LETO XIX., STEV. 88
LJUBLJANI, PONEDELJEK, 14. APRILA 1858
CENA 10 DIN
SLOVENSKI
i_»daja lo Ust« Ca»opl9B3 pudjetjc	ousK)	^mCciaie«	- UirtKIOf
Radi Janhaba- GUrni in odgovorni arednili;: Sergej Voinjak. — Uredniitro Ljubljana, Tomšičeva oiiea it * in S, telefon 23-323 do 23-323. — Uprav«: Ljubljane, Tomšičeva o lica iL 1/H, telefon 23-323 do 23.526	— Oelaani
oddelek Ljnbljaoa, Titova eesta 7. telefon 21-896, aa ljubljanske aarofnikr ’ 20-463. m ran&nj* 21-833. — Poštni pre<UI It 29	-	Air« raiao pri Komo
talni banld Lhhliana It W-KB*5-Z-SW -	tarr^nina 9W> din
Mrzlični posveti na Zahoda
Nesoglasja med Londonom in Washingtonom glede najnovejše sovjetske pobude o sestanku veleposlanikov — London skuša ublažiti nepopustljivo ameriško stališče
WASHINGTON, 13. apr. (Tanjug). Zahodni državniki sestavljajo odgovor na najnovejši sovjetski predlog o pripravah
za konferenco na najvišji ravni. Ameriški zunanji minister Dul. les skupaj z britanskim in fran coskim veleposlanikom v Wa-shingtonu proučuje besedilo zahodnega odgovora. Dulles se trudi, da bi odgovor poslali v Moskvo že jutri ali pojutrišnjem.
Pomembno je to, da State Department kljub neugodni reakciji ameriške vlade na zadnjo sovjetsko noto skrbno proučuje odgovor. Napovedana so tudi mrzlična posvetovanja med vladami glavnih zahodnih držav. Razlog za to dejavnost je nesoglasje med ameriško in britansko vlado. Medtem ko ameriška vlada še zmerom vztraja, da Zahod ne bi sme] sprejeti nobenih obveznosti glede konference na vrhu, .dokler ne bi z neobveznim] razgovori med veleposlanik; proučili zahodne pogoj«, je Britanija — kakor trdijo v poluradnih krogih — voljna ugodno odgovoriti na zadnji predlog sovjetske vlade.
Zato so nujno poklicali v Ws-shington na posvetovanje ameriškega veleposlanika v Londonu Whitneya. Čeprav ni znano, do kolikšne mere je britanska vlada odločena braniti svoje stališče in do kolikšne mere je to stališče izraz pritiska domačega javnega mnenja ali resnične želje po sprostitri sedanje »mrtve točke« — je nesoglasje med Wa-shingtonom in Londonom neprijetno presenetilo uradne kroge. Ti sodijo, da se bo ameriški vladi posrečilo izvojevati zmago lastnemu stališču. To mnenje je tem verjetnejše, ker imata obe vladi do glavnega vprašanja konference — jedrskih poskusov — enako stališče.
Gledano iz Londona, je reakcija britanske vlade do sovjet-
B oj* proti atomski oborožitvi
Bonn, 13. apr. (Reuter). Pričakujejo, da se bo 13. ali 14. aprila začela v Bundestagu debata o zahtevi socialnih demokratov, da bi v Zahodni Nemčiji Izvedli referendum o oborožitvi Bundes-vehra z atomskim orožjem. Socialni demokrati trdijo, da je 80 odstotkov zahodnonemškega prebivalstva protj atomski oborožitvi.
DPA pa poroča iz Hamburga da s-e je na pokrajinski konferenci socialnodemokratske stranke- v Stuttgartu poslanec Erwin Schetle zavzel za mobilizacijo zahodnonemškega prebivalstva proti vladni politiki atomske oborožitve. Po njegovem mnenju je to edini način, da bi lahko dosegli spremembo vladne politike. Dejal je, da iz tujine lahko pričakujejo le to, da bo prišlo ob uvidevnosti velikih sil do popuščanja napetosti.
skega predloga mnogo ugodnejša in opazovalci menijo, da bo britanska vlada sprejela predloge o četrtkovem sestanku veleposlanikov. Tednik »Obser-ver« danes piše, da so bili bri. tanski komentarji o sovjetsk noti doslej mnogo manj kritični kot prvi odmevi iz Washingto-na. Tudi »Sunday Times« poudarja, da je britanska vlada naklonjena sestanku veleposlanikov.
Britanski veleposlanik — pišejo komentatorji današnjih časopisov — bo šel v Moskvo, toda nobenega dvoma ni, da bo
predsednik /.DA Hurrv Truni.u« ki bo poročal o gospodarskem položaju v ZDA pred odborom predstavniškega doma.
Britanija spr-ejela samo tisto
zamisel o razgovorih, ki naj bi
določili čas, kraj in število udeležencev konference na naj višji
ravni. V Londonu tudi dvomijo, da bi se veleposlanikom posrečilo končati delo dovolj hitro da bi do konference na vrhu ;ahko prišlo že maja.
V vrsti nadaljnjih diplomatskih posvetovanj do srede tedna
je pričakovati, da bo britanska vlada vplivala ria State Department in skušala ublažiti nepopustljivo stališče Washingtona. ker bi ponovno zavračanje sovjetske pobude škodilo samo Zahodu.
Tudi v Parizu, kjer se bo jutri sestal stalni svet NATO. da bi razpravljal o tej zadevi, politični opazovalci sodijo, da večina držav, ki so članice Atlantskega pakta, meni, da »sovjetska privolitev v ta predlog
omogoča nagle priprave za konferenco na najvišji ravni.«
Skupščina naj odloči
Po burni seji francoske vlade je bilo sklenjeno, naj parlament oceni angloameriške dobre usluge v francosko-tunizijskem spora
PARIZ, 13. apr. (Tanjug) Francoski premier Felix Gaillard je pooblaščen postaviti vprašanje zaupnice vladi, ko se bo v skupščini začela v torek razprava o severnoarfriških zadevah. Po 16 urah burnih razprav je vlada ponoči dosegla kompromis in sklenila, da vprašanje anglo-ameriških dobrih uslug prepusti oceni poslancev, ki so jih poklicali, naj prekinejo dopust zaradi izrednega sklicanja parlamenta.
Kaže, da bo razprava v torek še poglobila sedanjo politično razdvojenost v Franciji, čeprav politični kro^'i upajo, da bo predsednik vlade le dobil zaupnico, samo zaradi strahu meščanskih strank centra in desnice, da ne bi nova kriza brž privedla do obnovitve levičarske enotnosti in ljudske fronte.
Do kritičnega vzdušja je prišlo zaradi neuspeha misije dobrih uslug Murphyj: in Beele-ya. Tema dvema se ni posrečilo, da bi zbližala francosko-tunizij-ska stališča za rešitev splošnih nesoglasij, ki so se povečala po bombardiranju tunizijske vasi Sakiet Sidi Jusefa pred dvema
Britanska vlada pripravlja proračun
LONDON, 13. apr. (Reuter). Britanska vlada bo prihodnji teden objavila proračua za leto 1958-1959. Temu proračunu pripisujejo zelo velik pomen, ker ga imajo za preizkusni kamen za vlado premiera Micmil-lana.
Vlada je v škripcih zato, ker se mora zdaj odločiti, ali naj pripravi proračun proti inflaciji ali proti morebitni gospodarski recesiji.
mesecema. Francoska vlada _ -privolila v to, da bo »v doglednem času« umaknila 15.000 vojakov iz bivšege protektorata, toda samo s tem pogojem, da Tunizija dovoli vzpostavitev mednarodnega nadzorstva nad alžirsko mejo — n. svojem ozemlju. Tunizijska ■ i da je to zahtevo zavrnila in pripomnila, da bi to pomenilo »zasaditi upornikom nož v hrbet« in da bi v primeru francoskega vztrajanja pred OZN sama zahtevala splošno razpravo o triletni vojni v Alžiriji.
Včerajšnja seja vlade, ki je bila petkrat prekinjena zaradi raznih sestankov med ministri in voditelji poKRnih skupin, je trajala skupno IR ur. Desničarski ministri so po trikrat odstopili in trikrat umaknili svoj odstop in se naposled sprijaznili s tem, naj parlament, ki so ga
sklicali na takojšnje izredno zasedanje, dokončno oceni vladno politiko. Najnovejša poročila s te burne seje vlade govorijo, da je predsednik Gaillard sprejel opozorilo zahodnih zaveznikov, naj začne neposredna pogajanja s Tunisom, hkrati pa, da je popustil pred desnico in si zadržal pravico, da zadevo z nadzorstvom nad alžirsko - tunizijsko mejo predloži mednarodnim forumom.
Bistvo spora v vladi je posledica diplomatske osamljenosti Francije zaradi nerešenega ’-žirskega spopada. Desničarski poslanci zavračajo »anglo-ame-riški diktat« in trdijo, da je to samo »uvertura« v skorajšnjo intervencijo Zahoda celo proti francoskim interesom v Alžiriji. Tega mnenja je poleg desnice tudi mnogo opozicijskih poslancev, komunistov in mendesistov, čeprav ti — drugače kot desničarji — zahtevajo nujna pogajanja z uporniki, da bi izkoristili »zadnje možnosti«, da bi Francija sama, brez posredovanja drugih držav, našla miroljubno rešitev za alžirsko vprašanje.
Pomorske sile se ne strinjajo
Ženeva, 13. aprila (Reuter) — Velika Britanija je formalno opozorila delegate 87 držav na konferenci o pomorskem pravu v Ženevi, da bi s' sprejetjem predloga o ozemljskih vodah v . pasu 12 milj sprejele odločbo, ki je glavne pomorske sile ne morejo odobriti. Britanski delegat Fitzmaurice je izjavil v prvem odboru konference, da bi bile takšne določbe brez vrednosti in da bi bile glavne države popolnoma »v okviru svojih pravic«, če bi jih sklenile zavreči.
Voditelj švedske delegacije Petren je tudi dejal, da bi bila brez pomena konvencija, ki je ne bi ratificirale velike pomorske države. Pripomnil je, da številne države, vštevši Švedsko in velike pomorske države, ne bi nikoli sprejele konvencije o dvanajst miljskem pasu ozemeljskih voda.
V drugem odboru, kjer raz.1 pravljajo o splošnem režimu odprtega morja, so z znatno večino sprejeli predloge mednarodne pravne komisije, ki se nanašajo na pravice in obveznosti pri polaganju podmorskih kablov in naftovodov.
Opozicija ne bo nastopila
Lizbona, 13. apr. (Reuter) Portugalska opozicijska skupina je sinoči sporočila portugalski vladi, da zaradi pomanjkanja jamstev, da bodo volitve svobodne, ne bo predložila svoje kandidatne liste na predsedniških volitvah, ki bodo letos junija. V obveščenih političnih krogih v Lizboni pravijo, da bo vladni kan- . didat na volitvah junija sedanji predsednik republike Francisco Xaviero Lopez
Ljubljanski študent DANEV je bil najboljši jugoslovanski igralec na košarkarskem četveroboju v Ljubljani. Z učinkovitimi meti je navdušil občinstvo. Na sliki so od lev-e proti desni Cehi Rozsival, Krivy in Konečny ter Danev. — (Foto Selhaus.)
TRIJE MOČNI, A HLADNI KOŠARKARSKI DNEVI
Zadovoljivo in zaskrbi j ivo h k ra
Ljubljana, 13. aprila. Veliki košarkarski četveroboj študentskih reprezentanc Bolgarije, ČSR, Francije ih Jugoslavije se je končal dopoldne na stadionu v Šiški z zaključnima in odločilnima tekmama. Jugoslovani so v konkurenci odličnih gostov iz tujine zasluženo ostali na prvem mestu. Četveroboj pa je bil tudi sicer velika manifestacija sodelovanja študentske mladine prijateljskih držav.
Po turnirju smo naprosili kapetana jugoslovanske repre-
zentance Borisa Kristančiča, da odgovori na naslednja tri vprašanja:
kaj sodi o turnirju nasploh,
O kako je zadovoljen z uspehom jugoslovanske ekipe,
9 kateri so po njegovem najboljši igralci turnirja?
Kristančič je dejal takole:
"Turnir je nedvomno velik prispevek vzajemnemu študentskemu sodelovanju in bo kot oblika ostal pomemben tudi v prihodnje. Zal smo
Parlamentarna pot do oblasti
izredni kongres K? Indije je končal delo — Pot v socializem po mirni poti in v skladu z indijskimi pogoji — Podpora indijski zunanji politiki
1 eg iskoalici|e
ATENE, 13. apr. (Tanjug). Male politične stranke centra, ki so pred nekaj dnevi ustanovile volilno koalicijo, so znatno oslabljene, ker jih je takoj po ustanovitvi koalicije zapustilo veliko število poslancev in vodilnih kadrov, ki so nezadovoljni s popuščanjem njihovih prejšnjih strank šefu koalicije Marke-zinisu.
NEW DELHI, 13. apr. (Tanjug). Izredni kongres komunistične partije Indije, ki je bil v Amricaru, je nocoj zaključil delo z izvolitvijo nacionalnega sveta namesto centralnega komiteja, v skladu z novim statutom, ki so ga sprejeli na kongresu. Kongres je sprejel tudi politično resolucijo, v kateri vabi na enotnost levičarskih sil, da bi preprečili krepitev desničarskih in reakcionarnih organizacij.
Naj večjo škodo sta utrpeli demokratska str a ruka in napredna zveza centra (EPEK). Iz vsake od teh strank je izstopilo po pet bivših poslancev. Poslanca, ki so izstopili iz stranke EPEK. so se priključili liberalni stranki, demokrati pa k združeni demokratski levici (EDA). Poleg poslancev so demokratsko stranko zapustili še štirje vodilni po-litiki, ki so se prav tako priključili demokratski levici. Kmečko stranko Pa je zapustil celo njen predsednik Pistolakis.
Poleg bivših demokratskih poslancev se je združeni demokratski levici priključilo še nekaj osebnosti z desnice, med njimi tudi bivši minister in kandidat Karamanlisove stranke pr: prejšnjih volitvah Stamatis Merku.ris, ki je bil v zadnjem času grški delegat v evropskem svetu. Tej politični skupini sta se priključila tudi bivša ministra Spilakos in Bakopulos.
Vlada Konstantina Georgako-pulosa je vsem političnim strankam dovolila da «e v času pred-
VREME
Stanje 13 aprila: t -redozeni 11u ;e poglablja področje r:zke?a zračneza pritiska in « svojim frontalnim sivre-moTn vpliva rudi na naip kraje
Napoved 7. a ponedeljek:	Se pre.
težno oblačno vreme, vrne« nekaj manjših padavin Nočne temperature lie-kaj nad 0. na Primorskem okrni S. aajvišje dnevne do f-i stopinj Cel-V«.
volilne borbe poslužujejo državnih radiijekih postaj. Pri zadnjih volitvah pod Karamanlisove vlado, to lij bilo dovoljeno.
V uvodu novega statuta KP Indije se sprejema parlamentarna pot za osvojitev oblasti V statutu je poudarjeno, da »z osvojitvijo večine v parlamentu delavski razred s svojimi zavezniki lahko ob podpori množic premaga odpor reakcionarnih sil ter omogoči, da bo parlament postal orodje ljudske volje za izvedbo osnovnih go-
s-podarskih in socialnih sprememb državnega ustroja.« Dalje je v statutu rečeno, da se KP Indije bori za vzpostavitev popolne demokracije in socializma po mirn.i poti in v skladu s konkretnimi indijskimi pogoji, izkoriščajoč izkušnje Sovjetske zveze. Kitajske, držav ljudske demokracije, kakor tudj vseh komunističnih partij.
Ukrepati ali ne ukrepati
0h začetku drugega dela zasedanja ameriškega Kongresa so mnenja o zdravljenju recesije še zmerom močno deljena
WASHINGTON, 13. apr. (AFP). Ameriški Kongres bo jutri nadaljeval drugi del svojega letošnjega zasedanja. To zasedanje bo v veliki meri izpolnjeno z debato o gospodarskem položaju. Pred letnimi počitnicami pa mora Kongres sprejeti tudi sklep glede zakona o financah, o prihodnosti programa pomoči tujini, o reformi Pentagona, o spremembah zakona o atomski energiji, znanega pod imenom »MacMahonov zakon« in o zahtevi vlade, da se podaljša veljavnost zakona o recipročnih trgovinskih sporazumih.
Razprava o gospodarskem položaju se bo začela že jutri z
izjavo, ki jo bo dal bivšj predsednik ZDA Truman pred odborom predstavniškega doma, ki i-e dobil nalogo izvesti anketo r gospodarskem položaju v ZDA Ameriška mnenja o gospodarskih perspektivah. o resnost: recesije in zdravilu, ki bi ga bilo treba uporabiti proti njej so zelo deljena. Predsedmk
sednik pri ,em svojem stališču užival podporo večine javnega mnenja. V zadnjem času pa 'e’ ta večina začela kopneti.
Drugi del javnega mnenja, k: ga, kakor menijo, vodi bivši.finančnik Bernard B.aruch, pa je
prepričan, da bi bilo bolje dovoliti recesiji, da se sama reši. ker bi vsak pomembnejši ukrep lahko vseboval resno nevarnost za prihodnost i-n spodbujal in-
Eisenhotve.r in finančni minister, flacij-o. Mnog) člani Kongresa. Robert, Anderson sta	še nadalje	predstavniki obeh strank in po-
prepričana. da je	prezgod-.i	slovn.i krogi kakor tudi sindi
ukrepati proti krizi,	na primer	kalni voditelji, pa menijo, da je
znižati davke. Doslej je pred-	treba dokaj ukreniti proti rece-
siji. Vendar pa med njimi ni enotnosti glede sredstev, ki bi jih bilo treba uporabiti. Eni priporočajo fiskalne ukrepe, drugi, kakor na primer Truman, javna dela, tretji pa hkrati oboje. Katera izmed teh dveh smeri, bo prevladala, še ni gotovo, menijo pa, da bo tj odvisno od posvetovanj, ki so jih imeli člani Kongresa s svojimi volivci ** zadnjih tednih.
Novo gibanje »Mau-Mau«?
Najrobi, 13. apr. (AFP). V Keniji so včeraj v obsežni policijski akciji aretirali 153 črncev osumljenih, da pripadajo gibanju »Kiama Kia Muingi«, za ka terega menijo, da je naslednik gibanja »Mau—Mau«. Nova organizacija ima menda iste načrte -kaikor jih je imelo gibanje »Mau—Mau«, njena dejavnost pa je usmerjena proti britanskim kolonialnim oblastem v Keniji.
V politični resoluciji obljublja KP Indije podporo zunanji politiki Indije in poudarja, da le-ta »lahko in mora igrati ključno vlogo za konference na najvišji ravni.« Resolucija dalje poudarja nujnost dosege ciljev petletnega plana ter opoziairja proiti »škodljivemu popuščanju velekapitalu in premočnemu naslanjanju na tuji kapital«. Dalje zahteva nacionalizacijo bank in uvedbo »narodnega nadzorstva nad britanskim in indijskim monopolom«.
Kongres je sprejel tudi sklep o krepitvi dela Partije med kmeti, kakor tudi o akcijah za vpis novih članov, da bi se članstvo do prihodnjega kongresa podvojilo. KP Indije ima sedaj 250.000 članov. Za generalnega sekretarja Partije ie bil ponovno izvoljen Adzoj Goš, v novi nacionalni svet, ki ima 101 čla-na. P® je bilo izvoljenih tudi vseh 39 članov dosedanjega centralnega komiteja Partije.
Na letni skupščini zadružna
rttennnje siavkuiočim
Pariz, 13. ipr. (Tanjug) Vse francoske sindikalne organizacije so danes objavile izredne razglase, v katerih pozdravljajo uspeh 300.000 rudarjev, ki so včeraj v popolni enotnosti izvedli splošno stavko za večje mezde.
V današnjih razglasih Generalne konfederacije dela in katoliških sindikatov je poudarjena odločnost francoskih rudarjev, da bodo 21. aprila stopili v neomejeno stavko, če vlada ne bo resno jemala, včerajšnjega opozorila. Po ocenah strokovnjakov je zaradi včerajšnje stavke v rudnikih francosko gospodarstvo utrpelo kakih 250 milijonov deviznih frankov škode, medtem ko bi ugoditev rudarskih zahtevam veljalo državni proračun kakih 1,5 milijarde frankov letno.
zveze v Netv Delhiju pa je premier Nehru dejal, da bo zadružno-obdelovanje zemlje eden bodočih stebrov indijskega gospodarstva. Nehru je kritiziral državno banko zaradi teženj, da s kreditno politiko »jemlje kmetom pogum, da bi stopali v zadruge". Poudaril je potrebo hitrejšega razvijanja delovnega zadružništva ter dejal, da mora sčasoma zajeti vso državo.
V drugem indijskem petletnem planu je predvideno, da bo ustanovljenih 5000 delovnih zadrug. Doslej jih je bilo ustanovljenih manj kot četrtino tega števila Letos bi jih morali ustanoviti še 600.
imeli kot gostitelji smolo z vremenom, saj so se tuje ekipe, ki bi se že tako težko privadile igranja na prostem, na spolzkih tleh znašle še slabše. Zaradi tega je seveda občutno trpela kvaliteta iger. Razen Cehov na turnirju ni bilo kdo ve kako kvalitetnih akterjev. Zato jugoslovanske zmage ne smemo precenjevati. Po eni strani je zadovoljivo, hkrati pa zaskrbijivo, da je levji delež bremena nosila petorka 01ym-pie, saj se je treba resno vprašati, ali bo naše moštvo zmoglo takšen tempo nastopov tudi v naslednjih dneh. Najboljšo igro smo prikazali v prvem polčasu tekme s Francozi, nato pa »smo bili« — mislim da ne brez vzroka — zmeraj bolj utrujeni. Težko je reči, kdo je bil najboljši izmed posameznikov. Ljubljanski turnir je bil revija dobrih igralcev in različnih sistemov. Francoz Degros je bil sicer najuspešnejši strelec, toda upoštevati je treba, da so Francozi igrali skoraj vse samo preko njega. V našem moštvu je bil najkoristnejši Daneu, čeprav ni posebno blestel.
Vsekakor pa si želimo — in prepričan sem, da tako misli tudi naše občinstvo — takih prireditev«.
(Podrobnosti o' zadnjem turnirskem dnevu berite na športni strani.)
TE L E GRImI
MOSKVA — V Moskvo ,je prispela iz Beograda delegacija Ljudske mladine Jugoslavije, ki jo vodi Mika Tripalo, predsednik CK LM Jugoslavije. Delegacija se bo udeležila kongresa komsomola, ki se začne 15. t. m.
NEW YORK — Newyofški komite za zdravo nuklearno politiko je v tisku začel • kampanjo za ustavitev jedrskih poskusov, poudarjajoč, da so že sedaj škodljivi za zdravje. Ustavitev poskusov naj bi bila pod nadzorstvom OZN; Komite bo imel prihodnji teden v New Torku tudi nekaj mitingov.
BRUSELJ — V torek bo tukaj redni sestanek sveta ministrov šestih članic evropskega skupnega tržišča in Evratoma. Proučili bodo tudi možnost pogajanj o ustanovitvi svobodne trgovinske cone. Kakih sklepov ne pričakujejo.
MOSKVA — Po poročilu moskovskega radia so v prvem tromesečju tega leta presegli planirano industrijsko proizvodnjo v SZ. Plan je bil izpolnjen s 104 odstotki. Obseg industrijske proizvodnje pa se je povečal za 11 odstotkov v primerjavi s prvim tromesečjem lanskega leta.
SINGAPUR — V ostrem sgopadu z uporniki se je južno od Asahana na srednji Sumatri vdalo vladnim četam 125 upornikov. Radio Djakarta tudi poroča, da so se vladne čete ponovno izkrcale na severnem delu Celebesa.
DAMASK — Po pisanju sirskega tiska sta se na sirsko-turšfci meji spopadli sirska orožniška patrulja in patrulja turških vojakov, ki so zasledovali neke osebe na sirski strani meje. En Sirec je bil ranjen.
KAIRO Biro alžirske fronte narodne osvoboditve je sporočil, da bo fronta poslala svoje opazovalce na konferenco neodvisnih afriških dežel, ki bo 15. aprila v Akri. Fronto bo zastopal šef biroja alžirske narodnoosvobodilne fronte v Nev Torku Mohamed Juid.
2 Ib. / SLOVENSKI POBOCEVALEC / St. 88 — 14. aprila 1958
Volitve v delavske svete v Trbovljah še niso končane, vendar je mogoče že sedaj reči, da bodo novi organi delavskega samoupravljanja precej pomlajeni in dia bo v njih. tudi več žensk, čeprav še vedno manj, kot bi to bilo potrebno. V Strojni tovarni so na predvolilnih sestankih predlagali 65 kandidatov, izmed katerih je 11 takih.
ki še niso stari 25 let, in 4 ženske. V Cementarni je bilo izmed 38 kandidatov 10 članov Ljudske mladine. Podobno je tudi v ostalih trboveljskih podjetjih.
Priprave za volitve so bile zelo razgibane zlasti v večjih podjetjih, kjer so po večini tudi že bile volitve. V pripravah so se rajbolj angažirale sindikalne organizacije, a tudi pomoč Zve-
Mladina v upravljanju
Končano republiško posvetovanje o delu klubov mladih proizvajalcev — Na posvetovanju je govoril tudi član IS LRS Tone Bole
Ljubljana, 13. aprila. Danes se je v Ljubljani nadaljevalo dvodnevno posvetovanje o delu klubov mladih proizvajalcev, ki ga je organiziral Centralni komite Ljudske mladine Slovenije. Po včerajšnjem uvodnem referatu člana predsedstva CK LMS Marjana Rožiča o vlogi klubov mladih proizvajalcev pri povečanju proizvodnje in razvoju delavskega samoupravljanja je nad 120 mladim proizvajalcem govoril član Izvršnega sveta LRS Tone Bole o aktualnih problemih v proizvodnji in o delitvi narodnega dohodka v podjetjih, odgovarjal pa je tudi na vprašanja udeležencev seminarja. S predavanjem prof. Ivana Bertonclja o izobraževanju in skupinskem delu v klubih mladih proizvajalcev in po razpravi se je posvetovanje končalo.
Novost ter zel. koristno in uspešno aktivnost mladine predstavljajo klubi mladih proizvajalcev. Prvi so ustanovili tak klub mladi jeseniški železarji, njihovemu zgledu pa so sledili po drugih podjetjih v Sloveniji, kjer se je ta oblika dela mladine najbolj razširila in utrdila.
2e dosedanja praksa klubov mladih proizvajalcev je pokazala, da se v njih zelo uspešno pripravljajo in usposabljajo
Občni zbor filatelistov
Ljubljana, 13. aprila. Danes je bil v Ljubljani IX. letni občni zbor Filatelistične zveze Slovenije, ki se ga je udeležilo precejšnje število delegatov iz 45 podružnic, v katerih je včlanje. nih okoli 3000 ljubiteljev filatelije.
Lani se je zlasti povečalo število . mladih članov, ki jih je zdaj približno 800. V tem številu pa niso upoštevani pionirski filatelistični krožki. Društva so v preteklem letu priredila 7 razstav. od tega 3 mladinske. Zveza si tud: prizadeva, da bi uredila vprašanje filatelistične literatura in pribora, ki je še ved. no zelo pereče. Albumi so predragi in zato zlasti mladini nedostopni.
Na zboru so bili mnenja, da
bi moralt poštna direkcija pomagati posebno mladini pri zbiranju žigosanih znamk, ki so o-snova mladinskih zbirk. Omogočila naj bi ji nabavo kompletnih žigosanih serij po nizki in pristopni ceni.
V. K.
Zanimanje brigadirjev
traktorske tečaje
Otočec na Krki, 13. aprila Danes so v Otočec pripeljali prve traktorje z dodatnimi stroji, ki bodo služili za vzgojo brigadirjev traktoristov. Do konca meseca bodo prispeli v Otočec na Krki še ostali traktorji, ki bodo preostalim dvem centrom za traktoriste v Trebnjem in Bo-bovici služili pri tečajih, ki jih bodo vodili posebni inštruktorji. Tečaji bodo trajali 30 dni; pripravljen je poseben program, ki ga je v ta namen izdelala Industrija traktorjev in strojev, ini-ciator tečajev. Centri za vzgojo traktoristov bodo delovali ves čas izgradnje tega dela avtoceste. Tako bo skoznje prešlo okoli
1500 brigadirjev. Zanimanje je
zelo veliko, zlasti sedaj, ko je prispela prva ekipa traktorjev in so prvi inštruktorji že na
delu.
mladi člani delavskih svetov in upravnih odborov. Kakšno zaupanje in ugled uživajo mladi proizvajalci pri svojih starejših tovariših nam priča dejstvo, da delovni kolektivi izvolijo vsako leto tretjino članov klubov mladih proizvajalcev v delavske svete. Klubi mladih proizvajalcev imajo v svojih vrstah najboljše mladince in mladinke, ki se posebno zanimajo za gospodarske in strokovne probleme podjetij. Pozitivno v klubih je zanimanje mladine za gospodarsko politične in strokovne probleme podjetja. Ti klubi omogočajo mladini tudi nadaljnje izobraževanje in strokovno usposabljanje. Zelo koristno za delo in uspešen razvoj klubov je tudi dejstvo, da so v njih včlanjeni poleg mladih delavcev in delavk tudi inženirji, tehniki, ekonomisti in drugi strokovnjaki.
V Sloveniji, kjer dela že 72 od približno 120 klubov mladih proizvajalcev v državi, se v mnogih podjetjih pripravljajo da bodo v kratkem ustanovili še nove.
Tako se mladina vedno bolj vključuje v naše gospodarsko in družbeno politično življenje ter s svojimi predlogi vedno več prispeva k našemu gospodarskemu razvoju. Večina klubov se je že izkopala iz začetnih težav. Vendar bomo morali v prihodnje posvečati še več pozornosti klubom mladih proizvajalcev, v katerih se vzgajajo sposobni upravljavci.	V.	R.
ze komunistov in Ljudske mladine ni izostala. Tako so mladinska vodstva, v podjetjih v pripravah za volitve v delaviske
sveite sklicala posebna posvetovanja z mladimi proizvajal-ci, na katerih so razpravljali o raznih proizvodnih in drugih problemih ter predlagali najboljše mladince za kandidate. Tudi organizacije Zveze komunistov so nr. svojih sestankih mnogo razpravljale o problemih podjetja, o delavskem samoupravljanju in podobnem.
Sindikalna vodstva v podjetjih so prav pred volitvami v delavske svete začela prvič sklicevati tromesečne sindnikalme konference, ki so bile v večin! primerov dobro obiskane. Člani sindikalnih podružnic nasplon menijo, da bodo tromesečne konference uspešna oblika, s pomočjo katere bodo organi delavskega samoupravljanja lahko sproti obveščali člane delovnega kolektiva o vseh problemih podijetja in šiirše skupnosti. Istočasno pa opozarjajo, da bi bilo
škodljivo, če bi bile tromesečne konference slabo pripravljene, ker bi s tem že vnaprej kompromitirali to drugače zelo primerno obliko dela sindikalne organizacij e.
V podjetjih — razen redkih izjem — so skrbno pripravili po -ročilo o delu delavskega sveta in sploh o družb eno-ekon Omskem stanju podjetja. V Strojni tovarni so nameravali brati poročilo pred celotnim delovnim kolektivom, se prav.i .pred več kot 700 ljudmi, kar je sindikalno vodstvo odsvetovalo, ker bi tak način branja poročila onemogočil široko in konstruktivno razpravo o posameznih vprašanjih. Doslej je že bilo 22 tromesečnih sindikalnih konferenc, ki se jih je udeležilo 2200 članov.
Na koncu naj povem, da je bila v podjetjih, kjer so že bile voliitve v delavski svet, zel-o dobra volilna udeležba. V Strojni tovarni se je udeležilo volitev 9b odst. vseh volilnih upravičencev, v Metati ji 97.8 odst., v Elektrostandardu 96.9 odst., v Krojaštvu 96 odst., v Elekbru 100 odst. itd. Volitev se niso udeležili predvsem bolni delavci in nameščenci, medtem ko ta-
kih, ke se ne bi hoteli udeležit; volitev skorajda ni bilo.
—nc
Celjski železničarji za svoj praznik
Celje, 13. aprila. Z žalno svečanostjo pred spominsko ploščo padlih železničarjev v ljudski revoluciji ter s promenadnim koncertom godbe na pihala železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren« so_ bile danes končane prireditve, ki so jih organizirali celjski železničarji v počastitev svojega praznika. Na čast tega dne so bila tudi slavnostna zasedanja delavskih svetov v več enotah, ansambel ljudskega gledališča pa ije uprizoril za celjske železničarje »Komedijo o komediji«. V okviru pestrega programa je bilo tudi več športnih prireditev.
M. B.
Skupščina sindikatov Črne gore
Titograd, 13. aprila. V Titogradu se je danes začela II. redna letna skupščina republiškega sveta sindikatov. Referat je imel predsednik sveta Luka Vujovič, ki je poudaril, da je bila aktivnost okoli 40.000 članov sindaktov v Crni gori v zadnjih dveh letih usmerjena predvsem v vzgojo mladega delavskega razreda in razvijanje organov delavskega in družbenega upravljanja. Tudi za razvoj proizvodnje je bilo odločilno zavestno sodelovanje sindikalnih članov. Glavna naloga sindikatov Orne gore je usposabljanje mladih proizvajalcev, ki so prišli v podjetja iz vasi. Zelo važna naloga pa je tudi učvrstitev sodelovanja med sindikati in komunami, predvsem v vprašanju življenjskega standarda. Na koncu je predsednik republiškega sveta sindikatov Crne gore poudaril, da se morajo sindikalne organizacije boriti za večje sodelovanje delavcev pri vseh bistvenih nalogah podjetij ter kulturnega in javnega življenja, opozoril pa je tudi na potrebo organiziranja večjega števila delavsko-usluž-benskih rektavracij. Skupščina se nadaljuje.
Pomladanska setev v Vojvodini
Spomladi bodo v Vojvodini zasejali 977.000 hektarov zemlje, od tega na zemljiščih družbene Lastnine 202.000 in na zemljiščih zasebnih lastnikov 775.000 hektarov. Priprave za pomlad; setev so že opravljene. Na družbenih posestvih je 1 Ho 93.000 ha globoko preorano, 88.000 ha zadružnih polj pa je bilo izorano v
globino. 30 cm. P računih strokovnjakov bo z razpoložljivimi stroji mogoče setev opraviti v 25 dneh. V drugi polovici marca vremenske razmere nekoliko ovirale dela na polju, tako da se bo setev nekoliko zakasnila, vendar mislijo, da bo vseeno opravljeno do konca aprila.
Zadnji sneg je oviral dela predvsem pri sejanju sladkorne pese, vendar je na, drugi strani koristil, ker je navlažil zemljo.
Do konca aprila bodo v Vojvodino poslali še 700 traktorjev in večje število priključkov, nabavili pa so že okrog 700 sejalnic za koruzo s prikolicami za trošenje gnoja, 6C9 kultivatorjev in 300 trosilnic za umetna gnojila. Letos bodo v Vojvodini porabili 46.700 vagonov umetnih gnojil, torej na hektar po 300 kg.
Gostovanje mariborskega TledPlišča v Ravnah
Ravne, 13. aprila. Mariborska Drama je gostovala z velikim uspehom v Ravnah na Koroškem z »Bajko o slavčku«. Delo je režiral Peter Male. To lepo pravljico si je na dveh predstavah ogledalo več kot 1500 otrok in odraslih. Vsem je bila nepozabno doživetje.	H.
IZ OSNUTKA PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Pomen poklicnega svetovan ja
Pravilno in načrtno poklicno svetovanje ter usmerjanje mladine v poklice, je v današnjih družbenih in socialnih pogojih velikega gospodarskega pomena. Delovna storilnost posameznika je odvisna od njegovih individualnih zmožnosti, znanja in nagnjenja. Delovni učinek se lahko znatno poveča, če je delavec na takšnem delovnem mestu, ki najbolj ustreza njegovim psiho-fiziološkim zmožnostim. Delo
posameznika pa je uspešno le tedaj, če je strokovno usposobljen in če čuti pravo nagnjenje za svoj poklic. V tem je tudi pomen pravilnega razporejanja ljudi v poklice oziroma! na delovna mesta.
Uspešno usmerjanje v poklice je možno samo na podlagi poznavanja zahtev dela ali poklica ter osebnih lastnosti in zmožnosti človeka, ki se želi vključiti v poklic. S službo usmerjanja v poklice se pri nas ukvarjajo posebne ustanove — poklicne svetovalnice.
V Sloveniji ima poklicno svetovanje že precejšnjo tradicijo. Prvi začetki segajo v leto 1911. V času stare Jugoslavije pa je bila ustanovljena prva poklicna
svetovalnica in posredovalnica šele v 1938. letu. Po osvoboditvi je bila v okviru Centralnega higienskega zavoda osnovana poklicna svetovalnica, ki je kasneje delovala kot inštitut za psihologijo dela. V njem so opravljali posamezne in skupinske psihološke preglede ter pripravljali nove testne pripomočke.
Leta 1954 je bil ustanovljen Za-
vod. za proučevanje organizacije
dela in varnosti pri delu LRS,
ki ima oddelek za psihologijo dela.
Zavod je začel z načrtno orga-
nizacijo poklicnega svetovanja v republiki, s proučevanjem, adaptiran jem, izdelovanjem in standardizirani em novih psiholoških metod in sredstev, ki so potrebna za delo v poklicnih svetovalnicah za psihološke preglede in poklicno svetovanje posameznikov.
Pri okrajnih posredovalnicah
za delo so bile pred dvema letoma ustanovljene poklicne svetovalnice. Osrednji organ za službo poklicnega svetovanja v republiki je v organizacijskem pogledu Republiška uprava za posredovanje dela, v strokovnem pogledu pa koordinira delo okrajnih poklicnih svetovalnic Zavod, ki jim nudi strokovno pomoč s tečaji, posvetovanji in obiski na terenu.
V poklicnih svetovalnicah dela referent za usmerjanje mladine v poklice ter eden ali več psihologov, ponekod pa tudi honorarno nastavljeni zdravnik. Smotrnost dejavnosti je v tem, da mladino, ki konča obvezno šolanje, dobro pripravijo na izbiro poklica. Poudarek je na pravočasni usmeritvi mladine s
pomočjo predavanj, člankov v časopisju, radijskimi reportažami, z anketiranjem mladine o
poklicnih željah, s prirejanjem razstav o poklicih in zbiranjem podatkov o prostih učnih mestih in o posameznih poklicnih dejavnostih. S poklicnim svetovanjem pomagajo tudi tisti mladini, ki ima kakršne koli subjektivne ali objektivne težave pri izbiri poklica.
Leta 1956 je zajelo svetovanje
20 mladine, ki je končala ob-
vezno šolanje, s predavanji o
poklicni izbiri ter možnostih vstopa v poklic pa je bilo seznanjenih približno 40 % mladi-
Družbsna lastnina proizvajalnih sredstev in druge oblike lastnine
DRUŽBENO IN EKONOMSKO BISTVO SOCIALIZMA
Sleherno zgodovinsko obliko družbe karateterizirajo določeni družbeni odnosi, od katerih so najvažnejši odnosi ljudi v proizvodnji in v procesu delitve družbenega proizvoda. Socializem prinaša nove družbene odnose, bistveno različne od kapitalističnih. Socializem ni le »politika v prid množicam« in boj za »večji kos kruha«, čeprav je večanje blaginje državljanov značilnost socialističnega gospodarstva. Socializem se ne izenačuje z uresničevanjem načel enakosti in svobode, d asi je težnja po enakosti in svobodi element njegove ideologije in je vtisnjena v njegovo družbeno tkivo. Tudi v .ma-tirialni, ekonomski krepitvi družbe se ne kaže bistvo socializma, dasiravno je razvoj materialnih proizvajalnih sil eden temeljnih predpogojev socializma, kajti tako visoko razvitega reda ni
mogoče uresničiti v razmerah gospodarske nerazvitosti in ekonomije omejevanja.
Socializem je družbena ureditev, zasnovana na po-družaibljenih proizvajalnih sredstev, v kateri upravlja-
jo družbeno proizvodnjo — procesu osvobajanja dela in delitve »vsakomur po njegovem delu« — zainteresirani neposredni proizvajalci in v katera se pod vodstvom delavskega razreda, ki se kot razred tudi sam spreminja, vsi družbeni odnosi postopoma osvobajajo razrednih nasprotij in vseh elementov izkoriščanja človeka po človeku.
Z uveljavljanjem družbene lastnine osnovnih proizvajalnih sredstev in s tem. da upravljajo, družbeno proizvodnjo združeni delovni ljudje kot proizvajalci in kot potrošniki, se ustvarjajo pogoji za odpravo stalne anarhija v proizvodnji in periodičnih gospodarskih kriz, pojavov, ki so neizbežni v kapitalizmu. Izginjajo temeljna notranja protislovja, lastna kapitalizmu, protislovja, ki onemogočajo planiranje v kapitalizmu. Zlasti pa izginja temeljni smete.; kapitalističnega načina proizvodnje, dosezanje profSitd in akumuliranja kapitala, celotna proizvodnja se organizira neposredno v skladu s potrebami ljudi.
Komunisti kočevskega rudnika so pregledali svoie delo
ne s končano obvezno šolo. Lani je bilo seznanjenih s poklici že 50 % mladine, medtem ko so izvedli nad 3000 psiholoških pregledov. Seznanjanje s poklici pa je zajelo tudi večino dijakov ob zaključku njihovega šolanja.
Psihološki oddelek Zavoda usposablja in izobražuje kadre
za poklicne svetovalnice ter
opravlja praktično delo poklicnega svetovanja in znanstveno raziskovalno delo, ki obsega preverjanje obstoječih in iskanje novih metod psiholoških preizkusnih sredstev. Oddelek je med drugim izvedel tudi standardizacijo testov za ugotavljanje sposobnosti za slovensko mladino.
Poklicne svetovalnice sodelujejo pri tej važni družbeni nalogi z gospodarskimi organizacijami, sindikati, SZDL, LMS, ZB, Društvi prijateljev mladine in drugimi družbenimi organizacijami, s prosvetnimi in zdravstvenimi ustanovami itd.
Poklicno svetovanje se je razširilo tudi na novo obliko dejavnosti. Včeraj je bila v Kranju ustanovna skupščina Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje — sekcije za LRS.
Ta strokovna organizacija bo
pomagala zadevnim organom pri
nadaljnjem smotrnem usmerjanju v poklice, ki je zelo pomembna in koristna družbena naloga.
Kočevje, 13. aprila. Danes dopoldne je bila v rudniškem domu Svobode v Kočevju konferenca komunistov Rudnika rjavega premoga, katere se je udeležilo večje število članov Zveze komunistov, kot gostje pa sekretar občinskega komiteja ZKS Kočevje Boris Mikoš, republiški ljudski poslanec Karel Grm in narodni heroj Jože Boldan-Silni.
Izčrpno poročilo je podal sekretar rudniškega komiteja Nace Kamenšek. V njem je obravnaval vrsto problemov tega 800-članskega delovnega kolektiva. Zaradi pravilnega dela komunistov in ostalih organov se je delavsko upravljanje v kolektivu v zadnjem času znatno zboljšalo. Navzlic mnogim težavam v zadnjih letih so vendarle izpolnili planske naloge. Lani so presegli plansko proizvodnjo za več odstotkov, letni plan pa izpol-
nili že do sredine decembra. Zaradi pravilnega nagrajevanja in pravilne tarifne politike se je dvignila storilnost v primerjavi z letom 1936 za 2 odstotka. Upajo, da bodo letos začeli graditi novo separacijo in da bodo izboljšali nekatere strojne napra. ve, kar bo nedvomno pospešilo proizvodnjo. Kljub dobro organizirani higienskotehnični službi je bilo lani razmeroma precej nesreč, zaradi česar je bilo ■ izgubljenih 4000 delovnih dni, kar predstavlja vrednost 10 milijonov dinarjev.
Organizacijsko poročilo je zajelo konkretno delo posameznih komunistov. Nedavno izvedena anketa je pokazala, da je še vedno nekaj posameznikov, ki premalo sodelujejo v delavskem in družbenem upravljanju ter da največ delajo vedno eni in isti tovariši. To pomanjkljivost bodo skušali v prihodnje od-
straniti. V delavskem in družbenem upravljanju sodeluje več sto članov delovnega kolektiva.
V razpravi so govorili o nedavnem pismu CK ZKJ s stališča svojih razmer. Izvolili so no-v komite.	(or)
Budi Ozim — šestdesetietnik
Marsikdo, ki se z njim srečuje vsak dan, se bo začudil. Mar je res že pred desetimi leti srečal Abrahama? Šestdesetletnica je spričo njegove vedrosti in delavnosti za mnoge resnično presenečenje.
K temu dogodku na rob zapišimo najprej nekaj obvezo o-datkov o jubilantu;
Plenum Zveze inženirjev in tehnikov
Beograd, 13. aprila. Danes je bil v Beogradu plenum Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Razpravljali so o vlogi in nalogah organizacij inženirjev in tehnikov v okrajih in občinah.
Lani je bilo 41 okrajnih in 23 občinskih društev inženirjev in tehnikov z okoli 40.000 člani. Čeprav je večina teh društev sodelovala z okrajnimi in občinskimi organi oblasti, bi moglo biti sodelovanje bolj organizirano, kar bi bilo samo v korist komunam in okrajem pri reševanju urbanističnih, stanovanjskih, komunalnih in drugih vprašanj.
Plenum je odobril poročilo o stanju tehničnih kadrov, ki je tudi vsebovalo mnenje o sedanjih učnih načrtih na posameznih fakultetah. Skoraj vse zveze se strinjajo v tem, da je pri reševanju problemov tehničnih kadrov najvažneje odstranjevati neskladnosti med že zgrajenimi kapacitetami in strokovnimi kadri. Zveza strojnih in elektrotehničnih inže-
nirjev ter /veza gradbenih inženirjev -in tehnikov smatrata, da so inženirji v teh strokah v glavnem zadostili potrebam, medtem ko tehniki še niso kos zahtevam industrije.
Posvetovanje o likovni vzgoji otrok končano
Sarajevo, 13. aprila. V Vogo-šču pri Sarajevu se je nadaljevalo posvetovanje o likovni vzgoji otrok. Sprejeli so deklaracijo, ki poudarja, da naj likovna vzgoja razvije pri otrocih ustvarjalne sposobnosti tako, da bosta prišli do izraza njihova domišljija in čustvovanje. Mladino je treba seznaniti z velikimi likovnimi dosežki _ in ji sistematično razvijati estetski čut. Deklaracija poziva arhitekte, slikarje in kiparje, da ustvarjajo take šolske prostore, ki 'bodo stimulativno vplivali na
delovno sposobnost učencev. Tudi učbeniki' slikanice, filmi in podobno morajo biti v skladu z zahtevami sodobne estetike.
iz zapishou tržnih inšpektorjev
Tržne inšpekcije v trboveljskem okraju so v prvem tromesečju letošnjega leta pregledale 288 obratov — Zaradi ugotovljenih nepravilnosti so vložile 23 prijav za kaznovanje
Pred nekaj dnevi je trgovsko podjetje »Preskrba« v Ljubljani odprlo novo moderno trgovino
* živili in delikateso na Prešernovi cesti.
Med najvažnejše ugotovitve tržne inšpekcije v letošnjem letu sodi prav gotovo odkritje špekulacije z živili Rdečega križa. Neka trboveljska poslovalnica je namreč odkupila od Dijaškega doma večje količine sira in mleka v prahu, ki ga je ta dobil -brezplačno od Rdečega križa. Poslovodja prodajalne, ki j e bil obenem tudi član upravnega. odbora Dijaškega doma, je živila seveda preprodal in pri tem precej zaslužil. Tržna inšpekcija pa mu je tudi dokazala, da se je ukvarjal s trgovino na svoj račun, s tem, ko je nakupil 17.000 kamenčkov za vžigalnike po 4 do 8 din in jih
prodajal v svoji prodajalni po 9 din. Ugotovljene pa so bile še razne druge nepravilnosti, zaradi katerih se bo moral neodgovorni poslovodja zagovarjati pred sodiščem.
Tržna inšpekcija je v letošnjem letu nadalje ugotovila, da se številna odkupna podjetja in kmetijske zadruge še vedno ne
ravnajo po predpisih o odkupu kmetijskih pridelkov. Tako nekatere zadruge odkupujejo živino -in druge pridelke izven svojega poslovnega območja. Številna mesarska podjetja, zlasti zagorsko, še vedno nakupujejo živino na domovih proizvajalcev, kar nikakor ni dovoljeno. Predpise pa kršijo tudi poslovne zveze, ki nastopajo na trgu in v odnosu do zadrug kot grosistične trgovske organizacije, namesto da bi se vključile v promet kmetijskih pridelkov na agentski in 'komisijski osnovi. Pri kontroli, kako trgovska podjetja izvajajo navodila o inventurnih popisih, so tržni inšpektorji ugotovili, da so bile v nekaterih popisnih komisijah tudi osebe, ki upravljajo z materialnimi in denarnimi sredstvi. Nadaljnja’ pomanjkljivost pri'inventurah je bila v tem, da so komisije ugotavljale samo količinsko stanje, niso pa Ugotavljale vzrokov, zaradi katerih je .prišlo do primanjkljajev.
presežkov, okvar na blagu in podobno. Delo popisnih komisij je bilo torej bolj formalno in zaradi tega ni nič čudnega, če v nekaterih trgovskih organizacijah tako pozno ugotavljajo razne nepravilnosti, ki bi jih lahko z malo več budnosti in
kontrole opravili že pri njihovem nastanku.
Ker v trboveljskem okraju še nimajo vinskih kontrolorjev, se čuti tržna inšpekcija poklicano, da kdaj pa kdaj pregleda gostišča in ugotavlja kakovost vina. Nedolgo je tak pregled opravila v gostiščih v hrastniški občini in ugotovila, da je bilo v gostišču »Pri kemični« vino v točilnici slabše po količini alkohola kot pa isto vino v sodu. Prav bi bilo, da bi tržni inšpektorji večkrat pregledali gostišča in se pozanimali, £e se že rav_ najo po določilih vinskega zako-na- Večina potrošnikov namreč meni, da se po izidu vinskega zakona v gostinstvu še ni mnogo spremenilo...	-nc
Rodil se je 15. aprila 1898 V Rušah v številni družini sred- * njega kmeta. Otroška leta je prebil pod Pohorjem, gimnazijo pa je obiskoval v Mariboru in nato v Ljubljani, kjer je bil do prve svetovne vojne. Vendar je ostal zvest svojemu »pohorskemu poreklu« in naprednemu slovenskemu gibanju. Ob sarajevskem atentatu se je moral prvič umakniti pred čuvarji av-stroogrskih oblastnikov, 1. 1918 pa se je rešil tudi vojaške suknje, ko je dezertiral in se pridružil zelenemu kadru na Pohorju. V vrstah Maistrovih borcev je sodeloval pri zavzetju Maribora.
Junija 1921 pa začenja njegova novinarska aktivnost v svoj-
stvu pomožnega urednika pri
»Taboru«, ki je takrat izhajal v Mariboru. Leta 1926 ga najdemo v uredništvu »Slovenskega naroda«, kjer je ostal do osvoboditve. -
Kot novinar je imel vpogled za kulise in kmalu spoznal, da je vse preračunano na osebne koristi posameznih voditeljev. Usmerjal se je vse bolj na levo. V drugi svetovni vojni je branil Maribor in bil ujet. Pobegnil je v Ljubljano in se zaposlil ponovno pri »Slovenskem narodu«. Tu je kot novinar - stenograf uspešno delal za OF. Sprejemal je radijska poročila in sodeloval pri tiskanju tajnega biltena. Težka bolezen mu je preprečila, da bi se aktivno vključil v vrste borcev NOV, kamor je poslal svojega starejšega sina. — Po osvoboditvi je nadaljeval kot novinar v uredništvu »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, od februarja 1955 pa vodi uredništvo podružnice v Mariboru.
V kraju, kjer je začel s. Jo poklicno pot, je naš novinarski veteran še vedno delaven in neutrudljiv. Njegovi mladi vrstniki nimajo v njem ne le vodnika, marveč tudi dobrega tovariša. Ob današnjem jubileju mu želijo vsi poklicni tovariši, da M še dolgo delal z njimi čil in zdrav!
?t. 88 — 14 aprila 1958	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	/	sb.	3
Na tirnicah in ob njih
Noč in dan teko	po želez-	Promet	je tako narasel, da Alojz Baraga,	predsednik	de-
nih cestah dolgi vlaki: eks- morajo včasih kršiti prometne lavskega sveta, je bil- kljub so-presni, brzi, potniški, tovor- predpise, če hočejo, da se kje botnemu večeru v službi, ni. Zanje skrbijo možje v ne »zabaše«. Po petletnem na- Opravlja delo operativnega po-temnomodrih uniformah. Z Črtu bodo elektrificirali progo močnika šefa postaje. »Izjave za njimi se srečujemo le, ka- Jesenice — Zalog in Logatec — tisk« ni hotel dati. dar potujemo, ne	vidimo pa	Ljubljana.	Opravili bodo	tudi »Raje sem	kje	v ozadju jn	po-
njihovega dela, ko	v megle-	nekatere	rekonstrukcije,	ki so	slušam.«
nih in mrzlih nočeh sprem- za to potrebne.	V	nevezanem	pogovoru	je po-
ljajo vlake na njihovi dolgi Ureditev prelaza na Titovi vedal več: delavski svet je imel poti, jih nakladajo in raz- cesti ni več le neuresničljiva sprva le posvetovalno vlogo, kladajo, sestavljajo in raz- želja. Pride... Vendar pa bo- Leta 1954 pa je dobil več pra-stavljajo.	do morali	zato prestaviti	trža-	vic. Veliko	pozornost posveča-
ško progo v Tivoli jn opraviti jo odnosom med uslužbenci in še vrsto drugih del.	podjetjem. Skrbijo za redno
Preureditev, bolje:	prilagodi-	preskrbo ljudi z uniformami, za
tev ljubljanskega železniškega zaščitna sredstva pri terenskem vozla večjim potrebam je neo-b- delu (dežne obleke in plašči hodno potrebna. Stara pesem . . . rokavice itd.), dosegli so, de
V središču yelikega kolektiva
Mimo prometnega urada, skozi tajnikovo pisarno, in srečaš vodjo drugega največjega
kolektiva v Ljubljani, s šefom ljubljanske postaje. Kolektiv šteje 1300 ljudi. Tovariš Branislav Kosi ima tako veliko odgovornost. Vendar pa se pohvali. Člani kolektiva so disciplinirani.
Noče, da bi pisal o njem.
»Pišite o premikačih, kretničarjih, zaviračih. Oni najbolj trpijo pri svojem delu.«
Dal je nekaj tehničnih podatkov.
Tovorni promet na ljubljanski železniški postaji nenehno raste. Leta 1954 so naložili in razložili 164 vagonov na dan, leta 1957 pa 277 vagonov. Leta 1955 je šlo skozi ljubljansko železniško vozlišče dnevno 1688 vagonov, leta 1956 nekaj manj: 1953 na dan, leta 1957 pa že 1732.
Tudi potniškega prometa je vedno več. V prihodnjem letu bodo morali voziti potnike v predelanih tovornih vagonih. Ljudje se bodo razburjali. Krivi bodo železničarji . . .
Kmalu pa bodo tudi potniki zadovoljni. Vozili se bodo v udobnih in sodobnih vagonih.
Nezgod je bilo lani sorazmerno malo. Smrtno se je ponesrečil en železničar, huje 33 in laže 175. Pr; tem je treba upošte-vati stalno nevarnost, v kateri železničarji opravljajo svojo službo. En sam neroden korak lahko stane življenje.
Namesto ljudi — podatki, ki pa so prev tako važni, saj se ze njimi skrivajo ljudje. Nenehno gibanje, noč in dan delo, grmade železa in svetle luči.
Mož z rdečo kapo in blagajničarka
V prometnem uradu delata stalno po dva vlakovna odpravnika: zunanji in notranji. Oba opravl-ja-ta zelo naporno službo. Dirigentski telefon in bločna
plačujejo železničarjem nadure (kar je nad 208 delovnih ur na mesec). Veliko so razpravljali o kaznovanju.
»Človeka je treba vzgojiti, da bo delal z zavestjo, in ga tudi pravilno zaščititi.«
V pisarni uslužbenec po ne-
varnostna naprava nenehno de- sreči uniči papir, železničar pa
iujet.a. Včasih je treba misliti hkrati na osem do deset vlakov,
Tudi s potniki so težave. Reševanje ljudi gotove smrti je na ljubljanskem peronu vsakdanji dogodek.
lahko vagon. Skoda je pri drugem ne.primernoi večja. A tudi tu se ne sme kaznovati zgolj po paragrafih. Važen je človek.
delavskega sveta na železniški postaji Ljubljana
zaprav »igra« z dolgimi vlaki tovornih vagonov. Vmes. prihajajo še uslužbenci — železničarji. Eni hodijo po in form a er-
tudi do dvatisočkrat. Preračunano v kilograme 90 ton.
Nočna vožnja
Mimo je pripeljala premikal-na lokomotiva št. 154007. Je častitljive starosti in ker je ženskega spola, številke ne bom izdal. Povzpel sem se nanjo in začelo sen je . . . gor . . . dol . . . sunek • . . žvižg ... signal s svetilko .. . žvižg . .. nazaj ... Vmes intervju. Kratek in jeder-nat.
Delo na premikalni lokomotivi res ni lahko. Pešci, ki morajo čakati na prelazu na Titovi cesti, da se »mlinček« premakne s ceste, ga preklinjajo. Pri tem se znašajo tudi na stoje-vodjo. Nihče pa ne pomisli, kako težko delo ima. Dvanajst ur pol on ega osredotočenja. Vsaka nepazljivost lahko v trenutku povzroči milijonsko škodo.
Brezplačni hotel
Železničarji, ki pridejo z vož-nje ali pa čakajo na službo,
pečat — vedno jih je po-lna pisarna.
Včasih se kje zatakne. Via-
Tudi zadnjega fre._ne.te ^jko- fcovni odpravnik mora potem
naglo ukrepati. Telefon poje
do
ga
Ne zdi se mi nič čudne-da so izvolili tov. Barago
je, drugi po poipdpis, tretji po lahko prespijo v svojem hotelu.
Čiste sobe. velika kuhinja, kjer si' lahko skuhajo ali pogrejnjo, kar so prinesli s seboj — vse brezplačno.
Blagajničarke so prave žrtve za predsednika delavskega sve-svojega poklica. Vsaka izmed ta. Dobro pozna delo na želez-šestnajstih blagajn ima meseč- nic;. Začel je kot progovni de-no po štiri milijone dinarjev lavec. potem je bil premikač, prometa. Pri vsaki kupi me- kretničar, zavirač, nadkretni-sečno vozni listek 10.000 do far. sprevodnik. vlakovodja. 15.000 potnikov, včasih pa tudi Nato je delal pri brzojavu. Po 20.000. Naval je zlasti prvo so- osvoboditvi je opravil prometni boto v mesecu in ob državnih tečai. Služboval je kot vlakov-praznikih. Takrat delajo tudi po ni odpravnik na' Rakeku. Bn-štiriindvajset ur skupaj.	rovnici in še v mnogih drugih
Pri okenčku se pojavljajo krabh, osem tet tudi v Ljub-vedno novi obrazi, z vedno dru- ijani. Leta 1948 se je vpisal v gimi željami: Kranj, Novo me- gimnazijo. Opravil malo matu-
V kuhinji sem srečal edino bločni varnostni slovensko sprevodnieo. Čaikala
je na vlak za Maribor in si med tem kuhala kavo. Podatki: Helenca Kurade (vs;i ji pravijo
sto, Kočevje, Mlačevo, Murska Sobota, Črnomelj .. . Blagajničarke morajo biti ume in pazljive. Ni lahko delati z denarjem. Človek se mimogrede zmoti.
Potniki so često s-itni. Le delno opravičilo: potovalna mrzli-
ro. Leta 1954 se je vpisal v višjo gimnazijo. Sedaj je osmošolec. Vse to je dosegel v dolgih nočeh študija.
Na -severni postaji
Vstopila sva z namestnikom šefa postaje. Vlakovni odprav-
zaklopke na napravi skačejo — in kmalu spet steče vse po svoji stari, ustaljeni poti.
Na' severnem koncu postaje stoji visok stolp in skozi njegovo okno stalno gleda železničar. Pazi, da ne pride do »nesporazuma« med vlaki. Pravijo mu opazovalec. V notranjosti stolpa pa dela postavi javec. Ko se pelješ mimo stolpa, s:i misliš: saj tale služba ni tako težka. Premikaš kretnice in — konec. Toda to delo je trdo: v dva-
Na vrhu drče železničar odpne vagon in ta s hitrostjo 15 km na uro zdrsne po strmini. Kar eden za drugim letijo po tiru in
kretnice dobesedno skačejo sem in tja. Za to skrbi krmilar v stolpu nad drčo.
Ob - dveh zjutraj sem se zna- v Zalogu imajo tudi »harfo«, šel	v stolpu	nad drčo na zalo-	Tam ramžiraj.o	vlake za jug in
ški	postaji. Pozna, ali pa tudi	Bližnji vzhod.	Napravili pa ji
zgodnja ura,	odvisno od načina	bodo še »d:rčo«	in tako povečali
življenja me je nekoliko ovi- zmogljivost tega dela postaje.
Moral bi pisati še o zaviračih, o sprevodniku	in vseh drugih
rala pri natančnem opazovanju, a nekaj sem le videl: po drči ,	.	zdrsne	pri ranžiranju vsakih	možeh v temnomodrih unifor-
kar »naša He.enca«), doma iz dvajset sekund en vagon. Dnev- mah, a ni prostora. Sicer pa je okolice Manjoora. petega maja bo že deset let, odkar je pri
železnici. Prej je delala v to-
no se jih tako zapelje 1200 do življenja na železnici kar za za-1400. Pred dnevi pa so dosegli jetno knjigo. Tako bi se dalo
rekord: 2478 vagonov v 24	urah.	lepo pisati	o tiru 7a. Na njem
varni.	Ima osemletnega	sina.	Krmilar v stolpu premika	kret-	se mora po	voznem redu sre-ša-
Služba	ji ugaja bolj kot	pla-
ča ...
nice z gumbi. Vse je avtomati- ti hkrati kar pet vlakov. In zirarao, saj le tako lahko zmore- ljudje se trudijo. Zmrzujejo v
jo tolikšen promet. Dobili pa mrzlih nočeh, se jezijo nad me-bodo še UKW oddajnike. Po- glo in gazijo sneg. Svoj kruh
»Drča«
Ime je rahlo smešno, posebno za železnico, kjer gre v	trebujej.0 jih zlasti	za stik	med	si služijo s težkim delom, ki	ga
glavnem bolj zares. Toda zalo-	napovedovalcem na	drči	in	stro-	vse premalo	cenimo.	Zato	pa
najstih urah oba železničarja ški železničarji jp vzamejo či-	jevodjo lokomotive,	ki	potiska	imamo bolj	slabo	opravičilo:
izmenoma premakneta kretnice sto resno.
vagone na drčo.
tega življenja ne poznamo, k-b
S POTI PO MAKEDONIJI
ca. Trdijo, da še niso dobili nik severnega kolodvora mu je voznega listka, denar pa so dali.	poročal:	^
Potem ga najdejo na tleh, v	»Na ljubljanski tovorni posta-
cekarju, v stranskem žepu... ji 1e zdaj 653 vagonov. Na petem tiru ie razpuščen vlak šte-Pogovor z »osmošolcem«	vilka 6558. Sestavljamo	vlak
Ob sobotah zvečer se večina	številka 6557, ki bo . .
MESTO V MESTU
Titov Veles...	so	zgrajena v vsej Makedoniji,	ki so jih poznale še rimske le-
V starih	kronikah tega, danes	To	je pripeljalo do tega, da se	gije in grški osvajalci. Obenem
je	mesto, dvakrat povečalo. Od	s filoksero v vinogradih, so bili	izdelavo finih kaimgam izdel-
kov.
vodnje svilenih tkanin ter izdelovala »buret« prejo ter nit za
industrijskega, mesta Makedo-
'judi zabava. Vlaki pa morajo	Vlakovni odpravnik je pravi	nije je zapisano, da so ga nekoč	14.000	prebivalcev konec	1.950.	uničeni tudi	" nasadi murv —
vseeno voziti. Potniki so takrat	akorobat na dirigentskem . tele-	imenovali Kuprili. V turškem	leta se	je	danes povečalo število	glavna hrana	sviloprejk. Nekoč
še bolj občutljivi za zamude,	fonu in bločnih varnostnih na-	jeziku pomeni to mesto mostov,	na 28.000.	V podjetjih in	usta-	pa je bilo razvito sviloprejstvo
Vodilni uslužbenci kolektiva Hitijo domov, na obisk, na ne-	pravah. Ko ga opazuješ, se niti	Od teh številnih mostov jih da-	novah	je	zaposlenih danes	pre.	od Velesa do	Djevdjelije. Samo Svilena nit tega kombinata je
postaje Ljubljana so imeli pre- deljski oddih.	ne	zavedaš,	da	se	tedaj	prav-nes stoji samo še pet. Med nji- ko 8000 oseb, od tega več kakor okolica Djevdjelije je do prve prodrla že v ZDA, Švico, Fran-
Strokovno predavanje
Ljubljenec Titovelešanov se je že uveljavil na tujih tržiščih.
d----
n k
mi je nov širok betonski most,	6000 delavcev. V industriji je	svetovne	vojne dajala okrog
ki veže novo mestno četrt s tur-	zaposlenih preko 3000 delavcev,	milijon	kilogramov sviloprejk.
škim delom mesta, prislonjenim	med njimi samo v tekstilnem	Po prvi	svetovni vojni Je dajala
kombinatu in tovarni porcelana	polovico	manj, danes še manj.
v podnožje dveh hribov —
Ilijevega in Vršnika.
Ti mostovi niso samo vez med tistim od včeraj in tem, kar se danes poraja, temveč tudi sim_ poleg starih mostov in minare- stotinam delovnih rok v tovar.
2000.
Hitro povečanje industrije ka-
Tradicija gojitve sviloprejk se danes obnavlja. Omogočila bo
že tudi drugo stran mesta, ki je zaslužek tisočem gospodarstev.
bolika dveh časov. Tistega, ki je minil in katerega ostanki se še vedno prepletajo z življenjem mesta in njegovih prebivalcev in tega, ki-nastaja iz desetine novih industrijskih podjetij, šol...
tov nova simbolika Makedonije. Iz do včerajšnjih kmetov pe-čalberJev. pastirjev in ovčarjev.
nah, dala bo moderno in dragoceno svileno tkanino.
Začetek tega novega je v Ti-
se rekrutira novi delavski raz- tovem Velesu zaznamovan z iz-red. Zato je tudi dve tretjine 'gradnjo svilarskega kombinata sta. Vendar je medtem, ko se je
cijo in Italijo, da bi iz nje stkali lahke, penaste svilene tkanine.
Tudi drugi Industrijski gigant je rojen na tradiciji. Okolica, še vedno nezadostno raiizskana, je bogata na kaolinu. Nekoč je tu cvetelo lončarstvo ter je ostal tudi pregovor »Bogat kot Veles z blatom«. Kakor tekstilni kombinat, je tudi tovarna porcelana zrasla nekaj kilometrov iz me.
vseh neposrednih industrijskih »Nona Kamišova«. Njegovi te-proizvajalcev nekvalificiranih melJi so bili položeni 1948. leta,
Ce Titov Veles danes ni več ah samo priučenih. Vendar pa dve leti kasneje pa se je začela
mesto mostov, pa je prav gotovo mestov tovarniških dimniko-v. V
ti dovčerajšnji pečalbarji in tr- proizvodnja v obratu »Finlan-peči kmetje ustvarjajo letno do. de«. Tu predelajo v dveh izme-
njam in okrog njega se poleg brin v vrednosti 4.76 milijard di- nah 54 ton tankih svilenih niti.
svilarski kombinat hitro postavil na noge, imela tovarna porcelana mnogo težav. Pomanjkanje Izkušenj, mlad in nezadostno usposobljen kader ni mogel hitro obvladati proizvod-
starih, že od časa nagrizenih, narjev, kolikor je lani znašal Devet tisoč metrov te tanke svi. nje. »Skarta« je bilo vedno več rdečijo novi tovarniški dimniki, družbeni proizvod komune. Sa- lene niti tehta samo 3 gr. Z nji- nekako vzporedno z njim pa tudi blaga v skladiščih. Trg , je nekaj zaradi same kakovosti.
Kazalce na veliki električni uri bo kmalu pokazal polnoč, ljubljanska postaja pa je še vedno
polna potnikov.
Poleg starih tovarn in manjših	mo nekaj let nazaj, 1954. leta je	mi je zagotovljeno delo tkalni-
podjetij, so se pojavili svilarski	znašal polovico manj. 2.84 mili-	ce, ki je od lanskega julija v
kombinat »Nona Kamišova«, to-	jard. Taka proizvodnja je orno-	rednem obratovanju. Zmoglji-	nekaj	pa tudi	zaradi	predsod.
varna porcelana in sanitarnih	gočila. da je narodni dohodek	vost tkalnice je milijon 600.000	kov	težko sprejemal	proizvode
na prebivalca znašal lan; 135.000	kv. m svilenih tkanin letno,
dinarjev, v primerjavi z 72.20?	Danes oba obrata samo delno
dinarjev leta 1952.	obratujeta s svilo, delno pa pre-
delujeta cel-vlakno, ker je gvi-
rlG StRnh tradicijan	lenih bub še vedno premalo.
Bodeče žice na meji so pre-	Na površini 56.000 kv. m je po.	• poraba	surovine v	proizvod-
prečile pot živini s planinskih	leg teh obratov zgrajena tudi	nji, kar	je omogočilo	tudi zni-
pašnikov v solunske ravnine,	posebna »šap« predilnica. Ta bo	žanje	proizvodnih	stroškov.
naprav »Boris Kidrič«, tovarna kovinske opreme »Brača Košulj-čevi«, tovarna krede »Prevalec«, lušči.lnica riža, tovarna keramike .. .
Od leta 1947, ko se je makedonska industrija začela porajati. so v tem mestu zgradili 11
te tovarne.
Danes je ta faza premagana. Proizvodnja je v glavnem prodana in kakovost znatno izboljšana. Zmanjšana je tudi
industrijskih podjetij od 64, ki Filoksera je uničila vinograde, izkoriščala odpadke od prolz-
PG SLEDOVIH BORB NA SUTJESKI
Dve običajni zgodbi
Bosna je, še posebno če človek dlje časa ni bil tam — v resnici odkritje. Kljub vestem o gradnji te ali one tovarne, si pravzaprav nihče, dokler si sam ne ogleda, ne more ustvariti jasne podobe napredka, ki so ga napravili v tej republiki, recimo samo v zadnjih osmih letih.
Spremembe so več kot očitne na vsakem koraku. Morebiti v samem Sarajevu najmanjše, kljub vtisu, da je mesto v resnici zraslo in se izredno močno razvilo. Te spremembe, zlasti na zunaj, so veliko bolj očitne v takoimeno-vani notranjosti republike. Po-vsem nova mesta, zrasla ob še tu in tam neometanih tovarniških giganstih, kjer so bile včasih ■ le ozke stezice, po katerih so tovoril; blago majhni bosenski konjički. Vse novo. vse sveže.
Človeku dobro de. ko vse to gleda. In pogled, ki je sicer naveličan mestnih zidov, se tu odpočije. Zares. Kajti prav to novo, pa čeprav zgrajeno v betonu jn zidakih, ki ne govore, človeku zaDira sapo. In šele
čez čas, ko uredi svoje vtise,
je v stanju spregovoriti____
*
Veliko je bilo treba naporov, premagovanja, zatajevanja in krvi (kako dostikrat vse preveč radi pravimo tem besedam — fraze!), da je vse lo nastalo, da danes -stoji«. Ne moreš se znebiti občutka, da je vse, kar so delavci od vsepovsod, po vojni zgradili v Bosni, naše: od vseh — od ribiča z Ohrida do planšarja izpod Triglava. In tak občutek ne zasluži podcenjevanja . . .
#
Oj Romani jo. velika planino!... Velika je Romanija Velika po obsegu, velika po imenu, ki si ga je pridobila med narodnoosvobodilno borbo. Njeni sinovi so se borili križem kražem po njenih rebreh. pa tudi drugod. Tudi na Sutjeski, na tej rečici, ki je kot pravijo, tekla dostikrai krvava (ne v prenesenem po menu), posebno med V. sovražno ofenzivo, maja in junija 1943. leta . . .
Bora Simovič je bil navaden kmet z Romanije. Tudi on je
je bil partizan — prvoborec. Doma je pustil ženo z dvema nedoraslima otrokoma. Nemirno partizansko valovanje ga je nosilo zdaj sem, zdaj tja, kot da kilometri ne bi bili ti-
Bora se je ojunačil. (Morebiti pa je slutil? ...)
Proslava bojev na Sutjeski leta 1949, v počastitev Dneva vstaje Bosne in Hercegovine — Slika kaže Tjentište, kjer bo tudi letošnja proslava ob petnajstletnici proboja na Sutjeski.
sto, kar so. Na poti je spoznal Stopil je pred namestnika zamudil nobene maše. V parti-Sutjesko, čeprav jo do tedaj komisarja bataljona:	zanih so ga najprej kar malce
še ni	nikoli ni bil videl. Prvič »»Tovariš Dane, bi smel za	strani gledali, potem se z
je bilo takrat — toda zad- nekaj dni na pot?«	niim pogovarjali in mu mar-
njič... Bilo je tik pred V. -Kam?« ga je ta povprašal, sikaj novega povedali, ofenzivo.	-gel bi domov. Rad bi videl	Radosav Trifikovic iz Birča
Prvi bataljon VI. vzhodno- ženo in otroka!«	l’e polagoma postajal drug člo-
bosenske proletarske brigade Namestnik komisarja se je vek. Borba ga je izšolala, poje imel nekaj dni počitka pre- obotavljal. Čeprav bi ga rad stal je dober borec,. čeprav je den je prišel v sestav glavni- pustil, ga ni smel in tudi mo- v začetku od strahu pred borne pri preboju čez Sutjesko. gel ni.	bo dostikrat jokal.
»Bora, ne moreš! Saj vidiš, Sutjeska je bila neizprosna, kaj nas čaka...«	Od vseh partizanov, ki so	ta-
Bora ni ugovarjal...«	krat sodelovali v proboju,	jih
Takrat je videl	Sutjesko, to padlo na tisoče. — Takrat
Prvič 	si kot vojak napredoval brez
Na Čurevu je padel. Heroj- dekretov in podpisov, brez sko. Herojsko, kot je heroizem	slavnostnih promocij. Takrat
vse tisto, kar je vsak izmed	neizprosni povelj-
dvajsetih tisočev borcev do- n življenje, življal v času V. sovražne Radovan je postal čez noč ofenzive, tja do Durmitorja, desetar, čez dva dni vodnik, Magliča, do Sutjeske in Zelen- nato komandir. Izpraznjena gore....	mesta tistih, ki so že padli,' so
Zelja se mu ni spolnila. Po terjala zamenjave... Radosav vojni ga je žena z otroci za- J® } dobra zamena. Vse do-man čakala	kler tudi sam ni obnemel. Za-
„	.’ _	_ hrbtno pomerjeni strel ostro-
Dane se je Bore spomnil. On strelca _ Nemca _ nj
,e preživel boje na Sutjeski. ve besede za vedno zam*le Po vojni je obiskal Romanijo. na llstnirah Obiskal je tudi Borino ženo.	In koliko jebilo takih parti_
Povedal ji je vse o njenem	zanov?
možu. Prav vse. . Tudi to, da	RadoSav in/Bora sta bila le
n ora takrat rad videl njo dvajsettisoča delčka zgodovi-■n otroka. Pa okoliščine tega	ki	so	jo	isali	partiza_
n,so dopuščale.. *	ni na Sutjeski v dneh, ko ?e
*	je poletje bližalo in ko je son-
Sel je v partizane, čeprav je ce čedalje močneje grelo bo-bil doma vzgajan tako, da ni semske goličave...
Le-ti so sicer še veliki, vendar že znatno nižji, kakor pred letom dni.
Kriza je minila. Jedilni servisi so vedno boljši in lepši in so že iskani na domačem trgu. Tudi porcelanaste ploščice te tovarne so iskan proizvod. To pa še ni dovolj. Iščejo novih poti za znižanje proizvodnih stroškov. Biro za pospeševanje proizvodnje je dal že vrsto koristnih predlogov, ko je proučil delovne operacije. Prihranili so na času, delovna storilnost pa se je pri proizvodnji ploščic na delavca nekajkrat povečala.
Zdaj ni več vsak peti servis -škart«. niti se ne dogaja več da bi bila celo tretjina proizvodnje izločena. Delavski svet se je zavzel in so že najdene boljše možnosti v procesu in organizaciji proizvodnje.
-Novo je morda tudi drago«, mi je dejal direktor tovarne. -Vendar drugače nismo mogli. Tradicije ni bilo, mladi in neizkušeni delavci pa so se znašli pred modernimi stroji. Tehnološkega procesa prav tako niso poznali, to znanost pa smo plačevali z devizami za surovine, ki smo jih uvažali. V bitki, kdo bo koga, so mladi in pridni fantje in dekleta ostali zmagovalci, ker je zdaj »škarta« vedno manj. Pravilno denarno nagrajevanje in premiranje pa bo nova pobuda za nadaljnje rezultata nS tej poti.
iz Življenja Železničarjev
h ste. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 88 - 14. aprila i9sa
Kaj določa perspektivni načrt razvoja pošte, telefona in telegrafa v mariborskem okraju
stavljanju predpisov s področja
bančništva in kreditnega sistema in s svojimi stališči prispevala k razjasnitvi mnogih načelnih vprašanj s področja denarnega varčevanja in hranilništva. Lepe uspehe je dosegla zveza v preteklih letih pri organizaciji in razširitvi mladinskega varčevanja. Zanemarila pa je sistematično delo za pridobivanje novih vlagateljev med delavci in uslužbenci.
Hranilnice so v Sloveniji na najvišji razvojni stopnji v naši državi. Lani so posvečale precejšnjo skrb propagandi za varčevanje, ki je imela dober odziv. Z raznimi oblikami varčevanja, posebno med mladino, so hranilnice postale priljubljene pri ljudeh, kar dokazuje porast hranilnih vlog. O teh uspehih priča 28.688 mladih vlagateljev, ki imajo v vseh hranilnicah skupno 147,267.000 dinarjev. Kljub temu, da avzemajo mladinske vloge po vrednosti le 5% vseh vlog, je v primerjavi s številom vlagateljev 40% vlog mladinskih. Skupaj so imele vse hranilnice lani 2.951,443.000 vlog, vseh vlagateljev pa je bilo 72 tisoč 475. Iz vsega tega je dovolj jasno, da so hranilnice dosegle porast hranilnih /log in vlagatelj ev.
Zvezo hranilnic so junija lani na V. mednarodnem kongresu hranilniških zvez v Ostendu sprejeli v članstvo mednarodne organizacije.
Tako zveza širi svojo dejavnost in si prizadeva uvajati nove načine varčevanja. Prizadeva si ustanoviti s sodelovanjem zveze komunalnih bank LRS in zveze zadružnih hranilnic tudi poseben -zavod za propagando varčevanja in za razširitev hranilništva.
Hranilnice lahko odigrajo zelo važno gospodarsko in vzgojno vlogo, ko zbirajo drobna sredstva in ko posredujejo prelivanje teh sredstev iz osebne potrošnje :.a področje obče porabe. Na zboru so poudarili tudi, da je vloga hranilnic nezdružljiva s centraliziranim bančnim sistemom ter da terja samostojne bančne enote, t. j. hranilnice pod upravo neposredne skupnosti državljanov.
Na zboru so med drugim sprejeli tudi sklepe, po katerih bodo
letos posvetili večjo pozornost vprašanju kadrov, družbenemu upravljanju, notranji organizaciji in mehanizaciji poslovanja hranilnic. Pomenili pa so se iedi o možnosti ustanovitve posebnih oddelkov pri hranilnicah — oddelkov za stanovanjsko graditev. Na pobudo mestnega sveta v Ljubljani so se ž: začeli razgovori, po katerih naj bi ti novi oddelki organizirali široko mobilizacijo sredstev za graditev stanovanj ter dajali tudi za to potrebne kredite. Kazalo bi pa rešiti tudi vprašanje kreditiranja obrtništva in kmetijstva.
V. R.
Študentje za Vil. kongres ZKJ
Prvo prireditev v počastitev VlEI. kongresa ZKJ bodo priredili študentje ljubljanske Uni- -verze. V veliki dvorani Slovenske filharmonije bodo pred delegati nastopili: Zbor primorskih študentov, slušatelji' Akademije za glasbo, recitatorji, folklorna skupina »Franc© Marolt«, študentska oktet in Akademski pevski zbor. Prireditev bo 22. aprila.
soko kvalificirane traktoriste in strojnike. Problem, ki ga zelo občutijo kmetijske zadruge in posestva, je pomanjkanje kmetijskih strojnikov. Razpravljali so tudi o traktorskih tečajih z mladino na avtocesti, ki se bodo pričeli v najkrajšem času v vseh naseljih vzdolž avtoceste, ter o novih tarifnih postavkah za traktoriste in kmetijske strojnike.
Diabetiki so zborovali
Včeraj e bil v Ljubljani letni občni zbor društva diabetikov Slovenije. Občnemu zboru je prisostvoval tudi sekretar republiškega sveita za zdravstvo dr. Tone Ravnikar, ki je poudaril, da je treba v članstvo tega društva sprejeti večje šte-
vilo diabetikov, da bi bilo delo društva uspešnejše.
Društvo se je v preteklem letu trudilo, da bi uvrstili diabetike v isto skupino kot tuberkulozne bolnike, ter da bi socialni zavarovanci doibili stalni dodatek za dietno hrano. Društvo je tudi skrbelo za klimatsko zdravljenj© članov.
Pred nedavnim so ustanovili diabetična društva tudi v Celju, Mariboru in Trbovljah. Skupno je sedaj včlanjenih v svojih društvih okoli 800 diabetikov.
© »TEDENSKA TRIBUNA« © v Ljubljahi že v sredo
Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE HRANILNIC LRS
Zbiranje prihrankov prebivalstva -osnovna naloga naših hranilnic
NA DOBRI POTI
Ob občnem zboru kmetijske zadruge v Radencih
Kmetijska zadruga v Radencih se iz leta v leto vse bolj uveljavlja. Lani je imela za nad 96 milijonov dinarjev prometa in nekaj nad 200.000 din dobička. Med odseki sta se najbolj izkazala odkupna odseka z lesom in živino. Pri • odkupu poljskih pridelkov, predvsem krompirja, niso imeli sreče, saj so pri tem utrpeli za okrog 100.000 din izgube. Poljedelski odsek se je trudil za povečanje hektarskih donosov, skrbel za uničevanje škodljivcev in drugo.
Umetnih gnojil so prodali lani za okrog milijon dinarjev.
Zadruga se je tudi vključila v nagradno tekmovanje za večji hektarski donos krompirja. Vsega je imela 3 skupine, ki so se kar lepo uveljavile. Tekmovalci so dobili na nedavnem obč. nem zboru za 315.000 din nagrad. Tekmovati nameravajo tudi letos, in sicer v pridelovanju pšenice, rži in krompirja ter v prašičereji.
Živinorejski odsek je organiziral dve postaji za umetno osemenjevanje. Sadjarski odsek je imel največ dela s čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja. Le-ta kaže tudi letos precej za-
REGULIRALI BODO POTOK
Dolgoletna želja prebivalcev Loške doline se bo čez nekaj mesecev končno le uresničila. Ni še dolgo, ko smo pisali, da j s osnovna organizacija Socialistične zveze v Starem trgu med na j slabšimi v občini, čeprav bi marala bita za zgled vsem ostalim. V tem kraju so namreč ljudje že deset let razravljali na svojih zborih volivcev in
Zgodovina obrti in industrije v Tržiču
Državna založba Slovenije v Ljubljani se je odločila, da izda v svoji založbi serijo monografij iz zgodovine nagega gospodarskega . razvoja. Pred kratkim se je pojavila na knjižnem trgu prva knjiga iz te serije, ki jo je izdal Mestni muzej v Tržiču, »Z g o -dovina obrti in industrije v Tržič u«, izpod peresa Ivana Mohoriča, znanstvenega sodelavca Inštituta za politično ekonomijo. V tej prvi knjigi, ki ji bosta o razvoju tržiškega gospodarstva sledili še dve, je avtor zbral obširno gradivo o nekdanjem močno razvitem cehovstvu in cehovski politiki, o trži&kem železarstvu in kovaštvu, o šentanskem rudniku živega srebra, o razvoju tržiškega usnjarstva, prve zadružne tovarne »Runo« in o problematiki pogonske energije.
Knjiga je opremljena s številnimi fotografskimi posnetki, statističnimi razpredelnicami in raznimi prevodi zgodovinskih listin, s katerimi je Tržič dobival razne fevdalne svoboščine in privilegije. Zgodovinsko gradivo je bogato, avtentično in skrbno izbrano. Pisec podaja obširno snov v poljudnoznanstvenem jeziku in jo povezuje tudi s splošnim gospodarskim razvojem ostale Slovenije. V nadaljevanju te monografije bo sledila še zgodovina bombažne predilnice, zgodovina čevljarstva, poti čez Ljubelj, tržiške železnice, strokovnega iolstva i« zadružništva.
CELJE
Zbori volivcev o družbenem
načrtu. Po sklepu saje obeh zborov ljudskega odbora bodo področju celjske občine do aprila zbori volivcev na tein v tovarnah ter pod-na katerih bodo razprav-O predlogu občinskega načrta za letošnfe
sestankih Socialisfčne zveze o regulaciji potoka med Ložem in Starim trgom ter o ureditvi perišča, napajališča in vaškega vodnjaka, toda do uresničitve teh načrtov ni prišlo.
Te dni pa so se zbrali v hotelu »Jelen« v Pudobu prebivalci Starega trga, Loža in drugi, ki imajo ob potoku svoja zemljišča in sklenili, da bodo pbtok regulirali. Potok Bržiček izvira v Mrzli jami pri Ložu in se pri Starem trgu izliva v Obrh. Je zelo vijugast in ob deževju poplavlja nad 50 ha površin. Po načrtih naj bi potoku skrajšal: strugo, tlakovali dno, obrežj; pa naj bi obložili s kamenjem in posejali s travo. V strugi naj bi uredil; tudi več zapornic, tako da bi bila v piotoku voda tudi ob suši. Zgraditi bo treba verjetno tudi več mostov. Vaščani pa s® nameravajo pogovoriti tudi o dokončni ureditvi perišča in napajališča.
Vsa dela naj bi opravljali po etapah. Letos nameravajo zaenkrat regulirati • samo strugo med Ložem in Starim trgom v dolžini 2 km, prihodnje loto pa naj bi bil na vrsti ptoo stali del , potoka do izliva v Obrh. Okrajni ljudski odbor Ljubljana je predvidel za letošnja dola 3 milijone dinarjev, nekaj pa bodo prav gotovo prispe va!i tudi vaščan; s prostovoljnim delom.	S.B.
Uspešno delo mladih zadružnikov
Aktiv mladih zadružnikov v Dobrni je lani uspešno opravil svoje naloge. Med drugim je izvedel poizkusno škropljenje krompirja in uredil lastno drevesnico. Poleg tega je priredil predavanja o hmeljarstvu, tekmovanje koscev in grabljic ter v okviru kmetijske zadruge razstavo plemenske živine. Na nedavnem občnem zboru so sklenili mladi zadružniki, da se bodo letos ukvarjali s poizkusnim škropljenjem in posvetit; vso pozornost širjenju kmečkega tiska. Pester spored bodo pripravili tudi za Dan mladosti. Skoda, da ni v aktivu več mladine iz okoliških vasi.	D-
ndmanja za delo. Na občnem zboru so sklenili, da bodo ustanovili tudi strojni odsek, k-i naj bi si čimprej nabavil traktor z vsemi potrebnimi priključki ter večjo in manjšo mlatilnico. Hranilni odsek je zbral lani za nad 870.000 din hranilnih vlog, zelo verjetno pa bi lahko tudi več.
Na občnem zboru so sprejeli več sklepov za nadaljnji napredek zadruge. Tako so skleni, li, da bodo gradili skladišče, ki naj bi veljalo okrog 14 milijonov dinarjev. Za pogodbeno sodelovanje med zadrugo in kmeti bodo najeli 4 milijone dinarjev posojila. Ukvarjali se bodo z gnojilnimi in škropilnimi poizkusi in drugim. Zadruga bo štipendirala dva učenca srednje kmetijske šole.
Občnega zbora sta se udeležila tudi zastopnik Okrajne zadružne zveze in upravnik kmetijske poslovne zveze, ki sta govorila o vlogah in nalogah kmetijskih zadrug ter o sodelovanju med zadrugami in kmeti.
Kočevje
Na Kočevskem deluje 16 strelskih družin, ki štejejo nekaj nad 400 članov in uspešno skrbijo za napredek strelstva. Zadnja leta so prid-bile v svojce vrste precej mladine, predvsem pripadnikom predvoja-ške vzgoje. Tako si v Velikih Laščah že več let prizadevajo, da bi uredili strelišče. (or)
Hrastnik
Te dni so v hrastnlški steklarni volili novi delavski svet. Izvoljenih je bilo 51 članov. Volilo je 99,2% volivcev. Volitve so bile zelo dobro pripravljene in je bilo zanje veliko zanimanje. V novem delavskem svetu je tudi 10 žena in 6 mladincev.
Takšni prizori so v Zidanem mostu dokaj pogosti.
Trbovlje za prvi maj
Poseben odbor za pripravo prvomajskega praznovanja pri občinskem odboru SZDL v Trbovljah je že izdelal program. Iz tega je razvidno, da bodo trboveljski delovni ljudje tudi letos veličastno proslavili na.i-večji delavsiki praznik — 1. maj. Z e nekaj dni prej bodo številne športne prireditve, na katerih bo nastopilo oikoli 500 članov sindikalnih podružnic. V raznih športnih tekmovanjih ne bodo sodelovala samo športna društva, ampak tudi sidnikalne podružnice, ki bodo na ta način prispevale k večji množičnosti telesne vzgoje. Občinski sindikalni svet je že pred leti razpisal prehodni pokal za vsako vrsto tekmovanja in za tega se bodo tudi letos borile posamezne skupine športnikov — članov sindikata.
Na proigramu prvomajskega slavja bodo tudi raizne kulturne prireditve, kot na primer promenadni koncerti 27. aprila, letni koncert oevsekea zbora
»Zairja« 30. aprila, itd. Zvečer pred prvim majem bodo organizacije Ljudske mladine kurile kresove na vseh okoliških hribih. Pirvega maja’ bo že navse- ■ zgodaj budnica, nato pa bodo šli Trboveljčani na' izlet v planinske postojanke Mnziioa, Kum, Partizanski virh in drugam, kar je v revirjih že tradicionalno.
Omeniti j© treba, da bodo tudi vsi delavni kolektivi poskrbel; za to, da se bodo njiho-
vi člani kar najbolje počutili med prvomajskimi prazniki. V vseh podjetjih bodo tudi prvomajska zborovanja, na katerih bodo govorili o pomenu 1. maja. Temu bodo posvetli posebno pozornost tudi na šolah, pa tud' družine ga ne bodo zanemarile, saj je delavsiki praznik že dolgo obenem tudi družinski praznik, ki se ga delovni ljudje že dolgo vesele.
Ribniški grad bodo obnovili
iNedavno so v Prvacjni na Vipavskem zaključili trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 32 mladih žena in deklet. Dobro uspeli tečaj je priredil vaški odbor žena zadružnic na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov, — J. V.
Turistično olepševalno društvo v Ribnici že vrsto let uspešno skrbi za olepšanje Ribnice in okoliških krajev. Ob podpori posameznih organizacij, podjetij in občinskega LO so uspeli urediti cesto in več stranskih ulic. Ob ulicah . so posadili tudi več dreves. Zadnje čase se društvo resno zavzema za ureditev ribniškega gradu, za katerega obnovo je že narejen idejni načrt. Grad v Ribnici je bil zgrajen okoli 10. stoletja. Obnovitveni načrt predvideva,'^ da bi del gradu preuredili z dozidavo za potrebe trga v povezavi s parkom. V gradu naj bi bil muzej, ki bi zajel področje zgodovine in razvoj suhe robe_, knjižnica in več prostorov, ki bi služili za razne druge namene. V parku pa naj bi bil letni kino, ki ga ta kraj zadnje čase zelo pogreša. Čeravno je že nekaj storjenega, so kljub temu še vedno težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Društvo upa, da bodo te načrte kljub temu uresničili v najkrajšem času ob podpori občinskega LO, ki se resno zavzema za ureditev tega kraja.
Za razvoj turizma predstavlja problem pomanjkanje gostinskih obratov in prenočišč. Na področju celotne občine in v Ribnici imajo le par preno-
čišč. Mnogokrat se zgodi, da turisti in tujci nimajo kje prenočiti in zato ni prav nič čudnega, če se mnogi ne vračajo v te prelepe kraje. Tudi postrežba ni povsod najboljša. V podeželskih gostilnah težko dobiš dobra in topla jedila.
O teh problemih je občinski LO na pobudo posameznih svetov že razpravljal in sprejel sklep, da se bo v, Ribnici uredilo več sob za prenočišča. Cestno omrežje ni najboljše jr> bo potrebno urediti posamezne odseke republiške ceste in Dosamezne odseke ostalih cest. Lansko leto so uredili 8 km : _-publiške ceste od Žlebiča .'o Prigorice, če bodo sredstva na razpolago, bodo letošnje leto nadaljevali to delo. ’ 'or)
Škofja Loka
Priprave za volitve novih delavskih svetov v Škofji Loki so zelo živahne in v redu potekajo. Pri lesnem kombinatu »Jelovica« in v tovarni klobukov so nove samoupravne organe že izvolili, po dirugiih podjetjih pa bodo volitve v prihodnjih dneh.
Na dosedanjem tržišču poleg Mestnega trga bodo v kratkem začeli razna obnovitvena in gradbena dela. zato bodo tržni trg preselili na Spodnji trg, poleg obnovljenega mestnega obzidja..	D.	G.
V mesecu juniju IL okrajno tekmovanje traktoristov
Na sestanku društva traktoristov in kmetijskih strojnikov pri Okrajnem odboru Ljudske tehnike Ljubljana so razpravljali o II. okrajnem tekmovanju traktoristov* in kmetijskih strojnikov, ki bo v mesecu juniju v Ivančni Gorici na Dolenjskem. Traktoristi se bodo med seboj pomerili v oranju, kjer se bo ocenjevala 'kvaliteta oranja, pri spretnostnih vožnjah zavoji in garažiranje, prometni predpisi itd. Tekmovali bodo kosci in grabljice. Devet najboljših traktoristov in strojnikov oziroma tri ekipe okraja pa bodo imele pravico nastopiti na Republiškem strojnem tekmovanju v avgustu v Novem mestu. Prav tako bodo imele pravico do tekmovanja ekipe mladih zadružnikov.
V jeseni namerava društvo
Delegati iz vse Slovenije, pa tudi zastopniki iz drugih .republik so se zbrali v petek na III. redni letni skupščini Zveze hranilnic ljudske republike Slovenije.
Od julija 1956, ko je bila ustanovljena Zveza hranilnic LRS, do danes so vse hranilnice v republiki doživele največji vzpon. Danes vključuje Zveza hranilnic LRS mestne hranilnice Ljubljana, Maribor, Celje, Kam-
nilnico Videm-Krško. Te hranilnice so lani dosegle lepe uspehe pri zbiranju prostih sredstev prebivalstva, s katerimi mora družba računati. S temi sredstvi so hranilnice pomagale v raznih dejavnostih našega gospodarstva, v komunalni graditvi in stanovanjski graditvi, v kmetijstvu, obrtništvu in pri dajanju najrazličnejših posojil prebivalstvu. Vse to pomeni za lokalne organe oblasti veliko razbremenitev glede na ostalr družbena sredstva, ki se tako lahko uporabijo drugje. Potrebe prebivalstva, ki so pri sedanji stopnji življenjske ravni še precejšnje, je mogoče urejati z uspešno dejavnostjo hranilništva.
Lani je Zveza hranilnic LRS neposredno sodelovala pri se-
V zveza, z uresničitvijo 5-let-nega perspektivnega načrta za pošto, telegraf in telefon v mariborskem okraju bodo v bližnji prihodnosti potrebna večja investicijska deLa. Mniogo PTT naprav je pomanjkljivih tor ne ustrezajo naraščajočemu prometu in potrebam PTt službe. Za zgradbo prometne pošte Maribor 2 so že izdelal; podrobne načrte- Obmejni Maribor nujno potrebuj© novo po-
slopje prometne pošte, ker je v mednarodni služb; predvideno, da se bo področje uvoza razširilo na Češkoslovaško, Poljsko in nekatere druge države. Novo poslopje bo prav tako omogočilo vzpostavitev inozemskega pisemskega oddelka. Nova poštna poslopja bodo potrebna tudi v Ptuju, Ravnah, Poljčanah in Slovenjem Gradcu. Ena najresnejših nalog je uvedba novih poštnih avtobu-
LETOS 420 NOVIH STANOVANJ V CELJU
sirih zvez. V bližnji prihodnosti je predvidena tudi gradnja nove PTT garaže v Mariboru.
Izboljšanj© telefonske iin telegrafske službe zahteva vrsto rekonstrukcijskih del. Tako bo treba v prihodnjih letih dokončno zamenjati zastarelo medkrajevno in mestno omrežje s kabli. Predvsem je nujna položitev medkrajevnega kabla od Maribora d.o Dravograda ter od Dravograda do Mežice. Medkrajevni telefonski kabel Maribor—Dravograd bodo položili v letiih 1058 in 1959. Potrebna finančna sredstva — 312 milijonov din — so že zagotovljena. Ta medkrajevni kabel bo treba podaljšati vsaj do Mežice- Prav tako bo treba izboljšati kabelsko omrežje v Mariboru, Ptuju. Slovenski Bistrici, Slovenjem Gradcu, nia Ravnah, Prevaljah in Mežici zaradi možnosti priključitve novih telefonskih naročnikov in zaradi razširitve avtomatske telefonske centrale v Mariboru.
Z nabavo novih naprav v avtomatski telefonski centrali v Mariboru bo treba priključiti to centralo na avtomatsko telefonsko centralo v Celju in Ljubljani zarad; neposrednega klicanja telefonskih naročnikov. Z novimi investicijami se bo povečala zmogljivost mariborske avtomatske telefonske centrale za nadaljnjih tisoč številk. V Ptuju bodo zamenjali sedanjo induktorsko centralo z novo avtomatsko z zmogljivostjo 400 številk. V zvezi s tem bo treba rešiti vprašanj© novega poštnega poslopja v Ptuju tor priključitev ptujske avtomatske telefonske centrale na maribon-sko. Novi avtomatski telefonski centrali sta potrebni tudi v Slovenski Bistrici in Šentilju. Nov telefonski medkrajevni kabel od Celja do Ljubljane pa je potreben zaradi priključitve severne Slovenije na avtomatsko mrežno grupo v Ljubljani.
M. K-
Tudi letošnja gradnja stanovanj v Celju je precej razgibana. V gradnji je namreč 420 novih stanovanj, od tega na takoimeno-vanem Otoku, to je med Savinjo in Ljubljansko cesto ter Suš-nico in Ložnico, kar 302. Mimo 16 stanovanj v vrstnih hišah ter stolpnice, ki bo imela 40 stanovanj, gradijo na Otoku letos kar deset blokov z 246 stanovanji. Kakor pravijo, bo tudi stolpnica že letos pod streho; imela pa bo deset oziroma dvanajst nadstropij. Zraven stolpnice, ki bo najbrž dobila vzdevek celjski nebotičnik, bo zelo zanimiva še gradnja posebnega trgovskega paviljona pred njo. V tem paviljonu bodo: trgovina z mešanim blagom, mlekarna s prodajalno kruha, trgovina z zelenjavo in sadjem, mesnica, trafika, brivec in od 4 do 6 garaž. V tem paviljonu bo urejena še posebna soba, v kateri se bodo lahko zbirali otroci zaposlenih staršev ter prostor za delo hišnega sveta. Na sliki: nova poslopja na Otoku. — M. B.
Potem, ko so nam iz Hrastnika sporočili vest, da je hrast-niška mladina sklenila sodelovati pri gradnji ceste skozi naselje, nas je presenetila tudi trboveljska mladina. Ta je nedolgo po svojem občinskem komiteju LMS sporočila 'pristojnim činiteljem v komnri, da je pripravljena sodelovati pri gradnji vodovoda izpod Mrzlice do Trbovelj in tako prispevati k rešitvi tega zelo akutnega problema, ki tišči trboveljske delovne ljudi. Take odločitve bo najbrž sprejela tudi mladina v nekaterih drugih občinah trboveljskega okraja.
Mladina trboveljskega okra-
ja se mimo tega pripravlja tudi za odhod na zvezno in republiške delovne akcije. Ponekod pa bodo, kakor prejšnja leta, gradili športne objekte in urejali mladinske prostore. Tako je mladina radeške občine sprejela sklep o gradnji večjega števila športnih objektov, ki bodo ustvarili pogoje za bolj množično telesnovžgoj-
BRANKO BABIC O POSVETOVANJU O KRATKEM FILMU
Potrebe družbenega razvoja
IZHODIŠČE K R A T K F, Gr A FILMA
ZDRUŽENJE FILMSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE JE PRED TEDNOM DNI PRIREDILO V ZAGREBU TRIDNEVNO POSVETOVANJE O KRATKEM FILMU. POVABILO JE ZASTOPNIKE PRODUCENTSKIH PODJETIJ, FILMSKE DELAVCE S PODROČJA KRATKOMETRAŽNEGA FILMA, PREDSEDNIKE FILMSKIH SVETOV, PREDSTAVNIKE PROSVETNIH ORGANOV ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA, PREDSTAVNIKE SZDI. -IN DRUGE POLITIČNE DELAVCE. POSVETOVANJA SE JE UDELEŽIL KOT PREDSEDNIK FILMSKEGA SVETA »VIBA FILMA« BRANKO BABIČ. CLAN PREDSEDSTVA REPBULIŠKEGA SVETA ZSJ ZA SLOVENIJO. PO VRNITVI JE USTREGEL NAŠI PROŠNJI IN NAM V SPROŠČENEM RAZGOVORU POVEDAL SVOJE VTISE S TEGA ZANIMIVEGA SREČANJA. GOVORIL JE O NJEGOVEM POTEKU IN POMENU TER O NALOGAH, KI JIH JE POSVETOVANJE NAKAZALO ZA BODOČE DELO KRATKEGA FILMA.
Predvsem moram poudariti, je dejal Branko Babič, da je bilo posvetovanje o kratkem filmu zelo potrebno in koristno, saj so se filmski delavci kratke, ga filma znova sestali in razpravljali o svojem delu šele po desetih letih. Po osvoboditvi pa so izdelali že 1800 kra/bkih filmov. Za tem lepim uspehom pa se skriva nekaj slabosti, ki jih je posvetovanje razkrilo. Pokazalo je, da je bilo v delu ob kratkometraž-nem filmu precej stihije, da pri izdelavi filmov ni bilo koordina. cije, da niso bila določena izhodišča z ozirom na želje in potrebe družbe.
Še jasneje so se pokazale pomanjkljivosti v dejstvu, da so prvi sestanki pokazali določeno nejasnost pogledov na kratki film. Udeleženci posvetovanja so zastavljali osnovna nerazčiščena vprašanja: Kaj je kratki film? Je umetniški sam-o igrani film, ali je umetniški lahko tudi kratki film s svojimi zvrstmi? In prvi veliki uspeh posvetovanja o kratkem filmu je, da so tako zastavljena vprašanja v razgovorih zadnjega dne dobila svojo razrešitev, da se je na primer ob vprašanju umetniške vrednosti filma jasno določilo odločujoče merilo kvalitete ne glede na zvrst filma. Razjasnitev osnovnih principov v pogledih na kratki film je brez dvoma velikega pomena za napredek te zvrsti filmske dejavnosti.
Na posvetovanju so govorili tudi o krizi kratkega filma. Iskali so vzroke v finančnih težavah, v dejstvu, da se kratki film kljub zakonu o zaščiti domačega filma le težko plasira. Tehtnejši vzroki vsekakor izhajajo iz dosedanjih nejasnih pogledov na kratki film, iz podcenjevanja kratkega filma, iz
odnosa filmskih delavcev, ki so v delu pri kratkem filmu gledali le prehodno obdobje usposabljanja za delo pri igranem filmu. Branko Babič pa vidi krizo
kratkega filma drugje:	lahko
govorimo le o določeni stopnji v razvoju kratkega filma, ki
mo od kratkega filma, kakšne so v tem pogledu družbene potrebe. Dosedaj so kratki filmi nastajali po individualnih zamislih, po posameznih naročilih podjetij v delu pa ni bilo dovolj družbene usmeritve, da bi rao-
FILMSKI DOM V ZAGREBU. V Zagrebu bodo
začeli graditi filmski dom. V veliki stavbi, enem izmed prihodnjih zagrebških nebotičnikov, se bodo razvrstili delovni prostori zagrebških producentov, kinoteke, Združenja filmskih delavcev Hrvatske, filmskih novinarjev, redakcij filmskih časopisov, male projekcijske dvorane, pa tudi velika, moderno opremljena kinodvorana.
zahteva razjasnitev kriterijev in trdno določen načrt. Dosedanji kratki filmi dokazujejo, da smo že prešli prvo fazo, obdobje poizkusov in iskanja motivov. Dosedanja stihija v delu zahteva odločno spremembo, zahteva jasno določeno smer. pa tudi odgovor na vprašanje, kaj želi-
Branko Babič
gel kratki film izhajati iz zahtev in potreb našega družbenega razvoja.
Kratki film je n. pr. skoraj docela zanemaril področje razvoja naših družbenih odnosov, vprašanja razvoja delavskega in
družbenega upravljanja in podobno važno problematiko.
Kratki film ni govoril o vprašanjih vključevanja v naše družbeno življenje, , o razvoju posameznikov, ki iščejo pot v nove družbene odnose, poseč v sebi še predsodke starega življenja. To
je široka, vsestranska problematika, v katero mora poseči tudj kratiki film, ne le, da bi jo registriral, temveč da bi tudi vzgojno vplival na idejno rast delovnega človeka. Taki kratki
filmi bi bili zanimivi tudi za inozemstvo, saj je naš družbeni razvoj edinstven. Ce bi ga prenesli v kvalitetno, umetniško
filmsko govorico, bi tak film ve-. liko pripomogel k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju.
Zato bo potrebno tesnejše sodelovanje med filmskimi delavci in organi oblasti, ustanovami in organizacijami, ker bo le sodelovanje dalo koordinirano delo. Prav tako je sodelovanje potrebno tudi na drugem, prav tako precej zanemarjenem področju kratkega filma, v kulturno znanstvenem in šolskem filmu.
Ob taki usmeritvi bo odpadlo tudi finančno vprašanje. Družba bo rada dala sredstva za izdela, vo filmov, kakršne tako zelo potrebuje. Mimo novega kratkega filma ne bo mogel več molče preiti tudi tisk, ki je doslej kratki film slabo registriral. Kratki film kot vzgojno politično sredstvo bo zaslužil v ti-
sku resno problemsko obravnavo.
Ko je posvetovanje razjasnilo nekatera osnovna gledišča, je razpravljalo tudi o drugih vprašanjih. Ob razpravljanju o vlogi družbenih organov v filmu se je pokazal nejasen odnos do filmskih svetov kot družbenih organov, ki z družbenih vidikov usmerjajo delo filmskih strokovnjakov. Nekateri so zamenjavali vlogo umetniških in filmskih svetov. Vprašanje ni bilo le razjasnjeno, ob njem se je pokazala tudi potreba po posvetovanju članov filmskih svetov.
Perspektiva sodelovanja filmskih delavcev z družbenimi organi je razjasnila tudi vprašanje kadrov v kratkem filmu. Ko bo družba tesneje povezana z delom in razvojem kratkega filma, ko bo spremljala tematiko ter idejno in umetniško kvaliteto, bodo iz vrst filmskih delavcev izpadli slučajni sopotniki z nepravilnimi družbeno političnimi pogledi na kratki film. Po drugi strani pa bo tudi ob tej družbeni kontroli dana možnost individualne svobode ustvarjalcev, ker je to pogoj za rast
ustvarjalne osebnosti.
Po vsem tem, je dejal Branko Babič, lahko še enkrat poudarim korist in plodnost posvetovanja o kratkem filmu. Prineslo je jasnost v nekaterih važnih
pogledih, ugotovilo veliko potrebo družbe po dobrih kratkih filmih in nakazalo pot na številna še neobdelana področja.
Kratki film stoji tako šele na začetku svojega pravega razvoja. Vendar pa nekateri •« naši kratki filmi (približno dvajset izbranih so pokazali udeležencem posvetovanja) ne govorijo več samo o doseženi tehnični kvaliteti, temveč uspešno nakazujejo pot v novo tematiko. Taki kvalitetni kažipoti so po Babičevem mnenju predvsem filmi »Svet magije« (odlično izdelan film o ljudeh v zaostalih predelih, o nemogočih zdravstvenih, higienskih in prosvetnih razmerah, v katerih se ljudje zatekajo k vražam in vražaricam, in o boju zdravstvenih in prosvetnih delavcev proti zaostalosti), »Strašno bi bilo, če bi . . .«
(pretresljiva obsodba vojne, ki izhaja iz filmskega zapisa o življenju vojnih sirot, o skrbi
družbe zanje in kljub temu o ‘•'njihovi veliki osamljenosti). »Dan odmora« (svež, prijeten film o nedeljskem življenju v Zagrebu), »Kosmei« (kontrast med zaostalostjo in napredkom,
ki ga prinaša industrija, film' o ljudeh, ki jih napredek osvobaja zaostalosti in predsodkov),
»Bor« (soroden film o življenju, delu in ljudeh v Boru) in še nekaj drugih filmov, ki- upoštevajo človeka, njegovo mentaliteto in razvoj, skratka kvalitetnih, družbeno koristnih filmov. Čeprav udeleženci posvetova-
nja o kratkem filmu niso sprejeli uradnih sklepov o nalogah kratkega filma, so odšli s posvetovanja z j-asno določenimi cilji.
Kratki film stoji pred novimi, pomembnimi nalogami. Njegovi ustvarjalci bodo sodelovali z družbenimi otrgani in našli ter prikazali nove, pomembne teme. Kratki film bo spregovoril o problematiki razvoja družbenih odnosov, spregovoril bo o vključevanju delovnih ljudi v organe upravljanja, prikazal bo rnašega človeka v novi nalogi, ki mu jo je poveril naš razvoj, v dolžnostih proizvajalca in uprav. Ijalca. S tem ne bo le razširil dosedanjega tematskega področja in ga osvežil z novimi snovmi, tako si bo v službi družbenim potrebam zagotovil svoj obstoj, zagotovil pa si bo tudi idejno in umetniško rast.
Oscar za »Evo s tremi obrazi«; Joanne Woodward
V KINU	na
»Ljubimec Lady Chatterley«
Od nekdaj, menda, je bilo
tako: bralci so se zmrdovali, navduševali ali zamislili nad nameni D. H. Lawrencea, rudarskega sina iz Wallesa, ki je napisal roman »Ljubimec lady Chatterley«. Od nekdaj ni bilo
tako: rbman je izšel pred 20
leti. Res pa je, da od takrat naprej zelo različno razburja bralce, dokler se ne pomirijo na tri sto deveti strani, kjer se konča. Marc Allegret je sodil po svoje: odločil se je za
filmsko realizacijo zgodbe o lady Chatterley, ki se ji mož aristokrat pohabljen vrne iz
vojne in mu zato bogato razda
svoj čustveni svet — šele dosti let pozneje pa uteši živo, neizpolnjeno, celovito erotično slo v ljubezenskem razmerju z logarjem. Tako gledamo francoski film na to temo. Pri predstavah je vedno tako: gledalci se zmrdujejo, navdušujejo ali zamislijo. Ima film različna izhodišča? Nikakor, le ljudje smo različni in stvarnost je največkrat tako drugačna.
Film »Ljubimec lady Chat-terley< je francoski film. Ta poanta mu dalje posebne prednosti, ubraniti pa se ni mogel tudi nekaterih slabosti. Tipično francoski je scenarij: psihološko niansiran, motivno izrazit in zvest osnovnemu izhodišču, ki ga propagirajo tudi
dialogi: ljubezen ni v nobeni
službi. Kadar je najčistejši vir življenja, ne potrebuje ukazov ne sodnikov. Temu izhodišču na ljubo, zaradi večje kon-trastnosti med posvečeno vlogo ljubezni in ostalimi vlogami, ki jih vsiljuje vsakdanjost, je scenarist ta nasprotja tako zaostril, da so postala mestoma nesprejemljiva: ohromel soprog je skrajno krut, lady skrajno nesrečna. Logar, ki ga odlično igra Erno Crissa je postal po njegovi zaslugi tako simpatična, prepričljiva figura, da je filmu prihranil največje nasprotje:	možnost
skrajne, neverjetne idealizacije moškega-silaka, ki v ženski zlahka zbudi občutek pričakovane in želene življenjske gotovosti, opore, ki pa je tudi nežnočuteč, ves posvečen zreli celovitosti ljubezni. Idealna zveza med moškim in žensko, ki se vsak dan bolj ali manj neuresničena tihotapi med ljudmi, se je v tem filmu dovolj prepričljivo izpovedala
predvsem zaradi Crissove igre. Zato tudi ni zdrknila na nivo skrajne idealizacije, obarvane
z zgodbo o lady, ki je ljubila logarja.
Danielle Darieux je z vlogo osemindvajsetletne lady spet potrdila svoj igralski sloves: mestoma togi figuri je izvabila svetle, jasne tone, kreativno
prepričljive in uglašene.
»Pustolovščine v Burmi«
Naslov filmarje večfcrajt zape-
ljiva vaba, dobrodošla kinematografskim blagajnam. Zato se pri nas naslovi spreminjajo hitreje od. vremena. In zgodilo se je že, da smo kupili vstopnice
za film z burkastim naslovom,
videli pa skoroda tragedijo. Tudi film »Fustolvtščine. v Burmi« ima spremenjen neustrezen n a -
slov. Vabi pa trume obiskovalcev, predvsem mladih.
Film je nastal med dr-ugo vojno z jasnim namenom, da pove
svetu in predvsem mnogim Amerikancem, ki so poznali vojno na evropskem im azijskem kontinentu le po vesteh iz časopisnih stolpcev, živo resnico o žrtvah za svobodo v boju
prot,; okupatorju. Koit tak je tudi do-segel svoj propagandni namen; umetniškega pa glede na razmere, v katerih so ga snemali, le toliko, kolikor je skušal prikazati resnico o sfcupind ameriških padalcev, ki se po uspeli diverzantski akcijii v osrčju B-urime in po usodnih naletih na japonskega okupatorja skoraj uničena vrne v bazo, s poglavitnim poudarkom na osebni katarzi, ki jo doživijo preživeli borci. Dostikrat se zgodi, da spoznamo smisel človeških vrednot šele takrat, ko so tovariši že padli ali v odtočil-1 nih trenutkih, ko se moramo sami pokazati ljudi. Človek pogumne volje in,s'toplo človeško noto je tudi komandant skupine, ki ga je E rol Flynn odigral
uspelo, prepričljivo im boljše od vseh vlog, kj so ga pred desetletjem predstavile kot očarljivega junaškega ljubimca.
Drugače je to film, ki mu tendenca poleg dobrega prinaša tu-dii slabo: način, kako scenarij in kamera ponazarjata grozote vojne, grobosti okupatorja, grozljivost pokrajine — je za današnjega gledalca večkrat nesprejemljiv; skoraj tako, kot pustolovski naslov filma. In vendar je res tudi to, da mnogi
mladi gledalci v dvorani huronsko kričijo, ko se vrstijio prizori ubijanja in klanja, se navdušujejo nad vpadi v hrbet in
sploh reagirajo tako, kot da gre za nekakšno posebno kavbojko
na temo druge vo8n->	to
reakcijo mladih ljudi oo *mu
»Pustolovščine v Burmi« se moramo zamisliti. Človeka zelo užatostL Saj našd mladini v naših dneh nihče ne hrani. veselih ur in vsi razumemo njene »kavbojske želje«. Toda film o pobijanju ljudi v drugj vojni — ni kavbojka, mladi ljudje!
-mgh-
nagrade francoske FILMSKE AKADEMIJE
Letos je francoska filmska akademija pod predsedstvom Georgesa Auri-ca že četrtič podelila svoje »kristalne zvezde«. Veliko mednarodno nagrado
so podelili »Dvanajstim porotnikom«, veliko nagrado za najboljši fran-
coski film pa delu Julesa Dassina »Tisti, ki mora umreti«.
Mylene Demongeot (Čarovnice iz Salerna), Pierre Brasseur (Porte des Lilas), Marilyn Monroe (Princ in plesalka) in Ake Gron-berg (Noč potepuhov) pa so dobili nagrade za najboljše francoske in tuje igralske interpretacije.
Francoska filmska akademija je podelila tudi posebno priznanje za režijo Švedu Ingmarju Bergmannu za »Noč potepuhov«.
OBISK JUGOSLOVANSKE KINOTEKE V LJUBLJANI
tim
fatiaCe c
Sovjetski ig .	i	k:	c::	o;	-	tako	dobro
■aigral naslovnega junaka, da je bil lani v Cannesu eden od kandidatov za najboljšo moško vlogo.
Dandanes, ko si filmska tehnika Išče pot že v tretjo dimenzijo, se marsikdo le redkokdaj spomni nemega filma. Nekakšen pomilovalno 'jbrodušen odnos imamo do začetkov sedme umetnosti, tak, kakršen je odnos starejših do r-rid-nega, prizadevnega otroka.
Nemi film... In že nam vstane pred očmi poskočno stopicanje in sunkovita kretnja igralca, zaslišimo melodijo'razglašenega klavirja in nasmehnemo se že zdavnaj izsanjanim dekliškim sanjam o Rodolfu Valentinu. Mogoč • se domislimo še Chaplinovih prevelikih čevljev, njegovih brčic in klobuka — in že zaposli naše misli spomin na blestečo, mavrično obarvano revijo ali dinamični western, katerega smo gledali prejšnji teden.
Tak odnos do starih filmov je nepravilen, celo krivičen. Na to nas je opozoril obisk Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani in prijetno smo presenečeni, da se je tej prireditvi odzvalo tolikšno število gledalcev. Program kinoteke je to pozornost brez dvoma zaslužil. Predstavil nam je nekatera odlična zgodnja dela v zgodovini filma •od leta 1919 pa do leta 1938, filme, ki niso nebogljeni poizkusi, temveč zreli iskalci izvirne filmske govorice. Preglejmo jih po časovnem zaporedju njihovega . Stanka, ne le da bi jih približali tistim, ki jih niso mogli videti, temveč da bi nam ob tem pregledu vstal nov, pravičnejši in pravilnejši pogled na film v njegovem častnem lirskem obdobju umetniške rasti.
Prvi je po času nastanka nemi film »Zlomljeni cvet«, prvi film družbe »United artists« (Fairbanks, Grif-fith, Chaplin, Pickfordova), delo režiserja D. W. Griffitha iz leta 1919. Res, pokazal nam je sentimentalnost literarne predloge scenarija, naivnost v karakterizaciji nekaterih oseb, preprosto tehniko, za naše pojme smešne scene ljubezni in obupa, pokazal pa nam je tudi veliko več. Občudovali smo lahko prefinjeno mimiko Lilian Gish, kakršno nam govorjeni film redko nudi. Najbolj pa nas je prevzela atmosfera
okolja, zanikrne londonske kitajske četrti. Režiserji posežejo v tako okolje navadno po senzacijo in škandal, Grif-fith pa je v njem našel resničnost bede in — poezijo.
Buster Keaton je živel in ustvarjal v Chaplinovi senci. V zvočnem filmu je utihnil, saj je bil rojen nemi komik z vedno resnim obrazom in presenetljivimi preobrati v detajlov polnih komičnih zapletih. Videli smo njegovo »N a š o gostoljubnost« in začudeni spoznali, kje so se učili sedaj tako popularni komiki, kot je n. pr. Red Skelton, svojih »izvirnih« domislic.
Ob imenu Sergeja Eisensteina pomislimo na »Križarko Potemkin« in na »Que viva Mexiko«. Jugoslovanska kinoteka nam je pokazala njegov manj znani film >Generalna linija«. Film je velika mojstrovina, ki je zrasla iz kar najbolj preprostega scenarija. Kako je umetnik obogatil filmsko zgodbo z monumentalnim, baladno grozljivim uvodom, ki ga je kulminiral v nepozabni, pretresljivi procesiji! Kakšno veličastno, poetično vizijo napredka je zamislil, izvedel in ...ontiral v skoraj revno, skopo epsko pripoved! Kako dovršena je fotografija v tem filmu! Enovita, blesteča, prekipevajoča umetnina, velika hvalnica življenja je nastala pred tridesetimi leti! Zares .skromen se nam zazdi korak razvoja od takrat do danes.
Zmotna je misel, da je bi!- prva govorica zvočnega filma nebogljena in jecljajoča. Drugačno podobo nam je pokazal sovjetski film režiserja Nikolaja Ekka »Pot v življenj e«. Ne le zgodba, ki smo jo pozneje videli v boljših variantah, zvok, govorica, glasbena spremljava, uporaba ekspresionistično močnih zvočnih efektov, pa še elementarno pristna, ljubeča zavzetost vseh sodelavcev, to vzbuja še danes našo naklonjenost in občudovanje.
Iste pohvalne besede o uporabi zvočnih učinkov bi lahko zapisali tudi ob filmu Fritza Langa »M« iz leta 1931. Po besedah režiserja samega■ je film reportaža, svobodna umetnikovd^aria-
cija na resnično kriminalno zgodbo. V njej zasledimo prebliske Beraške opere, simbolistično uporabo rekvizitov, situacij, melodij in pa tisto vprašanje, ki bo Langa zaposlilo za dolga leta: vprašanje krivde in odgovornosti, podano včasih malce humoristično, pa samo zato, da v naslednjem trenutku zraste v vsej pretresljivi trpkosti so-. cialnega, humanega presojanja. Kaj ni žalostna misel, da za režiserja Langa danes ni boljših tem, kot obnovitev »Indijskega nagrobnega spomenika« in »Ešnapurskega tigra«?  '
Kasnejši po nastanku je zadnji film iz tega cikla kinoteke. Renoirjev filmski zapis v sodobnost prestavljenega Zolajevega romana »Človek — zver«. In vendar spada v to v, sto, kjer smo od začetka do konca lahko občudovali predvsem posredovanje okolja in ustvarjanje nastrojenja. Renoir je mojster takega skoraj dokumentarnega posredovanja, odkrivanja nadrobnosti, ki v ponavljanju dobivajo simboličen pomen, neposrednega razumevanja drobnega, neznatnega, a tako zgovornega življenja ljudi in predmetov.
Tudi pred tridesetimi, štiridesetimi leti so nastajali povprečni in slabi filmi, in tudi danes nastajajo iz resnične prizadetosti ustvarjalcev filmske umetnine. Razmerje med kvantiteto in kvaliteto se najbrž ni veliko spremenilo ne v dobrem, ne v slabem smislu. In vendar nam že tako kratek izlet nazaj, kakor nam ga je nudila pred tednom dni Jugoslovanska kinoteka, pove veliko, nudi nam možnost širšega presojanja dobrega in slabega v filmskem delu. Uči nas spoštov nja do filma — neutrudnega, prizadetega iskalca 'najboljše, neizumetničene, govorice o resnici, ki jo želi povedati v svoji zgodbi. Opozarja nas na prazno igračkanje s tehniko, na lenobno samozadovoljstvo brez iskanja novega, ki so ga polni nekateri »veliki« filmi. Kaže nam razliko med filmsko umetnostjo in filmskim obrtništvom, razliko, katere premnogi naši gledalci še ne vidijo. S. G.
Kim Novak, naša znanka iz filma »Piknik«
»Svetu je scstel dih«
Ze letos bodo v zahodnih državah lahko videli filmsko biografijo nemškega strokovnjaka za rakete Wernherja von Brauna. To filmsko biografijo že skoraj leto dni pripravlja F. A. Mainz. Predvidoma bo imel film, pri katerem sodeluje kot tehnični svetovalec sam Wcrriher von Braun, naslov »Svetu je zastal dih«; posnet pa bo v dveh delih.
Medtem ko bo prvi del prikazoval razvoj nemškega središča za rakete v v Peenemiin-du, pa bo v drugem delu možno videti tega strokovnjaka na delu v ZDA, vse do starta prvega ameriškega satelita. Angleški obrambni minister Duncan Sandys, ki je med vojno vodil akcije proti Peene-miindu, bo dal na razpolago doslej nepoznan dokumentarni material. Sodelovanje je obljubil tudi nemški raketni muzej iz Stuttgarta. Za zunanje posnetke prvega dela je predviden otok Sylt.
F. A. Mainz snema film za nemško družbo UFA. Za zunanje posnetke pa je obljubil svojo pomoč celo Walt Disnejji
Zli DOM IN DRU2M0
LOVA /UHA 40 DIN HOrA iUHA 40 DIN
7J ARGO, I o varna živilskih In kemičnih
proizvodov, IZOLA
UJEMO NOVO obleko;
Poletno blago v naših trgovinah — Premalo lepih, okusnih vzorcev
2 e skoraj dva tedna so naše trgovine založene z izrazito letnim, pisanim blagom. Pričakovanje. da nas bodo vzorci jn iz-bdra barv obenem z vedno novi-
mi tkaninami, privedle čim bliže k idealnemu letnemu desenu, ni po-polnoma izpolnjeno. V naših trgovinah spet srečujemo v sestavi barv in vzorca (rože) grobe, neokusne blagove. Razveseljiva pa je izbira pralnega blaga, ki ima .tako imenovani bidermajer vzorec. Zal je »mod. nost« tega vzorca že zelo blizu sv-ojega konca. Lepe barve in tudi nekateri manj izrazit, vzorci pa nas vkljub temu pripelje-
jo do nakupa. Cena temu blagu ni visoka. Ker je pravkar imenovano blago običajno zelo svetlih barv, je primerno razen
za bluze tudi za delovne halje
(n. pr. v frizerski in šiviljski stroki) za predpasnike (pri kuhanju), in po-dobno garderobo, ki zahteva zaradi svojega namena svetle barve.
Blago, ki ga moremo že sedaj kupiti v naših trgovinah,, pa seveda še ne predstavlja prave, ga uvoda v letni garderobi namenjenega desena. Zaradi tega je vsako opozarjanje in tudi nakup še skoraj prezgoden.
oseiCE
Pregled naših trgovin ne bi
bil po polen, -če so ne bi ustavili
tudi v trgovinah, katerih police so polne torbic. Letne ženske obleke, ki nimajo tistih vsega
ZDRAVNIK
TUJE
P. A.: Z obema porodoma se Je
vnetje verjetno razširilo više v rodila in o tl tod tudi vaše težave in vaše subjektivno slabo počutje.
Poiščite nasvet pri zdravniku v posvetovalnici za ženske bolezni ali pa se obrnite na kliniko za ženske bolezni v Ljubljani. Le če z vsestransko preiskavo doženemo značaj bolezni, lahko računamo tudi na uspešno zdravljenje.
P. S., KRANJ Y Ki. letu ste oboleli za sklepnim revmatizmom, pred tremi leti ste imeli gncjno vnetje čelnih votlin. Vsako pomlad in jesen čutita škripanje v sklepih brez posebnih bolečin. Eno leto je. odkar se mnogo potite, posebno pod pazduho. Potite se pri povečani temperaturi in pa ob nevšečnih priložnostih, predvsem kadar se vznemirjate. Med spanjem, kadar se ne razburjate in kadar vam ni vroče, se ne potite.	"
Čezmerno znoienje srečamo pri raznih kroničnih in akutnih boleznih pljuč, pri bazedovki, v meni, pri revmatičnih obolenjih, pri debelosti ter pri motnjah v delovanju samoupravnega živčevja.
Neprijetnosti zaradi znojenja lajšamo s pogostim umivanjem z vročo vodo ob uporabi 2 ®/i> salicilnega špirita ali 10-odstotnega formalin špirita ter z raznimi mazili in pudri.
Za uspešno zdravljenje pa je potrebna ugotovitev vzroka čezmernega znojenja in da vzroku primerno ravnamo. Zdraviti ie treba predvsem osnovno bolezen, bodisi tla je to tuberkuloza, revma, živčne motnje itd. Od notranjih
zdravil uporabljamo brom, valeriano.
atropin, arzen itd.
Priporočljive so dnevne kopeli 26 stopinj Celzija, nato frotiranje z alkoholom ali pa z razredčenim kisom. Paziti je na redno prebavo. Nadalje so priporočljive zračne kopeli ter primerna telovadba.
NEZNANI: Opisane motnje v vaših letih so verjetno duševnega značaja, če lahko izključimo organska obolenja spolnih žlez aii pa kaka druga obolenja, kot so n. pr. sladkorna bolezen,
> nepravilno delo\anje žleze ščitnice, možganskega priveska itd.
Priporočam vam psihoterapevtični razgovor v posvetovalnici za duševno higieno oziroma pregled pri zdravniku specialistu za živčne bolezni.
K. P.: Opisane težave govore za začetne motnje v krvnem cbtoku ožilja, kt napaja srčno mišičevje. Še bolj verjetno pa gre za pojave srčne nevroze, v kateri je srce nepravilno oživčeno. to se pravi, da živci dražijo in ovirajo delovanje srca.
Opisanim težavam in bolečinam pri srcu so lahko vzrrk prešibko ali premočno delovanje žleze ščitnice, zvišan ali znižan krvni pritisk, viseko stanje trebušne prepone zaradi vnetih ali drugih sprememb na organih v trebušni votlini ttd. Nadalje lahko te težave povzročajo tudi razna kužna koti-žča, ki kdaj pa kdaj s svojimi strupi okvirjajo srce.
Za razpoznavo bolezni je potreben natančen pregled srca, na vsak način pa pregled srca z elektrokardiogramom.
vsebujočih žepov, ki »krasijo*
naše zimske plašče, zahtevajo
torbico, v kateri je mogoče spraviti vsaj najnujnejše. Včasih pa nam muhasta ženska
moda vsiljuje takšne modele, da v njih kar ni mogoče spraviti vso malo žensko drobno lastnino, med katero spada ključ in rdečilo za ustnice, denarnica
in majhen glavniček, pa žepna rutica in ogledalo. Modeli, ki smo jih kot novost in številka ena ogledovale ali kupovale pretekli dve leti, so bili visoke in ozke oblike. Ce model torbice ni bil pretiran, je bila mehka, visoka in razmeroma velika oblika torbic prav tisto,
kar si najpogosteje želimo. Vendar pa je prav ta ozka, po. končna torbica takšne oblike, da
vedno, ko njena oblika prodre na trg, ostane prav malo časa »modna«. Prav tako se je zgodilo tudi s sedanjo osvojitvijo in modnostjo tako oblikovane torbice. Letos jo sicer še vidimo, vendar pa jo odločno izpodriva zelo ozka podolgovata oblika. Ker pa je cena naših torbic razmeroma visoka in se zato ne moremo ozirati na muhavost vsakokratnega modnega diktata, se bomo odločile za nakup ne pretirane oblike, ki pravzaprav ‘vedno ostaja tista »klasična«, vedno uporabna in vedno moderna oblika. Prav zaradi tega je razvesljivo, da'so tudi naše trgovine založene s torbicami teh »srednjih« oblik dn je pretiravanje omejeno le na nekaj mode. lov. Na vsak način pa bi bilo potrebno, da bi dobili nekaj notah in lepih oblik velikih potovalnih oz. onih torbic, ki jih izdelanih jz polivinila ali karirastega blaga sedaj tako pogosto kupujemo in nosimo. Te tortilce
niso lepe, pristojajo le k malokateri obleki, zaradi gotove mere praktičnosti pa so seveda popularne. Ali nam naše tovarne ne bi mogle dati novih modelov? In zakaj smo se omejile na že več let ponavljane oblike
cekarjev, ko bi prav iz slame
in koruznice lahko izdelali cenene, modne in praktične modele, ki jih izven naših mej pač
znajo ceniti.
Izbira torbic, izdelanih iz poli. vinila je pri nas skromna in predvsem neokusna. V razliko
od usnjenih torbic, katerih obli-
ke so lepe in kljub temu, da niso izrazito modne, vendar nikdar ne zaostajajo za časom, kj ga odmerja moda, nas iz polivinila izdelane torbice spominjajo na čas, ko nismo imeli skoraj
še ničesar in smo se morale za. dovoljiti s preveč improviziranimi garderobnimi predmeti. Razen izdelave, ki skuša biti včasih tudi skrbna, je material za današnji čas že popolnoma nesprejemljiv, modeli pa kar redno nedomiselni in popolnoma laični. Res je, da bi prav iz
polivinila izdelane torbice tudi nam lahko nadomestile dražje usnjene, ki jih ni mogoče umiti
in so zato v svetlih odtenkih
nepraktične, saj se prehitro zamažejo. Sedanji, predvsem lesketajoči se polivinil, pa bi morala zamenjati umetna masa,
ki je tako slična usnju, da je
razen strokovnjaka kar nihče ne more ločiti od svojega vzora. Dokler pa si ne bomo mogle kupiti takšne torbice, bomo raje segle po’usnjeni. Modeli so lepi in včasih je mogoče kupiti tudi kaj, kar seže pod ceno 4000 din. Načeloma pa si izbiramo dražje temnejše torbice. To pa zaradi tega, ker kljub skrbni negi ne moremo preprečiti, da se sčasoma torbica ne bi umazala ali izgubila svojo barvo.
V naših trgovinah nas že postrežejo s primernim blagom za letno garderobo. Vedno novi modeli in novi deseni pa bodo šele napolnili police v trgovinah, kratek pregled kaj in kakšno pa bomo pregledali še prihodnjič.
D. P..
Kratek vendar zaprt predpasnik, primeren za vsa gospodinjska dela.
Preprosto krojena letna obleka z nabranim krilom, ki ima ob straneh dva prav tako nabrana
večja žepa.
iz vzorčastega, vendar svetlegaiblaga okrojen delovni predpasnik ali halja primerna za skoraj
vsak poklic.
GREMO NA IZLET
Kosilo; maslena juha, rezane, s šunko, poro-va solata.
Rezanci s šunko. — Domače rezance skuhaš, poliješ z mrzlo vodo in odcediš na. odce-jalniku. Nato razžvrkljaš jajce, kislo smetano in precej sesekljane ali zmlete šunke. Vse premešaš, ko si že solila. Medtem razgreješ v pekaču surovo maslo, da se speni. Nanj polagaš
na in izdatna ter jo lahko serviramo e kruhom (v ta namen pripravimo malo gostejšo) ko-t samostojno jed.
Vodeni cmoki. — Rol kilograma moke polij a slanim kropom in zamešaj, da dobiš testo. V vrelo slano vodo polagaj z žM-oo cmoke, kjer naj vrelo 5 minut. Nato jiih poberi s penov-ko iz vode in odcedi- Medtem
CY?	.	. r.
enekaj jedilni rod
plast rezancev, poliješ nanje smetano s šunko, nato daš spet rezance in spet poliješ, dokler imaš kaj snovi. Njb vrhu naj bo smetana s šunko. Peci počasi eno uro, da se .napravi na vrhu rumena skorjica. Serviraj vroče s porovo solato-
Porova solata. Par očistiš, opereš dn celega skuhaš v slanem kropu. Nato ga s penovko pobereš iz vode, razrezeš na deski na kose in streseš v skle-do. Zabeli z oljem, kisom in po okusu popraj. Če ponudiš otrokom, ne popraj.
Lahko pa ponudimo tak0 solato tudi presno- Por očistimo in dobro operemo v teko5i vodi, da nj med listi nobene nesnage več. Nato ga zrežemo na prav tanke rezance, kj jih zabelimo z oljem dn kisom. Lahko dodamo malo čebule.
Kosilo:	francoska	juha, vo-
deni cmoki, hren z jabolki.
Francoska juha. — To je zelen jadrna Juha, ki vsebuje mnogo hranilnih snovi. Takole jo napravimo.; korenje operemo, ne da bi ga prej olupile. Nato ga zrežemo na kocke. Prav tako napravimo s cvetačo, porom, ki ga narežemo na kolesca. Sesekljamo tudi nekaj lističev špinače, prav malo zelene. Dodamo nekaj na kocke narezanega krompirja in vrečico zmrznjenega graha, ki smo ga prej odtajale v vodi. Vse to kuhamo tako dolgo, da se zmehča. Nato dodamo še zajemalko alj dve kuhanega fižola v zrnju. Za zboljšanje okusa dodamo juhi še pel kraniske klobase, ki srno jo narezale na prav tanke koščke. Zabelimo s prežganjem in nato juho pokuhamo, da prevre ali pa z oljem. Tako pripravljena juha je izredno okus-
zarumeni na surovem maslu ali margarini drobtinice in z njimi potresi cmoke.
Večerja: Motovilec v solati s fižolom, kruh, čajj.
Večerja-:	Safalade	v solati,
bela kava, kruh s pašteto.
Safalade v solati — skuhaš, ohladiš in narežeš na kolesca. Serviraš v skledi, menjaje z narezano	čebulo.	Zabeliš z
oljem dn kisom ter potresi s poprom. Solata je še boljša, če narežeš vmes nekaj trdo kuhanih jajc.
Čeprav se hladni dnevi še
kar nočejo posloviti, vendar je tu že pomlad, z njo pa sprehodi in izleti. In prav o teh zadnjih bi rada spregovorila besedico. Predvsem zato, da je po naših mesti-h še vedno mnogo ljudi, ki v nedeljo zavijejo raje v zadimljen lokal bot pa. da bi odšli ven, v prirodo. Prav •nedeljski izleti pa nam mnogo pomagajo, da lahko spet odidemo na delo spočiti, sveži, saj se nam je utrujenost, ki srno jo č.utili posebno ob koncu tedna, kar nekam izgubila. Zato je napak, če ostajamo ob nedeljah med mestnimi zidovi- kar je velika škoda tudi za zdravje otrok. Torej, od izletov imamo mnogo koristi, lahko pa tudi škodo, če se ne zna-mto pravilno obleči.
Imejmo na umu, da se, pomanjkljivo oblečeni lahko prehladimo, posebno, če nas ujame nevihta- Zato jemljimo s seboj, zlasti, če se odpeljemo s kolesom ali motorjem bolj daleč iz mesta, vedno s seboj vetrovko. Ta nas bo varovala vsaj pred najhujšo mokroto, varovala pa nas bo tudi pred vetrom. Topla flanelasta bluza ali srajca za moškega je tudi del »izletniške garderobe«, ki .Jo dopolnjuje športno karirasto ali pepita krilo oziroma hlače. Ce smo vitkejše postave, si lahko tud; me privoščimo hlače, sicer pa raje izberimo krilo, ker bomo v hlačah videti smešne.
Da, tudi na izletu moramo paziti na skladnost v naši gar-
derobi. Ce smo na motorju, se ogibljimo svilenega krila in
morda celo belih salonarjev z
visokimi petami! K športnemu krilu vedno tudi športna obutev- A to ne le zaradi zunanjega videza, temveč predvsem zato, ker se v talcih čevljih mnogo udobneje počutimo. Na se nam treba ogibaiti slehernega kamenčka, v bojazni, da de
nam bo zlomila peta. Tudi ny-lonke ne sodijo med »izletne« rekvizite. Za izlet izberimo raje floraste ali raztegljive nogavice, v katerih bomo brez skrbi hodile po gozdu in travniku. Če nimamo vetrovke, vzemimo s seboj toplejšo jopico in ruto, moški pa baretko in prav tako pulover.
Tudi otroka moramo za izlet obleči tako, da ga pretopla obleka na bo ovirala pri skakanju in da bi se zaradi nje znojil. Raje mu oblecimo hlačke iz pralnega blaga, prav tako bluzico (za deklice ,in dečke) in vetrovko sli jopico. Tudi ruta naj se tej pridruži. Nikdar pa ne oblačimo otroka za izlet v tisto obleko, kj jo sme nositi le nekajkrat na leto. Naši neprestani opomini — pazi, da ne bo obleka zelena od trave, glej. tam je blato, padel boš vanj — so za otroka, ki si želi zlet. a ti. prava muka. V »lepi« obleki si res ne moremo privoščiti toliko prostosti, zato jo pustimo raje v omari, otroka pa oblecimo v pralno obleko, ki jo lahko naslednji dan brez truda operemo. Otrok bo v njej svoboden,
nam pa bo prihranjeno neprestano opominjanje, ki bi sieer
skalilo .izletniško dobro voljo.
K Izletu spada še nekaj —
popotna torba oziroma kruš-njaik. Oglejmo si malo naše nedeljske izletnike, — tako si so jo napolnili, kot da bi odhajali na večtedensko raziskovanje, pa jim je izletniški cilj ie — Šmarna gora. Nihče ne misli, da bi morali ostajati Lačni. Ki e neki. Toda vzemimo s seboj le toliko, kolikor pojemo vsak drug dan in pri tem ne pretiravajmo. Seveda bomo bolj
lačni na svežem zraku, zato P2-bo večerja tem bolj teknila.
Zdaj pa še nekaj na uho — alj sodimo med tiste, kj nimajo
nikoli dovolj cvetja in ne zelenja? Opustimo to, nic kaj lepo navado, saj nam ni ravno- v čast, Z njo pa povzročimo tudi nemalo škode zlasti med redkim planinskim cvetie-m.
Nekaj cvetic pa nam nihče n© brani, saj nam bodo v vazi va-s teden pripovedovale o lepem nedeljskem izletu v prirodi.
V .K.
A.
Ji
fes
Osve
pomladanske prehran
Čeprav je pomlad težko pričakovana, prinese marsikomu s seboj tudi težave. Utrujenost, nerazpoloženost, težke noge, pomanjkanje teka in slične težave občuti večina ljudi v prvih pomladanskih dneh. Vzrok je v enolični prehrani, ki ni dala organizmu dovolj potrebnih snovi in je kri obremenjena z raznimi škodljivimi snovmi dn kislinami. Zato moramo s pravilno prehrano preskrbeti, da obnovimo kri in izženemo te škodljive snovi iz telesa. Za čiščenje krvi so priporočljivi razni zdravilni
NOVI ROMAN
MORSKA R0ŽR
izpod peresa enega najvidnejših sodobnih francoskih pisateljev P. Vialarja
CENA TRDO VEZANE DINARJEV 390,— DOBITE V VSEH KNJIGARNAH
ali pri Časopisnem podjetju »slovenski
POROČEVALEC« V LJUBLJANI, TOMŠIČEVA 1 -POSTNI PREDAL 29
Kljub stanovanjski stiski je prav, da ima otrok, če je le mogoče, svojo sobo. Služila naj bi mu za spalnico in kot dnevna soba obenem. Seveda bo pri tem navadno šlo za majhno sobico, ki bo le s težavo služila za kaj več kot spalnico, če je ne bom© primerno uredili. Smotr-
Praktična postelja za otroško sobo
veliki leseni ploščadi. Cez noč je ploščad prekrita z debelimi žimnicami in služi kot postelja za enega oz. dva otroka, če je dvojne širine. Vedno iznajdljivim otrokom bo postala taka miza-postelja priljubljen rekvizit, ki ga bodo znali podnevi, ko jo bo predstavljala samo gola lesena plošča, uporabljati na najrazličnejše mikavne načine.
Dvojna vloga take postelj e-mize zahteva seveda posebn0 trdno izdelavo. Ogrodje je kovinsko, kar tudi sicer ni nobena novo-st pri izdelavi sodobnega pohištva. Zgornja plošča pa je iz primernega prožnega, lakiranega lesa. Noge take postelje so nizke, da se otroci lahko brez posebne nevarnosti kobacajo prek nje.
Presodite sami, če ni taka postelja zares praktična. Mislimo, da je tak tip postelje tudi praktičen od pogradov in podobnih ekonomičnih rešitev, saj podnevi zavzame le malo prostora, tega pa posebno majhni otroci, ki se radi igrajo po tleh, vedno veliko potrebujejo.	F.	C.
na ureditev majhne sobe, da bi. vsestransko uporabna, pa bo seveda trd oreh za vsakogar, zlasti še, če gre za sobo v kateri naj bivata dva ali celo več otrok. Kar razumljivo je, da se nam pri iskanju odvečnega prostora v taki sobi oko najprej ustavi na tistem, ki ga zavzamejo postelje, v sobi, kjer spi več otrok, kaj hitro izpolnijo postelje ves prostor in tako ne ostane za čez dan, ko postelj ne rabimo, prav nobenega prostora za igro in učenje. Taka^ otroška
aoba le slabo služi svojemu namenu. V takih primerih si pogosto pomagamo s pogradi ali posteljami, ki se pomikajo ena pod drugo ter tako skušamo pridobiti nekaj več prostora. Vse to so prav primerne rešitve, vendar vam danes predstavljamo še drugo, nekoliko svojevrstno, vendar prav zanimivo in mislimo, da celo boljšo rešitev iz takih težav.
Gre za posteljo za enega ali dva otroka, ki služi podnevi kot mizt za igranje in je podobna
n .o
čaji, ki jih dobimo v lekarnah ali na trgu. Najbolj priporočljivi v ta namen so čaji iz tavženi-rož in mladih kopriv, dalje iz encijana in iz melise. Te čaje pijemo zjutrr' na tešče. V pomladanskem času spremenimo našo prehrano, ogibajmo se mesnih jedil, alkohola in nikotina.
Sprememba naše hrane naj bo v tem, da užijemo čim več ze-' lišč. Juhe pripravljamo Iz različnih vrst zelenjav. Če kuhamo zdrobovo, riževo alj krompirjevo juho, dodajamo vedno različne vrste zelenjave. Dobro pomladansko, juho pripravimo iz regrata, kopriv, špinače ali kislice. Meso nadomestimo z raznimi narastki, pudingi, omleti ali krompirjem, ki jih pripravljamo na najrazličnejše načine in kjjiere naj vedno dopolni ze-lenjadna jed, bodisi zabeljena, v omaki ali kot solata. Priporočljiva je tudi surova zelenjava, ki jo dobro sesekljamo, zabelimo s surovim maslom ali pripravimo kot solato. I.z surove zelenjave lahko pripravimo za večerjo zelenjadne kruhke iz najrazličnejših vrst sesekljane zelenjave, dodamo surovo maslo in okrasimo s trdokuhanimi jajčki.
Naš trg je založen z zelenjavo, ki jo v tem času koristno uporabimo.. Največjo vrednost ima špinača zaradi železa in ostalih rudninskih soli. Tudi koprive in regrat pri tem ne zaostajajo mnogo. -Precej vitaminov nam daje korenje in koleraba. Za slabokrvne je zelo priporočljiva rdeča pesa, ki jo pripravimo lahko tudi kot juho, prikuho- ali solato. Zelena nam uravnava delovanje mehurja in ledvic ter pomirja živce. Vsako kosilo v prvih pomladanskih dneh pa zaključimo s presnim sadjem, od katerega so najboljše pomaranče in ©sladkane limone, ki so sicer zelo drage, vendar jih bomo včasih le ponudili družini namesto jabolk, ki v tem času že zgubljajo svojo vitaminsko vrednost.	za ,
J/	voihKATOjCl/	»-——	vi
JUBILEJNA (XI.) SKUPSC1NA NOGOMETNE ZVEZE SLO V EN ij
V Ljubljani je bila včeraj dopoldne XI. redna letna skupščina Nogometne zveze Slovenije. Zbor je začel delati brž ko je dosedanji dolgoletni predsednik NZS Jože GERBEC pozdravil številne £oste, med ostalimi predsednika SZS Leopolda Kresetn, in ko je tajnik NZS Stane Lavrič podal nekaj temeljnih misli za razgovor med zastopniki (51) slovenskih klubov. 1 O NZS je namreč ob desetletnici slovenske nogometne organizacije izdal za to skupščino tiskano poročilo, v katerem je zajel ves razvoj tega priljubljenega športa od leta 19%. še posebej pa v minulem poslovnem letu.
Vse delo NZS je bilo doslej in bo v prihodnje tudi krepak činltelj splošnega družbenega dogajanja pri nas. To zgovorno potrjujejo- tudi razveseljive številke, v katerih se zrcalijo vsa prizadevanja NZS v zadnjih letih. V Sloveniji je zdaj na primer 93 nogometnih igrišč (leta 1949 —	71).	116 klubov (82), aktivnih
igralcev' 6.297 (3240), sodnikov 177 (S2) in trenerjev 76 (1). Podatki kažejo na izredno množični razmah te igre zlasti v zadnjih petih letih, hkrati pa tudi pomanjkljivosti ter nove načrte in naloge.
Kolektivna vodstva slovenskih klubov (ne pa zgolj redki požrtvovalni športni delavci), bodo odslej morala
S SKUPSClNE PARTIZANA JUGOSLAVIJE
Za prožnejše oblike dela
Beograd, 13. aprila. Danes je skupščina zveze Partizana Jugoslavije poslušala poročila komisij.
Zastopniki komisije za spremembo statuta Branko Polič je naglasil, da je treba statut vskladiti z utripom vsega javnega življenja. Do izraza mora priti v njem pristno sodelovanje z ostalimi družbenimi organizacijami. Delo po komisijah in strokovno delo nasploh mora biti mnogo intenzivnejše ter usmerjeno v specializacijo stro_ kovnjakov za po-samezne panoge. Po novem statutu bodo imeli pravico glasovanja mladinci z dovršenimi 14 leti starosti. Nekatere organizacijske spremembe bodo omogočile, da bodo oblike dela v Partizanu v prihodnje prožnejše.
Občni zbor je sprejel nato poročila komisij za izvršitev pro_ gramov, za propagando in društveno zabavno dejavnost kakor tudi komisij za materialno finančna vprašanja in zdravstvo.
Delegati so pred zaključkom
poslali pismo predsedniku Titu, v katerem se mu toplo zahvaljujejo za stalno podporo in pomoč organizaciji, kakor tudi za pokroviteljstvo nad največjimi manifestacijami Partizana.
Hkrati je bilo odposlano tudi posebno pismo dosedanjemu predsedniku generalnemu polkovniku Otmarju Kreačiču, ki se je moral zaradi prezaposlenosti odreitf tej funkciji. Zaključke te skupščine bo izdelala posebna komisija pozneje.
V 43 - člansko novo zvezno upravo so bili med ostalimi za novega predsednika izvoljeni Milivoje Radovanovič, za podpredsednika Zoran Polič. Ivica Gretic in Luka Banovič, za sekretarja pa Rista Bajalski
še več storiti predvsem za mladino ki je na današnji stopnji razvoja najboljši temelj za nadaljnjo kvalitetno rast te igre. Med člani NZS (6296) je namreč samo 1331 mladincev (21%) in 1751	(28%) pionirjev. Za
mladinski in pionirski nogomet so podzveze sicer storile precej in žrtvovale tudi skoraj 1,129.615 din, toda z naraščanjem so delale vse premah smotrno in načrtno dalj časa. ponekod pa tudi zanemarjale splošno vzgojo Prav problemi mladih nogo metnih igralcev so bili osrednje vprašanje na tej skupščini, hkrati pa tudi taki, ki so tesno povezani z njimi. Sem sodi tudi načrtna vzgoja novega strokovnega kadra. V Sloveniji je za zdaj še zdaleč premalo trener jev in inštruktorjev; tretjina sloven •skih klubov je namreč brez strokovnega vaditelja. Sicer pa je še več drugih činiteljev, ki zavirajo hitrejš in učinkovitejši kvalitetni razvoj no gometa. V organzaciji je namreč še premalo sodnikov in vse preveč je treba skrbeti za vsakdanja material na sredstva, hromile pa so jo tudi stalne spremembe tekmovalnega stema. Zdaj vse kaže, da je NZS že učinkovito premostila vse te težave in stopa okrepljena z novimi načrti v naslednje desetletje.
V razpravi je sodelovalo mnogo delegatov, med njimi tudi tov. Krese, dr. Vrstovšek, Ratko Vujovič in drugi. Zborovalci so nato izvolili nov upravni odbor in imenovali inž. Stanka Bloudka, prvega organizatorja slovenskih nogometašev za častnega člana ter «e lepo oddolžili dosedanjemu predsedniku Gerbcu za ves trud.
Po skupščini se je novi upravni odbor sestal na prvi seji,. Za novega predsednika je bil soglasno iz-•olirm tov Stanc T.avrie	(h)
V namiznoteniškem študent-
skem dvoboju Ravne—Jesenice so zmagali Korošci 5:0. Planinsko društvo Univerza
je priredilo na XII. gimnaziji predavanje z naslovom »Skozi Nepal na Mont Everest«. Na vsesplošno zadovoljstvo je predaval Stane Jurca, ki je
pokapal tudi prav zanimive
barvne diapozitive.
© Občinski svet za telesno kulturo ObLO Šiška bo vzajemno .z ostalimi družbenimi organizacija-mi (LMS, SZDL, sindikalnimi sveti in drugimi) priredil v počastitev
Dneva mladosti velike delavske
športne igre, javni nastop v Zgornji Šiški in športno akademijo v domu TVD Partizana v Spodnji
Šiški.
*
O Športna zveza Slovenije je na zadnji seji sprejela proračun za leto 1958. Zveza je razdelila za redne funkcionalne in upravne izdatke ter za vzgojo novih strokovnih kadrov 32 milijonov 700.000 dinarjev. V razdeljenem znesku ni nobenih postavk za investicije niti za pomoč osnovnim organi za ci lam.
&
našimi strele:
Tradicionalno strelsko tekmovanje železničarskih družin v počastitev dneva železničarjev, se je
med 12 ekipami končalo z zmago strelske družine iz Ptuja ki je do-
Strelci jeseniškega akademskega kluba so priredili klubsko prvenstvo. Prva petorica je dosegla dobre rezultate, segla 74i krogov od 900 mogočih, streljali so z zračno puško na I.anski zmagovalci s postaje Siska	,	,	,—	_
so se morali zadovolji s 7. me- ljubljanskem streliscu. Prvi je stom. v ostalem so tudi. drugo in bil Kopriva s 173 krogi od 200 tretje mesto zasedle družine iz možnih pred Nagodetom in MsnDora. in sicer delavnica Boris .	,	.....
Kidrič s 732 in postaja Maribor Seknetom (169). Dušanom tso-s 728 krogi. Najboljši posaimezniSc vakom (166). Svetimom 159 itd Je bil "Petek (Maribor) z 25? krogi
Dvoboj desetčlanskih strelskih ekip SD Invalid in ». Škapin« iz Ljubljane v Tobačni tovarni se je končal s 1604:1589 točkam v korist prirediteljev z Viča. Najboljša posameznika sta bila Butara (Iniaiid) in Vrenjak (Škapin) — oba s 175 krogi	(M.)
Pred dnevi so na strelišču na Dolenjski cesti končal; letošiijf medfakultetno študentsko prvenstvo z zračno puško- Med ti moškimi in 3 ženskimi ekipami so med študenti zmagali metalurgi s 1452 krodi. med študentkami pa zastopnice arhitekture s 452 krogi, medtem ko sta se kot posameznika najbolj uveljavila brata Remsa, med posameznicami pa Kieslova.
Prijateljsko srečanje petčlanskih ekip SD Kamnik in SD Komenda se je končalo s tesn zmago komendske ekipe 817 811 krogom.
V počastitev VII. kongres. ZKJ bo na ljubljanskem strelišču od 17. do 19. t. m. tekmovanje z zračno puško s pros-to izbiro in odprtim vizirjem za člane sindikatov in strelskih družin.
Koordinacijski odbor železničarskih strelskih družin ljubljanskega vozlišča bo jutfi izvedel tekmovanje 15 železničarskih SD za prehodni pokal rep odbora železničarskih sindikatov LRS.
MIHALIČ V BOSTONU
Jugoslovanski atlet Franjo Mihalič je z letalom prispel v Boston, kjer bo 19. aprila nastopil na tradicionalnem maratonskem teku. Na letališču je naš olimpijec izjavil, da je največji f-evorit za prvo mesto v tem tekmovanju lanski zmagovalec Američan John Kelly.
Ameriški tisk je pozdravil Mihaličev prihod, pri čemer poudarja, da je prav on zmagal na vseh maratonskih tekih po olimpijskih igrah v Mel bournu
MESTNO GLEDALIŠČE
v Ljubljani — Gledališka pasaža
ToreJc. 15. aprila o-b 20: Rattigan
»Globoko sinje morje«. Abonma
LMS IV.	Vstopnice	so	tudi	v
prodaji.
Cetrteik. 17. aprila ob 20: Rattigan »Globoko sinje morje«. Abonma Četrtek.	Vstopnice	so	tudi	v
prodaji.
Petek, 18. aprila ob 20: Manzari »Naši ljubi otroci«. Abonma Petek I. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota, 19. aprila ob 20: Manzari »Naši ljubi otroci«. Izven. Nedelja, 20. aprila ob 10.30. ob 15 in 20: »Večer v čitalnici«. Gostovanje v Novem mestu.
Šentjakobsko gledališče v Ljubljani — Mestni	dom
Sobota, 19.	aprila ob	20:	A. Ko-
ren »Ambasador«, veseloigra. — Izven.
Nedeija, 20. aprila ob 15.30:	A
Koren »Ambasador«. Izven.
Ob 17.30:	A. Koren »Ambasa-
dor«. Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-880
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju
Ponedeljek. 14. aprila ob 20: Kozina »Ekvinokcij«, 3. dejanje, Puccini »La Boheme«. 3. in 4. dejanje, Čajkovski »Evgenij Ognjenin«. 3. slika. Gostovanje Operne šole iz Ljubljane. Izven. Torek, 15. aprila ob 20: P. Goo-drich-A. Hackett »Dnevnik Ane Frank«. (V počastitev spomina padlih žrtev v drugi svetovni vojni.) Gostuje DPD Svoboda iz Stražišča. Izven.
Četrtek, 17. aprila ob 20: Radovan Gobec »Planinska roža«. Izven. Sobota, 19. aprila ob 20: »Koncert«. Gostuje Učiteljski pevski zbor iz kranjskega okraja. Izven. Nedelja, 20. aprila ob 16: Radovan Gobec: »Planinska roža«. Izven in za podeželje.
NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru Ponedeljek, 14. aprila: Zaprto. Torek,	15.	aprila	ob	19.30:	Verdi
Aida«. Red LMS-2.
Sreda.	16.	aprila	ob	19.30:	Mau-
gham	»Zakonska	matematika«.
Re-d	sreda. (Nekaj	sedežev v
prodaji.)
Četrtek. 17. aprila ob 19: Casona
»Drevesa umirajo stoje«. Gostovanje na Teznem.
Ob 19.30: Smetana »Prodana nevesta«. Red LMS-l.
Petek.	18.	aprila	ob	19.30:	Mau-
gham	»Zakonska	matematika«.
Red LMS-3.
Sobota, 19. aprila ob 19.30: Mau-gham	»Zakonska	matematika«.
Izven.
Ob 20: Mozart »Figarova svatba«. Gostovanje v F* tu in.
Nedelja,	20. aprila '	ob 15: Verdi
»Aida«. Red II.
Ob 15.30: Shaw *Fygmalion«. — Gostovanje na Ravnah.
OKRAJNO GLEDALIŠČE V Ptuju
Ponedeljek, 14. aprila ob 20: E. Harris »Molčeča usta« Izven.
PRIMORSKE PRIREDITVE v Kopru Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Torek, 15. aprila v Kopru ob 11 in 15: Hans Fitz »Srebrna lilija«, mladinska igra.
Ob 20; Tohrn Ton Wilder »Naše mesto«. Izven.
Sreda, 16. aprila v Kopru ob 11: Hans Fitz »Srebrna lilija«.
SPORED ZA PONEDELJEK KINO »UNION«; franc, film »LJU BIMEC LADY CHATERLEV« Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10 matineja češkega filma »NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ«.
KINO »KOMUNA«:	premiera Ju-
goslovanskega filma »SAMO LJUDJE«. Tednik F. N. 15. — Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Režija Branko Bauer, igrajo Tamara Miletič. Milorad Margetič in Olivera Markovič.
KINO »SLOGA«: amer. film »PUSTOLOVŠČINE v BURMI«. Tednik F N. 15. Predstave ob 15, 17.30 in 20 KINO »VIC«: franc, španski barv. film »MLIN LJUBEZNI«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
KINO »SISKA«:	nemška filmska
satira »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«. Tednik F. N. 15. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih. razen v Slogi od 9 do 11 in od 14 dalje, v kinu Sloga pa samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: Zaprto.
»TRIGLAV«:	amer. barvni film
»BRODVAJSKA USPAVANKA«. Tednik. V gl. vlogi: Doris Day in Gene Nelson. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. »LITOSTROJ«:	slov. film »NE
ČAKAJ NA MAJ«. Tednik št. 14, ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK »DOM«:	franc, barvni
cinemascope film »GUBIAH«. BLED: »VESELI VEČER«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »ZGODBA O GLE-NU MILLERJU«.
KRANJ »STORZlC«: angl. barvni film »SMRT NA CESTI«, ob 16, 18 iri, 20
KONCERTI
Drevi koncert za rumeni abonma izjemoma ob 20.30 uri, ker je pred koncertom v Filharmoniji akademija Sindikata železničarjev. Dirigent 2ivojin Zdravkovič iz Beograda, solist Freddy Dogek
iz Zagreba. Na sporedu — Beethoven, ‘H. simfonija, Bjelinski, Concertino v d-molu za klavir In orkester. Respighi, Rimske pinije.
MARIBOR
Ponedeljek, 14. aprila.
*	RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—9.00 Slovenske narodne pesmi pojo naši ansambli; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte; 15.00—17.09 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Mi in vi o športu; 17.40 do 18.00 Plesne melodije; 18.00 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
>T.O,CURWOOD
BARE
RIŠE-. Ml«i MUSTER.
RADIO
03
SPORED ZA PONEDELJEK 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 6.30—6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik (8.00 do 11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98>9 mHz); 8.05 Orkestralna mati-Ob 16:	Tohrn	Ton wilder	»Naše	neja; 9.00 Radijski roman — Roger
smesto«. Za	red mladinski	in	Vailland: 325.000 frankov; 9.20 Pri-
Izven.	ljubljeni solisti in dueti v na-
I	20:	za red	B ln Izven.	rodni glasbi; 9.45 Črnski pevec —
I	Četrtek.	17. aprila v Izoli	ob	11	Billy Eckstine; 10.10 Dopoldanski
I m 15: Hans Fitz »Srebrna lilija«. ’--------------  '	  .	.	_	_
Ob 20: Thorn Ton Wilder »Naše mesto«. Izven.
Petek, 18 aprila v Piranu ob 11 in 15: Hans Fitz »Srebrna lilija«.
Ob 20: Tohrn Ton Wiider »Naše mesto«
»Narodni dom« — v znamenju slavja
Telesnovzgojno društvo »Parti-tizan« — Narodn; dom (Ljubljana) proslavlja letos 95-letnico ustanovitve društva in hkrati desetletnico osrednje zveze »Partizana Jugoslavije«. Med te proslave sodijo tudi redni članski večeri oz. popoldnevi za pripadnike vseh društvenih vrst, ki jih prireja prizadevna društvena uprava v pretegni telovadnici hkrati s prikazom telovadnih točk in tovariškimi večeri.
Pred dnevi je bil v Narodnem domu v društveni telovadnici mladinski večer, na katerem so po pozdravnem nagovoru predsednika Savnika mladinci *Ln mladinke (104) prikazalj sadove vztrajnega dela čez zimo. Spored je bil sestavljer zelo dobro, tako da je ugajal vsem gledalcem, večer je bil hkrati najboljša priprava mladih članov ICarodnega doma za društveni nastop, obisk v. veliki kršk; tovarni ter dva nastopa pred brigadirji na avtomobilski cesti »Bratstvo in enotnost«.
To so samo drobci iz prihodnost. Narodnega doma. našega_ najstarejšega partizanskega društva. Za te dneve se v društvu kar najbolj nai&rtno pripravljajo; dnevno j e v telovadnici nad 1000 pripadnikov vseh oddelkov. Vsi v a drl --'•o pod skrbnim nadzorstvom marljivega vodniškega zbora, ki komaj zmore vse to delo v pretesnir zidovih. Narodni dom je namreč ie zdavnaj pretesen in ne ustreza več vsem novim zahtevam in potrebam.	'h)	j
KOLEDAR Ponedeljek, 14. aprila:	Valerija
#
Na današnji dan leta 1836 je izšel »Krst pri Savici«, ena največjih Prešernovih umetnin.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom SlSKAs Zdravstveni dom, Černetova 31 tel. 22-831.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Setina Miloš Velikovška. 6. tel. 31-281.
Zdravstveni dom VIC: dr. Jagodič Boris, Rožna dolina c. XV-I a, tel. 22-437. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 21-519. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska cesta 3L od 8.—14. ure. tel. 21-797. Zdravstveni dom CENTER: dr. Kotnik Sonja, Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za otroke do 7 let starosti kličite tel. 39-151 od 7. do 20. ure.
'.nravstveni dom MOSTE: dr. Žitko Marija, ZD Moste. Krekova 5, tel.' 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 39-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
dr. Sirca Anton. Privoz 5. tel 22-742. V odsotnosti zdravnika kličite teL LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje.
Obveščamo, da ima vrtnarstvo Brečko, Jesenice, telefonsko številko 252. Se priporočamo!
ObLO Domžale uprava komunalnih naprav sporoča, da so sejmi vsaki tretji torek v mesecu na ■sejmišču v Domžalah ob Bistrici. Zaradi tega so ukinieni vsi sejmi: v Radomljah in Dobu
GLEDALIŠKE NO J OSTI
DRAMA
Ponedeljek. 14. aprila: zaprto.
Torek, 15. aprila ob 19.30: Iwasz-kietvicz »Poletje v Nohantu«. — Abonma F. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Sreda, 16. aprila«ob 19.30: Žmavc »V pristanu so orehove lupine«. Abonma A. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Četrtek, 17. aprila ob 19.30: Iwasz-kieivicz »Poletje v Nohantu«. — Abonma ZSJ. (Stojišča v prodaji.)
Petek, 18. aprila ob 15.30: Iwasz-kie\vicz »Poletje v Nohantu«. — Abonma Petek popoldanski. — (Preostale vstopnice v prodaji.)
Sobota, 19. aprila ob 19.30: Žmavc »V pristanu so orehove lupine«. Abonma H. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Nedelja. 20 aprila: zaprto.
OPERA
Ponedeljek. 14. aprila: zaprto.
Torek 15" aprila ob 19.30: Doni-zetti »Luc:a Lammermoorska«. Abonma red D. (V prodaji stojišča.)
Sreda. 16 aprila ob 19.30: Wagner
»Večni mornar«. Abonma red N.
UMRLI
V soboto ponoči je dotrpela naša ljuba teta
S. PELAGIJA MARJETA ZANKAR usmiljenka
Pogreb bo na Raki v torek, 15.
aprila 1958 ob 9. uri dopoldne. Žalujoče nečakinje.
koncert komorne glasbe L., v. Beethoven:	Variacije na Mozartovo
temo v Es-duru za čelo in klavir (A. Janigro, C. Zecchi), A. Dvorak:	Godalni kvartet v F-duru
»Ameriški« (Godalni kvartet Gril-ler), E. Grieg: Balada v g-molu (Pianist Steel Andersen); 11.00 Za čiščenje mastnih madežev Uvodna melodija; lil.05 Radijska
šola za srednjo stopnjo — Prof. Janez Tomšič: Dvoboj v naravi; 11.35 Zabavna revija; 12.00 Emil Reesen: Danska rapsodija. Mauri-ce Ravel: Bolero: 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtne po-penjalke in plezalke; 12.40 Umetne in narodne pesmi poje Planin-
_____________________________________ skl oktet iz Maribora; 13. 15 Iz-
“	“"	——-———	brali smo za vas (Spored lahke in
MEDEX. poslovalnica Miklošiče-	zabavne glasbe); -14.05 Radijska
va 30 CEBELNI MED dviguje	šola za višjo stopnjo: Boj za zem-
ob sistematičnem uživanju teles-	Ijo pod goro Sila; 14.35 Naši po-
no odpornost proti nalezljivim bo-	slušalci čestitajo in pozdravllaio
leznim.	-	-
dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat »FLEK«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEK«.
ORIGINAL ULTRAGIN - šport kremo dobiš v vseh parfumerijah.
Ta krpma te ne bo razočarala
giraang
P UT N I K SLOVENIJA
. .« * UMAJSKl I/.LL1
3 POSEBNO LADJO NA MALI LOŠINJ—RAB—PULO od 1. do 3.
maja 1958. Odhod iz Ljubljane 1. maja ob 3. uri s posebnim vlakom. Ogled zgod. znamenitosti starega mesta PULE in dvodnevno bivanje na MALEM LOŠINJU IN RABU.
Cena 3.950 din. v ceni so vračunani vsi stroški izleta vključno orehrana in prenočišča
Sindikalne organizacije! Ocnogo čite vašim članom, da letošnji 1 mai praznujejo na prijetnem ir. zanimivem PUTNIKOVEM IZLETU PO SEVERNEM JADRANU -Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA SLOVENIJA. V ooslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA zahtevajte tudi vsa potreb na poiasnila
Velika žehto, malo truda — če uporabljaš »RIO« - Zlatorog
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest. da je zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče stari oče. brat. stric in tast •
PETER PREBIL," čevljarski mojster.
Pogreb nepbzabnega pokojnika bo v torek. 15. aprila 1958 ob 15 uri izpred pokopališča Vič.
Zailujoči: žena Neža. hčerka Darinka z družino ter ostalo sorodstvo
Ljubljana 13 aprila 1958
Po mučni dolgotrajni bolezni je umrla dobra žena, mat; in teta
NE2R PETRAČ
roj. DRAKSLER
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek. 14. aprila 1958, ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežice
na Zalah.
Žalujoči: mož Ivan. hči Marjana Draksler in osta-'0 sairodstvo.
Ljubljana. 13. IV. 1958.
Najhitreje, najlepše, najceneje,
»RIO« - Zlatorog PREDAVANJA
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani vabi na javno znanstveno predavanje, ki bo v ponedeljek, 14. aprila 1958, ob 18. v dvorani SAZU, Novi trg 3-1. Predaval bo profesor Ekke Guenther z univerze v Kielu. Tema: O razčlenitvi mlajše ledene dobe v Srednji Evropi. Predavanje bo spremljano z diapozitivi.	P
Od 13. do 20. aprila praznujemo teden Počitniške zveze Jugoslavije. V okviru tedna prirejata Glavni odbor Slovenije in* okrajni odbor Ljubljana svečano proslavo s kulturnim sporedom. Proslava bo v ponedeljek 14. aprila ob 19. uri v dvorani Mestnega gledališča v Ljubljani. Vljudno vabljeni.
Občinski odbor ZROJ Ljubljana-C enter organizira redno predavanje dne 15. aprila 1958 ob 19. uri v dvorani Republ. socialnega zavoda. Kidričeva 5, pritličje — levo. — Tema: Učinek atomskega orožja. — Udeležba je obvezna za pododbore: Gradišče. 24 talcev in Tomšič. Vabimo tudi vse podoficirje s teh področij.	P
15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Listi iz domače književnosti — Jelo Gašperšič; Hlebec dobrote; 16.00 Portreti jugoslovanskih opernih pevcev: basist Ladko Korošec; 17.10 Popevka tega tedna; 17.85 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti); 18.00 Mladinska oddaja — (Posnetki iavne oddaje v Ravnah); 18.20 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Siko-ška; 18.45 Radijska univerza — Psihologija živali — I.; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije Dirigent Bogo Leskovic, solist An drč Navarra. V odmoru koncerta — Kulturni razgledi — Stane Saksida: Filozofija danes; 22.15 Dva slavna ameriška plesna orkestra — Count Basie in Benny Goodman; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM (na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Blaž Rmič: Koncert za violino in orkester Nikolaj Rimski-Korzakov: Car SaLtan, simf. suita; 15.00 Napoved časa. . poročila in vremenska napoved: 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25
do 16.00 Igra narodni ansambel p v. Silva Tamšeta.
mm
c	•
Pojem snage —
In čistoče —
»RIO« - Zlatorog
154. Baree je spoznal da je srečal svojega najhujšega sovražnika. McTaggartova palica ni ubila njegovega poguma, razbila je le njegov strah in vzbudila sovraštvo, kakršnega Baree doslej, ni poznal. Sovraštvo mu je predramilo osamljeno zavest. Budno je opazoval svojega nasprotnika, ki je sedel pod drevo in mirno kadil pipo.
155. Vso noč se je Baree poskušal osvoboditi. Vse zaman! Dušil se je pod debelo odejo, vezi so ga rezale v telo in mu zaustavljale kri v žilah. Kljub vsem bolečinam niti enkrat ni zacvilil. Zjutraj je bil popolnoma izmučen. Ko se je McTag-gart prebudil in prišel k njemu, ni mogel dvigniti glave. McTaggart se je zadovoljno zasmejal.
i
156. »Mislim, da mi sedaj ne boš več nagajal,« se je zarežal in dvignil sveženj z Bareejem Pod pazduho. Nadaljeval je svojo pot k Pierrotu. Zadovoljen in samozavesten je bil. Da, dobil bo Nepeeso! Naj Pierrot samo poskusi odbiti njegovo snubitev če mu je živienje drago! Saj starec ne bi bil prvi človek, ki bi ga McTaggart ubil!
MALI OGLASI
DOBRO SAMOSTOJNO frizerko sprejmem. Nastop takoj, Ferlan Viktor, frizer, Gorenja vas nad Škofjo Loko.	7847-1
KERAMICNO-KEMICNA industrija v Kamniku razpisuje mesto finančnega knjigovodje na upravi podjetja v Kamniku. Potrebna je srednja strokovna izobrazba s petletno praikso na tem delovnem mestu. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite na naslov: Keramično-kemična industrija Kamnik.
 __	R-1093-1
GOSTIŠČE ILIRIJA, Ljubljana, Kolodvorska 22, sprejme takoj -?fa kRbinje. 2 točajki, kuhinj- Fl sko blagajničarko in 2 servirki. ^
Nastop službe takoj.	7928-1
Podjetje INDUSTRIJA ZA ELEKTH0ZVEZE, LTUBLJfiNA, Linhartova 35
sprejme
5 KVALIFICIRANIH STRUGARJEV.
2 KVALIFICIRANA ORODJARJA, KVALIFICIRANEGA GALVANIZERJA, KVALIFICIRANEGA LIČARJA,
VEC STROJNIH TEHNIKOV za konstrukcijo, KVALIFICIRANEGA STROJ. KLJUČAVNIČARJA 12 NEKVALIFICIRANIH DELAVK,
8 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV,
VEC ELEKTROTEHNIKOV za šibki tok, za razvoj.
proizvodnjo in kontrolo,
NORMIRCA.
Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja do 1. maja 1958. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru, 1976-R
Cxxxxx300000000000cxxxx30000000cxxxxxxj000cx300cxx>000000c
Dograjeno mladinsko okrevališče Debeli rtič	pri Kopru bo imelo
prostora za 300 otrok in bo poslovalo vse leto. tako da bo vsak otrok lahko	prebil v okrevališču
toliko časa.	kolikor bo potrebno	ivu	vinske	galante-
za njegovo okrevanje. V poletnih	riJe, Ljubljana. Mariborska 4,
mesecih pa bo lahko sprejetih še	zaposli takoj polkvalificirano
nadaljnjih 200 otrok. Okrevališče moško ln Žensko delovno silo. v omejenem obsegu že posluje. Z	^	R-1104-1
dohodkom denarne loterije RK MOČNO MOŠKO KOLO, znamke Slovenije bomo pospešili gradnjo.	Record prodam. Naslov:	Trg
Pomagajte tudi Vi pri tej human:	Mladinskih delovnih brigad št.
o3iailll	5. pritličje.	7670-4
0
0
LOKAL ZA PRODAJALNO
40—60 m* s skladiščem 60—80 m* — kupimo ali vzamemo v najem.
Ponudbe v oglasni oddelek pod »V centru ali blizu centra«.	1975-R
m
0
■
o ■
o
o ■
o
sROioioaoiOBOioioacroioioiot
% P O B. T NI- P O R '
XX. KOLO V 1. CONSKI NOGOMETNI LIGI
Srečni Branik
z GOLOM SEZONE
Slovenski »derby« ob žogi je razvrstil domače kandidate za naprej taKole: Branik kot četrtega, Odred kot sedmega in Ljubljano kot devetega — Lokomotiva se vozi dalje na čelu kolone
Menda smo včeraj Rot gledalci slovenskega »derbyja« na zelenem pretnpeli nailiuj.še za to sezono. Kako je prišlo, da. je Branik zabil edini gol tekme, dn kako se je zgodilo, da sl je Odred privoščil to »uslugo« na lastnem travniku, te podrobnosti so razvidne iz poročila niže. Suho statistično je situacija za naše tr! spremljevalce v tej konkurenci bolj ali manj razčiščena. Mislimo kar sc tiče tega, da bi imeli še kaj besede glede onih treh mest, ki kai veljajo. Na srečo ne bodo prizadeti bržkone niti tam kier je neprijetno pristati ob koncu sezone. Ce bi se ravnali po 'pregovoru, da je srednja pot najboljša, smo z vsemi tremi — Branikom kot četrtim. Odredom kot sedmim m Ljubljano kot deveto — vsaj v glavnem ostali res tam nekje na sredini- Nekaj tolažbe za krajše hladne in večkrat medle nogometne dogodke po naših krajih!
BRflMIK: : ODRED 1:0 (0:0)
LJUBLJANA, 13. apr. Kazalec na uri Odredovega stadiona je ze dosegel zadnjo črto. ko je na igrišču vse utihnilo. Kdeče-heli igralec s številko 10 na hrbtu se je pripravljal, da. izvede najtežjo kazen. Na kratko se je za gnal,_ z desno nogo po zemlji udaril žogo v levi vratarjev kot in obupano dvignil roke. Vratar belo-črnih je z učinkovitim skokom žogo- odbil v nolie in za njo se je pognal trop igralcev obeh barv. Toda priložnosti ni bilo več in trenutek pozneje je sodnik že zapiskal konec. Tik preritem so se belo-črnj že
minuti, ko je Šober' izbil žogo vratarju, najnevarnejši strel pa so oddali v 28. minuti, ko je Mozetič Belcerjevo z volleyem rešil v kot.
prve minute drugega polčasa niso bistveno spremenile položaja. Drugače pa je bilo, ko je Branik v Gl. minuti dosegel edini gol
v skoku dotaknil žoge z_ roko, preden je Belcer čisto od blizu zadel v črno. Sodnik je priznal gol; tudi odredovi ioralci niso ugovarjali. Do konca tekme je imel bolj ali manj besedo Branik.
Na primernem igrišču, a v oblačnem vremenu je tekmo sodil Zagrebčan Vunarič. Moštvi sta igrali takole:	Branik:	Eferl,
Donko, Gabrijan, Cučko, Zelezin-ger, Radulovič, Belcer, Plaznik. Dugandjija, Elzner, Šober. O tire d:	Mozetič,	Medved,	^Udovič,
I.imo, Berginc, piskar, Bašič, Roj-nik, Kranc; Cuban, Halilagič. Gledalcev je bilo kakih 3500.
(—eb)
Trešnfevka : Ljubljana
1:0 (1:0)
Zagreb, 13. aprila. Drugi najboljši zagrebški zastopnik v tej konkurenci je lahko zelo zadovoljen, da je v
današnji igri osvojil še dve dragoceni točk; in se s tem še bolj primaknil vratom za vstop v II. zvezno ligo. Domači so bili do odmora, nekoliko boljši in prav tedaj je Petrič (v 26. mm.) presenetil vratarja Zupančiča z ostrim strelom iz razdalje 30 m in dosegel edini gol tekme. Po odmoru je bila Ljubljana mnogo boljši tekmec in bi zaslužila obe točki.
LESTVICA
Lokomotiva
Rijeka
Trešnjevka
Branik
Varteks
Šibenik
Odred
Elektrostroj
Ljubljana
Segesta
Uljanik
Orijent
Metalne
Jadran
19	15	3	1	50:12	33
20	15	2	3	49:12	32
20	14	1	5	36:19	29
19	12	1	6	46:27	25
20	9	4	7	33:28	22
20	9	3	8	32:26	21
20	9	2	9	28:26	20
20	7	5	8	32:33	19
19	7	1	11	33:41	15
20	6	3	11	24:39	15
20	6	2	12	24:50	14
20	5	3	12	23:42	13
19	3	4	12	19:42	10
20	2	4	15	17:49	S
objemali med seboj in ocl veselja metali v zrak -drobnega vratarja.
Tako je dvoboj Cuban-Eferl v zadnji minuti dvoboja za točke emcl Odredom in Branikom odločil iziti tekme v korist Mariborčanov. Branik je bil po splošni sodbi nekoliko slabši in tlefenzivnej-ši. kljub temu pa ni moč trditi, da zmage ni zaslužil. Kolikor je imel Odred premoči na igrišču in več zrelih šans. toliko bolj so bili požrtvovalni in smotrni starti in napadi gostov.
V prvem polčasu je bil Odred skoraj ves čas gospodar situacije. Petim zrelim priložnostim za dosego gola so Mariborčani lahko dali n atehtnieo samo tri. Pri teni je Braniku enkrat rešila mrežo vratnica, drugič Hojnikova neodločnost, tretjič belo-čmi vratar s hrabrim skokom pod noge, četrtič prisebnost kar treh Branikov ih obrambnih igralcev. Sicer pa so to priložnost zamudili že v prvi
	
Mladi vratar Branika Eferl je bil junak srečanja slovenskih nogometnih tekmecev Odreda in Branika. — V zadnji minuti je ubranil enajstmetrovko, ki jo je streljal Cuban. (Foto Šelhaus.)
tekme. Tedaj je Dugandija v nenadnem nasprotnem napadu po levem krilu ušel branilcu, ta pa ga je podrl. Prisojeni prosti strel jc Plaznik lepo streljal pred vrata. Trije belo-črni napadalci so skočili kvišku — obenem z Odredov-ci. Videti je bilo, da se je Elzner
PRVENSTVO SLOVENIJE V KEGLJANJU
Starc se drži prvi
V Kranju ce je v soboto na st;ri-steznem kegljišču Triglava začelo le-tošnje republiško prvenstvo za posameznike, na katerem tekmuje 70 itrralcev iz 7 okrajnih kegljaških zvez.
V soboto in včeraj je nehalo tekmovati 25,tekmecev. Za zdaj je na prv-em mestu Rajko Starc, ki je v soboto podri S91, včeraj pa 899 kegljev in je tako najresnejši kandidat za najboljše mesto. Prvi izidi: Starc (Trd 1790, Tucič (Lok.) 1700, Kobal (Br.) 1894. Pečnik (Ruše) 1697. Mrzlak 1657. Jerman (oba (Gorjanci) 1654. itd. O-taii bodo kegljali med tednom.
CELJSKI DOGODKI
CELJE, 13. aprila. Na čast dneva železničarjev je bil danes tukaj ženski košarkarski turnir, ki se je končal z zmago Ljubljančank. Premagale so ekipo Mariborčank 19:12 in vrsto Celjank 19:16. Drugo mesto so zasedle Celjanke po zmagi nad Mariborom 19:14.
V nogometnem sporedu je moštvo Celja v prvenstveni, tekmi pocizvezne lige premagalo enajsterico Brežic 4:2. Okvirni spored 60 izpolnila tale srečanja: Kia.di-var : Celje (pionirji) 3 : 0. Celje : Olimp (mladinci) 3 : 1, Železničarji proga : postaja 2:0.
M. B.
Državni in republiški prvaki v kegljanju kranjski Triglav bo v sredo odpotoval na desetdnevno turnejo v Romunijo. Na pot pojdejo pod vodstvom tov. Rebolja tekmovalci Starc, brata Ambrožiča, Turk, Kordež, 1 n-leutar in Debeljak. Triglav bo igral v Bukarešti, Ploestiju in Sibmju.
ELZA NOVAK — PRVAKINJA
Celje, 13. aprila. V zaključnem tekmovanju za žensko prvenstvo LRS v kegljanju je nastopilo 37 tekmovalk iz 8 klubov. Nova republiška prvakinja je članica Branika Elza Novak s skupno 830 keglji. Za njo so: Kavčič (Tr.) 0-11. Klemenčič (Gradis) 776, Ruparčič (Lj ) 773. Stiftar (Br.) 76G in Kokol) (Br.) 756. Razen teh bo še šest tekmovalk, ali skupno 12 najboljših s tega prvenstva igralo na sporajšnjem državnem prvenstvu, in sicer Tepina (Lj.). Erjavec (Gr.). Rozman (Tr.). F>iTC (Br.). Gorjan (Gr.) in Hrušovar (Lj.).
M. B.
Češkoslovaški košarkarji V MARIBORU
Danes ab 16.30 url bo na stadionu ob Tržaški cesti v Mariboru košarkarski dvoboj študentske reprezentance CSR in ekipe Maribora, ki jo bodo okrepili Ljubljančani Daneu, Kandus in Bajc.
LJUBLJANSKO—PRIMORSKA LIGA
TRIGLAV : JESENICE 2:0 (1:0)
Kranj, 13. aprila. V III. kolu ljub-Ijansko-iprimorske lige sta v Kranju pred 600 gledalci igrala oba gorenjska rivala. Tekma je bila zelo .lepa in hitra, čeprav so se Jeseničani skoraj dve tretjini igre branili. Prvi gol za domače je zabil Mariinovič v 30. min. Po odmoru so bili< gostje nekaj časa enakovredni, proti koncu pa so spet popustili, tako da je Mihelčič v 81. min. zvišal rezultat na 2:0.
RUDAR-ILIRIJA 3:4 TRŽIC-GRAFICAR 0:0 KRIM-IZOLA 3:1 SLOVAN-NOVA GORICA 3:1
ŠTUDENTSKI KOŠARKARSKI CETVEROBOJ V LJUBLJANI ZAKLJUČEN
Jugoslovani zasluženo pred vsemi tremi
Mariborsko-celjsko-varaždinska
liga
RUDAR-DRAVA 3:0 TEKSTIL A C-SL OGA 3:1 ZAGORAC-SLOVEN 1:0 MARIBOR-KLADIVAR 1:2 JEDINSTVO-SLOBODA 0:0 ALUMINIJ-MLADOST 1:4
ZI5DAN — PRVI V BEOGRADU
Na odprtem kolesarskem prvenstvu Beograda na progi Beograd - Mladenovac - Beograd (108 km) je tekmovalo 31 kolesarjev, med njimi tudii 9 reprezentantov. Prvo mesto je zasedel član ljubljanskega Roga Pavle Zidan, ki je progo prekolesaril v času 3,15:30. Na ostala mesta so se plasirali Ciger (Partizan), Valoič (Pulj), Vuksan, Levačič. Petrovič in Krebelj.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
MLADOST : PARTIZAN 3:1
Novo mesto, 13. aprila. V zvezni
odbojkarski tekmi I. kola je zagrebška Mladost premagala domačo ekipo Partizana 3:1 (15:7, 7:15, 15:11, 15:10). Za zmago gostov je bil najzaslužnejši državni reprezentant Mitkina, medlem ko pri domačih ni mogoče nikogar pohva-liti posebej. Prod okrog 200 gledalci je sodil Slanina iz Ljubljane.
V drugi tekmi v Beogradu so odbojkarji Branika nastopili proti Crveni zvezdi. Domačini so gladko zmagali 3:0 (15:1, 15:1, 15:4).
V drugi igri včerajšnjega sporeda je ženska ekipa Partizana premagala Lokomotivo iz Zagreba 3:0 (15«. 15:11, 15:3).
V odločilni tekmi je Jugoslavija premagala ČSR 66:60, medtem ko so Francozi odrinili na zadnje mesto Bolgare po zmagi 48:37
LJUBLJANA, 13. aprila. — Tudi zadnji dan turnirja študentskih košarkarskih reprezentanc CSR, Bolgarije, Francije in Jugoslavije je minil v neprijaznem in deževnem vremenu. Organizatorji so tako zares imeli zvrhano mero smole. Zato
je treba še posebej pohvaliti igralce vseh štirih ekip, ki so kljub skrajno neugodnim pogojem vse tri dni postregli z borbeno in privlačno košarko ter se tako oddolžili gledalcem tudi za vse tisto, kar je »ušlo« organizatorjem in vremenu.
Danes sta se obe tekmi končali s pričakovanima izidoma. Francozi sa si z zmago proti Bolgariji 48:37 (27:14) zagotovili tretje mesto, jugoslovanski štu-
dentje pa so z dopadljivo igro potolkli ekipo CSR z 66:60 (33: 22) ter tako postali prvi zmagovalci tega v prihodnje tradicionalnega četveroboja.
FRINCUA 43, BOLGARIJA 37
V prvi tekmi sporeda, ki se je, mimogrede povedano, začel eno uro .prej, kakor so objavili organizatorji, so Francozi po borbeni partiji premagali Bolgare 48:37 (27:14). Vodili so od začetka do konca in le enkrat so Bolgari izenačili (7:7). Boljša tehnična igra. višji igralci in boljši meti na koš so odločili srečanje. Najboljši na igrišču je bil spet francoski reprezentant Degros. ki pa se je nekaj minut pred koncem tekme poškodoval. Ko je pri stanju 37:2:1 dobil žogo in sam prodiral proti košu, mu je pri metu na spolzkih tleh spodrsnilo. Padel je tako ne-
rodno, da si je poškodoval nogo in se precej hudo udaril tudi po glavi. Do konca tekme je nato deloma ležal, deloma pa kar sedel na klopi za igralce. Občinstvo pa ga je nagradilo z dolgol. a.inim zasluženim aplavzom, ko je po tekmi z ostalimi vendar še pozdravil vrle bolgarske tekmece.
Francija — Degros 14. Plangue 3. Deville 31 Hat 10: Ven 2. Moine 14, Bolgarija — Nejčev 9. Todo-rov 4. Stojanov 2. Akrabov 9. Ba-labanov 2, Tošev s. Sodila sta prof. Klojčnik in Kavčič J. pred 1500 gledalci. Ves čas tekme je pršilo.
Jugoslavija 66, CSR 60
Odločilna tekma za prvo mesto je že takoj v prvih minutah ogrela premražene gledalce. Kakor v obeh prejšnjih srečanjih, je za Jugoslavijo najprej igrala pet or -ka 01ym,pije. Sprva so imeli pobudo gostje, kd so v prvih minu-
tah tudi vodili. Toda ko so Jugoslovani po Danevu v 7. min. prešli v vodstvo, ga vse do konca tekme niso več spustili iz rok. Consko obrambo Cehov šo uspešno naskakovali z meti od daleč, pa tudi z vrtoglavimi kombinaci-
jami, pri katerih je bil posebno
priseben Danev. Ko je še pred koncem prvega dela tekme moral zaradi petih osebnih napak z igrišča 205 cm visoki Konečny, je bila tekma praktično že odločena. Upoštevati je bilo namreč treba, da je bila na klopi spočita še ena jugoslovanska petorka, medtem ko so Cehi že izkoristili skoraj vse igralce. Kljub temu pa je zvezni kapetan Nikolič tudi v drugem polčasu pustil na igrišču vse Ljubljančane razen Lokarja, kj ga je bil že prej zamenjal z Minjo. In tako so pravzaprav igralci 01yinpije, ki jih že v četrtek čaka nova velika preizkušnja, po nepotrebnem nosili večji del težkega bremena. odlični igralci kakor Korač. Curčič in Radovič pa sedeli na klopi. Nekaterim Ljubljančanom — posebno Dermastij! — se je vse bolj poznala utrujenost in so zato vse pogosteje grešili. Naposled je Dermastia zaradi petih osebnih napak moral z igrišča in ga je zamenjal Brišnik. Namesto Kristančiča pa je vstopil Nikolič in slednjič namesto Kan-dusa Korač. To pa je bilo že v zadnjih trenutkih tekme. Z umnejšo »politiko« rji bili Cehi izgubili še izdatnejše. Sicer pa smo lahko zadovoljni tudi z doseženimi šestimi koši prednosti.
CSR: Krivy. Konečny 4. Lukašik 14, Kašper IS. R-o.iko 5. Stasny 9, Likavec, Rozsival. Jugoslavija: Daneu 21, Dermastia 12. Kristančič 11. Kandus 5. Minja 13. Nikolič 4. Brišnik. Korač. Sodila sta Stefanovič in Munčan. Gledalcev 2500. Ves čas tekme je rahlo deževalo.	Evg. Bergant
g	RESUME
Jngoslovani so zasluženo osvojili prvo mesto. Razen v tekmi Bolgarijo so se obakrat oilli-
@
©
©
©
©
DVE KOLI PRED KONCEM ZVEZNE NOGOMETNE LIGE
kovali tako di v napadu, naslednja: Jugoslavija
CSR
Francija
Bolgarija
obrambi kakor tu-Lestvica turnirja je
3 0 2 0 1 0 0 o
221:175
217:163
157:1S6
140:211
SEDAJ PA ZARES: DINAMO!
X m A. I A	@	pa	sta	jUgOSiOYana	Daneu	in	Der-
mastia.
iS j en i napadalci so kar trikrat zadeli v prečko, več nevarnih strelov pa je ubranil vratar. Pred koncem se je igra izmaličila, zaradi česar je sodnik Linic z Reke v 70. min. izključil Zobiča (T), kar pa bi bil moral za enak prekršek že prej ukreniti proti Santeku (T). Med gosti so bili najboljši Dolenc, Gosar in vratar Zupančič.
OSTALI IZIDI:
RIJEKA — METALAC 2:0 (0:0) VARTEKS — ORIJENT 2:0 (0:0) ŠIBENIK — ULJANIK 4:1 (2:0) JADRAN — LOKOMOTIVA 2:5 (0:2) ELEKTROSTROJ — SEGESTA 1:1 (1:1)
Dve koli pred koncem najvišje nogometne lige se je Dinamo rešil tudi teoretičnih možnosti, da zapravi letošnje državno prvenstvo. »Plavi« so namreč remizirali v Sarajevu proti 'Zeljezničarju, medtem ko je Partizan moral pustiti obe točki v Skop: Iju. Položaj na vrhu lestvice je torej nepremakljiv, toliko bolj zapleten pa je na dnu, kjer še zmeraj 7 moštvom preti nevarnost, da pojde ekipa Zagreba v II. zvezno ligo. Najslabše se seveda godi Beogradu, ki je omagal za celi dve točki, razen tega pa ima tudi dokaj slabo razliko golov.
Dinamo
Partizan
Radnički
Crv. zvezda
Zeljezničar
H a jduk
Voivodina
Velež
Split
Vardar
Spartak
Budučnost
BeogTad
Zagreb
LESTVICA
24	14	6	4	44:27	34
24	11	7	6	41:32	29
24	11	5	8	48:35	27
24	9	8	7	42:34	26
24	9	7	8	46:39	25
24	10	4	10	41:40	24
24	10	3	11	49:32	23
24	10	3	11	36:40	23
24	11	1	12	33:39	23
24	9	5	10	25:42	23
24	10	2	12	46:41	22
24	7	8	9	26:35	22
24	6	8	10	26:45	20
24	5	5	14	29:51	15
Veleslalom in teki na Pokljuki
BLED. 13. apr. Na Pokljuki sta bili danes dve smučarski 'prireditvi, in sicer veleslalom, na Lrjpan-ci in tek;i v izvedbi TVD partizana Bled ozir-ccna* Gorij ter ljubljanskega Krima.
Udeležba na obeh prireditvah je bila kljub pozni sezoni prav zadovoljiva. Snežne razmere so bile zaradi novega snega manj ugodne. kar je posebno prizadelo te-kalče, med katerimi so mnogi znani teikmovalci zaradi [prevelikega napora odstopili. Izmed 14 članov
so na dillj prispeli samo štirje,
zmagal pa je Matevž Kordež pred Robačem in Oblakom. Med 35 mladinci si ..ie piriitooril najboljše mesto Pogačnik iz Gorij, med mlajšimi pa Kobilica iz istega društva. Med smučarkami je zmagala Černetova z Bleda. Piva je bila tudi Čopova iz Gorij .
Veleslalom, za katerega so morali progo zaradi nevarnosti plazov nekoliko skrajšati, je postal med 43 tekmeci domena Tržiča-nov. Med posamezniki je zmagal član tržiškega Ljubelja Krmelii', pa tudi kot ekipa so btlili zmagovalci tržiški smučarji pred Bledom, Trboveljčani in Krimom..
Ker je na Pokljuki s-neiga še v izobilju, se tudi ljubljanska Enotnost pripravlja za izvedbo še ene tekaške tekme na teh terenfih.
B. B.
Med smučarji na Koroškem
RAVNE, 13. aprila. Danes je bil tukaj mednarodni smučarska dvoboj v veleslalomu med zastopniki koroške smučar, podzveze in koroško-tirolsko reprezentanco. Tekmovali so v veleslalomu, d n sicer po dvakrat na 1200 metrov dolgi progii. s 350 metrov višinske razlike. v celotni ocent; so zmagali! gostje s 40 03 točke pred domačimi 34.73.
Najboljša mesta so med člani zasedli gostje, medtem ko je bil- domačin Pustoslemšek treti fi. Med starejšimi mladinci je bil prvi Ivartnik diz Prevalj, med mlajšlitnj pa so prav tako prevladovali Avstrijci, medtem ko je bdi najboljši domačin Alojz Fanedl četrti. V ženski konkurenci je zasedla prvo mesto Krista Fanedl.
w.
V današnjem kolu sta presenetili predvsem dve moštvi. Pomlajena ekipa Crvene zvezde je v Beogradu opravila s Hajdukom 1:0. na odhod obsojeni Zagreb pa je doma porazno stolkel Budučnost. Spartak je važno srečanje z neposrednim partnerjem Beogradom visoko odločil zase, Split pa si je z zmago proti Veležu tudi zelo popravil položaj.
Sicer pa počakajmo še slabih štirinajst dni in vse bo jasno.
REZULTATI: CRVENA ZVEZDA — HAJDUK 1:0 (1:0)
Strelec je bil Durkovič v 16. min. Mladi Beograjčani so z veliko požrtvovalnostjo porazili izkušene goste. V 59. min. je bil zaradi grobega prekrška izključen Grčič.
ZAGREB — BUDUČNOST 5:0 (2:0)N
Za-služena, a previsoka zmaga domačinov.
SPLIT — VELEŽ 2:0 (0:0)
V dežju je žoga večkrat delala po svoje, kljub temu pa sta ostali točki doma. Dnplančič je dal oba gola.
SPARTAK — BEOGRAD 5:0 (3:0) *
Domačinom se je odprlo šele po 30 minutah. Prve tri goie so zabili z grlavo. Strelci Ognja nov 2, Terzič 2 in Tcnkovič 1.
VARDAR — PARTIZAN 1:0 (0:0)
V dokaj trdi tekmi so domačini
Štritof - prvak države
KRAGUJEVAC. 13. a>pr. V S limanicah bliiizu Kragujevca, kjer gradijo spominski park žrtvam innož!i'čnega streljanja dme 21. oktobra 194:1, je bilo danes prvenstvo Jugoslavije v krosu, pred začetkom so položili vence na gomile ustreljenih žrtev. Nato je starta-lo okrog 180 tekmovalcev, med katerimi se je razvila huda boirba za najboljša mesta v vseh kategorijah.
V posameznih razredih so zmagali:
na 2500 m juniorji do 18 let: Muca! o (Split) 6:47.6; na. 1000'm jun.i-c»rke: Tomas ((Split) 3:02.5; na 4000 en, liiuniorjiL do 20 let: Blagojev (CZ) 1-1:33, Špan ZAK (Ljubljana) lil:4'l.l; na 2000 m člani: Kovačev (Vojvodina) 6:46; na 4000 m člani: Pavlovič (Partizan) 11:05.6 in v glavnem teku na 8000 m: Štritof (Partizan) 21:45.4.
Po končanem tekmovanju so bile razdeljene vsem najbolje plasiranim plakete im praktična darila.
zmagali z golom Radevskega v 80. min.
ZELJEZNICAR - DINAMO 1:1 (1:1)
Strelca Gašper .v 21. min. za Dinamo, Pašič v 35. min. za Zeljezničar. Ves čas tekme je deževalo.
©
©
©
©
©
e®®©©@©
Organizacija turnirja ni bila, kakor bi bilo treba. Več o tem bomo še pisali.
BRZOTURNIRSKO SAHOVSKO PRVENSTVO
ČREP1NŠEK (MARIBOR) — PRVAK LB S
V Ljubljani je bilo včeraj v počastitev VII. kongTesa Zveze komunistov Jugoslavije brzo turnirsko šahovsko prvenstvo ' Slovenije. Organiziral ga je SK 01y<mpfa.
Domači atleti na stezi
PRI ODREDU
Kljub zelo hladnemu vremenu jt* v soboto starialo skoraj 50 atletov in atletinj pri Odredu, da bi preizkusili moči so po zimskem treningu. Spored se zaradi nizke temperature ni dal izvesti v celoti. Najbolj šo se izkazali metalci kladiva, med katerimi so nekateri že presegli 50-me-trsko znamko ali pa se ji vse bolj bližajo.
Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili:	med mladinci 600 m:
Ldorvč 1:36,	1000 m:	L dovč 2:45.5;
krogla: Rojko 14.22; kladivo: Ledinek (ZAK Maribor) 59.93, Rojko (0) 57,59: med mladinkami — 300 m: Bevc 48.9; med člani — krogla: Petrovič 11.61; kladivo: Ledinek 50.63.
Odredovi atleti se bodo poskusili ta teden še dvakrat.	D.	S.
PRI SVOBODI
Na atletskem mitingu Svobode je včeraj nastopilo 38 atletov in atletinj, ki so kljub slabemu vremenu dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najzanimiveje i je bil tek na 2000 m, v katerem je prišlo do zagrizene borbe med PunperčiČem in Aljančičem. V posameznih disciplinah so bili uspeš-in med pionirji 60 m Lenarčič 9.3 in 300 m 49.5, med mlajšimi mladinci 60 m Rupnik 7.6,	100 m Gašperšič
12.7, 500 m Žbogar 1:17. na 1000 m Dolenec 2:58, med starejšimi mladinci 60 m Simonič 7.6, 100 m Vidali 12.5, 500 m Reiner 1:11.0, 1000 m Bregar (Kočevje) 2:43.1 in na 2000 m Pungerčič 6:04.8; med člani:	100 m
Dominko 11.2,	500 m Tratnik (O)
1:07.7,	1000	m Muhič 2:48.6,	2000 rn
Aljančič 6:04.8. Med mladinkami jc bila najbol jša Gojkovičeva na 100 m (13,8). med članicami pa Majhnova na 500 m (1:38,2).	V.	Z.
Sodelovalo je 41 igralcev iz vsel okrajev — razen goriškega. V finalu je nastopilo 16 šahistov, med reji ml tudi dva mojstra in 3 mojstrskih kandidatov. Prvak Slovenije je postal z Ift točkami Cre-pinšek (Maribor). Nato so se razvrstili: Njegovan (Maribor), Parma in Trampuž (oba Olympia 9.5. Stupica (LSK> 8.5, Draksler (O.) in N. Tomšič (LŠK) 8, itd. Izven konkurence je igral makedonski mojster Sofrevski in bil z 12 točkami najboljši. Prva osmorica je bila lepo nagrajena.
Pred turnirjem .ie sodelujoče pozdravil in spregovoril o pomenu VII. kongresa ZKJ predsednik SZS tovariš Turnher.
Boksarska ekipa Partizana je pred 4000 gledalci premagala Crveno zvezdo 12:8.
V prijateljski košarkarski tekmi je 7 Kranju domači Triglav premagal Medvode 96:72 145:34).
V tekmovanju za prvenstvo LRS v rokoborbi so včeraj nastopili v Mariboru samo tekmovalci prireditelja (19) in trije tekmovalci iz Lenarta. Razen Firharja (Lenart). ki je zmagal v težki kategoriji. so vsa ostala prva mesta zasedli člani prireditelja.
NAMIZNI TENIS — EKIPNO PRVENSTVO FLRJ
V soboto so na ekipnem namiznoteniškem državnem prvenstvu ' v Beogradu med ostalimi igrale ekipe iz LRS takole:
Opatija-Jesenice 5:3. Jesenice-Industrogradnja 0:5, Jesenice-Lju-botin 5:2, Industrogradnj a-Ljub-Ijana 1:5, Ljubijana-Banat 5:1.
Včeraj dopoldne so bili zabeleženi še naslednji izidi:
Partizan-Jesenice 5:0. L.iubl.iana-Bosna 5:0, Jesenice-2eliezničar 4:5-
t'’
ss
»A, tako?« se je razveselil Szretter. »Prosim lepo. Saj dovolite, da grem prvi, strašno tesno je tukaj.« V sobi je s prikupnim spoštovanjem ponudil Kotowiczu stol. »Prosim, sedite, gospod ravnatelj.«
Kotowicz se je razgledal, kam bi odložil klobuk. Nazadnje ga je dal na rob stola, poleg njega je položil rokavice, a palico je obdržal v roki in se znova začel razgledovati po sobi. Skromno, tipično meščansko pohištvo je razodevalo, da je ta soba rabila za jedilnico. Toda ob eni steni je stal blazinjak s še nepospravljeno posteljnino, v kotu pa navadna delovna miza in knjižna polica.
Na veličastnem, čeprav nekoliko bledem Kotowiczevem obrazu je zaigral blagohoten smehljaj.
»Torej tukaj, da se tako izrazim, rezidirate?«
»Da. Zal. Kot vidite, imam zelo tesno stanovanje.« »Vem, vem,« je prikimal Kotowicz. »Januš mi je nekoč omenil. To je hudo neprijetno. Koliko sob imate, če smem biti in diskreten?« »Dve.«
»O, to je strašno! In koliko vas je?«
»Sedaj šest.« »To je strašno,« se je ogorčil Kotovvicz, »da tak človek, kakor je vaš oče, zaslužen profesor, učenjak . . . neverjetno. Treba bo sprožiti to reč na pristojnem mestu. Vsekakor.«
Vzel je iz žepa srebrno cigaretnico in ponudil Juriju. Ta je odklonil.
»Ne kadite?«
»Pač, kadim. A za sedaj hvala.«
Uslužno je prižgal Kotowiczu cigareto in prinesel pepelnik z mize. Kotowicz je potegnil dim vase.
»Saj res, glede Januša! Ravno zato prihajam. Trenutek!
Vidva sta prijatelja, kajneda? Ni vam treba potrjevati. Vem in zelo zelo sem vesel tega. Januš si ni mogel izbrati boljšega prijatelja. Ampak ne! Nikar ne oporekajte. Preveč ste skromni. Poznam ljudi, prosim, verjemite moji izkušenosti. Tedaj . . .« — odložil je cigareto in se popravil na stolu — »dr-gi gospod, povedal vam bom odkrito, kaj me je tako nepričakovano prignalo semkaj k vam. Skrb, dragi gospod. Očetovsk skrb. A zakaj stojite, ljubček? Prosim, sedite. O, tako! In sedaj vas prosim, povejte mi odkrito, kot moški-moškemu . Prenehal je, nato pa se je s kretnjo zaupnega pi ateljstva sklonil k Szretterju in mu položil roko na koleno. »Dragi prijatelj, vse razumem. Vse. Domišljam si, da sem najuvidevnejši oče in da zmeraj ravnam s sinom kot z odraslim človekom. Poklati se kod, se pozabava, malo ga srkne.. . prosim lepo, njegova stvar. V to se ne vtikam. Ne vmešavam se. Meni se je v njegovi starosti tudi marsikaj primerilo. Ali, dragi gospod Jurij, prosim, da v tem primeru razumete mojo vznemirjenost, fant je imel pri sebi cel kup denarja. No, cel kup, to je morebiti pretirano, a vsekakor veliko. In ne svojega, to je najvažnejše. Depozit! Saj razumete? Zmenil se je z menoj sinoči za ob pol desetih v ,Monopolu*. Pol desetih — ni ga. Deset — ni ga. Ni prišel. To še ni nič. Vse se lahko primeri. Razumem. Sam sem se danes dokaj pozno vrnil domov. Toda, dragi gospod, njega še zmeraj ni. Sploh se ni vrnil. Ali razumete?« Szretter, ki je zelo pazljivo poslušal, je razširil roke kakor človek, ki si ne ve pomagati.
■ »Kaj neki bi vam jaz mogel povedati? Se je že kam izgubil.«
»Seveda! To vem. Ampak kje je! Kje? Pri kom? Une femme?«
Szretter se je nasmehnil.
»Kaj pa jaz vem? Mogoče. Meni ni Januš ničesar omenil. Sicer si res marsikaj poveva. A kam bi se to pot mogel dejati, si ne morem'misliti. Res sem ga sinoči videl...«
»Tak ste ga videli?« je vzkliknil Kotowicz.
»Seveda...« »Obklej?« Szretter je malo pomislil.
»Takoj. Menda je bilo pred deveto? Da, gotovo je bilo pred deveto, ker je bilo tik pred nevihto.«
»In kaj je rekel? Kje ste ga srečali?«
»V Drevoredu tretjega maja. Šel sem s koitgoma Kos^-C-kim in Szymanskim.« K.:owicz je nestrpno zamahnil z roko.
»To ni važno! Ampak kaj je rekel, kaj je rekel?«
»Nič. Sploh se nismo razgovarjali. Šel je z nekimi tujimi
ljudmi.« »Z ženskami?«
»Ne, z moškimi. Menda sta bila dva. Niti ne vem, ali nas je zapazil. Najbrž ne. Saj veste, kako je zvečer v Drevoredu tretjega'maja. Gnr”a, tema...«
Kotowicz je gledal nanj z vprašujočim, s preiskujočim pogledom. Zaupal je sili in zgovornosti tega pogleda! Bil je prepričan, da se pred njim ne moro skriti nobena laž, nobena zvijača. Toda'ta fant je nedvomno govoril resnico. ~ pogumnim, prikupnim obrazom, s svetlimi lasmi, poln prijetne svežosti in preprostosti, je bil poosebljenje poste -, odkritosrčne mladosti. Težko je vzdihnil in se oprl na palico. »Kam, za zlomka, je neki lezel? Toliko ur! Dr, je Kam šel, razumem. Ampak s tolikšnim denarjem!«
»Nič ne marajte,« ga je prisrč- tolažil Szrett »'Gotov« bo prišel.«