Naročnina mesečno 25 Din, ea inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletne 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi «16/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 20» — nočna 299«, 2994 ta 205«
Izhaja vsak daa *}ntraj. resen ponedeljka ia dneva po prazniku
Ček. račnn: Ljubljana it 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb Jtv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.79»
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999
Naši Nemci
Da Nemci niso skromni, je znana stvar. Vajeni sto in stoletja vladati narodom od Baltika do Adrije, ki s o po zgodovinski usodi morali sprejeti njihov jarem, so se prevzeli preko vsake mere in utrdili v prepričanju, da jim je namenjeno vladarstvo nad vsem svetom sploh.
Ta njihova vera v politično in kulturno poslanstvo germanskega plemena se je tako globoko zasidrala v njihovo dušo, da je ni mogel oslabiti niti strašni udarec minule vojne. Ta narodna samozavest bi bila največjega občudovanja vredna, ako ne bi bila že davno brez vsake pametne podlage. Zakaj že pred vojno realna dejstva niso več odgovarjala težnjam in domišljijam nemškega naroda niti njegovim resničnim zmožnostim. Narodi, ki so jih bili Germani skoro že popolnoma sebi priličili ali pa jih privlekli v območje svojega političnega in kulturnega vpliva, so se prerodili in se zavedli svoje prvinske biti ter odkrili svojo bogato nrav. Le še sirova sila jih je vezala na osvajalsko raso, ki je dosegla vrhunec svoje politične moči, ko je bilo v verzajski palača izklicano novo nemško cesarstvo, potem pa začela naglo propadati. Sijaj vladavine Viljema II. je bil ze do dna gnil in izid svetovne vojne samo naraven rezultat in konec tega dogajanja oziroma razkrajanja. Tudi kulturno so narodi, ki jim je nemštvo vladalo ali jim vladati hotelo, bili že davno prehiteli Ger; manijo, ki je svojo vlogo kot prevladajoc narod v Evropi v vsakem oziru odigrala.
Nemška nrav pa tega še danes ne razume, dasi povojni nemški nacionalizem, ki ga vodi hitlerjevski pokret, prav za prav meri na obnovo nemškega naroda v biološkem in kulturnem oziru, na to, da bi se zavedel svojih napak, svojega prekomernega ln pretiranega ocenjevanja samega sebe in da bi se vrnil v preprostost, odkritost, poštenost in moralno zdravje, ki je bilo globoko razjedeno od židovskega materij alizma. Vsaj tako je ta pokret zamišljen. Toda skozi vekove v germansko dušo zajedena nadutost, ki ji ne da preboleti poraza pred šestnajstimi leti drugače, kakor da se tolaži in še bolj razpihuje od želje po maščevanju m zopetnem vstajenju prejšnje cisto materi-jalne časti, slave in bogatstva, ne pusti do prodora sil, ki bi morale in mogle bogato nadarjeni nemški narod v resnici duhovno
preroditi.	, ...... v
Ta stara, bolna in materijalisticna miselnost prevladuje posebno v deželah, kjer so Nemci iz gospodujočega naroda cez noc postali državljani drugorodne drza-ve v kateri se morajo pokoravati onim katere so prej smatrali za svoje sužnje. Zelo težko se Nemec vmisli in včuti ter prilagodi vlog*, v kateri je podrejen drugemu, in ce se, je ta prilagoditev neodkritosrčna, zakaj se dolge preizkušnje in razočaranja ter le popolna, odkrita in korenita preobrazba in lzpreobrnl-tev bo potrebria, preden se bo nemški človek privadil temu, da ni več, nego so drugi, in da sme in mora biti njim enakopraven, nikakor pa nima pravice, da bi užival povsod privilegiran položaj nad vsemi drugimi.
Le poglejmo nemški živelj v naši državi! Nikjer na svetu kakor samo v Jugoslaviji Nemci kot narodna manjšina ne uživajo toliko svojih naravnih narodnih pravic kakor med nami. Imajo 39 šolskih vrtcev, 620 osnovnih šol in oddelkov, 188 višjih 9snovnih sol, učiteljišče in strokovne šole; njihovi zasebni narodni kulturni delavnosti pa niso sploh postavljene nobene meje in ovire, da ne govorimo o njihovem udejstvovanju na gospodarskem polju, kjer so nam v mnogih ozirih še danes gospodarji! In kljub temu nisoza. dovoljni in njihov »Scwabischer Kulturbund« neprestano napolnjuje nemško časopisje s tožbami in pritožbami, kako slabo se .Nemcem v Jugoslaviji godi. V isti meri velja to za našo kočevsko manjšino, dasi se njene naravne narodne pravice vprav z najneznej-8o rahločutnostjo, da ne rečemo naravnost s pijeteto spoštujejo. Najbolj pa se mora Človeku zameriti nemškutarski element v bivšem spodnjem Štajerju, ki si ga Nemci Se danes lastijo kot svoj pravi in pristni ter domorodni »Kulturgebiet«. Tega smo seveda po velikem delu sami krivi, ker smo v tem oziru vse preveč dobri m širokega srca, v mnogih slučajih pa ne samo brezbrižni in malomarni, ampak naravnost suženjsko sami sebe kot manjvredne občutimo, tako da ne dajemo nemški nadutosti zadostnega odpora, kjer se šopiri preko vsake mere. Pa tudi v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu se nemškutari tako. da je človeka sram in da čuti. kakor da se nahaja.v nemškem milieju. Zato ni čudno, ce.se je nacistični pokret od naših nemškutarjev in Nemcev razumel tako, dn se ima vpliv »tretjega rajhn« zopet razširiti in še intenzivneje uve-liavljati nn poti, po kateri je nameraval Viljem peljati svoie legijone za osvojitev sveta. Zdaj pa naj kdo pomisli, kako se godi slovenskemu življu na Koroškem, kjer je slovenski iezik v zakonito priznanih osnovnih šolnh že skoro popolnoma izginil, pa se bomo morebiti vendarle zavedli, da jma vsaka stvar svoje meje m nasa potrpežljivost napram ostankom germanske ošabnosti In agresivnosti tudi!
To seveda ne velja za poštenega nem-Ikega kmeta in delavca, ki naj na naši zemlji kier se že dolgo nahaja in no svoji pridnosti'ustvarja gospodarske in kuturne vrednote. ki so naši državi v prid živi v popolni narodnokultumi svobodi kot enakopraven državljan ter dalje razvija svoje bogate zmožnosti. Mišljena je le trotova plast nem-ške in nemškutarske Inteligence, ki je vsa prepojena nacizma ln dela zanj propagando Či«to v smislu predvojnega velenemstva. in V je polastila monopolnega vodstva naših nemških sodržavljanov. Ce se kažero v sad nJem času znamenja, da ie nemško Ijud-
Najnovejši dogodek na mednarodnem poprišču:
Italija se pripravlja na novo ekspedicijo v Afriki
Rim, 13. sept. Tg. Medtem ko so v Ženevi zbrani diplomati vsega sveta in se tam živahno diskutira vprašanje, kako naj bii se Rusija povabila, da vstopi v Zvezo narodov, ne da bi se bil glede tega dosegel do danes kakšen rezultat, se je v Rimu izvršil dogodek, ki je odvrnil pozornost svetovne diplomacije od ruskega vprašanja, ki bo kljub vsem težkočam itak rešeno v smislu, kakor ga želi Francija, na čisto drugo polje. V Rimu so namreč bili vsi generali italijanske armade sprejeti od Mussolinija. ki je imel nanje zelo važen nagovor, kateremu je sledilo dolgo posvetovanje. O vsebini tega posvetovanja, o katerem fašistično časopisje popolnoma molči, so proniknile v javnost naajsenzacionalnejše govorice, ki utegnejo sloneti na dejstvih, o katerih bomo tu poročali.
Generali na raportu
pri Mussoliniju
Raport se je vršil 11. septembra ob 11. V palači Venezia so se javili vsi poveljniki italijanskih divizij, katere je predstavil duceju podtajnik za vojsko. Oficielno poročilo pravi, da je temu zboru prisostvoval tudi prestolonaslednik H n m b e r t, kar je tem bolj pomenljivo, ker princesa Marija vsak čas pričakuje v Napolju poroda. Navzoč je bil tudi maršal Italije B a d o g 1 i o , ki je, kakor znano, šef generalnega štaba. Kakor pravi uradno poročilo, je duce najprej pohvalil generale zaradi povoljnega rezultata pravkar zaključenih vojaških vaj, potem pa jim razložil, zakaj jih je poklical na raport, ki je v sedanjih razmerah zelo važen. Nato je Mussolini generalom priredil banket v Letalskem domu, ki mu je prisostvoval tudi šef generalnega štaba fašistične milice.
Temu uradnemu poročilu je v časopisih dodan napoluraden komentar, v katerem je rečeno, da je ta raport pomenil nujno potrebni stik med šefom vlade in voditeljem fašizma ter armado. Mussolini je hotel pohvaliti velik napredek, ki ga je storila italijanska armada v zadnjih letih, in povdariti, kakor je to že povdaril napram častnikom, zbranim ob zaključku vojaških vaj v toskanskih hribih, da je militarizem element moči, civilizacije in napredka. Obenem pa je generalom predočil, da sedanji mednarodni položaj nujno zahteva, da je ar-
mada dobro pripravljena in da morajo generali [ zastaviti vse svoje sile sm njeno nadaljnjo še večjo ( ispopolnitev.
Glavna vsebina razgovora:
Pohod v Abesinijo
Kakor pa pravijo zanesljivi diplomatični viri iz Pariza in Londona, ee je Mussolini razgovarjal z generali italijanske vojske o vprašanju Abesinije. Mussolini je sporočil generalom — kar itak že vedo — da ni izključeno, da bo morala italijanska armada že v kratkem pokazati vrline, ki jih je pokazala na zadnjih vojaških vajah, v še večji meri na pravem bojnem torišču, ki bo po vsej priliki v Abesiniji. Čaje se namreč, da se Abesinija t zadnjem času čedalje bolj močno oborožuje. Italija jo ie v zadnjem mesecu poslala oja-čenja v vse italijanske kolonije, in to predvsem v Eritrejo in na Somali, ki sta ob robu Abesinije. Ob tej priliki so nastale tako v Rimu kakor v drugih prestolicah velesil govorice, da Italija namerava napraviti vpad v Abesinijo, podobno, kakor je Japonska vpadla v Mandžurijo. Mussolini te govorice sicer zanikuje, resnica pa je precej drugačna, namreč ta, da sta
Francija in Anglija že privolili v okupacijo Negušove države
Francija je namreč, podobno kakor Rusijo, tudi Italijo pritegnila v območje svojega političnega vpliva ter jo pridobila za svoj politični načrt v Evropi. Kot protiuslugo za to je Francija s pristankom Anglije privolila v izpremembo pogodbe, s katero so Italija, Francija in Anglija garantirale neodvisnost abesinskega kraljestva, v katerem je dozdaj prevladoval vpliv Francije, ki ima po svoji banki v Adis Abebi v rokah vse finance te dežele. Že dblgo časa je bilo znano, da bo Abesinija v primeru sporazuma med Italijo in Francijo prva žrtev na oltarju sprave. Zaradi tega je Japonska, ki zelo želi oslabiti položaj tako Anglije kakor Francije in Italije ▼ Afriki, ki tvori desni bok pomorske zveze
Italijanski prestolonaslednik Humbert, ki bo generalissimus italijanske vojske
Anglije in Francije s Tihim Oceanom, začela obo-roževati abesinsko armado, ki se zadnja leta vežba po navodilih japonskega generalnega štaba. Zato je razumljivo, da zdaj Italija hiti, da napravi ia Abesinije >sfero svojega političnega in gospodarskega, vpliva«, preden bi mogla Abesinija dati učinkovit protiodpor.
Generali armade so bili naslednjega dne, 12. t. m. tudi pri generalnemu tajniku fašistične stranke Staraceju, ki jim je izročil strankarski znak. Obenem se je vršila velika parada avantguardistov, balil in mladih mušketirjev, da se pokaže, kako je Italija pripravila tudi svojo mladino za svoj »imperijalni pohod«.
•
Utegnemo torej doživeti, da bo članica Zveze narodov Italija prišla v konflikt z Abesinijo, ki je istotako članica Zveze narodov. Kdo bo ta konflikt provociral, o tem ni treba veliko ugibati. Ponovila se bo ista igra, ki jo je začela Japonska v Mandžuriji. Vsekakor je svet radoveden, kako se bo Zvezs narodov obnaašala v tem primeru.
Glede raporta generalov pri Mussoliniju pripominjajo, da je tak raport dozdaj bil predpravica edinega kralja, ki je vrhovni poveljnik italijanske armade. Zato ni čudno, da so, kakor se poroča, nekateri vojaški krogi z nastopom Mussolinija nezadovoljni. Seveda jim to ne bo nič pomagalo.
Položaj se vedno bolj zapleta
Novo presenečenje: Poljska se odreka francoski politiki
Nastop g. Becka
Ženeva, 13. septembra, b. Današnja skupščina Zveze narodov je imela zelo kratko sejo. Prijavil se je le en govornik v osebi poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka. Njegov govor je velikega pomena. Poljski zunanji minister je namreč izjavil, da Poljska odpoveduje manjšinsko zaščito.
Kakor znano, je Poljska v aprilu letos predložila Zvezi narodov predlog z namenom, da se postavi na dnevni red skupščine Zveze narodov. V tem predlogu je zahtevala, da se brezpogojno prizna vsem manjšinam enakopravnost in da se sklene splošna pogodba o zaščiti manjšin, radi česar naj se skliče posebna mednarodna konferenca. Polkovnik Beck je danes dejal, da hoče Poljska že leta in leta doseči posplošenje manjšinske zaščite, ker sedanji sistem nalaga obveznosti manjšinske zaščite le nekaterim državam na povsem nepravičen in na političnih paradoksih osnovan način. Nekaterim državam 60 se take obveznosti naložile ob vstopu v Zvezo narodov, obseg teh obveznosti pa je bil odvisen od moči in energije dotične države. ki se je vsiljenim obveznostim več ali manj upirala. V drugih državah pa se taki pogoji niso diktirali državi, kt se pripravka za vstop v Zvezo narodov, brez ozira, kakšen je položai njenih narodnih manišin (aluzija na sovjetsko Rusijo). Zaradi tega zahteva Poljsko posplošenje manjšinske zaščite in bo vse dotlej, dokler ne stopi v veljavo splošen sistem manjšinske zaščite, odrekla vsako sodelovanje z mednarodnimi organi, kar tiče nadzorstva manjšinske zaščite na Poljskem. Polkovnik Beck je izjavil, da ta korak poliske vlade ni naperjen proti interesom manjšin, ki so že itak po poliski ustavi popolnoma zaščitene.
Govor polkovnika Becka Je zapustil v ženevskih krogih globok vtis. Poudarja se pa, da Poljska ne more enostavno odpovedati mednarodnih obveznosti. ker Je to zadeva Sveta Zveze narodov, ki Je edini konmetenten, da odloča končnoveljavno ▼ takih vpraianjih. Razen tega pa se poudarja, da Je to nrav za prav že enostranska revizija mirovnih pogodb, ker Je obveznost o zaščiti manjšin določena v mirovni pogodbi.
Namen:
preprečiti vstop Rusiie v Z. N.
V resnici pa soloh ne gre za narodne manjšine, ampak je Poljska hotela z nastopom svojega zunanjega ministra na kljub Franciji postaviti novo ovi-
stvo v Jugoslaviji postalo sito politične diktature teh gospodov, je treba to le pozdra- j viti. To bo za naše Nemce same le dobro io ' koristno.
ro na pot nameravanemu sprejetju sovjetske Rusije v Zvezo narodov. Poljski predioig naj bi izzval debato, katero bi Francija na vsak način rada preprečila, namreč, ali je sovjetska Rusija izpolnila oziroma, ali namerava izpolniti pogoje, ki so predpisani za vsako državo, ki hoče biti članica Zveze.
Poljska ne pristopi
k vzhodnemu paktu
Nastop Becka je tem dalekosežnejšega pomena, ker so istočasno nekateri varšavski listi otvorili kampanjo proti vzhodnemu paktu. Značilno je v tem oziru, kar piše na primer »Polonia«: »Minister Beck v Parizu ne uživa ne zaupania ne simpatij. Francozi pravijo, da jih Beck ne mara. Francozi pa ne morejo zahtevati, da bi bilo vodstvo poljske zunanje politike izročeno samo takim osebam, ki so všeč njim. Poljska vlada je slejkoprej mnenja, da je linija gosp. Becka pravilna in se je bo neomajno držala tudi zanaprej.«
London, 13. septembra, b. »Daily Telegraph« poroča, da je poljski zunanji minister Beck po čuvarju državnega pečata lordu Edenu obvestil angleško vlado, da Je Poljska končno sklenila, da ne bo sodelovala v vzhodnem paktu.
Angleži delajo zopet težave
Pariz. 13. sept. b. V francoskih političnih krogih je napravil zelo neugoden vtis današnji članek »Daily Maila< glede revizije versaillske mirovne pogodbe. Ta list je namreč objavil članek, v katerem se zavzema zn to, da ep revidira verzaj-ska pogodba zlasti 7, ozirom na Nemčijo, kateri naj se vrne del njenih kolonij.
Če se prvič po vojni — tako pravijo k temu članku v Parizu — odkrito in iskreno prizna, da nič na tem svetu, kar eo ustvarili ljudje, ni in ne bo večno, so vendar za vsako spremembo potrebni gotovii predpogoji. Francija je doslej, posebno pa v Briand-Stresemannovi dobi dokazala, da je pripravljena na vsak sporazum z Nemčijo. Toda današnje razmere v svotu, posebno pa v Evropi, niso niti malo prikladne za to, da se spremeni obstoječo stanje. Najmanj jo to mogoče * ozirom nn sedanjo Nemčijo, ki je mnogo bolj agresivna, kakor je bila predvojna cesarska Nemčija. Z mirovnimi pogodbami ni prevzela Francija na spbp samo naloge, da ohrani status quo, temveč, da brani civilizacijo in kulturo vso Evrope. Ugotavlja se. da je mnenje »Dailv Maila* popolnoma izolirano in ga ne odobravajo miti morodajni krogi, niti v»a angleška javnost
Avstrijsko vprašanje
Beneš za sporazum z Italijo
Dunaj, 13. sept. b. Tukajšnji popoldanski listi poročajo iz Ženeve, da se bo na današnji seji Sveta Male zveze izčrpno proučilo avstrijsko vprašanje. Češkoslovaški zunanji minister dr. B e n e š , ki se zavzema za zbližanje Male zveze z Rimom, bo predložil konkretni načrt, ki predvideva v zvezi z italijansko pobudo in garancijami jamstva za avstrijsko neodvisnost ter gospodarske olajšave. Po razpravi v Svetu Zveze narodov je dr. Beneš sklenil da vsa važna vprašanja prouči z ostalimi mero-dajnimi in interesiranimi delegati v Ženevi.
Seja Male zveze
Pariz, 13. septembra. AA. Ženevski dopisnik »Tempsa« komentira današnjo izjavo poljskega zunanjega ministra Becka na skupščini DIN o zaščiti manjšin in pravi, da bo tudi svet Male antante v današnjem sestanku razpravljal o Beckovi izjavi. Sestanku sveta Male antante posvečajo vsi francoski listi veliko pozornost. Z napetostjo čakajo sklepov na tej seji, kakor tudi sklepov, ki fih bodo izdali na seji podpisnikov balkanskega pakta. »Temps« misli, da bo Mala antanta sklenila podpreti kandidaturo Turčije v svetu DN, kamor naj bi prišla po odhodu Kitajske.
Barthou je končno le zmagal
Ženeva, 13. sept. p. Danes je imela francoska delegacija pod predsedstvom Barthou-ja svojo plenarno sejo, na kateri je Barthou poročal o pripravah za sprejem Rusije v Zvezo narodov. Po seji je izjavil Barthou zastopnikom francoskega tiska, da bo tekst jKivabila sovjetski Rusiji definitivno redi-
giran že jutri zvečer in takoj odposlan. *
Francoski generalni štab
na Češkoslovaškem
Praga, 13. septembra, b. V ponedeljek pn<le v Budjejovice šef generalnega štaba francoske vo|-ske general G a m e 1 i n v spremstvu svojega adju-tanta podpolkovnika Ricarda in šefa operativnega odseka francoskega generalnega štaba polkovnika Dama. Vsi bodo sodelovali v manevrih češkoslovaške vojske. Gamelin ostane na Češkoslovaškem dr konca tega meseca in obišče Prago, prepotovai pa bo Češko, Slovaška in Moravsko.
Za zvišanje našega izvoza
Pariz, 13. sept. Havas poroča iz Ženeve: Francoski finančni minister Germain Martin je odpotoval iz Ženeve. Pred odhodom se jo sestal z jugo slovanskim zunanjim ministrom g. Jevtičem, ki mu je izrazil nied drugim inljo, naj bi Francija povl-šala svoje uvozne kontingente iz Jugoslavije.
Dunajska vremenska napoved: Še nobenega bistvenega izboljšanja.
Tragedija Georgije ZodZ\"
Ob desetletnici upora
Zadnje dni avgusta je preteklo 10 let od velikega narodnega upora Georgije, ki so ga ruski boljševiki zatrli z nedopovedljivo grozovitostjo in pomorili več tisoč vodilnih mož že itak majhnega, komaj 2 milijona in pol številčnega naroda.
Georgiei so eden najstarejših kulturnih narodov sveta. Imajo nad 2000 letno zgodovino in kulturo, /.e v početku 4. stoletja so se oklenili krščanstva (po veri so grko-katoliki) in so v naslednjih 16 stoletjih morali bojevati skoraj neprestan boj, poln žrtev in krvi za svojo narodno samostojnost in svojo krščansko religijo. V 14. stoletju so pripadli ruski nadoblasti. Caristična Rusija jih je zaradi njihove religije stalno zatirala. Po ruski revoluciji so se v maju 1918 popolnoma osvobodili Rusije in ustanovili samostojno in neodvisno državo, »republiko Georgijo«, kalero so v kratkem času priznale skoraj vse kulturne države sveta. Med drugim jo je priznala tudi sovjetska" Rusija. Toda to priznanje boljševikov ni bilo iskreno. Kajti že v prvih pomladanskih mesecih 1. 1921 so čete sovjetske Rusije brez kake vojne napovedi navalile na mirno malo državo iu si jo, prezirajoč vse mednarodne pogodbe, po obilnem krvoprelitju enostavno podvrgle.
To nezaslišano dejanje sovjetov, ki so poteptali dano besedo in si podvrgli suvereni samostojni narod, ter nadaljnji strašni teror, ki so ga boljše-viki izvajali v deželi, je georgijsko ljudstvo spravil do obupa in ga dvignil v avgustu 1924 do splošne narodne vstaje proti boljševiškemu jarmu. Bila je to prava narodna vstaja, ker se jc ves narod dvignil, da si znova pribori svojo samostojnost. V začetku jc vstaja bila uspešna. Toda boljševiki so hilro osredotočili svoje čete na Kavkaz in v potokih krvi na grozovit način udušili narodni upor. Toda ni bilo toliko žrtev na bojišču, kakor jih je padlo pozneje pod maščevalnim mečem boljševiških zmagovalcev. Nad 5000 ljudi je bik) naknadno s strašnimi mukami pomorjenih. Eden najbolj nepristranih očividcev, nemški učenjak prof. Erich Obst piše o lein naslednje: »V vsej deželi ne boste našli niti ene družine, ki ne bi objokovala vsaj enega padlih svojcev. Z nezaslišano grozovitostjo je bila udušena
geordijska vstaja. Oficielne komunistične statistike sicer pravijo da je bilo postreljenih samo nekaj stotin ljudi. Toda koga zanima ta številka? Resnične žrtve maščevalne soldateske gredo v tisoče. Mnogi so bili umorjeni, čeprav niso bili v nikaki zvezi z vstajo. Do 2000 vodilnih mož izmed ljudstva so ustrelili kot talce. Med njimi jc bil poljedel. minister prejšnje nacionalne vlade Komeriki, dalje 75-letni škol Nazarius, bivši župan glavnega mesta Tiflisa in na stoiine duhovnikov, učiteljev, delavskih in kmečkih voditeljev.	«
Te dni se georgijski narod spominja s častjo svojih žrtev in prisega, da bo nadaljeval z njihovim delom. Kljub vsemu terorju, ki se v deželi nadaljuje, jc volja naroda, da doseže svobodo, neuklonljiva. Nad 15.000 borcev za svobodo svoje geor-gijske domovine trpi po neštevilnih ječah in mrzlih taboriščih sovjetskega carstva. Toda ravno vstaja 1924 leta je georgijskemu narodu jasno pokazala, da v svojem osvobodilnem boju ne bo uspel, dokler je osamljen. Treba je, da se bojuje ramo ob rami z drugimi kavkaškimi narodi sovjetske Rusije. Voditelji osvobodilnega gibanja Georgije, Aserbajčana in Severnega Kavkaza, ki žive v emigraciji, so dne 14. julija 1934 v Bruslju sklenili medsebojno zvezo in podpisali ustavo kavkaške konfederacije ter proglasili skupno voljo vseh treh narodov, da se bore do končnega osvobojenja. o
Ravno danes ni odveč, ako še omenimo, da je Zveza narodov v . Ženevi več kot enkrat sklepala ostre resolucije v prilog Georgije. Ravno pod vtisom vstaje 1924 leta je sklenila, da bo za osvoboditev Georgije skrbela »z mirnimi in pravilom Zveze narodov odgovarjajočimi sredstvi«. Prav tako je sklenil kongres narodnih organizacij, ki so zastopane v Ženevi, na svojem zborovanju v Folker stone na Angleškem maja letošnjega leta, da je treba na vsak način upostaviti suverenost Georgije. Toda Zveza narodov, ki sc pravkar pripravlja, da s krvjo omadeževane moskovske imperialisle z razprostrtimi rokami sprejme v svoje naročje, očividno ne misli na take »malenkosti«.	- .
evropskega krožnega
leta V Zagrebu Prvi Poljak Vladarkljevič
Štrajk v Ameriki se poostrule
Nihče noče odnehati - Vladna komisija dela odgovorne detodajavce
AVashington, 13. sept. b. Vladna komisija, ki je ! imela nalogo, da intervenira v stavki predilniškega j delavstva in ki je imela nekaj sej s predstavniki . stavkajočih in delodajalcev, jc ustavila vsako delo, ker so delegati delodajalcev izjavili, da ne nameravajo prav ničesar popustiti. Komisija I«) izdelala zdaj poročilo in obtožila delodajalce zaradi prekinitve pogajanj, obenem |>a bo zvalila na njih krivdo
i.....igo varnost za vso posledice, ki znajo nastati
taradi takega stališča, o Zaradi tega sklepa vladno komisije se obe strani pripravljata na dolgotrajno borbo. Stavku joči upajo, da bodo dobili pomoč od ostalih strokovnih r zve/., medtem ko delodajalci, ki vodijo-taktiko za» vlačevanja, s katero mislijo, da bodo pritisnili na delavstvo tako, da se naveliča brezdelja, upajo, da bo delavstvo moralo končno popustiti. Delodajalci se dobro zavedajo, dn vlada v Združenih državah velika brezposelnost in da se bo počasi našlo toliko delavcev, da se bo lahko pričelo, če že ne 8 polnim, pa vsaj z delnim obratovanjem v tovarnah.
Španski socialisti pripravljajo revolucijo
Madrid, 13. septembra. Španske oblasti so v Asturiji zasledile veliko tihotapstvo z orožjem in municijo. Finančniki so zasačili več znanih članov I socialistično stranke, ki so oboroženi z revolverji hoteli iz motornih čolnov v San Sebastianu raz-tovoriti 73 zabojev, ki so vsebovali kakih 200.000 patron za puške in strojnice. Druge kontrabantske skupine pa so ušle. Med njimi je bil tudi bivši socialistični minister Prieto. Oblasti so aretirale kakih 500 socialistov. Naboji so španskega izdelka in so bili izdelani v toledski tovarni leta 1932. Brez dvoma so bili namenjeni za revolucijo, ki jo marksisti proti sedanji vladi pripravljajo.
Madrid, 13. sept. p. V Španiji so priprave zn. združitev komunistov in socialistov končane. Komunistična stranka je sklenila vstopiti v splošno delavsko zvezo, kateri so dosedaj pripadali samo socialisti in člani drugih levičarskih strank. Obenem se .ie danes ustanovila nova levičarska meščanska stranka. ki pa zaenkrat še nima svojih zastopnikov v parlamentu.
Izredno stanje v Romuniji
podaljšano
Bukarešt, 13. sept. b. Danes se je zopet sestal k seji romunski ministrski svet, ki je po daljšem razpravljanju podaljšal obsedno stanje v Romuniji za nadaljnjih G mesecev. Obsedno stanje velja za Bukarešt, < In j, Oradee, More, Temešvar, Cernuvce, KiSenjev, Dalac in Jaci. Ta sklep je storjen zaradi nekaterih radikalnih političnih struj, kakor tudi z ozirom na obnovitev diplomatskih odnosov s sovjetsko Rusijo in zaradi bojazni, da pride do močne komunistične propagande. V ostalem pa jc obsedno stanje zelo blago in se v javnem življenju komaj občuti. Široka pooblastila je prejelo edino vojno sodišče glede razsodb.
Pri denarju se neha tudi največje prijateljstvo
Pariz, 13. sept. b. »Journal« se bavi danes ponovno s trditvijo sovjetske Rusije, da bo dobila v Franciji večje posojilo. List omenja poskuse predsednika Združenih držav Roosevelta za vzpostavitev dobrih gospodarskih odnosov z Rusijo in ugotavlja, da je bil edini uspeh teh pogajanj prošnja sovjetske Rusije za stomilijonsko posojilo, medtem, ko sc je istočasno spretno izogibala ureditvi predvojnih Jolgov. Zaradi tega mora biti Francija zelo |ire-vidna, preden se odloči, da odobri Rusiji kako posojilo. Finančni minister Martin jc snoči ponovno zagotavljal Irancoske časnikarje, da ne more o kakšnem francoskem posojilu sovjetski Rusiji biti govora.
London. 13. sepl. b. Iz Moskve poročajo, da se je včeraj Dimitrov" poročil r 19 letno Rusinjo. Dimi t rov ima 51 let
Delodajalci pa so, kakor vse kaže, popolnoma ravnodušni do silne napetosti, ld je nastala, in bodo najbrž zaradi razmeroma malenkostnih zneskov pustili, da se preliva nedolžna kri.
Berlin, 13. septe. AA. DNB poroča iz New Vorka: Na Rhode Islandu so se izgredi stavku-jočih delavcev ponovili. Delavci so napadli s kamenjem tvorniške straže. Hoteli so vdreti v tvoru ire in jih uničiti. En izgrdnik jc bil ubit, 5 pa ranjenih, od teh 4 hudo. Redarji in narodne garde so mor rali streljali na množico in io razpršiti s plinskimi bombami. Izgledtiikov je bilo nad 10.000. Del'teh je že začel pleniti trgovine. Pet avtomobilov; narodne garde so zažgali. Redarji so morali poklicati oiačenja iz sosednjih krajev.
Washington, 13. sept. b. V neki predilinci v državi Massachussets se jc dosegel poseben sporazum delodajalcev s strokovnimi organizacijami. Delodajalci so sprejeli vso zahteve delavcev in so uvedli 30 urno tedensko plačo, nc da bi znižali plače.
Japonci in Rusi se bodo zopet pogajali
Toko, 13. sept. b. Snoči je bila seja kronskega sveta, na kateri je zunanji minister Hirota sporočil, da jc sovjetska Rusija pripravljena, da sc ponovno pogaja za prodajo vzhodno-kitajske železnice. Pogajanja bo sedaj vodila mandžurska vlada, ki je prepričana, da bo sovjetska Rusija sprejela kompromisni predlog, ki ga je izdelal sam Hirota.
Potres v Zagrebu
Zagreb, 13. sept. b. Daucs okoli 6 popoldne so zaznamovali seizmološki aparati potres. Poročajo, da je potres lokalnega značaja, vendar pa se doslej ni moglo ugotoviti središča potresa. Najbrž leži v neposredni zagrebški okolici. Lahko pa je (udi, da je v okolici Kašine.
Novice iz Belgrada
Danes, 13. septembra, dopoldne jc v svoji posebni sobi v senatu sprejel glavni iajuik mednarodne medparlamenlarne trgovinske unije g. Eužen hej domače časnikarje ter jim je podal krajšo izjavo o tej mednarodni instituciji. Priprave za mednarodno rnedparlanientarno trgovinsko konferenco, ki bo pričela zborovali tukaj v nedeljo, se zaključujejo. Z nocojšnjim ekspresnim vlakom bo prispela semkaj angleška delegacija, Ostale delegacije pa bodo prišle v teku jutrišnjega in (»jutrišnjega dne. Konferenca bo zborovala 16., 17., 18. in 19. septembra. Tega dne se bodo vsi delegati odpeljali « posebnim vlakom v Zagreb, od tam pa v Split,
V	ponedeljek, 10. septembra je pričela državna prometna šoli} z rednitn poukom. Otvoritev rednega pouka je bila tudi to lelo zvezana s kratko proslavo, ki jo je v imenu prometnega ministra otvoril ravnatelj le šole g. Franjo Repič s kratkim nagovorom na zbrani profesorski zbor in na gojence.
Medparlamenlarna unija bo imela lo leto dve zasedanji v Carigradu. Konference, ki se bo pričela 23. septembra, se bo udeležila tudi naša delegacija. ki j>i bo predsedoval predsednik narodne skupščine dr. Kosla K u m a n u d i. V tej delegaciji je med ostalimi tudi g. Ivan Mohor i č, bivši trgovinski minister.
V	soboto in nedeljo, 8. tn 0. septembra, so imeli predstavniki Zveze zda-uženih trgovcev kraljevine Jugoslavije svoj drugi redni sestanek, na katerem so se razpravljala v,-,a akturdna trgovska In gospodarska vprašanja. Na loj konferenci je bilo sklenjeno, da se bodo vsi sklepi predložili kraljevski vladi, katero bo Zveza združenih Irgovcev kraljevine Jugoslavije naprosila, da naj čimprej pristopi k referatu gotovih gospodarskih vprašanj, ki ogrožajo obstoj naSe trgovin*?.
Danes je nn brezrnotorneni letalu preletel inž. Boris Cijan 4.300km in postavil nov jugoslovanski 1 jadralni rekord. Inž. Cijan je iz zlatiborske jadralne šole. Jadral le na jadralu .>Rodk.
Včeraj so začeli izvažati suhe slive iz Jugoslavije v inozemstvo. Izvozili so okrog 80 vagonov. Povprečna cena teh sliv na domačih tržiščih je nad j 4 Din. Kaže. da sc bodo le cene v kratkem popravile.
Zagreb, 13. septembra.
Danes dopoldne so dospeli v Zagreb tekmovalci evropskega krožnega poleta, ki ga prireja že četrtič poljski aeroklub pod pokroviteljstvom predsednika republike Mo š i c k e g a in poljskega prvega maršala P i 1 s u d e k o g a. Let sc vrši v 27 etapah. Start je bil 7. septembra zjutraj v Varšavi. Nato so letalci preleteli Nemčijo, Belgijo, Francijo, Španijo, Maroko, Alžir, Tunis, Italijo. Danes so dospeli, iz Rima preko Rhivinija v Zagreb. Od tU nadaljujejo pot čez Dunaj, Češkoslovaško in južno Poljsko nazaj v Varšavo. Tekmuje se za nagrado v skupni vrednosti 270.000 francoskih frankov (600.000 Din). Od 71 prijavljenih tekmovalcev jih je startalo 32. Francozi so kljub temu, da so njihovi tekmovalci že prispeli v Varšavo, nenadoma odpovedali soudeležbo. Poleta so se udeležili le Poljaki, Nemci, Čehoslovaki. Italijani in 1 Anglež. V Zagreb je prispelo le še 23 letalcev. Vsi drugi so morali zaradi napak opustiti nadaljni polet (trije Poljaki, 4 Nemci !n 2 Italijana). Vodstvo tukajšnjega pristanka je bilo v rokah zagrebškega Aerokluba. Komisija je bila sestavljena iz: predsednika majorja Ferdo Gradišnika, podpredsednika Boško Loliča in članov kapetana Tudorja, kapetana Krena, Vi.rgila, Kralja in Hauptmanna. Časo-liferllci: kapetan Mrak ter člani lahkoatletske zveze: Schwarz, Framčič in Šlezinger. Kot delegat poveljstva zračnega prometa je prispel iz Novega Sada inž. Daučevlč. Na letališču ee je zbralo Ze pred 9 številno občinstvo, ki je nestrpno pričakovalo prvih letalcev. Ze včeraj so prispeli Poljaki, sedem po številu, pod vodstvom Stanislava Križkovskega, predsednika poljskega zračnega prometa, da počakajo poljske tekmovalce v Zagrebu. Prišli so na velikem trjniotornem letalu.
Nemški zračni akrobat Kropf, ki je preletel vso progo pred tekmovalci, se je tudi ustavil v Zagrebu, da da nemškim tekmovalcetn nasvete za nadalino vožnjo. Danes je ob prihodu prvih letalcev razkazoval Kropf na svojem dvosedežniku »Stiglitz« nevarne akrobacije, kakor let na hrbtu, spirale v hrbtni legi, hinielman, pjkiranje in lo-pinge.
Ob 10.18 je priletel na letališče prvi tekmovalec Poljak V 1 a d a r k i j c v i č na letalu tipa »PZL-26«, ki je iz Kima odletel ob 6.12. pristal v Rimlni ob 7.18 in ob 7.48 odletel v Zagreb, iz Zagreba proti Dunaju pa ob 10.55. Vozil je s povprečno hitrostjo 205 kin na uro. Za vreme je dejal, dn je bilo precej ugodno. Samo nnd Krasom ga je ovirala gosta me-gia. Pozdravil ga je zastopnik poljskega konzula tajnik Koloczeie. Drugi je prispel Gerhard H n 1 -r i o k (Nemčija) ob 10.46 s povpr. brzino 205 km na uro. Tretji Vili P o 11 e (Nemčija), s povprečno brzino 203 km. Četrti A n d e r 1 e Jan (ČSR) nh
10.50 s povprečno hitrostjo 198 km. Peti 1) u (1 z i n -s k i. Šesti P i jote v (Poljska) s povprečno hitrostjo 195 km. Sedmi Valter Bayer (Nemčija) s povprečno hitrostjo 182 km. Osmi Jan A m b r u z (ČSR) ob 10.57 s povprečno hitrostjo 198 km. Nalo so sledili v kratkih časovnih presledkih: \yolf (Nemčija), povpr. hitrost 190 km. Giedgovvd (Poljska) 172 km, Sanrin (Italija) 172 km, Franc Ar-mando (Italija) 171 km, Jerci Bajan (Poljska) 196 km, Zacek (ČSR) 174 km, Burginski (Poljska) 19S km, Plonsczijnski (Poljska) 190km (se močno približuje vodečemu Buyanu), Skrzypinski (Poljska) 201 km, Krzinski (Poljska), tekmuje izven konkurence kot rezerva, Maepserson (Anglija), tekmuje pod zastavo poljskega aerokluba in je dosegel povprečno hitrost 180 km, Jan Balzer (Poljska), Oster-kamps (Nemčija). Prevozil je progo Rim-Zagre-h v najboljšem času s povprečno hitrostjo 220 km na uro, Seideniann (Nemčija) 198 km.
Z zadnjima dvema je privozilo tudi ogromno potniško letalo nemške Lufthanse, ki spremlja letalce na vsej progi. Letalo ima 13 sedežev, lastno sprejemno in oddajno postajo in je izdelano v Jun-kersovih tovarnah. Ima tri motorje v j a čin i 1600 konjskih sil. To je doslej največje letalo, ki je pristalo na zagrebškem letališču. Dva nemška letalca, ki sta zaostala zaradi slabega vremena, sta prispela ob 18 v Zagreb, kjer prenočita in jutri odpotujeta proli Dunaju.
•• ★
Dunaj, 13. sept. b. Od "tekmovalcev v evropskem krožnem poletu jc prispel prvi ob 12.14 iz Zagreba na Dunaj Vladarkijevič (Poljska). -Ker ie prispel prvi, je dobil nagrado dunajskega mesta: krasen pokal. Ko sc je nekoliko okrepil, je ob 12.55 ie odletel v Brno. Drugi je prispel ob 12.40 T ud-jinski. Za njim je prišel Osterkam ob 12.50. Nato so sledili: Basevald ob 12.54, Pedgovd ob 13.02, Anderle ob 13.10, Ambros Ob 13.12, Hirt ob 13.13. Vse jc pričakoval in pozdravil na letališču knez Starhemberg. Vsi letalci, ki so prispeli tia Dunaj, so izjavili, da jc bila pot iz Zagreba na Dunaj Zelo ugodna, težka pa jc bila pot iz Rima do Zagreba.
Praga, 13. sept. p. Danes popoldne so prispeli v Prago letalci, udeleženci evropskega krožnega poleta. Prvi je prispel ob 14.10 Poljak Vladarkievicz, zu njim pa v krajših presledkih ostali letalci. Skupno jih je prišlo v Prago 21, od lega 10 Poljakov, 6 Nemcev, 3 Čehi in 2 Italijana. Letalce .je pričakovala velika množica ljudi ler zastopniki oblastev Jutri zjutraj ob pol 6 startajo letalci za predzadnjo etapo Katovicc in zadnjo etapo Katovice—Varšava, kjer jih pričakujejo jutri dopoldne.
Mednarodne teniške tekme v Zagrebu
Zagreb, 13. septembra.
Gospodje posamezno: Kukuljevič : Cihar (CSR) 6:3, 6:2. Vodička (CSR) ; Hagenauer (Jugoslav.) 6:1, 6:2, Pallada : Friedrich 7:5, 6:3, Caska (CSR) : Malanček (Jugoslavija) 6:0, 6:3, Schaffer (Jugosl.) je zmagal brez borbe nad Mitičem, Friedrich : Marec'6:4, 6:8, 6:2.
Dame |x>samezno: Cepkova : BudisavljCvič 6:1, 6:1 Gostiša : Culinski 6:0, 6:1, Krauz : Mathai 6:1, 6:2.
Gospodje v dvoje: Schaffer, Kukuljevič : Mitič, Cihar 6:1, 6:2.
Gospodje in dame v dvoje: Komenda, Kukuljevič : Sernec in Schaffer 6:4, 6:1, Kovač, Caska proti Mathaj, Straub 9:7, 9:7.
Semifinale juniorjev za prvenstvo Jugoslavije: Valušnik : Anlos 6:2, 6:3, Wirth : Radoševič 6:2, 6:0.
Poljska proti Jugoslaviji
Legija Varšava: internacionalni tenis klub Zagreb 1:2, Pallada : Wittmann 6:4, 6:2, Tločinski (Poljska) : Schaffer (Jugosl.) 6:4, 6:4, Punčec, Pallada : Wittmann, Tločinski 6:2, 6:2.
Roparska poglavarka
na Kitajskem
Nanking, 13. septembra, b. Kitajci imajo silne neprijetnosti z neko mlado elegantno, komaj 19 let staro Kitajkb, ki je organizirala nevarno roparsko tolpo na severnem Kitajskem. Na to Žensko je vlada razpisala veliko nagrado, kljub temu pa je vsakogar strah samo omeniti njeno ime. Zločinka je bila že večkrat prijeta po oblasteh, pa so fo njeni pristaši takoj po aretaciji zopet osvobodili. Oblasti so sklenile, da jo bodo takoj, ko jim pride prihodnjič v roke, usmrtile. Ta nevarna ženska je doslej sama umorila nad 50 oseb, medtem ko gredo
žrtve njene tolpe v stotine.
★
Bukarešta, 13. sept. p. Romunsko finančno ministrstvo je odredilo, da se kazensko premestijo vsi uradniki finančnega ravnateljstva v Oernovicali. Obenem je bilo večje število uradnikov oddanih sodišču. Ti ukrepi so v zvezi z eno največjih davčnih afer v Romuniji po vojni.
Težka avtomobilska nesreča
Na znanih ridah med Vrhniko in Logatcem se je danes popoldne pripetila težka avtomobilska nesreča. Avtomobil ljubljanskega mesarja Jureti in avtomobil italijanskega trgovca Russo Letiera sta se zaletela s lako silo, dn sla se vprav zarila drug v drugega. Pri tem karambolu je dobil Jarc le lažje poškodbe, ffnsso, ki se je vračal danes z ženo in dvema otrokoma z letovišča v Avstriji v svojo domovino, je pa dobil težke poškodbe. Težko je ranjen na prsnem košu, ki mu ga je zdrobil volan, dalje na desnem kolenu ter lažje po ostalem telesu. Njegova žena je dobila težke notranje poškodbe ln na glavi, medtem ko sta otroka ostala čudežno skoraj nepoškodovana.
Ranjencem je nudil prvo pomoč zdravnik dr. fiostiša iz LogaUrn, ki je odredil njihov prevoz v Ljubljano. Ker ljubljanska bolnišnica nima prostorov za sprejem rodbin, je bil Russo s svojo rodbino oddan v Leonišče.
Hmelj
Žalec, 13. sept. p. Nakupovanje se nadaljuje, pri tem pa hočejo znižati kupci ceno, hmeljarji pn oddajajo le malo blaga. Cene so ostale ru-izpremenjene in se gibljejo med I 1300—1700 Kč. Zveza pivovnrnarjev je sklenila nn svoji zadnji seji, dn nnjostreje protestira proti uvedbi nakupnega monopola, kot. ga zahtevaj« hmeljarji. Nadalje so nivo vn ni a rji sklenili, da bodo v rnosocu novembru zvišali cene pivu za 10—15%.
Dogovor o zaščiti delavcev med Argentino in Jugoslavijo
Na predlog senatorja za mesto Buenos Aires, dr.^ Alfreda L. Palaoiosft, je pred dnevi argentinski državni senat soglasno odobril in ratificiral recipročni dogovor o zaščiti delavcev med Jugoslavijo in Argentino..
KiI j znači ratifikacija lega dogovora za Jugoslavijo, bodo najbolje občutile družine delavcev, ki se nahajajo v Evropi in katerih hranitelje (očete, brate ali sinove) je zadela v Argentini smrt na posledicah dela.
Dogovor o recipročni zaščiti delavcev med Ar-genlino in Jugoslavijo je bil sklenjen in preštudiran v vseh potankostih že v letu 1927. Zavzel se je bil namreč za stvar tedanji generalni konzul in poznejši prvi jugoslovanski poslanik v Buenos Ai-resu, g. dr. I. Grisogono, ki je pripravil predsednika Argentine dr. Marcela T. de Alvearja do tega, da je imenoval posebno skupino, ki je dogovor formulirala in ga sklenila predati senatu v ratifikacijo. Toda med tem je v letu 1928 že končala predsedniška doba Alvearja, radi cesar je ratifikacija bila zamujena. Na vlado je stopil predsednik Irigoyen, ki se za stvar ni zanimal; kajti argentinski senat n: bil za stvar nic kaj preveč navdušen, ker je smatral, da dogovor za Argentino nima posebnega pofnena in ji ne nudi nobeno koristi, kajti število Argentinoev v inozemstvu, ki bi bili zaposleni kot ročni delavci ali nižji uradniki, za katere ima predvsem dogovor pomen, je neznatno, skoraj brezpomembno. Tem večje važnosti pa je bil za jugoslovanske delavce v primeru nesreč pri delu.
G. Grisogono je bil odpoklican, ne da bi mogel spraviti dogovor — iz zgoraj omenjenih razlogov — do ratifikacije. Sledil mu je dr. Miilorad Stražnicky, sedanji jugoslovanski poslanik v Haagu. Ta se je. začel za stvar sicer zanimati, ni pa mogel doseči nobenega uspeha, kajti tedaj je živela Argentina v nekaka negotovi, predrevolucionarn: dobi, v kateri je bil notranji politični položaj do skrajnosti napet. Kmalu za tem je tudi v resnici izbruhnila v Septembru 1930 revolucija, k: je notranjo argentinsko strukturo popolnoma spremenila. Vojaška diktatura je senat razpustila in tako ni bilo niti misliti na to, da bi se ratifikacija izvršila, dokler se ne sestane novi senat, ki je edini pooblaščen po argentinski ustavi podpisali in ratificirati dogovore z inozemstvom. Novi senat se je sental šele leta 1932, tedaj pa' je bil že v Buenos Airesu kot jugoslovanski minister naš slovenski rojak g. dr. Ivan Švegel. ki se je za stvar v resnici zelo trudil in je tudi v tem oziru največ napravil,
Letos smo končno vendar prišli do ratifikaci je, obenem z Jugoslavijo pa je bil ratificiran tudi dogovor s Češkoslovaško :n Poljsko.
Ta dogovor urejuje vprašanje odškodnin delavcem pri smrtnih nesrečah in pri nesrečah, ki povzročajo delanezmožnost. Po argentinskem zakonu ima namreč družina ponesrečenega delavca pravico do odškodnine v znesku tisoč dnevnih plač v primeru smrti. Če je torej delavec zaslužil dnevno 4 dolarje, dobi v primeru smrti njegova družina 4000 dolarjev, in to, naj bo smrt povzročenia posredno ali neposredno na posledicah nezgode pri delu. Določena je minimalna odškodnina v znesku 3000 dolarjev in maksimalna, ki je bila do sedaj 6000 dolarjev, ki je pa v novem projektiranem zakonu zvišana na 9000 dolarjev. Toda tfl zakon je določal, da imajo pravico do odškodnine edino le družine delavcev, ki so sc v momentu, ko se je nesreča dogodila, nahajale na argentinskih tleh In ne, če so semkaj pozneje prišle iz tega namena. In v tem je tičalo vse, kar je bilo slabega za jugoslovansko izseljence, katerih družine so se v ogromni večini primerov nahajale v Evropi. V primeru smrti so bile te družine v popolni bedi. Smrt očeta jih je spravila na beraško palico.
Upamo, da se bo formalna izmenjava dokumentov med jugoslovansko vlado polom novodošlega odpravnika poslov g. dr. MišetiČa in med argentinsko vlado v korist vsega jugoslovanskega izse-Ijenstva v krutkem izvršila.	(F., Argentina.)
Pozabljena slovenska naselbina v Nemčiji
Slovenska kri povsod razpršena po svetu
Kje vse p« širnem svetu je slovenska kri razpršena! Kdo ve za vse in kdo jih more najti!
V neki skriti dolini Nemčije biva precejšna kolonija Slovencev, za katere slovenska javnost do danes ni nič vedela. To je v deželi Baden, škofiji freiburški, blizu švicarske meje, nedaleč od mesta Basel. Blizu 30 let so že tukaj.
Ko so ti dobri ljudje brali v Bogoljubu, ki ga prejemajo, da ima priti na kongres Krista-Kralja v Einsiedeln tudi nekaj slovenskih duhovnikov, so pisali uredništvu, hočejo nekateri priti tja, da bi slišali še eu-krat slovensko besedo iz ust dnhovnika in se spovedati v domačem jeziku. Kajti nekateri znajo kljub temu, da so že dolgo tukaj, še malo nemški. Ko so zvedeli, da je kongres preložen, da se jim torej želja ne bo mogla izpolniti, so nekatere ženske — jokale. Dokaz, kako močno hrepenijo izseljenci po tem, kar je domače! — Ko je bilo določeno, da bo mesto kongresa v Einsiedelnu mednarodna konferenca Krista-Kralja v St. Gallenu, sem jih povabil, naj pridejo tja, saj imajo skoro enako daleč kakor v Einsiedeln. Obljubili so, da pridejo. Nazadnje pa smo se tako domenili, da je ložje in ceneje, če pride eden k mnogim kakor mnogi k enemu. In tako sem prišel pretekli petek preko Einsiedelna, Lu-zerna in Basela, kjer sem obiskal znanega pisatelja župnika Maderja, v Wiesental, kakor se dolina imenuje. Kraj sam, v katerem biva večina njih, pa se kliče Zeli. Dolina je prav prijetna, zeleni griči na obeh straneh; nič tiste puščobe, kakor navadno po industrijskih krajih. Nekaj predilnic je tu, ki pa dolini ne kratijo idiličnega značaja.
Tu toraj biva skrita naselbina Slovence-že blizu 30 let. Večinoma so ženske. Nabrali so jih v litijski predilnici in pripeljali sem kot živ material. Pred vojsko jih je bilo več, zdaj jih je še kakih 60. Pa so raztreseni tudi še po sosednjih krajih. Več žena ima protestante za može; vendar so večinoma vsaj katoliško poročeni in imajo katoliške otroke. So pa iz raznih krajev Slovenije: od Poljčan do Davče, — če jo poznate Davčo! Midva s Tonetom Hribarjem iz Zalega loga sva nanjo lezla, ko jo je duhovno oskrboval. Tu je neka Davčanka, že 25 let, popolnoma gluha, ne razume nobene nemške besede; kako potrebno. da jo obišče domač duhovnik, ki vsaj njo razume! G. dekan mi je rekel, da. je pisal pred 25 leti na pristojno mesto, naj pošljejo slov. duhovnika, a odgovora še vedno čaka. Odgovoril sem mu, da se včasih niso dosti zanimali za izseljence, zdaj pa je v tem oziru že bolje.	, , .. ....
Še na nobeni naših kolonij se ljudje niso rabilu ob prihodu domačega duhovnika tako odzvali kakor tukaj. Prišli so z malo izje-
mami skoro vsi. Kajti izseljenski duhovniki imajo povsod bridko skušnjo, da se velik del izseljencev za njihov prihod prav nič ne zmeni. Navadili so se živeti kar tako... dočim drugi hrepenijo po domačem' človeku in domači besedi kakor žejen jelen po studencu. In tukaj je bilo tako. Bili smo skupaj trikrat: v soboto popoldne, v nedeljo dopoldne in popoldne. Vselej jih je bil več. Tudi zapeli smo, kolikor smo znali, je še nekaj šlo. — Dobro je ,da prejemajo slovenske liste: Domoljub, Bogoljub in Gla-snik. Celo »Zlato vrv«, sicer od vseh pozabljeno in prezirano, dasi potrebno kakor vsakdanji kruh, tukaj imajo! Kako jim je ž njo ustreženo, ko jim pove, kako se lahko prav dobro spovedo, četudi jezika dobro ne znajo. Naročili so je še več.
Ko smo v nedeljo popoldne sami med seboj opravili, smo šli, kamor smo bili povabljeni, v nemško društvo, ki je imelo ravno svojo prireditev. Pozdravili so nas, na kar smo jim odzdravili in jim zapeli nekaj slovenskih pesmic, ki so jim zelo ugajale. — Naši ljudje so bili ta dan zelo zadovoljni. Rekli so: To je bil najlepši dan, odkar smo tukaj. Domače je le domače!
Ce smem omeniti, naj pa še to povem, da sem v Št. Gallenu zašel v veliko zborovanje abstinentov, ki jih vodi škofijski kancler. So pa nekaj močnejši kakor na Slovenskem, ker imajo dve lastni hiši, oziroma dva hotela! Sploh sem na potovanju po Švici in Nemčiji na mnogih krajih bral napis: Brezalkoholna restavracija, celo na kolodvorih. Ker so Šentgalci zahtevali, sem moral pac govoriti in predstavil sem jim Slovenijo v v dolgem govoru po dolgem in počez. Seveda sem moral tudi povedati, da je boj zoper pijančevanje, oziroma delo za abstinenco, ki v Švici tako lei>o uspeva, na Slovenskem tako težko, da sem nazadnje obupal, da pa vendar trud ni bil popolnoma zastonj. Rekel sem: Ne trdim, da smo ravno najboljši ljudje na svetu — pripovedujem pa v tujini samo lepe reči o domovini, slabe modro za-molčim — imamo pa zlasti tri lepe reči, ki jih drugod nimajo: V nobeni deželi na svetu ' ne vidite toliko cerkva in cerkvic, posebno po višavah, kakor na Slovanskem; nikjer nimajo tako lepih pesmi in nikjer ne znajo tako lepo zvoniti kakor pri nas. Seveda sem jim tudi pokazal, kako se to dela. namreč pritrkava, in kako lepa muzika je to. Zapel sem jim tudi tri pesmi, ki so jim silno ugajale. Šentgalski škof, dobri dr. Scheiwiler. predsednik mednarodne Katoliške zveze, ki smo jo ustanovili 27. avgusta v Št. Galenu, je bil ves vesel, da sem spravil njegove ljudi z našimi pesmicami in našim pritrkavanjem v tako dobro voljo. Bog živi torej zemMco slovensko!
Legija koroških borcev na Sv. Planini
Trbovlje, 10. septembra 1934,
Kljub velikim športnim prireditvam, ki so bile včera,' v Trbovljah, se je zbralo na Sv. Planini pri Trbovljah izredno veliko ljudstva, ki je prišlo od blizu in daleč počastit spomin pok. generala Rudolfa Maistra. To žalno svečanost je priredila Legija koroških borcev v Trbovljah, katere vrhovni vodja in dosmrtni častni predsednik je bil pokojnik. Žalni prireditvi sta prisostvovala tudi sinova pok. generala gg. Brvoj in inž. Borut Maister, ki sta prispela iz Ljubljane. Naši koroški legijonarji so razobesili dve državni zastavi in sicer eno v zvonik planinske cerkve, drugo pa v bližnjo lipo, poleg katere je visela tudi žalna zastava.
Žalna svečanost se je začela ob 10 s službo božjo v planinski cerkvi, ki je bila nabito polna. Domači župnik č. g. Drešar se je v molitvi spominjal velikega pokojnika in vseh ljubih mu borcev, ki so padli ob rojstvu mlade Jugoslavije v borbi za svobodo zibelke slovenstva za naš Ko-rotan.
Po sv. maši pa je bilo pred planinsko cerkvijo zborovanje Legije koroških borcev, katerega se je udeležilo preko 600 ljudi. Uvodoma je predsednik Legije, tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. Janez Jenšterle pozdravil našega najvišjega borca, Nj. Vel. kralja, ter predlagal, da se mu pošlje brzojavni udanostni pozdrav, kar so zborovalci odobrili z burnimi »Živio« klici. Pozdravil je tudi navzočna sinova pokojnega narodnega generala, nato pa je v živih besedah orisal namen današnje prireditve, ki je namenjena spominu našega velikega narodnega borca generala Maistra in borcev za slovensko Koroško, zlasti pa tudi našemu bednemu narodu v tužnem Korotanu.
Nato je spregovoril tajnik Legije g. Fran Štaudeger, ki je slikal kremenite vrline generala Maistra, prav posebno pa njegove neprecenljive zasluge za naš narod in državo.
Nato je govornik obrazložil zborovalcem cilje in namene Legije koroških borcev. Pri tem je energično zavračal laži dela avstrijskega časopisja proti Jugoslaviji. Zborovalci so zlasti z ogorčenjem obsodili izmišljotine nekih avstrijskih dnevnikov, ki so nedavno poročali, da se snuje v Trbovljah avstrijska hitlerjevska Legija, ki se vadi v orožju za vpad v Avstrijo in za odcepitev Koroške od Avstrije! Enako zavrača izmišljotine in klevete, da prihajajo v Trbovlje neki hitlerjevci, ki se organizirajo. Vse to je zlobna izmišljotina in laž, katero zborovalci najodločneje obsojajo in zavračajo.
V drugem delu svojega govora se je tajnik Legije koroških borcev dotaknil manjšinskega šolstva v slovenski Koroški, katerega avstrijski Nemci kljub vsem mednarodnim obvezam sistematično zatirajo. Legija koroških borcev in ves naš narod zahteva samo enakopravnost, saj je avstrijsko manjšinsko šolstvo v kričečem protislovju s široko-poteznim nemškim šolstvom v Jugoslaviji.
Boj Legije koroških borcev ne bo krvav. Jugoslovanski koroški legijonarji pa bomo zahtevali za naše rojake onstran Karavank iste pravice, ki jih uživaj nemške narodne manjšine v širokogrudni Jugoslaviji.
Z velikim navdušenjem je bila nato sprejeta spomenica, ki bo poslana ministrskemu predsedstvu, zunanjemu ministrstvu in ministrstvu prosvete.
Nato je bilo zborovanje zaključeno.
o slajenju mošta
Ljubljana, 18. sept.
Banska uprava razglaša:
Letošnja zgodnja vegetacija obeta prav dobro vinsko kapljico, ako bodo pustili vinogradniki grozdje pravilno dozoreti in se ne bodo sami oškodovali s prezgodnjo trgatvijo. Saj je naraščanje sladkorja v grozdju, proti koncu zorenja zelo znatno in znaša ob lepem sončnem vremenu lahko 2.5 kg dnevno na vsakih 1000 kg grozdja. Zato naj puste vinogradniki grozdje čim dalje na trti, kar je najboljše in najcenejše slajenje.
Kraljevska banska uprava letos ne bo izdala splošnega dovoljenja za slajenje. Da pa ugodi želji onih vinogradnikov, ki so ob-•utno trpeli od toče in drugih vremenskih nezgod, daje sledeča pojasnila glede slajenja letošnjih manjvrednih moštov s ladkorjem:
1.	Vinogradniki, katerih vinogradi so tako občutno trpeli od toče in drugih vremenskih nezgod, da je slajenje mošta nujno potrebno, naj vložijo tozadevne prošnje po obrazcu C (predvidenem v čl. 4 točke 4. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu), in sioer vinogradniki iz srezov bivše ljubljanske oblasti na kletarskega nadzornika v Ljubljani; vinogradniki iz bivše mariborske oblasti pa na pomočnika kletarskega nadzornika v Mariboru.
2.	Radi enostavnosti poslovanja, naj po
toči prizadete občine poberejo prošnje ter jih skupno pošljejo pristojnemu kletarskemu nadzorniku s svojo izjavo o resničnosti v prošnjah navedenih podatkov.
3.	Kletarski nadzornik bo, upoštevajoč v prošnji navedene razloge, odloči, ali se prošnji ugodi ali ne in o tem obvestil prosilca preko občine. Prošnje morajo biti kolkovane s 5 Din.
4.	Da bi se nabava sladkorja za slajenje ! mošta omogočila tudi siromašnim, od toče ; prizadetim vinogradnikom, je kraljevska ; banska uprava zaprosila finančno ministr- j stvo za dodelitev trošarine prostega slad- ! korja za vinogradnike, ki so občutno trpeli od toče. V slučaju, da bo finančno ministrstvo dalo v ta namen trošarine prosti slad- , kor za slajenje, o čemer še ni rešitve, bodo vinogradniki, ki so vložili prošnje za slajenje po obrazcu C o tozadevnem odloku ob-
' veščeni po svojih občinah in pozvani, da j izpolnijo še posebne prijave, kolkovane s 1 25 Din, za dodelitev trošarine prostega slad-! korja. Razdelitev tega sladkorja se bo iz-1 vršila predvidoma na podoben način kot ! lansko leto, s posredovanjem Kmetijske družbe.
Vinogradniki in občine se opozarjajo, da vlagajo prošnje za slajenje le v nujnih slučajih, ker bodo sioer odbite.
Bolj hitro kot naoadno milo
ALBUS-ierpeniinovo milo
Zanesljivo, kot zvest pomočnik,učinkuje terpentin s svojo nesnago razkrajajočo močjo v spojitvi z močno se penečim ALBUS- milom.
AlBUS- terpentinovo milo je tedaj idealno, zanesljivo pralno sredstvo:
ALBUS-milo s terpentinom. ALBUS-terpentinovo milo,pere bolj hitro in belo in pri tem varčuje Vaše perilo.
Izum Slovenca
Najmanjši radio-aparat na svetu
Svetovni rekord v Ljubljani
varni z našim urednikom, je izjavil, da je nedavno čital v časopisju, da je neki amater v Nemčiji sestavil najmanjši radio aparat (detektor) na svetu, katerega je montiral v škatlico za vžigalice.
v Seveda njemu ni dalo miru in je takoj začel montirati aparat prvotno v »Penkali«, kjer je pa vselej bila potrebna slušalka, katera je morala biti ločena od aparata. Poskušajoč .je odkril, da bi se dal montirati ves detektorski aparat v sami slušalki, kar se jo tudi posrečilo. Ne samo, da je ve« aparat montiral v sami školjki slušalke, navil je tudi tenko antensko žico (25 m) okrog nje in na kraju privezal majhen gumijast obroč, kateri stisne antensko žico okrog slušalke, da se ne odvije, obenem pa služi za antenski izolator. Pri uporabi obroč snameš in pritrdiš na drevo, smučarsko pai;eo ali kaj podobnega,, a slušalko primeš v sredini in iztegneš tako, da se antenska žica odvije. Za zemljo pa ima tudi košček žice (2—3 m), ki se priveže okrog čevlja (ali kaj podobnega) in stisne k zemlji.
Aparat je zelo praktičen, ker ga lahko vzame vsakdo s seboj, n. pr. kopalci, smučarji, turisti itd., kar v žepu kot žepno uro in posluša ljubljansko postajo. G. Hassl je izjavil, da se na tem detektorju sliši za spoznanje boljše. S tem, da je slušalka obenem detektorski aparat, odpadejo veze (trak) od normalnega aparata do slušalke. Stroškov je imel samo 40 Din. Manjšega aparata ni mogoče sestaviti. Zato pravi, da bo najbrže ta svetovni rekord ostal v Ljubljani. Ljubljana, 13. sept.	Na sliki vidimo odprto slušalko, a vezave
Danes je naš urednik odkril v Ljubljani so za lučno anteno. G. Hassl je naši športa.' svetovnega' rekorderja. Gospod Hassl Viktor, javnosti dobro znani nogometaš A. S. K. Pri-radiotelegrafist, nevedoč, da govori v ka- morja.
Velika komisija za Notranjsko
Ljubljana, 12. sept.
Vprašanje o padavinskih in hidrografič-nih razmerah Notranjske postaja vedno bolj aktualno, kajti rešiti se imajo tudi vprašanja praktične gospodarske vrednosti, zlasti ureditve mnogih potokov, požiralnikov in drugih voda. Hidrotehnični oddelek banske uprave je že zbral pregledne podatke o padavinskih razmerah v notranjskih krajih z ozirom na Barje. Ti podatki — 12 let nazaj — nazorno kažejo, kako se višina padavin na notranjskem Krasu menja mesečno in kako se vrste krajevni nalivi in v koliko vplivajo na povodnji na Barju.
Banska uprava pa bo v kratkem razpi-
15 letnica osvobojenja Slovenske krajine
V	Dolenji Lendavi se je sestavil odbor, ki organizira slovesnost 15 letnice osvobojenja Slovenske krajine. Dnevni red je tale;
Sobota, dne 22. septembra 1934: ob 15 6e položi venec na grob za osvoboditev Prekmurja padlih legionarjev na pokopališču v Murski Soboti, ob 19 bakljada po Dolnji Lendavi, ob 21 slavnostna seja v hotelu »Krona« v Dolnji Lendavi.
Nedelja, dne 23. septembra 1934: ob 6 budnica v Dolnji Lendavi, ob 8.25 sprejem zastopnika Nj. Vel. kralja, ob 8.30 služba božja, potem sprevod, revija prizorov iz prekmurskega narodnega življenja, ob 11 slavnostno zborovanje pred hotelom »Krona«, potem banket v hotelu »Kroni«, ob 14.30 telovadni nastop, nato veselica.
V	slavnostnih dneh je v poslopju meščanske šole prekmurska razstava.
sala velik komisijonalen ogled krajev od Vrhnike proti Logatcu, Planini, Rakeku, Cerknici in Ložu. Dotična komisija bo na terenu poslovala več dni. V komisijo bodo poklicani inženjerji — strokovnjaki hidro-tehničnega oddelka, zastopniki banske upra ve, zastopniki odbora za osuševanje Barja ter zastopniki posameznih notranjskih občin. Po možnosti si bo komisija ogledala razmere tudi na Barju.
Pozimi, ko bo stanje podzemskih voda nizko, namerava posebna ekspedicija oditi v znamenito Križno jamo, o kateri je »Slovenec« že priobčil prav zanimive članke Ekspedicija bo proučevala v prvi vrsti hi drografičen položaj Križne .jame.
Ukradena krava vrnjena
Št. Vid pri Stični, 13. sept.
Kovšček Venceslav iz Pustega Javorja pri Sobračah je kupil na semnju v Šmart-nem kravo. Na potu je šel v gostilno, kravo je pa privezal pred hišo. Pa je prišel nek mešetar, kravo odvezal in peljal v svoj hlev. Kovšček je takoj sumil, kdo bi mu bil uteg nil kravo odpeljati. Gre prihodnjo jutro v mešetarjev hlev — poldrugo uro daleč. In res dobi kravo privezano. Dobil je kravo nazaj Tatu pa tudi ne bode zaslužena kazen odšln.
Divji prešiči na Gorjancih
Št. Jernej, 12. sept.
Divji prašiči so se zopet v večjem številu pojavili na Gorjancih in delajo po polji: planinskih vasi veliko škodo. Nekaterim po-sest ni kom so uničili skoraj vso koruzo in tudi ostale kulture so zelo poškodovane. — Lovci so pridno na delu, a žal doslej brez uspehov.
Ljubljanske vesti:
Limnologi v Ljubljani
Znanstveni raziskovalci živali in rastlin v sladkih vodah
Nad 1«) lininalogov, znanstvenih raziskovalcev sladkovodnih živali in rastlin, je bilo združenih na liiiinološkem kongresa, na katerem je bilo zastopanih 10 držav. Kongres pod kraljevim pokroviteljstvom se jo 27. avgusta pričel v Belgradu pod predsedstvom prof. dr. Thienemana iz Kiela. Kongres je ves čas proučeval rastlinstvo in živalstvo' naših sladkih voda, zlasti večjih jezer na jugu. Bil je prav za prav leteč kongres. Udeleženci 60 se dalj časa mudili na Ohridskem jezeru, kjer je udeležencem raztolniačil vse zanimivosti rastlinstva in živalstva un.iv. prof. dr. Siniša Stankovif. Ta je zlasti zainteresiral vse udeležence za mnoge geološke posebnosti tega jezera, ki je ponekod globoko do 300 m. Po večdnevnem proučavanju Ohridskega jezera so limnologi krenili na Skadr-sko jezero, kjer jih je še mnogo ostalo, od tam čez Podgorico, Cetinje v Boko Kotorsko ter dalje .do Piitvičkih jezer. Včeraj pa je bil v Zagrebu limnološki kongres zaključen, lz Zagreba so se nekateri vrnili že domov.
Ljubljanske ulice
Ljubljanske ulice v zadnjih letih prav pridno tlakujeio. Največ pa tlakujejo z granitnimi kockami male oblike. Pri tem tlakovanju je glavna napaka ta, da pri tem na podzemska dela ne mislijo dovolj naprej. Zato morajo tlak že po kratkem času na novo zamenjati, bodisi radi nivoja bodisi radi novih podzemskih napeljav. Zastavo nosi v tem seveda Marijin trg in njegov okoliš.
Diruga velika napaka pa je ob progi električne železnice. Ob tirnicah je tlak vedno razmaian. Vzrokov za to je več. Eden je v tem, da niso tirnice povsod položene na trd temelj. Drugi vzrok pa je, da niso skladi ob tračnicah dovolj zaliti z asfaltom, oziroma da sploh niso zaliti. Najpestrej-šo sliko o tem nudi Stari trg. To je že škandaloaio. Ker skladi niso zaliti, prodira voda ob tračnicah na temelj, kar je smrt za vsak temelj ceste.
Mnogo novcev se izda za vedno krpanje, ki pa prav malo pomaga. Kje pa so mestni inženerii, da ne opazijo vsega tega?
Roko ji je poškodovalo
Ljubljana, 13. septembra.
V tiskarni Slovenija v Wolfovi ulici je bila tislužbena za vlagal ko 31 letna Marija Lesjak, stanujoča v Gosposki ulici in pristojna v Litijo. Danes popoldne okoli pol 3 je Lesjakovo doletela huda nesreča, zaradi katere ji bo delo v tiskarni najbrž za vedno onemogočeno. Meri marljivim delom pri malem stroju za tiskanje, je Lesjakova nenadoma obupno zakričala in se sesedla poleg stroja na tla. Tovarišice so ji priskočile na pomoč in ž grozo videle, da ima Lesjakova desno roko do zapestja vso zmečkano, en prst pa ji je strojni valjar kar odtrgal. Ponesrečen ko so za silo obvezali, medtem pa poklicali reševalni avto, ki je takoj prihitel na kraj nesreče in prepeljal Lesjakovo v splošno bolnišnico. Nesrečniici bodo morali zdravniki najbrž amputirati roko nad zapestjem, ee nastopijo med zdravljenjem komplikacije in se
pokažejo sledovi zastrupljen ja. Riziko dela ... ★
© Maša zadušnica za pokojno g. Mimico Heferle-Pfeifer .se bo darovala v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 7 zjutraj v Uršulinski cerkvi.
O Moderna Ljubljana. Pravzaprav smo lahko veseli, da lahko kažemo svojo nedolžnost nad dvajsetletno regulacijo Ljubljanice. Vsak, ki opazuje dela na Frančiškanskem mostu in tlakovanje Marijinega trga, bi bil prepričan, da bomo še ostanek Ljubljanice regulirali najmanj 20 let, Vse poletje je že razkopan Marijin trg in končno smo pričakali jesensko deževje, ne da bi bil tlakovan. Prešerna so seveda krog in krog zabetonirali, če-
Prav je že pTed leti šlo na litre tinte ob reševanju rešernove selitve. Pri nas se pač držemo načela:
Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel 31-62
Danes in jutri ob 20, v nedeljo ob 15, 17.30 in 20 ter v ponedeljek ob 20:
Veseli svatje
ter »Boksarska tekma med Baerom in Carnero«.
V nedeljo in v ponedeljek na običajne cene še pribitek 50 par za Rdeči križ.
Mariborske vesti t
Nad 70 udeležencev kongresa s predsednikom prof. Thienemanom in kongresnim tajnikom dr. Sinišo Stankovičem je ob 10 dopoldne prispelo z brzovlakom iz Zagreba v Ljubljano. Udeleženci so splošno izjavljali, da so imeli ves čas svojih znanstvenih ekskurzij lepo vreme, zlasti na Ohridskem jezeru. Na glavnem kolodvoru so jih pozdravili : načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik v imenu bana, podžupan prof. Evgen Jarc za mestno občino, za Ribarsko društvo podpredsednik g. Šulgaj in tajnik g. Malcnšek ter za Priro-doslovno društvo dr. Munda. Že dopoldne so si ogledovali posebnosti Ljubljane, posebno'so pregledali muzejske zbirke, ki hranijo tudi mnogo liinnoloških zanimivosti. Po kosilu so se odpeljali v avtobusih do KTŠke jame k izviru Krike. Ta jama je zanimiva po svojem jamskem živalstvu in rastlinstvu. Prof. dr. Kuščer jim je tolmačil vse jamske pojave življenja. Po pregledu jame je bila na stroške banske uprave kratka pogostitev, nakai so se vsi vrnili v Ljubljano.
najprej je treba nekaj postaviti, da potem zopet lahko razdiramo. O, ti ljubo mečkanje, kdaj te bo konec!
0 Trnovski most. Most čez Oradaščico v Trnovem namerava mestna občina temeljito popraviti. Med drugim namerava napraviti nov temelj, obok ze železobetonsko ploščo med železnimi nosilci. Zaradi regulacije Ljubljanice pa stoji most na severni strani preveč zaobrnjen in se srednja os zelo lomi na tem mestu z ozirom na novo regulacijo. Tudi je sedanji most zelo ozek. V doglednem času bo treba te nedostatke odstraniti, posebno še z ozirom na novo projektovano pristanišče ob Ljubljanici, ki bo stalo prav v tem obližju. Zato vendar ni umestno, da se troši denar za krpanje mostu, kar se bo v doglednem času zavrglo. Malo dalekovidnosti bi vendar bilo priporočljivo tudi mestni upravi. — Tr-novčan.
Sveže sardelice
po 8 Din kg oddaja danes in jutri Vinarna KAJFEŽ v nebotičniku.
© Dijaški knjižni semenj končan. Včeraj dopoldne je bila na vseh ljubljanskih gimnazijah šolska maša, danes pa se je pričel reden pouk. Včeraj po maši se je kljub dežju nekaj časa vršil knjižni semenj, na katerem je bilo izredno povpraševanje po nekaterih redkih šolskih knjigah. Jasno, da so cene takim »starim špehom« poskočile in so jih mnogi prav dobro plačevali. Za mnoge »šolarje« je bil semenj dobro došla knjižna borza. Prebrisani špekulanti so znali na zvit in borzijanski način voditi sejmske posle. Njih bilanca je bila - isoko aktivna, kajti nekateri so si znali s knjigami prislužiti toliko, da so krili vpisnino in druge stroške. Mnogi so pa delali tudi v izgubo, saj tako :e na visoki borzi, da eden vleče dobiček, drugi pa zaznamuje izgubo. Bili so pa tudi taki, ki so hoteli nepoučene starše goljufati za knjige. Včerajšnji popoldanski naliv pa je sejmarje pregnal in so se nekateri stiskali še po pasaži Pokojninskega zavoda. Mnogi tujci so se prav z navdušenjem zanimali za to ljubljansko staro institucijo, kajti nikjer v državi nima dijaštvo take sejmske pravice.
Dr. Eleonora lenho Broyer
ne ordinira do 29. septembra
Miklošičeva cesta št. 14-II.
© Državni konservatorij v Ljubljani začne z rednim poukom v soboto, dne 15, t. m. Ravnateljstvo prav posebno opozarja gojence na instrumentalni pouk. Poučujejo ee orkestralni inštrumenti: čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta in pozavna. Absolventi teh predmetov imajo najboljše nade, da takoj po dovršitvi glasbenega študija dobe stalni zaslužek. Ponovno opozarjamo na nove učne moči: Pavel Šivic (klavir), Bogomil Leskovic (čelo), Pavla Lovšetova (solopetje), Zupevc Franc (solopetje), Kocjan (oboa), Pokorny Josip (fagot), Ukmar Vilko (glasbena zgodovina, estetika), Debevc Ciril (operna režija). Prijave novih gojencev med uradnimi urami v pisarni.
© Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani bo priredil letošnje leto »Teden Rdečega križa« v nedeljo, 16. septembra 1934 s službo božjo za osvoboditelje našega naroda, ki bo ob 9.30 na Kongresnem trgu. Nato bo obhod po Šelenburgovi
Italijanski vagon zgorel med vožnjo
Maribor, 13. septembra.
Na progi med Pragerskim in Račami se je dogodil v noči na četrtek požar. Zgorel je italijanski vagon, naložen z juto ter je žarel z mogočnim sijem, ki se je videl daleč po Dravskem polju. Bilo je to ob 21.50, ko je odpeljal tovorni vlak štev. 554 s Pragerskega proti Račam. Nekako sredi poti med obema postajama je ojiazilo vlakosprenmo osebje, da se je vnel zadal priklopljeni vagon italijanskih železnic, ki je prihajal iz Trsta ter bil namenjen v Upice v Češkoslovaški. Vagon je bil naložen z juto ter ga je poslala tvrdka Francesco Parisi iz Trsta. Vsega skupaj je bilo 81 bal sirove jute. — Strojevodja je ob izbruhu j>ožara pospešil vožnjo ter tako preprečil, da se ni ogenj razširil na so-
□	Smrt kosi. Na Radvanjski oesti 12 je umrl v visoki starosti 87 let, upokojeni strojevodja gospod Franc Travizan, oče uglednega mariborskega trgovca g. Travizana. — V bolnišnici je ugrabila smrt 21-letnega te: sarskega pomočnika Karla Novaka. — Naj počivata v miru!
□ Trgovska nadaljevalna šola. V nedeljo, dne 16. t. m. bo vpisovanje v vse tri razrede trgovske nadaljevalne šole na Zrinjskega trgu l/I., vrata št. 31, v pisarni upravitelja šole. K vpisovanju naj prinese vsak učenec, ozir. učenka zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, 2 izpoljeni redovnici, ki jih dobi v pisarni Združenja trgovcev, Jurčičeva ul. 8/II. in potrdilo o plačani celoletni šolnini (400 Din), ki jo plača tudi pri Združenju. Sprejemni, ponavljalni in drugi izpiti prično v ponedeljek, dne 17. t. m. ob-16.30 in trajajo še v torek in sredo. Reden pouk prične v četrtek ob 15. Vse ostale informacije dobe interesenti v šoli.
□	Hudo udarjen posestnik. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Herga. Ogenj je nastaj na skednju, kjer so zvečer kožuhali koruzo, najbrž zaradi ogorka cigarete, izbruhnil pa je šele okoli polnoči. Požar je celo poslopje vpepeljM do tal ter uničil gospodarsko orodje in zaloge krme. Posestnik ima 80.000 Din škode, zavarovan pa je le za 20.000 Din. Požar je grozil tudi stanovanjski hiši, pa so ga omejili došli gasilci.
□	Teden Rdečega križa. Društvo Rdeči križ, ki stoji pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in kraljice, priredi na prvi dan Tedna rdečega križa, t. j. v nedeljo, dne 16. sept. ob 10 v veliki dvorani pivovarne »Union« slavnostno akademijo, ki bo trajala najdalje eno uro. Z ozirom na cilj društva Rdečega križa, na njegove težke in vzvišene naloge, prosimo občinstvo, da pokaže tudi na zunaj svoje razumevanje do te organizacije in se udeleži proslave polnoštevilno. Vstopnine nL Tega dne popoldne ob 15 bo na vrtu in v vseh prostorih restavracije »Pri Gambrinu« velika ljudska prireditev v prid društva Rdečega križa. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Svira vojaška godba; nastopijo tudi harmonikarji Pomladka Rdečega križa. Vstopnina 2 Din.
□	Avtobusne zvezo s tekstilnimi tovarnami. Mestni avtobusni promet se trudi, da bi navezal na svoje proge tudi uradniške in delavske množice pri tekstilnih podjetjih, ki so vsa na periferiji. V načrtu ima uvedbo novih avtobusnih linij od vseh v poštev prihajajočih tovarn ob začetku in koncu delovnega časa. Obenem bo na teh progah veljala znižana voznina.
□	Kontrola vozovnic. Finančna uprava je uvedla kontrolo vozovnic v mestnem avtobusnem prometu potom svojih organov. Bloki z vozovnicami morajo namreč biti predpisano žigosani in obenem
ulici, Tyrševi cesti, Dalmatinovi ulici, Miklošičevi cesti, Frančiškanski most, Stritarjevi ulici, pred mestni magistrat ter mimohod pred spomenikom kralja Petra Velikega Osvoboditelja, kjer bo položil venec predsednik pododbora gospod dr, Oton Fet-tich, nato nadaljevanje obhoda po Mestnem trgu, Hradeckega mostu, Dvorskem nabrežju, Dvorskem trgu na Kongresni trg, kjer bo ob 11 radioprenos predsednika druištva Nj. kralj. Visočanstva kneza Pavla in nagovora predsednika pododbora dr. O. Fetticha. K proslavi ,ie povabil pododbor predstavnike vseh oblasti, uradov in organizacij, svoje člane, kakor tudi člane ostalih društev pa tem potom najvljudneje vabi k obilni udeležbi.
sednje vagone. V Račah so na postaji goreči vagon naglo odklopili ter ga prepeljali na stranski tir, kjer je še dolgo svetil v noč, preden se je posrečilo naporu postajnega osebja iu gasilcev zadušiti požar. Ostalo je le nekaj odžganih bal.
Poleg uničenega vagona trpi naša železniška uprava še 60.000 Din škode za zgorelo juto. Kako je požar nastal, se ni dalo ugotoviti. Zloben požig je izključen, ker so bila vrata na gorečem vagonu plombirana. Morda se je vtihotapila v notranjost vagona kaka iskra, verjetneje pa je, da je začela juta tleti že v Trstu prii nakladanju, kjer je morda kak delavec pustil ogorek od cigarete med balami. Goreti je namreč začelo na sredini. Ker juta zelo dolgo tli, preden se razgori, se je požar razpihal šele v bližini Maribora ter prišel do izbruha.
kontrolira finančni organ, če imajo vsi potniki vozovnice.
□	Krasne foto-kartc evharističnega kongresa po 2 Din pri Tiskarni sv, Cirila v Mariboru.
□	Najmlajši bcguuec. Včeraj je pribežala v Jugoslavijo čez mejo pri Sobot.ii nad Dravogradom mati s 3 mesečnim otročičem. To je najmlajši begunec, ki je prišel doslej v našo državo iz Avstrije. Mati in otrok sta začasno v Mariboru.
□	Ljudem in kraju pomagano. Letos se nadaljuje zgradba nove ceste Bresternica— Sv. Križ nad Mariborom. Dela se vršijo s sredstvi iz bednostnega fonda ter podporo občine Kamilica. Z nadaljevanjem te prepo-trebne ceste je veliko pomagano kraju, znatno pa tudi ljudem, ki so dobili delo in zaslužek.
□	Polovico mostu barvajo. Pri Cmureku so Avstrijci že zdavnaj prepleskali njihovo polovico mostu, ki veže obe državi preko Mure. Na naši strani so pričeli pleskati sedaj.
□	Absolvirana, brezposelna učiteljica
nudi instrukcije za srednje šole. Naslov pove iz prijaznosti podružnica »Slovenca« v Mariboru.
□	Dvodnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave bo dne 21. in 22. sept. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8—-12 in 14—18. Udeležbo je javiti do 20. t. m. ravnateljstvu šole.
□	Ponovna licitacija za oddajo poštnih voženj na pomeriju mariborske pošte se bo vršila dne 22. sept. na mestnem načelstvu.
□	Naprošamo vse one dame in gospode, ki žele sodelovati v gledališču pri zboru ali baletu, naj se prijavijo pri gledališki blagajni.
Ptuj
Pobiranje trošarine na uvoženo blago. Pravilnik glede pobiranja trošarine na blago, ki se uvaža v mestno občino Ptuj po železnici, pošti ali z avtomobili, je banska uprava v Ljubljani odobrila. Besedilo pravilnika je nabito na občinski deski. Interesenti se opozarjajo na ta pravilnik, posebno na določbo, da se tisti, ki 6e na katerikoli način odtegne plačilu uvoznine, kaznuje poleg plačila redne uvoznine še s 5kratnim iznosom prikrajšane uvoznine. Razen tega jamči za plačilo prejemnik blaga, kakor tudi lastnik in uvoznik z uvoženim blagom in vozilom. — Ker se bo to kazensko določilo brez izjeme strogo izvajalo, priporočamo, da vsi določbe pravilnika glede prijave uvoženega blaga in plačila uvoznine striktno upoštevajo.
Računski zaključek mestne občine Ptuj za leto 1933 je do 18. t. m. pri mestnem knjigovodstvu na vpogled.
Prenovitev minoritske ccrkve. Minoritsko cerkev, katere notranjost je bila lansko leto temeljito popravljena in prenovljena, so letos tudi v zunanjosti temeljito popravili in prenovili. Diela, ki so trajala dalj časa, so sedaj končana in je cerkev dobila s to prenovitvijo prav lepo in okusno lice. To napravi na vse zelo prijeten vtis, posebno pa še na tujce, ki posečajo naše mesto in si ogledajo tudi to znamenito cerkve. S to prenovitvijo je pridobila posebno še Vodnikova ulica.
Nočni napad. Preteklo noč so neznani storilci napadli 24 letnega hlapca Antona Perneka iz Janeževcev pri Sv. Urbanu in ga obdelali z noži tako hudo, da je obležal in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Njegove rane so težkega značaja.
Kulturni obzornik
Razstava v
Jakopičevem paviljonu
Letošnja jesenska razstava iz galerije g. Antona Kosa obsega manjše število udeleženih umetnikov kakor lanskoletna prireditev in so v tem primeru prišli do vidnejšega izraza R. Jakopič, 1. Klemenčič, B. Vavpotič, M. Gaspari in P. Loboda poleg del manj zastopanih: B. Jakca, F. Koširja, V. Šeferova, I. Vavpotiča, H. Smrekarja in D. In-kiostrija.
Rihard Jakopič razstavlja to pot v osrednji dvorani kolekcijo rož, ki so mu postale očividno najljubši predmet barvnega izražanja. Stene žare od slike do slike, to je vrsta barvnih plamenov liki pisanih balončkov na nočnem vrtu. Do skrajnosti imaginarne in subtilne so morda gloksinije in astre na sliki 15. Edinstvene za nas so tokrat njegove nove risbe, figure v momentu gibanja, delavci sredi dela, na pr. Rudar, Kopač itd. Čisto slikarske risbe in skrajno dinamične, polne izrazne moči, čisto Jakopičeve. Je to serija del, ki mora priti .na najvidnejše mesto v naši javnosti.
Tokrat ' nas preseneča kar najbolj prijetno Franc Klemenčič. Napoveduje 6e v letošnjih delih preokret, ki pomeni zanj sprostitev, poglobitev, ojačenje. Klemenčičeva poleta je postala svobodnejša in neposrednejša. Če smo ga prej videli v maniri njegove svojevrstne tehnike vtesnje-nega, je sedaj dosti svobodnejši, bolj svež in neposreden. Primerjajmo način na slikah 32, 33 in 36 z novim gledanjem na ostalih, predvsem na Kozarjah v anegu.
Izredno številno in vsebinsko močno je za-•topan Bruno Vavpotič. Njegov akvarel je mestoma mojsterski posrečen, n, pr. kompozicija iz Rive dei Schiavonni, »stenogram« (citiram) iz Plače d'Italie. Tudi Maksim Gaspari je v nečem nov. Nlegovo žegnanjc, Madona in Kamniška na-
rodna noša prikazujejo kaj žive barve, svetlejši in bolj slikarski kolorit. Videti je, da njegov razvoj formalno še ni zaključen; njegova motivika je znano bujna in neizčrpna kakor narodna pesem. To niso le varijacije enega, njegova folklora odkriva venomer in prinaša vsikdar kaj novega.
Najboljša skulptura na razstavi je Madona Petra Lobode (marmor). Perfektno plastiko form, fino izraženo milino čuvstvenosti, prav redko delo iz naših kiparskih ateljejev predstavlja ta kip. Zanimivost razstave je spopolnjena z monu-mentalno Cankarjevo glavo v mavcu. Božidar J a k a c razstavlja tri pastele, pejsaže, Franc Košir dvoje modernih, vzorno rešenih Tihožitij in dva težja akvarela. V, Šeferova je prinesel iz Zagreba g. Kos in ga z zadovoljstvom pozdravljamo. Njegov Portret dame je odlično delo, med najboljšimi na razstavi, izdaja slikarja močne kvalitete in finega občutja. Ivan Vavpotič razstavlja Bohinjsko jezero in Rože, dvoje njegovih znanih del, Hinko Smrekar ima tri skromne risbe. Monotipije Dalmatika Inkiostrija so tudi že znana dela in zaslužijo nedvomno našo pozornost.
Želimo tej rastavi prav ugoden potek in obojestransko zadovoljstvo. Dandanes so dobre razstave bolj in 'bolj redka prikazen.	F. Š.
Polemika v zvezi z Vrtcem in Angelčkom
»Vrtec« pa v neki meri tudi »Angelček': imata lopo preteklost v slovenski mladinski literaturi. Saj je »Angelček« dopolnil 42. letnik, »Vrtec« |ia že 6-1! Pa ne le, da sta oba lista prehodila pot, kakršne nima noben slovenski mladinski list za seboj, še več: »Vrtec« je vzgojil celo vrsto slovenskih pesnikov in pisateljev. Svoje prvence so nosili mladi slovenski literatje v »Vrtec«. Tu so prijeli prvo priznanje, prvi pogum dn vzgon v lopo rast. Od tu so potem smeleje koračili k »Domu in svetu« ali »Ljubljanskemu Zvonu« ter sc-' oblikovali v smereh, ki jih je zahteval čas. Več slo generacij bravcev in književnikov je šlo ekozi to »enajsto šolo pod mostom«, skozi šolo »Vrtca«
in ^Angelčka«. Zdaj pa nenadno beremo v Učiteljskem tovarišu (št. 3) izraze kot »okostenelost in nemožnost... mladinskih listov Zvončka in Vrtca«. V Uč. t. je to sicer izraženo kot nekak izvleček iz daljšega članka v »Književnosti« (julij-avgust), toda v Književnosti se ta stavek glasi: »Okostenelost in nemožnost šolskih čitank in po veliki večini vsega ostalega do nedavnega mladinskega čtiva...« Brez naravnostnih naslovov revij. Ti epitetoni določenim listom niso torej čudni zgolj s stališča nepravične sodbe, marveč še bolj s stališča moralne višine nekaterih listov, ki porabljajo za nelojalno konkurenco svojih publikacij vsakršno sredstvo. Tak način izvajanja ocen za reklamne namene lastnih publikacij nikakor ni na višini poštenosti.
Pa poglejmo samo po vrhu, če je Vrtec v resnici okostenel. Res je, da nimajo danes več mladinski listi nekdanje vloge prvih poizkusov in oblikovanj mladih literatov, tudi Vrtec je nima več. To vlogo so prevzeli kesneje ustanovljeni družinski, fantovski, dekliški itd. listi. Vendar ne moremo kar po sredi udariti: okosteneli Samo nekaj potez iz zadnjih treh letnikov, ki jih je uredil Vinko Lavrič.
Pripovedni del obsega veliko število zares posrečenih črtic, ki so po večini zajete iz realnega življenja mladine .in vsebujejo že v dejanju samem neprisiljeno vzgojno misel; so torej brez nekdanjih vzgojnih dodatkov, ki bi dajali pečat okostenelostj. Da pa ne odkrivajo te črtice v vsej goloti resničnega življenja odraslega človeka, je razumljivo. To je mladinska književnost 6 svojim zaključnim svetom, šele po tej mora iti -mladina kakor po mostu v drugo popiibertetno dobo, ki ima zopet svoj svet. Skoki niso nikjer naravni. In če je del sodobne mladine prekoračil 6voj svet brez doživetja in je stopil naravnost v grobo realnost, ni to merilo za nujnost celote. —■ Vrtec poudarja že pri mladih ljudeh vrednote velikih slovenskih moz, pionirjev slovenske kulture (Gregorčič, Levstik itd.). S tein opozarja list mjadino na vrednote dela! — Vrtec je tudi prvi izmed slov., mladinskih listov začel vzbujati v mladini narodno zavest. namreč v zvezi s pomenom Jadranskega mor-
ja (Mladi stražarji), prinašal zanimive članke iz življenja in zgodovine Jadrana. A kar je glavno, Vrtec ne vzgaja mehkužnih belopoltnežev. Njegova osnovna vzgoja je delo! Le delo napravi človeka zrelega, vrednega člana človeške družbe (Finžgar, Mladina draga!) Poudarek dela vseh plasti je vendar tudi geslo vseh sodobnih gibanj!
Vrtec in Angelček, ki sta namenjena vsak svoji mladostni generaciji, nista okostenela, marveč nudita mladini v pobi i meri vsega, kar za svojo duhovno rast potrebuje I
Nove zahteve sovjetske literature
V začetku septembra je bil v Moskvi zaključen prvi zvezni kongres sovjetskih pisateljev. Zadnje besede je izgovoril Maksim Gorkij: Odločno na delo! Na to odgovarja »Lit. gazela« sledeče: »O mnogih vprašanjih je razpravljal kongres: o nalogah sovjetskega pesništva, dramatike, vzgoje literarnega naraščaja in podobnem. Pravi patos kongresa pa je bil patos borbe za kvaliteto .., zatorej mora biti borba za kvaliteto glavni klic Zveze sovjetskih pisateljev. Napake, ki so bile do zadnjega časa značilne v našem književnem delu, se morajo odstraniti: mi ne znamo delati, naše založbe izdajajo preveč plažnega blaga, listi so nepristopni in postajajo zmerom nepristopnejši, književniške hiše in klubi poznajo samo narodno stran, znotraj pa so brez vsebine. V prvi vrsti je potrebno dvigniti kvaliteto literarne kritike, na katere ime je bilo na kongresu izrečenih mnogo grenkih, a resničnih besed. Ne potrebujemo nikakšnih podeljevanj redov, vse bolj potrebujemo več temeljitih del v klasični dedščini, monografij o literaturi narodov Unije, fiotrebujemo kritik, ki bodo znale voditi bravca kakor tudi pisatelja. Na delo tedaj, tovariši!« Ob koncu kongresa Zveze sovjetskih pisateljev je bil izvoljen odbor, ki obsega poleg častnega predsednika M. Gorkega 100 pisateljev; med drugimi so: Afinogenov, Asejev, Gladkov, Zoščen-ko, Leonov, Pilnjak, Pasternak, Al. Tolstoj, Fedin, Ehrenburg itd., izmed Ukrajincev so v odboru Ku-lyk, Mykytenko, Kopylenlto, Panč in Tyčyna| izmed Belorusov: Aleksandrovič, Janko Kupala, Ja-kub Kclas. Med revizorji so: Katajev, Babel itd.
Gregorska ciborija spe t na oltarju
Sv. Gregor, 11. sept.
Dne 29. julija t. 1. se je božjeropni zločinec, medtem, ko je v zvoniku slovesno k prazniku zvonilo, utihotapil v cerkveno podstrešje in ostal tam cel dan. Od tam jc lahko skozi pol metra široko, okroglo odprtino opazoval, kaj se vrši na oltarju, in videl je lahko prav v tabernakelj. Ze pozno v noč, ko je nastal mir prod Domom pri cerkvi, se je moral lotiti bogoskrunskega opravila. Ker je bilo samo nekaj dni po polni luni in je večna luč svetlo gorela, je opravil svoje delo lahko brez luči in je v zgodnjem jutru neopazen zapustil zakristijo. Ko srno v ponedeljek šele ob pol 12. uri mogli odpreti tabernakelj, smo bili vsled groznega zločina kar omamljeni. Ničesar se nismo lotili, iz Vel. Lašč smo dobili en ciborij, da se je moglo sv. obhajilo varno in dostojno vršiti. Iz omotice nas je vzdramila dne 24. avg. opoldne vest v »Slovencu«, da sta naša ciboraja dobljena. G. or-ganist Al. Ovca ni strpel, da bi ne skočil na kolo in hajd v Ljubljano, da se prepriča, če je tako vesela vest tudi resnična. Nestrpno srno ga čakali, da sc vrne. Ob 10. uri zvečer
dospe s potrdilom, da je dragocena najdba naša last. Nasledji torek, dne 28. avg. jih je isti donesel domov. Bila sta razvita v posamezne dele, toda v celoti prav nič potolčena ali poškodovana, samo nekaj nebistvenih delov je bilo odlomljenih in zgubljenih, ki so se lahko brez vsake spremembe oblik nadomestili. Dobili smo jih nazaj, bila sta pa med tem v bogoskrunskih in svetnih rokah, zato se jima je pač spodobila nova obleka. Zlatniki so radostno zapustili svoja zgodovinska skrivališča na dnu skrinj in pohiteli k g. pasarju Drnovšku v Ljubljano, da iz njih naredi nova svetla oblačila oropanima najdenčkoma. Dobila sta tudi vsak pod stojalo vrezan napis: »Božjeropno vzet iz laber-nakelja v noči 29.-30. julija 1934, od ljubljan^ ske policije dobljen 22. avg. 1934,« ki naj priča zanamcem o bogoskrunskem sločimi ob našem tabernaklju in o dobroti božji, ki je v tako kratkem času spet naklonila nam tako drage posode za Kruh iz nebes. Z nepopisno radostjo jih je pozdravilo naše ljudstvo na Mali Šmaren, ko sta spet nastopila svojo sveto službo.
Kaj pravite?
Dnevne vesli, ki jih v najnovejši dobi objavljajo naši časopisi, so žalostno poglavje. Poleg običajnih naznanil raznih sej in prireditev ne bereš drugega kakor same kriminalne zadeve: poboje, prelepe, tatvine, sleparije in vlome. Te stvari niso žalostne samo zaradi svoje dolgočasne enoličnosti, ampak žalostne so tudi po svoji vsebini.
Sledi sodišče, ki o teh domačih stvareh razpravlja in sodi. Tam vidiš krivce teh kriminalnih dejanj. A kdo so ti? Večinoma sami komaj dorasli fricolivčki in petelinčki, ki so pa že vsi globoko posvečeni v vse tajnosti ljubljanskega podzemlja. Hranjeni so vsi ti pobci slabo, slabo so tudi oblečeni, nekaj pa imajo le, na kar so silno ponosni: lo so njihovi dolgi lasje; dolgi, da bi lahko ceste ž njimi pometali.
Nekdaj je bila pa navada, da so kaznjence stri-gli »na balin«, L j. lase so jim gladko obrili. To je bilo za kaznjence prav zdravo zaradi znanega mrčesa, ki se prav rad zaredi v dolgih laseh. Po njegovi obriti glavi si kaznjenca še mesece po prestani kasni lakoj spoznal.
Kaj pravile, g. urednik, ali ne bi bilo dobro, (c bi tudi ljubljanska policija, liste frkolinčke in pelelinike dajala striči ali brili po glavi »na ba~ lin«? Jaz sem prepričan, da bi sc pobci bolj bali obrite glave in kratkih las kakor pol leta zapora. Ti gospodje so namreč med seboj veliki kavalirji in mnogo drže na modo, ki zahteva dolge kuštre in kodre. Kdor nima teh, nima prave veljave, najmanj pri frkolinkah.
Ali ne bi bilo torej pametno, če bi si policija nabavila iz fondov, kamor znašajo ljubljanski ve-seljački ostanke svojega premoženja po prekriča-nih nočeh, kakšen aparat za striženje las, s katerim bi pobaline mnogo lažje krotila kakor s pen-drekom (tli pa z zapori?
Biti dva do tri mesece po glavi obrit — to je hudo pri današnji modi!
Sadna razstava
v St. Vida na Dol
Št. Vid pri Stični, 11. sept.
Sadjarska podružnica v Št. Vidu pri Stični je priredila v Domu lepo sadjarsko razstavo. Okrog 300 krožnikov raznovrstnega sadja smo videli po mizah. Nekatera jabolka in hruške so bile res krasne že na pogled. Nihče ne bi pričakoval, da se dobi v Št Vidu, kjer sadjarstvo ni na višku, toliko lepega sadja. Tudi grozdja je bilo nekaj razstavljenega. Saj je na levem bregu Temenice, ki teče na vzhodnem delu šentviške župnije, precej vinogradov. Videli smo tudi suho sadje, vkuhano sadje in razne sadne odcedke. Tukajšnja šola je dala na razpolago vse knjige, ki obravnavajo sadjarstvo, in tudi raznovrstno orodje, ki ga umni sadjar potrebuje, kakor škropilnice, obiralnike, lestve, škarje itd. Po stenah so bili razobešeni razni letaki, ki poučujejo, kako je treba preganjati razne škodljivce. Tudi več pomenljivih napisov smo brali: n. pr. »Jablane, hruške in druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe«, »Kdor ne seje, ta ne zanje*, »Jabolko ne pade daleč od debla«, »Sadi sam in ne boš škilil na sosedov vrt«, »Sadno drevje krasi naše domove in naše slovenslce vasi« itd.
Posebno pozornost je zbujala mala namizna sadna stiskalnica, katero je napravil tukajšnji mizar Hren Franc. Prav pripravna je za gospodinjstvo, kjer izdelujejo razne sadne sokove. Videli smo tudi novo sušilnico, katero postaviš kar na štedilnik. Ima devet malih les in se lahko suši sadje, gobe, fižol v stročji itd. Zato sušilnice ni treba posebej kuriti. Kadar se kuri v štedilniku, se tudi lahko sadje v tej sušilnici suši. Tudi gorkota, ki ostane v' štedilniku, potem ko so jedila skuhana, se za to sušilnico uporabi. Naredil jo je domači ključavničar Rosmanit Julij. Razne zabojčke za pošiljanje sadje po železnici in po pošti je izdelal Roječ Feliks, ki ima v Št. Vidu žago na električen pogon.
Sadna razstava je bila odprta tri dni: v soboto, nedeljo in ponedeljek, ko je bil v Št. Vidu sejem. Prišlo si jo je ogledat silno veliko ljudi. Med razstavo so bila tudi tri predavanja. V soboto ob začetku je govoril g. okrajni kmetijski referent iz Litije o sadnem izboru. V nedeljo ob 11 in ob 15 je predaval g. tajnik Kmetijske družbe Kafol o sadni kupčiji in o sadnih škodljivcih. Da jc razstava uspela, gre zahvala tukajšnjemu učiteljstvu, ki je razstavo uredilo in imena razstavljalcev in vrste sadja zapisalo. Dijaki so napisali lepake in istreke, tikajoče se sadjarstva. Gasilci iz 8t Vida so pa prevzeli stražo.
Naj bi pač ta razstava povzdignila sadjarstvo v Št. Vidu.
V nedeljo 16. septembra bo sadna razstava v Velikem Gabru v občinski pisarni.
Ogenj
Sladka gora, 12. sept.
Preteklo nedeljo proti devetim zvečer je Izbruhnil ogenj v Sopoti, odkoder imamo napeljano vodo na Sladkogoro In Polže. Namah je bil kraj daleč na okrog razsvetljen kakor pri svetlem solncu. Zgorelo je dvoje poslopij, kakih 40 m oddaljenih od reservarja, ki arži 90 polovnjakov vode. Ce bi že delovalo gasilsko društvo, bi bil lahko v kratkem ogenj ustavljen. A društvo ima veliko število predpisov za tajnika in predpise za mandate, a niti še metra gasilskih cevi. To je že drug slučaj, odkar stoji vodovod in stojita hi-d ran ta.
Tolovajski napad
v Temeniški dolini
Št. Vid pri Stični, 13. sept.
O tolovajskem napadu v Temeniški dolini pri damo še:
Trije rokovnjači so opazili, da ima Mi-klavčič denar. Napadli so ga na potu, mu vzeli 1250 Din, po vrhu so ga pa še do krvavega. pretepli. Papirnat denar je pa tiščal v pesti, česar pa rokovnjači niso opazil L Ko so ga pustili na pol mrtvega na tleh ležati, so se pa urnih krač pobrali najprej po cesti. Eden teli rokovnjačev je pa v naglici pobral Miklavčičev klobuk; svojega je pa pri ranjenemu pustil. Ko se je ranjenec zdramil, je vzel seveda, klobuk, katerega je našel. Po tem klobuku je spoznal, kdo ga je napadel. In tako so rokovnjače imeli.
Koledar
Petek, 14. septembra: Povišanje ev. Križa; Ci-prijan.
Novi grobovi
-}- V Križevcih pri Ljutomeru je umrl tamoš-nji ugledni posestnik in ključavničar gospod Jernej Vrbnjak v visoki starosti 85 let. Blagi pokojnik je bil obče spoštovan mož, kremenitega značaja, vri slovenski narodnjak in zaveden katoličan. Lepo je vzgojil svojo družino ter jo vzorno oskrbel. Eden od sinov, dr. Vekoslav Vrbnjak je znan kirurg ter je sedaj asistent mariborske bolnišnice. — Svetila pokojnemu večna luč! — Žalujočim naše iskreno sožalje.
Osebne vesli
_ Poroka. Pri Veliki Nedelji sta se v torek poročila Edvard pl. K o d o 1 i č , posestnik iz Radgone, in baronica Formentini iz Gradca.
Ostale vesti
—	Na Državni dvorairedni trgovski šoli v Ljubljani se je vršil završrii izpit v septetuberskem roku pod predsedstvom direktorja g. Jos. Oogale. K izpitu je bilo pripuščenih 15 kandidatov in kandidatinj, 7 jih je pa izpit ponavljalo. Izpit so napravili: z dobrim uspehom: Drnovšek Jožef, Kobe Julij, Dolinar Ivica, Jekovec Gabrijela, Kupic Marija; z zadostnim uspehom: Dragar Bogomir, Gantar Ciiril, Klemene Franc, Lumbar Zvonimir, Mar-čan Janez, Vitamvas Ferdinand, Bajda Stanislava, Bukovič Viljemina, Perme Julka, Ravuš Vida. Ka-stelic Stanko, Kodre Marjan, Masnec Josip, Pod-krajšek Rudolf, Teršan Mirko, Breceljnik Olga in Stransky Elfrida. Odklonjen ni bil nihče. V junijskem in septemberskem roku je skupno dovršilo šolo 18 kandidatov in 40 kandidatinj.
—Pri odebelelosti falzifikati več škodujejo, a naravna domača JORDAN grenčica koristi.
—	Pravilnik o cepljenju koz. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je na podlagi zakona o nadzorstvu med zdravili biološkega izvira izdalo pravilnik o nadzorstvu nad cepivi zoper črne koze. Po tem pravilniku je izdelovalec cepiva proti črnim kozam dolžan preizkusiti jakost in neškodljivost vsake serije cepil. Pod serijo se po tem pravilniku razume vsa količina cepiva, ki se dobi od ene cepljene živali. Izbera metode za proučevanje virulentnosti in neškodljivosti živalske limfe se prepušča izdelovalcu. Izdelovalec je dolžan poslati državnemu nadzornemu uradu vsako serijo cepiva v svrho proučitve neškodljivosti in dognanja števila in vrste klic, kt se nahajajo v cepivu._'
—	Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in
jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josel« vodo pred in po operacijah.
—	V SluSbenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 12. septembra jc objavljena »Na-
i redba o osrednjem pokojninskem skladu igralske-i ga 06eb.ja in posebnem podpornem skladu ostalega neigralškega osebja gledališč kraljevino Jugoslavije«, dalje »Naredba o nadzoru nad proizvodnjo :n uporabo plemenitih kovin«, »Razpis št. 56. — Vračanje davščin rafinerijam ob izvozu proizvodov iz uvoženo sirove in neprečiščene nafte«, »Razpis: pojasnilo št. 93 glede uvozne in izvozne tarife za ■tavbai lee«, >Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora za občino Rogaška Slatina-okolica« in »Objave banske. uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934«.
—	Avstrijski državni praznik preložen. Avstrijski konzulat naznanja, da je po naredbi avstrijske zvezne vlade z dne 27. aprila 1934, B. G. BI. Nr. 1-249, v trajen spomin na razglas ustave 1934 zvezne države Avstrije proglašen 1. maj vsakega leta za državni praznik in obenem 12. november kot tak odpravljen.
—	Banovinska kmetijska šola v Sv. Juriju pri Celju sporoča, da se zaključi enoletni tečaj na šoli v soboto, 15. septembra. Ob 10 se vrše zaključni izpiti z mak* domačo proslavo, na katero so vabljeni vsi Starši gojen rpv in prijatelji zavoda.
—	Za nedeljsko tombolo v Kranju je dovoljena polovična voznimi po vseh državnih žoieznicah (izjema ekspresni vlaki). Na vstopni (odhodni) jk>-staji se kupi cela karta iu železniška izkaznica, ki stane 5 Din. S potrdilom o udeležbi v Kranju (na kolodvoru ali pa na Glavnem trgu) in s kupljeno karlo ter železniško izkaznico ima vsak brezplačen povratek.
—	»Radio Ljubljana«, prvi slovenski tednik za rudiofonijo. — Prva številka v novi seziji izide ta petek, dne 14 septembra. Revija, ki se nahaja v šestem letniku, bo zaenkrat, kakor smo poučeni, izhajala še v dosedanjem skromnem obsegu, bo pa kakor vse doslej neustrašeno zagovarjala pravice slovenskega radia in pravice slovenskih poslušalcev. Spremenila sc je že predlanskim v glasilo slovenskih poslušalcev in je s svojo stvarno in ostro kritiko (ki ni ostala brez represalij) dosegla marsi-kakšno izboljšanje sporeda naše postaje. Vsak zavedni slovenski poslušavec bi moral biti naročnik tega tednika, ki stane četrtletno samo 35 Din (naroča se v upravi, Miklošičeva cesta 7).
—	Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. ▼ Ljubljani priporoča sledeče knjige: Fischer Mihael, Katholische Krankenseelsorge. 354 str., vez. 112 dinarjev. Grober Dr., Einer ist euer Lehrer Chri-stus. 69 str., nevezano 16 Din. Grober Dr., Heile mich, Herrl 48 strani, nevezano 16 Din. Hofius Sieg-fried, Kleine Gottesstreiter. Nagovori otrokom za vse nedelje. 135 strani, nevezano 45 Din. Dr. En-gelbert M. Miinch, Naher zum gottlichen Heiland. Pridige za otroke. 84 strani, nevezano 36 Din. Landmesser Franz Xaver, Die religiose Formkralt des Kathollzismus in der Zeit. % strani, nevezano 24 Din. Dr. Alois Ročk, Heiliges Saen. Kratke pridige za V6e nedelje in praznike celega leta. 154 strani, nevezano 62 Din. Dr. Alois Ročk, Eine kleine Weile. Kratke pridige za vse leto. 189 strani, nevezano 70 Din. Dr. Franz Schubert, Pastoral-theologie. I. del. Homiletik. 97 strani, nevezano 50 dinarjev, vezano 65 Din. Hermann Skolaster, Tro-stet mein Volk. Kratke pridige za nedelje in praznike. 246 strani, vezano 80 Din.
—	Glede propagandnih lepakov, ki jih je izdala »Založba ljudskih iger« in jih te dni razpoši-lja jx> vseh slovenskih farah, pri|>ominjamo, da je pri vsaki pošiljki opremljen le po en iepak z odgovarjajočim kolkom 1 Dim. Če bi se dal uporabiti tudi drugi lepak ali če bi kje naročili še kaj več lepakov, prosimo, naj žrtvujejo kolek v vsakem kraju sami. »Založba« namreč ne razpolaga z obi-limi sredstvi. Kjerkoli lepaka ne bi prejeli, a bi ga mogli s pridom uporabiti (tudi kot okras dvorane itd.), naj sporoče »Založbi ljudskih iger« v Kranju, ki pošlje lepake takoj brezplačno.
—	Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go rečic j v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
—	Od enega in istega kosa je napravljeno perilo — pa se ga nekaj kmalu raztrga, nekaj zapere in nekaj ga je še kot, da je novo! To je gospodinjam večkrat uganka, — ker ne pomislijo na pranje. Kajti mnogo pralnih sredstev pri odločevanju nesnage razjeda tudi tkivo, dočim druga sredstva zopet nesnago samo pobelijo, a je od tkanine ne odločijo. V tem je rešitev uganke. Zlato-rog-ovi izdelki: Zlatorog-ovo milo, Zlatorog-ovoterpentinovo milo kakor tudi Zlatorog-ove luske pa. temeljito očistijo vsako perilo nesnage in s tem pospešujejo trdnost jicrrla. Zlatorog-ovi izdelki slove po svoji izdatnosti in po svoji učinkovitosti. Naše vrle gospodinje dobroto Zlatorog-ovih mil dobro po-
, znajo, ker trde: »Le Zlatorog milo da belo
Obiščite lepo razstavo izvirnih del slovenskih umetnikov: Jakopič, Vavpotič, Gaspari, Loboda, Klemenčič in drugi. — Odprta do ' 16. septembra v Jakopičevem paviljonu.
— Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemr pri vsakdanji uporabi male množine »Frana Josefov«. vode iztrebljenj* črevesa brez
hudega pritiska.
Mehmeda so kar slekli
Vlomilci v Pleškovo stanovanje obsojeni.
Ljubljana, 12. sept.
Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Hudnih Adolf, je danes sodil 3 bosanske vlomilce, ki imajo najbrž drugače še več vlomov v ljubljanski okolici na vesti, a jih njim ne morejo dokazati. Državni tožilec je obtožil 26-letnega delavca Velago Bek-taševiča in njegovega 33-letnega brat.a Mehmeda Bektaševiča ter 25-letnega Dzamila Hajdeniča, da so 29. maja letos po noči vlomili v stanovanje Alojzije in Frana' Pleško v Rožni dolini ter odnesli bogat plen, mnogo zlatnine, obleke in perila ter gotovino 3200 Din. Pleškova sta utrpela do 16.775 Din škode. Oba brata Mehmed in Velago pa sta dalje obtožena, da sta tri dni poprej vlomila v Unajnarjih pri posestnici Frančiški Bra-tun ter ji odnesla za 2.890 Din raznih stvari, kakor tudi pri posestniku Mikušu v Mali Nogi pri Litiji, kjer sta odnesla razno obleko za 900 Din.
Po velikem vlomu pri Pleskovih so jo vsi trije i>opihali iz Ljubljane. Sedli so na dolenjski vlak, se skrili v samoten kupe z namenom, da. pridejo do Karlovca. Pri Novem mestu so orožniki kontrolirali potnike. Vsi trije so bili sumljivi. Napovedali so jim aretacijo. Skušali so z vlaka poskakati. posrečilo se jc to samo tretjemu Džamilu, ki so ga pa 1. junija tudi prijeli.
Pred malim senatom so vsi inkrimirane vlome prostodušno priznalL Bili so obsojeni: Velago BektaSevič na 1 leto in 8 mesecev robije, brat Mehmed na 1 leto ln 9 mesecev robije, zadnji Džamil Hajdenič pa na 1 leto strogega zapora.
Po sodbi se je oškodovana Frančiška Bratnn obrnila k predsedniku: »Gospod sodnik! Naj drugi sleče suknjič... To je suknjič mojega očeta. Dobro ga poznam!«... Predsednik Mehmedu: »Ali je ros!«... Mehmed: »Ne! Kupil sem ga!« Bratunova: »Tudi telovnik je očetov. Tudi hlače! Naj se kar sleče! Tudi naramnice so očetove!« Bratunova je pobrala suknjič, telovnik m naramnice, pustila pa je obsojencu hlaee. Mehmed je nato predsedniku priznal: »Res je. Ukradel sem vse.« V jetnišnici »o Mehmedu slekli še hlače in ga oblekli v kaznilniško uniformo.
Cerkveni vestnih
Stolna konoregaeija Marijin?0° oartlva (za antpe) i) Ljubljani. V soboto, na priumk iiUoMnr. Matere boj-Jo bo ob 6JO »v. maša na Rožniku s nnUko za sv. obhajilo), kakor Je hllo določono. ITdeleMmo polno-
Celje
& Smrt bivšega profesorja celjske gimnazije.
Dne 5. septembra je umrl v Mftdlingu pri Dunaju v 76. letu starosti bivši prolesor celjske gimnazije Edvard Prechtl, ki je dolga leta pred vojno služboval na celjski gimnaziji
& Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl Arzenšek Franc, 49 let, 80% vojni invalid iz Škofje vasi. — V Gaberju, Mariborska cesta 19, je umrla Leban Doroteja, žena tov. delavca. N. v m. p.!
-6 Požar. V sredo okrog tO zvečer je bila gasilska četa v Celju z Miklavževega hriba obveščena, da nekje gori. Ogenj jc bil videti v smeri proti Dobrni. Celjski gasilci so se res takoj odpravili na pot, vendar je med potjo požar postajal manjši, vsled česar so izgubili Orijentacijo in so se kmalu vrnili.
.0 Posvetitev zvonov za Marijino cerkev. V
sredo popoldne so bili v Mariboru slovesno blagoslovljeni novi zvonovi za Marijino cerkev. Blagoslovitev je izvršil prevzv. škof gosp. dr. Toma-žič. Tc lepe slovesnosti se je udeležil tudi gosp. Selišek, ki je velikodušno omogočil nabavo novih zvonov in bil tudi sam boter, ter večje število Celjanov.
Trbovlje
Zavrnjene pritožbe proti občinskim volitvam. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbe zoper občinske volitve v Trbovljah in Dol. Hrastniku. Tozadevni akti so že prispeli na občino in se ima predaja novoizvoljenim odborom jh) zakonskih predpsih vršiti prihod nje dni.
Naval na meščansko šolo. Na novo se je vpisalo v meščansko šolo 96 učencev, tako bo tudi letos morala biti v prvem razredu para-lelka, zato bo primanjkovalo prostora in učnih moči.
Mrlič. Po dolgem presledku štirih tednov je umrl vpokojen rudar Matko Ivan, star 71 let. Za župnijo, ki ima več ko 17.000 duš, je tako dolg presledek brez mrliča res nekaj izrednega.
JS/azznanHa
Ljubljana
t Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, ima v nedeljo, 16. soptembra «t> Ml v opornem srle-daliSflu svoj rodni občni zbor.
1 Občni zbor Fiiharmonič-nc družbe bo v ponu deJjok, 1. oktobru, ob L'(l v Hiibiulovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. Dnevni red: Poročila funkcionarjev, volitvo novega odbora in slučajnosti.
t V dnevni gospodinjski in kuharski tečaj Na bavljnlne zadruge uslužbencev državnih železnic, ki prične 7. rodnim poulkom jutri, 15. septembra ob 8, Rt, vrši vpisovanje deklet samo še dam« od 10 do 18 v 2elo7.n ič ara kii menzi v Pražakovi ulici.
1 Kino Kodeljcvo predvaja danes in jutri ob 211, v nedeljo ob 15, 17.,10 in 20, in v ponedeljek ob 20 viw loigro tVeseli svatje* in kot dodatok barvan črtan film .Otroške sanje ter najnovejšo filmsko senzacijo: boksarsko tekmo med Baerom in Carnnro. Oene Din 1.50. 5.50, 6.50, balkon 9 Din. — V nedeljo popoldne zn otroke Di.n 2.50. V nodeljo iu v ponedcljok nn t.e eene pri-l>Hek 50 par 7,a Ril cM križ.
t Nočno službo imata lekarni: T>r. Pieooli. Tyr šova cesta 6; mr. Bafcarčič. Sv. Jakoba trg i).
Maribor
m Združenje rezervnih častnikov Intjevnikor t, Mariboru obhaja v soboto, 15. lioptemhra »vojo slavo. Maša zadušnica /.a padlimi junaki pri probojn soluu ski; fronte bo v franifiškanski corkvi ob 7, v pravoslavni kapeli pa parnato« ob 8.TO. Vsi ftlani w> dolžni udeležiti hb I« počastitve našili padlih tovarišev. K udo-ležbi so s lom vabljena tudi vsa vojaška in civilna ob laslva, kakor tudi ostalo občinstvo. Posebnih vabil n« bo. Ker odpade tako svečani paraatos r»a Triru svobode, prosimo vsa šolska ravnatetjatva, o/iiroma npra-viteljstva, da odrode proslavo probojn solunske fronto pri zgodovinekiih urah, da se bo mladina zavedala važnosti toga voiikc«a zgodovinskesa dosodka.
Drugi kraii
Kranj. Krožek prijateljev Francije v Kranju je že začel s pripravami 7.a novo imslovno leto. Vršili s»> bodo spet trije tečaji francoskcmi jezika (začetniški, nadaljevalni in konvcrzaeijski). Tečaji sc bodo začeli 1. oktobra. Knjižnica krožka so nahaja v gimnaziji. Odprta je vsako sredo od 18.30 do 19.30, revije in raso piši pa bodo poloR tega na rnapolasr« šc ob sobotah o<l 18 do 10.30. V kratkem »e bo začela pobirati članarina. Pozivamo kranjsko meščanstvo, naj v obilnem številu pristopa h krožku, ki v našem mostu vrši velevažno poslanstvo našoga kulturnega zbližan.in a Francijo.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
OPERA (Začetek ob 20)
Sobota, 15. soptembra: «Sveti Anton, vseh zaljubljenih
patron<. Izvem. Nedelja, Iti. soptembra: «Mo»on«. Inven. Znižane cone
od 30 Din navzdol.
Za nedeljo, 16. septembra je določena vprizoritev opere »Manon« v 7-asedbi: go-spe OJungJenae, Ribičeva, IVrnotova, Spanoo-a ter gg. Gostič. Primožič, Mar.ian Rus in Pet rov,Vič. Dirigira kapelnik Stritof, režija je Dobevčeva.
Šc jc čas, da si preskrbito stalni sede/ /,a dvajset ikraniskib in osemnajst opernih in operetnih predstav v ljubljanskem Narodnem gledališču. Abonma, katerega podpis je pač vsakomur mogoč, saj so mesečni obroki izredno nizki ter 7,našajo od 20 Din 7.a galerijski sedež do 320 Din 7,a najboljšo ložo uradniškega abonmaja. Zn neuradnlke so cene za malenkost višjo. Priglasi »r sprejemajo še v petek in v soboto v veži dramskega gloda lišča od 10 do 12 iu od 15 do 17. Kdor nc more plačati prvega obroka t.nko.1 pri vpisu, ga lahko vplača v r.n čotku oktobra. To naj nc bo ovira 7,a pri glas k abonmaju.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nova mariborska sezona se začne v torek, 2. oktobra. 2o takoj od začetka prejmejo abonentje zanimiv in dober repertoar: Shakespearojevega "Hamleta«, Can kai-jcvc 'Hlapce , VVoldojcvcKa »Idealnega soproga in Lnharjevo opereto Carjovič. — Abouirajte se zato čimprej v gledališču! Abonma jo 7.elo poceni in pomen, okoli 50 odstotkov popusta normalnim večernim cenam.
Radio
Številno t
Poizvedovanja
NACIONALNA URA
Due 14. t. m. prodava v nacionalni uri v vseh naših radijskih postajah tudi Slovencem dobro inani gen. g. Danilo Kalafatovlč o preboju solunske fronte. Skoro 2 loti 1010—1917 so bile borbe v okopih severno od Soluna, jeseni 15. sopt. pa se jo začela ofenziva na solunski fronti, ki Je imela uspeli tor tudi prodrla avBtrlieko-bolgarsko-ncmškn fronto. Politične posledice prodora solunske froaite »o ogromne, saj jc v glavnem izvršila prodor naša vojska. Na podlagi tega predori so je ogromno dvignil ugled naše vojake po vsem svetu.
Programi Radio Ljobljanai
Petek, Ji. septembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročil* 13.00 Cas, plošče 18.00 Onstran Gorjancev (Vladimir Ue gally) 18.30 Plošče 19.00 Primorska ura 19.20 Proboi so 1 umsko fronte 19.50 Ca«, Jedilni list 20.00 Saksofon solo (Miloš Ztherl), vmes i>ojc gdftna Ivica Cankarjeva ope ret.no pesmi 21.00 Ravni: I.e tomhoau de Con peri n (ulo šče) 21.20 Ženski tercet Stritar 22.00 Pas, poročila 22.1' TamburaJkl ork oster.
DrugI programi 1
Mal, moder papaaajček st Je Izpuhil. Najditelj w naproša, da ga proli nagradi 50 Dhi odda v tmspoftlu
ulici 3, III. nadstropje.
PETEK, 14. septembra. Delgrad: 19.10 Orkeslrntii glasba 20.30 Prenos Iz Zagreba — Zagreb: 20.0(1 Koneei HPZ — Dunaj: 19.10 Narodne pesmi 20.30 LJubimkanii. trije akti, Artur Sclmlto.lor 22.00 Večonil orkestralni koncert — Hudimpcita: 20.45 Ciganska glnsba 32.00 Vo kalni koncert — Milan-Trst: 20.45 IgTU 21.30 Orkestralni koncert — Ilim-Bari: 20.45 Opereta Kpomladni vetrovi Joh. Stranss - Vraga: III.10 Operne arije 20.25 (.juhe ?.on v češki deželi 20.45 Slovaška ura 21.15 Simfonični koncert 22.15 f'eški ilagcrjl - 1'ariara: 20.30 Violinski In orkestralni koncert 22.55 Zabavna in plesna glasba — Nemčijei. 29.15 Zegnanjo ua Svabskem,
v
Človek popravlja naravo
Živali, hi so se sprevrgle
Mandžurski roparji. Prva originalna slika o krvavem napadu kitajskih roparjev, ki so v bližini fiarbina napadli in izrrkpali nsehni vlak. Japonsko vojaštvo straži pri popravilu proge. Kakor je znano, 00 roparji vlak iztirili in potem izstopalo če potnike postreltH in izropalL
Narciajis .5!ovenča'J
Trinajtletni deček ujel ribo, teiko 6 centov. Trinajstletni angleški ljudskošolski učenec, John Holdsvvorks, je ujel na obali pri Scarboroughu tuna, težkega nekaj nad b centov. Ujei ga je trnek.
Stoletnica žveplenk
Skoraj vsakomur je znan ponesrečeni poskus vpeljave bibrovcev, neke vrste podgan, ki so jih v njihovi domovini izredno cenili radi dragocenega kožuščka. V Evropi so pred leti uredili na več krajih posebne farme, kjer 60 skušali pod podobnim podnebjem vzgojiti te dragocene podgane. Seveda so pazili na to, da nobena podgana ne bi mogla uiti. Na vse so mislili rejci teh podgan, saino na to ne, da je ta podgana tudi mojster v kopanju rovov pod zemljo. Tako ©o ušle podgane in se danes razmnožile po vsej Evropi, pri tem pa izgubile svoj dragoceni kožušček, tako da so popolnoma navadne škodljivke, katerih preganjanje je potrebno, ne prinese pa nobene koristi.
Podoben primer ee je zgodil v Avstraliji. Leta 1864 je ovčjerejec Robinson naročil iz Anglije 13 kuncev. Spustil jih je v svojem gozdu zato, da bi lahko lovil to v Angliji tako nedolžno divjačino. Podnebje pa je kuncem tako zelo ugajalo, da so se začeli silno hitro množiti. Do 1. 1870 so pobili že v gozdovih nad 100.000 kuncev, vendar je bilo teh vedno več. Delali so velikansko škodo v gozdovih in na obdelamem polju. Čez 15 let je morala poseči celo avstralska vlada v to vprašanje in izdala posebne zakone o pobijanju kuncev. Težke milijone je stalo preganjanje te nadloge. Zgradili so tisoče kilometrov dolge žične ograje samo zato, da bi omejili razširjenje kuncev po vsej Avstraliji. Kljub temu pa je nadloga, ki so jo delali kunci, rasla in z njimi njihovo število L. 1788 so samo v Novem južnem Walesu pobili nad 19 milijonov kuncev, ne da bi se kaj poznalo. Poskušali so tudi pregnati kunce na ta način, da eo uvozili njihove naravne sovražnike: mačke, podlasice in dehurje. Na žalost so se tudi ti iz-prevrgli in mesto, da bi uničili kunce, so uničili skoraj vse domače avstralske ptiče. Šele 1. 1890 so našli prvo pravilno rešitev, ki bo polagoma najbrž zmanjšala škodo, ki jo delajo kunci. Opazili so namreč, da se kunci tem hitreje množe, čim manj je samic. Tri desetletja 6edaj pobijajo 6amo kunce samce, izpuščaje pa samice, ki so jih zaznamovali. Verjetno je, da se bo v kratkem času na ta način posrečilo občutno zmanjšati število kuncev, lei so povzročili avstralskemu poljedelstvu škodo, ki presega težke stotine milijonov.
Podobno se je zgodilo v Ameriki z vrabci. Ker v Ameriki ni bilo vrabcev, se je ameriška
vlada odločila, potem ko je z obsežno anketo zaslišala nad 300 strokovnjakov, da bo uvozila vrabce v Ameriko. Glavni razlog je bil seveda ta, da so Angleži, ki so se preselili v Ameriko, hoteli tudi v novi domovini slišati njim tako dobro znano čivkanje vrabcev. Nekateri pa so bilri celo mnenja, da je vrabec koristna žival, ker uničuje škodljive žuželke. Tako 60 1. 1850 spustili v Ameriki 8 parov vrabcev, ki pa niso uspevali. L. 1852 so uvozili v Ameriko za 200 dolarjev vrabcev, ki so jih razdelili na 16 ameriških mest. Prebivalstvo je povsod pozdravljalo vrabce z največjim veseljem. Postavljali so jim umetna gnezda in država je pod kaznijo 5—25 dolarjev prepovedala pobijanje vrabcev. Že 1. 1898 so bili razširjeni vrabci skoraj po veeh Združenih državah. Odloki, ki so prepovedali preganjanje vrabcev, so bili razveljavljena in kmalu za tem je bila celo razpisana na glavo vsakega ubitega vrabca nagrada. Dobrote je 'bilo že preveč in kdor ni mogel drugače zaslužiti denarja, je šel in pobijal vrabce ter dobil od kosa en cent, če jih je predložil najmanj 25. Pod kaznijo je bilo prepovedano krmljenje vrabcev in postavljanje gnezd zainje. Vse to seveda ne bi mnogo pomagalo, da ni razvoj ameriških mest sam posegel v ta vrabčji boj. Velikanska mesta in promet v njih je izpodrinil konja, ki je s svojimi odpadki bil največji dobrotnik vrabcev. Zato je v večjih mestih danes že prav malo vrabcev, obdržali pa so se še na deželi, kjer še vedno delajo občutno škodo, tako da Amerika še danes obžaluje dan, ko so pripeljali prve vrabce v Ameriko.
Pa niso to edini zgledi. Podobno se je zgodilo na otoku Sv. Heleno s kozami, ki so uničile skoraj vse gozdove, v Novi Zelandiji 6 škorci, ki eo, mesto da bi se lotili gosenic in žuželk, napadli sladko sadje. Celo naše pridne čebele so se po-lenile, ko so jih prepeljali v Indijo, kjer je večna pomlad. Evropski čebelarji, ki so prišli v Indijo, so bili pač prepričani, da jim bodo čebele vsako leto nabrale trikrat več medu kakor v Evropi. Zato eo jih pripeljali s seboj. In v resnici 60 čebele prvo in drugo leto tako pridno nabirale med, da so se panji kar šibili. Ko so pa zapazile, da vlada večna pomlad in da zime na, tudi zimskih zalog niso nabirale in čebelarjem so ostali skoraj prazni panji.
Sovjeti in Ženeva. Francoski zunanji minister Barthou v razgovoru s sovjetskim zunanjim ko misarjem Litvinovom v Ženevi. Vsebina razgovora 6e brez dvoma nanaša na vetop sovjetske Rusije v Zvezo narodov.
Sto let je tega, ko je več izumiteljev približno hkrati napravilo izum, brez katerega si danes udobnega življenja skoraj predstavljati ne moremo. Naši najstarejši kmečki očanci nam še vedo pripovedovati, kako so kresali ogenj in lovili iskre 6 kresilno gobo. Koliko dela je bilo včasih treba, da je zagorel v peči ogenj, danes pa posežemo po vžigalicah ali še modernejših vžigalnikih in kakor bi trenil, plapola v peči vesel ogenj.
Izumitelji žveplenk sicer niso imeli sreče e svojimi izumi. Nihče ni obogatel, čeprav bi zaslužili lahko lepo premoženje. Ni ga bilo namreč podjetnika, ki bi se hotel lotiti izdelovanja žveplenk na debelo, tako da sta minili dve leti, preden so prišle prve žveplenke na trg. Prvi, ki je spoznal važnost žveplenk in velikanske možnosti zaslužka z njimi, je bil švedski tovarnar in veletrgovec John Walker. Vse svoje premoženje je vložil v tovarne za vžigalice, katere je začel graditi na Švedskem, im 1. 1934 je vrgel na trg prve žveplenke. Radi tega smatrajo po vsem svetu 1 1834 za rojstno leto vžigalic.
Kaj kmalu 6e je izkazalo, da se švedski tovarnar ni uračunal. V nekaj letih je preplavil ves svet z vžigalicami in zaslužil ogromne V60te. Tudi
dejstvo, da so bile prve žveplenke strupene in da se je radi neprevidnega ravnanja z njimi zgodilo minogo nesreč, ni oviralo razširjanja žveplenk. Prve žveplenke so bile iz mehkega lesa, glavice so bile iz mešanice strupenega belega fosforja in svinčenega oksida. Leseni klinčki sami so bili do polovice namočeni v žveplu, zato, da so raje goreli. Odtod tudi naše ime — žveplenke.
Okrog 1. 1850 so prišle na trg že prve nestrupene žveplenke. Glavica ni več vsebovala nikakršnega strupa, le torna ploskev, na kateri so ee vži-gale žveplenke, je ostala še strupena. Žveplo, v katerem so namakali žveplenke, se je umaknilo parafimo, beli fosfor na škatljicah pa je zamenjal mnogo manj nevarni rdeči fosfor. Končno se je v začetku 20. stoletja posrečilo odstraniti tudi iz tor-nih ploskev vsakršen strup, tako da so postale žveplenke zdravju popolnoma neškodljive.
Sto let proizvodnje žveplenk je seveda silno povečalo industrijo žveplenk. Švedska je dolgo časa ostala med proizvajalci na prvem mestu. Kapital se je polastil produkcije žveplenk, ki je bila skoraj na' vsem svetu v rokah le nekaterih posameznikov, med katerimi jc bil še najbolj znan žalostno preminuli »kralj žveplenk« — Kneuger.
Arheološke najdbe v
severni Rusiii
•Sovjetska arheološka ekspedicija se je kar vrnila po dolgih raziskovanjih v severnih krajih v Moskvo. Ekspedicija je poskušala z mnogimi izkopavanji na tunderekih tleh v severnih krajih Rusije. Ob tej priliki je odkrila dve predzgodo-vinski vasi iz kamene dobe, ki eo stale druga na drugi. Starejša spodnja vas poteka iz 4000 let pr. Kr. rojstvom, a druga iz 2000 let pr. Kr. rojstvom. V Tundri eo našli tudi mnogo ohrajenih kosti, kakor tudi mnogo raznih ribiških potrebščin, strelic in drugih naprav za ribji lov. V zgornji vaei pa so našli tudi človeški okostnjak.
pogled v skrivnost njegovega narodnega izvora in njegovega življenjskega poteka. Pač se je že mnogo o njem pisalo im mnogo jih je poskušalo posvetiti v temo njegovega življenja, toda nikomui ee ni posrečilo odkriti, kdo in kaj je prav za prav ta mož. Zdi se. da je bil v mladih letih — sedaj je star 84 let — politični ujetnik v Rusiji. Gotovo pa je, da se je vedno bavil s trgovino orožja. Premoženje Basila Saharova se ceni na 30 milijonov funtov 6terlingov, kar pač ni malenkost. Vsled padca vrednosti angleškega funla se je njegovo premoženje kajpada nekoliko zmanjšalo. Toda mož, o katerem 6e med drugim trdi, da je prišel kot občinska sirota iz 'bližnjega Or i jen ta, poseduje še zmeraj veliko bogastvo. Pozimi stanuje v Monte Carlu, poleti pa na svojem gradu v bližini Pariza. Doslej 6e mu je še zmeraj posrečilo skriti ee pred radovednimi očmi. S trgovino z orožjem ee je bavil Basil Saharov že od 1. 1878, to se pravi, že v času berlinskega kongresa. Svoje veliko premoženje si je torej pridobil samo s to trgovino, ki pa se, kakor se zdi, še danes močno rentira.
Bazil Saharov
Barthoujeva vljudnost
O gospodu Barthouju, francoskem zunanjem ministru, ki šteje eedaj 72 let, se širijo različne govorice, kako neizmerno je dvorljiv, vljuden, duševno prisoten in gibek. Pred nekaj dnevi ga je neka gospa, ki se je le prerada bavila e kronologijo, to ee pravi s starostjo svojega bližnjega, vprašala: »Ali veste moj predragi, da štejeva vi in jaz skupno 140 let.« »Potemtakem morate, moja predraga,« je mirno odgovoril Barthou, »dodati, da eem jaz kot mož 90 let še čudovito gibek.. .<
Med imeni pred kratkim odkrite afere v zvezi i dobički pri prodajanju orožja v Ameriki, je hidi ime Baeila Saharova. Ime tega moža je igralo v zadnjih 10 letih česlokrat važno vlogo. Toda zdi 6e, da ee je temu možu posrečilo zaetreti tuji
Predsednik Zveze narodov. Švedski zunanji minister Sandler je bil izvoljen za predsednika tolet-nega zasedanja Zveze narodov.
Taborišča dela na Poljskem
V Madridu se je zgodil primer, ki dokazuje, kako 6e vestnost v služhi lepo poplača. Piemono-ša Manuel Cappelac razinaša po Madridu le denar in je že mnogo let znan pri 6vojih predetojnikih kot zelo vesten in nadvse pošten mož. Njegova mesečna plača znaša komaj 250 pezet in vendar preživlja ženo in 8 otrok.
Pred kratkim pa ga je zadela nesreča, ki bi ga kmalu popolnoma potrla. Ko je nekega dne raznašal denar, je na svojem obhodu zapazil, da mu manjka 500 pezet. Ves obupan je šel vso pot nazaj in gledal, če bi mogel najti kje izgubljene bankovce. Povprašal je tudi pri vseh že obiskanih strankah, če se je morda zmotil, ali če je kje pozabil 500 pezet, vendar je bilo vse zastonj in denarja ni našel. Ves obupan ee je vrnil na pošto, še najbolj pa ga je skrbelo, če mu bodo predstojniki sploh verjeli, da je denar v resnici izgubil. Kako ga naj pa povrne, ko bi moral dati celi dve mesečni plači, od katerih sedaj komaj shaja 6 številno družino.
Predstojniki, ki eo Manuela dobro poznali, eo mu verjeli. Ko so videli njegov obup, ker n.i vedel, kako bi povrnil izgubljeni denar, eo obvestili o nesreči pristojni oddelek ministrstva. V poročilu eo priporočili Manuela in predlagali ,naj ee mu dovoli kolikor mogoče dolgotrajno odplačevanje izgubljenega denarja v obrokih.
Priporočilo je v resnici pomagalo. Ministrstvo | je rešilo Manuelovo zadevo na vprav originalen način. Dovolilo mu je, da izda 15.000 srečk, ki i naj jih prodaja po 5 centov. V loteriji bosta samo dva dobitka, stenska ura in otroški voziček. Če bo dobro prodajal erečke, bo gotovo prodal več srečk, kakor znaša njegova škoda, in celo zaelužil ; bo lahko. Dobitka 6ta že razstavljena v izložbenem oknu neke trgovine; čaeopieje tudi pomaga Ma-nuelu tako, da bo v kratkem prodal večino srečk. S tem je pomagano njemu in tudi državi, ki ni prav za prav ničesar utrpela.
Poljska je začela reševati vprašanja brezpo eelnih delavcev z ustanovami delovnih taborišč. Prvo tako taborišče je ustanovilo društvo za brezposelno mladino v aprilu tega leta. Prostovoljni bataljoni dela so ustanovljeni tudi v Gor. Šleziji. V vsa ta delovna taborišča ee sprejemajo mladeniči od 17 do 21 let. Član taborišča prejema hrano za ves dan, 50 grošev dnevno za svoje delo in 5 zlotov mesečno na hranilno knjižico, kateTo lahko dvigne takoj, ko izstopi iz taborišča. V taboriščih so zaposleni samo neoženjeni, medtem ko se daje služba v javnih delih predvsem delavcem z družinami. V taboriščih so dovršuje tudi šolska izobrazba brezposelnih fantov, kjer poučujejo same kvalificirane pedagoške učne moči.
Poslednja denarna vloga Amundsena
Lepo priznanje za vestnost v službi
Gabrijel Konradi, norveški general in konzul v Londonu, je izjavil, da je polarni raziskovalec Amundsen 1 .1928 tik pred odhodom na Severni tečaj, kamor je šel iskat poneerečenega generala Nobila, vložil v angleški banki 300 funtov denarja. Med tem časom so seveda obresti visoko narastle, a še nihče se ni javil, da bi dvigruil denar.
Hitler v časopisih
Časopisna statistika v Ameriki je ugotovila, da je v zadnjih treh letih največkrat imenovano v svetovnem tisku ime nemškega kanclerja in Reichs fuhrerja Adolfa Hitlerja.
Val vročine na Francoskem
Po silnih plohah je zadnje dni zajel Francijo val vročine. V Parizu ee je dvignla temperatura na 30 stopinj v senci, kar pomeni najvišjo temperaturo v mesecu septembru od 1. 1895 dalje.
I	~
Iz krvavih nemirov v Madridu. Zadnja generalna stavka v Madridu je povzročila težke nemire, ki so zahtevali 6 smrtnih žrtev in več težko ranjenih. Slika: Policija žene demonstrante v madridske zapore.
Gospod arstvo
Preusmeritev gospodarske politike
Za izvoz nimamo somo žita in češpelj, ampak ludi drugo sadje in les/
»Politika« je v avgustu prinesla pod tem naslovom članek g. A. Vikaoviča, ki je posebno zanimiv v svojih zaključnih izvajanjih, katera v naslednjem doslovno najamo:
Rezultat žitne konference nani vsiljuje tale zaključek: Moremo tudi letos in v prihodnjem letu in še dve ali tri leta imeti uspeli in zlepa ali zgrda, z besedo ali orožjem rešiti si dovolj velik žitni kontingent za izvoz. Toda vsako leto, ki prihaja, bo to šlo težje kot prirodna posledica gospodarskih sil, ki delujejo v današnjem svetu.
Zato nas konferenca uči, da svojih oči nc smemo upirati v bodoče v žito, ampak da že zdaj mislimo na preusmeritev svoje proizvodnje, da od žitne proizvodnje preidemo na one vrste proizvodnje, kjer lahko še za dolgo moremo računati na prodajo na inozemskih tržiščih in da, čeprav bi bil to bolesten proces, polagoma pospešujemo svojo industrijo, ki nam mora nadoknaditi bodočo izgubo v izvozu žita.	.
To so kaj zanimivi zaključki, ki nam kažejo, da tudi v srbiianskih krogih začenjajo drugače gledati na bodoči razvoj naše gospodarske politike, kakor nam jo diktirajo današnje razmere v svetovnem gospodarstvu. Imeli smo že večkrat priliko
oix>zarjati naše čitatelje, da pri nas zlasti pri trgovinskih pogodbah le preveč gledamo na prodajo našega žita. To je nevarna stvar. Vzemimo samo pšenico. Spomladi ali še prej se pogodimo z neko inozemsko državo, da bo vzela toliko in toliko naše pšenice. Zato ji dajemo koncesije pri uvozu njenih izdelkov. Kaj lahko se nam pa zgodi, da je letina pšenice slaba in naenkrat se znajdemo v položaju, da ne moremo izvažati žita in so vse ugodnosti bile danes zastonj. Na drugi strani pa ostanejo v veljavi vse koncesije, ki smo jih dali pri uvozu v zameno za pšenico in tako se vedno bolj veča naša gospodarska odvisnost od inozemstva. Zato je skrajni čas, da se naša splošna gospodarska politika, |x>sebno pa zunanjetrgovinska preusmeri na druge predmete, ki imajo večjo bodočnost in katerih izvoz je stalnejši in neodvisen od vsakoletnih vremenskih razmer.
Še bolj pa moramo vpošievati avtarkična stremljenja evropskih držav. Komaj je že prostor za velike izvoznike žita na svetovnih trgih, kjer se le s težavo uveljavljamo, saj so produkcijski stroški drugih držav znano nižji kot naši in nismo konkurenčni v cenah. Tako nam preostaja samo temeljita iz-prememba naše gospodarske politike.
Delavske plače padajo - storitev se veča
	kg	Din
1930	319	35.55
1932	371	31.95
1930	606	42.63
1932	'619	38.82
1930	654	33.46
1932	774	31.87
V knjigi o delavski mezdi, ki jo je izdalo osrednje tajništvo delavskih zbornic v naši državi, sestavil pa g Bogdan Krekič, čitamo po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike tele številke o zaslužkih in storitvah rudarjev v naši državi:
proizv. dnev. dnev. zasluž.
'.rni premog rjavi premog lignit
Trgovinski sporazum z Madjarsko
Kot srno že včeraj poročali med brzojavnimi vestim je bil v Budimpešti podpisan trgovinski sporazum med našo državo in Madjarsko. Poga: janja so se imela vršiti že spomladi, toda zaradi političnih sporov so izostala. Kot prejšnji sporazumi temelji tudi ta sporazum na kompenzacijskem načelu. Naša država je priznala Madjarom vse prejšnje ugodnosti. Madjari pa so nam nekatere kontingente celo jx>večali: dosedanji kontingent za drva se je povečal od 45.000 na 50.000 ton, pri tem pa je izdajanje dovoljenj popolnoma zagotovljeno. Podvojil se e kontingent za mehak rezan stavbni les (od 16.000 na 32.000 ton), za oglje od 4S00 na 9600 in mehak tesan les od '1800 na 9600 ton. Kontingenti šo preračunani za celo leto, razdeljeni pa so samo ii a 7 mesecev, t. j. do 1., uiarca 1935. Po tem roku se morajo jx> pogodbi kontingenti določiti na novo.
Obeta se nam pa tudi turistična konvencija, za katere sklenitev se bodo začela v najkrajšem času pogajanja.
Insotvence v avgustu
Po uradni insolvenčni statistiki je znašalo v število konkurzov v vsej državi 11 (lani avgusta 17), poravnalnih postopanj pa 31 (lani avgusta 14). -Skupno število insolvenc se od lani na letos m dosti izpremenilo.
Statistika Društva iudustrijcev in veletrgovcev izkazuje za avgust letos 10 (lani 19) konkurzov ter 33 (32) prisilnih poravnav.
V Sloveniji je bilo v avgustu po uradni statistiki samo 6 poravnalnih postopanj (lani 3 poleg 3 konkurzov).	^
Uprava našega socialnega zavarovanja. Po najnovejših podatkih je določeno najvišje število urad-ništva pri našem socialnem zavarovanju na 1813, od tega v upravi 1457 mest, v atnbulancah 247 mest in 77 mest za tako zvano laično kontrolo. Od tega števila odpade na ljubljanski Okrožni urad 242 oseb, na TBPD pa 12 oseb. Faktično pa je bilo pri vsem socialnem zavarovanju zaposlenih 15. junija 1934 samo 1289 oseb, dočim bi moglo biti po odobrenih proračunih v službi 1320 oseb. Dne 1. oktobra je bilo v službi 1142 razvrščenih uslužbencev. Povprečno se računa, da sme priti 1 uradnik na 450 zavarovancev.
Alja Rabmanova:	27
Zakoni v rdečem vihariu
Dnevnik ruske žene
Vsi nasadi so bili spremenjeni v njive za krompir ,celo na širokih ulicah je bil ponekod nasajen krompir. Trgovine so bile vse od kraja zaprte, izložbena okna skoro povsod razbita im z deskam: zabita. Najbolj žalostno je bilo ravno na tteliih ulicah, ki eo. bile prej najbolj živahne. Na hišah nekdanjih mestnih veličin vise povsod table t napisi vsakovrstni ih uradov. Ograje eo tu pa tam podrte, omet je večjidel odletel, kljuke polomljene fn povsod nesnaga, nesnaga, nesnaga!
Na ulic: je ležnl človek. Star mož. v samih eapali, obraz mu je bil neverjetno upal, dobesedno kost in koža. Stopila sem do njega; ni so zganil, hfl je mrtev. Poklicala sem žensko, iki je šla mimo, ln jo prosila, naj »mi pomore, zakaj z možem bo treba nekaj ukreniti. 2erofl<a je odložila vedri in •e spustila z menoj v pogovor. Pravila je, da se jih VRak dan kakih deset na ulici zgrudi in umre od glada. Poberejo jih, odpeljejo in zunaj kjo zagre-bejo. Z grozo sem poslušala. Ze, ko smo se vozili Iz Sibirije, smo videti!, da je lakota tem hujša, čim boli se bližamo Evropi. Bolj in bolj me jc postajalo strah rodnega mesta in skoro bi si zopet zaželela Sibirije ...
Sla sem zopet dalje in tam za vogalom je bila Že naša hISal Zdelo se ml je, da mi je treba samo stopiti na stopnice pred vhodom, pozvoniti in debela. dobrodušna Maša bo pritekla in me sprejela s prijaznim, tolstim nasmehom. Poleni bom slekla skozi prednjo sobo v kopalnico, se temeljito oko-'KiLii. ugo vrela s sebe in se zopet oblekla v dobro
svinčena ruda 1930 328	50.85
1932 1420	48.42
baker	1930 31	33.38
1932 53	28.16
Iz teh podatkov se vidi, kako zelo je napredovala racionalizacija v naši rudarski proizvodnji. Obenem pa seveda ne moremo zatajili, da je dvig produkcije v nemali meri pripisovati tudi drugim faktorjem, katere delavstvo občuti na svoji koži. Posledice tudi ne izostajajo. V rudarski proizvodnji se vrši Še nadalje najhujši pritisk na delavske plače, kar dovaja do velikih sporov v tej stroki, ki delavstvu sicer prinesejo trenutno uspeh, toda naskok se nadaljuje.
Gradbena politika socialnega zavarovanja. Iz srbskih listov posnemamo, da bo Osrednji urad
za zavarovanje delavcev v Zagrebu sezidal za osje-ški Okrožni urad veliko palačo v Osjeku. Palača bo stala 10 mili. Din. Okrožni urad ima v Osjeku že svojo zgradbo, katere vrednost je bila zabeležena 31. decembra 1933 z 2.65 milj. Din.
Vpis v zadružni register: Vinarska zadruga v Dekmanci, r. z. z o. z., načelnik Geršak Josip ml., Ljudska kuhinja v Škofji Loki, r.-z. z o. z., načelnik župnik Podbevšek Jernej.
Likvidacija. Vodovodna zadruga za mesto Gornji grad.
Avstrijski izvoz lesa. V prvih 8 mesecih je znašal izvoz lesa iz Avstrije 7,237.000 met. stotov v primeri s 5,245.000 stotov v prvih 8 mesecih lani. Tudi vrednost izvoženega lesa je narasla od 39 mili. 665.000 na 51,072.000 šilingov. Vendar so vkljub temu povprečne cene lesa padle za 4.5%.
Nemški dolgovi inozemstvu. V tekočem letu je bilo v Nemčiji zaradi nizkih tečajev marke izredno veliko inozemskih turistov. Frankfurter Zeiturig računa, da je bilo na ta način porabljenih okoli 500 milijonov mark iz tako zvanih moratorijalnih dolgov (Stillhalteschulden). Ti dolgovi so znašali 6.3 milijarde mark v začelku sporazumov o moratoriju 1.1931 in so se do danes znižali na 2 milijardi mark.
Devalvacije franka ne bo. Francoski finančni minister je izjavil časnikarjem, da je proračunska deflacija edina odrešilna pot. Govori se sicer mnogo o denarni devalvaciji, toda tega ne bo radi slabih posledic. Ni stabilnost francoskega franka in drugih zlatih deviz kriva f>oslabšanju svetovnega gospodarskega položaja, ampak nestalnost anglosaških deviz. Izboljšanje je vezano na zlato. Paradoksno je govorit v Franciji o devalvaciji, ko ima Francija nad 80 milijard zlata.
Zunanja trgovina balkanskih držav. V prvi polovici t. 1. je znašal uvoz Romunije 6144 (v primeri z lanskim letom 245 milijonov več), izvoz 6140 (472 milj. manj), uvoz Bolgarije 1041 (—198), izvoz pa 1177 (plus 210) milj. levov, uvoz Grčije 4120 (plus 21), izvoz pa 1947 (—377) milj. drahem. Iz tega sledi, da sc je aktivnost romunske zunanje trgovine (lani v znesku 713 milj. Iejev) letos izpre-menila v pasivnost 4 milj. Iejev, aktivnost bolgarske zunanje trgovine je padla od 198 na 186 iniij. levov, pasivnost grške zunanje trgovine pa se jc povečala za 398 na 2173 milj. drahem. K temu je pripomniti, da izkazuje tiaša zunanja trgovina za leios pivih 6 mesecev pasivnost 161 milj. Din, dočim je bila lani aktivna za 139 milj. Din.
Borza
Dne 13. septembra.
Denar
V	današnjem prometu so ostali neizpremenjeni tečaji New Yorka in Pariza, popustila sta Berlin in London, dočim so narasli tečaji Amsterdama, Prage, Bruslja in Trsta, vendar ne znatno.
V	zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen 8.50—8.60, v Zagrebu pa je narastel na 8.55—8.65. - Grški boni v Ljubljani 29.65—30.55, v Zagrebu 29.40—30.10, v Belgradu 28.65—29.35. - Angleški funt je nadalje narastel v Zagrebu na 225.70—227.30, isto v Belgradu. - Španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.95 blago, Budimpešta pa je jx>pustila v Zagreou ua 10,— blago.
Ljubljana. Amsterdam 2300.40-2311.76, Berlin 1347.91—1358.71, Bruselj 797.46-801.40, London 167.53—169.13, Curih 1108.35—1113.85, New York 3324.94—3353.20, Pariz 223.92—225.04, Praga 141.12 do 141.98, Trst 290.90—293.30.
Curih. Pariz 20.2025, London 15.15, Nevv York 302.50, Bruselj 71.95, Milan 26.285, Madrid 41.90, Amsterdam 207.575, Berlin 121.90, Dunaj 72.73 (57), Stockholm 78.10, Oslo 76.10, Kopenhagen 67.75, Praga 12.745, Varšava 57.90, Atene 2.92, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.8175.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—71.50. agrarji 40 do 41, vojna škoda 348 350, begi. obv. 56 - 57.50, 8% Bler. pos. 63.50—65, 1% Bler. pos. 56—56.50, 7% pos. Drž. hip. banke 67—68.
Zagreb. Drž. papirji: 1% invest. pos. 72 bi., agrarji 40.50—41.50, vojna škoda 349—351 (349, 350) 12. 352 354, 6% begi. obv. 12. 60 den., 8% Bler. pos. 64 66, 7% Blerovo pos. 56.23—56.50 (56.50). — Delnice: Narodna banka 4000 - 4150, Priv. agr. banka 206-212, Osj. sladk. tov. 120 do 130, Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 145 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 70—90.
Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 71.50 do 72.50, agrarji 40 -41 (40), vojna škoda 348—349 (348, 347), 12. 353-353.50 (353.50, 352), 6% begi. obv. 60—60.50 (60.25, 58.50), 12. 60.50—61 (60.75), 8% Bler. pos. 64—67, 7% Blerovo pos. 56.50 —57 (56.50), 7% pos. Drž. hip. banke 67—60. — Delnice: Narodna banka 4120- 4140 (4125), Priv. agr. banka 212-215 (215, 208).
Hmelj
2alec, 13. sept. V letos dosedaj sploh še nič kaj živahni kupčiji je zadnje dni zanimanje še popustilo. Vzrok temu so brez dvoma tudi židovski prazniki, ki so se te dni pričeli; v tem času namreč navadno vsako lelo pride v hmeljski kupčiji do večjega ali manjšega zastoja. Pri nekoliko slabšem povpraševanju pa se naktif>ovanje nadaljuje in se zlasti tudi v barvi brezhibno blago plačuje 35—40 Din, za prav dobro 30—35 Din, za srednje 20—30 Din in za slabše blago tudi pod 20 Din za kilogram. Vsled trajno mirne kupčije so postali hmeljarji jx)pust1jivcjši ter žal veduo bolj ponujajo svoj pridelek in so prav zato tudi cene v splošnem nekoliko popustile. Z ozirom na položaj v Nemčiji in na Češkem je verjetno, da bo tudi pri nas po židovskih praznikih postala kupčija živahnejša.
Spod
Uspeti mednarodni lahhoattetshi miting
perilo, potem sedla k mizi, srkala dišeči čaj in ugriznila v košček hruslajočega piroga ...
Stala sem pred našo hišo. V primeri z drugimi poslopji je bila še dobro ohranjena. Vsa okna so •bila cela, celo naše stare zaetore, cvetlične lonce sem zaznala za šipami. Izmed ziastorjev sem videla celo aravkarije in prelepo pritlično palmo, ki jo je mati tako zelo ljubila. Torej je moral biti nekdo, ki se je brigal za njo!
Vrata so resda zelo poškodovana, videlo se je na prvi pogled, da sedanji stanovalci niso bili vajeni zvoniti, ampak so raje s orevlji ob vrata naznanjali svoj prihod. Toda bakrena plošča z napisom: Dr. Kahmanov je še visela na zidu, kajpak vsa prevlečena z zelenim volkom.
Dolgo 6em stala pred vrati ne vedoč, kaj naj storim. Končno sem sklenila poskusiti svojo srečo •pri zadnjem vhodu, zakaj kdove, kdo zdaj stanuje spreda j I
Potrkala som in odpnla ii»i je — Maša! Maša s telesom in dušo! Na prvi hip sem jo spoznala, ona me je pa dalje časa glodala nerazumno in šele, ko sem jo ipozdrav.ila, me je spoznala.
»Barišnja, AljeČkal« je vzkliknila in me peljala v kuhinjo. Na seibl je Imela črno baržunasto obleko moje mature, ki si jo je kajpak po evoje prikrojila, na glavi pa je imela zolono oglavnico, ki si jo je naredila iz mojega zelenega letnega klObu/ka.
V kuhinji je bilo toplo in prijetno. Na policah se je svetila posod« v dolfeih vrstah; nehote sem so domislila edinega kotlička, ki smo v njem kuhali v vagonu. Stroj za meso, mliniČ 7.a kavo, penovka in vse drugo kuhinjsko orodje je viselo na steni v istem redu ko nekoč in vse se je svetilo kakor zrcalo. In da je bila iluzija pojx>lna, se je pripla-
ASK Primorje je angažiralo za sredo in četrtek zvečer najboljše balkanske atlete, ki so se vračali z evropskih prvenstev v Turinu. V Ljubljani so nastopili poleg naših najboljših še romunski in bolgarski atleti. Na letnem telovadišču v Tivoliju se je kljub deževnemu vremenu nabralo par sto ljudi, ki so z zanimanjem zasledovali potek tekem. Ako bi bilo vreme ugodno, bi tudi v Ljubljani dosegli rekorden obisk. Zato pa so bili uspehi rekordni. Kljub razmočenemu terenu in kljub temu, da je skoraj ves čas tekmovanja deževalo, so bili doseženi nad vse zadovoljivi uspehi. Ako pomislimo, da so morali atleti nastopati ob umetni razsvetljavi, ki je motila vse atlete, zlasti pa Bolgara Dojčeva ki je skakal s palico, potem se mora vsakdo čuditi doseženim rezultatom, katerih niti največji optimisti niso pričakovali. Bolgar Dojčev ie skakal brez konkurence ,v dežju, da si je moral sproti brisati palico in je vseeno dosegel višino 3.70 m. Njegov uspeh so vsi navzoči sprejeli z močnim aplavzom.
Izboren uspeh so dosegli naši sprinterji, osobito naša prvaka Bauer in Kovačič. V finalu je tekel
Posebni vlak za Zagreb, Prijave za posebni vlak, ki vozi v nedeljo v Zagreb k tekmi Primorje : Hašk, sprejema Putnik samo še danes do 12. Zatorej pohitite s prijavami ter se poslužite izredne prilike: znižane vožnje, in da vidite napeto tekmo za točke,
Boksarska tekma Baer—Camcra dane« i« jutri ob 20 v kinu Kodeljevo! ^Športniki, oglejte si jo!
SK Ilirija (noaomclna sekcija). Važen sestanek prvega moštva bo v ponedeljek ob 20 v Prešernovi sobi pri Novotn svetu. Igralce cpOzaTjamo, da jc udeležbi) strogo obvo/.na. Za sobot« in nedeljo glejte objave v članski knjigi, In sicer A in n tcam!
Juniorskl pokal (službeno). Verificirajo sc tekme. Slavija—Svoboda 3:0, Ilirija—Mladika 30:0, Tlaka I-Istra I 3:0, Istra II-Reka II 11:0, Panoutja—Ljubljana 1-1, Slavija—Mars 2:0. Ljubljana—Istra II 1:0, Pano nija—Istra I 4:2, Reka I—Reka II 4:2. Ker delegat Svobode ni prinesel krstnega lista za igralca Skerjanoa in se je doznalo. da je imenovani prekoračil starostno mejo določeno v pravilniku, se verificira tekma Mladiko—Svoboda s 3:0 za Mladiko. Vzame se na. 7,nanje Izjava delegata Svobode, da njegovo moštvo odstopa od tekmovanja. Prav tako sc vzame na »nanje odstop Mladike Vse tekme, kii bi jih imela imenovana latuba sc odigrati, se verificirajo s 3:0 za nasprotnike; in sicer: , Primorje—Mladika, Slavija-Mladika, Mars—Mladika; dalje- Ilirija—Svoboda, Priinorjo— Svoboda, Mars—t>vo-boda 3:0 za prvoimeno-vane. Vzame se na 7,nanje opravičilo Marsa, da ni mogel nastopiti na praznik, S. sep-: tembra v pokalni tekmi z ASK Primorjcm, ker je imel del igralcev zaposlenih, in je pravočasno obvestil MU in Primorje. Di.xkvaiifie.lva .sc igralec. Gomizelj (ASK Primorje) ker ic neopravičeno nastopil najprej 7.a Pri morie in nato zn Hermesa Ict slednjič zopet za Prhnor-ie imenovani ne sme igrati v tej pokalni konkurenci za nobeno mošt vo. - Določi sc program j.a nedeljo, dne 1(1. septembra. Igrišče Primorja ob 10: Primorje—Mars. sodi g Knša.r, služba g. Stražlšftr. Stadion ob Mg: Sla-viia—Ilirija, sodi c. Oalič, ter Ljubljana—Istra 1, sodi g ' Betetto. služba g. Smerdu. Tekma Ljubljana—Istra l se bo vršila najbrž popoldne, čn bo igriSče na razpolago Kluba se opozn.rjn.ta na naknadno objavo. Pa.noTii.ia —Reka I ob 10 na lioki, sodi g. Bal tesar, služba g. Drašlor. Ponovno se opozarjajo klubi, da imajo po»ta-
zila še stara mačka Marta in mi predla pred nogami. Kot da me je spoznala ...
»Barišnja, Alječika! Talit ste vendar 7>opet proSli! Moj Bog! ln kako ste shujšali! Skoro vas ne bi spoznala!... In kakšen plašč imate, tako slab, moram vam .. .<
Hipoma je obmolknila in potem nadaljevala:
?,<Nujte, vstopite, precej vam pripravim sa-movar!<
Miza je bila pogrnjena z dobro znanim grobim prtom z rdečimi rižami, ki je bil še od stare matere pri hiš;. Maša me je neprestano pogledovala in opazila sem, da je vsa iznenadena ob pogledu na mojo obleko.
»In kaj dela gospa'? Im kako se godi gospodu?« je vprašala dalje. Opazila sem, da ji besedi »goepat im »gospodt: nista nič kaj radi šli z jezika.
»Tu so pripovedovali, da sta Lidija Nikola-jevna in Lev Mihajlov.ič na polu podlegla legarju!« je reikla, dočim je tiarezovala kruh.
>Da, mati je i mula med 'potjo res pegasti legar in sc še ni prav ojK*mogla.<
»No, kje bosle pa zdaj *tanovnli?c je vprašala dalje, ko je postavljala sam trn r na mizo. Začudeno sem 'jo pogledala; ona pa ni opazila in je dalje pripravljala čaj.
»No. videli bos te, kako vas bom pogostila; sladkor imam ludi, dobila sem ga «1 slanovnikovk
»Kakšnih stan ovni kov ?<
>Veste, vse svojo stanovanje sem dala v najem, sama potrebujem le kuhinjo!*-
Še vedno se nisem mogla prav znajti, besedica »svoje* me je že precej zagrabila. Preden sem mogia dalje vprašati, mi je že Maša sama pojasnila.
»Veste, ko ste se lakirat odpeljali, se je potem nasta.niil v hiši neki komisar, ki je dolgo tu stanoval. No, on mi ie čisto natančno razložil, da . ..
Bauer 100 m 10.7, Kovačič pa 10.9 ter sta s tem časom dosegla svoje najboljše rezultate. V skoku v višino je Martini zopet potrdil svojo kvaliteto, kajti 1.80 m jc z lahkoto preskočil. V kladivu ie prednjačil balkanski rekorder Stepišnik, ki je kljub spolzkemu terenu zalučal kladivo nad 45 m daleč. Na 800 m je zmagal naš mladi in talentirani atlet Žorga Aleks v zelo dobrem času in s precejšnjim naskokom v času 2 ; 00,6.
Rezultati prvega večera:
Tek na 100 m linale: 1, Bauer 10.7; 2, Kovačič 10.9; 3. Cerar Drago 11.5.
Skok s palico: 1. Dojčev (Bolgarija) 3,70 m. Je skakal v dežju in brez konkurence.
Skok v vilino: 1. Martini 1.80 m; Marek 1.70 m; 3. Svetek 1.65 m.
Kladivo: 1, Stepišnik 45.10 m, 2. Jeglič 35.03 m; 3. Korče 30.30 m.
Tek na 800 m: 1. Žorga Aleks 2 : 00.6; 2. Po-povici (Romunija) 2 : 04.2; 3. Krevs Ive 2 : 04.8.
Krogla: 1. Kovačcvič 14.13 m; 2. Jeglič 12.32 ni; 3. Havaletz (Romunija) 11.87 m.
vili i>o tri reditelje in starejšega stranskega sodnika. — Tajnik.
SK Disk (Domžale)—SK Javornik (Rakek). V nedeljo, 16. septembra bo .InvornVkov stari rl-va.1 SK Disk igral prvič na Itakeku, kuj ti vse dosedanje Miri tekme sta navedena klnbn odigrala v Domžalah. Zmagala ili izgubila »ta vsak p« dvakrat. Kako Iki v. liedeljnkim srečanjoin, je težko predvideti. Disk gotovo ni slabši, kol je bil, (»bralno Pa jo Javornik zakopan v nogome tu v zaspani Notranjski In ue nnjproilnje, kol hi bila želeti. Vendar se bo domači klub boril zn svoj prestiž, radi česar je pričakovali zanimive in lope borbe.
Malo zgodovine rekordov v metanju kopja. Kakor -znano, jc postavil n ptiiliki evrojiskih lnhkoatlctskih prvenstev, ki so se vršila v začetku septembra v Turi nu, -/.naiii finski atlet, .liirvlnen nov svetovni rekord v niolanju kopja. Zalučal ga jo kar za .Iti oni dalje od sla-roga rekorda, ki ga je imel tudi on. Sploh »toji .liirvi licu že od lota 19311 na. čelu tabelo svetovnih rekorderjev v- tej disciplini in je od todu.j nič manj ko šestkrat zboljšal svoj rekord. Takole pa Izgleda r«7]predelntca od leta 1!H2 daljo:
61.45 Saarlsto, Finska, 1912; 62.34 I.emmlng. Švedska. 1012; 63.29 Mjrjrril, Finska, 1911; 64.SS PelUuiou, Finska, 19.16; 65.53 Myyra, Finska, 1919: 66.10 Myyrii, Finska. 19111; 66.62 Llndstrtlm, Švedska, 1921: 67.31 l.indstrom, ftvodsko, 1925; 69.88 Pimtillli, Finska, 192T; 71.01 Lundkvist, Švedska. 1928: 72.38 .1 ar vi licu, Finska, 1930; 72.93 .Tiirvlrien, Finska, 1930; 74.2R .IHrvinon, Finska, 1933: 71.29 .ISrvInen, Finska, 1933; 74.61 .liirvlmm, Finska, 1933: 76.10 .larvinen, Finska, 1933; 76.66 Jarvinein, Finska, 1984.
Novi sodi
iz prvovrstne cepane hrastovine, liter po 0.90 Din Popravila se izvršujejo točno in poceni. Sodarstvo SULZER, Vojašniška 7 Maribor.
namreč... da... tako dolgo sem namreč pri vai? delala in zalo gre stanovanje meni, namreč, tako relkoč kot pokojnina!-
Povedala je to tako, kot bi »ploh ne moglo bili drugače in kot da od mene ne bi pričakovala nobenega ugovora. Bila sem v resnic: tako prešerne čena, da nisem mogla niti besedice reči na to.
»Tako sem torej,c je pripovedovala dalje, -stanovanje dala v najem: v kabinet blagorodnega' gospoda se je naselil neki doktor, ki še stanuje notri; v vaši sobi sta dve bolniški sestri :n v spalnici vaših staršev je neki uslužbenec kooperativa (državna prodajalna) z ženo; la je za me posebno važen, ker mi prinaša razno zaloge ... V dbednici stanujeta dva dijaka. V salon se.ni vzela neko plesalko, misleč, da me bo zabavala. Res mi je delala zabavo, toda vsak dati s: je povabila svoje prijatelje in so razgrajali, da nisem mogla spali, in zato sem jo pognala. Zdaj imam notri slikarja, prav všeč mu jo, ker je soba zelo svetla!
»Ampak, Maša, kje bomo pn mi stanovaliV< »Kaj pa mislite, barišnja?« mi je vpcudla v be sedo in se zgrozila. »To nikakor ne gre. Moj komisar mi je neprestano naročal: ,('e tvoji buržujl'. je dejal, ,pridejo nazaj, in jim H le eno stvar vrneš, potem pazi, kaj se ti 'ho zgodilo,' je dejal! Zares, saj sami iaprevidite, prav mčosar ne niororr Moriti za vasic Vstala som.
»Hvala ti, Maša, ne manami čaija! Hotela sem samo pogledati, kaj je z naSiiu Klatiovanjeim!«
Beseda vr. našim stanovanjem*, jo je, kot j<? bilo videti, globoko dirnlla. Iznena/la me jc zagrabila zn roko in jo pričela poljubljati.
■O. kako sle ubogi, kaiko nesrečni! Pač ste st morali zelo ubijati v Sibiriji! Resnično! Srne m. krvavi za vas...«
MALI OGLASI
V malih oglasih volja vsaka beseda Din 1'— j ienHovaaJsU oglasi Din 8-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. MaH oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petllite vrstica po Din 2'50. Za pismen« odgovore glede molih oglasov
treba priloiit! znamko.
Brivski pomočnik
prvovrsten, z znanjem nemščine, išče primerno mesto. Ponudbe upravi »Slov.* pod »Brivec« št. 10600._(a)
Krojaški pomočnik
išče službo. Ponudbe pod »Izvežban« št. 10618 na upravo »Slovenca«. (a)
ilužbodobe
Prešivalke
za pletenine, in pletilje — sprejme za stalno K. Soss. Mestni trg 18. b
Izurjeno pletiljo
sprejmem. F. Rozman, Ljubljana, Gosposka 4. b
Pouk
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po zmerni ceni. - Grem tudi na dom. — Pčeljnikova, Gosposka ulica št. 4. (u)
stanovanja
IŠČEJO: Trisobno stanovanje
za november, parter ali I. nadstr., centrum, išče solidna mirna obrtnica. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurna plačnica« št. 10612.	(c)
ODDAJO: Mesečno sobo
solnčno, suho - oddam takoj. Lepi pot 19, Mir-je.
Doma
se lahko naučiš knjigovodstva, korespondence, stenografije, francoščine, nemščine, reklame in še marsikaj drugega. Piši po navodila Dopisni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg 2/II.	(u)
Violino in citre
poučujem. Ura 5 Din. — Prijave: gostilna Pod-grajska klet 13, Mestni trg.	(u)
w
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
Družabnika
s 100.000 Din razpoložljivega 'kapital*, sprejmem v mojo dobro ido-čo obrt event. mu dam v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurna bodočnost« št. 10613. (d)
IC
Razno
Tekstilne industrije
Dobro situirani trgovec manufakturne stroke želi prevzeti zastopstvo ali zalogo renomirane tvrdke s prvovrstnimi izdelki. — Ponudbe pod »Dober organizator« 10593 na upravo »Slovenca«.
Čitajte in širite »Slovenca«!
Paschk es - Allinovlt - Krallcvlt ¥ Splitu
trgovina dalmatinskih proizvodov na debelo:
roZKev, suhih smokev, mandellev, slanih sar-del, sardin, olivnega olja 1.1 d.
Cene zmerne, odprema pa nagla in točna.
Telefon štev. 219.	Brzojavni naslov: Pasal.
+ Vsemogočni je poklical k Sebi mojo drago mamo, staro mamo, teto, gospo
Frančišho Ložar roj. Finžgar
vdovo po železniškem uslužbencu
dne 13. septembra 1934 ob pol 5 zjutraj, po težkem in muke-polnem trpljenju, v 71. letu starosti, prevideno s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojnlce bo ▼ soboto 15. septembra 1934 ob 3 popoldne iz hiše žalosti Hranilniška cesta St. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. septembra 1934.
Angela Ložar poroč. Plestenjak, hčerka, in ostalo sorodstvo.
Posestva
Enodružinska vila
z vrtom, se odda v najem s 1. oktobrom 1934. Več pove ravnateljstvo »Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani«, Miklošičeva cesta 19,	(n)
Kupimo
Posestvo
20—100 oralov, ob progi Krško—Zagreb ald v Savinjski dolini — kupim proti gotovini. - Dušan Čurda, Počehova 17, Maribor.	(p)
Prodamo
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Šolske potrebščine
po najusodnejši ceni nudi
Podružnica as H. Nicman
Ljubljana - Kopitarjeva ulica 2
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi ph iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
NOVA ZIMSKA SALAMA
pripoznane kvalitete tvrdke
P. J. KI e f i S, Jagodina
Cene in pogoje pri zastopstvu:
J. GlobotnSk, Liubliana
Nunska iilica št. 17-1.
Dve dijakinji
se sprejmeta na stanova nje in dobro domačo hrano po zelo nizki ceni v bližini II. realne gimnazije. Naslov: Požar Fr., Poljanski nasip št. lO-II., desno stopnjišče. (D)
Debelo slanino
pokvarjeno, za tovarne mila ali mazanje strojev, dobavlja poceni Marcel Steiner, Sombor, Bačka.
Smokve
suhe, prvovrstne, dalmatinske, nudi franco dom 5 kg 32 Din. Večje količine znatno cenejše. Petar Vrsalovič, Selca, Brač._(1)
Šivalni stroj
pogreznjen, šiva eaprej nazaj, stika, štopa - po ceni naprodaj. Dvorako va ulica 3, prvo nadstr, levo._(1)
Širite »Slovenca«I
NAZNANILO
Naznanjamo cenj. občinstvu, da se dne 15. septembra 1934 ukine
avtobusni promet
na progi Ljubljana—Bled
do prihodnje sezone. Zahvaljujem se cenjenemu občinstvu za naklonjenost.
Rojak, Avtoprom. dr. z o. z., Domžale
ZAHVALA
Za vse izraze iskrenega sočutja in tolažbe povodom prerane in težke izgube našega nad vse ljubljenega, predobrega in nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
IGNACIJA VOKA
veletrgovca
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, izrekamo vsem sorodnikom, uslužbencem, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki so ga spremili v tolikem številu k njegovemu večnemu počitku, našo najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni tudi gg. zdravnikom, čč. duhovščini in čč. sestram iz Vincentinuma, ki so pokojniku in nam lajšali trpljenje.
V Ljubljani, dne 14, septembra 1934.
Globoko žalujoča rodbina Vok.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalosftno vest, da nam je iskreno ljubljeni soprog, gosp.
Ferdo Skuhala
posojilniški ravnatelj ▼ pokoju
m
danes, dne 13. seiptembra 1934 ob pol 11 dopoldne, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 60. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega dragega pokojnika bo v soboto, dne 15. septembra 1934 ob 15 iz hiše žalosti Vičava 38 na pokopališče v Rogoznico.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 7 zjutraj v Minoritski cerkvi v Ptuju.
Vičava, dne 13. septembra 1934.
SKUHALA ALOJZIJA, soproga — in ostalo sorodstvo.
POSOJILNICA V PTUJU NAZNANJA ŽALOSTNO VEST, DA JE NAS DOLGOLETNI URADNIK IN VODJA PISARNE GOSPOD
FERDO SKUHALA
DNE 13. SEPTEMBRA 1934 UMRL POGREB BO IZ HISE ŽALOSTI V VIČAVI ST. 3& NA OKOLIŠKO POKOPALIŠČE V SOBOTO, DNE 15. T. M. OB 15 POPOLDNE
PTUJ, DNE 13. SEPTEMBRA 1934
\
Ali kaze ta žena
DA IMA

Poglejte njeno sliko. Ali je videti kakor žena, ki je že prekoračila 60 leto? Ne boste verjeli, pa je vendarle tako. Če tudi je že stara mati, uživa še vedno čar mladosti. Evo, kako piše sama: »Pred nekaj meseci je bila moja koža vsa nagubana in na mnogih mestih lica je postala ohlapna. Po videzu sem bila, kakor da štejem že osemdeset let. Neka prijateljica pa mi je pripovedovala in svetovala, naj se poslužim kreme Tokalon »Biocel«, hranila za kožo, kar sem tudi storila. Bil je pravi čudež. Vse gube na licu so izginile, moja koža pa je postala čvrsta in ljubka, kakor pri mladem dekletu. Moja slika kaže vso divno izpre-membo, ki se je z menoj zgodila.«
Znanost je dokazala, da sa gube in ohlapnost ličnih mišic pojavljajo zaradi izgube Biocela v koži. Po tisočerih poizkusih se je posrečilo profe-orju dr. Stejskalu z dunajskega vseučilišča, da je pridobil to dragoceno sestavino iz mladih živali. Tokalon je pridobil pravico izkoriščanja Biocela za ves svet in Biocel je sedaj vsebovan v kremi Tokalon »Biocel« hranilu za kožo (rožnat« barve). Z uporabo te kreme lahko vsaka žena izgubi svoje gube in na videz bo za 10—20 let mlajša.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čHatelj tegt Ksta more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— r poStnih znamkah za poštnino, omot in druge «tr-!ke na naslov: Hinko Maver i drug, Odio 10—T, Zagreb, Praška ul. 6.
Težko pričakovani drugi zvezek
DOMAČE IN TUJE ŽIVALI V PODOBAH
I. DEL
s 30 dvostranskimi prilogami podob (upodobljenih je ca. 140 živali!)
UREDIL, UVOD IN OPOMBE NAPISAL Dr. Anton Slodn/ak
je pravkar izšel!
Naročnikom „Zbirke domačih pisateljev" smo knjigo že začeli razpošiljati, za ne-naročnike velja o platno vezana 90 Din
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA LJUBLJANA
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš soprog, oče, brat in stric, gospod
Vinko Roje
akviziter zavarovalnice »Jugoslavija«
dne 12. t. m., previden s tolažili sv. vere, v starosti 68 let, po kratkem trpljeniu umrl.
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 14. t. m. ob pol 18. uri iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. septembra 1934.
2alufo£a rodbina ROJC in ostalo sorodstvo.