Uredništvo in npravništvo : Maribor, Koroške ulice 5. w „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. 113. Naročnina listo: Celo leto..................12 K Pol leta ................. 6 K Četrt leta..................3 K Mesečno ...... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aU oznanila se računi j o s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. &t. 86. Slomšekova slavnost = ORLOV = v nedeljo, dne 11. avgusta 1912 v $t. Jurju ob lužni železnici. V slučaju zelo slalbega vremena se vrši1 sla/vnost dne 18. avgusta. Štajerska „Podzveza Orlov.“ Trializem. Znani angleški publicist Seton Watson (Scotus Viator), ki je več let študiral narodnostne razmere v Avstriji, ter napisal o tem že tudi več del, priobčuje v reviji „Die Wage“ razprava, v kateri govori o bodočem razvoju naše monarhije s posebnim ozirom na jugoslovansko vprašanje. Zanimivo je slišati sodbo nepristranskega tujca o naših političnih razmerah, o bodočnosti naše monarhije in o trializmu, kar posebno zasluži od naše strani največe pozornosti. Scotus Viator izvaja: V ospredju zanimanja stoji beseda „trializem“. Enemu je slepeqa vešča, ki mu čara izpolnitev njegovih državnopravnih sanj, drugemu se zdi plašč, pod katerim se kujejo naklepi proti „najstarejši ustavi na kontinentu“, za tretjega je centrifugalna moč, M bi naj prej ali pozneje priveulamonar-hijo do razpada,. Z eno besedo: trializem je parola, koje pomen se ravna po tem, kdo jo izgovarja. Kakor dolgo to geslo ne bo natančno določeno, je, skoro lahko rečemo, bolj Škodljivo kot koristno. Sovražnikom poštene rešitve tega vprašanja je radi nejasnosti pojma daha prilika, 'da z zavijanji hujskajo javno mnenje proti jugoslovanskemu gibanju. Domnevanje, da bi trialistične težnje predstavljale državi nevarno, centrifugalno stremljenje, je krivo. Ne trializem, temveč dualizem, se je v monarhiji pojavljal vedno kot centrifugalna sila. Njemu podoben je le trializem, kakor ga imamo od leta 1908 vsled Ahrenthalove aneksijske politike, ki je pridružila monarhiji tretji „samostojni“ del — Bosno in Hercegovino — toda na način, ki je ne le naperjen proti državni ideji, temveč uničuje celo Čustvo solidaritete med no. Izpokorjena romarica. Spisal Proto Konec). „Ima 'jopic urezan, na ivjžo novo." Narodni, moto. I. Pod Šmarno goro, v pobočju, izza gruče gostih jablan kuka rumena hišica. Rumeni hišici gospodinji dekliča močnih mišic, bele polti, hudih oči. Očeta 'so ji uibili, mater zakopali, brata potopili, sestro zamožili. Teta 'Marijana ji je oče, mati brat, sestra. Zima je lezla za goro,, sveče so se tajale hod strešnim kapom. Tanka snežna plast je šp krila mater zemljo in sanihec je še gladko tekjél po široki cesti. Pred rumepo hišico stoje lične sanke in skozi okno zakliče gospodinja Franica; „Miha, naprezi ! “ V hiši je stala pred zrcalom mladai ‘gospodinja, pri gorki peči je pa sedela in se grela stara teta, Mairi j an a. „Kako si vendar čudna, Franica! iTlako blizu imaš župno cerkev, pa hodiš v tem mrazu v Ljubljano k maši.“ „iTetka Mari jauka. ali jaz imam opravke tam v mestu 1“ „:V Ljubljani je veliko svetih maš, pa le malo pridig.“ jPa je 'ena, pridiga leplša, kakor deset pridig našega gospoda.“ i„iNe govori taiko! Božja beseda je lepa, naj bo v lončeni ali v zlati posodi.“ „Lončena posoda 'se ubije, zlata pa ne.“ „Pazi, punica, mesto je veliko, človek se lahko v njem zgubi!“ Maribor, dne 29. julija 1912. Letnik IV. vimi deželami in ostalimi deli monarhije. Desetkrat centrifugalnejši pa je še sistem golega« absolutizma, kl ga reprezentira Čuvajev režim, kateri ne more imeti drugega cilja, kakor da unici historično di’ nastično zvestobo Jugoslovanov z namenom, da oropa Habsburžane pri zopetnih sporih med vladarjem in Madžari zveste opore. To so tajni načrti madžarske oligarhije, katere Avstrija mirno trpi in postaja, tako sokriva lastnega pogina. Dualizem se nahaja v veliki krizi, ki je v tesni zvezi z jugoslovanskim vprašanjem. Rešitev tega vprašanja je z obstojem dualizma nezdružljiva: dokler so namreč jugoslovanska plemena razcepljena v šest protinaravnih političnih enot, so ne samo neizpeljive njihove politične sauje, temveč je izključeno tudi vsako gospodarsko okrepljenje. Ker je naša zunanja politika z ozirom na Balkan vedno tesnejše združena z jugoslovanskim vprašanjem, smemo pričakovati preobrazbo dualističnega sistema v ne predaljni bodočnosti. V koliko bo ta preobrazba radikalna, bo v prvi vrsti odvisno od tega, če bo notranje-političen položaj vsled zunapjili zapletljajev kompliciran, če bo n. pr. naša moparhija primorana iz kakoršnega koli vzroka poseči v Mac e do ni jo. Uspešno balkansko politiko se pa trajno nikakor ne da voditi brez ali proti Jugoslovanom, Balkanske Slovane se da pridobiti za Avstrijo samo s tem, da se z Jugoslovani, ki so že v Monarhiji, dostojno ravna in njihove življenske potrebe upošteva, Dokler bodo sramotna zlodejstva kakega Čuvaja na Hrvaškem mogoča«, ne bo noben pameten človek na Balkanu klical Avstrije na pomoč. Vsak’ prijatelj Avstrije v inozemstvu mora obupati, ko vidi, kako zaigrava Avstrija svojo naravno dedščino kot proteiktor balkanskih narodov z zanemarjanjem Jugoslovanov. Revizija dualizma je neobliodno potrebna, izvršila pa se najbrže ne bo povsem gladko. Ni pa treba, da bi bila preveč revolucionarna, Delegacije, ki so v svoji dosedanji obliki prava monstra, se naj izpreme-ne v skupni centralni parlament, v katerega naj bi za enkrat volila avstrijski in ogrski parlament (dvojno Število dosedanjih delegatov), hrva.ški in bosanski sabor. V Zagrebu se naj ust viari jugoslovanski parlar ment, deželni zbori kot provincialne upravne korporacije bi morali ostati. - - Ta načrt se seveda ne da izvesti v soglasju z ono kliko, ki vlada danes na Ogrskem, temveč le proti nji, Ta klika, ki zlorablja 'vladarjevo ime ter uničuje na podlagi in v imenu ogrske ustave hrvaško kon- jMeni je Ljubljana znana in ni se bati, da bi se izgubila.“ „Pojdi V božjem imenu, pa vrni se kmajlu, .sirka je naprežena!“ Frajncika sede v lične sani in Miha 1 jo zavije v zelen kbc. Naglo se je sirk'a pormikaLy proti beli Ljubljani. Ljubljana 'je velika, je dolga, je široka. Fran-cika se je zibala po ulicah, ustavljala, se pred izložbami, poslušala godbo, ki se je čula iz gositilen. Bilo je prijetno, čas je naglo potepal1. «^Francka, danes te pa popeljem na plesni venček. Wide la. boš,1 kaj je lepo, kaj je prijetno.“ Tako ji je pihal na dušo Racmanov ' študent. Francka se je srčno nasmejala. Ko je že pozni mrak objemal svet, 'se je Franica izpod' Smarnegore Š(e sukala s študenti po prostorni pivptfci, da se je godcu tresel klarinet in da je harmoniki sape primanjkovalo. Vroča kri, sladko vince, zaduhel zrak, laskave besede — vse se je prevračalo na dnu srela deklici izpod gore. Kratek je bil večer, pokradla se je noč in mlekarice so zjutra. že škripale is) podplati po širokj cesti, ko je Franica izpod Smarnögore, zavita v zelen koc, kimala na saneh proti domu. „Ali jo poznaš, sirko Bezlajevo?“ povpraševale so se mlekarice in se smejale tja V Širno plan, II. Sv. Jurij se je bližal na zelenem konju. Popki že niso mogli več strpeti, da ne bi zabrsteli in zacveteli čez ‘širno ravan. 'Sivi kolibar se je drl v gori in oznanjal skrajni čas velikonočne izpovedi: Siv kobiv, al’ s’ že biv? Na Smarni gori dreto viv ? 'Mlada. Bezlajka se je naplavljala pa pot. Bilo je zarana, 'Sentvidski zvbnovi so zvonili tako lepo beli dan, da je Bezlajki pretresalo dno duše. Štitueijo, je vrgla državo nazaj v „naravno stanje“, o katerem govori Holbes, in nima nikake pravice, tožiti o nasilju, katero je ona sama uvedla na mesto zakona in pravice. Upati smemo, da bodo široke ljudske mase, ko bodo prišle do moči, uvidele, da interesi 0-grske in njenih narodov niso nie slabše varovani, če zavzema Ogrska mesto Bavarske v habsburškem cesarstvu, kakor danes, ko ječijo pod slabo prikritim despotizmom nekolikih stotin gentryAl'ruèin. V Nemčiji in Italiji je Avstrija žalostno zaigra-la svojo vodilno vlogo, ker se je protivila narodnostnim stremljenjem. Ostane ji samo Še Balkan, kjer lahko vrši scoio zunanjo politiko. Če bo sreča vendar enkrat poklonila Avstriji velikega državnika, ali bo sledil korakom svojih prednikov? Bo li še naprej izigraval Hrvate proti Srbom in prepuščal oba naroda. Madžarom na milost in nemilost? Ali bo znal narodne zahteve Jugoslovanov spraviti v sklad z zahtevami res pravega avstrijskega patriotizma in na ta način pridobiti simpatije vseh balkanskih Slovanov? Avstrija se nahaja v historičnem, velepomembnem položaju, ali naj išče izhoda pri trializmu? Samostojna jugoslovanska država v mejah monarhije, kakor si jo želi radikalni, državnopravni program, ni mogoča, edino dobra je le rešitev avstrijskega problema v smislu pametnega kompromisa med federativnim in centralističnim načelom. Tradicije avstrijskih „historičnih narodov“ se morajo rešpektirati, pravice „narodov brez domovine“ pa se morajo vpostaviti, da doseže država potom organičpib reform oho enotnost in inicijativno sito, ki je za njen razvoj neobhodno potrebna. Tak „kompromisni“ trijalizem se zdi pisatelju e-dino pameten, pa tudi najnujnejše potreben, da zamore spraviti država v sklad interese jugoslovanstva., zlasti pa stremljenja po edinosti Hrvatov in Srbov s svojimi lastnimi ipteresi in cilji. Med ljudstvom. Griže pri Cejln Včeraj dne 28. jul. po rani sv. maši so se zbrali naši somišljeniki v obilnem števila v prostorih g. žapana Pikla, da se udeležijo napovedanega zborovanja Kmečke zveze. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen domači g. župnik Krančič. Državni poslanec dr. Korošec je potem opisal glavne predmete, o katerih se je razpravljalo dosedaj v državni „Francka, le hiti, drugače ne pripeŠ na vrsto. Na gori je vselej na ta dan veliko moških, izpovedpi-kov pa malo, Rada bi videla, da- se vrneš, preden odidem k 10. sv, maši.“ „iNe skrbite, tetka, saj jaz nisem taka Velika grešnica!“ „Potem pa kar doma opravi; naš 'gospod župnik s9 tako dobri,1“ „Veste, da ne grem. Me preveč poznajo!“ „.Francka, ne skrivaj grehov! Zamolčani grehi so hudobčevi o.qvirki,“ Mlada Bezlajka je odhitela v goro. ' Steza je bila ozka, pa strana. Belo polt je žtflijfa rudeča kri in prsi so se dvigale, ko je prišla na vrh . . , Dolga je bila vrsta za cerkvenimi vrati in ta vrsta se je množila, Bezlajka je čakalfe«, da je soln-ce podyetilo skozi visoka okna, pa le še ni bila linica za njo odprta. Ni mogla več prestajati in Šla se je zračit na gprsko rava(n. Ljudje so prihajali in odhajali, iTjudi Racma.-nov študent je bil ha počil|nic|aih ter je prijšel zijala prodajat na goro. „Francka, jaz sem žejen, kakor ptica pivka! Pot užeja, Ali greš z menoj k mežnalrju na kozarec doleujčka?“ „iTiešč sem Še, romar božji!“ „Ha! Kaj te je kobilar preplašil?* Mlada Bezlajka je za.rudela), zadrhtela, hude ji oči so obvisele na mladem študentut odkritosrčna beseda 'ji je zastala v grlu, pa reče skoraj nevoljno: „„Pusti božje reči pri miru!“' A zbala se je, da bi ga ne žalila in je brž še pristavila: „No, pa pojdiva!“ In deklica je šla. Zasedela je v gostilni in zar pila sv. mašo. Ko je mežna ‘kolesih, Ivnata drevesa so ji delala špalir in v kožuhe zavita je kljubovala tankemu mrazu. Bel kožuh je grel mlado gospodinjo izpod Smarnegore, ni pa oigrel •tudi njene mrzle duše. Nosila je svoje srete k^zat na Smarno goro, nasila je svoje ranjeno srce na oglede ljubljanskemu patru, pa srce je bilo neozdravljivo. Bela polt je zarjavela, hude oči so zatemnele in rudeča kri ni več mešala bele barve na njenih mladih licih. Zamišljeno je stopala) ob JveseTi družbi, z-medeno odgovarjala svoji tetki, pa žalostna pisma. je pisala šmarnogorskemu pogrebcu. ,sKako si vendar čudna, Francka! Zjakaj tako molčiš?“ „jKdor molči, se devetim odgovori.'“ __ „To boš vendarle povedala, zakaj tiščiš tako v Ljubljano?“ . „Pod Šmarnogoro ni zdrafvnikov, v Ljubljani pa jih 'je dosti,“ . „I, kje te pa vendarle boli? Povej mi, no! „Nikoder in povsod! Živčna je moja bolezen, zdravniki ji pravijo nervoznost.'* „Pa koliko časa te ne bo nazaj ?“ ..Dokler se ne prikažejo lasjtovke.“ Miha je pa zagodel, ko je t napregal sirko v sanke : „Babe so pa zares babe! Kar si vtepo v glavo. ne izbiješ jim. Če bi oslovsko čeljust 'držal v rokah ! “ Komaj je petelin na dvorišču zapel v zgodnjem zimskem jutru, že je (Miha podil širko ' proti beli Ljubljani. ,Gospodinja je bila zavitla v bele. cunje in zelene koce, ko je Miha ustavil pred Visoko in dolgo hišo. Zdihovaje je Francka zlezla, raz sani. Težko je sopla, ko je stopala po prvih stopnicah, in krčevito je zagrabila za vrvico zvona, ki. se je otožno razlegal po dolgih (hodnikih. Ni ga pa bilo — študenta, ki bi ji pomagal z voza, ni ga bilo, da bi jo popeljal v veselo družbo, ni bilo več godcev, ki bi godli pesem brez konca in kraja! Le kašelj v kratkih presledkih, ihjtenje v nepretrganih gla|sovih in glasen jok otrok, ki so v tej vi sloki 'hiši zagledali beli dan, je dušil stopinje po kamenitem tlaku dolgih hodnikov . , Mlada Bezlajka1 je vstopila. Pripeljala jo je sem pot prepovedanega vesolja, Vgriznila je bila v jabolko izgubljenega raja, V hipu, ko je zmješlala tir božje uravnave,, jje njeno srce dobilo nejzeeljivo — ramo. In ko so lastavice zopet gnezdile pod ' streho rumene hišice pod Šmarnogoro, ko so zvončki in vijolice lezli na beli dan, tedaj je Bezlajka zibala v rumeni hišici izgubljeno nedolžnost, tetka pa je pela pesem o izpokorjeni romarici. Razveseljivi pozdravi. Iz samostana 00. Tretjeredni kor na Glarotokn (otok Krk) pošilja prijatelj Vašega cenj. lista iskrene pozdrave. Dohovnik, ki rabi oddiha, popolnega^ mini, idealne samote, morskih in solnčnih. kopel, ljubeznive postrdžbe, ki se hoče za nekaj dni odtegniti posvetnim skrbem in šnndrn dražbe, najde ta mirno in ceneno zavetje. Dosedaj nas je petero, novo mebliranih sob je pripravljeno dvanajst. — Proficiat salati! Verski tečaji za vojažke novince. Solncgraški nadškof in kardinal dr. Katsohthaler je vspeljal v svoji nadškofiji verske tečaje za one vojaške novince, ki so poklicani v jeseni k vojakom. Da pa omogoči vdeležbo tudi dragim revnim vojaškim novincem iz dežele, je daroval kardinal večji prispevek. I( Turčije na Slovenskem. Uprav turške so razmere, ki vladajo na Koroškem. Kar si tu že vse dovoli vlada napram Slovencem, presega meje verjetnosti. Zadnji „Mir“ poroča: „Uradna agitacija za Südmarko1, Kam plovemo v Avstriji, posebno pa še na Koroškem, dokazuje reklama uradne „Klagenfnrter Zeitung“ za „Südmarko“. V štev. 163, z dne 21. julija je objavila sledečo reklamo : „Jutri od obeh podružnic „Südmarke“ in nemškega „Sehulvereina“ prirejena velika ljudska veselica pri „Schtosswirtu“ obeta postati prava ljudska veselica. Veselični prostor je podoben „Wurstel prat ra“ (to je pa res dobro povedano! Ured.), zlasti za mladino in naše malčke je dobro preskrbljeno. Od dveh popoldne naprej avtomobilna zveza od Kardinalskega trga do Žrelea.“ — Uradno glasilo c. kr. deželne vlade, ki bi bila poklicana, blažiti narodne boje in zabranjevati nemškonacialno-protes-tantovske prireditve na slovenski zemlji vabi na tako prireditev celo — otroke. Seveda bi radi shnjskali pol Celovca na „Südmarkino“ veselico v Žrelcn, da bi utrdili žrelsko trhlo nemškntarijo ter jo še bolj zaslepili. Če bomo na Koroškem tako napredovali, kmaln ne bomo razločevali več deželne vlade od nemškega „Volksrata“, uradnih listov pa ne od nemškonaeionalnih glasil. Veliko razločka že itak ni več ! Kulturna sramota človek, ki zataji jezik svojih sta-rišev, je neznačajno bitje, ki vzbuja v nas v prvi vrsti gnus. Ne nkaznje nam samo četrta božja zapoved, da moramo spoštovati svoje stariše, tedaj tadi njihov jezik, temveč že naraven zakon nas sili k ljubezni do svojih roditeljev. Kdor izda jezik svoje matere, ne greši samo proti božji zapovedi, ampak je slabši kakor živina, ki se navadno ravna po prirodnih zakonih. Samo popolna zaostalost, neizobrazba in zatelebanost ali brezprimerna posurovelost in brezmejna sebičnost, ki tepta v blato vse, kar je dragim svetega, zamore človeka dovesti k odpadništ ?u. Bodisi prvo, bodisi drago oboje ne dela nikomnr časti. Kdor je pošten mož, ki kaj da nase, nima rad opraviti s takim človekom in če ga sreča pogleda v stran in krepko pljune. Za noben narod, ne za onega, ki so se mn odtujile in ne za onega, ki so se mu priklopile ne morejo biti take propalice nič razveseljivega. Vsak narod, ki kaj da nato, da ostaejo njegove vrste zdrave in neokužene, se bo teh garjevih izvržkov branil in otresal. Samo nemški narod, ta narod „plemenitih vitezov“ in „visoke kulture“, se takih samopašniajaničarjev ne brani, temveč jih celo vzgaja in protežira. Da se spravi nedoraslo deco na pot sramotnega odpadništva, rasejo po naših pokrajinah nemške šole, da se ljudi slepi in zavaja, se izdaja v slovenščini pisanega nemško-nacionalnega „Štajerca“, da se ljudi duševno ubija in dela nerazsodne zastrupljajo Nemci naš narod s šnopsom, da se ljudske duše kapi siplje „Südmarka“ z Jndeževimi groši. bamo s takimi in enako podlimi sredstvi dela nemštvo, da bi zagospodovalo nad našo lepo domovino. Nekdaj in po drugod si narodi podjarmljnjejo taja ljudstva s silo, mečem v roki. Je to barbarsko, toda ne tako grdo kot način po katerem hočejo zavojevati Nemci našo zemljo. Boj in naj bo še tako krivičen, zahteva nekaj poguma in kaže možatost, sredstva pa, kakoršnih se poslnžnjejo naši narodni nasprotniki, da bi nas izrinili iz naše zemlje, so tako nepoštena, da bi bila za vsak drug boj po mednarodnem prava prepovedana. Samo najnovejši slnČaj : V Razvanja pri Maribora pašnjejo nemškutarji. Ljudstvo je skoro izključno slovensko toda zapeljano. Otroci znajo le malo nemški, nekateri nič. Šola je seveda nemška in otroci se uče v nemščini, katere ne nmejo. Ker se g. katehetu otroci smilijo in jih noče mučiti, jih poučuje, kakor pišejo nemškonacionalni listi, veronauk v slovenščini. Radi tega kliče vsa nemška javnost od Marbnrgarce do Tagespošte grom in peklo nad g. kateheta, ga denuncira in slika kot človeka, ki za vsako malco pohrusta par nemškutarjev. Ali ni mnčenje otrok z nemščino pravcato divjaštvo? Ali ni zavajanje otrok v ne* značajnost in propalost, mesto vzgajanja dobre v plemenite člane človeške dražbe prava kulturna sramota? Za humor je pričel iskrheti v sedanjih' pasjih dneh dr... Delpin, predsednik nemškega „Volksrata“ za Spodnji St.ajer, obenem advokat v Ormožu. Za grahki „Tagblatt“ od 26. t. m. je napisal pod najsi ovom „Počitnice“ uvodni Članek, ki je poln slovanskih strahov. Da dobremu možu, katerega napolnjujejo z očividnim strahom dogodki po slovanskem svetu, ni vseeno povsem pošel humor, kaže naslednji stavek, ki ga je tudi zapisal: „Nemški uradnik naj bi v bodoče svoje narodne dolžnosti vestnejŠe izpolnjeval, kakor je Storil to dosedaj. Seveda menimo s tern sfamo njegovo delovanje izven urada, ker v uradu zahtevamo ravno narobe, kakor Slovenci, samo nepristranost,“ — Ce se spomnimo na več kot prevestno sodelovanje nemških uradnikov pri Südmarki, Šulferajnu in povsod drugod, kjer se nas hoče potlačiti, če se spomnimo na neprestane fctoje, katere imamo po vseli našjh uradih z „nepristranskimi“ nemškimi uradniki, potem res občudujemo zdrav humor dr, Delpina. Še humorističnejše bi bilo, če bi dr, Delpin povedal, kako to pride, da se on boji Slovencev kot vrag križa, slovenskih grošev pa kar nič. Zwei Seelen wohnen, ach, in meiner Brust, „Paganski pomp“ imenuje „Slovenski Na-rod“ od 27. t. m, celo prazničnost ip vse slovesnosti, ki se vrše pri birmovanju. Svečani cerkveni obredi in razne pobožne navade, združene s spoštljivim sprejemom nadpastirja, so liberalnim brezvercem „paganski pomp“. Paganstvo očita liberalno glasilo slovenskemu ljudstvu, ker le-to. v svoji jglobokovernosti slovesno praznuje sprejem zakramenta svete birme in ne tepta v blato verskih resnic.. Na tak podel način se norčujejo liberalci, ki se delajo večkrat velike kristjane, iz vernega ljudstva, in vsega, kar mu je svetega. Povemo samo, da bodo liberalci to pobalinsko psovanje našega ljudstva še drago plačali. Odškodnina za dopust. V, čaiiopisu ,„[Industrie“ čitamo, da. je dunajsko trgovsko sodišče izreklo v tem oziru važno razsodbo. V tej je izreklo, da delojemalec ni upravičen, zahtevati naknadno namesto odklonjenega mu dopusta denarno odškodnino, ako je bil svoj čajs s to odklonitvijo zadovoljen. V razlogih navaja imenovano sodišče, da v, zakonu o denarni odškodnini za dopust ni govora. Taka kompenzacija bi pa tudi onemogočila namene zakonodaje. Zakon vendar hoče delojemalcu nuditi nekaj počitka, kar se pa seveda ne doseže z denarno kompenzacijo. In ako bi bile te remuneracije dopustne, bi se takoj udomačile, saj bi se delodajalci na ta način lahko izognili zakonu, pa tudi delojemalci bi prišli ob nar menavani dobiček, ker bi delodajalci to remarne racijo vračunavali v plačo. Nazadovanje porodov na Aivstrijskem. Po vseh modernih držtavah nazaduje število porodov. Tildi na Avstrijskem je v zadnjem desetletju padlo število no’ vorojeneev. Leta 1900 je bilo rojenih 1 v naši državi 967.989 otrok, leta 1902 so zaznamovali natjvijšje število porodov, namreč 984.240. tega leta djilje pa že pada število. Posebno čudno je bilo leto 1905, ko je bilo rojenih le 921.000 otrok. To leto je dejlalo že našim statistikom mnogo preglavic, ker je tudi Število umrlih zelo poskočilo, Naslednje leto ' se je pomnožilo število novorojencev zdatno, znašali o je že 961.2)58, a naslednja leta je zopet stanovitno nazadovalo. Leta 1909' je znašalo Število novorojencev le 941.239. V zadnjih desetih letih se je izselilo iz Avstrijskega nad 660.000 oseb. torej Več I kakor dve tretjini novorojencev v enem letu. Galicija in Bukovina, ki sta imeli v prejšnjih letih vedno velik prebitek porodov, izkazujeta vsled izseljevanj.a( največji primanjkljaj. V letu 1907 in 1908 je najmočnejše nazadovalo število porodov v Dalmaciji ' na Nižje-Av-strijskem, v Bukovini in Galiciji. Porodni prebitki pa so bili na Kranjskem, Goriškem in v lutriji. V južnih pokrajinah naše države opažamo stalno naraščanje porodov, v severnih in severovzhodnih pa stalno padanje. Iz politic» e Službe Okrajna glavarja dr. Adam pl. Weies-Senleussenburg v Mariboru in dr. Viktor NegbaUer r Gradcu sta imenovana namestniškim svetnikom. Vseslovanski čebelarski kongres. V Moskvi se otvori dne 6. avgustu t. 1. vseslovanski čebelarski kongres. Iz Bolgarske se je priglasilo 253 udeležnikov, iz Srbije 78, iz Črnegore 17, iz Hrvatske 13, Čehov 48 in 2 Malom sa. Kakor je videti, ni priglašen za ta kongres niti eden Slovenec, dasiravno je prav pri nas Slovencih čebelarstvo prav lepo razvito in so bili Slovenci učitelji čebelarstva pri dragih narodih že v časih cesarice Marije Terezije. Štajersko. Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje dne 5. avgusta. Vlak gre iz Celja v pondeljek ob 8. zjutraj. Tisti romarji, ki pridejo od mariborske strani, se lahko pripeljejo v Celje z vlakom, ki gre iz Maribora ob tričetrt na šest zjntraj, Tudi od Brežic in iz Savinske doline imajo romarji zvezo z zjutranjimi vlaki.—Vse romarje opozarjamo, da se bodo karte odposlale iz Maribora še le v četrtek. Dobijo jih torej na pošti že v petek. Zgornja Ponikva. V nedeljo dne 4. avgusta se vrši po pozni božji službi pri g. Jelenu zborovanje, na katerem govorita poslanec dr. Korošec in predsednik M. Z. Zajc iz Skal. Trbovlje. Prihodnjo nedeljo, dne 4. avgusta priredi Jugoslovanska Strokovna Zveza skupina v Trbovljah društven izlet na Planino ob štajerski in krajnski meji. Draštve-niki se snidejo ob 7 uri v Društvenem domu; takoj po prvi sv. maši je skupen odhod na sv. Planino, tamkaj je sv. opravilo, in potem skupen obed v cerkveni gostilni. Po poldne razgled po širnih krajih; Člati naj si tudi preskrbijo dalnjogledov. Upamo, da se nam pridružijo tudi krščanski sociale! iz Zagorja. Tem krasnejša bi bila potem naša planinska zabava. Ob 4 uri popoldne je zopet povratek proti domu. Prihodnjo nedeljo torei vse na Planino. * Romanje K M a r i j i Pomagaj na Brez-j e priredi letos Krščansko-socialna zveza. Vlak gre i z Celja d p e 5. avgusta zjutraj in priđe gaz a j v 'Celje dne 6, avgusta popoldne. Vozni red in cene so sledeče: Cena: III. razred II. razred Iz Celja ob 8. uri predpold. K 6-80 K n — 4Ì Laškega „ h. n H min. „ 6-60 a 10— 1Ì Rimskih toplic „ 8. n 24 . „ 6 60 » io — JI , Zidanega mosta „ 8 n a n 6'20 » 9— r. i Hrastnika „ 8. rt f2 r » 6 - „ 8-50 r , Trbovelj - 9. lì 1« n „ n 6 — „ 8 50 V Otoče pride „ il. rt 48 „ Nazaj se peljemo v torek, 'dne 6. avgusta. Vlak vozi nazaj iz postaje Lesce in bo sprejel romarje tudi na postaji OtoČe. Iz Lesec gre vlak ob 1. uri 15 minut popoldne, iz Otoč pa, ob' 1. url 30 minut popoldne, ter pride nazaj v Celje ob 5. uri popoldne, tako, da se romarji lahko takoj odpeljejo proti Brežicam, v Savinjsko dolino in proti Mariboru, Takih kart, s katerimi bi se dalo enkrat prestopiti in z drugim vla-Ikom peljati nazaj, nam železnica, žal, ni dovoli- 1 a. Za otroke nad 4 leta stare je treba plačati kakor za odrasle.. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, naj opozorijo blagohotno ljudi na to romanje, ter naj bodo tako dobri, da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nam s tem prihranijo mnogo stroškov. Svoje stroške naj si takoj odštejejo. Karte se pošiljajo le proti gotovemu plačilu. Vsak romar lahko obišče tudi Bled, ako hoče. Po obiskovalce Bleda pride vlak vi Lesce in ni treba zato nič doplačali. Karte je treba naročiti najpozneje do 29. julija, ker drugače ne moremo več naročiti potrebnih vozov. Denar se naj pošlje edino-le na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta 5. Dne 5. avgusta ne bode nikdo več d o b i 1 k a r t e n a p o s t a j i ali panavlaku. Kdor torej boče romati z nami, naj si k a r ,t o že poprej pravočasno naroči. Romarski odbor. Koroško« Shod Jugoslovanske strokovne zveze r Celovcu. Zadnjič se jè pomotoma poročalo, da bo shod J- B. Z. v nedeljo 4. avgusta. Shod Jugoslovanske strokovne zveze bo v soboto dne 3. avgusta ob 8. uri zvečer v dvorani pri Trabesingerjn v Celovcu. Delavci, pridite! DnhovniSke vesti. Imenovan je kanonikom v GoSpa sveti č. g. Jožet Ogris, prefekt v kn.-škof. Marijanišču. — Resigniral je na Gospasveški kanonikat ter se vrnil v Lvov, profesor v p., dr. Jožef Ogórek. Zrakoplovstvo. Padec roškega aviatika. Slavni ruski aviatik Abra movič, ki je bil na poletu med Berolinom in Petrogradom, je-padel blizu mesta Rige iz znatne višine na tla. Abramovič in njegov pasažir sta ostala nepoškodovana, a zrakoplov je razbit. Plodonosna kupčija z letalnimi' AtrojL M'right Aeroplani družba v Ameriki, ki je bila ustanovljena s kapitalom 4,000,000 dolarjev^ že v tretjič naznanja, da dobijo lastniki delnic ' po dvajset odstotkov;' dividend. Vsega skiujoaj je. izplačala družba samo na dividendah že 600,000 dolarjev. Družba ima samo 16 delničarjev;, med katerimi so znani milijonarji, kakor Cornelius Vanderbilt, Andrew Fnielđmajn, Allan R. Ryan in De Lancey NichoL Vojska. Vpad italijanske torpedne i l o t i 1 e v Dardanele, Sedaj še le prinaša laški list „'Tribuna“ podrobnosti o vpadu italijanske torpedne Rotile dne 19. t. m. v Dialrdnnele. Motili je 1 zapovedoval kapitan Millo. Vpadla so se udeležile torgedovke :, „Špica“, „iCentanro“, „[Olimene“, „jTheseo“ in „Astore“ in sicer so ladije odplule v zaporedni vrsti 'druga za drugo, v popolni temi, brez luči na krovih- Iz 'dimnika torpeciovke „Astore“1 so pa švigale iskre, kar jih je vsled čuječnosti obrežnih turških baterij izdalo. In morska ožina je bila hipoma električna razsvetjena, in raz baterij so se vsipale kakor dež krogle iz topov turških baterij na italijatofeke ' torpedovke. Poveljnik italijanske fiorile je uvidel, da je nadaljno prodiranje nemogoče ter je brzo odkuril, od koder je bil prišel. Razgled po svetu. Mater in hier odpeljel. Pred kratkim je odpeljal na Dunaju neki Aleksander Noisser, po poklicu godbenik mater in hčer inštalaterja Harta v Bukarešti. Izvabil ju je iz nekega dunajskega hotela. Pri tem je dobil Noisser 100.000 frankov, katere je nezvesta žena vkradla svojemu soprogu. Vsi trije so nekam izginili. Kdor jih izsledi, dobi razpisano nagrado po 500 K. Velika tatvina v hotelu, V nekem berolinskem hotelu so nekemu Amerikancu ukradli med njegovo odsotnostjo ijz zaprte sobe ' kreditno pismo za 80,000 mark, dve ladijski karti in 700 mark gotovine. Za tatovi ni nobenega sledu. Koliko zasluži Caruso. Iz New-Yorka poročajo: Najvišjo gazo, ki je bila kedaj plačana operne- mu pevcu, dobi baje Caruso v prihodnji sezoni v Buenos Airesu. Kakor poročaijo, dobi za 12 predstav po 7000 dolarjev;, zamore pa nastopiti še večkrat, a-ko se miu zljubi. Tfukaj dobiMa po zimi na mesec po 100.000 dolarjev g;aže v operi in 50.000 dolarjev tantijeme pri gramofonskih družbah. Poleg tega si v poletnih mesecih lahko zaisluži še lepo svoto v Evropi, tako da ima na leto dohodkov, da sam ne ve koliko. Nenavadno darilo. Slikar profesor Meyerheim, ki slika pred vsem živali in prizore ’ iz ' živalskega življenja, je praznoval te dpi v Berolinu 701etnico. Med obilnimi drugimi Šarili > je dobil od ravnatelja zoološkega! vrta dr. Hecka tudi darilo, ki je pa res precej nenavadno: dr. Heck je prinesel slikarju, dva mlada Teva. Smrtna zaušnica. V „[Zeitschrift für Ohrenheilkunde“ je opisan slučaj nekega povsem zdravega in mladega človeka,, ki je pa, 'dobil pred kratkim nekaj zaušnic. Takoj, ko je dobil zaušnico, je priteklo nekaj krvi iz levega ušesa, ker se je pretrgala ušesna mrenica in mladenič £ie je tudi onesvestil. Cez 36 ur je tekla iz ušesa, kri namešana fz gnojem,, pozneje je tekel iz ušesa le gnoj. Onesveščal se je čimdalje po- gosteje, žila je tolkla slabotno, a hitro. Potem je nekaj dni neprenehoma pljuvjal in čez en teden je pa umrl. Isti zdravnik, ki je opisal ta žalostni slučaj, pripoveduje, da je pred leti zdravil nekpga, ki je dobil zaušnico in čez osem dni nato umrl. Iz tega vidimo, ka|ko nevarno je tako kaznovanje. Velikanski zob. Ko so kopali v Oherbfilligu pesek, so našli velikanski mamutov, zoba Dolg je dva metra 70 centimetrdv, tehta 110 funtov, v oblsegu pa meri 60 centimetrov. Dediči po neki „T.itanicovi“ Žrtvi. Avstrijski konzulat v Novem-Yorau je obvestil sorodnike zdravnika dr. Moraweka, ki je utonil na parniku „iTiLta-nicu“ da je zapustil omenjeni zdravnik več storiisoč dolarjev premoženja. Sorodniki ponesrečenega zabavnika žive v Kraljevem dvoru na Češkem. Eden se joče, drugi se smeje. V Berolinu je neki rokodelski pomočnik nedavno, prodal v sili neko avstrijsko državfno srečko za 3 marke nekemu 000*09 otu-n.u outngn^s [opuz ud ef uejin^ ‘nfjufu^ojJi mark. Smešnice. Mir. Nage: „Kdaj pa počivaš čez da,n, Tomaž?.“ Tomaž:, „Kadar odkosimo, ona eno uro spi!“ » Nace: „iT.bda jaz vprašam, kfciaj ti počivjaŽ?“ Tomaž: i„jl no, kadar ona počiva, takrat ima|m mir!“ Drug drugemu. Zagovornik ' svojemu varovancu, katerega je prav slabo zagovarjal: '„(Med obravnavo ste se mi pa prav smilili!“ .„Vi pa meni, gospod doktor,!“ Dober odgovor. Žena možu, ki je došel oh 3. uri zjutraj domov, iz gostilne: • » „Res, jako lepo, priti tako pozno domov, ob 3.-uri zjutraj!“ Mož: (,To je pa res tudi zelo lepo, da si še ti pokonci.“ Zena: „Čakam že od 9. ure na te, da bi prišel domov,“ Mož: „Jaz sem pa čakal v 'gostilni šest ur, da bi se ti spravila sipa|.“ Izrabljena pamet. Zdravnik: B,Kako pa to, da se vam je zmešalo v glavi?“ Umobolen: „Mati je že v mladosti vedno vpila name: fant, pamet nucaj! — jaz (pa sem vse življenje pajmet nuoal — sedaj pa sem že vso iznucal.1“* Hud ukor. Profesor: t,Taki ste. študentje 1 Za vse ste, tsa-mo za nič ne!“ V planinah. Vodnik (pokaže brezno):' [„Poglejte, gospoda, tukaj doli je 1 afriško leto skočila neka mlada gospodična.“ Gospića: „Ali iz melanholije?“ Vodnik: „!0 ne, iz Gradca!“ Zmede v Turčiji. Boj med vojaško ligo in Mladotarki traja dalje. Albanci vztrajajo pri svoji zahtevi, da se razpasti zbornica. Tarška vlada se še k tema koraku ni odločila. Veliki vezir se vsled obilice poslov ne vdeleži odposlanstva v Albanijo, tudi albanski senator Rešid Akif, ki bi naj vodil odpo slanstvo, je odpovedal in ne prevzame te naloge. Le dva nda odposlanstva sta dospela v Albanijo. Vlada, namesto da bi dala odposlanstvu dalekosežnih pooblastil, da se vstaja ndnši, ali saj omeji, ne kaže nobene odločnosti. To vladino cineanje le neti upor. V Kosovem je zbranih 60.000 Albancev, ki energično zahtevajo razpast zbornice. Pred Prištino je zbrano ogromno število ustaških Arnavtov ; njihovo taborišče se razteza na tri kilometre. Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji. Palle.) 1 Fer. 5. S Petri Ap. ad Vincala dopi. mai. Off. ppr. 9. L prò Ss. Machab. Mm. Com. S. Pauli Ap. et Ss Machab Mm. in L. (Ps. ad L. et Hör. de Dom.) et: M. (iuxta Dir.) — In 2. Vesp. ppr. Com. S. Panli Ap. et — seq (Ant. OD.) ac S. Stephani I. Pap. M. Compì. Dom. 2 Fer. 6. S. Alphonsi de Lig Ep. C D., dnpl. Psalmi eto. fer. LI. I N de script, ocearr. R. 8. „In medio“. 9. L. et Com. S. Steph. Pap. M. in L. et M. ppr. Gl. A. — In 2. Vesp. (Ant. et Ps fer.) Ant. OD. Com. seq ppr. Complet. fer. 3 Sabb. In?entio S. Stephani Protom., sem. Ad Mat. Ant. Ps. et TV, Sabb. LI. et RR. ppr. A4 L. fant. Ant. ppr Ps. de Dom. Safir., Preces, M. inxta Dir Ad Hor. Ant. et Ps. Sabb M. ppr. Gl. Vesp. (Ant et Ps. Sabb.) de seq Dom. I. Ang. Ant. ad Magn. „Sapienti*“ Or. Dom. X. p. Pent. Com. praee. ppr. et S. Dominici C. (h. a. simpl.) Compì* S*bb. 4 10. p. Pent, et Dom. I. Ang. sem. (C/ Vir.) Off. ut in Psalt. et s. 1. LI. I. N. Ine. Parab. Salom. Com. (sine L ) S. Dominici in L. (Pr. sine „Quicumque“ et sine Preo.) et M ppr. Gl. — In 2. Vesp. (Hymn. term. „lesa . . . qui natas “ Com. seq. et S. Dominici C. (c. 2 V. ac. S. Oswaldi M. (P. L.) Or. „Praesta . . . nt qui.“ et S. Paridis E. C (Or. Da, qttaesnmus.) Teem kmetom naznani in ae jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše rečne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pelovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, šopu ali „dampf*, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončuje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tndi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave ca mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor Loterijske številke: Dne 27. julija 1912. Trst 86 83 46 73 33 Line 25 41 37 87 18 ||*Xa v Rušah na prodaj v Olisci v lepem in prijaznem kraju blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 3 sobe spodaj in 1 pod strešno sobo ’in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in Skedenj, vse v najboljšem stanu.^ K hiši pripadate tudi 2 lepi _ njivi, nov sadonosnik in vrt z brajdami. Zelo pripravna je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v najemu, se plača 30 kron mesečno, (jena je 12.000 kron, 4400 kron je vknjiženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več se izve pri Francu Repolnik, posestnik v Rušah. »Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno. Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z mešanim blagom Alojzij Pinter v Slov. Bistrici. Učenec mora tokaj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomena. Posestvo lepo, ležeče v Tinjski fari, eno uro iz mesta Slov. Bistrica 12 oralov zemlje, vinograd, njive, travniki in gozd, hiša in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stana se za samo 5600 K proda. Plača se 2000 kron, drngo ostane lahko vknjiženo. Vse natančneje pri Frane Peteline n, Roteuhof Gornja Poljskava. Fr. Kampuš : Zg. Pcijskava pri Pragarskem „Slov. Straža“ v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod „LjudsKo zavarovanje“ na Slov. Stražo v Ljubljani. 171 j es lepa je cerkev, veža, kuhinja le tedaj, če ima ličen in t trpežen tlak, e kakorsen izdelujeta v mnogih vzorcih ♦ J Zajec & Horn, Ljubljani £ ♦ Izdelelovanje stopnic, ♦ ♦ cevi. • Asbestni Skrilj: i Zenit pohištva ▼sem kmetom naznani in povat, ker zdaj jih ima najnovejše rečne in gnojnico, s vode ali pelovnjak tudi vsake tr "" 1 Velečastito dahovščino in gospode bogoslovce opozarjam na bogato zalogo lastnega izdelka. Produktivna zadruga mizarskih mojstrov Maribor, Graiski trg štev. 2. %-___________—____________ * novo»«- Rožni mlin! üszash Zraven slike od mene iznajdene mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva in druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobra meljejo kakor veliki, kfer ima vsak mlin štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanema Jš& Pfeifer, tovarna za poljedeljska in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kötsch) pri Mariboru na ::: Štajerskem. Weiter Hoče lui. luiauimw. 428 vplačevanju. Spričevalo : Rakovnik, 13. febr. 1912. Cenjeni göspodl Naznanim Vam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin. Kako nebi bili zadovoljni, ker ga vsak šolarski otrok lahko goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdravi Štefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko). 444 DQC* Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto. "3M A^r^tgjo^anie naj ne manjkal, se dobi Zinaner & Co. asi Sv. Jakob v Slov. gor. Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju. u Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača ! Prva južnn-šrajerslia uamnasesha _____družba v Celju. _______________ Zap, busi Ib straže s strainfn Blatom. graviranji za fnriaje spomeniHB In monumentalna in trk. stai vsa bena Hi inozemskega mai Bega marmorja. materijala. tu Velika Plošče zaloga za HajRižje nagrabil spientkav Suiaolal cene piaciuti pesen Haračila iZvrSUJfjO tečno brezplačne. in sMevni proračuni Brzojavke Kamnoseška Celje. družba Nikdar se ne bodete kesali » « ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ul. 5. Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cefira. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Za telovadna društva vse potrebščine in kroji v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod. Postrežba strogo solidna Motel Trabesinger v Celovcu Velikovška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe ; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lojzka in Pepca Leon. i žganiarna v Cetin Phyamft ssojodonta žgano étaiarebi ih teupiMMt, Mu , . T tokjMtfci* mi konjak u, 1