GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Lelo IX — Štev. 21
Murska Sobota, 30. maja 195"
Cena din 10.—
NAMESTO UVODNIKA
Ljutomerska občina včeraj in danes
Piše: Aleksander Pirher
Ljutomerska občina, ki leži v srcu Prlekije, je s svojimi sončnimi vinskimi gori-eami in z rodovitnim Murskim poljem dokaj zaokrožena enota. Lep in prijazen je ta svet, prijazni in delavni so ljudje, ki žive na tem koščku slovenske zemlje. Težko delo in borba za obstoj je priklepala ljudi na rodno grudo, da So v davni in bližnji preteklosti, ki ni bila nikoli rožnata zanje, vzdržali in se ohranili. Živelj v nekdanji občini je bil v nedavni preteklosti izrazito kmečko-viničarski, brez diferencirane razredne zavesti. Izrazitega proletariata, ki bi naj bil nosilec revolucionarnih idej in razredne borbe, posebno še borbe proti vladajoči buržoaziji v predaprilski Jugoslaviji, ni bilo.
Čeprav je bila Prlekija v preteklosti in je tudi sedaj oddaljena od večjih kulturnih in gospodarskih središč, so vendar le pomembni in zgodovinski politični dogodki po svoje vplivali tudi na te kraje in na njihovo prebivalstvo. Tako so n. pr. že rezultati marčne revolucije leta 1848 močno odmevali tudi v teh krajih. Kronisti ugotavljajo v svojih zapiskih, da je Ljutomer, ki je bil sicer vse do osvoboditve močna nem-čurska postojanka, močno zaslovel v 19. stoletju po narodni zavesti, prav posebno pa še njegova okolica, in po rodoljubih. ki so organizirali v drugi polovici 19. stoletja besede. tabore, čitalnice in bralna društva, vse zato, da bi krepili pri ljudeh nacionalno zavest. Zaradi hitrega širjenja zavesti med okoliškimi kmetijskimi prebivalci se je n. pr. leta 1851 pritoževal ljutomerski okrajni glavar nad slovenskimi »prenapete-ži« v okraju, ki hujskajo proti vsemu, kar je nemškega, zlasti pa proti nemškemu uradovanju. Čitalnice so bile takrat središče narodnega življenja. Za čitalniško dobo so bile značilne »besede«. Prva »beseda« je bila v Ljutomeru 6. septembra 1865, ko so ljutomerski Slovenci proslavili tisočletnico Cirila in Metoda; ta je po udeležbi baje nadkrilila vse podobne prireditve tistega časa na Slovenskem.
Prehod iz trških čitalniških krogov na široko politično področje je bila doba taborov. Prvi slovenski tabor je bil v Ljutomeru leta 1868 v Sršenov cm logu. Na taboru, ko so govorili Valentin Zarnik, Radoslav Razlag, Josip Vošnjak in drugi, so prišle do veljave ljudske težnje; da je minila doba zasužnjevanja in da je med Slovenci nastal preporod. Zbrane ljudske množice so odločno zahtevale politične pravice in zboljšanje gospodarskih razmer.
S
Socialistično gibanje, ki se je začelo širiti pri Slovencih proti koncu preteklega stoletja, se dolgo ni moglo uveljaviti v Prlekiji, pa čeprav je živel in deloval v Ljutomeru Viktor Kukovec, znani slovenski socialist, ki se je pridružil socialističnemu gibanju že kot študent in bil ob prevratnih letih 1918 in pozneje voditelj progresivnega gibanja na desnem
bregu Mure. Vse do leta 1918 je ostal brezuspešen vsak Ku-kovčev poskus, da bi pridobil viničarje in ostali podeželski proletariat za organizirani odpor proti brezobzirnemu in nečloveškemu izkoriščanju po tuji in domači gospodi, ki je imela večino ljutomerskih goric. Ko so po letu 1917 gesla ruske revolucije prodrla tudi v te kraje, se je položaj nekoliko spremenil, čeprav ne za dolgo. Niti gibanje, ki je nastalo po zlomu Avstro-Ogrske v Prekmurju	vplivom Oktobrske
revolucije in ki je hotelo ustanoviti neodvisno Prek-mursko bolješivstično republiko s posebno vojsko in vlado, ni
zajelo predelov na tej strani
Mure, Podružnico Neodvisne stranke se je posrečilo Lju-tomeru ustanoviti šele leta 1923, ustanovil jo je mizar Dojčbaaer, njeni člani pa so
 bili delavci obeh takratnih ljutomerskih usnjarn. Stran-ka je postopoma vse močneje 
vplivala na kmečke množice
posebno še na viničarje, kar je začelo vznemirjati delo-jalce in takratne oblastne organe, ki so se zavedali, da se je v sicer zaostalem okraj-ju začelo razvijati ljudsko gi-banje pod vodstvom Partije. Pomembno napredno vlogo med kmečkimi ljudmi,  po-sebno še med mladino, pa so v Prlekiji odigrala v pred-aprilski Jugoslaviji Društva kmečkih fantov in deklet, ki so jih organizirali napredni študentje s pomočjjo Partije saj so bila ob zlomu stare Ju-
goslavije prav ta društva
osnovne celice za organiziranje narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih. Člani društev so širili »Ljudsko pravico«, glasilo KPJ. ki je imela v Pomurju in tudi v sedanji ljutomerski občini dokaj naročnikov; posebno v času, ko je izhajala v Lendavi. Ob tem živahnem poli-
tičnem delovanju v Pomurju in v Ljutomeru iu okolici, ki ga je vodila partijska organizacija v Ptuju (stalni terenski partijski delavec je bil za ljutomerski okraj Dušan Kveder), je prišlo 1. septembra 1935 v Ljutomeru do prvega velikega demonstrativnega delavsko-viničarskega shoda. Glavni organizator tega shoda je bil pokojni narodni heroj Jože Kerenčič. Oblast, ki je slutila, da gre za veliko množično gibanje izkoriščanih in brezpravnih ljudskih množic, posebno viničarjev in bajtarjev, ki ga vodi Komunistična partija, je zborovanje prepovedala.
Kljub prepovedi in močnim žandarskim patruljam, ki so vseh dohodih v Ljutomer razganjale ljudi, se je zbra-la na Glavnem trgu ogromna žica ljudi, tako da je bil prostrani trg neprehoden, Ker je zborovanje bilo, je orožništvo to izkoristilo in prisotne ne samo polivalo z gnojnico, temveč nanje tudi streljalo. Na Ljutomerskih uli-cah je prišlo do krvoprelitja Ubili so Alojza Mavrica g Koga, Medica in še več drugih pa so ranili. Ob tem dogodku je takratni izkoriščevalski rež-žim pokazal svojo nemoč in sovraštvo do vsega napredne-ga in do vsega tistega, kar je bilo narodno. Shod je dosegel svoj namen. Izkoriščane de-
lovne množice so spoznale, da je vladajoči režim in razred njihov neizprosen sovražnik in da je njihova rešitev samo v skupni in orghanizirani borbi proti takratnim oblastve-nikom. Ljutomerski dogodki so ostali ljudem v neizbris-nem spominu.
Ves čas predaprilske Jugoslavije je bila Prlekija pod močnim germanskim priti-
skom. ki se je po letu 1938, ko je Hitler priključil Avstri-jo k Nemčiji, še povečal. V Ljutomeru so imeli kultur-bundovci in takoimenovani petokolonaši močne gospo-darske pozicije in zato tudi dokajšen vpliv na nerazgle-dane izkoriščane delavske množice, ki so bile gospodar-sko odvisne od nemškutar-skih nadutežev. Najlepši vi-nogradi v okolici Ljutomera so bili v rokah nemške ozi-roma nemško misleče gospo-de. Razumljivo, da so tudi ti nacistični agenti izkoriščali svoj gospodarski položaj za načrtno širjenje nacistične propagande med takrat naj-bolj nerazgledanimi in izko-riščanimi ter slabo organizi-ranimi viniučarskimi proletar-ci. Dobro izšolana peta kolona je imela močno oporo med apaškimi Nemci in pri okrog 2400 članih Kulturbunda v bivšem ljutomerskem okraju. Kulturbundovci so na javnih shodih v črnih uniformah odkrito nastopali proti Jugo-slaviji. Takratni režim je do-puščal izzivalne nastope kul-iurbundovcev in podtalno delovanje pete kolone. Klical pa je na odgovornost zavedne patriote, ki so odločno nastopali proti takšnim izzivanjem.
Takšno je bilo politično stanje v Prlekiji ob izbruhu druge svetovne vojne in neposredno pred napadom fašistične Nemčije na Jugoslavijo. Brezpravni viničarji in ostali delavski polproletariat, ki je živel v skrajno težavnih materialnih pogojih, je pod vplivom petokolonaške propagande v veliki večini dejansko pričakoval s Hitlerjevo okupacijo izhod iz svojega nevzdržnega gospodarskega stanja. Prvi ukrepi oku-
patorja po zasedbi in razkosanju Jugoslavije, posebno širokogrudno dajanje materialne pomoči socialno potrebnim, so pripomogli, da se 
je v začetku poleg nekaterih 
zaslepljenih kmetov in meš-
čanov tudi ta sloj prebivalstva, ki bi dejansko moral bi-
ti nosilec upora v dokajšnji 
meri udinjal okupatorju.

V takih okoliščinah je bi-
lo izredno težko začeti z upo-
rom proti okupatorju. Toda 
kljub izselitvi narodno in 
napredno mislečih ljudi so
v Prlekiji ostale zdrave
sile. V začetku so bili to po-
samezniki razkropljeni in 
neorganizirani, ki se niso bali
nasilja fašističnega okupator-
ja nad naprednim in narod-
no zavednim življem. Ko je
okupatorska civilna oblast s 
pomočjo kulturbundovcev za-
čela z dosledno in zverinsko
krutostjo uresničevati hitler-
jevo povelje, da je treba na-
praviti Spodnjo štajersko zo-
pet nemško, so kaj kmalu
spregledali tudi mnogi za-
slepljenci. V Prlekiji ni bilo
v gtem času nobene partijske
organizacije, ni bilo komuni-
stov, ki bi takoj po kapitula-
ciji začeli pripravljati ljudi
na organiziran upor proti
okupatorju, vendar pa je ugotovljeno, da kljub takemu položaju segajo tudi v sedanji ljutomerski občini začetki upora že v prve dni okupacije. V ljutomerski okolici je Jakob Babič s Cvena prvi začel pridobivati ljudi za upor proti okupatorju. Bil je v službi pri Cestnem odboru v Ljutomeru in je zaradi tega imel možnost za delovanje na širšem ozemlju. Po izpovedi njegove sestre Elizabete Babič, sedaj poročene Vaupotič, so se na Babičevem domu, na Cvenu št. 13, zbrali t. junija 1941 organizatorji osvobodilnega gibanja v lju-
tomerskem okolišu: Jakob Babič s Cvena, ing. Hedžet iz Razkrižja, narodni heroj Jože Kerenčič s Koga in Janez Nemec s Cvena. Sesta-
nek je bil zvečer. O njem ni
nobenega pismenega doku-
menta, ga tudi vsi navzoči 
borci so dali svoja življenja
v borbi proti okupatorju in
domačim izdajalcem. Večina 
jih je padla že leta 1941.
S Cvena se je Babičeva
odpornniška organizacija raz-
širila v Ljutomer, na Ka-
menščak in v Cezanjevce.
Tov. Rudi Štekmuler s  Ka-
menščaka je n. pr. že 18. ma-
ja 1941 zapisal v svoj dnev-
nik "Zbiramo se in se organizi-
rano shajamo. Babič nam da-
je navodila" Takoj po napa-
du Nemčije na Sovjetsko zve-
zo je začela ilegalno delovati
postojanka OF pri Nadi Raj-
hovi na Moti pri Ljutomeru.
Ta organizacija je imela že
od začetka tesne stike s
prekmursko partijsko organi-
zacijo. K Rajhovi so večkrat
prihajali Štefan Kovač-Mar-
ko, narodni heroj in vodja
osvobodilnega gibanja v
Prekmurju leta 1941, Štefan 
Kuhar-Bojan, pokojna narod-
na heroja Vinko Megla in 
Jože Kerenčič. V delovanje te postojanke so se kmalu vključili tudi domači kmečki fantje. Od Nade Rajhove so vodile zveze v Razkrižje, v Štrigovo, v Kovačičeve gorice, kjer je leta 1941 delovala prva ciklostilna tehnika, ki je zalagala ta teren z letaki; nadalje v Središče, k Mali Nedelji, v Terbegovce in Ži-hlavo, k Tomažu, v Radgono itd. Koncem junija je prišlo do prvega sestanka tudi v Veržeju. Po doslej zbranih podatkih, je bila avgusta 1941 organizacija OF v Prlekiji, torej tudi v sedanji ljutomerski občini, postavljena na trdne temelje. Nemci, ki sta jim narodnoosvobodilno gibanje in oborožena vstaja jugoslovanskih narodov povzročala resne skrbi, kajti svoje sile so potrebovali na ruski fronti, so se odločili za vse mogoče metode, samo da bi zadušili upor. V organizacijo OF so vrinili gestapovske agente, od katerih so kmalu zvedeli, da je narodnoosvobodilno gibanje v Prlekiji tesno povezano z vsesplošno ljudsko vstajo, posebno pa ž gibanjem v Prekmurju. Zaradi izdaj vrinjencev so sledile aretacije in padale so prve žrtve. Med prvimi je bil aretiran Jakob Babič s Cvena in njegovi ožji sodelavci. 16. oktobra 1941 je padel Babič kot prva žrtev narodnoosvobodilnega gibanja v naši občini. Kmalu za tem je padel v Prekmurju Štefan Kovač. V Mariboru so ujeli in 15. novembra 1941 ustrelili Štefana Kuharja, 27. decembra pa Jožeta Kerenčiča. Številne aretacije so bile tudi v Radgoni in okolici. Tako so ob koncu leta 1941 zaradi izdaje zajeli Nemci domala vse prvoborce in voditelje NOB v tem predelu Štajerske in Prekmurja. Leta 1942 se je položaj še poslabšal, ko je padel Vinko Megla in ko je bila aretirana tudi Nada Rajhova in odpeljana v koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se ni več vrnila. Zaradi skrajno težavnega položaja so se morali še preostali prvoborci
(Nadaljevanje na 2. strani)
NA CVENU ŠT. 13
Tiste hiše, kjer je Jakec, kakor ga še zdaj imenuje sestra Babičeva. poročenm Vau-potič, zdaj več ni. Lani je zgorela in jo zdaj obdajajo z novim zi-dom. Tovariši iz občine so pospešili to gradnjo, kajti pravijo, da se ob prvem občinskem prazniku občine Ljutomer spodobi, da odkrijejo spominsko ploščo Jake-cu, ki je padel za svobodo.
To je hiša, v kateri je bil prvi sestanek organizatorjev upora n Prlekiji. Prvega junija usodnega leta okupacije so se zbrali v tej hiši ing. Hedžet, Jože Kerenčič, Jakec in še nekateri. »Vseh se ne spomnim,« je pripovedovala Babičeva sestra, ki si je komaj ukradla nekaj časa za razgovor z menoj, "Prišli so iz Ljubljane. Sporočili so, da pridejo. Po dva s kolesi sta prišla že v temi. Takrat še ni bilo nevarno,
ker se tisti nemški vo-
jaki, ki so prišli iz
fronte, niso ukvarjali
kdo ve kaj s prebival-
stvom. Tisti, ki so prišli
za temi prvimi, so bili
že nevarni ..."
"Vojaki so bili v sa-
davnjakih poleg hiše
sestanek pa je bil v so-
bi. Jakec je že tedaj
vedel, da ga bodo ustre-
lili. Rekel mi je, ko sem
mu dejal, da mu bom
pomagala, če hoče, da 
ve, da ga bodo ustrelili,
mene pa zaprli. In tako
je tudi bilo. Sestanki so postali čedalje bolj nevarni. Nekdo iz Cestne-
ga odbora, kjer je bil Jakec v službi, je opazoval gibanje, ki se je predlo okrog Jakca in kmalu smo bili izdani.«
»Bilo je to petnajstega oktobra. Aretirali so nas okrog petintrideset. Potem pa Kerenčiča. Meglo, Bokšo in tudi druge. Med njimi Jake-ca. Mi pa smo potovali skozi zapore Ljutomera, Ptuja, Borla, Maribora ...«
"Ko so nas prijeli, je bilo že zelo strogo. Tiste, ki so v začetku pozaprli, smo lahko še re-
ševali. Jaz sem šla več-
krat v Ptuj in Celje.
bilo je daleč in zgodaj
sem morala priti. Jakec
je dajal legitimacije kot
za uslužbence, ajz ali
kdo drugi pa jim je od-
peljal kolesa in oddal
legitimacije. Dalje so si

sami pomagali. Prosili so paznika, naj jih pusti v bližnjo trafiko po cigarete. Zunaj pa jih je že čakalo kolo ...«
Niso prijetni takšni spomini, čeprav smo jih dolžni povedati mlademu rodu, ki mu je to
vse že skoraj tuje, marsikaj nedoumljivo in nenavadno. Pa tudi spomini že bledijo, izginevajo obrazi, vse bolj redka so srečanja med sodelavci v času uporniških dni in vsakdanje skrbi so tolikanj zajetne, da nas skoraj popolnoma okupirajo.
»Toda tudi osi ti, ki smo jih takrat rešili, so se pozneje priključili uporu in potem tudi vsi padli«
Še več podrobnosti bi lahko zabeležil, še mar-
sikatejm vprašanje zastavil, toda dovolj je to.
slišal in tudi zabeležil. Razumem to, kar mi je Babičeva sestra večkrat omenila: »Ne spominjam se rada tega, kar je bilo. Kaj takšnega se človek raje ne spomni...« Ni ravno prijetna dolžnost človeka spomin jati na tisto, česar se ne mara spominjati, pa čeprav je to zaradi mladih, ki so dolžni vedeti vsaj nekaj iz tistih časov.
V. S.
Družbeno življenje v ljutomerski občini
(Nadaljevanje s 1. strani)
ljutomerskega terena na čelu z Bojanom Črvičem in Slavkom Ivanjšičem umakniti na Pohorje, kjer so se pridružili Ruški četi. Narodnoosvobodilno gibanje se je ponovno razmahnilo po prihodu rojaka Ivana Nemca-Vojka, ki je bil poslan v ljutomerski okoliš po nalogu Izvršnega sveta OF za Slovenijo. Zveze so obnovili in gibanju so se pridruževali vedno novi borci. Aktivisti so leta 1943 začeli z dokaj širokopotezno mobilizacijo novincev, ki sta jih Slavko Ivanjšič-Boris in Danijel Hojs-Ljubo vodila na Pohorje. Z mobiliziranci pa so nastale težave, ko je bila zaradi neprestanih hajk in številnih nemških postojank prekinjena zveza s Pohorjem. Leta 1943 in pozneje je prišlo tudi do vedno večjih in pogostejših oboroženih spopadov z Nemci. (25. decembra 1943 v Radomerju. 25. marca 1944 na Desnjaku, 5. aprila v Me-kotnjaku, a eden največjih spopadov z oboroženim okupatorjem v ljutomerski občini je bil 6. aprila 1944 pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih.) Kljub množičnemu streljanju talcev se okupatorju ni posrečilo zadušiti borbenega in revolucionarnega duha borcev in ljudi.
Še večji razmah je doseglo gibanje v jeseni leta 1944, ko je oblastni komite KPS poslali v Prlekijo preizkušene in prekaljene borce s tov. Viktorjem Stoparjem na čelu. Septembra 1944 so ustanovili novi odbor OF za okrožje Ljutomer-Radgona pod vodstvom tovariša Stoparja, ki je deloval Vse do osvobodi-
tve. Močno se je razvilo politično delovanje med ljudstvom. Po vaseh so bili množični sestanki-mitingi, na katerih so govorili člani okrožnega odbora OF, zaključili pa so jih s petjem partizanskih pesmi. Za politično delovanje in borbo proti Okupatorju v okolici Ljutomera in tudi v ostalih predelih Prlekije je nastal najtežji položaj pozimi leta 1944, ko je okupator poslal sem Kozake za borbo proti partizanom, in neposredno pred osvoboditvijo, ko se je v te kraje premaknila fronta. V borbi z njimi je padlo mnogo borcev in političnih delavcev — na Podgradju, na Grlavi in v Logarovcih. V logarovski borbi so Kozaki ujeli hudo ranjenega Cirila JureŠa in ga naslednji dan, 4. februarja 1945, na pol mrtvega obesili na Glavnem trgu v Ljutomeru.
Po pettedenskem upiranju partizanskim odredom in Rdeči armadi so se v noči od 7. na 8. maj okupatorske enote končno morale umakniti s svojih položajev, ki so jih trdovratno držale do zadnjega. Na begu so porušili komunikacije in industrijske objekte, ropali in požigali. 8. maja 1945 so prišli v Ljutomer te-renci-aiktivisti in borci. Tako je bil Ljutomer, njegova okolica in vobče vsa Prlekija končno osvobojena in rešena štiriletnega krvavega okupatorjevega nasilja. Čeprav so bili naši kraji zelo oddaljeni od središča slovenskega osvobodilnega gibanja in čeprav 60 bile vezi večkrail prekinjene, je tudi tod vsa leta okupacije delovalo organizirano odporniško gibanje pod vodstvom Partije, ki se je iz leta v leto, kljub okrepljeni budnosti in vedno večjemu nasilju okupatorja, širilo in organizacijsko utrjevalo. Aktivnih sodelavcev je bilo vedno več. Konec leta 1944 so bile v Prlekiji redke hiše, ki ne bi vsaj materialno podpirale borcev in aktivistov OF. Politično delo med ljudstvom je bilo že toliko razvito, da je pred osvoboditvijo bil domala v vsaki večji vasi od-
bor O F, ki je ob osvoboditvi prevzel oblast. Po vaseh so bile ustanovljene tudi mladinske in organizacije SKOJ. Tako vidimo, da ljudstvo naših krajev, ni stalo ob strani v velikem osvobodilnem boju, marveč da se je vanj aktivno vključilo. Tod sicer ni bilo odredov in višje organiziranih partizanskih enot; toda tega ni bilo krivo tu živeče ljudstvo, ampak objektivni pogoji. Ravninski predeli brez večjih hribov in gozdov pač niso bili primerni za prehode in zadržavanje večjih oboroženih enot. Ljudje iz teh krajev so odhajali v partizanske enote drugam, na Pohorje in pozneje na Kozjak, oni pa, ki so ostali, so se doma po svoje upirali okupatorju in pomagali partizanskemu gibanju. Na svoj prispevek v narodnoosvobodilnem boju so lahko prebivalci ljutomerske občine zares ponosni.

Ko je bil okupator pregnan in ko je končno zasijala toliko zaželena in težko pričakovana svoboda, so tudi v teh krajih, kot širom po naši domovini, čakale težavne naloge vse organizacije OF, naše prve organe oblasti in ljudi. Obnoviti je bilo treba tisto, kar je okupator porušil in uničil. Zagotoviti je bilo treba živež za mesta in tiste predele naše domovine, ki so bili po okupatorju najbolj razdejani, izropani in požgani. Vse te potrebe so naši ljudje dobro razumeli in tudi prispevali svoj delež za skupnost, za napredek domovine. Kmalu po osvoboditvi so vodilni organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja in pre-
kaljeni borci-komunisti, ki so bili poslani v te kraje od Pokrajinskega komiteja, odšli. Prevzeti so morali dolžnosti v okrožnih in republiških forumih (Viktor Stopar, Rado Pušenjak. Jože Lampreht, Jože Kocbek in drugi). Tako je bila Partija kadrovsko zelo oslabljena, kar se je poznalo pri političnem delovanju. Neposredno po osvoboditvi je na ozemlju prvotnega ljutomerskega okraja delovala le ena partijska organizacija. Položaj se je zboljšal s prihodom novih kadrov od drugod. Partijske vrste so se začele širiti, predvsem med agrarnimi interesenti, bivšimi viničarji, ki so se organizirali v vino-gradniško-obdelovalnih zadrugah. S krepitvijo Partije so utrjevati organizacije OF. SKOJ in mladinske organizacije, sindikate. Subjektivni činitelj je tako postajal vse močnejši in aktivnejši. Aktivni pa so bili tudi sovražniki nove Jugoslavije, tako doma kot v tujini, ker so imeli močno moralno in materialno oporo v Vatikanu in sploh v zapadnem svetu. Proti tem mračnim silam smo se morali odločno boriti tudi v Prlekiji. Poleg domačih reakcionarjev vseh barv so inozemska kontrarevolucionarna središča tudi v te kraje pošiljala svoje agente in oborožene bande-križarje. Zaradi uspešnega »političnega delovanja Partije in OF med ljudmi in velike patriotične zavesti delovnih ljudi je bilo neuspešno njihovo klavrno razdiralno delo. S pomočjo ljudi so bili kaj kmalu iztrebljeni bedni borci za »kralja in staro Jugoslavijo«. Tudi v najtežjih povojnih letih, v času informbirojevskega napada na Jugoslavijo, ko je bila teritorialno mala in gospodarsko vslkraijno oslabljena Jugoslavija obkoljena z vseh strani od nasprotnikov, ogromna večina delovnih ljudi naše občine ni zgubila svoje vere v našo ljudsko oblast, v naše politično in državno vodstvo. Ob pravilnem tolmačenju političnega in gospodarskega položaja pri nas so naši delovni ljudje'— delavci kot kmetje
— izpolnjevali svoje obveznosti, ki niso bile majhne v teh časih. Brez večjih represalij so bili vsa leta stoodstotno uresničeni obvezni odkupi, delavci in kmetje so se v teh letih odzivali na pozive OF in odhajali v gozdne delovne brigade na Pohorje in Dolenjsko, mladina pa na svoje delovne akcije.
Z demokratizacijo vsega našega družbenega življenja so se ljudske sile še bolj sprostile in se prav uspešno uveljavljajo v novem komunalnem sistemu. Z uveljavljanjem novega komunalnega sistema so mnoge politične in oblaistno-upravne funkcije okrajev prevzele nove obči-ne-komune. V občinah, kjer so subjektivne sile dovolj aktivne (kjer so SZDL. mladinske in sindikalne organizacije ob zadostni pomoči članov ZK razvile potrebno politično-vzgojno delovanje), se zadovoljivo razvija gospodarsko in ostalo družbeno življenje. Ljutomerska občina v tem pogledu prav gotovo ni med zadnjimi v Pomurju.
SZDL v občini je s svojimi 6344 člani (59 % vseh volivcev), močan politični činitelj. ki že dokaj samostojno . in uspešno usmerja politično in društveno življenje. Premalo pa še osnovne organizacije SZDL, ki jih je v občini 31. usmerjajo delovanje številnih družbenih organov — šolskih odborov, upravnih odborov vzgojnih zdravstvenih in socialnih ustanov, delovanje hišnih in potrošniških svetov. Ponekod pa vodstva organizacij še premalo sodelujejo s KO in upravnimi odbori KZ. zaradi tega in pa nekaterih objektivnih razlogov pa je včlanjenih v KZ še vedno premalo kmetovalcev. Ob načrtni pomoči občinskega političnega vodistva, posebno pa še ob večji aktivnosti članov Z K v osnovnih organ izaci jah SZDL, bo moči postopoma odpraviti navedene pomanjkljivosti. Omembe vredno delo je na primer opravila SZDL v pretekli zimski sezoni pri izobraževanju kmetskih ljudskih množic. S pomočjo kul-turnoprosvetnih komisij in KZ je bilo opravljenih 49 predavanj, predvsem kmetijskih, zdravstvenih, pravnih, vzgojnih in gospodarskQ-po-litičnih. Poleg tega smo imeli v občini še 3 praktične gospodinjske tečaje, seminar za žene, seminar za novoizvoljene odbornike šolskih odborov iin seminar za novoizvoljene odbornike osnovnih organizacij SZDL. Uspešno smo zaključili teoretični pouk tudi v viseli osmih kmetijsko-gospodarskih šolah, ki so se v naši občini že povsem uveljavile.
Delovanje mladinske organizacije se je znatno zboljšalo pod novim mladinskim občinskim vodstvom. V 22 osnovnih organizacijah je 750 mladih ljudi ali 48.6% vse mladine v občini. S številom v organizacijo vključene mladine pa še rte moremo biti zadovoljni. Organizacije SZDL in osnovne organizacije ZK bodo morale bolj pomagati mladin-
skim vodstvom. Tudi v naši občini si razni reakcionarji, posebno še klerikalni, vztrajno prizadevajo, da bi imeli odločujoči vpliv nad mladino in nad jo zavajali. Zadovoljivo pa je to, da je precej mladine vključene v društva, posebno v prosvetna (438), v gasilska (187), v RK (405), v telesnovzgojna (96), nadalje v strelske družine in planinsko
društvo: Večina organizacij beleži uspehe pri prosvetnem in športnem, delovanju. premalo pa še posegajo v politično življenje na vasi. Zaradi tega je mladina tudi slabo zastopana v vodstvih- KZ. v KO, v organih oblasti in številnih družbenih organih.
V sistemu delavskega upravljanja in pri našem vsesplošnem prizadevanju za zboljšanje življenskih pogo-jev delovnih ljudi  imajo sindikalne organizacije pomembno nalogo. Skrb za človeka mora biti v socialistični družbi najvažnejša naloga vseh političnih, oblastnih in gospodarskih činiteljev, prav posebno pa še sindikalnih. V našf občini, ki je pretežno
agrarna, brez pomembne industrije, je včlanjenih v 35 sindikalnih podružnicah 2659 delavcev in uslužbencev. Vsi stalno zaposleni so člani sindikata. Po zaslugi občinskega sindikalnega sveta je delovanje podružnic usmerjeno predvsem k izobraževanju delavcev in uslužbencev, kur je tudi osnova za boljše fukcio-niranje organov delavskega
samoupravljanja in za boljše odnose delavcev do podjetja in. dela. V pretekli zimski sezoni je bilo v sindikalnih, podružnicah 67 predavanji in prire-dili so 4 tečaje za pridobitev kvalifikacije; Svoboda v Ljutomeru je priredila ekonom-sko-politični tečaj za delavce, predvsem za funkcionarje da-Savskega upravljanja; sindikalna podružnica uslužbencev državnih ustanov je priredila tečaj slovenskega jezika, a združenje šoferjev tečaj za šoferje višje kategorije.
Pomembno politično vlogo so odigrale sindikalne po-družnice ob letošnjih, volitvah novih delavskih svetov in upravnih odborov. Predvsem je zasluga sindikata, da je bilo v te organe izvoljenih dokaj novih, a dobrih delavcev, med njimi tudi precej mlajših in več žensk, kar nam je lahko zagotovila, da bodo novoizvoljeni organi delav-skega samoupravljanja bolje delovali kot dosedaj — seveda ob zadostnem vzgojnem delu in zadostni pomoči političnih organizacij. Vse premalo pa so delavci naše občine zastopani v ljudskem odboru, v številnih svetih in organih družbenega upravljanja
kljub temu, da ustvarjajo delavci, zaposleni v socialističnih podjetjih, (65%. narodnega dohodka. To pomanjkljivvost bomo morali temeljito odpraviti. V socialistični dražbi pripada vodilno mesto — tako v organih, oblasti kot v organih družbenega upravljanja in v političnih organizacijah — delavskemu razredu. Zato bo moralo občinsko politično vodstvo s pomočjo osnovnih organizacij SZDL poskrbeli, da bomo odpravili to neskladje pri jesenskih občinskih voilitvah.
Ljutomerska občina nima večje industrije, ima pa v nerazvitem kmetijstvu še velike gospodarske rezerve, ki jih bo treba načrtno izkoriščati in razvijali, kar bo znatno okrepilo gospodarsko moč naše komune, delovnim ljudem pa zboljšalo življenjske pogoje.
Aleksander Pirher
V NOVI KOMUNI
Sedanja občina Ljutomer je bila oblikovana z upravno-te-ritoriailno razdelitvijo v letu 1955 in je začela poslovati s 1. septembrom 1955. Površinsko zajemna 16.024 ha, od tega je 6.546 ha njiv, 2.864 ha travnikov in 645 ha vinogradov. Socialistični sektor (Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer, Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem in Kmetijsko gospodarstvo »Murapolje«) ima 543 ha njiv, 397 ha vinogradov in 263 ha travnikov. Občina je; kot je iz navedenega razvidno, izrazito kmetijska in se velika večina prebivalstva bavi s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom, veliko manj pa jih je zaposlenih v lokalnih industrijskih in obrtnih podjetjih.
Občina šteje 16.842 prebivalcev, od tega je 7.994 moških in 8.898 žensk. Kmečkih prebivalcev je 10.438'. drugi pa so delavci, uslužbenci in
ostali poklici. V občini je 4.162 gospodinjstev.
Samoupravljanje občine uresničujemo po ljudskem, odboru, 5 odborniških komisijah, 13 svetih in 21 krajevnih odborih. V teh organih sodeluje 312 državljanov, od tega pa samo 23 žensk, kar je izredno majhno število, če upoštevamo razmerje med skupnim številom moških in žensk v občini. Razen tega je v stalnih in začasnih komisijah še 126 državljanov. Kot posebna oblika neposrednega sodelovanja in nadzorstva rad delovanjem občinskega ljudskega odbora in njegovih organov so zbori volivcev, ki jjrli je v občini 32.
V doglednem času bo potrebno uresničiti določene spremembe v svetih, saj razvoj nujno kaže na to. Tako bo treba ukiniti sedanji svet za gospodarstvo in ustanoviti dva nova sveta: svez za bla-
govni promet in svet za industrijo in obrt.
Na zborih volivcev se je »preveč uveljavil delegatski sistem in je zato tudi udeležba relativno mala (povprečje 18 odstotkov). Na zborih volivcev so državljani razen o družbenem planu občine, občinskem proračunu, delovanju občinskega ljudskega odbora, občinskih odlokih in predvideni šolski reformi razpravljali še o svojih lokalnih problemih. Tako so zbori volivcev lani sklenili, da je treba uvesti poseben krajevni prispevek v delu za popravilo krajevnih cest; vrednost opravljenega dela je presegla 7,000.000 din. Tudi za to leto so se zbori volivcev odločili za uvedbo posebnega krajevnega prispevka.
Krajevni odbori so v časa svojega obstoja zadovoljivo opravljali svoje naloge, kar dokazujejo precej dobri uspehi. Občinski ljudski odbor jim je pomagal neposredno ali pa po svojih upravnih organih, kar je bilo nujno potrebno, posebno v začetku njihovega delovanja. Delovanje krajevnih organov pa bi bilo še uspešnejše, če bi razpolagali s primernimi denarnimi sredstvi. Krajevnih odborov je po sedanjem ozemeljskem obsegu in števili dovolj, razen v jugovzhodnem vinogradniškem predelu, kjer bi bilo nujno potrebno odpreti (krajevni urad, da bi tako uredili administrativno poslovanje za krajevne odbore Prešika. Slamnjak. Rado-merje in Jeruzalem. Ta potreba bo še akutnejša z novo reorganizacijo matične služ-be.
Delavsko samoupravljanje je uveljavljeno v vseh industrijskih. in obrtnih podjetjih, vendar Še imajo- ponekod delavski sveti številne objektivne, še bolj pa subjektivne slabosti, kar se potem zelo pozna pri poslovanju podje-lij. Močan element so delavci, ki so dejansko kmetje, ali člani kmečkih družin, so lastnici ali solastniki posestev in jim je dohodek iz delovnega razmerja le dopolnila dohodka iz kmetijstva. Razumljivo je, da so taki delavci zaposleni v podjetju in doma na posestvu, zato se zaradi prezaposlenosti ne morejo uveljaviti kot Izrazito delavski element. Ravno tako tudi ne kažejo posebne vneme za povečanje delovne storilnosti in proizvodnje.
Dokaj dobro so se v času svoje relativno kratke mandatne dobe uveljavili šolski odbori. V začetku svojega delovanja so v glavnem obravnavali problematiko šolstva iz čisto materialne perspektive, pozneje pa so se vedno bolj poglabljali tudi v ostale probleme šolstva (učni uspehi, šolski obisk, socialno stanje učencev in drugo). Prav dobro aktivnost pa so pokazali šolski odbori v številnih razpravah o predvideni šol-siki reformi in o problemih, ki se pojavljajo v zvezi s ti reformo.
(Nadaljevanje na 7. strani
Pred šestnajstimi leti — 1. junija 1941. leto — so se zbrali v Babičevi domačiji na Cvenu št. 13 prvi organizatorji NOG Prlekije. V spomin na ta zgodovinski dogodek je ObLO Ljutomer proglasil 1. junij za občinski praznik.
Letos prvič praznujejo ljutomerski občani. Tudi uredništvo in uprava PV se pridružujeta čestitkam prebivalcev Pomurja oh njihovem velikem prazniku in kličeta: Še več uspehov v nadaljnjem prizadevanju: za procvit in napredek občine!
Smodišev mlin ob Muri, kjer so streljali talce.
POMURSKI VESTNIK. 30. V. 1957
2
na kosteh in grobovih je zrasla svobodna Prlekija
Aprila 1941 se je stara Jugoslavija zrušila čez noč. Vzrok za to so bili predvsem trhli državni temelji, ki so se odražali v nacionalnem zatiranju narodov, v krutem izkoriščanju človeka in v korupciji vladajočih klik.
Slovensko zemljo, vključno prelepo Prlekijo, je pogazil pruski škorenj. Izgubili smo svobodo kljub temu, da je bilo to ozemlje vedno slovensko in da sta obdelovala zemljo vedno le slovenski kmet in viničar, pa čeprav je bila naduta nemška gospoda lastnica precejšnjega dela naših prelepih goric. Z vdorom nemških tankov in bajonetov so ugasnile tudi vse pravice
našega ljudstva. Znani prleški humor je izginil, večina prebivalcev je bila resno zaskrbljena in nastopilo je gorje, kakršnega niso pričakovali niti naj hujši sovražniki hitlerizma in največji poznavalci fašizma.
Ljutomer je bil takrat prvi okraj, kjer so pričeli z železno čistko že v prvih dneh okupacije. Sledile so aretacija za aretacijami. Zapori so bili polni in naše rodoljube so zapirali tudi v razne zasilne zapore. V temnih nočeh so izginevali zavedni Slovenci v trumah in »prostovoljno« zapuščali svoje imetje »velikemu nemškemu Rajhu«. Sestavljali so bedne karavane brezdomcev — mož, žena, starcev in otrok — ki so jih .popolnoma izropali in izgnali brez vsakih sredstev v ostale predele Jugoslavije, v lupljenje, pomanjkanje in negotovost. V slovenske domove pa so naseljevali Nem-ce-fašiste, s katerimi so okrepili svojo fronto proti slovenskemu narodu.
Za množico slovenskih brezdomcev sta takrat široko odprla svoja plemenita srca srbski seljak in mestni delavec.
Mila slovenska govorica je bila že velik izločim. Slovenska pesem, ki je poprej odmevala kljub težkim časom iz hriba v hrib, je utihnila. Nad našo deželo se je zgrnila temna noč.
Ljutomerske gorice in Mursko polje sta bila določena za nemško gospodo, a slovenski kmet bi moral biti v najboljšem primeru njihov zelo pokorni hlapec.
Že v aprilu in maju 1941 so bili uglednejši Slovenci v pregnanstvu ali po v zaporih. Toda naši delav-ci in kmetje niso izgubili volje. Zaradi zverinskega nastopa okupatorja je ljubezen do domovine bila trdno bolj krepka. Postala je krepkejša. kakor v takratnih časih silno nemško orožje. Veru v svobodo domovine je jeklenela. Postala je močnejša kot morje nabrušenih bajonetov in orjaških tankov. Rodoljubi so stiskali pesti in verovali v sonce, ki moro spet vziti. Zavedali so se, da Slovenski narod ne more umreti, da mora živeti, saj je bila pravica na njegovi strani. Vera v svobodo domovine je bila življenje za zavedne rodoljube. S to vero v srcu so nastopili trnjevo pot izgnanci, s to vero so bili prepojeni vsi tisti naši sinovi in hčere, ki so umirali v taboriščih groze in smrti.
Jugoslovanskim narodom je preostalo samo dvoje: ali poginiti na raznih moriščih širom po Evropi ali pa pričeti z neusmiljeno in krvavo borbo. Ali sprejemati mirno morilne strele ali pa odgovoriti — kri za kri. Ali biti večni hlapec in suženj na svoji zemlji ali stisniti pest in se bojevati za staro pravdo. Ali se splača pričeti z borbo in žrtvovati ogromno dragocenih življenj za staro Jagoslavijo, domovino velikih in bogatih. ali pa dajati žrtve za pra-
vico malegu človeka, za delavca in kmeta, za onega, ki hoče živeti z delom svojih rok? Ali je mogoče svet tako velikodušen, da preliva en narod svojo dragoceno kri zn svobodo drugega naroda, ali je potrebno, da si narod, ki hoče svobodo, mora to priboriti sam? Odgovori so bili jasni: Nočemo biti sužnji! Nočemo umirati brez borbe! Nočemo kupljene svobode! Hočemo živeti, hočemo svobodo, svojo domovino, domovino, ki bo dobra mati za delovno ljudstvo!
In takrat je Komunistična partija Jugoslavije visoko dvignila prapor svobode, s katerim je povedla jugoslovanske narode na sicer težko in trnjevo pol v borbo. Narodom je bilo jasno, dn bo cena svobode zelo velika in da se ne bodo mogli izogniti potokom krvi.
Tovariš Tito je takrat občutil utripe narodov, ki niso hoteli poginiti brez odpora, ki so hoteli a odločno borbo pregnati tujce in na svoji zemlji zgraditi nov svet.
Krvava borba se je pričela 22. julija 1941, ko so počili prvi streli iz partizanskih pušk. Poprej mirni slo-venski gozdovi so zaživeli. Čeprav ni bilo lahko, so zapuščali svoje do-domove slovenski fantje in možje. Dragi so jim bili njihovi svojci, toda domovina jim je bila še dražja: zn svojo deco in za bodoče rodove so morali vzeti v roke puško in se pričeti neusmiljeno boriti.
Košate bukve in temne smreke so bile našim fantom streha za nove domove. Gozdovi so bili domovi za tisoče, ki so hoteli življenje z borbo, zn tisoče, ki so se hoteli izogniti švabskim taboriščem smrti, zn tisoče, ki so hoteli svobodo. V gozdovih so snovali načrte zn zrušenje starega sveta, lom so kovali zgodovino. tam se je rodila svetlejša bodočnost. Tam so ustanovili novo vojsko, ki je pričela rušiti temelje sovražnih armad. Ker ni mela svojega orožja, ga je morala iztrgati iz rok sovražnika.
Okupatorjev teror je stopnjeval iz meseca v mesec. Množice dobrih Slovencev so strpali v zapore, ki so bili prenapolnjeni. Odpirali so nova taborišča smrti. Tam je bil človek le številka. Slovenci in ostali Jugoslovani so bili zastopani v vseh najstrašnejših taboriščih. Le redki so bili oni, ki so preživeli taborišča smrti (Dachau, Buchenwald. Au-scwitz, Rab itd.). Ti se spominjajo z grozo in ogorčenjem vseh tistih strahot, ki so jih pretrpeli v teh moriščih.
Strašno je bilo trpljenje slovenskih patriotov, ki so čakali v temnih celicah, vklenjeni v težke verige, da jih pokličejo no morišča, kjer so dajali svoja mlada življenja kot talci.
Mlada slovenska vojska je rast-la in se bujno razvijala. Bila je
strah in trepet za okupatorja. Sovražniki so organizirali velike ofenzive proti našim brigadam, v katerih je izkrvavelo sicer ogromno naših borcev, toda njihova kri, ki je napajala našo zemljo, je ljudsko vojsko le okrepila.
Naša Prlekija ni šla mimo te gigantske borbe. Hote se ji ni izognila. Pridružila seje veličastni borbi z vso svojo dušo in srcem, ki jo je bilo ravno tako za novo Jugoslavijo kakor ostali predeli naše države.
Mladi kmetski fantje in dekleta so se znašli. Okupatorja so sovražili z vsem srdom. Pričeli so se mu upirati. Njihova ljubezen do svojega naroda jim je bila dražja kakor njihova mladost. Vključili so se v mlado revolucionarno gibanje. Obujali so Prlekijo. Junaško so pričeli delovati na bojiščih in tudi junaško padali.
Mlade junake so napojili z novimi idejami predvsem Štefan Kovač iz Murske Sobote.
Jože Kerenčič iz Bolfenka in Vinko Megla od Tomaža.
Mlado gibanje Osvobodilne fronte je dobilo prav kmalu po vdoru okupatorja organizirano obliko. Na pobudoprvoborca tov. Kerenčiča je bil 1. junija 1941 pri tov. Jakobu Babiču na Cvenu sestanek, na katerem so ustanovili okrajno organizacijo Osvobodilne fronte, ki je pričela nato z organiziranim delovanjem med prleškimi ljudmi.
Mladi borci so trosili letake, bodrili ljudi in nato odhajali v partizane in krvave borbe. Zavedali so se, da lahko izgubijo z vsakim najmanjšim odporom svoja mlada življenja, toda sledili so pač množici patriotov, ki jih ni bilo strah pred smrtjo.
Fašistični morilci so besneli tudi po Prlekiji. Z drakonič-nimi ukrepi, s potoki krvi so hoteli zadušiti vsako misel o slovenstvu.
Po Prlekiji so odmevali rafali iz sovražnikovega orožja. Padali so mladi fantje po junaških borbah z neprimerno močnejšim sovražnikom. Med prvimi so padli Kovač, Kerenčič, Megla in sin Prlekije Jakob Babič s Cvena. Borci so šli v juriš z vzklikom: »Živela svobodna Slovenija, živela nova Jugoslavija, živel maršal Tito!« Predaje niso poznali naši fantje. Dober partizan se ni smel predati. Za nas je bilo pred borbo samo dvoje: ali zmagati ali pasti. V neizbrisnem spominu nam bodo ostale borbe naših borcev v Mekotnjaku, Veličanah. Podgradiu. Cezanjevcih. na Kumenščaku. v Vogričev-cih. Grlavi. Logarovcih itd. Naši borci, so se borili do zadnje kaplje krvi.
Rado Pušenjak
Izredno junaška je bila zlasti borba v Logarovcih pri Žalikovih. Pet tovarišev in eno tovarišico je napadlo več desetin Kozakov. Naši fantje so sprejeli junaško borbo in ni bilo niti govora o kaki predaji. Pred borbo so uničili vse zapiske, da ne bi prišel kdo v nesrečo. Streljali so v sovražnika tudi iz bližine dveh metrov. Pred jurišem so padali borbeni vzkliki. Prodor je bil podnevi, v velikem snegu in skozi zelo močan sovražnikov obroč. Ranjene sovražnike smo le razorožili in jih pustili pri življenju. Junaško je bilo zadržanje Ža-likovega očeta in matere, ki so ju ubili Kozaki. Tov. Ber-not me je potem, ko je bil že smrtno zadet, prosil, naj ga ustrelim. ker se je bal da bo prišel sovražniku živ v roke. V borbi so padli: oba Žali kova, Joško Berden in Branko
Bernot, medtem ko je bil tov. Ciril Jureš težko ranjen in zaradi tega ujet. kakor tudi tov. Vida Petje. Tov. Stane Simonič je dobil sedem ran. Tov. Jureša so nato težko ranjenega obesili na Glavnem trgu v Ljutomeru, tov. Vido Petje pa ubili v mariborskih zaporih ali pa na Moti ob Muri.
Našim prebivalcem bo ostala v neizbrisnem spominu tudi težka partizanska borba na Grlavi pri Prelogov ih. Kljub temu. da sem tisti partizanski skupini strogo naročil. da ne sme več na Grlavo, kjer je bilo več našemu gibanju izredno naklonjenih družin, se je nekega dne spet znašla pri Prelogovih. Okupatorji so pazili zlasti na to vas in imeli organizirano vohunsko službo tako, da so takoj zvedeli za prihod skupine naših borcev v vas. Fant-
je so sprejeli borbo z vso odločnostjo, se borili izredno junaško in tako tudi padli. Požrli so jih plameni. Izkrvavela sta oba Prelogova, Oskar Viher, Nande Magdič in drugi-
Slovenska kri je tekla v potokih. Odpirali so se novi grobovi, v katere so zmetali trupla naših junakov. Teh grobov je bilo vedno več. Ni bilo vasi, kjer bi ne padale žrtve. Morili so nedolžne ljudi. Za fašistično svojat ni bilo važno, ali so pred njihovimi mitraljezi na morišču samo deca, dekleta, žene, starci ali pa naši borci. Streljali so salve smrti. Nikdar ne bomo pozabili žrtev, ki so izdihnile od krogel krvoloikov v Cezanjevcih pri Ribičevem mlinu, kjer je izkrvavelo 25 mladih ljudi v Ivanjkovcih in pri Mali Nedelji, kjer so padali talci, na Moti ob Muri, kjer so zločinsko pobili mlada dekleta, žene, može itn starce, ki so jih pripeljali iz ljutomerskih zaporov. Ne smemo pozabiti tudi na žrtve, ki so padle tik pred umikom okupatorjev v Rinčetovi grabi.
Ko smo zaslišali bobnenje zavezniških topov in regljanje njihovih strojnic in ko je bila svoboda takorekoč že na pragu, so bili nemški fašisti najbolj krvoločni.
Na velike žrtve, ki so bile položene na oltar nove domovine, ne smemo nikdar pozabiti. Ideje, za katere so sto-tisoči prelili svojo kri, pa skrbno negujmo in jih razvijajmo dalje.
Rado Pušenjak
Lipa na ljutomerskem glavnem trgu, na kateri so obesili Cirila Jureša
LJUTOMERSKI
DOGODKI
1. septembra 1935
SO ODJEKNILI PO VSEJ JUGOSLAVIJI
Če hočemo pravilno dojeti in oceniti dogodke 1. septembra.1935 v Ljutomeru, se moramo poglobiti v delovanje Partije v obdobju pred njimi in po njih.
Predvsem moramo dojeti velik pomen IV. pokrajinske partijske konference za Slo- . venijo, ki je bila v drugi polovici septembra 1934 v letnem dvorcu ljubljanskega škofa v Goričanah pri Medvodah ob udeležbi okrog 30 delegatov iz vse Slovenije.
To konferenco je pomagal pripraviti tovariš Tito in je na njej tudi sodeloval.
Ko se je tovariš Tito spomladi leta 1934 vrnil iz večletne robije, se je domala več časa zadrževal v Sloveniji kot na Hrvaškem. Sedež CK KPJ je bil takrat izven države, na Dunaju, kamor je odpotoval tovariš Tito na željo slovenskega in hrvaškega pokrajinskega komiteja, da bi ga seznanil s stanjem v državi, posebej pa še v Sloveniji, kjer so bile partijske organizacije že v začetku leta 1933 obnovljene in je bilo že ču-titi njihovo delovanje. »Književnost«, legalna marksistična revija (po zaslugi Ljutomerčana Viktorja Kukovca je imela več naročnikov tudi v Pomurju), je začela izhajati že decembra 1932, »Celica«, strogo ilegalno glasilo pokrajinskega komiteja za Slovenijo pa junija 1933, partijsko založniško dejavnost je prevzela založba »Ekonomska
enota (Enka), ki jo izdajala tudi Malo biblioteko. Z Dunaja se je Tito vrnil kot ko-optirami član Politbiroja CK KPJ. Zopet je izmenoma bival v Sloveniji, največ v Ljubljani, pa tudi v Zagreb je potoval večkrat. Sporazumno s CK KPJ je namreč pripravljal pokrajinski partijski konferenci za Slovenijo in posebej za Hrvaško. Tako je bil v prvi polovici septembra zopet v Ljubljani, o čimer priča njegovo pismo CK KPJ na Dunaj z datumom 13. septembra 1934, v katerem med drugim poroča:
» ... Z ljudmi sem se povezal, se seznanil s pripravami (za konferenco) in dal napotke. Za bodoče vodstvo PK sem se tu že sporazumel, novi ljudje bodo, nekompromitirani. in sicer trije delavci in dva intelektualca... (Konferenca) bo tu pripravljena bolje kako v Zgbu, ker so gradivo obravnavali na okrožnih (konferencah) in jaz osebno mnogo pričakujem od pokrajinske (konference)...«
Vidimo torej, da je tovariš Tito v svojem poročilu pohvalil delovanje Partije v Sloveniji in da je pripisoval velik pomen bližajoči se pokrajinski partijski konferenci za Slovenijo.
Da je konferenca dosegla svoj smoter, dokazuje ugotovitev:
» ... Pokrajinska organizacija KSJ (KPJ) je na poti, da postane voditeljica in organizatorica samostojnih akcij delovnega ljudstva, da si osvoji večino delavcev in da se močno približa tudi osvojitvi večine kmečkega ljudstva. Ni se še povezala z delavskimi in kmečkimi množicami, toda to povezovanje se je že pričelo, kar nam pričajo nekatere uspele ali na pol uspele akcije. Pri pravilni politiki bi mogla stranka te svoje cilje doseči v zelo kratkem času« (Referat o organizacijskem položaju).
Partija v Sloveniji je te isvoje smotre res dosegla in še v zelo kratkem času. Pri tem ji je bila v največjo oporo in pomoč »Ljudska pravica«, za katero je Pokrajinska komite določil, da jo bodo tiskali in izdajali v Dolnji Lendavi v uredništvu Miška Kranjca, ki je takrat živel v Veliki Polani. »Ljudska pravica« si je zelo hitro utrla pot po vsej Sloveniji, ne samo med kmečkim ljudstvom, temveč tudi med delavstvom. Se bolj se je ljudsko gibanje pod vodstvom
Partije razmahnilo po IV. državni konferenci KPJ v Ljubljani zaradi sklepa, naj v okviru KPJ ustanovijo še KP Slovenije, Hrvaške in Makedonije.
To dokazuje predvsem izlet Svobod poleti leta 1955 v Celju. Del prirediteljev je bil sovražen KPJ in je nameraval komuniste celo izključiti iz sodelovanja na izletu, toda dosegel je ravno nasprotno. Partija je priprave za izlet prepustila posebnemu odboru, ki sta ga vodila tov. Ivan Maček in Franc Leskošek. Izleta so se na poziv Partije udeležili v množicah komunistično usmerjeni delavci. revolucionarni kmetje in mladina, tako da je dobil obeležje »odločne manifestacije za sindikalno in politično enotnost delavskega razreda, za zvezo s kmeti, za demokratične in nacionalne svoboščine«. kakor je ugotovil tov. Miha Marinko na drugem kongresu KPS.
Smoter naslednjega velikega zborovanja, ki je bilo sklicano 1. septembra v Ljutomeru, pa je bil: aktivizirati predvsem kmečko ljudstvo v
boju proti protiljudskemu režimu, ki ga je takrat predstavljala dr. Korošec-Stojadi-novičeva vlada. Tak je bil sklep zaupnikov, ki so se zbrali 14. avgusta v Ljutomeru iz ljutomerskega, ptujskega in obenem obeh prekmurskih okrajev. Zaupniki, po večini člani Partije, so se med seboj dogovorili, da bodo Zborovanje organizirali predstavniki skupine »Ljudske pravice«. Mačkove skupine in
skupine dr. Kukovca. Dalje so sklenili, da bo shod, čeprav bi ga oblast prepovedala. Prijavil bo shod Pavle Horvat, pristaš Mačkove sku,-pine. V imenu skupine »Ljudske pravice« naj bi govoril na shodu Jože Kerenčič.
Toda že pred začetkom shoda, na katerem se je zbralo okrog 3000 ljudi, je začelo orožništvo streljati in je na mestu ubilo demonstranta Alojza Mavriča. Za ranjence, razen za Ivana Medika, vinogradnika iz Bolfenka, oblast takrat ni zvedela, ker so jih skrili in jim posredovali zdravniško pomoč sami demonstranti. S tem, da je notranji minister dr. Korošec izdal o krvavih dogodkih poseben komunike, ki so ga objavili domala vsi jugoslovanski listi, je povzročil vznemirjenje po vsej državi. Čeprav je vso krivdo za krvo-prelitje pripisal organizatorjem shoda, se je javnost spraševala, kako je možno, da pride do protirežimskih demonstracij v samem rojstnem okraju notranjega ministra, ki se je proglašal za voditelja slovenskega naroda. Slovenski JRZ so bili lju-tomenski dogodki zelo neprijetni tudi zaradi rekonstrukcije vlade, do katere je prišlo prav 1. septembra, ko je dr. Korošec dosegel, da je bil imenovan za ministra še en slovenski jerezejevec dr. Miha Krek, Prva naloga, ki jo je dobil dr. Krek kot minister, je bilo pomirjenje ogorčenega ljudstva Pomurja. V ta namen so sklicali 15. septembra 1935 v Križevcih pri Ljutomeru shod, ki pa je kljub vsestranski agitaciji bil za polovico slabše obiskan kot zborovanje 14 dni prej v Ljutomeru.
Režimu pa se je posrečilo onemogočiti protestno zborovanje pri Jurju ob Ščavnici, rojstnem kraju dr. Korošca, ki je bilo sklicano za 8. september. Udeležba na tem shodu bi najbrž ne bila množična, tudi če bi ne bila zaplenjena »Ljudska pravica« s pozivom na to zborovanje, ker so orožniki in zagrizeni pristaši JRZ strašili ljudstvo še z večjim krvoprelitjem, kakor je bilo ljutomersko. Take pretnje pa so leta 1935 še zalegle, toda ne za dolgo, saj je notranji minister dr. Korošec že v svoji okrožnici z dne 3. marca 1937 ugotovil:
» ... okrepljeno delovanje komunistov, ki prav sedaj skušajo svoje delo pri nas
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ivan Kreft
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
3
Faksimile pisma narodnega heroja Ivana Kaučiča z borbenih postojank
Tudi v kmetijstvu: ZNATEN NAPREDEK
V gospodarstvu občine Ljutomer zavzema kmetijstvo nesporno prvo mesto. Ogromna večina prebivalcev je zaposlena neposredno v kmetijstvu. Pa tudi pri mnogih delavcih in obrtnikih so dohodki iz kmetijstva važen pogoj za preživljanje posameznih družin. Po načinu izkoriščanja pa je občina razdeljena v dva zelo različna dela. Na Murskem polju sta v ospredju poljedelstvo in živinoreja; drugi, južni del pa pripada gričevnatim Slovenskim goricam, kjer pridelujejo pretežno kakovostna ljutomerska vina in prav dobro namizno sadje — jabolka. Živinoreja pa je tudi tukaj zelo pomembna kmetijska stroka. Poplavno območje ob Ščavnici in Globetki ni primerno za poljedelstvo, zato so tu obsežni travniki.
Statistični podatki kažejo na naslednje izkoriščanje kmetijskih zemljišč:
kultura	privatni sektor ha	socialistični sektor ha	skupaj ha
njive	5998	543	6541
travniki	2585	264	2849
sadovnjaki	450	156	606
vinogradi	224	597	621
pašniki	903	84	987
močvirje	14	9	25
gozdovi	3445	488	3396
Socialistična kmetijska gospodarstva postajajo pomemben činitclj tudi v kmetijstvu ljutomerske občine. Kljub temu pa daje vsej kmetijski proizvodnji svoj pečat razdrobljena kmetijska posest, kar je možno razbrati iz naslednjih podatkov:	-v.
skupno kmetijske zemlje na posestvo v ha	Število posestev
do 3 ha	1-478
od 3 ha	do	5 ha	452
od 5 ha	do	8 ha	367
od 8 ha	do	10 ha	315
nad 10 ha	315
nekmetje	785
Domala vsa zemlja v občini spada v tip »podzola«. To je več ali manj izprana zemlja, ki je revna na hranilnih snoveh in humusu. Kmetijska zemlja je pretežno tudi kisla. Vse to zahteva od kmetovalcev poseben način gnojenja in vrsto posebnih agrotehničnih ukrepov.
Enkrat več umetnih gnojil
Poljedelstvo in travništvo sta tesno povezana z živinorejo. Ta povezava omogoča hitrejše uveljavljanje intenzivnega gospodarjenja v kmetijstvu. Na 1 ha obdelovalne zemlje pride v občini 0,78 pogojnih živalskih enot. To število živine ne more dati dovolj hlevskega gnoja za vso obdelovalno zemljo. Posledica tega pa je pomanjkanje humusa in manjša plodnost zemljišč. Dobri kmetovalci so to že uvideli, saj skušajo povečati število živine. Potrebno krmo pa pridelujejo delno tudi na njivah. Zadnja leta se že tudi v poljedelstvu uveljavlja zeleno gnojenje. K povečanju rodovitnosti zemlje bo prispevalo tudi skrbnejše čuvanje hlevskega gnoja, zbiranje in uporabljanje gnojnice, ki sedaj še na premnogih mestih odteka neizkoriščena v obcestne jarke, pri čemer nastaja občutna gospodarska škoda. Razen tega kvari to zunanjo podobo naših vasi in
tudi higiensko nevzdržno. Letno zgradijo kmetovalci od 50 do 70 urejenih gnojišč z gnojničnimi 'jamami.
Važen činitelj v poljedelstvu so vedno bolj umetna gnojila, ki se sicer počasi, vendar stalno uveljavljajo. Leta 1956 so porabili zasebni kmetovalci na ha svoje zemlje povprečno 30 kg umetnih gnojil. Ta štetilka je narastla leta 1957 že na 55 kg. Ne raste
pa samo količina. Tudi raznih napak pri uporabljanju gnojil je vedno manj. Uspehi so vedno boljši in že vplivajo na povprečne hektarske donose pri raznih poljedelskih rastlinah.
Mnoga kmetijska zemljišča nimajo ugodne podlage za vse
rastline, ker so kisla. To velja tudi za mnoge travnike. Zaradi tega narašča tudi uporaba apnenih gnojil. Za kalcifika-cijo kislih zemljišč so kmetovalci deležni tudi prispevka okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva. Kmetijske zadruge, so letos posredovale že 8 vagonov apnenih gnojil. Prav posebno pa se zavzemajo za nabavo še večjih količin teh gnojil za jesensko gnojilno sezono.
K izboljšanju polj in travnikov ob Globetki in Ščavnici bo prispevala tudi regulacija teh potokov, ki se je končno le počasi začela. Letos bodo opravili prva zemeljska dela.
Molznost nekaterih krav: tudi čez 4000 litrov!
Govedoreja je najvažnejša stroka živinoreje. Skupno je v občini 11.400 glav goveje živine, od tega je 521 glav rodovniške. Selekcija svetlolisa-ste govedi se je začela že v letih pred zadnjo vojno. Lepi uspehi so bili doseženi že takrat, vendar pa jih je vojna takorekoč uničila. Po osvoboditvi je bilo le nekaj izbranih živali. Zato je sedanji uspeh tem bolj pomemben. Povprečno molznost smo povečali od prejšnjih 1800 na 2800 litrov. Pri kravah posameznih živinorejcev pa tudi čez 4000 litrov! V okolišu KZ Križevci, Veržej in Ljutomer so posebno znani uspehi selekcijskega
dela. Od tod prihaja tudi mnogo odličnih plemenskih bikov za Pomurje. Dobra kakovost plemenskih bikov in telic pa privablja vsako leto na plemenske sejme tudi številne kupce iz ostalih predelov Slovenije in iz drugih republik. K temu, prispeva svoj delež tudi pred 4 leti uvedeno umetno osemenjevanje z najboljšimi plemenskimi biki, ki lahko dajo mnogo odličnega potomstva.
Letos bo osemenjenih skupno že 3110 krav ali telic (36 odst. vseh krav in telic). Z ustanovitvijo osemenjevalne postaje na Kamenščaku in v Radoslavcih pa bo ves občinski okoliš zajet v osemenjevalno službo.
Molzna kontrola je v vseh KZ. razen v KZ Cezanjevci, kjer jo uvajajo letos.
Prašičev je 16.500. Od tega plemeni 2000 svinj. Kmetijske žadruge prav dobro skrbijo ra plemenske bike, mnogo slabše pa za dobre plemenske merjasce. Zaradi tega svinje, ki jih prodajamo, po kakovosti še ne ustrezajo povsem zahtevam trga. Najboljše uspehe je pokazala nemška žlahtna pasma, zato skušamo nabaviti tudi merjasce te pasme. Na tem področju pa se hočemo čimbolj osamosvojiti, zato bomo odprli tri rejska središča za te živali.
Svinje krijejo predvsem domače potrebe (domači zakoli). Že pred vojno pa je bila znana vzreja prašičev za bekone. Ta vzreja zahteva čisto-pa-semenske živali določene teže (80 do 90 kg). Ker takšne živali dobro plačujejo in jih tudi izvažajo, poskuša kmetijska služba čimbolj razširiti
rejo teh prašičev. Rejski pogoji so odlični — tako glede pasme kot prehrane.
Med vojno je bilo perutninarstvo zelo zanemarjeno. Tudi prva leta po vojni se ni moglo dobro razviti spričo prehrambenih težav. Leta 1954
pa smo začeli sistematično pospeševati to, sicer malo, a zelo donosno stroko živinoreje. Štajerska kokoš, ki je skromna v prehrani, dobra nesnica in ima tudi kakovostno meso, se vedno bolj širi. Kmetijske zadruge oddajajo enodnevne piščance vsem rejcem kokoši. Povpraševanje po teh piščancih je vedno večje; letos bodo dobili rejci že 10.000 čistopa-semskih piščancev. Kmetijska proizvajalna zveza v Ljutomeru pa namerava ustanoviti večjo valilnico za piščance za potrebe vse občine.
peljali in uničili. Naslednje leto je bila mlekarna spet odprta in je zbirala mleko v območju Ljutomera, Gornje Radgone in Lendave. Mleko so v glavnem pošiljali sveže v Maribor. Leta 1947 je ta mlekarna začela poslovati samostojno in začeli so tudi predelovati mleko. V sedanji mlekarni izdelujejo trdi in
mehki sir raznih vrst (emen-talec, polementalec, groyer, trapist, eidamec in topljeni ementalec). Razen tega izdelujejo še čajno in surovo maslo. Lani so močno povečali odkup mleka (čez 3.000.000 litrov odnosno 191.000 kg mlečnih izdelkov). Za odlično kakovost sira je dobila mlekarna vrsto priznanj, na velesejmu v Novem Sadu pa diplomo Eikstra« klase.
Zastareli stroji, tesna skladišča in tesni delovni prostori ovirajo večji razmah mlekarne. Potrebni sta rekonstrukcija vsega obrata in izgradnja novih skladišč. To je posebno potrebno tudi zaradi tega, ker bodo letos odkupili že čez 4 milijone litrov mleka. Z odpadki pri predelavi mleka pa redijo svinje. Imajo tudi svojo mehanično delavnico za vzdrževanje prevoznih sredstev in mlin za kmečko me-ljavo. Vsi ti obrati tesno sodelujejo in ni med njimi nobenih nesoglasij. Ves obrat pa omogoča kmetovalcem vnor-čevanje vsega namolženega mleka.
Podjetje Simentalka« je ustanovila bivša Okrajna zadružna zveza Ljutomer maja 1954. Osnovna naloga tega podjetja je bil odkup in prodaja žive živine. Ko pa so prevzele odkup živine kmetijske zadruge, je vloga podjetja na tem področju začela od-imirati. Sedaj v glavnem predelujejo meso v kakovostne izdelke. Podjetje pa ima precejšnje težave zaradi premale zmogljivosti hladilnih naprav. Zato prav sedaj sestavljajo načrte za gradnjo teh objektov, ki bodo omogočili načrtno klanje živine v dobi največje ponudbe in predelavo mesa v trajne izdelke.
Po prometu največje podjetje je »Zadružnik«, ki odkupuje vse kmetijske pridelke in tudi izdelke domače obrti. Njegovo poslovanje pa ni omejeno samo na občino Ljutomer, marveč ima širše območje (OLO Murska Sobota, del OLO Ptuj in Čakovec). Podjetje posreduje zadrugam tudi kmetijske stroje, reprodukcijski material in semena.
Samo lani je podjetje odkupilo 700 vagonov krompirja, 380 vagonov sadja, 25 vagonov žita, 38 vagonov raznega semenskega blaga; dobavilo 225 vagonov reprodukcijskega materiala itd. Vrednost odkupljenega blaga je znašala 370,000.000 din. Kolektiv podjetja se je trudil, da bi pravočasno odkupil vse tržne viške, kmetijskim zadrugam pa je dobavljal tudi potrebno blago. Podjetje ima velike težave zaradi tesnili in manj prikladnih skladišč v raznih krajih (Ljutomer, Križevci, Gor. Radgona), kar mu povzroča velike stroške za med-skladiščne prevoze. Delavski svet je sklenil, da bo že letos pričel graditi sodobno urejena skladišča. Načrti so že izdelani in izročeni komisiji za potrjevanje gradbenih načrtov pri OLO Murska Sobota. (Nadaljevanje na 5. strani)
Kaj mislite, kako so jo ocenili kmetijski strokovnjaki?
Skupna obnova goric -
na večjih parcelah ...
Vinogradništvo je v našem okolišu prav stara gospodarska panoga, ki je po svojih kakovostnih pridelkih znana daleč po svetu. V zadnjih letih nekoliko izgublja po površini, predvsem zaradi velikih
investicij za obnovo, ki je enako nujna in tudi enako draga v obeh sektorjih lastništva. Kakovosti pridelku ni moči mnogo izboljšati. Zelo slabi pa so hektarski donosi, saj se gibljejo v mejah med 12-18 hi. predvsem zaradi starosti nasadov, ki izhajajo večinoma iz let okoli 1900. Zaradi tega posvečamo največ pozornosti prav obnovi vinogradov. Ob osvoboditvi je bilo od skupnih 624 ha obnovljenih le okoli 8 odst. goric. Sedaj se odstotek v socialističnem sektorju približuje že številki 40, v zasebnem pa je še mnogo manjši. Novi nasadi delno že rodijo in začenjajo ugodno vplivati na povečanje pridelka. Tempo obnove pa ni bil povsem zadovoljiv v prvih letih po osvoboditvi zaradi pomanjkanja trtnih cepljenk. Nasadili so nove matičnjake, trsnice pa povečali. Sedaj je cepljenk dovolj in obnova napreduje prav dobro.
Hibridnih nasadov je 75 ha. Škodljivost šmarnice so vinogradniki že dojeli in jo tudi začeli načrtno zamenjavati z žlahtno trto v vseh dobrih legah.
Pridelovalni stroški za 1 liter vina so razmeroma veliki. Poleg pičlih donosov prispeva k temu svoj delež tudi drago in naporno ročno delo v goricah. Mehanizacija si utira pot v vinograde počasneje ka-
kor v poljedelstvo. Menjavajo pa se tudi vzgojne oblike trte in razdalje med vrstami so v novih vinogradih večje. Vse to prinaša zmanjšanje ročne delovne sile v goricah in tudi zmanjševanje pridelovalnih
stroškov. Vinogradniki radi sprejemajo te novosti, ki pa se v polni meri odražajo le v večjih, enotnih nasadih. Zato že razpravljajo o skupni obnovi goric v večjih kompleksih. Tako bo omogočena popolna racionalizacija dela, hkrati pa bo tudi mogoče uveljavljati vsa dognanja kmetijske znanosti pri obnovi in pri poznejšem obdelovanju.
Nova skladišča, hladilne naprave, rekonstrukcije...
Kmetijske pridelke, .ki jih zajemajo zadruge, usmerjajo dalje po raznih grosističnih podjetjih. Glavno breme tega delovanja pa je na domačih podjetjih. Le za odkup vina mi domačega podjetja, ker se Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer ukvarja z odkupom V'ina samo bolj mimogrede.
To sili kmetijske zadruge, da iščejo kupce za pridelek pri vinskih podjetjih v Ormožu, Ptuju in celo v Mariboru.
Močno podjetje je »Mlekarna« v Ljutomeru, ki prevzema mleko tudi izven občine. Njegov začetek sega v leto 1943, ko je okupator v bivši mizarski delavnici uredil prvo mlekarnico. Leta 1945 pa so Nemci stroje r tem obratu od-
Zelo zanesljivo merilo za naprednost
kmetijstva - mehanizacija
Sedaj še skromen strojni park pri KZ stalno narašča. Na 2000 ha zemlje v zasebnem sektorju odpade komaj en traktor. Letos pa bodo zadruge nabavile še 5 traktorjev, ki bodo že v jeseni zaorali prve brazde in prispevali svoj delež k povečanju pridelkov. Traktorji bodo sprostili precej delovne živine. Na njeno mesto pa bodo prišle dobre krave molznice. Na vas pa ne prihajajo samo traktorji, marveč tudi drugi stroji, ki vsi po vrsti pocenjujejo pridelovanje, delo poljedelca pa je lažje in tudi boljše. Usluge zadružnih kmetijskih strojev pa so tu in tam še predrage. Ker pa kmetovalci vedno bolj posegajo po strojih, je tudi cena tem uslugam vedno manjša.
Tradicionalni njivski kolobar, ki ni ravno najboljši, že tudi doživlja spremembe. Povečujemo zemljišča s krmnimi rastlinami (detelja, graši-ca) in uvajamo nove krmne rastline (krmni ohrovt, itd.). Strniščna repa odstopa svoje mesto podzemni kolerabi, ki je mnogo bolj hranljiva. Rastline za siliranje najdemo po vseh poljih. Uvajamo pa tudi nove rastline, ki jih dosedaj še nižino poznali na naših njivah: predvsem tobak, sladkorno peso, paradižnik, fižol v stročju za potrebe konservne industrije, korenje itd. Te rastline dajejo visoke dohodke na ha. Hudo krizo pa preživlja ajda, ki je tako izrojena, da jo mnogi kmetovalci opuščajo zaradi slabih pridelkov. Kmetijska služba skuša z boljšimi sortami popraviti to stanje in tako pomagati tudi za opraševanje mnogih kmetijskih rastlin nujno potrebnemu čebelarstvu.
Semenska služba je zaupana posebnemu oddelku podjetja »Zadružnik«. Ugotavlja-
mo stalno izboljševanje te službe, ki oskrbuje kmetijstvo s priznanim semenjem. Z razmnoževanjem žitnega semena se ukvarjata kmetijski gospodarstvi »Muropolje« Mota in Ljutomer. Pri žitu lahko ta posestva krijejo domače potrebe. Da bi pa lahko čim več kmetovalcev prišlo do boljšega semena, zamenjujemo navadno merkantilno blago za semensko s primernim dodatkom pri teži. Pomembno je še pridelovanje semen raznih detelj, ki presega lokalne potrebe. Semena raznih trav pridelujemo na 12 ha. To površino bomo povečali že v bližnji bodočnosti. Podnebne
razmere pa ne omogočajo pridelovanja dobrega semenskega krompirja. Hitro izrojeva-nje krompirja zahteva hitro in stalno zamenjavo semena. Letos smo zamenjali 5 odst, vsega krompirja za seme. Kmetijska služba se trudi, da bi ga zamenjali še več. Pri tem ima vedno večje uspehe. Zamenjava je zelo nujna, kar
je sklepati tudi iz tega, da povprečno ne pridelamo na ha niti 100 mtc krompirja.
Koloradski hrošč je že splošno znan krompirjev škodljivec. Poljedelci ga prav pridno uničujejo z rednim škropljenjem. Borijo pa se že tudi proti zelo nevarni krompirjevi plesni.
Tudi uničevanje žitnih plevelov s kemičnimi sredstvi je že redno opravilo kmetovalcev. Uporaba teh sredstev — herbicidov — je bila praktično pokazana na več mestih. In rezultat tega dela: vse zaloge herbicidov so bile razprodane v par dneh. Tudi
naknadno nabavljene količine niso mogle kriti vsega povpraševanja. Ta primer nam jasno kaže, da tudi poljedelci radi sprejemajo novosti, ki jim pomagajo do večjih pridelkov.
Dopisujte v naš list!
UTOPLJENKA V MURI Mura je pred kratkim pri Dolnji Bistrici naplavila žensko truplo, ki je bilo v vodi že približno 20 dni. Kdo je utopljenka in od kod je doma, ni znano. Stara je okrog 30 let in je bila dobro oblečeua.
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
4
Vedno več
žlahtnega sadja
80.000 jablan postavlja to sadno pleme na prvo mesto v občini. Ameriški kapar pa je povzročil prav jablani najhujše udarce. V občini je bilo popolnoma uničenih 23.000 rodnih dreves. Posebno hudo je bil prizadet ravninski predel občine. Pred vojno močno razvita sadna trgovina je zaradi tega zelo nazadovala. Sadjarji vedno bolj spoznavajo pomen škropljenja drevja, zato že lahko trdimo, da ima zimsko škropljenje odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju sadjarstva. Redno poškropimo letno že 80 odst. sadnega drevja. Važno vlogo pri tem igrajo škropilne ekipe kmetijskih zadrug, ki jih je bilo v občini 27. Nekoliko slabše pa je z gnojenjem. Na 22 mestih potekajo demonstracijski gnojilni poskusi, ki so vezani na redno letno škropljenje in bodo zagotovo prepričljivo pokazali pot do večjega napredka sadjarstva v bodočnosti. Podnebne in talne razmere omogočajo pridelovanje dobrih jabolk za domači (trg in za izvoz. Napredek v zadnjih letih kaže, da je sadjarstvo že na najboljši poti, da zavzame spet vidno mesto med slovenskimi sadnimi 'okoliši.
Gospodarski razvoj pa zahteva spremembe tudi v sadjarstvu. Zavzemamo se za intenzivne kulture z velikim dohodkom na 1 ha. V poštev pridejo razne vrste jagodičevja, predvsem pa maline in ribez. Prve 4 ha s tem žlahtnim sadjem že imamo. (Stročja vas, Radoslavci in Ljutomer).
Bistveno:
Članska in gospo-darska krepitev KZ
(Nadaljevanje s 4. strani)
Zadružna miselnost ni nekaj novega v občini. Prve zadruge so bile znane že pred prvo svetovno vojno. Najstarejša med njimi je zadruga za vzrejo žrebet na Cvenu, ki deluje še dandanes. Posebno močno je bilo pred drugo svetovno vojno razvito kreditno zadružništvo. Uspešno je delovala tudi vinarska zadruga in nekaj kmetijskih zadrug. Dediščina okupatorja je bila dokaj klavrna tudi v zadružništvu. Zato je moralo zadružništvo v ljutomerski občini na novo pot — od potrošniških zadrug in KDZ do sedanjih kmetijskih zadrug.
Kmetijske zadruge pa niso zgolj trgovine, saj postajajo že odločilen nosilec napredka-na podeželju in organizator kmetijske proizvodnje. Šest takšnih gospodarskih enot že deluje v občini (Stročja vas, Ljutomer, Cven, Veržej, Križevci, Cezanjevci), imajo svoje zaokroženo ozemlje in niso preobsežne, razen KZ Križevci.
V kmetijske zadruge je vključenih 28 odst. kmečkih gospodarstev. To je mala številka, ki pa se kljub znatnim naporom sedanjih zadružnih vodstev le počasi popravlja. Naloge, ki nam jih določa resolucija o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva, bo potrebno povsem uresničiti tudi na tem področju.
Odkup kmetijskih pridelkov stalno narašča in je že mogo-
če reči, da so ga povsem prevzele zadruge (215,000.000 din v letu 1955. 326.000.000 din v letu 1956). Tu in tam lahko ugotovimo tudi manjše nepravilnosti pri odkupu (predvsem nekoliko prevelika režija in neupravičeno navijanje cen). Tako kmetijske zadruge kljub večjemu prometu niso pridobile dovolj potrebnih in možnih sredstev za svojo krepitev.
KZ se borijo z vrsto objektivnih težav, predvsem s pomanjkanjem primernih skladišč in sposobnega kadra. Od tega je tudi odvisno, če se bodo zadruge lahko začele neposredno uveljavljati na domačem trgu.
Pri posameznih zadrugah 'delujejo tudi pospeševalni od-seki, od katerih so najbolj aktivni živinorejski, ki .so prevzeli posle starili živinorejskih zadrug lin živo posegajo v razvoj živinoreje. To najlbolj zgovorno dokazujejo primeri zelo velike povprečne molzmosti (čez 5000 litrov na leto).
Tekmovanje za večje hektarske pridelke je razgibalo tudi naše kmetijske zadruge. Sodeluje 17 tekmovalnih skupin s 329 zadružniki. Ena skupina s 30 kravami tekmuje za povprečno molznost 4000 litrov na kravo. Največ pa si jih prizadeva za povečanje donosa krompirja — 14 skupin. Tekmujejo tudi tri kmetijska gospodarstva.
Franček Stanjko
potrebno v najkrajšem času obnoviti, so hektarski donosi še bolj pičli in je toliko večja pridelovalna cena. Obnovljenih je nekaj nad 25 odst. vinogradov. Za obnovo dobivajo trsni material pretežno v svo-" jii trsnici. Letno obnovijo 20 hektarjev.
Na posestvu posvečajo precejšnjo pozornost sadjarstvu, ki da v sadni letini okrog 65 vagonov sadja. Poleg jablan sadijo v zadnjih letih v večjem obsegu tudi hruške, breskve in jagode.
V poljedelstvu je predvsem poudarek na gojenju prizna-
Da bo več lesa in kurjave
Gozdnega gospodarstva v občini Ljutomer ne moremo upoštevati kot osnovno gospodarsko panogo, predvsem zaradi tega ne, ker imamo razmeroma majhne, razdrobljene in degenerirane gozdove. V občini zavzemajo gozdovi le 24 odstotkov vsega njenega ozemlja. Gozdovi privatnega lastniškega sektorja imajo na našem teritoriju absolutno večino, saj so zastopani 70- do 80-odstotno, medtem ko odpa-
Revija plemenjakov z Murskega polja.
Tudi družbena posestva napredujejo
Ljutomerski okoliš je znan kot precej razvito kmetijsko območje v vzhodni Sloveniji. Obsežna kmetijska zemljišča, ugodni naravni pogoji in slabo zastopana industrija — vse to usmerja tukajšnje prebivalstvo, da se ukvarja z vsemi panogami kmetijstva. V kmetijski proizvodnji občine pa imajo zelo pomemben delež in vlogo tukajšnja socialistična kmetijska gospodarstva Jeruzalem, Ljutomer in »Muropolje«. Nastanek teh posestev je rezultat pridobitev narodnoosvobodi1ne vojne, njihov razvoj in krepitev pa sta zasluga uveljavljanja, socialističnih načel v naši družbeni ureditvi.
VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO JERUZALEM
zavzema 135 ha odličnih vinogradov, v katerih pridelujejo izredno kakovostna vina svetovnega slovesa. Zato ni čudno, da so si te vinograde nekoč prisvojili tuji, predvsem nemški in avstrijski, delno pa tudi domači kapitalisti in cerkvena gospoda, ki so za delovno silo izkoriščali slovenski viničarski živelj in v teh krajih širili vpliv germanizma. Z razlastitvijo in zaplembami pa je po osvoboditvi to premoženje tujih mogotcev postalo splošno-ljudsko in bilo dano v upravljanje bivšim viničarjem in delavcem kot družbeno posestvo.
Vinogradništvo je osnovna gospodarska panoga na tem posestvu, poleg tega pa obsega še 96 ha sadonasnikov, 93 ha njiv in travnikov in 135 ha gozdov. Kolektiv šteje 115 stalnih, v sezoni pa še okrog (20 sezonskih delavcev. Na posestvu ni agrarnih interesentov (razen dveh), toda člani kolektiva so kljub temu postali lastniki zgradb, v katerih so nekoč bili le viničarji. Imeli so možnost, da so po zmernih cenah kupili vse stanovanjske zgradbe, ražen upravnih in posameznih večjih zgradb. Uprava posestva je še zgradila 8 stanovanj in popravila mnogo stanovanjskih poslopij. Toda stanovanjska kriza je kljub temu še vedno problem na posestvu.
Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem prištevamo k dobro urejenim posestvom. Obnova vinogradov je v primerjavi z drugimi posestvi precej napredovala in jo uresničujejo po najsodobnejših načelih. Letno obnovijo okrog 8 ha. Tako imajo že nad 55 odst. vinogradov obnovljenih. Trsni material pridelajo v svoji trsnici (letno do 80.000 cepljenk). Jeruzalemska vina so znana po svoji izredni kakovosti. Na posestvu imajo tudi zadovoljive hektarske donose, saj znaša normalno letno povprečje okrog 30 hi na ha, so pa tudi primeri, da dobijo na kakšni parceli 100 hi pridelka na ha.
Ne glede na izreden pomen, ki ga ima to posestvo za gospodarstvo, pa je Jeruzalem
tudi vse bolj znana turistična točka. Pravi turistični kra j pa bo šele tedaj, ko bo dobil izletniški dom, ki ga s pomočjo lovskega društva urejuje ljutomersko Planinsko društvo, in ko bo dograjena nova Cesta, ki bo povezala Jeruzalem z okrajno cesto in jb gradijo že drugo leto s sredstvi občinskega investicijskega sklada.
nega semena žitaric in krmnih rastlin za pospeševanje živinoreje. Govedoreja in svinje-reja sta na posestvu še pasivni kmetijski stroki, vendar pa so pri molznosti že dosegli voden napredek. Svinje gojijo le za plemenski naraščaj.
Letos je predvideno nagrajevanje po enoti pridelka. Da bi bilo večje zanimanje za povečanje proizvodnje in zmanjšanje pridelovalnih stroškov, so ustanovili delovišča s samostojnim finančno-gospodar-skim obračunom.
Posebnost, ki je značilna za ljutomersko gospodarstvo, je v tem, da so se pri prodaji va-
de na gozdove SLP le 20 do 30 odstotkov vseh gozdov.
Iz inventarizacije je razvidno, da so gozdovi zaradi pretiranih sečenj in nepravilnega gospodarjenja postali biološko nestabilni, kar prepričljivo dokazuje mala povprečna lesna zaloga po hektarju zemlje, ki doseže v privatnem lastniškem sektorju komaj 100 m3, v družbenem sektorju pa do 120 m3. Vzroki za izčrpanost gozdov so: prekomerne sečnje, trajno in intenzivno steljarjenje, pa tudi gozdna paša.
Prekomerna sečnja in steljarjenje
Prav tako je zaradi steljar-jenja občutno zmanjšan letni povprečni prirastek lesa pq hektaru, saj znaša ob najboljših pogojih 3,5 do 4 m3, a ob najslabših 1,8 do 2 m3 po hektaru zemlje. V bodoče bo treba omejiti pretirane sečnje in gospodarsko nepravilno steljarjenje, tako da bodo naši gozdovi dajali večjo korist gospodarstvu, kakor je bilo to dosedaj, V nižinskem predelu občine, v dolini reke Mure in Ščavnice, prevladujejo listnati gozdovi, v katerih so zastopane naslednje drevesne vrste: brast-dob, jelša,
jesen, vrba in topol. V teh predelih bo treba zlasti saditi topol kot najdonosnejšo drevesno vrsto, ki pri pravilni gojitvi in negi odlično uspeva.
V gričevnatem predelu občine pa prevladujejo mešani gozdovi iglavcev in listavcev. Zelo uspevajo rdeči bor, bukev in lirast-graden. Tu in tam pa najdemo tudi sestoje smreke, ki so zaradi neprirod-nih rastišč popolnoma degradirani. V tem predelu bo treba posvetiti vso pozornost gojenju rdečega bora, ki je najplemenitejša drevesna vrsta v gričevnatem predelu občine.
Da bi izboljšali stanje gozdov odnosno lesne zaloge, imamo v občini dve gozdni drevesnici, ki v glavnem krijeta potrebe po sadikah na njenem teritoriju. V drevesnici gojimo predvsem tiste drevesne vrste, za katere menimo, da so najbolj primerne za pogozdovanje v našem okolišu.
Glavni smoter gozdnega gospodarstva v prihodnosti naj. bi bil: gospodariti je treba tako, da bomo lahko krili potrebe po lesu in kurjavi v občinskem okolišu.
Inž. F. Jalšovec

Tako izgleda sodobno in skrbno urejena drevesnica pri Špuru na Krapju.
VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO LJUTOMER
posluje drugo leto pod tem imenom in združuje bivša posestva Železne dveri, Presika in Podgrad je ter bivšo Vinarsko zadrugo Ljutomer.
Nastanek bivših 'posestev, ki so sedaj združena v vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer, je podoben nastanku vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem, le da so v Železnih dverih in Presiki najprej u-stainovili vinogradniški delovni zadrugi. Nekaj zemljišč pa je bilo temu posestvu priključenih po Zakonu o odpravi viničarskih in podobnih razmerij.
Da bi se vse vinorodno območje teh oosestev razvijalo čimbolj enakomerno, da bi (imeli vsi člani delovnih kolektivov enake pogoje in možnosti, da bi združili vse pridelovanje, omogočili strokovno šolanje in tipiziran je vin ter tako tudi lažjo prodajo pridelka, je prišlo ob koncu leta 1955 do omenjene združitve. Že v drugem letu se je pokazalo, da je bila ta organizacijska sprememba pravilna.
Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer obsega 73 ha njiv in vrtov, 113 ha sadonosnikov, 322 ha vinogradi, 67 ha travnikov, 9 ha pašnikov, 115 ha gozdov, torej skupno 701 ha zemlje.
Težišče pridelovanja je predvsem v vinogradništvu in delno v sadjarstvu, poljedelstvu in živinoreji. Povprečni pridelek vina v sedanjih vinogradih znaša okrog 70 vagonov. Ker je še precej izčrpanih vinogradov, iki jih bo
na uspešno naslonili predvsem na domači trg, na katerem je moči prodati večji del letnega pridelka.
ZADRUŽNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO
»MUROPOLJE«
je ipoljedelisko-živinorejskega značaja. Nastalo je leta 1949 kot kmetijska delovna zadruga; dobilo je zemljišča in zgradbe, ki so bile zaplenjene privatnikom — bodisi zaradi protidržavnega delovanja, neuresničevaiija predpisanih obveznosti in podobnega ali pa z vstopanjem -okoliških kmetov s svojini premoženjem v kmetijsko delovno zadrugo. V 1953. letu je večina kmetov izstopila fiz KDZ in je talko ostala v glavnem samo še zemlja z zgradbami ispl oš n o- l j u d s k e g a	p r e mo ž e -
n ja, ki je bila odkupljena po Zakonu o zemljiškem maksimumu in dodeljena posestvu v upravljanje. Na teh zemljiščih so v 1954. letu ustanovili Zadružno kmetijsko gospodarstvo »Muropolje«, ki obsega 210 ha orne in 130 ha ostale zemlje. Zaposlenih je 50 stalnih in 30 sezonskih delavcev.
Na posestvu pridelujejo največ žita, predvsem semenskega. Tako imajo letos od 35 ha posejane pšenice 18 ha priznanega posevka. Redijo okrog 100 glav goveje živine. Pri tem imajo posebne težave, saj nimajo v bližini glavnega (govejega hleva nobenih pašnikov in morajo živino krmiti samo v hlevu. V bodoče bo nujno potrebno pridobiti pašnike v bližini, saj so za to možnosti; toda uprava posestva tega ne bo mogla uresni-
Mozaik drugih gospodarskih uspehov
Elektrika - važna pridobitev
Splošno je znano, da je ljutomerska občina izrazito agrarna. Že kar v uvodu je treba ugotoviti, da zaradi tega precej zaostaja za drugimi kraji y Sloveniji. Vzroki zaostajanja so v tem, da sta pri nas investicijska kapitalna izgradnja in izgradnja družbenega standarda neprimerno manj intenzivni in mnogo bolj počasni kot drugod.
Podatki iz družbenega plana za leto 1957 dokazujejo, da so posamezne gospodarske panoge udeležene v skupnem družbenem proizvodu takole:
	%	tisoč din
Industrija	22,2	231.236
Kmetijstvo	51.9	520.559
Obrt	16,2	166.522
Trgovina	8,2	83.787
Gostinstvo	1.5	17.701
Skupaj	100	1,019.805
Iz gornje razpredelnice vidimo, da odpade od skupnega družbenega proizvoda nad polovico samo na kmetijstvo, na industrijo dobra petina, na obrt šestina in ostanek na ostale gospodarske panoge. Vse to je posledica gospodarjenja iz časov pred osvoboditvijo in prevzete dediščine ob osvoboditvi. Leta 1945 ni bilo v ljutomerski občini, razen opelkarn in usnjarne, niti enega industrijskega ali vsaj večjega obrtnega obrata. Struktura udeležbe proizvoda posameznih gospodarskih panog je bila taka, da je štiri petine družbenega proizvoda dajalo kmetijstvo, ostanek pa vse ostale gospodarske panoge. Zadnjih 12 let se to popravlja iz leta v leto, struktura družbenega proizvoda in narodnega dohodka se postopoma, vendar pa zanesljivo obrača v prid nekmetijskih panog. Ta-
ko iz leta v leto narašča tudi vrednost narodnega dohodka na prebivalca. V letu 1956 je dosegla že 52.000 din.
Mnoga podjetja so dokaj napredovala
Kljub izrazito kmetijskemu obeležju ljutomerske občine pa ne smemo zapostavljati industrije in obrti, ki se šele razvijata. Nasprotno, perspektivo za njen nadaljnji razvoj in utrditev moramo iskati predvsem v razširjeni industrijski proizvodnji.
Trenutno obstaja v občini 39 samostojnih gospodarskih organizacij, v katerih je zaposlenih 1835 delavcev in uslužbencev. Te gospodarske organizacije ustvarjajo blizu 600 milijonov din družbenega proizvoda.
Premogovnik Presika sodi med mlajše gospodarske organizacije. Leta 1949 so se pričela prva raziskovalna dela za pridobivanje premoga iz nižjih plasti zemlje. Investiranih je bilo mnogo milijonov, vendar pa te milijone iz leta v leto vračajo nazaj družbi. V rudniku je že zaposlenih 70 delavcev in uslužbencev, ki ustvarjajo okrog 26 milijonov din družbenega proizvoda.
Križevske opekarne so sicer že starejša podjetja, vendar moramo omeniti njihov napredek v zadnjih letih. V obeh opekarnah (Boreči in Lukavci) so pred osvoboditvijo proizvajali le okrog 40 odstotkov sedanje količine opeke. Povečanje je pripisati boljši tehnični izpopolnitvi in povečani delovni storilnosti.
Opekarna v Ljutomeru je zadnja leta popolnoma spremenila svoje lice. Iz nekdanje
njih letih zelo povečala svojo proizvodnjo. Sedaj se pripravlja za obnovo in razširjenje obrata, da bodo v bodoče lahko ustvarjali še več dohodkov.
Najmlajše industrijsko podjetje je »Žica«, ki zaradi neurejenih poslovnih prostorov še ni prebrodilo začetnih težav. Sedaj je v podjetju za-
Tako je vsak dan v delavnicah ljutomerske »Konfekcije«
čiti brez podpore merodajnih činiteljev.
Izreden problem na posestvu je močna razdrobljenost zemljišč, ki zmanjšujejo rentabilnost pridelovanja, pri-manjlkuje pa jim tudi gospodarskih zgradb, predvsem še skladišč in remiz. Zato bo treba čimprej zadovoljivo uredi-iti to posestvo, saj bo to koristilo kmetijstvu vse občine.
Franjo Podkrajšek
male in primitivne opekarne ise po izaslugi delovnega kolektiva počasi in zanesljivo razvija v sodobnejšo opekarno, ki je tehnično že zelo do-bro izpopolnjena. Lani so zgradili nove sušilne prostore, letos pa urejujejo nove in sodobne transportne naprave.
Tovarna usnja ima sicer zastarele strojne naprave, vendar pa je po zaslugi kolektiva in starih strokovnjakov, ki so ostali v tem podjetju, v zad-
poslenih 92 delavcev in uslužbencev.
Ustanovitev »Konfekcije« sega v leto 1952. Z združitvijo krojaške delavnice Bučkovci in Mestne šiviljske delavnice Ljutomer so bili položeni temelji sedanjemu podjetju, ki se je kljub večkratnim težavam do sedaj tako utrdilo in razvilo, da zaposlujejo že nad 100 delavcev z desnega in levega brega Mure.
»AGROSERVIS« — NAJPOMEMBNEJŠI
OBRTNI OBRAT
Obrt družbenega kot privatnega sektorja se je z manjšimJi izjemami razvijala po potrebah prebivalstva. V občini je 13 družbenih in nad 200 zasebnih obrtnih delavnic. Domala vse obrtne delavnice so ostale na ravni uslužnostne obrti. To raven so prekoračila in se povzpela čez potrebe domačega prebivalstva samo naslednja obrtna podjetja: »Mle-kopromet«, »Agroservis«, Simentalka«: in »Pletarstvo«, deloma pa še Mizarstvo in »Elektron«.
»Agroservis« Ljutomer je mlajši obrtni obrat. Obratuje od leta 1955. V tem kratkem času se je podjetju posrečilo, da je prebrodilo začetne or-; ganizacijske težave. Kolektiv je usvojil vrsto novih proizvodov (plugi »Merjasec«, oko-palniki, osipalniki itd.),-ki jih pošilja na domača tržišča.
Pletarsko podjetje Ljutomer je bilo ustanovljeno lani (Nadaljevanje na 6. strani)
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
5
NA POZITIVNIH TRADICIJAH GRADIJO DALJE
Sedaj: 12 kulturno - prosvetnih društev
Bliža se praznovanje I. občinskega praznika in prav v teh dneh je delovanje kul-turno-prosvetnih društev doseglo svoj višek. S prireditvami ob I. občinskem prazniku bo v glavnem tudi zaključena sezona prosvetnega dela, ki bo ponovno oživelo v jeseni. Prav je, da tokrat zapišemo nekaj besed tudi o prosvetnih društvih in o ljudeh, ki delujejo v njihovih sekcijah, posebej pa še o tistih vztrajnih in marljivih prosvetarjih, ki ves svoj prosti čas žrtvujejo za društveni napredek in izobraževanje naših ljudi.
V prosvetnih društvih precej časa niso razumeli, da je izobraževalno delo njihova osnovna naloga, temveč so vse svoje sile usmerjali k delu umetniških amaterskih sekcij. Po Jeseniškem kongresu Svobod in prosvetnih društev pa smo tudi pri nas ubrali nekoliko drugačno pot. Pri posameznih društvih so poleg že obstoječih sekcij ustanovili tudi izobraževalne sekcije z nalogo, da prirejajo predavanja in tečaje ter posredujejo delovnim ljudem splošno izobrazbo. Potreba po takem širšem vzgojnem delovanju se je pokazala zlasti v delavskih svetih in drugih organih družbenega upravljanja, kajti prav ti organi dobivajo iz dneva v dan več pristojnosti, zato pa jim je potrebna tudi
večja razgledanost, ki pa je ne morejo dati ljudem gledališke in podobne prireditve, temveč le organizirano in sistematično izobraževanje.
DPD Svoboda v Ljutomeru je organiziralo že dva ide-ološko-ekonomska tečaja za člane organov samoupravljanja. Vsebina predavanj je bila tako prirejena, da je bila razumljiva tudi tistim, ki sicer še nimajo širšega političnega obzorja. Tečaj so obiskovali predvsem ljudje iz podjetij, ki so se pozneje pričeli uspešno uveljavljati v delavskem upravljanju. V bodoče pa nameravamo v take tečaje vključiti tudi člane organov družbenega upravljanja in voditelje društvenih organizacij.	....
Ostala društva v občini nimajo zadostnih pogojev za organizacijo tečajev, imajo pa pogoje, da posredujejo splošno izobrazbo ljudem s poljudnimi predavanji v zimskem času. Tako so taka predavanja postala v zadnjih dveh letih že dokaj ustaljena oblika, vendar pa še uspeh povsod ni zadovoljiv, ker ostale organizacije in društva, razen osnovnih organizacij SZDL, še ne čutijo zadostne potrebe, da bi izdatno pomagala prosvetnim društvom pri tem delovanju.
Občinski odbor SZDL je v večjih središčih ustanovil tu-
di kulturno-prosvetne komisije, ki bi naj skupno s prosvetnimi društvi organizirale in vodile izobraževalno delo. V letošnji zimski sezoni je po
njihovi zaslugi bilo v občini 138 predavanj s povprečno udeležbo 35 oseb na eno predavanje. Ker je občina pretežno agrarna, so prevladovala kmetijska predavanja, precej pa je bilo tudi zdravstvenih. Ponekod (na Cvenu) pa prirejajo predavanja za odrasle skupno s tečajniki kme-tijsko-gospodarskih šol.
Predavanja bi vsekakor še bolje uspela, če bi predavatelji imeli tudi različna ponazorila, v prvi vrsti poučne filme na ozki trak, kmetijski
strokovnjaki pa bi naj včasih tudi praktično prikazali pravilno obrezovanje sadnega drevja in vinske trte. gnojenje z umetnimi gnojili in podobno. Posebno priporočljivo bi bilo, da bi kmetijske zadruge imele manjša poskusna zemljišča, ki bi jih čez leto obdelovali člani aktivov mladih zadružnikov in sekcij žena-zadružnic.
Za splošno izobraževanje pa ne skrbijo v občini samo prosvetna društva, temveč tudi ostala društva in organizacije. saj raznih gospodinjskih tečajev za prikrojevanje in kuhanje, tečajev Ljudske tehnike, šoferskih in podobnih tečajev ne moremo šteti drugam ko pod splošno izobraževanje. Kljub povedanemu pa v naših prosvetnih društvih še vedno prevladuje delovanje umetniških amaterskih sekcij. V dvanajstih društvih, ki delujejo v občini, več ali manj uspešno deluje 47 sekcij: 13 gledaliških, 4 pevske, 1 godba na pihala, 1 orkester, 5 tamburaških zborov, 2 lutkovni sekciji, 2 folklorni, 2 re-citacijski, 3 šahovske, 3 kino-sekcije in 10 ljudskih knjižnic. V teh sekcijah aktivno deluje 1.400 članov ali 8 odst. vseh prebivalcev. Članstvo v prosvetnih društvih pa ni bolj številno zaradi tega, ker prištevajo k njim samo tiste ljudi, ki aktivno sodelujejo v eni ali več sekcijah ali pa pri organizacijskem delu v društvu. Tako je število članov mnogo večje, če prištejemo še vse tiste ljudi, ki redno obiskujejo predstave PD, tečaje in predavanja ali pa se izobražujejo na kakršenkoli način.
Po svoji aktivnosti prednjači ljutomersko DPD »Svoboda« s svojimi enajstimi sekcijami. To društvo ima tudi precej boljše pogoje od ostalih, pa tudi prosvetna tradicija je v Ljutomeru močno zakoreninjena. Svojo delovanje razvija društvo v zelo, sprejemljivih oblikah in tako v polni meri zadovoljuje mestne in okoliške prebivalce.
Prosvetno društvo Križevci je poleg ljutomerskega zelo odločilen činitelj v kulturnem in družbenem dogajanju te-ga kraja, zato so prav po zaslugi tega društva Križevci znani kot dokaj kulturno razvito središče v občini. Za tem društvom ne zaostajajo niti PD Veržej, Cven in Stara cesta, medtem ko je pri ostalih društvih čutiti pomanjkanje strokovnega kadra za posamezne sekcije in materialnih pogojev. V vsej občini pa zadnja leta občutno trpimo zaradi pomanjkanja pevovodij, zato je nevarnost, da bo naša lepa slovenska pesem, ki je ravno v Prlekiji tako priljubljena, sčasoma zamrla.
Dobra volja članov posameznih društev in razumevanje lokalnih činiteljev pa sta v veliki meri pripomogla k temu, da smo na kultu mo-
prosvetnem področju dosegli še kar lepe uspehe. Tako so društva pripravila 58 gledaliških predstav svojih dramatskih skupin, 18 gledaliških predstav, organiziranih od drugod, 5 koncertov glasbenih skupin, 4 koncerte domačih pevskih zborov, več lutkovnih predstav, 42 samostojnih nastopov ali sodelovanj pri programih ob raznih proslavah in drugih spominskih dnevih. Skupaj je bilo lani v naši občini 135 kulturnih prireditev. Posebno je treba podčrtati dejstvo, da izključno prosvet-
ra društva skrbijo za prirejanje proslav ob državnih in drugih praznikih.
Za povezovanje dela med posameznimi društvi skrbi Občinski Svet zveze .Svobod in prosvetnih društev, ki ga vodi požrtvovalni prosvetni delavec Bogomir Regoršek. Ta svet je dosedaj uspešno uresničil svojo usmerjevalno in koordinacijsko vlogo, občutimo pa potrebo, da bi pri tein Svetu ustanovili še razne sosvete, ki bi naj imeli predvsem strokovni značaj. Trenutno opravljajo vlogo takih sosvetov strokovni vodje posameznih društev, ki so člani občinskega Sveta.
Ne smemo trditi, da smo v naših prosvetnih društvih imeli samo uspehe, temveč moramo pokazati tudi na pomanjkljivosti in težave, ki se porajajo v posameznih društvih. V Razkrižju ima precej vpliva v PD kler, ki s perfidnimi akcijami odteguje zlasti mladino od delovanja v društvu. Potrebno je, da bo občinsko društveno vodstvo posvetilo vso skrb in budnost prav temu društvu, saj obstajajo v tem kraju tudi močne subjektivne sile, ki bi jih bilo not robno pravilno usmerjati.
DPD Svoboda Železne dveri in Presika sta sicer mladi
prosvetni organizaciji, ki pa sta v prejšnjih letih zabeležili precejšnje rezultate pri svojem delu. Zadnje leto pa opažamo, da kljub zadovoljivim pogojem le skromno delujeta, saj po vsebini in obliki nezadostno opravljata poslanstvo delavsko-prosvetne organizacije.
Precejšnja odgovornost za tako delovanje obeh društev pada tudi na Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer, ki se (po preselitvi svoje uprave v Ljutomer) kaj malo zanima (Nadaljevanje na 7. strani)
Prizor iz operete »Dežela smehljaja«, ki jo uprizarja na domačem odru DPD »Svoboda« v Ljutomeru
Menda edinstven primer daleč naokoli: godba na pihala v Bnčkovcih ima svoj dom, ki ga vidite na sliki
Več kot v desetletjih
po prvi svetovni vojni
(Nadaljevanje s 5. strani)
v jeseni. V kratkem času je zaposlilo okrog 70 ljudi, predvsem žensk. Letos so podjetju dodelili čez 10 ha zemljišča, na katerem si je že uredilo vrbove nasade.
Nastanek Mizarskega podjetja Ljutomer sodi v čas takoj po osvoboditvi. Sedanje podjetje »Mizarstvo« Ljutomer je skupek in ostanek raznih mizarskih delavnic, ki smo jih imeli v letih obnove po osvoboditvi. Podjetje zaposluje nad 30 ljudi in izdeluje kakovostne izdelke za lokalne potrebe in za tržišče.
TRGOVINE SO VEDNO
BOLJ MODERNE
V občini je 8 samostojnih trgovin in 4 prodajalne proizvajalnih podjetij. V prejšnjih letih nismo posvečali dovolj pozornosti trgovini. Trgovine so bile zelo slabo opremljene z inventarjem, ki ni več ustrezal sedanjemu času. Zadnji dve leti pa se je marsikaj spremenilo. Ljutomer je dobil dva moderno urejena špecerijska in dva manufakturna lokala (Merkur in Zarja). Letos pa nameravajo urediti še trgovske lokale -Steklo-bar-ve«, »Kmetovalec« in »Železnina«.
Zadružno podjetje »LES« Ljutomer je bilo ustanovljeno zato, da bi preskrbovalo prebivalstvo z lesom in kurivom. Podjetje se je v zadnjih letih močno razvilo in posluje sedaj v večjem obsegu. V Loga-rovcih ima tudi žago, za katero je moralo tamkaj postaviti novo transformatorsko postajo.
deželju. Družbeni gostinski obrati so naslednji: » Jeruzalem« je pred tremi leti svoje ska klet. Gostišče »Jeruzalem« je pred treli leti svoje prostore sodobneje preuredilo in z ureditvijo zunanje fasade pripomoglo tudi k lepšemu izsledil mesta.
KRAJI SPREMINJAJO SVOJE ZUNANJE LICE...
Po osvoboditvi se je s pomočjo ljudskih množic tudi komunalno delovanje zelo razvilo. Mnoge občinske ceste, ki so bile zelo zanemarjene, so sedaj urejene in sposobne za nemoten promet z motornimi vozili.
kaj ulic je asfaltiranih. Največji ponos ljutomerskih »ko-munalcev« pa je vsekakor ureditev Glavnega trga, ki je zagotovo eden najlepših v Sloveniji.
Med drugim je v mestu na novo urejeno tudi kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Vodovod je razširjen, tako da je od nekdanjih treh javnih pip sedaj priključenih na vodovodno omrežje 71 zgradb.
Poleg urejevanja Ljutomera posvečamo veliko pozornost tudi ostalim krajem. V zadnjem času je bila urejena javna razsvetljava v Veržeju in Križevcih, v Cežanjevcih pa javna razsvetljava in kanalizacija. Lani poleti je ob-
Več novih poslopij
Gradbeno delovanje je v zadnjem desetletju bilo pre-cej živahno. V vojni porušene in poškodovane stavbe so bile obnovljene. V zadnjih letih je bilo zgrajenih v ljutomerski Občini nekaj večjih zgradb (»Agrotehnika-servis«, klavnica, dijaški dom, štirje večji stanovanjski bloki in nekaj zadružnih domov), bo leta 1954 so bolj gradili tudi zasebniki, saj je bilo zgrajenih v Ljutomeru in bližnji okolici večje število stanovanjskih hišic. Na splošno lahko ugotovimo, da je v letih po osvoboditvi pridobila ljutomerska občina neprimerno več stanovanjskih in ostalih objektov kot vsa desetletja po prvi svetovni vojni; takrat so, tako lahko zapišemo, v Ljutomeru in okolici bore malo gradili.
V OBČINI JE SEDAJ 20 GOSTILN, 
od tega 17 zasebnih in 3 družbene. Zasebne gostilne so ob bolj prometnih cestah na po-
Šivanka v industriji
Ljutomer, središče Prlekije, je v zadnjih desetih letih močno spremenil svoje lice. Tlakovana je glavna cesta skozi mesto, urejeni so pločniki, ne-
(Ob 5-letnici ljutomerske Konfekcije)
ju, ki ga je še poslabšal požar v obratu.
Po prizadevanju odgovornih činiteljev je podjetje dobilo novega, sposobnega in elastičnega direktorja, ki je znal z energično roko vpeljati delovno disciplino, uveljaviti delavsko upravljanje in s smotrno komercialno službo utreti podjetju pot na široko tržišče. V naslednjih dveh letih so razširili posamezne oddelke, uvedli nove izdelke in s svojimi sredstvi izpopolnili pomanjkljive strojne naprave.
Da si je podjetje že zagotovilo svojo bodočnost, dokazujejo med dragim samo trije podatki iz zadnjih treh let, ko so pri »Konfekciji« ustvarili 500.764.000 din (planirano:	368,202.000 din) prometa in
17,514.000 din dobička.
Tudi letos je podjetje uspešno izpolnilo plan za prvo četrtletje in so izgledi, da bo preseglo letne planske obveznosti. Podjetje ima povprečno 118 zaposlenih, vštevši 8 vajencev. V njem serijsko izdelujejo razno moško in žensko konfekcijo ter prešite odeje, razen tega po imajo tudi ločen oddelek za naročila po meri. S konfekcijskimi izdelki zalagajo grosiste in svoje trgovske poslovalnice v Ljutomeru, Ravnah na Koroškem in v Visokem — Bosna.
Kljub hudi konkurenci in splošnim razmeram na tržišču, ki zlasti v zadnjih dveh letih niso rožnate za konfekcijska podjetja, imajo vendarle zanesljivo perspektivo za svojo prihodnost. Zaslugo za to je pripisati uspešni komercialni službi, reguliranim normam, izbiri krojev,
stalnemu izboljševanju kakovosti ja skupnim naporom kolektiva.
Hitrejši razvoj podjetja ovirajo mnoge zapreke. To so predvsem neprimerne delavnice, saj šivajo raztreseni po mestu, po najetih pri-vatnih in neodgovarjajočih prostorih. Potem je dokaj problematika zastareli, že izrabljeni strojni park, da o splošni mehanizaciji, ki bi bila nujno potrebna, sploh ne pišemo. Vse to, razumljivo, povečuje stroške notranjega transporta, ovira izdatnejšo kontrolo in zmanjšuje delovni učinek.
Zato je tudi iskrena želja kolektiva — če se jim že drugo ne bo posrečilo — da bi vsaj zdrnženi pod eno streho lahko v prihodnjem letu praznovali svoj občinski praznik.
(Nadaljevanje s 3. strani) raizviti do maksimuma, ker se nadejajo, da je politična situacija pri nas ugodna za delo 
na prehodni Komunistični etapi — na ustanavljanju ljudske fronte...«
Čeprav je v tej okrožnici na koncu še zapretil uslužbencem svojega resorja, da jih bo najstrožje kaznoval in odpustil iz službe, če bodo zanemarjali borbo proti komunizmu, so bili vsi ukrepi proti ljudskemu gibanju po vodstvom Partije zaman, kakor so pokazali poznejši dogodki, ki so dosegli svoj višek v narodnoosvobodilnem boju.
Ivan Kreft
Povsod je prisotna ELEKTRIKA
Hlkrati s prvim občinskim dnevom praznujemo v ljutomerski občini tudi zaključek elektrifikacije. Za čimprejšnjo elektrifikacijo našega podeželju se je ljudstvo pričelo boriti v večini neelektrificira-nih krajev že takoj po vojni. Želja po elektrifikaciji podeželja je bila pri naših ljudeh že zdavnaj, vendar pa težki časi in kriza pred osvoboditvijo niso dopuščali, da bi bila tudi uresničena. Po osvoboditvi so pričeli ustanavljati v posameznih krajih elektrifi-kacijske odbore, ki so sklenili, da bo v času petletke elektrificirana sleherna vas v občini. Delo pa ni teklo tako lahko, kakor je bilo zamišljeno, ker so nastajali problemi, ki jih je bilo težko odstraniti. Takratna Osvobodilna fronta je v borbi za elektrifikacijo
čine in v vseh krajih v okolici Razkrižja, Radoslavec, Logarovec, Grlave, Šalinec in drugod. Po osvoboditvi je bilo v občini Ljutomer elektrificiranih 35 vasi in naselij. Zadnja vas, v kateri je prvič zasvetila električna žarnica pred nekaj tedni, so bili Ša-linci-Krištanci.
Že iz dosedanjega bežnega prikaza gospodarskega razvoja v naši občini lahko opažamo, da se je gospodarstvo v zadnjem desetletju močno razvilo, kljub temu, da smo imeli velike težave z investicijami. Z razvojem gospodarstva, ki smo ga zabeležili v zadnjih 12 letih, smo lahko zadovoljni. Vendar pa bomo morali v bodoče še krepkeje prijeti za delo in ga popeljati še večjemu napredku nasproti.	Franček Sagaj
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
6
čina pričela graditi cesto Cu-ber—Jeruzalem, da bi tako povezali svetovno znani vinogradniški hrib z dobro avtomobilsko cesto.
Ob splošnem razvoju industrije in obrti v občini se je po osvoboditvi uveljavilo tudi podjetje »Konfekcija«. Razvilo sc je iz male krajevne krojaške delavnice, ki je ob svoji preselitvi od Male Nedelje spomladi leta 1952 štela komaj 6 ljudi. Sicer je že leta 1953 upravnik delno razširil obrat, povečal število zaposlenih in preimenoval podjetje v industrijsko, vendar pa ni imel potrebnih komercialnih sposobnosti. Zato se je podjetje v jeseni 1953. leta znašlo v izredno težkem položa-
odigrala veliko vlogo, saj je bilo treba k temu spodbuditi vse prebivalstvo in ga pridobiti za prostovoljno delo. Ljudstvo je prostovoljno in s svojimi sredstvi opravilo levji delež. Denarno pomoč so dobili le pasivni in revni kraji.
Po osvoboditvi smo zgradili celo vrsto novih transformatorskih postaj (Presika, Šalin-ci, Logarovci, Radoslavci itd.), postavili vod visoke napetosti Ljutomer—Presika s podaljškom proti Miklavžu in Kogu ter z odcepom v Stročji vasi proti Razkrižju in Štrigo-vi, potem vod visoke napetosti Ljutomer—Cezanjevci proti Kostanju z odcepom v Buč-kovce in Bolehnečice in vod visoke napetosti za Okoliš Ša-linci-Krištanci. Nizkonapetostno omrežje smo postavili v vsem hribovitem predelu ob-
Tri središčne popolne šole in več podružnic ?
V sedanji ljutomerski občini nam je stara Avstrija zapustila devet šolskih poslopij, ki pa so bila zidana za tedanje potrebe z ozirom na število učencev in način, kako so tedaj poučevali. Stara Jugoslavija nam ni dala nobenega šolskega poslopja. Po vojni pa smo pridobili iz zadružnih domov dve šolski poslopji: v Logarevcih in v Stročji vasi. V teh stavbah domuje devet osnovnih šol in dve nižji gimnaziji. Kričeča potreba po novem šolskem poslopju je predvsem v Križevcih. Mimogrede naj povem. da je prav letos petdesetletnica, kar je bil ustanovljen prvi gradbeni odbor za novo šolo. a je ves čas ostalo le pri načrtih.
Osnovna težava, ki prizadeva tako otroke kot učni kader. so naši preveliki šolski okoliši. Priznati moramo, da vse preveč zahtevamo' od otroka, starega sedem, osem let, ki naj hodi vsak dan z Radomerščaka, iz Globoke v ljutomersko šolo ali iz Rado-slavec v Bučkovce. Ti otroci napravijo dnevno po deset do štirinajst kilometrov peš hoda. Pri tem pa morajo še doma opravljati razna dela in se učiti. Če bi ne bilo nobenih drugih potreb, ki narekujejo popolno reformo šolstva, bi že to samo na sebi zahtevalo spremembo našega šolskega omrežja.
Vprašujemo se, zakaj naj bi dandanašnjo šolo reformirali, zakaj nismo zadovoljni z njo. Sedanja šola ne daje dovolj za življenje uporabnega znanja, kajiti učna snov je odmaknjena od življenja. Metode dela v šoli so v splošnem zastarele, posebno še v nižji gimnaziji, ker ne upoštevamo dejstva da ni več šola, ki bi jo Obiskovali le izbrani otroci, ampak jo obiskujejo vsi učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo in živijo v šolskem okolišu nižje gimnazije. Nadaljnja hiba naših šol je ta, da vse preveč samo uči, premalo pa vzgaja. Odnos med učiteljem in učencem še ni tak, da bi ga lahko vedno imenovali socialistični odnos, kjer bi lahko otrok imel tudi svoje mnenje, ki bi ne bilo enako z mnenjem učitelja. Ocenjujemo sposobnost za šolo, a ne sposobnost za življenje. Rezultat vsega tega je, da le slaba četrtina otrok konča v svoji šolski obveznosti štiri razrede gimnazije ali osem razredov osemletne šole.
Kako si zamišljamo reformirano šolo? Uresničenje naših želja vidimo v reformirani enotni obvezni osemletni šoli, ki bo dajala enako veliko Znanja tako otrokom v razvitejših krajih kot ostalim v manj razvitih. Ta šola naj bi dajala življenjsko uporabno znanje, ki bi bilo trden temelj za nadaljnje šolanje ali samoizobraževanje. Vzgajala naj bi mladi rod v borbene, delavne, strokovno sposobne, socialistično misleče ljudi. Razvije naj tak odnos med učiteljem in učencem, kot si ga želimo v najrazvitejši socialistični družbi, v kateri bo otrok enakopraven člen v procesu pouka in vzgoje. Ta šola naj razvije take metode dela, da bo velika večina učencev to šolo tudi uspešno zaključila. Ustvariti takšno Šolo, pa ni naloga samo prosvetnih delavcev, temveč vse naše družbe, v prvi vrsti staršev otrok, potem množičnih organizacij, šolskih odborov, društev, ljudskih odborov in
DVANAJST KULTURNO-PROSVETNIH DRUŠTEV
(Nadaljevanje s 6. strani) za društveno življenje v kolektivu. To so nekatere senčne strani, ki pa ne morejo zasenčiti uspehov na prosvetnem področju v vsej občini, vendar pa lahko močno ovirajo nadaljnji kulturni in ideološki napredek naših delovnih ljudi v nekaterih predelih občine.
Če se bodo vsi naši oblastni in politični čin i tel ji v še večji meni zavedali, kako pomembno je kulturnoprosvetno delo, in društvom pomagali materialno in moralno, potem smo lahko prepričani, da bomo na področju splošnega izobraževalnega delovanja beležili še večje uspehe in da bomo te uspehe tudi v polni meri čutili v gospodarskem in političnem razvoju naše občine.	Franjo Štebih
naših koinunalnih skupnosti, ki bodo v bodoče morale rezervirati izdatnejša sredstva za šolanje naše mladine.
Če hočemo ustvariti tako šolo tudi na področju naše občine, moramo poleg drugih ukrepov, ki jih je treba uve-1 ja vibi, reorganizirati tudi naše šolsko omrežje. Začrtane
smotre bi najbolje dosegli, če bi se pri ustvarjanju novega šolskega omrežja držali predloga občinskega sveta za šolstvo, ki ga je na svoji zadnji seji tudi povsem sprejel in odobril ljudski odbor občine. Ta načrt je naslednji: v naši občini naj bi ustanovili tri osemletne šole — dve v Ljutomeru in eno v Križevcih. Okoli teh osrednjih šol pa se vrstijo talko imenovane podružnične šole, ki od določenega razreda naprej pošiljajo svoje otroke v osrednjo šolo. V osemletno šolo Križevci bodo spadale petletne šole v Veržeju, Vučji vasi in Loga-rovcib, od koder bodo učenci hodili v 6., 7. in 8. razred v centralno šolo v Križevcih. — Drugi center je osemletna šola I. v Ljutomeru (sedanja osnovna šola), ki bo obsegala svoj ožji okoliš in petletne, šole v Stročji vasi, na Rado-merščaiku. v Cezanjevcih in na Stari cesti. Ker pa so učenci iz sedanjih šolskih okolišev od Ljutomera preod-daljenii, da bi hodili v šolo peš, je zahteva po posebnem šolskem avtobusu, ki bo prevažal učence višjih razredov v Ljutomer. Tretji center je osemletna šola II. v Ljutomeru (v zgradbi sedanje nižje gimnazije), ki bo sprejemala učence iz svojega ožjega šolskega okoliša (nekaj nad polovico Ljutomera, Šalinci, Noršinci in Babinci) in petletni šoli v Razkrižju in na Cve-nu. Tudi z Razkrižja bi starejše učence prevažali s tem avtobusom.
Zamisel o prevažanju učencev v šolo z avtobusom ni naša, ampak delajo to v naprednih državah že dalj časa, kajti ima več prednosti pred drugo zamislijo, po kateri bi ustvarili centralne osemletke
tudi v manjših krajih (n. pr. na Stari cesti in v Razkrižju). Te tri osemletke lahko bolje preskrbijo z učili in drugimi potrebščinami, kot bi jih pet. Na te šole, ker so velike, lahko namestimo kvalificiran kader za predmetni pouk, ki bo v zadnjih treh razredih. Ta na manjših šolah ne bi bil
dovolj izkoriščen. Končno pride otrok iz zadnje naše vasi v kulturnejši center, kjer ga vzgajajo poleg šole še gledališče, film, razstave, koncerti, obrtni in industrijski obrati itd., česar vsega mu ne moremo dati v majhnem kraju. Zato je tudi naš ljudski odbor zamisel o prevažanju otrok sprejel in ga toplo pozdravil. — Ta načrt pa zahteva nova šolska poslopja za petiletni šoli na Radomeršča-ku in v Rado-slavcih ter pri-zidavo ene učilnice v Stročji vasi. Če nam je kaj na tem. da šolstvo kakovostno spremenimo in dosežemo smotre, ki jih ima šolska reforma, se bomo morali s temi izdatki sprijazniti v prihodnjih letih.
Dokler pa to še ni mogoče, bo bodoči šolski okoliš Rado-merje še nadalje kot ljutomerski, v Stročji vasi pa bomo odprli samo še tretji razred im šolo osamosvojili, iz Radoslavec pa še nadalje hodijo učenci v bučkovsko šolo.
Kljub temu. da sem v svojem pregledu našteval le hibe sedanje šole, kar ne velja samo za našo občino, temveč za vso državo, lahko vendar ob našem prvem občinskem prazniku, ko pregledujemo uspehe zadnjih desetih let, ugotovimo, da so naše sole opravile ogromno nalogo, ker so zelo povečale izobrazbo naše mladine na splošno, ne pa samo ozkemu krogu izbrancev. Lepo število mladih Tjudi je šlo v srednje in razne strokovne šole, kjer so lepo napredovali. Pa tudi vsem ostalim, ki so ostali doma, bo širša izobrazba, ki so je bili deležni, v življenju mnogo koristila. To prizna mladina sama, pa morajo tudi vsi tisti, ki imajo opravka z njo.
Franc Mohorko
V Logarovcih: Šola v novem zadrti/nem domu
Novi zdravstveni dom vLjutomeru
Prav nič bi ne bilo koristno podajati samo suhoparnih številk o našem zdravstvu po osvoboditvi, številk, ki nam ne bi mogle povedati, zakaj dandanašnji zdravstveni delavec vnaša v zdravstveno službo nove svojstvene nazore in poglede, ki nekako bistveno spreminjajo odnos zdravnika do bolnika in družbe.
Zdravstvena zaščita prebivalstva je postala družbena skrb. Dandanes sodelujemo v zdravstvu tako zdravniki in strokovni zdravstveni sodelavci kakor predstavniki oblasti in množičnih organizacij, prosvetni in socialni delavci, katerim sta največji smoter ljudsko zdravje in gospodarsko blagostanje naših državljanov.
Delovanje zdravstvenega deluvca, posebno zdravnika, se je v dvanajstih letih premaknilo iz čiste strokovnosti v socialno-medicinsko delo. Pogoje za boljšo zdravstveno službo in zaščito smo morali šele ustvariti na našem upravnem ozemlju. Pred osvoboditvijo ni bilo nobenih zdravstvenih zavodov, zdravniki so bili praktiki z zasebno ordinacijo in so posredovali zdravstveno pomoč za honorar ali pa so imeli pogodbe z zavodi za socialno zavarovanje in občino za zdravljenje prebivalcev. Po osvoboditvi so se družbene razmere začele močno spreminjati in je zdravstvena zaščita dobila nove ob-
like. Zdravnik je postal javni socialni delavec. Zdravstvena problematika je bila vedno bolj pestra. Čeprav je bolnik še ostal važen či-nitelj v zdravstvu, se je zdravnik v sodelovanju s skupnostjo začel zanimati za socialno-medicinske probleme v zdravstvu. Tako je bilo potrebno odpraviti vzroke velike umrljivosti prebivalcev, posebno še de-ce. Vse bolj važni so tudi bili kvan-titetni in kvalitetni napredek našega prebivalstva, njegov način življenja in delovni pogoji, s katerimi si je ustvarjalo dohodke za zboljšanje svojega življenja. Socialne bolezni (jetika, razne kužne bolezni, spolne bolezni, rak, razna revmatična obolenja) so postale predmet široko zasnovanega zdravstvenega delovanja. Borba proti pijančevanju, proti slabim navadam in izkoriščanju delovne sile je dobila nove oblike. Zdravstvena zaščita je zajela z zakonom tudi matere-nosečnice, porodnice in otročnice, ravno tako pa najmlajše državljane, predšolsko mladino, šolsko mladino in vajence. Uresničena je tndi bila obvezna zdravstvena in higienska zaščita na-
šega delavca in nameščenca. Nasploh se je zdravstveno zanimanje pomaknilo na teren, v podjetja in prosvetne zavode.
Narodno-osvobodilno gibanje je v našem kraju dalo vidne pobude. Leta 1945 je bila v Ljutomeru ustanovljena prva splošna ambulanta za zdravljenje brezplačnih bolnikov in zavarovancev. Za prevoz bolnikov v bolnišnice je ob koncu tega leta bila ustanovljena reševalna služba. V začetku leta 1946 je bi-ila urejena prva zobna ambu-lanta v Ljutomeru. Decembra 1946 je bil ustanovljen proti-tuberkulozni dispanzer za določen okoliš. Leta 1948 je bila ustanovljena v ljutomerskem okolišu prva posvetovalnica za matere in dojenčke ter an-
tivenerični dispanzer. Leta 1949 je bila v Vzgajališču Veržej urejena prva šolska ambulanta za zdravstveno zaščito moralno defektnih otrok. Na terenu ustanavljamo štiri posvetovalnice za matere in otroke. Veliko pomoč zdravstvu je po osvoboditvi posredovala organizacija Rdečega križa in tudi slepi so se organizirali, da so
tako laže dosegli primerno zdravstveno-socialno zaščito. Zdravstvenih nalog je bilo v tem času vedno več, zdravstvenega kadra pa premalo. Sele po letu 1950 smo s težavo pomnožili zdravstveni kader. Zdravstveno omrežje je bilo pri tako šibkem številu zdravstvenih delavcev preveč razpredeno in zdravstvene-organizacijske enote preveč raztresene po raznih stavbah. Junija 1953 je zaživel zdrav-
stveni dom kot osnovni zdravstveni zavod z vsemi social-no-medicinskimi nalogami, ki jih je narekoval Zakon o zdravstvenih domovih in postajali. Septembra leta 1955 je dodelil Občinski ljudski odbor v Ljutomeru zdravstvenemu domu veliko stavbo v samoupravljanje. Veliki stroški za prejšnje najemnine zdravstvenih ustanov, ki so znašale domala pol milijona din letnih izdatkov, smo tako znatno zmanjšali. Zdravstveni dom je dobil svoj upravni odbor, ki z veliko prizadevnostjo rešuje njegove gospo-darsko-finančne zadeve in daje nove pobude zdravstvu iz kroga državljanov.
Tako se nam je posrečilo, da smo izboljšali zdravstveno službo po osvoboditvi. Sedaj delujejo v ljutomerskem okolišu naslednji zdravstveni zavodi in zdravstvene enote: zdravstveni dom v Ljutomeru s splošno ambulanto in oddelkom za zdravljenje oči, s protituberkuloznim dispanzerjem, s posvetovalnico za noseče žene, s posvetovalnico za matere in dojenčke v mestu, z otroško ambulanto in ambulanto za zdravstveno varstvo šolske mladine, z an-tiveneričnim dispanzerjem, s higiensko postajo, z rešilno postajo, s patronažno službo in upravo zdravstvenega doma. Vse te organizacijske enote so v eni stavbi. V posebni stavibi je zobna ambulanta z oddelkom za zobozdravstveno zaščito šolske mladine. Pod okriljem zdravstvenega doma so še pomožna ambulanta na Razkrižju in pet posvetovalnic za matere in dojenčke. Vso zdravstveno službo opravlja zdravstveni kolektiv, ki šteje 32 članov.
Če bi se lotili vseh medi-cinsko-socialnih problemov, bi bilo premalo zdravstvenega kadra in prostora. Zaradi preseljevanja delovne sile v industrijska središča našo države se pojavljajo nove družbene pomanjkljivosti. Nastala je velika stanovanjska stiska, ker je fluktuacija-delovne sile usmerjena s podeželja v mesto. Matere s številnimi otroci, posebno v delavskih rodbinah, prevzemajo nase težavno breme ob-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Toda kako nasprotje: v Križevcih je šola daleč premajhna, zato jim je krvavo potrebno novo in sodobnejše poslopje
V IVOVI KOMUNI
(Nadaljevanje z 2. strani)
V finančno-samostojnih zavodih se družbeno upravljanje uveljavlja po upravnih odborih. Na tem področju pa je še precej slabosti. Preveč se je namreč uveljavilo pojmovanje, da je upravni odbor zavoda pretežno strokovni organ. V upravnem odboru za-
voda morajo biti državljani, ne pa večina strokovnih delavcev ustreznega delovnega področja, ker je sicer upravni odbor izrazito strokovni organ zavoda, zato se pa tudi ne more uveljaviti načelo samoupravljanja.
V občini deluje 5 splošnih kmetijskih zadrug. Njihovi upravni odbori so v glavnem zadovoljivo opravljali svoje naloge in so bili zabeleženi tudi dokaj dobri uspehi, posebno še v živinoreji. Vsekakor ponekod dajejo preveč prednosti trgovini, ki pa ne more biti glavni smoter kmetijskih zadrug. Razveseljivo je dejstvo, da so kmetijske zadruge prevzele pobiranje povprečne skočnine, organizacijo čiščenja in škropljenja sadnega drevja in krompirišč ter še nekatere druge naloge; tako postajajo vedno večji či-nitelj, ki lahko na vasi neposredno doprinaša levji delež za napredek kmetijstva.
Iz navedenega sledi, da se je občina Ljutomer dobro uveljavila v novem komunalnem sistemu, upoštevajoč pri tem dejanske možnosti in stopnjo razvoja. V času poslovanja pa so se pokazale tudi vrzeli, ki občutno hromijo delovanje in uspešen nadaljnji razvoj. Posebno občutimo pomanjkanje finančne, delovne in šolske inšpekcije. Tako občina nima organa, po katerem bi mogla pravočasno in uspešno intervenirati zastran proizvodnih planov gospodarskih organizacij in slednjim tudi strokovno pomagati. Ravno tako je pri delovni in šolski inšpekciji.
Če upoštevamo dejstvo, da so komune, ki so bile ustanovljene leta 1955, nove oblastvene enote z novimi nalogami in v novem sistemu, in pa dosedanje uspehe občine Ljutomer v tem novem po-ložaju, potem kaj lahko ugotovimo, da ima naša občina vse pogoje za uspešen nadaljnji razvoj.
Ernest Markuš
V Hedžetovi domačiji
V Murski Soboti živi Angela Toth-Hedžetooa iz Razkrižja, ena prvih aktivistov in kurirk v Prlekiji. Ko sem jo obiskal, sem se želel pogovorili tudi z njeno materjo, ki pa je ni bilo v Murski Soboti. Z materjo za-to, ker je bila Hedžetooa hiša žarišče odpora proti okupatorju: mati. hči Angela in sin inž. Jože, ki je umrl nekje o Rusiji, za tem ko so ga aretirali in po obsodbi na sedem let težke ječe poslali v kazenski bataljon. Hedžetooa hiša je bila res žarišče upora, saj so se tu zbirali Vinko Megla, Stefan Kovač, Ali Kardoš in še nekateri prleški in prekmurski prvoborci.
Počasi, prav počasi se je Hedžetooa spominjala teh dogodkov in jih urejala. Tu in tam ji je kak dogodek že zbledel, saj: pričelo se je 22. maja 1941. leta. Tega dne so se zbrali pri Hedžetovih Štefan Kovač. Vinko Megla. Jože Hedžet in Angela Hedžet. Štefan Kovač je razdelil naloge. Erta izmed prvih akcij je bilo razpečavanje letakov, ki so jih naredili o zidanici Iveka Kovača. Okrog 200 je bilo teh letakov. Kovač jih je razpečaval v krajih ob levem bregu Mure, Megla pa po Prlekiji. Nekaj letakov je nosila v M. Soboto tudi Angela Hedžetooa.
Počasi se je širil krog so-mišljenikoo. Hedžetooi so navezali stike s Jakecom Babičem, Nado Rajhooo in drugimi. Kaj hitro po tem prvem
sestanku so že pričeli zbirali in odpošiljali zdravila, obleke (te je dajal Metod Senčar) in drugi material pohorskim partizanom. Hedžetooa se še prao dobro spominja, kako je nekoč nosila nitroglicerin in niti ni vedela, da je to močan eks-
ploziv. V štrigooski lekarni so se sporazumeli z geslom »Za 5 dinarjev ribjega oljat« Ze prvo leto okupacije sta se povezali s Hedžetooimi tudi Vera Pajtlerjeoa in Ema Re-gorškooa. Pri Mišku Koseju sta imela precej časa zatočišče tudi Štefan Kooač in njegova žena.
Dvaindvajsetega septembra Je okupator odkril javko pri Hedžetooih. Jožeta so imeli
nekaj časa o M. Soboti, nato o Budimpešti in o Vaczu.
Takrat so aretirali tudi mater in hčerko Angelo, vendar so obe kasneje izpustili. Angela se je morala po povratku domov osak dan javljati na žandarmeriji v Štrigooi. Zelo
nerada se spominja teh do-godkoD. Lep spomin ji je od tistih čas od ostal le na mlinarja Fialo, ki jima je pomagal, saj sta našli po povratku popolnoma izropano hišo.
Kasneje se je Angela spet povezala z aktioisti. Za ose to pa je prav dobro vedela tudi mati.
Dvaindoajsetega januarja 1945 je prišlo že ob petih zjutraj pred Hedžetooo hišo okrog
70 madžarskih vojakoo in IS defektivov. Vodil jih je izdajalec Novak po domače »Že-pek«. Obe Hedžetovi so aretirali in odvedli s seboj. Tistega dne so aretirali okrog 150 ljudi o razkriškem in štrigov-skem okolišu. Šele popoldne okrog 4. ure so jih gnali peš o Čakovec, kjer so jih ose po Drsti neusmiljeno pretepali. Angelo so takrat izpustili, stara mati pa je morala prero-mati okrog 700 km dolgo pot po Madžarski o Šopronj in nato od tod v Nemčijo. Vrnila se je 30. maja izčrpana in bolna.
Tem drobnim utrinkom iz neurejenih in delno že zble-. delih spominov pa manjka epilog. Pa bom porabil za konec drobno misel in -morda opozorilo: ali ni čudno, da po tolikih letih še Dedno nismo odkrili Hedžetooemu Jožetu spominske plošče? Pa ne samo njemu! Spominsko ploščo zasluži Hedžetooa skromna domačija, saj se je pravzaprav tukaj rodil organiziran odpor o spodnjem predelu naše pokrajine. In še to. Danes je Hedžetooa mati stara, bolna ženica (da so jo še prav posebej strla leta okupacije. ni mogoče zanikati), zato bi bilo prav, če bi ji pomagali, ker to zasluži. Malce čudno izzveni odgovor, ki ji ga je dal nekdo na pristojnem mestu. ko je zaprosila za pomoč: »Pa vi ste radili sa Slovenc ima! z -jm
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
T
Vztrajna ge borba za lik
ljudskega gasilca
V ljutomerski občini je bilo ustanovljeno prvo gasilsko društvo leta 1871 v Ljutomeru. Sledilo je leta 1880 društvo Veržej, do prve svetovne vojne pa jih naštejemo že 17, do druge svetovne vojne 14 in po osvoboditvi 9. Tako je sedaj 40 PGD včlanjenih v občinsko gasilsko zvezo.
Zanimivo je, da so najprej organizirali gasilsko službo poljski predeli v občini in šele potem hriboviti predel (večinoma po osvoboditvi). Vzroki: strnjena naselja na Murskem polju in večja nevarnost za požar, kmetje pa so bili tudi bolj povezani med seboj kot viničarji in brežni kočarji.
Ne moremo se spuščati v organizacijsko ali strokovno delovanje gasilskih društev v bivši anvstro-ogrski monarhiji. Poudariti je treba le to, da so skušali takratni oblastniki na Dunaju in v Grazu pospešiti ponemčevanje našega prebivalstva prav po gasilskih organizacijah. To pa so preprečili tokratni zavedni slovenski narodnjaki. Že leta 1886 je sestavil Nace Merhar prvi slovenski vežbov-nik, katerega je pri nas po hudi borbi z nemčurji, leta 1892, uvelja-
vil takratni gasilski starešino Ivan Rajh z Mote.
Prva gasilska društva niso bila povezana v koko višjo organizacijsko obliko. Zaradi tega je ljutomerski rojak Ivan Kukovec leta 1893 ustanovil »Zvezo muropoljskih gasilskih društev« s sedežem v Ljutomeru. Ta zveza se je potem vključila leta 1899 v »Zvezo štajerskih gasilskih bramb«, ki jo je ustanovil Josip Sirca. Po prvi svetovni vojni pa se je tudi noše gasilstvo vključilo v »Gasilsko zajednico« s sedežem v Ljubljani.
V dobi predaprilske Jugoslavije so gasilske organizacije izkoriščale razne politične stranke, kar je zelo kvarno vplivalo na razvoj gasilstva
in strokovno izobraževanje. Gasilstvo se je moralo, kot ostale tokratne organizacije, prilagoditi vladajoči stranki. Živ dokaz temu so dogodki v Ljutomeru, ko so gasilci 1.
septembra 1935 morali v senci žandarskih bajonetov z gnojnico razgnati zborovanje, na katerem so hoteli odkrito govoriti našim prebivalcem o izkoriščanju po beograjski buržoaziji.
Leta 1941 je okupator zrušil beograjsko vlado nasilja in napočila je doba tudi za gasilstvo: stopiti na branik narodne neodvisnosti. Tudi v tej strašni okupatorski dobi so se člani gasilskih društev vključevali v narodnoosvobodilno gibanje in marsikateri izmed njih je daroval tudi življenje za našo svobodo. Ni groba talcev, v katerem ne bi počivali tudi člani gasilske organizacije poleg drugih žrtev.
Zaradi vojne vihre in ker je okupator imel našo lepo štajersko za svoje ozemlje, je pri nas podpiral gasilstvo z mehanizacijskimi sredstvi in šolanjem poveljujočega kadra.
Po osvoboditvi je gasilstvo tudi pri nas zadihalo svobodno in njego-
vi člani so z novim poletom prijeli zn delo. S prostovoljnim delom so pomagali pri obnavljanju požganih 'domov in tudi pri drugih akcijah, ki jih je organizirala Osvobodilno
fronta. Vodstvo gasilskih organizacij so prevzela tajništva za notranje zadeve, katerih referenti za civilno zaščito in gasilstvo so pomagali krajevnim odborom pri reorgoniziranju gasilstva in utrjevanju požarno-var-nostne službe. Da so državni organi zelo skrbeli za požarno-varnostno službo in gasilsko organizacijo, dokazuje tudi to. da je gasilstvo dobilo zakonske predpise že leta 1948, ko je še bila bolj potrebna gospodarska ureditev.
Tudi v naših gasilskih društvih so se posebno starejši člani težko prilagodili zahtevam nove družbene ureditve. S težkim srcem so se ločili od podob sv. Florijana, ki so bile na vseh gasilskih orodiščih, ker je bil pač patron gasilcev in varuh pred požari. Dolgo niso hoteli razumeti. da naj bo dandanašnji ljudski gasilec tudi član politične organizacije SZDL, kar smo sicer že uredili v ljutomerski občini. Posamezniki še sedaj ne morejo razumeti, da uniformirani gasilec ne spada v cerkev in še marsikaj drugega. Vendar lahko trdimo, da so sedaj vse te stvari že dokaj urejene. Za končno ureditev pa bo še potrebno mnogo potrpljenja in časa, ki prinaša vsak dan večjo razgledanost tudi med naše gasilce.
Statistika Občinske gasilske zveze Ljutomer beleži sedaj skupaj 1340 članov, od tega 95 pionirjev, 65 mladink, 96 mladincev in 177 članic. Te številke nam kažejo, da še vse premalo skrbimo za vključevanje mladine in žena. Sicer so se mladinke in žene začele vključevati šele po osvoboditvi in so bile pri tem težave zlasti pri starejših gasilcih, vendar si dandanes tudi naše žene že krepko utirajo pot v družbene organizacije. Tudi tisti, ki so bili načelno proti vključevanju žena v gasilske vrste, že mislijo drugače. Mladinka, ki je bila vzgojena v ga-
Odkar so ljudje začeli uporabljati ogenj za svoje potrebe, je bila potrebna obramba proti njemu. Zgodovinarji starega veka poročajo o organizirani obrambi pred požari pri domala vseh takrat znanih narodih. Vojaško so imeli organizirano gasilstvo Rimljani. Organizirano službo proti požarom so imeli tudi Feničani, Egiptčani in Grki. Po razpadu rimskega imperija nam zgodovinarji ne poročajo o gasilstvu vse do XVI. stoletja, ko je bilo končano preseljevanje narodov. Od tega obdobja naprej pa so vse pogostejši pojavi organiziranega gašenja požarov. Pri nas so to delo koristno opravljali takratni obrtniški cehi vse do leta 1870, ko že imamo podatke o prvih gasilskih organizacijah v Ptuju. Mariboru in Laškem, torej 24 let po prvi evropski gasilski organizaciji, ki jo je leta 1847 ustanovilo nemško mesto Frankfurt.
silskem društvu, je naša bodoča mati in gospodinja in bo lahko veliko koristila pri preprečevanju požarov, ker so ji znani vsi preventivni ukrepi in vzroki požarov. Imamo celo primere, da so mladinke same odstranile zelo kritičen položaj na požarišču. Našim ženam in mladini bo treba omogočiti pravo delo v gasilski organizaciji, treba jim bo posredovati vse tisto, kar jim bo pomagalo pri vsakdanjem življenju, pa se bodo zagotovo rade udeleževale gasilskega družbenega življenja. Pri vzgoji mladine opažamo, da ima gasilstvo premalo dobrih vzgojiteljev, ker nam pač ne more biti vseeno, kdo jo vzgaja in kako.
V občini imamo 1 višjega častnika. 10 častnikov, 115 podčastnikov in 33 strojnikov, vendar pa vsi niso več aktivni; precej jih je že starejših in so bili poslani v rezervo. Ta-
ko bo še vedno treba skrbeti zn nadaljnje šolanje aktivnih članov.
Društva imajo dobro organizirano požnrno-vnrnostno službo, zato upada število požarov v občini. Akcije na požariščih so bile večinoma strokovno opravljene. Ni pa rečeno, da, ne bi bile lahko še bolje. Občinski ljudski odbor bo moral še bolj podpirati prizadevanja pri požarno-var-nostni službi, posebno še takrat, ko bo opozorjen na razne nepravilnosti, ki jih ugotavljamo pri požarnovarnostnih pregledih.
Kljub velikim finančnim sredstvom, ki jih je naša družbena skupnost dala po osvoboditvi gasilstvu, sta mehanizacija in splošno materialno stanje še vedno slaba v gasilskih društvih. Precej društev ima še zastarele ročne gasilne brizgalne, premalo dobrih tlačnih cevi, da o osebni opremi sploh ne pišemo. Društva stojijo tudi finančno slabo, saj nekatera nimajo denarja niti zi) gorivo in mazivo, kaj šele za drage društvene potrebe. Kljub temu, da je tudi občinski ljudski odbor v denarnih težavah, bo moral v bodoče dajati več sredstev za požarnovarnostno službo in z večjim razumevanjem skrbeti za njeno mehanizacijo, zidanje gasilskih orodišč itd. Če upoštevamo sedanjo izredno gospodarsko aktivnost in nesluten napredek tehnike, pa tudi gasilstvo, ki naj vse to obvaruje in očuva,- šele potem se lahko prav zavedamo velike odgovornosti njegovih organizacij.
Janez Blagovič
V Pomurju je bilo ustanovljeno prvo gasilsko društvo v Ljutomeru leta 1871. Na ustanovnem zboru 15. junija 1871 je bil izvoljen za načelnika Jože Stoyer, ki je vodil društvo do svoje smrti (14. marca 1889), torej polnih 18 let. Pravila društva so bila potrjena pri takratni deželni vladi v Gradcu.
Med takratnimi tržani je bilo mnogo zanimanja za novo organizacijo, saj je imela prva leta že čez 70 članov, kar je bilo veliko za takratno število prebivalcev.
Zaradi velikega števila požarov si je društvo omislilo že leta 1892 prvo ročno brizgalno, ki jo je uspešno uporabljalo do leta 1927, ko si je nabavilo motorno brizgalno. Pozneje so nabavili še tri motorne brizgalne, od katerih je društvo odstopilo eno Tovarni usnja v Ljutomeru, eno pa novoustanovljenemu društvu Železne dveri. Prvo vozilo je društvo nabavilo takoj po prvi svetovni vojni, drugo pa leta 1946.
23. septembra 1929 je bil položen temeljni kamen za novi gasilski dom, katerega so še tisto leto spravili pod streho. 10. avgusta je dom že služil svojemu namenu. Pri gradnji je pomagala mestna občina in podarila iz svojih gozdov potreben gradbeni les. Gasilci pa so pri gradnji mnogo pomagali s prostovoljnim delom, prevozi itd.
Leta 1927 je društvo zelo trpelo zaradi pasivnega zadržanja meščanov
in se je komaj obdržalo. Mestno županstvo pa se je zavzelo za organizacijsko utrditev društva; pristopili so novi člani, ki so na izrednem občnem zboru (20. I. 1927) izvolili novi upravni odbor z Lovrom Kuharičem na čelu. Ta upravni odbor je spet dodobra utrdil organizacijo.
Iz kronike je razvidno, da je društvo sodelovalo pri številnih požarih, katerih na Murskem polju kajpada ni manjkalo. Velikih požarov je bilo več. Tako je 24. jnlija 1882 v Iljaševcih gorelo 32 objektov. 12. decembra 1884 je v Kljnčarovcih pri Ljutomeru gorelo 43 poslopij. V Bunčanih je zgorelo pol vasi. Veliki požari so bili tudi v Cezanjevcih, na Kamenščaku, na Gornjem Krap-ju, pri gradu Branek, v Sinigojevi usnjnrni, opekarni Lukavci itd. Povsod so ljutomerski gasilci med prvi-mi uspešno reševali in sknšali obvarovati čim več premoženja.
Pri raznih tekmovanjih in nastopih si je društvo pridobilo mnogo priznanj in diplom, kar priča o žilavem in hotenem delovanja požar-no-varnostne službe.
Ob petinosemdesetletnem jubileja želimo društvu še nadaljnjih uspehov pri varovanju ljudskega premoženja, njegovim članom pa, da bi še naprej tako disciplinirano in požrtvovalno skrbeli za ohranitev velikih pridobitev našega delovnega človeka.
Karel Centrih
NOVI ZDRAVSTVENI DOM
(Nadaljevanje s 7. strani) stanka. medtem ko mož dela ločen od rodbine, v oddaljenih gospodarskih podjetjih. Kažejo se novi problemi, ki so nevšečni za našo družbo. Še zmiraj velika umrljivost otrok do prvega leta starosti je predvsem pogojena z ne-donošenostjo in nevzdržnimi socialnimi razmerami. Vse preveč je tudi zavzemanja za nedovoljeno prekinitev plodu, posebno pri nezakonskih materah. Tudi alkoholizem je pereče vprašanje naše družbe, dokler bo obveljalo načelo, da alkohol krepi fizično sposobnost delavca.
Vse te probleme mora dandanes odstranjevati zdravstveni delavec. Zato je zdravstvena prosveta usmerjena k odločni borbi proti tem družbenim nevšečnostim. Sedanji zdravstveni delavec ni več
osamljen pri ukrepanju; pri tem socialno-medicinskem delu g a podpirajo tudi oblast, razna društva in organizacije, ki so dolžne oblikovati bodoči socialni lik našega državljana in si prizadevati za zboljšanje njegovih materialnih razmer.
Zdravstveni delavec je važen čini telj pri oblikovanju naše družbe, predvsem pa je javni delavec, ki se trudi za zdravje našega naroda. Zato pa je treba podpreti zamisel, da bi v prihodnjih letih načrtno zgradili novi zdravstveni dom, ki bo središče medi-einsko-socialnega delovanja. Bodoči zdravstveni delavec bo deloval v novih oblikah zdravstvene službe in bo le takrat dosegel svoj smoter, če bodo ustvarjeni vsi pogoji za uspešno zdravstveno zaščito prebivalcev.
Dr. Ivan Kaukler
R
A
Z
G
O
V
O
R
Tropinekovega Mihola ali na kratko Tropineka poznam že dolgo. Na vem sicer povedati, možno pa je, da me on pozna kako minuto več kot jaz njega. Skupaj sva sedela v šolski klopi, on je nekaj starejši, vendar naju to ni motilo pri 'iskanju srak po šu-mah. Le to naj še povem, da je nekaj posebnega v najinem poznanstvu tisto ljubeznivo kreganje, ki sicer največkrat ne zadeva ne mene in ne Mihola, vendar pa se kregava in razburjava, kot da gre vsakemu za kožo. Modri ljudje pravijo včasih temu nekaj po latinsko, kar te lahko spravi na Studence, no pa naj bo, če smo že taki zrasli. Pa k stvaril
Mihol me je nekam začudeno pogledal, ko sem ga zadnjič mimogrede poiskal, videti je bil iz-nenaden, da sem prišel. Pojasniti moram še to, da se tokrat nisva videla res dolgo, ob Novem letu sem mu poslal karto z običajnim geslom, ki je za ose prijatelje in znance enako. Še sreča, če se sploh o pravem času spomnim na tol O tem bi pa sedaj ne želel pisati kaj natančnejšega, čeprav delno spada k zgodbi.
Nekam zamišljen se je opravičil, da je sam doma, in se odpravil po tuklo. Pričakoval sem, da mi bo povedal, kaj ga drži, brž ko ho ročka na mizi. Nisem se motil. Pa ni bilo o davkih, kot je že obvezen pogovor ob podobnih priložnostih, in ko sem mislil, da bo tudi on končno vendar enkrat kaj potožil tudi o tem, kar ga tišči — se je pa začelo pri nafti...
»Tak me jezi,« je začel, »da nas majo še vedno za take.« Napravil je tisto vsem znano kretnjo pred čelom, ki pomeni, da zadaj o kolesju ni vse v redu.
»Tista novinarka se naj kar pripravi, če jo še dobim,« je povedal o svojem doživljaju takrat, ko so lani delali tisto preizkušanje tal nove vrste, ki naj bi pokazalo, če je tudi na prleški strani kaj nafte. Tudi na Miho-lovi njivi so se vozili, malo zvrtali in počili. To so navravili še stotini drugim od Razkrižja pa do gornje Mote.
Mislil sem, da bo začel o škodi, ki so mu jo napravili, on pa jo hoče imeti poplačano in še je kak novinar kaj posredi, da ni dobil. Pa sem se zmotil že v osnovi svojega mnenja. Ko sem mu začel razlagati to in ono o naravnih bogastvih, ki so last vse naše družbe, da je torej taka preiskava potrebna, da potrebujemo svoje surovinske vire, me je prijel po drugi plati.
»Ti si za bregom,« (to je sicer res!) in je povzel: »Ali misliš, da sem tako pehjen, da ne vem, kak stvari stojijo. Tudi jaz vem, da je to za kmeta dobro, še vesel bom, če bo v moji Budini kaj iz zemlje privrelo, pa magari na moji njivi. Samo kakšno besedo bi nam pa lahko voščili. In tista novinarka se naj drugič ne smeje tak podmuljeno, ko sprašuje, kaj se mi' zdi, ko mi po njivi rovlje-jolt Porinil mi je ročko in pokazal. naj pijem, pa je nadaljeval: »Čeprav si mlajši, pa se še zagotovo spomniš, ko so gradili železnico Ormož—Sobota. Takrat je živel v Dugi vesi kmet Lujz, ki je bil od nekod pri Ptuji in ga je strašno imelo, da bi železnica ne tekla po njegovi njivi. Da bi inženirja podkupil, je prinesel kuro in mu rekel, da je on, še bolj pa žena Mica, mnenja, da naj meri drugod. Če pa ne, pa je Mica dala zadnjo besedo, da — kokoš da, zemlje pa ne da. pa ne da! — Pa je železnica vendar stekla... In zato se mi smešno zdi in me jezi, da me tako sprašujejo in pričakujejo, da se bom kregal zaradi tistega plefkanja na njivi, kot bi mi dušo rezali. To je samo v knjigah«
»Dragi Mihol, to si ti, drugi so pa drugačni.« sem mu odgovoril. Pa mu ni bilo po volji.
»Mogoče še je kakšen, ki je še tako vzadi,« — »pa zaradi tega naj ne mislijo, da smo vsi kmetje taki.«
Mihol je pač občutljiv za take stvari, pa kaj mu hočem. Moral sem popustiti, da ga ne bi še bolj podkuril. Skušal sem pogovor spraviti na kaj drugega, da bi se malo nasmejala. Pa ni šlo. Zdelo se mi je, da mu je moj obisk pri-
ložnost, da se bo razgovoril o vsem, kar ga že dalj časa teži. In res je bil že pri zadrugi in jo kritiziral. To pot pa je stvar zadela ob njegovo gospodarstvo, čeprav o tem nerad kaj pove.
»Mehanizacija je lepa reč, samo hiti mora takrat na razpolago, ko jo rabiš. Pri nas je pa tak, če si jim po volji.« Tako mi je črnil zadružno poslovanje.
»Saj si ja o odboru,« sem ga hotel prekiniti. Pa se ga ni dalo. »Samo to ti naj dopovem, da je še vedno poštenemu slabše kol tistemu, ki se povsod slini,« mi je trdil.
Napravil sem kar močno proseč obraz in mu dal razumeli, da itak ne morem pomagati. Pa nič. Kakor da bi se zaklel, da mi mora »nabajuliti« ose, kar se je odločil. je govoril naprej.
»No, kaj rečeš za Oso, ki je tudi zadružni odbornik, pa še kile noče prodati svoji zadrugi? Ha?« Škodoželjni smeh se mu je potegnil po ustnicah. Vedel sem, da ga tu nekaj tare in tišči.
»Kaj naj jaz rečem,« sem odgovoril, »nisem tu, niti član zadruge.« Skušal sem ga. da mi pooe, kar bi rad. »Pa predlagaj, naj ga zamenjajo na občnem zboruh
Zadel sem ga. »Ja ja. kdo bo pa o vseh odborih, če hi se jaz ničvredni Mihol. želar, upal izustiti tako besedo,« se je začel domala dreti nad menoj. »Kdo bo pa sladek na oseh sestankih, kdo nas bo pa črnil za nergače?«
»Zdaj je pa zadosti tega!« Skušal sem ga ustaviti. »Tu se dereš, kot da naj jaz nosim ose grehe sveta. Saj ves. da so me na oseh forumih tako siti, ker vedno kaj čenčam, kar mi natro-bite. ko sem na dopustu. Na sestankih pa na sejah zadruge povej tudi kaj!«
»Aha, jaz se naj o vasi kregam, tako kot sem se prva leta. Jaz . . . da bodo o meni razpravljali, da sem nergač, in držali s tistimi, ki še mignili niso med vojno ali pa so pomagali le iz strahu.«
Skušal sem poslednjič, da bi pogovor napeljal na kaj drugega. Pa ni nič pomagalo. Spomnil me je prvih let po vojni, ko smo
mu pravili, da mora biti dober vzgled, če je bil zaveden med vojno.
»Veš Primož,« je nadaljeval, — »saj se ne bojim komu o obraz povedati in mi tega ni žal. Samo ti, ki si enkrat na leto tu. si ne veš predstavljati občutka, ko stokrat poveš zastonj. Tudi ti bi se naveličal. Na občnem zboru izstopim iz odbora, pa še o drugo zadrugo grem.«
Videl sem, da mu nisem kos in sem ga pustil, da se je izgovoril. Odšel sem s tesnobnim občutkom, da mu nisem znal odgovoriti.
Jasno mi je bilo eno. namreč, da je tu še kaj več, kol to, kar mi je povedal. Da očitki na račun Ose. ki se je rešil oseh odkupov. ki je iz obdelovalne zadruge izstopil sicer med zadnjimi. pa s težko mošnjo, piso posledica kake kmečke nevoščljivosti. Čudno in neverjetno se mi je zdelo. da bi se Mihol. pogumni sodelavec partizanov in nesebični delavec, tako spremenil. Da je nekaj živčnosti. je več kot razumljivo. Sklenil sem stvar osvetliti z drugih koncev. Saj je vendar moj prijatelj in rad me ima. kot jaz njega!
Sel sem k Bojanu, ki je d okolici najbolj poučen o vsem in ga vprašal za nasvet v Miholovi zadevi.
Bojan je stvar poznal in mi je razpredel nit od začetka do konca. Pomagal mi je, da sem Mihola razumel.
Res, prva leta je bil Mihol delaven. Pri oseh odborih in na sestankih ga ni manjkalo. Tudi svoje gospodarstvo je včasih zanemaril na la rovaš. Toda čudo. Mihol je bil zdaj tu. zdaj tam odveč. Da ima preveč funkcij, so mu rekli. Ko so združili KLO, je bil v novem odboru Osa. Ko so reorganizirali zadrugo, je postal predsednik Osa in še in še. Ljudje so pa povedali, da se je Mihol preveč razburjal pri obračunih in to ni šlo o račun marsikomu. Tako je postal Osa ose, Mihol pa je ostal le o zadrugi, iz katere je sedaj nameraval izstopiti. Na lanskem občnem zboru pa je zabrusil Mihol na račun Ose, naj pooe,
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
8
85-letnica
ljutomerskih gasilcev
koliko dobička je pomagal ustvariti, če ga zna tako preračunati, koliko naj ga posameznik dobi. Tovariš, ki ga je poslala zveza, ga ni razumel in »reda radi« nahrulil po aktivistično. In to je Mihola vrglo s tira. da mu je rekel, malo manj, kot naj se gre solit in šel. Od takrat noče na noben sestanek več. Osa pa uživa zgoraj vsesplošno zaupanje.
Sedaj sem si bil na jasnem, ker pa nisem imel časa. sem sklenil, da mu pišem. Pisal sem na dolgo in široko, prisrčno in ostro, grajat in tolažil. Nazadnje sem zaključil nekako tako, da bo kar lepo, če bomo šli vsi na zapeček, naj bo s tem, za kar smo se borili, kakor hoče. Skrbi nas. kajne? Njegovi organizaciji borcev pa sem pisal, naj ga vsaj kdo obišče in naj ga zavarujejo pred različno samovoljo. Dolgo nisem kaj zvedel o Miholu.
Zadnjič, po majskem snegu že, pa sem dobil veliko modro kuverto, naslov pa je bil pisan z Miholovo roko. Bil sem presenečen, mogoče malo celo vznemirjen, če mi je zameril. Pa sem že po prvih vrstah bil dobre polje. Piše mi, da je vse premislil, da ga je Bojan obiskoval vsak teden in se je pomiril. Na občnem zboru zadruge pa se bo oglasil. Tudi iz odbora ne bo stopil, temveč vprašal, kaj dela Osa v odboru. Povabil me je na tuklo, če je bo po mrazu še kaj!
Vesel sem, da je moj Mihol spet stopil v svet, tja, kjer se danes odloča napredek njegovega kraja. Spoznal je. da še ni čas, da bomo šli na zapeček, če bo za nas sploh kdaj. Vrnil se je o borbo, ki jo je nevede pogrešal. Ob prihodnjem srečanju pa se bova še pogovorila o tem. kar sem zadnjič želel jaz. Priklicati mu o spomin naš veder ponos iz težkih dni. Tudi sam pri sebi moram storiti Tako ob podobnih dogodkih!
Naj mi ne zameri, če sem se razpisal o tem. Zdi se mi, da moram svoje veselje razkriti vsem, ki me želijo poslušati. Pa srečno!	J. Slavič-Primož
PRAZNOVANJE 1. IN 2. JUNIJA — DNEVA OBČANOV LJUTOMERA -NAJ SPREMLJAJO NOVE POBUDE IN HOTENJA ZA NAPREDEK V GOSPODARSTVU IN NA DRUGIH PODROČJIH DRUŽBENEGA USTVARJANJA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKI ODBOR RK OBČINSKA GASILSKA ZVEZA
Ljutomer
Pozdravljamo:
vse borce, aktiviste in sodelavce NOB, ki so na našem področju v najbolj črnih dneh okupacije kovali pridobitve ljudske revolucije!
x
Pozdravlja m o :
vse delovne kolektive, zadružne organizacije, ustanove in ostale prebivalce občine!
Pozdravljamo:
vse one, ki nas bodo od blizu in daleč obiskali in družno s prebivalci naše občine proslavili 1. in 2. junij, naš domači praznik!
LES
ZADRUŽNO PODJETJE
LJUTOMER
Na skladišču imamo vedno rezani in tesani les, drva za kurjavo in premog
Ob I. občinskem prazniku naše čestitke!
Tekstilno blago, galanterijo in špecerijo kupujte vedno le v
TRGOVSKEM DOMU
„ZARJA" LJUTOMER
Izbira, kvaliteta, solidne cene in dobra postrežba je naše zagotovilo!
K občinskemu prazniku čestitamo vsem našim odjemalcem in se priporočamo še za nadaljnje zaupanje!
Kolektiv
Ob I. občinskem prazniku želimo vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in prebivalstvu občine Ljutomer obilo uspehov pri nadaljnjem delu!
KOLEKTIV
OPEKARNE
LJUTOMER
,ZELEZNINA'
trgovina z železnino in tehničnim materialom
LJUTOMER
Naš pozdrav občanom Ljutomera ob našem domačem prazniku!

Vsa elektroinstalaterska in montažna dela, previjanje elektromotorjev, popravila ra-dijskih in ostalih električnih aparatov Vam po najugodnejših cenah opravi
 »ELEKTRON«
LJUTOMER
Naše prisrčne čestitke občanom Ljutomera — za I. občinski praznik!
PODJETJE
„MIZARSTVO“ Ljutomer
Kupujemo zdrav, suh les po najvišjih dnevnih cenah!
Prodajamo vse vrste pohištva, v veliki izbiri in po ugodnih cenah!
Vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem čestitamo ob 1. in 2. juniju —
I. občinskem prazniku!
Špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago, potrebščine za gospodinjstvo in dom, dobite po konkurenčnih cenah v trgovini z mešanim blagom
»MERKUR«
LJUTOMER
X
K I. občinskemu prazniku tudi naše čestitke!
Če boste žejni in lačni, se vedno oglasite v
gostilni in nočišču
JERUZALEM
LJUTOMER
in postreženi boste z dobro kapljico in okusnimi jedili
Naj živi I. občinski praznik!
Kmetijskim in vinogradniškim posestvom, kmetijskim zadrugam in zasebnim kmetovalcem, vsem našim dobaviteljem in odjemalcem čestitamo ob I. občinskem prazniku!
»Zadružnik«
trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki in reprodukcijskim materialom
Ljutomer
Kolektiv Zadružnega gospodarstva
„MUROPOLJE“
MOTA pri LJUTOMERU
iskreno čestita prebivalstvu občine Ljutomer OB I. OBČINSKEM PRAZNIKU!
Kmetovalci!
Kvalitetna semena pšenice, ječmena in ovsa kupite vedno ugodno le pri ZKG Muropolje
KRIZEVSKE OPEKARNE
Križevci pri Ljutomeru
Izdelujejo:
zidake, votlake, strešno opeko, okrasno opeko, rapid opeko in drenažne cevi vseh vrst
Prebivalstvu ljutomerske občine ob 1. in. 2. juniju — I. občinskem prazniku — iskreno čestita
kolektiv
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
9


Dežela klopotcev in turizem
Daši je Ljutomer s svojo okolico priznan kot turistični kraj, mu manjka še marsikaj do priznanega turističnega izgleda. To je že prvi dokaz, da smo za to gospodarsko panogo žrtvovali mnogo premalo in da bo potrebnih poleg dobre volje še dosti sredstev, če hočemo zabeležiti vidnejše rezultate pri razvoju turizma. Dejstvo je, da je za turizem napravilo prve korake že leta 1952 ustanovljeno planinsko društvo, vendar pa je njegovo delovanje preveč specializirano in odmaknjeno turizmu v domačem okolišu. Bolj se mu je približalo leta 1956 ustanovljeno društvo prijateljev prirode, ki je začelo odločneje širiti turistično miselnost. Čisto konkretne naloge pa si je za še večji razvoj turizma določilo februarja t.l. obnovljeno turistično-olepševalno društvo, ki je bilo sicer ustanovljeno že leta 1955, pa mu je žal — kakor pravijo — pošla sapa. Kaže pa, da je tokrat dobro zadihalo, saj so že tudi vidni prvi rezultati njegovega delovanja.
Ker so osnovni in naravni pogoji za večji razvoj turizma o našem lepem vinorodnem okolišu, bo vsekakor naloga teh društev, ki štejejo sedaj čez 600 članov, da izboljšajo svoje delovanje z izdatnejšo propagando, številnejšimi izleti po domovini in tudi izven nje. Ne moremo namreč prezreti dejstva, da so taki izleti ob dobri in smotrni organizaciji ne le zabavni, temveč tudi poučni in prav gotovo izdatno prispevajo k izboljšanju turističnega razvoja o domačem kraju. Važno vlogo na tem področju bodo nedvomno imela tudi naša gostinska podjetja. Marsikaj bo treba o gostinstvu popraviti in izpopolniti, če že hočemo privabiti več turistov. Res je sicer, da smo pri sedanjih razmerah zaLe strokovno sposoben kmečki človek bo lahko več pridelal
Okolica Ljutomeru je v gospodarskem pogledu pretežno agrarna. To pomeni, da je kmetijstvo vodilna gospodarska panoga. Osnovni vir do-dohodkov za kritje človekovih potreb je zemljišče in na njem razvito 'vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo in živinoreja. Potrebe po kmetijskih pridelkih so večje, kot jih dandanes daje kmetijstvo.
Upoštevajmo spremembo strukture prebivalstva in sprijaznimo se s tem, da je v Sloveniji več kot polovica prebivalcev v industriji in mestih. Ti ljudje kopljejo rudo, izdelujejo stroje, gradijo elektrarne, proizvajajo umetna gnojila, izdelujejo obleko, obutev itd. Tudi tem ljudem je potreben kruh. Končno pa se tudi ne zaključijo potrebe naših kmečkih ljudi samo z živežem. Pridelati moramo več, da bodo naši dohodki večji, ker so večje tudi naše potrebe.
Pridelati moramo več grozdja, sadja, krompirja, žita in krme, zabeležiti boljšo molznost pri kravah, boljši prirast pri živini itd., skratka: vsaka kmetija naj bi letno pridelala enkrat več kot porabi doma. Tudi v kmetijstvu naj naturalni način gospodarjenja zamenja blagovni.
Kako pa bomo pridelali več pridelkov? Človek je odločilen činitelj v vsaki proizvodnji. Ne mislimo, da mora sedaj zaradi tega bolj garati, ne, ne sme se izčrpati, ni potrebno, da preveč troši svoje telesne moči, suj so v prirodi in mehanizaciji sile mnogo močnejše od človeka. Zato pa sta človeku potrebna razum in znanje, da bo znal vključiti druge sile v proizvodni proces, obvladal zakone prirode in odkrival njihove tajnosti.
Kmečki pridelovalec mora poznati in obvladati tehniko proizvodnje. V kmetijskih šolah se mladina uči raz-novrstnih agrotehničnih ukrepov, uči se smotrnega gospodarjenja. Novi čas poraja nove potrebe in zahteva več od kmetovalcev. Da bomo do sebe, družbe in bodočih pokolenj lahko izpolnili svoje dolžnosti, moramo krepiti svoje strokovno znanje, navajati mladino v kmetijske šole, upoštevati in omogočiti uresničevanje novih pobud, ki jih mladina prinaša iz šole domov.
Take smotre ima tudi kmetijska šola v Podgradju. Absolventom te šole je po enem letu prakse in praktičnem izpitu priznana kvalifikacija. V ljutomerski občini pa imamo še kmetijsko-gospodarske šole.
V nekaterih državah, kjer so naprednejši, ne more sin podedovati posestva svojega očeta, če ni prej opravil kmetijske šole. Pri nas imamo že za domala vse gospodarske panoge (industrija, obrt), obvezno strokovno šolanje, samo za kmetijstvo ne. Menim, da pripada takšna pravica, čeprav jo nekateri štejejo samo kot dolžnost, tudi vsem mladim kmetskim delovnim ljudem.
Miloš
radi slabih prometnih zvez še nekako odrezani, vendar pa kaže, da se bo tudi to v doglednem času bistveno spremenilo z nekaterimi novimi avtobusnimi zvezami, z ureditvijo novih cest itd. Tej okolnsti pa je tudi pripisati, da je n. pr. naš Jeruzalem še
premalo popularen, saj je kljub vsej svoji lepoti in privlačnosti dostopen samo ob najlepšem vremenu. Tudi tu je že lopata trdno zastavljena. Po vsej verjetnosti bo še v tej sezoni izročena prometu nova avto-cesta, ki jo gradi občina proti Jeruzalemu, izletnika pa bo verjetno presenetila tudi ljubka domača postojanka, ki jo družno urejajo tukajšnja društva.
Podobnih točk bi nedvomno našli še več v naših vinorodnih predelih, ko bi imeli sredstva za njihovo ureditev. Toda zgolj s skromnimi društvenimi članarinami in morebitno podporo ObLO si tega ne bomo mogli privoščiti. Tu naj bi pomagala tudi naša pod-
jetja, vsaj ona. katerim ostaja še vedno dokaj sredstev za delitev.
Prepričani smo, da bomo z malo večjim razumevanjem vendarle našli vsaj skromen delež tudi za take namene, toda šele takrat, ko bodo naši voditelji in sindikalne organizacije doumele, da je moči tudi z malimi žrtvami posameznika ustvariti mnogo večje koristi za skupnost.	-go
Ciril Jureš, pokrajinski sekrelar
SKOJ v Prlekiji
Med slavne dni NOB v Prlekiji in med njihove najvidnejše junake spada nedvomno tudi tovariš Ciril
Jureš.
Doma je v prijetni vasici Bunčani. To je srednje velika vas z razmeroma dobro stoječimi kmeti. Jureš izhuju iz hiše srednje velikega kmeta. Še razmeroma mlad, dopolnil je komaj 18 let, je že bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Pred okupacijo je študiral v Mariboru, zadnje leto pa v M. Soboti. Srednja šola in okolje, v katerem je živel, sta že pred vojno utrdila njegovo nacionalno zavest, kar pa se je v času okupacije še stopnjevalo, saj je pokojni Ciril Jureš vzgled mladinca z Murskega polju, ki je med domačimi junaki med prvimi. Ob koncu 1942. leta je pobegnil iz nemške vojske. Takoj je začel iskati stike s sodelavci NOB. ki so bili takrat v Prlekiji šele pri skromnem začetku. Okupator je hitro izvedel za njegovo delovanje,, zato je bilo zanj vedno bolj nevarno; zatekel se je na Madžarsko, kjer je delal v kamnolomu pri Blatnem ježeru. Tam je budno spremljal, kolikor je bilo to mogoče, delovanje NOG v domovini. To ga je maja 1944. leta tndi prignalo nazaj v Prlekijo. Vrnil se je čez Medžimurje. Brž ko je prišel domov, je začel takoj delovati. Nu našem terenu je bilo takrat že več aktivistov, ki so obvladovali ves tedanji ljutomerski in radgonski okraj. Pokojni Jureš je leta 1944 hotel vstopiti v Pohorski bataljon, dn bi tako aktivno posegel v borbo. Takratni voditelji pa so uvideli, da je na terenu bolj potreben, zato so mu naložili dosti važnejše naloge na našem terenu. Njegova naloga je bila predvsem organiziranje aktivnega odpora proti okupatorju. Imel je pogoste sestanke, predvsem pri Prelogu na Grlavi, v Ključarovcih,
nu Grabah in drugod. Na sestanke so poleg domačinov prihajali tudi uktivisti iz drugih predelov. Tajnost takih sestunkov je bilo takrat zelo težko prikrivati. Med domačini so bili nekateri okupatorju naklonjeni, drugi pa so zopet izdajali iz strahu pred posledicami. Cim bolj se je pomikala vzhodna fronta proti Jugoslaviji, tem bolj sta rastla pogum in vera v skorajšnjo svobodo. Ker je tudi okupator občutil odpor ljudstva, je zelo okrepil varnostno službo v ozadju. Nato je pripeljal na to območje veliko zlogiasnik Kozakov, ki so poleg getapovcev bili najbolj kruti: To dokazuje tudi velika borba, januarja 1945. leta pri Prelogu na Grlavi in v Logarcvcih. kjer je bil smrtno ranjen tudi pokojni Jureš. Tega zadnjega sestanka, ki je bil pri Žaliku v Logurovcih, so se udeležili poleg drugih tudi Bernot, Marija Brden-Petje in Rado Pušenjak. Presenetili so jih Koznki in gestapovci prvega februarja 1945. leta. Ob petih zjutraj je moralo 6 partizanov sprejeti neenako borbo. Od njih sta sc rešila samo dva, ostali so bili
mrtvi ali ranjeni ujeti. Kozaki so smrtno ranjenega Jureša odpeljali v Ljutomer, kjer so ga na Glavnem trgu javno obesili v svarilo domačinom. Njegovo junaštvo pa je bilo neizmerno: v bitki pri Žaliku je na vprašanje: «Kdo gre prvi v smrtni juriš« odločno odgovoril: »Jaz grem prvi!«. Njegove zadnje besede pred sramotnim obešenjem so tudi veljala njegovemu narodu, ko je na vprašanje, »Kdo si?« rekel: »Slovenec«, na vprašanje, »Kako se pišeš?« pa je odgovoril: »Sonce vzhaja in bo zopet zašlo. Z njim zaide tudi moje ime. Sonce bo zopet vzšlo in z njim tudi svoboda mojemu, narodu.«
Iz razgovorov preživelih soborcev-kakor tudi domačinov, lahko razberemo, da je pokojni Jureš bil vzor mladinca, borca in tovariša. S tovarišem Jurkovičem sta mnogo študira-lu literuturo Markso in Lenina. Literaturo je dobival pri Kocbekovih. Bil je poln vedrine, življenja in humorja. Pri mladincih je bil zelo priljubljen. Domačimi ga omenjajo v najlepšein in tak bo tudi nam ostal v najlepšem spominu.
PARTIZANSKI HUMOR
Nemcem so bili ranjeni partizani, posebno še partizanke, zelo nevarne. Tako se je zgodilo leta 1944, da so nemški Fritzi čuvali v Dobravi, seveda do zob oboroženi, ranjeno partizanko Marijo.
Sredi belega dneva sta Treza in hčerka Milica peljali za partizane nabrano blago in hrano — med nemškimi stražami. Mimogrede jih je še
Franček povabil na kupico v gostilno, v kateri je bilo polno vojakov, »Na Treza. spij en glaž, boš lažje vozila!« je porogljivo dejal Franček.

Na mladinskem sestanku pri Prelogu je nekega večera prinesla Prelogova mati na skedenj sveže pečene gibanjce. »Jejte, deca moja, švabske krogle ne bodo oeč dolgo trde!«

Partizanka, sestra Marije Petje, je stanovala o hiši, o kateri je bičal tudi Ortsgru-penfiihrer. V hiši je bila navidezna šivilja, za omaro je pa bila oripraoljena puška.
*
Partizani iščejo vojaško nemško obleko, orožje in drugo. Po njihovem lepem nastopu je Dunajčan izjavil o nemščini: »Sem že mnogo bral o teh banditih, toda to niso nobeni banditi, ampak gospodje partizani!« (Das sind ja Herrn Partizanen).
Jaka Majcen
Pomembna akcija za obnovo knjižnice
V BUČKOVCIH
Po občinskih praznikih v Ljutomeru in Radgoni bo ena največjih letošnjih prireditev v prleškem Pomurju prav gotovo devetdesetletnica »Besede« v Bučkovcih. posebej še če se bo Občinski ljudski odbor Vidma ob Ščavnici odločil, da bp dan rojstva svoje občine pred dvemi leti proglasil za občinski praznik.
Med drugimi pohvalnimi načrti v zvezi s proslavo devetdesetletnice »Besede«, o katerih je Pomurski vestnik že pisal, so se Bučikovčani odločili, da bodo do proslave obnovili kulturni dom in knjižnico, ki jim jo je uničil okupator.
Morda se prav zaradi tega, ker v Bučkovcih niso imeli urejenega kulturnega doma in knjižnice, kulturnoprosvet-no življenje nekaj let po osvoboditvi ni moglo tako razviti in razmahniti, kakor se je v času med obema vojnama, ko je posebno v letih
neposredno po zgraditvi kulturnega doma imelo izredno velike uspehe.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Bučkovski godbeniki
Dežela smehljaja v Ljutomeru
Domači kruli, čeprav črn in trd, čestokrat bolj tekne od belega in človek si ga včasih prav pošteno zaželi. V tej preprosti resnici vidim odsev zadovoljstva in navdušenja i Ljutomerčanov po tem, ko so i videli opereto »Dežela smehljaja«, tokrat v lastni režiji in razen ene izjeme izvajano izključno s svojimi močmi.
To je bil po vojni prvi domači operetni poskus v Ljutomeru. Vajeni čestih gostovanj polpoklicnih in poklicnih štajerskih gledališč so Ljutomerčani dovolj kritično občinstvo, da se je dramski sekciji DPD Svoboda »heroja Ivana Kavčiča« bilo treba zelo potruditi za njihovo ugodno mnenje.
V izboru snovi so posegli nekoliko drzno v svetovni operetni repertoar, kjer ima izbrana Lebarjeva opereta »Dežela smehljaja« med mnogimi njegovimi najodličnejše mesto.
Franc Lehar, po rodu Madžar, je to delo ustvaril v svojih nujplodo-vitejših letih v začetku 20 .stoletja. Oblika in tudi že resnejša življenjska problematika, ki se je loteva v tej opereti, približuje njen značaj operi.
Kratka vsebina operete:
Dunaj. V salonu grofa Ferdinanda Lichtenfelsa se je na povabilo gospodarja zbrala za ples družba dam in oficirjev. V središču moške pozornosti je mikavna Lichten-felsova hči Mnry. Zanjo se goreče poteguje mladi grof Gustav Potten-stein, toda ona ga poredno odklanja. Vso žensko pozornost vzbudi s svojim prihodom eksotični princ Son-Chong. Že prvi njegovi pokloni vžgejo v Mary veliko ljubezen do skrivnostnega tujca. Toda pravkar vzplamtelo ljubezen zadene nenadni udarec. Princ Son-Chong mora nemudoma v domovino, kjer bo sprejel dolžnost ministrskega predsednika kitajskega cesarstva. Ljubezen odloči drzno rešitev in Mary gre s princem v njegovo deželo.
Tu se Maryni ljubezni postavijo po robu nepopustljivi pradavni zakoni velikega Konfucija, po katerih belka nikakor ne more postati žena kitajskega velikaša. S fantastično strogostjo bdi nad izpolnjevanjem tega budističnega pravila prinčev stric Čang. Princ Son-Chong se bo kot ministrski predsednik hošeš nočeš moral poročiti s štirimi Kitajkami, kot veleva domači zakon. Mary
pa lahko obdrži kot priležnico.
V teh težkih trenutkih negotovosti spozna Mary prinčevo sestro, ljubko, dobrosrčno Mi. Postaneta vdani prijateljici.
Mladi grof Gustav medtem ni pozabil na Mary. Postal je vojni atuše v Tokiu in odločil se je, da poišče Mary. S podkupnino se mu posreči priti v žensko palačo, kjer zve za Maryno usodo. Tu spozna ljubko Mi — Maryno zaveznico in kmalu postaneta prijatelja. Da, Mi celo vzljubi Gustava.
Srečanje Mary z Gustavom je dramatično. Mury spozna, da je šla predaleč v tuji svet, ki je nikoli ne bo sprejel zn svojo. Zato vidi v Gustavu rešitev in se je po kratkem pomisleku oklene.
Velikodušna, dobra Mi jima pokaže skrivni izhod. Toda beg je izdan in pot jima zastavi princ Son-Chong. Kaj čaka ubežnika? Smrt? Ne, Sob—Chongova ljubezen ni maščevalna. V silni bolečini se zave, da mu uhaja ljubezen, kakršne nikoli ne bo smel vračati. In uboga Mi, komaj je začutila ljubezen, že velikodušno odpira vrata, da ji ta uide. Predobro pozna domače zakone, ki nikoli ne bi dovolili ljubezni s tujcem.
Son—Chong in njegova sestra Mi izgubljata najdražje s smehljajem
na ustih. Da, Song-Chong in Mi sta prava otroka Dežele smehljaja.
Inscenacijo si je zamislil Vlado Rok, izdelala sta jo pa s tov. Čebaškom. Rek je primerni enostavni rešitvi zagotovil veliko mero okusa, orientalskega nadaha z mnogimi drobnimi značilnostmi vzhodnjaškega ambienta. Le v prvi sceni je dunajskemu salonu manjkalo dvoransko vzdušje, oni značilni razkošni do jem soban s težkimi kristalnimi naveski in lestenci, kakršnih je bil Dunaj prepoln v tistem času.
Opereto je spremljal orkester DPD Svoboda Ljutomer
pod vodstvom dirigenta Avgusta Loparnika. Izrazito mlad orkester se je lotil vsekakor težke naloge. 'Toda požrtvovalnost mladih godbenikov na čelu z vztrajnim dirigentom je dosegla relativno odličen uspeli. Treba je namreč vedeti, da je to bila prva večja preizkušnja mladega ljutomerskega orkestra.
Režiserka Julka Bezjakova je v izbiri materiala morala seči po seznamu v glavnem neizkušenih igralcev. Toda
brez škode, kajti vsi do zadnjega so zadovoljili. Izrazita uspešna sugestija Izvrstne režiserke Bezjakove je z globokim poudarkom delovala na vse igralce brez izjeme.
Kot gost je Rudolf Ljubič, član Narodnega gledališča iz Varaždina v vlogi princa Song—Chonga razumljivo ohranil svoj rutinirani izraz. Njegove kvalitete moramo sprejeti in pohvaliti s potrebnim ozirom na njegov tovrstni poklic. Pujnca Son-Chonga nam je ustvaril prepričevalno, apartno, uglajeno z »eksotičnim« tenorjem, ob tem pa je sam slučaj, da je bil tujec z drugačnim nagla-
som, deloval zelo posrečeno.
Hinko Plevnik je svoj izredno močan igralski izraz .dokazal kar v dveh vlogah. V grofu Ferdinandu Lichten-felsu se je predstavil z galantnim aristokratskim nastopom viseobvladajočega značaja, ki mu je ženski svet okrog ujega zelo naklonjen, hkrati ga pa neprestano drži »v šahu« s svojim ženskim orožjem. V vlogi Čanga pa se je Hinko Plevnik sijajno prelevil v strogega, krutega kitaj-
skega dostojanstvenika, zapetega v skrivnostno orientalsko strogost, kadar gre za nestrpno budistično vero.
Mary, hči grofa Lichtenfelsa, Milka Seršenova, premore odličen mezosopran z raz-sežnimi-mejami oblikovanja. Vse njene pevske variacije so izvedene z izkušeno sigurnostjo in izredno lepim čistim glasom. Svojemu močnemu partnerju je izvrstno odgovarjala.
Grof Gustav Pottenstein v osebi Mira Steržaja je igralsko lepo uspela kreacija z močnim psihološkim izrazom, živahnim nastopom in pametno igro.
Mi, prinčeva sestra v osebi Vike Trbižanove je svojo simpatično vlogo podkrepila z odličnim prikazom svojega nedvomnega talenta in bila zanj nagrajena z večkratnim aplavzom na odprti sceni. Z izrednim občutkom je zaživela Trbižanova Mi v oni znani kitajiski naivni ljubkosti, ki je tako značilna v jutrovskih deželah.
Enako navdušen aplavz je doživel v vlogi višjega evnuha Milko Vukovič, ki se je trdno držal sicer na robu nevarne skrajnosti in svoj kreativni humor srečno rešil pretirane norčavosti. Njegova sijajna igra višjega evnuha, ki si, prikrajšan za užitek, ustvarja svojevrstni, burkasti pogled na svet, je res zaslužila aplavz.
Tudi vsem manjšim vlogam gre priznanje: tako Cvetki Kranjčevi v vlogi nečakinje Lori, Žaliki Novakovi v vlogi ekselence Hardeg. Vladu Reku kot generalu. Janezu Horvatiču kot slugi pri Lichten-felsu, potem Stanku Kralju v vlogi Fu-li-ja, tajnika kitajskega poslaništva. Jelici Peto-varjevi kot Fini ter ostalim damam in oficirjem.
Z opereto nameravajo Lju-tomerčani gostovali po večjih krajih v Pomurju. Toda kot zakleto, v Soboti jih ne bomo videli. Zakaj? Zopet stara žalostna pesem o pomurski kulturnoprosvetni koeksistenci: edini primerni prostor v Soboti nudimo gostom za ceno, kakršne amaterska gledališča še dolgo ne bodo mogla plačevati.	Vlado Sagadin
POMURSKI VESTNIK. 30. V. 1957
10
»
Najvažnejši dogodki zadnjega ledna
Skoplje
V ponedeljek, 27. maja, je predsednik FLRJ too. Josip Broz-Tito obiskal Mavrovo v Makedoniji in tam prisostvoval veliki svečanosti delovnega kolektiva nove hidroelektrarne, v kateri je tega dne stekel prvi velikanski agregat in začel dajati prve kilovate električne energije mladi makedonski industriji.
Ko je s dem, da je pritisnil na vzmet velike turbine, izročil svojemu namenu gigantski objekt, je imel pred zbrano množico daljši' govor, o katerem je zlasti poudaril, tla je Ljudska republika Makedonija relativno najbolj napredovala po osvoboditvi, na področju kmetijstva, pa je dosegla že takšen napredek, da lahko vzoruje tudi drugim republikam v naši deželi.
Precejšen del svojega govora je posvetil tudi zunanje-političnemu dogajanju in še enkrat potrdil pripravljenost Jugoslavije. da sodeluje z vsemi državami ne glede' na njihov notranji družbeni sistem — tako z Zapadom kot Vzhodom kajpak na podlagi popolne enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in nevmešaoanja o zadeve druge države, pri čemer je podčrtal, da ideološka trenja in različna tolmačenja posameznih dogodkov v svetu ne bi smela biti ovira za tako sodelovanje, ki teži za miroljubno poravnavo mednarodnih sporov in ohranitvijo miru v dobro vsega človeštva.
Pariz
V ponedeljek zvečer je bi! izvršen atentat na Emira Sekala. podpredsednika alžirske skupščine. Sekal je bil edini član alžirske posvetovalne skupščine, ki je zavrnil poziv> narodnoosvobodilne Fronte Al-žira, naj poda ostavko na svoj položaj in prekine svoje sodelovanje s francoskimi oblastmi.
Atentator — alžirski upornik Ben Sadok — je čakal na Sekala pred izhodom iz lože predsednika francoske republike na športnem stadionu; kjer je prisostvoval finalni tekmi za francoski nogometni pokal. Sadok je francoskega vazala smrtno ranil že s prvim strelom, potem pa ga je policija, ki je spremljala predsednika francoske republike, njegovo visoko spremstvo in Še-
kala, pobila na tla in areti-rala
London
V razorožitvenem odboru Organizacije Združenih narodov je nastalo ugodnejše vzdušje spričo novih predlogov glavnih. atomskih velesil — ZDA in ZSSR. Znano je, da se države-članice načelno strinjajo s tem, da se je potrebno sporazumeti vsaj o delni razorožitvi.
Načrt za sporazum o prvih ukrepih za razorožitev je do sedaj predložila sovjetska delegacija; vsebuje predloge o zmanjšanju oboroženih sil. vojaških proračunov in klasične oborožitve, ukinjen ju poskusnih atomskih in vodikovih eksplozij, prepovedi uporabe atomskega in vodikovega orožja. zmanjšanju tujih vojaških sil v Nemčiji, določitvi inšpekcijskega pasu za nadzorstvo iz zraka in kontrolnih točk na tleh z obeh strani meje med Vzhodom in Zahodom. Iz poučenih krogov pa je slišati, da je ameriški delegat Stassen prinesel s seboj iz Nem Yorka predlog, v katerem se zavzemajo za sistem zračne inšpekcije, omejitev jedrskih poskusov v obliki ustavitve proizvodnje fizijskega gradiva v vojaške namene in zmanjšanje klasične oborožitve. Napovedujejo, da se bo ameriška delegacija zavzela tudi za to, da bi naj nuklearno orožje ostalo v izključni posesti ZDA, ZSSR in Velike Britanije.
Na razorožitveni konferenci bodo torej odsihdob razpravljali o dveh predlogih — sovjetskem in ameriškem. Razprava pa bo pokazala, koliko je eden ali drugi pripravljen popuščati in se zavzeti za zbliževanje stališč.
Pariz
Pred dnevi je odstopila vlada Guy Molleta, vlada, ki se ni posebno proslavila — zlasti še zaradi zavlačevanja ustrezne rešitve alžirskega problema in zaradi sodelovanja pri oboroženem napadu na Egipt. Vlada je odstopila zaradi tega, ker je dobila nezaupnico,
čeprav ne z ustavno večino, v francoskem parlamentu, ko se je zavzela za razpis novih davkov v znesku 84 milijard frankov. Svojo podporo so ji odpovedali poslanci nekaterih desničarskih in levičarskih strank, prvi zaradi tega, da ne bi izgubili zaupanja med volivci, če bi glasovali za tak nepopularen ukrep, drugi pa v glavnem zaradi tega, ker se ne strinjajo z nadaljevanjem alžirske vojne (s tem v zvezi pa z novimi davki) ali pa terjajo ustrezno rešitev alžirskega problema.
Predsednik francoske republike Coty se že več dni pogaja z voditelji francoskih političnih strank in si prizadeva. da bi Francija čirnprej dobila novo vlado. Zaradi vladne krize je moral odgo-d iti za nedoločen čas tudi svoj obisk v Združene države Amerike. Za mandatorje navajajo več možnih kandidatov — na zadnjem mestu je tudi dosedanji predsednik vlade Guy Mollet — vendar do zanesljive odločitve še ni prišlo, ko o tem poročamo.
DAN MLADOSTI V POMURJU
PIONIRJI SO NAS PRESENETILI
Na rojstni dan maršala Tita so v dolgi koloni po beltinskih ulicah korakali cicibani iz vrtca in pionirji domače osnovnč šole. Na čelu je korakal mladi harmonikar, za njim pa pionirji s svojo zastavo, nato še cicibani in ostali pionirji v narodnih nošah. Ustavili so se na več mestih in ob zvokih harmonike zaplesali in zapeli nekaj partizanskih pesmi, ni pa manjkalo niti tradicionalnih »markovskih« plesov.
Ob tem obhodu so pionirji hJkrati raznašali vabila, s katerimi iso vabili na otvoritev svoje razstave, ki so jo priredili v okviru republiškega pionirskega tekmovanja.
OB PRAZNIKU
MLADOSTI V LJUTOMERU
Že v petek, 24. maja, so ljutomerski pionirji obeli šol pričeli praznovati Dan mla-
dosti, ki je postal najlepši praznik naše mladine.
Na veselem športnem dnevu, ki je bil povezan z raznimi igrami, športnimi tekmovanji in ogledom novih ribnikov v Gresovščaku, so pre-
živeli dan. Tudi veselih zelenih Jurijev, s katerimi je prišla vsaka skupina pojoč k ribnikom, ni manjkalo.
V soboto sta imeli obe šoli, nižja gimnazija in osnovna šola posebej, slavnostni aka-
jih je pozdravil, jih- sprejel in jim čestital član DPM. Društvo prijateljev mladine jih je tudi lepo pogostilo, tako da jim bo ostal ta dan v lepem spominu.
V nedeljo so bili Ljutomerčani veselo presenečeni, saj je kljub zelo slabemu vremenu prišlo čez 500 pionirjev iz vseh šol občine. Dopoldne so si pionirji ogledali kino predstavo in opravili 'skupno vajo v dvorani. Tudi kosilo v Dijaškem domu je bilo opravljeno v splošno zadovoljstvo gostov. Popoldne je bil v dvorani koncert, na katerem so nastopali posamezni zbori, tamburaška skupina iz Vučje vasi, mladi orkester, mladi harmonikarji in naraščaj ljutomerske godbe na pihala. Svečano in ubrano je zaorila iz 500 grl lepa pesem o Titu, nadvse navdušeno pa so zapeli, da so slovenski pionirji.
Kljub dežju, ki ni hotel ponehati niti v popoldanskih urah, in okrnjenemu progra-mu, so se pionirji veseli in zadovoljni vračali domov.
Štafeta mladosti nosi pozdrave tov. Titu
Muzej' NOB v Ljutomeru
NJEGOV RAZVOJ IN PERSPEKTIVA
Muzej NOB v Ljutomeru je bil ustanovljen 21. decembra 1952. Ustanovil ga je Okrajni odbor ZB NOV Ljutomer. Pozneje je za njega skrbela ljutomerska mestna občina, a meseca novembra 1954 je prišel pod upravo OLO — SPK Ljutomer. Po reorganizaciji okrajev je nekako životaril, saj ni spadal ne pod okraj in ne pod občino. Od 1. novembra 1956 pa je Muzej NOB v Ljutomeru
Leta minevajo in marsikaj, kar je pomembnega za pravilen prikaz naše NOB, se je že izgubilo. Mnogo raznih predmetov (orožje, fotografije, razni zapiski, letaki, literatura, obleke) pa ima še marsikdo doma, kjer se kvarijo in ležijo v pozabi. Pravilno bi bilo, da bi take predmete odstopili Muzeju NOB, v katerem so na varnem, kjer bodo dostopni vsem in bodo tako ohranjeni še za
bodoče rodove. Treba je namreč prikazati našim mladim generacijam, kako so se borili njihovi očetje in matere, starejši bratje in sestre za to, kar oni imajo. Prosimo vse, da nam pri tem pomagajo, kajti vodstvo Muzeja NOB v Ljutomeru želi še izpopolniti svoje zbirke. Pri tem precej težavnem delu povsem upravičeno pričakujemo največ pomoči osnovnih organizacij ZB. udeležencev NOB ali njihovih svojcev. S tem, da bomo ohranili spomin na vse tiste, ki so doli svoja življenja za našo novo socialistično domovino, se jim bomo najlepše oddolžili.
Pri našem prizadevanju za pravilen prikaz naše NOB pa seveda potrebujemo še vedno pomoč ljudske oblasti — tako okraja kot občine.
Stane Praprotnik
demiji v počastitev rojstnega dne maršala Tita.
Dramski krožek osnovne šole je pripravil lepo Gubčevo spevoigro »V bratskem objemu«, ki jo bodo v prihodnjem tednu uprizorili tudi za pionirje drugih šol in za odrasle. Naši cicibani so bili sprejeti v pionirsko organizacijo na zelo svečan način, saj
Tudi osnovne šole v petrov-sko-šalovski občini so proslavile Dan mladosti. Na prireditvi, ki je bila v Gornjih Pe-trovcih, je sodelovalo čez 1000 pionirjev in pionirk iz okoliških šol.
Program prireditev je obsegal pevske točke, tekme v skokih v daljino in višino, tekme med dvema ognjema in proste vaje. Najboljše rezultate so dosegli pionirji iz Dolenec.
Umestno bi bilo, če bi podelili najboljšim tekmovalcem primerne nagrade, toda to ni mogoče, ker občinski ljudski odbor za to nima sredstev.

Dan mladosti je praznovala rogaševska mladina skupno s cankovsko mladino. Že v zgodnjih jutranjih urah so se odpeljali proti Cankovi pionirji, mladinci, gasilci in pripadniki predvojaške vzgoje. Skupno s cankovsko mladino so nastopili v povorki. Roga-ševski pionirji in jurjevska godba pa iso sodelovali tudi pri kulturnem programu.
V	počastitev Dneva mladosti je bilo tudi šahovsko tekmovanje, na katerem so zmagali pionirji iz Gerlinec. Med posamezniki je bil najboljši šahist pionir Karel Horvat iz Nuskove. Rogaševski pionirji so uprizorili tudi lutkovno igrico »Sneguljčica«, žal pa kažejo ljudje za take prireditve zelo malo zanimanja.
*
V	nedeljo so priredile strelske družine ljutomerske občine strelsko tekmovanje. Tekmovalo je sedem strelskih družin iz ljutomerske občine, kot gost pa strelska družina »Oprema« iz Maribora. Najboljši so bili strelci iz Križevec — 338 krogov, za temi strelci iz Ljutomera — 246 krogov, nato Cven s 171 krogi. Tri najboljše družine so dobile lepe diplome.
V Radencih so mladi prav lepo proslavljali...
Rojstni dan maršala Tita so pionirji radenske šole slovesno proslavili. Pionirski štab je že dan prej okrasil učilnico, kjer je bila proslava, in pionirsko sobo za sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Pri proslavi so sodelovali pionirji iz vseh oddelkov z deklamacijami, petjem in plesnimi točkami. Posebej je še nastopil pionirski pevski zbor. Po svečanem sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo, so odšli pionirji v pionirsko sobo, kjer jim je starešinski pionirski svet pripravil malo zakusko.
Dan prej so radenski pionirji proslavili svoj praznik pomladi. Napravili so izlet do vrtca v Janžev vrh. Otroški vrtec je pionirje prijetno presenetil z uprizoritvijo lutkovne igrice» Rdeča kapica«, nakar so se jim pionirji za ljubezniv sprejem in za lepo doživetje obdolžili s kratkim
Tudi v Bučkovcih imajo godbo
Bučkovci ležijo na hribu, ki je posejan z raznovrstnim sadnim drevjem in žlahtno vinsko trto, ob vzhodnem obrobju slikovitih Slovenskih goric. Na vse strani se odpira krasen razgled, posebno v Pomurje.
V kraju je prosvetno delovanje zelo razgibano. Imamo tudi svojo godbo na pihala, ki je samostojni odsek v prosvetnem društvu.
Godba ima svoj dom, zidan v prikupni obliki; zgradili smo si ga že pred drugo svetovno vojno. Večinoma samo godci. Lani smo si dom lepo obnovili, za kar smo imeti dva uspešno opravljena koncerta. Godba nastopa na vseh proslavah in prireditvah ob državnih praznikih.
Če greš v nedeljo mimo tega doma, te že od daleč privabijo zvoki godbe, saj vadijo naši godci redno tedensko tri in še več ur. Čez teden nimajo časa, ker so pre-
več zaposleni na polju ali drugod, zato žrtvujejo nedeljo. Imajo tudi zanimiv »sten-čas« o svojih vrlinah, kar priča o discipliniranosti godcev.
Za uspešno delovanje imata največ zaslug kapelnik Janko Prelog in Alojz Filipič kot predsednik upravnega odbora. Godbenikom, ki že marljivo vadijo in se pripravljajo na jesensko proslavo Besede« v Bučkovcih, želimo, da bi ostali vztrajni še naprej in da bi jih obiskala tudi snemalna skupina Radia Ljubljana in tako ponesla njihovo slavo še v ostale predele naše domovine. L. K.
KOLIKO TELEVIZIJSKIH APARATOV IMAJO V ZSSR Po najnovejših podatkih imajo v ZSSR poldrugi milijon televizijskih aparatov. Leta 1951 jih je bilo 60 tisoč. Računajo, da bodo čez tri leta imeli v Sovjetski zvezi že okrog 7 milijonov televizijskih sprejemnikov.
Pomembna akcija za obnove knjižnice v Bučkovcih
oddelek Pokrajinskega muzeja za Pomurje v Soboti.
Ob ustanovitvi leta 1952 je imel Muzej NOB samo en prostor, sedaj pa, zahvaljujoč vsestranskemu razumevanju Občinskega ljudskega odboru Ljutomer, razpolaga že s šestimi prostori (štirje razstavni prostori, pisarna in skladišče).
Muzej NOB v Ljutomeru zbira in hrani gradivo, ki kakorkoli osvetljuje NOB, njen izvor, njene smotre, zbira podatke o stanju, ki je vladalo v deželi med borbo, pospešuje in skrbi za natančnejše proučevanje te dobe, omogoča ogled zbranih dokumentov onim, ki jim je to potrebno zaradi znanstvenih, publicističnih in umetniških namenov in stalno seznanja ljudske množice z zgodovino naše NOB. Poleg tega zbira in hrani tudi ostali zgodovinski material, posebno še tistega, ki je v zvezi z naprednim delavskim gibanjem pred vojno.
Muzej NOB v Ljutomera ima 775 različnih muzejskih predmetov; precej jih je v več izvodih ali komadih. Vsi ‘predmeti niso razstavljeni, saj jih je precej v arhivu. V muzeju je tudi več redkih in dragocenih dokumentov, tako rokopisi narodnega heroja Ivana Končiča, koli, na katerih so bili ustreljeni talci pri Ribičevem mlinu, razglasi, objave, tiralica za Ivanom Kreftom in drui.
Muzej NOB v Ljutomeru je odprt vsako nedeljo od 8. do 11. ure, po potrebi pa tudi čez teden. Priporočamo, da si ga ogleda čimveč ljudi, posebno pa posamezne skupine (učenci in dijaki, člani sindikata, delovni kolektivi).
(Nadaljevanje z 10. strani)
So pa še tudi drugi vzroki, toda glavne je treba vsekakor iskati v škodi, ki jo je povzročil okupator, ki je prav z uničenjem slovenske knjige hotel zadati najtežji udarec slovenskemu kulturnemu in prosvetnemu delovanju. V zgodovini so se sovražniki slovenskega ljudstva že večkrat odločili za take metode. Spomnimo se samo, kako so požigali knjige Primoža Trubarja in njegovih sodelavcev. Tudi večkrat pozneje je slovenska knjiga bila hrana ognjenim zubljem ali pa je bila prepovedana. Celo ob proslavi Besede, 15. septembra 1867 pri Mali Nedelji, avstrijska oblast ni dovolila uprizoritve Remčeve igre »Samo, kralj Slovencev«, ker je v njej že zasledila zavestni slovenski patriotizem in odpor proti germanizaciji. V poznejši dobi, ko so prišli primorski Slovenci po razpadu Avstrije pod Italijo, so italijanski fašisti požgali ne samo slovenske knjige, temveč tudi slovenske prosvetne in kulturne domove. V svojo veliko sramoto so takrat požgali tudi največji slovenski kulturno-prosvetni dom v Trstu. Slovensko knjigo, ki je bila pod fašizmom v
Italiji tako rekoč izven zakona. so ljudje začeli Skrivati, čeprav so s tem tvegali, da jih bodo zaradi tega preganjali. Tudi pod nacisti so naši ljudje oteli marsikatero knjigo pred uničenjem. Za partizane pa je znano, da so čuvali knjigo kot največje bogastvo.
Odločitev Prosvetnega društva v Bučkovcih, da bo do 15. septembra 1.1. obnovilo knjižnico, je pogojena z naj-svetlejšim slovenskim izročilom. Ne izdamo nobene tajnosti, če povemo, da knjižnice ne bodo samo obnovili, ker 60 v tem po nekaj tednih akcije za zbiranje knjig že uspeli, temveč jo bodo do proslave še tako razširili, da bo poslala ena največjih, če že ne največja vaška knjižnica v Sloveniji.
Kakor že omenjeno, se jim je posrečilo doslej zbrati že večje število knjig, ker pa se v akcijo vključujejo še vedno novi ljudje, ustanove in organizacije, od katerih se je najaktivnejša celo odločila, da bo sama zibrala čez 400 knjig, to je popolno knjižni-
Jih poznate? Naši dopisniki in sodelavci z desnega brega Mure. Naša želja je: čimveč sodelavcev, da bo list še bolj pester in privlačen! Se jim boste pridružili tudi Vi? —
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
11
co, opremljeno z avtorskim katalogom, in jo predala društvu na proslavi devetdesetletnice »Besede«, bo akcija za gotovo povsem dosegla svoj namen.
Po vsem tem lahko trdimo, da se Bučkovčani temeljito pripravljajo na svojo proslavo, ki jim bo prav gotovo vrnila sloves kulturno-pro-svetnega središča pomurskega podeželja.	I. K.
PRIDRUŽUJEMO SE SLAVJU PREBIVALCEV OBČINE LJUTOMER IN JIM ČESTITAMO K NJIHOVEMU PRAZNIKU Z ŽELJO, DA BI TUDI V PRIHODNOSTI S SKUPNIMI NAPORI DOSEGLI ŠE VEČ USPEHOV DRUŽBENEGA USTVARJANJA
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZKS
MURSKA SOBOTA
Vsem svojim elanom, ostalim zadružnikom 	
in zadružnim organizacijam in prebivalstvu občine Ljutomer čestita k 1. občinskemu prazniku Kmetijska zadruga z o. j.
KMETOVALEC Ljutomer
Vsem, ki cenijo svetovnoznano vinsko kapljico, tistim, ki obnavljajo vinograde in sadovnjake, se s svojimi kvalitetnimi pridelki toplo priporoča kolektiv
VINOGRADNIŠKEGA GOSPODARSTVA
JERUZALEM
pošta
Ivanjkovci
Istočasno iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem občine Ljutomer k I. občinskemu prazniku!
Kmetijska zadruga z o. j
SADJAR« Cezanjevci
s poslovalnicama:
Žerovinci in Vogričevci
čestita vsem svojim članom, cenjenim odjemalcem, dobaviteljem in delovnim kolektivom občine Ljutomer k prvemu občinskemu prazniku, z željo, da bi dosegli pri graditvi socializma in boljše bodočnosti še več nadaljnjih uspehov in delovnih zmag!
DELOVNIM LJUDEM OBČINE LJUTOMER ČESTITA OB I. OBČINSKEM PRAZNIKU
KOLEKTIV
PLETARSKEGA
LJUTOMER
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM NUDIMO SVEŽE PEČENO PECIVO IN KRUH PEKARNA
KRUH IN PECIVO
GOSTILNA
pri Prleku
LJUTOMER
Vam nudi vsakovrstna okrepčila po najugodnejših cenah Pridružujemo se čestitkam za I. občinski praznik v Ljutomeru
GRADBENO PODJETJE
»REMONT«
LJUTOMER
Izvršujemo vsa zidarska, tesarska, mizarska in ostala v gradbeno stroko spadajoča dela Izdelujemo rolete in vse vrste cementnih izdelkov po konkurenčnih cenah
Investitorji,
zahtevajte naše ponudbe!
Vsem občanom občine Ljutomer čestitamo k I. občinskemu prazniku!
KMETIJSKA ZADRUGA
Veržeja
čestita vsem svojim članom in poslovnim prijateljem k I. občinskemu prazniku!
Velika izbira manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga — ugoden nakup — primerne cene — solidna in točna postrežba — je značilno za
TRGOVSKO PODJETJE
„PRESKRBA“ KRIŽEVCI pri Ljutomeru
Delovni kolektiv obenem čestita vsem svojim odjemalcem poslovnim prijateljem in ostalemu prebivalstvu k I. občin-skemu prazniku!
KMETIJSKA ZADRUGA
ORAČ
STROČJA VAS
čestita k občinskemu prazniku občine Ljutomer vsem proizvajalcem kmetijskih pridelkov
Kmetovalci!
Vaše pridelke odkupujemo po najugodnejših cenah!
Kolektiv
trgovskega
podjetja
TOBAK
prisrčno čestita vsem delovnim ljudem občine Ljutomer k I. občinskemu prazniku!
Za občinski praznik. 1. in 2. junij, čestita delovnim ljudem ljutomerske občine, prav posebno pa zadružnikom
Kmetijska zadruga
z o. j.
KRIŽEVCI pri Ljutomeru
Usnje dobre kakovosti in že uveljav ljenega slovesa izdelujemo v
TOVARNI
USNJA
LJUTOMER
Ob I. občinskem prazniku čestitamo vsem občanom občine Ljutomer in pozdravljamo vse borce in aktiviste, ki so se v težkih dnevih okupacije borili za našo svobodo na področju naše občine!
NAŠ PO KVALITETI PRIZNANI PREMOG VAM DOBAVIMO POD UGODNIMI POGOJI
TRGOVSKI OBRATI, PODJETJA, USTANOVE IN ZASEBNIKI, ZAHTEVAJTE NAŠE PONUDBE!
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITA VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE LJUTOMER
SREČNO!	kolektiv
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
12
J,	A
PREMOGOVNIH REŠIM
OB I. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE LJUTOMER TOPLO ČESTITAMO VSEM ZDRAVSTVENIM DELAVCEM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU OBČINE LJUTOMER!
KO PROSLAVLJATE SVOJ I. OBČINSKI PRAZNIK
V	OBČINI LJUTOMER. VAS POZDRAVLJAMO IN VAM ISKRENO ČESTITAMO Z ŽELJO, DA DOSEŽEJO VAŠI DELOVNI KOLEKTIVI IN DELOVNO LJUDSTVO TUDI V BODOČE CIM VEČJE USPEHE
V	BORBI ZA GOSPODARSKI DVIG VAŠE OBČINE!
ZDRAVSTVENI DOM Ljutomer
Občinski
ljudski
odbor
Murska
Sobota
SERVIS
LJUTOMER
Okrajna zadružna zveza
Murska Sobota
Kmetijska proizvajalna zveza
v Ljutomeru
IZDELUJEMO:
MANJŠE KMETIJSKE STROJE IN NADOMESTNE DELE ZA PLUGE, SLAMOREZNICE, REPOREZNICE itd.
O P R A VL JA M O :
GENERALNA POPRAVILA, SREDNJA IN MALA POPRAVILA VSEH MOTORNIH VOZIL
K OBČINSKEMU PRAZNIKU ČESTITA
KOLEKTIV
SVOJIM ČLANOM, DELOVNIM KOLEKTIVOM KMETIJSKIH ZADRUG IN POSESTEV, KAKOR TUDI OSTALIM DELOVNIM LJUDEM OBČINE LJUTOMER, ČESTITAMO K I. OBČINSKEMU PRAZNIKU IN JIM ŽELIMO ŠE VEC USPEHOV V PRIZADEVANJU ZA NAPREDEK ZADRUŽNIŠTVA IN KMETIJSTVA!
Vsem svojim cenjenim gostom čestitam
k občinskemu prazniku!
KRISTL BARIKA
gostilna Podgradje
p. Ljutomer
LJUTOMERSKA KLET
LJUTOMER
Odkupujemo mleko
po dnevnih tržnih cenah in izdelujemo mlečne izdelke: sir Ementaler, Groyer Eidamer; čajno maslo in surovo maslo
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku vsem prodajalcem mleka in ostalemu delovnemu ljudstvu občine!
Kolektiv
čestita vsem svojim cenjenim gostom in abonentom k I. občinskemu prazniku z zagotovilom, da bomo tudi v bodoče postregli svojini gostom s kvalitetnimi pijačami in okusnimi jedili po zmernih cenah
Kolektiv
LJUTOMER
Miklošičev trg 2
K I. občinskemu prazniku čestita
Novak Simon, mizarstvo
Ljutomer, Lendavska cesta 1
MLEKOPROMETA
LJUTOMER
Konfekcijo vseh vrst — moško in žensko — moško perilo in odeje — izdelujejo po zmernih cenah v re-nomiranem podjetju
Lukavci
obvešča svoje cenjene odjemalce, da ima vsak dan na zalogi sveže meso prvovrstne kvalitete po solidnih cenah Mesnica ima lastno moderno hladilnico K občinskemu prazniku tudi naše čestitke!
KONFEKCIJA
LJUTOMER
Pridružujemo se čestitkam k I. občinskemu prazniku občine Ljutomer
Kolektiv
Slaščičarna Aliievič Džaber
Ljutomer, Glavni trg
čestita vsem svojim odjemalcem k I. občinskemu prazniku!
K občinskemu prazniku čestita kolektiv!
Časopisno in založniško podjetje
POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA
ŠOLSKE KNJIGE IN POTREBŠČINE PISARNIŠKI MATERIAL IN TISKOVINE PAPIR IN LEPOSLOVNE KNJIGE -PRODAJAMO PO PRIMERNIH CENAH
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
LJUTOMER
SOLIDNA VEZAVA KNJIG IN OSTALA KNJIGOVEŠKA IN KARTONAŽNA DELA SPREJEMAMO TUDI VEČJA NAROČILA
CELOTNI KOLEKTIV PODJETJA SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM K I. OBČINSKEMU PRAZNIKU IN ZELI VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE LJUTOMER TUDI V NADALJE MNOGO POLITIČNIH IN GOSPODARSKIH USPEHOV!
KNJIGOVEZNICA
LJUTOMER
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
FOTO-atelje
Makovec Marko
13
Ob občnem zboru Okrajnega odbora RK
Predvsem skrb za človeka
Predvčerajšnjim je bil v Murski Soboti letni občni zbor Okrajnega odbora RK. Razen zastopnika Glavnega odbora RK dr. Kambiča, sta se udeležila občnega zbora še predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. J. Gričar in ljudski poslanec V. Šiftar.
Število članov RK so lani
povečali za 2830, tako da je letos včlanjenih v RK 13% vsega prebivalstva našega okraja. Razen tega je še 119 odborov podmladka Rdečega križa s 13.000 člani. V obširnem poročilu, ki ga je pre-brala pred zbranimi delegati' podpredsednica Okrajnega odbora RK tov. Sida Podle-skova, je bilo zelo izčrpno opisano dosedanje delovanje te človekoljubne organizacije v Pomurju.
Ena izmed glavnih pomanjkljivosti dosedanjega dela RK je bila v premajhni pomoči okrajnega odbora občinskim odborom. Pomoč okrajnega odbora mora biti v prihodnosti bolj načrtna. Pa tudi občinski odbori sami niso bili dovolj aktivni. Pri tem je mišljena aktivnost odborov kot celot. Težišče delovanja je bilo doslej le na tajnikih občinskih odborov, kar bo treba vsekakor spremeniti m pridobiti za delo vsakega posamez-
SODOBNO
VINOGRADNIŠTVO
Na 300 straneh s 130 slikami je pisec podal v lahko umljivi obliki vse, kar potrebuje napredka željan vinogradnik. Gradivo je razdeljeno v naslednja poglavja: Splošno o vinski trti in vinogradništvu — Opis vinske trte — Razmnoževanje — Priprave za nove nasade — Izbira trt za nasad — Naprava novih nasadov — Opora vinske trte — Vzgoja vinske trte — Oskrba nasada — Varstvo nasada.
Cena knjigi, ki naj bi jo prebrali vsi vinogradniki, je — vezani v pol-platno — 800 din. Dobite jo v vseh knjigarnah in pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani, Miklošičeva 4.
Več kakor 30 let je že, od kar je izšla pri nas zadnja knjiga o vinogradništvu: »Vinarstvo« Andreja Žmavca. Ta knjiga je pa že davno razprodana in naši vinogradniki so bili v zadnjih desetletjih brez primernega strokovnega priročnika.
nega člana odbora. Tako bo moči še bolje izvesti posamezne akcije.
Največ uspehov je dosegel Rdeči križ pri malih asanaci-jah. Lani so uredili 19 zdravstveno potrebnih objektov. Pri tem so pomagali ljudje tudi s prostovoljnim delom, saj so vredna vsa prostovolj-
no opravljena dela nekaj čez 400 tisoč dinarjev.
Letošnje fluorografiranje je odkrilo v krajih ob levem bregu Mure precej primerov obolenj za tuberkulozo. Posamezni delegati so na občnem zboru poudarjali, da je
treba storiti še več kot doslej za preprečevanje tuberkuloze. Tako je mogoče zmanjšati izdatke za zdravljenje, kajti ti izdatki so v naših krajih vedno nad republiškim povprečjem.
Rdeči križ je lani precej storil, kar zadeva organizacijo mlečnih kuhinj, ki jih je v okraju že 113. Vendar bo treba pri urejanju tega vprašanja ukreniti še marsikaj, predvsem pa zagotoviti pravilno pripravljanje malice.
Kot glavna letošnja naloga RK je še večja skrb za človeka, tako pri delu in v njegovem prostem času. Rdeči križ bo moral bolj odločno posegati tudi v našo stanovanjsko politiko in skupno s SZDL omogočati delovnim ljudem take življenjske pogoje, kakršne si jih kot člani naše družbene ureditve tudi zaslužijo.
Letni občni zbor RK je pozdravila tudi delegacija pionirjev Kajuhovega odreda murskosoboške osnovne šole: »V imenu pionirjev Kajuhovega odreda osnovne šole v Murski Soboti Vam najiskreneje čestitamo ob tej priložnosti in se Vam najiskreneje zahvaljujemo za naklonjenost, ki ste nam jo izkazali v tem šolskem letu. Zagotavljamo Vam, da bomo, ko dorastemo, nadaljevali Vaše delo.« Jože Velnar, delovni predsednik občnega zbora, se je pionirjem zahvalil za voščilo in šopke ter jim obljubil še nadaljnjo pomoč in jim zaželel uspeh pri učenju.
PISMO IZ GOMILICE
Začeli smo hoditi v četrti razred gimnazije. Ni bilo najbolj prijetno, saj smo morali vsako jutro nekaj kilometrov daleč. Ko so bili dnevi lepi in sončni, smo kar z veseljem prihajali bolj pozno domov; huje pa je bilo v drugi polovici jeseni, ko je skoraj vsak dan deževalo. Takrat je na vasi najbolj pusto: človek ne ve nikamor, pri knjigah se nam pa tudi ni ljubilo vedno posedati. Zato smo pogosto tičali skupaj; zdaj pri enem, zdaj pri drugem. Morda je bil tudi to vzrok, da smo čedalje bolj začeli razmišljati o tem, do bi kaj zaigrali na domačem odru.
V šoli smo bili vsi člani dramat-skega krožka in zato nas je ta misel tudi nekoliko bolj prevzela. Obiskali smo učiteljico v domači šoli in jo naprosili, da bi nas učila. Z veseljem nam je ustregla. Najti je bilo potrebno še nekaj fantov in deklet. Te smo našli kar med nekdanjimi sošolci. Ni bilo tako težko, saj je bila jesen in dela na polju so bila v glavnem že opravljena. Odločili smo se, da bomo igrali za Novo leto, izbrali pa smo si Rem-
čeve »Volkodlake«. Tudi vloge smo hitro razdelili.
V začetku je bilo tako, kakor je to navadno povsodi; malo zadrege, nerodnosti, negotovosti . . . Kmalu smo se pa kar razživeli. Vaščani so se začeli zelo zanimati za igro in nas spraševali o njej. Fantje so večkrat prišli pod okna šole in nas opazovali.
Čez mesec in pol smo že nastopili. Pred predstavo smo imeli precej težav. Oder smo morali dvakrat postavljati, ker smo napravili prevelike kulise. Tudi ostalih predmetov nismo imeli. Radio je zamenjal gramofon in divan dva stola, pokrita z odejo. Tudi elektrike takrat še ni bilo v naši vasi; z njo smo zasvetili šele čez nekaj mesecev.
Kljub temu pa smo bili ob koncu zelo zadovoljni. Že na generalki se je zbralo precej otrok, naslednji dan pa so se prikazale tudi stare mamice. Nekatere so se opirale na palico. Razred je bil poln ljudi. Seveda, nerodnosti in. raznih spodrsljajev tudi ni manjkalo. Nervozna »igralka« je v gorilnik nalila vodo namesto špirita. Vendar so nam pa na koncu kljub temu navdušeno ploskali.
Drugo nedeljo smo gostovali v Turnišču, sosednji vasi. V soboto je deževalo, čeprav je bila zima, a nas to ni ovirulo. Kulise smo naložili na voz in ga kar sami porivali več kot dva kilometra daleč. Obisk je bil lep, le dvorana se ni umirila, kar nas je zelo motilo. Igrali smo boje celo bolje.
Lepo po je bilo v Lipi, kjer smo
imeli pripravljen oder, dobili smo-tudi radio, a kar je bilo najlepše: polna dvoranica nas je pozorno spremljala. Zadnjič smo igrali na skednju: za Prvi maj, ko so v vasi prižgali električno luč.	B.
Na paši
Imamo manjše posestvo. Redimo tudi govedo. Ker sem najmlajša, moram pasti krave. S pomladjo se prične paša in tudi delo na polju.
Bil je prav čas za sajenje krompirja. Tudi mi smo sadili. Pomagat nam je prišla znanka z vnukom Dušanom. Prav tistega dne nismo imeli v šoli pouka. Morala sem pasti. Tudi Dušan je šel z menoj na pašo. Pasel je mlado telico, jaz pa dve kravi. Blizu naše njivo rastejo visoke jelše. Dušan je spustil telico in šel plezat. Telica se mu potem ni pustila več ujeti. Sla sem jo lovit. Tudi jaz je nisem mogla ujeti. Medtem je prišel mimo star pastir. Telica je šla za njegovimi kravami. Rekla sem mu, naj jo ujame. Ko je prijel za vrv, je telica skočila. Revež se je spotaknil in padel. Sla sem gledat, če se mu je kaj zgodilo. Ko sem prišla blizu, me je tako oplazil s palico, da sem zavrisnila. Bila sem jezna. Spet sem tekla za telico in jo ujela. Se vedno sem čutila bolečino od udarca. Znesla sem se nad telico. Ta je pričela teči, a vrvi vseeno nisem spustila iz-rok. Nenadoma sem se spotaknila in padla. Telica rac je nekaj časa vlekla, naposled se je le ustavila in-me gledala. Nisem je več tepla. Medtem sem izgubila čevlje. Našla, sem jih v visoki travi.
Ko sva z Dušanom prignala krave domov, nisva nikomur črhnila o tem niti besedice.
Viltrauda Hanžekovič, Veržej- 32, dijakinja 5. razr. niz. gimn. v Križevfih pri Ljutomeru
Dan vajencev
v Križevcih pri Ljutomeru
V soboto je bil v Križevcih pri Ljutomeru Dan vajencev. Vajenci so pripravili lep program: pevske točke ih recitacije. Uprizorili so tudi enodejanko Jazbec pred sodiščem. Popoldne so bila tekmovanja v odbojki,
Kmetijska zadruga v
na pravi poti
V kmetijsko nagradno tekmovanje je vključena tudi kmetijska zadruga v Radencih. Tekmujejo 3 skupine na 8 ha posejane površine. V tekmovanje je vključenih 59 zadružnikov. Tekmujejo za
družnikom kmetijski strokovnjak navodila, katera umetna gnojila so za posamezno zemljišče najbolj učinkovita. To
Radencih
dostno količino gnojil. Zadruga bo naredila poskuse s krompirjem sorte Foran, Merkur, Aikerzegen in Rani Be-mov. Razen tega bo izvedla tudi poskus z besarabskimi sončnicami, tobakom in koruzo. Posadili so tudi 3000 sadnih drevesc-divjakov. V svojem področju že ima radenska zadruga eno umetno osemenjevalnico za govejo živino, drugo pa organizira v Hrastju-Moti. Ker dosedanji poslovni prostori KZ za razvoj zadruge nikakor ne ustrezajo, so zadružniki sklenili, da bodo zgradili nove, vsem predpisom ustrezajoče poslovne prostore.	Lka.
večji pridelek krompirja in za vzrejo 30 ton prašičev.
V zvezi s tekmovanjem je zadruga nabavila terenski DH meter s kemikalijami za ugotavljanje analize zemlje. Na podlagi te analize daje za-
je prva zadruga v Pomurju, ki vrši tako analizo zemlje. Ker je v začetku spomladanske sezone kazalo, da bo umetnih gnojil primanjkovalo, je zadruga storila vse mogoče, da je poskrbela za za-
Spomladanski krosi privabljajo vedno več mladih ljudi
Lepo je bilo na izletu
Pred dnevi je bila skupina 30 pionirjev turniške šole na daljšem izletu. Ogledali so si Postojnsko jamo, Vintgar in Blejsko jezero. Mimogrede so se ustavili tudi v Ljubljani. Izlet je bil precej naporen, toda lep. Ostal bo našim pionirjem še dolgo v spominu.
Prav posebej so bili otroci hvaležni domači kmetijski zadrugi, ki jim. je oskrbela prevoz na postajo in s postaje. Kasneje so pisali kmetijski zadrugi: »Dobro se počutimo na izletu, za vašo usluga smo vam zelo hvaležni.« Ko smo prišli v Vintgar, so naši pionirji kaj kmalu zapeli, da je odmevalo po prelepi pravljični soteski.
Naj ob tem izletu omenim še to. Marsikateri starši svojega otroka ne pustijo na iz-
let, češ da se bo ponesrečil itd. Taki izgovori so neumestni, saj žrtvuje vsak učitelj vse, da so otroci pod dobrim nadzorstvom. Učenci sami pa naj že ob pričetku šolskega leta pričnejo varčevati, pri čemer so velikega vzgojnega pomena tudi hranilne knjiži-
Rešitev križanke "SLON"
Vodoravno: 2. peč; 4. tlak; 7. koza; 8. slon; 9. pik; 10. trava; 11. li--kaa; 12. ni; 13. ena; 14. sat; 15. da; 16r Pečar 18.7pisatir 2L. kanr,:22 Slo-vani; 24. pot; 25. e; 26. elan; 27, os;. 28. imovina; 30. nas: 31. Tot; 52. pivo; 33. čar; 34. ne.
Navpično: 1. jezikati; 2. popisan; 3. čakati; 4. tla; 5. lovec; 6. ananas;. 8. sr; 10. ti; 12. nas; 16. pat; 17. em; 18. političen; 19. Ivanova; 20. sanatorij; 21. kos; 23. lev; 24. Pomurje; 23. Ema; 28. Indija; 29. os.
ce.
Gimnazija in Krog - šahovska prvaka soboške občine
V soboto, 11. maja so sc zbrali v-
M. Soboti šahovski prvaki pionirskih odredov na občinskem tekmovanju. Zastopane so bile šole Bakovci, Bodonci, Gimnazija M. Sobota, Krog, Puconci in Tišina.
Igrali so v dveh skupinah; od 7. do 10. leta in od 11. do 14. leto starosti — posebej pionirji in posebej pionirke. Z vsemi skupinami je bila
na tekmovanju zastopana samo kroška šola; dve skupini iz Kroga sla se-brez borbe uvrstili v okrajno finalno tekmovanje, ker nista imeli nasprotnikov. Med dekleti višje skupine pa jc bila prava borba in si je soboška Gimnazija priborila prvo-mesto komaj pri ponovnem igranja. Zmagali so tudi pionirji višje skupine iz soboške Gimnazije.
VELIKO ZANIMANJE
ZA SEJEM PROMETNIH SREDSTEV
V LJUBLJANI
Uspeh sejma: V soboto je član Zveznega izvršnega sveta Peko Dap-čevič odprl prvi sejem prometnih sredstev z mednarodno udeležbo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Po temeljitem ogledu sejma, na katerem so razstavljeni razni prometni proizvodi 88 podjetij, od tega 45 tujih iz 8 raznih držav (Nemčija, Italija, ZDA, Velika Britanija, Francija, Švica, Avstrija in Izrael), je Peko Dapčevič pohvalil organizacijo sejma, v knjigo vtisov pa napisal:
»Uspeh je lep. Želim, da bo še večji, pri čemur bom tudi sam pomagal
Veliko zanimanje: Za ta sejem vlada med ljudmi izredno zanimanje, saj je že v soboto popoldne obiskalo sejem skupno 3861 ljudi, a v nedeljo 8766, torej skupno v enem in pol dnevu 12.627 obiskovalcev. Med prvimi obiskovalci sejma je bilo tudi že 12 šol iz Kaniže, Litije, Sevnice, Poljč, Zagreba, Bosanske Gradiške, Selnice, Črnomlja, Ruš) in precej delovnih kolektivov raznih podjetij. Izredno slabo in
hladno vreme pa zelo ovira še večji obisk sejma.
Non-stop kino predstave: Ves čas sejma so v kino dvorani GR kino predstave o raznih prometnih problemih. Te predstave, ki so izredno poučne, so brezplučne in lahko posamezne šole in delovni kolektivi, ki prihajajo skupinsko na sejem, že •vnaprej rezervirajo sedeže. Doslej si je filme brezplačno ogledalo nad tri tisoč ljudi.
Brezplačno skuter »Galeb«, izdelek tvornice »Tomos« v Kopru: Vsak obiskovalec sejma naj shrani vstopnico, kajti ob zaključku sejma bo na eno izmed vstopnic izžreban motocikel skuter »Galebe 125 ccm kot brezplačna nagrada.
Sodobni čebelar
Medtem pa je znanje o vinogradništvu zelo napredovalo. Vsi, ki so pri nas želeli obnoviti vinograde ali pomagati pri njihovem obnavljanju, so bili navezani samo na strokovno časopisje. Nova knjiga Tita Dobrška »SODOBNO VINOGRADNIŠTVO«, ki jo je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani, pa je to vrzel zamašila. Dobili smo knjigo, ki smo je lahko veseli.
Soboški gimnazijci
pripravljajo koncert
Mladinski mešani zbor gimnazije bo priredil v ponedeljek, 3. junija ob 20. uri v kino dvorani večerni koncert umetnih, narodnih in borbenih pesmi. Zbor, katerega vodi prof. Vladimir Močan, je priredil v zadnjih letih že več zelo uspelih koncertov na dostojni umetniški višini.
VELIKA POLANA
Na željo volivcev in na povabilo vaškega odbora SZDL nas je obiskal pred nekaj dnevi ljudski poslanec Vanek Šiftar. Govoril nam je o resoluciji Zvezne ljudske skupščine o razvoju kmetijstva. Sestanka se je udeležilo okrog 80 volivcev.

Pionirski odred »Ignac Kranjec« v Veliki Polani si je ogledal ob Dnevu mladosti film »Šola na prostem«. Za tem so imeli v Vel. Polani nastop folklorne skupine domače gimnazije. Ista folklorna skupina je imela tudi večerno predstavo za odrasle. Gostovali so še na Hotizi. Mladinskega festivala v Lendavi se je udeležilo 76 pionirjev in pionirk.
Dan mladosti v Mostju
Dan mladosti so lepo proslavili tudi v Mostju. Priredili so med drugim več športnih iger, pri katerih je sodelovala mladina iz Starega in Novega Mostja, Genterovec in Naselja Nafte. Pri streljanju z zračno puško je bil najboljši mladineG Anton Žižek iz Starega Mostja. Mladinci iz Naselja Nafte in Novega Mostja so se pomerili tudi v odbojki. Zmagali so slednji z rezultatom 0:3. Mladinci iz Starega Mostja so odigrali tudi nogometno tekmo z mladinci iz Genterovec. Zmagali so Genterovčani z rezultatom 0:2.
PERTOČA
Pred kratkim je bila v Per-toči prva seja elektrifikacij-skega odbora za Poledavje.
Na seji so ugotovili, da je potrebnih v Poledavju vsega 6 transformatorjev. V kratkem bodo izvolili za območje vsakega transformatorja posebne odbore. Najbolj pereče vprašanje glede transformatorja je v Ropoči.
Kakšne bike uporabljamo
za umetno osemenjevanje?
Plemensko vrednost plemenjakov ugotavljamo po poreklu, po zunanjem izgleda in po nekaterih drugih lastnostih. Pri porekla ocenjujemo proizvodnost (molznost, telesne oblike živali itd.) in to primerjamo z določenim rejskim smotrom. Vendar lahko ocenimo vse lastnosti plemenjakov šele po kakovosti naraščaja plemenjaka, ki ga vrednotimo. Zato bi bilo prav, da uporabljamo bika šele takrat, ko se prepričamo, da je potomstvo boljše od njihovih mater. Prav posebej je to važno za bike, ki jih uporabljamo za umetno osemenjevanje. Od bika, ki ga naravno pripuščamo, dobimo okrog 100 potomcev, od onih za umetno osemenjevanje pa po 1000 ali več potomcev. To pomeni, da lahko na ta način zelo izboljšujemo ali slabšamo našo živinorejo.
Načelno smemo uporabljati bike za osemenjevanje le po vrednotenju lastnosti njihovih potomcev, kar je popolnoma pravilno.
Lani smo pričeli ocenjevati dedne lastnosti bikov-semen jakov. Pregledali smo potomce bikov Eigerja, Ge-rolda. Rupija, Pionirja. Riotn in Orkana. Za Eigerja smo ugotovili, da so njegove hčerke večjega okvira kot povprečne rodovniške krave. So bolj globokega in širokega trupa. Eigerjevi potomci so krepkih oblik in čvrsto povezani. Okostje imajo krepko, čestokrat nekoliko grobo. Eigerjeve hčerke so velike in masivne, krave izrazito kombiniranega tipa. Zahtevajo veliko krme. Pri bogatem krmljenju ‘ dajejo dober prirast žive teže, krave pa so dobre molznice. Yimena Eigerjevih hčera niso pravilno oblikovana, kljub temu pa so dobre molznice. Pri primerjavi 12 Eigerjevih hčera po drugi telitvi je dalo povprečno 3.645 kg mleka, 138 kg masti z 3,81 % tolšče ali za 384 kg mleka in 9 kg mlečne tolšče več kakor 75 krav
Kmetijskega gospodarstva Rakičan v dvoletnem povprečju 1954-55.
Geroldovi potomci so srednjega okvira, plemenitega izraza s poudarjenimi znaki za molznost. Okostje imajo nekoliko bolj fino. vendar dovolj močno. So skladne, dobro povezane živali. Krave imajo dovolj pravilna imena, morda nekoliko preplitka. Kontrola proizvodnosti kaže, da bodo Geroldove hčerke prav dobre molznice. Biki so v pr-
vem letu starosti često nekoliko drobni in kažejo skromno rast.
Rupijevi potomci so srednjega okviru. Krave in telice so v prav dobrem tipu, globokega trupa, posebno globoke so v bokih. Krave imajo pravilno in dovolj obsežno vime. Biki imajo kolčni del bolj ozek in pogostokrat strehast. Odlika Rupijevih potomcev je, da zelo radi žrejo.
Pionirjevi potomci so večinoma
bolj visoke, nekoliko plitve in nekoliko ozke živali. So slabše povezani; strmi skočni sklepi se podedujejo tudi na potomstvo, zato se-njegov rod naj ne širi.
O kakovosti ostalih plemenjakov ne bi mogel dati dokončne ocene zaradi premulega števila pregledanih potomcev.
S pregledi in ocenjevanjem potomcev semenjakov bomo nadaljevali tudi letos. Pregledi bodo v dneh
4., 5. in 6. junija; 4. junija ob 8. uri v Murski Soboti, ob 10. nri v Predanovcih in ob 14. uri v Pniev-cih. 5. junija ob 8. uri bo pregled v Rakičanu, ob 10. nri pa v Križevcih pri Ljutomeru. 6. junija ob 8. uri bo pregled v Beltincih in ob 11. nri v Turnišču.
Na le preglede bodo prignali 102 kravi, 175 telic, 8 bikov in 24 bikcev — potomcev desetih bikov-seme-jakov.	Inž. Tibor Titan
Domala vsak dan je tako: kamioni v Železnik dverih. Uganite, zakaj!
14
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
SOBOŠKA KRONIKA
PORODI IN SMRTI od 18. do 25. maja 1957
Rodile so: Jolanka Smodiš iz G. Petrovče, dečka; Ana Škrilec iz Čr-nelavec, deklico; Anica Srez iz Čr-nelavec, deklico; Angela Potočnik iz Drobtinec, deklico; Dragica Zadnik iz Lendave, deklico; Jožica Martinu-zi iz M. Sobote, dečka; Irena Domjan iz Ljubljane, dečka; Marija Balažič iz D. Bistrice, deklico; Angela Dobranjščuk s Cvena, deklico; Cvetka Botjak iz M. Sobote, dečka; Marija Halas iz Apač, dečka; Vera Markovič s Cvena, deklico in Marija Zver iz Odranec, dečka.
Umrli so: Stefan Kučan iz M. Sobote, star 76 let; Frančiška Marti; nec iz Bakovec, stara 83 let in Ko-loman Buzeti iz Bakovcc, star 91 let.
NESREČE IN NEZGODE
Z voza je padel 4-letni Štefan Lukač iz Puconec in si močno poškodoval roke in kolena.
V slamoreznico je vtaknil levo roko 4-letni Franc Lorenčič iz Serdice in si hudo poškodoval prste.
Kos težkega železa je padel na levo nogo Francu Franku, kovaškemu pomočniku iz Puconec, in mn zlomil kosti v stopalu.
Ko se je Jože Šenčur iz M. Sobote vozil z motorjem, je padel in dobil precejšnje poškodbe po glavi in licu.
Z avtomobila je padel, ko je razkladal les, 33-letni Emil Koltaj iz Lončarovcc (Križevci v Prekmurju) in si prebil kost nad očesom in poškodoval levo roko.
Zaradi omotice je na domačem dvorišču padla 80-letna Marija Horvat, upokojenka iz Lemerja, in si zlomila levo nogo nad kolenom.
Ko so krove, vprežene v kmečki voz, zdivjale in ušle, je 49-letna Kata Jerič padla pod voz, ki je šel čez njo in jo hudo poškodoval.
Njivska brana je padla na desno nogo 31-letni Elizabeti Zrnec iz Križevec pri Ljutomeru in ji prizadejala hudo rano.
Nesreča
s poljskim valjem
Krojač Ivan Žižek iz Bratonec je imel opravka s poljskim valjem, po nesreči je prišel z desno nogo pod njega in mu jo je zlomil nad kole-i nom.
Šport
Priteklo nedeljo, 26. maja, je bila na sporedu zadnja nogometna tekma za prvenstvo v pomurski ligi med Trgovcem in Turniščem v sezoni 1956-57. Tekmo so verificirali 3:0 p. f. v korist Trgovca, ker ni nastopilo moštvo Turnišča.
Stanje na tabeli po končanem prvenstvu je naslednje:
Sobota II	10	7	2	1	44:18	16
Rakičan	10	6	1	3	40:16	13
Nafta II	10	5	2	3	38:19	12
Turnišče	10	5	1	4	19:24	11
Trgovec	10	2	0	8	20:44	4
Ledava	10	2	0	8	14:54	4
Tako si je prvenstvo priborilo drugo moštvo NK Sobota, ki bo prejelo pokal od Nogometne podzveze Maribor, drugo mesto pu je zasedlo moštvo Rakičan, kateremu pa bo NK Sobota izročila zastavico.
2. junija pa se bo začelo tekmovanje za Cup Jugoslavije v Pomurski ligi.
SLUŽBENA OBJAVA POMURSKE LIGE - TEKMOVANJE ZA CUP JUGOSLAVIJE Nedelja, 2. junija 1957
RAKIČAN : TRGOVEC Službujoči Gorčan, sodi Kološa.
Pričetek po sporazumu obeh klubov. Predtekma pionirji Rakičan : pionirji »Partizan« Sobota.
SOBOTA II : LEDAVA
Službujoči Norčič, sodi Andrejek.
Pričetek ob 9.30.
Predtekma pionirji Sobota : pionirji Ledava.
NAFTA II : TURNIŠČE
Službujoči šiftar-Gerenčer, sodi Gerenčer.
Pričetek ob 14. uri.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 31. maja do 9. junija
Do začetka prihodnjega tedna nekoliko nestalno s pogostimi kratkotrajnimi ali krajevnimi padavinami oziroma nevihtami. Nekako od 4. do 7. junija ugodno, deloma jasno vreme. V nadaljnjem poteku poslabšanje s padavinami in oh zaključku tedna ponovna močna ohladitev.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročilo o žrebanju srečk 119. kola
ki je bilo 25. maja 1957 v Skoplju
Srečke	so zadele
ki se končujejo	dobitek
s spodaj ozna-	dinarjev
čenimi	
številkami	
20	1.000
7600	10.000
50810	50.000
33270	50.000
88630	50.000
02920	71.000
37920	71.000
92590	100.000
62000	100.000
398230	200.000
405310	200.000
021	2.000
2011	10.000
5401	10.000
65561	70.000
09841	70.000
09571	100.000
330961	200.000
52	400
22	600
672	2.000
492	4.000
4482	10.000
80902	50.000
3	200
13	800
0263	20.000
381613	200.800
J70483	200.200
974	2.000
694	2.000
6654	20.000
93304	50.000
149624	200.000
405114	200.000
400874	200.000
51475	50.000
51165	50.000
87815	70.000
24485	100.000
95115	100.000
399755	200.000
305025	200.000
76	1000
276	7.000
3366	20.000
2466	40.000
74476	51.000
64446	70.000
01636	70.000
06326	100.000
57016	100.000
91606	100.000
094061»	200.000
133076	201.000
67	400
7567	20.400
5567	20.400
4697	40.000
05287	50.000
37267	70.400
43207	100.000
-491857	200.000
- 407987	200.000
268	2.000
508 4.000
7178 10.000
421868 200.000
520118 200.000
592838 200.000
14869 50.000
60969 70.000
21729 70.000
513359 200.000
Skupno je bilo izžrebanih 101.694 dobitkov in 18 premij v vrednosti 800,400.000 din. Nekaj večjih dobitkov v Sloveniji: po 200.000 din: v Celju na št. 513359 in v Ljubljani na št. 330961; po 100.000 din: v Ljubljani na št. 162000, 391606, 457016, 043207, v Mariboru na št. 224485, 106326, v Radovljici na št. 109571 in v Kočevju na št. 392590; po 70.000: v Celju dva, v Kranju, Sežani, Trbovljah, Muti, Sevnici, Mariboru in Ljubljani trije dobitki.
Prihodnje žrebanje bo 10. junija v Mariboru.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 2. junija 1957
Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Tedensko nočno dežurno službo Trna od 3. do 9. junija
dr. Nikolaj Lanjščak, stanujoč na Lendavski cesti 7.
KRVODAJALCI
od 18. do 25. maja 1957
Ljudmila Cmor iz M. Sobote, drugič; Agata Cigan iz Lendave, drugič; Karolina Novak iz Predanovec, Ludvik Meolic iz M. Sobote, Alojzija Kregar iz Bakovec, Franc Meolic iz Kroga, Franc Kološa, Franc Balaško, Štefan Sečko. Irena Benko, Ivan Novak, Josip Talaber, Terezija Kožic, Marija Kuronja, Marija Roudi, Emi-lija Žmauc in Katarina Durič, vsi iz Gorice.	\
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. SOBOTI obvešča
OBČINSKI GASILSKI FESTIVAL V LJUTOMERU: Občinska gasilska zvezo v Ljutomeru bo priredilo 1. in 2. junija 1957 gasilski festival, ki bo združen s 85-letnico obsfoja PGD Ljutomer.
Vabimo okoliška društva in upravne odbore ObGZ, do se polnoštevilno udeležijo te slavnosti.
PRAZNOVANJE DNEVA GASILSTVA: Vabimo UO PGD, da svoji občinski gasilski zvezi sporočijo, s kakšnim programom je društvo nastopilo ob tem dnevn in kolikšna je bila udeležba.
TRAKOVI ZA IZPRAŠANE GASILCE: Obveščamo PDG, da imamo na zalogi obeležja za izprašane gasilce; kjer jih še nimajo, naj jih upravni odbori takoj naročijo.
Iz pisarne OGZ
OBVESTILO
Obveščam cenjene stranke, da izvršujem vsa fotografska dela — povečave doma in na terenu. Slike za legitimacije in potne liste izdelam po želji v 2 urah. Foto Recek, Kuzma.
D-494
STISKALNICO
v dobrem stanju, 2.60 m2 dolžine, hrastove fosilne 3 m dolžine, predam. Informacije, Rihtarič Franc, Kobiljšček 1, Radenci.	D-507
RAZPIS
Kakor vsako leto, bo tudi letos dvoletna VINARSKO-SADJARSKA SOLA v Svečini nad Mariborom sprejela v I. letnik 30 učencev, ki želijo postati kvalificirani vinogradniki in sadjarji.
Pogoji za vpis so: starost 16—19 let, 2. razr. gimn. ali 6 razr. oseml. šole. Prednost imajo absolventi kmetijsko-gospodarskih šol. Učenci imajo vso oskrbo v internatu šole.
Kmetijska gospodarstva in zadruge, omogočite mladini iz svojih vrst šolanje, le tako boste lahko dobili kvalificirane vinogradnike in sadjarje.
Prijave sprejemamo do 20. avgusta t. 1. Podrobnejše informacije lahko dobite pri ravnateljstvu šole ustno ali pismeno.
Ravnateljstvo
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 2. junija — Velimir Ponedeljek, 3. junija — Milojka Torek, 4. junija — Frančišek Sreda, 5. junija — Ferdo Četrtek, 6. junija — Zdenko Petek, 7. junija — Zorica Sobota, 8. junija — Menard
KINO
MURSKA SOBOTA - od 31. maja do 2. junija ameriški barvni film »Ljubimka divjega zapada«. Predstave: 31. maja ob 17.30 in 20. uri, 1. junija ob 20. uri in 2. junija ob 10., 15., 17.30 in 20. uri.
LENDAVA — od 31. maja do 2. junija umeriški dramski film »Se-lina«. — Od 4. do .5. junija ameriški pustolovski film »V kanjonih Colorada«.
SLATINA RADENCI - od 2. do 5. junija francoski psihološki film »štirje brez postelje«. 6. junija ameriški psihološki film »V senci mržnje«.
GOR. RADGONA — od 1. do 2. junija ameriški barvni film >Mo-stobran«. — 5. in 6. junija ameriški vojaški-film »Žrtvovani«.
LJUTOMER - od 21. do 2. junija ameriški film »Dvoriščno okno«. — od 5. do 6. junija ameriški barvni film »Ujetnik dvorca Zen-da«.
BELTINCI — 1. in 2. junija ameriški film »Pas za pištolo«.
VERŽEJ — 1. in 2. junija ameriški film »Mesto iluzij«. — 6. junija francoski film »Zlata čelada«.
VELIKA POLANA — 2. junija francoski film »Grof Monte Cristo« I. del.
MALI OGLASI
SLUŽBO SPREJMEM v lesni stroki kot manipulant, s šolsko izobrazbo (Državne srednje tehnične de-lovodske šole), ali kakršnokoli slnžbo. Naslov v upravi lista.
M-480
2 ha GOZDA, v Borejcih pri Ljutomeru, zaradi preselitve nujno prodam. Informacije: »Autore-mont«, Radgona.
MAJHNO POSESTVO s hišo in vsem inventarjem, prodam. Šaliuci št. 5 pri Ljutomeru.	M-496
VINOGRADNIŠKO POSESTVO s HIŠO in PRTlŠO na Kogu prodam. Vprašati pri Petru Orešniku, Ja-strebci 58.	M-49?
250 AROV POSESTVA, valjčni mlin na vodo in elektriko v okolici Maribora. Poizve se pri Albinu Petovarju, Lenart, Slovenske go-riee.	M-498
IŠČEM DOBREGA PRIJATELJA, da mi posodi 200 do 300.000 din za popravilo mlina. Obresti po dogovoru. Mencigar, mlinar, Kra-šči.	M-504
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, z lepim vrtom in večjo stavbo za stanovanje, delavnico ali skladišče, poceni prodam. Poizve se: Ciril Metodova 3, Murska Sobota. M-305 PEC NA ŽAGOVINO, v dobrem stanja, ugodno prodam. Naslov v opravi lista.	M-506
VINOGRAD, 20 minut iz Radenc, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
ENONADSTROPNA HIŠA z vrtom, udobnim stanovanjem, takoj vseljiva, primerna za svobodne poklice, zelo ugodno naprodaj. Redka prilika! Ciril Senčar, Ljutomer, Prešernova 16.
VOZ »PARIZER«, 5-tonski, v dobrem stanja, ugodno naprodaj. Ciril Senčar, Ljutomer, Prešernova 16.
M-508
HIŠO, potrebno popravila, prodam v Ljutomeru. Naslov v upravi lista.	M-509
STAVBNA PARCELA v lepem in mirnem predelu Morske Sobote, naprodaj. — Informacije v pisarni odvetnika dr. M. Šijanca.
M-512
PRODAJA POSESTVA
Dne 6. junija 1957 ob 9. uri bo prodaja ozir. dražba zaokroženega posestva (izmera 1,56 ha: njiva, vrt, sadovnjak, gozd) s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem pri Okrajnem sodišču v Ptuju (soba št. 1).
Posestvo se nahaja v Ormožu (Hardek). Najmanjši ponudek znaša 1.550.000 din.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri ing. Ladu Jeršetu, Murska Sobota.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 138. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Trubarjev drevored Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči ra-čnn pri Narodni banki v Murski Soboti — Tisk Pomorske tiskarne v Morski Soboti.
________MOŽ Z NEVARNIM______________________________
________S M E IS L J A J E M________________________
EDGAR WALLACE	14
Cressler je strmel v Hopkinsa s široko odprtimi očmi.
»Vi bi me —«
»Ubil,« je končal Hopkins mirno in hladno.
»Tako ne bomo prišli dalje,« se je sedaj vmešal Merry-vveatlier. »Cressler bo ostal pri stvari prav tako kot jaz. Z inšpektorjem bomo torej opravili. Tudi jaz mislim, da bo to najboljše«, je dodal in poskušal dodati glasu trden zvok.
Simon Hapkinis je prikimal.
»O tem kako in kdaj, se bomo še pogovorili. Jaz imam sijajno misel.« Sam pri sebi se je zahihetal. »Falmouth, Willings in Singleton — trije ljudje brez vrednosti! Svet se bo tudi brez njih vrtel dalje!«
»Kaj pa jc z Branningom?« ga je spomnil Cressler.
Inšpektor ga bo seveda obiskal in če vse stvari že pozna, lahko postane za Braninnga nevarno«.
Simon Hopkins mu je odobravajoč kimal.
»To je edina pametna beseda, ki sem jo danes slišal od vas. Prav imate, Cressler, takoj je treba Branninga posvariti. Peljal se bom k njemu in mu sporočil varnostne ukrepe. Branninga sicer ne bi smel nihče tako hitro spraviti iz ravnotežja«.
»Ta je z vsemi mažami namazan dečko,« se je strinjal Merryweather. »Toda jaz imam neko drugo vprašanje: kaj bomo napravili z dekletom?«
»O tem si vam ni treba razbijati glave«, ga je osorno zavrnil Hopkins. »Z njo bomo opravili — na ustrezen način«.
Merryweatherju je šinila kri v obraz. »Začeli smo stvar Skupno in jo bomo Skupno tudi speljali,« je jezno dejal. Pravico imam zvedeti, kaj nameravate storiti z Grace Singleton. Pri tej pravici vztrajam. Ali bo dekle doživelo usodo svojega očeta?«
»To ne bi imelo smisla,« se je vmešal Cressler.
Simon Hopkins je zamišljeno pogledal svoja pajdaša in dejal: »Z Grace Singleton se bom poročil«.
Pol ure pozneje je taksi pripeljal Simona Hopkinsa v City. Brent, odvetnikov faktotum, ga je zaskrbljeno sprejel.
»Že pol ure je inšpektor pri njem,« mn je povedal. »Je šef kaj zagrešil?«
Hopkins je le za trenutek izgubil hladnokrvnost, potem pa je strogo dejal:
»Naučite se bolj vljudno govoriti, Brent. Ni treba, da bi vsakdo spoznal, brž ko odprete usta, da ste večji del življenja preživeli v Dartmooru. Vaše podobe seveda ne morete spremeniti,« je porogljivo dodal.
Brent se je trudil, da bi vzbudil skesan videz, ker se je bal Simona Hopkinsa, čeprav vzroka za to sam ni vedel. Morda mu je nagon pravil, da ima pred seboj moža, ki je še večji zločinec kot on.
»Zdaj me pa peljite v zadnjo sobo,« je zapovedal Hopkins. »Rad bi poslušal razgovor med vašim gospodarjem in tem odvratnim policistom.«
»Zadnja soba« je mejila na Branningovo pisarno. Ker vrata niso bila tapecirana, je bilo slišati vsako besedo, ki sta jo izgovorila Branning in njegov nezaželen obiskovalec.
»To je vaš konec,« je pravkar ostro dejal glavni inšpektor. »Zdaj sem uvidel vzročno zvezo. Samo tega še ne vem, kdo je ta Hopkins. Menim, da bi bilo dobro za vas, če bi odprli usta.«
»Prisegam vam, da o tem nimam pojma,« je z jokajočim glasom dejal odvetnik.
»Govorili ste resnico, Branning,« je odvrnil inšpektor. »Pri procesu vam bodo to šteli v dobro. Zdaj pa mi hočete zamolčati prav najvažnejše! Pomislite, da je dekle v rokah tega zločinca! Če se ji bo 'kaj zgodilo, bom razširil vašo obtožnico še na sodelovanje pri drugem umoru. Tako pa se boste še precej dobro izmazali. Sami veste, da ni nič prijetno stopiti na vrata, ki se naenkrat odprejo pod vami«.
Simon Hopkins je slišal, kako je odvetnik zaječal.
»Zmeraj sem sodeloval le z Merryweatherjem,« je trdil. »Hopkinsa nikdar ni bilo k meni! To je mož, ki ima vse niti v rokah. Ostal pa je previdno v ozadju«.
Glavni inšpektor je vzdihnil.
»Kje pa je druga oporoka izposojevalca denarja?«
Tokrat je odvetnik takoj odgovoril.
»Ima jo Merryweather. V veliki blagajni, ki je vzidana
v zid —«
»To pa poznam,« ga je prekinil Falmouth. »Kdo je ustrelil Singletona?« Vprašanje je prišlo kot strel iz pištole.
»Tudi tega ne vem,« je trdil odvetnik. »Nikdar mi n is« zaupali podrobnosti. Vedel nisem niti, da mu je kdo stregel po življenju«, se je skušal braniti.
Falmouth se je porogljivo zasmejal.
»Seveda tudi ne veste, kje se zadržuje Willings?«
»Ne.«
Glavni inšpektor je spet vzdihnil.
»Morda se boste še spomnili,« je dodal. »Zanesete se lahko na to, da bom našel dekle. In tudi tistega gospoda Hopkinsa,« je grozeče dodal.
Simon Hopkins je prislonil uho tesno ob vrata. Zel« jasno mu je bilo, da še nikdar v življenju ni bil v tako veliki nevarnosti kot sedaj. Njegovi možgani so vročično delovali in menil je, da je našel izhod. Za trenutek se je boril s skušnjavo, da bi naglo odprl vrata, ki so ga ločila od njegovega zasovraženega nasprotnika in ga ubil z orožjem, ki ga je zmeraj nosil s seboj. Toda to misel je prav tako naglo zavrgel, kot je nastala.
»Boste šli zdaj z menoj?« ga je vprašal Falmouth.
»Imate zaporno povelje?« je odvrnil Branning. Naenkrat se ga je polotil strašen strah pred zaporom in v njem je dozorel sklep, da bo Zbežal. Ničesar ni mogel izgubiti, a vse je lahko dobil!
»Toda Branning,« je odvrnil Falmouth. »Saj mi ne boste napravili te skrbi, da bi vas moral iskati po vsem Londonu! Menil sem, da ste pametnejši!« Toda dobro je vedel, da odvetnika zdaj ni mogel aretirati in po tihem je preklinjal tistega, ki je uzakonil to neumno zaporno povelje.
»Pri tem vztrajam,« je spet dejal Branning.
»Dobro,« je hladno odvrnil glavni inšpektor. »Čez pol ure bom spet tu. Upam, da vas bom še videl na tem mestu«.
»Čakal bom na vas,« je zamolklo dejal odvetnik.
Simon Hopkins je slišal, kako so se zaprla vrata. Takoj nato je nekdo pognal avto.
»Za vraga,« je dejal Hopkins in naglo odprl vrata.
Branning se je strašno prestrašil, ko ga je zagledal.
»Vi tu?« je vzkliknil.
Hopkins se je porogljivo zasmejal.
»Vi ste čudovit človek, Branning,« je dejal. »Nikdar vam ne bom pozabil, da me ne poznate. Upam, da boste ostali pri tem!«
»Seveda,« je dejal Branning in trepetal po vsem telesu.
»Na to se raje ne bom zanesel,« je dejal Hopkins in ustrelil.
Vdrugič je ustrelil na Brenta, ki mu je prihitel naproti in tudi tokrat ni zgrešil. Ko je čez nekaj trenutkov stopil pred vrata, je bil zelo zadovoljen: zdaj sta bila na svetu, dva moška manj, ki sta poznala Simona Hopkinsa.
Dva pa sta še živela: Hopkins je bil prepričan, da lahko molčijo samo grobovi...
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
„KONSTRUKTOR“
V MARIBORU, SERNČEVA ULICA 8
SPREJME TAKOJ VEČJE ŠTEVILO
ZIDARJEV, TESARJEV
IN NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
ZA GRADBIŠČA V MARIBORU
SAMSKO STANOVANJE IN HRANA V MENZI ZAGOTOVLJENA. DELA SE V AKORDU JAVITE SE V PERSONALI PODJETJA DNEVNO OD 6. DO 14. URE	0-499
Odkupujemo poljske pridelke, živino in sadeže.
Kmetovalcem na svojem področju posredujemo umetna gnojila, zaščitna sredstva in druge potrebščine.
KMETIJSKA ZADRUGA CVEN-MOTA
Svojim članom in ostalemu prebivalstvu občine čestitamo k I. občinskemu prazniku občine Ljutomer!
POMURSKI VESTNIK, 30. V. 1957
15
Prvo dirkalno društvo
NA BALKANU
Že okoli 150 let redijo konjerejci v ljutomerski občini konje ameriške pasme. To so toplokrvni konji, ki so lahki, tenkih nog, a zelo hitri, živahni in lepi po svoji zunanjosti, zato so naši slovenski kmetje’ na Murskem polju začeli smotrno organizirati rejo kasaškega konja, saj je ljutomerski konj kot kasač že takrat prekosil v hitrosti vse konje v tedanji državi. Naši konje rejci so že pred desetletji in desetletji posvečali veliko pozornost izvoru in rodovniku svojih plemenskih živali. Trudili so se, da so dobili od kobil plemenjake, ki so bili najboljši na tekmovanjih. Tudi vrednost plemenjakov pravih kasaških pasem so spoznali in uvideli njihovo gospodarsko korist.
V	ljutomersko občino je prišel prvi kasaški žrebec Ra-dauc že leta 1884, a prvi, prav iz Amerike uvoženi plemenjak — kasaški žrebec Brovn pa leta 1895. Že, prvi potomci teh žrebcev so po hitrosti daleč prekašali vse ostale konjske pasme, ki so do takrat bile najboljše. Od takrat pa vse do dandanes plamenijo pri nas stalno žrebci ameriške krvi.
V	Ljutomeru so ustanovili leta 1875 prvo dirkalno društvo v slovenskih in sploh jugoslovanskih pokrajinah, kar je za nas gospodarskega, za ves Balkan sploh pa epohalnega pomena, zato je ravno ljutomerska občima zibelka kasaške konjske reje za vso Jugoslavijo.
Športni konj ima kljub vsej mehanizaciji še vedno perspektivno bodočnost. Zaradi vedno hitrejšega razvoja tehnike in strojev, ki bodo potrebovali vedno manj delovne sile, bo ravno športni konj doprinesel mnogo k razvoju športa in smotrnega izživljanja in zabave našega delovnega ljudstva, ki bo zaradi vedno večje mehanizacije manj zaposleno in se bo moralo posvetiti na različne j-šim športnim panogam. Zato zasluži kasaška konjereja, da jo naša skupnost podpre z raznimi viri in sredstvi, da ne bo nazadovala, ker je
ravno sedaj že občutiti zastoj pri prodaji teh oziroma vseh konj.
Iz ljutomerske okolice so naši kmečki konjerejci že skozi desetletja prodajali kasaške konje in naraščaj širom po naši republiki in tudi v Madžarsko in Avstrijo, ker so prav ti konji dosegli odlične športne uspehe in hitre rekorde.
Izvozili so nad 100 kasačev v inozemstvo. Barve in sloves Ljutomera so posebno zastopali v Avstriji Pagat Ul-timo, Mesud, Nelson Viktor, Pelikan in Perun, v Madžarski pa Peter Pilot in Pika.
Dandanes je za selekcijsko odbiro vpisanih v obe rodovniški knjigi 234 plemenskih kobil kasaške in polkrvne reje. Reja ljutomerskega konja je plemensko-gospodar-ska potreba, zato nam je potreben primeren plemenski material, žrebci-plemenjaki, predvsem iz inozemstva, od svetovnih linij zunanjosti in rekordov. V zadnjih letih so dale naše plemenske kobile zarod z zavidljivimi in hitrimi rekordi (Santa. 1,24km in Finejša 1.23ikm). Potrebna bi bila vsakoletna premovanja. da bi tako strokovno potrjevali in strogo odbirali mladi rod.
Številnih športnih prireditev v domovini in tujini so se udeleževali tudi ljutomerski dirkači.
V jugoslovanskem derbyju so zmagali: leta 1925 — Nadina od Marka Slaviča; leta 1933 — Posila od Vekoslava Razlaga; leta 1935 — Peter Pilot od Ludvika Slaviča; leta 1936 — Pika od Ludvika Slaviča; leta 1939 — Nelson Viktor od Alojzu Slaviča; leta 1948 — Danida od Špindlerja in leta 1955 — Finejša od Joška Slaviča.
Naši konji so si tako doma kakor v inozemstvu priborili velik sloves in zagotovili ljutomerski konjereji prvo mesto pri kmečki reji.
Še nekaj o dirkališčih: Prva kasaška dirka je bila na se-
danji cesti Križevci—Ljutomer. Takrat so še vozili na štirikolesnih vozovih- špani-gih«. Oblike vozil so se postopoma menjale in prilago-jevale naraščajoči hitrosti, tako da imamo dandanes že modeme sulkije, ki jih srečamo tudi že na vseh mednarodnih dirkališčih.
Dirke so bile pozneje nekaj let zaporedoma na cven-ski gmajni, ker pa ta proga ni odgovarjala tehničnim potrebam, so dirke preselili na 'bivšo staro zadružno posest — na travnike med Cvenom in Ljutomerom. Leta 1920 so uredili novo dirkališče pri žrebčarni na Cvenu; tam je proga služila za dirke vse do leta 1954, torej celili 34 let. Za lažjo organizacijo in dostop do dirkališča z oddaljenejših krajev naše domovine je bilo tudi to dirkališče odročno, zato so najuglednejši
organizatorji konjskega športa po herojski zmagi nad fašizmom in okupatorji začeli s pomočjo ljudske oblasti graditi poleg Ljutomera novo dirkališče — hypodrom. Novo dirkališče je bilo svečano odprto 6. septembra leta 1954 po našem zveznem poslancu Ivanu Kreftu. Veljalo je nad 4 milijone din (stroški in prostovoljno delo). Strokovnjaki so ocenili, da je proga med najboljšimi v Evropi.
V počastitev prvega občinskega praznika bodo 2. junija ob 14. uri v Ljutomeru velike spomladanske konjske dirke.
V. Porekar
Nekdanje ljutomersko A nogometno moštvo — se bo spet zbralo?
Besedo imajo
prleški lovci ...
Že pred prvo svetovno vojno so bil« posamezna lovišča na ozemlju sedanje ljutomerske občine vzeta v zakup od posameznikov ali pa od lovskih družb. Tokrat so bili zakupniki večinoma Nemci in drugi nemško usmerjeni lovci, le bolj oddaljeni revirji so bili v zakupu Slovencev. Takratne družbe so bile zvrščene po nacionalni zavednosti in se medsebojno niso vabile na love. Slovensko skupino so zastopali: brata šnajder, Joško Rajh, Anton Mišja in Josip Mursa.
V stari Jugoslaviji so skoraj vsa lovišča prevzeli Slovenci. V ljutomerski občini je bilo 25 katastralnih lovišč, ki so bila večinoma majhna. V bivši občini Ljutomer je bilo 6 lovišč, v Križevcih 11. v Cezanjev-cih 4 in v Razkrižju 4. Sedaj sta na tem ozemlju le dve veliki lovski družini (Ljutomer, ki ima 53 članov in Križevci-Veržej z 48 člani).
Posameznik ali družba je lahko vzela v zakup tudi več lovišč. Lovske družbe so bile včlanjene v podružnicah Slovenskega lovskega
društva,	slednje	pa v	centralnem
Slovenskem lovskem društvu v Ljubljani, ki je tudi izdajalo slovensko revijo	»Lovec«.	Ljutomersko-rad-
gonski okraj je imel svojo podružnico SLD v Ljutomeru. Zaradi neaktivnosti mursko-soboške in lendavske podružnice	SLD	so 19. ja-
nuarja 1950 izvolili skupen upravni odbor s sedežem v Ljutomeru. Predsednik je bil pokojni dr. Marko Stanjko. njegov tajnik pa Ciril Rajh. V upravnem odboru so bili iz tega predela še magister Franjo Tuček, Fric Zemljič in Alojz Jureš.
Letos	avgusta	bomo	praznovali
35-letnico, od kar so slovenski lovci tudi v Ljutomeru in v Murski Soboti ustanovili svojo prvo organizacijo. To je za nas in zn vse Pomurje izreden zgodovinski dogodek, ki ga
bomo morali dostojno proslaviti prav vsi. Ta proslava naj bo pravi lovski praznik.
Že takrat je odbor skrbel zn osvežitev krvi zajcev in jeberic iz Češke, saj so od tam prepeljali precej zajcev in tudi jerebic, ki jih je bilo pred drugo svetovno vojno ogromno v vsej ljutomerski občini. Sedaj pa jih je občutno manj, le v križevskein lovišču so se v zadnjih treh letih zopet razmnožili, toda predvojnega staleža še nismo zabeležili. Precej so jih uničile ostre zime in pa kokošja kuga.
Potrebno je omeniti, da so že takrat naši predniki skrbeli za dobre in čistopasemske lovske pse-pti-čnrje, ki so po izvoru bili v glavnem iz sosednje Avstrije.
Leta 1936 je bil v Ljutomeru zvezni zbor lovcev iz vse države, ki ga je vodil predsednik Zveze lovskih društev Jugoslavije dr. Zoričič iz Beograda. V čast gostov je lovska podružnica priredila dva velika lova: velik krožni lov v okolioi Bclti-nec in pogonski lov med Cvenom, Ljutomerom in Pristavo.
V	času okupacije, posebno pa od marca do maja 1945, so kvislinški vojaki z okupatorji uničili mnogo divjadi, ker je fronta stala na naših mejah.
Po osvoboditvi smo začeli na novo oživljati lovska društva. V občini smo tnkrut ustanovili štiri lovske družine: Ljutomer, Križevci-Veržej. Cezanjevci in Razkrižje. Prvi upravni odbor so vodili: dr. Marko Stanjko kot predsednik, Mirko Rajh kot tajnik in Vlado Porekar kot blagajnik. Avgusta 1946 smo ustanovili Okrajno lovsko zvezo s sedežem v Ljutomeru. 1. septembra 1949 so ustanovili državno gojitveno lovišče »Prekmurje« na levem bregu Mure. V to lovišče je bil vključen tudi precejšen del ljutomerskega lovišča — vse od Mure do ceste Veržej. Krapje, Mota, Razkrižje, pa tudi od križevske družine mu je pripadal obmurski del (od Krapja do veržejskega mostu). Ljutomerski družini je bil tako odvzet ves vodni lov. Lovske organizacije so priredile v Ljutomeru več vzrejnih in upo-rubnostnih tekem lovskih psov.
Za pravilno vzgojo in prevzgojo lovcev je bilo v Ljutomeru in Križevcih več predavanj o liku sociali-stično-kulturnega lovca in o raznih panogah lovske vede. Pri OLZ so bili imenovani 4 člani v izpitno komisijo, kajti po zakonu mora vsak na novo pristopivši član po 2-Ietni dobi opraviti lovski izpit, sicer ga izključimo iz lovske organizacije. Lovska družina v Ljutomeru ima tudi svojo strokovno knjižnico, ki je v lovski sobi (gozdarski dom) in služi za strokovno in kulturno vzgojo lovcev. V letu 1952 sta se združili OLZ Gor. Radgona in Ljutomer v enotno OLZ. Leta 1953 je bila priznana po RLZ prva nagrada za po-končavanje roparic LD v Ljutomeru.
V	zadnjih letih se je srnjad močno razmnožila in že dela občutno škodo, zato smo se odločili za večji odstrel. Za osvežitev krvi pri fazanih smo spustili v naše revirje precej fazančkov angleške in srbske krvi. Pri fazanih še nismo dosegli predvojnega staleža, zato jih smotrno vzgajamo, saj je fazan odličen uničevalec koloradskega hrošča in njegovih ličink, zato je z jerebico vred upoštevanja vreden pomočnik poljedelcev.
V. Porekar
Mladih strelcev
vedno več
Z novo teritorialno-upravno-razdelitvijo je prišlo tudi do dokajšnje reorganizacije v strelstvu. Začeli smo ustanavljati strelske družine. V sedanju občini smo ustanovili strelske družine na Cvenu, v Ljutomeru, Železnih dverih in Presiki, od katerih se je najmočneje razvila ljutomerska strelska družina, ki je nekakšna matična občinska
Ljutomerski in lahonski planinci na vrhu Triglavu. Med njimi vidimo najstarejšega veterana	Maksa
Meška
strelska organizacija po uki-njenju ljutomerskega okraja. Leta 1956 je bila ustanovljena še strelska družina v Križevcih. Te družine so se od leta 1952 pa do sedaj razvile v močne strelske organizacije.
SD v Ljutomeru šteje 41 člano-v in 44 mladincev, na kmetijiski šoli Podgradje ima mladinsko sekcijo, na šoli v Cezanjevcih pa pionirsko. Pionirjev je včlanjenih v SD 81. mladinska sekcija v Pod-gradiu pa šteje 15 mladincev: SD Presika ima 55 članov; SD Cven 40 članov in 4 mladinke. SD Železne dveri 29 članov in 8 mladincev; koliko članov ima SD Križevci, mi ni znano.
SD Ljutomer je leta 1952 prevzela od bivšega okrajnega strelskega odbora strelišče za ljutomerskim Starim trgom, ki pa ni ustrezalo njenim potrebam. Zaradi tega so sklenili, da si bodo zgradili novo strelišče. Kljub temu pa je že leta 1952 priredila nekaj družabnih meddružinskih tekmovanj. Naslednje leto je družina s svojimi sredstvi in z udarniškim delom začela pripravljati teren za novo strelišče, tako da je bilo dokončano že do spomladi 1954. leta. Ima 6 strelnih mest. Za strelišče je družina izkoristila stari betonirani vojaški bunker, v katerem si je uredila mesto za mete, zaklon in majhno skladišče. S starega strelišča sme preselili na novo strelišče tudi strelno lopo, ki smo jo prav tako primerno preuredili. Sedaj je ljutomersko istrelišče eno najboljših v okraju in tudi v širši okolici.
Leta 1954 je skupina ljutomerske družine nastopila na meddružinskih tekmovanjih v Presiki. Cezanjevcih in Železnih dverih, v jeseni pa še na prijateljski medokrajni tekmi v Čakovcu, kjer je do-
segla drugo mesto. Zaradi tesnejše povezave s sosednjo hrvaško strelsko organizacijo je družina leta 1956 povabila na prijateljsko tekmovanje SD Čakovec in SD Ptuj, poleg domačih SD Cven, Železne dveri in Križevci. Tudi na tem tekmovanju je ljutomerska skupina dosegla drugo mesto. Zelo dobre rezultate sta zabeležila najboljša člana družine Milan Černjavič in Maks Goš-njak na republiškem tekmovanju v Ljubljani; udeležila sta se ga 4 leta zapovrstjo.
Ljutomerska družina vzgaja zadnja leta tudi mladi naraščaj. V svoje vrste je pridobila 44 mladincev v Ljutomeru, v kmetijski šoli Podgradje pa ustanovila mladinsko sekcijo s 15 člani. Poleg tega je še pridobila za strelsko organizacijo pionirje v ljutomerski osnovni šoli in na gimnaziji ter pionirje osnovne šole v Cezanjevcih. V teh šo-lah so bile ustanovljene pionirske strelske sekcije, v katerih so člani družine redno vzgajali mladež. Ustanovljena pionirska strelska sekcija v Cezanjevcih pa je prinesla celo nepričakovan uspeh, saj je v tej vasi že tako veliko zanimanje za strelski šport, da bodo kmalu ustanovili svojo družino. Za ustanovitev strelske družine pa se pripravljajo tudi na Stari cesti in v presiškem rudniku.
Dušan Rihtarič
Obeti tudi za ljutomerski nogomet ?
Po osvoboditvi je naša ljudska oblast omogočila vsesplošno telesno-vzgojno delovanje. Tako je bila tudi nogometu v Ljutomeru zagotovljena nova in uspešna pot. Nogometaši so dobili svoje igrišče pri Postajališču. Tekme so privabile številne gledalce. Moštvo takratnega FD Ljutomer je nastopalo v »Mariborski oblastni ligi« in se dokaj dobro uveljavilo. Treningi so bili redno dvakrat na teden in igralci so bili disciplinirani. V tem času je imel Ljutomer prvo in drugo, mladinsko in pionirsko moštvo.
Leta 1947 so na pobudo in s pomočjo OLO Ljutomer pričeli graditi igrišče v mestnem logu. V spomladanski sezoni 1948. leta so igrali tekme že na novem igrišču. Po reorganizaciji fizkulturnih društev so nogometaši ostali v domačem telovadnem društvu, kajti v njihovih vrstah je bilo tudi nekaj odličnih telovadcev in vodnikov vrst. Igrali so nogometne tekme in sodelovali tudi pri vseh nastopih in akademijah domačega TD.
Leta 1951 so se osamosvojili in ustanovili »Sindikalni nogometni klub Ljutomer«. Uprava kluba je skrbela za čimvečji razmah te lepe športne igre med mladino, da bi tako pripomogla k vzgajanju krepkih. in zavednih članov socialistične domovine. Borila pa se je z dokajšnjimi denarnimi težavami; tako so nogometaši ponovno prešli v začetku leta 1953 pod okrilje TD Partizan. Člansko moštvo (I) je stalno sodelovalo v tekmovanju za prvenstvo Pomurske lige ali pa v mariborski »Področni ligi«. Mladinsko in pionirsko moštvo pa ni bilo stalno
vključeno v tekmovanja za prvenstvo, pač pa so igrali prijateljske tekme.
Nogometaši so sami vzdrževali igrišče s prostovoljnim delom (planiranje in navažanje premogovih ugaskov, košnja trave in podobno). Od začetka 1946. do 1956. leta so odigrali 275 prvenstvenih in prijateljskih tekem z nogometnimi moštvi Maribora, Celja, Murske Sobo-
te, Lendave, Ormoža, Ptuja, Ljubljane, Zagreba. Čakovca in drugih krajev. Med večje uspehe sodita: prvenstvo v drugi skupini »Mariborske oblastne lige« (1947/48) in prvenstvo v »Pomurski nogometni ligi« (1953/54).
Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je društvo Partizan Lju-
tomer lani odpovedalo nadaljnjo udeležbo nogometašev pri tekmovanju v »Pomurski ligi«. Odhodu nekaterih dobrih igralcev v JLA in na nova službena mesta je v glavnem pripisati, da se je luni razšlo I. moštvo. Od mladincev in pionirjev, ki kažejo precejšnjo nadarjenost, pa pričakujemo, da se bodo pod veščo roko vaditelja-trenerja razvili v dobre igralce in dostojne
naslednike svojih starejših tovarišev.
Lani smo dogradili moderen stadion s tekališčem in lahkoatletskimi napravami, tako da so že dani boljši pogoji za še uspešnejši razvoj nogometnega in tudi drugih športov v prleški metropoli.
Stane Vizavišek
kvalifikacijske turnirje, brzoturnirje in prijuteljske tekme ter navezovali stike tudi z manjšimi pokrajinskimi šahovskimi krožki. Nesreča pa je v teni, da ima zelo malo članov stalna bivališča. Težko je obdržati stalno šahovsko skupino za tekmovanja.
Od leta 1950 se je šah uveljavil tudi po šolah in smo mladino seznanjali s to plemenito igro. Po šolah so začeli delovati šahovski vzgojni krožki. Redne turnirje je ljutomerska šahovska skupina prirejala z moštvi Ivanjkovec, Gornje Radgone, Murske Sobote in Lendave. Tudi v Mariboru, Ljubljani, Rušah. Slovenjem Gradcu, Celju in Portorožu smo sodelovali enkrat ali večkrat na okrožnih in pokrajinskih turnirjih kakor tudi na prijateljskih tekmah.
Zadnji dve leti ima šahovska organizacija sodobno urejeno dvorano. Ni pa se nam posrečilo, posebno še v zadnjem letu. da bi privabili v
svoje vrste predvsem šolsko in kmečko mladino ter jo pridobili za trajno in nenehno šahovsko delovanje.
Upravni odbor osnovne šahovske organizacije v Ljutomeru je zategadelj sklenil, da bo ob prvem občinskem prazniku zbral vse ljubitelje šaha na petih svojih prireditvah. Te prireditve bi naj bile: mladinska pionirska tekma, prijateljska tekma s sosednjimi šahovskimi krožki iz občine, brzopotezna tekma vseh ljubiteljev šaha in kvalifikacijski turnir za leto 1957, na katerem bodo sodelovali tudi najmlajši šahisti.
Velika škoda bi bila, če bi zanemarili to najplemenitejše športno delovanje
Dr. Ivan Knukler
Pomlajevanje vrst — bitna naloga tudi v šahovski organizuciji. Na sliki: Mladi šahisti v Kmetijski šoli
Podgradje.
POMURSKI VESTNIK, 50. V. 1957
16
Kar poglejte ga, iskrega konjiča — ljutomerskega kasača!
ŠAH V LJUTOMERU
Po osvoboditvi se je prijavilo v ljutomerski občini veliko ljubiteljev šaha iz raznih poklicev. V krajevni šahovski organizaciji v Ljutomeru so registrirali okrog 240 igralcev. Ta-
krat še ni bilo posebnega prizadevanja za tekmovanja izven kraja, pač pa so ob določenem času igrali v najetem lokalu. Prvi začetki aktivnosti šahovske organizacije segajo v leta 1946, 1947, 1948 in 1949 s stalno skupino kvalificiranih igralcev. Prirejali so plemenita šahovska tekmovanja:
Ljutomerski strelci v družbi z gostujočimi vrstniki