LETO XIX., ŠTEV. 302 LJUBLJANA, SOBOTI, 27. DECEMBRE 1958 am**m Predsednik Tito je v pomembnem govoru ob promociji za častnega doktorja prava univerze v Bandungu orisal borbo jugoslovanskih narodov za socializem in nove mednarodne odnose ter naše poglede na stanje sveta _— »Koeksistenca ni v tem, da dva tabora živita drug ob drugem brez spopada« — Stotine milijonov ljudi iz nerazvitih in bivših kolonialnih dežel se uspešno zoperstavlja materialni premoči visoko razvitih držav BANDUNG, 26. dec. (Tanjug). Danes popoldne bodo v Bo-gorju prvi uradni razgovori med člani jugoslovanske in indonezijske delegacije. Kot se je zvedelo, je prišlo do neuradne izmenjave mišljenj že v prvih treh dneh bivanja predsednika Tita v Indoneziji. Pričakujejo, da se bodo uradni razgovori končali na otoku Bali, kjer bodo objavili komunike o bivanju predsednika Tita in o razgovorih s predsednikom Sukarnom in najvišjimi indonezijskimi funkcionarji. Predsednik republike Josip Broz-Tito je imel včeraj na bandunški univerzi, kjer so ga promovirali za častnega doktorja prava, naslednji govor: »Gospod predsednik univerze, gospodje profesorji in . študenti, dragi prijatelji, zelo počaščen z visokim priznanjem, ki ste mi ga dali z dodelitvijo častnega doktorata, se želim predvsem najtopleje zahvaliti univerzi v Bandungu. Ta počastitev ima zame poseben pomen zato, ker mi jo je dala ta visoka znanstvena ustanova, ki je imela poleg vloge, kakršno ima v vašem znanstvenem in kulturnem življenju, tudi veliko vlogo v revolucionarnem razvoju vaše velike in lepe države. Znano nam je, da je univerza v Bandungu dala indonezijskemu ljudstvu vidne voditelje, ki so posvetili vse svoje znanje .in sile borbi za uresničitev nacionalne svobode in neodvisnosti. — Znano nam je, da daje vaša univerza tudi danes vaši svobodni državi sposobne kadre, ki si odločno prizadevajo za nadaljnjo izgradnjo vaše države in za uresničitev splošnega napredka indonezijskega ljudstva. Izhajajoč od takšne vloge te visoke znanstvene ustanove za vašo državo in za vašo borbo, vidim v tej počastitvi tudi sim boličen izraz priznanja Jugoslaviji in njenim narodom za njihovo borbo za stvar mi.ru, svobode in splošnega napredka na svetu. Zato je tudi hvaležnost, ki vam jo tu izražam, tolike večj2. Se posebej želim poudariti, da se veselim, ker mi je to visoko počastitev izkazala univerza v Bandungu, v mestu, kjer je študiral tudi naš spoštovani gosti telj predsednik Sukamo, v mestu kjer tudj sedaj zaseda vaša konstituanta, ki bo v novem osnovnem zakonu vaše države izrazila in ohranila slavne revolucionarne in svobodoljubne tradicije in pridobitve narodov Indonezije, v mestu, kjer je bila leta 1055 prva konferenca vseh svobodnih narodov Azije in Afrike, znana po vsem svetu po svojem velikem prispevku k stvari miru in mednarodnega sodelovanja in pomembna zato ker je vn.e3la,-nove konstruktivno elemente v mednarodne odnosa je. Tudi jaz bi v tem priložnostnem razgovoru z vami začel pri teh osnovnih ciljih človeštva pri njegovih težnjah k aktivnemu mednarodnemu -sodelovanju, k hitrejšemu uresničevanju boljšega življenja v miru za vse narode sveta — z željo, da bo temu cilju služilo tudi boljše med sebojno spoznavanje in zbliže vanje naših narodov. Gospe in gospodje, dragi prijatelji. da bi mogli imeti določeno podobo današnje socialistične Jugoslavije, da bi mogli pravilno razumeti njen notranji razvoj in da bi mogli razumeti njeno zunanjo politiko, njeno stanovitno borbe za enakopravne odnošaje med državami in narodi, še posebej pa njeno načelno borbo proti kolonialnemu izkoriščanju in zatiranju, je potrebno, da vas vsaj na kratko seznanim z našo novejšo zgodovino, ki je za naše narode krvava epopeja, polna trpljenja. Prosim vas, da mi dovolite, da v najkrajših potezah opozorim na nekatere osnovne elemente dosedanje revoluoionarne borbe jugoslovanskih narodov in na njihove sedanje napore v Izgradnji svoje socialistične države. Podobno kot narod prijateljske Indonezije, so narodi Jugoslavije preživeli hudo preteklost, ki je polna temnih strani tuje nadvlade v dolgih stoletjih. Tuja oblast v preteklosti, nacionalna in socialna neenakopravnost in izkoriščanje delovnega razreda v stari Jugoslaviji so povzročili mnogo zla in trpljenja našim narodom. Toda vse to ni moglo zlomiti njihove težnje k svobodi in neodvisnosti, k socialni pravici. To se je pokazalo mnogokrat v njihovi zgodovini, zlasti pa med drugo svetovno vojno, ko so jugoslovanski narodi bili boj na življenje in smrt za svojo popolno nacionalno in socialno osvoboditev. Revolucionarna dogajanja, ki - so se zgodila na naših tleh, so globoko prežeta s specifičnostmi naše zgodovinske dediščine in naše stvarnosti — prav tako pa so tudi neločljivi del dogajanj v sodobnem svetu in njegovem napornem gibanju naprej. Bivša Jugoslavija, kakršna je obstoiala med obema svetovni- ma vojnama, je bila mnogo nacionalna država z zelo zaostalim gospodarskim in kulturnim razvojem posameznih delov, iz katerih je bila sestavljena, poleg tega pa je bila obremenjena s številnimi notranjimi nasprotji, ki so jih tuji kapitalisti in domači vladajoči razred v polni meri izkoristili za, svoje cilje. Takšna Jugoslavija je bila v Evropi lahko primer zaostale države — in od samega začetka je njena zgodovina dejansko zgodovina stalne nacionalne, politične in gospodarske krize, ki jo je označevala borba narodov proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju, proti reakcionarnim in napol fašističnim režimom, ki so se držali na oblasti s silo in z neposredno pomočjo reakcionarnih kapitalističnih krogov v tujini. Tuji kapital je imel skoraj polovico vse industrije v državi — in takšna Jugoslavija je bila igračka v rokah velesil. Okupacija države leta 1941 je pripeljala narode Jugoslavije v eno izmed najtežjih obdobij v njihovi zgodovini. Za revolucionarne patriotične politične sile v Jugoslaviji, ki je bila na njihovem čelu že dolga leta pred vojno Komunistnična partija Jugoslavije, je bilo jasno, da lahko samo osvobodilna borba in ljudska revolucija popeljeta jugoslovanske narode po novi poti. V naši osvobodilni vojni in v revoluciji so videle najširše ljudske množice, z vodstvom, ki jih je vodilo, perspektivo osvoboditve izpod fašističnih okupatorjev, prav tako pa tudi perspektivo ustanovitve novega, pravičnejšega družbenega sistema. — Dejstvo je, da je tvoril jedro sil naše narodnoosvobodilne vojne delavski razred skupaj s kmeti in to, da je bila organizator naše narodnoosvobodilne vojne Komunistična partija Jugoslavije, na čelu široke narodnoosvobodilne fronte, je dalo našim narodom vero, da se bo njihov boj končal z uspehom in da bo uresničil njihove težnje. boj je bil uspešen tudi zato, ker se je naše ljudstvo borilo v sklopu velike antihitlerjevske koalicije, ki je triumfirala nad fašizmom, v porazu katerega je imel prispevek Sovjetske zveze odločilno vlogo. Ena izmed specifičnih potez našega boja je v tem, da je bila pri nas že med vojno, in to od samega začetka, na osvobojenih ozemljih likvidirana stara oblast in je bila vzpostavljena nova, revolucionarna oblast delovnega ljudstva. Osnovni politični ukrepi nove ljudske oblasti so imeli revolucionarno - demokratični in socialistični značaj. Med temi ukrepi so posebno vidni kot takšni: ukinitev izkoriščanja delavcev, likvidacija osebnega lastništva sredstev za proizvodnjo, zaplemba celotnega premoženja domačih izdajalcev in sodelavcev okupatorja. Tako je Jugoslavija prišla i2 vojne z osnovami nove, revolu- (Nadaljevanje na 3. strani) Končano zasedanje zvezne ljudske skupščine Na včerajšnjem zasedanju je zvezna ljudska skupščina sprejela, zažeon o nacionalizaciji najemnih poslopij in gradbenih zemljišč ter druge zakonske predloge. M so bili na dnevnem redu — Predstavniki zveznega izvršnega sveta so odgovarjali na vprašanja desetih poslancev — Skupščina je izvolila odbor za družbena sredstva BEOGRAD, 26. dec. (Tanjug). Dopoldne sta se sestala zvezni zbor in zbor proizvajalcev zvezne ljudske skupščine, ki sta soglasno sprejela predlog odločbe o minimalnih oseb-uih dohodkih delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah, predlagane izpremembe v zakonu o prispevku k proračunom in zakonu o davku na dohodke iz avtorskih pravic, predlog zakona o davku na osebni dohodek državljanov. Obe zbora sta sprejela tudi predlog o izpremembah in dopolnitvah zakona o delovnih odnošajih, nadalje predlog zakona o podaljšanju mandata delavskih svetov, predlog o izpremembah in dopolnitvah zakona o elektrogospodarskih organizacijah, zvezni zbor pa predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih, predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za stanovanjsko gradnjo, predlog odločbe o izpremembah in dopolnitvah odločbe o stopnjah prispevka za socialno zavarovanje. OSNOVNI ELEMENTI NAŠE REVOLUCIONARNE BORBE Naša osvobodilna vojna je imela že od začetka dvojni značaj, osvobodilne vojne in revolucionarnega razrednega oboroženega boja. Takšen dvojni značaj boja je bil neizbežen, ker bivši vladajoči izdajalski krogi, odnosno sodelavci okupatorja, niso samo izdali domovine, ampak so tudi pomagali okupatorjem pri ropanju in ubijanju jugoslovanskih državljanov, še posebno pa v boju proti narodnoosvobodilni armadi in partizanom. Zato je bil naš boj od leta 1941 do 1945 izredno hud in krvav, po številu človeških žrtev in po velikanskem obsegu materialnega uničevanja. Več kot vsak deseti državljan Jugoslavije je izgubil življenje v tem boju, vsaka peta hiša v državi je bila porušena do temeljev, porušena je bila več kot polovica celotne naše industrije in transporta, med žrtvami vojne pa je bilo okrog milijon in 700 tisoč padlih, več sto tisoč invalidov in na stotisoče vojnih sirot in drugih žrtev vojne. Obseg teh žrtev je možno bolj točno razumeti, če se ve, da je imela Jugoslavija pred vojno okrog 16 milijonov prebivalcev. Naš boj je bil uspešen zato, ker je med samim bojem nastala popolna enotnost ljudstva, ki se je zlilo v monolitno celoto s svojim vodstvom, ki ga je drzno vodilo v teh hudih časih. Naš Ob 12.50 je predsednik zvezne ljudske skupščine začel skupno sejo obeh zborov in je predlagal izpopolnitev -dnevnega reda z ekspozejem predstavnice zveznega izvršnega sveta Lidije Sen tjure o predlogu zakona o nacionalizaciji najemnih poslopij in gradbenih zemljišč, nakar naj bi sledila izvolitev članov odbora zvezne ljudske skupščine za družbena sredstva. Po ekspozej u Ladije Sent-jurc o predlogu zakona o nacionalizaciji najemnih poslopij in gradbenih zemljišč, ki so ga poslanci pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem, je predsednik Stambolič vprašal kdo izmed poslancev hoče predlagati člane odbora za družbena sredstva. Za besedo se je prijavil ljudski poslanec Stojadin Stojkovič, ki je v imenu skupine več poslancev- na podlagi poslovnika zvezne ljudske skupščine predlagal za člane odbora za druž' bena sredstva naslednje ljudske poslance: Muhidina Begiča, Stjepana Benka, Anko Be-rus, Džemala Bjediča, Emeri-ka Bluma, Čedomira Bojanca. Živka Brajkovskega, Ivana Brljafa. Marjana Cetiniča. Marijana Dermastijo, Strahila Gi-gova, Cedo Grbiča, Vinka Hafnerja, Pavla Jakžiča. Iko Jurinčiča, Danila Tekiča. Gre- gorja Klančnika. Veli bor ja Ljujiča. Sefketa Maglajliča Milana Mičkoviča, Naums Naumovskega, Rajo Nedeljko-viča. Milijo Radovanoviča Moeo Sumbuloviča. Ismeta Sa-čirija, Jefto Sčepanoviča. Mi-ko Spiljaka. Stanko Veseli-nov, Olgo Vrabič, Zorico Vu-četič in Milorada Zoriča. Oba zbora sta soglasno sprejela predlog skupine ljudskih po slancev o izvolitvi teh poslancev v. skupni odbor skupščine za družbena sredstva. S tem je bila skupna seja obeh zborov končana Nato je imel odbor za družbena sredstva seje. na kate- ri je izvolil za svojega predsednika Miko Spiljaka, za sekretarja pa Milorada Zoriča. Po skupni seji zvez. zbora in zbora proizvajalcev, ki se je končala nekoliko po 13.30, sta zbora imela ločeni seji, na katerih sta soglasno sprejela zakon o nacionalizaciji najemnih poslopij in gradbenih zemljišč. Na teh sejah so predstavniki zveznega izvršnega sveta odgovorili na poslanska vprašanja. S tem sta zbora izčrpala dnevni red in končala svoje delo ob 14. uri, s čimer je bilo končano tudi to zadnje letošnje zasedanje zvezne ljudske skupščine PRIZMMH ODREDU JLI KAIRO, 26. dec. (Tanjug). Po obisku v Gazi, kjer je obiskal sile OZN na Srednjem vzhodu, je generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold danes odpotoval iz El Ariša z letalom v Kartum. V Kartumu se bo zadržal dva.dni, nato pa bo odpotoval v Etiopijo. Generalni sekretar OZN Ham--marskjold je danes obiskal jugoslovanski odred v sestavi sil OZN v El Arišu. Spremljal ga je poveljnik TTNEF, general Burns. Potem ko je pregledal častno četo, in se pozdravil z oficirji poveljstva odreda, je generalni LIBIJA ŠENTJURC 0 PREDLOGU ZAKONA ZA NACIONALIZACIJO NAJEMNIH ZGRADB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ Nacionalizacija najemnih zgradb in zemljišč spodbuda za razvoj ustvarjalnega komunalnega sistema VABILO PREDSEDNIKU TITU ZA URADEN OBISK CEJLONU Beograd, 26. dec. (Tanjug). Cejlonska vlada je predsedniku FLRJ Josipu Brozu Titu poslala vabilo, naj na svoji pota po azijskih državah, uradno obišče Cejlon. VREME Stanje 26. decembra: Področje visokega zračnega pritiska se iznad Rusije širi proti srednji Evropi. Nad Balkanom in vzhodno Evropo se še zadržuje vlažen zrak. ki povzroča oblačnost. Napoved za soboto. Spremenljivo do Dretežno oblačno vreme. Po kotlinah, zlasti dopoldne megla Nočne temperature med —3 in +2, V Primorju 6. dnevne med 5 in 8. ne Primorskem do 12 stopinj C. Predsednik Tito ie povabilo sprejel. Pričakujejo, da bo kot gost cejlonske vlade obiskal Cejlon v drugi polovici januarja leta 1959. V spremstvu predsednika Tita, ki potuje s soprogo, so predsednik ljudske skupščine Črne gore Blažo Jovanovič, zveni ljudski poslanec Ivan Maček, član zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezič. državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Milunovič generalni sekretar predsednika republike Leo Mates in drugi. Predlog zakona o nacionalizaciji najemnih poslopij in gradbenih zemljišč, ki je pred nami, pomeni neločljiv del vrste socialističnih aktov, sprejetih -po zmagi naše ljudske revolucije, ki imajo skupen cilj, da namreč v osnovi in v vseh posebnih manifestacijah odpravijo kapitalistične družbene odnošaje, s tem pa tudi vse oblike izkoriščanja človeka po človeku. Ko smo v decembru leta 1946 - sprejeli prtu in osnovni zakon o ekspropriaciji kapitalističnih lastnikov — zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij, smo se zavedali dejstva, da to dejanje ne pomeni kljub svoji ekonomski težind samo izpremembo v osnovah nacionalne ekonomije, temveč da gre predvsem za najpomembnejše dejanje druž-beno-politične narave. Predlagani zakon o nacionalizaciji najemnih poslopij ir. gradbenih zemljišč nima prvenstveno ekonomskega pomena čeprav tudi tega ni treba podcenjevati, je pa tembolj pomemben z vidika izpopoinjeva nja sistema socialističnih družbenih odnošajev. Eksploatacija na področju stanovanj, prometa e poslopji in gradbenimi zemljišči je bila v osnovi že prej omejena z ukrepi in predpisi, izdanimi začenši od leta 1945, ko je bila pravica razpolaganja oziroma razdeljevanja stanovanj prenesena na ljudske odbore ter določena najemnina na 50% najemnine iz leta 1939, pa vse do naj novejšega akta na tem področju, do uvedbe družbenega upravljanja stanovanjskih poslopij, ki imajo več kakor tri stanovanja. Ti ukrepi so ukinilj osnovno obliko eksploatacije po lastništvu najemnih poslopij, ker je lastniku najemnega stanovanjskega poslopja ostala od njegove lastnine pravzaprav samo še pravica, da prejema del in sicer do 10% najemnine, kakor tudi pravica do prodaje. Zaradi logičnega vrstnega reda, ki je določen z osnovno smerjo socialistične preobrazbe naše družbe in v katerem se vrste revolucionarni zakoni v našem družbenem razvoju, je čedalje bolj neznatno število tistih, kj jih tak.; zakonj še presenečajo čedalje večje pa je število tistih, kj jih sprejemajo kot normalno manifestacijo na še poti v socializem. Se več pravni akti naše socialistične prakse ne prihajajo nikdar na dnevni red pred dozorevanjem splošnih in posebnih pogojev za njihovo prejemanje, temveč kot zadovoljitev nujnosti in zahtev, da je treba vsakemu določenemu dosežku našega družbenega razvoja dati tudi ustrezno pravno obliko. Takšne zahteve so tembolj upravičene, kolikor mora zakonska intervencija likvidirati zadnje ostanke nesocialističnih pojavov v določeni družbeni delavnosti. Takšno je stanje na področju stanovanjske potrošnje ali konkretneje na področju prometa s stanovanjskim prostorom in gradbenim zemljiščem. Ne glede na skupni značaj in cilje aktov ekspropriacije v naš: socialistični praksi se pri nacionalizaciji najemenih poslopij in gradbenih zemljišč obravnavata dve specifični kategoriji in mi dovolite, da se z njima posebej bavim. OSEBNA LASTNINA DO PREDMETOV P0TR0ŠNJF JE ENO OSNOVNIH NAČEL SOCIALIZMA V februarju leta 1957 šmo • tem domu razpravljali o osnovnih načelih stanovanj tke zako- nodaje, nakar je sledila reso lucija zvezne ljudske skupščine o osnovnih načelih stanovanjske zakonodaje. Ob tej priliki je bilo obravnavano to vprašanje predvsem z družbeno političnega vidika in s stališča družbenih odnošajev. Praksa je pokazala, da je potrebno, preden se preide na reševanje pravno gospodarske problematike stanovanjskega vprašanja, izpopolniti sistem družbenih odnošajev na tem področju, katerih temelji so bili podani že prej. V razpravi o osnovnih načelih stanovanjske zakonodaje Je bilo v tem domu poudarjeno, da izvira precejšen del težav na stanovanjskem področju i2 nezadostno ugotovljenih in razčiščenih pravnih odnošajev in da družbeni in pravni odnošaji v stanovanjskem področju še niso do konca urejeni v smislu socialističnih načel. To se je še bolj pokazalo med pripravami in javnim razpravljanjem o načrtu zakonskih predpisov s stanovanjskega področja, ki naj formulirajo postavke in ekonomsko politične 'ilje omenjene skupščinske resolucije. (Nadaljevanje na 2. strani) sekretar obiskal prostore ene izmed jugoslovanskih čet, nato pa je ostal na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil koman-- dant odreda. Med kosilom je podpolkovnik Zutič v imenu oficirjev, podoficirjev in vojakov jugoslovanskega odreda pozdravi] visokega gosta in med drugim dejal, da so vojaki in starešine jugoslovanskega odreda vedno pozorno spremljali napore generalnega sekretarja za ohranitev miru na svetu. »Imeli smo priložnost«, je dela! poveljnik jugoslovanskega odreda, »da neposredno in posredno preko generala Burnsa občutimo vašo pozornost in skrb za nas, vojake, ki izpolnjujemo to častno mednarodno nalogo«. Ko je odgovarja! na pozdrav, je Hammarskjold izrazil priznanje jugoslovanskemu odredu za njegov prispevek k ohranitvi miru v svetu. »Dosedanji stiki z jugoslovanskim odredom so naredili name globok vtis. Vsi smo ponosni, ker ste vi z •atami v UNEF, v tej partizanski akciji, ki je v borbi za mir in red dosegla uspeh. Vaš dosedanji prispevek pri vsem tem je velik«, je zaključil Hammarskjold, Na koncu so Hammarskjoldu v spomin na ta obisk podarili juge lovansko zastavico. Prisrčno pozdravljen: so se gostje zatem odpeljali na letališče v El Ariš. od koder so z letalom odp"-tovali v Gazo. Tokijski tisk o obisku predsednika TMa Tokio, 26. dec (Tanjug). Današnji tokijski tisk obširno poroča o govoru predsednika Tita v Bandungu. Pri tem posebno poudarja tiste dele predsednikovega govora, ki opozarja na pomen miroljubne koeksistence med narodi kot edine sile, s katero lahko ohranimo mir. Zgodovinsko prebujanje narodov glavna sila v boju za koeksistenco SLOVENSKI IQ ttsAa Cajo plsin- poOJelJc Stvebiii ^MtvCctaict Dircllvi Radi Janhaba — Glava! ia odgovorni aredaik: Sergej VoAaJefc — Ured ■ ištvo: Lrablj&oa. Tomšičeva alica l la 8. telefon 23-522 do 23-526 — upravni Ljubljena, Tomšičeva alica št i/U, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Titova cesta I. telefon 21 ca ljubljanske •aročnike 20-453. r.a cima nje 21 032 - Poštni oredaJ li 29 - Žiro račun Bri ^omijnalni Sanici LrnSliana siia 70* i 3S7 n*rr*Fnina 230 dir V B0G0RJU SO SE ZACELI INDONEZUSKO-JUG0SLOVANSKI URADNI RAZGOVORI 2 sir. / SLOVENSKI PORO CEVALEC j st. 302 — 27. decembra lasa Lidija Sentjure o predlogu zakona za nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Nadaljevanje s 1. strani) Izkušnje družbenega upravljanja stanovanjskih poslopij so zahtevale, da se zakonsko ugo-tovdjo in potrdijo tudi dosedanji pravni uKrepi, kakršna je uredba o upravljanju stanovanjskih poslopij in razpolaganju s stanovanji. Pokazalo se je, da je razvoj materialno pravnih odnošajev na tem področju zaostal z« razvojem ob-upravljanja stanovanjskih poslopij in da zakon o ekspro-priaciji ne nudi dovolj pravnih sredstev za hitrejše operativno spremljanje razvoja na tem področju. Ker lastniki velSkih stanovanjskih poslopij niso bili eks-propriirani, temveč s sistemom družbenega upravljanja in administrativnega urejanja najemnine samo omejeni v pravici do razpolaganja s stanovanjskimi prostori v svojih poslopjih, niso bili preprečeni, da ne Di na razne načine prodajali posamezna stanovanja, poslovne prostore in stavbišča. Prodajo stanovanjskega prostora, kadar pomeni realizacijo zaradi kapitalizacije vloženih sredstev, spremljajo neizogibno pojavi špekulacije in eksploatacije v vrstah lastnikov, kakor tudi pojavi demoralizacije, kadar se zaradi slučajnih okoliščin spuščajo v tako trgovanje sicer socializmu vdani državljani, pa je zaradi tega nujno potrebno odstraniti pogoje za take pojave. Razen tega se pomemben del osebnih sredstev državljanov, namenjenih za nakupovanje stanovanj, troši neracionalno, namesto da bi prispevala k povečanju stanovanjskih površen. Na drugi strani je razprava o načrtih stanovanjskih zakonov, zlasti o načrtu zakona o lastnini do posebnih delov poslopij, kakor tudi o načrtu zakona o stanovanjskih zadrugah, zahtevala odgovor na eno izmed osnovnih vprašanj socialističnih lastninskiH odnošajev, na vprašanje, kakšne so meje posebne lastnine na stanovanjskem področju, ki so v skladu z idejo in prakso socializma. V smislu osnovnih načel socializma je treba smatrati kot bistveno osebno pravico in vzpodbudo za osebno ustvarjalno iniciativo osebno lastnino državljanov do raznih predmetov potrošnje in uporabljanja, od katerih ja odvisno raznovrstno in udobnejše življenje državljanov, vštevši tudi stanovanje kot predmet potrošnje. U.STMIM ZR ZHBGVO-UITEV OSEBNIH POTREB m eho, drugo pa je LiSTHIMU, KI SLUŽI ZH I2KGHIŠČSNJE BRŽSVLJiSNOV Čeprav je razlika med lastnino, ki služi za zadovoljevanje osebnih potreb človeka v smislu navedenih načel in lastnino, ki služi a-li lahko služi jpod določenimi pogoji eksploataciji državljanov, načelno jasna in razumljiva, je vendar konkretizacija razmejitve med osebno in družbeno lastnino s pravno formulacijo za stanovanjsko področje razmeroma težka naloga za zakonodajalca. To se je jasno pokazalo tudi med razpravo v skupščinskih odborih obeh zborov o tem zakonskem predlogu. Meja osebne lastnine na stanovanjskem področju bo podrobno določena v predlogu zakona o lastnini posebnih delov poslopij, ki se pripravlja, vendar pa tudi ta zakonski predlog ni mogel prezreti določanj meje osebne lastnine, pa je zato v svojih določbah formuliral načela, oziroma določil obseg osebne lastnine na stanovanjskem področju kar je mogoče točneje v konkretnih pogojih. Zato predlog zakona temelji na osnovnem načelu, namreč na družbeno ekonomskem namenu stanovanjskih poslopij, to se pravj ali služijo za zadovoljitev lastnih potreb po stanovanju ali pa se izdajajo v najem in 'lahko služijo eksploataciji na stanovanjskem področju. Zato predlog zakona aazlikuje dve kategoriji stanovanjskih poslopij, in sicer: družinska stanovanjska poslopja in najemna stanovanjska poslopja. .Vsaka izmed teli kategorij se posebej obravnava. Ko postavlja definicijo, kaj se ima smatrati kot drilžlnsko stanovanjsko poslopje, pravi predlog zakona, da je to stanovanjsko poslopje z dvema stanovanjema ali stanovanjsko poslopje s tremi majhnimi stanovanji, v lastnini ene osebe državljana. Vsa druga stanovanjska poslopja, namrež poslopja v civilni lastnini z več kakor 2 stanovanjema ali * več kot 3 stanovanji se smatrajo kot najemninska stanovanja. Izjemno se lahko prepusti državljanu v lastnini tudi družinsko stanovanjsko poslopje, ki ima poleg dveh stanovanji oz. 3 manjših stanovanj še eno vzporedno stanovanje, ki je po svojem namenu, položaju v poslopju ali udobnosti vzporedni del poslopja. Prav tako se lahko izjemno pusti v last državljana tudi stanovanjsko poslopje, ki ima poleg enega stanovanja, ali dveh manjših stanovanj poslovne prostore ako t; prostori ne obsegajo nad 70 kv. metrov kar pomeni normativ za dvosobno stanovanje po predpisih vseh ljudskih republik. * Na podlagi tako utemeljene- ga kriterija, ki se sklada s kriterijem, sprejetim ob uvajanju družbenega upravljanja stanovanjskih zgradb, je predlog zakona določil tudi obseg osebne lastnine in hkrati tudi subjekte, ki morejo biti nosilci lastninskih pravic. Tako more državljan na območju FLRJ pridobiti in imeti v osebni lastim družinsko stanovanjsko zgradbo z dvemi stanovanji ali s tremi majhnimi stanovanji, ali dve stanovanji v etažni lastnini, ali dve družinski zgradbi z največ Lidija Sentjure dvemi stanovanji in' tretjim manjšini stanovanjem, ali eno družinsko zgradbo in eno stanovanje kot poseben del zgradbe. Razen tega ima lahko v lastnini tudi weekend hišico ali stanovanje, kj mu služi občasno za počitek ali letovanje v času sezone ne glede na to, če se nahaja v kraju stanovanja lastnika ali ne. Na ta način je predlog zakona določil, kaj lahko državljan ima v prihodnje v lasti in hkrati tudi, kaj se jemlje od nacionalizacije. Lastninska pravica na dve stanovanji ne pomeni tudi najemniške pravice na dve stanovanji. Po naših doslej veljavnih predpisih, kakor tudi po tekstu osnutka zakona o upravljanju stanovanjskih zgradb, je lahko državljan na teritoriju FLRJ koristnik le enega stanovanja. Izkoriščanje sodržavljanov z oddajo viška stanovanjskega prostora v najem je bilo tudi doslej omejevano in bodo te omejitve tudi v prihodnje po predlogih zakonskih predpisov s stanovanjskega področja še bolj poostrene. Predlog zakona zastopa v načelu stališče, da družbene organizacije, pravne osebe in druga združenja državljanov ne morejo pridobivati, niti imeti lastninske pravice do stanovanjskih zgradb, kar je popolnoma v skladu s poudarjenim načelom družbeno-ekonomskega namena stanovanjskih zgradb, ker ne služijo osebnim potrebam za stanovanje, temveč za oddajo v najem, pa je logično, da so družbena lastnina. Glede na to se po predlogu zakona nacionalizirajo: vse najemne stanovanjske zgradbe v privatni posesti z več kot dvema stanovanjama ali z več kot tremi malimi stanovanji, vsa stanovanjska poslopja družbenih organizacij ,jn drugih združenj državljanov, kakor tudi več kot dve stanovanji v posesti enega državljana. 0 poslovni!] zgradbah Vprašanje lastnine poslovnih zgradb j-e v načelu reguliramo tsko, da državljan, ki se bavl z obrtništvom ali z drugo dovo Ljeno gospodarsko dejavnostjo, ima lahko v lastnini poslovno zgradbo ali posloven prostor, če ta po svoji zmogljivosti služi tej dejavnosti in v tem primeru se ne vračunava v število zgradb in stanovanj, ki jih državljan lahko ima v lastnini. Prav tako lahko družbene organizacije, pravne osebe in druga združenja državljanov pridobijo in majo v lastnini poslovne zgradbe samo v tistih primerih, ko te služijo izključno njihovi dejavnosti (na primer domovi, planinske koče in podobno), ali po- slovni prostori v stanovanjski zgradbi, ki so tudi doslej služile njihovi dejavnosti. Potemtakem se nacionalizirajo in postanejo družbena lastnina vse poslovne zgradbe in prostori v privatni lastnini, če ne služijo po svoji zmogljivosti izključno njihovi dovoljeni dejavnosti. Gospodarska poslopja in prostori za potrebe kmetijstva se ne smatrajo za poslovne prostore in poslovne zgradbe v smislu tega zakona. Prav tako se določila tega zakona ne nanašajo na stanovanjske zgradbe in dele zgradb, ki so lastnina, stanovanjskih «a-drug, ker je v pripravi poseben zakon o stanovanjskih zadrugah. Zgradbe, posebni deli zgradb in zemljišča, ki se po tem zakonu ne nacionalizirajo, so v svobodnem prometu in se jih lah ko podeduje. S tem zakonom se razveljavi zakon o spremembi zakona o prometu zemljišč in zgradb iz novembra tega ieta. Predlog zakona še posebej poudarja, da se določila tega zakona ne uporabljajo za zgradbe in prostore, ki služijo verskim skupnostim za opravljanje njihove verske dejavnosti, kakor to so: cerkve, kapele, molilnice, samostani, semen.išča in verske šole, niti za zgradbe, ki služijo kot župnijski, škofijski patriar-hijski in druge podobne zgradbe. Nacionalizacija gradbenih zemljišč Ce bi se določila predloženega zakona omejevala na pasa mezna že zgrajena ali za izgradnjo predvidena zemljišča, to ne bi zahtevalo, da jih še posebej poudarim. Predlog zakona pa predvideva, da se nacionali zirajo gradbena področja v naseljih mestnega značaja v celoti. 2e v razpravi ob sprejetju resolucije o osnovnih načelih stat novanjske zakonodaje je bilo poudarjeno dejstvo, da je širša in perspektivna politika stano- vanjske izgradnje in zavestno usmerjevana izgradnja naših mest pogojena z radikalnejšim reguliranjem razpolaganja ■* zemljiščem. Isto mnenje izražajo elaborati o perspektivnem razvoju gradbeništva in stanovanj sko-komumalne graditve, kakor tudi v sklepih številnih strokovnih posvetovanj. Se ve'.. Na številnih sestankih političnih organizacij v mestih, na zborih volivcev, strokovnih združenj in Stalne konference mest, je večkrat prišlo do direktnih zahtev, da je potrebno v cilju racionalizacije in razvoja stanovanjske graditve načrtnega razvoja naših mest, in kar je najbolj bistveno, v cilju obvladanja stihijskega delovanja mestne rente, nacionalizirati celokupno mestno zemljišče. Praksa je pokazala, da metoda oks-propriacije ne zagotavlja zadostne operativnosti pri reševanju nalog, ki j ih narekujeta tempo rekonstrukcije in izgrad- nja naših mest ter industrijskih središč, posebno zaradi tega, ker dovoljuje samo individualni postopek za posamezna aktualna zemljišča. To je večkrat tudi zaviralo odpiranje večjih grad bišč stanovanjskih naselij, in uporabo industrijskega načina gradnje, kar bi bistveno prispevalo k hitrejši in cenejši sta novanjski graditvi. Gradbeno zemljišče predstavlja znotraj ožjega gradbenega rajona mestnih naselij kvalitetno drugo ekonomsko kategorijo, Pa ga je zaradi tega treba režimu nacionalizacije drugače tretirati kot gradbeno zemljišče v naseljih, ki nimajo mestnega značaja. V mestnem gradbenem področju je vsaka parcela dejansko nosilec povečane vrednosti za ustvarjene komunalne Investicije (vodovod, kanalizacija In podobno), ki jo je treba vrniti družbi. Na podlagi takega poli-tično-ekonomskega gledanja n® značaj mestnega zemljišča, bodo najprej republiški izvršni predvideva predlog zakona, da sveti odredili, katera izmed naselij v iepubliki se naj smatrajo za fiesta, potem pa bodo ljudski odbori okrajev na predlog občinskih ljudskih odborov določili gradbena področja v teh mestih. To odločbo ljudskih odborov okrajev, sprejeto na sejah obeh zborov, mora potrditi republiški izvršni svet. Na ta način določeno ožje mestno področje je v celoti podrejeno režimu nacionalizacije Določila tega zakonskega predloga se ne nanašajo na zemljišča zunaj mestnih gradbenih področij ter tako ne zajemajo kmetijska zemljišča, ker menim, da je potrebno posebno poudariti, da ne bi prišlo do kaKšnih napačnih tolmačenj zakonskega predloga. Zunaj zaokroženega mestnega področja se lahko nacionalizirajo samo posamezni nezazidani kompleksi zemljišč, ki spadajo po sklepu ljudskega odbora okraja v ožje gradbeno področje, določeno za izgradnjo stanovanjskih in poslovnih zgradb ali komunalnih objektov. Nacionalizacija znotraj mestnih gradbenih področij bo zajela tudi nekatera zemljišča, ki se jih uporablja za potrebe kmetijstva. Po predlogu zakona pa nacionalizirana zemljišča ostanejo tudi v naprej v posesti prejšnjega lastnika, ki 1ih ima pravico uporabljati brezplačno vse dotlej, dokler se ne pokaže potreba, da se zemljišče uporablja za gradnjo ali druge splošne družbene potrebe. Prejšnji lastnik lahko uporabi zemljišče tudi za zgraditev svo^e stanovanj?’- hiše. ki jo po določilih tega zakona ima lahko v lastništvu v soglasju z urbanistično politiko občine. Ob tej priložnosti je treba povedati, da kljub načrtni razmestitvi proizvajalnih sil in načrtnega predvidevanja sprememb v strukturi in gibanju prebivalstva, še ne moremo vedno in povsod preprečiti vzdrževanje ln celo obnavljanje podedovanega profila naših« mest, profila, za katerega so še značilne razlike v komunalni tehniki In kulturi, razlike med središčem in okolico. Stihijsko ohranjevanje tega oro-fila je nujna posledica omenjenih podedovanih razlik med središčem In okolico mesta, kakor tudi nasprotij med mestom in vasmi, ki se vključujejo v mestna področja z razšlrieva-njem mestnih dejavnosti. Za hitrejšo odpravo teh razlik in nasprotli ni dovolj, da se samo ugotavlja rsuhov ‘ob- stoj. temveč je treba z zagotovitvijo odgovarjajočih ekonomskih pogojev preprečit! njihovo razraščanje in ustvariti p-ogoie za njihovo postopno odpravo Določanje meia med mestnim ln kmetijskim zemljiščem bo omogočilo. da se s tretiranjem njihovih družbeno - ekonomskih značilnosti oristopi z aspekta socialistične teorije In prakse konkretno, da se omogoči po-družbljenje celokupnega mestnega organ izma, nosilca družbeno dosežene mestne rente. Takšna Izpopolnitev našega oravno-ekonomskega sistema bo menjala tudi naš odnos do problemov mesta, to jo do mestnega organizma kot celote komunalnih. gospodarskih, kultur-no-prosvetnih, zdravstvenih, socialnih in drugih družbenih dobrin. Podedovana pojmovanja in današnji lastninski odnosi v področju najemnih zgradb in gradbenih zemljišč so nas neizbežno navajali na gledanje teh materialnih elementov meatc kot heterogene celote nepire-mičnin različnega pravno-last-ninskega statusa. To je zmanjševalo, večkrat pa tudi zaviralo večjo Iniciativo komun, to Pa pomeni tudi državljenov samih, ki v raznih oblikah družbenega samoupravljanja neposredno odločajo o pogojih reprodukcije ln nadaljnjega razvoja njihovih delovnih sposobnosti m zadovoljitve osebnih potreb državljanov. To je hkrati otežkočalo boljšo uporabo in razvol teh. v mestih osredotočenih materialnih dobrin v interesu nadaljnjega razvoja g-ospodarstva in zadovoljitve potreb delovnega človeka. Zaradi tega pomeni nacionalizacija najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, ki jo je treba v skrajni liniji pojmovati kot podružbljenje nerazdružlji-ve celote dobrin, ki jih predstavlja mestni organizem, veliko in pomembno pridobitev naše poti v socializem. Odškodnina za nacionalizirano lastnino Za nacionalizirano lastnino se po predlogu zakona prizna odškodnina. Za nacionalizirano zgradbo ali stanovanje, ki sestavlja posebni del zgradbe, pripada prejšnjemu lastniku odškodnina v višini do 10 odstotkov najemnine, ki se jo plačuje za to zgradbo ali stanovanj« na dan veljavnosti tega zakona, in sicer za čas 50 let, ali za dobo trajanja zgradbe, kolikor je ta krajša kot 50 let. Za nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče se daje odškodnina, ki se določa po tarifi za odškodnino ekspropriirane-ga zemljišča. Jasno je. da se odškodnina Izplačuje šele potem,- ko se je začela prodaja zemljišča občini, ali tistemu, ki ga določi občina, to Pa prav tako v obrokih na 50 let. Ljudski odbori občin lahko skrajšajo rok odplačevanja, oziroma lahko povišajo obroke. Za zemljišče pa, ki je služilo kmetijskemu proizvajalcu kot edini vir dohodkov, pa dati v zameno zemljišče zunaj ožjega gradbenega oodiročja. če Ima ljudski odbor občine te možnosti. Postopek pri Izvajanju nacionalizacije najemnih zgradb ln gradbenih zemljišč je odvzet |7 pristojnosti rednih sodišč ln ga Izvajajo posebne komisije To Pa zaradi tega, ker gre za specifični akt ln odnose, za katere ni vedno mogoče določiti trdnih norm. Predlog zakona predvideva ustanovitev občinskih in okrajnih komisij. Občinske komisije bodo odločale v prvi stopnji, medtem ko bodo okrajne komisij« odločale v drugi in zadnji stopnji. Glede na to. da je v postopku za nacionalizacijo izključen upravni spor. ie predlog zal- _>na predvidel ustanovitev komisij pri izvršnih svetih republik ln avtonomnih enot. kakor tudi zvezne komisije, ki bo imela pravico revizlie odločitev ln hkrati dajati potrebna napotila In smernice za izva-ianie tega zakona. Novi družbeni ln pravni odnosi, katere določa ta zakonski predlog, so močna vzpodbuda za nadaljnji ustvarjalni razvoj naše-- komunalnega sistema na še bolj trdni socialistični osnovi. TI nudijo tudi konkretne družbeno-politlčne In materialne pogoje za hitrejši dvig življenjskega standarda mestnega o-rebivalstva. Zaradi teaa Dro-sim tovariše ljudske poslance, da predloženi zakon sprejmejo. SEJA SVETA Zli TRŽIŠČE 0L0 LJUBLJANA Dopolnitev perspektivnega plana Na včerajšnji seji Sveta za tržišče OLO Ljubljana j,e bila na dnevnem redu razprava o perspektivnem planu trgovine za priključene občine bivšega OLO Trbovlje. Komisija je zbrala podatke o dosedanjem stanju trgovine v teti štirih občinah in ugotovila, da je promet trgovine v obdobjih od leta 1956 do 1958 vsako leto narasel za 10 odstotkov, medtem ko je v okraju Ljubljana narasel za 11 odstotkov, perspektivni plan za čas od leta 1956 do 1961 predvideva, da se bo promet v omenjenih občinah povečal za 63 odstot-kot, število zaposlenih pa za 125 odstotkov. Kvadratura prodajaln se bo povečala, število prebivalcev na eno prodajalno se bo zmanjšalo od 301 na 280, promet na enega prodajalca pa se bo povečal od 8,900.000 dinarjev na 10,968.000 dinarjev. Za najpredek trgovine v petih letih je namenjenih 374 milijonov dinarjev, in sicer za prevozna sredstva, tržnice, skladišča, nove trgovine, rekonstrukcije starih trgovin, opremo, tehtnice, razne stroje in tri nove potrošniške centre v Hrastnik, Zagorju in Trbovljah. Te investicije bodo krili iz amortizacijskih sredstev podjetij. ■ lz skladov podjetij za osnovna sredstva, iz sredstev občin in okraja in iz sredstev Zveze. S. 1. Kamnik Na gimnaziji je bila uspela prireditev organizacije LMS, na kateri so sprejeli 43 novih članov članov. V imenu gimnazijske organizacije LMS lih je nagovorila drugošolka Mojca G-rčarjeva. pozdravne besede Pa so izrekli še sekretar občinskega komiteja LMS tovariš Der* mol ln zastopnik ZB major Peček. x DedeK- Mraz bo letos dvakrat obiskal Kamnik. V soboto bo s številnim spremstvom obhodil mesto od Doma PO Medvedovi in Kidričevi ulici, nato se bo ustavil na trgu In razveselil najmlajše V nedeljo dopoldne bo v veliki dvorani obdaroval najboli oridne otroke DR. JERKO RADMILOVIČ: 0 pravicah do Invalidskega zavarovanja Zakon d-oloča naslednje pravice: r\udena pomoč ne bo dana nod nikakršnimi političnimi ali vojaškimi pogoji. Številne dežele, med njimi tudi Indonezija in Jugoslavija. se kar najbolj aktivno trudijo za uresničenje take akcije, ki bi bila v korist, ne le nerazvitim ali nezadostno razvitim deželam in narodom, marveč tudi celemu svetu. Ce bi odstranili ta prepad, bi tudi načela neodvisnosti in enakopravnosti med vsemi deželami in narodi, velikimi ali majhnimi, močnimi ali šibkimi, belimi ali barvastimi, dobila svojo polno vsebino. Zapletena vprašanja, s kaL. mi se srečuje sodobni svel niso samo posledica velikih družbenih procesov na nacionalnem in mednarodnem področju, o katerih sem pravkai govoril. Njih vzrok je iskat: tudi v načinu, kako so se odgovorni voditelji velikih sil lotevali reševanja mednarodnih vprašanj med drugo svetovno vojno in neposredno po njej Med najbolj občutljiva vprašanja, ki so nastala kot posledica takih dejanj, sodi delitev ljudstev Nemčije, Koreje m Vietnama, ki je ustvarila nova stalna žarišča mednarodnih spopadov. Pod takimi pogoji se je dogajalo, da so bile kršene obveznosti, prevzete z Ustanovno listino Združenih narodov, kar je še bolj zastrupilo mednarodno ozračje in oslabilo zaupanje med državami. V teku takega razvoja so se izoblikovale tudi blokovske skupine sil, ki zavirajo uresničenje politike koeksistence in ogrožajo mir in neodvisnost narodov in držav. Politika blokov vodi mimo drugega tudi k poskusom odkritega pritiska nad dežele, ki so zunaj blokov, kar samo krepi negativne težnje, ki obstajajo v sodobnem svetu. V nasprotju s tako politiko sile pa se v mednarodnem razvoju vsebolj izražajo in vsebolj krepijo stremljenja številnih narodov in držav, da bj se reševanja mednarodnih vprašanj lotevali na miroljuben način, z dosledno uporabo .metode pogajanj in sporazumov. Te dežele, med katerimi »ta tudi Indonezija in Jugoslavija, imajo po- membno vlogo v boju za preprečevanje agresije in drugih škodljivih podjetij ter za popuščanje mednarodne napetosti. Akcijo teh dežel vse močneje podpira svetovno javno mnenje. V zavesti ljudi je danes vse bolj jasno, da so v zmoti tisti, ki mislijo, da bodo lahko dosegli odločilne zmage z močjo orožja in s trenutnimi tehničnimi prednostmi. Pri današnjih sredstvih za množično uniče-vanje so lahko samo prema— ganci. To pa pomeni, da bi strahote splošne vojne občutilo vse človeštvo. Vprav ti činitelji pomagajo, da se bolj in bolj krepi spoznanje, da nova svetovna vojna ni neizbežna in da jo je mogoče preprečiti, če se bodo za to zavzele in če se bodo še naprej krepile vse napredne in protiimperialistične sile na svetu. Da bi dosegli ta cilj, je brez dvoma treba predvsem odločnih naporov, da bi zaustavili sedanjo nevarno tekmo v oboroževanju, da bi brez odlašanja prepovedali poskuse z jedrskim in termonuklearnim orožjem, uporabo lega orožja in ustvarili pogoje za splošno razorožitev. Se bolj kot v preteklosti, ima današnja oboroževalna tekma svojo podlago v očitni zmoti, da gre za 'dosego prednosti oziroma ravnotežja, če smatrajo, da ima druga stran prednost — čeprav izkušnje iz preteklosti, iz zgodovine povedo, da je to nemogoče doseči in da redno prihaja do izmeničnih prednosti- in do vsevečjega kopičenja oborožitve, posebno orožja za množično uničevanje. Izkušnje iz preteklosti nam tudi pravijo, da je vsaka tekma v oborožitvi neizprosno vodila v vojno. Pod današnjimi pogoji, ko obstajajo najbolj rušilna orožja, ko že sami poskusi z njimi ogrožajo sedanje in prihodnje rodove, je potreba, ustaviti to nevarno tekmo, še bolj očitna. Zaradi tega se tudi naši dve državi, skupaj z mnogimi drugimi, z vsemi močmi trudita, tako v Združenih narodih kot drugod, da bi storili stvarne korake na poti k omejitvi te nevarne oboroževalne tekme, predvsem pa, da bi prenehali z jedrskimi in termonuklearnimj poskusi, kjer so najbolj stvarni pogoji za sporazum že zdaj podani. VOJNA NI NEIZBEŽNA Po našem mnenju se danes predvsem zastavlja naslednje vprašanje: ali ie nasprotja sodobnega sveta — nasprotja med kapitalizmom tn sociailizmom, nasprotja med kolonialnimi silami in narodi v kolonijah, nasprotja med razvitimi in manj razvitimi državami — mogoče premagati z mednarodnim sodelovanjem, ali pa se bodo še bolj zaostrila zaradi uporabe politike sile? Zastavlja se vprašanje, če bomo sposobni svoi način mišljenja. oa tudi svojo politiko, vskladiti s sodobnim razvojem proizvajalnih sil, z dosežki znanosti in tehnike in s potrebami mednarodnega življenja, ali na bodo škodljive težnje, ki zavirajo zgodovinski razvoj ln skušajo ohraniti preživele oblike odnosov med narodi ln državami, še naprei obstajale? Odgovor na to vprašanje mora nujno upoštevati, ne le omenjena nasprotja, temveč tudi vse ostale elemente .za katere ie značilna vse večja gospodarska, tehnična, znanstvena ln kulturna medsebojna odvisnost današnjega sveta kot celote. Zato je — tako sodimo — narobe trditi, da so obstoječe raž-iike v družbenih sistemih antagonistične (nevskladljive). da izključujejo možnost koeksistence v smislu aktivnega in vsestranskega mednarodnega sodelovanja- Ce bi vzeli za izhodišče nasprotno stališče, bi pomenilo že vnaprej sprejeti alternativo, ki vodi v vojno z vsemi njenimi strahotnimi posledicami. Prihodnost ln nraksa bosta pokazali v polni meri .kateri sistem od obeh obstoječih bo opravičil svojo veljavnost za nadaljnji, napredek človeštva. Jugoslavija ie socialistična dežela — in mislimo, da razvoi v smeri socializma ni le skladen s težnjam.! našiVi narodov, temveč tudi ^ težnjami zgodovinskega razvoia družbe Prepričani smo. da bo p-rihodr.ost Dokazala da so ta naša mnen*a zgodovinsko upravičena. Drugi imajo morebiti o tem drugačno mnenje, toda to ne sme biti ovira mednarodnemu sodelovanju. Sodimo, da pod današniimi pogoji ni naloga vsake dežele samo v tem da se ne vtika v notranje zadeve drugih držav, temveč tudi v tem. da z enakopravnim sodelovanjem z drugimi državami omogoči niihov razvoi po poti. ki so sl jo njihovi narodi izbrali, ker nač sodtio da taka not osih-o-lie ustreza njihovim pogoiem in oot.rebam. Ce je to res. mislim pa, da drugega odgovora ni. potem se zastavila vorašaniet kakšna naj bo ta ko°kcis*=o^o bo ustrezala oofreham današnjega sveta. V nekem smislu pravzaprav (Nadaljevanje na 4. strani) r - *■&, L SLOVENSKI POBOCEVUEC / st soa - 27. decembra mm ■ nirgjtf_______________________________________________—---------- Demokracija in 10% Ta leden je bil v Venezueli izdan zakon, ki dviga prometni davek za deset odstotkov. Dvomi so presegli upanje. Razvil se je tale dvogovor: Eugene Holman, predsednik upravnega odbora »Standard Oil of Neva Jerseg« v imenu konzorcija »Creole«: »Posebno vznemirja dejstvo, da je vlada storila ta ukrep brez posvetovanja z zainteresiranimi industrijami.« Marcos Falcon Briseno, venezuelski veleposlanik v Wa-shingtonu. »Nasa vlada je zmeraj sjjoštovala moralne tn pravne obveznosti tujih podjetij na njenem ozemlju . ■.« Hoiman: »Neposreden rezultat bo', da bo imela Venezuela zdaj manjši realen dohodek kot pu dosedanjem načinu delitve dobička...« Briseno: »Novi davek velja za vsa podjetja, domača 'in tuja. Sploh pa so nove lestvice skromne v primerjavi z onimi v Združenih državah.« Holman (zasebno): »Trapasto je, da bi se Američani zanašali na oskrbo s surovinami, ki bi bila odvisna izključno od kake vojaške junte ali, kot na Srednjem vzhodu, od kakega nacionalistično prebujenega Arabca ... « Julio Diaz, minister za rudarstvo Venezuele (uradno v pismu »CreolU): »Vaša prošnja, da bi ponovno premislili naše ukrepe, je nesprejemljiva. Ti ukrepi so akt državne suverenosti in bodo izvedeni v celoti — « V tem je stvar: v boju med demokracijo in desetimi odstotki. Od izida tega boja je odvisno, ali bodo prihodnjič ameriški državniki na uradnih obiskih manj obmetani z gnilim sadjem ali bolj kot dozdaj (obmetavali jih bodo pa najbrž še nekaj časa...) Podpredsednik Nixon se gotovo še dobro spominja svoje turneje po Južni Ameriki. Doslej je v Venezueli šlo vse bol), ali manj tako kot je želela »Creole Oil CO«, konzorcij velikih ameriških petrolejskih družb. Venezuela, v katero so Američani vložili nekaj milijard dolarjev (za črpanje nafte v glavnem) je največji izvoznik nafte na svetu in drugi producent. Dobiček so doslej delili po formuli 50—50. Vladal je genaral Perez Jimenez, ki je postal diktator leta 1948, ko je bilo slišati, da misli vlada stranke »Accion Democratica« — pomembne levičarske dasi antikomunistične stranke podržaviti tuja podjetja. Zdaj je po nekajmesečnem medvladju vojaške junte prevzel oblast zakonito izvoljeni predsednik Romeo Betancourt, predsednik te iste stranke. »Accion Democratica« je spet tu in z veliko večino. Novi režim so v Z D.4 pozdravili z mešanimi občutki. Kot demokrat je Betancourt osebno dobrodošel, v kolikor pa bo izvajal svojo politiko, pa manj. Kaže, da jo misli, kajti že davno je izrazil mnenje, da je formula 50—50 zastarela. Betancourt ne misli na nacionalizacijo, ker sodi, da lahko na drug način več iztisne in brez prenaglih skokov lažje razvije zanemarjeno notranjost države. Toda Mr. Holman očitno ni zadovoljen. Prve grožnje so tu: zmanjšanje produkcije in s tem celotnega dohodka, pritoževanje nad »raznimi juntami in Arabci« in podobno. To zaenkrat še ni tragično. Bo pa, če ga bo podprl State Department. Latinska Amerika je v začetnih krčih nujnega gospodarskega razvoja, ki ga po mnenju Latineev ZDA ne podpirajo zadosti. Tudi večnih političnih kriz, v glavnem dela ZDA, ima zadosti. V Washing-tonu se bodo morali odločiti ali za demokracijo in dobre sosedske odnose — ali pa za deset odstotkov »Creole«. Interes ZDA v Latinski Ameriki ie sicer razumljiv in recimo — opravičen, toda samo od interesa in zasedanj Panameri ške Unije Južna Amerika ne more živeti. Poučnih primerov ne manjka: Sovjetska zveza se je letos prijavila kot glavni kupec bolivijskega bakra ir> čilskega solitra — Gre za demokracijo ali za deset odstotkov. Z desetodstotno demokracijo pa Južna Amerika ne more biti več zadovoljna. jkš Diplomatska kronika New Delhi. — Predsednik indijske socialistične stranke Ganca Sarah Singha je bil gost na večerji pri veleposlaniku Dušanu Kvedru v New Delhiju. REDNA TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Gospodarski odnosi z vsemi so v skladu z našo politiko BEOGRAD, 26. dec. (Tanjug). Na današnji redni tiskovni konferenci so predstavnika drž. sekretariata za zun. zadeve vprašali, kako komentira pisanje nekaterih časopisov v državah socialističnega tabora, ki si prizadevajo, da bi jugoslovanske sporazume o ekonomskem sodelovanju z nekaterimi zahodnimi državami prikazali zlonamerno in tendenciozno, pbsebno še nedavno podpisani sporazum o dobavah ameriških kmetijskih viškov Jugoslaviji. Ko je odgovarjal na to vprašanje, je predstavnik DSIP Drago Kunc poudaril: »V skladu z našo politiko razvijanja gospodarskih odnosov z vsemi državami, ki to žele, smo zadovoljni, ker je bil dosežen sporazum z ZDA o nakupu kmetijskih presežkov. — Kampanja, do katere je prišlo v nekaterih državah socialističnega tabora okoli tega potrjuje, da si prizadevajo za vsako ceno očrniti Jugoslavijo. Opozoriti moram, da so podobno kampanjo s podobnimi argumenti vodili tudi po 1. 1948 in je doživela popoln polom. Jugoslavija je ostala tisto, kar je bila — neodvisna socialistična država in je s tem, ne samo ovrgla vse take klevete, temveč tudi osvetlila protisocialistične namere tistih, ki so to kampanjo vodili.« Ko je odgovarjal na vprašanje nekega novinarja o izjavi šno trajno in neposredno prenehanje teh poskusov.« Na zadnji tiskovni konferenci je postavil dopisnik moskovske »Pravde- predstavniku državnega sekretariata za zunanje zadeve dve vprašanji o tem, kako ocenjuje predloge Sovjetske zveze, ki jih vsebujejo deklaracija, poslana državam članicam NATO. Ko je tedaj odgovoril na ta vprašanja. je predstavnik državnega sekretariata dejal, da gre za vrsto konstruktivnih predlogov, ki lahko koristno služijo za pogajanja o rešitvi vprašanja evropske varnosti. Na današnji konferenci je nek’ novinar vprašal predstavnika sekretariata, kako ocenjuje dejstvo, da moskovska »Pravda« sploh ni objavila odgovorov svojemu dopisniku. Predstavnik državnega sekretariata je odgovoril: »Tudi sam sem opazil, da sovjetski zunanjega ministra Sovjetske tisk ni objavil našega mnenja, zveze Gromika pred Vrhovnim Odgovor na to, kaj je_ temu sovjetom ZSSR, da je sovjet- vzrok, ne iščite pri -meni.« ska vlada pripravljena takoj v Firencah se je pred nekaj podpisati sporazum o prene- dnevi začel proces proti pri-hanju jedrskih poskusov, je padnikom »Beneške čete-. S Drago Kunc dejal: tem v zvezi so se novinarji za- »To pripravljenost ZSSR, da nimali, če bi predstavnik dr-podpiše sporazum o preneha- žavnega sekretariata želel to n ju jedrskih poskusov, imamo komentirati in ce je jugos za zelo pozitivno, ker je zna- vanska vlada prejela ™S<> no, da se Jugoslavija že več na svojo noto italijanski v let vztrajno prizadeva za splo- v zvezi s tem procesom. _________ _________________________ »Začetek razprave proti pri- padnikom .Beneške čete’,— je Iddiisfcl načrt « Izboljšanje vo povzročil ogorčenje. ljudske socialistične stranke Verzija govora Kopeckega \ poročilih Reuterja in Je nekaterih tujih časopisov iz Prage je namreč vsebovala grobe napade na predsednika Tita, ki pa jih ni bilo v verziji govora, objavljenega v »Rude Pravo-. Predstavnik državnega sekretariata je odgovoril, da se je en obisk veleposlanika Petriča nanašal na govor podpredsednika vlade ČSR Kopeckega. »Po nalogu državnega sekretariata za zunanje zadeve,- je dejal Kunc, »je jugoslovanski veleposlanik v Pragi Petrič obiskal zunanjega ministra CSR Davida, ki mu je dejal, da je avtentičen tekst govora podpredsednika vlade CSR Kopeckega objavljen v listu »Rude Pravo« in da je glede na to verzija Reuterja tn nekaterih tujih časopisov neutemeljena.« Predstavnik državnega sekretariata je s tem v zvezi še dodal: »Jugoslovanska veleposlanika v Pragi in Budimpešti sta na osnovi navodil vlade FLRJ protestirala pri vladah ČSR in LR Madžarske zaradi hudega napada na FLRJ v skupni deklaraciji državno-partijskih delegacij CSR in Madžarske ter v sovražnih govorih, ki so jih imeli ob tel priložnosti.« - .: :• ' Na majhnem otoku Lombok je najvišji vulkan v Indoneziji Rindjani. Visok je 3776 m. »Mali« vulkanski stožec se dviga 400 m nad vulkanskim jezerom. Prispevek Bandnnga za mir kmetijstva Dew Delhi, 26. dec. (Tanjug). V prihodnjih nekaj letih si bo Indija prizadevala čimbolj razviti svoje kmetijstvo, in sicer s povečanjem števila svojih zadrug. Pomanjkanje hrane je eden od naj večjih notranjih problemov države. Uradne analize kažejo, da je indijska kmetijska proizvodnja kljub izobilju sonca in vode med naj nižji mi na svetu. To gre predvsem na račun primitivne obdelave zemlje in razdrobljenosti vaških gospodarstev. Vprašanje kmetijstva bo eno glavnih vprašanj na prihodnjem zasedanju letne konference kongresne stranke, ka se začne dne 7 januarja v Nagrupu. »Hindu-stan Timesa predvideva, da bodo na tem zasedanju sprejeli sklep o preusmeritvi kmetijstva na zadružno osnovo. Po prvih načrtih naj bi Be » prihodnjem tretjem petletnem načrtu / kmetijska proizvodnja povečala za 100 odstotkov. Pri tem pa naj bi odigrale pomembno vlogo zadruge. Mikojan dobil ameriški vizum Moskva, 26. dec. (AP) Ameriško veleposlaništvo v Moskvi ie izdalo danes tromesečnj vizum prvemu podpredsedniku sovjetske vlade Anastasu Miko-ianu, ki bo v bližnji prihodnosti obiskal ZDA. Znano je, da je v zvezi s tem procesom jugoslovanska vlada poslala italijanski vladi protestno noto. Ponovno bi rad poudaril, da je omenjeni proces v nasprotju z obveznostmi Italije, ki jih ima po mirovni pogodbi in ni v skladu z obstoječimi odnosi med obema državama. Odgovor na našo protestno noto smo prejeli in ga sedaj proučujemo« Ko je odgovarjal na vprašanje v zvezi s tistim delom poročila o aktivnosti zahodno-nemškega zunanjega ministrstva, ki govori o odnosih z Jugoslavijo, . je predstavnik državnega sekretariata dejal: »Čeprav se kohzulami trgovinski in turistični odnosi med Jugoslavijo in federalno republiko Nemčijo razvijajo na precej zadovoljujoč način in ob obojestranskem spoštovanju obstoječih sporazumov, je dejstvo, da so diplomatski odnosi prekinjeni, negativen faktor.« Novinarji so zatem zaprosili predstavnika državnega sekretariata, da bi jim pojasnil vzroke dvakratnega obiska jugoslovanskega veleposlanika v Pragi, Petriča, v fješkoslov. zunan. ministrstvu. Poleg tega so se novinarji zanimali, če je jugoslovanska vlada pri češkoslovaški vladi pod vzela korake, da bi se pojasnilo vprašanje govora, ki ga je imel nedavno podpredsednik vlade CSR Kopecki na kongresu (Nadaljevanje s 3. strani) danes imamo nekakšno »koeksistenco«. Nekateri mislijo, da je v tem, ker člo zdaj še ni izbruhnil vojni spopad, tudi že koeksistenca in da ie tako stanje že samo po sebi rešitev. No vidijo pa, ali nočejo uvideti, da koeksistenca, ki temelji na razdelitvi sveta na dva tabora s težnjo po vse večjem oddaljevanju, nujno mora peljati v katastrofo. Narobe je torej misliti, da je koeksistenca vprašanje taktike, vprašanje premora in premirja, ne pa trajna potreba, potr-ba miru in plodnega mednarodnega sodelovanja. To .je bistveno napačno pojmovanje o možnosti koeksistence med bloki, ki izhaja iz že pridobljenih blokovskih položajev. Jasno, da je tako pojmovanje koeksistence v nasprotju z bistvom koeksistence. Tako pojmovanje koeksistence ne more prispevati k odstranitvi nevarnosti vojn, n.e more pa podpreti tudi razvoja k napredku. Koeksistenca ne more Siti stanje, v katerem živimo že leta in leta, stanje, v katerem nevarnost voj n.e ni bila dokončno odstranjena, pa tudi dzgledi za zagotovitev miru se niso odprli. Predvsem moramo upoštevati dejstvo, da so danes na svetu države z različnimi družbenimi ureditvami, z različnimi stopnjami gospodarskega razvoja, z različnimi oblikami politične organizacije, in z nasprotnimi ideološkimi pogledi. Te razil-ke so posledice zgodovinskega razvoja in različnih pogojev družbenega razvoja v posameznih deželah. Kakšen bo nadaljnji družbeni razvoj v tej ali oni deželi, je njena notranja zadeva. Vtikanje od zunaj, da bi jim vsilili določeno smer razvoja ob utvari, da je n.a ta način mogoče zabrisati razlike med družbenimi ureditvami, ki jih danes imamo in ki bodo nujno še lep čas morale biti zaradi neenakomernega razvoja in različnih pogojev — lahko samo izzove spopade in, spravi v nevarnost mir na svetu. nemu bloku, nimajo na voljo mogoope vojaške ali. gospodarske sile. Nasprotno, gospodarski in vojaški potencial velikih sil je v zgodovini še ne videna združitev materialnih sil. To zavaja nekatere k napačnim sklepom, da politika, ki se ne naslanja na bloke, nima prihodnost. Mi, tako mnenje, odklanjamo kot napač- no in škodljivo. Globoki realizem politike aktivne, miroljubne koeksistence je prav v tem, da je ta politika v največji meri v korist vseh narodov, tudi tistih v nasprotnih vojaško-političnih blokih, pa tudi tistih, ki ne spadajo v te bloke, v korist sveta kot celote. JEDRSKO OROŽJE JE OROŽJE Z JI VOJNO BREZ ZMAGOVALCU V preteklosti se je veljkim silam posrečilo vsiliti, svojo voljo materialno šibkejšim narodom s tem, da so pošiljale tja oborožene odprave nekaj sto ali tisoč ljudi, ali pa zgolj z demonstracijo nekaj vojnih ladij. Take odprave so po navadi opravile svoj 4. tj BISTVO AKTIVNE KOEKSISTENCE IN NAPAČNO POJMOVANJE 0 »KOEKSISTENCI« MED BLOKI Tako pojmovanje koeksistence zahteva ne le odpoved uporabi sile ali reševanje sporov na miren način, temveč še precej več. Zahteva vsakdanje napore za ustvaritev potrebnih pogojev za postopno reševanje sporov, za razorožitev, za gospodarski An kulturni dvig sveta, za pomoč nezadostno razvitim deželam, za konstruktivno miroljubno tekmovanje na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugih področjih, kakor tudi za dvig proizvajalnih T7.yni.ni SO DELEGATE ZA KONGRES ITALIJANSKE SOCIALISTIČNE STRANKE Avtonomisti imajo večino OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA RIM, 26. dec. (Po telefonu.) Med božičnimi prazniki je v prestolnici zamrlo vse politično življenje; politiki so se namreč, kakor vsi ostali Rimljani umaknili v družinski krog. Neposredno pred božičem je bila odstranjena kleč, ob katero bi utegnila zadeti Fanfanijeva vlada, namreč tako imenovani »primer Preti.« Socialno demokratski minister za finance je umaknil svojo ostavko in Fanfani bo kot zunaji minister nespremenjene vlade lahko takoj po novem letu poročal o zasedanju Atlantskega pakta in o svojih razgovorih v Bonnu in v Parizu zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice, ki se bo v ta namen sestala na Izrednem zasedanju, kajti parlamentarne počitnice trajajo, kot je znano, do 20. januarja. Teden pred novim letom lahko napravimo tudi približno oceno tistega, kar se bo zgodilo v Neaplju med 15. in 18. januarjem, na kongresu socialistične stranke, to je na kongresu, ki bo nedvomno imel izredno pomemben vpliv na nadaljnji razvoj italijanskega političnega življenja. V glavnem so se končali pokrajinski kongresi, na katerih so na podlagi glasovanj o posameznih resolucijah avtonomističnih, levih in Bassovih — volili delegate za nacionalni kongres. Ker so zaključeni tudi kongresi v ključnih federacijah — Milano Bologna Ferrara in Rim — v katere ie vključena ena petina vseh vpisanih članov PSI, moremo, že na podlagi rezultatov v teh federacijah sklepati o približni podobi, ki io bo dal neapeljski kongres. V omenjenih štirih federacijah Je dobila avtonomistična Nennijeva struja večino, ki je niti najbolj optimistični avtonomisti niso pričakovali. V Ferrari na primer niso pričakovali več kot 70 odstotkov, dosegli pa so skoraj 83 odstotkov. V Rimu so dosegli 77,6 odstotno večino, v Milanu 77,2 odstotno, v Genovi 92 odstotno itd. Značilno ie, da je odstotek dobljenih glasov tud: tam. kjer niso dobili večine, skoraj povsod večji od predvidenega. De v nekaterih manj pomembnih federacijah ie ta odstotek nižji od predvidenega. V nacionalnem merilu so po podatkih iz avtonomističnih virov rezultati dosedanjih pro-vincijskih kongresov naslednji: avtonomisti 58.89 odstotkov. levica 27.95 odstotkov Basso 7,95 odstotkov, ostalo lokalne liste. Po podatkih iz tiskovnega urada leve struje pa so dobili avtonomisti le 52 odstotkov v nacionalnem merilu. Čeprav je odvečno in tvegano delati progroze za potek kongresa, pa navedeni rezultati le nekaj povedo. Nenni je v notranje-partijski polemiki odgovoril na pismo, ki mu ga je poslala levica z zahtevo naj pojasni, kaj razume pod »razčiščen jem v k^čanskodemo-kratski stranki — politični čudež ali sodelovanje s Fanfani-iem — z naslednjimi besedami: »Ali naj stojimo pri oknu prekrižanih rok in štejemo kr-ščanskodemokratske upornike, enkrat tiste, ki streljajo na Fanfanija, drugič tiste, ki streljajo na Scelbo? Ali naj kot leta 1922 prekrižanih rok ‘gledamo, kako se vrste vladne krize po verižni reakciji in dovolimo, da nastalo praznino napolnijo fašisti? Tu ni potreben noben politični čudež, marveč določena politika. Socialisti lahko vodimo tako politiko. samo če bomo ob prar vem času spregledali, v kakšne ekstreme vodita Fanfani ali Scelba italijanske demokratične ustanove. Vsaka borba zahteva perspektivo. Iz lastnih in zgodovinskih izkušenj vem. da politika ne dopušča praznine, kot ’ ie ne dopušča narava.« Odgovor, ki zgovorno kaže. da socialisti ne nameravajo biti poborniki vladnih kriz za vsako ceno! M. Šuštar sii’1 družbe na višjo stopnjo. To se pravi, da je koeksistenca v bistvu dinamičen, napreden razvoj, ki mora prinesti olajšanje napetosti, postopen prehod iz blokovskih okvirov, krepdtev mednarodnega zaupanja in reševanje nesporazumov z miroljubnimi sredstvi. Brez takega enakopravnega sodelovanja vseh narodov in držav, velikih in majhnih, ni koeksistence, temveč samo gospodovanje, dosedanja mednarodna praksa pa je že večkrat pokazala, da gospodovalne težnje niso v skladu z zahtevami današnjega razvoja in da morajo propasti. Ce govorimo o aktivni miroljubni koeksistenci, ne mislimo, da gre za določena načela, ki jih vlade posameznih držav lahko po volji uporabljajo ali pa ne, sodimo, da so to osnovna načela, na katerih naj bo zgrajena organizacija sodobnega sveta in da se morajo teh načel vse vlade obvezno držati. Po težkih izkušnjah iz druge, svetovne vojne so nekatera do tedaj nepriznana ali nepopolna priznana, pa tudi teptana načela, ki so bila dolgo dobo izraz teženj miroljubnega človeštva, vnesli v Ustanovno listino Združenih narodov kot predpise pozitivnega mednarodnega prava. Med temi predpisi najdemo tudi prvine politike aktivne miroljubne koeksistence. Tudi v rhednarodni praksi so načela aktivne, miroljubne koeksistence prinesla številne, pozitivne rezultate, kadar so jih pač uporabljali. Če ta načela še niso končno in splošno priznan, še ne pomeni, da niso primerna za splošno rabo, temveč, da so le še zmeraj na delu tiste sile tega sveta, ki- mislijo, da lahko zaustavijo zgodovinski razvoj s pomočjo starih metod in preživelih oblik. . Ni pa zadosti samo razglasiti naša načela. Vprašanj, ki so v ozadju spopadov in nemirov našega časa, ni mogoče rešiti z eno samo potezo, zato ne smemo zapirati oči pred stvarnostjo. Nasprotno, truditi se moramo s takim svetom, kakršen je in s svojimi napori prispevati, da se bo počasi spremenil. To ni lahka in preprosta naloga, kajti narodi, ki to hočejo, posebno v tistih deželah, ki ne pripadajo nobe- posel v nekaj dneh ali tednih. Danes se velikim silam ne posreči več, da bi spravile na kolena iste narodne niti po večletnem vojskovanju s sto tisoči najsodobneje oboroženih vojakov, čeprav je danes razmerje materialnih sil v vsakem oziru veliko bolj neugodno za narode, ki se borijo za svojo svobodo. Če govorimo o vsem tem tukaj v tej junaški deželi, ni treba hoditi daleč pcT primere za to trditev. Sicer pa take primere lahko najdemo povsod na svetu. Veliki val osvobajanja materialno šibkejših narodov izpod kolonialnega ali njemu podobnega jarma se resnično časovno strinja prav z najhitrejšo in največjo rastjo gospodarskega in vojaškega potenciala razvitih držav, predvsem pa velikih sil. Rušilno jedrsko orožje, od katerega šo njegovi tvorci pričakovali, da jim bo prineslo gospostvo nad človeško usodo na celem svetu, je najprej zasužnilo nje same. Postalo je sredstvo, ki grozi uničiti tiste, ki so ga ustvarili. Slepa sila vojaških strojev, oboroženih s tem orožjem, je preskočila okvir klasičnega sklepanja, ki je v vojni videlo samo nadaljevanje zunanje politike z drugimi sredstvi. Zamišljeno je bilo kot najmogočnejše orožje za zmago, izkazalo pa se je edino kot orožje za rušenje in vsesplošen poraz, kot orožje za vojno brez zmagovalca. Če tako razumemo odgovornost dežel, ki so zunaj blokov, mi dovolite, da izrazim globoko priznanje naporom vaše dežele v korist prej navedenih ciljev. Že samo dejstvo, da ie bila vaša dežela ena od organizatoric prve azijsko-af riške konference In da je bila ta konferenca pri vas, v tem zgodovinskem mestu, je ena od manifestacij vašega prispevka. Mi, v Jugoslaviji. smo z nenavadno pozornostjo spremljali delo te konference, zato. ker ie razpravljala o vprašanjih, ki so največjega pomena za ves svet in zato ker ie poudarila načela, v katerih ie bistvo aktivne, miroljubne koeksistence .po katerih se ravnamo tudi ml. Že v dejstvu, da se je konference udeležilo 29 držav z različnimi državnimi ureditvami, ki so zastopale ljudi različnih ras. političnih Ideologij < In verskih čustev, pa tud; v dejstvu, da so našle načine za konstruktivno razpravo o spornih vprašanjih in za Iskanje skupnih stališč, smo videli dokaz življenjske sile, načela aktivne, miroljubne koeksistence. Danes ie čisto jasno, da je konferenca v Ban-dungu uspela zato, ker pri razpravi o vprašanjih .nadvse važnih za ves svet. niso začenjali PTi tistem, kar. ločuje, temveč so Iskali tisto, kar ie skupno vsem deželam azijsko-afrlške-ga področja. Na ta način ni bilo težko odstraniti vse, kar razdvaja! Silno koristno za človeštvo bi bilo, če bi ta način sprejeli kot splošno metodo v mednarodnih odnosih. Ponosni smo. ker z vašimi narodi in z vsemi miroljubnimi silami sveta sodelujemo za dosego teh plemenitih ciljev. Dragi prijatelji, bodite prepričani. da se tudi naši znanstveniki in študenti In sploh vse naše ljudstvo zelo ; zanimajo in želijo, da bi čimbolj vsestransko in podrobno spoznali temeljne značilnosti vašega notranjega razvoja In vaše poglede na dogajanje na svetu. Naši ljudje Se zavedajo velike resnice, da vzajemno spoznavanie prispeva h krepit- vi zaupanja in utrjevanju prijateljstva med narodi m državami. Še enkrat se vam zahvaljujem za priznanje, ki ste mi ga izkazali dane.c in izročam univerzi v Bandungu in drugim znanstvenim zavodom vaše velike dežele, pa tudi vam tukai in prijateljskemu indonezijskemu ljudstvu prisrčne pozdrave in najboljše želje naših znanstvenikov. študentov in vseh naših delovnih ljudi v prepričanju, da bo tudi ta slovesnost spodbuda za okrepitev’ znanstvenega. kulturnega in vsakršnega sodelovanja in prijateljstva med Indonezijo in Jugoslavijo.« Najnovejši dosežki na področju osvajanja atomske energije so odprli doslej neslutene možnosti za nagel napredek človeštva, če bi jih uporabili v miroljubne namene kot bi to po logiki tudi moralo biti. Na žalost pa so danes stalna grožnja človeštvu zaradi tega, ker (za-enkrat še služijo kot grozotno orožje uničevanja. Poglavitna sila, ki se je z uspehom uprla materialr.i premoči visoko razvitih držav, je veliko zgodovinsko prebujenje narodov, ki jo spremenilo stotine milijonov ljudi v aktivne ustvarjalce zgodovine. To prebujenje je neločljiv spremljevalni pojav sodobnega načina proizvodnje in ie odločilna protiutež nadoblasti tistih, ki imajo v rokah ta sodobna sredstva proizvodnjo. Narodi bivših kolonij, predvsem narodi Azije in Afrike, niso danes odgovorni samo za obrambo neodvisnosti svojih dežel, temveč nosijo tudi dober del odgovornosti za konstruktiven razvoj človeške zgodovine sploh. Dežele teh narodov postajajo bolj in bolj prizorišče številnih, velikih spopadov sodobnosti. r.iihova vloga v svetovni politiki na ie iz leta v leto pomembnejša Razumljivo, kajti poleg zemljepisnega in gospodarskega pomena teh dežel se v njih v naiširšem obsegu razvija tudi odločilni činitelj, k; poganja zgodovino človeška družbe St. 302 —' 27. DECEMBRA - 53 7 SLOVENSKI POROČEVALEC J ib. N 1 Pritožbe mladine Z občinske mladinske konference v Novem mestu Dobro poročilo, dobra udeležba in premalo razprave, to bi bila lahko okvirna ocena mladinske konference občine Novo mesto, ki je bila te dni. V novomeški občini je 45 aktivov LMS, od tega 25 va-Skih. Pri vseh zadrugah so bili ustanovljeni aktivi mladih zadružnikov. Ker ni nihče z njimi delal, je njihovo delo zamrlo. V zadružnih svetih je povprečno 25 odstotkov, v upravnih odborih kmetijskih zadrug pa 18 odstotkov mladih zadružnikov. To je prvič, da je toliko število mladih pri-, šlo v vodstva kmetijskih zadrug. Ivo Lapajne šestdessiletnik Pred nekaj dnevi je praznoval 60 let življenja in dela Ivo Lapajne, urednik Uradnega lista LK Slovenije. Decembra 1893 se Je rodil v Idriji kot sin delavske^ družine, njegov oče je bil rudar v idrijskem rudniku živega srebra. Ivo Lapajne je v Idriji o b i s K o -val osnovno šolo, zatem pa realko, prav tako v Idriji. Toda vojna vihra prve svetovne vojne tudi njemu ni pustila dokončati študija na realki. Po končani prvi svetovni vojni se Je vrnil pod očetov krov. Da bi končal študije na realki, se je priglasil k izpitom. Toda novi italijanski oblastniki mu tega niso dovolili. Za tem, ko Je poskusil srečo že dvakrat brez uspeha, je po tretji priglasitvi le končal preostala dva razreda in maturo. — Vendar zanj pod novimi oblastniki v rodnem kraju ni bilo kruha. Kmalu so ga internirali v Cormo, od koder se je vrnil po 14 dneh, od doma pa Je nedolgo potem, leta 1920, pobegnil brez vsakih sredstev v Jugoslavijo, v Ljubljano. Tu se je vpisal na filozofsko fa- mt lir- mmm mmm I m kuiteto ljubljanske univerze, kjer je študiral zgodovino in zemljepis. Ker pa brez sredstev ne bi mogel nadaljevati študija je začel svojo novinarsko pot. Čeprav je bilo življenje zavednih Slovencev med vojna težavno, ni klonil pred tistimi, pred katerimi je moral zapustiti topel in skrben očetov dom,ek in oditi po'svetu. Vso vojno je ostal brez službe. Od avgusta 1945 ga zopet dobimo kot aktivnega novinarja, kar je bil pravzaprav vseskozi od leta 1921, toda tokrat kot tehničnega urednika »Uradnega lista SNOS in XVS«, pozneje pa »Uradnega lista LRS« in končno'Od 1851 do letošnjega leta kot odgovornega in glavnega urednika ter direktorja tega lista. Novinarsko udejstvovanje našega jubilanta Ivota Lapajneta je bilo vseskozi in vsepovsod plodno. Kot aktiven član novinarske organizacije je imel največ zaslug za takratno razstavo slovenskega tiska. Tudi po drugi svetovni vojni je samostojno priredil za tisk in tehnično opremil nad 190 publikacij in knjižnih izdaj Uradnega lista LRS. Za v-ztrajno prizadevanje pri delu, za trud, ki ga Je v-ložil v delo. je prejel poleg mnogih pohval tudi Red dela III-stopnje. Našemu jubilantu želijo sodelavci še mnogo zdravih in srečnih dni in hkrati tudi še mnogo uspehov pri delu. Ne glede na šibko politično delo z mladino, se je mladina novomeške občine v lepem številu odzvala za delo pri gradnji avtoceste. V mladinskih brigadah je letos delalo nad 200 mladincev in mladink iz novomeške občine. Zanimivo je, da je bilo v prvi brigadi med 104 mladinci in mladinkami kar 77 takih, ki do tedaj niso bili člani mladinske organizacije, pač pa so jih sprejeli šele v brigadi. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da je mladina preveč prepuščena sama sebi. Vsi so se pritoževali, da nimajo nobene pomoči ostalih organizacij. Mladinski aktiv na Gabrju ima redne sestanke, toda ni se še dogodilo, da bi na te sestanke mladine prišel kdo od starejših, to je član odbora SZDL, ali Zveze komunistov. Za proslavo 29. novembra so prosili pomoč, pa je niso do-' bili. Tudi iz obč. komiteja dobe premalo pomoči. Vse leto jih je le enkrat obiskal član občinskega komiteja LMS. — Mladina želi, da bi prišel kdo, ki bi ji tolmačil razne stvari, ki jo zanimajo. Za mnoge aktive je vprašanje prostor, kje naj se sestajajo. V Smarjeti bi se lahko sestajali v šoli. Tega jim ne dovole, češ da nima kdo čistiti prostora. Cisto gotovo bi to zadevo lahko rešili, če bi se zanjo pozanimali člani drugih organizacij. — Na splošno so mladinski sestaniki slabo pripravljeni, suhoparni in zato neprivlačni za mladino. Kot že prej, je tudi ta konferenca pokazala, da je mladina voljna delati, da se želi izobraževati, želi se z vsem svojim elanom vključiti v Črnomelj Te dni je bila v Črnomlju I. seja odbora za proslavo 40-letnice ZKJ za področje črnomaljske in semiške občine. Da bi bilo delo odbora čimbolj uspešno so formirali tri komisije, ki naj bi pritegnile k sodelovanju še druge tovariše. Te se bodo ukvarjale z zbiranjem zgodovinskega gradiva in politično dejavnostjo v preteklih 40 letih. Gradivo bodo objavili v posebni brošuri, ki bo pomemben prispevek _ k ohranitvi krajevne zgodovine. Ribnica SKUD »Tine Rožanc« je nastopilo s svojo folklorno skupino, ‘ harmonikaškim zborom in mešanim pevskim zborom te dni v Ribnici, v dvorani TVD Partizan. Najprej so nastopili za vojaštvo, nato pa še za ostalo občinstvo. Harmonikarji so zaigrali pet skladb, folkloristi pa so se predstavili z različnimi plesi. Posebno gorenjski so bili gledalcem všeč. Pevski zbor je zapel več narodnih in umetnih pesmi. M. S. Povozil ga je vlak Včeraj zjutraj so našli na kamniški progi pri 21 km med tiri Janeza Porovneta, doma iz Podgorja pri Kamniku. Komisija, ki je prispela je ugotovila, da ga je povozil prvi jutranji vlak, ki je peljal iz Kamnika v Ljubljano. Porovne Je odšel od doma v službo že predvčerajšnjim. Domnevajo, da je verjetno zaSel med tire, kjer ga je povozil vlak. PRIREDITVE DEDKA MRAZA V LJUBLJANI 27. DECEMBRA OTROŠKO ZABAVIŠČE na Gospodarskem razstavišču. Začetek ob 8. uri, pa do 18.30. Predstave v Veliki dvorani: prva ob 10., druga ob 15., tretja ob 17. uri. Prva predstava je za pionirje osnovnih šol občine Bežigrad, druga predstava je za pionirje osnovnih šol občine Center, tretja predstava je za pionirje osnovnih šol in cicibane občine Bežigrad). Za navedene predstave je mogoče dobiti še manjše število vstopnic pri dnevni blagajni. Vstopnice za otroke 10 din, za odrasle 30 din. REVIJA OTROŠKIH OBLAČIL: Začetek ob 19. uri v Veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. — Vstopnice po 30 din so v prodaji pri dnevni blagajni. GLEDALIŠČA: Drama: Mihalkov: »SESTERO MUŠKETIRJEV«. Zaključna predstava za osnovno šolo Mengeš. Ob 14.30. Mestno gledališče: Tagore: »POSTNI URAD«. Zaključna predstava za otroke IEV. entjakobsko gledališče: J. Spitzer: »POGUMNI TONČEK«, pravljična igra z godbo in plesom. Ob 16. uri. Obrtniško gledališče: pravljična igra »JANKO IN METKA«. Ob 16. uri. Mestno lutkovno gledališče: N. Simončič: »ZME- ŠNJAVA«, predstave v Tržiču ob 9., 11. in 14. uri, predstava v Preddvoru ob 16. uri. KINEMATOGRAFI: Kino »Sloga«: »PISANI FILMSKI PROGRAM«, predstava je za otroke ob 10. uri; vstopnice enotne po 30 din. Kino »Vič«: »PISANI PROGRAM«, predstave za otroke ob 15. uri; vstopnice enotne po 30 din. Kino »Soča«: »HEIDI« s Shirley Temple v glavni vlogi. Predstave za otroke ob 15. in 17. uri. Mladinski kino: »PROGRAM RISANK«, predstave ob 10. in 15. uri, ob 17. uri poljski film »SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA OKNA«, ob 19. uri sovjetski barvni film »NOVOLETNI PLES«. Zavod za šolski in poučni film bo predvajal ob 18. uri na Ajdovščini (izložba Iskre) program otroških zabavnih filmov. tok plodne graditve boljšega življenja, toda pri vsem tem potrebuje več pomoči in nemalokrat tudi več razumevanja starejših. Izredno važno je, kdo dela z mladino in kako dela. Dosti nerazumevanja za delo mladine je tudi v posameznih podjetjih. Tako so v Industriji perila v. Novem mestu obljubili, da bodo mladinkam, ki bodo obiskovale seminar, povrnili izgubljeni zaslužek, sedaj pa nočejo o tem nič slišati, čeprav gre za majhen znesek. Sklepi, ki so jih sprejeli po izvolitvi novega 17-članskega občinskega komiteja LMS in delegatov za okrajno konferenco, prav tako kažejo željo mladine po izobraževanju in še bolj aktivnem vključevanju v borbo za socializem. Tako bodo, kot so sklenili, že prihodnji mesec pričeli prirejati seminarje za vodstvo aktivov. Zavzeli se bodo za tesnejše sodelovanje z ostalimi organizacijami. Mladinske organizacije bodo predlagale najboljše mladinke in mladince za sprejem v Zvezo komunistov. Tudi prihodnje leto se bo mladina novomeške občine vključevala v mladinske delovne brigade. S pripravami za organiziranje mladinskih delovnih brigad bodo pričeli takoj. (r) < Tako rešujmo vprašanje kadrov Novoletne Izložbe — paša za oči naših najmlajših. Trg s kmetijskimi pridelki Mariborski trg je razmeroma- M.''Sobota slabo-založen. Največja je ponudbi sadja, svežega in kislega zelja ter perutnine. — Povsem malo je krompirja, ki ga nudijo zasebniki, medtem ko preskrbovalno podjetje »Povrtnina« sploh nima krompirja v prodaji že nekaj dni. Po ocenah trgovine je v kleteh v bližnji okolici mesta okoli 400 vagonov krompirja, v bivšem ptujskem okraju pa celo okoH 1000 vagonov. Izboljšala pa se je založenost z Jajci in solato, s čimer preskrbuje trg »Povrtnina«. Na Koprskem se je izboljšala preskrba s krompirjem in jajci. Krompirja je za sproti, Jajc pa je dovolj po razmeroma visokih cenah 29—30 din, primerna intervencijska cena bi bila okrog 24 dinarjev. Preskrba z maslom Je slaba. Zaradi ugodnega vremena se je ponudba kmetijskih pridelkov v Celju povečala. Ugodna je tudi ponudba zgodnje zelenjave iz Dalmacije, kar kaže, da je letošnji pridelek dober. Trenutno so edino težave z nabavo krompirja, ki se ga dobavlja le prioritetnim krajem. Na Goriškem se Je v zadnjih tednih povečala ponudba goveda, telet in prašičev takb, da odkupljene količine krijejo potrošnjo mesa v okraju. Na področju novomeškega okra. Ja Je bila ta mesec nekoliko večja ponudba pitanih svinj. Navzlic temu so cene ostale neizpreme-njene. Spričo izredno toplega vremena, kar vpliva na nesnost kokoši, se je ponudba jajc precej povečala. Prodajalci nudijo jajca tudi pod uradno določeno najvišjo ceno. Pretekli teden se Je cena jajc sukala okoli 20 din za komad v Bell krajini in okoli 24 dinarjev za kos v Novem mestu. Okraj Cena Cena Cena pri KZ na drob. na deb KROMPIR: Ljubljana 14 12 Maribor 10.50 14 11 M. Sobota 8—9 11 Koper 18 17.50 Celje 10.50 15 13.50 N, Gorica 10.50 13 N. mesto 10.50 12 10.50 ZELJE: Ljubljana 18 16 Maribor 22 30 26 M. Sobota 10 15 Koper 12 25—30 Celje 12 18 15 N. Gorica 18 N. mesto 15 Čebula: Ljubljana 55 49 Maribor 50 56 52 M. Sobota 35 55—75 Koper 60—80 Celje (mak.) 35 55 49 N. Gorica 55 N. mesto 60 CVETAČA: Ljubljana 65 55 Koper 25 40 Celje 58 90 72.50 SOLATA: Ljubljana 65 Maribor 58 68 62 M. 'Pobota ' a 60 Koper , 80—100 Celje 40 65 58 N. mesto 60 JABOLKA Ljubljana 32 28 Maribor 20 24—28 M. Sobota 12—16 18 Koper 23 25—45 Celje 22 29 25 N. Gorica la 23 30 N. Gorica Ila 16 . 20 N. mesto 23 35 30 GROZDJE Ljubljana 150 128 Maribor \. (smeder.) 120 150 136 Koper 160 Celje 160 140 HRUŠKE; Ljubljana 52 42 N. Gorica 24 30 GOVEDO SRED.,KVALITETE: Ljubljana 270 Maribor 118 220—280 Koper 125 250 M. Sobota do 135 269 Celje 115 270 N. Gorica 115 270 N. mesto 95 270 TELETA: - Ljubljana 360 Maribor 198' 320—36» Koper 220 ". 355 M. Sobota 130—150 340 Celje 190 320 N. Gorica 205 345 V. mesto 200 340 PRAŠIČI: Ljubljana 380 Maribor 199 350—380 Koper 190 375 M. Sobota 145—195 370 Celje 205 360 N. Gorica 190 359 V. mesto 203 360 JAJCA: Ljubljana (nvož.) 24 Maribor 23 24 Koper 29 M. Sobota 16 18 Celje 21 24 23 N. mesto 20—24 MLEKO: Maribor 17—25 36 Koper 25 36 M. Sobota 20—23 26 Celje 24 36 V. Gorica 24 32 N. mesto 23 32 HOKEJ NA LEDU KAC : Jesenice 9:3 JESENICE, 26 dec. Sinoči je bila na Jesenicah mednarodna hokejska tekma med ekipama celovškega KAC in domačimi hokejisti. Gostje so zmagali z visokim izidom 9:3 (3:0, 5:1, 1:2). Avstrijski gostje so zmagali povsem upravičeno, ker so bili v prvih dveh tretjinah igre popolni gospodarji na ledu. Domačini so v tem času docela odpovedali, medtem ko so se Celovčani borili za vsak meter prostora. Sele v zadnji tretjini so se domačini nekoliko popravili, vendaT to ni bilo dovolj, da bi bili znižali že tako visoko izgubo r golih. Strelca golov sta bila Felc (2) in Dolinar 1. Sodila sta Wolkov-ski in Medja. Gledalcev je bilo 500. ' K- Pomanjkanje strokovnih kadrov je problem, ki teži vse organizacije in šole. Res je sicer. da smo vsa leta Po vojni prirejali tečaje za vodnike, trenerje in inštruktorje, vendar ie bilo teh tečajev vse premalo. V glavnem so bili dosedanji tečaji že na višji ravni, torej republiški. primanjkovalo pa je takšnih tečajev v okrajnem in društvenem merilu, ki bi dali množico novih vaditeljev za preprosta vaška društva. Okrajna zveza »Partizan« Ljubljana se je pred kratkim uspešno lotila reševanja tega perečega problema. V 16 krajih j e ustanovila posebne centre. Strelci za praznik JLA Tudi v Novem mestu je strelski špoart v zadaji-ti letiti lepo n aec UbUuvsiii- »Gozd«. Uprizori Dr-D »Svoboda Center« Kranj Izven. GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE Sobota, 27. dec. ob 15. 17: M. V. Djordjevič: »Grašek«. Pravljična igra v 5 dejanjih — Zaključeni predstavi za terene c t: Novoletni jelki. Nedelja. 28. dec. ob 9 m 11: M. V. Djordjevič: »Grašek«. Gostova- nje v Lescah. Ob 15 in 17: M. V. Djordjevič: •Grašek«. Gostovanje v Radovljici. Ob 19.30: A. Huxlev: »Giocondin smehljaj«. Drama v 9 slikah. — Izven. Zveze 7. vlaki ugodne. — Ponedeljek. 29. dec. ob 15 in 17: M. V. Djordjevič: »Grašek«. Zaključeni predstavi za terene ob Novoletni jelki. Torek, 30. dec. ob 15 in 17: M. V. Djordjevič: »Grašek«. Zaključeni predstavi za terene ob Novoletni jelki. Petek. 2. jan. ob 19.30: A. Huxley: »Giocondin smehljaj«. Izven. Sobota, 3. jan. ob 19.30: — M. V. Djordjevič: »Grašek«- Pravljič- na igra v 5 dejanjih — Režija in scena: Bojan Čebulj. Premierski abonma. Nedelja, 4. jan. ob 14.30: A. Hux-ley: »Giocondin smehljaj«. Iz- ven. Ob 19.30: M. V. Djordjevič: — »Grašek«. Za nedeljski Abonma. ■* Ostale karte v prodaji. Zveze z vlaki za vse predstave ugodne. Uprizoritev drame »Giocondin smehljaj« za Abonma Petek bo v oetek. 9. lan. 1959. ob 19.30 urL MT0PE0MET KRMI OBVESTILO Da omogoči obisk bolnikov v sanatoriju na Golniku, uvaja Avtopromet Kranj od 28. dec. 1958 dalje nov nedeljski vozni red avtobusne proge Golnik—Kranj—Ljubljana VOZNI RED GOLNIK - MANJ - LJUBLJANA 6.00 7.30 10.30 14.00 6.30 8.00 11.00 14.30 7.05 11.45 14.05 odhod 14.50 17.50 [ GOLNIK 15.20 18.20 I KRANJ 18.55 v LJUBLJANA prihod prihod 7.25 9.40 11.45 13.30 17.35 20.50 6.55 9.00 11.10 12.55 16.55 20.15 8.30 12.20 16.20 19.40 odhod OBJAVA Veliko SILVESTROVANJE bo tudi v dvorani Osrednje Študentske Menze na Miklošičevi cesti 12, kjer vas bo zabaval Akademski mali ansambel. Vstopnice so v predprodaji v blagajni Menze. — Vsaka kupljena vstopnica ima zajamčen prostor. Vabljeni! OBVESTILO Zvezni izvršni svet je sklenil, da ob novoletnem praznovanju državni organj in ustanove tudi v soboto 3. januarja 1959 ne bodo delali. V skladu s tem sklepom sedeži Narodne banke FLRJ ne bodo poslovali v soboto, 3. jan. ‘1959 s tem, da bodo poslovali v rednem delovnem času, kakor vsak delovni dan. v nedeljo. 23. decembra t. 1. Uprava centrale Narodne banke FLRJ za LR Slovenijo RTV LJUBLJANA SPORED ZA SOBOTO Rili/liski rhiiG^kM Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, S.OO, 10.00 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00. 5.00—8.00 Pisan glasbeni sporeči, 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 »Mladina poje« (Predstavljamo mladinska pevska zbora iz Vojnika in Ribnice); 8.30 Marjan Kozina: Baletna suita (Orkester Radia Ljubljana dirigira Uroš Prevoršek); — 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); Stane Potočnik: Kako Je Zlatko rešil Belo mesto; 9.30 Ritmi in melodije; 10.10 Od arije do arije; 11.00 Nastopa »Ansambel narodnih igara i pesama« kulturno umetniškega društva železničarjev »Bratstvo i jedinstvo« iz Subotice; 11.21 Domača zabavna glasba; 11.45 Pionirski tednik; 12.00 Pran Lhotka; Jugoslovanski capriccio; 12.15 Kmečka univerza: — Cvetka Vodopivec: Sirjenje stanovanjske skupnosti na vasi; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča: 13.50 25 minut slovenskih samospevov 14.15 Športna reportaža - Evgen Bergant: Štirje z jekleno voljo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knUžnega trga- 16.00 Slovenska pp & U N »• E R 1' i V ponedeljek, 29. t. m. koncert za rdeči abonma. Dirigent Carlo Zecchi iz Rima. Na sporedu: Berlioz — Fantastična simfonija, Ma-lipiero — Ricercari za 12 instru- * mentov (izvajajo solisti orkestra SF) ter Verdijeva uvertura »Sicilijanske -večernice«. K MARIBOR Sobota, 27. decembra. Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Williams »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. (Erick — Roman Lavrač). Red 3. RADIO 5.00 — 8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti, 8.15—9.03 Za vsakogar nekaj; 9.00 do 14.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.30 — 15.09 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00 — 17.10 Domača poročila; 17.10—17.39 Zabavna glasba: 17.30—17.49 Radijska reportaža; 17.40—18.00 Igra Vojaška godba mariborske garnizije p. v. kapetana Pavla Brzulje; -13.00 — 24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. M n L 1 0FUS) SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO KOLENSKI. Cankarjeva 8. FOTO HOLINSKI se priporoča Z3 vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. — Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Telefon 21-639. 29381-2 IZDELUJEMO ročno prešite odeje. hitro in solidno, po naročilu Zidar Vekoslav, Bohoričeva 27 29433-2 AVTO »Opel Olimpia«, Liefervva-gen. tipa 1950 prodamo. Informacije; Ljudska restavracija Celje 29822-4 ČASOPISNO PODJETJE »SLOV POROČEVALEC« — Ljubljana sprejme uslužbenko za tehnično pisarno. Pogoj: 4 razr. ekonomske srednje šole. Ponudbe pošljite sekretariatu podjetja do 6. januarja 1959. _1 PRAZNO SOBO iščem kjerkoli. — Ponudbe pod »Plačam vnaprej-v ogl. odd. 33028-9 .EPO samostojno SOBO na severnem delu Ljubljane zamenjam za sobo kjerkoli. Ponudbe pod »Usluga za uslugo« v cg! odd 3602S-" u, 1 - i,.- . I.inaii im- li... ca ne- — , Vinko Vodopivec; 16.33 Novoietn glasbene čestitke; 17.10 Kaj bo pr; hodnji teden na sporedu; 17.25 Go dala v ritmu; 18.00 Jezikovni pa govori; 18.15 Dmitrij Šostakovič 2 koncert za klavir in orkester. 18.35 Plešoče tipke; 18.45 Okno v svet: Po svobodnih afriških deželah: 19.30 Radijski dnevnik; 20.03 Pokaži, kaj znaš (Prenos javne oddaje iz velike filharmonične dvorane v Ljubljani); 21.30 Zabavni zvoki; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Plesna glasba; 24.09 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Urico pri Richardu Straussu Koncert za rog in orkester; Smrt in poveličanje, simfonična pesnitev; 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Kanal 10 18.00 Otroška oddaja (Zagreb); — 20.00 Obzornik (Ljubljana); 20.17 Mesto na lignitu .— filmska reportaža iz Velenja (Ljubljana); 20.30 Pokaži kaj znaš — prenos 'javne oddaje iz dvorane Filharmonije (Ljubljana): 22.00 Glasbena oddaja (Beograd). ČEVLJARSKEGA POMOC.NIKi-za fina damska dela sprejmem Čevljarstvo Ješe Bogo, (.Volfov, 4, Ljubljana. 29S14-) TAJNIKA sprejme športno dru štvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Športni tajnik«. 29852-1 TRGOVSKE POMOCNIKE(-ICEl živilske stroke sprejme takoj ali pozneje Trg. podjetje »Hrana«. Ljubljana. Trg mlad. del brigad 7. Ponudbe sprejema do 1. jan. 1959 . 29830-1 J 2E IMATE SREČKO M0V01ETNE LOTERIJ E 7905-R &viab'J5 vozi ob nedeljah in državnih praznikih. Vozni red stopi v veljavo dne 28. decembra 1958 in velja do preklica. 7964-R Dotiskane so neše najnovejše izdaje, tri razprave Sime Simiča »VATIKAN PR0TIV JUGOSLAVIJE« Izdaja v cirilici. Cena 500 din Vsebina: Med dvema vojnama: Pontifikat Benedikta XV. Pontifikat Pija XI, Pontifikat Pija XII, udejstvovanje predstavnika katoliške cerkve v planiranju in pripravljanju NDH. »TUDJINSKE KOMBINACIJE OKO NBH« Izdaja v cirilici. ' Cena 400 din Vsebina — Prvi del: Nevtralnost Jugoslavije: Jugoslavija od 27. marca 1941, Napad na Jugoslavijo. Drugi del: Začetek mistifikacije okrog NDH, Os in ustaši, Os in NDH, Ustaška teza o poreklu in nastanku NDH, Klerikalna teza o poreklu in nastanku NDH, kontradikcije okrog NDH. Tretji del: Neprekinjene vojne operacije v Jugoslaviji: Teorija in praksa vojne okupacije: Obramba Jugoslavije — Prvi vojni dokument KPJ. »PREKRŠTAVANJE SRBA ZA VREME DRUG0G SVETSK0G RATA« Izdaja v cirilici. Cena 500 din V s eb in a : Pripravljanje med obema vojnama: Obnova starih planov Vatikana. Klero — ustaška dokumentacija: Napadalna vojna osi proti Jugoslaviji; Ustaški interkonfesionalni predpisi; Prekr-ščevanje Srbov; »Verski prestopi, taksiranje«; -Predpisi za sprejemanje v katoliško cerkev««, iz djakovaške nadškofije, Okrožnica ustaške vlade o prekrščevanju Srbov in nadškofa A. Stepinca; -Zaradi političnih razmer««... Ultramontanstvo don Kerubina Šegoviča; Bosna; Borba v znaku verskih simbolov; Pokatoličanjenje pravoslavnih kot -zaobljubljena misel««; Uradni katoliški odbori za prekrščevanje Srbov; Zapostavljanje in omalovaževanje protestantov v NDH: Ustaški zbor in prekrščevanje Srbov. i VATIKANSKO-USTASKA DOKUMENTACIJA: Direktiva kardinala Teserana; Priprave Vatikana in NDH za prekrščevanje Srbov. VATIKAN IN DENACIONALIZACIJA SRBOV V NDH Vatikan proglaša Srbe kot -hrvaške disidente*. Direktiva kardinala Maljoneja, naj se pospeši proces prekrščevanja Srbov. »SMRT SMAIL-age CENGIČA IVANA MA2URANICA. Izdaja v cirilici. Cena 150 din Vsebina: Knjiga je ilustrirana s petimi slikami in zemljevidom mesta smrti SMAIL-age GENGlGA. PRIRUČNIK ZA DAB BUČNIH SsAVJETA« RADOMIR A LJOMOVlCA Izdaja v cirilici. Cena 350 din Sprejemamo vsa posamezna naročila. Knjigarnam priznamo rabat 15 %. GRAFIČKI ZAVOD izdavačko-štamparsko preduzeče TITOGRAD Marka Miljanova št. 6, telef. 24-83, 22-19 in 22-10 — Tek. rač. 900-700-1-364 u.ul x ij o L.Ax»iiU GA StiHipč. ter v Sjv dolin: razpisuje mesto kmetijskega tehnika z najmanj dveletno prakso v kmetijstvu. Plača po tar.fnem pravilniku. Stanovanje samsko, pozneje družinsko, zagotovljeno. R 3132-1 KOLO, žensko in moško suknjo, oboje dobro ohranjeno, počen; prodam — Rojc. Pavšičeva 29. Ljubljana. 29758-4 KOSILNICO, kompletno, prodam po nizki ceni. — Kokrica 1 pri Kranju. 29337-4 STROJ za pletenje nogavic, puloverjev, šalov, rokavic št. 10-32. znamke Stiria,. prodajam. Ima dovolj igel m rezerve. Stroj je odlično ohranjen. — Vprašajte: Klopov Josipa. Pula. Ljubljanska 7-1. 29363-4 AGENCIJA VESPA, Trst, u.ica Sv. Frančiška 46. Takojšna odprema Vesp 125. 150 ccm. šport-modet — 1953. Izbira rabljenih Vesp vseh modelov. 27324-4 ZA HRANO in stanovanje dopoldne pomagam v gospodinjstvu Ponudbe pod »Cista« v ogl. odr’ 29SŽ3-S ŠTUDENT ali, samska oseba dob stanovanje v novi hiši v Ljubljani, proti posojilu denarja za dograditev h,še. Ponudbe v og odd. pod »Stanovanje«. 29921-9 ZA GARSONJERO ali prazno sobo z vhodom s stopnišča, plačam več let vnaprej in nudim zelo -visoko nagrado. — Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 23825-9 INŠTRUKTORJA za francoščino z uspehom iščem. Naslov v ogl odd. 29952-2 GASPERCEK, pečka na dve od prtini. prodamo. Matjanova 7 Zg. Šiška. 29948--! ELASTIČNE modre žabe Hola-hop sem izgubila od Ekonomske srednje šole po Prešernovi do kina Komune. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne k vra tarju Slov. poročevalca. 29929-H V POSLOVALNICI v Mariboru zaposlimo prometnika. Nastop mo žen takoj. Pismene ponudbe dostavite upravi podjetja »Avtopromet«. Ljubljana. Savska cesta 2. 30015-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA in skladiščnega delavca sprejme trgovina »Vrvarna«. Ljubljana. Trubarjeva 23. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 30094-1 »JELA«, trg. podjetje, Split, ulica Prvoborcev 55a, zelo ugodno proda kamion Diesel Fiat 626, ki je zelo dobro ohranjen. Ima le pokvarjeno ohišje menjalnika. R 3179-4 »SINGER«, nov, električni, avtomatični šivalni stroj, prodam — Ponudbe v ogl. odd. pod »Cikcak«. 29933-4 vLAVIRSKO HARMONIKO, 89 do 96_basno, malo rabljeno, kupim Zorc. Mandelčeva ul. 4 Kram' 29939-3 : AMEN JAVA STANOVANJA za Maribor in Ljubljano. — Zamenjam sončno enosobno stanovanje. velikost 4x4 m s kuhinjo metrov in dvema kabinetoma en kabinet je s posebnim vhodom. Dohod v mesto je ugoden z avtobusom ali vlakom. Ogled stanovanja je lahko ob vsakem času na naslov- Maribor-Tezno 3-olgarska 3-1. 30002-9 DEKLE išče sobo v centru Ljubljane Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 29982-9 ZA STANOVANJE pomagam v gospodinjstvu Rada perem. Naslov v ogl. odd. 29981-9 MED CELJEM IN TROJANAMI je bil izgubljen od 23. na 24. 12 pokrov kolesa avtomobila Volks-vvagen (Radkappe). Naprošam najditelja, da javi svoj naslov na ime: Ing. Marinčič Franc Ljubljana. Pugljeva 15. proti nagradi. 30013-1C V TRSTU v veletrgovin: »Felice« Via Carducci 41. nasproti tržnici, so na izbiro vsakovrstne bun de (vetrni jopiči) vseh vrst, dež ni plašči za moške m ženske hlače iz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni jopiči vse to po najnižji, v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obvešča mo, da smo ravnokar sprejel; 10.000 montgomery plaščev z s dečke, ki so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni to je 4000 Lit. za komad Torej pomnite v veletrgovini »Felice« v Trstu, dobite bunde po 2900 Lit. — S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. R 3138-4 PLANINSKO DRUŠTVO CELJE Redni letni občni zbor bo dne 7. januarja 1959 točno ob 19.30 v stekleni dvorani hotela EVROPE. Planinci in prijatelji društva vabljeni. »SfiVINJfi« LESNA INDUSTRIJA C EL J E, sprejme takoj: 3 kvalificirane ključavničarje. 1 kvalificiranega železostrugarja. 1 kvalificiranega električarja. Prošnje vložite na sekretariat podjetja, najkasneje'do 5. jan. 1959. GRADIS GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA Bohoričeva 28. spreime KURIRTfl s takojšnjim nastoppm službe Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Komisija za sklepanje ln odpovedovanj e delovnih razmerij pri večjem industrijskem podjetju v Ljubljani razpisuje mesto STENODAKTILOGRAFA s potrebno strokovno izobrazbo in prakso. Naslov v oglasnem oddelku. — -jntai euiafaids aruso.id štvo podjetja do 31. decembra 1958. 7938-R KINOSPORED ZA SOBOTO KINO UNION: italijanski barvni tilm »SENSO«. Režija: Luchino Visconti. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja amer. barv. cinemascope filma »LJUBI ME ALI PUSTI ME«. Igrata Doris Dav in James Cagney. Ob 22.15 predpremiera amer. (vestema — »NAJ HITREJŠI STRELEC ZMAGUJE«. iiiXO KOMUNA: zahodnonem- »ki barvni film »KOPENISKI STOTNIK«. — Režija: Helmut Kautner. V glavni vlogi Heinz Riihmann. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. KINO VIC: — sovjetski film »rodil se je Človek« Tednik F. N. 52. — Predstave ob 17, 19 in 21. Danes zadnjikratl Ob 15 mladinski spored »PISANI PROGRAM« po enotni ceni 30 din. R1NO SLOGA: — jugoslov. barv. tUm »POP C IR A IN POP SPIRA«. Tednik F. N. 52. Predstave ob 15, 17, 19 In 21. Ob 10 matineja mladinskega sporeda »PISANI PROGRAM« po enotni ceni 30 din. »INO SOCA; Jugoslovanska kinoteka predvaja v okviru festivala mladinskih filmov amer. film — • HEIDI«. Režija: Allan Dwan — 1937. v gl. vi. Shirley Temple. Predstave samo ob 19 in 21. »INO SlšKA; jugosL franc. barv. cinemascope film — »LA TOUR PAZI SE« Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh kl-»ematografih od 9—11 ure in od 4 ure dalje MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8; Zaprto. fltlGLAV; amer. barv. cinemascope film »ZVEZDA JE ROJENA«, ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstoDnic od 15 dalje. ■LITOSTROJ«: amer. barv. film »VRNI SE STRIČEK VILI«, tednik 51, ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. GUNCLJE: amer. barv. film — »DZU3ILI«, ob 17 in 19. ZADOBROVA: češki barv. film — »DOBRI VOJAK SVEJK« I del, ob 20. VEVČE: amer. film »MOJIH SEST KAZNJENCEV«, Ob 20. CRNUCE; franc.-nem. film: »MI-HAJLO STROGOV«, ob 19. DOMŽALE: ital. film — »SLEPO DEKLE IZ SORENTA«. Ob 18 in 23. KAMNIK »DOM«: amer. barv. cinemascope film »LEPA 'MLINARICA«. DUPLICA: amer. barv film — »BLEDOLICNTKOV SIN«, ob 19. BLED: amer. barv cinemasc film »SEDEČI BIK«, ob 17. in 20. VOVO MESTO »KRKA«: lueosl. -sovi film »ALEKSA DUNDIC«. KRANJ »STORŽIČ«: amer barvni film -DE.TV7 KROKET- ob 16. 18 in 20 Ob 22 premiera angl filma — »BEŽNO SREČANJE« KRANJ »SVOBODA«; franc cinemascope film »GRENKA ZMAGA«. ob 18 VAKT.O: amer film »KRAL-TTCA KRISTINA«, ob 19 i.ADOVL.TTCA: amer barv vista-vision -film »GORA«.-ob 20. MARIBOR »UNION«: amer. barv. cinemascop film »CEZ MNOGO REK«, ob 15.30. 17.45 in 20. MARIBOR »PARTIZAN«; franc, ital. film »ULICA SANJ«. ob 15.30. 17.45 in 20. MARIBOR »UDARNIK«; franc. -ital. film »ČRNI DOSIER« — ob 15.30. 17.45 in 20. ”TUJ: — mehiški film NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI«, ob 17.30 in 19.30. 1 SOBOTA: »PARK«: — amer. barv. film »C AJ ZA DVA«, ob 20. ■: oper »SOCA«: amer. barv cinemascope film »PRINC ŠTUDENT« »TTc V UUEIJRN) V TOREK OPOT.DNE PRILOŽNOST ZA JUGOSLOVANSKE PROIZVAJALCE. IZVOZNIKE IN UVOZNIKE Sprejemamo ponudbe za največje dobave: tekstila, sardin, roio-papirja, sempnia, veder, žeLIjev, paradižnikove mezge, itd. Telegrafirajte ali pišite: Marketing Enquiries Co_ 30 A, Obadina Street. Lagos. Nigeria. RAZPIS prodaje osnovnih sredstev Podjetje Exportpro;ekt, Ljubljana. Cankarjeva A prodaja: povečevalni aparat »Idro« 13 X 18, brez objektiva povečevalni aparat »Idro* 9 X 12, brez objektiva sušilni aparat za visoki lesk. 50 X 60 -Obet3l- dus« sušilni aparat za visoki lesk. 40 X 50. »Afga« fotoaparat »Atpa«. 24 X 36 s štirimi objektivi: normalni objpktiv f 5 cm 1:1.9 širokokotni objektiv f 3.5 cm 1:3.5 teleobjektiv f 7.5 cm 1:35 teleobjektiv f 9 cm 1'2.5 fotoaparat »Refleki- Ko relle« 6X6. z 2 objektivi: normalni f 8 cm. Tessar 1:2.8 teleobjektiv f 15 cm. He-liar 1:4.5 Ogled predmetov v foto-oddelku podjetja. Prodaja bo za drž. podjetja oziroma ustanove do 31. t. m. Event prodaja za privatne interesen*? bo od 5. do 10 jan 1959 7918-R SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM, 2ELI SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1959 »MESO« Trbovlje 7764-R nf*r----------7 ^„'1 ■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■ ■■■ p ntno 4An ■■■■■>■■■■■■■■■■■■■■• 55« riuiriu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■ !!SSSj'pofplatno 390 dinarjev]!!! St 802 — 27. DECEMBRA i9S8 / SLOVENSKI P0B0CBVHSC 7 A T KMETIJSKIM ZADRUGAM DRAVSKEGA. MISLINJSKEGA PODROČJA SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJE SODELOVANJE PRI DOBAVI SUROVIN. PROIZVAJAMO MEHAK ŽAGAN LES VSEH DIMENZIJ, LADIJSKI POD, IMAMO NA ZALOGI TUDI ELEKTRO IN TT DROGOVE. IMPREGNIRANE PO BOVCHERI NAČINU. ' VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19591 ZADM2N0 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE, DRAVOGRAD z obrati: SLOVENJ GRADEC, VUZENICA in prodajalno NOVI SAD. HITRO IN SOLIDNO IZDELUJEMO NAČRTE ZA NIZKE IN VISOKE GRADNJE. PROJEKTVNI ATELJE Celje, Mariborska 38 in VI telefon 24-85 in 26-65. ■ZA PRAZNIK NOVO LETO 1959 ČESTITA KOLEKTIV. LESMO PODJETJE, CELJE, Sava 7 Nudimo vse vrste rezanega lesa, vršimo žagarske usluge in polagamo parket z lastnim in naročnikovim materialom po konkurenčno znižanih cenah. Prepričajte se s poskusnim naročilom VSEM POSLOVNIM. PRIJATELJEM ŽELIMO -SREČNO, TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 19591 mRtoAH)A/i«l6DG o vom Vprašanje: Sosed v mestnem naselju ima psa čuvaja, ki ponoči z lajanjem moti prebivalce sosednjih stanovanjskih poslopij. Ali je po obstoječih predpisih to dovoljeno in ali lahko prizadeti proti temu lcaj ukrenejo? Odgovor: V odloku MLO Ljub- ljana o posesti psov — z dne 6. 3. 1954 (Ur. 1. LRS št. 9-54) je v 10. členu pred.pisano: Ni dovoljeno imeti psov, ki tulijo ali stalno zavijajo ter tako motijo nočni mir. Pristojni organ lahko odredi, _da se tak pes odstrani ali pokonča. Tudi se imetnik takega psa, če psa ne odstrani, lahko kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 din. Enaka kazen za prekršek je predpisana tudi po odloku Okrajnega LO Ljubljana o javnem redu in miru za okraj Ljubljana od 17. 2. 1356 (Ur. 1- LRS 12-56), ki v 2 členu določa, da je prepovedano motiti na kakršenkoli način sli kjerkoli no-čni mir in počitek ljudi od 22. do 5. ure. K. D. LJ. P. Vprašanje: Po končanem šola- nju ste se zaposlili v podjetju, kjer ste bili nepretrgano zaposleni 4 mesece, nakar ste odšli na odslužitev vojaškega roka. Ali Vam pripada enomesečno denarno nadomestilo? Odgovor: Po 42. 61. zakona o delovnih razmerjih ima delavec, kateremu je delovno razmerje prenehalo zaradi odhoda k vojakom, da odsluži ali dosluži vojaški rok, pravico do enkratnega nadomestila v višini zadnjega enomesečnega zneska osebnega dohodka oziroma plače, vendar le pod pogojem, če Je bil v delovnem razmerju 6 me-eecev brez presledka, ali 12 mesecev s presledki v zadnjih. 2 letih.. K. P. Vprašanje: Kateri organi so pristojni za ugotavljanje delovne dobe in drugih obdobij, ki se po veljavnih predpisih priznajo za uveljavitev posameznih, pravic, ki jim je podlaga ali pogoj delovno razmerje (posebna doba)? Odgovor: Po uredbi o organih, in o postopku za ugotovitev delovne dobe in drugih obdobij. ki se vpisujejo v delovno knjižico (Ur. 1. FLRJ št. 45-58), ugotavlja delovno dobo im posebno dobo, iki se vpisujeta v delovno knjižico, na zahtevo prizadete osebe komisija za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe občinskega ljudskega odbora. Zoper odločbo te komisije je dopustna pritožba na upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo in delovna razmerja. O zahtevkih za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe, ki so bili vloženi do 31. 12. 1957 pa odloča na prvi stopnji okrajni zavod za socialno zavarovanje. O pritožbah zoper te odločbe in zoper odločbe, ki jih je izdal okrajni zavod za socialno zavarovanje pred uveljavitvijo te ,Uredbe (pred 12. 11. 1938), pa še ni- so postale dokončne, odloča republiški zavod za socialno zavarovanje. Izvršilni odbor republiškega zavoda za socialno zavarovanje pa odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih je izdal na prvi stopnji republiški zavod za socialno zavarovanje pred uveljavitvijo te uredbe in Se niso postale dokončne. J. A. Vprašanje: Ste uživalec osebne pokojnine in ste bili obsojeni na 3 mesece zapora. Ali Vam res za čas, ko boste prestajali kazen, ne gre pokojnina? Odgovor: Po 1. odst. 149. čl. zakona o poikojninskem zavarovanju upokojenec, ki prestaja kazen zapora ali strogega zapora, na katero je bil sodno obsojen zaradi kaznivega dejanja, nima pravice do tistih obrokov pokojnine, ki zapadejo med prestajanjem Kazni, daljše kot mesec dni. Časopisno podjetje »Slovenski poroltaralac« Ljubljana, TMnMna U sprejme: dva strojnika — za priučitev v rotaciji, enega stavca ali strojnika za priučitev stereotipi j e. Nastop možen takoj. Proinje pošljite na sekretariat podjetja. USPEHOV POLNO NOVO LETO ZELI SVOJIM CENJENIM STRANKAM . MESARSKO PODJETJE »ROG« Trbovlje Upravni odbor ELEKTROTEHNIČNEGA PODJETJA KRANJ razpisuje: mesto USLUZBENCl-ke Pogoji: srednja strokovna izobrazba z večletno ~ prakso v blagajniških in knjigovodskih poslih. 2 mesti TRGOVSKIH POMOCNIKDV-nlc z nekaj prakse v trgovski stroki. Plača po tarifnem pravilniku. 7933 | Veletrgovsko podjetje «MEBX« Celje razpisu j e OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1959, ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM »MERKUR« trgovina z železnino CELJE — Gubčeva 4 7803-R mesto TAJNIU podjetja Pogoji: pravna fakulteta ali popolna srednja šola s 3-letno odgovarjajočo prakso v gospodarstvu oz. v upravni službi. Plača po tar. pravilniku kot vodilni uslužbenec podjetja. — Ponudbe pošljite na »Potrošnik« Celje. Tomšičev trg 3, po možnosti do 31. t. m. oz. v 15 dneh po objaVL 7934 SREČNO IN VESELO NOVO LETO iskreno želi vsem svojim cenjenim strankam ANTON GAJŠEK AVTOMEHANIČNA DELAVNICA CELJE Mariborska cesta 5 TRGOVSKO IN PREDELOVALNO PODJETJE ŽITO LJUBLJANA, Čufarjevo 2 ne bo poslovalo zaradi letne inventure dne 30. XII. 1958 popoldne dne 31. XII. 1958 ves dan T svojih organizacijskih enotah: mlin, Bistra mlin, Bistrica mlin, Breg mlin, Domžale mlin, Fužine mlin. Globoko mlin, Homee mlin, Javornik mlin, Logatec mlin, Vič mlin, Vir mlin, Vrhnika mlin, Zapuie skladišče, Kranj skladišče, Lesce •kladliče, Ljubljana skladišče. Novo mesto .55-r. Delovni kolektiv Zeli vsem poslovnim prijateljem uspeha polno NOVO LETO 1959 In se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. 7940-R 'Trgovsko podjetje Volan LJUBLJANA KUPON ZA PRAVNO POSVETO VALNICO SP — »ODGOVORI NA VPRAŠANJA. $ LESNO PODJETJE, CELJE, Lava 7 t prejema številne prošnje raznih organizacij in oseb f za podpore v najrazličnejše namene. Ker podjetje ni ▼ v stanju ugoditi takim prošnjam, jih ne bo več *. sprejemalo in nanje odgovarjalo. * 7968-R Naznanjamo žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni dne 26. decembra 1958, dotrpela naša dobra mama, babica "in prababica FRANČIŠKA OMAHEN, roj. BERNA Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 28. decembra 1958, izpred hiše žalosti v Sostrem št. 52 na domače pokopališče. ... Žalujoči: sinovi Lovro, Janez in Tone z družinami ter hčerki Frančiška por. Jančar in Marija por. Svetek z družinama; žena Ana, pok. sina Vinkota s hčerko Anico in žena Fanči, /pok. vnuka Mirka s sinom Ladkom. Sostro, Zadvor, Ljubljana, Sadinja vas, Javor, Cleveland, 27. decembra 1958. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je P° kr a/tki mučni bolezni umd moj ljubi mož, oče, sin, brat in stric HENRIK ŠEŠKO upokojenec — lovec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 28. decembra 1958, ob 15. uri iz Jožefove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: žena Francka, sinovi Henrik, Tone, hčerke Gabrijela, Vikica por. Škulj z družinami, mati, oče, sestre, bratje ter ostali sorodniki. Ljubljana, Turjak, Slovenska Bistrica, Kočevje, Brezno pri Laškem, 26. decembra 1958. obveSCo vse cenjene odjemalce, da bo Imelo INVENTURO V PRODAJALNI NA DROBNO: Tavčarjeva ulica 7 in Frankopanska ulica 21 / v času od 3. do vkljuSno 11, januarja V PRODAJALNI NA DEBELO: Dvoržakova ulica 12 pa v času od 29. dec. do vključno 6. januarja. OBENEM ŽELIMO VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM V iMENV KOLEKTIVA SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO1 7967 ZAHVALA. — Vsem, ki ste nam stali _ ob strani in z nami sočustvovali ob izgubi našega ljubljenega sina in brata mili BREZNIKI se iskreno zahvaljujemo. Dalje se zahvaljujemo duhovščini, gasilskemu društvu Petrovče in aktivu mladih zadružnikov KZ Petrovče za poslovilne besede, številnim darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste mu v tako velikem številu izkazali poslednjo čast Žalujoča družina BREZNIK-ova in ostalo sorodstvo. UPRAVAx TOVARNE INDUSTRIJSKE OPREME •TIO« — LESCE-BLED • p r • J m e v sluibo: Šefa komerciale Pogoj: komercialist z daljšo prakso v veji 117 Sekretarja Pogoj: pravna fakulteta ali viSja administrativna Sola ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 8-letno prakse^ v pravnih poslih. Konstruktorja Pogoj: strojni tehnik. Orodnega skladiščnika — KV s prakso. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja TIO —■ Lesce-Bled, do 15. januarja 1959. 7924-R LADIJSKA DRU2BA »ITAUA« S. p. A. d. N. GENOVA vzdržuje redno zvezo s svojima udobnima ladjama •VULCANIA« in »SATURNIA- s Kanado in ZDA. Generalni agent ladijske družbe -ITALIA- za Jugoslavijo (razen mest ob obali) je JUGOSLOVANSKA POMORSKA AGENCIJA V r 8 i : — prodajo ladijskih kart, — rezervacijo mest, — izdaja karte za potovanja plačana v inozemstvu. — daje pojasnila za vsa prekomorska potovanja. Za »se informacije se obrnite na: JUGOSLOVANSKA POMORSKA AGENCUA LJUBLJANA, Titova 10— telef. 21-701. BEOGRAD, Knez Mihajlova 20 — telef. 26-803, ZAGREB, Zrinjevac 20 — telet 35-814. SARAJEVO, telef. 29-65, SKOPLJE — telet 16-59. 7938 ELEKTR0PREN0S podjetje za prenos električne energije Ljubljana, Hajdrihova Z, razpisuje L JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih in montažnih del na daljnovodu 110 kV Trbovlje - Ljubljana Predračunska vrednost vseh razpisanih del znaša din 124,903.400. V zgornjem znesku so zajeta sledeča dela: 1. Dobava jeklenih jamborov klasične konstrukcije v skupni teži 315,831; predračunski znesek znaša din 57,878.500. > 2. Zemeljska in betonska dela, sestavljanje in postavljanje jamborov; predračunski znesek znaša din 52,366.300. S. Montaža opreme; predračunski znesek znaša din 14,658.600. V ponudbi za dobavo jamborov mora biti navedena cena franco vagon tovarna dobavitelja kot tudi cena franco razkladalna postaja Trbovlje in razkladalna po- ■ staja Cmuie pri Ljubljani, kot končni železniški postaji ob obeh krajnih točkah daljnovoda. Vso opremo bo investitor dobavil sam in bo izvajalcu na razpolago v Črnučah in Trbovljah. Ponudniki lahko izstavijo ponudbo za vsa dela skupaj ali samo za posamezna dela. Na osnovi odobren j a Sekretariata za industrijo pri Zveznem izvršnem svetu, odločba št. 03/2697/1 z dne 15. okt. 1958, si pridržuje investitor pravico' oddati dela skupaj ali ločeno. Z dobavo jamborov je treba začeti najkasneje 1. maja 1959 in jih dobavljati sukcesivno do zaključno 31. 'avgusta 1'959. Izkopi in betoniranje izravnalnih plošč za temelje so morajo začeti 15. aprila 1959 in se končati 20. avgusta '1959. Rok za začetek vbetoniranja temeljev je 1. maj 1959, za dokončanje pa 10. september 1959. Betoniranje temeljev mora potekat} enakomerno v skladu s postavljanjem jamborov. Rok za začetek montažnih del je l. julij 1959. za dovršitev pa 15. november 1959. Obvezno se licitirajo jambori klasične konstrukcije, za katere je odobren glavni projekt. 'Poleg te ponudbe . lahko predložijo interesenti tudi alternativne ponudbe za izvedbo daljnovoda z jambori drugačnih konstrukcij, ki pa morajo biti v skladu s tehničnimi pogoji odobrenega projekta. V tem primeru je treba poleg ponudbe predložiti istočasno tudi idejni projekt predlagane konstrukcije. Ce bodo na licitaciji oddana dela ponudniku, ki bo ponudil svojo lastno konstrukcijo, mora le-ta predložiti do 28. februarja 1959 Republiški komisiji za revizijo projektov LRS' v Ljubljani v odobritev svoj glavni projekt. Ako predloženi projekt ne bi bil odobren, mora ponudnik za isto ponujeno ceno izvesti vsa ustrezna dela v smislu odobrenega glavnega projekta s klasično konstrukcijo. Licitacija bo dne 3. februarja 1959 ob 10. ur! v prostorih Elektronrenosa - Ljubljana. Celotni elaborat je možno .dobiti na vpogled Dri Elektroprenosu v Ljubljani, oddelek za investicije. Zapečatene nonudbe z oznako »Ne odpiraj — ponudba- oddajte 3. februarja 1959 do 10 urp licitaciicki komisiji pri Elektroorenosu v Ljubljani. PONUDBI POLEG OSTALEGA PRILOŽITE: a) varščino v višini 1 % predračunske vrednosti tistih del, na katera se nanaša ponudba: b) potrdilo o registraciji podjetja: c) potrdilo o primernosti podjetja; d) potrdilo o plačani občinski taksi v znesku din 3.000 — 0.015% predračunske Vrednosti nonuienih del: ' e) Izjavo, da so ponudniku znani splošni in posebni tehnični pogoji licitacijskega elaborata in da iih v celoti sprejema. • . V ostalem mora biti ponudba opremljena v skladu s pravilnikom o oddajanju gradbenih objektov in del (Ur. list FLRJ. št. 13/57. čl. 15. 16. 17 in 18). ELEKTROPBENOS. LJUBLJANA r S sli. / SLOVENSKI POROCEVKLEC / St- *» — decembra isb« PO POVESTI SAMUELA SGOVlUA - Rl€E MIMI MUST£B^ /JW_7\^xSe 'n/y& , OPEL-rekord: ŽE N^c ,p0ŠlL3AT\ Uy jugos laviooL^v DVOLETNO DARILO OSREČUJE PRIJATELJE. RAZVESELITE JIH Z LEPO E M J I G 0 1 HCl, polplatno ................... 460 din IGRALEC, broširano................ 200 din KLJUČI sv. PETRA, polplatno ......... 4S5 din MORSKA ROZA, polplatno 390 din MOULIN ROUGE, platno .............. 900 din O ČLOVEKOVI DEJAVNOSTI, polplatno ...................... 170 din PEPEL IN DIAMANT, polplatno .... 530 din RAZKRINKANI VOHUNI, broširano .. 310 din MEDVEDIČ NIVA. slikanica........... 120 din PO SLEDOVIH RTMSKE VOLKULJE, broširano ...................... 200 din POPOTOVANJE NA TONGATABU, slikanica ...................... 195 din O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL, slikanica ....................... 50 din VRNITEV BLAZONOVIH, polplatno .. 200 din Časopisno podjetje »SLOVENSKI POROČEVALEC« Ljubljana, Titova 5 Šolski odmor je na gimnaziji vsekakor najbolj popularna ura. Iz novoletne številke »Tovariša« ZA FILATELISTE Združena arabska repub- lika je izdala serijo znamk, ki upodabljajo domačo Industrijo: tekstilno indu- strijo, industrijo jekla. gnojil in elektrike. 370. Ze sta zaslišala topotanje pasjih nog po gozdnih tleh in vohljanje velikega psa. V naslednjem trenutku se je žival pognala izza grma, za njo pa oba manjša psa, ki sta velikega komaj dohajala. Glave so držali pri tleh in vohali po stopinjah. Mož ni bilo — najbrž so odvezali pse in jih spustili naprej v upanju, da bodo begunce zadržali. 371. Jim je umiril roko in napel tetivo. Za trenutek je pomeril in izpustil vrvico, da je glasno, zabrnela. Puščica je siknila po zraku, veliki pes je grgraje zatulil. Ostra konica puščice se mu je zabodla v tilnik in obtičala v najbolj občutljivem vretencu. Ranjena žival je poskočila in se mrtva zgrudila na tla. Drobiž V ZDA se udeležuje od 54 milijonov odraslih žena 19.C01 javnega življenja. JVlea njimi so biokemičarske, zdravnice, diplomatke, predsednice bank, pravnice glasbenice itd. Od tega jih 5.390 ni hotelo povedati. koliko so stare. Francoska akademija Je na predlog Jeana Cocteuja sklenila, da bo beseda avto odslej v francoščini moškega spola. Doslej je bil avto v Franciji ženskega spola. Angleški obalni čuvaj wil-.iam Forester je rešil iz morja neko ženo in njenega psa Društvo ljubiteljev živali mu je plačalo za to njegovo junaško dejanje 5 funtov. Društvo reševalcev pa samo enega. G er trud Schmid iz Nemčije je postal te dni najmlajša stara mati na svetu. Stara je 29 let. Pri 15 letih je rodila hčerko, ta pa pri 14 sina. IZ DANAŠNJEGA »PAVLIHE« £ 372. V istem trenutku je tudi Peter vrgel svoj ostri kamen proti psom. Tudi on je zadel! Drugi pes se jc za trenutek ustavil, potem pa klecnil. Kamen ga je zadel v desno predajmo nogo in mu jo odbil, kakor da bi bila lesena. Žival je boleče zavijala in legla v travo, tretji pes pa je ves divji stekel naravnost proti mladima napadalcema. Leta 1955 so izvedli na Švedskem anketo v tovarni, ki ima pet tisoč delavcev. Anketa se je ukvarjala z vzroki nezgod v industriji. Medtem ko so prejšnje ankete pokazale, da je pripisati 20 odstotkov nezgod v industriji »tehničnim primerom« in 80 odstotkov »človeškemu činitelju«, je ta anketa nakazala, da človek ni toliko sam kriv pogostnih nezgod, kot so to doslej domnevali. Natančneje povedano, anketa je privedla do boljšega razlikovanja raznih vrst tako Tvrdka »Schw*n« v Nurn-bergu je izdelala nov tip svinčnika, s katerim je mogoče pisati po zelo gladkih površinah. Svinčnik piše po porcelanu, fotografij ah, steklu in plastičnih masah. Ameriška mornarica je naročila nove zaboje za municijc iz plastične mase »Cykloakta«. Zaboji so polovico lažji od dosedanjih medeninastih in so odporni tudi proti udarcem. Tovarna Belj Telephone Laboratories iz New Yorka je začela izdelovati safirje po hi-drotermičnem postopku. Na trg je dala tako izdelane umetne safirje debeline 8 milimetrov s površino 5 in pol kvadratnih centimetrov. Sovjetskj postopek barvanja tkanin z ultra zvokom skrajša postopek barvanja na 25 minut. Brez ultra zvoka traja barvanje 5 ur. Po novem postopku je barvilna kad v ultrazvočnem polju. Za ultra zvok je potreben generator visoke frekvence in nekaj oscilatorjev. Napoved potresov Japonski znanstveniki, ki jih vodi univerzitetni profesor Ta-keši Mitsu Kami, so izjavili, da morejo predvideti vulkanske erupcije vsaj tri dni vnaprej. Izbruh dne 10. novembra so napovedali mesec dni poprej. Potresi dajejo diagram vulkanske aktivnosti. Krivulja raste podobno kakor vročina pri bolniku vse do izbruha ozir. krize. Teorijo prof. Mitsu Kamija je potrdil nedavni izbruh vulkana Asama severno od Toki j a. Medtem ko zabeležijo v tem vulkanskem področju povprečno 40 potresov na dan. se je njihovo število zvišalo na več Ko 400 potresov dnevno, nekaj dni pred izbruhom ,pa celo na 800. Demonstracije v tujini Tehnične novosti Užitne gramofonske plošče Francoska industrija čokolade je pričela izdelovati gramofonske plošče, ki bodo igrale samo enkrat, potem jih bodo poslušalci pojedli. Nove gramofonske plošče so namreč iz čokolade im prevlečene s tanko snovjo, v katero je vgravirana melodija. Po enkratnem igranju se snov obrabi in plošča je pripravljena za uživanje. Plošče niso dražje od navadne mlečne čokolade. imenovanih »človeških činite-ljev«. Dalije pravijo podaitki ankete, ki so jih objavili šele letos, da kriivde pri nezgodah ne gre pripisovati le enemu samemu činiteljiu, marveč nujno skupnemu delovanju raznih činiteljev in raznih okoliščin. V tovarni so izbrali 100 delavcev, ki so imeli izkušnje v nezgodah, in 250 drugih delavcev, la. so bili znani kot razsodni. Pri pogovoru s temi delavci so upoštevali nič manj kot 450 činiteljev, da bi dobili jasno podobo o tehničnem poteku oh nezgodi in o psiholoških čdniteijih ki' spremljajo nesrečo. Vpraševala so glede na psihološke in socialne čini-teije, fotografirali so . delovna mesta. Anketirane delavce so pred tem preiskali zdravniki in psihiatri. Tako je preiskava pokazala, da so bild delavci, ki so doživeli nezgodo, večinoma mladi in neizkušeni in da so v trenutku nezgode opravljali delo, ki ga niso bili vajeni in za katero niso bili usposobljeni. Ugotovili so tudi, da je iskati vzroke • pri nepreglednih in preveč stisnjenih delovnih mestih, mnogokrat neravnih tleh in nepravilnih površinah, neprimerna obleki in nezadostni opremi. Posebno pozornost so posvetili razmerju med nezgodami in izobrazbo. Na predlog švedskega društva delodajalcev so ustanovili komisijo, v kateri sodelujejo zastopniki rudarskih sindikatov in nameščencev centralnega združenja rudarske zveze in države. Naloga te komisiije je, da najde in prouči nove zaščitne ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje števila nezgod v industriji, Deuterij in rast Deuterjij se imenuje težki vodik, katerega je nekaj tudi v navadni vodi. Znanstveniki so preizkušali, kako vpliva taka težka voda na rast rastlin in živali. Ugotovili so, da deuterij zavira delitev rastlinskih celic. Sladkorna bolezen Poljski farmacevtski inštitut je izdelal novo zdravilo proti sladkorni bolezni — Talbuta-mid. Prednost zdravila je, da je v tabletah, vendar učinkuje samo pri bolnikih, katerih organizem še proizvaja, nekaj insulina. Laboranti so dandanes zelo važni sodelavci zdravnikov in vsega zdravstvenega osebja. V laboratorijih ugotavljajo bolezni, njihove vzroke, preiskušajo hrano, vodo, viruse in podobno. Na sliki vidimo laboranta, ki kontrolira razvijanje nevarnih bolezenskih klic v pitni vodi iz vodnjaka. Prikupno ime Tovarna za predelavo ananasa v Honolulu je iskala tajnico. Ponudila se je domačinka z akademsko izobrazbo. Podpisala pa se je takole; Gwen-dolyn Kuuleikailialohaopiilani-waiilaniokekouaulumahiehiekeal-aomaonaopiiikea Kekino«. V slovenščini bi to pomenilo: »Moj venec ljubezni jutranjega neba daruje listju gozdov vodo, njen sladki vonj pa je kažipot v oblake.« Bila je sprejeta. Wellingdale je zmajal z glavo. »Ne morete preko zadnjih sedmih let,« je rekel. »Ne gre le za dejstvo, da je imel vsak drugi cestni razbojnik, kar smo jih prijeli, na zapestju tetovirano žabo; morda je to zgolj posnemanje — saj imajo navsezadnje vsi zločinci nižjih slojev tetovirana znamenja. Toda v zadnjih sedmih letih smo imeli vrsto na moč nenavadnih zločinov. Začelo se je z napadom na odpravnika poslov poslaništva Združenih držav — pobili so ga v Hyde Parku. Sledil je primer s predsednikom Severne trgovske družbe — ubili so ga s palico, ko je stopil iz svojega avtomobila v Park Lanu. Zatem velik požar/ki je upepelil Merse-yeva skladišča kavčuka. Ob tej priložnosti je zgorelo za štiri milijone funtov surovega kavčuka. Po vsej verjetnosti je zanetilo požar ducat zažigalnih bomb, zakaj skladišča je sestavljalo šest velikih lop, ki so se vnele vse hkrati na dveh mestih. In gotovo vam je znano, da so imeli Zabe prste vmes. Prijeli smo dvoje mož, ki sta bila udeležena pri tej kavčukovi zadevi; pripadala sta Žabam in sta nosila znamenje svoje tolpe.- Prej sta bila kaznjenca; eden je celo priznal, da je delal po navodilih. Toda naslednji dan je svoje besede zanikal. Še svoj živi dan nisem videl bolj preplašenega človeka od njega. In ne morem ga grajati za to. Ce je pol tega, kar se govori o Žabi, resnica, je moral za svoje priznanje plačati. Tako je, gospod Gordon. Lahko vam naštejem še ducat primerov. Genter jim je že dve leti na sledi. Potikal se je po deželi, prenočeval za plotovi in grmovjem, se družil z vsemogočimi klateži, kradel z njimi in ropal. In ko mi je pisal, da je dobil stik z organizacijo in da pričakuje, da ga bodo sprejeli vanjo, sem mislil da nam jih bo slednjič le uspelo prijeti. Dal sem ga zasledovati odkar se je vrnil v mesto. Toda to, kar se je zgodilo davi, me je vsega'zbegalo.« Dick Gordon je odprl predal svoje pisalne mize, vzel iz njega usnjeno listnico in jel obračati liste, ki so bili v njej-Strani so bile polne fotografij človeških zapestij. Skrbno jih je proučeval, kakor da jih vidi prvič, četudi je ta arhiv areti- rancev že leta in leta pregledoval malone vsak dan. Nato je listnico zamišljeno zaprl in jo vrnil v predal. Nekaj minut je obsedel, potrkovaje s prsti po robu pisalne mize, in gubal čelo. »Žaba je vedno na levem zapestju, vedno malo pošev, spodaj pa je vedno tetovirana majhna pika,« je rekel. »Ali se vam to ne zdi pomembno?« . Toda prav nič jasnovidni inšpektor ni videl v tem nič p omembnega. .3 Temnilo se je že, ko sta se klateža, ki sta-obšla vasico Morby, vrnila na veliko cesto. S tem, da sta se izognila vasi, sta napravila težavno in utrudljivo pot, zakaj dež, ki je padal že ves dan, je spremenil zorana polja v lepljivo rjavo blato, ki je zahtevalo od pešca zvrhano mero potrpljenja. Eden je bil visok, neobrit in umazan; obledelo rjavo suknjo je imel zapeto Ua do brade, zmečkan klobuk z navzdol zavihanimi krajci pa mu je tičal na tilniku. Njegov tovariš je bil v primerjavi z njim majhen, dasiravno je bil dobro raščen mož širokih ramen, prej večje kot srednje postave. Ko sta trudoma stopala po blatni cesti, se nista pogovarjala. Manjši je dvakrat obstal in se ozrl nazaj v naraščajočo temo; enkrat pa je zgrabil visokega moža za roko in ga potegnil v varstvo grmovja, ki je obrobljalo cesto. To je bilo tedaj, ko je mimo njiju ropotaje zdrvel avto, škropeč okrog njiju blato. Čez nekaj minut sta zavila .s ceste in prekoračila polje Prispela sta na rob neobdelane njive, po kateri je vodila stara ■sled voza. »Kmalu bova tam,« je zagodrnjal manjši. Drugi mu je brez zanimanja pritrdil. Toda četudi je bil videti ravnodušen, so njegove ostre oči opazile slednjo nadrobnost okrog njiju: samotno poslopje na obzorju — po vsej priliki skedenj, Eseško grofijo — kot je domneval po registrski tablici avtomobila, ki je zdrvel mimo njiju, neobdelano njivo, ki je bržkone vodila do kakega zapuščenega glinišča . . . Morebiti pa tudi h kamnolomu? Blizu lese, skozi katero je vodila sled voza, je bil na majavem kolu pritrjen star kažipot. Bilo je pretemno, da bi mogel prebrati obledel napis, razbral je le štiri črke »APNE ...« Apnenec? Tega pozneje ne bo težko dognati. Edina nevarnost zanj je mogla biti v premoči Žab. Pod površnikom je otipal brovning in ga spustil v zunanji plaščni žep. Če so Žabe v premoči, utegne priti do srditega boja. Pomoči ni imel. A tudi nadejati se je ni mogel. Carlo ga je bil vzel izpred Cityja v polomljen avto in ga vozil v dežju zdaj sem zdaj tja po stranskih cestah, izogibajoč se mest in vasi. Ob taki vožnji se ne bi mogel znajti niti tedaj, če bi sedel poleg voznika. Tako pa je sedel zadaj v temi majhnega avtomobila, ne da bi mogel kaj videti. Wellingdale in še eden, ki sta mu bila določena v varstvo, nista bila pripravljena na avto. Klatež z avtomobilom — to je bilo nekaj pošastnega. Celo Genter se je naglo umaknil, ko se je ustavil avto ob pločniku, kjer je stoje čakal, in je Carlo zasikal; »Vstopi!« Prehodila sta s plevelom poraščen greben. Spodaj je Genter videl zemljo, prekrito z zarjavelimi vagončki in prepletajočimi se železniškimi tirnicami, ter navrtano z globokimi luknjami, polnimi deževnice. Onstran, na skrajnem koncu kamnoloma, je stala majhna lesena koča in k njej je nameril Carlo korak. »Pa ne, da bi bil živčen?« je vprašal s porogom v glasu. »Ne preveč,« je odvrnil oni hladno. »Dečki so verjetno v tist.i koči tamle?« Carlo se je tiho zasmejal. »Nikogar drugega ni,« je rekel. »Žaba je popolnoma sam. Gor pride po kamnolomu — po stopnicah, ki vodijo vkreber prav pod kočo. Dobra zamisel, kajneda? Koča visi nad prepadom, da stopnic sploh ni videti, tudi če se nagneš čez rob. Enkrat sem že poskusil. Njega ne bodo prijeli, pa če pošljejo milijon zasledovalcev!«