Majava koles 
'Podgozdom c. IV/20 
Tel.: 01/7861 cS'75, 01/7871 48, 
GSM 041/668 788 brosuPlJe (centrala) 
sP 908 1 
GROSUPELJSKI 0DM.| 
2001 l 
352(497.4 Grosuplje) § 
— * _ w rr\ 
120010144,11 
PANCE - TOP d.0.0. 
okrepčevalnica, trgovina 
in storitve 
Pance 21, 1293 ŠMARJE-SAP 
tel. 01/ 786-80-53 
Nudimo Vam: 
- prostor za razna praznovanja 
za 50 in za 25 oseb 
- hrana po naročilu 
- organiziran prevoz za zaključene družbe „CI V VOJNI, 
PRIJATELJI V MIRU 
Postavitev spominskega obeležja ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije 
Grosuplje, sobota, 20. oktober 2001 - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Grosuplja 
(OZVVS) in Območni odbor združenja "Sever" (zveza policijskih veteranskih društev) iz Grosuplja sta 
skupaj postavila obeležje v spomin na 10. obletnico osamosvojitve Slovenije. Ob 14. uri je bila v ta 
namen v sejni dvorani Gasilskega centra v Grosupljem slavnostna seja, ob 15. uri pa se je pred 
Gasilskim centrom začela slovesnost ob odkritju spominskega obeležja. 
SLAVNOSTNA SEJA 
PRODAJA: 
»REZERUMHDELOU 
ZRUSEURSTE 
OSEBniHUOHL, 
OPREmfl, 
Rnnjuji 
SERI 
uoRnnuoiiLi 
OPtflHII 
FRIZERSKI STUDIO 
ANA 
K LESNI K s.p. 
Prešernova 80, Grosuplje 
tel. 01/ 786 20 66 
frizer za vso družino 
»I/Al I» V NOVEMBRU: 
MfVviJM barvanje las za 1500 sit 
študentje in upokojenci imajo 20% popusta Albin Vidrih je ob pozdravu vseh gostov in 
udeležencev slavnostne seje poudaril, da so se v obeh 
omenjenih odborih odločili obeležiti dogodke izpred 
desetih let, da bodo ostali v spominu tudi naslednjim 
generacijam. 
Župan občine Grosuplje, g. Janez Lesjak, v času 
vojne za Slovenijo po­
veljnik pokrajinskega 
štaba TO za Ljubljano in 
sedanji predsednik Ma­
nevrske strukture naro­
dne zaščite (MSNZ) pri 
OZVVS Grosuplje, je pri­
sotne pozval k minuti 
molka za preminule 
žrtve slovenske osamo­
svojitvene vojne. Dejal 
pa je, da je razmišljanje 
med tistimi, ki trdijo, da 
se narod ne more braniti 
sam, škodljivo in celo 
usodno. To smo lahko 
spoznavali skozi različna 
zgodovinska obdobja, 
saj smo se od srednjega 
veka dalje bojevali lr za 
tuja ljudstva, pri tem pa smo vedno izgubljali na svojem teritoriju in narodnem 
telesu. Na plebiscitu izražena volja kljub dobro­
namernemu razmišljanju mnogih ni bila dovolj. Zato je 
ob pomanjkanju orožja in sprotnem spreminjanju 
takratne vojaške organizacije prišel čas, ko smo lahko 
dokazali svojo odločenost. Na srečo je tudi na nasprot­
nikovi strani prevladalo 
spoznanje, da je ni sile, 
ki bi nam preprečila 
osamosvojitev. 
Sledilo je veteransko 
dejanje, polno vojaške 
simbolike. 
Srebrne znake osamo­
svojitve sta članom 
Območnega odbora zdru­
ženja "Sever" podelila 
Stane Plohi in Danilo 
Škof. Prejeli so jih: Anton 
Antončič, Franc Horvat, 
Stojan Jakopin, Marko 
Lunar, Roman Metelko, 
Jožko Momčilovič, Josip 
Slana, Milan Stojakovič, 
Jože Tkalčič, Andrej Zore, 
Branko Zupan, Miran 
Zupane in Danilo Škof. 
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA 
V pozdravnem nagovoru je Miloš 
Sonc, medvojni poveljnik 57. območne­
ga štaba TO za nekdanji občini 
Grosuplje in Litija, na kratko orisal 
zgodovinske dogodke pred slovensko 
vojno, ki so se dogajali kar nekaj let 
pred njo in so dosegli svoj vrh na Roški 
in nato tudi med samo vojno. Še pose­
bej je spomnil na dogodke, ki so se 
odvijali v naši neposredni okolici, kot je 
bila na primer grožnja z razstrelitvijo 
vojaškega skladišča v Kamni gorici, pa 
tudi aktivnosti pripadnikov Teritorialne 
obrambe oziroma Slovenske vojske na 
različnih lokacijah (od Zgornje Slivnice, 
šmarskega predora, Police in drugod). 
Slovenska osamosvojitvena vojna tudi 
zaradi teh dogodkov ni bila "mar-
tinčkanje" oziroma poletno sončenje, 
kot jo nekateri hočejo prikazovati... 
Stane Plohi, generalni sekretar Zveze 
policijskih veteranskih društev "Sever" 
je spomnil na začetke jugoslovanskih razhajanj, na znani "miting resnice" in 
poizkus balkaniziranja Slovenije. To 
pa je le še pospešilo priprave v MSNZ. 
Janez Janša, takratni obrambni 
minister in sedanji poslanec v 
Državnem zboru, je v slavnostnem 
govoru med drugim dejal, da 
osamosvojitvena vojna ni trajala 
samo 10 dni, kot se rado večkrat sliši, 
temveč se je začela že mnogo prej 
(15. maja, ko je jugoslovanska arma­
da začela razoroževati slovensko teri­
torialno obrambo - o.p. J.M.). Nato so 
dejansko sledile priprave na grozeče 
vojaške operacije. Poglobljene 
priprave so se začele po osamosvo­
jitvenem plebiscitu. Precej dela na 
vojaškem in civilnozaščitnem delu je 
bilo tudi po samih vojaških operacijah 
in sklenitvijo brionske deklaracije - še 
celo 5. oktobra 1991 je bilo zaradi 
zaostrovanja razmer (predvsem zara­
di jugoslovanskih pritiskov na 
Hrvaško) treba popravljati in dopolnjevati načrte ter izvrše­
vati nove vpoklice. Sloje za vpoklic nekaj tisoč Slovencev. 
Jugovojska je nato dejansko odšla iz koprske luke čez 
deset dni. 
Mnoga dejanja sicer niso bila vsem na očeh, a sta se 
znoj in trud izplačala, saj je bila zmaga dobljena z relativno 
majhnim številom žrtev in brez razkola med Slovenci -
predvsem iz dveh temeljnih razlogov: 1. ker smo verjeli v 
Slovenijo... in 2. zaradi naše dobre pripravljenosti. 
Spomnil je tudi na vse svoje tesne sodelavce, še posebej 
na nedavno umrlega Grosupeljčana Lojzeta Šparovca. 
Nato je odkril spominsko obeležje in se poklonil spominu 
na žrtve, predstavnika območnih odborov pa sta položila 
žalni venec. 
V slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja je sode­
loval Moški pevski zbor Corona iz Grosupljega pod vod­
stvom Jerneja Kralja in Pihalni orkester Slovenske policije. 
Prireditev je povezovala napovedovalka Jana z radia Zeleni 
val. Po slovesnosti so pripravili družabno srečanje ob okus­
nem divjačinskem golažu in krofih. 
Jože Mlkllč 
Xo se jutro 
začne zvečer 
,<5^ <-=^> ,^5>> r<^> ,^=Ss> <<5>> /^^ir" r<5&> f<=5>> ^<5>> <<5=*> r-=a>> ^=5^ <^y> r<a»' r<3a»> ^<a>> f-Si*' 
V Pekarni Grosuplje, najsodobneje opremljeni slovenski 
pekarni, so prepričani, da občutka za dober kruh ne more 
nadomestiti tehnologija. Grosupeljski mojstri peki z enako 
ljubeznijo in znanjem kot nekoč pripravljajo okusen kruh 
in pekovsko pecivo, vrhunska, računalniško krmiljena 
tehnologija pa jim je pri tem v pomoč. Razkrivajo nam, 
kako pek postane mojster inje kruh zato še boljši. 
Mojstrstvo 
je potrebno širiti 
"Pek postane mojster le z znanjem in 
izkušnjami. Najpomembnejše pa je, da 
mojster svojega znanja ne obdrži samo zase, 
ampak ga prenaša drugim, manj izkušenim 
pekom. Povedati in pokazati je treba, kako 
se naredi najboljši kruh," pravi Nikolaj, 
mojster pek, ki grosupeljski kruh peče že 29 
let. Nočno delo, značilnost pekovskega 
poklica, mu ne povzroča težav. V zgodnjih 
jutranjih urah, ko zaključi svoj delavnik v 
pekarni, se večkrat odpravi na ribolov, ki ga 
pomirja in spočije. Dobra volja speče 
najboljši kruh 
Pravi pristop do dela in dobra volja sta že 
druga in tretja skrivnost grosupeljskih 
mojstrov pekov, ki nam jo je zaupal mojster 
Janez. Za pekovski poklic se je priučil, 
vendar mu je tako prirasel k srcu, da bi se 
zanj ponovno odločil. 
Pod njegovimi rokami se tako kruh rojeva 
že 36 let. Pravi, da se je v pekarni od nekoč 
do danes veliko spremenilo, a hkrati zelo 
malo. Prej je bilo pekovsko delo povezano 
s fizičnimi napori, sedaj so najtežja opravila 
prepuščena računalnikom. Še vedno pa je pek tisti, ki kruhu 
vdahne življenje. "Ko smo devali 
kruh v peči še ročno, je lahko dober 
pek z eno roko vsadil štiri žemlje 
naenkrat, kar ni bilo enostavno. 
Tudi pri tem opravilu so bile 
pomembne izkušnje, vsak začetnik 
pa jih je pridobil s časom in 
potrpežljivostjo," 
je pojasnjeval Janez. 
Čas je in ni veliko 
spremenil 
Mojster pek, ki je v grosupeljski 
pekarni preživel največ noči, pa je 
Anton ali Tone, kot mu pravijo. 
Skoraj štirideset let se njegov delavnik 
začenja s prvim mrakom, vendar je 
mojster tak delovni čas že davno vzel 
za svojega. "Ko sem začel delati v 
pekarni, je bil pek zadolžen tudi za 
veliko drugih opravil. Spominjam se 
stare pekarne, "Pri Istočniku" se je 
imenovala, ki je bila tako majhna, da 
smo morali moko tja vsako noč 
pripeljati na vozičkih. Drugačne so 
bile tudi peči, ki niso bile avtomatske. 
Vsak pek je bil zato tudi kurjač in 
peko smo morali vedno prilagajati 
različni temperaturi v peči." 
Pogoji dela so se močno izboljšali, 
saj so v Pekarni Grosuplje v 
letošnjem, jubilejnem, petdesetem 
letu klimatizirali proizvodne prostore. 
Peki z veseljem sprejemajo novosti, 
ki jih prinaša napredna tehnologija. 
Tako se lahko bolje posvetijo svojemu 
delu in prenašajo mlajšim 
sodelavcem znanje ter izkušnje iz 
bogate dolenjske in slovenske 
pekovske tradicije. Največja skrivnost 
dobrega kruha pa ostaja ljubezen do 
peke, ki so ji zvesti noč za nočjo. 
"Brez dobre volje ni dobrega kruha", 
pravi mojster Janez. Mojster Tone preverja, ali je 
Sosedov kruh pri peki razvil vse 
želene lastnosti. V Nikolajevih rokah se združujeta 
moč in občutek. 
Trfiarna . (jrosuplje 
'Vol stoletja z Vami 
november 2001 
OBNOVITEV TABORA NAD CEROVIM 
Protiturški tabor nad Cerovim je med 
nekdaj številnimi tabori na slovenskem 
ozemlju eden redkih, ki so se ohranili do 
današnjih dni. Zgradili so ga kmetje 
konec 15. stoletja na razgledni vzpetini 
okrog romanske, v naslednjih stoletjih 
večkrat predelane podružnične cerkve sv. 
Miklavža, da bi pred turškimi napadi 
zavarovali svoja življenja in skromno 
premoženje. 
Tabor sodi med manjše protiturške 
tabore in s svojo nepravilno obliko sledi 
konfiguraciji terena. Taborsko obzidje je 
dvovišinsko, s preprostimi strelnimi lina­
mi v pritličju in nadstropju, namenjenimi 
uporabi pušk in samostrelov. Obzidje se 
proti SV in JZ izmakne v dva polovična 
stolpa, odprta v notranjost tabora, in v SZ 
delu v pravi stolp okrogle oblike. Strelne 
line na stolpih omogočajo večji pregled 
nad okolico in varujejo strateško 
najpomembnejše točke - dostopno pot 
in vhod. Ob vzhodnem obzidju so ostanki 
kašč, posebnih prostorov za shranjevanje 
živil, ki predstavljajo na ožjem 
slovenskem ozemlju doslej edini znani in 
ohranjeni primer. Po prenehanju turške 
nevarnosti so kmetje, kljub izgubi njegove 
primarne funkcije, tabor še naprej 
vzdrževali in popravljali ter ga ohranili v 
njegovi izvirni podobi. Edino večjo spre­
membo je tabor doživel ob popravilih 
cerkve in obzidja leta 1895, ko so okrogli 
SZ stolp na notranji strani dozidali in 
preuredili v bivalne prostore, namenjene 
mežnariji. 
Več desetletij, če ne kar stoletij trajajoči 
napori za ohranitev in predstavitev proti-
turškega tabora so se pričeli uresničevati 
leta 1994. Ohranjeno in dokumentirano 
gradivo, raziskave in analize ter uporaba 
primerjalnega gradiva so omogočili sanacijo obstoječe arhitekture in rekon­
strukcijo lesenih taborskih elementov. S 
sanacijsko prezentacijskimi deli, končani­
mi leta 1999, je slovenska kulturna 
dediščina obogatena s spomenikom, ki 
želi predstaviti in opozoriti na življenje 
kmetov v obdobju turških vpadov (povze­
to iz zgibanke o taboru Cerovo, ki jo je v 
letu 2001 založila Občina Grosuplje; 
besedilo Alenka Železnik in dr. Vaško 
Simoniti). 
Prvi razgovori o realizaciji obnove tabo­
ra nad Cerovim so pričeli s strokovnjaki 
Ljubljanskega regionalnega zavoda za 
varstvo naravne in kulturne dediščine in 
Ministrstvom za kulturo potekati v letu 
1994. V letu 1995 se je, v skladu s 
pripravljenim projektom obnove, pričela 
sama rekonstrukcija objekta, obnovitve­
na dela na objektu pa so bila pretežno 
zaključena v letu 1999. Sama obnovitve­
na dela na taboru so obsegala obnovo 
taborskega zidu s strelnimi linami in 
stolpi, ki so bili na nekaterih mestih že 
precej uničeni in deloma tudi porušeni, 
izgradnjo oz. rekonstrukcijo lesenega 
hodnika, ki je v časih protitirških vpadov 
služil dostopu do strelnih lin, ter zgraditev 
ostrešja nad taborskim obzidjem in 
lesenimi hodniki. V okviru obnovitvenih 
del je bil obnovljen tudi SZ stolp, ki je 
konec 19. in v začetku 20. stoletja služil 
kot bivalni prostor, namenjen mežnariji. 
Sanacija tabora nad Cerovim se je 
dokončno zaključila v letu 2001, z ure­
ditvijo stalne razstave o turških vpadih in 
vlogi protiturških taborov na Slovenskem 
v prostorih SZ stolpa oz. mežnarije in 
pripravo zgibanke o taboru Cerovo. Vsa 
dela so potekala pod strokovnim vod­
stvom Ljubljanskega regionalnega zavo­
da za varstvo naravne in kulturne dediščine in drugih strokovnjakov s 
področja turških vpadov in arhitekture 
taborov. Celotno prenovo protiturškega 
tabora, vključno s postavitvijo stalne raz­
stave v prostorih mežnarije in pripravo 
zgibanke o taboru, sta finančno omogoči­
la Ministrstvo za finance in Občina 
Grosuplje, skupno pa je vrednost vseh 
izvedenih del presegala 30 mio tolarjev. 
Za strokovno opravljeno delo je v letu 
1999 ga. Alenka Železnik (Ljubljanski 
regionalni zavod za varstvo naravne in 
kulturne dediščine) prejela Steletovo priz­
nanje, ki se podeljuje za dosežke v kon­
zervatorski stroki. 
Župan Občine Grosuplje, v.d. direktorja 
Ljubljanskega regionalnega zavoda za 
varstvo naravne in kulturne dediščine, g. 
Blaž Peršin, in župnik Anton Hostnik, v 
imenu lastnika objekta, rimokatoliškega 
župnijstva Št. Jurij, so ob krajšem kul­turnem programu Tabor Cerovo uradno 
otvorili v soboto, 27. 10. 2001. Tabor 
Cerovo je za javnost odprt trenutno še po 
predhodni najavi v Župnijskem uradu Št. 
Jurij na tel št. 7873-242, vendar pa 
potekajo razgovori med lastnikom objek­
ta in Občino Grosuplje o možni turistični 
ponudbi in strokovnem vodenju po objek­
tu brez predhodnih najav in vključitvi tab­
ora Cerovo v ostalo turistično ponudbo na 
območju občine. 
Občina Grosuplje se ob zaključku 
rekonstrukcijskih del na taboru Cerovo 
zahvaljuje vsem, ki so v letih rekonstruk­
cije s svojim delom, idejami in finančnimi 
sredstvi pripomogli k hitrejši in učinkovite­
jši obnovi tabora, vse zainteresirane pa 
vabi na ogled kulturno-zgodovinskega 
objekta. 
Urad za gospodarstvo In družbene 
dejavnosti občine Grosuplje 
Obnovljena stara kasča v kompleksu tabora 'Cerovo."-" (Fotoni afija jPfer. 
obisku francoskega veleposlanika, g. Olivierja de la Baume-ja. v lanskem letu. 
Vzdrževalci in izvajalci zimske službe na lokalnih cestah v občini Grosuplje, Komunalne gradnje d.o.o., sporočajo: 
"PRIPRAVIMO SE NA ZIMSKE RAZMERE" 
Podjetje Komunalne gradnje d.o.o. je 
že nekaj let vzdrževalec lokalnih cest v 
občini Grosuplje, pomemben del našega 
delokroga pa zavzema zimska služba, ki 
praviloma traja od 15. novembra do 15. 
marca, obsega pa sklop dejavnosti in 
opravil, potrebnih za omogočanje pre­
voznosti cest in varnega prometa v zim­
skih razmerah. Zimske razmere nastopijo 
takrat, koje zaradi zimskih pojavov (sneg, 
poledica) lahko ogroženo normalno odvi­
janje prometa. 
Naše delo se ne začne s prihodom 
prvega snega, pač pa bistveno prej, s 
pripravljalnimi deli, s katerimi zagotav­
ljamo učinkovito delo zimske službe in se 
nanašajo na: 
- pripravo mehanizacije, prometne signa­
lizacije in opreme ter posipnega materi­
ala, 
- pripravo ceste in njene okolice 
(namestitev dopolnilne prometne signa­
lizacije na nevarnih mestih, postavitev 
snežnih kolov), 
- usposabljanje in strokovno izobraževan­
je za dela zimske službe. 
V obdobjih, ko obstaja nevarnost 
poledice, se ceste posipajo proti poledici. 
Mesta in način posipanja se določijo 
glede na geografsko-klimatske razmere, 
lego, naklon in kategorijo ceste in druge 
lokalne razmere. 
Vzdrževanje prevoznosti posameznih 
cest v zimskih razmerah je opredeljeno s 
prednostnimi razredi, v katere so ceste 
razvrščene glede na kategorijo, gostoto in 
strukturo prometa, geografsko-klimatske 
razmere in krajevne potrebe. 
Novozapadli sneg se prične odstranjevati, 
ko ga na vozišče zapade 10 cm in mora 
biti odstranjevan do konca sneženja po 
prioritetah, kakor so razvrščene lokalne 
ceste v občini Grosuplje: 
3. PRIORITETA: pomembnejše lokalne 
ceste (prevoznost ceste: od 5. do 20. ure, 
ob sneženju: zagotoviti prevoznost, možni 
zastoji do 2 ur predvsem med 20. in 5. 
uro) 
4. PRIORITETA: ostale lokalne ceste (prevoznost ceste: od 7. do 20. ure, 
upoštevati krajevne potrebe, ob 
sneženju: zagotoviti prevoznost, možni 
krajši zastoji). 
5. PRORlltlA; javne poti (prevoznost 
ceste: upoštevati krajevne potrebe, ob 
sneženju: zagotoviti prevoznost, možni 
zastoji do enega dne). 
Navedene prioritete so določene 
skladno s Pravilnikom o vrstah vzdrževal­
nih del na javnih cestah in nivoju rednega 
vzdrževanja javnih cest, pri čemer za 
lokalne ceste v Občini Grosuplje velja, da 
je 3.prioriteta 1., 4.prioriteta 2. in 5. prior­
iteta 3. prioriteta (Odlok o ureditvi cestne­
ga prometa v naseljih Občine Grosuplje). 
Prevoznost je zagotovljena, če višina 
snega na cestah ne presega 10 cm, 
promet pa je možen z uporabo zimske 
opreme vozil. 
V OBČINI GROSUPLJE SE BODO V 
LETOŠNJI ZIMI (PO DOGOVORU Z 
UPRAVUALCEM CEST, OBČINO 
GROSUPLJE) PLUŽILE NASLEDNJE 
LOKALNE CESTE OZIROMA ODSEKI: 
3. PRIORITETA 
Grosuplje - Ponova vas - V. LlpIJene -
Turjak 
Grosuplje - Sp. Slivnica 
Predole - Vel. Račna 
Perovo - Polica 
V. Mlačevo - V. Loka 
Grosuplje - Jerova vas - Perovo 
R 647 - V. Ilova Gora - M. Ilova Gora -
Čušperk 
M. Račna - Gaberje - Ilova Gora 
Cikava - Paradišče - Šmarje-Sap 
Polica - Peč - Zaver - Jerova vas 
Šmarje - Podgorlca 
Cikava - Sela 
Šmarje Sap - Veliki vrh 
Grosuplje - Malo Mlačevo (konec vasi) 
Velika Loka - Peščenlk - Zavrtače -
Malo Hudo 
Ravni dol - Velika Ilova Gora 
4. PRIORITETA 
Št. Jurij - Medvedica - meja občine 
Cikava - Perovo Polica - Troščine - Drobnič 
V. Loka - Na šoli 
Na šoli - Luče 
Drobnič - Dole - M. Lipoglav 
Perovo - Zg. Slivnica 
Ponova vas - Bičje 
Vino - Pijava Gorica 
Bičje - Podgorlca - Št. Jurij - Udje -
Smrjene 
V. Lipljene - Rožnik 
M. Lipljene - Škocjan 
Šmarje-Sap - Mali Lipoglav 
Grosuplje - Brezje 
5. PRORITETA 
Ponova vas - Županova jama 
Polica - Višnja Gora 
V. Račna - M. Račna 
Škocjan - Ponikve (do meje občine) 
Polica - BlečJI Vrh 
Sp. Blato - Gatina 
Kožljevec - Mali Vrh 
R 646 - Pleše - meja Grosuplje -
Veliki Vrh 
Po koncu zimskega obdobja se s cest 
odstranijo ostanki posipnih materialov 
(peska), začasno dopolnilno prometno 
signalizacijo ter začasno prometno opre­
mo, cestne naprave in ureditve za 
zavarovanje ceste in prometa v zimskem 
obdobju. 
V nadaljevanju je navedenih nekaj 
koristnih informacij in napotkov, ki vam 
bodo olajšali vožnjo v zimskem obdobju. 
Vsak voznik mora poznati nekaj 
najpomembnejših pravil vožnje v zimskih 
razmerah: 
- hitrost vozila zmanjšajmo in ga pri­
lagodimo razmeram ter stanju vozišča, 
- povečajmo varnostno razdaljo med 
našim vozilom in vozilom, ki vozi pred 
nami, 
- zavirajmo narahlo in po potrebi postop­
no, z večkratnim pritiskom na zavoro, 
- ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovi­
to, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči 
zanašanje vozila (podobno velja tudi za 
sunkovito speljevanje), 
- zelo pomembna je izbira pravilnega 
prestavnega razmerja, ker lahko prema­jhna moč na pogonskih kolesih zmanjša 
učinkovitost vodenja vozila in onemogoči 
potrebne popravke smeri vožnje, preveli­
ka pa povzroči zdrsavanje pogonskih 
koles in zanašanje vozila, 
- posebej bodimo pozorni na izpostav­
ljene dele ceste, kjer se pojavlja poledica, 
računajmo z daljšim časom potovanja, 
zato se od doma odpravimo prej kot 
običajno, 
- med vožnjo bodimo zbrani in strpni do 
drugih udeležencev v prometu. 
Ne pozabimo, da pravilna oprema ni 
zadostni pogoj za varnost na cesti. 
Predvsem se moramo zavedati, da lahko 
pozimi pričakujemo poledico, še zlasti na 
delih cest, ki so bolj izpostavljeni vlagi, 
vetru in mrazu. To je predvsem na pro­
pustiti, mostovih in viaduktih, v usekih, 
na delih cest, ki vodijo skozi gozd in na 
delih, ki so izpostavljeni močnemu vetru. 
Voznike opozarjamo, naj bodo v zimskem 
času še posebej pozorni na polomljeno 
drevje, ki se lahko znajde na vozišču. 
Preden se odpravimo na pot, je v snežnih 
razmerah potrebno avto prej očistiti. 
Da bi se izognili težavam in nevšečnos­
tim preko celotne zime, je potrebno avto 
pregledati in poleg namestitve zimskih 
pnevmatik preveriti še delovanje zavor, 
svetil, akumulatorja, količino motornega 
olja, sredstva proti zmrzovanju,... 
Naj naše informacije in napotke pred 
bližajočimi se zimskimi razmerami na 
cesti zaključimo z željo, da bo prihajajoča 
zima za vse minila varno in v znamenju 
sproščenega uživanja zimskih radosti. 
KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 
Gasilska c. 5,1290 Grosuplje 
Tel.: (01) 78181 00 
SPOŠTOVANI DOPISOVALCU 
ZARADI OBILICE PRISPEVKOV 
BODO NEKATERI OBJAVUENI 
V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH 
GROSUPEUSKIH ODMEVOV 
odgovorni urednik Jože Mlkllč GROSUPEUSKI ODMEVI 
Glasilo prebivalcev 
občine Grosuplje 
Ustanovitelj časopisa: 
Občinski svet občine Grosuplje 
Odgovorni urednik: 
Jože Miklič 
tel. popoldne 
786-07-22, 786-07-21 
GSM 041-982-233 
e-mail: Jozem@slol.net 
Uredniški odbor: 
Jakob Muller, Barbara Pance, 
Janez Pintar, 
mag. Tatjana Skubic, 
Vera Šparovec, Matjaž Trontelj 
Naslov uredništva: 
1290 Grosuplje, Taborska 2 
(hišna centrala 788 87 50) 
Lektoriranje: 
Marija Samec 
Oblikovanje in fotografije: 
Jože Miklič 
COBISS-ID: 61148160 
ISSN:1 580-0911 
Računalniška priprava: 
AMSET - MACEDONI 
1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 
Tisk: 
PARTNER GRAF d.o.o. 
1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 
Po potrdilu o vpisu v evidenco 
javnih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z 
dne 8. maja 1995 je interni časopis 
"Grosupeljski odmevi" vpisan pri 
Uradu Vlade za informiranje pod 
zaporedno številko 1255. Na podlagi 
Zakona o davku na dodano vrednost 
(Ur. list RS št. 89/98) spada časopis 
med izdelke, za katere se obračuna­
va davek na dodano vrednost po 
stopnji 8%. Glasilo izhaja enkrat 
mesečno v nakladi 5.120 izvodov in 
ga prejemajo vsa gospodinjstva v 
občini brezplačno. 
PRISPEVKE ZA ČASOPIS V 
DECEMBRU JE TREBA ODDATI 
DO PONEDEUKA, 
3. DECEMBRA 2001. 
Nenaročenih besedil, fotografij in 
drugih gradiv za objavo ne vračamo. 
Nepodpisanih in oddanih prispevkov 
po datumu za oddajo ne objavljamo. 
Sporočila, ki se nanašajo na kritiko 
katerekoli pravne ali fizične osebe in 
posegajo v področje, kjer bi lahko 
prišlo do sporov po Zakonu o javnih 
glasilih, je treba oddati na papirju z 
lastnoročnim podpisom in polnim 
naslovom, za pravne osebe pa mora 
biti dodan še žig. V skladu s pro­
gramsko zasnovo in uredniško poli­
tiko si pridržujemo pravico do kraj­
šanja besedil. 
Oglasno trženje: 
Pravne osebe: z naročilnico 
Fizične osebe: plačilo po računu 
Cene oglasov so bile potrjene na 
občinskem svetu in objavljene v 
Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999. 
Stopnja davka na dodano vrednost od 
oglasov je 19%. 
Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni 
obliki in so dogovorjene velikosti, je treba 
oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/patec-
za barvne v CMYK razslojitvi) na domači 
naslov odgovornega urednika najpozneje 
štiri dneve po roku za oddajo ostalega 
gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase 
lahko pošljete tudi na elektronski naslov 
amset@mrak.si, vendar je potrebno 
vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo 
pošljete na naslov odgovornega urednika 
najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­
va. 
Za oglase, predstavitvene članke in zah­
vale je poleg polnega naslova potrebno 
navesti tudi davčno številko naročnika. 
Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova 
naročnika, ne bodo objavljene. 
Seja občinskega 
sveta 7.11. Sodobna šola v St. Juriju - Porod pred vrati Zdravstvenega doma 
Nepravilnosti zaključnega računa. 
Novi del Grosupljega pri Brezju. 
Ravnateljica OŠ Brinje. Bogatejše 
občine sprožile ustavni spor. Pločnik in 
kolesarsko stezo do Cikave. Štipendije 
za nadarjene. 
NADZORNI ODBOR NEGATIVNO 
O OBČINSKEM PRORAČUNU 2000. 
Na podlagi poročila revizijske hiše, kije 
ugotovila nepravilnosti pri delu s pro­
računskimi sredstvi, in občinskega 
poročila, iz katerega je razvidno, da 
določene postavke niso bile realizirane 
niti 50 %, je NO občine Grosuplje 4. okto­
bra sprejel negativno mnenje o 
zaključnem računu proračuna občine 
Grosuplje. Za negativno mnenje so glaso­
vali 3, proti pa 2 člana NO, za 
obrazložitev mnenja pa so glasovali 4 za 
in 1 proti. V poročilu je NO priporočil, da 
se nepravilnosti odpravijo v čim krajšem 
možnem času, omenjeno pa je tudi, da je 
zadolževanje Občine v zakonskih mejah, 
vendar procentualno veliko. 
Po besedah župana J. Lesjaka poroči­
lo NO ni v skladu s statutom NO: pregled 
proračuna ni potekal po predpisanem 
postopku, zato je ocena stresena iz roka-
SEZNAM 
SPLOŠNIH AKTOV OBČINSKEGA 
SVETA OBČINE GROSUPUE, OBJAVL­
JENIH V URADNEM LISTU REPUBLIKE 
SLOVENIJE v mesecih maju, juniju, 
juliju, avgustu in septembru 2001 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka spre­
memb in dopolnitev ureditvenega 
načrta Zadrževalnik Veliki potok 
(Uradni list RS, št. 35, z dne 
11.05.2001). 
Sklep o javni razgrnitvi osnutka 
Ureditvenega načrta "Upravni trikot­
nik" (Uradni list RS, št. 38, z dne 
18.05.2001). 
Pravilnik o sofinanciranju izvajalcev 
letnega programa športa iz javnih 
sredstev na lokalni ravni v občini 
Grosuplje (Uradni list RS, št. 38, z dne 
18.05.2001). 
Pravilnik o spremembi pravilnika o 
plačah občinskih funkcionarjev in 
nagradah članov delovnih teles 
občinskega sveta ter članov drugih 
občinskih organov ter o povračilih 
stroškov (Uradni list RS, št. 40, z dne 
24.05. 2001). 
Odlok o kategorizaciji občinskih cest 
v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 
44, z dne 01.06.2001). 
Sklep o oprostitvi plačila nadomestila va, preiskovanec - župan bi moral poroči­
lo dobiti 15 dni prej na vpogled, šele nato 
bi ga NO smel posredovati občinskemu 
svetu. Povrhu je NO očital sklep, da se 
sej odbora ne sme snemati, kar da 
omogoča manipuliranje. Županu se je 
pridružil dr. M. Kranjc (LDS): Ker župan ni 
imel predhodne možnosti, da se o 
poročilu NO izjasni, poročilo ni dokončno, 
nedokončnega poročila pa Svet ne bi 
smel videti, podlaga negativnega mnen­
ja pa daje politična. 
V. Likovič, novi predsednik NO, je 
očitke o zakonski neutemeljenosti in poli­
tičnosti zavrnil: Nismo Slamorezčev 
kozel, da bi se po nas mahalo s politično 
palico, sprejeto negativno mnenje pa 
temelji na ugotovitvah revizijske hiše, 
zato da je zakonito, hišo pa vodijo ljudje 
iz LDS. Podprl gaje B. Predalič (SDS): NO 
je samostojen organ, tretji steber 
občinske samouprave, zato se mu ne 
more brati kozjih molitvic. 
Po mnenju B. Škrjanec (LDS) strokovni 
seminarji, ki se jih udeležujejo člani NO 
niso dovolj, še domače naloge bi morali 
delati, F. Štibernik (LDS) pa je poročilo NO 
označil kot politično mnenje po volji SDS, 
njegov namen pa da je blatenje župana. 
za nezazidano stavbno zemljišče 
(Uradni list RS, št. 44, z dne 
01.06.2001). 
Sklep o določitvi cen programov v 
Vzgojnovarstvenem zavodu Kekec 
Grosuplje (Uradni list RS, št. 52 z dne 
22.06.2001). 
Odlok o povprečni gradbeni ceni in 
povprečnih stroških komunalnega 
urejanja stavbnih zemljišč na 
območju občine Grosuplje za leto 
2001 (Uradni list RS, št. 57, z dne 
09.07.2001). 
Program priprave prostorskih izved­
benih aktov občine Grosuplje ter nji­
hovih sprememb in dopolnitev, ki jih 
bo v skladu s sprejetimi planskimi 
akti občine Grosuplje sprejel Svet 
občine Grosuplje v letu 2001 (Uradni 
list RS, št. 61, z dne 23.07.2001). 
Odlok o spremembah in dopolnitvah 
odloka o ureditvenem načrtu za 
zadrževalnik Veliki potok (Uradni list 
RS, št. 64, z dne 03.08.2001). 
Sklep o načinu financiranja političnih 
strank (Uradni list RS, št. 64, z dne 
03.08.2001). 
Sklep o spremembah in dopolnitvah 
pravilnika o finančnih intervencijah 
za ohranjanje in razvoj kmetijstva v 
občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 
64, z dne 03.08.2001). 
NIKO MIHIČINAC K.D. 
PREMIČNI! 
KOtODVORSKA 3, 1290 GROSUPUE 
TEL: 01-786 56 60, FAX: 01-786 56 65 
GSMi 041-405] 258 
SMS: 405258@LINWM0BIM.SI 
E-MAIL NlkO@MIHICINAC-NEPREMICNfNE. SI 
UKL WWW.MIMCINAC-NEmmCNINE.SI 
PRODAMO: 
- zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici, v Stični, Viru pri Stični in na 
Rakitni; 
- stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi nadstandardno (v 
Grosupljem, Višnji Gori, Ivančni Gorici. Kompoljah, Vidmu, Št. Juriju.Vel. Lipljenih): 
- etažo nadstandardne hiše v Grosupljem in stanovanjske hiše v Šmarju-Sap; 
- kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča; 
- manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 m2 ter 
2,6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; 
- kmetijska zemljišča: travnike, njive in gozdove na različnih lokacijah; 
- večja stanovanja; 
- poslovne prostore v AC Grosuplje, v Ivančni Gorici, tudi gostinska lokala. 
ODDAMO V NAJEM: 
- samske sobe po ugodnih cenah; 
- večja stanovanja v individualnih hišah; 
- več poslovnih prostorov za različne namene. 
DRUGE STORITVE: 
- sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po 
telefonu); 
- pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske 
overitve; 
- pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v 
zemljiško knjigo. 
SVETOVANJE: 
Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam 
priporočamo, da se o svoji nameri prej posvetujete pri naslakršenkoli način, vam 
priporočamo, da se prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! Po teh političnih salvah je svet z 10 
glasovi proti in 9 za zavrnil zaključni 
račun proračuna za leto 2000. 
NOVA ŠOLA -
364 MIUJONOV TOLARJEV. 
V Št. Juriju bo pri igrišču zgrajena 
nova, sodobna šola z vrtcem, knjižnico, 
sobo za KS ter kuhinjo in jedilnico v 
pritličju in petimi učilnicami v nadstropju 
prve stavbe ter s telovadnico v pritličju in 
prostori za učitelje v nadstropju druge 
stavbe. Obe stavbi bosta v nadstropju 
med seboj povezani z mostovžem. 
Župan je predlog KS, da bi zgradili nad-
normativno telovadnico s 360 m2, podprl 
s podatkom, da so krajani zemljišče za 
šolo kupili z lastnim denarjem. Predlog 
KS je tudi Svet soglasno potrdil. 
NOVA MESTNA ČETRT PROTI 
BREZJU: 270 STANOVANJ, 
10 LOKALOV. 
Gospodarsko cono Sever, to je področ­
je ob Kadunčevi c. onkraj železniške 
proge, naj bi po zazidalnem preizkusu 
postopno pozidali s podkletenimi dvo­
nadstropnimi stavbnimi bloki, namenjen­
imi predvsem za stanovanja, deloma pa 
tudi za poslovne prostore. Ob novi osred­
nji stanovanjski cesti so načrtovalci pred­
videli tri podzemne garaže, na strešni 
plošči srednje pa naj bi uredili trgec kot 
središče stanovanjske soseske. Posa­
mezno stavbno telo s povprečno 22 
stanovanji bi bilo grajeno v obliki črke U. 
V razpravi so svetniki in svetnice 
izpostavili dve tehtni pomanjkljivosti 
nove četrtne vizije: dostop čez železnico 
in nevarnost poplav, o katerih bodo morali načrtovalci in občinski oddelek za 
prostor še razmišljati. 
KUMA V OŠ BRINJE NI BILA DOBRA? 
Za novo ravnateljico OŠ Brinje je vložila 
kandidaturo samo I. Kogovšek, ki je šolo 
vodila že doslej. V svojem programu je 
zapisala, da je imela zadnji dve leti veliko 
skrbi in dela z novo šolsko zgradbo, v 
naslednjem obdobju pa da se bo lahko 
več posvetila tudi odnosom v kolektivu. 
Dr. M. Kranjc (LDS) je v razpravi opozoril, 
da se je na šoli zamenjalo večje število 
delavcev, kar kaže, da medčloveški 
odnosi v kolektivu niso bili najboljši. Svet 
je za kandidatko, katero je že podprl svet 
šole in učiteljski zbor, sprejel pozitivno 
mnenje. 
BOGATEJŠE OBČINE SPROŽILE 
USTAVNI SPOR. 
Po novi zakonodaji občine, ki imajo 
več kot 50 % slovenskega povprečja 
dohodnine na prebivalca, niso več upra­
vičene do izravnave iz državne blagajne, 
pri gradnji šol, vrtcev ipd. pa lahko dobi­
jo le 10 % predvidenih sredstev, medtem 
ko jih revnejše občine dobijo kar 70 % . 
Med dohodkovno bogatejše spada tudi 
Občina Grosuplje, zato je pristopila k 
skupini občin, ki so zaradi novega 
zakona sprožile ustavni spor. 
ŽEUE IN PROTEST. 
S. Žveglja (ZLSD) je predlagal, da se v 
proračunu 2002 predvidi rekonstrukcija 
ceste Grosuplje - Cikava in izgradnja 
pločnika ter kolesarske steze ob njej. M. 
Lunar (ZLSD) je predlagala: KS Šmarje-
Sap naj prihodnje leto dobi 60 % nado­mestila za zazidano zemljišče namesto 
sedanjih 30 %, ker teh odstotkov ob grad­
nji šole niso dobivali; od Doma starejših 
občanov do središča Grosuplja se naj 
uredijo pločniki tudi za invalide na vo­
zičkih; pri šoli naj se ob Adamičevi 
(Grosuplje) uredi avtobusno postajališče, 
za kar so sredstva v proračunu že pred­
videna, vendar niso izkoriščena; promet 
pred OŠ v Šmarju naj se omeji z grbinami 
ali semaforjem; podprla je urgentno 
adaptacijo Zdravstvenega doma; na­
mesto štipendije za kmetijske strokovn­
jake naj se štipendirajo nadarjeni dijaki 
in študentje iz naše občine sploh. F. 
Štibernik (LDS) je posredoval protest 14 
podpisnikov, katerim je občina pri 
izračunu nadomestila za stavbno 
zemljišče priračunala tudi vrednost točk 
za kabelsko-komunikativni sistem, 
čeprav nanj niso priključeni. 
PORODA PRED 
ZDRAVSTVENIM DOMOM. 
Ob razpravi o gradnji šole v Št. Juriju je 
dr. J. Mervič znova opozoril na problem 
ZD ter povedal, da sta v zadnjem času 
dve ženski rodili pred vrati 
Zdravstvenega doma, ker nima 
urgentne sobe. Stare stavbe zaradi 
slabega stanja ni dovoljeno samo sani­
rati, za nov zdravstveni dom pa občina 
nikakor nima denarja. 
NOVIČKI. 
Trgovsko podjetje Vele je pri Bambiču 
slavnostno položilo temeljni kamen za 
veleblagovnico, Mercator pa naj bi gradil 
nakupovalni center na Stari pošti. 
J. Miiller 
Občina Grosuplje objavlja na podlagi 3. 
člena pravilnika o dodeljevanju posojil 
iz sredstev občinskega proračuna za 
področje kmetijstva v občini Grosuplje 
(Ur. list RS, št. 48/95) 
VII. RAZPIS 
za dodelitev posojil iz sredstev 
občinskega proračuna in bančnih sred­
stev za področje kmetijstva v občini 
Grosuplje 
Vsebina in pogoji razpisa: 
1. Skupni znesek razpisanega posojila 
iz sredstev občinskega proračuna in 
sredstev Hranilnice LON d.d. Kranj 
znaša 18.500.000,00 SIT. 
2. Namen posojila: graditev, prenova in 
adaptacija gospodarskih objektov 
kmetije, nakup in posodobitev opreme, 
razširitev in posodobitev ter pridobivan­
je novih zmožnosti na kmetijah za 
dopolnilne dejavnosti, za nakup in ure­
janje kmetijskih zemljišč ter združevan­
je parcel, za programe predelave in 
trženja. 
3. Posojila so prednostno namenjena: 
- za dograditev in adaptacijo začetih 
investicij, ki bodo zagotavljale večje 
zmogljivosti na kmetiji, 
- za razširitev in posodobitev ter prido­
bitev novih zmogljivosti kmečkega turiz­
ma, 
- za posodobitev in razvoj domače obrti 
in podobnih dejavnosti na kmetijah, 
- za posodobitev in razvoj predelovalnih 
in pridelovalnih zmogljivosti na kmeti­
jah in 
- za novogradnje gospodarskih objektov 
in objektov za dopolnilne dejavnosti. 
4. Za posojilo lahko zaprosijo občani 
občine Grosuplje s slovenskim držav­
ljanstvom, ki se ukvarjajo s kmetijsko 
dejavnostjo. Investicija mora biti na 
območju občine Grosuplje. 
5. Posojila se prednostno dodeljujejo 
prosilcem, ki v največji meri izpolnjujejo 
sledeče pogoje: 
- so kmetijski zavarovanci, 
- so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno 
dejavnost na kmetiji, so nasledniki oz. imajo naslednika, 
- so kmetje, ki imajo ožjega družinskega 
člana s kmetijsko izobrazbo, 
- imajo dokumentacijo za gradnjo ali jo 
pridobivajo, 
- ekonomska upravičenost investicije. 
6. Pogoji, pod katerimi se bodo dodelje­
vala posojila: 
- odplačilna doba: do 5 let, 
- obrestna mera: TOM + 1,90 %, 
- način obračunavanja in odplačevanja 
posojila: mesečni obroki, 
- zavarovanje posojila (dve obliki): plači­
lo zavarovalne premije, porok občana, 
menica z menično izjavo, hipoteka, 
vrednostni papirji ali odstop terjatev 
(cesija), 
- ostali stroški: stroški odobritve kredita 
v višini 1,75 %, stroški vodenja kredita 
se ne zaračunavajo, 
- moratorij: po dogovoru s posameznim 
kreditojemalcem. 
7. Sredstva na podlagi tega razpisa 
lahko prosilci pridobijo na podlagi pisne 
vloge, kiji mora biti priložena naslednja 
dokumentacija: 
- opis kmetijskega gospodarstva kot 
celote z natančnejšim opisom usme­
ritve gospodarstva, opisom in pre­
dračunsko vrednostjo celotne investici­
je ter višino zaprošenega posojila, 
- odločba o statusu kmeta oz. potrdilo 
Upravne enote Grosuplje, da se prosilec 
ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, 
- v primeru, če se prosilec ukvarja s 
kmečkim turizmom oz. ima kmetijo 
odprtih vrat in zaproša za sredstva 
posojila za namen turistične dejavnosti, 
mora dostaviti potrdilo o priglasitvi 
opravljanja dejavnosti turizma na kmeti­
ji, ki ga izda pristojni organ upravne 
enote, če se prosilec ukvarja z domačo 
ali umetno obrtjo predloži potrdilo 
Obrtne zbornice Slovenije o priznanju 
dejavnosti, 
- zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na 
kateri je predvidena investicija, star do 
15 dni, ali zakupna ali druga pogodba o 
uporabi zemljišča, sklenjena najmanj 
za dobo vračanja posojila in overovljena 
pri notarju, 
- mapno kopijo za zemljišče, na katerem 
je predvidena investicija, 
- gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o pri­
glasitvi del, ki ni starejše od 5 let, - predračuni, 
- mnenje kmetijske svetovalne službe o 
predlagani investiciji, 
- potrdilo o višini katastrskega dohodka 
od kmetijskih in gozdnih zemljišč, 
izdano v mesecu, v katerem prosilec 
vlaga prošnjo za dodelitev sredstev 
posojila, 
- potrdilo o plačanih davkih in prispev­
kih, izdano v mesecu, v katerem 
prosilec vlaga prošnjo za dodelitev 
sredstev posojila, 
- potrdilo o prometu preko kmetijske 
zadruge oz. ostala potrdila o dohodkih 
iz kmetijske dejavnosti. 
8. Merilo za dodelitev sredstev je popol­
na vloga, ki v največji meri ustreza 
razpisnim pogojem. Višina odobrenih 
sredstev je odvisna od kreditne sposob­
nosti prosilcev, ki jo na podlagi dostav­
ljene dokumentacije izračuna banka, s 
katero ima občina sklenjeno pogodbo, 
glede na višino zaprošenih sredstev 
prosilca. 
9. Rok za vložitev prošenj poteče 21. 
12. 2001 ob 12.00 uri. Prosilci oddajo 
vloge za dodelitev sredstev z vso potreb­
no dokumentacijo na naslov: Občina 
Grosuplje, Urad za gospodarstvo in 
družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 
Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v 
času uradnih ur dobijo vse dodatne 
informacije in dvignejo razpisne 
obrazce na vložišču občine. 
10. Župan občine Grosuplje bo sprejel 
sklep o dodelitvi sredstev posojila 
najkasneje v 15-ih dneh po preteku 
roka za oddajo vlog. Sklep bo prosilcem 
posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 
11. Medsebojna razmerja med občino 
Grosuplje in izbrano banko ter med 
prosilcem in banko se bodo uredila na 
podlagi medsebojnih pogodb. Sklep 
župana o odobritvi sredstev bo občina 
posredovala izbrani banki, na podlagi 
navedenega sklepa pa bo prosilec skle­
nil pogodbo o nakazilu sredstev in osta­
lih pogojih z banko. 
Številka: 40305-170/01 
Datum: 05.11.2001 
OBČINA GROSUPUE, 
ŽUPAN Janez Lesjak 
Na podlagi 21. člena zakona o lokalni 
samoupravi (Ur.l. RS št. 72/93, 6/94, 
45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 
73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 
70/97,10/98, 68/98, 74/98, 
12/99,16/99, 16/99 in 59/99) in 18. 
člena statuta Občine Grosuplje (Ur.l. 
RS št. 42/99) je Občinski svet Občine 
Grosuplje na svoji 30. redni seji dne 
3.10.2001sprejel 
PRAVILNIK 
O DENARNEM DARILU OBČINE 
STARŠEM NOVOROJENCEV 
1. člen 
Ta pravilnik ureja način dodeljevanja 
denarnega darila (v nadaljevanju dari­
la) staršem novorojencev, določa 
upravičence, višino darila in pogoje za 
uveljavitev darila iz proračunskih sred­
stev Občine Grosuplje. 
2. člen 
Višino darila določi občinski svet ob 
sprejetju proračuna in se nakaže uprav­
ičencu na podlagi odločbe, izdane na 
njegovo vlogo, na tekoči račun ali hranil­no knjižico upravičenca. 
3. člen 
Upravičenec je eden od staršev 
novorojenca, če sta on in otrok držav­
ljana RS in imata stalno prebivališče v 
občini Grosuplje. 
Če starša ne živita skupaj, uveljavlja 
pravico do darila tisti od staršev, s 
katerim ima otrok prijavljeno skupno 
stalno bivališče v občini. 
4. člen 
Upravičenci uveljavljajo pravico do da­
rila s pisnim zahtevkom, h kateremu 
morajo priložiti: 
- izpisek iz rojstne matične knjige 
novorojenca, 
- potrdilo o stalnem prebivališču 
novorojenca in tistega od staršev, ki 
uveljavlja pravico, 
- potrdilo o državljanstvu tistega od 
staršev, ki uveljavlja pravico, 
- naziv banke in številko tekočega raču­
na oziroma hranilne knjižice, kamor se 
nakaže darilo. 
5. člen 
Upravičenci uveljavljajo pravico do dar­ila v letu, v katerem je otrok rojen, 
oziroma najkasneje do 31. januarja 
naslednjega leta za otroke, rojene v 
preteklem letu. 
6. člen 
Občinska uprava lahko pridobi mnenje 
patronažne službe ali centra za social­
no delo in na podlagi tega mnenja 
dodeli darilo v materialni obliki, če 
tako zahtevajo koristi otroka. 
7. člen 
O dodelitvi darila odloči občinska upra­
va z odločbo. Zoper odločbo se lahko 
vlagatelj pritoži pri županu Občine 
Grosuplje. 
8. člen 
Darilo nakaže Občina Grosuplje v 30 
dneh od prejetja vloge. 
9. člen 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan 
po objavi v Uradnem listu RS. 
Številka: 40305-0158/01 
Datum: 3.10.2001 
OBČINA GROSUPUE, 
ŽUPAN Janez Lesjak l.t. 
16. POROČILO 0 URESNIČEVANJU 
ZAKONA 0 DENACIONALIZACIJI 
Ministrstvo za pravosodje je v juliju 
2001 izdalo 16. poročilo o uresniče­
vanju Zakona o denacionalizaciji 
(ZDEN) za obdobje od 30. 06. 2000 
do 30. 06. 2001, iz katerega povze­
mamo nekaj podatkov. 
V času od uveljavitve zakona o 
denacionalizaciji do konca meseca 
junija 2001 je bilo pri upravnih 
organih in pristojnih ministrstvih, ki 
odločajo o zadevah na prvi stopnji, 
vloženih skupaj 35.880 zahtevkov. V 
primerjavi s prejšnjim poročilom je to 
število nekoliko večje in sicer za 290 
zadev. Število vloženih zahtevkov ni 
konstantno, čeprav je rok za vlaganje 
zahtev iz Zakona o denacionalizaciji 
že potekel. Skupno število vloženih 
zahtev se spreminja (povečuje) iz 
razloga stvarne (ne)pristojnosti, kjer 
gre lahko za delne odstope zadev 
znotraj upravnega organa ali odstope 
med upravnimi organi ter za odstope 
zaradi ugotovljene stvarne (nepristo­
jnosti, ko zadeve preidejo iz sodne 
nazaj v upravno reševanje (t.i. kompe-
tenčni spori) in se pri upravnem 
organu z vidika pravil splošnega 
upravnega postopka evidentirajo kot 
nove zadeve. Za pospešitev postopka 
denacionalizacije je Vlada Republike 
Slovenije za učinkovitejše izvajanje 
ZDEN na svoji seji dne 31. avgusta 
2000 sprejela sklepe za pospešitev 
denacionalizacijskih postopkov. Med 
pomembnejšimi sklepi je okrepitev 
koordinacije vseh ministrstev pri izva­
janju denacionalizacije ter zaveza 
ministrstev, da bodo v okviru svojih 
pristojnosti storili vse, da se dena-
cionalizacijski postopki kar najhitreje 
zaključijo. Na svoji seji 22. 02. 2001 
je vlada RS ponovno obravnavala 
izvrševanje zakona in med drugim 
sprejela tudi sklep, da delo Urada z 
denacionalizacijo preide iz vladne 
službe med naloge Ministrstva za 
pravosodje. 
Do 30. 06. 2001 so upravni organi 
in ministrstva na prvi stopnji skupaj 
izdali 37.074 upravnih aktov o dena­
cionalizaciji (odločbe in sklepi), s 
katerimi je bilo v 23.618 primerih 
zahtevkom ugodenih, v 1891 prime­
rih delno ugodeno, v 7095 primerih 
so bili zahtevki zavrženi, v 2466 
primerih zavrnjeni, v 2001 primeru je 
bil postopek ustavljen. Od 37074 
izdanih odločb in sklepov jih je 
33540 že pravnomočnih. 
Na prvi stopnji je bilo do sedaj 
rešenih 23224 zadev, kar v rela­
tivnem deležu glede na celotno struk 
turo vloženih zahtev predstavlja 65 %. 
Pravnomočno zaključenih zadev je 
20917. Glede večjega števila vseh 
izdanih upravnih aktov (37074), kot je 
bilo vloženih vseh denacionalizaci­
jskih zahtevkov (35880), je potrebno pojasniti, da procesne določbe • 
upravnim organom omogočajo, da 
odločajo v konkretnih zadevah le o 
tistem delu premoženja, ki je že zrel 
za odločitev in nato nadaljujejo 
postopek o še neobravnavanih 
vprašanjih, katera so po končanem 
ugotovitvenem postopku predmet 
dopolnilne odločbe. Ena denacional-
izacijska zadeva je tako lahko 
zaključena oziroma rešena z eno ali 
več odločitvami (t.i. delne odločbe). 
Podatki, ki so navedeni v 16. poročilu, 
so prevzeti iz računalniške evidence 
izvajanja Zakona o denacionalizaciji, 
po posameznih upravnih enotah in 
pristojnih ministrstev, ki rešujejo 
zadeve na prvi stopnji. Ministrstvo za 
kulturo odloča o denacionalizacijski 
stvari, kadar so te stvari varovane po 
predpisih o varstvu kulturne 
dediščine, Ministrstvo za finance 
odloča o denacionalizaciji premo­
ženja bank, zavarovalnic in drugih 
finančnih organizacij, podržavljenih 
po predpisih iz 3. in 4. člena ZDEN, 
Ministrstvo za okolje in prostor pa na 
prvi stopnji odloča o denacionalizaciji 
premoženja, kadar je premoženje 
varovano po predpisih o ohranjanju 
narave. 
Tabele prikazujejo, da je bilo do 30. 
06. 2001 pri upravnih organih, mi­
nistrstvih na prvi stopnji in sodiščih 
skupaj vloženih 38414 zahtev. V 
primerjavi s 15. poročilom se je 
število zahtevkov povečalo za 310 
(290 pri upravnih organih in 20 pri 
sodiščih). V celoti zaključenih zadev 
pri upravnih organih in ministrstvih 
na prvi stopnji je 23.224, pri sodiščih 
pa 1.749, skupaj je torej zaključenih 
24973 zadev. Od tega je 
pravnomočnih 20917 oziroma 1362 
zadev, skupaj torej 22279 zadev. V 
času od uveljavitve ZDEN do konca 
meseca junija leta 2001 je bilo pri 
upravnih organih in pristojnih min­
istrstvih, ki odločajo o zadevah na 1. 
stopnji vloženih skupaj 35880 
zahtev, od tega je v celoti zaključenih 
oziroma rešenih 23224 zadev, kar v 
relativnem deležu glede na celotno 
strukturo vloženih zahtev predstavlja 
65 odstotkov. Nerešenih je tako osta­
lo še 35 % zadev. 
Iz podatkov, ki so na voljo v 
poročilu, je razvidno, da so dena­
cionalizacijski upravičenci oziroma 
njihovi pravni nasledniki vložili največ 
zahtev za vračilo po krivici odvzetega 
premoženja pri Upravni enoti (UE) 
Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik 
(3741), sledijo pa Maribor, Ljubljana, 
Izpostava Šiška, Ljubljana Izpostava 
Moste Polje, Kranj, Domžale, 
Ljubljana, Izpostava Bežigrad, (vse 
imajo prek 1200 vloženih zahtev za 
vračilo). Pri vseh ostalih upravnih enotah pa je bilo vloženih manj kot 
1.000 zahtev. 
Pri zaključenih zadevah pa je vrstni 
red nekoliko drugačen. Največ zahtev 
je zaključenih pri UE Ljubljana 
Izpostava ViČ-Rudnik (cca 2000), 
sledita Ljubljana, Izpostava Šiška in 
Maribor, ki imata vsaka preko 1.000 
rešenih zadev, po več kot 800 
rešenih zadev pa imajo Ljubljana, 
Izpostava Moste Polje, Ljubljana, 
Izpostava Bežigrad in Grosuplje, po 
več kot 600 rešenih zadev imajo 
Domžale, Kamnik, Kranj in Novo 
Mesto. Celje ima rešenih nekaj preko 
500 zadev, vse ostale upravne enote 
pa imajo rešenih manj kot 500 
zahtevkov. 
Okrajno sodišče Grosuplje v dena­
cionalizacijskih postopkih: 
- vložene zahteve 53 
- odstopljene vloge 3 
- Izdane odločbe 45 
- zavržene odločbe 18 
- zavrnjene zahteve 6 
- ugodene zahteve 15 
- sodna poravnava 1 
- ustavljene zaradi umika 6 
- vložene pritožbe 11 
- pravnomočne odločbe 40 
Z izdajo sodnih odločb so sodišča v 
celoti zaključila oziroma rešila 1749 
zahtev, kar v relativnem deležu glede 
na vse vložene zahteve predstavlja 76 
%. Iz gornjih podatkov v poročilu je 
tudi razvidno, da so nekatera sodišča 
že zaključila reševanje zahtev po 5. 
členu ZDEN, nekatera pa imajo le še 
po nekaj nerešenih zadev. Skupaj je 
ostalo nerešenih Še 556 zadev (24 
%). 
nadaljevanje prihodnjič 
Pripravil Matjaž TrontelJ DENARNO DARILO STARŠEM NOVORO­
JENCEV V LETU 2001V OBČINI GROSUPUE 
Vse starše novorojencev v letu 2001 obveščamo, da bo občina Grosuplje v 
tem letu namenila iz proračunskih sredstev denar za denarna darila ob rojstvu 
otroka, ki bodo upravičencem izplačana na osnovi njihove vloge. Darilo znaša 
17.000 tolarjev na novorojenca. Vsi starši boste s čestitko župana dobili tudi 
navodila, kaj vse mora vsebovati omenjena vloga. 
Ker pa so podatki o rojstvu novega občana občine Grosuplje občinski upravi 
dostopni šele z dvomesečno ali celo trimesečno zamudo, lahko starši že pred 
obvestilom osebno ali po pošti z vlogo zaprosijo za ta sredstva pri Uradu za 
gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 
Grosuplje. 
VLOGA MORA VSEBOVATI: 
- zahtevek s sledečo vsebino, 
(Ime in priimek upravičenca) 
(naslov) 
vlagam na osnovi Pravilnika o denarnem darilu občine staršem novoro­
jencev (Ur.l. RS, št. 82/01) zahtevek za denarno darilo občine ob rojstvu otro­
ka. 
- Izpisek iz rojstne matične knjige novorojenca (rojstni list), 
- potrdilo o stalnem bivališču novorojenca in tistega od staršev, 
ki uveljavlja pravico, 
- potrdilo o državljanstvu tistega od staršev, ki uveljavlja pravico, 
- naziv banke In polno številko tekočega računa oziroma hranilne knjižice, 
kamor se nakaže darilo. 
V primeru, da boste vlogo poslali po pošti, navedite poleg naslova urada še 
- za ga. Cilko Potokar - in zaznamek "ZAUPNO". 
OBČINA GROSUPUE 
Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance 
vodja urada. Jelka Kogovšek 
Varnost v občini leta 2000 
Po poročilu Milana Stojakoviča je policijska postaja Grosuplje lani obravnavala 
na območju naše občine 372 kaznivih dejanj, od teh jih je bilo raziskanih 40,8%. 
in sicer tatvin 132 (od tega 84 na Grosupljem, 16 v Šmarju-Sapu, 8 na Polici), 
velikih tatvin 117 (od teh 86 na Grosupljem, 17 v Šmarju-Sapu, 9 na Polici), 
poškodovanj tujih stvari 37 (od teh 24 na Grosupljem, 7 v Šmarju-Sapu), goljufij 
pa 13. 
Največ kršitev javnega reda in miru je bilo v gostinskih lokalih in na cestah v 
Grosupljem in Šmarju-Sapu. Kršitelji so se 21-krat nedostojno vedli do policistov 
pri opravljanju uradnih dolžnosti. V zvezi s prepovedanimi drogami je bilo 7, v 
zvezi z nastanitvijo 11, z zaščito živali 7, v zvezi z zasebnim varovanjem 7, v zvezi 
z eksplozivi pa 4 kršitve. 
Policijska postaja Grosuplje je lani ugotovila 2329 kršitev cestnoprometnih 
predpisov, kar je za 30 % več kot leto poprej. Na območju občine se je zgodilo 
286 prometnih nesreč, to je 68 % več kot leta 1999. Od teh je bila 1 nesreča 
smrtna, 24 s hudimi, 45 pa z lahkimi telesnimi poškodbami, 
Kršitev zakona o tujcih je bilo 33. Po narodnosti so bili državljani Hrvaške, 
Makedonije, Irana, Romunije. ZRJ, Turčije in Kitajske. Grosupeljski policisti so pri­
jeli tudi 6 njihovih vodnikov. 
J. Miiller 
Letos manj občinskega denarja? 
Iz poročila o realizaciji občinskega proračuna je razvidno, da je Občina v prvih 
devetih mesecih imela 1050 milijonov tolarjev prihodkov, in sicer od dohodnine 
648, od prispevka za urejanje stavbnih zemljišč 160, od transferov iz ministrstev 
76, (od tega za odpravljanje posledic suše 15,6), od davkov na premoženje 62 
ter od domačih davkov 15 milijonov. Za celo leto je v proračunu predvidenih 
2017 milijonov prihodkov. 
Proračunsko porabljenih je 1034 milijonov. Največja poraba je bila na naslednjih 
področjih: za predšolsko vzgojo 215, osnovno šolstvo 179, urejanje stavbnih zemljišč 
121, komunalno gospodarstvo (vzdrževanje, čiščenje poti in cest, javna razsvetljava; 
izgradnja vodovoda, kanalizacije, toplovoda, odškodnina za odlagališče v Špaji dolini, 
izgradnja mrliške vežice v Škocjanu ipd.) 114. cestno gospodarstvo (investicije) 97, 
plače občinske uprave 67, šport 44, kulturo 41, socialno varstvo 35, kmetijstvo 20 
milijonov itd. V proračunu je za leto 2001 predvidenih 2021 milijonov odhodkov. 
Razlika med planom in tričetrtletno realizacijo dohodkov je 48 %, zato mar­
sikatera proračunska postavka tudi v zadnjih treh mesecih verjetno ne bo ures­
ničena. 
J. Miiller 
REPUBLIKA' SLOVENIJA 
MINISTRSTVO ZA FINANCE 
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 
DODANO VKLDNOST SPOŠTOVANI, 
04. 11. 2001 začne veljati Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe 
o računih ter načinu vplačevanja in razporejanja javnofinančnih prihodkov, 
(Ur. I. RS št. 78/2001 z dne 05 10 2001. odredba) 
Od 04. 11. 2001 dalje bodo zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost 
(DDV) morali ob izpolnjevanju plačilnega naloga za plačilo DDV upoštevati 
spremembe in novosti, ki jih prinaša omenjena odredba. 
Od 05 12. 2001 naprej bodo izvajalci plačilnega prometa pred sprejemom 
plačilnega naloga za plačilo DDV v dobro računa 50100 - 840 - 061 - 83055 
opravljali kontrolo pravilnosti podatkov v skladu z odredbo. 
Kaj je ID Številka? 
Kako je sestavljena ID številka za 
plačilo DDV s posebno položnico? 
Kako je sestavljena ID številka za 
plačilo DDV z drugimi plačilnimi 
nalogi? Kako pravilno izpolniti plačilni nalog? 
Obveznost izvajalcev plačilnega 
prometa 
8. KONGRES SOCIALDEMOKRATSKE 
MLADINE SLOVENIJE 
V soboto, 27.10.2001, smo se v 
hotelu Marina v Izoli na 8. kongresu 
SDM zbrali delegati in delegatke 
Socialdemokratske mladine Slovenije. 
Dnevni red Kongresa je napovedoval 
razburljivo popoldne. 00 SDM Grosuplje 
sva zastopala dva delegata, Dušan 
Hočevar kot predsednik in Meta 
Predalič kot delegatka 00 SDM 
Grosuplje. 
Zbrani smo prišli iz vse Slovenije. 
Najprej smo v lepem sončnem vremenu 
pokramljali med seboj, nato smo se 
zbrali v hotelu in prisluhnili moderatorki. 
Po kratkem uvodu ter prijaznem poz­
dravu predsednice 00 SDM Izola, ki nas 
je gostila, smo prisluhnili besedam v.d. 
predsednika SDM Damjana Tušarja. 
Moderatorka nam je prebrala opravičilo 
in pozdrav dolgoletne predsednice SDM 
Anje Bah ter opravičilo predsednika SDS 
g. Janeza Janše, ki se kongresa zaradi 
drugih obveznosti žal ni mogel udeležiti. 
Prisrčno je pozdravila predsednika sveta 
SDS dr. Milana Zvera. Dr. Milan Zver 
nam je nato spregovoril o aktualnih poli­
tičnih dogodkih v Sloveniji ter vlogi 
mladih v njih. Predstavil nam je pogled 
SDS za prihajajoče volitve 2002, tu nam 
je dal vedeti, da si tudi SDS želi čimveč mladih na svojih listah in tudi mladi 
lahko računamo na podporo SDS. 
Sledil je delovni del kongresa. Ob 
pomoči dveh članic predsedstva sem 
mu predsedoval podpisani Dušan 
Hočevar. Po poročilu verifikacijske 
komisije sem najprej dal na glasovanje 
poslovnik kongresa, nakar smo 
poslušali poročila. Brez posebnih zaple­
tov smo vsa poročila organov SDM spre­
jeli. Pri poročilih organov SDM smo spoz­
nali, da je SDM od prejšnjega kongresa 
dobro delala, da je nastalo kar nekaj 
sprememb, tudi v političnem prostoru 
Slovenije, zato so bile nujne spremembe 
v programu in statutu SDM. Predstavitev 
sprememb in dopolnitev programa SDM 
nam je prestavil član 10 SDM Anže 
Logar. Po predstavitvi smo skupaj z 
dvema amandmajema program SDM 
tudi sprejeli. Spremembe in dopolnitve 
statuta nam je predstavil Damjan Tušar. 
Tudi po predstavitvi statuta smo 
razpravljali ter ga z določenimi popravki 
soglasno sprejeli. 
Sledila je točka dnevnega reda o 
sodelovanju na lokalnih volitvah leta 
2002.10 SDM je že kar nekaj časa nazaj 
dal možnost evidentiranja kandidatov za 
občinske in mestne svete aktivnim 00 
TERMINI POSLANSKE PISARNE JANEZA JANŠE 
PO POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH. 
Datum ura KS krai 
3. december 14 Škocian Šola Škocjan 
16 Št.Jurii Gasilski dom. Mala vas 3 
7. januar 14 So. Slivnica Zadružni dom So. Slivnica 
16 Grosuolie Pisarna KS. Kolodvorska c. 5 
4. februar 14 Ilova Gora Gasilni dom Velika Ilova Gora 
16 Račna Kulturni dom Račna 
4. marec 14 Polica Zadružni dom Polica 
16 Šmarje-Sao Družbeni dom. Ljubljanska c. 41 in MO SDM. Točko dnevnega reda in evi­
dentirane kandidate sem predstavil kon­
gresu, nakar smo sprejeli sklep, v 
katerem smo zapisali, da se bo SDM 
zavzemala, da bodo predstavljeni kandi­
dati uvrščeni na izvoljiva mesta v 
mestne in občinske svete. 
Po kratkem odmoru sta se nam pred­
stavila kandidata za predsednika oz. 
predsednico SDM ter kandidati za 10 
SDM. Nekateri kandidati pa se pri svojih 
predstavitvah niso držali dogovorjene 
teme. Sledile so volitve in potem čakan­
je na rezultate. Končno nas je volilna 
komisija povabila v dvorano na razgla­
sitev rezultatov. Najprej so razglasili 
rezultate za nadzorno komisijo SDM, 
sledili so člani 10 SDM, kjer pa ni šlo vse 
gladko, saj so za 6. člana 10 trije kandi­
dati dobili enako število glasov. Kot nam 
veleva poslovnik, sem odredil žrebanje 
in s tem je bil 10 SDM popoln. Res težko 
pa smo čakali izid volitev za novega 
predsednika/co SDM. Nova predsedni­
ca SDM je postala Alenka Jeraj, ki priha­
ja iz 00 SDM Ig. V 00 SDM Grosuplje 
smo zelo veseli, da je Alenka zmagala, 
saj smo s tem pridobili lažjo in hitrejšo 
povezavo z informacijami in samim 
vrhom SDM. 
Vztrajno smo se približevali koncu 
zasedanja. Ostala nam je le še resoluci­
ja 8. kongresa SDM, ki govori Sloveniji 
na prehodu v informacijsko družbo in 
katero Vam bom predstavil v eni od 
naslednjih številk. Po točki razno, v 
kateri smo se zahvalili 00 SDM Izola za 
gostoljubje, pohvalili delovno predsed­
stvo, se uradno poslovili do naslednjega 
Kongresa SDM, smo uspešno sklenili 8. 
kongres SDM. 
Naše druženje smo nadaljevali z 
večerjo in zabavo ob praznovanju 12. 
obletnice SDM ob kozarčku in glasbi, 
ampak to je že druga zgodba. 
Dušan Hočevar 
predsednik 00 SDM Grosuplje 
DVOJNA MERILA ? 
Ljudje smo zato, da naše življenje 
in delo poteka s čim manj zapleti 
postavili zakone, pravila in dogovore, 
ki nam narekujejo način obnašanja in 
dela. Žal je v praksi tudi najskrbnejše 
pripravljene zakone in predpise hote 
ali nehote, pač odvisno od interesov, 
moč različno tolmačiti. Pravila delo­
vanja in vodenja občin prvenstveno 
določa Zakon o lokalni samoupravi in 
statut in poslovnik občine, ki se kot 
podzakonska akta nanj navezujeta. 
Do različnega tolmačenja večkrat 
prihaja tudi v naši občini med svetni­
ki občinskega sveta in županom. Če 
pogledamo le dva primera, od katerih 
se prvi nanaša na stroške dela občin­
skih svetnikov, drugi pa možnost 
predstavitve stališč in pogledov svet­
nikov na določene občinske prob­
leme. 
Mislim, da je vsem popolnoma 
jasno, da imajo občinski svetniki pri 
svojem delu tudi določene stroške, ki 
so toliko večji, kolikor je svetnik 
aktivnejši. Z željo po kvalitetnem delu 
lokalne samouprave je tudi zakon­
odajalec predvidel možnost vsaj mini­
malnega pokrivanja tekočih stroškov 
delovanja, kot so stroški poštnine, 
telefona, pisarniškega materiala... 
Svetniki smo zato, da bi bila poraba 
javnih sredstev transparentna in bi 
bile izključene možnosti zlorabe, že v 
lanskem letu predlagali in sprejeli 
Pravilnik o sredstvih za delo svetniš­
kih klubov, ki jasno določa, kdo in pod 
kakšnimi pogoji je upravičen do povr­
nitve stroškov dela. Mimogrede, 
podobne pravilnike uporabljajo tudi 
mnoge druge občine, med njimi že 
več let sosednja Ljubljana. Naš župan pa je prepričan, da je 
tako pokrivanje stroškov protizakoni­
to financiranje političnih strank in da 
je sprejeti pravilnik protizakonit. 
Zanimivo: v Ljubljani, kjer je županja 
in večina sveta izvoljena s podporo 
LDS, je pokrivanje stroškov zakonito, 
v Grosupljem kjer je župan izvoljen s 
podporo LDS in ZLSD, večina svet­
nikov pa s strani pomladnih strank, 
pa je identičen pravilnik protizakonit. 
Zakon jasno pravi, da so tako občin­
ski svetniki kot župan občinski 
funkcionarji. Pa vendar ne verjamem, 
da župan iz svojega žepa plačuje 
stroške svojega dela, čeprav je njego­
va funkcija po rangu nižja kot funkcija 
občinskega sveta. Podoben nesmisel 
bi bil, če bi trdili, da je pokrivanje 
stroškov dela župana prikrito finan­
ciranje strank LDS in ZLSD, ali pa da 
bi bilo vrnitev stroškov neodvisnim 
svetnikom prikrito financiranje 
občanov. Tudi računsko sodišče v svo­
jem dopisu službi za lokalno 
samoupravo pravi, da je v primeru, 
ko je v proračunu predvidena 
postavka "sredstva za delovanje 
klubov svetnikov", izplačilo računov in 
poraba sredstev popolnoma zakonita. 
Podoben primer je možnost pred­
stavitve stališč svetnikov na lokalnem 
radiu. 
Občina ima z radiem sklenjeno 
pogodbo, v kateri je določeno medse­
bojno sodelovanje. V pogodbi so 
predvidene tudi kontaktne oddaje, ki 
so namenjene občini kot instituciji in 
v katerih naj bi predstavili delo občine 
in občinskih organov. Po dosedanji 
praksi v teh oddajah nastopa le 
župan. Ker pa smo tudi občinski svet­niki občinski funkcionarji, ki sokre-
iramo občinsko politiko, hkrati pa 
smo ravno tako kot župan izvoljeni s 
strani občanov, smo prepričani, da 
občane zanima, zakaj zastopamo 
določena stališča in kakšne poglede 
imamo. Konec koncev je pravica 
občanov, da neposredno slišijo, kaj 
razmišljajo in počno ljudje, ki so jim 
zaupali svoj glas. Zaradi povedanega 
smo na občinskem svetu že lani 
spomladi sprejeli sklep o terminih, ki 
bi bili na lokalnem radiu in televiziji 
namenjeni svetniškim skupinam. 
Župan temu ostro nasprotuje in trdi, 
da so takšni termini strankarska 
predvolilna kampanja ter da bi bila to 
protizakonita podpora političnim 
strankam, mi pa imamo možnost 
izjave v oddaji "stranke poročajo". Ob 
tem pa pozablja, da svetniki kljub 
temu, da so nas na volitvah tako kot 
njega podpirale politične stranke, v 
svoji funkciji nismo predstavniki 
strank temveč občinskega sveta 
oziroma občine. Po podobni logiki bi 
lahko trdili, da so vse oddaje, v kate­
rih nastopa župan predvolilna kam­
panja strank LDS in ZLSD. Svetniki se 
lahko le dobri volji direktorja radia 
zahvalimo, da imamo v funkciji svet­
nika vsaj na vsaki seji možnost podati 
kratko izjavo. 
Sprašujem se, zakaj dvojna merila, 
zakaj strah pred občinskimi svetniki, 
konec koncev bodo naše delo tako ali 
tako ocenili volilci, za katere sem 
prepričan, da bodo znali pravilno 
izbrati, občina pa bi lahko z večjim 
sodelovanje župana in svetnikov 
mnogo uspešneje delovala. 
Božo Predalič, občinski svetnik Nova Slovenija si v DZ 
prizadeva za prijaznejši odnos 
države do staršev in otrok. 
V Novi Sloveniji menimo, da Je nujno sprejeti zakon o starševskem varstvu in 
družinskih prejemkih, saj bo le-ta pripomogel k bolj prijaznemu odnosu države do 
staršev in otrok. Smo pa zaskrbljeni, ker velika vladna koalicija nI pripravljena 
prisluhniti našim pobudam, ki to področje bolje urejajo. 
Vlada RS je za obravnavo v drugem 
branju pripravila preko 60 amandma­
jev (od tega so v glavnem redakcijski). 
Nova Slovenija je skupaj v Koaliciji 
Slovenija v drugo obravnavo vložila 18 
amandmajev. Zanimivo pri tem je, da 
je bil del opozicijskih amandmajev 
enak vladnim, zato jih je matični 
odbor tako ali drugače podprl. Vladne 
stranke pa v drugi obravnavi niso pod­
prle amandmajev N.Si in SDS glede 
podaljšanja starševskega dopusta na 
eno leto, osnove za izračun 
starševskega nadomestila, univerzal­
nega otroškega dodatka ter dodatka 
za večje družine. Amandmaje, ki se 
dotikajo prej navedenih področij, 
katere sta vložili stranki N.Si in SDS, 
je Nova Slovenija ponovno proučila in 
ugotovila, da v zakon vnašajo večjo 
razumljivost in boljšo operativnost ter 
možnost slediti inflaciji. Zato v N.Si 
predlagamo, da so tako pri otroškem 
dodatku kot pri dodatku družinam z 
več otroki odmere narejene v odstot­
kih. Kljub vsemu trdimo, da je zakon 
po vsebinski plati pogojno sprejemljiv 
tudi za opozicijo, če... 
Tisti "če" je skrit v prehodnih 
določbah, ki govorijo o začetku uvel­
javitve posameznih pravic. Z amand­
maji, ki jih je na zvit način pripravila 
vlada, bo možno koristiti vrsto pravic 
šele leta 2003 ali še pozneje, celo 
leta 2004. Za nekatere zneske je 
predvideno, da se dve ali tri leta ne 
bodo revalorizirali, saj je njihova viši­
na določena v naprej. Zato je ob 
sedanji inflaciji in rasti cen pričakovati 
realno padanje vrednosti. 
Na žalost se v primerjavi z že 
doseženim dogovorom poslancev prej­
šnjega parlamenta, ponovno skrajšuje 
dolžina starševskega dopusta s 305 
na 260 dni, usklajevanje prejemkov 
bo opravljeno samo enkrat letno, pa 
tudi subvencije za zaposlovanje 
staršev vlada izloča iz tega zakona in 
ga prepušča ureditvi o aktivni politiki 
zaposlovanja (če bo kaj denarja na 
razpolago). 
Pa poglejmo nekatere rešitve v 
zakonu. S predlogom se uveljavlja 
očetovski dopust do 90 dni ob rojstvu 
otroka, ki je v pretežnem delu brez 
nadomestila, zato bo za očete neza­
nimiv. Uveljavlja se dodatek za veliko 
družino, za otroke s posebnimi potre­
bami zakon predvideva povečano 
pomoč, dodatni znesek za otroka, ki 
ni vključen v organizirano varstvo. 
Vsekakor se torej uveljavljajo sodobne 
in potrebne rešitve v korist otrok in 
družin, vendar pa za nekatere še 
boljše rešitve ni zadostnega posluha. 
Iz zgoraj navedenega je razvidno, 
kako mačehovsko se obnaša zdajšnja 
oblast, oziroma vladna koalicija, do 
staršev predvsem pa do otrok. Ozrimo se malo tudi na letošnje, 
predvsem pa na zadnje podražitve. To 
omenjam predvsem zato, ker nam 
vladni strokovnjaki te podražitve pred­
stavljajo, kot da je to čisto normalno, 
da v vseh cenah zaostajamo za evrop­
skim povprečjem, ne povedo pa, da že 
skoraj tri četrtine slovenskih družin 
živi na robu preživetja ali pa celo v 
revščini. Še večja aroganca pa je to, 
da ob podražitvi poštnih storitev nji­
hov uslužbenec na TV z nasmehom 
pove, da podražitev pravzaprav ne bi 
bila potrebna, saj poslujejo z 
dobičkom. 
Toda mi, ubogi Cankarjevi hlapci 
Jerneji, smo lepo tiho in ponižno 
upogibamo svoja hrbišča. To opisujem 
zato, da vam malo osvežim spomin na 
dogodke pred dobrim letom, ko tako z 
vseh strani napadana Bajukova vlada 
ni podražila bencina, ker ni dvignila 
trošarine. Kako je takratna opozicija 
(zdajšnja vladna koalicija) na vse 
pretege vpila, da je vlada nesposob­
na, ker ni podražila bencina. Ne samo 
da ni podražila bencina, predvsem ni 
dovoljevala takih podražitev, kot jih 
izvaja zdajšnja vlada. Prav zaradi 
takih ukrepov, katere je izvajala 
Bajukova vlada in so evidentni, lahko 
ugotavljam, da je bila to edina vlada v 
samostojni SLOVENIJI, ki je delovala v 
prid vseh državljank in državljanov 
SLOVENIJE. Polniti državni proračun 
samo z podražitvami in novimi davki 
ter prodajo državnega premoženja bi 
znal vsak, ki zna šteti do sto. V NOVI 
SLOVENIJI se bojimo, da se bo to še 
stopnjevalo, kajti tudi pokojninski 
sklad je prazen in se pokriva iz pro­
računskih sredstev. Javno je bilo 
povedano, da tako hvaljena pokojnin­
ska reforma še zdaleč ni dala 
napovedanih rezultatov. 
Kaj bo sledilo temu, si lahko samo 
mislimo, kajti opozicija v DZ ta 
trenutek, kakor je razvidno iz razprav, 
lahko zelo malo vpliva na potek 
dogodkov v DZ, saj vladna koalicija ne 
upošteva nobenih pravil demokracije. 
Žal pa pri vsem tem dogajanju sodelu­
je tudi ena od pomladnih strank v 
vladni koaliciji. Navkljub vsem tego­
bam, ki nas spremljajo v mladi neod­
visni državi SLOVENIJI, pa je v morav­
ski občini zasijal prvi žarek upanja, saj 
je na nadomestnih občinskih volitvah 
prepričljivo zmagala kandidatka NOVE 
SLOVENIJE za županjo občine 
MORAVČE. S tem nam je neposredno 
napovedala, da so pred nami 
občinske ter lokalne volitve in nam 
nakazala pot, da se s poštenim in 
trdim delom da doseči tisto največ, 
predvsem pa dobro za ljudi oziroma 
občane in občanke. 
NOVA SLOVENIJA, Mihael Kadunc 
REGIONALIZACIJA SLOVENIJE 
V luči predprlstopnih pogajanj z EZ 
Je močno aktualna tudi bodoča 
regionalizacija Slovenije. Od ključa, 
po katerem bodo oblikovane bodoče 
slovenske regije, bo v veliki meri 
odvisen tudi njihov nadaljnji razvoj in 
višina razvojnih pomoči, ki Jih bodo le 
te prejemale. 
Analize socialno-ekonomsklh 
kazalcev jasno kažejo, da se v 
Slovenji povečujejo razlike med večji­
mi urbanimi središči In podeželjem. 
Predvsem mlajša populacija zapušča 
podeželje In se seli v bližine večjih urbanih središč. Podeželje se 
nezadržno prazni, opušča se kmeto­
vanje, kulturna krajina pa se 
nezadržno zarašča. Računalniške 
simulacije jasno kažejo, da se bo v 
primeru nadaljevanja takšnih trendov 
prebivalstvo v 25 letih skoncentriralo 
v okolici večjih mest, zemljišča pa se 
bodo v veliki meri zarasla. Nekateri 
ekonomski strokovnjaki in strategi 
takšne procese celo zagovarjajo, 
kajti z ekonomskega stališča bi bila 
bistveno cenejša gradnja In 
vzdrževanje socialne In transportne 
Infrastrukture. Z nacionalnega stal-
Iz govora predsednika SLS SKD Slovenske ljudske stranke 
g. Francija Buta na 2. taboru stranke v Celju 20. oktobra 2001: 2. TABOR - FESTIVAL 
SLS SKD Slovenske ljudske stranke 
Žička kartuzija - foto M. Trontelj 
Celje - V soboto, 20. oktobra 2001, je v Celju na celjskem sejmišču 
potekal 2. TABOR-FESTIVAL SLS SKD Slovenske ljudske stranke. Gre za 
tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev stranke, na katerem se v 
sproščenem ozračju obnovijo stara prijateljstva in ustvarijo nova poznan­
stva. Letošnjega tabora, ki je potekal pod geslom ZA SLOVENIJO VREDNOT 
IN SLOVENIJO ENAKOMERNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA, se je udeležilo 
tudi članstvo občinskega odbora stranke iz Grosupljega. V občinskem 
odboru stranke smo tako pripravili enodnevni izlet po Štajerski, v 
popoldanskem času pa smo se udeležili osrednjih prireditev v Celju. Za 
začetek našega druženja smo se odpravili v dolino sv. Janeza Krstnika; 
točneje v žičko kartuzijo (1160 - 1782). Dolina sama in skrivnostna 
nedokončana zgradba v svoji spokojnosti obiskovalcu nevsiljivo zastavljata 
vprašanja in hkrati ponujata odgovore. Tej dolini sv. Janeza Krstnika so pred 
več kot 800 leti kartuzijani vtisnili neizbrisen pečat. V popolnoma odmakn­
jeni in tesni dolini si je štajerski mejni grof Otokar II. Traungavec zadal nal­
ogo, da ustanovi domovanje menihov iz Velike kartuzije na Francoskem. 
Žička kartuzija je v svojem šeststoletnem obstoju doživela veliko vzponov in 
padcev. Vseskozi pa je bila pomembna duhovna, kulturna in gospodarska 
postojanka. Leta 1782 pa je cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje žičke 
kartuzije, s čimer je zamrlo redovno življenje. V Spitaliču še danes stoji kot 
edini ostanek kartuzijanskega spodnjega samostana znamenita poznoro-
manska cerkvica Marijinega obiskanja, katero krasi edinstveni romanski 
portal, kije med najstarejšimi na Slovenskem. 
Pot je nato udeležence 2. tabora iz občine Grosuplje peljala naprej v 
spominski park Teharje pri Celju. Ob obisku teharskega grobišča je predsed­
nik občinskega odbora SLS SKD Slovenske ljudske stranke Grosuplje, g. 
Matjaž Trontelj, v imenu občinskega odbora stranke prižgal svečo v spomin 
vsem znanim in neznanim žrtvam povojnega dogajanja v Sloveniji. Po 
obisku Teharja pa se je v Celju začel osrednji del letošnjega tabora. 
Udeleženci smo se zbrali v prepolni cerkvi Sv. Duha, kjer je tamkajšnji 
župnik daroval mašo za domovino, ob navzočnosti vodstva stranke in 
poslancev. Po tem pa smo se udeleženci zbrali na celjskem sejmišču, kjer 
je potekal kulturno zabavni program. Osrednja točka programa je bil nastop 
predsednika stranke g. Franca Buta, ki se je v govoru opredelil do aktualnih 
družbenih in političnih dogodkov. Sledili so pozdravni nastopi številnih gos­
tov iz tujine in zamejstva, vse skupaj se je nato zaključilo z zabavno-glas-
benim programom Alfija Nipiča, Prifarskih muzikantov in drugih. 
00 SLS SKD Slovenska ljudska stranka, Občinski odbor Grosuplje 
Išča pa so takšna razmišljanja in 
takšni procesi prava nacionalna 
katastrofa. Strateškega pomena za 
vsako državo Je, da ohranja kmetijst­
vo vsaj na stopnji, ki v primeru 
potrebe omogoča samooskrbo 
države. Dejstvo, da je Slovenija z 0,09 
ha obdelovalne zemlje na prebivalca 
na samem repu evropske lestvice, Je 
samo po sebi dovolj zgovorno. Za 
majhno državo z malo prebivalci Je 
hkrati ključnega pomena, da vzdržuje 
poseljenost svojega celotnega ozem­
lja, kajti ko bodo po vstopu v EZ "padle" meje, obstaja verjetnost, da 
bodo izpraznjeno podeželje poselili 
različni ekonomski emigranti, kar 
nekateri analitiki Imenujejo kar tiha 
okupacija ozemlja. 
Mislim, da povedano Jasno govori v 
prid načelu, da državi ne bi smelo biti 
žal ne truda ne sredstev za ohranitev 
poseljenosti podeželja, kar pa je 
neposredno povezano z ohranitvijo in 
razvojem kmetijstva. 
V EZ se omenjene problematike 
dobro zavedajo, zato ohranjanju V teh letih seje na političnem in gospo­
darskem prizorišču v Sloveniji veliko spre­
menilo. Politični prostor se oblikuje na 
novo. Nič več ni dovolj biti le proti komu­
nizmu ali za demokracijo. Komunizma po 
12 letih v Sloveniji ni več, vsaj v tistem 
smislu, kot smo ga dojemali takrat. 
Javljajo pa se nove bolj nevarne oblike 
obvladovanja družbe preko procesov 
globalizacije, novih struktur lastništva 
kapitala in poskusa oblikovanja neke 
nove drugačne resnice, ki bo ozek globa-
liziran kapital postavila kot novo religijo, 
novo dogmo. Obstaja nevarnost, da bodo 
tudi politiko in družbo v svetu v celoti 
obvladovali ozki in redki lastniki svetovne 
ekonomije. In to je tisto vprašanje, to so 
tiste teme, na katere naša združena SLS 
SKD mora dati svoj odgovor, zato smo 
tukaj. 
Vrednote so danes na udaru, pa ne 
tiste, po katerih nas hoče nekdo opredel­
jevati ali zmerjati kot konzervativce. Tudi 
mi smo sodobni, napredni, v prihodnost 
usmerjeni, tudi mi želimo napredek. 
Ampak v tej družbi mora nekdo jasno 
povedati, da vse in še več ni dovoljeno, se 
ne sme, če družba noče doživeti svojega 
razkroja, tvegati propada svoje civilizacije, 
da obstajajo meje. Ne meje, ki človeku 
jemljejo svobodo ali pravico odločati o 
svojem lastnem življenju. So pa meje dru­
god. Izkoriščenje biotehnologije v nega­
tivnem smislu, kloniranje človeka, igranje 
s človeškimi zarodki, evtanazija, ubijanje 
človeškega življenja, to ni in nikoli ne 
more biti program naše stranke. Temu 
odločno pravimo NE! 
Živimo v miru, kar ni bilo dano skoraj 
nobenemu rodu naših prednikov. Svet pa 
se, kot se zdi, zopet pripravlja na vojno, 
kot da grozote in trpljenja ljudi človeštva 
ničesar ne izučijo. Želimo si in delamo za 
mir, molimo zanj, hkrati pa varnost osta­
ja in postaja vrednota. Tudi zato SLS SKD 
podpira članstvo R Slovenije v NATU. 
Mlada^v7 
Slovenija^ 
je podmladek Nove Slovenije, ki je 
bil ustanovljen letos spomladi. Ideja za 
ustanovitev podmladka se je porajala 
v glavah mladih članov in članic N.Si, 
ki se zavedajo, da so mladi pomem­
ben del družbe, čeprav nimajo 
velikokrat priložnosti vplivati na 
odločitve, ki nemalokrat posegajo prav 
v njihov vsakdan. Zato je bila ustanovl­
jena Mlada Slovenija. 
Prvi projekt MSi je bila referendum­
ska kampanja proti noveli zakona o 
umetnem oplojevanju, kjer je stranka 
zagovarjala predvsem tradicionalne 
vrednote družine. Pridružili se je tudi 
zahtevam študentskih organizacij 
Univerze v Ljubljani in Mariboru, ki so 
nasprotovali vladnim predlogom po 
znižanju socialnih pravic študentov. 
Skupaj z drugimi političnimi podmladki 
je podpisala deklaracijo proti vladnim 
predlogom in s tem podprla zahteve 
študentov. Mlada Slovenija ima v 
temeljni programski listini zapisano, 
da vzpodbuja ljubezen do domovine in 
narodni ter državljanski ponos, zato so 
na 10. obletnico slovenske državnosti 
organizirali največji projekt "Vse 
najboljše, Slovenija!". Organizirali so 
kmetijstva in podeželja namenjajo 
velika sredstva (kmetijstvu Je namen­
jeno več kot polovica skupnega pro­
računa). Pomoč Je namenjena tako 
članicam EZ kot kandidatkam za 
vstop. Seveda je potrebno za prido­
bitev sredstev izpolnjevati določene 
pogoje. Tako se dogaja, da nekatere 
države kandidirajo za sredstva, druge 
pa niti ne izpolnjujejo pogojev, zato 
do njih tudi niso upravičene. Eden 
pogojev Je tudi razdelitev države na 
smiselno zaokrožene regije. Od višine 
BDP na prebivalca regije pa je odvis-V 10 letih samostojnosti smo naredili 
mnogo, tudi s pomočjo naše stranke. 
Vedno je odgovorno razumela svoje 
poslanstvo, ni bežala od problemov, 
iskala je in dajala rešitve. Ni bila vedno 
zato nagrajena. 
SLS SKD ponuja model ekološko 
usmerjenega tržnega gospodarstva, na 
čemer tudi evropske ljudske in krščanske 
stranke ponujajo novo priložnost za staro 
celino. Ob sprejemanju logike kapitala se 
tako teža daje tudi socialno pravični 
državi. V dobi razslojevanja med bogatim 
in revnim je čas tudi za solidarnost. 
... saj naredili smo mnogo. Preživeli raz­
pad nekdanjih trgov, počasi razvijamo 
svoje gospodarstvo, postajamo moderna 
družba znanja in sodobnih informacijskih 
tokov. Marsikje pa smo ostali le na pol. Še 
vedno nismo uredili vseh stvari za nazaj, 
da lahko neobremenjeno gradimo v pri­
hodnost. Še vedno nismo dokončali 
denacionalizacije. SLS SKD je tukaj 
neizprosna. O denacionalizaciji se ne 
sprašujemo, sploh pa ne 10 let po spre­
jetju zakona. Denacionalizacijo je treba 
izvesti takoj in zdaj. 10 let je bilo dovolj in 
preveč. 
Pa še nekaj bremeni našo domovino. 
Mnogim ljudem nismo vrnili dobrega 
imena, ki jim je bilo po krivem odvzeto. 
Vsak mesec odkrivamo nova grobišča, 
opomine zla povojnih dogodkov. 
Civilizacija in etika od nas zahtevata, da 
temu pridemo do dna. Da ugotovimo, kdo 
in zakaj je to počenjal. Velika je vloga SLS 
SKD kot vladne stranke pri tem. 
Razjasniti in pojasniti, povedati in spri­
jazniti se, pa tudi obsoditi, ob tem pa ne 
ustvarjati nove delitve. Mladi in prihod­
nost delitev ne potrebujemo, imajo pa 
pravico izvedeti vso resnico o svoji 
zgodovini, takšno in drugačno. In naša 
družba je imela več resnic. Svoboda 
pomeni tudi odgovornost in pripravljenost 
povedati in sprejeti resnico. 
športodružabne prireditve. Zaradi tra­
gičnih dogodkov, ki so se zgodili v ZDA, 
pa je stranka sprejela tudi izjavo v 
kateri podpirajo odločitev Slovenije, da 
pristopi k mednarodni protiteroristični 
koaliciji, saj teroristični napad ne pred­
stavlja le napad na ZDA, temveč na 
celoten svobodoljuben in demo­
kratičen svet. Mlada Slovenija podpira 
matično stranko pri nasprotovanju 
uspremembe ustave v tistem delu, 
kjer ni potrebno in kar ni zahteva EU. 
Nasprotujejo ukinitvi možnosti zakon­
odajnega referenduma in temeljitim 
spremembam na področju lokalne 
samouprave. Opozorili so tudi na to, 
da vladajoča koalicija pri razpravi o 
spremembi ustave ne deluje v smeri 
iskanja nacionalnega konsenza, 
temveč s preglasovanjem. Ustava pa 
ni pravni akt, ki bi ga lahko nenehno in 
poljubno spreminjali. 
Mlada Slovenija je v jesenskem 
času organizirala politično akademijo, 
kjer se bodo zvrstili enodnevni izo­
braževalni seminarji različnih tematik. 
Prvi seminarje bil ze oktobra na temo 
"Slovenska politična zgodovina". 
Predavali pa so priznani predavatelji: 
Justin Stanovnik je predstavil temel­
je za razumevanje zgodovine iz filo­
zofskega stališča. Poudaril je, da je 
potrebno razumevanje o temeljih 
evropske civilizacije, katere del pred-
no, ali je, in do kakšne pomoči je regi­
ja upravičena. Namen pomoči Je v 
tem, da se bistveno zmanjšajo razlike 
tako med regijami kot med samimi 
članicami EZ in kandidatkami za 
vstop. 
V okviru prenove regionalne poli­
tike, ki Je bila nujna za vključitev 
Slovenije v evropske strukturne 
sklade, je bila Slovenija razdeljena na 
12 statističnih regij. Razen osred-
njeslovenske regije so praktično vse 
Izpolnjevale pogoje za pomoč. Med 
samimi regijami pa so bile velike raz-Danes je priložnost, da jasno povem, 
da združitev SLS in SKD ni bila napaka, 
ampak zgodovinska nuja. Morda bomo to 
spoznali šele čez leta. Spremljale pa so 
nas smole, napačne odločitve 
posameznikov, interesi različnih skupin, 
pa naša trma, prepiri znotraj lastnih vrst, 
prepričanje, da je samo moj prav tisti 
prav! 
Ne, to ni bila napaka, bila je nuja. Tudi 
zato je pomembno, da smo enotni, da 
povabimo nazaj k sodelovanju tiste, ki so 
odšli. Da smo tudi mi odprti, da bomo 
kdaj v prihodnje, strankam in Slovencem 
ponudili kaj drugega. 
Edino, kar šteje je sposobnost, 
pripravljenost za delo na temelju krščan­
skih izhodišč, pa znanje. Poglejmo raje, 
ali človeku sije energija iz oči, ali žari od 
volje po ustvarjanju novega in veselimo 
se, da so takšni ljudje z nami. V prihodnjih 
letih bomo morali biti vizionarji. Morda se 
bodo kmalu spremenile politične 
razmere. Zato gradimo našo stranko, ust-
varjajmo, bodimo odrti. Naj bo naša 
stranka SLS SKD res prava, desno-sredin-
ska, krščansko ljudska stranka in upanje 
za to družbo! Pa bodimo ponosni nase, 
spoštujmo se. Sicer nas tudi drugi ne 
bodo spoštovali. 
Spoštovani! 
Povabim vas, da je današnji tabor-fes-
tival nov začetek. Recimo, da je tistega 
lepega in pozitivnega več, tudi v naši 
stranki. Recimo, da potrebujemo drug 
drugega, da je vsakdo med nami drago­
cen in potreben. Sklenimo, da bo vsakdo 
zanjo, zaradi nase domovine in njene pri­
hodnosti, dal tisto najbolje, kar imamo, 
kar je v nasi Eni svoje znanje in izkušnje, 
drugi zagnanost in silno energijo mladih 
let tretji modrost in treznost starosti. Eni 
molitve in trpljenje v bolezni, vsi skupaj pa 
dobre misli in veliko želja. 
Vem, da zmoremo ustvariti lepši in 
boljši svet, če si to res želimo! 
stavlja tudi Slovenija in njena zgodo­
vina, da lahko razumemo nastanek 
držav in njihove nadaljne dogodke. 
Predvsem dogodke, ki so globoko zaz­
namovali človekovo bit, njegovo 
duhovni pogled na svet: prva in pred­
vsem druga svetovna vojna, ki je 
razdelila svet. Na koncu je orisal tudi 
slovensko politiko, predvsem politične 
stranke do druge svetovne vojne. 
Bivši državni tožilec Anton Drobnič 
je predstavil dogajanje med vojno in 
po njej na Slovenskem. Opisal je delo­
vanje domobranske strani, katere član 
je bil tudi sam in njegovo žalostno 
usodo, ki se danes ni razčiščena 
(namerno?). Dotaknil se je tudi pro­
tipravnega delovanje bivše oblasti, 
katere rezultati so množična grobišča. 
Poslanec N.Si in bivši predsednik 
vlade Lojze Peterle pa je predstavil čas 
osamosvajanja, najpomembnejše poli­
tične dogodke in ljudi, ki so pripomogli 
k temu, da smo danes samostojna in 
demokratična Republika Slovenija. 
Namen izobraževanja je bil pred­
vsem, da se predstavi zgodovina tudi 
iz druge plati in za razumevanje takrat­
nih ključnih dogodkov. 
Mlada Slovenija je odločna in bo s 
trudom dokazala, da se lahko v družbi 
marsikaj spremeni na bolje. Obstajati 
mora le volja in upanje posameznika. 
Torej je vse odvisno od TEBE. 
like (razmerje v stopnji brezposelnos­
ti 1:2,4; izobrazbeno razmerje upošte­
vajoč višjo in visoko izobrazbo kar 
1:2,6; razmerje v BDP gospodarskih 
družb na prebivalca niha od minus 45 
do plus 45 odstotkov slovenskega 
povprečja ...). V kasnejših pred-
prlstopnih pogajanjih sta se oblika In 
število regij spreminjala, tako je bila 
zadnja uradno predstavljena verzija 3 
regij. 
nadaljevanje prihodnjič 
Božo Predalič 
EVRO POSTAJA STVARNOST 
S prvim januarjem 2002 bomo veljavne bankovce in kovance valut držav EMU zamenjali z evro bankovci in kovan­
ci. Stare valute bodo zakonito plačilno sredstvo v večini držav še do 28. februarja 2002. Nekoliko daljša je le živ­
ljenjska doba pisemskih znamk v starih valutah in traja do 30. junija 2002. 
NAPADLI SO OKLEPNIK. ODNESLI 
SO MARKE. EVROV PA NE. 
Kot smo že pisali v našem časopisu in 
kot nas opozarjajo na vsakem koraku 
bodo 1. januarja 2002 dani v obtok evro 
bankovci in kovanci. Ti bodo zamenjali 
dosedanje bankovce in kovance dvana­
jstih valut, držav članic EMU, in to v men­
jalnih razmerjih, ki so bila določena že 
prvega januarja 1999. Vse od takrat so 
ta razmerja nespremenjena ter bodo 
taka ostala do dokončne ukinitve valut 
omenjenih držav. Evro bankovce in 
kovance so že začeli razvažati po bankah 
in trgovinah. Eno od oklepnih vozil, ki je 
prevažalo dragoceni tovor, so napadli 
roparji. A niso odnesli evrov, temveč le 
marke. Izobraženi roparji, ni kaj! 
Valute, ki jih bo nadomestil evro, ter 
menjalna razmerja med temi valutami in 
novo valuto so razvidna iz spodnje tabele: K projektu uvedbe evra torej niso 
pristopile tri članice evropske unije. To 
so Danska, Švedska in Velika Britanija. 
EVRO BANKOVCI BODO ENOTNI 
ZA VSE DRŽAVE EMU. 
Evro bankovci bodo izdani v 7 vred­
nostih (apoenih) in sicer 5, 10, 20, 50, 
100, 200 in 500 evrov. Vsi evro 
bankovci bodo povsem enaki, ne glede 
na državo EMU, iz katere bodo izvirali. 
Na sedmih bankovcih evra so pred­
stavljene zgradbe v sedmih zgodovin­
skih slogih evropske umetnosti, od 
romanike do sodobnosti. 
EVRO KOVANCI SE BODO 
MED DRŽAVAMI RAZLIKOVALI. 
Za razliko od evro bankovcev imajo 
evro kovanci enotno le sprednjo stran, 
medtem ko zadnja stran kovancev 
Država Valuta Oznaka Menjalno razmerje 
Avstrija Šiling ATS 13,7603 
Belgija Frank BEF 40,3399 
Finska Marka FIM 5,94573 
Francija Frank FRF 6,55957 
Grčija Drahma GRD 340,750 
Irska Funt IEP 0,787564 
Italija Lira ITL 1936,27 
Luksemburg Frank LUF 40,3399 
Nemčija Marka DEM 1,95583 
Nizozemska Gukten NLG 2,20371 
Portugalska Eskudos PTE 200,482 
Španua Pezeta ESP 166,386 prikazuje nacionalne motive 
posamezne države. Na kovancih man­
jše vrednosti (1, 2, in 5 centov) je 
upodobljen globus, na srednjih (10, 20 
in 50 centov) pa obrisi držav Evropske 
unije. Največji kovanci, to je za 1 in 2 
evra, pa bodo predstavljali podobo 
Evropske unije brez meja med 
državami. Vendar bodo kovanci 
različnih EMU držav povsem 
enakovredni tako glede vrednosti kot 
zamenljivosti. 
EVROV SIMBOL -
GRŠKA ČRKA EPSILON. 
Bankovce evra bodo "izdelovali" v 
dvanajstih tiskarnah centralnih bank 
vseh držav Evropske monetarne unije, 
razen v Luksemburgu. Zato sta v 
Nemčiji dve tiskarni. Kovance bodo 
kovali v štirinajstih evropskih obratih za 
reliefni tisk. Oblikovno zasnovo 
bankovcev evra je pripravil avstrijski 
oblikovalec Robert Kalina. Podoba 
prednje strani kovancev je delo belgi­
jskega oblikovalca Luca Lucycxa. Evrov 
simbol naj bi spominjal na grško črko 
epsilon. Uradna razlaga dveh prečnih 
črt je, da naj bi predstavljali stabilnost. 
Pojavljajo pa se tudi razlage, da so 
snovalci iskali simbol, ki bi bil primerljiv 
s simbolom za dolar, jen ali funt. 
S 1. januarjem 2002 se bo torej v 
državah EMU začelo obdobje ti. "dvo­
jnega obtoka", ko bodo v omenjenih 15001 
državah zakonito plačilno sredstvo 
tako domači kot evro bankovci in 
kovanci. To obdobje bo trajalo do 28. 
februarja 2002, v nekaterih državah 
tudi nekaj mesecev več, odvisno od 
odločitve posamezne države evro 
območja. Na primer banke v Avstriji 
ocenjujejo^ da bo v prvih treh tednih 
leta 2002 90 % šilingov pretvorjenih v 
evre. 
Stare valute držav EMU na računih 
bodo banke avtomatično pretvorile v 
evre po zgoraj navedenih menjalnih 
razmerjih. Enako velja za hranilne 
knjižice. Bankomate bodo v državah 
EMU 31. decembra 2001 vzeli iz 
prometa in jih prilagodili. Prvi evro 
bankovci naj bi bili na voljo že dve uri 
kasneje. Najprej bodo na bankomatih 
predvidoma na razpolago bankovci za 
10 in 100 evrov. Da bi bili ljudje preskr­
bljeni z majhnimi bankovci, se bodo 
dvigi do 100 evrov v prvih šestih mese­
cih na bankomatih izplačevali v 
bankovcih po 10 evrov. 
USODA STARIH BANKOVCEV 
IN KOVANCEV. 
Pripravljen je tudi že scenarij zadnje 
poti sedanjih bankovcev in kovancev 
držav EMU. Bankovce bodo razrezali in 
jih kot odpadke predelali ali sežgali. Kovance bodo stalili in jih prodali kot 
odpadno kovino. 
V okviru posebnega sporazuma 
bodo evro, kot svojo valuto, po 1. 1. 
2002 sprejele tudi Andora, San 
Marino, Monako in Vatikan. In kako je z 
Veliko Britanijo? To je eno najbolj 
perečih vprašanj Evropske unije. 
Britanci bodo glede tega imeli referen­
dum, vendar šele v naslednjih dveh 
letih. 
KANDIDATKE ZA VSTOP V EU IN EVRO. 
Kandidatke za vstop v EU bodo lahko 
uvedle evro le, če bodo izpolnjevale 
posebne kriterije za vstop v Evropsko 
monetarno unijo. Ti kriteriji so dobili 
ime "konvergenčni kriteriji" in se 
nanašajo na stopnjo inflacije (ta ne 
sme presegati povprečja stopenj 
inflacije treh držav članic z najnižjo 
stopnjo inflacije za več kot 1,5 odstot­
nih točk), na proračunski primanjkljaj 
(ne sme presegati 3 % bruto domačega 
proizvoda države), na javni dolg (delež v 
bruto domačem proizvodu ne sme pre­
segati 60 %) in na višino obrestnih mer 
(dolgoročne obrestne mere ne smejo 
presegati povprečja obrestnih mer treh 
držav članic z najnižjo stopnjo inflacije 
za več kot 2 odstotni točki). 
Mag. Tatjana Skublc 
KAJ LAHKO DOBIM OD EVROPE? 
0 pisanosti evropske prestolnice 
Bruselj - mesto poslovnežev, sedež 
evropskega parlamenta in NATA, 
glavno mesto ene najbogatejših držav 
sveta, mesto čarobnih starih hiš, mesto 
v gradnji, prostor različnosti, glavno 
mesto stripov, eno od mest, kjer se 
najbolje je, mesto s 4 vladami... Pa ven­
dar si mnogi v Bruslju ogledajo le Mini 
Evropo in Atomium. V Mini Evropi so 
razstavljene makete največjih zna­
menitosti Evrope, Atomium pa je 165-
milijonkrat povečana molekula ledene­
ga kristala, ki sojo postavili za svetovni 
kongres in privablja ljudi v muzej, 
restavracijo, na razgled. A mesto ponu­
ja več kot le ti dve "moderni" znameni­
tosti. 
Na letalu iz Bruslja sva bila le dva 
"neposlovno" oblečena, dva, ki se 
nisva pogovarjala o poslovnih stvareh 
- brala sem skavtski strip. Vsi smo 
sicer šli s sestankov, le da so drugi veči­
noma prišli v Bruselj le za dan ali dva. 
Svet je že davno tega postal majhen in 
letalske povezave so kot nekdaj 
povezave z vlakom. Ljudje se 
združujejo, da bi skupaj dosegli več. In 
tako smo dobili tudi prestolnico Evrope. 
Bruselj, čeprav nimamo države z 
imenom "Evropa". Pravzaprav gre za 
prestolnico Evropske unije. Kadar čla­
nice EU govorijo o nečem, kar se doga­
ja v Uniji, govorijo o Evropi, nečlanicam 
pa mora biti jasno, da gre za EU in ne 
Evropo kot celino. Že zaradi govorjenja 
se nečlanice lahko počutijo precej 
izključene. Občasno je treba govorce 
opomniti, da je Evropa več kot le 
Evropska unija, da je v Evropi več 
različnosti, kot se zdi članicam. 
Bruselj pa ima širino gledanja, širino 
razumevanja. Že kot glavno mesto 
Belgije ima nalogo "tampona". Belgija 
ima namreč tri dele - flamski del 
(flamščina in nizozemščina sta prak­
tično enaka jezika), valonski del (kjer 
govorijo francosko) in Bruselj. Poleg 
tega je v Valoniji še nemško govoreča 
manjšina, kije najbolje zaščitena manj­
šina v svetu. Spori med Flamci na 
severu in Valonci na jugu še vedno niso rešeni, čeprav so Flamci izbojevali velik 
boj. Bruselj leži v Flandriji, vendar ima 
status dvojezičnega mesta, vsi napisi 
so v nizozemščini in francoščini. Kot 
glavno mesto naj bi dajal vse možnosti 
obema skupinama in hkrati blažil 
spore med njima. Belgija velja za 
odličen primer, kako se da spore rešiti 
s pogovori, po mirni poti. Morda bi se 
morali bolj zgledovati po njej. 
Še večjo širino pa si je belgijska 
prestolnica pridobila zaradi množice 
priseljenih ljudi. V Belgiji je eden človek 
od desetih tujec, Bruselj pa ima kar 29 
% tujcev! To samo po sebi kliče k živ­
ljenju v strpnosti. Slovenija je velika za 
2/3 Belgije, a je Belgija veliko bolj 
gosto naseljena, ima namreč 10 mili­
jonov prebivalcev. Iz zraka se ponoči 
vidi mrežo luči, kot da se naselja nikjer 
ne nehajo, kot da je vse eno samo 
veliko mesto. Pravijo, da se z Lune na 
Zemlji vidita dve stvari - Kitajski zid in 
belgijska razsvetljava. (Na eni od metro 
postaj je bil pred leti hudomušen 
napis: "Tisti, ki bo zadnji zapustil 
Belgijo, naj ugasne luči.") Na severni 
polovici države težko najdeš kraj, kjer 
daleč naokoli ne bi bilo nobene hiše. 
Tujce je privabilo dobro gospodarstvo 
in potreba po delovni sili, ko pa so v 
Bruselj prišle razne evropske instituci­
je, je nastal bum v naseljevanju tujcev. 
Majhnost ne ovira nikogar, nihče se ne 
počuti manjvrednega zaradi majhnosti 
države. Izkoristili so vse priložnosti, ki 
so jih našli. Seveda je za to potrebno 
kvalitetno delo. Dobra lekcija za nas. 
Na vsakem koraku srečuješ tujce, 
celo po slovensko sem govorila na ulici. 
Pravijo, da je v Bruslju najbolje govoriti 
kar angleško, da ne nagovoriš koga v 
napačnem jeziku, na primer Valonca v 
flamščini. Belgija nasploh, glavno 
mesto pa še posebej, je prostor 
mnogih jezikov in večina ljudi zna vsaj 
3 jezike. K temu jih je prisilila majhnost 
in znali so iztržiti veliko - so ena najbo­
gatejših držav sveta. Vsa pisana 
množica živi skupaj, o velikih nestrp­
nostih ni bilo ničesar slišati. Res je, da so bili ljudje malo bolj napeti, saj je 
takrat minilo šele dva tedna od teroris­
tičnega napada na Ameriko, vendar 
nasilja do drugačnih ni bilo. Jasno, da 
obstajajo nestrpnosti, še posebej v 
drugih mestih, a Bruselj si ne bi mogel 
privoščiti velikih izgredov, saj mu kruh 
reže cel svet. 
Na različnost, v kateri živijo ljudje v 
Bruslju, me je opomnila tudi misel, 
objavljena v časopisu ene od skavtskih 
organizacij (v Belgiji jih je 5): "Dragi beli 
brat, ko se rodim, sem črn, ko 
odraščam, sem črn, ko se sončim, sem 
črn, ko me zebe, sem črn, ko me je 
strah, sem črn, in ko umrem - sem še 
vedno črn. In ti, beli brat, ko se rodiš, si 
rozast, ko odraščaš, si bel, ko se 
sončiš, si rdeč, ko te zebe, si moder, ko 
te je strah, si rumen, ko ti je slabo, si 
ves zelen, in ko umreš, si ves siv. In 
potem ti meni rečeš, da sem obar­
van?" 
V mesto se vsak dan vali ogromno 
prometa. Če se zjutraj odpraviš z avto­
mobilom v Bruselj v službo iz 
Antvverpna, 50 km oddaljene dia­
mantne prestolnice sveta, te čaka le en 
prometni zastoj - dolg je 50 km. 
Avtocest je mnogo, v mestih pa se 
upošteva starost mestnih jeder.. Zato 
imajo stara mestna središča tlakovane 
ceste, ki dajo mestu bolj prijazen videz 
in se skladajo s starimi hišami. Asfalt 
za to sploh ni primeren. Najbolj 
obiskan del Bruslja je verjetno del, kjer 
imata sedež Evropski parlament in 
NATO, temu pa gotovo sledi stari del. 
Tega se domačini zavedajo, zato se 
trudijo ohraniti star videz mesta, ki je 
veliko bolj privlačen od novejših 
zgradb. Kot da bi se vrnil v srednji vek, 
ki pa ima vso ponudbo tega stoletja. 
Slog gradnje mora biti premišljen. 
V jutranjem soncu se zableščijo 
pozlate hiš, kar vidiš, kako so se zbirali 
mojstri v cehovskih hišah okoli glavne­
ga trga, ki ga vsako poletje krasi 
cvetlična preproga z rožami iz belgi­
jskega mesta Genta. Povsem običajno 
je, da se je zunaj, v restavracijah, cene Evropski parlament v Bruslju - foto Alenka Oblak 
so ljudem prijazne, taka navada pa je 
seveda povezana z naravo dela, saj so 
ljudje dolgo v službah. Ponudba hrane 
je dobesedno svetovna, poskusiti pa je 
potrebno tudi belgijsko. Najbolj 
zaželjen je pomfrit, tipičen belgijski naj 
bi bil menda pečen dvakrat. Značilna 
pa je tudi čokolada, v toliko oblikah, da 
ne veš več, katero bi rad. Flandrija velja 
za čokoladna nebesa! A o hrani in več 
kot 200 vrstah piva kdaj drugič. 
Mesto pa se stalno obnavlja. Vse 
večje železniške in metro postaje so 
prenavljali, ne le v Bruslju, tudi v drugih 
mestih. Obnavljajo tudi sodno palačo, 
zgrajeno v rimskem slogu, ki kraljuje 
nad mestom, s trga pred njo pa lahko 
vidiš mesto kot na dlani. A obnova 
lahko vzame veliko časa. Skavtinja, ki 
dela v evropski skavtski pisarni, je 
povedala, da v Bruslju dela že šest let, 
sodne palače pa še ni videla brez 
zidarskih odrov." Dolga leta gradnje je 
zahtevala tudi cerkev sv. Mihaela in sv. 
Gudule, ki sta zaščitnika mesta. Gradili 
sojo več kot 150 let v gotskem slogu in 
velja za posebnost - ker ima dograjena 
zvonika na obeh straneh, običajno so 
uresničili le enega, tistega, ki so ga 
financirali revni. 
Eno popoldne sem presedela v 
parku, kjer svoje sposobnosti pres­
kušajo mladi z rolkami. Zatopljena v 
študij se nisem zmenila za uro, ko me 
predrami nebeška melodija zvonov. 
Kot da bi igral na orgle, vendar so bili to 
zvonovi. Vsakih 15 minut so igrali drugo melodijo, med njimi tudi znane, 
npr. Mozartove. Ko sem si naslednjič 
vzela čas za študij, sem vedela, kje 
bom sedela. Zvonovi so ustvarili tako 
lepe zvoke, da bi jih lahko poslušal cel 
dan. "Beiaard" se v flamščini imenuje 
umetnost igranja na zvonove, ki jih 
imajo posamezni stolpi tudi čez 60. 
Prirejajo prave koncerte, ki mesto še 
bolj preplavijo s sproščenostjo, ki jo je 
ves čas čutiti v zraku, čeprav ljudje hiti­
jo z delom, kot da je to edino, kar 
počnejo v življenju. 
A za zabavo si znajo vzeti čas. Zato je 
Bruselj tudi mesto stripov. Herge, ki je 
zaslovel, ko je ustvaril Tintina, je 
najprej narisal strip o skavtih. Sicer pa 
iz Belgije prihajajo tudi Smrkci in Srečni 
Luka. V Muzeju stripa te pozdravita 
Asterix in Obelix, ker sta avtroja v Belgiji 
našla primerno vzdušje za ustvarjanje. 
Mesto in država zaradi majhnosti išče­
ta širino, ki naredi pravo velikost. 
Mesto sprejema kulture, a tradicija 
ostaja, zato Bruselj imenujejo mlado 
mesto s staro tradicijo. Vstopanje 
drugim kulturam še ne pomeni izgube 
lastne tradicije - če se seveda dovolj 
ponosno zavzameš zanjo. 
Če se odpravite na ogled zanimivih 
stavb evropskega parlamenta, pa le 
preverite, če ni za tisti dan slučajno 
napovedan sestanek ministrov. Na tak 
dan je območje zaprto - varnost je le 
pred turisti. 
Alenka Oblak 
DEKLARACIJA O PROTIPRAVNEM DELOVANJU 
KOMUNISTIČNEGA TOTALITARNEGA REŽIMA 
Tudi na območju občine Grosuplje leto za letom okrog dneva mrtvih na 
skritih In samotnih krajih, v gozdovih in grapah, skrivnostno zagorljo svečke. 
Jasno je, da so tudi na območju naše občine grobišča, v katerih počivajo 
žrtve vojnih in povojnih pobojev. Zahteva civilizacije In morale je, da imajo vsi 
pobiti pravico do človeškega dostojanstva, pokopa, groba in imena. Pa je to 
dovolj? 
Na nivoju države je bilo doslej kar nekaj pobud za realno obravnavo povo­
jnih pobojev. Tako sta poslanca Janez Janša (SDS) in Lojze Peterle (takrat 
SKD, sedaj N.Si) že decembra 1997. leta vložila v obravnavo Predlog 
deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. 
Prepričana sta, da je Državni zbor Republike Slovenije dolžan sprejeti to 
deklaracijo in ustrezno zakonodajo, ki bo zagotovila enakost vseh pred 
zakonom, vrnila žrtvam dostojanstvo in ustvarila podlago za prihodnost brez 
temnih senc preteklosti. 
POVZETEK DEKLARACIJE O 
PROTIPRAVNEM DELOVANJU 
KOMUNISTIČNEGA REŽIMA 
BISTVO TOTALITARNEGA REŽIMA 
Komunistični totalitarni režim je: 
a. ) sistematično in trajno kršil 
človekove pravice in temeljne 
svoboščine, pri čemer je še posebej v 
prvem obdobju svoje vladavine načrtno 
uničeval nekatere politične, verske in 
socialne skupnosti državljanov; 
b. ) sistematično odvzemal držav­
ljanom možnost svobodnega izražanja 
politične volje in jih silil k skrivanju last­
nega pogleda na stanje v državi. Držav­
ljane je s pregonom oziroma z grožnjo 
pregona njih samih ali njihovih družin 
silil k javnemu zagovarjanju tistega, kar je bilo zanje laž ali zločin; 
c.) kršil temelje pravne države, med­
narodne pogodbe in zlorabljal lastne 
zakone ter z akti, objavljenimi v tajnem 
uradnem listu, vzpostavljal vzporeden 
tajni pravni sistem, s čemer je postavil 
delovanje Komunistične partije oziroma 
Zveze komunistov ter njenih pred­
stavnikov, izven zakona. 
KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC 
Komunistični režim je za uresničevan­
je svojih ciljev zlorabljal državne organe 
in institucije, še posebej tajno policijo, 
pravosodni sistem in državno upravo. 
ODGOVORNOST ZA ZLOČINE 
Komunistična partija Slovenije (KPS), 
kasneje imenovana Zveza komunistov 
Slovenije (ZKS) in še posebej njeno vod­
stvo so odgovorni za način vladanja v Republiki Sloveniji v letih od 1945 do 
15. maja 1990 - to je od konca druge 
svetovne vojne do prisege prve 
demokratično izvoljene vlade. 
Vodstvo takratne Komunistične parti­
je je v celoti odgovorno za tiste povojne 
poboje, v katerih je bilo v imenu komu­
nistične revolucije na zverinski način 
pobitih več kot 10.000 državljanov brez 
sojenja in možnosti zagovora. 
ODGOVORNOST VODILNIH 
KOMUNISTOV 
Odgovornosti vodstva Komunistične 
partije za storjene zločine v ničemer ne 
zmanjšuje dejstvo, da sta bili KPS oziro­
ma ZKS sestavni del Komunistične par­
tije Jugoslavije oziroma Zveze komunis­
tov Jugoslavije. Vsakokratno vodstvo 
KPS oziroma ZKS je odgovorno za 
kršenje človekovih pravic in temeljnih 
svoboščin v času svoje vladavine. 
ODGOVORNOST AGITATORJEV 
Za vzdrževanje totalitarnega sistema 
so moralno soodgovorni tudi tisti, ki so 
propagirali oziroma ideološko opraviče­
vali kršenje človekovih pravic in kratenje 
temeljnih političnih svoboščin. 
NELEGITIMNOST KOMUNISTIČNEGA 
TOTALITARIZMA 
Totalitarni režim, vzpostavljen na 
komunistični ideologiji, ki je bil v 
Sloveniji na oblasti od konca druge sve­
tovne vojne do konstituiranja prve 
demokratično izvoljene Skupščine Republike Slovenije, je bil nelegitimen, 
vreden zavračanja in, v posameznih ele­
mentih svojega udejanjanja, zločinski. 
UPOR PROTI TOTALITARIZMU 
Vsak upor državljanov proti komunis­
tičnemu totalitarnemu režimu, 
posamezen ali organiziran, je bil moral 
no upravičen, legitimen in zato pravičen 
ter vreden spoštovanja in spomina. 
ZADOŠČENJE ŽRTVAM 
TOTALITARIZMA 
Vsakdo, ki je bil pod komunističnim 
totalitarnim režimom neupravičeno 
kaznovan, izgnan ali preganjan zaradi 
svojega prepričanja ali se je temu 
režimu uprl bodisi znotraj, bodisi zunaj 
njegovih institucij, je s to deklaracijo 
deležen časti ter moralnega zadoščen­
ja. 
V prihodnjih tednih bo v parlamentu 
zelo aktualno vprašanje sprejetja skup­
ne deklaracije, ki naj bi jo na novo 
pripravila posebna skupina, poslanca 
Janez Janša in Lojze Peterle pa naj bi 
svojo deklaracijo umaknila iz procedure. 
Kot kaže, smo priča poskusu, da se 
vprašanje povojnih pobojev razreši zgolj 
na formalni ravni, kar bi pomenilo, da bi 
se Državni zbor do povojnih pobojev 
opredelil, medtem ko bi se opredelitvi 
prave narave samega komunističnega 
režima, ki je botrovala pobojem deset 
tisočih in številnim kršitvam človekovih pravic, izognili. 
Proceduro sprejemanja deklaracije o 
temnih straneh naše preteklosti so ned­
vomno pospešila izkopavanja v rovu pri 
Slovenski Bistrici, ko so našli posmrtne 
ostanke z znaki nasilne smrti. Javnost 
seje zganila, koje postalo jasno, da gre 
za civiliste (tudi ženske) ter da grobišča 
v Sloveniji kažejo na še večjo okrutnost 
eksekutorjev kot novejša grobišča z 
nemirnega Balkana. Policija in državno 
tožilstvo sta bila prisiljena ukrepati. 
Poziv, naj vsak, ki kaj ve o tragičnih in 
skrivnostnih dogodkih po vojni, sprego­
vori, je odmeval. Mnogi, ki so vedeli, ven­
dar so tudi zaradi strahu molčali, so 
spregovorili. Posebna komisija, ki deluje 
pri vladi, je uradno ugotovila 76 grobišč. 
Po mnenju njenih članov in drugih 
raziskovalcev te problematike pa naj bi 
jih bilo še enkrat toliko. 
Zato niti ni nenavadno, da tematiko o 
množičnih grobiščih iz polpretekle 
zgodovine odpirajo tudi tisti, ki so do 
nedavnega temu najbolj nasprotovali. 
Očitno se "tranzicijska levica" danes čuti 
dovolj močna, da bi obvladala to svojo 
največjo travmo. Obenem pa je pri neka­
terih prisoten tudi strah pred tem, da bi 
se ta vprašanja odprla potem, ko bi bila 
Slovenija že članica Evropske zveze. 
Takrat bo pravni red glede zločinov 
zoper človeštvo, ki ne zastarajo, potreb­
no bolj dosledno spoštovati. Očitno torej 
gre za premišljeno potezo v stilu "ses­
topa z oblasti" proti koncu devetdesetih 
let minulega stoletja oz. Smoletovega 
"propagiranja" božiča. Tudi takrat 
naslednjega koraka k demokratizaciji ni 
bilo mogoče več preprečiti. 
Janez Plntar 
POTOVANJE SKOZI PROSTOR IN ČAS 
Potovanje, ki sem si ga vedno želel, 
odkar je razpadla bivša država "bratstva 
in enotnosti" SFRJ, je bilo zame kot 
udeleženca prvega organiziranega avto­
busnega izleta od Ljubljane do Tirane 
nepozabno, polno doživetij in celo nostal­
gije. 
V svojih mladih letih sem bil v taki 
službi, da sem lahko službeno obiskoval 
vse republike bivše SFRJ. Po dvajsetih 
letih, ko me je pot zopet vodila v te dežele 
med ljudi, med politike, gospo­
darstvenike, največ pa med bivše 
sodelavce in prijatelje, je moje poglede na 
sožitje v tem prostoru Balkana postavilo 
pod velik vprašaj. 
Potovanje, začeto v zgodnjem jutru iz 
Celja, nas je v jutranjih urah pripeljalo do 
Republike Hrvaške, naprej do Karlovca. 
Tu se je začelo spoznavanje prostora in 
časa sedaj in primerjava z mojim spomi­
nom pred približno dvajsetimi oz. tridese­
timi leti. Kmalu od Karlovca in okolice, 
mimo Slunja, Senja in Sinja je ena sama 
puščava. Hiše porušene, požgane, ostali 
so samo tisti, ki niso mogli pobegniti ali 
niso bili ubiti. 
Prvi občutki potovanja na meji Hrvaške 
in Bosne so žalostni celo z občutki 
ogorčenosti, potovanje po Bosni in 
Hercegovini... ruševine in obup. Vasi brez 
ljudi, otrok, uničena infrastruktura in 
uničeni verski objekti. Molče in z grozo 
smo potniki opazovali pokrajino in se pogovarjali z ljudmi, ki pa niso več tisti, ki 
sem jih poznal pred dvajsetimi oz. tridese­
timi leti. Groza. Kaj stori politika! 
Ustavimo se v Jajcu. Vsi se spomin­
jamo zgodovinskega mesta AVNOJ-a. 
Obiščemo muzej. Nemo opazujem in 
primerjam. Stavba še stoji, toda okno in 
vrata razbita, dvorana zasedanja prazna 
in razmetana in glej, v kotu stol-fotelj, na 
katerem je sedel ob zasedanju maršal. 
Polit z rdečo barvo ali krvjo in zapuščen 
stoji v kotu kot stara šara. Izgleda, da so 
šli tudi sklepi AVNOJ-a v staro šaro. 
Sprehod po mestu spominja na opušč­
eno mesto strahov, nekaj mladine sedi 
brez perspektive v dveh lokalih, starejši 
pa nas opazujejo z začudenjem, le kdo so 
ti, ki iščejo nekdanje prijetno in veselo 
mesto. Tega ni več, izgleda dokončno. 
Hercegovina - Mostar, čudovito mesto, 
toda ko smo se sprehodili na levi in desni 
strani Neretve, smo videli vse ostanke 
prave državljanske vojne. V spominu mi je 
ostal hotel v katerem sem mnogokrat 
prespal, toda danes so to same prazne in 
razrušene stene. 
Potovanje smo nadaljevali ob obali do 
Hercegnovega in nato v Črno Goro. 
Republika Črna Gora je po srečnih 
okoliščinah kljub političnim viharjem 
preživela relativno mirno obdobje. Seveda 
gospodarstvo in turizem sta obubožana. 
Od tu smo nadaljevali proti Albaniji. Vsi 
potniki in spremljevalci smo bili v velikem pričakovanju, saj smo vstopili v to 
skrivnostno državo v poznih nočnih urah. 
Formalnosti na meji so sicer liberal­
izirane, toda ljudje si kar ne upajo ali pa 
ne znajo sproščeno in profesionalno 
opravljati svoje carinske oz. policijske kon­
trole. Še vedno so me postopki spominjali 
na čas mojega potovanja po deželah 
bivšega vzhodnega bloka. Po carinskih 
formalnostih se odpeljemo do Skadra, 
kjer prenočimo pri slovenskih misijonarjih 
in sestrah, ki delujejo zopet v relativno 
normalnih razmerah po razpadu totalne­
ga komunističnega režima. Na cestah isti 
prizori, kot so bili pri nas pred dvajsetimi 
leti. Nakupovalci deviz in prekupčevalci so 
nas takoj odkrili. Občudujem slovenske 
misijonarje in sestre, ki z velikimi napori 
obnavljajo porušene oz. uničene 
katoliške verske objekte, saj so bili v njih 
v času totalitarnega komunističnega sis­
tema prepovedane vse verske aktivnosti, 
objekti pa so bili spremenjeni v vojašnice, 
konjušnice, skladišča, telovadnice in ena 
cerkev celo v delavsko gledališče. Mesta 
in vasi so zanemarjene, saj ni pravega 
vzdrževanja objektov, ni komunalne infra­
strukture. Ljudje si pomagajo iz duhovne 
in materialne revščine tako, da se izselju­
jejo v evropske dežele ali svoj denar vla­
gajo v solidne stanovanjske objekte, širijo 
privatno iniciativno in malo podjetništvo. 
Prihod v Tirano v meni zbudi polno 
mešanih občutkov. Komunalna in trgovs­
ka infrastruktura je zelo skromna. Prvo 
avtocesto so zgradili pred dvema letoma 
iz Tirane proti Draču v dolžini tridesetih 
kilometrov. 
Toda nova demokratična oblast je 
naredila nekaj, kar je bilo potrebno nare­
diti. Odstranila Je monumentalne 
spomenike Hodže, Lenina in Stalina, ki 
so "strašili" na glavnem trgu v Tirani. V 
nacionalnem muzeju albanske 
zgodovine od začetkov do danes so 
postavili tudi muzej genocida komunis­
tične partije Albanije nad albanskim 
narodom v letih 1941-1944. To je hvale 
vredno, saj mislim, da bo potrebno take 
muzeje postaviti kot opomin in spomin na 
neko nerazumno tiranijo politike nad last­
nim narodom in ta politika se je končno 
sesula sama zaradi totalitarnosti režima 
in nečlovečnosti. 
Obiskali smo tudi obmorsko letovišče 
Drač. Ceste so obupne, ne veš, ali je asfalt ali makadam. Zemlja je bila vsa 
kolektivizirana, sedaj jo razdeljujejo lju­
dem, toda ti so tako obubožani, da si 
komaj lahko kupijo koso in lopato, da o 
poljedelskih strojih ne govorimo. Je pa 
res, da sem videl na cestah opuščene, 
dvajset let stare evropske avtomobile in 
pojavljajo se že tudi opuščeni poljedelski 
stroji, ki jih Evropa podarja tej obubožani 
deželi. 
Še nekaj je značilno za Albanijo: 
opuščeni betonski bunkerji, produkt ide­
ologije teritorialne obrambe Albanije proti 
Zahodu. Vsaka vas je bila obdana z 
vencem teh bunkerjev in vsaka kolovozna 
pot je bila ščrtena z bunkerjem proti agre­
siji Zahoda. Groza. 850000 velikih in 
malih bunkerjev. Mali so zgrajeni iz dva­
jsetih kubikov betona in železa, veliki pa 
tudi iz sto kubikov betona in železa. 
Kakšna nora ideologija. Namesto da bi ta 
beton in železo uporabili za izgradnjo 
mostov, cest, šol in zdravstvenih domov. 
Na obali pri Draču, kjer smo se kopali, 
smo še videli vrsto 150-ih bunkerjev v 
dolžini štirih kilometrov čudovite peščene 
obale. Ta linija bunkerjev je postavljena 
5O100 metrov od obale in je tudi vsa minirana. Če ne bi bilo tako, bi pol prebi­
valcev Albanije poskušalo preko obale 
odpluti ali pa uiti iz "komunističnega raja" 
v Albaniji. 
Na povratku iz Albanije smo se za 
kratek čas ustavili tudi v Črni Gori. Težko 
sodim, kakšno je življenje v tej republiki, 
toda zdi se mi, da se bodo stvari uredile 
počasi in mirno. 
Še eno zanimivost smo doživeli na 
potovanju po Jugoslaviji, potovanje preko 
Bosne skozi Srbsko Krajino. Država v 
državi: imajo svojo policijo, svojo carino, 
vendar Slovenci ob vstopu in izstopu iz 
Srbske Krajine nismo doživeli neprijet­
nosti. Se mi zdi, da pokrajina od tistih 
časov, ko sem pred dvajsetimi leti potoval 
po teh mestih, kljub vojni, doživlja gospo­
darski razcvet. 
Toliko o potovanju, ki ga je vredno 
opraviti, če imate možnost za to. Zelo je 
poučno, posebno za slovenske politike in 
gospodarstvenike, pa tudi obrtnike. Si 
bomo upali izkoristiti to gospodarsko 
priložnost? Ponovno zamujamo? Vsi 
ostali iz Evrope so že tam. 
Anton Žitnik 
Mostar - NEKDANJI hotel Diana - foto Anton Žitnik OBISK ZAMOLČANIH GROBOV V OBČINI GROSUPUE 
Ob dnevu spomina na mrtve je občinski svetnik in predsednik občinskega 
odbora SLS SKD Slovenske ljudske stranke Grosuplje, g. Matjaž Trontelj, v 
imenu stranke in svetniške skupine obiskal spominski obeležji zamolčanih 
grobov v Stehanu in Št. Juriju. 
S simboličnim prižigom sveče želimo opozoriti in se spomniti v molitvi žrtev. 
Upamo, da se bo v prihodnje h takemu simboličnemu dejanju pridružilo še več 
ljudi in predstavnikov javnih ustanov in civilno-pravnih organizacij v občini in 
nenazadnje tudi vodstvo občine Grosuplje. 
SLS SKD Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Grosuplje 
ZASCITNO-RESEVALNA VAJA V OSNOVNI 
Grosuplje, 26. oktobra 2001 - Vodstvo šole Brinje, 
ekipa CZ na šoli in odborom za pripravo in Izvedbo vaje, 
go. Branko Artačevo, je želelo skupaj s Prostovoljnim 
gasilskim društvom Grosuplje, Zdravstvenim domom 
Grosuplje in Upravo za obrambo LJubljana - Izpostavo 
Grosuplje prikazati, kako bi se morali učenci In učitelji 
zaščititi in reševati, če bi zares prišlo do požara v novi šol­
ski zgradbi. V ta namen so predhodno pripravili podroben 
načrt vaje: 
Ob enajsti unje zagore­
lo v šolski garderobi, zato 
se je sprožil alarm za 
požar. Požar se je začel 
naglo širiti po vseh šolskih 
prostonh. Učenci so se brž 
zbrali ob svojih razrednikih 
in učiteljih in v skupinah 
previdno, umirjeno, orga­
nizirano in brez panike 
zapustili razrede ter kar 
najhitreje odšli na prosto 
ob šolskem igrišču. Na 
ignšču so na travni brežini 
pnčakali zdravstveno ose­
bje iz grosupeljskega 
zdravstvenega doma. 
Gasilci so na kraj požara 
prišli z moderno avtocisterno in poveljniškim vozilom. Dva gasil­
ca sta si brž nadela dihalna aparata ter z gasilsko cevjo in 
visokotlačnim ročnikom pohitela v notranje prostore, kjer je biio 
središče požara. Tu sta našla že precej z dimom zastrupljene­
ga učenca in ga odnesla na prosto. Drugi učenec je bil močno 
opečen, tretjega pa je ogenj prehitel in ni mogel pravočasno 
skozi vrata, saj se je požar že preveč razširil, zato je iz prvega 
nadstropja skočil skozi bližnje okno in si pri nerodnem doskoku 
zlomil roko. Z gasilskim topom vodo streljajo skorajdo oblakov, 
Iz ročnikov so prihajale ogromne količine pene 
za gašenje hitrovnetljivih tekočin. 
Trije delavci zdravstvenega doma (Klavdija Kastelic in dva medicinska tehni­
ka) so nudili prvo pomoč vsem osebam, ki so jo potrebovale: 
- Zastrupljena oseba z ogljikovim monoksiodom. Če oseba ne diha, mu je 
treba izvajati umetno dihanje z oživljanjem "usta na usta". Pred tem mu je 
treba očistiti usta morebitnih zapor. Če zaznamo zastoj srca, je potrebna 
masaža. Ko oseba diha in je nezavestna, jo položimo na bok. 
- Osebo, ki je opečena, je potrebno na opečenem mestu čim prej osvobod­
iti oblačil (če se je obleka prilepila na kožo, jo pustimo pri miru!) in nato 
opečeni del polivati s hladno vodo. Na opečeni del položimo gazo in nato povi­
jemo. Dobro pa je imeti pri roki alufolijo (narejena je iz snovi, ki se ne prijeml-
jejo opečenih mest) za obvezo. 
- Če je zlomljena okončina, jo je treba čim manj premikati in učvrstiti s trdi­
mi ravnimi predmeti, ki jih predhodno povijemo s povoji in nato skupaj z zlom­
ljeno okončino povežemo. 
- Za vse tri primere pa velja, da je treba čim prej poklicati reševalce. 
Nato so gasilci po načrtu, ki ga je izdelal poveljnik PGD Grosuplje Janez 
Hojnik, učencem pokazali različne načine gašenja: 
- Ker je bila letos v mesecu požarne varnosti osrednja pozornost namenje­
na gospodinjskemu (propan-butan) plinu, je pristop do goreče jeklenke na 
nazoren način prikazal poveljnik grosupeljske Gasilske zveze Avgust Burger in 
še posebej opozoril, da je do goreče jeklenke in priključnih cevi uspešno 
mogoče pristopiti le v začetnem gorenju. Če se požar že nekoliko razširi, ga "ŠOLA JE GORELA!" 
najbolj uspešno pogasimo z ročnimi gasilnimi aparati, ki so 
največkrat polnjeni s prahom ali CXk 
- Gasilci so nato prikazali še gašenje z visokotlačnimi ročniki za 
hitro posredovanje, s katerimi poleg dolgega izmeta vode lahko ust­
varjajo tudi vodno meglo. Z njo je mogoče gasiti neposredno tudi stro­
je in naprave pod električnim tokom. 
- Tik ob ročniku so nato privili plastično steklenico s penilom in 
pokazali gašenje s srednjetežko peno. 
-Za tem so prikazali uporabo cevi in ročnikov za običajno gašenje. 
- Iz posebej izdelanih ročnikov pa so prihajale ogromne količine 
pene, kije ostala na tleh še kar nekaj časa po končani vaji. Tako "ust­
varjeno" peno gasilci uporabljajo za gašenje hitrovnetljivih tekočin. 
- Na koncu so prikazali gašenje s stabilno nameščenim gasilskim vodnim 
topom na modemi avtocisterni. Z njim gasijo večje požare, kjer je treba na 
žarišče požara "nametati" iz dokaj velike razdalje večje količine vode. 
Vajo so si poleg učencev in učiteljev ogledali tudi predstavniki KS, občine, 
Uprave za obrambo, policijske postaje, Inšpektorata za varstvo pred naravni­
mi in drugačnimi nesrečami, Regionalnega centra za obveščanje, predsednik 
sveta staršev in predstavniki lokalnih medijev. S komentarji posameznih 
prikazanih točk je vajo po ozvočenju spremljal Franc Skalja. Lahko pa zapiše­
mo, da je poleg dobro pripravljene in izvedene vaje bilo čutiti pravo radoved­
nost s strani otrok-učencev, ki so z zanimanjem in disciplinirano spremljali 
potek vaje, nastopajoče v posameznih točkah med vajo pa so nagradili z 
vmesnimi aplavzi. 
Popoldne, nekaj po 17. uri, pa so grosupeljski gasilci imeli še vajo ob in v 
novi športni dvorani Brinje. Vsi grosupeljski gasilci, ki imajo pozivnike, so bili 
prek njih obveščeni: VAJA V DVORANI BRINJE. UKREPAJ! To pot so uporabili 
praktično vsa razpoložljiva gasilna sredstva in prišli tudi z večjim številom gasil­
cev in gasilk na (namišljeno) požarišče, za sporazumevanje pa so se pogovar­
jali na 38. radijskem kanalu. 
Jože Miklič 
JAKA SELES - EVROPSKI PODPRVAK 
Med 27. in 28. oktobrom se je državni prvak v avtoakustiki, Grosupeljčan Jaka Seles, v nemškem mestu 
Neumarkt, med 98 tekmovalci iz petnajstih evropskih držav, od tega deset slovenskih nadebudnežev, sodeloval pa 
je tudi Američan, potegoval za vidnejšo uvrstitev v razvrstitvi profesionalnih tekmovalcev do 600VV. 
Z umetelno izpopolnjeno in 
dovršeno izdelano zvokovno 
opremo svojega štirinožca na 
motorni pogon je poskušal 
prepričati sodniško elito, da bi 
mu v skladu s pravilnikom EMME 
evropske zveze za avto-
akustiko, prisodila vidnejšo 
uvrstitev. Čeprav Jaka Seles pred 
odhodom ni želel napovedovati in 
predvideti končne razvrstitve, po 
njegovem mnenju nemogoče tudi 
zato, ker je na tako uglednem 
tekmovanju nastopil šele 
prvikrat, a se tudi izkazal kot 
najmlajši udeleženec prvenstva, 
pa je presenetil tako sebe kot 
vse, ki so vanj in v tehnično-
zvočno izpiljenost njegovega sre­
brnega lepotca neomajno verjeli. 
Vrnil se je s pokalom, trdno se je 
usidral tik pod vrhom in prehitel 
stare pločevinaste mačke, ki, 
čeprav je malo verjetno, vendarle 
gre Jakovi pripovedi verjeti, svoje 
avtomobile skrbno pripravljajo 
zgolj za tovrstna tekmovanja, se 
z njimi nikakor ne vozijo in jih ne 
uporabljajo v namene, ki niso 
vezani na zvočne preizkušnje. 
Jaka, ki si je z zmagovalnega 
kolača odrezal zajeten kos, med 
drugim je prehitel tudi vse 
slovenske tekmovalce, je še pre­
poln vtisov in zmagovalne vzne­
senosti spregovoril tudi za 
Odmeve. 
NADAUEVANJE NA STRANI 12 ZAHVALA 
• 
MIZARSTVO 
GROSUPLJE 
PohStvo s tradictjommm dd, Cesta na Krko 24 
vabi k sodelovanju 
KV. MIZARJE - VEČ DELAVCEV 
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: 
- končana srednja lesarska šola smer mizar (IV. st.) 
ali lesarski tehnik (V. st) 
- delovne izkušnje na področju izdelave hotelske opreme 
- odslužen vojaški rok 
- vozniški Izpit B kategorije 
Poskusno delo traja tri mesece. 
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo na gornji naslov 
v 8 dneh po objavi. 
0 Izbiri Jih bomo obvestili v 8 dneh po odločitvi o Izbiri. Za uspešno izvedbo vaje izpraznitve šole v primeru požara se vod­
stvo OŠ Brinje Grosuplje najtopleje zahvaljuje vsem, ki so s svojim 
strokovnim znanjem in osebno požrtvovalnostjo prispevali k izredno 
dobro izpeljani akciji, in s tem naše učence in tudi učitelje opozorili na 
vse nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo tudi v šoli. 
Še posebej pa se zahvaljujemo: medicinskemu osebju ZD Grosuplje 
za demonstracijo nuđenja prve pomoči v primeru opeklin, zlomov in zas­
trupitve oz. zadušitve s plinom, članom PGD Grosuplje za praktični 
prikaz gašenja z različnimi sredstvi in pripomočki In g. Skaljl za pomoč 
pri pripravi vaje ter strokovno komentiranje ter vodenje same vaje. 
Vodstvo OŠ Brinje Grosuplje 
V okviru meseca požarne varnosti so 
luški gasilci organizirali v soboto, 13. 
oktobra 2001, meddruštveno sektorsko 
vajo, ki so se jo udeležila štiri društva -
poleg Prostovoljnega gasilskega društva 
Luče še Velika Loka, Za gradeč In Žalna. 
Kombinirana vaja je bila zamišljena 
kot gašenje požara v zaselku Staje, 
oddaljenemu 600 m in približno 40 m 
višje od odvzemnega mesta vode iz 
vaškega vodnjaka sredi vasi Luče v 
dolini. V vaji je sodelovala tudi sodob­
na žalska avtocisterna, ki je prva 
prispela na namišljeno požarišče, a je 
tudi sodelujočim v gasilski verigi uspe­lo z vodo požarišče doseči prej kot v 
petih minutah. Pred vajo je luški 
poveljnik pojasnil način sodelovanja in 
kakšen naj bo delovni tlak na 
črpalkah. Pri vaji so preizkusili radijske 
zveze in pozivnike, s katerimi so 
opremljena vsa društva v Zvezi. 
Poleg starejših in izkušenih gasilcev 
je je na vaji sodelovalo več kot polovi­
ca mladih, kar je treba še posebej 
pohvaliti. Vajo so si ogledali pred­
stavniki Gasilske zveze Grosuplje s 
poveljnikom, g. Avgustom Burgerjem 
na čelu in precej vaščanov iz Luč. 
Jože Mlkllč 
"POŽAR" V ŠKOCJANU 
Škocjan, 17. oktobra - Popoldne ob 17. uri se Je v Škocjanu oglasila gasilska sire­
na. Krajani smo v zvočnem signalu prepoznali znak za požar. Gasilci, ki nas je alarm 
dosegel, smo kar najhitreje zdrveli do gasilskega doma v Škocjanu, kjer smo 
Izvedeli, da gori na travniku v neposredni bližini vasi Male Upljene. Poleg nas so bili 
alarmirani še gasilci Iz sosednjega GD Št Jurij. Zaradi neposredne bližine vod­
njakov In hidranta v vasi je bilo odločeno, da se posreduje z motorno brizgalno. AVTOCENTER MALO MLACEVO 
d.o.o. 
O kleparstvo 
stekla 
-A vleka 
^ izpušni sistemi d.o.o. Avtoservis BOH 
O mehanika 
^ elektrika 
^ vleka 
T vulkanizerstvo 
Akcija je bliskovito stekla in že v nekaj 
minutah smo bili na prizorišču požara. 
Kmalu za nami so na mesto požara pri­
hiteli tudi gasilci iz sosednjega in pri­
jateljskega GD Št. Jurij. Požar smo 
najprej omejili in ga nato s skupnimi 
močmi tudi pogasili. Pri posredovanju je 
bil v veliko pomoč velik odziv krajevnih 
gasilcev, predvsem pa odlično opera­
tivno sodelovanje med GD Škocjan, ki 
mu poveljuje Janez Sever, in GD Št. Jurij, 
ki mu poveljuje Rafael Kadunc. 
Posledice požara niso bile katastro­
falne - prazna Bezlajeva štirna ter zado­
voljni in prijetno utrujeni gasilci. Vzrok 
požara je bil "gasilski" faktor - tokrat k 
sreči ni šlo za pravi požar, temveč za 
usklajeno vajo obeh gasilskih društev. 
Organizatorji vaje so bili posebej zado­
voljni z osveščenim ravnanjem krajanov 
ter odzivom mladih - članov in nečlanov. 
Poudariti je potrebno, da je večina teh, ki so se odzvali klicu "NA POMOČ", 
izvedela, da gre za vajo, šele po prihodu 
v gasilski dom v Škocjanu. 
Uspela vaja vse, ki nam ni vseeno, kaj 
se dogaja v našem kraju, vse, ki z vesel­
jem in ponosom skušamo "stati inu 
obstati" v naših škocjanskih hribih ter 
delamo za razvoj in dobrobit kraja, spod*-
buja k še večji angažiranosti. Taka in 
podobna srečanja vlivajo upanje, da se 
za prihodnost, življenje v naših hribih in 
obdelavo škocjanske zemlje ni treba 
nikomur bati. 
Po vaji je v gasilskem domu v Škoc­
janu sledilo kratko druženje gasilcev iz 
obeh gasilskih društev. Strinjali smo se, 
da potrebujemo več podobnih strokovnih 
in družabnih srečanj. Razšli smo se z 
gasilskim in za trenutno dogajanje v 
Škocjanu še kako aktualnim "NA 
POMOČ". 
Martin Tomailn 041/664 - 803 
MALO MLAČEVO 36 a 041/663 - 436 
ALO MLAČEVO 36 
KO NAPADE RDEČI PETELIN, SE NI TREBA BATI 
VELIKO MLAČEVO, SP. BLATO - V oktobru, mesecu požarne varnosti, so gasilci PD Veliko Mlačevo In Gatina družno 
preskusili svoje cevi in sposobnosti preganjanja rdečega petelina. 
Ta je zakikirikal kar dvakrat, v soboto, 20. oktobra, na Mlačevem in naslednjo zopet na Sp. Blatu. Klic Gori! pa je veljal 
zgolj previdnosti in preverjanju urnosti veščih varuhov ognja. Kljub temu da je šlo le za vajo, so člani obeh društev pokazali 
dobršno mero usklajenosti in spretnosti, njihove hitre roke so kot bi trenil opravile s prežečo ognjeno nevarnostjo. "Gasilski 
društvi sta na Mlačevem sodelovali v akciji gašenja in reševanja gorečega objekta. Potrebno je bilo zavarovati okolico požara 
in iz gospodarskega poslopja odstraniti eksplozivne in hitro vnetljive tekočine, kot so plinske jeklenke in gorivo, ter začeti z 
gašenjem," je po uspeli vaji povedal poveljnik PD Veliko Mlačevo, Janez Svetek. Podobno akcijo so izvedli tudi na Sp. Blatu, 
koder so ponovno preizkusili tri različne vrste gašenja iz hidrantnega omrežja, s črpanjem vode iz vodnjaka in s pomočjo kom­
biniranega vozila-cisterne, ki pripada gatinskim preganjalcem rdeče pošasti, ki jim poveljuje Jernej Kozlevčar. Po končani vaji 
so izčrpani fantje in možje prisluhnili še navodilom in si ogledali prikaz gašenja vnetljivih tekočin z ročnimi gasilniki. "Vaja je 
popolnoma uspela," so si bili gasilci enotni, zato je tudi njihov klic Na pomoč! vnesel le zaupanje in varnost med krajane. 
Barbara Pance 
f—- j 
I C^ftiAil 
GROSUP! 
©41 215 242 
4709 335 
V obrtni coni Grosuplje, na območju Miles v bližini železniške postaje, 
pričenjamo s pozidavo sodobnih objektov z industrijskim, obrtnim in 
trgovsko poslovnim programom. 
Predvidene dejavnosti centra, ki so okolju in ljudem prijazne, bodo ta 
kompleks nedvomno prijetno vključile v vsakodnevni utrip mesta. Prava priložnost, ob pravem času, na pravem mestu. 
Oglasite se! 
S svojimi zamislimi boste zagotovo 
še bolj uspešni. gradbeno podjetje grosuplje 
Emonska 8 • Ljubljana 
www.gpg.si 
• • • v KS Mlačevo in v KS POL 
Veliko Mlačevo, 10. oktobra 2001 - Pred 19. uro so si župan, g. Janez 
Lesjak, in vodja oddelka za cestno in komunalno Infrastrukturo, g. Jože 
Miklavčič, ogledali skupaj s predsednico KS Mlačevo, go. Valentino 
Vehovec in nekaterimi svetniki KS posamezne lokacije po vaseh. Še pose­
bej so se ustavili ob novem asfaltiranem In ograjenem športnem igrišču na 
Malem Mlačevem in pri mrliški vežici na boštanjskem pokopališču. 
Ugotavljali so, da se je v zadnjem času v KS Mlačevo kar precej postorilo. 
Vehovčeva je še povedala, da bodo predvidena dela pri dopolnilni gradnji 
mrliške vežice stala približno 5 mio sit in da bi bilo smiselno dela čim prej 
dokončati ter na občini poiskati potrebna sredstva za dokončanje kot nado­
mestilo objektivno nerealiziranih proračunskih postavk, ki so bile namen­
jene KS Mlačevo. Ostaja pa še vedno nekaj drugih odprtih vprašanj, na 
katere so ljudje dobili nekaj odgovorov. 
^^^^^^^ T* 
JS 
Delavno omizje v KS Mlačevo: Miklavčič Jože, župan Janez Lesjak, predsednica KS 
Valentina Vehovec. 
Med takšnimi odgovori je začeti pro­
jekt CRP0V, v katerem naj bi bilo 
vključeno kar nekaj vprašanj predvsem 
urejanja in varovanja okolja ter kulturne 
dediščine, izgradnje in vzdrževanja infra­
strukture... V program pa naj bi bili 
vključeni tudi kmetijski in nekateri drugi 
dopolnilni programi, zanimivi za 
posamezne krajane, ki bi lahko vplivali 
tudi na stabilnejšo socialno varnost. 
Poleg tega pa so krajani izpostavili še 
nekaj dodatnih pobud in vprašanj: 
- Med prvimi je bilo asfaltiranje ceste 
od Velikega Mlačevega do Gatine (Janez 
Bučar st.), pa tudi od Malega Mlačevega 
proti pokopališču v Grosupljem (na to 
cesto je spomnil Jože Miklavčič), a je bil 
župan previden z obljubami. 
- Vehovčeva je opozorila na slabo in 
nekakovostno oskrbo s pitno vodo 
zgornjega dela Velikega Mlačevega. 
Vprašanje, ki seje ponovno pokazalo ob 
tem, smo na Mlačevem že večkrat "reše-
tali" v preteklosti, a se vedno izkaže, da 
bodo potrebna večja sanacijska dela na 
vodovodu v tem delu naselja, kakor tudi 
na odseku od črpališča v Grahovcu 
(odcep za Zagradec) do samega 
vodohrama na Plešivici. 
- Ireno Grum je zanimalo, kako je s 
šolskim programom in obnovo 
podružnične šole v Žalni. Župan: 
"Najprej je na vrsti podružnična šola v 
ŠtJuriju, nato šola v Žalni. Sočasno je 
predvideno tudi reševanje otroškega 
varstva, kar bo nedvomno upočasnjeva-
lo izvedbo programa. Začetek gradnje v 
Žalni je predviden v letu 2003." - Prav tako jo je zanimalo, kako je z 
možnostjo prestavitve daljnovoda. Ker 
sta predvideni še dve dodatni visoko­
napetostni liniji v razširjenem koridorju, 
naj bi se po županovem mnenju 
poizkušalo doseči vsaj v območjih go­
stejše poselitve, da bi zračni vod zamen­
jali s kablovodom v zemlji, če že do 
prestavitve ne bi prišlo. 
- Na poplave in zamujanje z izgradnjo 
zadrževalnikov na grosupeljskih potokih 
je opozoril Janez Rozman. Poleg tega je 
dejal, da se z raznimi pozidavami v 
Grosupljem dejansko vode hitreje 
odtekajo nizvodno in so zaradi tega 
poplavne vode vedno bolj pogoste. 
Županje odgovoril, da bi morala biti vsaj 
dva zadrževalnika zgrajena v treh do šti­
rih letih. 
-Anton Škrjancje ugotavljal, da vodar­
ji slabo vzdržujejo območja požiralnikov. 
- Mag. Jožeta Zrimška je zanimalo, kaj 
je z energetsko študijo. Po krajšem 
pojasnilu se je izkazalo, da gre za študi­
jo obnovljivih virov na slovenski ravni, 
projekt "sončna hiša" pa je pred meseci 
na občinskem svetu padel v vodo. 
- Izpostavil je tudi splošno vprašanje: 
Kakšna naj bi bila v prihodnje vloga KS? 
Perspektiva KS-ov ni v razcvetu, le obči­
na se dobro zaveda, da se vložen pro­
računski denar prek njih z iznajdljivostjo 
in delavnostjo krajanov močno ople­
meniti. 
Obisk sestanka v dvorani gasilskega 
doma na Velikem Mlačevem je bil za 
mlačevske razmere srednje velik. 
Jože Miklic 
NADALJEVANJE IZ STRANI 10 
Kako je tekmovanje potekalo? 
"V petek zjutraj smo odrinili iz 
Ljubljane, popoldne pa smo bili že na 
cilju. Poudariti moram, da smo se 
slovenski tekmovalci peljali s svojimi 
avtomobili, kar je le redko v navadi, saj 
večina svoje avtomobile transportira. 
Nastanili smo se v hotelu, kjer je organi­
zator poskrbel tudi za garaže, da smo se 
lahko v miru pripravili. V nedeljo se je 
začelo tekmovanje v tehničnem in 
zvočnem delu. Tehnična sodnika tako 
rekoč nista imela pripomb, po tem ko 
sta avto dobesedno obrnila okoli in me 
opozorila le na manjše vizualne napake. 
Tedaj sem se zavedel, da sem na pravi 
poti (vsa oprema je bila Jakova zamisel 
in njegova samodejna izdelava, velik 
delež pri dokončnem izgledu pa gre prip­
isati tudi nesebični pomoči prijatelja 
Matjaža Ivanca, op. p.). Pristopila sta še sodnika za zvok, ki sta po 45-minutnem 
poslušanju bila deloma nezadovoljna z 
dinamiko in globino zvoka. Zatem sem 
se udeležil še meritve frekvenčnega 
odstopanja - RTA, ki sem jo tudi dobro 
opravil. Vse to me je postavilo na drugo 
mesto." 
Se je bilo na tekmovanje kaj laže 
pripraviti tudi zaradi pravilnika, ki po 
novem natanko določa kriterije ocenje­
vanja? 
"Točno sem vedel, kaj bodo zahtevali 
in ocenjevali, pa tudi za vsako napako, 
ki so jo odkrili. Pri tehničnem delu je 
avtomobil ocenjeval zelo strog sodnik, ki 
je tudi napisal pravilnik, zato sem še 
toliko bolj zadovoljen z uvrstitvijo." 
Kakšno je zanimanje za avtoakustič-
na tekmovanja med laičnim občin­
stvom? 
"Gledalcev ni bilo na pretek, morda 
med 2000 in 3000. Organizator niti ne 
pričakuje, da bi se odzvalo veliko število V sredo, 24. oktobra 2001, sta si 
župan Janez Lesjak in vodja oddel­
ka za cestno in komunalno infra­
strukturo Jože Miklavčič popoldne 
vzela čas In si s predsednikom KS 
Polica Andrejem Ferjanom 
ogledala posamezne vasi - še pose­
bej lokacije, katerim so v pre-
tečenem letu namenili največ 
pozornosti. Sestanka s krajani ob 
19. uri v gasilskem domu pa se je 
poleg velikega števila domačinov 
udeležilo tudi pet občinskih svet­
nikov. 
Predsednik A. Ferjan je ob pozdravu 
uvodoma povedal, s katerimi deli so se v 
zadnjem letu največ ukvarjali: 
- Asfaltirali so nekaj več kot 800 m poti 
v Dolenji vasi, Stari vasi in "Žabji vasi" ter 
sanirali nekaj poti po obnovi vodovoda na 
Peči. 
- V Dolah so v celoti končali z izgradnjo 
obzidja pokopališča pri cerkvi sv. Lucije. Za 
to gradnjo je v zadnjih dveh letih občina 
prispevala 4 mio sit 
- Na Peči so postavili 14 svetil javne 
razsvetljave. 
- Krajani soseske na Troščinah so začeli 
s pripravljalnimi deli (urejanjem zemljišča) 
za gradnjo mrliške vežice. 
Plan za 2002: 
- Ker so po teritoriju največja krajevna 
skupnost v občini, pa tudi zaradi dokaj 
razpršene gradnje, imajo zelo veliko dela z 
vlaganjem v izgradnjo in obnovo cest -
nekaj le-teh je še vedno neasfaltiranih. 
Takšna je tudi lokalna cesta od Police do 
Spodnjega Brezovega v dolžini 2 km, za 
katero menijo, da bi jo bilo treba graditi na 
medobčinski ravni. 
- Na Polici je potrebno začeti z ureditvijo 
zemljišča in pripraviti vse potrebno za 
začetek gradnje mrliške vežice in potreb­
nega parkirnega prostora. 
- Za gradnjo vodovoda v Dolah je ime­
novan gradbeni odbor. Občina bo naredila 
projekt in plačala vrtino, ostalo naj bi pri­
maknili krajani iz približno 60 zainteresira­
nih hiš in vikendov ter krajevna skupnost. 
Župan je v nadaljevanju spregovoril o 
gradnji objektov iz programov družbenih 
dejavnosti, ki bodo močno obremenjevali 
tudi nekaj prihodnjih občinskih pro­
računov. Zato je denarja za same krajevne 
skupnosti izredno malo. Kljub temu vod­
stva KS skupaj s prizadevnimi krajani ust­
varjajo veliko novih vrednosti. Glede na 
spremenjen zakon o samoprispevku pa je 
potrebno računati na bolj natančno načr­
tovanje v samih organih KS. 
Nato se je dotaknil gradnje suhega 
zadrževalnika Veliki potok, ki naj bi se zgradil v naslednjih dveh letih. Na državni 
ravni je zanj že dana zelena luč, zato naj bi 
se v naslednjem letu odkupila zemljišča, ki 
bodo občasno poplavljena. V tem sklopu 
naj bi bila dvignjena in popravljena tudi 
cesta proti Kožljevcu nad višino stoletnih 
poplavnih voda. Pregrada naj bi bila po 
zadnjih načrtih visoka približno 13 m. 
Sama gradnja bo znašala približno 800 
mio sit, skupaj z odkupljenimi zemljišči pa 
še 700 mio sit. 
Naknadno je župan dodal, da je v 
sklopu tega predviden tudi "dvig" kmetije 
Liznik, ki jo je pred leti kupil g. Martin Črta-
lič, ki bo po končanem koriščenju tudi 
saniral peskokop-kamnolom. 
Nadalje je še dejal, da so v osnutku 
pripravljene spremembe prostorskega 
plana, ki bodo občanom predstavljene v 
kratkem na javnih razgrnitvah. Za šolo na 
Polici bo treba določiti lokacijo, z njo pa se 
bo lahko tudi bolj natančno opredelilo, 
kdaj naj bi bila zgrajena. Večnamenska 
dvorana v poliškem gasilskem domu pa 
naj bi se gradila po sistemu "malo mi, več 
vi." 
Nato so sledila razna vprašanja, pojas­
nila in pobude krajanov: 
- Drago Andročec (sicer tudi občinski 
svetnik), ki je predsednik odbora za ure­
ditev lokacije mrliške vežice na Polici, je 
povedal, da bo na sedanji predvideni 
parceli za gradnjo kar nekaj dela v zvezi 
ureditvijo zemljišča, saj je poleg ozke 
parcele, kjer bo potrebno s sosednjo last­
nico zamenjati del zemljišča, narediti pos­
netek dokaj razgibanega terena in lokacijo 
preveriti z idejnim načrtom, ki naj bi ga 
izdelal usposobljen arhitekt. Dosedanjo 
župnijsko garažo bi nadomestili z novo 
neposredno ob župnišču. Župnijski urad je 
dal svoje predloge in pripombe, od Ško­
fijskega ordinariata pa naj bi tudi dobili 
soglasje. 
- G. Žgajnar je spomnil na prenatr-
panost smetiščnih zabojnikov. Ugotavljali 
so, da je lansko leto direktor JKP obljubil 
povečanje kapacitet oziroma večkratni 
ljudi, želi si le, da tekmovanje v miru 
steče. Tudi tekmovalci sami niso za­
nimivi za občinstvo, saj so zelo skrivnos­
tni, ne izdajajo podrobnosti o svojem 
avtomobilu, ga tudi neradi pokažejo in o 
njem spregovorijo." 
Kako pa ste uspešni pri novačenju 
sponzorjev? 
"S sponzorji je podobno kot pri Fl. Ti 
te sami poiščejo. Na tekmovanju se 
predstavljajo tudi podjetja, ki iščejo 
dobre tekmovalce, da bi nastopali z nji­
hovo opremo. Meni je za začetek poma­
galo nekaj slovenskih podjetij, ki se jim prav lepo zahvaljujem." 
Kaj botruje vrhunskemu rezultatu: 
nadarjenost, znanje, estetski čut, 
tehnična podkovanost? 
"Biti moraš vse, od ličarja, mizarja, 
električarja, imeti okus za delo s plastiko 
in smisel za estetiko. Veliko je sovpada-
jočih dejavnikov, posebej odločujoče pa 
je znanje, ki ga sam pridobivam pred­
vsem preko interneta. Potrebno je iti s 
trendom naprej, zato sem po vrnitvi 
takoj razdrl avto in ga začel pripravljati 
za naslednja tekmovanja. Lahko povem, 
da je edina hiba, ki sem jo občutil kot odvoz. 
- G. Derglin je opozoril na agresivno 
postavljanje telekomunikacijskih anten 
mobilnih operaterjev, ki se slabo vključuje­
jo v okolje. Župan: Za soglasje o postavitvi 
je zaprošen le lastnik zemljišča. Krajevna 
skupnost in občina naj na to ne bi imeli 
vpliva. 
- G. Ziherl: Kdaj naj bi se zaključila dela 
z nadstreškom vred na avtobusnem 
postajališču? Predsednik Ferjan: ...v 
naslednjem letu. 
- Več krajanov je župana opozorilo na 
črne gradnje, še posebej na najbolj 
motečo in za v to okolje neprimerno več­
namensko gradnjo. Župan: S strani občine 
so o tem obveščene pristojne državne 
službe, ki bi morale ukrepati. 
- Ga. Jesihova je načela problem 
pluženja snega (od kapelice do Gradišča). 
Nekateri so menili, da bi se lahko sredstva 
za pluženje dodatno zbirala med zaintere­
siranimi krajani, g Markov pa je predlagal, 
da bo v KS treba poleg pluženja "starosel-
skih cest" najti drugačen pristop do reše­
vanja tega problema in vanj vključiti nove 
priseljence. Predsednik KS je pojasnil, da 
za to delo prejmejo od občine le 1 mio sit 
in da bo potrebna samoiniciativa s strani 
priseljenih, čemur se je pridružil tudi 
župan. 
- G. Andročeca je zanimalo, zakaj luči 
javne razsvetljave gorijo podnevi, ponoči 
pa ne. Ferjan: Serviserje že začel s popra­
vilom. Za osvetljevanje od triindvajsete ure 
zvečer pa do pete ure zjutraj nimajo dovolj 
sredstev. 
-G. župnik Pahulje je predlagal, naj bi bil 
na Polici vsaj en poštni nabiralnik. 
- G. Bratun je opozoril na problem 
priključka poliške ceste na glavno cesto pri 
motelu v Grosupljem in pomanjkanja pre­
hodov za pešce. Župan: (Državna uprava 
za ceste zatrjuje) Kjer ni pločnikov ob 
straneh, ni predvidenih prehodov za 
pešce. 
- G. Strojinc je nadaljeval, da naj bi bila 
na tem delu omejena hitrost vozil, saj je 
bilo po od odprtju tega križišča na tem 
mestu že kar precej prometnih nesreč. 
Župan: Pobudo bodo posredovali pristojni 
službi. 
- G. Dežman: Ali je morda v KS Polica 
predvidena gradnja kanalizacije? Mik­
lavčič (občina): Najprej naj bi se kanali­
zacije urejalo v nižinskem delu občine. 0 
tej temi pa so imeli Poličani precej različnih 
stališč. G. Ziherl je npr. trdil, da bi z denar­
jem, ki se ga pobere za kanalščino in od 
nadomestil za stavbišča, lahko v nekaj 
letih kanalizacijo na Polici sami zgradili. 
- G. Adamič je opozoril na nerodno 
postavljen prometni znak. 
Po sestanku smo si ogledali še novo 
zgrajeno dvorano, ki dobro napreduje. In 
če bo "sreča mila in naslednja letina 
dobra", bo na Polici kmalu spet veselo... 
Jože Miklic 
pomanjkljivost, bolj dovršena pred­
stavitev avtomobila." 
In kaj vam je dobrega prinesla nagra­
da? 
"Pokal. Ni načelo, da bi profesionalci 
prejemali denarna sredstva, le začetniki 
za vzpodbudo. Sicer pa sem dosegel 
velik uspeh, saj ni v navadi, da bi tek­
movalci že prvikrat posegli po najvišjih 
mestih, pot do uspeha pri mnogih traja 
dalj časa." 
Čestitke še enkrat In hvala za pogo­
vori 
Barbara Pance 
KOSTANJEVA NEDEUA NA MAGDALENSKI GORI |(/U JE NOVEGA V GROSlI? 
Na drugo vinotoško nedeljo se ne preša le grozdja in pije sladkega mošta, 
ampak se peče tudi slasten kostanj. Marsikateri Dolenjec se s tem ne bi strinjal, 
pa vendar je res, da tudi kostanj obrodi sadove, ki so kot nalašč primerni za zad­
nje skupne urice, preživete na prostem ob zadnjih toplejših sončnih žarkih. 
Prizadevni člani TD Magdalenska gora so se na to spomnili in v nedeljo, 14. 
oktobra 2001 organizirali kostanjevo nedeljo na Magdalenski gori. Zakurili so 
dve peči, ki sta se šibili od kostanja, poskrbeli so za sladek mošt in še za nekaj 
drugih vrst pijače. Letošnja posebnost, morda nenavadna na kostanjevo nedeljo 
za odrasle, pa vendar za najmlajše neko posebno doživetje, je bilo jahanje na 
konju - poniju, za nekatere otroke celo prvič. Ponije so otroci jahali po gozdni poti 
okrog cerkve. Skratka, vzdušje na kostanjevo nedeljo je bilo nad vsemi pričako­
vanji. Obiskovalcev je bilo veliko več kot lani, tako da je bila za kostanj kar neka­
jkrat tudi vrsta, saj ga člani niso mogli sproti napeči. 
Obiskovalci Magdalenske gore so prijetno utrujeni odhajali na svoje domove, 
ko je bila že tema, iz česar lahko sklepamo, da je Turističnemu društvu 
Magdalenska gora tudi ta prireditev uspela. 
Turistično društvo je želelo, naj omenim tudi njihovo naslednjo prireditev, ki bo 
v soboto 1. decembra 2001. To bo pohod z baklami na Magdalensko goro. Bakle 
lahko pohodniki kupijo v gostilni "Pri Zofki" v Šmarju-Sapu in v bifeju "Fortuna" 
na Cikavi en teden pred prireditvijo. Lea Janežlč 
AKCIJA GROSUPEUSKIH TABORNIKOV: 
POMAGALI SMO PRI UREJANJU GROBOV 
V tednu pred 1. novembrom, ko se 
tok življenja malo umiri in se naše misli 
pogosteje dotaknejo tistih, ki jih ni več 
med nami, smo se taborniki odločili, da 
bomo pomagali ljudem pri urejanju 
grobov. Od četrtka, 25. oktobra, do 
torka, 30. oktobra, smo na pokopališču 
v Grosupljem in v Šmarju-Sapu ponujali 
svojo pomoč tistim, ki so prišli uredit 
svoje grobove. S samokolnicami smo 
dovažali pesek, menjali uvele rože, pri­
našali vodo, pobirali listje, umivali 
nagrobnike... Zadnji dan, v torek, nas je 
na pokopališču v Grosupljem ustavila 
gospa in nas poprosila, če lahko uredi­mo zapuščen grob. Prinesla nam je 
zemljo, rože in svečko, mi pa smo se 
lotili dela. Pobrali smo suho listje z 
groba, star in umazan pesek smo 
nadomestili z novim, posadili smo rože, 
očistili nagrobni kamen in prižgali 
svečko. Po končanem delu smo vsi 
čutili, da smo storili nekaj dobrega. 
Zato načrtujemo, da bomo naslednje 
leto zbirali rože in uredili še več grobov, 
za katere nihče ne skrbi. 
S to akcijo smo pomagali veliko lju­
dem in hkrati spoznali, da dobra dela 
gradijo dobre ljudi. 
Jasna Baje 
Z ROKO V ROKI - Učenci OS Žalna o starejših 
V šolskem letu 2000/2001 smo razpisali prijatelji Rdečega križa Žalna 
nagradni likovno - literarni natečaj z naslovom Z ROKO V ROKI. Učiteljice OŠ 
Žalna smo povabili, da bi spodbudile učence k razmišljanju o tem, kako znajo 
razveseliti dedka ali babico. Učenci prvega razreda so se odzvali s čudovitimi ris­
bicami, učenci od drugega do četrtega razreda pa s pesmicami in pisnimi ses­
tavki. Zaradi velikega števila dobrih prispevkov in risb smo se odločili, da ne 
bomo nagradili le nekaterih, ampak prav vse, ki so sodelovali. Nagrada je bila 
izdelana v obliki ZBORNIK-a vseh prispevkov in risbic, ki bo obenem razveselil 
tudi vse starejše varovance Rdečega križa Žalna in Rdečega križa Mlačevo. 
Zahvaljujemo se podjetju GRAFIT GRAFIKA d.o.o. iz Ljubljane za delno spon­
zoriranje tiskanja zbornika Z ROKO V ROKI, v katerem so zbrane risbice in pisni 
sestavki učencev Osnovne šole Žalna, ki so razmišljali o tem, kako bi razveselili 
dedka in babico. Posebej se zahvaljujemo tudi družini JANEŽ za vloženo prosto­
voljno delo: Nejcu za skeniranje, Mojci za vezavo in Maksu za tiskanje. 
Zahvaljujemo se tudi učencem in učiteljicam OŠ Žalna in vsem ostalim, ki ste v 
izdajo zbornika vtkali del svoje pozornosti. 
Vsaka lepa misel rodi lepo dejanje. Vsako lepo dejanje, ki se ponavlja, preraste 
v lepo navado. Vsaka lepa navada, ki se utrdi, oblikuje lep značaj. Vsak lep značaj 
kroji LEPŠI JUTRI. Da bi ga znali prijazno živeti Z ROKO V ROKI, Vam želimo 
prijatelji Rdečega križa Žalna Nekaj časa je minilo, kar ste nazadnje brali o nas. V tem času se je v štu­
dentskem klubu GROŠ zgodilo veliko dogodkov, eden najodmevnejših pa je bil 
gotovo naš septembrski mega projekt - ročk koncert z naslovom Ko sosedovi 
obmolknejo, na katerem so nastopili domači glasbeniki Off, D.D.V. in Big Band 
Grosuplje ter zvezde slovenske in hrvaške glasbene estrade Tabu, Elvis Jackson 
in JINX. Koncert je izjemno uspel in presegel vse dvome in pričakovanja- preko 
1000 obiskovalcev je ob podpori brezhibne organizacije članov kluba nemoteno 
uživalo v kvalitetni glasbi, priča nismo bili niti enemu takšnemu ali drugačnemu 
izgredu - skratka, to je bil dogodek brez prave primere v našem kraju. 
V klubu od septembra naprej ob četrtkih potekajo redni jazzovski večeri, na katerih 
nastopajo priznani slovenski jazzisti in študentje iz Gradca in Linza. Ob petkih in sobotah v 
klubu nastopijo Mladi upi - mladi perspektivni glasbeniki, ki si utirajo pot proti vrhu slovenske 
scene. Zelo obiskana so tudi potopisna predavanja, ki potekajo vsako nedeljo po 20. uri zvečer. 
Eden večjih oktobrskih dogodkov v klubu GROŠ je bil VEČER LITERATURE, katerega gostje bil legenda slovenske poezi­
je TOMAŽ ŠALAMUN. Večerje bil zelo zanimiv: pesnik nam je prebral nekaj svojih pesmi iz različnih obdobij svojega ust­
varjanja, obiskovalci pa smo iz prijetnega pogovora izvedeli veliko podrobnosti iz njegovega pestrega in ustvarjalnega živl­
jenja. Ob koncu večera nam je Založba Mondena iz Grosupljega predstavila tudi svežo izdajo pesnikove zbirke Amerika, ki 
smo si jo priskrbeli po študentskih cenah. 
Začetek novembra pa je bil zelo naporen predvsem za ekipo mladih nadebudnih študentov in študentk, ki so se lotili 
priprave projekta, ki se lahko primerja z ustanovitvijo našega kluba, otvoritvijo klubskih prostorov ali npr. septembrskega 
koncerta. GROŠ je namreč izdal PRVO ŠTEVILKO KLUBSKEGA ČASOPISA, ki ima kratek, a prepoznaven naslov - Š. Prva 
številka Š-ja je izšla na 26 straneh v 1000 izvodih, vsebuje pa zanimive literarne prispevke, utrinke s potovanj, razmišljan­
ja, fotografije, risbe, prejeli pa sojo vsi člani kluba. Lastno glasilo je nuja vsake organizacije, ki kaj da nase, zato nam prva 
številka časopisa (ki je zelo pestra tako po vsebini kot po designu) v poseben ponos. Š pomeni članom kluba informacije 
o delovanju iz prve roke, predvsem pa zelo zanimiv in konstruktiven način razvijanja kreativnosti in uresničevanja drznih 
idej. Če vas Š zanima, se oglasite v klubskih prostorih na Taborski 15a. 
Ob koncu prispevka člani kluba ponovno vabimo vse srednješolce in študente, da se nam pridružite. Čeprav naš klub 
šteje preko 400 članov, bomo vsakega novega člana zelo veseli. Oglasite se v klubu! 
Upravni odbor kluba 
Iz kluba CUKEC 
ii» E 
KLUBSKA 
DEJAVNOST ZA 
STAREJŠE JE OD 
5. NOVEMBRA 
DALJE TUDI VSAK 
PONEDELJEK OD 
15. DO. 17. URE. Vsako sredo gremo na seminar. Delali 
smo okraske za naš razred. Čez vikend 
bomo šli na Ptuj. 
Za rojstni dan sem dobil novo uro. Ob 
žegnanju nas je obiskala vsa žlahta. Po 
maši smo jedli odojka. Igrali smo tudi 
nogomet. Štiri dni smo spali v šotoru. 
Doma imamo nov avto POLO KLASIK. Med 
počitnicami smo pobirali krompir na njivi. V 
sredo smo silirali koruzo. Čez poletje smo 
delali tudi na senožetih. V jeseni pa bomo 
delali novo štalo za vso živino. Imeli bomo 
okrog petindvajset krav. 
Toni B. 
Naš klub ČUKEC 
Klub Čukec se nahaja v OŠ na 
Adamičevi cesti. V klubu se zbira zelo 
veliko ljudi. Eni hodijo s starši in drugi brez 
njih. Nikoli nam ni dolgčas. Veliko slikamo, 
rišemo, strižemo, ustvarjamo... Veliko 
hodimo na izlete, piknike, zabave... Imamo 
se zelo lepo. Nadja B. Klub CUKEC 
Klub se nahaja na O.Š. na Adamičevi 
cesti. Tukaj se učimo, rišemo, barvamo in 
ostalo. Radi se zabavamo in poslušamo 
razno glasbo. Jaz zelo rada hodim v ta 
klub. Ko so bile počitnice, sem komaj 
čakala, da se bo spet začelo. V klubu nas 
je približno 15. Z učiteljicami nas je prib­
ližno 18. Naš simbol je ČUKEC. Tukaj se 
zbiramo ob sredah od 15.30 do 17.30. To 
je dve uri. Bili smo tudi na enem od nepo­
zabnih piknikov pri Lavričevi koči. Mi smo 
tudi nastopili z lepo recitacijo in pesmijo. 
Dan je bil zelo lep. Imeli smo tudi srečelov. 
Vsaka srečka je zadela. Skratka: imamo 
se zmeraj zelo lepo. 
Damjana L. 
CIVILIZACIJA LJUBEZNI 
Od 18. do 20.oktobra je v Celju, v 
domu sv.Jožefa, potekal simpozij o pros-
tovoljstvu, ki ga je organizirala 
Slovenska Karitas. Na njem so sodelo­
vali strokovnjaki s psihološke, socialne, 
zdravstvene, dobrodelne in teološke 
prakse, prostovoljci iz cele Slovenije in 
gostje iz BiH in Jugoslavije. Udeleženci 
smo bili soglasni v oceni, da je simpozij 
napolnil akumulatorje prostovoljcem, 
tridnevno druženje pa je bilo zopet 
pričevanje zgleda civilizacije ljubezni, ki 
so ga potrdile tudi besede neke gospe, 
ki je za slovo rekla: "Kako lep bi bil svet, 
če bi se imeli ljudje tako radi..." 
Življenje, naše potovanje, ki ga mar­
sikdo zamenja kar s ciljem, je polno 
ovir, presenečenj, nesreč, stisk... 
Človeku, ki potovanje zamenja s ciljem, 
je mučna že misel ob zavesti, da je 
potovanje omejeno... Vse minljivo, ki 
mu posveča svojo pozornost, pa ga v 
srcu pušča praznega. Življenje ostaja 
nesmiselno... 
Mlada Marija, ki pri Zavodu Karitas 
Samarijan odgovarja na telefonske 
klice ljudi v stiski, se je spraševala: 
"Zakaj sploh pomagam? Kaj me žene k 
temu? Mar napihujem svoj ego?" 
Neka žena ji je odgovorila z mislijo dr. 
Trstenjaka: "Tvoje življenje je smiselno, 
če si vsaj enkrat nekomu v življenju 
naredila veselje." 
Dekle se je olajšano nasmehnilo in 
dejalo: "To. Ravno te besede sem potre­
bovala." 
Marija je potrebovala potrditev moti­
va za svoje prostovoljno delo, ki je osmišljalo njeno življenje. Prijateljica, ki 
ni mogla razumeti, zakaj raje sedi in 
odgovarja na "težaške" telefonske 
klice, kot pa gre z njo v kino ali v disko, 
ji je zabrusila, da to gotovo dela zato, da 
napihuje svoj ego. 
Vsak druge sodi po sebi. Marija je 
premišljevala o prijateljičini pripombi in 
si tudi sama postavila isto vprašanje. 
Želela je v sebi razčistiti, če dela prav. 
Čutila je, da se ji drobtinice sreče, ki jih 
podarja po telefonu neznanim ljudem, 
vračajo v srce in jo osrečujejo. 
Vendar samo takrat, kadar v njej 
umre njen ego, pozabi nase in vso svojo 
pozornost podari človeku na drugi 
strani telefona, ki je žejen tople 
človeške besede ali pa samo 
potrpežljivega poslušanja. Šele takrat, 
ko umre v sebi, v njej zraste sad za 
bližnjega... in šele takrat dobi darilo: 
srečo. 
Skrivnost zastonjske ljubezni je ravno 
v tem, da se sreča vrne v srce samo tis­
temu, ki ne računa, ne planira, ampak 
jo zastonj razdaja. 
Prijatelja spoznaš v stiski. Družba, ki 
hoče postati prijazna do ljudi, mora 
znati vzdrževati vse člene verige. Veriga 
je namreč močna samo toliko, kolikor je 
močan njen najšibkejši člen. (Primož 
Krečič) Sovraštvo in nemiri nastajajo 
tam, kjer se veriga trga... 
Naš planet ne more preživeti na 
osnovi tržnega gospodarstva in 
tehnološkega napredka. Lahko preživi 
samo na osnovi prijaznega odnosa 
človeka do človeka. Današnja družba potrebuje dober imunski sistem, ki bo 
preprečeval trganje verige. To so prosto­
voljci. Tisti, ki bodo znali videti, slišati, 
povedati in pomagati vzdrževati 
najšibkejše člene verige naše civilizaci­
je. 
Najboljši učitelj in ideal prostovoljca 
je Jezus. Le spoznati ga moramo. 
Njegove besede so bile tudi te: "Karkoli 
ste storili enemu izmed mojih najman­
jših, ste meni storili..." 
Postani prostovoljec tudi ti, dragi 
bralec. Pustimo za seboj svet lepši! 
M.K. 
I KO SI SREČE ZAŽELIŠ 
• Takrat, 
• ko si sreče zaželiš, 
• ko biti ljubljen 
• si želiš, 
• začni ljubiti, 
• začni ljubeče misli 
• z bližnjimi deliti. 
• Saj le tisti 
) druge sodijo, 
• ki ljubiti še ne zmorejo. 
• Kdor misli svojih 
• z ljubeznijo ne da, 
j kmalu, kmalu 
• žalostno spozna, 
j da sreča neopazno 
' mimo je odšla... 
ml 
-m GROSUPELJCAN BRANKO KASTELIC 
GLAVNI MOŽ PODJETJA IMOS INŽENIRING D.D. 
IMOS Inženiring d.d. spada med vodil­
na podjetja na področju inženiringa v 
Sloveniji. Usposobljeni so tako za voden­
je inženiringa v fazi priprave projektov, to 
je od urbanizma do pridobitve gradbene­
ga dovoljenja, kot za vodenje inženiringa 
v fazi izvedbe. 30 zaposlenih je v letu 
2000 ustvarilo za 5,5 milijard tolarjev 
prometa in 57 milijonov tolarjev dobička 
pred plačilom davkov. Podjetje ima 
sedež v Ljubljani, vendar je močno 
vezano tudi na naš kraj. Njegov direktor, 
gospod Branko Kastelic, je Grosupeljčan. 
Od prve zaposlitve leta 1978 v Splošnem 
gradbenem podjetju Grosuplje se je nje­
gova poklicna pot strmo vzpenjala do 
sedanjega direktorskega položaja. Tudi 
nekaj ostalih zaposlenih v podjetju ima 
prav tako svoje korenine v grosu­
peljskem SGP-ju. Podjetje je vedno bolj 
prisotno v naši občini tudi kot investitor. 
STRMA POKLICNA POT. 
Poklicno kariero je direktor podjetja 
IMOS Inženiring d.d., g. Brane Kastelic, 
začel leta 1978 v računovodstvu 
Splošnega gradbenega podjetja 
Grosuplje. Nadaljeval je kot vodja 
planske službe. "Ta ni obstajala le zaradi 
takratnih formalnih razlogov, temveč je 
bila dejansko pomemben svetovalni 
organ poslovodstvu pri oblikovanju 
poslovne politike podjetja", opisuje pre­hojeno pot direktor. Leta 1988 je gospod 
Kastelic postal direktor enote inženiringa 
pri SGP Grosuplje. Pomembna nadaljnja 
stopnička v njegovi karieri je nastopila 
januarja leta 1997, koje postal namest­
nik direktorja podjetja IMOS Inženiring 
d.d.. Sedaj mineva leto dni, odkar pod­
jetje vodi kot direktor. 
SKUPINA IMOS. 
Obstajajo pa še druge zgodovinske 
povezave med Gradbenim podjetjem 
Grosuplje in podjetji iz skupine Imos. 
SGP Grosuplje je skupaj z drugimi grad­
benimi podjetji (kot so bila Kraški zidar, 
Gorica, Konstruktor, Graditelj Kamnik, 
Gradišče Cerknica, EPG Grosuplje, 
Instalacije Grosuplje in nekatera druga) 
tvorilo SOZD IMOS, ki je bil oblikovan 
zaradi potreb po izgradnji velikega števila 
stanovanj. Ker je bila večina osredotoče­
na le na operativo, seje pokazala potre­
ba po povezavi s podjetjem s področja 
inženiringa. Med večjimi v državi je bilo 
podjetje IMOS Inženiring d.d., ustanovl­
jeno leta 1964, ki se je skupini tudi 
priključilo. 
V zgodnjih osemdesetih letih je za 
podjetja v gradbeni panogi nastopilo 
težko obdobje. Posledica so bile številne 
reorganizacije in stečaji, tudi med veliki­
mi podjetji. Med njimi so bila najbolj 
znana Konstruktor, Ingrad, Stavbar, 
Pionir. 
SOZD IMOS se je v začetku devetde­
setih preoblikoval v delniško družbo 
IMOS d.d., ki seje kasneje preoblikovala 
v današnje podjetje IMOS Holding d.d. V 
skupino IMOS spadajo poleg IMOS 
Inženiringa še druga hčerinska podjetja 
IMOS investicijske gradnje d.d., IMOS 
Gea d.d. in Irtas. 
SPECIFIČNI PROBLEMI SLOVENSKIH 
GRADBINCEV. 
Osamosvojitev Slovenije gradbeništvu 
ni prinesla le novih izzivov v smislu 
napredka v tehniki in materialih, temveč 
tudi nekaj težav. Prvič je to bila izguba 
trgov v republikah bivše Jugoslavije, kar se sedaj popravlja. Nadalje je to bil tako 
imenovani Jazbinškov zakon. "Po njegov­
em sprejetju se pol leta na GPG ni oglasil 
niti en interesent za nakup stanovanja.", 
se tistih časov spominja direktor. Tretja 
težava izhaja iz narave dela v grad­
beništvu. Vsaka gradnja neobhodno 
predstavlja poseg v prostor in zato je 
potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja. 
Temu sledijo dolgotrajni postopki na 
upravnih enotah, ki končno vodijo do pri­
dobitve uporabnega dovoljenja. Ti 
postopki, ki jih predpisuje država, iz leta 
v leto postajajo bolj zapleteni in nepre­
gledni. Težave, s katerimi se zaradi tega 
soočajo gradbena podjetja, niso stvar 
poslovnih tveganj, saj nimajo izvora v 
podjetju samem. Podjetje jih težko oceni 
in nanje nima nobenega vpliva. V stabil­
nih zahodnih ekonomijah investitorji vse 
pogoje javnega sektorja in upravne 
postopke poznajo pred vstopom v inves­
ticijo. Tako lahko pripravijo točne ter­
minske plane, finančne izračune, pa tudi 
tekom investicije se običajno novi prob­
lemi ne kažejo. Mogoče je prav to vzrok, 
da v slovenskem gradbeništvu skoraj ni 
tuje konkurence. 
TRUE SEGMENTI POSLOVANJA. 
IMOS Inženiring d.d. spada med vodil­
na slovenska podjetja na področju 
inženiringa za vse vrste gradenj. 
Naročniki prihajajo tako iz Slovenije kot 
tujine. Poslovanje podjetja lahko razde­
limo na tri segmente. Največ prihodkov 
ustvarijo na projektih, ki jih sami izpelje­
jo v celoti. To pomeni, da sami priskrbijo 
finančna sredstva za investicijo, zago­
tovijo potrebno dokumentacijo in sami 
izpeljejo prodajo. Pri teh poslih je tvegan­
je največje, saj se izvedbenemu pridruži 
tudi prodajno tveganje. Drugič gre za pro­
jekte, kijih IMOS Inženiring d.d. prav tako 
v celoti izpelje, vendar za znanega 
kupca. Tu so glavni naročniki podjetja in 
država. Tretji segment predstavlja pomoč 
pri katerikoli fazi izvedbe projekta, v obli­
ki tako imenovanega projektnega man-Inženiring 
Linhartova 13, Ljubljana 
telefon 01/ 300 53-60 
fax 01/231-91-84 
t Na voljo je še nekaj takoj v< 
' dvo- in dvohipol sobnih staj 
Infomiarijc IMOS \vaemnmuAA, - O 
agementa. Sem sodi pridobivanje 
ustreznih dovoljenj, nadzor gradnje itd.. 
Kot primer direktor navaja sodelovanje 
pri gradnji novega nakupovalnega centra 
S par. 
MED POMEMBNE REFERENCE 
ŠTEJEJO ADAMIČEV CENTER 
VGROSUPUU 
Med novejše reference gotovo sodi 
poslovno stanovanjski objekt Adamičev 
center na stičišču Taborske in 
Adamičeve ceste. Vrednost projekta je 
bila ocenjena na cca 9 milijonov nemš­
kih mark. Izgradnjo je v celoti izpeljalo in 
financiralo podjetje IMOS Inženiring d.d.. 
Od začetka gradnje do pridobitve 
uporabnega dovoljenja je preteklo manj 
kot leto in pol. V celotnem objektu je 
6.000 m' neto uporabnih površin. 
Kompleks sestavljata dve stanovanjsko 
poslovni lameli, povezani z mostovži v 
zastekljenem atriju, ter poslovni stolpič. 
V stanovanjsko poslovnem delu sta 
pritličje in prvo nadstropje v celoti pred­
videna za ureditev poslovnih prostorov in 
lokalov. Skupaj jih je 24. V drugem, tret­
jem in četrtem nadstropju se razprostira 
34 stanovanjskih enot. Velikosti gredo 
od najmanjših garsonjer v izmeri 31 m2 
pa vse do tri in pol sobnih stanovanj 
kvadrature 83,5 m'. Stanovanjski pros­
tori so obrnjeni proti vzhodu oziroma 
zahodu. Pri slednjih se odpirajo lepi 
pogledi na bližnje travnike, polja in goz­
dove. V kletni etaži so shrambe, 
skladišča, tehnični in servisni skupni prostori ter 31 lastniških parkirnih mest. 
Ta so namenjena prodaji lastnikom 
stanovanj in lokalov v centru. Iz kletne 
etaže se je mogoče v višja nadstropja 
povzpeti po stopnicah ali z dvigali. 
V prostore poslovnega stolpiča na 
severovzhodni strani, ki ima kletno ter 
šest nadzidanih etaž, so se preselile 
službe Občine Grosuplje. 
Zastekljene balkonske lože ter drugi 
fasadni elementi, kot so aluminijski 
zaključki in steklene obloge, spadajo 
med najnovejše modne trende v grad­
beništvu. Objekt je med prebivalci 
Grosupljega precej občudovan, bolj 
zadržano pa so ga sprejeli arhitekti. 
NOVE IDEJE ZA POSLOVNI OBJEKT 
OB CESTI NA SPODNJO SLIVNICO 
Drug objekt v našem kraju, ki je 
povezan z imenom IMOS, se nahaja v 
obrtno industrijski coni ob cesti na 
Spodnjo Slivnico. Grosupeljčani se 
sprašujemo, čemu je objekt, ki že precej 
časa sameva, namenjen. Gospod 
Kastelic situacijo pozna, čeprav je to pro­
jekt družbe IMOS Investicijske gradnje in 
že ima nekaj idej, kako objekt osmisliti. 
Te ideje bomo podrobneje predstavili v 
ločenem prispevku. 
IMOS Inženiring d.d. pa že planira 
nove projekte v naši občini. To je pred­
vsem novi Nakupovalni center VELE v 
bližini Bambiča (v teh dneh je bil položen 
temeljni kamen). V bližnji Ivančni Gorici 
pa je to Poslovni Center Žolnir. 
Mag. Tatjana Skublc 
TUDI OTVORITEV MRLIŠKE VEZICE JE LAHKO PRAZNIK 
Gatlna, 14. oktobra - Ob gatlnskl cerkvici je v slabih petih mesecih 
zrasla mrliška vežica, za katero so krajani navijali že od leta 1995. Veliki 
vložek uradnih institucij so povečali tudi prebivalci s svojim delom, 
denarnim prispevkom In predvsem neomajno voljo. Končni izkupiček: 
novo poslopje mrliške vežice, razširitev pokopališča in okolica, ki se po­
naša z urejeno zelenico in tlakovanim cestiščem. 
Sončno oktobrsko nedeljo pa si bodo 
krajani Gatine, Spodnjega Blata, 
Praproč in Spodnjih Duplic zapomnili za 
vedno. 14. vinotoka so se namreč zbrali 
v okolici podružnične cerkvice na Gatini 
in družno proslavili zaključek gradbenih 
del v njeni okolici. Cerkvena posest je 
bila doslej prepuščen zobu časa, obisko­
valci so s svojimi jeklenimi konjički tep­
tali zemljo okoliških kmetov, saj objekt 
ni imel urejenega parkirnega prostora, 
bližnje pokopališče ni več zadoščalo za 
nove pokope pa tudi pokojni so bili do 
pokopa primorani ležati doma. Krajani, ki so več let trkali na vrata tistih, ki bi 
pristopili k projektu, so končno soglasno 
sprejeli odločitev, da v srž problema 
dregnejo kar sami. Z nabirko, ki je zaje­
mala prebivalce vseh omenjenih vasi, so 
v četrtletju prispevali tri milijone tolarjev, 
občina Grosuplje dva, KS štiri, ekološka 
renta zaradi neposrednega vpliva odla­
gališča smeti na tukajšnje prebivalstvo 
pa je znašala 5 milijonov tolarjev, skupaj 
so tako nabrali nekaj več kot 15 mili­
jonov tolarjev. Gradbeni odbor je pred­
hodno že odkupil zemljišče, pridobil 
potrebno dokumetacijo in dela so lahko stekla. Temeljni kamen je bil položen 
14. maja, vanj pa je bilo vgrajeno pismo 
s podatki o sedanjem državnem in 
občinskem vodstvu in priloženo nekaj 
slovenskega denarja v bankovcih. 
Slovesnega odprtja objekta, katerega 
avtorje Matjaž Špolar, ki je prispeval ide­
jno zamisel, hkrati pa tudi sodeloval pri 
izvedbenih delih, da je bila dosežena 
želena arhitekturna sinteza modernega 
objekta s starim, so se krajani udeležili v 
velikem številu; o svečanosti dogodka je 
pričala tudi pražnja podoba prisotnih, 
praznično vzdušje, katerega so pripravili 
uradni govorci, kulturne drobtinice je 
prispeval ženski pevski zbor Magdalena 
pod taktirko Emila Kovačca, veliko težo 
pa je dogodku pridala tudi blagoslovitev, 
ki jo je vodil kaplan Janez Mrak. Z ures­
ničitvijo zadanega načrta je bila 
ponovno pokazana enotnost in sožitje 
krajanov vseh vasi na vzhodnem delu 
KS Grosuplje, je poudaril predsedujoči 
gradbenemu odboru Alojz Zaje. "Včasih 
slišimo kritike, da občina in KS pozablja­
ta na naš konec, da ničesar ne prispe­
vata, vendar to ni res. Če sodelovanja 
med temi institucijami ne bi bilo, potem 
tudi današnji objekti ne bi bili realizirani. 
Ponosen sem, da sem občan in krajan 
občine Grosuplje." Predsednik KS 
Grosuplje dr. Peter Hostnik, ki zaradi 
podobnih aktivnosti v drugih krajevnih 
skupnostih in zaradi velikih potreb v 
samem centru, sprva ni verjel smelim 
načrtom, da bo zasnovani projekt 
mogoče uresničiti še v letošnjem letu, je 
prijatelje in sosede, zbrane ob pročelju 
lične vežice, uvodoma pozdravil z vzpod­
budno mislijo: "Človek, ki ima 
razščiščeno preteklost, človek, ki ima 
spoštljiv odnos do starejših, človek, ki zmore gojiti pozitiven spomin do po­
kojnih, ima bodočnost v svojih rokah." 
Nadaljeval je z besedami, ki so povzdig­
nile dejanje in pripravljenost krajanov, 
da so zahteven projekt sprejeli tudi na 
svoja ramena, ga oplemenitili s svojimi 
odrekanji: "V želji, da bi tudi tu, na 
Gatini, iz bogatih izkušenj in zapuščine 
tistih, ki so nas v tem bivanju zapustili, 
še naprej črpali za svojo lepšo prihod­
nost, ste se odločili postaviti mrliško 
vežico in z razširitvijo pokopališča 
omogočili, da bodo tudi prihajajoči 
rodovi, ki vznikajo na tem področju KS 
Grosuplje, tudi po smrti ostali v zavetju 
domačega kraja." Hvalevredna je bila 
tudi osebna zavzetost Alojza Zajca, 
člana KS Grosuplje, ki je po Hostnikovih 
besedah svojo zadolžitev prevzel in 
izpeljal tako dosledno, da je "takšno 
aktivnost v današnjih, sebi v prid obrn­jenih časih, potrebno še posebej ceniti." 
Čestitkam se je pridružil tudi župan 
Janez Lesjak, kije izpostavil pomen kra­
jevnih ureditev, prostovoljne organizira­
nosti in udeležbe krajanov, ki so glavno 
gonilo napredka v občini. "Skupne akci­
je krepijo medsebojno sodelovanje kra­
jev in krajanov in upam, da bo podobnih 
otvoritev še več," je sklenil župan. 
Ker je na vasi vsaka pridobitev 
praznik in tudi za prebivalce nosi mnogo 
večji pomen kot za bivajoče v mestu, so 
pridne roke gospodinj napekle polne 
košare dobrot, in moški so poskrbeli za 
mesne gurmanske užitke. V navadi je 
že, da se praznično veselje razpotegne 
skozi ves dan. Uradni del v cerkveni 
okolici se je po končani slovesnosti pre­
selil k Polharski koči, koder se je dru­
žabnost stopnjevala še pozno v večer. 
Barbara Pance 
Visoka uvrstitev Pekarne Grosuplje 
na evropskem ocenjevanju 
Šentjernej, Grosuplje, 9. november 2001- V Šentjerneju so včeraj slovesno 
razglasili najboljše slovenske uvrstitve na ocenjevanju podjetniških publikacij 
za Grand prix evropske federacije FEIEA. Pekarna Grosuplje je v kategoriji let­
nih poročil osvojila četrto mesto. 
FEIEA, evropska federacija urednikov podjetniških glasil, vsako leto podelju­
je Grand prix za revije, časopise, letna poročila in elektronske medije. Letno 
poročilo Pekarne Grosuplje se je na letošnjem zasedanju v Salzburgu v svoji 
kategoriji v močni mednarodni konkurenci uvrstilo na četrto mesto in osvojilo 
najvišje ocene predstavnikov skandinavskih držav. V kategoriji časopisov seje 
prav tako dobro odrezal in v končni razvrstitvi osvojil tretje mesto časopis 
poslovnega sistema Mercator. 
Uvrstitve in priznanja našim podjetniškim publikacijam so slovesno raz­
glasili v Šentjerneju na včerajšnjem rednem jesenskem srečanju Aktiva novi­
narjev v podjetjih in zavodih, ki deluje v okviru Društva novinarjev Slovenije. 
Pekarna Grosuplje d.d. Nova mrliška vežica na Gatini. 
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ŠMARJE- SAP V TEDNU OTROKA 
EVROPSKO LETO JEZIKOV 
DAN, KO SMO SPREGOVORILI V RAZUČNIH JEZIKIH 
V četrtek, 11. 10. 2001, smo na OŠ 
Brinje Grosuplje pripravili odprti dan na 
temo Evropskega leta jezikov. V 
dopoldanskem času so učenci delali v 
različnih ustvarjalnih delavnicah, popoldne 
ob 18. uri pa smo imeli prireditev za starše 
in ostale povabljene. V večernem progra­
mu smo predstavili naslednje: 
Ob bogati - pomenljivi sceni in po uvod­
nem govoru ge. ravnateljice Irene 
Kogovšek so se predstavili učenci v 
različnih jezikih (slovenskem, angleškem, 
nemškem, albanskem, francoskem, 
španskem, latinskem, srbskem, 
hrvaškem, makedonskem, latinskem, 
ruskem. Posebnost in presenečenje za vse 
obiskovalce je bil tudi prikaz še enega, za 
nas slišeče nepoznanega jezika, to je 
znakovni jezik, ki nam ga je posredovala 
uradna prevajalka ga. Irena Fifolt. Poleg 
pozdravov v različnih evropskih jezikih smo 
se naučili pri pouku še mnogo drugih 
stvari, ki nam omogočajo graditi mostove 
med različnimi narodi Evrope in sveta. V 
preteklem šolskem letu smo se povezali 
celo s prijateljsko šolo iz Hirschaida v 
Nemčiji. Z učenci njihove šole si izmenjuje­
mo pisma, eno učenko smo imeli že na 
obisku v Sloveniji. 
Želimo uresničiti temeljni cilj Evropskega 
leta jezikov - to je praznovati leto evropske 
jezikovne raznolikosti in spodbuditi učenje 
jezikov. V programu smo poudarili pomen, 
zgodovino in identiteto slovenskega jezika, 
prikazali smo dolenjsko narečje z dramati­
zacijo Jurčičevega Krjavlja in tudi posebno 
zvrst jezika - sleng v pesmi in prozi. 
Materin jezik je najlepša melodija sveta, 
ki jo posluša otrok že v zibelki in ga sprem­
lja skozi celo življenje. Učenci so predstavili 
pesem na temo slovenščine in celo pravlji­co o tem, kako si je slovenščina utirala pot 
do svoje današnje veljave, slovenski ljud­
ski pesmi pa so zaigrali kar na citre. 
Slovenci radi pojemo. Čim stopijo trije 
Slovenci skupaj, je že zbor, pravi slovenski 
rek. Naš otroški pevski zborček sestavlja 
že kar lepo število učencev. In čeprav so še 
zelo majhni, tudi oni poizkušajo graditi 
mostove prijateljstva v različnih jezikih. 
Tako smo program popestrili tudi s tovrst­
no zvrstjo sporazumevanja. 
Evropa je stičišče različnih kultur in 
jezikov. Znanje jezikov bogati naše življen­
je, mu daje kakovostno dimenzijo ter razvi­
ja občutek za lastno kulturo in lastno 
jezikovno identiteto. Poseben čar pri učen­
ju tujega jezika je dramatizacija. Učenci so 
pripravili kar dve igrici v angleškem jeziku 
in sicer "The little red riding hood" in "The 
lazy farmer". 
Plesni jezik povezuje narode in gradi 
mostove brez meja - od Evrope do Amerike 
in končno do naše male domovine 
Slovenije. Z učenjem, poznavanjem in 
sprejemanjem si izmenjujemo bogato kul­
turno dediščino drugih narodov Evrope in 
sveta in s tem bogatimo in obenem bolje 
razumemo drug drugega. Naši učenci so 
pravi mojstri tudi v tovrstni izrazni umet­
nosti. 
Svoj čar pa je večeru prispevala tudi 
razstava, ki je nastala ob aktivnem 
dopoldanskem delu učencev v delavnicah. 
S tem našim kulturnim programom in 
sodelovanjem učencev na različnih 
področjih na temo Evropsko leto jezikov pa 
naše aktivnosti nikakor ne bodo 
zaključene, saj bomo skozi vse leto gradili 
na temeljih, ki smo jih zastavili tudi s sode­
lovanjem na natečaju. 
OŠ Brinje, Grosuplje Prvi teden v oktobru je vsako leto pose­
bej namenjen otrokom. Organizacijo 
aktivnosti v letošnjem, ki je potekal pod 
geslom "Otroci in prosti čas", so v Šmarju-
Sapu izpeljali šola, vrtec in društvo. Otroci 
so lahko sodelovali pri mnogih aktivnostih 
brezplačno in ob njih spoznavali kako 
koristno, aktivno in z zadovoljstvom 
preživeti prosti čas. 
Predstavniki šolske skupnosti so med 
svoje sošolce prenesli sklepe prvega skup­
nega sestanka in prevzeli naloge za prvi 
šolski otroški parlament, ki bo priprava na 
pravi otroški parlament v dvorani Državne­
ga zbora. Mladi člani Rdečega križa so 
obeležili svetovni dan starejših in pretehtali 
možnosti za nuđenje pomoči starejšim v 
naši KS. Sprejeli so program dela za 
tekoče šolsko leto. 
Učenci so se spomnili tudi na svetovni 
dan učiteljev 5. oktobra in bili do njih ta 
dan še posebej spoštljivi. 
Starejši namiznotenisači so pred svojim 
organizirali v ponedeljkovem popoldnevu 
za šolarje mini turnir in opazili kar nekaj 
novih talentov. Malo starejša sodnika 
Andrej in Boštjan sta odlično izpeljala 
zahtevno nalogo. 
Pisateljica in publicistka Neža Maurerje 
navdušila mlajše otroke za branje v 
prostem času pa tudi za pisanje in lepo 
slovensko besedo. Njen nastop je popestri­
la klovnesa - princesa Eva Maurer- Škofič. 
Karaoke, "talk show" in ples pod vod­
stvom Tomaža z Zelenega vala in Tee iz 
Kazine so mladim popestrili sredino 
popoldne. 
"Pikin dan odprtih vrat" se je začel v 
dvorani Družbenega doma z igro za 
"vrtičkarje", njihove starše in druge obisko­
valce ter nadaljeval s piknikom na 
vrtčevskem igrišču. Obiskovalci pa so si 
lahko ogledali tudi igralne in druge delovne 
kotičke v vrtcu Pika. Petek je bil v znamenju športa. Igre brez 
meja je pripravil in vodil športni pedagog 
Samo Zrimec z mladima sodelavcema 
Andrejem in Uršo. 
Zaključek tedna je bil namenjen vsem 
mladim iz bližnje in daljnje okolice. S 
"Strašnofletno" glasbeno plesno predsta­
vo so navdušili tudi mamice in očke 
Romana Kranjčan, igralec Andrej Rozman-
Roza in plesalke v koreografiji Saše 
Ameršič. 
Otroci so bili tudi aktivni soustvarjalci 
organiziranega prostega časa, njihov 
prispevek od zbranega starega papirja pa 
so namenili za nakup šolskih garderobnih 
omaric, ki bodo sprostile sedanje tesne 
garderobe. 
Da bi šolarji kar najbolj koristno preživ­
ljali prosti čas, je poskrbela tudi šola, ki jim 
letos ponuja zelo veliko različnih popoldan­
skih aktivnosti z željo, da bi se vsak učenec 
vključil vsaj v eno dejavnost. Realizacijo 
mnogih bodo omogočili naši dolgoletni 
sponzorji, ki se jim ob tej priložnosti tudi v imenu učencev iskreno zahvaljujem. 
Zahvala velja tudi aktivnim članicam DPM 
in njihovi predsednici ge. Renati Križman. 
Naložba v mlade je prav gotovo najbolj 
rentabilna naložba. 
Milena Lunar 
i 
KNJIŽNICA GROSUPLJE JE LAHKO TUDI 
SINONIM ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 
Pisatelj Bogdan Novak ob predstavitvi sage 
Lipa zelenela je 
Sodobna, javna knjižnica je kulturno in 
informacijsko središče lokalne skupnosti, 
ki je namenjeno vseživljenjskemu izo­
braževanju, obveščenosti, kulturni raz­
gledanosti in razvedrilu občanov. 
Knjižničarji smo že kar nekaj časa poleg 
Alternativna medicina in bioenergetik ter 
kiropraktik Drago Smiljanic strokovne obdelave in posredovanja knjig 
in neknjižnega gradiva usposobljeni za pri­
dobivanje in pomoč pri izbiri in vrednoten­
ju informacij. Prilagajamo se hitro sprem­
injajočim zahtevam informacijske družbe, 
hkrati pa želimo prisluhniti slehernemu 
občanu in njegovim potrebam po kul­
turnem užitku ob stiku s knjigo in vsem 
bogastvom, ki ga nudi tudi drugo 
knjižnično gradivo. 
Po vedno večjem obisku uporabnikov in 
izposoji gradiva ter posredovanju informa­
cij lahko sklepamo, da je knjižnica že ses­
tavni del njihovega življenja. Samo v 
letošnjem oktobru nas je obiskalo 6572 
bralcev, ki si je izposodilo 32756 enot 
različnega knjižničnega gradiva v primer­
javi z lanskim oktobrom, ko je bilo v 
knjižnici 4780 bralcev in si je izposodilo 
26238 enot. Kadar posameznik ali 
skupina iščeta odgovor na različna 
vprašanja, najde rešitev v obisku splošne 
knjižnice. 
Knjižnica Grosuplje želi svoje poslanst­
vo opravljati v skupno zadovoljstvo tako 
uporabnikov kot stroke. Pomanjkanje 
prostora za knjižnično dejavnost, ki služi 
vsem prebivalcem na našem območju, 
saj je Knjižnica Grosuplje edina javna 
knjižnica v občini, je velika ovira tako za 
obiskovalce kot zaposlene. 
Prostorska stiska one­
mogoča pregledno po­
stavitev gradiva in gibanje 
obiskovalcev, ni čitalnice za 
tiho delo in računalniške 
čitalnice, prostori za izvajan­
je knjižne in knjižnične vzgo­
je za mlade so pretesni, li­
terarne večere in strokovna 
predavanja izvajamo v 
poročni sobi, kamor vsakič 
posebej prinašamo stole, ni 
skladiščnih prostorov, 
dostop ni prilagojen 
invalidom. 
Pridobitev novih prostorov ter posodobitev obstoječih je eden od 
osnovnih pogojev, da bo knjižnica lahko 
izpolnjevala naloge, ki jih naši obiskovalci 
od nas pričakujejo že danes. 
Roža Kek 
Vsak četrtek ob 17. uri so na sporedu ure 
pravljic. - Najmlajši na sliki so med 
poslušanjem pravljic o želvi spoznali tudi 
pravo živo želvo. 
Računalniške delavnice za mladino med počitnicami 
GROSUPEUSKI ODMEVI 
V DECEMBRU 
BOMO PISALI 
O OKROGLI 
OBLETNICI 
RADENSKE 
FOLKLORE FANTJE PO POLJ1 GREDO 
4. srečanje ljudskih pevcev in godcev 
V soboto, 13.10.2001, smo se v polni 
dvorani v Kulturnem domu v Račni spet 
zbrali ljubitelji prave slovenske ljudske 
pesmi. 
Ljudska pesem je del nase zemlje, 
našega življenja, del slovenske kulturne 
dediščine, del naše kulturne sedanjosti in 
prihodnosti. Spoštujmo jo kot izročilo pred­
nikov in kot kulturno vrednoto, ki ima svojo 
ceno. Skušajmo se ji približati, jo spoznati, 
pa se nam bo razodela v vsej svoji lepoti. 
Zdi se, da dandanes ni več pravega 
smisla zanjo. In vendar se še danes najde­
jo ljudje, v mestu in na deželi, ki jim 
postane toplo pri srcu, kadar zaslišijo lepo 
fantovsko petje, ali morejo prisluhniti pre­
prosti melodiji resnobne pripovedne 
pesmi. Takim ni do izumetničenih priredb 
in ponarejenih "domačih viž", marveč ceni­
jo našo pesem v izvirni podobi. Kajti z ljud­
sko pesmijo je tako, kot z vsako drugo 
umetnino: moraš jo doživeti, da jo lahko vzljubiš. Doživiš pa jo le, če ji prisluhneš s 
preprostim srcem, tako kot prisluhneš ptič­
jemu petju ali se skloniš nad cvet poljske 
rože. Kdor je kdajkoli občutil čar ubranega 
fantovskega petja v mesečini poletnega 
večera ali poslušal pretresljivo pripovedno 
pesem, ki jo je s krhkim glasom zapela 
stara ženica, kdor je imel priliko slišati 
belokranjske pesmi na večer pred 
Ivanjem, se mogel pridružiti razigranim 
svatom ali so ga na mrzlo noč prebudili 
trikraljevski koledniki, ta bo razumel, da je 
ljudska pesem več kot samo dediščina 
preteklosti ali zanimiva glasbena oblika. Je 
vrednota, ki ima trajno ceno in globok 
pomen za kulturo vsakega naroda, je le­
pota, zaradi katere je življenje preneka-
terikrat lažje, polnejše in prijetnejše. 
Že peto leto se v Račni oglaša ljudska 
pesem. Domači pevci pod imenom Zarja 
prepevajo predvsem pesmi iz domačega 
kraja, saj tukaj živi še veliko pevcev, ki 
SREČANJE STAREJŠIH V ŽALNI 
V lepem jesenskem nedeljskem 
popoldnevu, 14. oktobra 2001, so 
se ostareli, bolni In drugače 
prefzkušanl Iz župnije Žalna zbrali 
pri sveti maši. V vabilu žalskega 
farnega pisma je bilo zapisano: 
Le en cvet, en droben cvet, 
nikdar ne oveni, nikdar ne odcveti, 
le en cvet v zanko časa ni ujet, 
je vstopnica za srečo v večnosti. 
Ta cvet čisto in ljubeče je srce... V nagovoru je domači župnik, g. Andrej 
Šink, med drugim dejal, da nobeno 
trpljenje ni zaman, v življenju pa si kljub 
preizkušnjam moramo vsi prizadevati za 
strpno sožitje med ljudmi. Pri bogoslužju 
je somaševal tudi kopanjski župnik, g. 
Jože Glas. 
Po maši so se zbrani prijatelji Jezusa 
ustavili še v župnišču in ob prigrizku 
poklepetali med seboj. Še predno pa 
so se posedli, smo nekatere naprosili 
za skupinsko spominsko fotografijo. 
Jože M i klic znajo zapeti tiste "ta stare" pesmi. Domači 
pevci so zapeli tri pesmi, in godci zaigrali 
dve godčevski Šušterpolko in Kdo bo tebe 
Ijub'ca troštal. 
Za ljudsko pesem je najbolj značilno 
večglasno petje in pri takem petju skorajda 
nikoli ne začenjajo vsi pevci hkrati, ampak 
se najprej oglasi tisti, ki poje naprej, to je 
vodilni glas. Pri večglasnem petju, kakršno 
je po navadi fantovsko, je vodilni glas v 
sredi , zgornji poje "čez" spodnji basirajo. 
Lahko pa vodilni pevec sam zapoje ves 
prvi verz, nato pa vsi "poprimejo." Taki 
pevci so prišli iz Preske pri Boštanju na različnih krajev slovenske Istre. 
Za zaključek srečanja je zaplesala in 
zapela še najmlajša Folklorna skupina iz 
Račne. Skupina šteje 10 članov, na har­
moniko pa jo spremlja Klemen Perko iz 
Čušperka. 
Prireditev je strokovno spremljal veliki 
ljubitelj slovenske ljudske pesmi in glasbe, 
dolgoletni sodelavec Glasbenaro-
dopisnega inštituta pri Slovenski akademi­
ji znanosti in umetnosti v Ljubljani, etno 
muzikolog g Julijan Strajnar. Naj nikar ne 
zaidemo s poti, naj se trdno držimo svojih 
korenin in naj srečanje tudi v bodoče 
ostane izvirno, je dejal na koncu prireditve 
in še povedal, da te kraje dobro pozna, saj 
je pred dolgimi leti v Čušperku posnel 
znanega godca Janeza Erčulja. Kulturno društvo Račna se za pomoč 
zahvaljuje občini Grosuplje, ki jim že vsa 
leta finančno pomaga, prav tako tudi 
SLKD Območna izpostava Ivančna Gorica, 
Pekami Grosuplje, Perutnini Ruj in vsem 
ostalim donatorjem. Za programske liste in 
za snemanje na videokaseto je tudi letos 
poskrbel Darko Kavšek iz Grosupljega, 
sceno pa je pripravil Tomo Froehlich iz 
Čušperka. Obema lepa hvala za pomoč. 
Zaradi Šavrinskih godcev, ki so prišli od 
daleč, smo začeli s prireditvijo ob 18. uri. 
Pa so zadnji odšli že krepko po 23. uri. Saj 
smo izven programa zapeli še veliko takih, 
ki jih vsi poznamo. Tudi tisto znano Marija 
skoz' življenje. 
Za KD Račna, Jožica PoderžaJ 
Dolenjskem, Fantje z vasi iz Skocjana in 
ljudske pevke Solzice iz Budne vasi. Jože in 
Veronika Zajec sta zaigrala na violinske 
citre, ki jih le malokje na Slovenskem še 
lahko slišimo. 
Že skoraj pozabljeno igrano in peto 
pesem šavrinske Istre pa z veseljem in 
ponosom ohranjajo Šavrinski godci iz 
Šmarja pri Kopru. Vsi pojejo in igrajo na 
domača izvirna ljudska glasbila, kot so: 
istrski bajs, "rimoniko triještino", bidofono, 
nonole, piščali, pero od "ruja" ali 
"šikamore", "rimoniko na vusta" in še kaj 
drugega. Želijo povrniti dostojanstvo 
narečni besedi in igranju domače 
"mužike". Na nastopih so oblečeni v 
izvirne šavrinske noše, ki prihajajo iz •jjjjii^^ ^^^^^ ( 
"Zamore s krono" potuje... 
Razstava, z imenom "Loka in zamore s 
krono", je bila prvič postavljena leta 
1997 v spomin na prvo omembo 
Kranjske. Ob postavitvi razstave na ljub­
ljanskem gradu leta 1998 se je sodelu­
jočim krajem priključila tudi občina 
Grosuplje s panojem Mlačevo-Grosuplje. 
Nato je bila razstava postavljena še v dvo­
rani Svetovnega slovenskega kongresa v 
Ljubljani in v hotelu v Ankaranu, njena 
različica v nemškem jeziku pa v 
Neuhofnu v Avstriji in lansko leto v 
Ismaningu na Bavarskem. V petek, 12. 
oktobra 2001, je bila na novo odprta za 
obiskovalce Novega mesta v prostorih 
Dolenjskega pokrajinskega muzeja z 
naslovom Krka in zamore s krono. 
Koncem oktobra bo njena nemška različi­
ca na ogled še obiskovalcem nemškega 
Isna. Zaključek razstave pa je predviden 
v samem Freisingu na Bavarskem leta 
2003. Poleg bavarskih, avstrijskih in se-
vernoitalijanskih krajev iz Slovenije v raz­
stavi ob Škofji Loki sodelujejo Dovje, 
Gorenja vas v Poljanski dolini, Klevevž, 
Kostel, Koper (severna Istra), Železniki in 
Žiri. Pretežni del organizacije in drugih del 
pri razstavi kot vselej doslej opravi neu­
morni Peter Havvlina iz Slovenskega 
rodoslovnega društva in bivši škofjeloški 
župan. Na razstavnih panojih posamezni 
vključeni kraji poleg osnovnega 
zgodovinskega okvira predstavljajo 
obiskovalcem razstav znamenitosti in 
posebnosti svojih krajev in bližnje okolice. 
V številnih grbih z brižinsko posestjo so 
upodobljeni: zamore s krono, sama 
krona, škof, škofovska palica, pa tudi 
medved. Kako je zašel zamore v grbe kra­
jev nekdanje freisinške posesti morda 
pojasnjuje ljudska legenda iz škofjeloških 
krajev. Le-ta govori, da se je škof 
Abraham nekega vigrednega dne odpra­
vil iz Škofje Loke v Idrijo. Z njim je potoval 
njegov služabnik črne polti, ki ga je loški 
gospodar dobil v dar od Ogleja. Na poti 
naj bi ju napadel medved, a ga je zamor­ski silak pravočasno ugonobil. Skof mu je 
nato iz hvaležnosti podaril zlato krono. 
Vendar je treba poudariti, da v številnih 
"freisinških" krajih krožijo različne izpel­
janke navedene legende (znanih jih je 
najmanj dvanajst!), a je najbolj verjetno, 
da je nekdanja srebrna podoba frei-
sinškega patrona sv. Korbinijana tako 
potemnela, da je postala vedno bolj 
podobna zamorcu. Vseeno pa je lik 
enkratna podlaga trditvi heraldikom, ki 
pravijo, "da je grb prebivališče duše, zato 
je nalašč poskrbljeno, da ga ne zna 
razumeti kdorsibodi." 
Za Mlačevo (Zemlassen - gre za širše 
območje Boštanja, ki približno ustreza 
današnji KS Mlačevo ter z osrednjo utrd­
bo še iz rimskih časov in poznejšo "cesar­
ja Karla hišo", ki jo je Valvasor poimeno 
val In Gratez) je v urbarjih navedeno, 
da je bila na tem mestu na začetku 
2. tisočletja pristava znamenitega 
srednjeveškega Klevevža. Kot podla­
go grbu za naše kraje smo izbrali grb 
grofov Blagajev, ki je upodobljen v 
levem stranskem oltarju cerkve sv. 
Martina pod Boštanjem. Čeprav 
vemo, da je slovanski rod grofov 
Blagajev na Boštanj prišel prek 
Kočevja iz okolice Mostarja v 
Hercegovini, je zanimivo, da se v 
grbu na desni zgornji četrtini prav 
tako nahaja črn medved, ki nosi 
baklo in ima na glavi zlato krono. Na 
spodnji levi črni četrtini pa je zlati lev 
s krono in značilno slovansko razce­
pljenim repom. Nasproti ležeča bela 
polja od spodnje desne proti zgornji 
levi strani prečijo tri poveljniške 
rdeče črte, v obeh poljih sta tudi 
rdeče-modri ovalni rozeti. 
Na "mlačevskem" razstavnem 
panoju je že od leta 1998 zapisano: 
"S prometnimi in drugimi sodobnimi 
povezavami se v občini Grosuplje 
odpirajo nove razvojne možnosti za 
prihajajoče tisočletje. Prepričani smo, da lahko kraji soseske sv. Martina 
veliko prispevajo k prepoznavnosti 
občine, saj tukajšnja kulturnozgodovin­
ska dediščina presega občinske meje. 
Ključ do uravnoteženega gospodarstva 
občine pa skriva bližnje kraško Radensko 
polje, ki naj bi bilo razglašeno za krajinski 
park." Nedvomno ima nekdanja freisinš-
ka posest na območju Boštanja tudi 
neposredno zvezo z obdobjem znameni­
tih in za Slovence še kako pomembnih 
Brižinskih spomenikov. Zato upamo, da 
bodo dozorele tudi okoliščine, ko bomo 
razstavo lahko postavili v naših krajih in 
tako pričakali združeno Evropo z enim od 
močnih prepoznavnih elementov naše 
kulturne in zgodovinske preteklosti. 
Jože Mlkllč 
irjA^rrpsrj rjrcjjfrrjf! 
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA 
AU 
ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA 
OBJEKTA 
wrrr ntrrilnvr: 
- rawsr/W5 FT?G/rir<TT!ni 
mrt<r JT^rinTACf jte m vsn 
rtnfrintn rrfit- rte 
frr rtn mfnfcm 
(?;. TTžfl 2tJ 7T- eff (Wl r7f= r.7.. 
Srce je dalo vse, kar je imelo, 
nobene bilke zase ni poželo... 
Odšla si tiho, mirno, draga mama, 
brez glasu, obljub, zahtev. 
Tvoje življenje in trpljenje 
nam bo ostalo vsem v spomin, poduk. 
ZAHVALA 
Ob izgubi naše drage mame, sestre, 
babice in prababice 
ANICE KASTELEC 
iz Zagradca pri Grosupljem 24 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in 
znancem za darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter za izrečena 
pisna in ustna sožalja. 
Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje za trud in 
nego. Zahvala gospodu župniku Andreju Sinku za opravljen obred, zahvala 
pevcem za zapete žalostinke, pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na 
njeno zadnjo pot. 
Vsi njeni V življenju le skrbi in delo si imela, 
sedaj od vsega truda si zaspala, 
odšla si tja, kjer ni več bolečin, 
a nate večen bo ostal spomin. 
ZAHVALA 
ob smrti drage mame, babice in sestre 
ANGELE HOČEVAR, 
Verjakove mame 
iz Zagradca pri Grosupljem. 
Ob prezgodnji in nenadni izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljuje­
mo sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom in vaščanom, da so 
nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter z nami sočustvovali. 
Zahvaljujemo se tudi za podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev, svete 
maše in ostalo pomoč. 
Hvala g. župniku Andreju Sinku za molitve, pogrebni obred in poslovilne 
besede, g. organistu Dragu Zakrajšku in trobentaču iz Spodnje Slivnice. 
Zahvala velja tudi sodelavcem GPG, GPG Kipkop, Vele d.d., Tobačni 
tovarni ter KZ Grosuplje. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! 
Vsi njeni ZAHVALA 
Ob smrti drage mame 
HELENE ZLATKOVIČ 
iz Grosupljega 
se iskreno zahvaljujem za 
darovano cvetje in sveče, Društvu 
upokojencev Grosuplje, Ženskemu 
pevskemu zboru Lastovke, sodela­
vkam socialnega skrbstva, 
vaščanom, prijateljem in sosedom 
iz ulice Pod gozdom VI. 
Žalujoča hčerka Helena 
KAJ LAHKO 
STORIMO, 
DA NE BI 
ZBOLELI 
Čas prehladov je tu. Nihče si ne 
želi preživeti jeseni in zime v postelji. 
Kaj lahko torej storimo, da nas ne bi 
premagali mikrobi? 
Telo se pred vdorom mikrobov 
brani z nepoškodovano kožo in 
sluznico. Če pa do vdora vseeno 
pride, se aktivirajo posebne celice, ki 
se z mikrobi bojujejo. Te celice so 
različne in se bojujejo na različne 
načine. Vse pa spadajo k imunske­
mu sistemu. Osnova za dobro delo­
vanje imunskega sistema je splošno 
dobro počutje in ustrezna fizična 
aktivnost posameznika. 
Eden glavnih sovražnikov imun­
skega sistema je stres. Stresna je 
vsaka situacija, ki nam dvigne pri­
tisk, zaradi katere smo živčni, napeti. 
To so vsa negativna čustva (jeza, 
žalost, ljubosumje, razočaranost...), 
sploh če trajajo dlje časa. Stres je 
sestavni del življenja in se mu ne 
moremo izogniti, lahko pa se nauči­
mo živeti z njim. Naučiti se moramo 
sprostiti, privoščiti si počitek. 
Ukvarjati se moramo s stvarmi, ki 
nas osrečujejo, osredotočiti se na 
pozitivne misli. Zelo pomembna sta 
tudi zdrava prehrana in telesna 
aktivnost. 
Kadar prehrana ni dovolj pestra, 
da bi z njo dobili dovolj vitaminov, je 
smiselno vitamine uživati dodatno, 
npr. v obliki tabletk ali sirupov. 
Vendar se je treba zavedati, da so 
vitamini zdravila; uporabljati jih je 
smiselno le, čejih primanjkuje in le v 
priporočenih odmerkih. Za odpor­
nost so predvsem pomembni vita­
min A in nekateri vitamini B-korrv 
pleksa. 
Vitamin A je pomemben pri nor­
malnem delovanju celic, ki izločajo 
sluz, ki je zelo pomembna za zaščito 
pred mikroorganizmi, ki v telo 
vstopajo preko dihal. Ugodno pa 
deluje tudi direktno na celice 
imunskega sistema. Vitamin A najde­
mo v mleku, maslu, jajčnem rumen­
jaku, korenju, listnati zelenjavi, 
marelicah. Potrebe po A vitaminu se 
povečajo pri okužbah, zlasti virusnih, 
pri izrazito proteinski hrani, pri 
kožnih obolenjih (luskavica, akne) in 
pri kadilcih, ker cigaretni dim poško­
duje celice sluznice. 
Za zdravo kožo in sluznice sta 
pomembna tudi vitamina B2 in B6 
ter niacin, vitamin B6 pa vpliva tudi 
na delovanje limfocitov T, ki tvorijo ZAHVALA 
ob boleči in prerani izgubi moža in atija 
MARTINA BOHA. 
Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in 
znancem za izraženo sožalje, prelepo cvetje, sveče in darove za cerkev ter 
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 
Posebna zahvala g. župniku dr. Francu Šuštarju za lepo opravljen pogreb­
ni obred, ge. Slakovi za govor, ge. Kraljevi za pomoč, sosedom za opravljen 
pokop in pevskemu zboru Samorastnik. 
Za nasvete in pomoč v času bolezni se iskreno zahvaljujemo dr. 
Kandaretu in gospema Rejc in Perko. 
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in nam v težkih trenutkih lajšali 
bolečino. 
Žalujoči: žena Ema. hčerki Martina In Brlglta 
protitelesa proti mikrobom. Največ B 
vitaminov najdemo v kvasu, B2 tudi 
v jajčnih rumenjakih in mleku, B6 pa 
v žitih in zelenjavi. Do pomanjkanja 
lahko pride zaradi nezadostne ali 
enostranske prehrane (razne diete), 
pri jemanju kontracepcijskih tablet 
in v nosečnosti. Delovanje B vita­
minov zmanjšuje alkohol. 
Ali vitamin C spodbuja imunski sis­
tem ali ne, je stvar debate že nekaj 
let. Dokazano pa je, da koristno delu­
je, ko do okužbe že pride. Pri borbi 
celic imunskega sistema z mikrobi 
namreč nastajajo celicam škodljive 
snovi, ki jih C vitamin lovi. Podobno 
delujeta tudi vitamin E in mineral 
selen. 
Vitamin C je vitamin "svežega 
sadja". Pri kuhanju se uniči zaradi 
povišane temperature in zato, ker se 
v vodi, v kateri kuhamo, raztopi. 
Zlasti so bogate z njim jagode, papa-
ja, citrusi, kivi, pa tudi zelenjava -
paprika, paradižnik, brokoli. 
Imunski sistem spodbujajo tudi 
nekatere zdravilne rastline, kot so 
pesa, ameriški slamnik, ognjič, oves, 
ginseng, goba shi-take. Vse te rast­
line namreč vsebujejo imunostimula-
torne polisaharide, ki spodbudijo 
nekatere izmed celic imunskega sis­
tema, predvsem tiste, ki se najprej 
odzovejo na napad mikrobov. Zato so 
najučinkovitejše pri preprečevanju 
okužb, nekatere (npr. pesa in ameriš­
ki slamnik) pomagata tudi kasneje, 
druge pa so primerne tudi za hitrejše 
okrevanje (npr. ginseng). Za zado­
voljiv učinek jih je treba uživati nekaj 
časa v predpisanih odmerkih. Tudi tu 
velja, da pretiravanje lahko škodi, pa 
čeprav so to naravne snovi. 
Večina izmed nas, sploh tisti, ki 
delamo v stiku z mnogimi ljudmi, se 
blažjim prehladom ne bomo mogli 
izogniti. Takrat ne pozabimo, da je 
med boleznijo odpornost zmanjšana 
in da obstaja večja verjetnost 
dodatne, resnejše okužbe. Privoš­
čimo si vsaj dan ali dva počitka. 
Bodimo prijazni do svojega telesa. 
Alenka Mrcina, mag. farm. CRNA KRONIKA -
POLICIJA SVETUJE 
JAVNI RED IN MIR 
Policijska postaja Grosuplje je okto­
bra 2001 na območju občine 
Grosuplje obravnavala 26 kršitev 
zoper javni red in mir. Od tega je bilo 
19 kršitev storjenih v zasebnih pros­
torih, 7 pa na javnem kraju. Razlogi za 
omenjene kršitve so zelo različni: od 
družinskih do sosedskih prepirov in 
pijančevanja ter preglasne glasbe, 
tako v zasebnih kot gostinskih pros­
torih. 
Velikokrat se tudi zgodi, da je policij­
ska patrulja napotena na intervencijo, 
vendar se kasneje izkaže, da sploh ni 
prišlo do kršitev javnega reda in miru. 
Javni red in mir je pogosteje kršen ob 
vikendih ter praznikih. 
KAZNIVA DEJANJA 
Obravnavali smo 31 različnih kaz­
nivih dejanj, ki so bila storjena na 
celotnem območju občine Grosuplje. 
V mesecu oktobru je bilo veliko vlo­
mov v vozila, ki so bila parkirana v 
gozdovih, vozniki in potniki pa so nabi­
rali gobe. 
Če občani opazijo kakšno osebo, ki 
se sprehaja oziroma vozi z vozilom v 
neposredni bližini vikendov ali par­
kirnih vozil ali se na kakšen drug način 
vede sumljivo, naj to nemudoma 
sporočijo policiji, ter si zapomnijo čim­
bolj podroben opis osebe ali morebit­
no prevozno sredstvo, s katerim se je 
osumljeni odpeljal. 
Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o 
kakšnem kaznivem dejanju ali promet­
ni nesreči, ali če bi opazili storilce na 
delu oziroma begu, naj to sporočijo na 
policijsko postajo PP Grosuplje ali na 
telefon št. 113. Vsaka informacija, ki 
bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi sto­
rilca, je dobrodošla, saj bomo z 
boljšim sodelovanjem med policijo in 
občani dosegli boljšo varnost občanov. 
PROMETNA VARNOST 
Opravili smo tudi oglede 21 promet­
nih nesreč z materialno škodo in Vse do zadnjega si upal, 
da bolezen boš pregnal, 
a pošle so ti moči 
in zaprl si trudne oči 
ZAHVALA 
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi 
dragega moža, brata in strica 
FELIKSA MARINČIČA 
iz Grosupljega \ 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste 
ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili 
sožalje, besede tolažbe, darovali cvetje, sveče, hvala za darovane svete maše 
in darove cerkvi. Posebna zahvala nečaku Jožetu Kuhlju, sestrični Jožici, ge. 
Rezki Novljan in ge. Fani Kralj. Iskrena hvala g. kaplanu za opravljen pogreb­
ni obred, pevskemu zboru iz Šmarja za zapete žalostnike, hvala izvajalcu 
Tišine. 
Vsem, ki ste pokojnemu kaj dobrega storili v življenju, ga bodrili v težkih 
trenutkih njegove bolezni, ga spoštovali in ga imeli radi, še enkrat iskrena 
hvala. 
žena Marija In vsi njeni 
telesnimi poškodbami. Največ promet­
nih nesreč se pripeti zaradi neprilago 
jene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo 
omejitev hitrosti; prav tako so 
posledice pri teh prometnih nesrečah 
najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za 
prometne nesreče so še vedno stran 
in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in 
neustrezna varnostna razdalja. Največ 
prometnih nesreč se zgodi v času, ko 
občani hodijo v službo ali domov ter ob 
slabih vremenskih razmerah. Največ 
prometnih nesreč se zgodi v samem 
naselju Grosuplje in na regionalni cesti 
št. 646 Šmarje-Sap - Grosuplje ter na 
avtomobilski cesti. 
Policijska postaja Grosuplje vsako­
dnevno izvaja poostren nadzor nad 
cestnim prometom na celotnem 
območju občine Grosuplje, posebno 
pozornost pa posvečamo kontroli 
hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne 
zanemarjamo. 
V času od 15. 11. 2001 do 15. 03. 
2002 morajo biti motorna vozila v ces­
tnem prometu opremljena s pred­pisano zimsko opremo, kar bodo 
nadzirali tudi policisti. 
V mesecu novembru bo policijska 
postaja Grosuplje izvajala kontrolo 
hitrosti z lastnim radarjem na celot­
nem območju občine, predvsem pa na 
odsekih cest, kjer se dogajajo pro­
metne nesreče oziroma tam, kjer so 
prekoračitve hitrosti največje in najbolj 
pogoste. 
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-
prometnimi predpisi ter prilagodijo 
hitrost vožnje vremenskim razmeram 
in ostalim trenutnim dejavnikom, ki 
kakorkoli vplivajo na potek prometa. 
Tako bodo pripomogli k boljši prometni 
varnosti in predvsem k manjšemu 
številu prometnih nesreč. 
Prav tako bodo policisti iz PP 
Grosuplje v mesecu novembru in 
decembru večkrat izvajali poostren 
nadzor nad pešci v cestnem prometu, 
ki kršijo določila cestno prometnih 
predpisov, kakor tudi nad vozniki, ki s 
svojo vožnjo ogrožajo pešce. 
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPUE 
'pooabfjrni »tr na praznovanje... 
TIH vet o sabregi, haj poturili ob takini ali brugatni priložnosti! 
C^Cram cvetja in daril 
sečnik St črk 
* rezano roetje 
* CDrtfićni aranžmaji 
* pororni sopfei 
* ornci 
* aranžiranje 
* barila Abamićeoa 2 
1290 GroMipfjc 
ffcf.:78-Tl'616, 
041/691 431 
Za Dos, oaic najbrajje in vaše prijatelje. 
Za nsafoo priložnost, $a mali pragnik ... 
Za ijtaj pokornosti in fjubr^ni 
VRTEC - MALO DRUGAČE 
Povabljen sem bil, da pomagam pri vodenju otrok na ČEŠKO KOČO. S šolskimi 
otroki sem bil že večkrat, z otročki iz vrtca pa še ne! Vendar, mentorica Stanka iz 
vrtca v Šmarju-Sapu je bila vztrajna: "To bo odličen izlet, otroci s starši bodo 
dobro hodili. Želijo pa tudi plezanja, tistega pravega, v skalah, s plezalnim pasom 
in samovarovalno vrvico z oponkama." 
"O.K. Gremo!" 
Na Jezerskem je bilo jutro lepo, le 
sveže. Otroci pa neverjetno navdušeni. 
Posebno, ko sva s Stanko razdelila 13 
plezalnih kompletov... 
Po dobrih dveh urah in pol smo res 
brez težav prisopihali do Češke koče. 
Počitek in malico smo jim morali vsiliti. 
Takoj nato pa smo že imeli "tečaj" 
plezanja. Na varovani potki proti 
Ledinam smo pričeli, vsak posamezno, 
ob jeklenici v steni, s pripenjanjem 
oponk. Majhne in trmaste ročice so 
dobro delale! Neverjetno, kakšno nav­
dušenje otrok! Občutek sem imel, da 
nobena stvar ni bila preveč pretežka, le 
v obliki igre je morala biti narejena. 
Do večera je bilo še veliko časa, 
potem pa spanje v pravi planinski koči. 
Naslednji dan smo odšli domov, pripovedovat o doživetjih... 
Čudovit izlet, čestitke pa Stanki, ki je vztrajala, da je izlet v visokogorje s tako 
malimi otročki res možen, varen in prijeten! 
Marjan Trobec 
NA ŠPORTNI DAN - V HRIBE 
Dva avtobusa učencev šestih razredov osnovne šole L.A. in šest učiteljev se 
nas je v meglenem jutru odpeljalo proti Gorenjski. "Vreme je naročeno", je dejala 
ena od učiteljic. In res: ko smo na Jesenicah zavili proti Planini pod Golico, je bilo 
že toplo, sončno, ravno pravo za pohod. 
Določimo skupine in že zakorakamo proti cilju - do Koče na Golici. Ta cilj je 
viden že na startu, kar je redkost. Komentarji "planincev" so bili spodbudni, hoja 
kot je potrebna, vesela in razigrana. Manj kot dve uri, in že smo imeli okrog doma 
na Golici prelep razgled po vrhovih gora in v dolino. Malica, počitek in "razne 
igrice" so se na višini 1520 m kar prilegli. 
Ura ali ura in pol, pa že gremo nazaj v dolino. Med potjo sem se pogovarjal s 
temi mladimi pohodniki. Večini je bila ta tura všeč, gorska narava je naredila 
nanje prijeten vtis, še bi radi prišli sem gor, morda v krogu svojih domačih... 
Marjan Trobec V PRVIH RITMIČNIH KORAKIH 
SE ZIBA TUDI ŠMARJE-SAP 
ZAHVALA 
V času, ko se ljudje radi pohvalijo s končanjem velikih projektov, se zdi 
asfaltiranje manj prometne vaške ceste le obroben dogodek. A včasih se zgodi, 
da sta načrtovanje in izvedba takšnega majhnega projekta primerljiva z veliki­
mi dogodki. In to še posebej takrat, ko se izpostavijo čas, trud, volja in vztra­
jnost ljudi. 
Vse te lastnosti je združila Ana Fabjan, predsednica gradbenega odbora za 
asfaltiranje lokalne ceste Gajniče - Sveti trije križi. Vsi, ki se redno ali občasno 
vozimo po obnovljeni cesti, ji ob tem izrekamo iskreno zahvalo. 
Marjeta Babnlk, Gajniče 
Miklavž prihaja 
Ko se srečujem ob različnih službenih in osebnih priložnostih, med številnimi 
ljudmi čutim nek strah. Skoraj ni normalnega veselega razpoloženja... Takemu 
stanju prilivajo vsakodnevno ognja naši mediji v glavnem s slabimi sporočili. Z 
zamišljenimi in mrkimi pogledi hitimo drug mimo drugega, se ne ustavimo, da bi 
spregovorili s sosedom o tem ali onem, znancu zaželeli "dober dan"... Zato vedno 
manj opažamo tudi tiste dobre STVARI, ki se dejansko dogajajo okoli nas. 
Kako se izviti iz začarane nazadujoče spirale in vedno bolj oddaljujoče se od 
osnovne človeške biti, iz katere nedvomno ni vrnitve? Sreča v nesreči je, da čuti­
mo v sebi: "Mora obstajati še NEKAJ!" Ni beg pred resničnostjo! Dobro vendarle 
zmaguje! - če ne včeraj, danes, pa bo že jutri, pojutrišnjem, čez sedem let... 
Čeprav se bo takšno razmišljanje spet zdelo na prvi pogled za marsikoga 
utopično, bi bilo prav, da o njem v tem tako obremenjenem času ponovno in 
temeljiteje razmislimo, saj boljše poti naš razum ni sposoben najti. 
Zato: VZEMIMO SI NA DAN SAMO TRI MINUTE ČASA ZASE! Ko nam bo to uspe­
lo, si vzemimo še tri minute in jih posvetimo svojim bližnjim ter jim v mislih 
namenimo nekaj prijaznega prostora! ... potem bo nevidno prišel Miklavž. 
Jože Mlkllč 
P.S.: Velja tudi za vodilne gospodarstvenike in javne delavce! 
Še posebej v prihajajočem volilnem letu! Z resnimi treningi, ki so se začeli v 
preteklem mesecu, so dekleta v stari 
šoli že napredovala, v osnovni šoli Šmar-
je-Sap pa jim osnovnošolke, kljub rahli 
zamudi, hitro sledijo. 
Šport, ki v sebi nosi tudi korenine pre-
finjene elegance, nežne gracioznosti in 
čutno podane športne tehnike, o 
katerem smo v preteklih Odmevih že 
pisali, je privabil lepo število deklic, ki 
želijo svojo ritmično nadarjenost 
dokončno izoblikovati s pomočjo 
vrhunskega mentorstva. V našo sredino 
smo tako dobili vrhunsko trenerko, ki je 
do članske kategorije pripeljala tudi 
najuspešnejši slovenski tekmovalki 
Mojco Rode in Dušico Jeremič - najvišjo 
profesionalno sodnico mednarodne 
gimnastične zveze Špelo Dragaš, ki svo­jega znanja ne razširja samo širom 
Slovenije, temveč ga predaja tudi vad-
benicam ritmične gimnastike v 
uspešnem italijanskem klubu. 
Ritmika je v preteklih dneh napolnila 
tudi športno dvorano šole v Šmarju-
Sapu, največ zaslug pri tem pa nosi 
tamkajšnja ravnateljica, gospa Milena 
Lunar, ki je pripravila uvodno pred­
stavitev zahtevne, telesno izrazne 
športne panoge. Dekleta so lahko 
spremljala nastope in igre s kolebnico, 
obročem in trakom. Dekleta, ki so se 
ravno vrnila s svetovnega prvenstva, so 
osnovnošolke popolnoma prevzele. 
Podoben prikaz ritmično-gimnastičnih 
veščin je potekal tudi v Grospuljem, 
koder so se vrhunske tekmovalke še 
posebej potrudile. Ritmika je pri nas navdušila pred­
vsem predšolske deklice, klub temu pa 
Dragaševa zatrjuje, da je za vzgojo 
vrhunskih tekmovalk 6- do 7-letna 
starost nadvse primerna. 
Na predstavitvi smo tudi izvedeli, da 
Grosupeljčankam ritmika ni povsem 
neznana. Kar nekaj vrhunskih tek­
movalk, ki se sicer na treninge vsako­
dnevno vozijo v Ljubljano, prihaja prav iz 
naših krajev. Urška Krenk, Špela Blatnik 
in Tjaša Šeme (na državnem prvenstvu 
je presenetila z bronastim odličjem) so 
imena, ki v ritmičnem okolju niso tuja, 
izdamo pa vam lahko tudi, je prepričana 
Špela Dragaš, da bomo slej ko prej 
slišali tudi o nadebudnih in nadarjenih 
dekletih, Ani, Lari ter Leni. 
Barbara Pance 
2. pokalna karate tekma v športni dvorani Brinje 
V nedeljo, 28. oktobra, je v športni dvorani Brinje v Grosupljem potekala 2. pokalna tekma v karateju za mladince in 
mladinke. Na tekmovanju, ki ga Je organiziral domači Shotokan karate klub Grosuplje pod okriljem Karate zveze Slovenije, 
je nastopilo 127 tekmovalcev v 169 posameznih nastopih. Med 29 karate klubi iz cele Slovenije je iz vrst Shotokan karate 
kluba Grosuplje nastopilo 8 tekmovalcev, ki so osvojili 10 odličij. 
Uvodno tekmovanje se je pričelo ob 
10.00 uri z nastopi posameznikov in 
ekip v katah. Po končanem prvem delu 
tekmovanja je sledil uradni pričetek 
športne prireditve. 
Vse navzoče je v otvoritvenem 
nagovoru pozdravil generalni sekretar 
Olimpijskega komiteja Slovenije gos­
pod Tone Jagodic, ki je kasneje tudi 
podeljeval odličja najboljšim karateis-
tom v katah. Grosupeljski tekmovalci 
so v katah osvojili 6 medalj. 
V kategoriji kadetinj je drugo mesto 
osvojila Tadeja Petrovič, tretje pa Maša 
Gale. Pri kadetih je zmagal Ado 
Bogaljevič, pri mladincih pa je drugo 
mesto osvojil Miha Trampuž. V Otvoritev tekmovanja - predstavitev vseh klubov in tekmovalcev 
nastopih kate ekipno so kadetinje 
osvojile tretje mesto, mladinci pa so 
zmagali v svoji kategoriji. 
Po uradnem delu so se tekmovalci 
pomerili še v borbah, kjer so se člani 
Shotokan KK Grosuplje prav tako 
dobro odrezali. Na zmagovalno stop­
ničko sta stopila Tadeja Petrovič med 
kadetinjam in Ado Bogaljevič med 
kadeti. Tretje mesto pa sta osvojila 
Maja Kohler med kadetinjam in Miha 
Trampuž med mladinci. 
Tekmovanje je potekalo do večernih 
ur brez kakršnihkoli zapletov ali 
tehničnih težav. Gostitelj tekme 
Shotokan Karate klub Grosuplje je bil 
deležen pohvale s strani vseh sodelu­
jočih za vzorno organizacijo in izvedbo 
tekmovanja. 
Ekipa Shotokan KK Grosuplje (od leve proti desni): Špela Trampuž, Tadeja Petrovič, Maša Uroš Perme 
Gale, Maja Kohler, MIha Trampuž, Ado Bogaljevič, Habib Ahmataj 
GOSTILI SMO SVETOVNEGA PRVAKA 
Svetovni prvak Tomaž BARADA (2 
naslova svetovnega prvaka in 5 naslovov 
evropskega prvaka) je v soboto dne 27.10. 
2001 vodil seminar in kasneje tudi tre­
ning v KICK BOXING KLUBU KOBRA 
Grosuplje. Kick boxing Klub Kobra šteje 
nekaj več kakor 60 članov, vendar je bila 
udeležba omejena le na 12 članov. 
Trening je vseboval predvsem borbene 
tehnike, ki so bile del priprav na 18. med­
narodni turnir Kick boxing semi contakt 
Slovenija open - Zagorje 2001. Zaradi 
atraktivnih in izredno zanimivih tehnik je T. 
Barada navdušil tako člane kluba kot 
obiskovalce, smo se odločili, da bomo 
seminar ponovili v mesecu decembru. 
KICK B0XING KLUB KOBRA 
NA 18. MEDNARODNEM TURNIRJU 
SLOVENUA OPEN - ZAGORJE 2001 
Po 10. mesecih treninga so se člani 
Kick Boxing Kluba Kobra udeležili prve 
mednarodne tekme v Zagorju. Tekma je 
potekala v soboto 3. novembra 2001 v 
Športni dvorani v Zagorju ob Savi v močni 
mednarodni zasedbi. Sodelovalo je 44 klubov iz 7 držav. Med 290 tekmovalci so 
nastopili tudi štirje člani Kluba Kobra: -
kategorija: dečki +165 Ivkič Mario in Kličič 
Anel, - kategorija: člani 74 kg Kovačevič 
Milan in kategorija člani + 94 kg Burzič 
Senad. Ivkič Mario in Kličič Anel sta bila 
odlična in sta se uvrstila med prvih 15 tek­
movalcev v zelo močni konkurenci tek­
movalcev iz Avstrije in Nemčije. Prav tako sta se zelo dobro odrezala Kovačevič 
Milan in Burzič Senad, ki sta po prvih 
vodilnih točkah morala le priznati premoč 
nasprotnika. Poudariti moramo, da je bila 
to prva tekma omenjenih članov, zato so 
rezultati vzpodbudni in so odraz naporne­
ga dela trenerja Mateja Fischer-ja. Po 
uspešno premaganih začetnih težavah se 
veselimo naslednjih tekmovanj. 
november 2001 
RITMIČNA 
GIMNASTIKA 
URNIK VADBE 
GROSUPUE 
O.Š. LOUIS ADAMIČ 
ADAMIČEVA CESTA 
TOREK 15.30-16.30 
ČETRTEK 14.30-16.00 
O.Š. ŠMARJE- SAP 
P0NED. 16.30-17.15 
TOREK 16.45-18.15 
PRODAM ALI ODDAM V NAJEM 
DELAVNICO • SKLADIŠČE 
7 km IZ KAMNIKA - SMER 
TUHINJSKA DOLINA 
TELEFONI: 
01/ 83 27 095, 83 12 457 
041/ 796 295 KOZMETIČNI SALON 
«*^S THALGO CENTER - SPA EHNIKA 
— JOZEAHLINsp 
Brinje c. 1/47, 1290 Grosuplje 
Tel./fax: 01/7862-132 Kolodvorska 1, Grosuplje, tel.&faks: 01 787-14-51 
AVDN )-V»DEO 1 EHMK A 
Vzemite si čas in preživite v našem dnevnem SPA 
centru nekaj prijetnih uric. Uživali boste v svetu 
miru in tišine, medtem vam bomo negovali vaše 
telo in obraz. 
4^ SONY 
Prepričajte se o uspešnosti programov nege 
obraza in telesa s profesionalno THALGO 
kozmetiko. H TEHNI* 
ISKI APARATI 
7M NAJBOLJ 
(LJUBLJENE 
ZNAMKE 
tehnounion d.d. 
L_J 
IG 956 3 
's 
d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE 
Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 
Fax: 01/786 46 21 
INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS 
STORITVE 
i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste 
objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše 
ponudbe; 
i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in 
proizvodne obrate; 
I vzdrževanje instalacij In naprav na objektih, 
opravljamo redne in pogodbene servise; 
i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo 
opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; 
i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste 
kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno 
kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA 
i Naša nova ponudba je urejena specializirana 
diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena 
elektroinstalaterjem. vzdrževalcem, samo-
graditeljem, gospodinjstvom; 
l v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; 
i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev 
gospodinjskih strojev in aparatov; 
i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo 
priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. debi 
mobitel 
O UGODNIH CENAH IN 
KVALITETI SE 
PREPRIČAJTE V 
TRGOVINI Fl TEHNI 
družinska kartica 
»Prijeten nakup« 
/ZAVELE 
VELE, trgovska družba d.d. 
• popust ob nakupu (3 %) 
•seštevanje ugodnosti 
•2 x letno nagradno žrebanje 
GROSUPEUSKI ODMEVI 
KOZMETIKA MAJA 
MAJA KOŠENINA s.p. 
Prešernova 80 
1 290 Grosuplje 
Tel: 01 / 786 38 32 
GSM 041 221 800 
DELOVNI CAS 
PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 
ČETRTEK, PETEK 
13'-21' 
SOBOTA 
8' - 12' NEGA OBRAZA IN TELESA 
ANTICELUUTNE TERAPIJE, 
PEDIKURA IN M ANI KURA. 
DEPILACIJA, EPILACIJA, UČENJE, 
SOLARIJ, TURŠKA SAVNA 
NOVO 
ANALIZA TBLESNE SESTAVE, PKOORAMl ZA HUISANJE 
NARAVNA NEGA NOHTOV 1 JESSICA " 
V MESECU NOVEMBRU NAKUP 
NOVOLETNIH DARIL ŽENSKE IN 
MOŠKE KOZMETIKE, 
TER DARILNIH BONOV 
S-10% GOTOVINSKI POPUST VOLAN ZRNEC 
MOJ DOM 
TRGOVINA Z DARILI 
Obrtniška 4, Grosuplje 
DARILNE 
STEKLENICE 
KARTUZIJE 
PLETERJE: 
. sadjevec 
. slivovka 
. brinjevec 
. grenčica 
IN 
ŽGANJEKUHA 
KRŽIČ 
SLIKANICE: 
. MAČEK 
MURI 
.GASILEC 
SAMO 1 
. MURENČKI . 
. MEDVEDKO^ 
USPAVANKA 
. POLICIJSKI 
AVTOMOBILČEK 
IN DRUGE 
DARILNE KNJIŽICE 1290 GROSUPJJE,. 
Tel:: 01/786^13 63 
Faks: 01/786 44 64 pri Dolenjskih Toplicah 
Tel.: 07/306-5^95 
07/306-5^82 
RUDNIK, Šalka vas, Kočevje 
Tel.: 01/895-56-25 
n""'^k- jHBat w v w 
• KERAMIČNE PLOŠČICE 
• GRANITOGRESI 
^SANITARNA KERAMIKA 
[• BETONSKI IZDELKI 
ISO SPAN ZIDAKI 
^LOLV.ILCI OU 
BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE 
btf*K 
•Aur^ta MM C7 POŠTA SLOVENIJE 
GRAJSKE 
STAVBE NA 
SLOVENSKEM PflRTnCR 
d.o.o. 
1290 Grosuplje, Kolodvorska ulica 2 
tel,: 01/786-11-77 
fax: 01/789-15-87 
založništvo«poslovne tiskovine« 
glasila • časopisi • zložen ke • 
nalepke«katalogi»koledarji» 
prospekti »vizitke Vimont 
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. 
Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:061/764-068, tel/faks:061/764-067 
SmOPOVI-PKEDELNE STENE 
PO SISTEMU 
kNAUf ®mstrong 
Svetovna novost Lotus-Effect® 
Vrhunske opečne kritine iz Nemčije po ugodnih cenah! 
m* 
-K— 
fA 
i cente E T E R I N A 
DOBRO-GROSUPLJE 
o.o. Ljubljanska c. nh., Ivanina Gorica DEŽURNA 
SLUŽBA: 
041 317-71« AMBULANTA GROSUPLJE, Taborska 32 
^01/7863-170,01/7861-143 in 050/634-554 
Gasilska c. 27 
1290 Grosuplje Cenjeni lastniki malih živali izognite sc težavam, ki se 
redno in večkrat letno pojavljajo pri vaših ljubljencih, • 
ko nastopi čas parjenja. Vam in vašim ljubljencem bo 
veliko prizaneseno, če boste pravočasno poskrbeli za 
kastracijo oziroma sterilizacijo mačk ali psov. Rešitev, 
ki prinaša mirnejši spanec, manjše nevarnosti za 
nastanek poškodb na cesti ali med »boji«, odpravo 
nezaželenih mladičev in nenazadnje tudi boljše 
zdravstveno stanje živali. 
Vse potrebne informacije dobite na zgornji telefonski številki vsak dan, sicer pa med 
delovnim časom na: (01) 7863-170 ali (01) 7861-143 ter: (050) 634-554 
Nahajamo sc na Taborski cesti 32 v Grosuplju (pri Motvozu) 
Vsak dan od 7. dO 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 16. do I9.UK 
pooblaščenih krovcev I PRI NAS KUPLJENO BLAGO VAM PO DOGOVORU PRIPELJEMO TUDI NA DOM! 
Hranilnica 
LON d.d. Kranj LONOV NOVEMBER 
PREDSTA VIJAMO ODLIČNO VARČEVALNO PONUDBO 
(RENTNO VARČEVANJE, ZLATI LON, VARČEVANJE PLUS) 
TRANSAKCIJSKI RAČUNI TA VSA PODJETJA 
ZA OPRA VIJANJE NOVEGA PLAČILNEGA PROMETA 
POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI ALI PODJETNIŠKI KREDITI 
VLON-U OPRAVITE TUDI NASLEDNJE POSLE: 
• POSLUJETE S TEKOČIM RAČUNOM, ČEKI IN BANKOMATI 
• POSLUJETE S PLAČILNO KARTICO EUROCARD MASTERCARD 
• PLAČUJETE POLOŽNICE IN OSTALE OBVEZNOSTI 
• KUPUJETE IN PRODAJATE VALUTO 
ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 7H-62-92S Poslovna enota 
MAGRO 
Grosuplje 
Kolodvorska 3 
Telefon: 01/78 64 600 
01/78 64 300 
Faks: 01/78 61 719