Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 10. julija 1938. Štev.28 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1:50 Din. Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Bela Ljubljana se je napu- nila v dnevih od 26 do 29 junija s katoličanskov slovenskov mla- dinov. Prišli so naši dečki i dekle od vseh krajov, da proslavijo svoj veliki svetek, svetek vstaje- nja k novomi živlenji. Če ravno je bila pred leti pritisnjena k tlom, da je morala v brezdelji čakati na bolše čase, vendar je njeni nasprotniki neso mogli pri- praviti k nedelavnosti. Naša ka- toličanska Slovenska mladina je prestala to krizo, v štero so jo nesmileno pritirali sovražniki, i vstanola k novomi deli. Zbrala se je v mogočnoj organizaciji, v njej se bori za bolši, plemeni- tejši značaj človeka, za bolši red v človečoj drüžbi. Pokazala je svojo vernost do Križa, s štero- ga pomočjov šče dosegnoti svoj cil, med ostale prireditve toga mednarodnoga tabora je bila vpletena tüdi sv. spoved i sv. obhajilo. Pa tüdi ostala katoličanska mladina je bila zastopana na tom tabori. Odzvala se je glasi naše mladine i prišla, da ž njov vred proslavi te zmagoslavni sve- tek. Iz Slov. krajine jih je nájveč bilo z Črensovec, okoli 30, po- tem nekaj menje iz Sobote i Bo- gojine. Bili so tüdi iz Strehovec, Martjanec, Dokležovja i Sv. Jürja. Prišli so tüdi bratje Čehi, Polaki so poslali svoje zastop- nike, ravno tak Francozi, ki so ob toj priliki prvič obiskali našo domovino. Čehoslovaški Orli z Orlicami so prišli v lepom števili, bilo jih je nad 3.000. Slovesno so bili sprejeti najprle na Pragerskom, nato v Celji. Sprejem v Ljubljani pa je bio skoro kralevski. Ob toj pri- liki so slovenski dečki i dekle nastopili v velkom števili v kro- jah. Navdüšenih glasov: „Bog živi!ˮ ne štelo biti konca. Na kolodvori je Orle pozdravo dr. Žitko, predsednik ZFO, ki je po- vdarjao bratstvo obeh narodov po krvi, načelih i deli. Sledio je Pozdrav župana mesta Ljubljane dr. Adlešiča i drügi pozdravi. V imeni češkoslovaških Orlov se je zahvalo g. František Leiner. Nato se je razvio slavnosten spre- vod po Masarykovoj, Miklošičo- voj cesti i po Marijinom trgi. V sprevodi so šli Orli v krojih, češke narodne noše, Slovenske narodne noše, slovenski dečki i dekle v krojih. Z obeh strani cest se je na sprevod vsipao pravi dešč rož. Med sprevodom so se zibali prapori Orla, Čehoslovaki so deloma v slovenščini, deloma v češčini i srbohrvaščini vzkli- kali krali Petri, knezi — namest- niki Pavli, kraljevini Jugoslaviji i Slovenskim dečkom i deklam, Slovenci pa predsedniki ČSR dr. Beneši, republiki češkoslovaškoj, Orlom i katoličanskoj mladini. Sprevod je zavio v uršolinsko cerkev, kde so Orli bili pri slü- žbi božoj i lepo spevali, nato pa so se razišli na svoja stanovanja. Slovesen sprejem pred- sednika českoslovaškoga Or- la, ministra dr. J. Šrameka. V Ljubljano je prišeo voditeo čeških katoličanov, podpredsed- nik češke vlade i predsednik češkoslovaškoga Orla, minister msgr. dr. Šramek, znameniti ka- toličanski politik. S tem je če- škoslovaška republika dala na- šemi mednarodnomi mladinsko- mi tabori najlepše priznanje. Na kolodvori so msgr. Šrameka spre- jeli: minister dr. Miha Krek, ban dr. Marko Natlačen, češki kon- zul g. Minovski, predsednik ZFO dr. Žitko i. t. d. Sprejema so se vdeležili slovenski dečki i dekle, Češkoslovaški Orli i Orlice i vel- ka vnožina lüdi. Po sprejemi je dr. Šramek odišeo na češki kon- zulat, potem obiskao predstav- nike oblasti i tovariša iz borb za narodno osvobojenje dr. Korošca. Českoslovaški Orli i Or- lice so še te den počastili spo- min naših düševnih velikanov: spomenik pesnika dr. F. Prešer- na i položili pred njega venec. Popoldnevi so na pokopališči pri sv. Križi položili šopek rdečih rož na grob dr. j. Ev. Kreka i nadškofa dr. A. tí. Jegliča. Tűdi Polska katoličanska mladina je bila zastopana po svojih odposlancih, med njimi msgr. Leopold Bilko, predsednik polske katoličanske mladinske organizacije. Na kolodvori je za- stopnike Polske pozdravo dr. Rudolf Mole. Polakov je prišlo okoli 24. Francozi, ki so se vdele- žili tabora, so bili že na Rakeki, na meji slovesno sprijeti. Še slo- vesnejši je bio sprejem v Ljub- ljani, tak da so bili presenečeni, čeravno jih je kardinal Verdier opozoro, da tak lepoga sprejema, kak v Ljubljani, v Sloveniji, ne bodo nindri deležni. 27. junija so Francozi počastili spomin neznanoga francoskoga vojaka, zatem spomin Valentina Vodnika, prvoga glasnika prijatelstva i za- vezništva med Slovenskim i ve- likim francoskim narodom. Velkiva slovanskiva dr- žavnika. Jugoslov. minister dr. A. Korošec i minister bratske češkoslovaške republike msgr. dr. Šramek sta se 29. junija do- poldne poklonila spomini velikih voditelov slovenskoga naroda, nadškofa dr. A. B. Jegliča i dr. J. Ev. Kreka. Molila sta na grobi teva, s pobožnim srcom sta se spomnila dr. Kreka, s šterim sta v Beči sküpno branila pravice slovanskih narodov pod predvoj- nov Avstrijov. Ministra sta šla s pokopališča skoz častno četo na- ših dečkov, dr. Šramek se je deč- kom s skuzami v očeh zahvalo, da so tüdi prišli počastit spomin njegovoga najvekšega prijatela. Nato sta tiho, kak sta prišla, odišla, teva velkiva slovanskiva politika, da še naprej pomagala lüstvi. Tekme. V nedelo pa so se začnole že dopoldne na Stadioni med- narodne telovadne tekme. Nasto- pili so Čehoslovaki i Slovenci, Francozi zavolo utrüjenosti ko- maj popoldnevi. Tekmovanja so se nadalüvala v pondelek, gle- dalci so bili vsi navdüšeni, vsi razočarani, tekmovalci so je vse pridobili. Akademija. V pondelek večer se je vr- šila v velikoj dvorani Uniona mednarodna akademija, šteroj so prisostvovali vnogi odličniki, naj omenimo g. ministra dr. Kreka, bana g. dr. Natlačena, škofa g. dr. Rožmana, francoskoga kon- zula g. Remenarda, češkoslova- škoga konzula g. Minovskoga i. t. d. Godba je zaigrala češko- slovaško, francosko, polsko i ju- goslovansko himno, nato je z ognjevitim govorom nastopo pred- sednik ZFO dr. Žitko. Sledile so pevske i telovadne točke posa- meznih, na tabori Zastopanih narodov. Minister za telovno vzgo- jo g. dr. Miletič med nami. On je tüdi prišeo s svojov so- progov i tremi sini akademiki na mednarodni tabor. Počakali so ga minister brez portfelja g. dr. Miha Krek, zastopnik ljubljan- skoga župana obč. svetnik g. Vončina, predsednik mladinske JRZ g. Smersu, velika častna četa slovenskih dečkov, dekeo i vnogo drügoga občinstva. Po pozdravi g. ministra dr. Kreka so mla- denke podarile gospej ministrovoj lepi šopek cvetja. Častna četa dečkov je napravila pri sprejemi najlepši vtis. G. minister, ki je pravoslavne vere i član srbsko- ga Sokola, je pozdravo dečke z „Bog živi!ˮ na to je četa odgo- vorila z „Bog živi!ˮ — Te den se je vršila tüdi blagoslovitev zastave vodstva dekliških krož- kov v Marijanišči. Botra zastave je soproga g. bana dr. Natlače- na. Po blagoslovitvi se je vršilo veliko zborüvanje, šteroga se je vdeležilo okoli 300 zastopnic slo- venskih dekel, zatem zastopnice polskih i češkoslovaških dekel, Orli, predstavnice Krščanskoga ženskoga drüštva i Krščanske ženske zveze. V govorih se je povdarjalo geslo: „Z Bogom za domovinoˮ i čuvanje našega le- poga drüžinskoga živlenja. Ču- vati i ohraniti moramo tüdi naša katoliško zavest i lübezen do do- movine. Zborovanje se je zaklü- čilo z himnov „Slovenka semˮ i z „Gor Čez izaro.ˮ 29. junij, zaklüčni den mednarodnoga mladinskoga tabora. Naša mladina ga je zač- nola s sv. obhajilom. V stolnici je darüvao sv. mešo za člane ZFO ljubljanski škof dr. g. Rož- man, po dovršenom sv. opravili je dečke nagovoro mariborski škof dr. I. Tomažič. Za dekle je bila slüžba boža v uršulinskoj cerkvi. Češki gostje so meli sv. mešo v cerkvi sv. Jožefa. Samo v teh cerkvah je bilo razdelje- nih nad 6800 sv. obhajil. Naša država je te den dala katoličan- skoj mladini, ki se je vdeležila tabora, najvišje priznanje. Prišli so najvišji Predstavniki države s knezom namestnikom Pavlom, ki je zastopao našega mladoga vla- dara Nj. Vel. Petra II., pokrovi- tela tabora i predsednik vlade dr. M. Stojadinovič. Dr. M. Sto- jadinovič je prišeo v Ljubljano ob 7.30. Na kolodvori so ga ča- kali ban dr. M. Natlačen s so- progov, mestni župan dr. Adlešič, podžupan dr. Ravnihar, predsed- nik ZFO dr. Žitko i dr. i častna četa dečkov. Pred kolodvorom pa so čakale naše dekle v na- rodnih nošah i velka vnožina lüdi. Z g. dr. Stojadinovičom so prišli: predsednik senata dr. Ma- žuranič,preds. Narodne sküpščine g. Činč i drügi. Pozdravo je od- lične goste g. ban i drügi odlič- niki, nato so šli mimo častne čete, štero je g. ministerski pred- sedniki pozdravo z „Bog živi!ˮ, četa njemi je odgovorila z „Bog živi!ˮ Dekle v narodnih nošah so po pozdravi izročile g. min. predsedniki šopek klincov. Ob 8. je prišla z autom iz grada Brda Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Pozdravo jo je g. min. predsednik i g. ban. Malo zatem je dvorni vlak pripelao Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ki je ob zvokih godbe stopo, oble- čeni v generalsko uniformo, na kolodvor, kde ga je pozdravo g. min. predsednik i g. ban. Knez je šo mimo častne čete dečkov, nato so dekle izročili knezi i kneginji dva krasniva šopka rož. Lüstvo je pred kolodvorom na- vdüšeno pozdravlalo kneza i kneginjo. — Nato se je razvio tak veličasten sprevod mladine, da kaj takšega Ljubljana ne šče doživela. Na kralja Petra trgi pri Miklošičevoj cesti je stala tri- buna za častne goste. Na čeli Sprevoda je šlo 120 biciklistov, za njimi konjeniki. Včasi za temi so prišli zastopniki Polske, šte- rim so sledili francoski telovadci. Nato so prikorakali češkoslo- vaški Orli i Orliče. Kda so po- nehali navdüšeni vzkliki tem sku- pinam, je nastala tišina. Prika- zali so se naši prapori, za njimi dečki i dekle v krojih, nato oni, ki si neso mogli zavolo nepre- maglivih težkoč nabaviti krajov, pa so vseedno prišli na te veliki svetek. Mogočno reko je tvorila naša Slovenska mladina, oči so žarele v navdüšenji, pozdravlala je ta naša mladina, naš ponos i nada bodočnosti, častne goste na tribuni, ki so njej navdüšeno od- zdravo. Z obeh strani ceste pa so vnožine naroda pozdravlali mladino. Veličasten sprevod je Zaklüčila Prosvetna zveza.Za šti- rimi jahači je prišeo odbor té zveze, nato kola s simboličnim znakom „Vereˮ: velki križ. Sle- dili so njemi „Vojvodski stolˮ prestol slovenskih kmetov. Za „Napoleonomˮ i „Ilirijovˮ nesejo ženske v narodnih nošah 200.000 podpisov, ki jih je narod zbrao ob priliki Majniške deklaracije, da ne bi v Beči mislili, da dr. Korošec sam šče Jugoslavijo. Za tem se je pripelao voz, ki je predstavlao vresničenje toga dela — Jugoslavijo. Obrtniki i vsi naši stanovi so bili zastopani v tom sprevodi. Vsa ta ogromna reka lüdi se je stekala v Stadion, kde se je vršila slüžba boža, šteroj so prisostvüvali tüdi častni gostje. Slovenska mladina se je posve- tila, obdana od svojih francoskih češkoslovaških i polskih prijate- lov, vernoj slüžbi za krala i dr- žavo. Mladino je nagovoro ljub- ljanski nadškof dr. Rožman, ki je v svojem govori povdarjao, da naj bo naša mladina slobodna, naj gospodüje naj svojimi stra- stmi, slobodna naj bo po dühi. Nato je darüvao sv. mešo mari- borski škof dr. Tomažič. Zaklü- čili so slüžbo božo z himnov „Povsod Bogaˮ. Nato je meo govor predsednik ZFO dr. Žitko, ki je pozdravo navzoče odličnike i dao izjavo, da bo naša mla- dina delala za državo i proso kneza namestnika, naj sprejme to izjavo na znanje. Med govo- rom so vnožine navdüšeno vzkri- kale knezi i kneginji, da je mo- rao govornik dostakrat henjati. Po govori so knez i kneginja, za njima pa dr. Stojadinovič i dr. Korošec, med navdüšenimi vz- kriki zapüstili Stadion. Popoldnevi pa je bio na Stadioni krasen telovadni nastop mladine, šteromi so prisostvüvali predsednik vlade dr. Stojadino- vič, naš voditeo dr. Korošec, več ministrov, oba slovenskiva škofa, Predstavniki sküpščine i senata, župani i cerkveni dostojanstve- niki. Dečke je pred njihovim na- stopom nagovoro minister za te- lovno vzgojo naroda g. dr. Mi- letič, ki je povdaro, da ga veseli, ka njihov cio ne samo telovna vzgoja, nego tüdi narodna, ver- ska i jakostna. Častitao jim je k lepim uspehom. Svoj govor je zaklüčo z „Bog živi!ˮ Naša mladina je pri toj pri- liki pokazala, da je sposobna za veliki razvoj. Dokazala pa je tüdi, da so njeni voditelje prav za- rezali brazdo njene športne vz- goje. S svojim zastopom si je osvojila srca vseh gledalcov. Po veličastnij dnevaj mladine. Mednarodni mladinski ta- bor, ki ga je organizirala i vo- dila Slovenska mladina, se je srečna i nad vse lepo dovršo. 15.000 zbrane naše mladine je dokazalo, da je vredno visikoga pokrovitelstva, štero je prevzeo Nj. Kr. Vis. Peter II. Vse se je zvršilo v najvekšem redi, Slo- venci smo pokazali, da smo vi- siko kulturen narod, ki zmore kaj takšega. Vnoge tihe žrtve, doprinešene v te namen, ne so bile zaman. Celo nasprotniki, šte- rim je bila ta naša prireditev trn v peti, so pravili: „Če bi znao, da bo tak velka reč, bi šo gledat.ˮ Odlični gostje, ki so prišli na tabor, so zapüstili Ljubljano v najbolšem razpoloženji. Tüdi 2 NOVINE 10. julija 1938. gostje, ki so dali našoj prireditvi mednarodni značaj, so zapüstili našo domovino z naj bolšimi Vtisi. Bratje Čehoslovaki so bili vsi presenečeni nad iskrenostjov i prijaznostjov Slovencov. Nindri ne bilo dobiti Čehov samih, Pov- sedi so bili pri njih Slovenci, ka dokazüje povezanost teva dva bratskiva naroda. Pred odhodom so Čehoslovaki povabili Slovence, naj drügo leto pride v Prago bar telko Slovencov, kak je bilo Če- hov pri nas. Francoski gostje so bili vsi očarani nad zmagosiavnim nas stopom naše mladine. Francozi so trdili; da kaj takšega neso ešče doživeli i gostolübja, s šte- rim so bili sprejeti v Sloveniji i pa tak veličastnih manifestacij. Posebno se jim je dopadno na- stop náše mladine v tak velkih sküpinah, pravili so, da oni kaj takšega ne zmorejo. Polaki so zapüstili Ljubljano jako zadovolni. Zahvalili so se za lübeznivi sprejem i izrazili svoje priznanje slovenskomi na- rodi, ki čeravno je mali, zmore tak veliko prireditev. Povabili so Slovence na slavnosti, ki se bodo vršile letos septembra v Čensto- chovi,gde kralüje Mati boža, kra- lica Polske. Vse je bilo vzorno vrejeno na toj velikoj mladinskoj prire- ditvi. Zdravniška pomoč in rodi- telje so izvrstno vršili dužnost. Ljubljanski Posestniki so, zvün malih izjem nasprotnikov, okra- sili svoje hiše z zastavami i ze- lenjom. Lüdje so šli na roko ino- zemskim gostom, ve je s tem Ljubljana samo pridobila na svo- jem ugledi kak tujskoprometno mesto. Tej dnevi ostanejo vsem, ki po se mednarodnoga mladin- skoga; tabora v Ljubljani vdele- žili v nepozabnom spomini. Pri toj priliki ide zahvala vsem, ki so se mogli, da je prireditev sijajno uspela. Odličnim gostom, ki so povekšati njeni zvünešnji sijaj, voditelom mladine, ki so jo tak sijajno organizirali. Tüdi želez- niška slüžba je odlično izvršila svoje delo. Posebna Zahvala ide našemi prometnomi ministri dr. Mehmedi Spahi, ki je potom zni- žane voznine pripomogeo vnogim, da so se mogli tabora vdeležiti. Slovenskoj katoličanskoj mla- dini pa vse priznanje za njeni trüd i delo, šteroga sadove je pokazala v dnevih tabora. Le na- prej po začrtanoj poti! Bog živi! Našim v Franciji. Pri meni lejko dobite mo- litvenike „Hodi k Oltarskomi Sve- stviˮ i „Pri Jezusuˮ vsaki izvod 15 Din.— Naj si vsakši izselje- nec küpi edno „carte de Ia Fran- ceˮ, ki košta samo par frankov, pa tam pogledne, gde se šteri den zbiramo, ka ne bom par dni po tistom iz takših krajov dobivao pitanja, gda tá pridem. Camplin, Paris XI. Bd. Voltaire 57. Nedela po risalaj peta. Evangelij (Sv. Mataja 5.)Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim: Či ne bode obilnejša pravica vaša, liki pisačov, i Farizeušov, ne pridete vu Kralestvo Nebesko. Čüli ste, ka je po- vedano tim starim: Ne mori, ki pa mori, vreden bode sodbe. Jas pa velim vam, ka vsaki, ki se srdi na brata svo- jega, vreden bode sodbe. Ki pa pove brati svojemi: raka, vreden bode spra- višča. Šteri pa povej: norc, vreden bo- de peklenskoga ognja. Či zato prineseš dar tvoj na Oltar, i tam se spomeneš, ka brat tvoj ma kaj proti tebi: ostavi tam dar tvoj na Oltari, i tam se spo- meneš, ka brat tvoj ma kaj proti tebi: ostavi tam dar tvoj pred Oltarom, ino se idi prvle mirit z bratom tvojim, i teda pridoči aldtij dar tvoj. Poglihaj se s protivnikom tvojim hitro, dokeč si na poti ž njim, naj te kak ne da pro- tivnik sodci, i sodeč te da slugi: i vu temnico se vržeš. Zaistino velim tebi, ne boš vö šo odnet, dokeč ne plačaš slednjega filera. * „Če vaša pravičnost ne bo obilnejša kak pisačov i farizejov, ne pridete v nebesko kralestvoˮ Bog je že od negda Izrael- skomi lüstvi natenkoma določo postave, po šterih so se mogli ravnati. V desetih božih zapove- daj jim je povedao, ka smejo i ka ne smejo. Za zveličanje je bilo zadosta, da so se držali teh zapovedi. Proroki so pa večkrat povdarjali, da pride Mešijaš, ki Jedini bo meo oblast dodati k starim postavam nove. Judovski voditelje pa, farizeji zvani, neso mogli potrpeti, nego so v svojoj gizdi bože postave razlagali po svoje. Sčasoma so tak vse spre- menili, ka je lüstvo več ne znalo razločavati bože postave od fari- zejske. Farizeji so li vse preveč na zvünešnjost gledali, v srci pa so bili puni gnüsobe. To je grajao Kristuš, to je grajao sv, Pavel rekoč: „Črka mori, düh pa oživla.ˮ Črka, to se pravi: gola zvü- nešnjost je mrtva, düh je pa živ- lenje. Črka je to, ka jé pri orehi ali jajci lüpina. Ka ščeš s samov lüpinov? Ali boš od lüpine sit? Niti ednok je nemreš vjesti. Düh je pa to, ka je pri orehi jedro. Samo jedro moreš vživati, samo od njega maš kaj. Potrebna je tüdi lüpina, da jedro v sebi nosi; a prazna lüpina je nikaj. . Med krščeniki je tüdi dosta praznih lüpin. Toga je ne kriva krščanska vera, ki je popolna, brez vseh napak, nego so krivi posamezni lüdje. Menjka njim krščanskoga jedra. Preveč dajo na zvünešnjost svojega krščan- stva. Brezi düha so, brezi živlenja. Poglejmo! Če pridejo ne- šterni lüdje samo do cerkvi, notri pa ne, je to znamenje, da so ešče krščeniki, inači sploh nebi prišli do cerkvi. A kakše je to krščan- stvo? Ime krščansko — brezi vsakšega krščanskoga düha. Lü- pina brezi jedra. Drügi pridejo pač v cerkev, a so tü samo telovno, z dühom i srcom se bože slüžbe ne vde- ležüjejo, ali samo slabo. Tüdi pri teh je lüpina jako prazna, krščanskoga düha je malo. Pa tüdi takšim, ki se cerk- venoga živlenja vsikdar i pra- vilno vdeležüjejo, k sv. meši ho- dijo, svestva prijemlejo, fali krš- čanski düh, če to delajo samo tak bole na zvüna, premalo pa z dühom i srcom. Düh Kristu- šov njih düha ne prešino; njih krščanstvo je površno. Proti tak- šim je Bog že v staroj zavezi pravo: „To lüstvo me časti z vüstnicami, njih srce je pa deleč od meneˮ. Takša je bila pobožnost fa- rizejov, Samo na verske zvüneš- njosti so se obešali, srce pa jim je bilo puno gnüsobe: gizdosti, nevoščenosti, sovraštva. Ti po- božnjaki so protistali vsem na- vukom, opominom i čüdom Jezu- šovim. Njihova pobožnost jim je nikaj ne branila, da so strastno za- htevali smrt nedužnoga Jezuša, da so bičali apoštole, kamenjali Šte- fana i morili drüge krščenike. V prepovedanom départementi. Že v Ljubljani na francos- kom konzulati so mi natisnoti v potni list, ne samo da nesmim v Španijo, liki tüdi v samoj Fran- ciji nesmim v 3 départemente: Haut-Rhin, Bas-Rhin i Moselle. Včasi me je začnolo skrbeti, ka sem iz teh krajov meo naslove izseljencov, da so me pa poto- lažili, da prej v samoj Franciji dobim dovolenje. Tü so mi pa še v recepis za carte d’ identité napisali, ka nesmim gdešteč ho- diti. Dobro, ka so me izseljenci iz teh krajov nej včasi zvali. Na našem Poslanstvi so me tüdi to- lažili, ka prej že dobimo dovo- lenje. Pa je rejsan brez prošnje prišlo: Bio sem pozvani na pré- fecture de police té, gda so po- pisavali vse inozemce i zdaj so mi prečrtali tisto omejitev, venda zato, ka sem dotistih mao nikaj nej „prikacaoˮ. Tak sem se v soboto 25, junija mirno pelao proti Moselle z brzovlakom, ki se je na 354 km dugoj progi samo ednok sta- vo, vozo pa je malo več kak 4 vüre. Vročina je bila poštena, té sem pa bio jako zadovolen, da sem v Metz-i morao čakati 1 i ½ vüre, ka sem si malo piva spio, premišlavao od predge, pa še „anticipiraoˮ. Nato še 37 km z bole počasnim vlakom i že sem izstopo v Brulange. Tü sem pa skorom vzadrego prišao: na po- staji so me čakali g. plebanoš, ki so me ednok latinski, ednok pa še bole prijazno francuski po- vabili, naj pridem med svoje „Čehoslovakeˮ (té sem njim pa v drügom pisali parkrat z rdečim natipkao „Jugoslovaneˮ, pa so vpamet vzeli); poleg njih pa le- kaj 10 naših z velkim püšlom rož: Vuk Matjaš (ki pa nemajo nikaj , vuki podobnoga —) i Kra- njec Katica sta me tak lepo po- zdravila, kak to venda samo naši dobri izseljenci znajo. — Morali smo pozdrav zalijati v kantoro- voj oštariji samo, ka so nej dali, da bi jaz plačao, čeprav je bila osmina mojega goda. Pomali se nas je nabralo prek 15, te smo pa zaspevali naše cerkvene i svetile pesmi. Tüdi tu zapišem, da so tak vsi ešče moji izseljenci nej Spevali kak tü: te pa nej čüda, ka so Francuzi celo nad okna lükáli, ka so gvüšno mislili, ka jih najmenje 30 spevle. Že je 10 minolo, gda smo, celo pot spevájoč, šli do mojega prenočišča na farof: gvüšno vam nej trbej posebi praviti, da so se tüdi povesi okna pa dveri od- pirala, zvekšega so pa itak ešče bili lüdje pred hišami, ka Fran- cuzi majo to, ne vem či lepo ali ali kakšo navado, da večer do najkesnejše vöre verostüjejo, te pa zajtra pa do najkesnej poteg- nejo. Nekak pounoči je minolo, gda sva z g. plebanošom priha- jala iz cerkve, gde sva vse pri- pravila. Zglednem se na svetle zvezde rekši: vütro de lepo. — Vnoči me pa prèbüdi grmlajca pa dešč, samó ka sem nej vteg- ne dugo poslüšati, tak sem bio zaspani, ka zadnje čase mam srečo najranej opounoči iti spat i stanoti ob 5 vüri, gda sem v Parizi; gda pa pridem med iz- seljence, te pa lejko malo duže potegnem. G. Matjaš so računali okoli 30, prišlo jih je nad 60! Dve sta na rokaj prinesli dete. Pa en mali slovenski dečkec je bio med nami. Ob 10 vüri se je začnola procesija; noso sem Najsvetejše. Med potjov sem 2 krat blagos- lavlo. Zanimivo je bilo to, da je bila pot potrošena tüdi z le- pov zelenov travov. Nato sem spevao velko mešo. Priznati mo- ramo, da so Francuzi krasno spe- vali latinsko Glorio i Credo i to cela cerkev s takšov lehkotov i navdüšenjom, kak sem dozdaj ešče v Franciji nej čüo. Ali tüdi naše Slovenske pesmi po darü- vanji, pozdigavanji i prečiščavanji so dobro šle. Predgao sem med mešov, g. plebanoš so v nedelo pred tem povedali „jugoslovenski svetekˮ, pa so odpovedali fran- cusko predgo. „Približavali so se Njemi vsi grešniki, da bi ga poslüšali. Farizeušje so mrmrali: Te greš- nike sprejema i je ž njimi. Tüdi mi grešniki bomo naskori jeli ž Njim. Na mednarodni euharis- tični kongres smo nej mogli, mamo tü maloga našega, pri šte- rom je tüdi več narodnosti: Slo- venci i Hrvati, Francuzi i Nemci. V dühi smo zdrüženi z medna- rodni taborom v domovini (za- nimivo, da je tam francuska ka- toličanska mladina dosegnola krasne zmage, kak sem te dni zvedo iz francuskih i slovenskih dnevnikov), mi potniki izseljenci. Ali nej nam je pretežko, zato, ka je On tüdi z nami. Dnes je celo šo na naše ceste i nevidno bla- goslavlo tüdi naše vsakdenešnje živlenje: v hižaj, na polaj, pov- sedi, da nam ja nej bilo več pre- žmetno, da bi se ležej večkrat opitali: kak bi On zdaj na mo- jem mesti včino. Hodo je z nami v podobi, kak negda z izvolenim lüdstvom na poti v oblübleno zemlo. Bože Telo pomaga tüdi našemi teli, ne samo düši. To trbej probati z živov verov, kak so jo meli prvi krščeniki, gda so od toga sploh nej mislili, da k svetomi prečiščavanji ne bi šli, bojali so se samo pred nevred- nim vživanjom Rešnjega Tela, kak Paveo piše. Razlika med posvet- ni vžitki i presvetimi je v tom, da vživanje prvih rodi prenasi- čenost i odvratnost, vživanje sv. skrivnosti pa vsikdar vekši i bogši tek. — Samo začnoti je težko. — V tom meseci lübezni Svojega Srca kak da bi ravno za vas iz- govarjao reči: Pridite k meni vi, ki delate, ki ste z delom preob- teženi i jaz vas polejšam. Moj jarem je sladki i breme je lejko; je jarem, ali nej bridki; je bre- me, ali nej žmetno. Kak da bi posebi za vas kričao (od reči do reči prestavleni „clamabatˮ!): Če što žeja, naj pride k Meni i pije. Pijete tüdi Njegovo presv. Krv, gda Njegovo Telo vživate. — Pijete v teh dnevaj žeje, dühovne i telovne, dokeč ne pride tisti najsrečnejši den, gda bomo zač- noli piti v večnosti, gda de nas napajao z veletokom svoje bla- ženosti („torrente voluptatis po- tabitˮ). V teh dnevaj vročine smo se zaglednoli v skrivnostno skrito, Slovenski krščanski delavec. Nadvüre se plačajo 50% več. Zakon o zaščiti delavcov določa, ka se morajo plačati de- lavcom vse vüre, v šterij se dela prek določenoga časa, bodisi, ka je to bilo dovoljeno ali nedovo- ljeno, najmenje 50% več od ted- ne plače. Ka se to pravi, prek določenoga časa, smo razložili v zadnji Novinaj, Te povišek vala tüdi za takzvano akordno delo. Pri akordnom deli se računa kak redna plača od vüre telko, kelko bi prišlo na vüro, če bi razdelili tjedensko akordno plačo na Ted- ne vüre celoga tjedna. Ta določ- ba je tak stroga, ka je kaštigan tisti, što je ne drži. Itak se pa ravno proti toj določbi največ- krat greši. Nešterni delavci so se pogodili, ka do delali tüdi nadvüre za redno plačo, zato je ne terjajo i jim je podjetnik ne izplača. Vsaki delavec pa naj zna, ka takša pogodba s pod- jetnikom ne valavna i ne drži. Podjetnik to tüdi dobro zna. Istina je, ka se delavec naj- večkrat ne vüpa zahtevati te nad- vürne plače. Dostakrat je za de- lavca istinsko to žmetno. Tü pa ravno pride na pomoč delavci njegova organizacija. Dosta slu- čajov mamo, kda so delavci du- ga leta bili brez toga zaslüžka, kda so se pa organizirali v Zvezi Zdrüženih delavcov (ZZD), jim je zveza izposlovala to pravico. Če je delavec organiziran, se pri- toži na svojo organizacijo, če se njemi godi krivica i njemi ne potrebno hoditi do podjetnika. Organizacija vse potrebno včini za njega. Kak smo že povedali, ma delavec mogočnost, ka si nad- vürni zaslüžek iztoži, če neide inači. Za tožbo pa mora de- lavec prinesti dokaze, ka je za- istino telko pa telko nadvür de- lao. Zato si naj delavec shranjüje tjedenske plačilne liste. Če teh nej v navadi, naj si sam v ko- ledarček ali na kakši drügi papir piše, kda pa kelko nadvür je delao. Rado se zgodi, ka delavec pri izstopi iz slüžbe podpiše iz- javo, ka se odpove vsakšoj na- daljnoj zahtevi do delodajalca. Večkrat podpiše tüdi, ka nema tüdi za nadvüre nikaj več terjati. Delavci zato naj takše izjave ne podpišejo. Pri sodišči se verje takšim izjavam i delavec zgübi tožbo. DELAVSKE NOVICE. Na Stadioni v Ljubljani je na tabori nekak iz Slovenske krajine šteo gučati z urednikom delav- skoga kotička v Novinaj zavolo delavske organizacije v Sloven- skoj krajini. Naj se dotičnik pis- meno obrne na Urednika! Stavbinskl delavci v Ljub- ljani, ki delajo pri stavbi „Notre dameˮ, so meli v soboto, dne 25. junija volitve obranili zavüpni- kov. Vse Zavüpnike je dobila ZZD (Zveza. zdrüženih delávcov). So- cialistični odposlanéc'je šteo de- lati med delavstvom zmešnjavo. Pri volitvaj je pa dobo eden sam glas. Delavstvo dobro zna, ka njemi socijalisti nemrejo poma- gati i so za to ne sposobni, zato se drži prave delavske organi- zacije ZZD. V Ptuji so začnoli z orga- nizacijov ZZD. V nedelo, dne 26. junija so meli prvi sesta- stanek, na šteroga‘je prišeo tüdi župan Ptuja g. dr. Remec. V Kranji v fabriki Sem- perit je delavstvo zahtevalo vek- šo plačo po svojih organizacij^ Ar ne prišlo do sporazuma, vodi zdaj pogajanja oblast. Za naše delavstvo vodi pogajanja ZZD. Na Jesenicaj v fabriki železa izda odpüščajo delavce. Fabrika se izgovarja, ka lna pre- malo naročil. Na mednarodnom dinskom tabori v Ljubljani je v sprevodi šla tüdi sküpina, ki je kazala medsebojno povezanost vsej slovenskih stanov: kmetov, obrtnikov, delavcov itd. Zveza Zdrüženih delavcov je edina Slo- venska delavska organizacija, ki povdarja to pravilno sodelovanje vseh stanov. Še eden Švicarski kanton zabranjüje delovanje komunistov. Vrhovni svet kantona Uri, ednoga izmed 25 tih, iz šterih obstoji švicarska republika, je dao odlok, šteri zabranjüje de- lovanje komunistov v tom kan- toni. Zednim zabranjüje delova- vanje vsem drügim levičarskim organizacijam, nevarnim državi i javnomi napredki. — To je že peti Švicarski kanton, ki je dao odlok, s šterim zabranjüje delo- vanje komunistične i levičarskih strank. Komunisti jemlejo Rdečoj Španiji vse njene umet- niške vrednosti. Lüdje, ki so pobegnoli iz Barcelone, so dali italjanskomi listi »Giornale d’ Italia* nove podatke, kakše špekulacije vršijo šefi bolševiške Rusije v levičar- skom deli Španije. Tej lüdje tr- dijo, da so iz cele Katalonije i Valencije odnešene v Rusijo stvari, ki so mele umetniško ali ovak velko vrednost. Rusija se v zad- njem časi brani španskih levi- čarskih šefov, kda se ide za kakšo vekšo pomoč. Za bojni materijal, šteroga davle Rusija Rdečoj Špa- niji, pa zahtevle, da njej mora Španija naprej dati zlato ali dra- gocene predmete. V levičarskom deli Španije so tak stalno ruski specijalisti, ki ropajo cerkve, mu- žeje i privatne zgradbe i sprav- lajo dragocene i umetniške stvari v Rusijo. 10 julija 1938. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Odbor Rafaelove drüžbe za izseljence Slov. krajine je 30. junija obdržao sejo v Soboti. Te so se vdeležili poleg pred- sednika sledeči gospodje: dekan Jerič, nar. poslanec dr. Klar, žup- nika Bakan i Vojkovič, šolski upraviteo Tratnjek, šef borze dela Kerec, zadržanja sta bila i se opravičila podpredsednik g. Be- jek i profesor g. Maučec. Na tri vüre trpečoj seji se je z vsov lü- beznostjov razpravlalo od nešteto pitanj naših izseljencov i skle- nilo, da napnemo vse moči, da njim pomoremo. Sklenilo se je tüdi, da naša drüžba ostane sa- mostojno i kak takša se včlani v osrednje ljubljansko zavolo vekše pomoči naših izseljencov i da drüžba poskrbi našim se- zonskim delavcom v Belji i na Čoki dühovnika, ki je obišče i verska potolaži z düšnim pas- tirstvom. Vmrla je po dugoj i muč- noj bolezni Žižek, r. Škafar Treza v 60 leti starosti v Kamenščaki, kama se je pred leti z Črensovec preselila. Pokojna je mati dühov- nika Žižek Karola, njena hiša pa stalna naročnica naših listov. Naj njej Srce Jezušovo plača goreče molitve, štere je duga leta oprav- lala za dühovnike. Njenim osta- lim naše sožalje. Turnišče. Širitelje z naše fare smo se dali fotografirati z našim g. dekanom i sliko poslali na uredništvo Novin. Črensovci. Zdaj v nedelo se je dalo osobje uprave Novin slikati kák tüdi' širitelje čren- sovske fare. Zdavanje je bilo v Bel- tinci v rim. kat. cerkvi. Pod tem naslovom piše Düševni List od 20. junija sledeče: „Oča evan- geličanske snehe je kantor pu- conske fare. Njena mati je hči evangeličanskoga kantorvučitela i obprvim je bila žena evangeli- čanskoga dühovnika. I či te ro- ditelov je reverzališ dala na ško- do naše cerkvi. Pričaküjemo, da ete kantor dojpotegne na samo- ga sebe gledoč zvezane konsek- vence-či se je eti zdavanje zgo- dilo resan brezi njegovoga zna- nja ino vole i proti obečanji že- nina, praj pred svedokima da- nomi.ˮ To teliko pomeni, ka te razmeli, ka si je g. Casar Vinko, gančki šolski upraviteo za ženo vzeo hčerko g. kantora i bivšega püconskoga vučitela, šteroga že- na je obprvim bila žena luteran- skoga farara. Za veliko žalitev drži to Düševni list i zahteva, ka naj odstopi g. kantor, zakaj je dovolo, ka je hči vzela katoli- čanca i privolila ka do deca ka- toličanske. Reverzališ pomeni ob- veze, ka do deca katoličanska. Zato sta se lejko zdala v kat. cerkvi. Teliko nam je znano, ka se mladi par zaistino lübi i je pripraven vse žrtve Prinesti, naj samo ostane mir boži med njima, šteroga sta zadobila pri svetom zdavanji. Ne nam je pa znano, ka bi mladoženec bio dao izja- vo, ka do deca luteranska. Če bi to dao, bi njegova zaročnica ne dala nasprotne obveze. 200 jezero din za najpo- trebnejša javna dela. Banska uprava v Ljubljani je na inter- vencijo i prošnjo g. advokata i banskoga svetnika Bajleca odob- rila znesek 200.000 Din za naj- nujnejša javna dela v soboškom srezi. Od toga bo šlo za popra- vilo ceste pri Gradi 50.000 Din, za regulacijo Ledave 50.000 Din, ostalo se bo porabilo za drüga najpotrebnejša Cestna dela kak tüdi za ništerne vodnjake. Po- novno lepi uspeh g. Bajleca, šteroga tüdi Murska krajina nede mogla zatajiti, četüdi njoj nede po voli. Krog. Mati sebeščanskoga g. plebanoša so teško zbetežali. Želemo njim skorajšnje ozdrav- lenje i prosimo molitve naših naročnikov za betežnico. Na sirotišnico Deteta Ma- rije v Turnišči so darüvali g. Holsedl Anton, kaplan, 100 Din i tri molitvene knige za siroma- ško deco. Marijika povrni njim. Filovci. Dogradili smo iz lübezni do Jezušove Matere, Po- močnice krščenikov kapelo. Na- skori bo posvečena, ka pravo- časno objavimo. Na podppro Novin je da- rüvao g..Osterc Peter, trgovec v Beltincih, 50 din. Bog povrni! Na misijon mrs. Kereca v Junnanfu je darüvala Kramar Verona v Chicagi 2 dolara. Pe- nez odposlan na Rakovnik po položnici Novin. Naročnino za Farkaš Kato, Hotiza Mirišče, je plačala hči Dovečdr Ana v Čhicagi. Pro- simo širitela, da njej redno dava Novine i Marijin List. Šofersko šolo smo pri- pravleni v meseci juliji odpreti v Soboti. Interesenti naj se oseb- no javijo ali pa pismeno sporo- čijo: Vodstvi šoferske šole Jugosl. Turing Kluba v Soboti hotel „SLONˮ. Brezovica. Jun. 23. je v Gospodi zaspala po sprejemi svestv za vmirajoče Špilak r. Litrop Marija v 67 leti starosti. Pokojna je hodila vsaki den k božoj slüžbi i bila naročnica na- ših listov od začetka, kak ti iz- hajajo. Hčer je posvetila Bogi, v dalnoj Braziliji misijonari. Slad- ko Srce Jezušovo, ki jo je za svoj god k sebi pozvalo, naj njej v obilnosti plača krščansko živ- lenje. Molimo za njo. Moži i ce- loj drüžini naše sožalje i tolaž- bo božo želemo. Razrešen državne slüž- be izseljenskoga poslanika je po odredbi ministrstva za soci- jalno politiko i narodno zdravje dozdajšnji poslanik Samec Hinko. Na njegovo mesto v Düsseldorf-i je imenüvani Mirko Kranjc, pri- stav toga ministerstva i bivši iz- seljenski poslanik v Brüsli. Dari na nove orgole v Tur- nišči. V Bridgeporti sta nabrali Marija Kish roj. Horvat i Bara Horvat, roj. Miholič obe iz Turnišča 40 dolarov. Darüvali so: Marija Kish roj. Horvat 5 i pol dolara. Po 2 dolara so darü- vali : Horvat Štefan i Bara roj. Miholič, Anton Cipot od Lipe, Markoja Štefan i žena Marija roj. Dominko od Lipe, Štefan i Bara Horvat (Premošovi) iz Turnišča. Po 1 dolar so. darüvali: Šte- fan Horvat Špolarov iz Turnišča, Hüll Marija roj. Štefanec iz Turnišča, Tka- lec Štefan i Terezija od Lipe, Štefanec Karol i žena Ana iz Türnišča, Krašo- vec Bara roj. Laki iz Turnišča, Horvat Martin od Lipe, Zagorec Jožef i žena iz Turnišča, Žalig Martin i žena iz Turnišča, Čeh Marija raj. Raj iz Go- milic, Kociper Vanči i žena iz Turni- šča, Horvat Štefan i žena iz Gomilic, Bohnec Magdalena od Lipe, Antalič Agata iz Dokležovja, Ošlaj Štefan i Katarina iz Filovec, Tom i Verona Ko- lar iz Brezovice, Horvat: Jožef i žena (Čörovi) iz Turnišča, Tratnjek Janči i Verona iz Brezovice, Hozjan Julijom roj. Laki iz Turnišča, Nemec Franc i žena Bara roj. Radoha iz Gomilic, Duh Jožef i žena Marija roj. Gerič od Lipe, Matjašec Ivan i Ana iz Turnišča, Hor- vat Franc iz Turnišča, Hofmann Jožefa žena iz Turnišča, Tivadar Anton i fa- milija iz Turnišča, Berden Franci žena Verona roj. Raj iz Gomilic, Horvat Jo- žef i Ana iz Gomilic. Pol dolara sta darüvala Režonja Jožef iBara iz Ren- kovec. — Vsem darovnikom, posebno pa gospema, šterivi sta dare nabiram, najlepši Bog plati. Jerič Ivan, dekan. Za drüštveni dom pri Sv. Se- beščani so darüvali v dinarah iz inozemstva sledeči iz Pečarovec: Ficko Vera, 100, Zelko, Karol, 100, Fic- ko Alojz 80, Zeiko-Kofnin Linika, 60, po 50 pa sledeči; Od Sebeščana:Bro- der Kalman, Horvat. Marija, Panker Ivan, Sever Adela, Panker Franc, Celec Franc, Celec Alojz, Horvat Franc, Petri- jan Karol, Palatin Alojz i žena Aloj- zija, Šantavec Marija; iz Šalamenec: Šeruga Štefan i žena Kristina, Gom- boši Franc, Gomboši Marija, Kološa Franc, Gomboši Terezija, Pintarič Ana; iz Prosečkevesi: Fujs. Klarica, Kerec Karol, Kerec Marija, Fujs Terezija, 40, Fujs Anton, 20, Fujs Janoš, 20, Fujs Verona i brat Aleksander, 50 ; Iz Bo- donec : Drobec Marija,50, Zelko Alojz iz Prosečke vasi, 25, Gomboc Etelka iz Mačkovce, 50. Sreski odbor drüštva Rde- čega križa v Dol. Lendavi je razdelio v smisli določil zakona o Rdečem križi kot prvo po- moč med najbole težko prizadete poplavlene v lendavskem srezi 15.000 Din. Sredstva za to prvo pomoč je dobio sreski odbor Rde- čega križa deloma od glavnoga odbora R. K. iz Beograda, de- deloma od banovinskoga odbora R. K. iz Ljubljane, lepo svoto nad 5.000 Din. pa so v te namen nabrale velecenjene lendavske dame. Podpisani odbor si šteje v prijetno dužnost, da se javno zahvali ne samo lendavskomi prebivalstvi, ki se je kaj rado odzvalo i darüvalo lepo vsoto v te blagi namen, tüdi p. n. damam, ki so z vsov požrtvovalnostjov pobirale od hiše do hiše pri- spevke za poplavlence. Samo tak smo mogli tüdi mi v celom srezi sto najbole prizadetim poplav- lencom z vekšov denarnov pod- porov na pomoč. — Za sreski odbor Rdečega križa v Lendavi. Blagajnik: Predsednik: Novak Jurij. Verbajnšak Janko. Cankova. Na Vidov den v tork dne 28. junija 1.1. smo meli redko, a lepo slavnost na Cankovi. Blagoslovo se je temelni kamen i za novo šolsko poslopje, ki se zida zdaj poleg staroga poslopja, štero je že podrto i temelj za novo šolo že gotov. Šolska mla- dina se je vdeležila pod vodstvom domačega vučitelstva sklepne šol- ske sv. meše, potem pa so se vsi vdeleženci s šolskov mladinov po- dali na prostor, kje bo nova šola. V imeni kraj. šol. odbora i kak predsednik občine na Cankovi je pozdravo vse navzoče g. Vogler Viktor v dugšem govori, nato pa dao reč šol. upraviteli g. Kočar Karli. Govornik je navajao po- datke od zidanje šole, zakaj se zida v teh težkih časaj nova šola, kak tüdi se je javno zahvalo kr. banskoj upravi za izdatno pod- poro v obliki brezobrestnoga po- sojila. Domači gospod župnik je zdaj blagoslovo temeljni kamen nove šole pa je po blagoslovitvi spodbüjao mladino k pridnosti. Tüdi g. šol. upraviteo se je zah- valo vsem navzočim za vdeležbo te redke slavnosti, povdaro želo, naj bo nova šola v korist celoj cankovskoj občini pa nato vložo v temeljni kamen poleg deneš- njega dinara tüdi spominsko pi- smo s podpisi odbornikov kraj. šol. odbora v zaprtoj pločevina- stoj posodi. Po končanoj slavno- sti so zidarje taki vzidali blago- slovleni temelni kamen na dolo- čeno mesto. Našim v Nemčiji. Sezonski i stalni delavci v Nemčiji, na leto dni pogojeni smejo brez izjeme vsaki poslati mesečno po 10 RM., iz Nemčije po pošti s potnim listom. Dale zvün tega še sezonci mesečno po 35 RM., stalni pa mesečno po 15 RM. po kliringi. Penez po kliringi se pošle prek Deutsche Verrech- nungskasse, Berlin C111. To na- znanje našim delavcom. Odredba, ka smejo 40 RM. pošilati, je raz- velavlene. Naši sestanki v Franciji. 10. julij Mounes (Aveyron) 17. » Vanfrey (Doubs) 24. „ Etrée Wamin (Pas de Calais) 31. „ Nangenville (Loiret) Camplin, Paris XI. Bd. Voltaire 57. Sporazum med Francijov i Turčijov. V Ažiji je zijala rana ne- sporazuma med Francijov i Nem- čijov zavolo sandžaka Aleksan- drete. To malo pokrajinico, ki meji na Sredozemsko morje, bi rada pod svojo oblast dobila Türčija, ar je sosedna Türčje ima vnogo Türkov podanikov. Fran- cija je pa bila pokrovitelica te državice i iskala svoje haske v njej. Zdaj sta sklenil Francija i Turčija vojaško zvezo medsebov i je Aleksanvreta tak dobila po- polno varnost na znotraj i zvünaj. Madjarski obiski. Horthy regent potüje v Kiel, da je navzoči pri püščanji nove nemške bojne ladje v morje, štera nosi njegovo ime. Min. predsed- nik Imrédy i zvünešnji min. Kánya pa potüjeta na obisk v Rim. Sküpne dühovne vaje za dü- hovnike lavantinske škofije. Od avgusta 8. do 12. se vršijo za dühovnike lavantinske škofije sküpne dühovne vaje v Maribori v dijaškom semenišči Korošcova ul. 12. Smrtna kaštiga za pijance v Sovjetskoj Uniji. Polski listi objavlajo, da je zavolo vsikdar vekšega števila pijanih vojakov i oficirov v rde- čoj vojski, Vorošilov dao odlok, s šterim se povekšavlejo discip- linske kaštige proti pijancom. Odlok posebno naglaša, da bodo vojaki rdeče vojske, ki so pri aeroplanaj, če bi pijani šli na pot, obsojeni na smrt. Ladja „Ostanetaˮ se je s 396 potniki potopila, ki je vozila iz Amerike v Anglijo 1½ mil. dolarov zlata za angle- ške banko. Roparska banda prijete. Pintaričovo roparsko bando, ki je vmorjala i roparala okoli Maribora notri do Slov. Bistrice, je Orožništvo zgrabilo. Očetje, matere, fantje, dekleta, prečitajte! Slovenski pregovor pravi: „Vsak je svoje sreče kovačiˮ Ta pregovor je v vsakem oziru resničen. Kdor hoče kaj doseči, se mora potrüditi. Tudi skrbi si moramo sami odgajati... V življenju so zlasti trije slučaji, ki so združeni s skrbmi: a) možitev, ženitev; b) starost; c) smrtni slučaj. Pri vsakem izmed teh treh slučajev je treba misliti na denar; pri poroki je treba skrbeti za doto, v starosti za prihranke, v smrt- nem slučaju za kritje pogrebnih in dru- gih stroškov. Tisoči in tisoči dobivajo pri tem sive lase, ker ne najdejo pomoči. Odkar imamo ljudsko zavarova- nje „Karitasˮ, si te skrbi lahko Vsakdo prihrani „ Karitasˮ zavaruje doto, starostno preskrbo in posmrtnino; s tem nudi svojim zsvarovancem de- narne pomoč ravno v tistih slučajih, ko so je najbolj potrebni. „Karitasˮ je namenjena zlasti manj premožnim, ker so plačilni po- goji taki, da jim lahko zadostijo tudi reveži. V slučaju poroke, -starosti In smrti so prav revnejši sloji potrebni denarne pomoči, ker nimajo prihran- kov. Z zavarovalnino, ki jim jo v teh slučajih izplača „Karitasˮ, se rešijo hudih skrbi. Obrnite se čim prej na zastop- nike „Karitasˮ in se zavarujte! Oskr- bite doto svojim otrokom! Preskrbite denar za svojo starost! Rešite skrbi svoje domače za slučaj svoje smrti! „Karitasˮ ima skoraj v vsaki župniji zastopnika. V Slovenski krajini pa sta dva zastopinika in sicer: ga. Jožica Skalar v M. Soboti in g. Joško Zver, tajnik posojilnice v Črensovcih. Lahko pa se obrnete tudi naravnost na Vod- stvo Karitas v Mariboru, Orožnova u. 8. Razglas. Občina Bogojina oddaja na javni zniževalni dražbi betonsko delo za gra- ditev 2 betonskih mostov v kraju Motvarjevci. Dražba se vrši 17. julija 1938. ob 15 h popoldne pri občinskem sta- rešin!. Načrti so na vpogled pri občini. Cenjeni odjemalci! Vljudno Vam sporočamo, da s 30. junijem 1938 tvrdka BRATA ŠIFTAR & HAHN preneha s svojim delovanjem. Ob tej priliki, se cenj. odjemalcem najtopleje zahvaljujemo za dosedanje izkazano zaupanje. Z odličnim spoštovanjem BRATA ŠIFTAR in HAHN Murska Sobota Tem potem vljudno naznanjam, da sem dosedanje detaljno trgovino BRATA ŠIFTAR & HAHN prevzel, ter si bodem vsestransko prizadeval, da bo- dem trgovino v istem obsegu in soliditeti naprej vodil. Cenjene odjemalce pa prosim, da zaupanje ki ste ga imeli do prešnje tvrdke, izkažete v isti meri tudi meni. Z odličnim spoštovanjem KAROL ŠIFTAR M. SOBOTA a svetlejše bože Sunce. Parkrat med procesijov je zapihala sa- pica, da ja ne pozabimo na Nje- govoga Düha, ki naj vam vsig- dar v vaših srcaj tolažilno predga. Nato sem se v francoščini zah- valo, g, plebanoši i njüvim far- nikom. Bože Srce, ki se je v va- šoj deželi razodelo sveti potom vaše svete redovnice Marjete Marije Alacoque, naj vas napuni z vsem blagoslovom. G. plebanoš so se mi včasi zahvalili z želov, naj bi Bog mojo molitev poslühno. Med sv. mešov so naši izseljenci bili pri sküp- nom* sv. prečiščavanji vsi zvün nešternih, ki sem jih prečisto že pred mešov, ka so zavolo telov- ne slabosti nej mogli biti duže natešče. Obed je bio bole v dühi nemške kühinje, jako dober, sa- mo malo preveč „zasoleniˮ: smo se najmre prle pozabili točno pogoditi; Odzdaj toga gvüšno več nikdar ne pozabimo! Sezna, ka smo se tüdi malo duže za- müdili, ali itak nas je puna cer- kev Francuzov do pol dveh vüri potrplivo čakala, da smo prišli k večernicam. Najprle so bile la- tinske vešpere, znova so vsi spe- vali psalme, nato pa mi litanije Srca Jezušovoga. Zahvalili so se mi g. Mat- jaš i edna izseljenka z lepov de- klamacijov. Eden moški mi je ovado, da je evangeliom te ne- dele poslüšao pred ne vem kel- kimi leti, gda je odhajao zdomi, nej čüdno, da so ga v cerkvi skuze pobile, vej so ništerne Ho- tižanke še v gostilni, gda so se po vnogih letaj najšli stari znanci. Tüdi jaz sem najšeo dragoga znanca z Dol. Slaveč; si lejko mislite, da sva si mela dosta povedati. Za hip nas je par pogled- nolo na bližanjo fermo, gde jih več naših dela: patronka nas je fotografirala. Že je šlo proti pou- noči, gda sem prišao na farof; g. plebanoš so me čakali; pre- študirala sva vozni red i so se mi sami ponüdili, da do mi zaj- tra rano ministrirali, ka sem v Pariz že prekesno prišao za me- šüvanje. Na poti na vlak sem še gučao z zadovolnim cemeštrom i ednim našim izseljencom. Zdaj pa gledam fotografijo, gde poleg dragih izseljencov najbole naprej stojijo seri g. plebanoš, ki jim je venda bojna odrezala celo ne- kaj prstov na roki — gledam jih ščista posüšenoga kak svetoga francuskoga plebanoša Ivana Vianneya, pa sem za svoje izsel- jence tam pri njih nej preveč nemiren... Camplin. 4 N O V I N E 10. julija 1938. Izseljenci želejo za god svojemi dühovniki. Dobro jütro Vam prinesevi, gospod. Jütrašnja sapica piha vu kraj, kje sve midve doma, oj daleč prek logov i planin i ravnin pa prileti ptica i nama pravi: „Oj, deklice, pozdravite svojega g. dühovnika. Bog Vas živi duga leta. Lackovič Trezika i Toplak Ana. Sve preprostivi kmečkivi dekli, pa se vendar vüpavi, da sprej- mete najni mali i preprosti po- zdrav. I najno darilo kaj naj bi bilo. Šopek dühovnih cvetlic Vam poklanjavi. Vedno niolivi i pro- sti za Vas, posebno te dni, kda smo se bližali Vašemi godi, za vse tiste milosti, štere si sami srčno želete. Čurič Agatai Franc Anica. Kda se je začela Pomlad, sam se zgledavala po cvetkaj i misli so mi poletele ta daleč na kresnice, na god sv. Ivana, na Vaš. imenden. Pá težave, Opro- stite, so mi preprečile Cvetko iz- ročiti, štera bi itak povehnola. Mesto nje Vam izročim za god, ki povehno ne bo: 12 sv. obha- jil, 10 rožnih vencov, 15 rožnih vencov na čast Jezušovoj krvi, 10 premagovanj i zatajüvanj, 25 raznih molitev, 100 vzdihlajov, 10 dobrih del. Prosim Boga, naj da našoj domovini še vnogo krepostnih vzgojitelov, kak ste vi, ki bi delali goréče za čast božo i za blaženost njegovomi lüstvi. Samo kuražno naprej, kak dozdáj, vsaki korak je preštet, moje molitve Vas bodo vsikdar i povsod sprevajale. Anica Farkaš. Približao se je den tihe sreče i mirü, den Vašega goda. Naj Vas angeo čuvar srečno vodi po Vaših misijonskih potah, po šte- rih iščete iz dalne domovine svoje ovčice. Domankiš Barica. O, dnevi junija meseca, kak veseli ste vi vsi, ali eden den med vami je najbole veseli, to je den Vašega goda, velečastiti gospod. Povila sam šopek za Vaš god iz srčnih vzdihlajov za Vas oprav- leno devet dnevnice. Te šopek te samo v nebesaj vidili. Naj Vam pride sv. Ivan na pomoč. Bog Vas živi! Pasti ovce v takzvanoj pü- ščavi kak sv. Ivan „Želej si v püščavi živet“, — gda se pa vtrgne nit živlenja, naj vas vaš krstni patron, blažena D. M., sv. Jožef pelajo k Jezuši v raj tam spevat vekomaj — Klarica. „Prav iz srca Čestitam za njüv slavni god...“ Horvat Alojz. Tüdi mi bi vam radi če- stitali vüstmeno ... Ivan Margit i Barica Bojnec. Njihov sv. Patron Naj njim bo na pomoč v vseh njih težavni potaj — Marija i Verona Čeh. Ker Vám ne morem poda- riti v resnici, kar želim, Vam vo- ščim, naj Vas blagoslavlja Srce Jezuša i Marije. Meilleurs souhaits pour Votre fète s. Jean! Maria Nemet. Ne morem več dale odla- šati — v temnoj tüjini zdaj prvič god bo Vaš, Vam Čestitam prav srčno, da bi opravlali med nami izseljenci dobra dela še let vno- go — listek obračam, mene i Vas pa sv. Ivani izračam — Ivan Ferčak. Boža roka naj Vas vodi varno i milo. Lübi Bog naj Vam spuni vsako želo, ki se Vam rodi v srci i naj izleva nad vas svoj nebeski blagoslov do konca va- šega živlenja. — Čeh Marija. Približao se je vaš god i jaz sem si zmislila na vas i na Vaše ime. Želem vam vse naj- bolše — pa nas kaj večkrat obi- ščite. Tüdi moja sestra vas po- zdravla. Bara i Ana Raj. Za god se Te spomnim v molitvi. Bog Te živi vnogo sreč- nih let! Tonček Čütim v dno srca dužnost, da Vam tüdi jaz napišem par vrstic — angel sreče naj čuva Vas na teških potaj. Lübi Bog naj Vam posiple pot z najlep- šimi rožami. Hajdinjak. Z rožmarinom, Marijinim sinom, z Jezušom Vas pozdrav- lam. Zaistino Vam pošilam edno vekico rožmarina (njen rdeči cve- tek), z šterim sem začno to pi- semce pisati, da smo nej na svo- joj sloboščini, ka bi prišli vkü- per, gda bi šteli, ka bi Vas z litrami pozdravlali pa s pesma- mi. Naj bo, kak smo mogoči, tak si eden ovomi veselje dela- mo. Da bi to pismo takši-srečen i veseli glas prineslo do Vašega srca; ka bi si želeli, bi Vam sprosilo po Vašem krstnom pat- roni, šteri je Vaš trošt. Bog Vas živi duga leta i srečna leta, Zdra- va pa vesela. To Van Želej Vaš poznanec Filovčar Jožef Casar. Pozdravlajo Vas drügi tüdi: Jo- šef Petek, Törnar Marija, Traj- barič Franc, Varga Vinko, Trat- njek Štefan. I znanci iz domovine: 0 kak lejpo, da je Ivan velki svetnik pa Jezušov Krstnik, z nebeske visine naj ti roko po- daja — bodi močen, batriven, stalen, da svoje velike dužnosti srečno spunjavaš. Kajkoli nas za- dene, vse za Jezuša, Vej na svejti veselje i žalost tovariša sta, tam gor so ajta, tam nej žalosti več, ta si srečno priti vsi želejmo. Presveto Srce Jezušovo naj Te blagoslavla tam v tüjini. Kralica majnika prosi za nas. Camplin Treza. V prvi vrsti Ti naznanjam, da sem dobo ležalnik i Ti naj- lepša hvala. Ker je Tvoj god pred vrati, Ti želim vse najbolj- še pri Tvojem poklicu, da bi imel mnogo uspeha pri svojem misijonskem delu i da bi Te vsepovsod spremljal Jezus, Ma- rija i Tvoj patron sv. Ivan. Zato Ti kličem „Na mnoga letaˮ Bog Te živi! Zdaj pa sprejmi lep po- zdrav od momce, posebno pa od mene, brat Franc I še i še cela krasna pisma, ki bi jih najraj objavo, če bi prostor dopüsto, vej so vsa pi- sana v tak velkoj lübezni... Karte z izbranim cvetjom se že skrivlejo med vnožinov ostalih pisem, priloženo belo, zeleno pa rdeče cvetje pa leži pred malov podobov francoske Svetnice z rožami, vdano, tiho, samo rožmarin komaj zaznatno diši, kak da bi se bojao, da ne Zmoti svete tišine . . . Po máloj svetoj Treziki po- šilam to pravo i dühovno cvetje pred božega Gredara, da ga s Svojim blagoslovom spremeni v dišeče milosti vsem, ki mi dobro od Njega želejo i meni, ki je moja prva pesem bila objavlena tista v čast maloj Cvetki v Ma- rijikinom ogračeki. Te čas sem nej čüo šüme- čega vele mesta okoli mene: ne- prestano drdranje neštetih vozil, igranje radia, spevanje ftičkov v kletkah, pogovor drüžine pri obe- di, enakomerno tiktakanje büdilke. Zdaj to čüjem i vidim sun- čno svetlost, bele oblake i sinje nebo, šteroga blagoslov prosim še ednok na vse — Camplin. Darüjte za siromašne poplavljene ! Sreski odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti prosi občine, organizacije ter posameznike, naj da- rüjejo za siromašne poplavljence. Da- rove je poslati na sreski odbor Rde- čega križa v Murski Soboti (Sresko načelstvo soba Štev. 18). Tajnik: Predsednik, Čižek. sreski načelnik: Dr, Bratina. Darovali so za poplav- ljence. Občina Šalovci 300 din. Gospod Šiftar Dragotin, krojač v Murski Soboti 100 din. — Sreski, odbor društva Rde- čega kriza v Murski Soboti se v imenu prizadetih poplavjencev kar najprisrč- neje zahvaljuje. Za krajevno protituberku- lozno ligo so darovali: Gospod narodni poslanec Benko Josip 600 din. Firma Bata v Murski Soboti 100 din. Gosp. Cvetič Janez, tovarnar v M. Soboti mesečno 50 din. Gosp. Šiftar Ludvik, tovarnar v Mur. Soboti mesečno 80 din. Gosp. Bajlec Franc, odvetnik 100 din. Gosp. Hahn Izidor, trgovec v M. Soboti 100 din. Obrtna zadruga v M. Soboti 100 din. Kmečka hranilnica v M. Soboti 100 din. Krajevna protituberkulozna liga v M. Soboti izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo. Službena naznanila Banovinska kmetijska šola v Rakičanu pri M. Soboti. Prvo šolsko leto na tem na novo ustanovljenem za- voda se začne s 1. oktobrom 1938, Šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta. Pouk v šoli podaja učencem zaokroženo Strokovno znanje v teoriji in praksi iz vseh panog kme- tijstva predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi iz vinarstva v takem obsegu, da ga lahko učenci po dovršitvi šole s pri- dom uporabljajo na domačih posest- vih. Vsi gojenci stanüjejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem so določeni isti pogoji, kakor veljajo za sprejem gojencev v ostale kmetijske šole v Sloveniji. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z do- brim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 Din do največ 300 Din. Pro- šnje za sprejem (banövinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu banovin- ske kmetijske šole v Rakičanu pri M. Soboti takoj, najkasneje pa do 1. avg. 1938 in priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha (banövinski kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (ba- novinski kolek 4 din), ki računajo na banovinske ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali va- rovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. 7. Davčno ali občinsko potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednih davkov pri vseh onih pro- silcih, ki reflektirajo na. znižanje vzdr- ževalnine. — Pridni sinovi manj pre- možnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno pod- poro pri pristojnih sreskih! kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste pro- silci pismeno. Vsa nadaljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Prosilci se naprošajo, da vlože prošnje za spre- jem čimprej, najkasneje pa do 1. avg. t. 1. To je potrebno predvsem iz raz- loga, da ima ravnateljstvo pravočasno vse potrebne podatke na razpolago v svrho predloga na kr. bansko upravo za podelitev banovinske podpore po- edine prosilcem. Ravnatelj: Ing. Mikuž. Pošta. Benko Štefan v jesen, Nemčija. Sprejeli din 173. Lanski dug je bio 25 din 7 letošnja naročnina 72 din. Kak naj razdelimo Višek? Gjörköš Jožef, Tur- nišče. Od g. odvetnika sprejeli 310 din. S toga spisali na leto 1936. 200 din i tak je naročnina v celoti poravnana. 110 din smo spisali za poravnanje ene- ga dela naročnine za 1937..„ ostao je ešče dug. Šlemer Adela, Ecialr. Spre- jeli din 88.40, lani je ostalo din 61.75. Tak je letošnja naročnina plačana i en del za 1939. l. Tkalec Martin, Malo Kneževo. Sprejeli 65 din, s tem je pla- čana naročnina za lani i letos, pa 5 din ešče ostalo za kleti.. Pücko Franc, Fer- me de Montagnoy. Sprejeli din 7.2 na- ročnine po g. kan- tori iz Turnišča. Iz Francije sprejeli naročnino od sle- dečih : Gjörköš Štefan, Torcy 6120 din, Balažek Mar- tin a Sanecy 100 din, Sobočan Šte- fan, Ferme de la Grande Madelelne 115.60 din, na koj je višek? Sreš Mar- tin, Bratonci: Ba- lažic Mihal ma na- ročene Novine od 1. junija, mesečno plá- ča 6 din, to je 42 din do konca leta. Plačali so naročni- ne: Pertoci Franc, Schalense din 25, Sobočan Ana aux Chillius 34 din, Fuk- sar Florijan, Orci- ères 36 din, Žakojč -------------- Mihael, Ferme de Gauvllle 61.20 din, Bagar Alojz, Fer- me Borgoo 42 din, Kühar Franc Ferme de Malmaison 36 din, Jug Ma- rija, Zermezelle 102 din, Lenarčič Marija, Ferme Artois 95.20 din, Činč Anton, Epfig 95.20 din, Pücko Marija, á Handainville 129 20 din, na koj je Višek? Ficko Avgust, Ludorf. Oča so med tem časom, kak smo javili, ka je dug za naročnino, plačali za tebe . 36 din. Rebrica Marija, Fresnes s Marie. Sprejeli din 140 din, na koj je višék? Vuk Matjaš, Ferme Ia Nete. Sprejeli din 102, na koj je višek 2 din? Husar Franc 47.60, Grah Elizabeta 74.80, Bedič Marica 115.60 na lanjsko Odra- čunali 19 din, na letos ostalo 96.60, Glavač Barica 81.60, Flisar Alojz 108.80, na koj je višek? Šadl Marija 95.20, na lani odračunali 66 din, na le- tos ostalo 29.20, Horvat Ivan 74.80, Kolenko Katica 159.10, ar so tvoji domači par vör prle plačali lanski dug, ti je na prišestno leto ostalo 59.10 din, Horvat Ignac 20.40 din. — Denša Ivan, Chicago. Sprejeli naročnino za Prša Štefana i Balažic Antona: Spre- membo naslovov izvršiti, poslane pe- neze po želi razdelili, edno sv. mešo 1. julija opravili. Vsem srčne pozdrave. Zdravstvo. September 1820. Najznamenitejši nagrobni spo- menik na sveti je Zagvüšno spomenik, šteroga so Francozi postavili v Parizi Napoleon! Prvomi. Ne daleč od njega je postavleni drflgTspoiiienik dvema človekoma, šteriva sta za svet, včirtola več, kak njüv casar. Te spomenik na Boulevard-1 Sant Michel, ma na vrhi figure dveh francoskih kemikov, Reletjea i Kavan- tua. 1820. leta meseca septembra sta teva dva človeka odkrila nekaj, ka je rešilo živlenje večini lüdem, kak jih je bilo pobitih v vseh francoskih vojskah. Do 1820. leta níšče ne znao za kinin. Pobijanje mrzlice i visoke vro- čine je bila jako negvüšna stvar i v nájveč slučajih brez uspeha. Nücali so gotovo vnožino tople skorje kininovoga dreva, ali njeno dejstvo ne je biIo zna- no niti zdravnikom niti betežnikom, šterim je malo hasnila. Bilo je neob- hodno potrebno, iznajti nekaj bolšega, ar so milijoni lüdi v vročij krajaj vmi- rali zavolo málanje, — a na jugovz- hodi Zjedinjenih Amerikanskih držav je mrzlica i Vročina, ka ne nikaj drügo kak malarija, — vničila veliko število človečih živlenj. Peletje i Kavantu sta začnola delati s tov skorjov. Po dugoletnih iz- vestnih posküsih sta 11. septembra 1820. leta izjavila, da sta v skorji kininovoga dreva najšla snov, štero sta nazvala kinin-sulfat i pojasnila celomi sveti, na kakši način se jo dobi. Ta iznajdba je spremenila živle- nje miljonov lüdi, šteri bi inači pro- padnoli. Tüdi mi smo dužni hvalo te- ma dvema Francozoma, da dnes lehko v šteroj šte apoteki na sveti jako falo dobimo dobro vrastvo proti malariji. Takšim dobročinitelom ne po- treben spomenik, ali svet je sodo inači i Peletjeni i Kavantui je postavlen spo- menik s prostovolnimi prispevkih iz celoga sveta. Po podatkih Odbora drüštva na- rodov za pobijanje malarije je potreb- no za časa cele sezone malarije kak protisredstvo jemati dnevno 0,4 grama, a za vračenje dnevno 1—1.2 grama v dobi 5 do 7 dni. Naknadno vračenje se ne vrši, nego se pri ponovnem zbe- težanji vrači na isti način. Sto letnica rojstva prvoga slovenskoga kardinala. Junija 30. je sto let,, ka so se rodili na Moti pri Križevcih dr. Missia Jakob, ijubljanski kne- zoškof i poznej goriški nadškof i kardinal. Spomnimo se v svo- jih molitvah z velikoga sloven- skoga moža, ki si je z verskov prenovitvijov naroda pridobo čast- no mesto v našoj zgodovini. 2.500 din potrebüjete, da za- slüžite 1000 din mesečno doma. — „Anos“ Maribor, Orožnova 6. Po- stranski zaslužek ! 731. BANKA BARUCH II, Rue Auber Paris 9 ° Odpremlja denar v Jugoslavijo najhit- reje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan- diji in Luksenburgu sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija: Št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: Štev. 1458-66 Ned. Dienst; Francija: Štev. 1117-94, Paris; Luksenburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Jabočnica i drva Veleposestvo v Gor. Lendavi proda prvovrstno, sladko, garan- tirano čisto jabočnico za din 2.- liter ter prvovrstna suha bukova drva. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Mussolinija pozdravlajo abesinski velikaši v Italiji.