ cije mladih ljudi u tim zemljama »rastu« s mi- kroračunarima. Drugi razlog je više okrenut samom pre- vodjenju. Treba očekivati da če računari četvrte generacije, na kojima se trenutno radi, zajedno s razvojem veštačke inteligencije i mašinskog prevodjenja, otvoriti nove mo¬ gučnosti i za prevodioce, da če u bliskoj budučnosti postojati . programi (ekspertni sistemi) koji neče biti samo puki alat, sredstva rada, več i prava pomoč prevodiocima, nešto kao’lektor ili savetnik. Ukoliko ovaj razvoj ne pratimo, pa makar i sa zakašnjenjem od neko¬ liko godina, pa makar i na najnižem mogučem nivou, nači čemo se u slepoj ulici razvoja u ovoj oblasti, bez mogučnosti da se odatle bez- bolno izvučemo. Treči i poslednji razlog za uvodjenje sa¬ vremenih sredstava rada - kompjuterizacija kancelarijskog poslovanja, kojoj je cilj pove¬ čanje efikasnosti poslovanja uopšte - ukoliko ga sami ne uvažimo, biče nam nametnut sa Strane, baš kao što se to dogodilo sa šifrova- nim oznakama na pakovanju najraznovrsnije robe. Ovim želim da ukažem na potrebu - i mogučnost - da se radno mesto prevodioca opremi savremenim sredstvima rada, koja če se koristiti i za druge kancelarijske poslo- ve. S obzirom na ugled koji prevodioci uživaju, možda bi realnije bilo insistirati da se savre- mena sredstva rada o kojima sam ovde govo- rio »nominalno« nabave za neko drugo radno mesto, a da se prevodiocu omoguči da se i on njima koristi. Bilo kako bilo, stara narodna poslovica o alatu i zanatu pokazuje se još uvek aktuel- nom. 48 MOSTOVI 1/1989/XXIV Dubravka Dostal Uloga prevodioca u proizvodnoj radnoj organizaciji II ruolo del traduttore nelle imprese produttrici II ruolo del traduttore varia molto nelle singole organizzazioni di lavoro. I dati sulla posizione dei traduttori tecnici nelle maggiori organizzazioni di lavoro delta Bosnia, ottenuti per mezzo di un questionario, testimoniano che nel maggior numero dei časi i traduttori sono trascurati, messi da parte, e che il toro lavoro e vaiutato in maniera inadequata ed insoddisfacente. Pure le condizioni di lavoro sono spesso inadequate. Si definiscono pertanto le norme di quello che nelle organizzazioni di lavoro si aspetta dal traduttore, che cosa caratterizza il suo lavoro, ed in quali condizioni il lavoro dovrebbe essere svolto. Soltanto Tesperienza acquisita col lavoro svolto in un ambiente adeguato, potra colmare quel baratro, che si apre quando il filologo, terminato Tuniversita, entra a far parte delTorganizzazione di lavoro ed inizia la sua formazione di traduttore tecnico. L ’opera del traduttore tecnico šara coronata da successo solamente quando egli, neirintento di risolvere determinati compiti, quali Tacquisizione di tecnologie nuove, la messa a punto di progetti, la preparazione di offerte, di contratti, ecc., verra pošto allo stesso livello degli ingegneri, dei tecnici specializzati, degli economisti e simile. U spoljnoj trgovini, u raznim naučnim in¬ stitucijama, zavodima za standardizaciju, veli¬ kim proizvodnim sistemima i izdavačkim kuča- ma koje imaju organizovane prevodilačke službe, mjesto i uloga prevodilaca su relativno dobro definisani i postavljeni unutar odredje- nih hijerarhija i sistematizacija. Medjutim, veliki broj prevodilaca zaposlen je u proizvod¬ nim radnim organizacijama koje su vezane za inostrane partnere kroz koristenje licenci i know-howa, kroz kooperacione odnose sa stranim firmama, kroz plasman uredjaja, maši- na i postrojenja iz vlastite proizvodnje na stra- na tržišta, kroz uvoz repromaterijala itd. Ove se organizacije razlikuju ne samo po vrstama posla več i u pristupu poslu, čak i kada se radi o firmama slične veličine i orijentacije, te u ni- vou razvijenosti, i u načinu shvatanja i organi- zovanja svoje djelatnosti. Zbog toga je položaj prevodilaca u gotovo svakoj od njih specifi- čan. Na primjer, uloga prevodioca znatno če se razlikovati u radnoj sredini gdje je on jedini ili jedan od rijetkih koji poznaje strani jezik (jezi¬ ke), gdje rudovodno i tehničko osoblje ne go¬ vori nijedan strani jezik, i u radnoj sredini gdje velika večina rukovodilaca, inženjera i komer- cijalista vlada stranim jezicima. Isto tako če se mjesto i uloga prevodioca razlikovati u periodu kada neka firma osvaja i uvodi stranu tehnologiju ili izvozi vlastitu teh- nologiju, i u periodu kada prestaju takve inten¬ zivne aktivnosti i kada se timovi koji su na nji¬ ma radili rasformiraju. O torne svjedoče i rezultati jedne male ankete koju sam provela prije početka pisanja o ovoj temi. Naime, zamolila sam dvadesetak prevodilaca iz večih proizvodnih sistema iz Bosne i Hercegovine (UNIŠ TAS, UNIŠ UTL, UNIŠ Tvornica hladno valjane trake, FAMOS, UNIONINVEST) da opisu svoje radne zadatke, da procijene stepen u kojem su uključeni u cjelokupni proces rada i da daju svoje mišlje¬ nje o eventualnim promjenama i poboljšanji- ma. Pretpostavila sam (možda neopravdano) da situacija u Bosni i Hercegovini uglavnom liči na situacije u ostalim manje razvijenim re¬ publikama. Iz tog razloga sam kontaktirala MOSTOVI 1/1989/XXIV 49 prevodioce iz mariborske METALNE pretpo- stavljajuči da ču tu nači neku vrstu jugoslo- venskog prevodilačkog raja, odnosno neku vrstu idealnog rješenja. Odgovori koje sam dobila krajnje su hete¬ rogeni. Prevodioci iz FAMOS-a, njih desetak, uglavnom ne znaju da imaju kolege u drugim, susjednim radnim organizacijama unutar istog SOUR-a; i nakon više godina rada još uvijek ili pišu rukom ili donose svoju vlastitu pisaču mašinu, jer njihove organizacije koje saradjuju sa Mercedesima i sličnim firmama, ne smatra- ju da je takva investicija potrebna. Takodje im ne omogučavaju odlazak na seminare i prevo- dilačke skupove, niti im nabavljaju bilo kakvu literaturu i rječnike. U TAS-u je situacija drugačija. Od tride- setak prevodilaca oko jedne polovine obavlja sekretarske poslove za dio osoblja iz VW, a ostali rade po radnim jedinicama pripreme, organizacije proizvodnje, montaže, održava- nja, finansija itd. Uključeni su u proizvodni proces od početka do kraja, ali još uvijek nisu zadovoljni tretmanom i smatraju da je njihov posao potcijenjen. UNIŠ UTL zapošljava dva prevodioca, koji su angažovani na svim poslovima vezanim za kontaktiranje sa inostranstvom i za proizvod- nju baziranu na švedskoj tehnologiji. Medju- tim, u ovoj fazi posao prevodilaca nije intenzi- van jer je period usvajanja tehnologije, izgrad¬ nje tvornice i započinjanja proizvodnje zavr- šen pre. otprilike 15 godina. Više nema tima koji radi na tim poslovima i oni nisu uključeni ni u kakav timski rad (kao što je bio slučaj u prvim godinama). Nezadovoljni su svojim sta¬ tusom tj. činjenicom da nisu u potpunosti uključeni u sva zbivanja vezana za odnose sa inostranstvom, ali tješi ih lični dohodak. Prevodioci u UNIS-ovoj Tvornici hladno valjane trake, koja je još uvijek u procesu ovladavanja proizvodnjom, zadovoljni su svo¬ jim mjestom u okviru radnog procesa i tretma¬ nom. Kod METALNE iz Maribora javlja se nešto novo, nekarakteristično za največi dio organi¬ zacija u Bosni i Hercegovini. Tu rukovodni, ko- mercijalni i inženjerski kadar vlada stranim je- zicima u tolikoj mjeri da sam obavlja sve kon¬ takte, uključujuči i sklapanje ugovora. Posao prevodilaca, njih 11 za četiri jezika, sastoji se uglavnom od pripremenja tehničke dokumen¬ tacije, obezbjedjivanja terminologije, i samo povremenog učešča u usmenim razgovorima. Osječaju se frustriranim zato što nisu dovolj- no uključeni u cijeli proces komuniciranja sa stranim partnerima i nemaju uvida u cjelinu, a istovremeno se od njih očekuje da uskaču gdje zatreba u bilo kojoj fazi posla i da daju veoma specifične terminološke informacije. Njihovo je mišljenje da bi znatno više doprini- jeli svojoj organizaciji kada bi bili u večoj mjeri uključeni u posao. U jednoj UNIONINVEST-ovoj tvornici (Tvornica hidro opreme) naišla sam na prevo¬ dioca koji je uspio da postigne ono što bi mnogi kolege prevodioci nazvali utopijom. Ova tvornica proizvodi opremu po licenci jedne njemačke firme, a plasira je na domače i stra- no tržište. Rukovodni i tehnički kadar ne zna njemački pa se cjelokupno kontaktiranje, sa- radnja, proizvodnja i plasman proizvoda odvi- jaju posredstvom prevodioca. Prevodilac sjedi zajedno sa glavnim inženjerom, a po sistema¬ tizaciji od pred dvije godine, kada je faza in- tenzivnog prevodjenja več bila završena, nje¬ govo radno mjesto se naziva »samostalni obradjivač licenci«. Prevodilac je veoma zado- voljan i stimuliran za rad nezavisno od ličnog dohotka. Pored rada na pračenju licenčnih poslova, on samostalno traži standarde iz re¬ levantnih oblasti koji se pojavljuju i prevodi ih, a isto tako prevodi i članke iz Strane literature. Potpuno je uključen u proizvodni proces i nje- govu organizaciju, o čemu najbolje govori i njegovo novo radno mjesto. Uzorak je odabran nasumce; mje repre- zentativan ni statistički značajan, več je tre- bao da posluži da se stekne uvid u položaj ko¬ lega u drugim organizacijama. Slučajno se de- silo da obuhvata ekstreme od krajnje otudje- nosti prevodioca od proizvodnog procesa do njegove potpune uključenosti u proces. Zato je veoma teško govoriti uopšteno o ovako raznorodnim i specifičnim slučajevima. Ali mogli bismo postaviti nekoliko pitanja koja su relevantna za sve i pokušati odgovoriti na njih. Ta bi pitanja bila: šta se od prevodioca u 50 MOSTOVI 1119891XXIV proizvodnim radnim organizacijama očekuje i šta karakteriše njegov posao; koji su uslovi potrebni da bi se ta očekivanja tj. radni zadaci, ostvarili; i kako bi se definisali mjesto i uloga prevodioca u proizvodnoj radnoj organizaciji. Prvo pokušajmo pogledati šta se od pre- vodilaca u proizvodnim radnim organizacijama očekuje i kakvi su poslovi koje obavljaju. Nji¬ hov je prvenstveni zadatak, naravno, da po- sreduju u pismenom i usmenom komunicira¬ nju sa inostranim partnerima. Ono što im je zajedničko jeste da rade sami ili u manjim gru¬ pama, da su uvijek u manjini u odnosu na teh¬ niško osoblje i da, iako su im poslovi definisa- ni kao složeni, samostalni i odgovorni, nemaju mogučnosti za napredovanje na stručnoj (i platnoj) Ijestvici. Što se tiče njihovog prevodilačkog posla, na prvi pogled bi se reklo da nije posebno te¬ žak jer se ne očekuje visok stepen dorade, pošto su to uglavnom radni materijali. Medju- tim, ti radni materijali su itekako važni i zahtje- vaju veoma detaljno poznavanje date oblasti -na njima se zasniva proizvodnja i svaka i naj- manja greška ima nesagledive posljedice. Upravo je tvornica mjesto gdje se stvaraju i usvajaju nove tehnologije i gdje se kuje nova terminologija. Poslovi prevodjenja u proizvodnim rad¬ nim organizacijama obuhvataju prevodjenje ne samo stručnih, tehniških tekstova, več i komercijalnih i pravnih tekstova, kao i kores- pondenciju i konsekutivno prevodjenje. Os¬ novni predusiov je dobro poznavanje termino¬ logije. To znači da su uz školsku spremu VII stepena potrebna i dopunska znanja. Očigled- no je da su .to poslovi od velikog uticaja na ostvarivanje radnih zadataka i uspješnost po¬ slovanja, pri čemu je stručnost izvršioca veo¬ ma bitna. Stepen odgovornosti takodje je veli¬ ki, jer prevodilac direktno odgovara za tačnost prevoda. Pored toga, poslovi prevodjenja su u velikoj uzajamnoj zavisnosti sa poslovima u prethodnim i narednim fazama radnog proce¬ sa. To nas dovodi do pitanja šta je sve po¬ trebno da bi prevodilac uspješno obavljao po- slove koji se od njega očekuju. U prvom redu treba da ima odgovarajuče znanje jezika, ste- čeno u toku študija i da je osposobljen za po- slove prevodjenja. ali na gotovo svim filolo¬ škim fakultetima u Jugoslaviji, čak i onim koji imaju dvojna usmjerenja - za nastavna i pre- vodilačka zanimanja - študenti se sa prevo- djenjem sreču teoretski kroz teoriju prevodje¬ nja, a praktično uglavnom kroz kontrastivne analize u okviru lingvistike i kroz vježbe koje uglavnom uključuju književne i kritiške teksto- ve, ponekad tekstove iz oblasti politike i eko¬ nomije, a veoma rijetko iz oblasti nauke i teh¬ nike. Sve je to veoma daleko od ustaljene prakse na velikom broju univerziteta u Istoč- noj i Zapadnoj Evropi, gdje se za sticanje zva- nja prevodioca sluša po nekoliko semestara osnova tehnike i prirodnih nauka, i gdje su študenti več u startu osposobljeni za razumi- jevanje i uspješnije prevodjenje iz ovih oblasti jer materiju poznaju »iz prve ruke«. Kod nas, medjutim, diplomirani filolog, sa zavidnim obrazovanjem iz humanističkih dis¬ ciplina i hiljadama stranica lijepe književnosti i kritiških tekstova iza sebe, dodje, recimo, u neku tvornicu da prevodi tehniške opise, uputstva za rad, za podmazivanje mašina i slično i to uputstva po kojima treba nešto stvarno da se uradi i proizvede i - razočarenje je obostrano. Ovaj stručni ili tehniški prevodi¬ lac (koji to po obrazovanju nije) u čudu se osvrče oko sebe pokušavajuči da razazna kuda je to zapao i šta se to od njega očekuje, a ljudi medju koje je došao isto tako zbunjeno (i razočarano) gledaju kako taj »profesor« pojma nema ni šta je zavrtanj ni šta je odvijaš i kako stalno prevrče neke rječnike kao da ni- šta nije naučio za četiri godine študija. Možda iz ovog inicijalnog šoka proizlaze svi nesporazumi i sva nezadovoljstva tako ka¬ rakteristična za zvanje prevodioca, jer on te- ško prestaje da se osječa kao »strano tijelo« u izrazito tehniški orijentiranoj sredini, dok ta radna sredina opet teško zaboravlja neminov- ne početničke greške i zbunjenosti. U članku pod naslovom »Prevodjenje i transfer tehnologije « 1 B. Harris naglašava značaj prevodjenja kao medija za transfer 1 B. Harris, »Foreign Languages, Translation, and the Transfer of Technology« The Mission of the Translator Today and Tomorow, Varšava, 1981. MOSTOVI 1/1989/XXIV 51 tehnologije i navodi činjenicu da u zemljama koje uvoze tehnologije ne samo da ne postoji adekvatno poznavanje jezika na svim nivoima recipijenata tehnologije, več nema ni dobro obučenih tehničkih prevodilaca. Po njemu, pi¬ tanje uspješnosti transfera neke nove tehno¬ logije direktno je ovisno o obučavanju prevo¬ dilaca koji če biti kvalifikovani za obavljanje tih složenih i odgovornih zadataka. Naša je zemlja takodje uvoznik novih teh¬ nologija - i to značajan uvoznik - a istovreme- no usvojene tehnologije izvozi u treče zemlje. Isto tako, karakteriše je nezadovoljavajuče stanje u oblasti institucionalnog obrazovanja prevodilaca (postoji svega par časnih izuzeta- ka kao što su postdiplomske študije na Lju- bljanskom Univerzitetu i specijalistička škola koju vodi UNSP Srbije). Ja sam pristalica miš¬ ljenja da je za dobro prevodjenje najbitnije do¬ bro,poznavanje izvornog i ciljnog jezika i sma¬ tram da se sa dobrom osnovom može savla- dati svaka oblast, ali bojim se da to ipak nije i neče biti dovoljno da se uključivanje u oblast tehničkog i stručnog prevodjenja učini lakšim i bezbolnijim. Naša če zemlja sve više zavisiti od prevodjenja naučne i tehničke literature, a ne samo materijala vezanih za transfer znanja i tehnologije. Stoga bi bilo krajnje vrijeme da se započne razmišljati o mijenjanju i proširiva- nju nastavnih programa za zvanje prevodioca koji bi obuhvatili i filološka i nefilološka (nauč- na i tehnička) znanja. Zaista je apsurdno da imamo srednje škole sa prevodilačkim usmje- renjima, a jedva koji univerzitet školuje prevo- dioce; da konačno imamo zvanje prevodioca uvršteno u nomenklaturu zanimanja, ali nema¬ rno institucionalno obrazovanje za to zvanje. Pošto študij usmjeren na obrazovanje tehničkih i stručnih prevodilaca još dugo neče postati stvarnost, potrebno je uzajamno anga- žovanje prevodioca i njegove radne sredine da bi prevodilac što prije i što bolje ovladao datom toblašču i odgovarajučom terminologi- jom. Rafclna organizacija treba da pokaže ra- zumijevanje za potrebe usavršavanja svojih prevodilaca bilo putem specijalizacije ili kroz (za sad£ rijetke) seminare i stručnu literaturu. Prevodioci sa svoje Strane treba da su zainte- resovani za ono što prevode, dovoljno znati- željni da pitaju ono što ne razumiju, ponekad čak i dosadni, ako je to jedini način da se do- dje do informacija, jer samo kada pokažu i do- kažu poznavanje i razumijevanje odgovaraču- če oblasti rada mogu steči poštovanje svojih kolega - inženjera. Pored toga, veoma je korisno i važno da prevodilac bude uključen u tim koji radi na odredjenom zadatku (usvajanju tehnologije, izradi projekta, ponude, ugovora), zajedno sa inženjerima, tehničarima, pravnicima i ekono- mistima i da radi na tom poslu od početka do kraja. Jedino na taj način može ovladati ne samo terminologijom več i razumijevanjem procesa, što donosi nesumnjive prednosti i njemu lično i njegovoj organizaciji. Naime, po¬ red toga što se nakon takvog angažovanja bez rezerve može prihvatiti svaka prevedena riječ, prevodilac lično ima ogromnu satisfak- ciju da je savladao jednu tehnološku oblast ne samo sa stanovišta pravilne upotrebe termina več i sa stanovišta razumijevania procesa, što ga stavlja u ravnopravan položaj sa ostalim članovima tima, a ne u uobičajeni ancilarni od¬ nos. Time smo došli i do trečeg pitanja: kako definisati mjesto i ulogu prevodioca u proiz- vodnoj radnoj organizaciji. Nema univerzalnog obrasca jer priroda prevodilačkog posla čak ni u istoj radnoj organizaciji ne ostaje konstan¬ tno identična. Pored toga, stepen učešča pre¬ vodioca u vertikalnoj i horizontalnoj distribuciji poslova uveliko zavisi od toga da li rukovodni i inženjerski kadar vlada stranim jezicima ili ne. Medjutim, moguče je izdvojiti nekoliko ka¬ rakterističnih situacija i unutar .njih odrediti mjesto i ulogu prevodilačkih poslova. Tako na jednoj strani imamo organizacije koje su u fazi prihvatanja i usvajanja neke nove tehnologije, izrade nekog projekta ili izvršenja nekog ugo¬ vora, kada je potreba za prevodjenjem izrazita i stalna, bez obzira na to da li inženjersko i ru- kovodno osoblje poznaje strani jezik. U ovu kategoriju mogu se svrstati i organizacije u kojima je znanje stranih jezika veoma ograni- čeno i gdje je uloga prevodioca gotovo kon¬ stantno značajna. Na drugoj strani imamo or¬ ganizacije koje su izašle iz aktivne faze usva¬ janja nove tehnologije, izvodjenja projekta, 52 MOSTOVI 1119891XXIV izvršenja ugovora itd. kada uloga prevodioca prestaje da bude esencijalna i kada se obim prevodilačkih poslova smanjuje, kao i organi¬ zacije kod kojih rukovodni i inženjerski kadrovi dobro vladaju stranim jezicima. Kao ilustraciju situacije u kojoj je uloga prevodioca od velikog značaja možemo uzeti neku organizaciju koja se nalazi u fazi prihva- tanja i usvajanja Strane tehnologije. U takvoj situaciji prevodilac je nezaobilazni član kom- pozitnog inženjersko-pravno-komercijalnog tima. Poslovi koje u tom periodu obavlja obu- hvataju sve oblasti vezane za transfer tehno¬ logije - od preliminarnih pregovaranja do skla- panja ugovora, prevodjenja licenčne doku¬ mentacije (tj. definicije proizvoda, njegovih ka¬ rakteristika, kao i prateče dokumentacije i standarda), preuzimanja know-howa (prevo- djenje opisa procesa proizvodnje, sredstava za proizvodnju, radnog postupka, potrebnih mašina, zahtjeva u pogledu kvaliteta, standar¬ da itd.) i obuke kadrova (bilo u firmama dava- oca licence ili kod primaoca licence). Prevo¬ dilac je, dakle, uključen u pravno-komercijalne aspekte pregovora, posreduje u komunicira¬ nju izmedju ugovornih strana, zatim radi na prevodjenju dokumentacije za uspostavljanje proizvodnje i relevantnih standarda, a potom na prevodjenju uputstava za rad, održavanje i remont mašina, puštanje u rad, testiranje pro¬ izvoda i njegovu registraciju. Nakon ovako intenzivnog angažovanja, kada se postupak usvoji i proizvodnja »uho- da«, prevodilac više nije potreban u onoj mjeri kao ranije niti u istom svojstvu. Sada se ras- puštaju stručni timovi i poslovi prevodjenja svode se manje-više na kerespondenciju, odr¬ žavanje kontakata, prevodjenje izvještaja i eventualno ugovora. Ali ova faza smanjene angažovanosti ne znači da prevodilac više nema šta da radi. Naprotiv, on može i treba da doprinosi bržem prihvatanju novog znanja i to kroz rad na sredjivanju i sistematizovanju pre¬ vedene dokumentacije, kako bi ona bila do- stupna svima i u svakom momentu. Ukoliko postoje uslovi, bilo bi idealno da radi na obradi tih materijala i njihovom unošenju u kompju- ter. Ako takvih uslova nema, materijal se može srediti otvaranjem registratora za svaki ugovor, proizvod, projekat i sl. Pored toga, prevodilac bi trebao, uz saradnju inženjera, da radi na izradi glosara sa definicijama i na rele- vantnoj terminologiji. Prema torne, osim prevodjenja materijala, prevodilac treba da radi i na sredjivanju doku¬ mentacije, njenom sistematiziranju i obradi, čime doprinosi efikasnosti radnog procesa i dostupnosti svih materijala. Uloga i položaj prevodioca u sredinama gdje je znanje stranog jezika deficitarno treba da su takvi da se u njemu stiču sve informaci¬ je vezane za odredjeni posao, projekat ili pro¬ izvodni proces. Tu je veoma važno da isti pre¬ vodilac bude uključen u pojedinačne poslove od početka do kraja i to kao član ekipe sasta- vljene od inženjera i komercijalista. Prevodilac treba da obavlja sve kontakte i da ih evidenti¬ ra. Treba da vodi sve relevantne podatke ve¬ zane za odredjeni posao, najbolje slaganjem dokumentacije u registratore. Ta dokumenta¬ cija treba da obuhvati sve pisane materijale, kopije dopisa i teleksa, kao i zapise usmenih razgovora i protokole sa sastanaka. Opet, ukoliko postoji mogučnost, ovi se podaci mogu smestiti u kompjuter i uz manje izmjene koristiti za buduče situacije. Nakon prestanka aktivne faze angažovanja na nekom poslu, prevodilac treba da pored redovnih poslova koji su sada obimom manji izvrši sistematiza¬ cije i pridaje novi značaj svom mjestu i ulozi. Period smanjenog angažovanja prevodio¬ ca u organizaciji u kojoj večina ne govori Stra¬ ne jezike sličan je stalnoj radnoj situaciji pre- vodilaca u organizacijama u kojim rukovodne i tehničke strukture govore Strane jezike. I ov- dje je potrebno da prevodioci nastoje da budu izvor svih informacija vezanih za posao, a ne samo izvršioci naloga koji čekaju da im se do- nese neki tekst na prevodjenje. I oni treba da praznine u angažovanju popunjavaju radom na sredjivanju dokumentacije i prevedenih materijala, izradi glosara, i eventualno pripre- mi podataka za unošenje u kompjuter. Pri takvom odredjivanju mjesta i uloge prevodioca u proizvodnim radnim organizaci¬ jam koristi su višestruke. U prvom redu, pre¬ vodilac se ne osječa instrumentom koji se iz- vlači iz zapečka kada drugi misle da je to nuž- MOSTOVI 1/1989/XXIV 53 no. On raspolaže odgovarajučim informacija¬ ma o poslu u koji je uključen, a nije ograničen samo na fragment teksta koji prevodi. Samim tim njegova je motivisanost za rad znatno veča, kao i zadovoljstvo pri obavljanju posla, a to su činioci koji se nipošto ne smiju zanema- rivati. Pored toga, potpunim uključivanjem u cijeli tok gdredjenog posla prevodilac stiče znanja koja prevazilaže domen mehaničkog prevodjenja uz pomoč rječnika i koja su od izuzetnog značaja za tačnost i kvalitet prevo¬ djenja, jer čovjek može zaista dobro prevesti samo ono što razumije. Pored toga, prevodeči strane> ponude, tehničke opise, uputstva za rad itd. prevodilac dolazi do termionologije koju mu nikakav rječnik na svijetu ne može obezbediti i u stanju je da je kod svakog idu- čeg pismenog ili usmenog prevodjenja us- pješno i tačno primjenjuje. Tako prevodilac postaje specijalista za pojedine oblasti, čime koristi svojoj radnoj organizaciji, a za sebe do¬ biva osječaj sigurnosti i zadovoljstva, karakte- rističan za dobro obavljen posao. U zaključku bismo mogli reči da, za sada, prevodilac mora da se sam izbori za svoju afirmaciju i ulogu, jer u večini organizacija ove vrste njegovo mjesto i uloga nisu dovoljno de- finisani kroz sistematizaciju i opis poslova. Pored toga, kao intelektualac koji samim tim teško podnosi svaku situaciju iz koje ne može da sagleda cjelinu, vlastitim angažovanjem na odredjivanju svog mjesta u procesu rada ima priliku da savlada uzroke svog nezadovoljstva i da stekne poziciju koja če se u svakom tre¬ nutku vrednovati kao značajna za radnu orga- nizaciju. Matej Rode Učenje tujih jezikov in prevajanje L’etude des langues etrangeres et la traduction A toute personne connaissant deux ou plusleurs langues, il arrive de faire de la traduction meme sans le vouloir. En general, sauf si des circonstances favorables s’y pretent, la deuxieme langue utilisee dans la traduction dolt etre apprise speclalement. Notre pays etant petit, nous nous voyons dans 1’obligation d’etudierplusieurs langues etrangeres a la fois. L'interetpour Tetude des langues est variable, 1’allemand et Tangtais ayant une torte priorite. Se pose aussi le probleme de la qualite du savoir. A ce sujet, 1’auteur de 1’article essaie de faire une comparaison des methodes d’enseignement utilisees et des resultats obtenus avant et apres la reforme de Tenseignement en general dans notre pays. Outre Tenseignement des elements de connaissance: comprendre, parter, Ure et ecrire, et celui plus difficile de reflechir dans une langue etrangere donnee, nos ecoles, du primaire jusqu’a la faculte, devraient aussi permettre d’apprendre le sixieme element, qui est celui de traduire. Pri prevajanju je potrebno znanje dveh jezi¬ kov: jezika izvirnika in jezika, v katerega prevaja¬ mo. Obeh se moramo naučiti. Jezik, ki se ga naučimo v prvih letih življenja, je materni jezik. Kdor želi prevajati, se mora naučiti še kakšne¬ ga jezika. Ne zanima me namreč vprašanje, kako doseči cilj. Možnosti je veliko: učenje je¬ zika v šoli, samoiniciativno učenje in tudi po¬ sebne okoliščine, kot npr. bivanje v tujini in podobno. Zanima me le dejstvo, da se mora¬ mo drugega jezika posebej učiti. Drugo, kar 54 MOSTOVI 1/1989/XXIV me zanima, je, koliko pri takšnem učenju pre¬ mišljujemo o prevajanju ter kako se pripravlja¬ mo na prevajanje. V današnjem svetu, še zlasti v večnacio¬ nalni državi, kot je naša, ki je obenem zelo odprta v svet, ni človeka, ki bi se mu nikoli ne zgodilo, da se mora sporazumevati z ljudmi, ki ne poznajo njegovega jezika. In takrat pride do prevajanja. Nedvomno je to tudi eden od raz¬ logov, da v naših šolah začenjamo poučevati tuje jezike zelo zgodaj. Ni nujno, da je to ved¬ no kak svetovni jezik. To je lahko jezik okolja, ali pa, kot pri nas v Sloveniji, srbohrvaški jezik. Tako so že osnovnošolci prisiljeni prevajati. Zato moramo razmišljati o tem, kako se učimo tujih jezikov ter kakšno vlogo ima pri tem pre¬ vajanje. Na to vlogo lahko gledamo z več vidi¬ kov, količinskih in kakovostnih. Za tiste, ki se ukvarjajo s količino, je prvo vprašanje, katere jezike se učimo oziroma ka¬ tere jezike poznamo in jih uporabljamo pri pre¬ vajanju. na splošno gledano, število teh jezi¬ kov niti ni tako majhno. Ali točneje, teh jezikov je toliko, kolikor jih potrebujemo. Vedno se namreč najde kdo, ki zna prevajati tudi iz redkih jezikov. Vendar pa je to le enostranska situacija. Znanje tujih jezikov je razporejeno zelo neenakomerno. V posameznih področjih prevladujejo nekateri jeziki, drugi pa so pre¬ malo zastopani. To je posledica različnih de¬ javnikov, od zgodovinskih do sodobnih. Pri tem mislim predvsem na naše šolstvo, saj sem prepričan, da prav ono mnogo prispeva k takšni situaciji. Izbor tujih jezikov za pouk v naših šolah ni najbolj razumen. Naj to podkrepim s primerom iz Slovenije. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je anketa med 3700 zaposlenimi, ki delajo v zunanji trgovini, pokazala, da jih 48 odstotkov zna nemški jezik, 33 odstotkov angleški, 11 odstotkov italijanski, 5 odstotkov francoski in le 1 odstotek ruski jezik. Le malo jih zna špansko, še manj pa arabsko. Teh podat¬ kov ne navajam zato, da bi skušal na vsak na¬ čin izsiliti uvedbo pouka japonskega ali kake¬ ga drugega redkega jezika. Ti podatki mi le pomagajo, da ponazorim enostranskost po¬ znavanja tujih jezikov. Še posebej me moti majhen odstotek tistih, ki znajo ruski jezik. Če k temu dodamo še dejstvo, da se v Sloveniji v srednjih šolah ruščina kot prvi jezik sploh ne poučuje, lahko ugotovimo, da je stanje že kar kritično. Kažejo se tudi že prve posledice. Ka¬ dar v poletnem času v Ljubljani iščemo sodne¬ ga tolmača za ruski jezik, ga ne bomo našli, čeprav bomo povprašali tudi v Celju ali Mari¬ boru. Zavedam se, da ni edini razlog v omeje¬ nem številu prevajalcev ruskega jezika, pač pa igra pomembno vlogo tudi gospodarski vi¬ dik. Honorarji za sodne tolmače so zelo nizki, tako da mnogi vračajo svoje uradne pečate. Vendar pa bi bila možnost za takšno stanje bi¬ stveno manjša, če bi bilo v Sloveniji več po¬ znavalcev ruskega jezika. Vedno manj Slo¬ vencev zna rusko, ker na srednjih šolah že dalj časa ne poučujejo tega jezika. V drugih okoljih ni tako. Vemo, da obstajajo predpisi o zastopanosti tujih jezikov na šolah. Prav tako vemo, da so ti predpisi, kot sicer vsi drugi predpisi pri nas, posebej še v šolstvu, vedno fleksibilni in se podrejajo najrazličnejšim de¬ javnikom, od kadrovskih do osebnih. Naj vas samo spomnim na bojkot pouka ruskega jezi¬ ka na šoli Marko Ivekovič v Zagrebu, v kate¬ rem so sodelovali tudi starši. Vse navedeno dokazuje, da sta izbor in razporeditev tujih jezikov za pouk v naših šo¬ lah zelo vprašljiva ter bi se morali mi, prevajal¬ ci, organizirano vključiti v reševanje tega sta¬ nja. V zvezi s količino in razporeditvijo pouka tujih jezikov se pojavljajo tudi vprašanja, ki še globlje segajo v proces učenja tujih jezikov, zlasti v zvezi s prevajanjem. Tu gre zlasti za kakovost takšnega pouka, ali natančneje, za to, kakšno vlogo pri tem ima prevajanje. Ne bi rad govoril o tem, kako danes po¬ učujejo tuje jezike, niti ne o tem, da je včasih srednja šola dajala učencem več znanja kot danes. Vajeni smo, da govorimo o nekdanji gimnaziji kot o vzorni šoli, ki je dajala svojim učencem odlično znanje tujih jezikov. Rezulta¬ ti pouka tujih jezikov v nekdanjih gimnazijah so bili boljši, kot so danes. Gimnazija je bila šola, s katero se danes ne more primerjati no¬ bena druga srednja šola. Učenci prejšnjih gimnazij so bili »izbranci«, tam je bila kako¬ vost, tega pa danes ni več. Sedaj je srednja MOSTOVI M19891XXIV 55 šola tako množična, da ni moč doseči kakovo¬ sti nekdanje gimnazije. Podobno velja za uči¬ telje. V Sloveniji, ki do leta 1919 ni imela svoje univerze, so bili najboljši strokovnjaki za po¬ samezne vede profesorji na srednjih šolah, kolikor jih ni odšlo na Dunaj ali v Graz. To je veljalo tudi za učitelje tujih jezikov. Danes je število učiteljev tolikšno (čeprav jih še vedno ni dovolj), da nihče ne more od njih zahtevati strokovne ravni nekdanjih gimnazijskih profe¬ sorjev. Pri takšnem številu učencev in učite¬ ljev na današnjih srednjih šolah ne moremo od njih zahtevati kakovosti, ki bi se merila z nek¬ danjo gimnazijo. S tem ne želim reči, da med današnjimi učitelji ni vrhunskih pedagogov in strokovnjakov. Najboljši dokaz za to je veliko število dobrih prevajalcev, ki so tu med nami in so končali - ne kako staro gimnazijo, pač pa eno od sedanjih srednjih šol. • Pri tem pa ne smemo pozabiti na velik na¬ predek metodike pouka tujih jezikov. Novi po¬ gledi na učenje tujih jezikov, če jih primerjamo z nekdanjimi, so prinesli izredno dobre rezul¬ tate. Zamerimo jim lahko le ekskluzivnost. Ta¬ koj ko je nekdo odkril novo metodo pouka tujih jezikov, je prenehalo veljati tisto, kar je veljalo dotlej. Vsaka taka metoda je vedno začela od začetka, ne glede na to, ali je šlo za neposred¬ no, avdiovizualno, globalno ali kako drugo me¬ todo. Kot da pred tem ni bilo ničesar, ali pa, kot da prejšnje ni bilo nič vredno. To je sicer videti razumljivo. Kadar želi kdo vpeljati novo metodo, mora to napraviti na najbolj ekstre¬ men način, kar pa doseže le z zanikanjem vsega prejšnjega. Na žalost pa življenje ne prenese ekstremov in zahteva vedno tudi kompromise, kar velja tudi za pouk tujih je¬ zikov. Morda sem se nekoliko oddaljil od osnov¬ nega vprašanja, vloge prevajanja pri učenju tujih jezikov. Menim, da se temu vprašanju po¬ sveča premalo pozornosti. Še vedno velja mnenje, da poznavanje tujega jezika obsega štiri osnovne sposobnosti: razumevanje, go¬ vorjenje, branje in pisanje. Učiteljeva naloga naj bi bila, da nauči učenca teh sposobnosti v kar največji meri. Prav tu pa leži jedro vpraša¬ nja, o katerem želim govoriti. Štiri navedene sposobnosti - razumeva¬ nje, govorjenje, branje in pisanje - so brez dvoma osnovne in nujno potrebne, saj brez njih ni znanja jezika. Vendar pa znanje jezika ni samo to, pač pa nekaj več. Mislim namreč, da popolno znanje jezika obsega tudi sposobnost misliti v tem jeziku. Zavedam se, da je to takšna zahteva, ki jo je moč doseči le v izrednih razmerah, in tega ne moremo zahtevati od običajnega šolanja v na¬ ših šolah. Vendar pa za nas to ni bistveno, ho¬ tel sem samo spomniti na dejstvo, da takšna sposobnost sodi k znanju jezika. Poleg omenjenih štirih sposobnosti ob¬ staja še peta, tj. sposobnost mišljenja v tujem jeziku, ter šesta, sposobnost prevajanja, ki pa je po mojem mnenju zanemarjena. Kadar govorimo o znanju tujega jezika, običajno ne mislimo na prevajanje, ker se nam zdi, da samo od sebe sodi k znanju jezika. Kdor pozna tuji jezik, ta zna tudi prevajati. Prepričan sem, da je tako prepričanje na¬ pačno. Vsi vemo, da imamo izvrstne pozna¬ valce jezika izvirnika in jezika prevoda, a ne znajo prevajati, vsaj ne tako dobro, kot tisti, ki se ukvarja s prevajanjem. To je podobno kot pri ljudeh, ki znajo zelo tekoče govoriti, ko pa jih zaprosiš, naj to zapišejo, ugotoviš, da so pisanja bistveno manj vešči. To pomeni, da dobro obvladajo sposobnost govorjenja, slabo pa sposobnost pisanja. Mislim, da je sposob¬ nost prevajanja posebna sposobnost pozna¬ vanja jezika, ki se je lahko naučimo prav tako, kot se naučimo pisnega ali ustnega izražanja. Zakaj doslej nismo posvečali dovolj po¬ zornosti tej sestavini znanja tujega jezika? Nedvomno lahko osnovni razlog za to poišče¬ mo v napačnem stališču, da zna vsakdo, ki zna tuji jezik, tudi prevajati. V praksi se je ta sposobnost vedno povezovala z znanjem tuje¬ ga jezika, ne da bi se zavedali, da je to prav specifična sposobnost. Poleg tega pa so ved¬ no mislili, da se ta sposobnost povezuje z znanjem drugega jezika, ki je povezan z os¬ novnim, torej jezika izvirnika in jezika prevoda. Učitelji tujega jezika so bili prepričani, da je sposobnost prevajanja povezana z znanjem materinega jezika, učitelji materinega jezika pa, da je to vprašanje znanja tujega jezika. Ker pa je prevajanje nemogoče brez znanja 56 MOSTOVI 1/1989/XXIV tujega jezika, je prevladalo mnenje, da spada pod okrilje tujega jezika. Še en razlog je, da se učitelji tujega jezika zadnje čase neradi ukvarjajo s prevajanjem. Celo sam pojem prevajanja je bil nekaj časa na naših šolah nekakšen tabu. Tu gre za modo novih metod poučevanja, o katerih sem že govoril. Kdor se je želel učiti po sodobnih metodah, se je moral odreči stari, predvojni, slovnično-prevajalski metodi. Ta »prevajal¬ ska« metoda je imela zelo malo skupnega s sodobnimi pogledi na prevajanje. Njena os¬ novna značilnost je bilo mehanično prenaša¬ nje pomena posameznih besed in fraz iz ene¬ ga jezika v drugi. O tem pričajo tudi številna poglavja in celi prevodi, ki so jih učenci lahko kupili poleg učbenika ža latinski jezik. Kaj hočem pravzaprav povedati, ko govo¬ rim o vlogi prevajanja pri učenju tujih jezikov? Predvsem želim, da se vsak, ki zna katerikoli jezik, zaveda dejstva, da je prevajanje poseb¬ na sposobnost uporabe jezika. Prav zato tudi zahtevam, da naj tudi prevajanje dobi svoje mesto v vedi, ki se ukvarja z jezikom, lingvisti¬ ki, vendar ne v mikrolingvistiki, ki se ukvarja z notranjimi zakonitostmi posameznega jezika, pač pa v makrolingvistiki, ki se ukvarja s pre¬ učevanjem funkcije jezikovnega sistema. Za¬ htevam, da se prevajanje obravnava kot miš¬ ljenje v okviru psiholingvistike ali kot komuni¬ kacija v okviru sociolingvistike, da ne govorim o funkciji jezika kot sredstva umetniškega iz¬ ražanja, s katero se ukvarja literarna teorija. Funkcija jezika v procesu prevajanja je predmet obravnavanja posebne vede, vede o prevajanju ali translatologije, kot jo tudi lahko imenujemo. Proces prevajanja ima svoja pra¬ vila, svoje zakonitosti, s katerimi se moramo ukvarjati. Rezultati takšnih preučevanj, rezul¬ tati znanstvenega obravnavanja prevajanja, morajo biti poznani in dostopni vsem, ki upo¬ rabljajo ta jezik, vsaj v taki meri, kot so pozna¬ ni in dostopni rezultati preučevanja sociolin¬ gvistike ali psiholingvistike, da ne govorim o li¬ terarni teoriji. Pri tem se mi zdi, da sta tradicija in samozavest strokovnjakov tolikšni, da nji¬ hove ambicije po poznavanju te funkcije jezika včasih že škodijo poznavanju osnovnih zako¬ nitosti jezika nasploh. Zgodovina književnosti se je na nekaterih šolah v Sloveniji že tako razbohotila, da gre pouk na račun učenja jezi¬ ka in mikrolingvistike. Postavlja se novo vprašanje: kje in kdaj začeti z informiranjem o pravilih translatologi¬ je. Menim, da je treba začeti čimprej, in sicer v ustrezni obliki in na ustrezen način. Vsekakor pa ob prvi priložnosti, ko pride do stika dveh jezikov. Že takrat se je treba vprašanja lotiti znanstveno, s poznavanjem vprašanja in reši¬ tve zanj. To pomeni, da lahko damo prve infor¬ macije o translatologiji že učencem osnovnih šol pri njihovem prvem srečanju z drugim jezi¬ kom, s tujim ali pa z jezikom okolja. Dijak v srednji šoli bi moral zvedeti že nekaj več. To pa zahteva intenzivno učenje tujega jezika, ki pa ni možno brez poznavanja zakonov prevaj- nja. Če pa želimo, da vsi ti učenci pridobijo to znanje, prirejeno za njihovo starost, potem moramo najprej za to usposobiti njihove učite¬ lje. Tu pridemo do novega vprašanja: kdo bo usposabljal učitelje. Kje naj učitelji osnovnih in srednjih šol dobijo potrebno znanje? Ne¬ dvomno na fakulteti. In treba je povedati, da nekatere fakultete to že delajo. Kolikor je meni znano, predavajo teorijo prevajanja kot poseben predmet v Beogradu, Skopju in v No¬ vem Sadu. Na nekaterih fakultetah, na primer v Ljubljani, obstaja le specializacja na tretji stopnji. Vendar pa to ni tisto izobraževanje, ki ga potrebujemo v našem primeru, saj izobra¬ žuje prevajalce za prakso, torej tiste, ki že de¬ lajo kot prevajalci. Bodoči učitelji tujih jezikov, o katerih govorimo, translatologije še vedno nimajo v svojih učnih načrtih. Kakšne so po¬ sledice takšnega stanja, vemo vsi tisti, ki smo absolvirali na takšnih fakultetah. Kjub najbolj¬ šim ocenam, odličnemu poznavanju velikih in majhnih pisateljev v jeziku, ki smo ga študirali, kljub brezhibnemu znanju slovnice in stilistike smo postali nemočni takoj, ko smo se znašli v vlogi strokovnega prevajalca. Za marsikoga je bil to pravi šok. Ni bilo lahko niti tistim, ki so se odločili za pedagoško delo, a ti so imeli vsaj minimalno teoretično znanje o pedagogiki in metodiki poučevanja tujega jezika. Prevajalec pa ni imel nikakršnega teoretičnega znanja. Danes ni več tako, saj na nekaterih uni¬ verzah študentom tujih jezikov že nudijo vsaj MOSTOVI 1/1989/XXIV 57 osnovno znanje o prevajanju, to, čemur pravijo teorija prevajanja. Vendar pa mislim, da tak način seznanjanja s translatologijo ni naj¬ boljši. Translatologijo je treba preučevati in poučevati na oddelkih za materni jezik, ne pa na onih za tuje jezike. Če soglašamo s trditvijo, da je translato- logija del makrolingvistike, torej tistega dela lingvistike, ki se ne ukvarja s sistemom jezika, temveč z njegovimi funkcijami, potem ni pred¬ met njenega preučevanja posamezen jezik, pač pa jeziki nasploh. To pomeni, da te vede ni nujno potrebno povezovati s poznavanjem kakega tujega jezika. Zakoni translatologije so prav tako univerzalni kot zakoni sociolin¬ gvistike ali literarne teorije. Zato sem prepri¬ čan, da je mesto translatologije v okviru po¬ učevanja maternega jezika. Po pravilu je pri prevajanju vedno en jezik materni jezik. Prav zaršdi tega je tako zelo pomembno, da preva¬ jalec dobro pozna svoj materni jezik. In med drugim bi moralo poznavanje tega jezika vse¬ bovati tudi uporabo jezika pri prevajanju. Zato predlagam, da vključimo vedo o prevajanju v fakultetne programe študija maternega jezika. Tako bi pripravljali učitelje maternega jezika na preučevanje in poznavanje translatologije ter njeno posredovanje učencem že v osnovni in srednji šoli. Tako bi ustvarili možnosti za šir¬ jenje in dopolnjevanje tega znanja na fakul¬ tetah. Na oddelkih za materni jezik bi se to znanje poglabljalo, na oddelkih za tuje jezike pa konkretiziralo. Osnovno teoretično znanje bi uporabljali' pri posebnih vprašanjih, do katerih pride ob stiku dveh jezikov: maternega in tujega, ki ga poučujejo. Veda o prevajanju obravnava posebna teoretična vprašanja, ki izvirajo iz razlik dvojice jezikov. Tako bi bodoči absolventi dobili uporabno znanje, ki bi ga uporabljali kot specializirani prevajalci ali pa kot profesorji tujih jezikov v osnovni ali srednji šoli. Kakršno koli delo s tujim jezikom namreč ni možno brez prevajanja. Mimogrede bi rad opozoril še na eno vprašanje učenja tujih jezikov, tj. poučevanja tujih jezikov na nefiloloških fakultetah. Skoraj vse fakultete imajo v svojem programu tudi tuji jezik, največkrat nekako nedoločeno »učenje jezika«. Pri tem se profesorji običajno ukvarja¬ jo s t. i. nivelizacijo znanja. Prizadevajo si do¬ polniti osnovno znanje, ki so ga študentje pri¬ nesli iz srednjih šol. V najboljšem primeru se ukvarjajo s terminologijo stroke v tujem jeziku. Mislim, da bi prav v takšnih učnih programih morala najti svoje mesto translatologija, in sicer v praktični obliki, ne pa v osnovni ali teoretični. Po takšnem šolanju bi moral štu¬ dent biti usposobljen za prevajanje strokovnih besedil iz tujega jezika, ki ga študira, čeprav na škodo splošnega poznavanja sistema jezi¬ ka v celoti. Njegovo znanje bi morali usmerjati zlasti na tista vprašanja, strukture in pravila, ki so v ospredju podjezika njegove stroke. Znano je, da ima vsaka stroka svoj podjezik, mikrojezik, ki priznava splošne jezikovne za¬ kone, a ima svoja praktična pravila, ki so ved¬ no ožja od tistih, ki veljajo za celoten jezikovni sistem. Takšno šolanje bi moralo študente us¬ posobiti za uporabo tega jezika v povezavi z zakonitostmi translatologije, tako da bi bili sposobni ta podjezik prenašati v materni jezik. Zavedam se, da takšne zahteve nalagajo profesorjem dodatne naloge in obveznosti. Če pa nam bo uspelo razširiti splošno raven po¬ znavanja translatologije in njenih vprašanj in če se bomo o njih pogovarjali že na srednji šoli pri pouku maternega jezika in če se bodo z njimi ukvarjali tudi študentje, učitelji in profe¬ sorji, potem bo manj težav tudi na nefiloloških fakultetah. Iz vsega navedenega bi lahko potegnil tele osnovne misli: 1. Lotiti se moramo razporeditve tujih jezikov za pouk na naših šolah. 2. Vsakega uporabnika jezika moramo se¬ znaniti z osnovami translatologije. 3. Translatologijo bi morali kot poseben pred¬ met vključiti v programe oddelkov materne¬ ga jezika na univerzi, in sicer v sklopu splošne lingvistike. 4. Oddelki za tuje jezike na univerzi bi morali posvetiti večjo pozornost posebni transla- tologiji, predvsem tistim vprašanjem, ki iz¬ virajo iz stika med maternim in tujim jezi¬ kom. 5. Učenje tujih jezikov na nejezikovnih fakul¬ tetah bi morali čimbolj usmeriti na prevaja¬ nje strokovne literature iz ustrezne stroke. 58 MOSTOVI 1/1989/XXIV Anton Omerza Prevajanje za založniško dejavnost Translation in Publishing This paper compares and contrasts the translation of non-fictional and fictional teksts in order to provide an insight into translation work in publishing. The differences betvveen the translation of non-fictional and fictional texts are first considered in terms ofmethods of translation,»permanence « of translated texts, i.e., the number of copies printed, copyrights organization of translators as those offering Services, and publishers as those in demand of these Services. The paper draws the conclusion that the basic reason for the different status of translators in the translation Services market lies in the relationship betvveen demand and supply. As far as the translation of non-fictional publications is concerned, the demand is greater, i.e., the publishers are more povverful than the translators, and consequently set the terms. In the i.e., the publishers are more povverful than the translators, and consequently ste the terms. In the translation of non-fictional texts, as opposed to non-fictional publications, the translation societies are more povverful, thus dictating the terms of translation Services. Finally, the paper provides a practical example of the discrepancies in the translation fees, effective in Slovenia in Sept, 1988. Prevajanje za založniško dejavnost se precej razlikuje od tistega, s katerim se ukvar¬ jamo strokovni prevajalci. Tu ne bomo govorili o kulturnem prispevku književnih prevajalcev h gradnji mostu med različnimi deželami in je¬ ziki. Ker pa se v okviru založniške dejavnosti prevajajo tudi strokovna dela, znanstvena ali poljudna, bi lahko tovrstno prevajanje primer¬ jali z delom prevajalcev strokovnih besedil za naročnike izven založniške dejavnosti. Ker izhajamo iz spoznanja, da kot stro¬ kovni prevajalci poznamo svoj posel, nam bo primerjava osnovnih značilnosti strokovnega in književnega prevajanja osvetlila prevajanje za založniško dejavnost. Najprej se bom posvetil razlikam v preva¬ janju s stališča prevajalske tehnike, nato pri¬ kazal razlike v trajanju in načinih uporabe pre¬ vedenih besedil, na koncu pa bom opozoril na problematiko avtorstva in organiziranosti stro¬ kovnih in književnih prevajalcev ter njihovega tržišča. Razumljivo, da se vse to nanaša na razmere v Sloveniji, kar bomo na koncu prika¬ zali tudi na praktičnem primeru, vključno z razlikami v tarifah med tema dvema vrstama prevajanja. Razlike med strokovnim in književnim prevajanjem Najočitnejša razlika med strokovnim in književnim prevajanjem obstaja že v samem načinu prevajanja. Tu se bomo zadržali le pri prevajanju iz tujega v domači jezik. Naloga strokovnega prevajalca je, da tuji strokovni iz¬ raz kar najustrezneje prevede v domači jezik in ga nato uporablja do konca besedila, ki ga prevaja. Književni prevajalec pa ima pri preva¬ janju leposlovja večjo svobodo. Njegova nalo¬ ga je, da v našem (prevodnem) jeziku oblikuje takšno umetniško in stilistično sporočilo, ki ustreza originalu. Pri tem ima tudi vso umetni¬ ško svobodo, zaradi česar tudi sodeluje kot soavtor romana ali pesniške zbirke, ki jo pre¬ vaja. Tako bi lahko strokovnega prevajalca označili kot prevajalca-strokovnjaka, književ¬ nega prevajalca pa kot prevajalca-umetnika. Vendar pa so pri vsem tem za nas zanimi¬ vejši tisti prevodi in prevajalci, ki za založbe prevajajo strokovna dela. Vsaj kar se tiče Slo¬ venije, ti prevajalci ne prihajajo iz vrst strokov¬ nih, marveč iz vrst književnih prevajalcev. Pri prevajanju strokovnih besedil iz tujih jezikov imajo književni prevajalci enako nalogo kot MOSTOVI 1/1989/XXIV 59 strokovni, t.j., najti ustrezne strokovne izraze v zahtevanem jeziku. To je pravzaprav tudi edi¬ na stična točka pri tovrstnem prevajanju (strokovnih prevajalcev za naročnike izven založniške dejavnosti in književnih prevajal¬ cev za založbe). Ker pa to zahteva enako strokovnost in odgovornost, nas toliko bolj za¬ nimajo razlike med obema skupinama. Gre predvsem za razliko med trajnostjo in naklado prevoda. Načeloma strokovni preva¬ jalec prevede besedilo za naročnika izven za¬ ložniške dejavnosti in izdaja tega besedila je, navzlic možni večji nakladi (prospektov, navo¬ dil za uporabo in podobno), enkratna. Naspro¬ tno pa književni prevajalec prevede strokovno knjigo za založnika in delo se tiska ter razpe¬ čava po celi državi, pri čemer lahko doživi tudi ponatise, ne da bi prevajalec vnašal kakršne¬ koli popravke. To pomeni, da so tovrstni pre¬ vodi na splošno tudi sicer dlje in bolj množično uporabljani kot prevodi strokovnih besedil za naročnike izven založniške dejavnosti. Navedeno dejstvo se nanaša tudi na av¬ torske pravice. S plačilom avtorskih pravic preidejo le-te najpogostoje enkrat in za vselej na naročnika, tako da prevajalec pogosto niti ne ve, kaj se kasneje dogaja z njegovim pre¬ vodom. Ko namreč svoj prevod odda in zanj dobi honorar, je zadeva zanj zaključena, de¬ lovno, kot tudi denarno in avtorsko. Nasprotno pa ostaja prevajalec strokovne knjige avtor za vse čase in uživa materialni dobiček tudi pri ponatisih svojega prevoda. To pomeni, da še naprej zadrži, tako moralno kot tudi material¬ no, avtorske pravice po pogodbi, ki jo je skle¬ nil z založniško hišo. Zdi se, da je najpomembnejša prav ta razlika med strokovnimi prevajalci, ki delajo za oboje naročnike, ter književnimi prevajalci, ki prevajajo strokovne knjige za založbe. Tu gre namreč za organiziranost prevajalcev ter nji¬ hovega tržišča. Pri društvu strokovnih preva¬ jalcev so le-ti organizirani in nastopajo na tr¬ žišču z enotnimi tarifami (znotraj republike oziroma pokrajine), ki jih to tržišče, sicer neor¬ ganizirano, ker pač vsak naročnik prevoda na¬ stopa samo v svojem imenu, tudi upošteva. Lahko bi rekli, da je to tržišče ponudbe, ker je ponudba prevodov bolj organizirana, povpra¬ ševanje po prevodih pa amorfno. Književni prevajalci, ki so sicer prav tako organizirani v svojih društvih, pa ne poznajo nikakršnega skupnega nastopa na tržišču, ker nikoli niso niti imeli enotnih tarif, ki bi jih vsilili založniškim organizacijam. Te organiza¬ cije pa se v svojem odnosu do prevajalcev (književnih in strokovnih del) često obnašajo monopolistično in narekujejo pogoje v pogod¬ bah o prevajalskem delu. V tem smislu deluje¬ jo književni prevajalci strokovnih del amorfno in neorganizirano, pri čemer se srečujejo z močnimi založniškimi organizacijami. Zato bi lahko to tržišče imenovali tržišče povpraševa¬ nja, to je tržišče, ki ga obvladujejo založbe. Na koncu bi lahko dejali, da ena sama skupna značilnost - prevajalsko delo, ki je v obeh primerih enako - nikakor ne more odpra¬ viti vseh ostalih razlik v delovnih in tržnih raz¬ merah. Pri prevajanju samem opravljajo sicer enak posel, čeprav imajo prevajalci strokovnih knjig več dela s korekturami pred tiskom. Re¬ zultat dela prevajalca strokovne knjige je za¬ radi naklade prevoda vidnejši, kot osebnost je tak prevajalec bolj poznan in ves čas zadrži avtorske pravice za opravljeno delo. Vendar pa se ta prevajalec loti pogajanj z založniško hišo v takšnih tržnih okoliščinah, da je finan¬ čni učinek slabši kot pri njegovem kolegu - strokovnem prevajalcu, ki za naročnike izven založniške dejavnosti prevaja anonimno in z zaračunavanjem svojega dela v celoti zaključi posel. Kako je s temi stvarmi trenutno v Slo¬ veniji, bomo zvedeli iz nadaljevanja. Razlike med strokovnim prevajanjem za založbe in tovrstnim prevajanjem za druge naročnike Vzemimo za primer prevajalca, ki je član slovenskega Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev, in enkrat prek Društva prevaja za naročnika izven založniške dejavnosti, drugič pa strokovno knjigo za založbo. V obeh prime¬ rih prevaja iz tujega jezika v slovenščino. Upo¬ števali bomo prevajalski cenik, ki je veljal sep¬ tembra 1988. Kakšnih večjih razlik pri samem sklepanju posla ni. Člani našega Društva dobivajo več kot 90 odstotkov vseh prevodov sami, t.j. brez 60 MOSTOVI 1/1989/XXIV posredovanja Društva. Tako npr. naš prevaja¬ lec dobi nalogo, naj prevede 100 avtorskih strani v dogovorjenem roku, s čimer se strinja. Naročniku javi, da bo ceno oblikoval po veljav¬ nih tarifah Društva - in posel je sklenjen. Ko izroči svoj prevod naročniku, prek Društva na¬ redi obračun prevoda, naročnik dobi fakturo, ki jo plača, prevajalec dobi svoj honorar in. če ne pride do kakšne reklamacije, je njegov po¬ sel zaključen. Kadar pa ta prevajalec dobi delo od za¬ ložbe, običajno sklene pogodbo, pri čemer pa najpogosteje ne more vplivati na honorar; vse, kar lahko naredi, je to, da do neke mere vpliva na rok oddaje prevoda. Sklene torej pogodbo za prevod knjige s 100 stranmi. Po končanem delu mora običajno opraviti tudi tiskarske ko¬ rekture. Ko opravi tudi to, je prost in čaka ozi¬ roma spremlja, kako se prodaja »njegova« knjiga, kajti v pogodbi je zapisano, da bo ob ponatisu dobil 80 odstotkov revaloriziranega honorarja. Vendar pa prevajalec v ničemer ne more vplivati na to, ali bo do ponatisa sploh prišlo ali ne, ker je to v glavnem odvisno od tega, kakšno je izdajateljevo poznavanje tržiš¬ ča, kot tudi od naklade prve izdaje. A založba običajno pri kalkulaciji osnovnega honorarja upošteva tudi možnost ponatisa in dodatnega honorarja, s čimer preslepi neizkušene preva¬ jalce. Na koncu pa si oglejmo še honorarja za oba prevoda! 1. Prevod besedila za naročnika izven založ¬ niške dejavnosti Tatifa za eno stran prevoda iz tujega v slo¬ venski jezik znaša 19740 din neto. Honorar znaša - 100 x 19740 = 1,974.000 din. 2. Prevod knjige za založbo Tarifa za eno stran prevoda iz tujega v slo¬ venski jezik znaša za strokovno knjigo od 11.000 din do 16.750 din neto. Vzemimo srednjo vrednost, čeprav se naj¬ višje tarife izplačujejo najredkeje, najnižje pa napogosteje. Srednja vrednost znaša 13.875 din. Honorar znaša - 100 x 13.875 = 1,387.000 din. Honorar za prvo izdajo in ponatis, revalori¬ ziran na sedanjo vrednost, znaša -100 x 13.875 x 1,8 = 2,497.500 din. Spričo podatka, da se v Sloveniji ponatisne vsaka 20. strokovna knjiga, dobimo za po¬ natis faktor 1,04. Upoštevajoč ta faktor, znaša honorar 100 x 13.875 x 1,04 = 1,443.000 din. Iz tega sledi, da dobi prevajalec za 42 od¬ stotkov višji honorar, če prevede besedilo za naročnika izven založniške dejavnosti, kot pa če prevede knjigo za založbo in le-ta ni pona¬ tisnjena. Prevajalec dobi za 37 odstotkov višji ho¬ norar, če prevede besedilo za naročnika izven založniške dejavnosti, kot pa če prevede knji¬ go za založbo (pri tem upoštevam verjetnost ponatisa). Če ima prevajalec srečo in vendarle pride do ponatisa knjige, ki jo je prevedel, mu oprav¬ ljeno delo prinese za 26 % višji honorar, kot pa če bi prevajal za naročnika izven založni¬ ške dejavnosti. Zaključek Čeprav sem značilnosti prevajalskega dela za založniško dejavnost prikazal samo v luči razlik med delom in organiziranostjo strokovnih ter književnih prevajalcev, menim, da je bilo to smotrno. Doslej namreč še na no¬ benem tovrstnem srečanju nisem opazil, da bi se pogovarjali o tem, kaj imamo strokovni in književni prevajalci skupnega in v čem se naše delo razlikuje. Prav zaradi tega sem želel opozoriti na to vprašanje in se spotoma do¬ takniti tudi problematike prevajanja za založ¬ niško dejavnost. Kolikor mi je to uspelo, mi je zaradi tega, ker sem dalj časa delal v založni¬ ški hiši, ne da bi v tistem času prevedel eno samo strokovno knjigo. MOSTOVI 1/1989/XXIV 61 Narcis Dembskij Glosar slovensko-francoskih sintagem Človek nerad ponavlja obče znane teža¬ ve, s katerimi se prevajalci dan za dnem sre¬ čujemo ob oblikovanju stavkov v jeziku, ki ga ne moremo šteti za svojega, maternega. Zara¬ di tega je marsikje v svetu, zlasti v svetovnih središčih, obveljalo načelo, naj prevajalec prevaja le v »svoj« jezik. Ve se, da v tamkaj¬ šnjih velikih mestih živi mnogo priseljenih tuj¬ cev z ustrezno izobrazbo, zato je omenjeno načelo lahko uresničljivo. Pri nas pa je tako, da morajo prevajati v tuje jezike večinoma ljudje, katerih materni jezik je slovenščina. Nekateri, žal, z bolj »kosmato« vestjo preva¬ jajo celo v več tujih jezikov in s tem »odjedajo delo« tistim, ki bi ga opravili znatno bolje. Ko bi bili vsaj toliko samokritični, da bi dali svoje izdelke lektorirati bolj usposobljenim. Tedaj ne bi bilo toliko prav sramotnih prevodov. Vendar bodi dovolj o tem. Glede na to, da po sili razmer prevajamo iz maternega jezika, katerega obvladamo bolj, v tuji jezik, katerega obvladamo manj, toliko bolj potrebujemo razne pripomočke. Zato me¬ nim, da bi nam še kako prav prišel glosar sin¬ tagem in drugih stavčnih elementov. Pa po¬ glejmo, zakaj. Kaj je in kakšen je lahko stavek, vemo. Katere so njegove sestavine, tudi. Vseeno pa si bom dovolil povedati nekaj o stavku, in to kot uvod v vprašanje o konstrukciji sintagem, saj je od poznavanja le-teh v veliki meri odvis¬ no, ali bodo naši prevodi dobesedni ali ne, to¬ rej s slovensko sintakso namesto sintakse, ki je značilna za jezik, v katerega prevajamo. Stavek sestoji, med drugim, iz razno¬ vrstnih besed, ki sestavljajo v njem posamez¬ ne samostojne segmente ali sintagme, iz vez¬ nega materiala za povezavo le-teh ter iz in- terpunkcije. Da bi torej prevedeni stavki točno izražali misli besedil, ki jih prevajamo, moramo dobro poznati semantiko ali pomen uporablje¬ nih besed, sintakso ali pravilni red teh besed v stavku ter interpunkcijo ali pravo stavo ločil. Ker človek ne more imeti vsega tega zna¬ nja shranjenega v glavi, so mu na razpolago pripomočki, kot so slovnice, slovarji, glosarji in drugo. Najbolje bi seveda bilo, če bi pri pre¬ vajanju v tuji jezik imeli dovolj takih pripomoč¬ kov, ki bi imeli za izhodišče slovenščino, torej jezik, iz katerega pretežno prevaja večji del članov našega Društva. Žal pa smo prisiljeni večinoma uporabljati pripomočke tujega izvo¬ ra, enojezične ali večjezične, kar ima za po¬ sledico precej večjo porabo časa in tudi bolj utrudljivo pot. Kot že povedano, stavki, ki smo jih obliko¬ vali v tujem jeziku, često kažejo, da so jim bo¬ trovali slovenska semantika, slovenska kon¬ strukcija segmentov in slovenska interpunkci- ja. Nam se seveda zdijo taki stavki povsem umljivi, tujcu, čigar materni jezik je jezik naše¬ ga prevoda, pa se zdijo malce čudni, pogosto celo nerazumljivi. Ker naš slovensko-francoski slovar (ob- 62 MOSTOVI 1/1989/XXIV stoječi in bodoči, ki naj bi izšel v letu 1989) nima in tudi ne more imeti (zaradi omejenega obsega) več za prevajalca pomembnih t. i. fraz, bi bil zlasti za prevajalce zelo dobrodošel glosar slovensko-francoskih sintagem. Zdaj pa še nekaj teorije v podkrepitev vsega omenjenega. Kaj je sintagma? To je skupina besed, ki znotraj stavka tvori enoto, kot npr. najlepši dan, vojna in mir, vztrajno do¬ povedovati, oz. besedna zveza sploh. Vsaka sintagma je rezultat slovnično pogojene med¬ sebojne odvisnosti besed, ki jo sestavljajo. Drugače povedano, to je besedna zveza, v ka¬ teri je ena beseda glavna, ostale pa so podre¬ jene. Lahko tudi rečemo, da je sintagma v stavku osnovna sintaktična enota, združitev dveh ali več jezikovnih elementov v eno samo¬ stojno sestavino. Tako je po svoji obliki sintagma lahko sestavljena beseda (predpra- čilo), samostalniška skupina (pobiranje davkov) ali glagolska skupina (imeti čas). Pri primerjanju konstrukcije slovenskih in francoskih sintagem z enakim pomenom ugo¬ tovimo, da so ali adekvatne ali neadekvatne. Adekvatne sintagme so tiste, ki imajo se¬ mantično povsem enake besede, razporejene v enak besedni red. Tako bomo sintagmo »hiša je velika« mirno prevedli v »la maison est grande«. Ti sintagmi imata objektivno ena¬ ke elemente in enako zaporedje, razumljivo je torej, da tovrstnih sintagem ni treba nabirati za naš glosar. Za nas je lahko zanimiv (kot pripomoček za lažje delo) le glosar z izborom neadekvatnih sintagem. Samo za ilustracijo bi rad navedel nekaj neadekvatnih sintagem. Če primerjamo sintagmi »varčevati s ča¬ som« in »menager le temps«, vidimo, da nima¬ ta objektivno enakih elementov. Glagola var¬ čevati in menager se semantično ne pokrivata povsem, pa tudi predloga, ki je v slovenski, francoska nima (gramatikalno imamo na eni strani instrumental, na drugi akuzativ). Tako bi se dobesedni prevod te slovenske besedne zveze glasil takole: »economiser avec le temps« (Verjemite mi, da take napake v fran¬ coskih prevodih pri nas niso povsem redke!). Človek, ki je »zrasel« samo ob francoščini, bi dobesedni prevod razumel kot »spravljati pri¬ hranke skupaj s časom«. Tako se primerjalno reklo »Cest clair comme le jour« v slovenščini pravilno glasi »To je jasno kot beli dan«. V francoski kon¬ strukciji ni pridevnika beli, ker beseda dan - le jour semantično pomeni najprej tisti del dne¬ va, ko je svetlo, v slovenščini pa ista beseda, zunaj konteksta, pomeni najprej čas od polno¬ či do polnoči in je zato nujno dodati pridevnik beli (svetli del). Še vedno za ilustracijo, kako konstrukcija sintagme vpliva na vsebino izražene misli, vzemimo primer samostalnika conge. Ta be¬ seda označuje, med drugim, hkrati pojme do¬ pust, odpust, poslovitev. Če rečemo »prendre conge«, to pomeni »posloviti se«, »prendre un conge« pa »vzeti dopust«. Tako tudi »audien- ce de conge« pomeni »poslovilni sprejem«, »delai de conge« pa »odpovedni rok«. In še naprej »donner conge« pomeni poleg dajanja dopusta tudi »odpustiti iz službe« itd. Upam, da že omenjeni primeri dokazujejo koristnost zbiranja sintagem, posebej stro¬ kovnih, v glosar. Če bo mogoče, bom v eni ali dveh nasled¬ njih številkah kot nadaljevanje načete teme prav rad objavil krajši izbor zanimivih slo¬ vensko-francoskih sintagem. MOSTOVI 1/1989/XXIV 63 Zdravko Markošek O pravilnem pisanju komercialno-tehničnih informacij Pri predstavljanju naših proizvodov v inozemstvu prek prospektov, katalogov, oglasov, javnih prireditev in drugih medijev vedno znova ugotavljamo, da se, razen nekaterih izjem, še vedno nismo naučili te »obrti« in da je pri tem treba upoštevati nekaj bistvenih načel. Tu ne mislim na sam jezik, ki je velikokrat klavrn, zlasti v tehničnem izrazju, marveč na način podajanja tehničnih informacij. Le-to naj bi bilo vedno v enakem logičnem zaporedju, s čimer bi prispevalo k »hišnemu stilu«, bralcu pa nudilo čimbolj popolne tehnične in komercialne podrobnosti. Navadno sestavljajo tekste za prospekte in podobne tehnične informacije kar sami konstruktorji, torej avtorji osnovnih tehničnih podatkov, ali pa komercialisti, ki pa vedo premalo povedati o tehničnih lastnostih oz. prednostih proizvodov, ki jih ponujajo. Pri tem eni in drugi ponavljajo stvari, ki nič bistvenega ne povedo, izpuščajo pa pomembne informacije, brez katerih si bralec ne more ustvariti popolne podobe o predstavljenem predmetu in torej ne more pravilno razlikovati med ponujenimi in konkurenčnimi izdelki. Časa za branje komercialno-tehničnih informacij je v sodobnem poslovnem svetu vedno manj, tisto, kar pač že moramo prebrati, pa mora biti čimbolj razumljivo, povedati mora čimveč, brez nepotrebnih stereotipnih fraz, zapletene sintakse in nerodnih stavkov. Komercialno-tehnične tekste v večjih podjetjih industrijsko razvitih dežel sestavljajo posebni, t. i. Tech-Writers, ki zbirajo osnovne tehnične podatke in komercialne informacije in jih združujejo v vsakomur razumljivo, logično enoto. Zavedajo se, da je informacija o izdelku del le-tega in da mora v bralcu zbuditi vtis popolnosti ter ustvariti solidno podobo o proizvajalcu. Pa poglejmo, kaj mi je v pogovoru o tem dejal J. Hendry, profesor na strojni fakulteti v Glasgowu: »In prospectuses designed for an English-speaking market it is better to adopt a clear, concise and simple style of English. The English language tends often to become too clumsy and complisated. Shorter sentences are more clear-cut and desirable. Also, from the purely tehnical point of view, one should take čare to include ali essential details, but omit unnecessary information vvhich is obvious to everyone. Competition among English and American firms is extremely keen and hard-fought. Advertising and prospectuses are designed care-fully, for quick, easy reading. Anything complicated, clumsy or too involved is quickly consigned to the waste-paper basket. In the stramlined high speed business world of today, especially in VVester market competition, there is never any time to waste. Clarity, simplicity and only essential information should be the keynote of any technical information in English.« 64 MOSTOVI U1989/XXIV Maja Dolanc Iz naših prevajalskih revij Prevodilac 1/88 prinaša v Uvod¬ niku poročilo z naslovom Aktualni druž¬ beni problemi našega jezika, ki ga je imel na tiskovni konferenci marca letos V. Pe¬ rič, član Srbske akademije znanosti in sodelavec Inštituta za srbohrvaški jezik. Mnenje tega Inštituta je, da je jezik, ki ga uporabljajo prebivalci Srbije, Hrvaške, Bosne, Hercegovine in Črne gore, enoten je¬ zik, da pa je treba upoštevati vse variante in razlike med temi področji. V imenu Inštituta tudi predlaga svobodno izbiro med poimeno¬ vanji »srbskohrvatski« in »hrvatskosrbski« jezik in odklanja druge inačice. Poudarja po¬ men koordiniranega dela za posodobitev enotne jezikovne norme in poziva vse, ki se ukvarjajo z jezikom, naj ustvarjajo možnosti za to, da bo vsak posameznik lahko svobodno izbral in uporabljal svoja jezikovna sredstva, saj je to ena od temeljnih človeških pravic. V zaglavju Človek in jezik obravnava K. Gomlih (prevod J. Petranovič) terminološki slovar v sistemu obdelave besedila za preva¬ jalce in poudarja potrebo po izdelavi prevajal¬ sko usmerjenega sistema, ki bi povezoval slo¬ var in vse funkcije obdelave besedila, tako kvantitativno kot tudi kvalitativno, in ki bi ga lahko dopolnjevali z dodatnimi moduli. V prispevku Funkcionalnost teorije preva¬ janja A. Perič meni, da moramo glede na to, da obsolutnega prevoda ne more biti, težiti h kar največji funkcionalnosti prevoda. Po¬ membno je zlasti, komu je le-ta namenjen in s kakšnim ciljem. Princip funkcionalnosti zahte¬ va, da prevod na sprejemnike učinkuje enako, kot je izvirnik. Sprememba oblike, t.j. verbal¬ nega koda, nujno prinese tudi spremembe vsebine glede na specifičnost jezika in kultu¬ re. Da bi zadovoljil načelo ekvivalentnosti prevoda, mora prevajalec poleg jezikov dobro poznati tudi kulturo narodov, ki govore te jezike, za knjižnega prevajalca pa je nujen tudi literarni dar. D. Soldatič v prispevku Nekatera vpraša¬ nja s področja prevajanja političnih besedil razmišlja o večpem problemu, kako prevesti politično in ekonomsko izrazje, ki je značilno za ureditev, o kateri govori original, z izrazjem drugega družbenopolitičnega sistema. Pri tem si prevajalci pomagajo z ekvivalenti, dobesed¬ nimi prevodi in prevodi v duhu ciljnega jezika. Pisec dodaja lastne primere prevodov v špan¬ ski jezik. J. Hajdukovih predstavlja zbornik refera¬ tov s sestanka slavistov Vukovi dnevi, z na¬ slovom Ravni ekvivalentnosti pri prevajanju, A. Stojanovič pa monografijo Neprevedljivo v prevodu S. Vlahova in S. Florina, priznanih bolgarskih prevajalcev, ki je izšla v Moskvi I. 1986 . Zaglavje Kronika prinaša prispevek o ju¬ goslovanskem deležu na 12. kongresu FIT, o strokovnih srečanjih, seminarjih in o zimski šoli tujih jezikov za učitelje v Beogradu. Nekrolog članu srbskega društva Čedo- miru Vijekliji je napisal M. Hajdin. MOSTOVI 1119891XXIV 65 L. Novakovič v zaglavju Portreti prevajal¬ cev predstavlja dr. Danico Seleskovič, našo mednarodno uveljavljeno prevajalko, vodjo podiplomskega študija na prevajalski šoli na Sorboni in dobitnico številnih mednarodnih priznanj in naslovov. Sledi predstavitev društva prevajalcev DR Nemčije izpod peresa W. Misslitza v prevodu P. Šnajder. Mnogim bralcem bosta dobrodošla biblio¬ grafija strokovnih glosarjev, leksikonov in en¬ ciklopedij o terminologiji in srbohrvaško- angleški glosar turističnih izrazov. V Informativnem biltenu je predstavljeno delo društva in sekcij v zadnjih štirih letih. Uvodnik revije Prevodilac 2/88 izpod pe¬ resa M. Jovanoviča obvešča bralce o prihod¬ njem prevajalskem kongresu, ki bo od 2. do 9. avgusta 1990 v Beogradu in bo potekal v de¬ setih sekcijah. V zaglavju Človek in jezik obravnava M. Stojničeva vprašanje pismenosti s stališča semiotike. Poudarja, da je v današnjem času dobil pojem pismenosti bistveno širšo vsebino in da se nanaša na opismenjevanje na najraz¬ ličnejših področjih sporazumevanja s pomočjo grafičnih in drugih sistemov znakov. Zajema tehnično, znanstveno, računalniško, promet¬ no, denarno, reklamno in druge oblike pisme¬ nosti, brez katerih danes posameznik ne more učinkovito sodelovati v dejavnostih svojega kulturnega kroga ali družbene skupine. V prispevku Verzije prevoda M. Sibinovič razmišlja o vzrokih za različne verzije prevo¬ dov izvirnega sporočila. Te razlike deli na lingvistične, kulturološke in take, ki so od¬ visne od strokovne poglobljenosti v preva¬ janje. Govori tudi o tisti inačici prevoda, ki je rezultat zunanjih dejavnikov, in sicer objektiv¬ nih, kot so čas, ki ga ima prevajalec na voljo, izvirnost besedila in namen prevoda, pa tudi subjektivnih, kot so poznavanje stroke in izkušnje. S primerom prevoda K. Racina v srbohrvaščino pokaže, da je vprašanje različ¬ nih verzij prevoda v literaturi še bolj izraženo. Sledi referat V. Ganeva o dejavnikih kvali¬ tete prevoda strokovno-znanstvenih besedil, ki ga je imel na prevajalskih srečanjih v Ohri¬ du. Govori o izsledkih ankete med strokovnimi prevajalci v Bolgariji, in sicer o deležu posa¬ meznih dejavnikov, kot so kvaliteta izvirnika, realnost roka, sistem priročnikov in sistem terminološke obdelave, ki vsi vplivajo na ka¬ kovost prevoda. M. Cekova v zaglavju Iz prevajalske de¬ lavnice obravnava modne izraze in nesmisel¬ ne fraze, ki so po njenem mnenju izraz »logo- reje« in »patologije« jezika, obenem pa po¬ vzročajo hude in nepotrebne glavobole marsi¬ kateremu prevajalcu. A. Perič prispeva kritiko prevoda dela O življenjski modrosti A. Schopenhauerja (Gra- fos, Bg. 1987), ki je delo D. Peroviča. Naniza nekaj napak in spornih mest, vendar pozdrav¬ lja prevod kot pomemben kulturni dosežek. O knjigi R. Filipoviča Teorija jezika v kon¬ taktu: Uvod v lingvistiko jezikovnih stikov (JAZU in Školska knjiga, Zg. 1986) piše S. Vojvoda. Meni, da je ta knjiga pomemben pri¬ spevek k poznavanju najvažnejših pojavov in procesov pri prevzemanju angleških jezikov¬ nih elementov v hrvaškosrbski jezik. Z. Jovanovič ostro kritizira neustrezno iz¬ biro prevajalca, ki je prevajal prenos podelitve filmskih Oskarjev na beograjski televiziji. V zaglavju Kronika so tele informacije: J. Alaburič poroča o seminarju o teoriji in praksi terminološkega dela, ki je bil januarja 1988 v Moskvi, Z. Jovanovič o prevajalskem srečanju na Ohridu in M. Jovanovič o konferenci o izo¬ braževanju prevajalcev, ki je bila maja 1988 v Berlinu. Portret Doris Debenjakove, naše uveljav¬ ljene prevajalke in nove predsednice Zveze znanstvenih in strokovnih prevajalcev Jugo¬ slavije, z obširno bibliografijo njenih prevodov je prispeval V. Jesenik. V zaglavju Predstavljamo vam M. Krsma- novič opisuje delo prevajalske službe Zasta- vaimpex iz Kragujevca in govori o neustrez¬ nem vrednotenju prevajalcev v primerjavi z drugimi visokoizobraženimi delavci v podjetju. V zaglavju Bibliografija se nadaljuje se¬ znam strokovnih slovarjev, leksikonov, enci¬ klopedij in terminoloških prispevkov iz prejš¬ nje številke Prevodilaca. Sledi srbohrvaško- španski glosar ekonomskih, finančnih in tr¬ govskih izrazov. 66 MOSTOVI 1/1989/XXIV V Informativnem biltenu obvešča Z. Jo¬ vanovič c konferenci Zveze, ki je bila marca 1988 v Ljubljani, o pripravah na beograjski kongres FIT, o obisku bolgarskih in sovjetskih prevajalcev, o obisku znane prevajalke Danice Seleskovič iz Francije in o jubileju vojvodin¬ skega društva. Prevoditelj 43/44 je v celoti posvečen posvetovanju Prevajanje in zunanja trgovina, ki je potekalo v Portorožu pod okriljem gospo¬ darskih zbornic Slovenije in Hrvaške. O tem strokovnem srečanju smo obširno spregovorili že v Mostovih 1 /88. Druga številka tega glasila, ki je izšla v letu 1988, Prevoditelj 45, se začenja z infor¬ macijami iz društvenega življenja in poročilom o letni skupščini Društva znanstvenih in tehni¬ čnih prevajalcev Hrvaške, kjer so izbrali tudi nove člane samoupravnih organov društva. M. Baron pohvalno piše o odločitvi splitskih in dalmatinskih prevajalcev, da se ponovno vključijo v matično hrvaško društvo. Sledi po¬ ročilo o konferenci Zveze znanstvenih in strokovnih prevajalcev Jugoslavije v Ljubljani, kjer so orisali preteklo mandatno obdobje - o delu v tem času je poročal M. Baron - in izbrali za novo predsednico Združenja prof. Doris Debenjakovo iz Slovenije. Poročilo zaključuje obširen program dela za obdobje 1988-1991. M. Vrban piše o svojih vtisih s prevajal¬ skega posvetovanja Ohrid ’88. Temu prispev¬ ku sledi kratko poročilo o proslavljanju dese¬ te obletnice ustanovitve vojvodinskega dru¬ štva. Prispevek L. Venci je posvečen izdelavi t. i. terminološko usmerjenih slovarjev, in sicer angl.-nem.-hrv.-srb. slovarja s področja obde¬ lave podatkov in angl.-srb. slovarja s področja strojništva. Sledi s komentarjem opremljen povzetek prispevka iz Slobodne Dalmacije, ki govori o problemih splitskega društva prevajalcev in o njihovem boju proti neustreznim prevodom turističnih besedil, predvsem prospektov, ki so velikokrat kar antipropaganda za naš turi¬ zem. Dodan je tudi zgovoren primer takšnega prevoda v nemščino neimenovanega preva¬ jalca. S. Slemnig objavlja pohvalno kritiko dela znane prevajalke in ene vodilnih strokovnja¬ kinj za konferenčno tolmačenje Danice Sele¬ skovič Konferenčno prevajanje (prevod iz francoščine). Sledi prispevek L. Venci o sim¬ poziju z naslovom Matematično in računalni¬ ško jezikoslovje - teorija in praksa, ki je po¬ tekal v Beogradu, o katerem smo poročali v Mostovih 2/88 in na katerem so sodelovali tudi strokovnjaki z ljubljanskega Inštituta Jožef Stefan. Sledi informacija o pravkar objavljenem kabelskem glosarju v štirih jezikih, ki ga lahko naročite pri hrvaškem 'pre¬ vajalskem društvu. M. D. ZALOŽNIŠKO PODJETJE Ega Cankarjeva založba p.o. 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2 Sl Center Oxford telefon 061/324-568 telex 31821 cankar yu ANGLEŠKA PRAVNA LITERATURA R. J. B. Anderson, ANGLO-SCANDINAVIAN LAW DICTIONARY A CONCISE DICTIONARY OF LAW David M. Walker, OXFORD COMPANION TO LAW Ghai-Luckman-Snyder, THE POLITICAL ECONOMY OF LAW Amos-Walton, INTRODUCTION TO FRENCH LAW F. G. Jacobs, YEARBOOK OF EUROPEAN LAW Rupert Cross, PRECEDENT IN ENGLISH LAW William Geldart, INTRODUCTION TO ENGLISH LAW THE BRITISH YEARBOOK OF INTERNATIONAL LAW lan Brownlie, BASIC DOCUMENTS IN INTERNATIONAL LAW T. C. Hartley, THE FOUNDATIONS OF EUROPEAN COMMUNITY LAW D. P.O’Connell, THE INTERNATIONAL LAW OF THE SEA lan Brownlie, BASIC DOCUMENTS ON HUMAN RIGHTS Paul Sieghart, THE LAWFUL RIGHTS OF MANKIND D. E. Pollard, LAW AND POLICY OF PRODUCERS’ ASSOCIATIONS Beatson-Matthews, ADMINISTRATIVE LAW H. W. R. Wade, ADMINISTRATIVE LAW P. D. G. Skegg, LAW, ETHNICS, AND MEDICINE Horn-Leser-Kotz, GERMAN PRIVATE AND COMMERCIAL LAW W. R. Anson, ANSON’S LAW OF CONTRACT P. S. Atiyah, ESSAYS ON CONTRACT P. S. Atiyah, AN INTRODUCTION TO THE LAW OF CONTRACT Peter Birks, AN INTRODUCTION TO THE LAW OF RESTITUTION Renner-Tooth, LEGAL TERMINOLOGY ENGLISH-GERMAN Pri Centru Oxford vam lahko iz Velike Britanije naročimo pravno literaturo v angleščini. Dobavni rok je mesec dni, plačilo v dinarjih. Natančne podatke in kataloge prava lahko dobite na Kopitarjevi 2 ali v pisarni DZTPS. :■ . ti isšM tv.mano)) su uc 1 \ .oh \ 0iiri(l a i/j