. ~ vV. URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE leto vi 15. MAJ 1961 ST. 22 V S E B I N A OBCINSkl LJUDSKI ODBOR CELJE |78. Sklep o Stevilu dlanov in sestavi Sveta /a prosveto Ob-cinskega Ijudskega odbora Celje. OBCINSKI LJUDSKI ODBOR MOZ1RJE 179. Perspcktivni program gospodarskrga razvoja ob&ine Mo-Zlrje za razdobje 1961:1965. 180. Druzbeni plan obfiine Mozirje za loto 1961. 181. Odlok o spremembi odloka o ustanovi-tvi druzbcnega s*l'ada za Solsivo obdi ne Mozirje. OBCINSKI LJUDSKI ODBOR 2ALEC 182. Odlofcba o doloCitvi Zdravstvenega doma v Zalcu za ob-^Inski zdravstveni center. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZRESITVE Okrajni Ijudski odbor Celje Obfinski Ijudski odbor Mozirje Obfinski Ijudski odbor Slovonske Konjice Obftinsk/i Ijudski odbor Sentjur pri Celju Obdinski Ijudski odbor Sinarjc pri Jelsah Obdinski Ijudski odbor Sostanj Obdinski Ijudski odbor Zalec REGUSTER SAMOSTOJNIH ZAVODOV 178 7. ObiLnski Ijudski odbor Celje je po 50. 61enu zako-o obiinskih Ijudskih odborih (Uradni liat LRS- st. 19-“8/52) in drugem odstavtku 157. ilena sploSnega zakona 0 Solstvu (Uradni List FLRJ, St. 28-535/58 in 27-378/60) na seji obcinskega zbora dne 2. marca 1961 sprejel SKLEP 0 stevilu clanov in sestavi Sveta za prosveto Obcinskega Ijudskega odbora Celje. 1. Svet za prosveto Obcinskega Ijudskega odbora Lelie ima 15 Clanov. 2. ObCinski Ijudski odbor Celje: 1. izvoli v Svet za prosveto dva Ciana izmed odbor-lkov obCinskega Ijudskega odbora; 2. imenuje Svet za prosveto 5 Clanov iz vrst pro-' Vetnih in znainstvenib delavcev. c Delegati solSkih odborov Sol iz obmoCja obCine e*je izvolijo v Svet za prosveto dva Ciana izmed Cla-°v Solskih odborov iz obmoCja obCine. 4. po enega Ciana delegirajo v Svet za prosveto: L ObCinski odbor SZDL Celje 2' ObCinski komite LMS Celje 3. DrniStvo prijateljev mladine Celje ObCimski sintiikalni svet Celje kot ^*3°r proizvajalcev dbCinskega Ijudskega odbora 1 PFedstavnika gospodarskih organizacij. 5. jemPredstojnik upravnega organa za Solstvo je po svo-Polo2aju tajmik sveta s pravicami Ciana sveta. pr ' dnem, ko se sestane svet izvoljen po tem sklepu a mamdst Clanom sveta, ki so bili izvoljeni po danjih predpisih. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem v-est-niku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati sklep o stevilu Clanov in o sestavi Sveta za prosveto ObCin-skega Ijudskega odbora Celje (Uradni vestnik okraja Celje $t. 6-41/59). St: 01-01-14/1-1961 Celje, dne 2. marca 1961. Predsednik ObCinskega Ijudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. 179 ObCinski Ijudski odibor -Mozirje je po 4. Clenu zakona o pristiojnosti obCinskih in okrajnih Ijudskih odborov in mjihovih organov (Uradni list FLRJ, st. 52-644/57 in 27-492/59) na seji obcinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel PERSPEKTIVNI PROGRAM GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBCINE MOZIRJE ZA RAZDOBJE 1961-1965 Sprejme se penspektivni program gospodarskega razvoja obCine Mozirje za razdobje 1961-1965, ki se glasi: PRVI DEL SPLOSNE ZNACILNOSTI perspektivnega RAZVOJA GOSPODARSTVA OBCINE MOZIRJE V OBDOBJU 1961-1965 1. poglavje OSNOVNE N ALOGE IN CILJI V skladu z ekonomsko politiCnimi cilji, ki jih na-kazuje zvezni, republiSki in okrajni druzbeni plan za razdobje 1981 do 1965 ter ob upoStevanju dosezene stopnje gospodarskega razvoja se -postavljajo za obdob-je 1961-1965 za obCino Mozirje naslednji cilji in naloge: 1. PrveniStveno bo tneba zadrzati iporast prolzvod-nje, ki je bila doseaena v preteklem obdobju ter po-speisevati tiste dejavtiasti, ki imaj-o ugoidne pogoje za razvoj v nasledrijeim obdobju. Zato bo treba se nadalje razvijati industrijsko pro-izvodnjo z boljsim izlkorisCainjem, rdkonstrulkcij ami in modemizacijo ofostojetih kapacitet. Lesna imdiustrija se bo morala Se bolj kot doslej uismerjati v proizvodnjo visokovrednih konCnih izdelkov 2. Tudi kmetijska proizvodnja se bo morala Se nadalje pospeseno razvijati ter uismerjati v tiste dejav-nosti, ki majbolj ustrezajo naravni-m pogojem in potre-bam trga. BodoCi razvoj temetijstva bo temeljil na so-cialisticnih proizvodnih enotah, ki bodo sposobne, da s sodobno tehniko organizirajo druzibeni proces idela in na intenzivnejisem razvijanjuproizvodnegasodelovanja. Na podrocju gozdarstva bo treba tioseci izboljsanje smotrnejsega IzteorisCanja lesnih gmot ter preiti na so-dobne nadine gojenja in eikisploatacije gozdov. V trgo-vini, gostiinistvu in olhrti ibo trdba poveiati in modemi-zirati kapacitete, izboljsati kvaliteto usliug, skladno z naraScajocimi potrebami prdbivalstva in gospodarstva. Pos-ebno pozomost je treba posvedati hitnejiemu raz-voju turizma z ustrezno izgradnjo in iZbbljSavo nasta-nitvenih in drogih kapacitet. 3. Predvideni gosipodarslki razvoj «bo zahteval tudi v bodoce vecanje invesiticij. Njihovo strukturo bo nuj-no usmerjati tako, da bo ustrezala razvoju proizvodnje in druzbenega stamdarda. Zato ibo treba ohraniti od-nose, ki iso bili dosezeni v preteklem obdobju med go-sipoda-rskimi investieijami in investicijami druzbenega standarda. Da bodo podani pogoji za povecanje storilnosti de-la, bo treba usmerjati nalo^be v mehaniziranje proizvodnih procesov. Skrbeti bo za povecamje lucinikovitosti investicij in skrajsanje rokov za izgraidnjo. Pri iztoiri in-vesticij naj bi imele prednost tiste panoge, ki bi zago-tovile ob manjsih nalozbah hitirejSl in vecji ucinok. To na6elio je treba dosledno uipostevati tako pri razpore-ditvi sredstev gospodargkih organizacij, kot pri razpo-rejanju sredstev obcine. 4. Osnovni pogoj za hitrejSi razvoj proizvajalnih sil mora biti v bodoie pnedvsem vedanje produlktiv-nosti dela, ki je istocasno pogoj za poveSanje osebne potrosnje in druzbenega standarda ter staibilnosti oseb-nih dohodikov. Povefianje produktivnosti dela naj te-melji na iapopolnjenem sistemu delitve dohodka med podjetjem in druzbo. Predvidena stapnja porasta proiz-vodnje bo zahtevala vecanje stevila zaposlenih tako, da se bo rabio spreminj^ala ekonomska struktura prebi-valstva Se vedno v smeri zmanjsevanja steviia 'kme6-kega .prebivalstva. 5. Predvideno povecanje proizvodnje in narodnega dohodka bo omogocilo hitrejsi porast osefone potroSnje in druZbenega standarda. Porast dstibne potrosnje pa mora biti vezan na naraSCanje proizvodnje in produk-tivnosti dela, kar bo upo^ bo povedanje proizvodnje odvisno tudi od obsega v*0' zenih investicij. Povprccna letna stopnja porasta druzbenega proizvoda in naradnega dohodka bo ostala pribH^1. na isti viSini kot v pretekliem .petletnem obdabju. tem se ugotavlja, da je znasal povprecni letni druzbenega bruto proizvoda in narodnega dohodK letno 8,7 %. 1965 1961 1961 1956 1965 1965 1961 Bruto proizvod 3290,406 3833,867 143,7 5354,301 141,1 Narodni dohodek 870,406 1282,098 143,6 1709,726 140,4 Povprecni letni porast bruto .proizvoda znaSa 7,9 %, povipreini letni porast narodnega dohodka na prebivalca pa 7,6 %. Iz tega sledi, da bo ntikaj pofias-noje narascal narodni dohodek na prebivalca, kakor skupni narodni dohodek. Razdobje 1901—1965 Struktura v % Povprecno na leto Industrija 400,000 42,8 80,000 Kmetijstvo 240,000 25,7 48,000 Gozdarstvo 190,000 20,3 38,000 Trgovina 51,000 5,4 10,200 Gostirastvo 45,000 4,8 9,000 Obrt 10,000 1,0 1,000 Skupaj: 936,000 100 186,200 III. poglavje INVESTICIJE 1. Splosno Dosezeni rezultati in pogdji ter dosedanji razvoj Ptoizvodnje druzbenega standarda nakazujejo za bo-doce obdobjc naslednje znaCilnosti investicijske dejav- nosti: Predvideni razvoj gospodanstva narskuje pove-6anje investicij v toliiko, da ne bo pri tem prizadet razvoj oselbne potroSnje. Ohraniti bo treba odnose, ki So bili dosezeni v pretoklem obdobj u med gospodar-skimi in negospddarslkimi investicijami. Investicije v gospodarflke panoge bo treba zagoto-viti tako, da zaostajamje posameznih dejavnosti ne bo degativmo viplivalo na razvoj druigih dejavnosti in ziv-Uemskc ravni delovnega cloveka. Investicije za druz-“eni Standard bo potrebno tudi v bodoie usmerjati Predvsem v podroija, ki so bistvena za zivljenjdke po-Sdje prebivalstva, to je v stanovamjisko in komunalno lzgradinjo, zdravstvo in Solstvo. Poleg tega naj bi se Povcbala vlaganja zlasti v tiste dejavnosti druzbenega standarda, ki so pomembne za nadaljnji gospodarsiki razvoj, kot so uspoisabljanje strokovnih kadrov, kul-tura, sooialno varstvo in telesna Ikultura, kar spada k druzbenemiu razvojp. Pri iabiri investicijskLh objektov bo treba dati' Prednost tistim, ki bodo zagotovili db manjSih nalozbah drtrejigj in vecji u6inek. Zato bo treba dajati prednost ^kons t ruk c i jam in raizSiritvam ze obstojedih podjetij ln dbratov. , Pri odlocanju o investiranjih bo nujno upoStevati v^di potrebe trga. Nalaganje Lnvesticijslkih sredstev bo spe.tno, dc bodo pri odloCitvah za posamezne nalozbe 'terodajni ekonomsiki dinitelji. 2. Obseg in struktura investicij V bodofiem petletnem perspektrvnem cbdoibju se , edvideva, da bodo na razpolago naslednja sredstva "a gospcdarsike in negospodarske investicije: a) Gospodarskc investicije: Skupne investicije Povprecno na leto Struktura ^kupne investicije 132,000 26,400 100 ^novna sredstva 100,700 20,100 67,9 a 0'bratna sredstva 31,300 6,300 32,1 ^ priikazu je zajet obcinyki investicijski sklad. sled^° Sdspodarskih panogah se predvidevajo v inJem petletnem obddbju naslednja vlaganja: Zgoraj navedena sredstva se predvidevajo iz na-slednjdh virov: ObCtnsQd investicijski sklad 100,700 Skladi podjetij in zadruge 550,000 Gozdni sklad 190,000 Stanovanj;ski sklad — najemnine od lokalov 5,500 Posojila 90,000 Skupaj: 936,000 Sredstva za industrijo so v glavnem namenjena za rekonstrukcijo obstojeeth podjetij. Pri Lesni industriji Nazarje je omeniti zabojarno, 'ki je ze v rekomstrukciji. Po izvrseni rdkonstrukoiji bo pristapil kolektiv k re-konstrulkiciji zage, ki ima Se povscim zastarele na,prave. Proti koncu petletnega obdobja se predvideva v Na-zarjah novoigraidnja tovame ivemih plos5. Namen gradnje tega obrata je izkoristiti vse lesne odpadike in jih pias irati na trg v oblilki finalnih izdelkov. Obrat tovarne »KonuS« v Spodnji Rocici se bo mo-ral rekonstruirati, vendar je sedaj v rekonstmkciji sama tovama »Koniu's« v Slovenskih Konjicah. Tudi na tem ebrabu se ipredvideva v bodocem petletnem ob-dobju vlozitev vecjih investicijykiih sredstev za nekon-stnukcijo, ker so dbstojede naprave zastarele. Kemiona industrija Mozirje ima povsem zastarele naprave. Izdelovala je barve in druge izdelke na povsem primitiven nadin. Sprido itakega sitanja proizvodnih sredstev in pomanjkanja strdkovnega ikadra je zaSla v tezave. Kolektiv je sprejel sklep, da se prikljuii Cinkarni v Celju, kar bo izvrseno v teku Ictosnjega leta. Sredstva za kmetijstvo so v glavnem namenjena za nabavo mehainizacije kmetijstva, nabavo zivine, grad-njo htevov jn razSiiritev hmeljskih nasadov pri kme-tijskem gospodarstvu »Savinja« Mozirje. V okviru novo formiiranih proizvodnih okoli-Sev, ki so v sklcipu novo-ustanovljme zgomjesavinjskc ikmetijske zadruge, 'se predvideva po posameznih okoliSih ustanavljanje eko-nomij in s tem ja6anje socialisticnega sektarja. V trgovini se predvideva v letu 1961 in 1962 do-graditev trgovskega paviljona v Nazarjah in so za to v glavnem vsa investicijSka sredstva v letu 1981 usmer-jena v to gradnjo. V naslednjih letih tega petletnega obdobja je predviden znesek 32,000.000 din iz ob6in-skega investicijskega sklada za trgovinsko dejavnost. Poleg tega bodo brez dvoma tudi trgovsika podjetja in-vestirala doloCena lastna sredstva za izpopolnitev in dopolnitev trgovske mreze. Sredstva v gostimstvu bodo porabljena za ureditev gostisc, ker je treba upoStevati razvoj turizma glede na nadaljevanje rakonstrukcije ceste Nazarje—Logar-ska dolina. Iz obcinskcga investicijskega sklada je piedvideno investlranje v gostimstvu v znesku 42,000.000 din, poleg tega pa Se sredstva skladov posameznih go- ditve ipadmzmdkih sdl, saj se vrsi tam ipouk celo v privatnih zgradbah. Predvsem je tu omeniti Rastke, Lemart in Sokait. Tu di solska oproma, posabno pohiStvo, je v ve^ini 5ol stara in dofcrajaina. Mamjka jim tudi ;u6nih pripo-mo8kov, medtem ko imajo ze vse Sole radijske spre-jemnlke. Glede na potrebe novogradnje Sol Konjski vrh, Rad-mirje in eventuelno Rastke se bo investiralo iz prora-cuna kot je ze omenjeno (v 000 dlin): ganizacij isikiupaj. Predavatelj i so v glavnem iz vrst i'n' telektualcev na obmocju dbCiine. V naisledinjem peitlet-nem obdobju toomo se naprej utrjevali kulturno-pra-svetno dejavnost in iskali nove moznosti za izzivljanjc na kultumo-^prosvatnem ipodrodju. Za razvoj kultunno-prosvetne dejavnosti bo v na-silednjem obdobju na razpolago finanCnih sredstev v viSini 5,000.000 dinarjev in sicer v glavnem v obllki dotaoij iz vsateoletnega ob6inskega iproraCuna. v letu 1961 v letu 1962 v letu 1963 v letu 1964 v letu 1965 10,500 din 10,000 din 10,000 din 5,000 din 10,000 din Skupaj 45,000 din Udnega in vzgojnega osebja kljub upcStevanju honoramih mo6i Se vedno primanjkuje, saj- je kot ze omenjeno Sola v Podvolovljeku zaprta. V ostalih Sdah se vnSi poiuk v veliki vecini v izmenah. Talksno pomanj-kanje uciteljev nastopa kljub temu, da obSina stipen-dira vecje stevilo dijalkov na uCiteljlsdu. ■Poscbno poeomost bo treba v naslednjem obdobju posvetiti osnovnosolskemu solanju, iker je le-;ta osnova za nadaljnji studij. Za razvoj Sol v naslednjem obdobju 1961/1965 so predvidena vecja vlaganja kot sledi: 1957-1960 1961-1965 Teko&i proracunski izdatki: osebni 182,506 219,007 materialni 337,600 405,120 investicije 4,400 45,500 Skupaj 524,506 669,627 Telesna vzgoja: Telesna vzgoja je sestavni dei naSega zivljenja tcl vazen vzgojni cinitelj pri iprevzgoji nasega tioveka v siaustvarjalca inovega socia!i.stidnega druzbenega reda-Telesiru vzgoji bo posvetiti posebno sknb ze v ostiov-nih Sdl ah, ki pa dosedaj zaradi pomanjkanja telovald' nic in telovadnih uiilteljev ni naSla pravega razmaha. Na obmoCju obCine obsltojajo le Stiri telesno-vzgoj' na dmStva -»Partiizan« in to v Mozirju, Gamjem gradu. Ljubnem in ReCici db Savinji. Od navedenih pa dalcc prednjaci tako po Stevilu clanstva, kakor po svoji tivni dejavnosti telovadno drustvo »Partizan« MozirJ6, Sprico takega stanja in v svbho pergpektivnoS3 razvoj a telesne fculture bo treba zagatoviti sxedstva ^ izgradnjo tolesno-vzgojnih sredisd in rekvizite, bodo le-ta sluzila mnozicnosti. Morda bo pozitivno t3 srediS8a tesno povezaiti s turistiCnimi interesi posanne®' nih srediSC v nasi dolini. Zdravstvo: Ker je zdravje osnovni pogoj za sploSen napredo^ druzibe, je iniujno, da temu vpra&amjiu posvetimo 'V80 skrb. Na obmoiju obi in e poslujejo amibulante v Mozdr' ju, Nazarjih, Gomjem gradu, Ljubnem in Luiah. P®™ tch posluje Se dispanzer v Nazarjih in lekarna v zirju. V graidnji je zdraivstveni dom v Mozirju, v kat® rega je predvideno investiranje oknog 10,000.000 din^ jev. Sredsitva za to finansiranje bodo iz inaslednjih v rov: Kultura in prosveta: Sredstva namenjena za prosveto in kulturo naj bi se v prihodnje vlagala predvsem v tiste dejavnosti, ki sluzijo imnoziinim ipctrebam kot lknjizni.ce, klubski prostor.i in ipodobno. Poseben poudarak bo treba dati tudi televizijii kot novi obliki iposredova.nja informacij' in kot novi obliki dcxsezkov kul ture ter ji omogociti reden program. Redno delovanjc bo treba zagotoviti tudi amatenskim dramskim stouipimam po prosvetnih drustvih in pevsikim zborom. Na obmocju obiine je 11 prosvetnih druStev, od kaberih so z izjemo Rodne in Ljubnega vsa aktivna. Le-ta Zdruzujejo bkoli 800 ilanov, kar predstavlja 5,3 % celotnega prebival&tva. V primerjavi s Stevilom prabivalstva je to Stevilo dalei pnemajhno, eato bodo morala prosvetna druStva Se mnogo napraviti v pog-ledu vkljucev. nja prebivalstva v prosvetna druStva in kulturno-pros vetno dejavnost. Kljub tezkim materialnim pogojem druStva sicer delajo, ni pa dasezen nivo, ki bi foil sicer zazeljen. V dkvinu prosvetnih dmstev dcluje 20 knjiznic z oikoli 7000 knjigami. Knjiznicam bo treba se nadalje posve-6ati vso skrb, ker Ijudistvo izelo rado Cita. V Mozirju obstoja delavska univerza v okviru db-Cinskega adbora SZDL, Le-ta vodi in orgamizira v Casu sezone predavanja po iposameznih krajih na obmoCju obCine. Predavanja se vrSijo po posameznih Ikrajih, po gospcdarskih organizacijah ali za vei gospcdarskih or- din in vesti ramo v letu 1960 2,000.000 iz obiinskega .proraiuna v letu 1961 2,000.000 zdravstveni dom Nazarje 2,000.000 sredstva izven obiine 4,000.000 Skupaj: 10,000.000 V Gornjem gradu bo mujno ustanoviti Se zobno^ bulanto v Ljubnem pomozno lekamo, v Luiah 1° & Cavi pa posvetovalnico za otroke. V Luiah posluje sicer 2e ambulanta, vendar s‘,0, dvakrat tedmsko. V pogledu kadrov je stanje za“ a voljivo. Za izvrSitev vseh nalog na poidrocju zdravs ^ pa bi se potrebovali dva zdravnika, enega dentista eno medicinsko sestro. Veianje ambulant narekuje porast Stevila vancev predvsem v zvezi z razSiritvijo zdravstven zavarovanja na kmeilko prebivalstvo. Za razvoj zdravstva bo na razpolago v nasledn.1 _ perspaktivnem obdobju 5,000.000 dinarjev iz !naI” jn :-kih sikladov. Ta znesek je namenjen za investicU ^ bo verjetno zadostovail, ker je zdravstvena sluzoa obmoiju obiine ze sorazmerno dobro organizirana- Stanovanjska izgradnja: Skladno z razvojem igospodarstva v bodoiem per-spdktivnem obdobju in skladno z nastajajodimi potrc-bami se b.o morala razvijati tudi stanovanjska izgrad-nia. Poleg veijih druzibenih sredstev iiz stanovanjdkega sklada se predvideva, da se bo pojadala udelezba dr-zavljanov, ker so se s stanova-njsiko reformo interes i in tT>oznosti delovnih Ijudi za vecje sodelovanje pri sta-lovanjski izgradnji pioveCale. Da bi se zagotovila racionalna stanovanjska izgradnja in zaustavdlo nadaljnje navascanje cen grad-benih storitev, naj bi si obcinski Ij-udski odbor .priza-^■val organizirati v okviru Komumalnega podjetja v Ljuibnem piroizvodnjo potrebnega gradbonega mate-riala in gradbanih elementov. V naslednjem perspektivnem obdobju so predvi-dene ,po letih iruaslednje gradnje in dogrfaditve (v OOOdin): v Tetu 1961 ReCica — CetvorCek 6,000 (dograditev) Ljubno — CetvorCek 10,000 (dograditev) Samski dom Mozirje 14,000 (novogradnja) Gornji grad — CetvorCek 6,200 (dograditev) Individiualne gradnje 5,000 (novogradnja) V Ictu 1962 Gornji grad — sestorcek 4,000 (dograditev) Mozirje — dvanajstorCek 20,000 (novogradnja) Samski dom Mozirje 11,000 (dograditev) Individualne gradnje 5,000 (novogradnja) V letu 1963 LuCe — CetvorCek 7,000 (novogradnja) Indi vidua Lne gradnje 12,000 (novogradnja) V letu 1964 LuCe — CetvorCek 7,000 (dograditev) Individualne gradnje 19,000 (novogradnja) V letu 1965 Individualne -gradnje 25,000 (novogradnja) ^kupaj stanovanjska izgradnja: 151,300 Komunalna dejavnost: na izgradnjo in dopolnitev potrebnih kiomunalnih (j^?rav glcde na razvoj turizma v nasi dolini je predvi-vloziti v naslednjem perspektivnem obdobju zne-k 52,200.000 din. pa Vlaganja bib Lia po dosedanjih prizadevanjih m po ^^^beznih letih naslednja: din v letu 1961 1,500.000 v letu 1962 1,700.000 v letu 1963 21,000.000 v letu 1964 14,000.000 v letu 1905 16,000.000 Skupaj: 52,200.000 Paia v v'°dona sredstva se bodo po predvidevanjih fir-let'^ 1961 in 1962 iz obCinskega inveisticijskeiga bovam’ v 1963, 1964 in 1965 pa iz obCinskega sta-trQbo sklada, ker se predvideva, da se bodo po- Po stanovainjih v teku dveh 1 l9b5 1960 1961 Zagan bukov les mJ 1.200 1.000 8.000 120,0 125,0 Zagan les iglavcev m3 26.975 27.000 27.000 100,0 100,0 Ostali zagan les m3 125 120 60 96,0 50 Zaboji m3 6.500 8,000 9.000 72,2 101,2 Stavbno mizarstvo m3 832 1.750 2.500 210,3 142,8 LadijSki pod m3 3.000 3.000 3.000 100,0 100,0 KEMICNA INDUSTRIJA MOZIRJE Belilna zemlja bentonit tone 800 800 1.000 100,0 125,0 Suhe barve tone 1.790 1.500 1.000 83,8 66,6 Sodi embailazni hl 11.500 10.000 — — — Boksitna roda — — — — — GILna — — — — — »KONUS« OBRAT SPODNJA REClCA Spodnje usnje ton 215 220 230 102,3 104,5 Zgornje usnje m= 21.000 25.000 41.000 119,0 164 Cepljeno zgornje usnje m! 2.500 7.000 15.000 280,0 214,2 TehniCno usnje tone 20 20 20 100 100 Drobno zg. ' usnje m= 10.000 10.000 15.000 100 150 VII. poglavje KMETIJSTVO Ker je poleg gozdarstva kmetijstvo v naSi obcini najvaznejSa gospodareka panoga, zavzemna v novem penspektivnem planu posebno vidno mesto. Osnovna linija perspektivnega plana je skladen in hitrejsi raz-voj kmetijstva, ki terja tu di pospeSen razvoj indiustrije in ostalih panog goapodarstva ter nadaljnja krepitev splosnoga diruzbenega razvoja in zivljenjske rami. Gle-de na dosedanje zaostajanje se mora kmetijsitvu za.go-toviti z ustreznimi ulkrepi stabilmejSj in hitrejSi dvig. S pove&amimi vlaganji za razvoj druzbenega posestva in zadruznih ekonomij, z razsiritvijo socialisitifne ko-operacije, z nadaljnimi izboljsavami kmetjsikih zem-IjiSc in ostailimi agrotehnicnimi ukrepi se bo nenehno poveCevala kmetijska proizvodnja. To bo piripomoglo k nadaljnjemu raizvijanju socialtstifinih odnosov na vasi. Predvideva se porast proizvodnje za okoli 8 % na leto, kar bo omogodilo izboljsamje presikrbe prebivalstva v indiusitrijskih naiseljih ter pianasalo vecje dobodke kmefikemu prebivalstvu. Zaradi razvoja socialistidnih odnosov na vasi bo potrebno poveCati kmetijsko posestvo od sedanjih 330 hektarjev kmetijskih povnsin na 925 ha v letu 1965, ob-enem pa stremeti za poveCanjem obstojefiih in formira-njem novih zadruznih dkonamij. Potrebno je sta Ino iz-popolnjevanje raznih oblik kooperacije, ki naj temeilji na obojestranskih materialnih intcresiih in moderni agrotehniki. Ce bo vlozenih 48,000.000 milijonov dinarjev inve-sticijiskih sredstev v letu 1961, racunamo na vsakoletno normalno poveCanje teh vlaganj. Predvideva se v na-slednjem persptiktivnem obdobju vlozitev okoli 240 mi-Lijonov dinarjev srodstev za kmetijske investicije. Tako mocna investicijska vlaganj a bodo omogoOila porast in krepitev specializiranih obratov, najhitreje pa vplivala na poveCanje trznosti v temeti jstvu. R a Cuna se, da se bo proizvodnja v petih letih povecala za okoli 48 %. Poleg finanCnih sredstev pa bodo potrebni se drugi ukrepi za zagotovitev taksne dinamike poveCanja pro-izvodnje v kmetijstvu in sicer: a) smotnnejSe in intenzivnej-se izkorisCanje obsto-jeCih proizvodnih kapacitet, b) moinejse zainteresirati kmeta-proizvajalca za proizvodnjo in ga Cvrsteje vezati na pogodbeno proiz-vodnjo, c) izvajati talko proizvodno politiko, ki bo omogo-Cala spacializacijo proizvodnje po proizvodnih obmoC-jih in poapesiti prehod od dkstenzimega naCina gospo-darjenja k intenzivnemu. V ta proces bo vkljuCiti ves razpolozljiv kmetijski in veterinarski kader, C) urediiti kmetijsko poseatvo in ekonomije s .pri-merno organizacijo dela in nagrajevanjem po uCinku. tekanje raanih virov poveCanja povrsin mora biti kon-stantna naloga. NajveC povrsin se bo pridobilo z dol-gorocnim zakupom, doCim bi se nakupila le taka zem-IjisCa s katerimi bi se arondirala druzbena posestva ali pa taka, ki bi tvorila osnovo za zaCetek druzbene proizvodnje. iz nastetih virov se bodo poveCale povrsine druzbenega sektorja takole (v ha): 1960 1965 poveCanja Indeks Njdve in vrtovi 78 320 410,2 Sadovnjaki 8 8 100 Travniki 119 422 363 Obdelovalna zemlja 205 750 365,8 S takim povecanjem bi se povrsine obdelovalne zemlje v druzibeni obdelavi poveCale na 10,9 % od skuP' ne obdelovalne zemlje v obCinii. Proizvodno sodelovanje med zadmgo in kmetorn bo tudi v tem petletnem obdobju prispevalo velik dele® k dvigu proizvodnje. V kooiperacijsko proizvoidnjo o3-1 se vkljuCijo predvsem tisti kmetovalci, ki so v proiz-vodnji ze specializirani v doloCeno simer (pitamje Pra' SiCev, pitanje bikov, setev semenskega krompirja slicno), kajti le ti bodo najprej postall trzni proizva-jalci. VkljuCujejo naj se z vso obdelovalno zemljo. Pnedvidene so razne oblike kooperacije, Uvaja na-i se predvsem visja oblika na osnovi delitve dohodka. RaCuna se, da bo do leta 1965 vkljucemih v proizvodnjo sodelovanje prdko 1.300 ha obdelovallnih PoVT' Sin. Steupno z zemljiSCi druzbenih posestev bo tore) vkljucenih v druzbeno organiizirano proizvodnjo 3.05 hektarjev obdelovalne zemlje ali 29,8 % vseh obdelO' valnih zemiljiSC v obCini. Kmetijiski strokovnl kadri so nadaljnji vazen tor za hitrejsi razvoj in modernizacijo kmetijske pi'oiz' vodnje. Nasa skrb naj bo, da take kadre vzgajain0 vzporedno z rastjo diruzbenega sektorja. Delno bo ta problem resen z doSolanjem naSih Stipendistov v Soli za cdrasle v Vrbju. Tezji pa bo problem za apeoializirao delavce za rastilinsko proizvodnjo, zivinorejske obrat ^ ter intenzivne nasade. Za vzgojo teh delavcev bodo v okrajnem merilu organizirani izobrazcvalini teCaj». Za dosego plamiranih pridelkov bomo poveCali p° troSnjo umetnih ignoj.il. V letu 1695 se bo porabilo a hekta r obdelovalne zemlje na druzbenih pcsestv* 1200 kg, na povrSinah v kooperaciji 800 kg, na ostak povrSinah, ki jih bo se obdeloval privatniik, pa 200 umetnih gnoj.il. Skuipno se torej mora v letu 1965 P0 rabiti na ObmoCju obtine 2.900 ton umetnih gnojil. Izpopolnitev zaSCitne sluzhe bo zuatno vplivala porast proizvodnje. Opu.stitev aili povrinn izvedba 7 tiralnih ukrepov kot na primcr zatiranje koloraidskO hrosCa, peronospoire, skrlupa in sliCno ima za kmetU1 proizvodnjo lahko katastrcfalne posledice. Zato bomo do leta 1955 izvedli ukrope: 1. vsa semena, ki se letno posejejo, morajo razCiscena in razkuzena. 2. temeljito je izvesti zatiranje koloraidskega hroSCa i11 krompirjeve plesni na vseh posevkih v koaperaciji ln druzbcnih posestvih ter 80 % na ostalih kromipi- riSfiih, 3. v vseh hmelj.iiS6ih je obvezno zatiranje perono-st>ore in rdecega pajka z zadostnimi Skrapljenji, ■l- na vseh zitnih povnSinah v druzbeno organizi-^ani prorzvodnji se mora zaltirati plevel s herbicidi, na tovrSinah privatnega sektorja pa na 40 % povnsin. . 5. v sadjarstvu se morajo izvniiti potrebna zimska ‘n Poletna skropljenja sadnega drevja.na vseh drazbe-poisestih, vprivatnem seMorju pa 60 % sadovnjakov _ pdlbitkom niedosegljivdh sadovnjakov v viSjih in str-mih legah. . Organizira naj se zamenjava semena pSenice in rompirja na 4 leta, jeimena in ovsa vsakih 5 let, hi-redne koruze pa vsako leto. Raz&iriti in strokovno utr-q." je kooperacijlsko proizvodnjo semenskega krom-nja ter ji zagotoviti trdno-ekonomsko osnovo. a) Poljedelstvo i, V obdobju perspdktivnega plana se kmetijska pro-v ^dnj,a orientira v intemzimo zivinonejo, zato je tudi Ij^jedelstvii poudarjeno osnovno naielo, da se prlde-tu "tevei knme. To natelo je poudarjeno ze v struk-1 glavnih posevkov krmnih rastlin. sektor Dt',tibeni ^racija ^‘vatni 1960 1965 Indeks poveianja 40 175 437 110 242 220 585 660 113 !(. n predvideva znatmo povecanje nasadov hmelja i9gna kmetijskem gospodarstvu in sicer od 10 ha v letu na 35 ha v letu 1965. vatnem sektorju gre le na ra6un oljne repice zaradi zagobovitve surovih novoosnovanih meSanic mo<6nih krmE v Vrbju. Vrtnine se bodo minimalno zmanjSale, kot posa-mezna teuItura pa se bo zmanjSala povrsina krompirja od 512 na 494 ha, dobim bodo povrsine ostalih vxtnin ostale priblizno na isti ravni kot sedaj. 2e preje je bilo poudarjeno, da predvideva plan v skladu z razvojem zivmoreje mo6no pireusmerjanje v korist priddlovamja krmnih rastlin. NajmodnejSe po-ve&anje naj bi bilo pri koruzi za silazo od 26 na 190 ha. Znatno se bodo ipoveiale tudi povrsine detelje dn Incerne, manj pa krmne okopavine, ker tu uporaba me-hanizacije ni mozna v takem obsegu kot pri drugih krmnih rastlinah. b) Zivinoreja: 2e iz povecanih postavk v perspektivnem nadrto-vanju rastlinske proizvodnje, posebno 6e krmnih rastlin, izhaja nujno poveianje zivaiske proizvodnje. Taka predvidevanja potrjuje tudi dejstvo, da se je od vseh kmetijskih panog v zadnj.ih letih prav zivinoreja na obmodju naiSe ob6ine najmoineje razviila, saj ustvarja po izracunu za leto 1959/60 63,5 % celotme vrednosti kmetijigke proizvodnje. Racuna se, da bi se stevil&no stanje govedi pove-calo od 6.241 komadov v letu 1960 (privatni sektor 5955 kom., KG 286 kom.) na 7100 kom. v letu 1965. To poveSanje se predvideva skcraj izkljucno na druz-benem sektorju na osnovi planiranih povecanj povrsin. Skladno s takim povedanjem stevila zivine se bo ppstopno se nadalje menjala struktura cred v korist miajSih pitanih kategorij, s tem pa se bo povecala" tudi kvaliteta klavne zivine. UpoStovajoi te iinitelje bi bil planiran odkup Sivi ne v letu 1965 v primerjavi z odkupom v letu 1981 takle: ihoJ^herjava strukture povrSin 1960-1965 .po posa-sektorjih lastnnStva bi bila takale (v ha): s 1 ■2. u *S i 1 S 'E S i 1 id $ E Q CL >* 1960 1965 1960 1965 1960 1965 1960 1965 ?ita Intlustojake 16 50 170 240 1.229 1.090 1.415 1.380 vrastline 10 39 41 38 15 20 66 97 12 56 149 180 350 364 511 600 rastUne 40 175 110 242 585 660 735 1.077 72 n60 kta 1965 naj bi se zmanjSala povrSina rzi od sctrzica od 87 na 20 ha, ovsa od 326 na 240 Voi^taii m u 111 na IU na' i rrouzno na isti ravni ta ^ ho‘s0SlCv!ki pisenice na 560 ha, motrno pa bi se po-26d jedmena kot najvaznejsega krmnega zi- v v ha na 460 ha' bodo hmeljiSda, ki so s 77 % udeiezena rati,h. p‘^*ih rastlinah, obnavljala le v druzbenih v@6anje povrSLn industrijskih rastlin v pri- 1961 1965 kom. ton kom. ton Sesna teleta 866 1.125 Odstavljena teleta 373 485 Skupaj teleta 1.236 121,5 1.610 158 Krave 380 164,2 460 200 Ostalo govedo 846 373,9 1.010 485 Skupaj odraslio govedo 1.226 538,1 1.470 685 Skupaj vse govedo 2.465 659,6 3.080 843 Mesnati praSiii 2.000 200 2.500 250 Na druzbenih oibratih bi bilo v letu 1965 priblizno 1.300 glav goveje zivine, od tega pa 350 krav in bre-jih telic. Za leto 1965 se predvideva na druzbenem sektorju 1,5 GV2 (glave velike zivaiske enate) na en ha obde-lovalne zemlje, mediem ko se za privatni sektor radu-na z eno GV2 na ha obddlovalne zemlje. Predvideno poveianje Stevila govedi bo mozno do-se6i s povefcanjem povrSin v druzbeni abdelavi, z raz-Sirltvijo obdelovanja privatnih povrsin v kooperaciji s kmetijsko zadrugo, nadalje z razsiritvijo selekcije in s tem v zvezi s povecano moznostjo prodaje plemensko zivine. Na poveianje staleza zivine pa bi niadalje vpli-vala tudi vse vecja vzreja mlade pitane zivine. Dmzibeni obrati na naSem obmocju bodo morali v 1 odoie biti vzrejni centri plcmenske divine in najvaz-nejsi trzni proizvajalci mlade pitane zivine. Umetno osemenjevanje zajiema vsa ravninaka in pa ludi visa dostapma hribovita obmocj a naise dbcine. Do leta 1965 sic er Stevilcno ne bo mogoce znatno po-vefiati stevila oaemenjenih plemeniic, naloga veterinar-ske in kmieitijsike tiluSbe za bo, da izpopolnijo tehnicno in organizacijsko piat asemenjevainja is oiljem poyeca-nja brejosti zivali. Evidenca za leto 1960 izkazuje, da je bilo osemenjenih 2425 kom. ali 66 % vseh popisanih plemienic, racunamo pa, tia bo do leta 1965 osememje-nih 70 % viseh plemenic. Poleg ze nakazane proizvod-nje v govedoreji, to je vzreji plemenske in klavne zi-vine, bo mleko ostalo tudi v bodoce osnovmo hranllo za vznejo mesnatih prasifiev ter pitanih in plememslkiih telet. Pri taksni uporabi mleka se ze doslej ostajali viSki mlecne tolsde, ki so jih rejci prodajali ikot ku-hano masllo, delno so pa tudi kmetijske arganizacije prodajale smetano, ki se je zbirala na poanemalnih posta j ah. Ker se bo do leta 1965 s povedanjem stevila in kvalitete molznic poveCala tudi kolidina mleka in s tehi kolidina odviSnih maSdob, bi poleg dosedanjega naCina predelave teh masfiob prideli s proizvodnjo su-rovega masla v ze zgrajenem mlekarskem obratu v Booni, Taksni simari predelave mleka bi bilo treba prilagoditi tudi obrat lastne kmetijske proizvodnje, ki se ustanaVlja na obmofijih proizvodnih dkoiiiSev Bo&na in Smartno ob Dreti. Pasemdka struktura goveje zivine se bo tudi nari alje spreminjala v korisit sivorjave pasme z vznejo tistih plemenskih zivali predvsem na druzbenih obra-tih in pa s postopnim pretapljanjem starih degenerira-nih pasem. Pnedvideva se, da se bo v naslednjih petih letih povefiallo Stevilo sivorjavih zivali od sedanjih 20 % na 50%. V pragidereji temelji povedanje proizvzodnje na osnovi -povecanja pridelovanja njlvskih kmnsklh rastlin. PrasiCjeneja se bo tudi v naslednjih letih razvijala le na privatnem sektorju oziroma v kooperaciji za vzrejo mesnatih prasidev. Naloga kmetijske strokovne sluzbe pa bo, organizirati rejska srcdisca mesnatih pasem za vzrejo lastnega podmladka za pitanje prasicev v tipu prsutarja v tezi 100 do 120 kg in bekona. Sektor lastniStva SLP — Gozdno gospodarstvo 11.500 ha SLP — Kmetijsko gospodarstvo 150 ha Zasebni gozdovi 22.550 ha Skupaj: 34.200 ha 1. Lesna zaloga v gozdovih, s katerimi gospodar* Gozdno gospodarstvo Nazarje je 144 m3 lesne mase i@' lavcev po ha in 82 m3 lesne mase listavcev po ^a’ skupaj 226 bruto m3 lesne mase iglavcev in listavcev po ha. Prirastek iglavcev je 1,49 m3/ha, prirasteik listaV' cev pa 0,62 m3/ha. Po ureditvenem nairtu je predvidena vsakoletn8 secnja: 20.873 bruto m3 lesne mase iglavcev in 11.391 bruto m3 lesne mase listavcev, ki pa je zaradi druzbenih potreb vsako leto viti3, 2. Za zasebne gozdove se ni toCnih podatikov o P°' vrsini gozdov, lesni zalogi, prirastku in drugih P°' datkov, ker uneditveni nairt za vse zasebne gozdove obOini Se ni dokoncno izdelan. V obdobju 1961-1965 se bo gibala v gozdovih ob' <5ine Mozirje letna secnja stojefiega drevja takole ( bruto m3): ' ^ j Druzbeni gozdovi 24.000 iglavcev 11.200 ligtavoeV Zasebni gozdovi 71.500 iglavcev 6.000 listavcev Skupaj: 95.500 iglavcev 17.200 listavco* * * * v Letna proizvodnja glavnih gozdnih sortimentov b° naslednja: Iglavci Listavci Hlodovina 48.000 m3 3.000 m3 V letu 1965 naj bi bilo proizvedeno za trg 2500 kom mesnatih prasiiev v skupni tezi 250 ton. Za zadostno Stevilo plemenskih zivali bo morala skrbeti kmetijska zadruga. V naislednjem planskem obdobju bo potrebno raz-6istiti vpraSanje izboljSanja proizvodnih sposobnosti soleavsko-jezerske ovee z nadaljnjo selekcijo in meri-nizacijo. Cilj ite akcije bi bil poveCanje Itelesne teze, hitrejia rasit ter vecja koliCina in kvaliteta volne. Cebelarstva na druzbenem sektorju ne predvideva-mo, radunamo pa, da se bo Stevilo panjev na privat-nem sektorju povecalo za 10 % predvsem na obmoEju proizvodnih okoliSev Mozirje in Recica ob Savinji, kjer je sadjarstvo moineje razvito. Strdkovna ikmetijska in veterinarska sluzba se bo morala prilagoditi nalogam, ki so nakazane v tem programu, posebej pa se posvetiti selekciji, govedoreji. in svinjereji, krizanju solia vsko-jezerske ovee z ustrez-nim tipom marino ovee, organizirati vzrejo in prodajo plemenske iivine, veterinarslka sluzba pa se bo morala posebej posvetiti poleg zdravstvene zasiitne sluzbe tudi proizvodinim probiemom v zivinoreji. VIII. poglavje GOZDARSTVO I. Gozdni fond in sefrnja lesa v osnovnih gozdovih: Povrsina gozdov v obiini znaSa: Jamislki les 16.600 m3 Colulozni les 16.600 m3 Na podlaigi sklepa Okrajnega Ijudskega odbora Ije z dme 20. 12. 1960 se bo v obdobju 1961—1965 Pr® e vidoma izkriila in spremenila v kmetijske povrsi' naslednja povrSina gozdov na relativnlh gozdnih *•* (v ha): Sektor lastniStva: v gozdovih SLP I. v gozdovih SLP II. v gozdovih zasebnih 3,50 ha 2,88 ha 64,20 ha Skupaj: 70,58 ha V Sirokopotezni aikcijii, ki se vrSi v LR Sloveniji ^ kriitev in premeno gozdov na relativnih gozdnih ^!g, v 6is te poljedelske nasa de, lahko sodeluje obi i na 1V zirje le v okviru razpolozljivih ustreznih zemlljiSc- ^ Reprodulkcija gozdov v obiini ima za osnovno ^ logo ipoveiati donos gozdov po koliiini in vredh0 kar se predvideva doseii z naslednjimi ukrepi: 0 1. Pri odkazovanju je dvigniti njegovo strok0^ raven in uvesti odkazovanje po nacelih pozitivne lekcije v vseh gozdovih. 2. V obdobju naslednjih petih let bo potrebno liorirati in prevestd v ekonomske gozdove grmisCa 1 vine). GrmiSia ne sluzijio sedaj niti poljedelslki 8°zdni proiizvOdnji in poras6ajo itla, ki so izredno plod-. a za iproizvodmjo lesa iglavcev. S pogozditvijo grmiSc ln novin se (bo znatino poveSala proizvodnja lesa iglav-Cev- I I I 3. Cimprej bo potrebnio pristopiti k otanovi in me-'oraiciji ismrekovih manokultur iv Savrnjskih Alpah po “ttiarnicah elaborata, ki ga je izdelal Institut za gozdno 51 lesno gospodarstvo LRS v Ljuibljani. 4. Zaradi intenzivmega razvoja lovnega gospodar-tva bo potrebno novo osnovane in obstojede gozdne ^asade in kulture zaStititi pred divjadjo. Zascita pred '•vjadjo mora pootati sesitavni dei celoteupne dejav-n°sti na vzdrzevanju in zasditi gozdov. , 5. Pri vseh gozdnogoj.itvenih delih, prodvsem pa ®ri odkazovanju je treba uvajati iimbollj strdkovne uelovne procese. Pri gozdnogojitvenih delih je uvesti fyehanizacijo iteh dei, predvsem pri iproLzvodnji -sadiik, atero je skoncenitrirati v 6imve6jih gozdnih dreves- lUoah. Da b:i dosegli dimboljse kvalitete in pocenitev gozd-PS^itvenih dei je treba posvetiti najveCjo pozomosit “bkovnemu izotorazevanju gozdnih delavcev in stro-0vnem izpopolnjevanju gozdarskih kadrov. 6. Da bi diosegli zgoraj navedene cilje, bo potrebno ‘na&lednjem obddbju letno goizdno-goj itvena ddla izvr-: v naislednjeim fizidnem obsegu: a) dmzibeni sektor (GG Nazarje) !j Vrsta dejavnosti Pogozdovanje rednih se6i§6 Melioracija degradiranih gozdnih giTnisi Introdulkcija iglavcev in topole Nega gozdov ha 96 75 30 513 Za izvrsitev prodvidenih gozdnogojitvenih dei in ^urejanje gozdov, varstvo gozdov, odkazovanje in /r^djarino foo potrebno zagotoviti povpre&no (Letno ^oii 43,206.000 dinairjev. vi ,b) Po gojitvenem perspektivnem .planu Zgornjesa-i^jske kmetijske zadruge bodo v obdobju 1961—1955 •Vl"5ena goj,itvena dcla v naislednjem fizimem obsegu: Vrst Planirana goj itvena dela po letih ;a dejavnosti (vsi podatki v ha) 1961 1962 1963 1964 1965 Pogozdovanje s sadikami 1 1 0,6 202 Spopolnitve 1,1 2,2 U 2,0 2,2 ' prava tal •a pogozdovanje 1,1 3,2 2,2 1,9 2,2 ^tiioracije stthiS-e i 51,8 53,6 66,8 88,4 49,4 ' ^Horatije II Dbzetev mladja ^'1S6enje gos£e 30,0 30,3 42,9 47,9 89,7 11,6 178,2 107,45 50,2 33,47 7187 80,7 67,73 97,70 63,25 ir, izvrSitev predvidenih gozdnogoj i tvenih dei in Soza3 Sradnjo gozdnih stez, varstvo gozdov, urejanje bih °v’ °'bkazovainje ter za stroSke vzdrzevanja gozd-letn ^orn.u:nikac.ij bo potrebno zagotoviti pcvpre&no 0 °k:rog 42,587.000 din. Gozdnogospodarske organizacije morajo izdelati program za proizvodnjo saditvenega blaga. S takim programom je zagotoviti sadike za potrebe ob-sezne melioratij e gozdov in grmisc in za redno ofo-novo gozdov v naslednjih petih letih, 8. Obvezno je u vesti kratko gojitvieno planirainje v gozdarstvu. Gostota gozdncga cesitnega omrezja znaSa 0.3 km/10 ha. Za vodenje intenzivnega gospodarj.enja z gozdovi pa je potrebna gostota okoli 3km/100 ha. Gostota gozd-nega oestnega omrezja torej doseze komaj 10 % potreb-ne g os tote. Ve£ina gozdov v obtini lezi v srednje in visokogor-skih predelih. Ker so ti ipredeli zaradi ugodnih okoliiskih razmer primemi za 'initenzivno proizvodnjo lesa, predvsem deficitnlh iglavcev, je povecanje donosa gozdov v te predelih odvismo od graditve gozdnih cest. Da bl v naslednjih petih letih povecali gostoto gozdnega cestnega omrezja, so predvidene te-le grad-nje: Logarska dolina—Matkov kot—Kanolscica; za£eti pa je v tem obdobju tudi gradnjo gozdnih cest na Me-nini planini. V zasebnem sektorju je predvidena gradnja novih gozdnih cest v skupni dolzini 15,6 km (Logarska dolina —Matkov kot in Zibovt—Sveti duh). Fredvideni stroski znasajo okoli 158,000.000 dinarjev. Predvidena je rekon-strukcija gozdnih cest v dolzini 3,7 km, predvideni stroski rekonstrukcije pa naj bi znasali preko 21,000.000 dinarjev. Za gradnjo dveh logarnic z zazidano povrSino 240 m2 so predvidena sredstva v visini 10,000.000 din. Dalje so predvideni nakupi apreme in sicer: a) izkoriscanje gozdov — zerjavi, vlacilke, motome zage, kamioni. b) gojenje gozdov — Skropilnice c) za gradnje (kompnesorji, kiper traktor). Za vso opremo bodo predvidena potrebna sredstva v viSini okoli 20,000.000 dinarjev Pravtaiko je predvidena v druzbenem sektorju iz-bolj&ava ze obstojeCe mehanizacije in povecanje le-te v panogah izkorLscanja gozdov, goj en j a gozdov in gradnje gozdnih cest. Predvideva se. da bo mehanizatija koristila predvsem eksploataciji gozdov in gradnji gozdnih komimikacij. V bodoCem obdobju je istremeti za podruzabljanjem proizvodnje v zasebnih gozdov,ih in za krepitvijo gozd-nogospodanskih organlzacij za gospodarjenje z druzbe-nimi in zasebnimi gozdovi. Gozdnogospodarske organizacije predvsem pa kmetijske zadruge je itreba ofkre-piti s strokovnimi kadri, izobrazevanju gozdnih delavcev pa je posvetiti najvec pozomosti. IX. poglavje TRGOVINA Skladno z naraScanjiom proizvodnje Ln osebne po-trosnje bodo potrebe narekovaLe 6e nadaLjnji razvoj trgovine. V naslednjih petih letih se predvideva porast bla-govnega prometa letno v povpreCju za 10 %>. Predvideva se povefianje prometa od 3,833.867 v letu 1961 na 5,354.301 (v 000 din) v letu 1965, zaposlenosti pa za 10 % ali 2 % letno. ObstojeCe trgowsko omrezje je zadovoljtvo, z izjemo lokalov po posameznih krajih, kot na primer v Nazarju, Luoah in Radmirjiu. V Nazarju je trgovski paviljon ze v gradnji ,in bo predvidoma dcxgrajen se v letu 1961. V LuCah bo nujno racunati v doglednem casu z novo-gradnjo, ker obstojeca lokala ne ustrezata sodobnim sianitarno-higiienskim predpisom. Lokal v Radimirju bo mogoce s primerno aidaptaicijo urediti. Vse ositale 5e ne sodobno urej-ene lakale bo treba postopoma .iiziboljSati. V vaeh vecjih krajih, predvscm pa buiristionih, na obmocju obcine bo organizirati jn postaviiti prodajalne —stojnice, ki naj bi aluzile v 6asiu seeone za prodajo zelenjave, v zimskem iasu pa bi sluzile za prodajo spo-minikov, razglednic, prosipektov, krajevnih zemljevi-dov, brezalkohokiih pijac in podoibno. Zaradi ZiviSanja rezijskih strodkov bo teziti za zdruzevanjem trgovskih podjetij z vec iposlovnimi enotami. Le tako bo trgovina sposdbna zadovoljiti potrosnika s siroko iabiro iblaga po kvaliteti im okusu. iNa Ita nafiin too mo2no zajeziti tudi odliv denarja v veija trgovsika sredisia. Grlavni odliv financnih sredsitev je v glavnem v Celje in v Ljubljiano, karnor se zatekajo potrodnilki po tekstilno blago, obutev in tudi ostale gospodinjske dn hisne po-trebScine. Ko govocimo o trgovini, ne smemo prezreti odkupa kmetij&kih pridelikiov, ki je z njo v neposredni zvezi Odkup kmetijskih pridelLkov se bo Sirii zaradi tesnej-sega kooperacijskega sodelovanja zadmga — kmet, poleg tega pa zaradi povecanja proiizvodnje v kmetij-stvu na osnovi uporabe raznih agrotehnicnih poaegov. Z uneditvijo oidkupa na das edam j em nivojiu, kar veija posebno za zivino, se bo preprecevalo pretouipdevanje, kar ne bo vpMvalo samo na stabilizaeijo oen kmetijskih pridelkov, marvec na pospesevanje kmetijstva, ker bo le kvalitetno blago lahko konkuriralo na domati em in svetovnem trgu. V pogledu kmetijske proizvodnje je obmotije ob-tiine aktivno v pridelovamju krompirja in sadja, vzrejd zivine in proizvodnji mleka, kar vpliva seveda tudi na prasitierejo. Trzni viSki se pojavljajo tudi pri zelju, jaj-cih, maslu itd. Ostali vmesni pridelki pa zadostujejo samo za domatie potrebe, S trznimi visiki krompirja in jabo-lk so do ruelke mere se tezave, ker zadruzni sektor se ne razpoiaga z dovoljno kaipaoitetb skladiSc. Posledica tega je, da je nujno sklaidistiiti blago po raznih zasilnih prostorih, ki temu namenu ne ustrezajo. To povzroca, da pridellki propadajo aii se celo kvarijo. Preskrba z milefcom in mletinimi iadelki je zadovoljiva. Se v tem letu bo po dosedanjih predvidevanj ih zacel obratovati v Botini primerno ure j en mlecni obrat. Obrat bo delal pod okriljem novoustanovljene kmetijske zadruge. Skladno z razvojem in izpopolnjevanjem trgovske mreze na drobno bo treba sfcrbeti tudi za izpqpolnje-vanje in Solanje kadrov. Pojavljajo se teznje, da se naj ne bi v bodoce va-jenci usmerjali enostransiko z naslonitvijo na vajeniSki sis tem, ampak naj bi se ta zamenjal z drugima oblikami izobrazevanja, od priutievanja na delovnem mesitu do rednega utienja. Hkrati s to sprememibo bi bilo potreb-no sipremeniti tudi sistem strokovnega solstva. Za prilagoditev u-cnega programa v vajenskih in vetiernih solah ter teoajih bo morala svoj delez dopri-nesti trgovinaka zbornica. X. poglavje TURIZEM IN GOSTINSTVO Nadaljnji razvoj turizma ho treba usmerj-ati k boljsemu izkoristianju ugodinih naravnih pogojev, pred-vsem v Logarski dolini in upoStevati pri tem druzbeni, zlasti pa ekonomski pomen. Osnovni cilj turizma naj bo odidih in razvedrilo naSih delovnih ijiudi. Da bi se povetiala materialna osnova v turizmu, bo treba razpolozljiva sredstva usmeriti predvsem v mo-dernizacijo, rekonstrukcijo in ureditev obstojetiih go-stinskih, turistitinih, trgovskih in obrtnih obratov, v tistih krajih, kjer se turizem najbolj uveljavlja. V teb krajih bo treba 'izbolj§ati tudi kamunalne naprave in istremeti za razsiritvijo gostinsikih kapacitet. Gradnja zitinice na OkreSelj v Logarski dolini bo bnez dvoma mnogo pripoimogla k razvoju turizma na obmotiju na6e obtiine. Namerava jo graditi Planinsko drustvo Celje. Pri tem je treba omieniti se RobanoV kot, po izkcpaninah jamskega medveda pa znano P°~ tocko zijalko pod Olsevo. Korak naprej je bili naprav-ijen v turiizmu z dograditvijo foencinske crpalke iv Na" zarjah. Se veijega pomena za razvoj turizma pri nas bo nadaljevanje rekoostruikcije ceste 'Nazarje—Logardka dolina. V Ljubnem bo patrebno zgraditi kopalistie bb Savinji, da bodo imeli turiisti v casu sezone m-azndslt ko-panja. Poleg tega bo treba ratiunati v Ljubnem z grad' njo gostinskega objekta z restavracijo in vsaj §e s 18° prenotiiStii. Izpopolniti bo treba mrezo obrtnih usluznostnih delavnic na ofcmocju obtiine, ki naj bi v tiasu sezone delale s polno zmogljivastjo. Posebno pomamjkanje je glede mehanifinih delavnic, kar so zaradi pospeseneS3 razvoj a motorizacije vedno bolj tiuti. V vsej obtiini pa za razvojem sodobnega turizma zaostajajo ikomunalne naprave. Nereseno je Se vpra-Sanje v odo vada v Logarski dolini in na Mozirski koci-V Mozirju, Ljubnem, Lucab in Gornjem gradu bo P°' svetiti vso skrb tudi kanalizaciji, ker je le-ta slatoa al1 neurejena, dasiravno so ponekod vodovodi zgrajen1' Predvsem to veija za obmocje Gornjega grada, ki se do danes nima urejene kanalizacije, kar je nujno gl0® na motine turistitine posilojanke. V Mozirju bo potrebno modernizirati oziroma urediti vsaj osvetlitev levega obrezja Savinje v dolzini obstojeiega drevoreda in ^e' ekend naselja pri kopaliStiu. Tudi weefkend njasdlja Gornjem igradu in Mozirju naj bi se Se nadalje 5irua' ker so za turiste zelo privlatina. Poleg dokontianja elektrifikaeije Sol6ave in Logar' ske doline naj ibi se omogociil tiimlazji dostop do znam0' nite Pototike zijalke pod Olsevo. Qbstojetie planinsk0 postojanke na Okreslju, Korosici. M en ini planini in n_ Laki ipod Raduho je se naprej vzdrzevati, sproti dbnav' Ijati in modernizirati, za kar naj skrbe planinska dr®' stva. Znaten pomen za Sirak razmah turizma na bb-mocju obcine ima tudi oddaja privatnih soto turistomj Pri tem je treba dati poudarlka skrb i, da bodo oene Prl vatnih sob v skladu z obstojetio kategorizacijo. V vseh krajih zlasti v Mozirju, Gornjem gradi j Ljubnem, Lutiah, Solcavi in Logarski dolini bb trebno poistapoma popraviti in vzdrzevati razna igri5® ^ sprehajalistia, otroska zabaviSca in druge Sportne na prave, vse to pa opramiti s potrebnimi klopmi za odld1 sodelujocih in mimoidotiib. Pri tem je omeiniti 3e ma obmejni promet z Avstrijo pneko Logarslke doline, k1"1 bo predvidoma uvedeno v letu 1961. Posebnost vsakega kraja naj bi bila lapa razigl0*1^ tofika, ki bo najpriijetnejSi olddlih vsem tiistim, ki vajo nad lepoto akolice bivalistinega kraja. Ce konfi1^ omenimo pri turizmu 3e propagando, bo nujno l0' okrepiti in priiagoditi soddbnim potrabam in oialjL Ijudi. Pri tem bi se morali posluzevati raznih proisp0^ tov, kratkometraznih filmov, diapozitivov, zlasti Pa n.p vezati stike s turistitinimi organizacijamj v domovini v zamejstvu. . Na Obmotiju obtiine Mozirje posluje 45 gostidti, tega 8 planinskih pastojank in ena brezalkoholna 6Unica v Lutiah. To Stevilo gostisti za potrebe P1"®1 ^ valstva in za nanmalne raemere sioer zadostuje, v turistitine sezone pa se obcuti pomanjkanje prenotiiS0 kapacitet za prehrano turistov. g GostLnstvo je opravilo v letu 1960 prometa 92,100.000 dinarjev, do leta 1965 pa se pnedvideva P rast na 174,000.000 dinarjev. Tak porast se predvid0 zaradi splasnega razvoj a turizma, predvsem pa z®1" Predviidene rekonstrukcije ceste v Logarsko dolino, ki bo bistveno spremenilo okolje in ostale pogoje za raz-voj turizma in' gostinsitva v nasi dolini. ObstojeCa gostisCa se v pogledu opreme in lokalov stalno izibdljsujejo, vendar to se ni dovolj za sploisen razvoj gostinstva. Gotitidoa bo treba preuismeriti v pogledu postreizlbe tako, da bo vedno omogo6ena postreaba s toplimi in mrzlimi jedili, vsakovrstnimi pijacami ter cenenimi brezallcoholnimi pijacami. Ldkale, koiikor se niso, je oipremiti s sodPbnimi hiadiinimi napravaimi. Posebno skrb bo posvetiti strokovnemu izobraze-vanju gostinskih delavcev, ker je od njih znanja in spretnosti precej odvisen uspeb posameznih gostiSc, kar veija prvenstvneino za turisti&ne kraje. Vaporedno z uspoisabljanjem kadrw bo morala biti skrb gostinskih goapodarskih organizacij usmer-jena na dobro onganiizacijo dela in na nagrajevanje po Ucinku. S tem bo z.agotovlj ena vefija stortlnost, solid-nej&a postreziba in boljsi odnos streznega osebja do gostov in tuiristov. V bodoiam perapektivnem obdobju je nam en investi rati v gostinstvu po dosedamjih predvidevanjih 45,000.000 dinarjev alii 9,000.000 din letno v povpredju. XI. poglavje OBRT Nadaijnji raavoj gospodarstva ter izboljsanje ziv-Ijenjskih pogojev prebivalsitva bosta zahtevala v bo-doce porast usluzmostn-e abrti. Dosedanje zaostajanje te dcjavnosti je nepovoljno vplivalo na potrebe pre-bivalstva. V bodotem obdobju je priiakovati, da bo porastel °bseg storitev in proiavoldnja v obrti za 9 % v letnem Povprefiju. Raavoj obftnistva bo tuidi v bodode temeljil na krepitvi socialistitnega sektorja. Ustanavljati bo treba tiste usluznostne obrti, ki dopoinjujejo industrijsko Proizvodnjo. Zasebno obrt bo s pravilno dav6no politiko usmer-iati im raizvi j at i tam, kjer ni pcgojev za socialistkino cbrt. Na sploSno je stanje v obrti v privatnem sektorju abmo-iju obdine zadovoljivo, tuti se le p'OrrLanjkainje siviljsike> cevijarSke in kovaske obrti. Krepkeje se od-faiza potreba po delavnicah za mehanitno, Meparsko in ‘nstalatersko stroko. Kot ze omenjeno je problcm zase vpoqasanije mehanicme delavnice sprito vedno vecjega po-rasta motorizacije. Po dosedanjih predvidevanjih in na esnovi sporaziuma z novoustanovljeno kmetijskri za-drugo bo le-ta ze v letoSnjem letu prisitopila h gradnji faehanitne delavnice. Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori naj bi s' Prizadevali ustanavljati obrate, ki bi sproti vzdrze-vali stanovanjske zgradbe in obrate za pomot gospo-dinjstvom. Povsod tam, kjer ofostojajo poigoji za orga-‘Pza-cijo servisov in servisnih delavnic kot so pralnice, Clstiinice, Sivalnice, krpalnice naj bi se te ustanavljale. Da bi se okrepila obrtna dejavnost na obmotju ^6i-ne predvsem glede remontnih podjetij, bo treba ?ddajati gradbena dela za izvajanje remomboma Ljubno n Gornji grad. S tem bi se krepili obe remontni pod-f6”*, zaposli-la odviSna delovna sila in omejil odliv redstev iz obmoija obtine. Tako se predvidcva, da bosta v glavnem prispe-ala k porastu obrtne dejavnosti navedena dva re-ac,ntai poleg tega pa se lesna obrt »Smreka v Gor-,jCtTl gradu, Mizarska delavnica Boina in »Elk.roj« Mozirje. Predvideni razvoj bo mozno doseti s poveianjem kvalificirane in visok okval ific i rame delovne sile, kar pa bo izvedljivo le s poveianjem dotoka novovkljuie-nih vajencev. Hkra.ti z iziboljsanjem sisitema izobrazevanja delav-oev in uveljavljanjem sodobnega naiina deila, bo treba ispopolnjevati tudi sis tem razdeljevanja osebnih do-hodkov. Uveljaviti bo taka okonomska razmerja, ki bo-do posameznim obratom zagotavljaila timvetjo samo-stojnost in delitev ustvarjenih sredstev po delu. Z ustreznim sistemom nagrajevanja bo treba zagotoviti tudi pridobivanje strokovnega osebja, ki bo s svojim delom zagotovilo hitrejsi razrnah obrtne dejavnosti. TRETJI DEL XII. poglavje PERSPEKTIVNI IN TEKOCl PLANI ZA IZVRSEVANJE TEGA PLANA Za dosego ciljev tega perspektivnega programa bo Obiinsiki Ijudski odbor Mozirje izdal poleg ustreznih predpisov in odlokov vsako leto letni dmzbeni plan. 2. Gospodarske organizacije morajo pri sestav-Ijanju investicijskih programov, kakor tudi pri svojih letnih planih upostevati osnovne smernice in cilje, poataivljene v perspekltivnem pnogramu in letnem planu obtine. 3. Organi drzavne uprave' morajo spremljati izva-janja perspektivnega programa in druzbenega plana go-spodarskega raizvoja obtine Mozirje ter predlagati pri-stojnim svetom potrebne ulkrepe za izvajanje plana. 4. Svet za druzbeni plan in f in ance ter drugi sveti morajo nedno porocaiti obti.nskemu Ijiudskemu odboru o izvajamju perspektivnega programa in vsakoletnih druzbenih pia no v ter predlagati ukrepe potrebne za njegovo iapoinitev. XIII. poglavje 1 KONCNE doloCbe 1. Dokumentacija k perspektivnemu 'programu go-spodarskega razvoj a obtine Mozirje za razdotaje 1961 do 1965 je sestavni dei tega plana. 2. Ta program veija od 1. januarja 1961. Objavi se v Uradnem vestniiku okraja Celje. St.: 01/1-30-4/-61 Mozirje, dne 21. marca 1961. Predsednik Obtinsikega Ijudskega odbora Mozirje Hinko Cop 1. r. 180 Obiinski Ijudski odbor Mozirje je po 4. tlenu za-kona o pristojnosti obiinskih in oltrajnih Ijudskih od-borov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, St. 52-644/57 in 27-492/59) v zvezi z 50. tlenom zakona o db-tinskih ijudakih odbori h (Uradni list LRS, St. 19-88/52) na seji obtinsikega zbora in na seji zbora proWajailcev dne 27. marca 1961 sprejel DRUZBENI PLAN obtine Mozirje za leto 1961. Sprejme se druzbenj plan obtiine Mozirje za leto 1961, ki se glasi: PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1961 sredstev za racionalno izlkoriSCanje proizvajakiih sred-stev ter hitrejSega razvoj a proizvodnje, druzbenega sektorja in osebne patrcxsnje. II. poglavjc DRUZBENI proizvod in narodni dohodbk I. poglavje OSNOVNE NALOGE IN CILJI Na osmovi smernic in nalog gospodamskeiga razvoja obCine Mozirje v letu 1960 ter nalog in smernic, ki jih nakazujejo zvezni, repuibliSki in okrajni druabeni plan za leto 1961 se postaiVljajo za leto 1961 v obcini Mozirje naslednje osnovne n aloge: 1. Na osnovi dosezenih uspehov in v zvezi s pred-videno proizvodnjo na obmocju obiine Mozirje za raz-dobje 1961 do 1965 predvidevamo v letu 1961 poraslt druzbenega bruto iproizvoda in narodnega dohodka kot sledi: 1, 1 ' 1 1959 1960 1960 1959 1961 1961 1960 1. Pove£ati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah in podvzeti uikrepe, da se bo dosegla maksimalna stopnja proizvodnih zmogljivosti. 2. Z narascanjem proizvodnje je povefiati tudi obseg storilnosti kot osnovo za gospodiarski razvoj in iz-boljisanje zivljenjskih pogojev prebivailstva. Da bo to dosezemo, je treba izboljsati organizacijo dei a in racionalno zaposliti delovno silo. Povecanje proizvodnje je treba doseci brez pove&anja stevila zaposlenih, posve-titi pa je posebno pozomost strokovruemu izoibrazeva-nju kadrov ter u-vajati. sodobne naprave in metode dela. Skrbeti je tudi za vzpodbuidnejSe nafiine naigra-jevanja po dosezenem udinku pri delu. 3. Skrbeti je nadalje za zviSanje osebne potrosnje in druzbenega standarda, zlasti delavcev in usluzibon-cev. Vecanje osebnih dohodkov in dohodkov kolekti-vov naj bo odvisno od pove&anja storilnosti dela. Da se zagotovi naras&anje osebne potrosnje, je skrbeti za izboljsanje zalog Industrijskega blaga v trgoVini ter za ustanoviteiv in delo oibrtnih obratov, servisov v okviru hiSnih svetov in za organizaeijo obratov druzlbene pre-hrane. Ve&ati je se nadalje vlaganja za stanovanjslke in komunalne dejavnosti, gradnjo sol, zavodov za iz-obrazevanje, razsiritev in izpopoinltev zdravstvene sluzbe ter takih dejavnosti druzibenega standarda, ki bcdo vplivala na bitrejsi gospodarski razvoj ter iz-bdljsanje zivljenjsikih razmer prebivalstva. 4. Investicijska sredstva je usmeriti tako, da bodo &imve& in &im hitreje prispevala k nadaljnjemu raz-voju gospodarstva, bodisi kot gospodarske investicijc ali kot investicijc za druzbeni Standard. Gospodarske organizacije naj bi stnemele za zdiruzitvijo investicijSkh sredstev, ker bo s tem dosezemo smotrnejse izkoriS-canje. Iskati je pri tem take oblike, ki bodo zagotav-Ijale samostojnost gospodarskih organizacij pri odlo-canju ter njihov ekonomski interes. V vseh gospodarskih dejavnostih je skrbeti za uvajanje sodobnih teh-noloSkih postopkov. posebno mehanizacijc ali avtoma-tizacije proizvodnih procesov. 5. Za dvig kmetrjske proizvodnje mora biti vodilo kooperacijska oblika proizvodnje. Vso pozornost je po-svetiti vpra*cnju zakupa in odikupa kmeitijsikih zem-lji6c. Investlc je v kmetijstvu naj bodo usmerjene predvsem v dvig zivinorejo z namenom, da se doseze boljsa preskrba z mesom in 2ivinonej9kimi proizvodi, kar bo vplivalo na pove&anje zivinorejsikega standarda in povecanje osebne potrosnje. 6. V okviru s pios ne efeonomske politike in gospo-darskcga sistema je skrbeti tudi v bodo&e za razvi-janje socialisti&nih druzbenih odnosov, krepiti komiu-nalni sistem, ve&ati interes gospodarskih organizaoij in kdlektivov za dosego tooljsih rezultatov. Razvijati je Se nadalje delavsiko samoupravl j an je in druzbeno u-pravljanje. Vse to z namenom smotrnojsega nalaganja Druzbeni proizvod 3,246 3,608 118,4 3,833 110,8 Narodni dohodek 1134 1,218 110,6 1,282 109,1 2. Gibanje druzibenega bruto proizvod a po posa meznih panogah se predvideva kot Sledi: 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 Gospodarstvo sfcupaj 3246,670 3608,807 3833,867 118,4 110,8 Industrija 1506,028 1670,028 1728,828 110,8 103,4 Kmetijstvo 938,335 988,535 1062,686 105,3 107,4 Gozdarstvo 436,316 490,968 510,777 112,3 104,0 Trgovina 63,542 105,180 118,698 116,6 112,3 Gostinstvo 82,113 92,100 109,310 112,1 118,4 Obrt 198,008 239,440 279,568 120,7 116,7 Komunaila 22,328 22,556 25,000 101,0 113,4 3. Gibanje narodnega dohodka za vse predvideva kot sledi: sektorje se 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 Gospodarstvo^ skupaj: 1134,755 1218,987 1262,098 110,6 109,1 Industrija 446,940 460,040 483,000 103,1 105,0 Kmetijstvo 249,544 270,498 286,000 106,1 106,6 Gozdarstvo 314,448 342,368 353,154 108,9 103,2 Trgovina 49,863 61,360 66,882 124,0 108,1 Gostinstvo 23,480 26,613 30,806 113,0 115,3 Obrt 45,121 52,578 56,156 115,5 107,6 Komunaila 5,359 5,530 6,100 103,7 110,9 Iz prikaza se vidli, da je druzbeni bruto proizvod in narodni dohodek procentualno malenkostno nizji v letu 1961 in sicer druzbeni bruto proizvod 110,3 napi’am 118,4 v letu 1960, narodni dohodek pa Od 110,6 na 109,1 v letu 1961. Na to je vplivala pri panogah, ki v letu 1960 mo&neje izstopajo, detorna komjunktura cen, deloma pa tudi delovna stortlnost. MoCneje izstopa kmetijstvo, ker namerava Kmetijsiko gospodarstvo Mozirje se pcwe&ati hmcljsike nasade, v privatnem sek-torju pa teznja za kooperacijo zadruga-kmet. Padec v gozdarstvu se predvideva iiz razloga, ker je po dose- f^njih ugotovitvah plan poseka za leto 1961 nrzji od le,ta 1960. V trgovini se v letu 1961 pradvideva porast 23 12,3 %. Porast v gostinstvu je prcdviden na podlagi Predvidenega splasnega razvoja turizma glede na dej-stvo, da se ibo v letu 1961 nadaljevalo z rekonstrulkcijo ^6ste Nazarje—Lj ub.no—Lo-garaka doMinia, Osnova za doseg0 druzbenega bruto proizvoda in narodnega :do-bodika je v predividenem ja^anju socialistidnega sek-torja, kar velja posebno za kmetijstvo. Uresnicitev bo friogoia s smdtrnejSo uporabo surorvirn, 'energije in veije storilnosti dela, kjer bo uipoStevati tudi kvalitete v po-scanern dbsegu proizvodnje. III. poglavje IN VESTI CI JE Vsa razpolozljiva sredstva za inivesticije bodo upo-3nljena predvsem za dovrSitev za6eti'h objektov, za *^kon.struikcijo lesne Industrije, za graidnjo trgovskega Paviljiona v Nazarjah in priprave za zafetak ©raidnje pkame v Mozirju. V kmetijistvu se predvidova v tem vilozitev inviesticij v znesku 25,000.000 din, ki bodo pPorabljena v glavnem za mehanizacijo kmetijstva. pleg tega bo uiporabilo Kmetijsko gospodarstvo »Sa-*nja« Mozirje 23,000.000 diin za razSiritev hlevov, grad-yld bmeljsike suSilnice in razSiritev hmeljskih nasadov. se predvidevajo v letu 1961 na- si i, amoenem sektorju ednje investicije: 1960 (v 000) 1961 Indeks 1961 1960 Gospodarske ^vesticije ^eSospodarske 164,430 180,607 109,7 ‘kvesticije 170,000 245.400 144,1 in ^ odnosu med gospodarskimi in negospodarskimi ^l^ijami znasajo gospodarske investicije 44,1 %, v |?9Podarske investicije pa 55,9 %. Toliksen razpon ja '' aaed gospodarskimi in negospodarskimi investici-stv 1 pdvzrofcajo v letu 1961 vlozena investicijska sned-a lzven obmocja obdine. vla Sosipddarslkih panogah ipredvidevamo naslednja 'Sanja v gospodarske investicije: Industrii a ^netijstvo ^ozdarstvo Trgovina ^stinstvo Obrt Strulktura (v 000) 68,000 36,1 % 48,000 26,4 % 40,107 26,9 % 20,500 8,6 % 3,000 1,5 % 1,000 0,5 % 180,607 100,0 % iz n?l,edst-va za gospodarske investicije se bodo Crpala “Wednjih virov: Last^Ski «nvesticijski stolad Qbjj a sred.stva gospodarskih organizacij stamovanjski Sklad iz naslova srcri , nin ldkatov ' Stva lzven obtine (v 000 din) 15,000 112,500 2,000 51,107 180,607 Za povecanje 'dbratniih sredstev bo na razpolago 25 % investicijslkega sklada v skupnem znesku 5 mili-jonov din. Za negospodarske investicije bodo v letu 1961 vlozena sredstva v tiste dejavnosti, ki bodo dale najhi-trejSe uspehe ziivljenjsteega stamdarda. Pri item je mi6-Ijena predvsem gradnja stanovamj, solstva, elektrifi-kacije, izboljsanje zdravstvenih zavodov in komunal-nih naprav. Za negospodarske investicije se predviidevajo po posameznih panogah naslednja vlaganja (v 000 din): Stanovanj ska izgradnj a 52,000 Solstvo 14,500 Zdravstvo 13,000 Elektrifikacija 33,900 Komunalne naprave 132,000 Skupaj 245,400 Navedene zneske se bo uporaibilo za naslednja dela: Dokoncati je stiristanovanjski blok v Retici ob Sa-vanji, 9-stanovanjski blok v Ljuibnem, 6- objekte, ki so podrobno nasteti v III. poglavju. b) Znesek za Solstvo 14,500.000 din bo poraitiljen ^ Solo Konjski vrh 10,000.000 din, za Solo Nazari 3.000. 000 din ter za ureditev solslkih prostarov v Rad' mirju v bivSem gasilSkem domu 1,500.000 din. ZdraV' stvo bo udeflezeno s 13,000.000 din in sicer bodo i" sredstva investirana v glavnem v Zdravstveni dom M°' zirje. Za elektrifikacijo Sbltiave, LuC in Dobrovlja J namenjeno 13,500.000 din, za vzdrzevanje elektritineg omrezja na obmoiju obtiine pa 20,400.000 din. c) Komunalna dejavniost bo udelezena s 132,000.099 din. Od tega odpade za nadaljevanje rekonstruk^d ceste Nazarje — Ljubno 60,000.000 din, za gradnjo vZP njatie na GkraSelj v Logarski dolini 30,000.000 din, ureditev brezpraSnega cestistia v Gomjem gradu P 5.000. 000 din. V tem letu je pnedvidena tudi ^ra sodisCa v Mozirju, za kar bo porabljeno po dosedanj predvidevanjih 15,000.000 din. Znesek 13,000.000 din J namenjen za ureditev obrezij na Dreti in Savinji, oS,t Ia sredstva pa za ureditev in vzdrzevanje cest, m stov itd. Kljub vetijim sredstvom v letosnjcm letu Se ne ^ mogoSe reSiti vseh najbolj peretiih problemov s P1® rotija standarda. Zato bo nujno razpolozljiva srCjaStia v letu 1961 uporabiti tako, da bodo tiimprej prispevai k iZboljSanju posameznih dejavnosti. Sredstva skladov se zaradi sprememb v preteid®^ letu ne bodo povetiala. Predvidevamo pa, da bodo v t . letu tudi gospodarske organizacije angazirale riC' sredstev za istanovanjsko izgradnjo, da se bo tako s ^ pen obseg sredstev namenjenih za stanovanjsko gradnjo §e povetial. Koncno bo v tem letu pristopiti k ureditvi oitro.d^ ga igriStia v Mozirju- kar spada v varstveno-vzgM . dejavnost stanovanjske skupnosti. To bo sicer tem l je, ker so rekviziti za i.gristie ze izdelani. Na obmotiju obtiine so Stiri zdravstvene enote in v Zdravstveni dom v Nazarjih, zdravstvena postaja ^ Gomjem gradu in Ljubnem ter ambulanta v Lutiuh; gradnji je zdravstvena postaja v Mozirju. Z dogra vijo zdravstvene postaje y Mozirju bo zadovoljivo Seno vpraSanje zdravstvenih postaj v mozirski ob za kar so investicijska sredstva ze zagotovljena. ^ Zdravstvena sluzba predvideva, da se bo Stiriih amibulantah napravilo 65.000 zdravstvenih 5 ntev, v gtirih zasebnih amibulantah pa 8000 zobozdirav-stvenih storitev, 4000 dispanzepskih pregledov, za zene 2000 pregledov in za otrdke 6000 pregledov. Poleg teh kurativnih im preventivnih storitev ibo zdravstvena sluzba opravljala patronazno sluzbo in opravila vsa ob-vezna im neobvezna cepljenja iproti malezlijivim bolez-n'jm. 'ki jih foo doloiil Svet iza zdravistvo LRS. Poleg navedenega se ibo v letosnjem letu Se na-dalje Sirilo zdiravstveno-prosvetno delo mcd prebival-stvom in vnSilo sistematiine preglede Solskih otrok. Zdravstvena sluzba bo lahko opravila te naCoge v celoti, 6e bo polna zasedba po sistemizaeiji v zdrav-stvenih enotah. Racunamo Se na prihod enega zdrav-ntka in en e medicinske sestre. To bo predvidoma reseno Ze v tem letu ter tako zagotovljeno delo im uspehi na Dodroiju zdiravsitva. DRUGIDEL RAZVOJ PO PANOGAH VI. poglavje IN1DUSTRIJA Za. telcoie leto 1961 se predvideva v fiziinem ob-egu industrijske proizvodnje v inekaterih proizvodih Povecanje, v drugiih pa stagnacija napram) letu 1980. o nam prikazuje proizvodnja nekaterih majvaznejSih Proizvodov po dosedanjih predvidevamjih n apram le- ^TOriina industrija: 1960 1961 ^elilna zemlja (bentoniti) 800 ton 900 ton suhe barve 1.790 ton 1.500 ton s°di embalatni 10.500 hl 10.000 hl Usluge — — ^esna industrija: ^agan les bukov 1.200 ms 1.000 m3 ^aSan les iglavcev 26.975 m3 27.000 m3 ^stali tagan les 120.000 m3 120.000 m3 zaboji 6.500 m3 8.000 m3 stavibno mizarstvo 832 m3 1.750 m3 ladijski pod 3.000 m3 3.000 m* °brat sKonus« Sp. Reiica: sPodnje usnje 215 ton 220 ton 'S- Usnje tezke kategorije 21.000 ton m2 25.000 m2 hsnje drobnice 10.000 m3 10 030 m2 CePljcn0 usnje 2.500 m2 7.COO m2 za pod logo °d drobnice 7.560 m2 8.000 m* tehni^o usnje 20 ton i 20 ton beiilnomi^a. industrija Mozirje proizvaja suhe 'Parve, Kasi;arei fem^0 ombalazne sode. Lc-ta ima povsem naV-irave, s kaiterimi ni raSunati na b i sit vano izdeiatj Je Pro^vodnje v pravem smislu. Zato je nujmo razvoi Za ci->rait studijo, ki bi nakaizala perspektivni bili nair OZ‘rofn na usmeritev na tiste proizvode, ki bi se b0 i-cn^bdnejSi. IstoCasno pa obstoja moznost, da kljuiii C^li^na ibdustrija Mozirje ze v lem leitu pri-kot samostojna obradunska enota Cimkarni Celje. Zato radumamo, da bomo v prLhodnjem letu za-belezili znatnejSi vzpoo proizvodnje. Investieijska sred-stva ima v tem letu zagotovljena v 'znesleu 3,000.000 din za vadrzevanje. Lesna industrija Nazarje preusmerja proizvodinjo V izdelovanje tipiziranega pohiStva. V teku je neikomistrulk cija zabojarne. V to rekonstrukcijo bo v letoSnjem letu vlozil kolektiv iz lastnih sredstev 60,000.000 din. Po zakljudku teh dei pa bo zaSel z obnovo zagarskega ob-rata, ki je prav talko ze zastarel. Obrat »Komus« v Sp. Recici je samostojna obratna obraSunska enota tovarme usnja »Konus« v Sloveniskih Konjlcah. Dasiravno je tudi ta obrat zastarel ni lacunati v tem letu na rekonstrukcijo ali raaSiritev, ker je tovarna v Slovenskih Konjlcah prav tako v relkomstruk ciji. Investi-cijslka sredstva ima v tem letu na razpola-go v viSinl samo 5,000.000 din za vzdrzevanje. Kot ze omenjeno kliiejo vsi induistrijski obrati na obmoCju cbcine po rekonstmkciji, kolikor ne bo mo-gofce v bliznji ali daljSi bododmoslti graditi na tuJkaj-Snjem abmoiju kakrlSnihkoli indulstrijskih ali dbrlinih obratov za zaposlitev odviSne delovne sile. Iz prikaiza druzbenega bruto proizvoda je razvid-no, da je le-ta v padcu napram letu 1960, ker so, kot te omenjieno, obrati zastareli in deloma v rekonstrukciji. Zaradi postopne rekonstmkcije LIN Naizarje in even-tuelno kasneje tudi ostalih dveh obratov raiunamo, da bomo v naslednjih letih petletnega obdobja kljub te-mu dosegli indeks poviSamja dolocem v pcrspektivnem programu 1960-1965. Za razvoj industrije bo v letu 1961 porabljeno: din Lesna industrija Nazarje 60,000.000 Obrat »Konus« Sp. ReSica 5,000.000 KemiCna industrija Mozirje 3,000.000 VII. poglavje KMETIJSTVO Naort za razvoj kmetijiske proizvodnije v letu 1961 predvideva njen nadaljnji porast za 7,4%. VeCji delet tega poveianja gre na racun organizirane kmetij-ske proizvodnje v sodelovanju med kmetem in zadrugo ter na rai6un poveianja obdelovalnih povrSin druzibe-noga sektorja na 66 %, ki bi se jih priddbilo z izalou-pom in naikupom. Poljedelstvo Moian poudarek v proizvodnem nairtu za leto 1961 je na proizvodnem sodelovanju med kmetom in zadrugo. V tekocem letu zajema plan kooperacijiske proiz-vodnje 28,8 % vseh obdelovalnih povrSin ter je za 33 % veiji od plana kooperacije za leto 1959-1960 in za 9 % veiji od realizacije 1959-1960. Primerjava plana kooperacijske poljedelske proizvodnje za leto 1960/61 z realizacijo plana 1959/60 po po-sameznih kulturah je naslednja: plan 1960/61 realizacija v ha 1959/60 % pSenica 50 93 53 knmina zita 200 218 91 krompir 150 124 121 hmelj 40 39 102 krmna pesa 80 83 96 detelja 200 174 115 travniki 900 759 118 ribez 5 2 250 skupaj 1.625 1.492 109 V naslednji razpredelnici pa je prikazana primer-Java plana kooperacijske proizvodnje za leto 1960/61 s plamom 1959/60. plan 1960/61 plan 1959/60 % psenica 50 70 71 krmna 4ita 200 98 204 krompir 150 120 125 hmelj 40 50 80 krmna pesa 80 18 445 detelja 200 98 204 travniki 900 760 118 ritoez 5 4 125. skupaj 1.625 1.218 133 Ob nezmanjia.nih naporih Kmetij&lce zadruge in proizvodnih okolisev ter ob tako ugodni realizaciji plana 1959/60 (122,5 %) je letosnji plan objelktivno po-stavljen. Za naISe zivmarejsiko abmoCje so posebno vazne plainske postavike za povnsine, ki nam dajejo zivinsko krmo. Lanski plan travnikov v kooperaciji (760 ha), ki je bll 100 % realiziran, je letos poveian na 990 ha. ICmetijska zadiruga se bo morala skupno s proizvodni-mi okoliSi intenzivno potmditi za realizacijo te po-stavke, ker se bo to najhitreje odrazilo v poveianem odkupu in ikvaliteti zivine. Plan za leto 1960/61 predvideva se akupnih zitnih posevkov na vseh sektorjih 1,410 ha is tem, da predvideva irahlo zmanjSanje kruSnih in poveCanje knnnih zit. Pnmenjava planlranih hektarskih donosov pri zitih za leto 1961 z dosezenimi donas i v letih 1958, 1959 in 1960 pa je Itakale: 1958 q/ha 1959 q/ha 1960 q/ha 1961 q/ha Psenica 11,5 14 15 16,1 Rz 11 12 13 14 Jedmen 11,2 12,4 15 16,8 Sorzica 11 13 14 14 Oves 9,9 10,4 13 13,5 Koruiza 22 23 22 26 Z a radi doseganja viSjih hektarskih donosov predvideva plan cim SirSe uporabe dolofienih rajoniranih vrat semen a in sicer pri pSenici sonte Hellkom in na zelo siromaSnih zemljah Verna, pri jeimenu sorte peragis melior, pri ovsu sorte flemingstreue in kleinwal-leben, pri hibridni koruzi pa razne wisconsine in pionir. Pri industrijskih rastlinah predvideva plan za leto 1960/61 pridelovanje hmelja na 51 ha starih hmeljisfi tako kot v preteklem letu, drzavno posestvo pa bo po-vedalo svoja hmeljisCa z desetimi hektari novih na-sadov. Planirani pridelek hmelja na en ha v primerjavi z dosezenimi donosi v zadnjih treh letih je takle: 1958 1959 1960 1961 q/ha q/ha q/ha q/ha Hmelj — stari 11,6 13,1 15 16,1 Hmelj — novi 2,6 KrompiriSCa bodo v letu 1961 predvidoma obsegala 518 ha (za 1,1 % vefi kot leta 1960). Forsiralo naj bi se sorte cvetnik in bintje za Ijudsko prehrano ter merkur in veran za zivalske krme. Primerjava hektarskoga pridelka krompirja v zadnjih 3 letih s planom za leto 1961 je naslednja: 1958 1959 1960 1961 q/ha q/ha q/ha q/ha Kirompir 164,4 119 170 1 65 Poseben poudarek daje plan pridelovanju fcrmnih rastlin s tem, da raduna s povefianjem deteljiSi za 24 ha ali za 5 %, pitnika za 24 ha ali 100 % ter knnnQ pese za 8 %. Pregled donosov knnnih rastlin v zadnjih letih v primerjavi s planom za leto 1960/61 pa kaze naslednjo sliko: 1958 q/ha 1959 q/ha 1960 q/ha 1961 q/ha Crna detelja 50 52 55 60 Lucerna 52,5 55,5 59 62 Travnate deteljne meSanioe 40,9 50,5 54 58 Krmna pesa 330 318 335 335 Tako povecanje povrSin pod krmnimi rastlinami, kakor tu-di stalno izboljsevanje pridelkov, je povsem v skladu z naravnimi pogoji za hitrejSi raizvoj zivino-reje. i Zivinorcja 2e plan rastlinske proizvodnje in se posebej pia11 krmnih rastlin poudarja specificen polozaj oziroma vaznost zivinoreje na obmocju nase obcine. Odlkup klavnega goveda in svinj v 'zadnjih letih kaize skokovit vzpon zivinoreje pri nas. V primerjavi s planom od-kupa v letu 1961 je slika takale: 1958 1959 1960 1961 ton ton ton ton Odkupljeno govedo 229 310 377 418 Odfcupljene svinje 27 196 174 200 Dosezeni rezultati so bili plod naprednej&ih oblik kmetijske proizvodnje z osnove v proizvodnem sodelo-vanju med ikmetom in zadrugo. Visoko postavljen plaa zivalske proizvodnje bo mozno doseSi le ob sta Inora negovanju in sirjenju vseh oblik proizvodnega sodelO' vanja v poljedelstvu in 2ivinoreji. V okviru pogodbenega pitanja bo morala kmetijska zadruga in proizvodni okoliSi enako kot pr.i govedu tudi pri prasiCih teziti za tem, da se v kompleksni kO' operaciji posamezni rejci speeiaJizirajo in pitajo vei)e Stevilo govedi ali prasiiiev. Taki kooperanti moraj° biti osnova, ki naj zagotovi izvedbo plana. Razmah pogodbene vzreje zivine od leta 1958 dalje v primerjavi s planom za leto 1961 je takle: Sklenjenih pogodb Plan 1958 1959 1960 1961 Govedo 50 474 917 950 Svinje 84 1.241 1.472 2.000 Nadaljnje razvijanje pogodbene vzreje nam bo v bodofie zagotx>vilo doseganje plaamkih nalog. Kratek pragled plana odkupa govedi in svinj za leto 1901 v primerjavi z odkopom v letih 1960 in 1959 bi ponazorjem z indeksi iagledal takole: kom. ton Indeks Govedo — - odkup 1959 498 310 82 1960 677 377 100 1961 950 418 111 Svtnje — odkup 1959 1882 196 113 1960 1773 174 100 1961 2000 200 115 Plan zivalske proLzvodnje za leto 1961 je v primerjavi z realizacijo v letu 1960 pri govedoreji za 11 %, pri svinjereji pa za 15 % ve-iji. Glede usmerjanja rejcev 80veje iivine je poudarek na znatnem povedanju 5te-vila in na tezi odkupljenih govedi ka tegori je ,baby beet v starosti od 6 do 12 mesecev in v tezi nad 550 kg. Za te kategorlje so zagdtovljene v letu 1961 minimalne za-Scitn-e oene in premije. V svinjereji bo morala zadruga zagotoviti izpolni-tev plana v pogodbeni proizvodnj; mesnatih praSicev in bekonov v tezi od 80 do 125 kg, oziroma od 80 do 95 kg, kor so za te kategoriije zagotovljene minimalne zaacitne cene in premije za leto 1961. Posebno vazna naloga kmetijske zadruge bo po-speSiti preusmeritev svinjereje na bekonsike pasme (svedska, holandsika). Specializacija rejcev pa je prav-tako ruujna kot v govedoreji. Sadjarstvo Ohnova sadjarstva na privatnem sektorju ni prod-videna. Zato so sadovnjaki vkljuCeni v travniske povr-“'ne. V obstoje&ih rednih sadovnjakih pa mora kme-wj&ka zadruga zagotoviti za travniSiko kooperacijo po-trebna umetna gnojila. Plan nadalje pretivideva poveCanje nasadov 6rnega f^beza od 2 ha na 5 ha. Pri formiranju novih nasadov oo stremeti za tem, da bi se izogibali razdrobljenosti po obrnoCju obfrinc, kar bi to otozkodalo strokovno kon-Jfolo nad nasadi. Kmetijska zadruga je dolzna, da v ^ooperaciji zagotovi priznane sadilke crnega ribeza ti-sbh sort, ki jih zahteva domade in tuje trziSie. nadalje strokovne obdelave, rigolanje in dkropljenje nasadov er umetna gnoijila. 23.850 bruto m3 lesne maise iglavcev in 11.150 bruto m3 lesne mase listavoev Skupaj 35.000 bruto m3 lesne mase iglavcev in 11-stavcev. i \ Predvidena secnja iglavcev zajema okrog 82 % pri-rastka, seCnja listavcev pa 120 % prirastka. Vecja sefi-nja listavcev se utemeljuje z obiljem zrelih bukovih sestojev v druzbcnih goadovih in z ukrepi proti zaibu-kovljenju. Predvideno je, da bo GG vplaCalo od posekanega lesa na obmoSju obiine Mozirje 47,578.128 din gozdne takse ali cene lesa na panju. Od tega gre v okrajni gozdni sklad 45 %, kar znese 21,410.182 din, 55 % to je 26,168.000 din pa ostane podjetju za reprodukcijo gozdov. Del gozdne takise, ki ostane podjetju za reprodukcijo, bo GG Nazarje uporabilo v tele namene: Skupni Cena/ha stroSki v din 1. Pogoadovanje s sadikami 1 ha 210.000 210.000 2. Spopokiitve s sadikami 14 ha 210.000 2,940.000 3. Priprava tal 28 ha 20.000 560.000 4. Podseitev 5 ha 56.000 280.000 5. Melioratij a grmisd 29 ha 35.000 1,015.000 6. Podsadnja s pikirartkami 14 ha 120.000 1,680.000 7. Obzetev 237 ha 23.000 5,451.000 8. Odkrivanje setev 2 ha 6.000 12.000 9. CiSdenje gotide 143 ha 30.000 4,290.000 10. Prvo reddenje 1 ha 30.000 20.000 11. Gozdarske steze 700.000 12. Vartstvo gozdov 1,000.000 13. Urejanje gozdov 1,000.000 14. Odkazovanje 1,000.000 15. Zemljairina 6,000.000 Skupaj 26,168.000 Razen tega prispeva OLO Celje iz okrajnega gozd-nega sklada: Investiclje V privatnem sektorju kmetijstva se bo v letu 1961 °zilo 25,000.000 din sredstev za investiclje, ki bodo v 8 av,nem uporabljene za kmetijsko mehanizacijo. Kmetijsko gospodarstvo Mozirje pa bo po planu sr h ° uporabilo 23,000.000 dinarjev investicijskih sutu .ev in s*cer 23 razSiritev hlevov, gradnjo hmeljsike silnice in raziSlritev hmeljskih nasadov. VIII. poglavje GOZDARSTVO 1. Gradnja ceste MarciSe—Sedelce 9,435.000 2. Pla6evanje amittet ceste Marciae—Rastke 4,600.000 3. Nadaljevanje dei na cesti db KanolSCici 2,672.000 Poleg tega predvideva GG Nazarje naslednje li-nansiranje iz lastnih sredstev: 1. Za gradnjo ceste Mardise—Sedelce 7,000.000 2. Iz zveznega posojila za cesto ab Kanolsdici 9,028.000 3. Za dvig idruzbenega standarda je GG Nazarje predvidelo za dograditev stanovanjiskega bloka v Nazarjah 8,000.000 Druzbcnl scktor Sozdovih sploSnega Ijudskega premozenja na ob-v Ju °b6ine, s katerimi gospodari GG Nazarje se bo etu 1961 posekalo: B. Zasebni sektor: Po druzbenem plarm OLO Celje se bodo pa ob-mofiju obdine Mozirje v letu 1961 posekale v zasebnih gozdovih naslednje kolitine lesa: 71.500 bruto m3 lesne mase iglavcev in 6.000 bruto m3 lesne maise listavcev 77.500 bruto m3 lesne mase iglavcev in listavcev Predvidena seinja iglavcev zajema priiblizno 82 % prirastka, se6.nja listavcev pa 92 %. Doloieni obseg seSnje stojefiega lesa za leto 1961 je v zasebnih gozdo-vih veiji od take secnje v letu 1960 za 2,1 % pri iglav-cih in za 20 % pri listavcih. Povecanje secmje v letu 1961 predstavlja rezultat nadaljnjega urejanja .gozdov v letu 1961 in ukrepe proti zabukovljenju. Predvideva se, da bodo znasala vplacila v gozdni Sklad od lesa, namenjena za blagovno proizvodnjo, po-sekanega v zasebnih gozdovih priblizno 120,000.000 din. Iz sredstev gozdnega sklada ima Zg. Savinjska kmetijska zadruga Mozirje na razpolago 28,587.000 din za gojitev gozdov in 14,000.000 din za vzdrzevanje gozd-nih komunlikacij, skupaj torej 42,587.000 din. Ta sred-stva bodo porabljena takole: * 1 2 Enota mere Stroski ha na 1 ha Skupni stroski v dinarjih l.Pogozdovanje s sadikami 6 176.000 1,050.000 2. Spopolnitve 2 176.000 352.000 3. Melioracije grmiS6 I. 111 26.800 2,980.000 4. Melioracije grmiSi II. 23 32.000 735.000 5. Obzetev mladja 206 16.000 3,300.000 6. CiScenje go56e 7. Gozdne steze 8. Varstvo gozdov 9. Urejanje gozdov 10. Odkazovanje 20 26.000 520.000 500.000 250.000 2,500.000 16,400.000 Skupni stroski gojitve gozdov 28,587.000 11. Stroski vzdrzevanja gozdnih komunikacij 14,000.000 Skupaj: 42,587.000 StroSki za vzdrzevanje gozdnih komunikacij v znesku 14,000.000 din se bodo predvidoma uporabili takole: 1. StroSki vzdrievanja gozdnih komunikacij 10,000.000 2. Novogradnja gozdne ceste Smartno—Devce 4,000.000 gozdov, vodenja gospodarske evidence za potrjene gozdnoHgospodarske nadrte, vzdrzevanja gozdnih ko-munitkacij ter oskrbe lesne industrije in ostalih potroS-nikov z lesno surovino, predvsem s sortimenti iglavcev. 2. Urejanje zasebnih gozdov, proizvodnjo sadik v gozdnih drevesnicah, ki so laist Gozdarako poslovne zveze in gradnjo komunikacij v zasebnih gozdovih pre-vzema od bivSe GKPZ Mozirje Gozdno gosipodarstvo Nazarje, ki bo sklenila z Zgomjesavinjsko kmctijsko zadrugo ustrezne pogodibe za izvrSevanje omenjenih dejavnosti. N.edovrscne gozdnoigospodarsike nacrte iz* vrSi GG Celje. 3. Obnovo, nego in varstvo gozdov ter vzdrzevanje gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih vrSi ikmetij-ska zaidruga, ako je usposobljena za tako dejavnost, sicer jo prevzame GG Nazarje. 4. Kmetijska zadruga je nosilec dmzbenih obvez* nosti v zasebnih gozdovih in odigovorna za realizacijo oddaje kljudnih sortimentov Lesni. industriji in ostalim potroSnikom po doloSilih druzbeneiga plana gozdarstva za okraj Celje. 5. Les na panju lahiko odfkupujeta od zasebnih gozdnih posestnikov kmetijska zadruga in GG. Gozdno gospcdarstvo je Obvezano prevzeti za odkupljeni les tudi ustrezne druzbene obveznosti to je proizvodnjo in oddajo klju&nih sortimentov iglavcev. 6. Gozdne komunikacije v zasebnih gozdovih vzdr-zuje kmetijska zadruga na podlagi katastra gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih iz leta 1959. Med te komunikacije se stejejo tudi one gozdne poti, ki so bile od leta 1954 dalje zgrajene v zasebnih gozdovih i|Z sredstev gozdarstva. 7. Da bi se zagotovilo izvajanje druzbenih obveznosti gozdarstva po kmetijski zadrugi in gozdnem go-spodarstvu, mora vsaka od teh predloziti upravi za gozdarstvo mesecno poroCilo o realizaciji obveznosti na naCin, kot ga predpise dkrajna uprava. 8. Za zagotovitev 6im intenzivnejSe gozdne proizvodnjo v vseh gozdovih je treba, da gozdno gospo'dar-stvo, kmetijska zadruga in kmetijsko gospodarstvo iz-vrSujejo predpise uredfoe o se6njah gozdnega drevja ter pravitoika o gozdnem redu. Dalje je potrebno doloCiti normative o minimiLnem racionalnem rzkoriscanju sto-jece lesne mase. Pri iglavcih mora znasati odstotek iz-koriSdanja 86 %, pri listavcih pa 88 %. Za leto 1961 s® doloCa, da kalo, nadmera in pobltnina pri izkoriSfianju iglavcev ne smejo biti ve£ja od 8 %, pri listavcih Pa najvei 10 %• IX. poglavje 14,000.000 Nadalje je prodyidena dograditev gozdne poti Mozirje—Brezje, katero bo KZ dovrSila iz amortizacij. C. Organizacija gozdne proizvodnje Zaradi likvidacije GKPZ Mozirje je treba posvetiti posebno skrb organizaciji gozdarske sluzbe v zaisebnih gozdovih. V skladu s sklepom OLO Celje o organizaciji te sluzbe z dne 20. 12. 1960 naj se organizira gozdna proizvodnija v zasebnih gozdovih po naslednjih nacelih: 1. Nosilec druzbenih obveznosti gozdarstva v zasebnih gozdovih postane kmetijska zadmga, ki je usposobljena za prevzem in izvrSevanje teh obveznosti. O tem, kdaj je kmetijiska zadruga usposobljena za prevzem m izvrSevanje druzbenih obveznosti iz gozdarstva v zasebnih gozdovih, doloda Svet za gozdarstvo OLO Celje. Druzbene obveznosti gozdarstva v zasebnih gozdovih sestoj-e iz dejavnosti obnove, gojenja in vanstva TRGOVINA Vzponedno s pove£anjem proizvodnje bo hkrati po* rasla tudi blagovna izmenjava talko, da raiunamo s po-rastom v trgovini za 12,3 % napram letu 1960. Da bo trgovd-na izvrslla svojo nalogo bo potrebno: 1. Izpopolniti opremo v trgovmah in razSiriti trgo-vsko mrezo predvsem s tistimi predmeti, ki so vse d° danes povzrodali odliv sredstev iz obmoCja obtine-Nujna je potretoa po ustanovitvi trgovine s tehnidnim materialom. Z namenom iaboljSanja trgovskih lokalov se je prioelo v Nazarjih z gradnij-o trgovskega paviljonn-V ta namen je doloieno v tem letu 19,000.000 din, zne-sek 1,500.000 din pa bodo dala trgovska podjetja za izpopolnitev opreme. 2. Izbiro blaga v trgovini bo izpopolniti. Nujno b° izboljsati z alogo raznega blaga za gospodinjstvo in obrt. Zlasti ‘bo potrebno skrbeti za primerno zalozenos trgovin v turistiCni sezoni. 3. Svet za gospodarstvo in potrosni&ki sveti bodo irl0rali §e dalje posvetiti skrb ugotavljaniju in odstra-n“Vi pomanjklj ivosti v trgovini. Za pozivitev potros-niskih svetov bodo morale skrbeti stanovanjske skuip-n®®ti in krajevni odbori v onih krajih kjer stanovanj-SJte skupnosti niso ustanovljene. 4. Kmetiijsika zadruga bo morala se v vecji meri ^knboti za nemoten odkup ikmetijskih pridelkov. Pove-at> bo treba skrb za sklepanje pogoclb pitane zivine a kooperacije, ki naj doloiajo tudi primemo kvaliteto. . udi pasredovanje kmetijskih trznih viskov v potro-na srediisca na najekon omidn e j s i nadin naj bo n aloga trgovine. 5- Vprasanju strokovnega kadra v trgovini bo &e aualje posveCati vso skrb. Poleg vkljuCevanja vajen-^ naj se izabrazuje se nadalje tisti kader v trgovini, * se nima potrabnih kvalifikacij. V ta namen naj se "‘ngaiirajo sredstva skladov za kadre. 6. PoveCanje neposrednih nabav trgovine na drob-. 0 Pri proizrvajalcih ibi stimuliralo tudi razsiritev ra-ua,tnega sistema. v Prouiiti bo v tem letu tudi vprasanje zdruzit-°k>stoje6ih trgovskih podjetij. Pozitivna stran zdm-; ^ania bo vsekakor ta, da bodo ve5ja trgovska pod-trJa /aze formirala investicijske siklade za izboljsanje sovine in m-orda celo nastopale kot investitor. g0 8- Stremeti bo za modernizacijo maloprodajne tr-n. tne s podal j Sevan j em oibratovalnega 5asa in uvaja-sezonskih prodajaln. V meijah moznosti bo nujno pT/^^Jiati in stremeti za ustanovitvijo soidobne sEimo-io i^ne trgovine, kar bo mogoie dosefii z dograditvi-tfgovskega paviljona v Nazarjah. 2q r8' V letu 1961 bo vlozeno v trgovinsko dejavnost ’ V“-W0 din investitijslkih sredstev in sicer: i i i din ^radnja trgov&kega paviljona v Nazarjah 19,000.000 ^ 'zpopolnitev iokalov 1,500.000 X. poglavje Cavi poveCale za 12 sbb. Predvideva se razsiritev wee-kend naselij v Mozirju in Gomjem gradu. Za dvig strokovnih kadrov bo Se nadalje skrbela "obiina s sti-pendiranjem prinnemega Stevila zainteresirane mla-dine v gostinskih Solah in z vkljucevanjem vajencev. Gostinska zbornica naj bi v tem letu organizirala teCaj za gastinske delavce. Postibna k omisi j a pa bo pregledalia vse Lokale, kako so le-ti pripravljeni za se-zono. Zunanjost nasih krajev bo nujno olepsati, s ci-mer bomo napravili naiSe kraje tujcem privlaCnejSe. Na ta naCin bomo tudi propagirali 1 epoto naSih krajev, Omeniti je tudi zacetdk gradnje zifinice na OkreSelj, ki bo za razvoj tur.izma v Logaraki dolini in v obCini Mozirje sploh, velikega pom ena. Da bo zaigotovljen takSen razvoj turizma v ObCini, ki je glede na njene naravne prtlike mogoC, bodo po-trebni naslednji ukrepi: 1. Turisticna drustva naj ob sodelovamju TuristiCne zveze v Celju razvijajo primerno propagando za obisk tukajsnjih krajev. To bo storila tudi obCina. 2. Stremeti ja za izlboljSanjem oddaje turistiCnih sob, da bodo le-te izkorisfene za dalj&o doibo in s tem dosezeno veCje Stevilo nocitev. 3. Avtobuisni promet Celje bo sknbel za dobro pro-metno zvezio z Logarsko dolino in ostalimi kraji v Casu sezone. 4. Gostinski obrati morajo skrbeti za kvalitetne usluge in stabilnost cen. 5. Svet za turizem in gostinstvo bo ab sodelovanju s turistiCnimi drustvi sta Ino spremljal dogajanja na podroCju turizma in aproti odstranjeval vse negativne pojave. 6. Stremeti je za izpopolnitvijo nagrajevanja po ucinku, katerega rezultat bo veCja zainteresiranost .gostinskih delavcev za izboijSanje postrezlbe. TakSen sistem pa mora zagotoviti praviCne nagra-de za dosezene uspehe in potrebna sredstva za sklade podjetij. V gostinstvu se namerava v letu 1961 vloziti za izboijSanje Iokalov 1,000.000 din, 9,000.000 din pa za razvoj turizma in sredstev izven obCine. GOSTINSTVO IN TURIZEM XI. poglavje v pnt., e*u 1961 priCakujemo, da se bo poviSal promet predvBem v penzionskih storitvah, vecanju tu-cest n®Sa prometa in nadaljevanju rekonstmkcije tev , va7-arje—Ljulbno. Omeniti je tudi veCanje noCi-turistjx Pa se nainaiSa v glavnem na privatne lastniike letu iod1*1 s°b- RaCunamo, da se bo Stevilo noCnin v ia6l Se poveCalo. ■n kas‘>rire<^no z r°konstrukcijo ceste Nazarje—Ljubno fizma Lagarska doli na je raeunati na razvoj tu-f0ib0’ . bo brez dvoma poveCal dohodek obtine. Za-ib i^^ino dbstojeCe kapacitete v gostinstvu dopolniti '°ge. ,k.3sati> da bodo sposobne prevzoti in vrSiti na-bitev 7‘ i‘h narekuje razvoj turizma. Velika p.ido-a razvoj turizma v Logarski dolini bo malo V 'leku i l)r®rniC|t, 'ki bo predvidoma vzpostavljen ze brirebif. ^0^nljega l0ta- ObCina namerava v tam lertu ,loveriii1 ^istiCni teden, ki naj bi v merilu celotne .‘sticiv p°Pulairiziral Zgonnjo Savinjisko dolino kat sWCtta Pre(leb pri tem bodo sodelovala vsa turi-ustva. PrenoCitvene kapacitete se bodo v Sol- OBRT Obrtna dejavnost se bo predvidoma v tekoCem letu poveCala za 18,4 % n apram letu 1960. Porast pro-izvodnje je predviden v veCini obrtnih obratov, pred-vsem pa pri Remontu Gomji grad in Ljubno ter Stroj-ni mizarsk; delavnici BoCna. To bo dosegljivo s tem, da bo obCina dala v glavnem vsa gradbena dei a v iz-vrSitev remontnim podjetjem Goto j i grad in Ljubno. S tem se bo zmanj6al tudi odliv denarnih sredstev iz obmoija obtine. RazSiritev se predvideva tudi pri »E1-kroju« Miazirje in sicer s tem, da bo nabavil Se 4 Si-valne stroje v vrednoBti 1,000.000 din. Sredstva v ta namen so bila sicer dana ze koncem leta 1960, angaizirana pa bodo v letu 1961. V Mozirju se predvideva zaCetek gradnje pekame. Za naCrte in zaCetna dela je dodoCeno v tem letu 1,000.000 din, kot investitor pa bo verjetno po dosedanjih predvidevanjih sodeloval »Velezitar« Celje. Gradnja pekame je nujna, ker je dosedanja ze dotrajana, vzporedno s tem pa ra-slejo tudi potrebe. V dogLednem Casu bo popolnoma dotrajana tudi pekama v ReCici ob Savinji in se zato predvideva, da bo nova pekama v Mozirju oskrbovala s kruhom abmocje Mozirje, Nazarje, Redico in bliznjo okoiico teh krajev. Z rekonstuukoijo ceste Mozirje— Logarska dblina se -bo povedal turizem in s tem tudi povedanje potreb po kruhu. Krepko se cuti pomanjkanje raznih usluznosltnih obnti kot mehanicne. elektroinStalateriske, kLeparske in podabno. Potreba je tem vecja, ker se bo nadaljevalo z rekonstrulkdijo ceste Nazarje—Ljiulbno, dogradilo ben-cinslko crpalko v Nazarjih in stalno vedalo Stevilo mo-tomih vozil. Predvidevamo, da bo pristopila k uistanovitva me-hanidne delavnice ze v tem letu novo uistanovljena Zgomjesavinjsika kmetijska zadruga Mozirje, kar je naceloma ze dogovorjeno z obcinskim Ijudskim odborom V Mozirju se predvideva ustanovitev Siviljske delavnice v oikvim Stanovanjiske skupnosti Mozirje. S tem bo resenio vprasanje tovrstne dbrti v Mozirju, poleg tega pa bodo podani pogoji za zaposlitev odvisne zenske delovne sile. Komunalno podjetje Ljubno predvideva v tem letu preureditev in premestitev apekarne v Radmirju. Premestitev je pnedvidena iz privatnega zemljisca na zemiljisde SLP, ker je tam po ugotovitvah kvalitetno boljsa zemlja za izdelovanje opeke. V privatni obrti se predvideva porast proizvodnje zaradi ustanovitve nekaterih novoustanovlj enih usluz-nostnih obrti. Na splosno se tudi na obmodju obdi ne Mozirje kakor povsod drugod obduti pomanjkaonje usiuzmostne Obrti. S primerno odmero druzibenih dajatev in ostalimi ukrepi bo treba skrbeti, da bo ostala usluznostna obrt na obmodju obdine vsaj na dosedanji viSini. a) obrtna podjetja in delavnice 4 % b) gostiinska podjetja in gostisda 4 % c) kmetijska zadruea 1 % c) kmetijsko gospodarstvo in ekonomije 2,5 % Komunalna podjetja so pladevanja dbresti opro" sdena. GospodarSkim organizacijam, ki bodo pladevala druibene obveznoisti v pavsalnem znesku, se obresti do Icdijo v skupnem pavsalnem znesku. XV. poglavje DOPOLN1LNI PRORACUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Dopolnilni proradunski prispevek za leto 1961 b° predpisan s posebnim odlokom. XVI. poglavje a) Obcinski invcsticijski s k 1 a d 1. Od prispevka od dohodka, ki ga v letu 1901 P*a' dujejo gospodarske organizacije in ki pripada investi' cijskim skladom Obdin, okrajev in Ijudskih repubbfj se po odbitku deleza LRS steka v obdinsiki investicU ski sklad 55 %. Od prispevka od dohodka ikmetijsk^ zadruge, ki ga zveza odstopi v njihov ali obcinski in' vesticijski sklad, gre 25 % v obcinski investicijski skla in se prvenstveno koristi za investicije v kmetijstvu. TRETJI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XII. poglavje AMORTIZACIJA ■ Vse gospodarske organizacije morajo pladevati pol-ni znesek amortizacije z naslednjimi izjemami: Elektrarna Soldava, kino »Jellka« Nazarje, kino »Raduha« Ljubno in kino »Dom« Gornji grad placujejo amortizacijo samo v visini 20 % od predpisane polne amortizacije. Svet za druzbeni plan in finance se pooblasca, da lahko v kritidnih primerih posameznim podjetjem amortizacijo tudi zniza ali opros-ti. Dohodki tega sklada so: v 000 din 1. Prispevek podjetij in KZ 2. Del pavsala, ki pripada invest. skladu 3. Del takse na hibridne trte po odbitku OLO 4. Del takse na proizvodna sredstva po odbitku OLO * 2 Skupaj 845.99® 2. V letu 1961 bodo po predpisih uporablj iva sT0^ stva obcinskega invesMcijskega sklada v zmesiku milijonov din in bodo uporablj ena kot sledi: 5,49® 2,500 5,066 833,6°° din XIII. poglavje ZEMLJARINA V letu 1961 plaia Kmetijsko gospodarstvo, kmetijska zadruga in vse ostale organizacije zemljarino v pol nem znesku v obiinski proradun. XIV. poglavje OBRESTNA MERA OD SKLADA OSNOVNIH IN OBRATNIH SREDSTEV Obrtna, gostinska, turistidna podjetja in delavnice, gostisda ter kmetijska zadruga bodo v letu 1961 pladevala od sklada osnovnih in obratnih sredstev nasled-nje obresti: 25 % za obratna sredstva 5,000.000 za kmetijstvo 5,000.000 za trgovino 9,000.000 obrt 1,000.000 skupaj 20,000.000 1. Sredstva namenjena za investicije bodo d0 , uporabljena tudi za udelezbo pri posojilih iz rePv lidkega in okrajnega investicijskega sklada. . ^ 4. Svet za finance in druzbeni plan se pooblastL^ gornje zneske spremeni, ce bi se naknadno P°*ca^o' da bi v posameznih panogah ostala sredstva nel,jco' ris&ena, odnosnv bi jih v drugih panogah primani valo. b) Obcinski cestni sklad Za popravilo in vzdrzevanje obcinskih cest bodo v letu 1961 na razpolago sredstva obcinskega cestnega stiada v visini 7,994.000 din, ki bodo ustvarjena iz na- ^ednjih virov: din 1. 30 % taikse na yiprezna vozila 780.000 2. dotacija iz proradunov 6,000.000 3. sal do iz leta 1960 — deiblokiran dei 800.000 4. dename kazni promebnih prekrSkov 190,000 5. sal do iz leta 1960 1,000.000 6. manj 80 % hlokacija leta 1961 776.000 PlaCevanja vseh obvezinost'i do druizbene sku.pnosti pa se oprostijo: Kino »Jelka« Nazarje, kino »Raduha« Lj-ubno, ki-no »Dom« Gomji grad in Eeleiktrama Sol6ava. Znesekp avSala bo doloien za vsako posamezn-o go-spodarslko organizacijo ob priliki sklenitve pogodbe. CETRTIDEL DEXARNA SREDSTVA OBClNE IX XJIHOVA TEMELJXA RAZDELITEV XIX. poglavje Skupaj 7,994.000 , Iz prikaza je razvidno, da se 80 % blokacije do-“odikov odSteje od zgoraj navederah postavk. , Od tega zneska bo Sio 3,000.000 din za ureditev °rezpra6nega cestisia v Gornjem gradu. c) Obcinski stanovanjski sklad V sklad za zidanje stanovanjskih hiS se bodo zbi-sredstva po zveznih predpisih in sicer: gospodarske organizacije din 15,000.000 kmetij&ke organizaciije 3,500.000 drzavne usta nove 7,000.000 ostali obvezniki 3,000.000 dei amortizacije druzbene 1 asinine 1,000.000 hiSnine 7,500.000 najemnine poslovnih prostorov 2,000.000 obresti od posojil v koristienju 500.000 bbresti od pxisojil v odpladilu 1,200.000 bstaili dohodki 500.000 skupaj 41,200.000 ^ ■ v - horiv>ri znesku je ze upostevan 25 % odvod do-c*kov v republiSki stanovanjski sklad. XVII. poglavje OBClNSKA doklada proracunska sredstva V letu 1961 bodo znasala pnoraeunsika sredstva po njihovi temeljni ralzdelitvi za obCino Mozirje 204,100.000 din. Sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: I. Deljiivi dohodki: (v 000 din) Proratunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev iz gospodarstva 42,328 Proraiunski prispevek iz osebnega dohodka izven gospodarstva 12,980 Proradunski prispevek iz siklada sfcupne poraibe 836 Dohodnina od kmetijstva 21,560 Ostala dohodnina 10,600 Obdlnska doklada od kmetijstva (deljiva) 5,368 Z emi j arma 2,992 Prometni davek od zasebnikov 35,200 Prometnii davek od davcnih vrednotic 44 Obiinsikii prometni davek — maloprodaja industrijskega blaga do 3 % . 5,500 ObSimski prometni daivek od maloprodaje ailkohoilnih pijai 5-10 % 968 Davek od alkoholnih pijaid 10 % — razen vina 748 Administrabivne ta-kse 1,276 Skupaj I. dei — dei j ivi dohodki II. Nedeljivi dohodki: PogPktinska doklada od kmetijstva bo predpisana s bnirn odlokom obiinskega Ijudskega odbora. pis ^^cinska doklada od obrbi druglh poklicev bo pred boran;i s Posebnim odlokom abdinskega Ijudskega cd- XVIII. poglavje Ve^^bodarske organizacijo, ki pladujejo svoje ob-V Pav^a'nem znesku ali so opro66enc, so na- ue^u 1961 bodo pladevala prispevke v pavSalnih ’ *to^^or ne bo s predpisi drugaSe dolofieno, vse fcije • gostinske in komunaljie gospodarske organiza- (v 000 din) Obiinske bakse 1,000 Dopolnilni proraeunski dohodek iz osebnega dohodka 4,800 Doklada na osiale dohodmne 4,800 Kmedka doklada — nedeljiva 33,000 Prispevek iz dohodka komunalnih podjetij — Obdinski prometni davek — sploSni 9,000 Davek iz osebnega dohodka drzavljanov 100 Obiinski prometni davek od alkoholnih pijaid nad 5 in 10 % 2.100 Ob6m.ski prometni davek od maloprodaje industrijskega blaga nad 3 % 4,300 Dohodlki drzavniih organov in zavodov 100 Ostali dohodki 4,500 Vsi dohodki skupaj 204,100 PETI DEL KONCNA DOLOCBA XX. poglavje Ta plan velja od 1. januarja 1961. Objavi se v Uradnem vestniiku okraja Celja St. 01/1-30-4/4-61 Mozirje, dne 27. marca 1961 Predsednik Ob6iinskega Ijudskega odbora Mozirje Himko Cop 1. r. 181 Ob6inski Ijudski odibor Mozirje je po 39. 61enu za-kona o fiinanairanju solatva (Uradni list FLRJ, St. 53-687/60) v zvezi s prvim odstavkom 24. clena umdbe o organizaciji in upravljamju druSbenih skladov za sol-stvo (Uradni list FLRJ, St. 10-130/61) na sejl obtinske-ga zbora in na seji zibora proizvaj alcev dne 6. maja 1961 sprejed ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi druibenega sklada za Solstvo obcine Mozirje 1. 61en V odloku o ustanovitvi druibenega sklada za Solstvo obtine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, St. 8-58/61) se 10. 61en spremeni tako, da se glasi: Pisarniske in rabunovodstvene zadeve opravlja za sklad oddelek za spioSne zadeve. 2. 61en Ta odlOk zatne vel j at i z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-31-11/5-61 Mozirje, dne 6. maja 1961 Predsednik Obdinsfcega Ijudskega odbora Mozirje Himko Cop 1, r. 182 Ob6inski Ijudski odbor Zalec je po 87. clenu zako-na o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdrav-stvene sluzbe v LR Sloveniji (Uradni 'list LRS, St. 9-89/61) na seji ob6inskega zbora dne 13. aprila 1961 izdal ODLOCBO o dolo6itvi Zdravstvenega doma v Zalcu za obcinski zdravstveni center 1. Za opravljanje nalog obdinskega zdravstvenega centra se dolodi Zdravstveni dom v Zalcu. 2. Na loge obc.inskega zdravstvenega centra so dolo-6ene v 88. 61enu zakona o zdravstvenem varstvu in 0 organizaciji zdravstvene sluzbe v LR Sloveniji. 3 Ta odlodba velja od 1. maja 1961. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 02/2-4/4-1961 Zalec, dne 13. aprila 1961 Predsednik Ob6inskega Ijudskega odbora Zalec Tone Delak 1. r. iz VOLIT VE, I M E N OVANJA IN R AZR E 5 IT VE OKRAJNI LJUD9KI ODBOR CELJE pkrajmi Ijudski odbor Cclje je po 27. dlenu statuta okraja Le*Je na skupni seii obeh zborov dne 31. marca 1961 sprejel naslednje S K L E P E S K L E P Alojz Herman, naielnik oddelkn za splosne zadeve pri ObLO Sentjur pri Cclju je bil iizvoljeji za na.mestnikn'sodnika za pre-kr§ke pri ObLO Sentjur pri Celju. i , Inienuje se posebna odiborni§ka komlsija za prouditev metod Ijudskega odi)ora, njegovih sveto-v, odborniSkih koanisij in (^ravuih organov v nadednjem sostavu: Peter Hlaistec, prcdsednik _ DLO Sentjur pri Celju — kot prcdsednik komisije; Fedor Pirk-* Qjcr, usluzbcncc OZZ Celie; Vlado Plaskan, podpredsedmik ObLO aloe; Anton Mo6ilniik, podpredscdnik ObLO Sostanj in ing. Joze Ajdeitif*, usiuzbenec iz Celja — vsi kot Ciani. II se gradbeni o-dbor za gradnjo stavbe Okroinega so-OhTV ^c.^u v naslednjem sestavu: Franc Rnprct, prcdsednik Cclje — kot prcdsednik; Florjan Pelkd, podpred-sednik j Cclje; Drago MakaroviC, sodirik Okrozncgn sodisCn v Celju; Aleksander Bukanovsky, gradbeni svetnik OLO Cclje in dr. Q,n Sketa, usiuzbenec Driavncga sekretariatn za praacsodno uPravo LRS Ljubljana - vsi kot Clani. n ^ grudbeni odbor z,a adaptacijo zaporov v Celju so bili ime-OhlT?:rly?n ^OVQ^^' dircktor Biroja za stanovnnjsko izgradnjo v Cclje ~ kot prcdsednik; Joze Kosmntin, upravnik zaporov OLO C ]in ^van usiuzbenec Oddelkn zn notranje zadeve Liubv'1^ MoSkon, sodniski pripravnik pri Okrozuem sodiSCu v v^nskihniK j^ bij^ izvoljcua sodnika Okrajnegn sodiiSCa v Slo- V i«vrxi^Ca referent pri Okroznem sodiSCu v Celju, jc bija Jcna za sodnika Okrajnega sodiSCa v Celju. VI je KnPa-n'*0 ^u^ujuk, doscdanji v. d. naCelnika oddelka za finance, iinenovan za naCelnika tega oddelka. OBCINxSKI LJUDSKI ODBOR MOZ1RJE Mozh-^p*ns^* Undski odbor Mozirje je po 30. Clenu statuta obCine nasiednjinn S*u'Pn'’ S(vi' obeh zborov dne 21. marca 196l sprojcl S K L E P volj °*c ^ruu8ck, visji. pravni referent ObLO Mozirje je bil iz-M(>zi;rjl,Za nninestnilta obCinskega sodnika za prekrSke pri ObLO OBCINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE Maturi Uudski odbor Slovenske Konjicc je po 30. Clenu 2l. inn ClJe Slovenske Konjice na skupni sejd obeh zborov dne nnrCa sprejel naslcdnja OBCINSKI LJUDSKI ODBOR SMARJE FRI JELSAH ObCinski Ijudski odbor Smarje pri Jel$ah je po 30. Clenu statuta obCine Smarje pri Jelsah na skuipni seji obeh zborov dne 13. marca 1961 sprejel naslednje S K L E P E I V poravnalni svet za obmoCje Krajevnega odbora Podsreda so bili imenovani Franjo Levstik, Jakob CerneliC im Marija Reber^ak. vsi iz Podsrede. Za njrhove namesitnike pn so bili imenovani Franc Stermecki, Stnnko SikoSek in Emesi SukiiC, vsi iz Podsrcde. II V poravnalni svet za obmoCje naseliij Pristaiva, Kristanvrh in Zibika so bili imenovani Slavko Sket iz Priisitave, Simon Je-ranko iiz Sp. Mestinja. Tgnac Smolc ia Skofije pri Pristavi, Peter Coh iz Pristavc in Rudi Tkalec iz Pristave. III Viktor Rom, upravitelj Osnovne $ole v Smarju pri JelSah je bil rnzrcscn dolinosti Clanstva v komiisiji za predvoja$ko yzgojo in na njegovo mesto ianenovan Avgnst Anderluh, usiuzbenec Zdravstvenegn domo Smarje pri Jel&ah. IV Hildn Mutko iz Smarja pri JelSah je bila razresen-a dolznosti Clanstva v komiisiji za ugo4avljanje delovne dobe vn posebne dobe in na njeno mesto iraenovan Anton Napnist, solski upravitelj Osnovne §ole Kostrivnica. V Za namestnike Clanov poravnalnega sveta v Polju ob Sotli so bili imenovani Franc PoCivnvSek, Prelasko; Joze Fili/panCiC, Brc-zovec in Avgust Dobravc, Palje ob Sotli. OBCINSKI LJUDSKI ODBOR SOSTANJ ObCinski Ijudski odbor Sostanj jc -po 30. Clenu .statuta obCine SoStanj n-a skupni seji obeh zborov dne 27. marca 1961 sprejel naslednje S K L E P E I S K L E P A iV POIroSllititi svet za 'tini -svet za mesto Slovenske Konjice so bili imeno- ^artti Mrdl1 1 driavljani: Julijana Tajnikar, Sloivenske Konjice; , 0vensk raf/ gospodinja, Slovenske Konjice; Marija GregoriC, Vin, „ ^^njicc; Marija Stcfan6iiC, Slovenske Konjice; Jozicu klp SW*1 (iln*it1, ^l°vensike Konjice; Franjo Stergar, usiuzbenec l^BOi K;nske Konjice; Vili Finfult, usiuzbenec podjetjtt KO- ^°njice Kuujtec; Ivanka Bajda, gospodinja, v,~......1 Stcfun RibiC, usiuzbenec ObLO Slovcnsk Slovenske Konjice. ,‘Gvanu v 11 odbor druzbcnvga skladu za solstvo sta bi!„ ime r«nj0 riu Sodin, odbornik ObLO Sloivenske Konjice J r; odbornik ObLO Slovenske Konjice. V davCno komisijo za odmero dohodinine od samostojnih po-klicev im pre-moienja za leto 1960 so bili imenovani Vimko Zaibrct, nnCclnik oddelka za finance ObLO SoStanj kot predsedmik; Vinko Ocepek, referent za dohodkc od prebivalstva v upravi za dohodke ObLO Sostanj kot namestnik predsednikn: Alojz Polanc, Cevljer iz Sostnnja zn Ciana; Andrej Trpim, krojaC ’iz Sostanja za njego-vegn namestuika; Stane Jnger. upravnik Obrtnegu podjetja Mi-zarstvo Velenje za Ciana; Joze Remenih, zagar, Gorenje, za nje-govega namestnika; Stane Smajdl, upravnik gostinskega podje-tja Sloga< SoStanj za Ciana; Joze Grudnik, mizar iz SoStanja za nje-govega namestnika; Stane Grudnik. poslovodja Cevljarske delav-nicc SoStnnj za Ciana in Eia Germadnik, siviljn iiz Velenja za njegovega namestnika. Za referenta konvVije je bil imenovan Vinko Ocepek, za njegovega namestnika pa Alojxija Friskovec, oba usluzbenca ObLO SoStanj. 11 ()BC’INSKI LJUDSKI ODBOR SENTJUR PRI ( ELJU r/11 ubCine^ °r Sentjur pri Celju je po 30. Clenu sta- " •Uarcn n^ur l>ri^ Celju na skupni srji obeh zborov dne 1%1 sprvjvl naslednji Alojz Jelen, odbornik ObLO Sostanj in Janko MilidC, zobo-teh.nik iz SoStanja sta bila rnzresena dolznosti Clanstva v Svetu za varstvo druzine in na njuno mesto izvoljena Frido BlagotinSek, odbornik ObLO So&tunj iu Angela PeCnik, uCiteljicu v Industriijsko rudarski Soli v Velenju. III Ing. Damjan Goricnr iz SoStanja je bil razreSen dol^nosti clanstva v Svetu zo gradhene in komunalnc zadeve ter urbanizem. Na njcgovo mesto ie bil izvoljen ing. Slavko Janczit, usluibenec Rudnika lignita Velenje. TV Milan Mihelid je bil razre§en dolznosti dlamstva v komisiji za se6na dovoljenja in na njegovo mesto imenovan Ivan Lesjak, nsluzbenec revirnega vodstva GG Nazarje v SoStaJiju. S K L E P E I. Vlado Plaskan, odibornik ObLO 2alec je bil imenovan v uprav-ni odbor drnzbenega sklada za iolstvo. H Mirko Jagrid jc bil rnzresen dolznosti dlanstva v Svetu za obrt. V V gradbeni odbor za gradnjo ceste in regulacijo Pakc mcd SoStanjcm in Velenjem so bili naknadno imenovani §e Adolf Goldman, sekrctar obdinskega komiteja LMS Sostanj, Branko Pri-mozid, odbornik ObLO SoStanj in Blai Svc-tina, nadclnik oddelka za gospodarstvo ObLO SoStanj. VI 1,1 ^ Ivanka CerovSek je bila imenovana za upravnico Obdimske Ijudske knjiznice v Zalcu. IV V svet Zdravstvenega doma v Zalcu jc bila imenovana Zofka Cvenk, direktor podruinice Komunalnc banke v Zalcu. Anton Corbid je bil razreSen funkcije ravnateljn Niije glas-bene Sole v Velenju. OBCINSKI LJUDSKI ODBOR ZALEC Obdinski Ijudski odbor Zalcc je no 10. dlenu statuta obdine Zalec na skupni scjd obeli zborov ane 21. inarca 1961 sprejel naslednje S K L E P E V V svet Zdravstvcne postaje Liboje je bil imenovan Antoo Vodko, sekretar o-bdinskegn odibora Zveze borcev Liboje. VI V svet Zdraystvene postaje Zabukovca jc bila imenovana Fani Radek, gospodinjn iz Zaibukovce. VII I Alojz Vidovid se imennje za direktorja Kmetiijskega gospodar-stva Zovnek pri Braslovdah. V svet Zdravstvene postaje Vransko sta bila imenovana Anic® FranfriSkovid in Vinko Praprotnik, obn iz Vranskega. VIII II Mirko Jagrid se razrcSi dolznosti upravniko Obrtne deiavnicc >Mizarstvot v Zalcu. III Ing. Valen:tin Gostisa iz Zabukovce sc razresi dolznosti d.lan-stva v Svetu za industrijo in na njegovo mesto izvoli Martin GorSek iz Migojnic. IV Alojz Katar iz Liboj se razrcSi dolznosti dlanstva v Komisiji za vpraSanja dclavskcga samoupravljanja in na njegovo mesto izvoli Franc Toipolovsek iz Liboj. V svet Zdravs-tvene postaje Prebold je bil 'nnenovan Slavko Supanid, radunovodja iz Latkove vasi pri PreboLdu, II V svet Zdravstvene po-staje Poizela je bil imenovan Kajt^ Koren, sekrctar Tovarnc nogavic Poizela. X V svet Lekarna Za-lcc sta bila imenovana Amaliju ArzenSek 111 Ivan Otavnik, o-ba iz Zalea. ___ II V Dr. Ivan Kopad se raz.re§i dolznosti dlans-tva v mnndatno-imu-nitetni komisiji obdimskega zborn in rfa njegovo mesto izvoli Joie Kriinik iz Vranskega. VI Karcl Kad iz Zalca se imenuje za upravnika KZ >Savinjska doHna< v Zalcu. V svet Lekarne Vransko sta bila imenovana Silva Knvdid iD Ivan Praprotnik. oba iz Vranskega. XII Dr. Bogomiila iRoSker-Kranjc je bila razreSetna tk>DD°s^ upravniika Mravstvene positaje Liboje. XIII Obdinski Ijudski odbor Zalec je no 30. dlcnu statuta obdinr Zalec na skupni seji obeh zborov ane 13. aprila 1961 sprejel naslednje Ivan Mikek iz Vrbja pri Zalcu in Ludvik RamSak iz Zabuko ' sta bila razreSena dolinosti dlanstva v Svetu za komunalnc 1 stanovnnjske zadeve. REG1STER SAMOSTOJN1H ZXVODOV V P I S A 1. Besedilo: Zavud za zaposlovanje dvlavcev Slovenske Konjice. Zavod jc ustanovil ObLO Slov. Konjice z odlodbo pod st. 01 -ZA-l 13/1-60 z d-ne 28. decembra 1960. Za zadeve in nuloge zavoda je pristojen Svet zu delo in de-lovn-a razmcrjn ObLO Slov. Konjice. Zavod ima svet in direktorja. Svet steje It dlunov. V. d. di rektorja jc Fra.ne Puvscr iz Zid, ki je po svojem poloinju diam sveta. Delovno podrodje in nuloge zavoda so skrb za strokoivno usposabljanje ozironia prckvulifikacijo zadasno brczposelnih de luvcev, sprejnljanjc za.poslenos.ti in potreb po delaveih v gospo-dnrstvu im javinih sluibah, ugotuvljanjc problemov iit vzrokov breziposehios-ti in odiodanjv o pravicali zadasno brczposelnih de-luvcev. Delovno podrodje zavoda obsegu o-bmodje obdime Slov. Konjice. Zavod zastopa i-n zanj podpisuje Franc PavSer, v. d. d:iTC ^ torja zavoda in Tondka Ferjuc, usluzbenka zavoda, v skladu pravili zavoda. 5t. 02/2-ZA-49/1-61 Slov. Konjice, dne 17. npritla 1961. 2. Besedilo: Kmetijsko telmoloski in projektivni zavod LcU Zavod je ustonoviila Kmetijsko gozdarska zbornica Cclje ^ seji dne 22. decembra 1960. Dovoljenje za ustnnovitev zavoda Jc ObLO Celjc na seji dne 3. marca 1961. Za zadeve in naloge znvodu sta pristojna Kmetijsko gozdui*h zbornica Celjv in Oddelck za splosne zadeve ObLO Celj<‘. Zavod ima upravui odbor, ki steje 7 dlunov in direktorja* . , je po svojem poLozuju dlon upruvncga odbora. Di-rcktor zavod® ing. Veljko Kriznuk iz Celjn. Delovno podrodjc in nalogc zavoda so, da nudi kmetijskim 0rganizacijani pomoc, ki io te potrebujejo in naro^ijo glcde vseh Panog kme-tijjstva razen glede hmcljarstva. Zlaisti je zavod dolzan Uvajatd izslodke znanosti v kmctijsko prodizvodnjo. Prvenstveno ?Praylja zavod dela, ki jih naro6a Kmctijsko gozdarska zbornica ln njeni dlani. Zavod zastopa in zanj podpisujeta ing. Vcljko Krizuik, d:i-rcktor zavoda in Vida ScvSck rafiunovodja zavoda, skladno s pra-V1li zavoda. St. 04-KEI-50/1 t-elje, dne 19. aprila 1961 SPREMEMBI 1. Besedilo: Institui zn hmeljarstvo Znlec. Izbriise sc Vida Sevsek, dosedanji ra6unovodja zavoda in na-mesto njc vpisc Ivanka Ncdoh, usluzbenka zavoda. St. 02/1-11-4-61 Zalec, dne 7. aprila 1961. 2. Besedilo: Zdravstveai dom Velenje. Kot upravnik zavoda sc vpi§e dosedanji v. d. upravnika dr. Alojz Fijavz, zdravnik iz Velcnja. VpiSe sc, da ima zavod v svojcm sestavu novo organizacijsko enoto pod nazivom >Dispanzer za iene in otrokec. St. 02-ZAE-31-/1-61 SoStanj, dne 4. maja 1961. % Cj> ^ *atoiostojnl zavod >Uradni vestnik okraja Celje< v Celju — Ureja uredniski odbor — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska elJ8ki tisk< ▼ Celju •— Uredniitvo in uprava je v Celju, Trg svobode Stev. 9 — Tei. Stev. 39-11 do 39-15, interna Stev. uredniStvn •2, uprava 22 — Narocnina xnasa lemo 1.200 din, cena posamezni Stevilki 50 din — Teko6i radun: 603-70/2-599.