Posamezna številka 10 vinarjev. SIEV. 204. V Ud!« v Četrtek, 24. decembra m 2-20 29--35'- E3 Velja po pošti: Sa oelo leto upre) , , K 28'— M en meseo „ . ia Nemčijo oeloletno M ostalo Inozemstvo V Ljubljani na dom: Za eelo leto upre] . . K 24-— ■a en meseo „ . . „ 2'— V ipriii preleman aitiSn« „ 1*70 a Sobotna izdaja: ~ sa oelo leto........ 7"— ga Hemčljo oeloletno . „ 9-— • oatalo inozemstvo .„ 12-— Leio M Enoitelpaa peUtrrsta (73 u): sa enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ aa trikrat .... „ 13 n sa večkrat primeren popnat. Piniii iziuni. zimn. ssBTtHei ii: enostolpna petltrrsta po 2 J vin. enostolpna petltrrsta po 40 Tla, Iskala vsak daa, lsvaemll nedelje ln prssnlke, ob 5. ari pop. Bedna letna priloga Tesal rti, par Uredništvo je v Kopitarjevi nllol iter. 6/OL Bokoplsl se ne vračajo; netranklrana pisma ae ne mm sprejemajo. - Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it B. — Hačtm poštne branllnloe avstrijske it 24.797, ograke 26.511, boaa.-hero. it, 7563. — Uprarnlikega telefona it 188. J*' Današnja številka obsega 14 strani in 4 strani »Božične priloge«. Božič. Mir ljudem na zemlji! Stara pesem, toda spremljevanje je vedno novo, vedno drugačno. Takega spremljevanja, kakor letos, pa še ni slišal svet: streljanja iz pušk, kakor letos, gromenja topov, kakor letos, izdihovanja ranjenih in umirajočih, kakor letos, joka vdov in sirot, kakor letos! S tako strahovito vojsko še nikdar ni praznovalo človeštvo prihoda Kralja miru, kakor letos. Z viška materielne kulture je bilo pahnjeno človeštvo v to vojsko, Par, elektrika, vsi moderni tehniški izumi so imeli namen, lajšati nam življenje? Ne! Namen jim je bil, kakor vidimo, edino pravi, da kar najhitreje in najtemeliiteje uničujejo človeško življenje in imetje. Zemljo, zrak in vodo si je podjarmil človek, dejal je svoji nogi na tilnik stvarstvu. Takrat pa si je domišljal, da je postal kakor Bog in ni hotel videti Boga nad sabo; čuta odgovornosti ni poznal. Le uživanje in napuh izobrazbe. To je bil moderni človek. Vsaj domišljal si je, da je modern. Pozabil je, da je človeštvo že preje tudi doseglo višek uživanja: Rimljani ob koncu cesarstva, ali pa 13, vek po dotiki z vsho-dom, ko sta asiški svetnik in sv. Dominik morala potegniti ljudstva iz blata uživanja. Pozabil je, da si jc človeštvo že večkrat domišljalo, da je doseglo višek učenosti. V 14. veku, ko ie sijaj vseučilišč za-temnjeval luč krščanske resnice, ko je postala domišljavost ljudi, ki so menili, da so učeni, tolika, da je Bog z neuko žensko, sv. Katarino Sijensko, ki ni znala brati ne pisati, osramotil vse učenjake in politike tiste dobe. Moralno je bilo modernemu človeku Vse, kar je vstvarjalo ali povišavalo užitek. Lakomnost in vladoželjnost sta postala znaka časa, kajti tudi v javno življenje je zanesel moderni človek načela svo:ega zasebnega življenja. Tudi tu ni bil izviren, ker že v 16. veku je Machiavelli tako nauke spravil v sestav. Ali Machiavelliju se še sanjalo ni, da bodejo čez 4 stoletja Angleži, Francozi in Rusi tako zvesti njegovi učenci, tako pri provzročitvi, kakor pri vodstvu sedanjega boja. Roka božja je sedai vzbudila ljudstva iz te omame, velika svetovna vojska je velika kazenska sodba božja. Nova doba se poraja iz vojske. Ta nova doba bode pa le potem za nas srečna, ako bomo z nemškim cesarjem prepričani: »Naj bi težke žrtve, ko je vsiljeni nam boj za obstanekna- LISTEK. '' ' ' Fr. Coppee: Cesarski vat (1811). Sveti večer leta 1811, je, od desete ure zvečer dela Napoleon sam v svoji sobi v palači Tuileries. Prostrana soba je skoro vsa temna. Tu in tam nerazločno bleste iz sence posamezni pozlačeni predmeti, okvir nevidne podobe, dve levji glavi, ki krasita ročni naslonjali foteja, težek želod — privesek ob zavesi. Na dveh svečnikih voščeni sveči izpod kovinastih ščitkov ne razsvetljujeta drugega kot široko mizo, obloženo z atlasom in debelimi registri, vezanimi v zelen safian in z značkami l'N s krono. Skoro dve uri dela mojster, nad zemljepisne karte in nad pregled o položaju svoje vojske sklanja svoje strašno čelo, ki je prepreza črn sten, svoje čelo, misli težko, kot je težak svet, na katerega osvojitev misli. Odprti atlas predstavlja karto Azije. Cesarjeva roka — nervozna, ženska, ljubka — išče počasi s kazalcem tam doli, tam doli, po sredi skozi Perzijo, poi proli Iiin-dustanu. Da, Indiia! Pol po suhem? Zakaj ne? klada celokupnosti in posamezniku, nosile trdno upanje, da bode Gospod Bog, iz ko-jega milosrdne roke ponižno sprejemamo srečo in nesrečo, veselje in bolest, tudi najtežje rane spremenil v blagoslov za narod in za domovino.« Tako je pisal predsedniku nemškega državnega zbora cesar Viljem II., protestant, toda pozitivno veren. Protestant modernega duha, angleški zakladni kancler Lloyd George pa je v zbornici rekel, da gre v vojski kupčija dobro, kakor v miru. Kupčija! Povse nasprotujoča si svetovna nazora! Lahko nam je videti, čegar nazor odgovarja naukom Njega, na čegar prihod na svet nas spominja Božič. Prijateljem našega lista! Še nekaj dni in 1. 1914. bo minulo, to leto, ki spada pač med najvažnejša in najusodepolnejša v zgodovini naše avstrijske domovine. Kakor sedanji vojni čas od vseh stanov zahteva skrajnega napora vseh sil, tako tudi od uredništev raznih časnikov, zlasti pa dnevnikov. Koliko truda in žrtev je bilo zvezanih s »Slovencem« v zadnjih mesecih! In reči moramo, da smo mogli zadostiti ogromni nalogi le s pomočjo požrtvovalnih in zvestih prijateljev, ki so svoje sile zastavili v prospeh našega lista. Kajti dasi je »Slovenec« doseeel za slovenske razmere izredno velik p° log, vendar dohodki izdaleka niso toliki, da bi zadoščali ogromnim zahtevam, ki jili sedanji čas terja od dnevnika. Naša želja je bila list še povečati in izpopolniti, da bi izhajal v večji obliki; toda k temu bi bilo troba novih znatnih sredstev, s katerimi naš list žal ne razpolaga. Kar pa je bilo v naših močeh, to smo storili in česar niso zmogla naša gmotna sredstva, je nadomestila idealna požrtvovalnost naših prijateljev. Bodi tem našim velikodušnim sotrudnikom izrečena na tem mestu najprisrčnejša zahvala in obenem iskrena prošnja, da tucli v bodoče ne odrečejo svoje pomoči našemu listu. Ker bi pa radi še bolj napredovali, vabimo v krog svojih sotrudnikov tudi vse druge, ki imajo sposobnost in dobro voljo, pa se še niso oddolžili naši stvari s peresom; naj nikomur ne bo žal truda, ko gre za veliki cilj: izpopolniti in dvigniti naše glasilo na višino, ki je za slovenski dnevnik sploh dosegljiva, tako da bodo Slovenci lahko ponosni na »Slovenca« in »Slovenec« nanje. Ker je njegova mornarica premagana, razbita, nima osvojevatelj diugega pota, da bi šel pod palme bajnih gozdov, spremljan od svojih orlov, katerih zlato sc iskri med jeklom bajonetov, da zadene Anglijo prav v srce, to se pravi v njeno kolonijalno go-spodstvo, v nje zaklad. Velikost Cezarja in Karla Velikega ima že, hoče še Aleksandrovo. Tvori sanje, ne da bi se jim čudil. Vzhod že pozna; nesmrtno povest je lam za sabo pustil, Nil ga je videl, nekega dne, suhega generala z dolgimi lasmi, jezdečega na velblodu. Na obrežju Ganga bo za težkega cesarja v rjavi suknji treba Porovega slona. Ve, kako jc treba k sebi pritegnili ljudstva in je fa-natizirati. Poveljeval bo tam doli vojakom z obličji kot iz brona, s turbani iz belega muselina; videl bo kneze, v blesku biserov, pomešane med svoj polkovni stan; vprašal bo o svoji usodi pošastne idole, dvigajoče svojih deset rok med diamantne mitre, ker mu nedavno v Egiptu ni izročila svoje skrivnosti niti granitna sfinga s sploš-čenim obrazom, pred katero je sanjal, z rokama oprt na svoj zakrivljen meč. Cesar Evrope! Sultan Azije! Eto dva naslova, ki mu jih vdolbejo na mavzolej. Zapreka: neizmerna Rusija! Ker ni mogel utrditi nestalnega prijateljstva z Aleksandrom, ga hoče premagati. Mala cesarjeva roka lista željno po debelih zelenih zvc7lfil\; zapisnikih, ki mu Žc dosedaj je naš list nudil toliko — bodisi glede hitrega, točnega in iz-crpljivega poročanja o sedanjih svetovnih dogodkov (kakor tudi glede različnosti in vsestranosti ostalega gradiva, da si je pridobil priznanja najširših krogov. Toda kakor že rečeno, mi bi radi še dalje naprej in na kvišku! K temu nam morajo razen sotrudnikov pomagati tudi vsi oslali Slovenci in Slovenke — kot naročniki in nabiralci naročnikov. Zadnji dnevi letošnjega leta potekajo; porabite jih za agitacijo za »Slovenca«! Koliko hiš je še, kjer niso naročeni na »Slovenca«, a bi to storili, ako bi jih kdo o pravem času in živo spomnil na to. To ne velja samo za Kranjsko, marveč za vse slovenske dežele; sedaj itak stopajo v ozadje vsi majhni krajevni dogodki ter zato tudi v našem listu posvečamo glavno skrb in pažnjo velikim zgodovinskim dogodkom sedanje svetovne vojne; ko pa zopet nastopi mir, bomo tudi mi zopet bolj izcrpljivo smeli se ozreti na razmere v domovini. A tudi sedaj vabimo, da se nam hitro sporoči vsak za javnost zanimiv dogodek v naših mestih in vaseh. Ne pozabimo kako velevažna stvar je v modernem življenju časopisje, važno in nepogrešljivo orožje zlasti za nas katoliške Slovence. Tu ne sme biti nihče ravnodušen, nihče brezbrižen, vsak se mora zavedati svoje dolžnosti do nase skupne stvari, vsak ji mora služiti po svojih najboljših močeh. Le z združenimi močmi se more doseči povoljen uspeh. Na delo tedaj nemudoma, da se število »Slovenčevih« naročnikov in sotrudnikov takoj z novim letom 1915. tako dvigne, da bomo lahko z veseljem in ponosom rekli: Mi gremo naprej! Božja pola. Parižani so postali od izbruha vojske sem zelo pobožni. Cerkve so baje v gotovih urah polne vernikov, nekatere med njimi nudijo tudi v poznih popoldanskih urah čarovit pogled, ko gori na stotine zaobljubljenih sveč. Tako n. pr. krasna cerkev Notre-Dame des Victoires, katero je sezidal Ludovik XIII. v spomin na zavzetje Le Rochet-tes. Toda višji pariški sloji so pravzaprav vedno ostali pobožni, bolj zanimivo je, da sedaj tudi vlada, ki je prostozidarska, čuti potrebo približati se Bogu. skoro do zadnjega moža povedo stanje neizmerne armade, ki se že vali proti Njem-nu. Da, premaga samovladca severa in ga pritegne za seboj, carja-vazala, spremljanega od hord divje konjiče, da osvoji orient. Cesar Evrope! Sultan Azije! Delo ni višje kot njegova želja in njegov genij. In ko ustanovi svoje silovito cesarstvu, se mu ni treba bati, da bi bilo nekoč razdeljeno med njegove polkovnike kot Mace-dončevo. Od dvajsetega marca ima Napo-leon^sina, dediča svoje slave in svoje mogočnosti; in ustnice cesarjeve so se razlah-lale v sladek nasmehljaj pri misli na dete, ki spi tako blizu njega v tihi palači. Toda, naenkrat dvigne glavo s trepetom presenečenja. Odkod prihaja to čudno brnenje v sobo, ki je tako dobro zaprta in katere debele zavese so razpuščenc? kot bi velike zlate čebele, všite v svilnate tapete, začele vršeti. Cesar posluša, bolj pozorno — tresenje brona je razločiti v tem šumu. »A! da... Božič... Polnočnica.« Res, zvonovi vseh pariških cerkva, ki proslavljajo rojstvo Jezusovo, so to — tisti zvonovi, ki jih je Napoleon nedavno dal zopet stolpom in zvonikom, potem, ko je kot konzul pomirovatelj zopet spravil v Franciji toliko bratov sovražnikov. Kolikokrat so peli v njegovo proslavo, pri slavnostnih Tc Dcum! In kako so razen Poroča se, da se v zadnjem času vrše v Parizu slovesne službe božje, katerih se udeležujejo tudi oficijelni krogi in pri neki službi božji v cerkvi Notre-Dame, katero je služil kardinal Amette, je bil navzoč celo sam predsednik republike Poincare s celokupnim ministrstvom in velikim številom državnih dostojanstvenikov. Kako veliko izpremembo je povzročila usoda! Preganjalci cerkve, divji agitatorji za ločitev cerkve in države, ki niso nikdar mogli dovolj žaliti cerkve in njenih služabnikov in ki so z vso silo delali na to, da bi iztrgali iz francoskega ljudstva vero, se čutijo sedaj primOra-ne, delati pokoro za svoje zločine. Jeli stiska, ki je nastala vsled vojske, v resnici naučila monistiško republiko moliti, ali pa je vzroke tega preobrata troba iskati v tem, da čutijo pomanjkanje prave potrebe za tako priljubljeno jadikovanjc radi porušenja častljivih hiš božjih v severovzhodni Franciji? Gotovo ni nobenega omikanca na celem svelu, ki mu nc bi v srce segala žalostna poročila o uničenju cerkvenih stavbenih spomenikov na klasičnih tleh gotike. Ali pa ni nepobitna resnica, da so prav tisti republikanci, ki danes tožijo pred kadečimi se razvalinami, ne dolgo poprej ravno tc stavbe oropali vseh dragocenosti in jih izpremenili v mrtva zidovja? Ali niso uprav tisti republikanci, ki danes kličejo vse civilizirano človeštvo k maščevanju, izgnali duhov nike iz teh cerkva in izročili umetniško izdelane dragocene cerkvene posode dražilcu, da jih prelije oziroma pre-kuje?! Pa ne samo na Francoskem, ampak tudi na Angleškem čutijo sedaj nenadoma potrebo, da se izboljšajo od-nošaji do katoliške cerkve in do njenega vidnega poglavarja, papeža. Z nemalim začudenjem je sprejel svet novico, da je angleška vlada sklenila poslati svojega zastopnika na papežev dvor in naprositi papeža, da odpošlje v London svojega nuncija. Da lahko pomen tega koraka dovolj cenimo, moramo imeti prod očmi, da jc bila uprav Angleška tista država, ki je žc sto let sem dosledno odrekala sveti Stolici pravico do primernega dostojanstva na lestvici diplomatične-ga zastopstva. Kar v tem oziru danes velja kot splošno veljavna norma, temelji na dogovorih izza dunajskega kongresa. Takrat so se Avstrija, Pru-sija, Francija, Španija, Anglija, Portugalska, Rusija in Švedska zedinile tega še enkrat drugikrat peli na ves gla, nekoliko mesecev je tega, na dan rojstva rimskega kralja, na dan spomina vreden, ko se je zdelo, da nebo, ker mu je dalo sina, pripoznava postavnost njegovega dela in mu obljublja trajnost! In zdaj, nocojšnjo noč, tako veselo, tako zmagoslavno kot Slavkovu ali Wagra« mu pojo zopet v mrzlo, jasno noč slabotnemu detetu, sinu mizarja, rojenemu na. slami v hlevčku, pred toliko in toliko leti, takrat ko so skrivnostni glasovi klicali v prostranosti zvezdnatega oboka: *Slav» Bogu in mir na zemlji!« Cesar posluša božične zvonove. Sanja, prihajajo mu v spomin njegova temna, divja otroška leta, polnočnica njegovega strica naddijakona v katedrali v Ajaccio, vrnitev številne družine v staro stanovanje, pričo tolike ponosno prestane revščine, lepota matrone njegove matere, ki ja prinesla na mizo skromno večerjo, pri kateri so jedli kostanj. Njegov sin, sin zmagoslavnega cesarja in avstrijske nadvojvodi-nje ne bo poznal te revščine, gospodar sveta bo. Tam zunaj, v ledeno noč neprestano zvone zvonovi Božič. Pri vratih palače Tuileries pa star vojak s čepico na razkuštrani glavi jezno koraka z velikimi koraki pred svojim čuvaj-nim stolpičem, da bi si ogrel noge; spominja se morda ta trenutek molitevce al^ na meddržavno pogodbo z dne 19. marca 1815, s katero so so uredila razna nasprotstva o dostojanstvu diploma-tičnih zastopnikov. Ta takoimenovanl diplomatični dostojanstveni reglement z dne 19. marca 1815, ki se je pozneje na aachenskem kongresu nekoliko izpopolnil, razlikuje tri razrede poslanikov, namreč: 1. poslaniki (Ambassa-deurs), legati in nunciji; 2. poslaniki v ožjem zmislu (Envoyčs) ali pooblaščeni ministri; 3. zastopniki POMOŽNE ČETE ZA SRBIJO. »Siidslavische Korrespondenz« poroča iz Soluna: V Srbiji je vse, kar le more nositi orožje, poslano na bojišče, še celo žene in otroci. Zadnji čas so došla velika ruska ojačenja in artiljerija po Donavi, prav tako je poslala tudi Francoska preko Soluna velike množine vojnega materijala in moštva, tako da so bile pomožne čete že koncem novembra po večini na fronti. KAKO SE GODI AVSTRIJSKIM UJETNIKOM V SRBIJI. »Siidslavische Korrespondenz« poroča iz Sarajeva: Neka zaupljiva oseba, ki je došla iz Bitolja, pripoveduje, da je večina avstrijskih ujetnikov sedaj v Bitolju, kjer je napravljen koncentracijski tabor. Vojni ujetniki bivajo deloma v barakah. Več sio jih je v bivši kaznilnici. Položaj ujetnikov v splošnem ni slab, v posameznih slučajih so se pa vojaki, ki stražijo ujetnike, spozabili. Odkar je nastopil mraz, se je položaj v toliko ooslabšal, ker ni preskrbljeno za kurjavo. Ranjene in bolne vojake zdravijo avstrijski zdravniki-ujetniki, vendar imajo na razpolago le malo zdravil in zdravniških pripomočkov. Ujeti zdravniki so pri srbski vladi protestirali proti temu, da. se jih drži ujete, sklicujoč se na genf-sko konvencijo in zahtevali, da se jim izplačajo plače, ali pa jih izpuste. Vse je ostalo brez uspeha. Veliko ujetnikov so zadnje tedne prepeljali na bojišče, da delajo tam utrdbe. Nova bilko no Ruskem. Bitka med izlivom reke Bzure in prelazom Lupkov traja z nezmanjšano silovitostjo dalje. Na krilih te skoro 500 kilometrov dolge bojne črte so zvezne čete napredovale. Na severu so Nemci »voje na vzhodnem bregu Bzure in Ravvke osvojene postojanke obdržali kljub silovitemu napadu Rusov. Na jugu so naše čete od prelaza Lupkov prodrle proti severu in potisnile Ruse precej daleč nazaj proti Lisku. V središču bojne črte, na ozemlju med Tomaszo-wem in Krosnem, so se razvili veliki boji, vendar pa je tu komaj pričakovati skorajšnje odločitve. V splošnem lahko rečemo, da se je ozemlje, ki je zavzemajo ruske armade na Poljskem, proti prejšnjim postojankam zelo znatno skrčilo in zožilo. Rusi so zdaj še bolj stisnjeni skupaj kot poprej, če se niso morda s posameznimi deli že umaknili na desni breg Visle, ali pa če niso poizkusili na račun svojih sil na Poljskem ojačiti ruske postojanke v Galiciji. Ruski ponočni napadi na predtrd-njavske utrdbe Przemysla so bili s težkimi ruskimi izgubami odbiti. Izredno delavna posadka veže nase močne ruske sile in na zgleden način vrši svojo nalogo. AVSTRIJSKE IN NEMŠKE REZERVE. »Tagespost« piše: Še vedno se upirajo prevladajoči Sloji na Angleškem, (la bi zastavili kri svojih sinov za gospodstvo Anglije. Po celem svetu bobnajo Angleži, da se jc žc 700.000 Angležev in 100.000 Kanad-cev prostovoljno javilo za službo v armadi in da bo, kakor hitro bodo te čete izvežbane, padla odločitev v korist Angležev. Angleži pa pozabljajo na rezervne sile Avstrije in Nemčije. Začnimo z Nemčijo. Tam pride k naboru vsako leto okoli 500.000 mlacle-ničev. To število sc poviša, ker pri prvem naboru nepotrjeni mladeniči pridejo še dvakrat k naboru. Ce odštejemo nesposobne, ostane šc vedno nad pol milijona, in ker se je v prvih tednih vojske oglasilo 1,200.000 prostovoljcev, to število daleč prekaša angleški poziv. Čudno sicer, ali vendar razpolaga Avstrija sedaj s še večjimi rezervami kot Nemčija. Res jc sicer pri nas število nabornikov manjše, ker ima Nemčija. četrtino prebivalstva več kot Avstrija. Tucli število nemških orostovolj- cev se ne da primerjati z našimi, čeprav je veliko. Treba pa je vpoštevati nekaj drugega. Splošno je znano, da je bila v Avstriji do leta 1912 potrjena le tretjina vseh nabornikov, ker državna zbora nista hotela zvišati mirovnega stanja. Tako je ostalo do leta 1912, ko sta oba parlamenta vsled upeljave dveletne vojaške službe zvišala kontingent od 130.000 na 200.000. Zato je ostalo vsako leto na tisoče sposobnih mla-deničev neizvežbanih. To je vzrok, zakaj so bili sedaj nabori za tiste, ki pri rednih naborih niso bili potrjeni. Lahko rečem, cla vsako leto ni bilo uvrščenih v armado 150.000 do 200.000 vsekako sposobnih mladeničev. Če to znatno število pomnožimo z 12 — ker je 12 letnikov bilo pozvanih na nabor — in če odštejemo umrle, izseljence in bolne, dobimo ogromno število 1,500.000 do 2,000.000 mož, ki bodo po dovršenem vežbanju sposobni za vojno službo. POLOŽAJ NA VZHODNEM BOJIŠČU NEIZPREMENJEN. Berlin, 23. decembra. Uradno se poroča: Na vzhodnem in zahodnem bojišču je položai ostal neizpremenjen. Položaj na ozemlju Bzure in Rawke traja dalje. Na desnem bregu Pilice je položaj neizpremenjen. Najvišje armadno vodstvo. PRODIRANJE NAŠIH KARPATSKIH ČET ČEZ PRELAZA LUPKOV IN USZOK NOVE BITKE NA CELI ČRTI. Dunaj, 23. decembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Naše operacije v Karpatih se ugodno razvijajo. V ozemlju Latorcze je bil pri Woloczu (Volovec) odbit ruski napad. V zgornji dolini Unga so naše čete ujele včeraj pri Fenyvesvolgyju 300 Rusov in so prodirale naprej. Tudi severno vzhodno od prelaza Lupkov v smeri proti Lisku je naše prodiranje pridobilo na prostoru. Oficijelni komunike ruskega generalnega štaba z dne 18. decembra trdi, da nam je bilo na tej fronti ujetih 3000 vojakov, kakor tucli topove in strojne puške. Ti podatki so izmišljeni. Naša vojna skupina, ki je tu nastopila, je izgubila mrtvih, ranjencev in pogrešan-cev: 2 častnika in 305 mož. Sovražniku ni padel v roke niti en top in niti ena strojna puška. Siloviti boji pri Krosnu, Jaslu, Tu-chowu in ob spodnjem Dunajcu še trajajo. Ob tej reki so tudi v minuli noči Rusi obnovili svoje brezuspešne napade, v katerih so izgubili veliko ljudi. Ob Nidi za zdaj boj stoji. Ob izlivu te reke je bil neki sovražnikov most čez Vislo zažgan s streljanjem. Južno ocl Tomaszovva so odbile naše čete ponočen napad kavkaških polkov. Nadaljujejo sc boji naših zaveznikov za ozemlje Rawka in Bzura. Na celi fronti se torej bije nova bitka. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, pod maršal. SILOVITI BOJI NA POLJSKEM. Geni, 24. decembra. Iz Peterburga poročajo: Bitka na Poljskem ob Visli se vrši z izredno veliko silovitostjo. Položaj Nemcev, kojih znatne bojne sile se bore z največjim zaničevanjem smrti, je ugoden. STRAHOTE BITKE NA POLJSKEM. Milan, 23. decembra »Secolo« poroča iz Petrograda: Bitka ob levem bregu Visle od rek Bzure in Rawke do Nide še traja, Osobito divja med Sochaczewem in Skiernievicami. Nepopisno je opustošenje v tistih delih Poljske, ki so jih prvi zasedli Rusi, potem pa Nemci. Civilnemu prebivalstvu primanjkuje živil. Veliko jih umre, ker nimajo nič jesti. POMEN BITKE PRI LIMANOVI. Vojni poročevalec Fr. Molnar je poslal telegram »Az Estu«: Iz zavzetega No-wega Sacza morem poročati, da velika zmaga pri Limanovi znači toliko kot popolna osvoboditev Ogrskega Rusov. Naša vojska je, s pomočjo železnic neobičajno hitro skoncentrirana, napadla v smeri od Liinanowc od strani Ruse, ki se umikajo proti Lvovu. ANGLEŠKA SODBA. London, 23. decembra. »Times pišejo: Ruske čete z uspehom zadržujejo nenadno krepko prodiranje nemških in avstrijskih čet. Vendar je dovolj jasno, da Rusi niti na Poljskem niti v Galiciji ne stoje v bližini Krakova. Brez izgovorov se mora priznati pomen teh operacij. Nemcem se ni posrečilo, da bi obkolili severno rusko krilo. Ni se še moglo streti ruskega odpora severno od Karpatov, niti prodreti močno utrjeno rusko črto pred Varšavo, vendar so bili Rusi prisiljeni, da so sc umaknili. S tem je bila ruska bojna črta izenačena. Če bi se posrečilo prodreti črto pri Opočnem ali kje drugod, potem bi prišla ruska armada v Galiciji v kritičen položai, Upamo, se to ne bo zgodilo. Na drugi strani je jasno, da stojimo pred obupnimi boji in da g Hindenburg zavlekel rusko invazijo v Šlezijo in padec Krakova. Poljska bo več dni pozorišče glavnih bojev. Bodoči potek vojske je zelo odvisen od tamošnje odločitve, l i. • SKUPNO DELOVANJE ZVEZNIH AR- , MAD. Budimpešta, 23. decembra. Vojni poročevalec lista »Alkotmany« brzojavlja dodatno k zadnjim izjavam feld-maršala nadvojvode Friderika o skupnem sodelovanju zveznih armadnih vodstev sledeče podrobnosti: Uspehe, ki so jih zadnji čas dosegle zvezne armade, je pripisovati po večini izborne-mu skupnemu sodelovanju. Kakor so našemu vrhovnemu poveljstvu pride-Ijeni nemški, tako so nemškemu generalnemu štabu prideljeni avstrijski častniki. Naš stik z nemškim vrhovnim poveljstvom pa ne obstoja samo v teh častnikih, ampak tudi v neposredni in neprestani telefonski in brzojavni zvezi. Če je potrebna kaka nova odredba, se sporazumemo brzojavnim potom. Ko je dosežen snorazum, gredo na delo na obeh straneh z enakim duhom, vendar popolnoma samostojno. Če so potrebne operacije, ki segajo v področje nemškega vrhovnega poveljstva, potem se vpraša za. odločitev nemški veliki glavni stan. Načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf poroča, felumaršalu nadvojvodi Frideriku vsak dan ob clveh popoldne in ob devetih zvečer. Ob izrednih slučajih se pa poroča nadvojvodi ob vsaki uri. Stockholm, 23. decembra. Svvenska Dagbladet« piše: Če se tudi zadrži avstrijski sunek v Lupkowskem prelazu in če se tudi prepreči nemško-avstrijski načrt, ki namerava odrezati Rusom umikanje, stoji trdno, da so dosegle armade centralnih velesil sijajne strategične uspehe, ker so de-finitivno ruske milijonske množice potisnile nazaj. Preračunalo se je, da je štela ruska armada na Poljskem in v Galiciji vsaj pol milijona več vojakov, kakor armade, ki so prisilile premoč, da se je umaknila. RUSKO UMIKANJE PRI PIOTRKOWU. Rotterdam, 23. decembra. »Times« poročajo iz Petrograda: Rusi so izvedli svoje umikanje od Piotrkowa v tistem vzornem redu, kakor pri Lodzu. Umaknili so se baje tako, da Nemci tega niso znali. NA POTI RPOTI VARŠAVI. - NEMŠKA OFENZIVA OKROG LOWICZA. »Gazeta Krakovska« piše, da je »Secolo« poročal iz Petrograda: Na ionti pri Lowiczu so Nemci pričeli s silovitimi navali, da bi se posunili naprej na poti proti Varšavi. Na tej črti okrog Noworadomska traja bitka dalje. Pri Lowiczu so Nemci zbrali ogromne sile, verjetno z namenom, da napadejo od jugozapada Modlin in Varšavo, kar pa vsled ruskega odpora ne bo lahka stvar. NEMŠKI ZRAKOPLOVCI OBSTRELJUJEJO VARŠAVO. Berlin, 23. decembra. O obstreljevanju Varšave se poroča: Po osemdnevnem miru je preživela Varšava minulo soboto zopet nekaj strašnih trenutkov. Tri ure od 6. do 9. zjutraj pretresa neorestano zrak gromenje bomb, ki eksplodirajo. Več hiš se podere. Kmalu nato se čuje ječanje ranjencev in plakanje tistih, ki so jim bili ubiti svojci pred očmi. Dva nemška aeroplana sta vrgla približno 80 bomb na mesto. Bombe so bile dolge 18 centimetrov. V ranem jutru so bile ceste še skoraj prazne. Le več polkov je korakalo po cestah, ki niso bili zadeti, pač pa je pod razvalinami porušenih hiš veliko ljudi pokopanih. V Varšavi trde, da je do 1000 žrtev. Ena bomba je padla tudi na teraso nekdanje kraljevske palače. Drobec bombe je tu ubil nekga visokega dostojanstvenika deželne uprave. HINDENBURG ZAUPA V ZMAGO. Dunaj, 23. decembra. Na avstrijske božične darove, od katerih je bil en del namenjen za Hindenburgovo armado, je odgovoril Hindenburg, da vidi v tem nov dokaz zvestega tovarištva tako tesno združenih armad. »Naprej z Bogom, potem nam je v novem letu zmaga zagotovljena.« V X X ■d 5 o > 3 ii v v REAKTlVIRANE POŠTE. »Gazeta Krakowska« poroča iz Biale, da so zopet odprti poštni uradi Kamienica, Limanova, Nowa Sacz 1 in 2, Piwnica ic Swiatniki gčrne. UJETNIKI V KRAKOVU. »Nowa Rreforma« piše 22. decembra Dan na dan vidimo manjše ali večje skupine ruskih ujetnikov po mestnih ulicah. Iz njihovih pripovedovanj sledi, da se v, ruski armadi že kaže pomanjkanje dvoje jako važnih potrebščin, municije in živil. V poljskem kraljestvu ruska vojska vojski zdaj že ne more več rekvirirati živil, ker je pokrajina popolnoma uničena in suha kot cerkvena miš. Voziti živež za milijonsko armado iz notranjosti države je pa za rusko intendanco preveč težavna naloga, ker je veliko komunikacijskih železniških črt uničenih in ker jc stanje cest neugodno. KOMISIJSKI VLAK V BOHNIJO je odšel 22. decembra zjutraj s celim osob-jem, ker je most čez Rabo žc provizorično popravljen. 23. decembra odide vlak tudi v Tarnovv. Uradniki tarnovvskega in rop-czyckega okrajnega glavarstva, morajo iti 22. ali 23. decembra na svoja uradniška mesta. XXX POGOVOR Ž NADVOJVODO FRIDERIKOM. Dunaj, 23. decembra. Feldmaršal nadvojvoda Friderik je včeraj v glavnem stanu sprejel ogrskega pisatelja Franca Mol-narja. Nadvojvoda je med drugim izjavil: Javnost naj bo glede Srbije popolnoma mirna in naj z zaupanjem gleda v bodočnost. Vse je v teku, da bo zaupanje opravičeno. Iz poročil, ki sem jih dobil iz Srbije, se vidi, da so tam terenske razmere neverjetno neugodne in da je vreme trajno slabo. Kljub temu pa bo naša armada, ki se je utrdila v težkih bojih zadnjih tednov, premagala vse ovire. Iz karpatskih bojev, so iz gornjeogrskih komitatov vnovič došla ugodna poročila. Upam, da ne bo več dolgo trajalo, ko bo Ogrska popolnoma očiščena sovražnika. — S posebnim zadovoljstvom je pripomnil feldmaršal, da je došla armadi velika množina božičnih darov, ki so jih darovale družine cele Avstro-Ogrske. Tam, kjer vozijo železnice, bodo dobili vojaki darove na sveti večer. Toda mnogo se jih bojuje na točkah, ki so le težko dostopne, tja bodo darovi došli eden ali dva dni kasneje. Vsak, ki je kaj podaril, je lahko pomirjen: vojaki bodo vse dobili. Božične darove, namenjene za hrabro posadko v Przemyslu, je nadvojvoda ukazal ločiti in shraniti, V božjih rokah je, kdaj bodo ti darovi prišli v prav« roke. Na vprašanje, kako se počuti Njegovo Veličanstvo, je odgovoril nadvojvoda: »Njegovo Veličanstvo je, hvala Bogu, pri najboljši moči. Njegova pozornost obsega vse podrobnosti vojnih dogodkov, Mirno in z neomajljivim zaupanjem s)—« vsako poročilo, ki pride z bojišča.< je bil razgovor končan. XXX IZBORNI RUSKI ZEMLJEVII Znano je, da so Rusi mobilizir« ko mi in Nemci. Po prvih bojih smo deli na sibirske in na kavkaške č poizkusnimi mobilizacijami so ~e obmejui zbori nahajali že dolgo v vojni moči. Rusi so biti tudi bogato preskrbljeni z zemljevidi, kar se je dognalo pri padlih in pri ujetih ruskih častnikih. Zadovoljevali se niso Rusi z generalnimi zemljevidi, marveč veliko častnikov je imelo seboj tudi specialne zemljevide, ki so ponatisnjeni po znanih naših zemljevidih 1 : 75.000 a z dodatki iz leta 1914, Ker so naši zemljevidi izpopolnjeni le s podatki iz 1. 1911,, izvirajo ruski dodatki iz skrbnih ruskih poizvedovanj v Galiciji ali prav za prav iz dela obsežnega ruskega vohunstva, kar dokazuje, kako dolgo da so se že Rusi pripravljali na vojsko proti nam. RUSKO UMIKANJE ČEZ KARPATE. Dunaj, 23. decembra. V komitatu Ung in Bereg tvorijo Rusi kritje za umikanje galiških armad. Najvažnejšo točko v komitatu Ung, 1035 m visok hrib, so naši v naskoku zopet vzeli. BITKA OKROG MAJDANKE. UMIKANJE RUSOV IZ KARPATOV. »Az Est« je 22. decembra poročal iz Marmaros-Szigeta: Ruse, ki so vpadli pri Toronji, smo napadli. Bitka se vrši nad Majdanko, sovražnik sc umika. Zmaga je na naši strani, hvala mojstrskemu vodstvu in razumnemu izkoriščanju pozicij. Umikajočega sc sovražnika zasledujemo, »Pesti Hirlap« piše, da je bilo desnfl krilo ruske armade, ki je udrla v komitat Saros, včeraj popolnoma razbito. RUSI SO SE POBOLJŠALI. Berlin, 23. decembra, Pri zadnjem rus-kem vpadu na vzhodno Prusko ni več prišlo do grozovitosti. V okrožju Ortelsburfi "j bil nihče umorjen ali odpeljan. RUSKI GENERALI PRED VOJNIM SODIŠČEM. Berlin, 23. decembra. Poleg Rennen-kfcmpfa in njegovih tovarišev je bilo postavljenih še 8 generalov pred vojno so-diiče radi porazov pri Lodzu in Piotrkowu. X X X AUSKI GENERALNI ŠTAB PRIČNE SVARITI. Berlin, 23. decembra. (Po »Wiener 'Allg. Ztg.«) »Lokalanzeiger« poroča iz Amsterdama: Generalni štab v Petrogradu objavlja: Z ozirom na neresnična obvestila, ki se Sirijo zadnje dni o stanju naše arma-!de in o njeni strategični postojanki v Nemčiji in Avstriji v širokih krogih, mora generalni Štab svariti rusko ljudstvo proti enostranosti in netočnosti vseh vesti, ki jih objavlja sovražno Časopisje o ruskih armadah. To, da so si izbrale ruske armade svoje postojanke na manjši fronti, je uspeh temeljitih posvetovanj vojaških avktoritet. Manjša fronta se je izbrala, ker se zbirajo zelo močne sovražne vojne sile proti nam in nam nudi še druge ugodnosti, o katerih se iz strategičnih razlogov ne more govoriti. XXX SELITEV RUSKIH URADOV IZ VARŠAVE V VILNO. Kodanj, 23. decembra. Listi poročajo iz Petrograda: Ker prodirajo nemške in avstrijske armade proti Varšavi, so se preselila politične oblasti iz Varšave v Vilno. XXX GROF STORGKH PRI VLADARJU. Dunaj, 23. decembra. (Kor. ur.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je bil da-ac« popoldne ob dveh v daljši avdijenci pri ^eurju. XXX ; JANINA STANISLAWSKA. »Nowa Reforma« poroča: Včeraj smo prinesli vest o odlikovanju poljske samari-tanke iz Rozwadowa Janine Stanislawske, Sa velike zesluge, ki si jih je pridobila z oskrbovanjem ranjenih vojakov v svojem mastecu in na bojišču. Dobila je časten znak Rdečega križa z vojno dekoracijo, štirinajstletna deklica, hčerka ubogega čevljarskega mojstra je bila od začetka vojne v vojaški bolnici. Ko je oskrbovala ranjence, je padel v bolnico šrapnel in Janino težko ranil. Po treh dneh je Janina umrla. Armadno poveljstvo je poslalo staršem junaške deklice denarno pomoč. XXX POŽAR V PETROGRADU. Urga. 23. decembra. (Kor. ur.) Palača Hutuhta je zgorela danes ponoči z vsemi svojimi zakladi. Škoda je izredno velika. XXX PASTOR USTRELJEN. Franklurt, 23. decembra, Po poročilu »Frankfurter Zeitung« iz Petrograda je pisalo »Novoje Vremja«, da je bil v Rigi protestantski župnik ustreljen, ker je menda ,v pridigi ščuval proti vladi. XXX BIVŠI MAROŠKI VOJNI MINISTER RANJEN. Olomuc, 23. decembra. Bivši maroški Vojni minister Franc Czerny, ki služi zdaj kot četovodja pri 54. pešpolku, je bil ranjen v bojih na severnem bojišču. Zdravi *e v neki bolnišnici pri Olomucu, Prvo uradno poročilo nase mornarice. potopili francoski podmorski čoln »Curie«. — Naš podmorski čoln z dvema torpedoma zadel francoski dreadnought. Dunaj, 23. decembra. (Kor. urad.) Uridno se razglaša: Ob naši obali so naše Obrežne baterije in stražne ladje potopile francoski podmorski čoln »Curie«, ne da bi ta mogel napasti. Poveljnika in 26 mož so naši rešili in ujeli, le drugi častnik se pogreša. Naš podmorski čoln XII, poveljnik linijski poročnik Egon Lerch, je 21. decembra dopoldne na otrantski cesti napadel francosko brodovje, ki je bilo sestavljeno iz 16 velikih ladij. Na poveljniško ladjo Hpa Courbet 9ta bila izstreljena dva torpeda, ki sta oba zadela. Zmešnjava, ki je nato nastala med sovražnim brodovjem, nevarna bližina posameznih ladij in valovito morje pri meglenem vremenu je preprečilo, da ni bilo mogoče dognati nadalj-Qe usode zadete ladje. Poveljstvo mornarice. ladja z 12. 30.5 cm topiv, z 22. 14 cm topovi in s štirimi 4.7 cm topovi in s 4. podmorskimi cevmi za izpuščanje torpedov, Na poveljniški ladji, ki jo je s torpedom zadel naš podmorski čoln XII., se je najbrže nahajal poveljnik brodovja podadmi-ral Bouč de Lapeynrere, Posadka šteje približno 1100 mož. Podmorski čoln »Curie« pripada k tistim 16 podmorskim čolnom, ki tvorijo skupni in sicer moderni razred. Zgradili so jih v stavbni periodi 1911— 1913. Obsegal je podmorski čoln »Curie« 400 ton nad morjem in 550 ton pod morjem. Oborožen je bil s 7 cevmi za izpuščanje torpedov. Gonil ga je stroj z 840 konjskimi silami s hitrostjo 10 do 13 pomorskih milj nad morjem, pod morjem pa 8—9 morskih milj. Prevozil je lahko samostojno z brzino 10 morskih milj 1400 milj. XXX USPEH PODMORSKEGA ČOLNA XII. Dunaj, 24. decembra. Listi cenijo uspeh podmorskega čolna XII tem višje, ker bo zadeti francoski dreadnought, če se morda že ni potopil, na vsak način nesposoben za boj v tej vojski. Kolin, 23. decembra. »Ktilnische Volkszeitung« izvaja, da smemo boj, ki se vrši v otrantskem prelivu, častno staviti dejanjem nemških podmorskih čolnov na stran. Zavezniki so lahko ponosni na ta vojaški in moraličen uspeh. LINIJSKI POROČNIK LERCH GRAD-ČAN. Poveljnik podmorskega čolna XII. linijski poročnik Evgen Lerch je Grad-čan. Njegov oče, kontreadmiral, se je preselil v Gradec, kjer še sedaj živi njegova mati. Boji na zahodu. Odbiti francoski napadi. — Nemški uspehi proti Angležem. Berlin, 23. decembra. Veliki glavni stan poroča: Napadi na peščeninah pri Lombardzyde in južno od Bixschotte so naše čete z lahkoto odbile. Pri Richebourghu in L'Avoue so bili Angleži včeraj zopet vrženi iz svojih postojank. Kljub obupni protiobrambi smo obdržali in utrdili vse postojanke, katere smo med Richebourghom in kanalom Aire a la Bassee vzeli Angležem. Od 20. decembra smo ujeli 720 črncev in Angležev, zaplenili 5 strojnih pušk in 4 metalce min. V okolici tabora pri Chalonu je razvil sovražnik živahno delovanje. Napadi severno od Sillery jugozahodno od Reimsa pri Souainu in Perthesu so bili odbiti z velikimi izgubami Francozov. Najvišje armadno vodstvo. Zavezniki poizkušajo prodreti nemško fronto. Bern, 23. decembra. »Bund« sodi, da poizkušajo zavezniki s svojimi sunki na zahodnem bojišču vedno prodreti nemško fronto. Napadi še niso zaključeni, marveč bodo še napredovali, dokler ne dobe točke, kjer bi se izvršilo pravo prodiranje. Strategično je najbolj ugodno levo krilo, kjer so že dozdaj divjali najhujši boji. Pri dolgi, napeti fronti se pa gotovo dobe še druge točke, ki so občutljive. Položaj na zahodu je skrajno napet. Presenečenja so vsak dan mogoča. Obe stranki bosta storili vse. Sovražnika sta si enakovredna. Boji ob ilandrijski obali. Amsterdam, 23. decembra. »Tele-raaf« poroča iz Sluysa: Pri Keyem in essen se vrše hudi boji, da bi se Nemce prisililo zapustiti Dixmuiden. (Keyem leži 6 km severno, Eessen pa 3 km vzhodno od Dixmuidna.) Angleški glavni stan pomaknjen na-zaj. Berolin, 23. decembra. »Times« poročajo: Angleški glavni stan se je z ozirom na navzočnost princa valeškega pomaknil bolj nazaj, da ni izpostavljen kroglam težkih nemških topov. Iz Pariza se proča, da je prevzel kralj Albert sam poveljstvo armade pri Nieuportu. ; XXX Francoski vojni mornarici pripadajo '4 ladje tipa Courbet. Zovejo se »Jean Bart«, »Courbet«, »France« in »Pariš« in so najnoveiši francoski dreadnoughti. V morje »o jih izpustili 1. 1911. in 1. 1912. Obsegajo 23.476 ton, vozijo z brzino 20 do 22 pomorskih milj. Oborožena je viaka Pomoč Portugalske. Berolin, 23. decembra. Trdi se, da odpotuje v Francijo portugalski pomožni zbor 16.000 mož. Francoska zbornica. Pariz, 23. decembra. (Kor. urad.) Sejo zbornice otvori predsednik Descha-nel, ki se spominja junakov, kateri se že pet mesecev za Francijo vojskujejo. Ministrski predsenik Viviani prečita med burnim odobravanjem vladno izjavo, ki jo poslanci poslušajo stoje. Izjavi: Francija se bo vojskovala do konca osvoboditve Evrope. Francija hoče obnoviti junaško Belgijo in zlomiti pruski militarizem. V senatu se je spominjal predsednik Dupost rajnih senatorjev, osčbito na bojišču padlega senatorja Raimonda. Božič v Parizu. Genf, 23. decembra. Iz Pariza se poroča: Notranji minister je odklonil prošnjo gostilničarske zadruge, da bi smele biti gostilne na sveti večer odprte. Kavarne in restavracije morajo biti zaprte ob V2IO. uri zvečer. Angleški Božič na bojišču. London, 23. decembra. Listi poročajo, da je na bojišče odpotovala neka koncertna družba, da bo med božičnimi prazniki zabavala angleško armado. Koliko je trpela Belgija? Neka francoska poluradna statistika ceni škodo, ki jo je trpela Belgija vsled vojne, na 5.319,000.000 frankov, in sicer Luttich in okolica 373,000.000 frankov, L8wen 186,000.000, Namur 120,000.000, Charleroi 516,000.000 frankov. Gospodarska škoda znaša 1.418,000,000 frankov. Antvverpen je trpel 1,418,000.000 frankov škode. Škoda na državnih podjetjih (železnice itd,) znaša okoli ene miljarde. Francoski socialisti za in proti miru. »Koln. Zeitung« poroča po »Libre Parole«: V seji socialističnih zvez depar-tementa Seine je predlagal neki urednik lista »Humanite« v imenu vodstva stranke, naj se prično o miru pogajati, ko se izžene sovražnik iz Francije. Predlog je izzval tak vihar, da so ga umaknili, še predno so pričeli razpravljati o njem. Spor med framasoni. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Milana: »Grand Orient« francoskih frama-sonov objavlja okrožnico, v kateri označuje nemško framasonsko ložo, da se je zapisala vojaški kasti kot sekta, ki jo zato zasmehujejo in zaničujejo vse lože na svetu. Strel mrtvega. »Elsasser« poroča o sledečem zanimivem, a tragičnem dogodku z zapadne fronte, in sicer po informacijah nekega očividca: Bil se je hud boj. Na fronti je stal hraber Lotarinžan, ki se je ravno pripravljal, da ustreli, V istem trenutku ga je zadela sovražna krogla v srce in je obležal na mestu mrtev. Še v smrti je krčevito držal svojo puško. Po bitki so pobirali na bojišču mrtve in ranjene. Neki vojak je hotel vzeti mrtvemu vojaku puško iz rok. Ko se je nagnil, se je puška nenadoma sprožila in zadela vojaka v prsi. Zgrudil se je mrtev na tla in je bil potem z ostalimi mrtvimi pokopan v skupni grob. Anoieži izflubili tri križarke. V BITKI PRI FALKLANDSKIH OTOKIH ANGLEŽI IZGUBILI TRI KRI-ŽARKE. Haag, 23. decembra. »Reuter« objavlja poročilo lista »Times« iz Buenos Airesa, da je nemška križarka »Dres-den« ušla angleškim ladjam. Bivališče »Dresdena« ni znano. V Argentiniji se potrjuje, da so Angleži izgubili tri križarke. Turčija v vojski. RUSKA POROČILA O BOJIH NA KAVKAZU. Kristijanija, 21. decembra. Najnovejše | poročilo kavkaškega generalnega štaba slove: Boj s Turki, ki so zbrali pri Wanu znatne sile, se ugodno nadaljuje. Blizu vas? Alagoz je bil odbit turški protinapad. Rim, 21. decembra, Iz Petrograda br-zojavljaju listu »Corriere della Sera«rDo-godki na Kavkazu se z največjo pozornostjo zasledujejo, ker, dasi so le podrejene važnosti, so le odvrnili del ruske armade od glavnega smotra. Koncem novembra so izvedli Turki energičen sunek, da vržejo nazaj ruske armade v Erivanu in v Aser-beidšanu. EKSPLOZIJA NA LADJI V SUEŠKEM PREKOPU. Kafro, 23. decembra. Na neki ladji v Sueškem prekopu je nastala eksplozija. Devet oseb je mrtvih, 18 pa ranjenih. NAPAD NA MALO AZIJSKO OBAL. Berolin, 23. decembra. »Vossische Zeitung« poroča Iz Aten: Francoski torpedni rušilci so oddali 7 strelov proti maloazijski obali pri Kumburne in Kantepe v bližini južno dardanelske obali. Škoda še ni znana. Zavezniško brodovje je razvilo živahno delavnost, iz česar se sklepa na predstoječo splošno akcijo. PROVINCA ASERBEIDŽAN ZASEDENA. Frankobrod, 23. decembra. »Rusko-je Slovo« poroča iz Teherana, da so ruski Kurdi v zvezi s turškimi četami zasedli vso provinco Aserbeldžan in da je Tšulfa ogroženo. TURKI OSVOJILI ANGLEŠKI RUDO-KOP BAKRA. Berlin, 23. decembra. »Tel. Union« poroča iz Londona: Na Angleškem in v Rusiji so zelo razburjeni, ker so Turki osvojili v Kavkazu blizu Batuma angleški rudokop bakra. Vojaškim oblastem je ukazano, naj vse store, da zopet osvoje rudokop, v katerem izkopljejo nad 24.000 ton bakra. Razno poročilo. IZJEMNA POSTAVA V RUMUNIJI. Bukarešt, 23. decembra. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Bratianu je predložil zbornici zakonski načrt, ki pooblaščuje vlado za izredne odredbe, PALAČA ESSAD PASE ZAŽGANA. Drač, 21. decembra* (Kor. urad. — Zakasnelo došlo.) Včeraj je bila zažgana palača Essad paše v Draču. Essad paša je odposlal nato 50 Dibriotov, da stražijo njegova posestva v tiranski okolici. VELIKI TRANSPORTI UJETIH RUSKIH ČASTNIKOV. Berlin, 23. decembra. V srednjo in južno Nemčijo so prepeljali veliko ujetih Rusov, V četrtek se je s posebnim vlakom peljalo skozi Hanau 360 ujetih ruskih častnikov, med njimi dva generala. Odvedli so jih v Heidelberg in v Villingen. V Fried-berg so pripeljali 200 ujetih ruskih častni« kov. HIŠNA PREISKAVA PRI TOLSTOJEVI VDOVI. * Berlin, 23. decembra. Grofica Zofija Tolstoj, 70 letna vdova grofa Leva Tolstoja, se v »Novem Vremenu« pritožuje, ker je policija na njenem posestvu Jasnaja Poljana te dni izvedla ponoči hišno preiskavo. Preiskali so sobo knjižničarja in bi bili kmalu povzročili požar, ker so prekucnili petrolejsko svetiljko. WITTI NAČELNIK MONAKOVSKEGA OBČINSKEGA KOLEGIJA. Monakovo, 23. decembra. (Kor. urad] Občinski kolegij je izvolil danes soc. demokrata Wittija za načelnika. POVIŠANJE DEŽELNIH DOKLAD NA ČEŠKEM. Liberice, 23. decembra. »Reichen-berger Zeitung« poroča z Dunaja: Vlada namerava zopet povišati deželne doklade na Češkem za 10 odstotkov. Znašale bodo 8." odstotkov. Ljubljanske novice. Razlika med kroglo lz velikega avstrij-^ fekega 30 3 cm topa ln vojakom. Veliki avstrijski top v ognju. lj Božičnice ranjenim in bolnim vojakom. »Slovenska krščanskoso-c i a 1 n a zveza« priredi danes s pomočjo blagih dobrotnikov božičevanje v artiljerijski vojašnici, v rekonvalescetnem domu na Viču (šola), v bolnišnici domobranske vojašnice, v vojašnici 17. pešpolka. Tudi v bolnici pri Sv. Jakobu in v bolnici v Virantovi hiši ranjence pogosti S. K. S. Z. V drugih ljubljanskih bolnicah prire-de božičnice dežela, občina, Rdeči križ in razni drugi komiteji. lj Božičnica v »Rokodelskem Domu«. Prosvetno društvo za kolodvorski okraj priredi na sv. Štefana zvečer lepo bnžičnico v Rokodelskem Domu«. Darila za otroke se prejemajo še na sv. Štefana dan zjutraj od 9. do 12. v »Rokodelskem domu«. Začetek božičnice ob šestih, nc ob sedmih, kakor smo dosedaj poročali. lj Napravimo ranjencem povsod časten prostor. Prejeli smo naslednji dopis, na katerega slavno občinstvo opozarjamo, da ga povsod vpošteva; »Opozarjamo občinstvo, da naj v praznikih v cerkvah blagohotno prepusti sedeže vojakom-ranjen-cem, ker se pogosto opaža, da so klopi polne krepke mladine, medtem ko morajo ranjenci oprti na palice med celo službo božjo stati. — Več dam.« lj Umrla je včeraj zvečer soproga gospoda dr. Marka Natlačena, gospa Vida Natlačen, hčerka spoštovane hišne posestnice v Sodnijski ulici, gospe Kos. Zapušča dva otročiča v nežni mladosti. Vsakega, ki je poznal ljubeznivo in blago gospo, bo ta vest globoko pretresla. Bog haj tolaži g. doktorja v njegovi veliki bolesti! — Pogreb bo jutri ob na 4. uro popoldne iz Sodnijske ulice. lj Umrla je v Ljubljani velespoštovana trgovka in hišna posestnica gospa Marija Č i k. lj Osobje odvetniške pisarne dr. Pe-ganove je namesto venca na krsto umrle gospe Vide Natlačenove darovalo 20 K za božičnico ranjenim vojakom. lj V včerajšnji tajni seji obč. sveta so bili pomaknjeni komisar Jančigaj v VII. čin. razred, dr. Rupnik v VIII. čin. razred, tržni nadzornik Ribnikar v VII. čin. razred. Za tajnika mestne hranilnice je bil imenovan dr. Čeme. Jallenovo ustanovo dobi sirota Josip Ahčan, a eno mesto ostane neoddano. — Žagarjevo ustanova se je razdelila, eno polovico dobi Klotilda P r a-p r o t n i k , drugo pa T. Kapel. lj f Anton Verovšek. Predsedstvo .'Zveze dramatičnih društev« v Ljubljani je prejelo danes sledeči brzojavki: »Primite iskreno saučešče nad smrču člana sloven-skog gledališta, umjetnika Antuna Verov-Šeka. Uprava kr. zem. hrvat. kazal i š t a.« — »Sprejmite najiskrenejše sožalje ob izgubi prvaka bivšega slovenskega gledališča, Antona Verovška. Vsa Ljubljana tuguje nad svojim ljubljencem ob njegovem preranem grobu in ž njo tudi slovenski člani zagrebškega kralj, kazališta in njegovi bivši kolegi. Večna slava nepozabnemu, nenadomestljivemu Verovšku. P o -lakov a, Borštnik, Nučič, Levar, B u k š e k, L o č n i k.« lj Poroči se prihodnjo nedeljo g. Jožei Pire, dež. rač. oficijal z gdčno. Mici Bremčevo. Naše najiskrenejše čestitke! lj Umrl je danes gospod Anton P e r -g a r , zasebnik v Komenskega ulici št. 14. — Pogreb bo v soboto ob 3. uri popoldne. lj Preložitev občnega zbora. Odbor društva slovenskih profesorjev naznanja društvenim članom, da je sklenil zaradi izrednih razmer preložiti običajni občni zbor na poznejši čas. lj Dober plen je napravila c. kr. državna policija v torek. Zaradi zanimivosti hočemo zadevo nekoliko obširnejše pojasniti. V ponedeljek je pripeljala prodajalka obuval Marija Kogojeva v Florijansko ulico pred hišo št. 13, kjer stanuje, zaboj čevljev. Ker ga ni mogla sama nesti v stanovanje, je naprosila nekega slučajno mimo icloče-ga, sicer nji neznanega, civilno oblečenega človeka, da ji ga je pomagal spraviti. Ko je bilo delo končano, je segla v ročno torbico ter dala neznancu iz hvaležnosti za par smodk, potem pa zaprla torbico v kovčeg. Mož se je zahvalil in odšel. Pozneje, ko Kogojeve ni bilo doma, je prišel dotični civilist s tremi vojaki 97. pešpolka zopet nazaj v stanovanje. Vojaki so začeli s služkinjo »plavšati«, med pa se je civilist, Mario so ga klicali, splazil h kovčegu, vanj vlomil in ukradel ročno torbico, v kateri je bilo okoli 700 kron denarja. Nato so odšli. Kogojeva je pa denar pogrešila šele drugi dan in seveda takoj ovadila tatvino policiji. Ta čelvori-ca je zahajala prej tudi k brusaču Kraigherju. Iz neznanega vzroka so njegovi ženi pred par dnevi »posodili« 50 kron. Ko so pa v torek srečali na Bregu Kraigherja, so zahtevali omenjenih 50 kron nazaj, se začeli z njim prepirati in so naposled postali tako nasilni, da jih je policija povabila na stražnico v Krakovem. Tam so jih preiskali in dobili pri njih mnogo denarja. Policija je pa posebno pozornost obrnila na glavarja četvorice Mario in mu sezula čevlje. In tucli tam je bil de-denar Pa še nekaj važnega. Poročali smo, da je bilo te dni vlomljeno v trgovino in gostilno Mateja Sokličn v Ko-njušni ulici. Tat se je tam sezul in pred odhodom pozabil pred hišo eno krpo (cunjo), ki jo je rabil za obvezo nog, drugo pa vzel s seboj. Policija jc dotič-no krpo dobro spravila, in ko se je moral ljubeznjivi Mario sezuti, jc bilo vse jasno. Mario je namreč še vedno imel v čevljih krpo — par najdene pred So-kličevo hišo. S tem jo bil tudi ta vlom odkrit. Sumijo pa. da je ta četvorica vlomila tucli v kapelico nn F.monski cesti in tam pobrala iz nabiralnika ves denar. Vse štiri tičke je policija na to oddala pristojni oblasti ter s tem rešila, vsaj kolikor jc dosedai znanega, kar tri predrzne vlome. lj V srbskem ujetništvu se nahaja posestnik in trgovec na Starem trgu Josip Olup. iz volne. Lastnega brata ujel. S severnega bojišča se poroča: Ru-' sko-poljska grofica Dombrovska ima dva sina, od katerih eden, Jožef, služi kot ruski državljan v ruski armadi,! drugi, Stanislav, pa kot avstrijski po-' danik v avstrijski armadi. Grof Stanislav Dombrovski, ulanski častnik, ki se je bojeval v Boroevičevi armadi, je dobil nekega dne povelje, naj vzame od Rusov zasedeni železniški nasip. Po ljutem boju se je končno posrečilo grofu Dombrovskemu s spretnim napadom prepoditi Ruse. Samo iz neke čuvajnice je sovražnik še streljal. Grof Stanislav Dombovski je sam razbil vrata in prijel ruskega častnika, ki je poveljeval ter ga vlekel s seboj. Na prostem je spoznal, da je ujel lastnega brata Jožefa. Peljal je ranjenega brata takoj na obvezališče. Sedaj se grof Jožef Dombrovski zdravi v neki avstrijski bolnišnici. Maršal v srajci. Prav nobenega razžaljivega namena niso imeli južno-afrikanski vojaki, ko so dali generalu Frenchu priimek »maršal v srajci«, zakaj general je na vajah vsako jutro prišel iz svojega šotora v belih spodnjih hlačah in v srajci, da bi v taki obleki napravil svoj hi-gieničen sprehod. Nato je snedel čisto malo konzerve in spil požirek prekuhane vode in nekoliko hladnega čaja. Njegova priprostost je prišla v pregovor. Nek vojni poročevalec — piše tu-rinska »Stampa« — je videl med šotori vojaka — v spodnjih hlačah jesti košček petelinčka z mladeniško slastjo, približa se mu in ga vpraša: »Kje je šotor generala Frencha?« Vojak je jedel dalje in odgovoril, kazaje na šotor: »To jc njegov šotor, toda general je sedaj pri zajutreku.« Dopisnik odgovori: »Poznam ga in ga grem čakati in se bom povabil k njegovemu zajutreku. Tu vam pustim svojega konja, pazite ta čas nanj in dal vam bom dobro na-gradico.« »Prav rad,« odgovori mož v srajci. Cez četrt ure je časnikar, medtem poučen, pritekel prosit oproščenja generala, ki mu je varoval njegovega ponižnega konja. »Kai bi se opravičevali, prijatelj,« je odgovoril French. »Napišite pa članek, v katerem dokazujete, da so pred smrtjo in v srajci vsi ljudje enaki.« Dnevne novice. — Katol. tiskovno društvo v Ljubljani za vojne namene. Katol. tiskovno društvo v Ljubljani je prevzelo voinega posojila za 15.000 K,v tiskovinah, listih in knjigah je slovenskim ranjenim vojakom po raznih avstrijskih bolnišnicah razposlalo do 20. decembra blaga v vrednosti 5000 K, za božičnico vojaškim ranjencem v Ljubljani 200 K, odboru za podporo beguncev v Ljubljani 200 K, Rdečemu križu 1000 K in deželni pomožni akciji 1000 K. -f Pisarna »Slov. kršč. soc. zveze« in »Slovenske Straže« je te dni zopet odposlala 40 velikih zavojev sloveskih knjig na razne bolnice v Avstriji in na Ogrskem, poslala 40 velikih zavojev slovenskih knjig Doslej je pisarna rasposlala na približno 170 naslovom okolu 10.000 slovenskih knjig za slovenske vojake-ranjence. -f Delo proti veri, delo proti domovini. Francoska se zopet približuje papežu. Znani francoski pisatelj Pavel Bourget, katerega več spisov je prevedenih tudi v slovenski jezik, je zahteval od francoske vlade, naj bi prosila sv. Očeta,, da ji zopet podeli protektorat nad katoličani na vzhodu. Bourget poziva vlado, naj zopet uvede v francosko armado vero in verske običaje. Močnejši je vojak, ki veruje v Boga, kakor tisti, ki je zastrupljen z brezverstvom. Čas je, da spozna francosko framazonstvo, kako dela proti domovini, kadar dela proti veri. Vsako zlo ne škoduje. Tako tudi politika tira Francosko k Vatikanu. -f Predsednik »Danice« veterina-rec Ivan Z g u r, praporščak Lir. 4, komp. 9, leži nevarno poškodovan (schwer verletzt) v rezervni bolnišnici v Hedvanju na Ogrskem, tako brzoja« vi dne 22. decembra njegovemu bratu • Jožefu Žgur dr. Hercz. ;; — Konferenca poljskih delegatov, Med božičnimi prazniki se vrši V Chocnu na Češkem konferenca delegatov za begunce iz Galicije. Na to konferenco se je podal tudi delegat za t Kranjsko Kazimir Lagosz, ki bo imel i referat pod naslovom: »Razmerje vlad|| vji0- komadov tisoč in prebivalstva na Kranjskem do be-. e_.-.x;„ .n guncev iz Galicije«. -L " - ..........Praška »Unlf1 mi z mesecom avgustom, ki so brez dvoma ruskega izvora. Ker so oklici veleizdajal-> ski, je vsak po postavi dolžan, da kar tozadevno zapazi, takoj javi oblasti. Prepričani smo, da se pisatelji teh oklicev tru-jjdi o brezuspešno, da jih razširijo. Trezna sodba prebivalstva in brezdvomno domo-ljublje ne dopušča tal taki blazni špekulaciji, ki jo zato ogorčeno odkljanamo. — V pokoj. Sod. svetnik Ahatschitsch v Rudolfovem je zaprosil za pokoj. Prevzame odvetniško pisarno v Kočevju. Dalmatinski namestnik grof j Attems, ki je pred kratkem došel v službenih zadevah na Dunaj, se je pre-hladil in mora vsaj dva dni ležati. — Krepki Slovenci. Iz Stražišč pri Kranju se nam poroča: Andrej Bertoncelj, želez, čuvaj v pokoju je tudi poslal štiri sinove v vojsko. — Umrla ie v Vipavi gosoa Ana Dolenc roj. pl. Fichtl. — V bolnici v Mis-kolczu je na ranah umrl nadučitelj Krau-land iz Bele peči. — Od »mrtvih« vstajajo. Če je katera žena mislila, da res ne bo nikoli več videla svojega moža, potem je bila to posestni-kova žena Ivana Kregar iz Loga hiš. št. 45, pri Brezovici. Njen mož Valentin Kregar je mora! tudi iz tihe vasi v vojni šum in hrum. Pa odk?>r je bil odšel mož na bo'ne po!jane, ni bilo nobenega pisma od njega. Zeni je bilo strašno hudo, ker je bilo vse njeno poizvedovanje po njem popolnoma brez uspeha. Ko pa je stalo moževo ime v listi med padlimi na severnem bojišču, tedai je presunil meč žalosti njeno srce. Udala se ie v božjo voljo in s solzami v očeh molila za moževo dušo — ali prezgodaj. Zakaj te dni ji je pisal mož Valentin, da je še med živimi, četudi ie ruski ujetnik v mestu Bogučarju, ki leži v voroneški guberniji v iužni evropski Rusiji. Zdaj Ivana Kregar hvali Boga noč in dan, da je njen mož Valentin, o katerem je bila že povsem preoričana, da je tam daleč v neznani deželi pokopan, kar naekrat vstal od »smrti«. Vsa srečna in vesela pripoveduje zdaj žena Ivana sosedom in znancem: »Oj, pa bo vendarle še prišel domov, moj mož Valentin, hvala Bogu!« — Tudi Ivan Škrjanec iz Hrušice pod Ljubljano je moral zamenjati klobuk z vojaško čepico ter odriniti na severno bojišče, da tvega blago in kri za domovino. Zadnje pismo je dobila žena Marija od svojega moža, ki je bil na Potu v Galiciio tam nekje z Ogrskega, potem pa ni bile ne duha, ne sluha o njem. Vsa žalostna in potrta je čakala uboga žena, dan na dan, da ji bo prinesel pismo-noša toli zaželeno pismo od njenega moža, ali pisma ni bilo pa ni bilo. Na vse strani je povpraševala uboga žena, pa vse zastonj. Nihče ni vedel najmaniše tolažilne besedice za njo. Samo v molitvi je našla tolažbo. Zato 'z molila in molila, da bi nfe mož vendar še prišel domov in — prišel bo. Zakaj te dni ji je pisal, da je še živ in da biva v Kremenci, majhnem mestu ob vzhodnogališko-ruski meji v volhinski gu-berniii. Ženi je prineslo to pismo srčni mir in veselje. — Omejitev letošnjega božičnega prometa. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Ker se vsled izrednih razmer rabi železniški obratni materijal za druge svrhe, ne more uprava državne železnice letos o božičnih praznikih odrediti v svrho obvladanja zvišanega osebnega prometa odredbe v istem obsegu kakor druga leta. Na to se opozarja občinstvo s pripombo, da se bodo letos o božičnih praznikih prevažali civilni potniki le po razmerju razoolaganih prostorov in da se ne jamči za brezpogojno prevažanje. — Društvo za otroško varstvo In mladinsko oskrb za tržiški sodni okraj je imelo svojo sejo dne 18. t. m. v župnijski pisarni. Izvolilo si je sledeče na-čelstvo. predsednik Ferdinand Ivalin-ger, šolski ravnatelj; namestnik Julij Goeken, tovarnar; blagajnik Jožef Sal-berger, posestnik; tajnik Jožef Poto-kar, župnik. Društvo je izdalo blizu 250 kron za obleko revnim otrokom in za dnevno zavetišče. — Dekliška in ženska Marijina družba v Tržiču sta skoro dokončali delo za vojake. Izdelali sta 975 komadov raznovrstnih oblačil, in sicer 250 čepic, 350 parov nogavic, 85 parov ko-lenic, 183 telovnih obvez, 107 parov rokavic,.45 blazinic, 33 srajc, 6 jopičev, 3 rjuhe, 12 robcev, 36 parov krp, 12 koncev tkanine za obveze, dva in pol kilograma volne za blazinice in platnenega droba, 10 kožic, 2 kg širpija. Poleg tega je bilo odposlanih 6 zabojev knjig nemške ln slovenske vsebine. Z gorko obleko jc bilo opremljenih 136 domačih vojakov, drugo se je odposlalo deloma Rdečemu križu v Ljubljano, deloma v Alojzišče. Še nekaj del izvršujejo dekleta, tako da bo kmalu doseženo šte- — Velefzdajalski oklici on« poroča 21. t. m.: S poučene strani sn^j cigaret pod imenom »Gal«cija 1____* *__• J _ «rnA«»« nftfin^i fl 9 nt*nrionih 1/ncnv l^l CT^nPlD ft Ur obveščeni, da so našli včeraj ponoči na;' več krajih v Pragi zavoje z oklici datirani — Svalčice »Galicija^. »Wiedetiski Kurjer Polski« piše, da bq 22. decembra na Dunaju začeli prodajati novo vrsto " Od 100 prodanih kosov, ki stanejo 6 kron, pripade , 90 vinarjev akciji v pomoč galiških begun- cev na Dunaju. Prodaja se razširi na ves monopolni teren. Kos stane 6 vinarjev. — Na bojišču padli. Jožef Butkovič, oženjen, posestnik, v Leskovcu je padel 20. oktpbra pri Novem mestu v Galiciji. Zasebna pisma nazpanjajo, da sta na severnem bojišču padla. Miha Juvan iz Gprice in An^on Pacek iz Malega Mraševaj na južnem pa Viktor Faletov iz Leskovca in Ivan Hercog iz Libela, vsi iz leskovške fare. — Padel jc na bojišču četovodja Ivan Petkovšek iz Hotederšice. Rajni je bil neumorno delaven v naši organizaciji. Bil je načelnik odseka Orla v Hotederšici in logaškega okrožja ter podpredsednik izobraževalnega društva. Značilne so besede, ki jih je izrekel, preden je odšel na bojišče: »Gremo v boj, da zmagamo, ako Bog da; če pa padem, naj padem za domovino. Skrbite za društvo in čimprej si postavite »Dom«. Mlajšim članom Orla pa povejte, da mora biti pravi Orel zvest veri in domovini. Spominjajte se mo, ako padem.« Časten spomin vrlemu junaku! — Čin zblaznelega topničarja. Korespondenčni urad poroča z Rive: Dne 12. t. m. je nenadoma zblaznel neki topničar. Pograbil jc puško, nameril na ognjičarja Kienerja in izprožil. Kiener se je zgrudil mrtev na tla. Topničar je streljal tudi na poročnika Bretschnei-derja, ki ga je hotel prijeti. Krogla je Častnika zadela in ga lahko ranila. — Požar. Iz Preske poročajo: Sinoči ob 9. uri je pričelo goreti gospodar-darsko poslopje gospodarja Ovajnarja, poclomače Kosovo. Brizgalne so bile takoj na kraju nesreče. Posebno so je izkazala brizgalna iz, Preske, tako da so ogenj omejili na gospodarsko poslopje. Zažgala je hudobna roka. — Zopet ogenj. 15. decembra ob 9, uri zvečer se je zelo posvetilo v Novem mes' Ljudje so prjšli na trg in iz kapiteljske cerkve so gledali ognjegasci, kje bi li bil ogenj. Vse ie mislilo na bližnjo vas Ragors. Poizvedeli pa smo, da je gorelo v Kotu obč. Prečna in pogorelo gospodarsko poslopje Janeza Gačnik. Zažgala sta do 8 let stara Gačnikova sina. Zakurila sta v hlevu. Češ saj lahko takoj pogasiva, kar se jima pa ni več posrečilo. Zgorelo je vse, vrhu tega tudi dva nrašiča, sama pa sta se še pravočasno rešila. Žveplenke je mati pustila na ognjišču, do kterih sta ta dve prišla. Pazite na o^enj. — Most čez poiok Pišenica. Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda dobava in montiranje železnega nosila za železniški most čez potok Pišenica v km 16 7-8 blizu postaje Kranjska Gora na progi Trbiž— Ljubljana v skupni teži približno 150 ton potom javne ponudbe. Vložni rok: 20. januar 1915. Podrobni pogoji so razvidni iz časopisov »Avvisatore Dalma-to«, »Osservatore Triestino« in »Lai-bacher Zeitung« ter se zvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, oddelku III. — Družba nevarnih uzmovičev n—• tečeni teden je bilo v župni cerkvi v peči vlomljeno v dva nabiralniki darov in iz teh pobrano približno 3 Tat je pri tem rabil dleto. Zadnje klati več mlajših sumljivih ljudi po čini. Če se kak tak poda v cerkev umestno, da gre kdo za njim in ga da se bode prišlo tem nepridipn. sled. Tudi od Mirnepeči proti Novem mestu je več posestnikom ukradena perutnina. Zdaj za praznike tatovi isto prodajajo. Istotako je v Prečni g. župniku pokradene več koruze, katero tatovi nosijo prekupčevalcem. V mlinu Lueg (Luknja) je izginil mlinar. Z njim je izginilo mnogo mernikov pšenice. Se li je dogodil umor mlinarja, ali je pa sam mlinar okradel gospodarja Seidlna, še ni znano. Zadnje čase so pač zaprli več v obližju Novega mesta sumljivil\ postopačev, kateri so prodajali pšenico trgovcema Grmu in Pančiču. Mogoče so ti kaj v zvezi z omenjeno tatvino, — Rusi zaprli vseučiliškega profesorja. Rusi so zaprli profesorja ukrajinske zgodovine na lvovskem vseučilišču, Mihaela Hruševskyja, ki se je podal pred kratkem v Kijev. Rusko časopisje je že več časa hujskalo proti profesorju, uglednemu voditelju Rusinov v Avstriji in Rusiji ter je zahtevalo, naj ruska vlada nastopi proti njemu. —• Umrl je v 87. letu znani starokato« liški agitator profesor dr. Schulte, ki je 1. 1870. ob razglasitvi nezmotljivosti papeža, kadar v verskih in nravnih naukih odločuje kot vrhovni učitelj cerkve, z Dollin-gerjem, Reinkens-om in drugimi izstopil iz katoliške cerkve in v knjigi »Der Alt-katholicismus« utemeljeval po svoje svoj izstop. Bil je znamenit kanonist, profesor cerkvenega prava na vseučilišču v Bonnu, bil je svoj čas tudi član nemškega državnega zbora. Zadnja leta je vpol-ojen živel bliže Merana, kjer je sedaj tudi kot staro-katolik umrl. — Odlikovana brata. Odvetnik dr. Emil Stare, rezervni poročnik 28. dežel- 1 L no brambnega pehotnega oolka, je bil povišan za nadporočnika. Njegov brat, poštni asisient, Edvard Stare, enoletni prostovoljec desetnik v rezervi pešpol-Ka št. 37, je bil pa odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo in predlapran v povišanje. — Brv čez Savo mei Radovljico J" Kan)n0^0"i"0. Pližriicc na Mošnjo (ki jelast podruž. S. P. D. v RedovHici) je sedaj popravljena in izročena iavnemu prometu. Da se je mogla brv temeljito popraviti, gre pač vsa ZEfluga si. mestnemu županstvu v Radovljici, posebno g. županu A. R o b -1 e k u, ki ie raklonilo pri — eren znesek in pa g. Ant. Mraku, posestniku v Pred-trgu, ki je darovrl potrebni les. Podpisana pcdrržnica S. P. D. si dovoljuje izrekati tem potom tako si. županstvu k p kor tudi imenovanim? gosp-rV^p najtnT,'e5šo zahvalo. — Podrržnica S. P. D, v Radovljici, — Sankališče na Lanoovem pri Radovljici. Zima nam je naklonila zoset. toliko S"egla, da otvorimo sankališče za praznike. Shajpliš^e sankačev je v znani gostilni g. žimana Derniča na Lancovem. — Umrl je na Dunaju vpokojeni podmaršal Ignacij Kaffke. — Rešenci podmnr?1"";-»Curie« v Gradcu. Graški listi poročajo: Število vojnih ujetnikov v Gradcn so poviašli častnik in u*eto mn«4-^ francoskega podmorskega čolna »Cu-rie«, ki so ga naše obrežne baterije potopile. Francoski nodmor"1'" nahajal, kakor trde eni, 19, drugi pa 9 ur pod vodo. Da se izogne minam, je sledil neki domači jadrnici, ker so Francozi sodili, da na jadrnici znajo, kje da ni min. S silo so morali francoskega kanifana odpeljati od čolna, ker se je hntel z njim vred potopiti. Tudi ostalo moštvo, izvzemši drugega častnika, so rešili. Raniene francoske vo^o ke so v zaprtem vozu odpeljali v deželno bramhno bolnišnico. — ŽUžemberk-Dvor. Trgovci teb občin so sl^enili, da se letos in v bodoče ne bodo delila novoletna darila bodisi v koledarjih ali pa v b'agu, ter bodo zaradi tega orisnevali za Rdeči križ in v vojni obolele uboge vojake. Dva historična Božiča. Na božični dan leta 496. se je izvršil Francoskem dogodek svetovnozgodo-vinskega pomena: Frankovski kralj Klod-vig je stopil v slavnostnem sprevodu v cerkev v Reimsu, da bi v navzočnosti škofov in svetnih velikašev svoje države prejel sv. krst. Klodvig, ki je osvojil Siagrijevo posest, poslednji ostanek rimske države v Galiji, je združil frankovske rodove in podvrgel mogočne Alemane. Ljudstvo mu je sledilo tudi s prejemom sv. krsta, dasi je paganstvo zapustitev bogov istovetilo z odpadom od naroda in domovine. Klodvig je bil najmlajši in najmočnejši knez katoliške Cerkve. Med germanskimi rodovi v Italiii, Španiji, Franciji in severni Afriki so bili vsi večinoma arijanske vere, le Bur-gundi so bili vneti katoličani. Franki so dobili kmalu večjo politično vtogo med Germani in tako je tudi katoličanstvo začelo prevladovati med germanskimi rodovi. S Klodvigom pričenja vstop Germanov v Cerkev in obenem tista tesna vez med Cerkvijo in državo, ki označuje ves srednji vek. V tem je svetovnozgodovinski pomen tega božičnega krsta. Tri stoletja so prešla, prišel je zopet Božič, za vse krščanstvo velikega romena. Na božični dan leta 800, je paoež Leon III. v cerkvi sv. Petra kronal frankovskega kr?»'ja Karla Ve'ikega za rimskega cesarja. Propadlo zaoadno rimsko cesarstvo je bilo obnovljeno in postavljeno na krščansko podlago. Krščanski svet je poleg duhovnega poglavarja - voditelja dobil še svetnega. Novemu cesarstvu je bila naložena velika na'o; ■» S o o U 3407 Židovska ulica štev. S. 2)vorski trg štev. 1 Popravila vestno in točno. o to K- 3 l l co n B ffl O N 2. t«r o Hranilo, kmečkih občin v Ljubljani ima svoje prostore v hiši „Zadružne Zveze", Dunajska cesta 38 nasproti »Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice sprejema in obrestuje hranilne vloge po 4' 0 o Rentnl davek plačuje lz svojega. Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Oskrbi sama devinkulacije in vinkulacije. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Hranilnica kmečkih občin v I^ubUani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo tudi c. kr. sodišča denar mladoletnih. Hranilnica kmečkih občin je regulativna hranilnica in Je nje poslovanje pod nadzorstvom cesarskega komisarja kot zastopnika c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Daje posojila na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo na vsak poljuben način, dalje na menice in vrednostne papirje. 471 Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. Telefon št. 41. O. kr. mP priv Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej 1. C. Mayer Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, llogal marijin trg Preskrbovanjc vseh bankovnlh transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega dftvka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje ln prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje 15 So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 65,000.000 kron. NajkulantnejSe izvrSevanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih, — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrobanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja Ustaena ln pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno Stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 30, novembra 1914 70,213.222 K 31. decembra 1912 na knjižice in tekočI račun K 236,633-922 -.. Božična priloga „Slovencu" št. 294 dne 24. decembra 1914. Sirota pri jaslicah.. ri nas smo letos žalostni. Oči priprte so na pol. Ob naši mizi borovi stoji, sloni en prazen stol. Očeta ni. O njem ne ve ne dom, ne boj, če še živi. Ni letos mati spekla nam pogače; na tihem gre v samotni hram in plače; kako pri nas je letos vse — drugače. In ljubkih sank, ki v njih smo lani sankali, in zibelke, ki v njej smo včasih spankali ni več. Oboje mati je razdrla »in vrgla peči v žrelo: »Še v hiši, deca, vsa premrla se treseš kot negoden ptič, ki pade z gnezda toplega, pa bi se sankat šli na grič? In zibelj ni treba več, Oj, Sava okrvavljena nobenega otroka več ne bo prinesla k nam v samotni hram. Sedaj očete nosi.* ■— Pa če očete nosi, smo mater prašali: zakaj? Zakaj očeta našega še ni prinesla nam nazaj? Pri nas smo letos žalostni. In pravijo: da kot pri nas povsod je letos takšen čas; da vsa je naša domovina kot ena sama bolečina. Ti Bog, pa v bornih jaslicah, 'tako sladkč tolažiš nasi Silvin Sardenkfc. Božič leta 1914. Težko je pisati letos božične misli in božične članke, ker letos ni božičnega razpoloženja in božičnega duha. Radi bi prižgali božične luči na Sveti večer, pa nas jc skoraj strah! V domači izbi gori božična luč, božični ogenj, božična toplota in ljubezen, tam zunaj pa divja vihar milijonov proti milijonom. Božič je simbol miru, praznik skrivnosti, oaza v šundru sveta. Na ta dan ne padejo trde besede, vse hiti domov na rodni prag, k starim družinskim spominom. Božič je kakor nekako premirje v vrvenju sveta. Mehka čuvstva objamejo človeka, da se čutimo vsi kakor člani ene svetovne družine, prerojene in ustvarjene v Luči sveta, v svetlobi Svete noči. Zato čutimo ravno letos o božičnih praznikih strašno katastrofo, ki je svet zadela. Človeku se zdi, kakor da je vse skupaj padlo in da ni ostalo od človeštva drugega kakor velikanske razvaline od vsega, kar si je ustvaril človeški genij. Ostane nam vprašanje, kdaj jn kako. Leto krvi, leto smrti, sovraštva in uničevanja. Kako radi bi zapeli božično pesem: Tiha noč, sveta noč, ali beseda se nam ustavlja na ustnicah in toplo čuvstvo blaženosti nam z glasom vred zamira ob pogledu na objokane oči in krvaveča srca! Ali Božič, vesel ali resen, našemu narodu boš vedno začetek in konec njegovega življenja in uteha njegove duše. Naš narod je bil vedno ljubitelj miru in pravice. Božič je naš praznik. Rex pacificus, Princeps pacis! Nikdar ni naš narod zahteval druzega, kakor miren kotiček življenja na domači zemlji. Danes stoje daleč od nas na prostranih poljanah, v sneženih zametih, v podrtih in požganih kočah sredi viharja bojne strasti in strašnega grmenja topov naši očetje, naši bratje, naši sinovi, in zro ledeni smrti v obraz. Šli so z upanjem in v zavesti, da se bore za domovino in za domače ognjišče. Iz naše prelite krvi in iz ognja našega naroda mora vstati za nas novo življenje. Pravica in svoboda morata na novo vseveteti. Pred svetostjo našega domoljubija mora vse utihniti! Naš narod je umiral za državo ravno s tisto hrabrostjo, kakor drugi, in umiral je ravno za tisto stvar, za katero so drugi! Ista ljubezen, isti ogenj, ista kri, iste žrtve, zato mu gre isto spoštovanje, obzirnost in občudovanje kakor drugim! Svet danes čuti, kaj je mir, kaj je božično poslanstvo za vse človeštvo. Tudi Cerkev, oznanjevalka miru in človečnosti, se zaveda svojega poklica, in njen glavar Benedikt XV. je danes tisti, na katerega zre ves svet, ker samo od njega in njegove moči pričakuje, da bo zopet svetu mir dal, ki ga je človeška strast skalila. Naj so tudi njegovi glasovi včasih preslišani in njegova prošnja prezrla, ampak njegova plemenitost, človečnost in veliko srce so naredili na ves svet neizbrisen vtis. Očeta se je imenoval celega sveta in vsega človeštva in zato mu gre kot očetu skrb za vse. Upamo, da bosta Cerkev in njen glavar svet zopet navdala z onim božičnim duhom, brez katerega krščanska kultura in krščanski narodi ne morejo živeti. Božič, v tem znamenju pozdravljen! Legenda svete noči. In zunaj je šla lahnih korakov sveta noč. Odeta je bila v temnomoder svilen plašč, posut z neštevilnimi zlatimi zvezdicami, V njenih laskih se je lesketal venec, s kakoršnim se ni mogla dičiti nobena njenih tisočerih sestric, ta dijadem je nosila samo ona ,.. Na paši so posedali pastirji pri svojih ovčicah, in pesem piščalke je hitela skozi tihoto. O polnoči se je rodil Odrešenik. Sveta Mati ga je položila v snežnobele plenice. S svetim Jožefom sta pokleknila poleg jaslic in molila božjega Sina. Kroginkrog pa so tudi molili neštevilni angeli. Jezušček spi. Prvikrat leže zemeljski sen na njegove oči. In Jezušček sanja: kako kliče v svojem hrepenenju v svet: Zdaj sem tu! Vabim vas, ki hrepenite po meni, vas, ki ste želeli, da naj pridem! Glej, tu prihajajo, v belih oblačilih, neskončna množica. Vsi nosijo čiste cvetove v laseh, njihove oči se iskrijo, njihove roke se srpostirajo, tako pridejo, nedolžni, lilije v ročicah, otroci. Prav tja k jaslicam stopijo, ne poznajo nobene plaš-ljivosti, gledajo Dete in njihovo radovanjc se spremeni v pevanje. Vzbudi se iz sna božje Dete, dvigne ročice in blagoslavlja: Blagoslovljeni bodite vi, moji ljubljenci. Otrok sem postal, kar ste vi. Blažena naj bo vse čase ta noč, noč otroškega veselja, kot neskaljen spomin blažene sreče prav tja do poznih let starosti. Otroci zapojo novo pesem, Odrešenik smehljaje se zaspi. Daleč, daleč od jaslic Odrešenika so začele tisto uro tajinstveno šepetati, govoriti, šumeti jelke v slovenskem gozdu. Ponos in radovanjc je hitelo skozi snežene veje, in v nočnem svitu se je zalesketala vsaka vejica, kot bj bila posuta z zvezdami in darovi. In stara, visoka jelka je proroko-vala: Ne me, ampak naše pravnukinje jelke se bodo svetile v poznih, poznih stoletjih kot božična drevesa; jaz čutim, me jelke smo blažene! Zopet sanja božje Dete in spet govori v snu: 0, vi vsi, ki hrepenite po meni, pridite! Tu se bliža tropa, ne v belih, ne, v zaprašenih oblačilih, ne z veci v laseh, ne, od skrbi osivelih las, Ne prihajajo pevaje kot otroci, nemo pristopajo, kaiti sinovi in hčere bede so, ubožci. V ponižni gorečnosti sklenejo roke in kličejo: Gosnod, pomagaj nam! Zdajci se zbudi Odrešenik iz sna: Blagoslovljeni bodite, vi ljubi ubožci, Uboštvo naj ne bo več v sramoto, odkar sem jaz sam postal reven, posvetil sem revščino s svojim uboštvotn. Blažena in mirupolna naj bo ta noč kot noč revežev. Vrata in roke bogatinov naj se vam odpirajo. Kdor vas nasiti, mene nasiti; kdor vam nudi pijačo, jo meni dd; kdor vas oblači, mene oblači; kdor vas vzame pod streho, jc mene sprejel, kajti jaz sem vaš brat. Od one noči se odpirajo tisočere roke in tisočera srca za dela usmiljenja radi Jezusa. In tretjič zasanja božje Dete. V snu zopet govori: Pridite, ki hrepenite po meni! Toda. nikogar ni. Tu se sliši glns Odrešenika še glasneje in iskre-neje; Pridite, pridite! Zdaj se bliža prvi, drugi, potem jih pride več in zopet več, slednjič na stotine, grešnikov, nemirnih in miruželjnih. Počasnih korakov prihajajo, s sklonjenimi glavami, njihove roke se tresejo ob palicah. Ko vidijo liti sveti, čisti sijaj iz jaslic, hočejo nazaj vsled sramu in svesti si krivde, toda nek glas kliče. Odrešenik se je vzbudil, njegova roka blagoslavlja: Ne bojte se, kajti ne radi otrok in ne radi revežev sem prišel predvsem, radi vas sem prihajam, jaz sem Odrešenik. Tu padejo na kolena in razodenejo svoje najgloblje in vso resnico, -voje vroče solze, ln vsak, ki je prišel, .-.e vrne domov z mirom v srcu. Od takrat je sveta božična noč za nemirne in grešne noč milosti. In v solzah se veselijo: Jezus, Odrešenik je tu. Poleg Odrešenika, ki se je usmilil grešnikov, je cula naša Ljuba Gospa in od one ure je Mati milostljiva. Še enkrat je zaspalo božje Dete, takrat je sanjalo o križu na Golgoti. Ko se je prebudilo, je bij zunaj dan mrzlih, trdih ljudi, Le redko kdaj je videl kdo Odrešenika veselega obraza na potu Njegovega življenja. Vendar On se je smehljal, če so se k Njemu zatekli otroci. Ako so se prikazali reveži, je pomagal in tolažil. Miruže-Ijen je našel v Njegovi bližini mir. Kajti otroci in ubožci in miruželjni so blagoslovljeni od Njegove svete noči. Božlčn? večer rezervi sto ve žene. Napisala Lea Fatur. Večerni mrak. Samotna čepi cerkev na griču, prazna se vije cesta pod gričem, hiše ob cesti so mrke in neme, golo drevje po vrtih in gorah poveša veje. Zdaj... Razliva se z griča, razširja se po dolu, gre v vsako hišo, presune vsako srce. Božični zvon. Naj prši na la večer božja rosa raz nebes, naj škriplje pod nogami sneg, naj vije in tuli burja — naj poka srce žalosti ali naj igra veselja — enako sladek je glas božičnega zvona. In nocoj? — Božični večer je, a tam daleč poka in grmi, fantje, cvet naših poljan, lo je Vaš božični zvon. In mi? — Druge božične večere so objemale ob tem glasu matere vesele svoje otroke, ki so se shajali iz vseh krajev na sveti večer. Zdaj zagore pač po stari navadi sveče po oknih, svetla je cesta na kolodvor in svetla je cesta v vas — vlak se ustavi kakor navadno — možje, bratje, sinovi sc ne vračajo v naročje domačije. Vlak puha in stoka, Izstopi nekaj žensk in par dijakov. Ženske hite molče mimo ljudi na kolodvoru, ki jih ustavljajo z vprašanji. Bile so v Ljubljani, da so obiskale svoje bolne ali ranjene može ali sinove. Pred kolodvorom so se razšle. Par jih je šlo na Bistrico, par jih je krenilo preko griča v Trnovo, ena sama se je obrnila na levo od kolodvora, na cesto, ki vodi v Trnovo in proti Podstenju. »Jc res prav, Jurečka, da ji poveste Vi, bolje kakor če izve nenadoma,« ji jc rekla še pri razhodu Bistričanka, »Težko mi dč, pa enkrat mora izvedeti ,« je odgovorila 1 rnovka in stopala po blatni cesli. Nosila je težko, ozirala se je na cerkev, poslušala in dušila solze, ki so ji vstajale ob glasu zvona, »Uboga gospa Brinškova! — To joče zdaj,.. Uboga Jakčevka! — Kako naj ji povem? — Petero otrok, dolg, gostilna in zemlja za obdelat pa nobeden do vrha, samo stara mati in ona.,. Ljubi moji, ljubi moji!... Prišla je božja kazen na nas, saj so nam pravili rajna mati, kako so pripovedovali rajni ded ...« Ustavila se je ob hiši, kjer se križajo ceste. Na nji je visela veja, okna so bila razsvetljena in odprta, da pride sveti glas božičnega zvona v hišo. Potnica je pogledala v prostorno gostilniško sobo. Nikogar notri. Kdo naj bo tudi na sveti večer v gostilni, saj še sicer ne biva dosti ljudi, ker je gostilna skoraj v vsaki hiši in je vojska vzela možke. Pogledala in postala je pri kuhinjskem oknu. Plapolal je velik plamen, kakor se spodobi na tak večer, ko pride sosed k sosedu v vas, ko se vračajo domači. Za ognjiščem jc sedela stara Jakčeva mati, obraz razoran kakor zemlja, in je prebirala debele črne jagode na rdeči niti. Pred ognjiščem je stala Jakčevka, plamen ji jc obseval trpeče, zamišljeno lice, držala jc leseno žlico in je mešala v loncu pri ognju. Dišalo je po kavi. štirje dečki in mala deklica so trli poleg ognjišča orehe in tolkli lešnike. Na mizi pri ognjišču so ležale štiri lesene sablje in papirnate kape, večji med dečki je razkladal vneto brat- cem: •Mi bomo Avstrijci, Podstenci bodo Rusi, Bistričani bodo Angleži, Kolodvorski bodo Srbi. Mi Trnovci se zberemo na mlaki, en oddelek počaka Srbe, drugi one — tako jih pomlatimo vse. Podstenci se bodo umikali, mi pa za njimi pa jih na-žgemo kakor naši Ruse. Naj le pridejo!« »Naj lc pridejo!« — so ponovili bratci in mala sestrica je pristavila mencaje trdi oreh: »Naj Ie plidejo!« »Mama, kdaj pa pride naš a ta?« »Saj veš vendar, da jc ala vojak, da ga je poklical ccsar in da pride kadar bc mir,« »Če ga ne pobijejo, kajne, mama?« Jakčevka je povesila glavo, ženska od zunaj je udarila na vrata in vstopila s pozdravom: »Dober večer, dobri ljudje!« Bog nam daj dober svet večer!« — se je stresla Jakčevka. »Ježeš — Vi ste, Jurečka! — Kaj novega ste prinesli iz Ljubljane? — Sedite, sedite, se boste malo pogreli.« Že je nalivala tesočih rok kavo v pisano skodelo in jo postavila na mizo. Tacaš sta zmenjali Jurčka in stara mati nagel pogled — stari prsti so se oprijeli trdo debele jagode, ustnice so zmignile,.. Jurečka je segla v svoj koš in dosegla par koscev peciva, razdelila ga je otrokom. Slara Jakčevka je slresla glavo: »Ljuba moja, kaj jim daješ te sladkarije, kruha jim daj, kruha, kruha ne bo kmalu za kazen, da se jc razvadilo in razmehkužilo vse, Hruha!...« »Kruha, ja!« — jc pritrdila Jurečka in vzela za dobro pest velik črn hlebec, »poglejte kruh v vojskinem času iz zrnesne moke, lahek kakor pero, pa jc deset krajcarjev. Razjokal bi sc človek nad njim — pa hrani zdaj mali otroke. Lačno lelo, lačno leto, — jc spregovorila s suhim, ubitim glasom stara mati. Prišlo je zopet. Kaj veste vi razvajenci o tem? — Vsak dan ste imeli v hiši pšeni-čen kruh, mi smo ga imeli za praznike Moja mati so mi pravili kako je bilo, ne daj Bog, da bi bilo tudi k letu tako, Člo., vek je jedel pa se ni najedel, nobena stvar I ni teknila. Žito je bilo strašno drago, na pomlad so jedli kruh iz koruznih storžev, iz drevesnega luba, travo. Beračilo je vse, pa ne denarja, moke in jedi. Moja mati so služili na pošti v Zagorju. Tam so dajali prgišče moke, potem je videla gospodinja, da ne pojde tako, kuhala je torej velik kotel močnika in kdor je prišel, je dobil zajemalko močnika. Cel dan so hodili kakor v goste. V Bistrici so dobili neko juho. Po gladu je prišla lakota. Bog sveti nas varuj! Pa povejte, Jurečka, kaj in kako je v Ljubljani?« Jurečka je zavijala svoj kruh in ogledovala lesene sablje. Izogibala se je besede, katere so se bale stara in mlada slišati, ona pa izgovoriti, smejala se je prisiljeno: »Našemu cesarju se ne bo zmanjkalo fantov, hvala Bogu! — Po celi deželi je ves tak drobiž v sabljah in čakah, povsod se gredo na Ruse in na druge naše sovražnike — ne, ne fali fantovska kri. Pravijo, da so jih pobili dosti — pa kmalu bo zrastel drug rod, če bi zmanjkalo sedanjega. Ne bomo se dali, kajne, Lojze?« »Ne bomo se dali,« je rekel deček možko. »Naj zamrzne mlaka, pa naj pride kdo, mlaka je naša.« »Tako je,« je rekla stara mati, »in naš cesar ne more pustiti Srbom in Rusom svojih dežel, in če pride kdo k nam, ga bomo napodili.« »Ne govorite tega, mati, kaj ni dovolj hudo, kaj nas ni izkusil Bog? Povejte, Jurečka, povejte, kaj pravijo v Ljubljani, kaj ni nič upanja na mir?« »Mir je v božjih rokah,« je rekla resno mati. »Kako je v Ljubljani, ljubi moji?« — ae je ojunačila Jurečka. »Nič hudega jim ni tam. Na trgu je vsega, kar hočeš, po prodajalnah vsega, gostilne in sladkarne so tudi polne. Samo da vidiš po cestah toliko vojakov. Eni se uče, drugi so že iz-učeni in bodo šli, naj bo Bog z njimi, kamorkoli gredo! Spet eni so bolni, so prišli na počitek, drugi so ranjeni — ta ti hodi ob palici, ta ti nosi roke v vezi... Dosti jih je, ljubi moji, hvalimo Boga, da je dosti ranjenih in malo mrtvih — pa še mrtvi — saj berete, vsak čas se oglaša kdo — že je bil v seznamku, že so ga videli častniki in tovariši mrtvega, morda so ga celo zakopali — on ti pa piše črez mesec dni iz Sibirije — kajne? —« Jakčevka je bila bleda kot namizni ?rt. S pridušenim glasom je vprašala: »In aš gospodar, Jurečka, ste ga lahko našli?« »Ni tako lahko poizvedeti v Ljubljani, ljubi moji — pisal mi je, da je v rezervni bolnici, a tam je polno rezervnih bolnic, veste, to so šole ali kaka druga hiša. Povsod smo hodile in izpraševale, v vsaki hiši je pri vratih vojak, vprašaš ga, pogleda v zapisnik pa ti pove, je tu ali ni. Naš gospodar je v »Ljudskem domu«, ko bi bila to vedela, bi bila šla najprej tja, ni res? — Tako sem pa prehodila vso Ljubljano.« »Zakaj ni prišel mož z Vami?« »Ja, ljubi moji! — Vojak je vojak, in ukaz je tak, da ne sme domov, se je že precej pozdravil, morda da pride ob Novem letu za par dni.« »In« — Jakčevka je sklonila glavo, glas in roke so se ji tresle, — »kaj je rekel za našega?« Postalo je nakrat tiho v kuhinji. Otroci so nehali regljati z orehi, rožni venec je obvisel mirno, zdelo se je celo, da se je ustavil ogenj in nehal oblizovati sajasti kotel. Od Trnova pa je prišlo petje dečkov kolednikov: »Na križu je zapisano, s sedmimi zlatimi puštabi, novo je leto rojeno, prenovil ga je Sin božji,« — in zvon, ki je bil obmolknil, je zapel zopet slovesno-veselo, kakor druga mirna leta, j ko je sedevala žena ob možu, otroci ob očetu. Jurečka se je lovila v zadrgah — težko je primencala iz ust: »Na take besede, veš, da se ni zanesti — on pravi, da je padel poleg njega pri Grodnem.« »Mrtev!!« Zavrisnila je žena in se prijela za glavo, potem je skočila k otrokom in stisnila je vse k sebi, jecaje: »Uboge moje zapuščene sirote! Ptičice moje negodne! Kdo bo skrbel za vas? Mrtev! O Jezus! — Pošlji mi žarek tolažbe!« Starejši deček se je izvil materini roki in segel po lesen sablji: »Oče so mrtvi! — Jaz jim bom plačal. Kdo ga je, botra Jakčevka, Rus ali Srb? Zrastem kmalu pa grem v vojsko — o, še sedem let, to ni dolgo, kajne?« »Molči!« — je zavpila mati. »Naj ne doživim dne, da bi stal še ti pred menoj in mi rekel: ,mati, jaz grem ..Kai ni že dovolj krvi, žalosti, solza? Prokleta roka onega, ki je sprožila strel na našega Ferdinanda, naj pride božja kazen na te lakomneže tujih dežel...« »Ana!« — Svareč jc bil materin glas. »Mo'iti moramo za sovražnike.« »Ali, mati, meni ni samo zame! Meni se- -milijo vse matere, žene, sestre in neveste, ki pričakujejo nocoj in samujejo nocoj... Nikdar, nikdar več ga ne bo, sirote moje, kaj bom iaz počela sama z vami?! Recite, povejte, kje in kako, povejte, prosim vas!« Jurečka se je vsa tresla, jokaje je pravila zgodbo tisočerih vojakov: »Šrapnela .,.« Vdova je dvignila roki nad glavo in zavriskala bolestno: »Da bi bila jaz nocoj edina vdova, kaj bi marala vkljub vsej žalosti — ali jaz čutim žalost milijonov žen... O, kak čas smo dočakali, kak čas ...« Nakrat se je odtrgala od otrok in izginila skozi vrata, otroci so zavpili, Jurečka je hotela za njo, mati je rekla: »Pustite jo, razjoče se na samem, pa se umiri — ni ji prišlo nepričakovano — Bog nam bodi Tolažnik in Varih!« * * * Stoji samoten križ ob cesti. V vetru šumi venec suhega cvetja okrog glave Križanega, ni umetno delo ta križ, vendar je pogodil vaški samouk izraz trpljenja v obrazu in postavi. V mokri, rjavi travi kleči Jakčevka, objema z rokama Kristusove noge in ponavlja s pekočimi ustnicami: »0 božji Sin, usmili se nas! — S križa se snemi in nas objemi, bodi nam oče ta hudi čas.« Trpel je, da bi našli vsi uteho v njem. Kjer je ničeva vsa človeška tolažba, nas umiri še njegova. Zato beži zdaj svet v njegove rane, kjer se vse loči, vse mine, tam nam ostane edina uteha Križani. * * * Ko se je vrnila Jakčevka v hišo, jc bilo tam polno sveta, ki jo je prišel tolažit. »Ne bojte se,« ji je rekel sosed trgovec, »vse Vam preskrbimo, zorjemo in poseje-mo, kar je pač treba, eden in drug. Gostilno boste pač pustili.« Dajali so ji svete, tolažili jo in tožili o hudih časih, ki so prišli na ves svet. Mati je bila spravila dekletce v kraj, dečki so bili pripravljeni, da gredo k polnočnici, velikih, željnih oči so poslušali. Zavita v veliko ruto je stopila mati med govoreče in pripomnila: »Kaj pomaga tožiti? Mrtvim bodi mir — nas čaka delo. Delala bo starost, delali bodo otroci in pomagal bo Bog — mladina odraste hitro in hitro se pozabi tega in onega, po hudem času vojske pridejo dobri časi. In kaj veste vi še od hudega? Še ste tu na svojem. Zato molite za one, častite one, ki so prelili kri za nas. Pomislite, kako hudo je bilo za naše dede, ki so bežali tolikrat pred Benečanom in Turkom, pred Francozom. Leta in leta je trajalo to. Komaj si sezidal hišo, obdelal polje, je prišel sovražnik in je po-žgal, poteptal. Hudo šibo je poslal Bog na svet. Priklicali in zaslužili smo božjo kazen, vzel jo bo Bog od nas kadar bo njegova sveta volja. Zdaj pa v cerkev!« Svetla so vabila okna na griču, jasno se je razlival zvon po dolu, Stopali so navzgor, sklenjenih rok, trudnega srca in vendar z nekim upanjem. Zemlja je tako mehka kakor da so jo razmočile solze, veter veje tako tožno kot bi nam prinašal poslednje vzdihe naših dragih, nebo je tako čudno sivo in temno, kakor da je obstala na njem velika in grozna božja dekla kosilka, utrujena od težkega letošnjega dela, zamišljena in prestrašena .., In zvon vabi. Glasni božični zvon. Fantje, cvet naših poljan, ga slišite Vi pod debelo plastjo gališke zemlje, na srbskih višinah? — Vi spite, ovenčani slave, Vam je zazvonil večni Božič in ni Vam mar za zemsko gorje. Padli ste, da smo varni mi. Ni Vas premagalo odkrito junaštvo, — izdajstvo in prevara sta bila sovražnikom pomoč. Srce mi poka, duša mi tone v morju solza, a zvon, božični zvon mi kliče: »Blagor njim, ki stoje pred Gospodom, večna je njih sreča in čast.« vS Vest z bojišča. Jesenskih megel gosto se morje razlilo je čez dole in gore, Vsenaokrog tišina vlada grobna. S perutmi ptica le šumi zlokobna. Ustavi nad samotno se vasj6, v ozračju kakor ladja črna plava, s perutmi težkimi lc podrhtava, mrtvaško hladno gledd ji oko. Visi nad kočami kot zrak soparni, preteč, da v njem vzbudi se zmaj viharni. Visi, molči, — zamrl je ptici glas. A kaj bi naznanila, v6 vsa vas! Ved6 žen6, dekleta, starčki, deca, trepeče vsem srce, koleno kleca;,.. »Ah, mrtvi so! Na bojnem polju spe očetje naši, bratje in sinovi! Nikoli vedeli ne bomo, kj6 junakov milih dragi so grobovi! In gleda oče, vdova in sirota v daljavo tja, odkoder dragih ni, kot bi hoteli izslediti pota, da pojdejo za njimi še sami... Vzravnajo zopet sklonjena telesa, povzdignejo glave, oči v nebesa, po licu bledem solze ne tek6. Le kakor biser se zasveti ktero, a spet jo posušita up in vera. In kakor da sred bojnega so polja ' na dragih, z zmago venčanih grobeh, pokleknejo: »Gospod, naj Tvoja volja zgodi se tudi v naših težkih dneh! Junakom pa daj mir in slavo večno, a domovini vsej prihodnjost srečno!« Zaupno molijo za pokoj duš njih, ki pod hladom spijo tujih ruš, ki tujo zemljo so s krvjo škropili, da dom otmo sovražnikovi sili. Tak je naš narod, miren in udan, še v žalosti kot hrast krepak, močan Ne ve, kaj vzdihovanje je neplodno. Cesarja ljubi, vero, zemljo rodno. Še smrti ga ne straši grozna noč. Ne misli ne na žrtve, niti nase, v prihodnjosti le gleda boljše čase, ko strta bo sovražnikova moč. Franjo Neubauer. Posekali so gozd ... Priobčil dr. Leopold Lenard. Na gori je rastel gozd. Bil je, šumel je, zelenel je, pel je v dolino pesmi o solncu in o vetrovih, pripovedoval je bajke o duhovih in o zakopanih zakladih, vladal je na višinah, gospodoval belemu skalovju in burnim hudournikom, gospod od preveka, mogočen, nezlomljiv, gospodar oblakov in vetrov — a nikdo ni znal, kdaj je prišel in odkod. Preden ie gazila zemljo človeška noga, je on obrastel višave in preden je pisala knjige človeška roka, je on pel svoje pesmi. Včasih se je zamislil v davno preteklost in se zazibal v sanje z valovanjem vetrov na žarkih opojnega solnca. Mislil je povest preteklosti ko je prišel človek, pogledal po mečvirni, gosto zaraščeni dolini, ter potem široko obstal z očmi nad mogočnim gozdom samevajočim na višavi — in rekel: Tu ostanem. Zamahnil je z motiko, zabil kol, raz-kopal njivo, ter si postavil dom. Začudeno je pogledal gozd nove priš-lece, ki so se kopali v lastnem znoju in težko sopihali napora. Tam doli je zakipel življenja boj, mati skrb je zapela otrokom zibeljno pesem in oče napor jih je vzgajal na svojih kolenih. A gori na višavi je vladal mir od pra-veka, nebeško solnce je oblivalo s svojim blagoslovom, oblaki in megle so prihajali na obiske, vetrovi so prinašali sporočila in pozdrave iz pokrajin onkraj morja. Le od časa do časa je grom pretresel goro, raz-žaril jo je blisk, in tresk je razklal stoletno deblo. V dolini je nastala vas. Iz debel si je človek stesal dom, la-dijo na razburkanem morju, kamor se je skril, kadar je bil izmučen od težkega boja in potrt od skrbi. Ukrotil je divje živali, prijazno cvetje se je razcvetelo okrog koče, klasje je zavalovalo po polju. Gozd je pogledal v dolino, kjer je vladal boj. Potapljala se je v znoju in v krvi človeških otrok, bolestno ječanje in obupno vzdihovanje se je širilo gori proti svežim, življenja kipečim višinam, mešano z Bogu vdano molitvijo. Pogledal je s pogledom zmagovalca, poln ponosne zavesti, junak, ki pozna svojo silo. Tekom stoletij je odbil vsak napad, stri vsakega sovražnika. Človeška skrb ni prodrla v njegovo kraljestvo, moreča bolest se je ustavila na niegovi meji, življenja boj, ki je divjal po dolini, ni niti za treno-tek kalil njegovega miru. Sovražnik ga je gledal od daleč s tihim spoštovanjem in občudovanjem, a človeku, ki se mu je bližal s sovražnim namenom, je takoj dal občutiti svojo nezlomljivo silo. Kdor se mu je pa približal opešan in zlomljen iskat utehe in pomoči, tega je sprejel ljubeznivo, tolažil njegove bolesti in vlival nove moči v njegovo dušo. Prišel je puščavnik, ter si postavil celico v temni goščavi, pod belo čerjo, ob burnem potoku. Stari gozd mu je miru vlil v dušo, izbrisal iz srca spomine preteklosti, ter ga zazibal v zlate sanje o nebeških ciljih. Z mahom mu je postlal st«ze, s sro-botjo prepletel hišico, pozdravljal ga je z vetrovi in poljubljal s solnčnimi žarki. Starček je prilezel iz koče, se vsedel gozdu k podnožju in zagledal v zamišljeni obraz in praveki velikan se je sklonil k njemu, ter mu pričel šepetati v dušo staro pravljico o dobrem kralju Matjašu: Stoletja spava v tihi jami dokler ne pride junak, ki bo potegnil za meč. Zarez-getali bodo konji, zavihrali prapori, zado-nele trobente. Z gore pa stopa za polkom polk, vrsta za vrsto, v lesketajočem orožju, vihrajočimi perjanicami, a pred njimi naš stari, dobri kralj Maljaž ... To je dan boja, dan vroče krvi, dan hrepeečih in kipečih src. Dega poslušajp vnuki, ter mu zro vprašajoče v oči: ~ — Povej do Konca oovest orjaškega gozda! — A gozd molči, poveša veje in mah mu obrašča debla. Sadite cvetje, deklice! Krvavih rož nasadite pod okni, zelenega rožmarina nasadite po gredah, belih levkonij obsejte ob stezah, ne pozabite hladnih krizantem, —■ cvetja rajnkih! Preden se bo razrastel rožmarin, razcvetele rože, pognale levkonije, bo zaoril glas mogočnega zmagovalca, z vihrajočimi zastavami, rezgetajočimi konji, v lesketajočem orožju, s perjanicami na klobukih prišel bo polk za polkom v nepregledni vrsti, junaki, ki so ostali in zmagali, pokriti z brazgotinami, kipeči ognja prihajajo k vam. Krvavih rož na steze, belih krizantem na grobove, zelenega rožmarina za trakove, tihih levkonij za spomin! To je povest orjaškega gozda, katero je leto za letom pripovedoval v dolino s tajinstvenim šepetom. Bela cesta se je razvila po dolini, vi« soke hiše so se razpostavile ob poti, zaplulo je življenje, dvignil se je Šum, Onkraj hiš je pod gozdom nastala tovarna s počrnelimi, visokimi dimniki, slednjič je še pribučala železnica in žvižgala po dolini, Po beli cesti so hodili ljudje, izsušenih obrazov, izmučenih pogledov, so hodili v tovarno in iz tovarne, polni skrbi «e dre« njali v vlake in iz vlakov. Gozd oa je sameval vedno enak, veli* časten, mogočen in zamišljen. Samo njega ni premagala neodoljiva sila, samo on je odbil vse napade in zve-sto čuval staro povest. Pravil jo je sivolasim dedom ln brezskrbni. mladini, pravil možem in ženam, pravil kmetu, ki jc v potu oral njlvO in delavcu, ki je venel v tovarni njim, ki so šli po beli cesti, da se nikdar ne vrnejo, njim, ki so se vlegli pod hladno rušo, da se večno odpočijejo. S šumenjem svojih vej, z vetrovi in viharji, z žarom svojega solnca in z molkom svojih skal, z bučanjem hudournikov, s treski in bliski. Pel je neprenehoma v dolino stoletje za stoletjem rodu za rodom, neomahljivo in neutolažljivo spev življenja in moči, spev dela in napora, pesem o solncu, ki zlati višavt in o vetrovih, ki prihajajo iz daljav, o burji, ki lomi debla, o kipeči vodi, ki izpira skale, ter o mamici sivi zemlji skrbni voditeljici, ki nas živi in goji v naročju svojem. Zjutraj, ko je vstal človek, je zadonel z gore spev gozda, ter se je glasil celi žgoči dan in zvečer je zazibal v sen. Ponoči je pa pripovedoval pravljice: o Škratu je pripovedoval, ki čuva zaklade, ter se živi od toplih človeških src, o Čatežu kozjenogcu, ki se na solnčniK obronkih roga ljudem, malekostnim v njihovih skrbeh in hrepenenjih, o divjih deklicah, ki plešejo v srebrni mesečini, hčerkah nebeškega meseca in srebrne vode, prebivalkah gozdnih tišin, ki ne poznajo postav zemlje in pojejo v tihih nočeh ljudem spev ko-prnenja, o dobrih Žalik ženah, ki skrbe za člo« veški rod in naznanjajo ugodne čase, ter napovedujejo srečno prihodnjost, o divjih možeh, ki se skrivajo v temnih zalesjih, grozni v boju in nezlomljive sile, dokler ne okusijo sladkobe dolin in ne zasužnjijo človeku svoje neukro-čene moči. In dolina je poslušala spev stoletnega gozda, prisluškovala njegovim pravljicam io povestim katerih ni razumela, Kakor vol za plugom z upognjene glavo je hodil človek na delo in z dela, v tovarno in iz tovarne po beli cesti do hladnega groba bojujoč do nezavesti težki življenja boj. Sijalo je nanj solnce in ni videl solnca, bučali so vetrovi in ni čutil vetrov in gozd je pel in pripovedoval, a človek ga ni razumel. • • Prišel je človek, iz dalje je prišel, tu» jec med tujci, ter napovedal gozdu boj, Dolina se je začudila, ostrmel je potok, ki je tekel po dolini, zavzele so se skale, obstala je mamica siva zemlja, -- Nikdo se še ni lotil takega boja^ «— A vendar ga bom izbojeval! — Gozd je grozen maščevalec, ki stare vsakega napadalca, samo vihar je njegov gospodar in tresk njegov krotitelj. Divji ptič gnezdi v njegovih vejah, burja se ziblje v njegovih vrhovih, ter se ga še nikdar ni dotaknila sekira. — In vendar bo padel I Šli so junaki v boji Z ritmom jutranjega solnca so korakali trdih korakov, mračni in hladni, a v rokah se jim blešči morilno orožje — žage in sekire. Težka slutnja je obšla mamico sivo zemljo, zaplakala je bolesti, da je njen vzdih kipel proti nebu, kajti zaslutila je, da bo padlo mnogo njenih otrok. Ona je rodila te bukve in hraste in smreke, v svojem naročju jih je spočela in nosila, vzgojila jih je na svojih rokah. Zemlja jim je mati in nebo jim je oče, veter in solnce sta jim brata. Zaplakala je zemlja, potem-nelo je nebo, a vetrovi so zaihteli. Možje so pa z enakomernimi, težkimi koraki korakali na boj. Kaj jim mar pravljice in povesti, ter soev stoletnega gozda! Nebo in zemlja, življenje, pogin, junakom doline ni nič, — le znoja jim treba in trdega dela in sedaj gredo bojevat s prastarim gozdom, boj dela in truda, boj razo-ranih lic in upognjeih glav, boj morečih skrbi in bolesti življenja. Možje se ustavijo ob robu gozda, pred njimi gospodar, pogleda v zeleni, življenja drhteči, prevevajoči gozd, pogleda s samozavestnim pogledom, ter zakliče: — Posekati! — Na povelje se dvigne vrsta rujavih, mišičastih rok, morilno orožje se zales-keče v jutranjem zraku, težki udarci za-zvene ob stoletna debla. Pričel se je boj! Boj med stoletnim, zelenim, svobodnim gozdom, ter krenkimi, dela in truda navajenimi pestmi prebivalcev doline, boj med življenjem in smrtjo, med sužnostjo in svobodo, med solncem višav in meglami dolin, boj za kraljestvo vrhov in sokolov in domovino dežonosnih oblakov, ter zibelko rek. Udarec je padal na udarec, stoletno drevo se je nagnilo k padcu in zaječalo: Zakaj me sekate? Ali sem preglasno pel svojo pesem, pesem svobode in življenja, pesem dela in krvi, moči in hrepenenja, pesem prihodnjosti? Ali sem vas budil iz spanja, ko je še bila noč? Ali sem oznanjal dan, ko še ni bilo dne? Ali sem klical na delo, ko še ni bil čas dela? Ali zato, ker so orli in sokoli gnezdili na mojih vrhovih in vetrovi šumeli raz mojih vrhuncev v dolino, ker me je obsevalo zjutraj prvo solnce in poljubljalo zvečer s poslednjimi ker so mirno sanjale bele pečine svoje stoletne sanje in z neukrotnim veseljem kipeli vrelci tn potoki? Zakaj me sekate? A možje ne dvignejo glav, ne poslušajo tožba. Udarec sledi udarcu, vedno silneje se razvija boj, pada deblo za deb-lom. Praveki gozd se je postavil v bran. Tu je zadela moža veja, tam je odletela trska in ga ranila na roki, drugi se je izpodtaknil in izvinil nogo, tretjemu je spodrknilo in padel je ob kamen. Vedno več je ranjencev med napa-dovalci. A možem niso mari rane. Zaječi, niti ne zaječi ne, samo pljune in zagodrnja jezno. Obveže si z robcem roko, potolaži za silo curljajočo kri, ter prime zopet za morilno orožje, — Posekati gozd! — tako je povelje. Doli v dolini se beli tiha vasica junaških mož in tam, med tramovjem in kamenjem, v vlažni izbici, prebivajo njegovi dragi. Gre se za ajdov močnik in za koruzne Žganjce, za čižme dekletcu, da bo moglo v nedeljo k maši, za življenje tihega gnezda iz katerega bo vzrastel rod njemu enak. In tako pojde naprej: gozd za gozdom in rod za rodom. Gozd je poklical na pomoč vse svoje zaveznike. Solnce je pripeklo, da je žgalo do kosti in kopalo v potu napadalce. Slekel je jopič, si razgalil prsi, ter se bojeval dalje, prenehal uro ob najsilnejši vročini, za to pa pozneje sekal tem bolj srdito. Potemnelo je nebo, grozeči oblaki so priplavali od onstran gozda, grom je za-grmel, blisk je razsvetlil polumračno višino. Nevihta prihaja! Nevihta je že tu, strašna in srdita, ka-Kor je ni preživel še nikdo v teh gorah, buči med skalovem, pripogiba drevje, tuli v daljavo. Vlije se ploha, tečejo curki od oeres, potoki se dvigajo pod mahovjem. Močem padejo iz roE seEfre In Žage, počenejo pod čeri, se skrijejo v koče, ter gledajo s preplašenimi očmi v divjanje porode. Toda v njihovih srcih ni očitanja vesti! Samo topo pričakovanje, kedaj bo konec viharja in se bo pričelo novo delo. Spet se je prevedrilo, oglasile so se žage, zapele so sekire, boj z gozdom se je razvijal dalje. Po noči so se oglašali gozdni duhovi. Čatež kozjenogec je svaril gozdarje, Škrat jim je grozil na raspotju, Divje deklice so zapele v mesečini svojo pesem tako otožno, da je pretresalo mozeg, Divji mož je prišel prav pod leseno kolibo, kjer so spali drvarji, ter tulil tako grozno, da jim je jemalo sapo. Delali so sklepe in šepetali molitve, ko je pa zjutraj zopet zasijalo solnce, je bilo pozabljeno vse in pričeli so novi boj. Šel je dan za dnevom, teden za tednom, boj se je nadaljeval vedno z isto trdo-vratnostjo, drevo je padlo za drevesom in rujava lisa na gori se je širila vedno bolj in pomikala gori proti vrhuncem. Preden je zapadel sneg je bila gora ogoljena. Posekali so gozd ... Grozno je bilo pobojišče! Posekana debla so ležala drugo poleg drugega, mogočni velikani, sinovi solnca in bratje vetrov, krasni še v svojem padca. Padali so kot junaki, sedaj leže tu, še v smrti nepremagljivi. Vse naokrog strče posekane in polomljene veie, se vidi potlačeni mah in plnho se skriva gorsko cvetje. Vmes pa leži bojno orožje na mehkem mahu, a okrog so se po obronkih in po hlodih razposedli zmagovalci drvarji, da praznujejo svojo zmago s skromno večerjo: ajdov kruh in rumena slanina. Posekali so gozd... Na njihovih obrazih ni zmagoslavja, ni iskrice navdušeja v mihovih očeh. Hladni in topi, kakor so bili poprej, samo še boli so mračnih pogledov, še bolj suhih mišic, še bolj zapuščeni po zunanjosti. Mro''o so trpeli v trdem boju. Posekan je gozd! Nič več ne bo pel svojih pesmi, ne bo prinašal dneva, ne oznanjal spomladi, ne nosil oblakov in megli, ne bo se igral z vetrovi in ne bo se pogovarjal z orlom in s sokolom. Debla vozijo v dolino, tujec jih žaga in prodaja bogvekam. Po majhnih hišicah v dolini se pa razvija neprenehoma življenje dan za dnevom po isti strugi: mož brusi sekiro in ogleduje žago, a družina jfe ajdov kruh in koruzni močnik. A stari ded se ozre včasih gori proti golim vrhovom in stori se mu inako, oprimejo se ga vnuki in vnučice, ter prosijo: — Povej nam še enkrat povest o kralju Matjažu! Utihnila je povest, ded je povesil glavo, mrak mu je segel v dušo. Kmalu bo zmanjkalo tudi njega, zadnjega odmeva stare povesti. Otroci pa gledajo začudeno na goro, ter povprašuiejo: — Kdaj bo zopet zašumel gozd! Bežala so leta, naglo in nemirno, kot bi jih podil vihar, junaški drvar je postal sivolasi ded, njegovi otroci krepki možje in postavne žene, a vnuki in vnučice so polnili kočo. Mož je vihtel sekiro, a ded ni pripovedoval vnukom stare povesti. Kazal jim je samo svoje brazgotine ran pridobljenih v trdem boju s starim gozdom, ter jim pravil o prestanih trudih in naporih. Prišla je pomlad... Krvave rože so razcvetele na gredeh, levkonije so se razsule med travo, zeleni rožmarin se je vspel ob steni, a za zidov-jem so pričele tiho poganjati hladne kri-zanteme. Zabučala je gora ... Ne kot vihar, ne kot kadar se lomi plaz, ne kot ogromen hudournik čez prepade ... bučalo je kot grmenje velikega boja, ki je pretresal svet. Mladina je pogledala na goro ... Na nebu krvavo pomladansko solnce, a na gori zeleni in šumi gozd, ter poje svojo pesem. Iz starih korenih, in napol prepe-relih štorov, iz raztrešenega semenja je pognalo novo zelenje, pred očmi mladine se je dvignil in zašumel nov gozd, krasnej-ši in mogočnejši, kakor je bil oni, ki živi v pravljicah. In gozd raste, šumi, zeleni, se razprostira vedno dalje, gori proti vrhuncem, k solncu in oblakom, doli v dolino k revnim človeškim kočam. In veter je potegnil in zabučal je gozd, ter zapel novo pesem, veličastno himno vstajenja in življenja, pesem slave in moči, spev zmage in velikega dne. Razumeli so jo otroci, dasi je niso slišali še nikdar poprej in razumel jo je mož s sekiro. Odprla se je gora, zadonele so trobente, zavihrali praporji, zarezgeiali konji, zazibale se perjanice in vrsta za vrsto, polk za polkom prišla je naša vojska, slavna in zmagovita, iz velikega boja. A na8a HekTefa «0 • Krvavim! rožami nasula pota in s hladnimi krizantemami ob-sadila mogile. To je povest naiega gozda. Molitev preroka Danijela. Kdo je pravzaprav kriv svetovne vojske? To je samo greh in na dnu vseh vzrokov je greh. Grehi posameznega človeka se deloma kaznujejo na tem, deloma na onem svetu. Grehi narodov pa ali človeških družb se pa kaznujejo samo na tem svetu, ker na onem svetu ni ne narodov ne družb. V tej vojski kaznuje Bog vsak narod po številu in velikosti njegovih grehov, kajti samo tu jih pozna; ta kazen sama pa bo ljudstvu v dobro, če v tem spozna roko božio in se vrne k Bogu. Povsod v sv. Pismu beremo, da je Bog kaznoval narode zaradi njih grehov, »Greh dela narode nesrečne,« pravi sv. Duh. Preroki so izraelskemu ljudstvu očitali njegove grehe; ljudstvo pa se je uprlo prerokom in jih je pomorilo, toda to ni preprečilo kazni, ampak jo je le pospešilo in povečalo. V vsej svetovni zgodovini najdemo, da so prišle po gotovih časih, ko se je pregreha nagro-madila, kazni nad ljudstva; samo natanko je treba pogledati svetovno zgodovino in našli bomo, da so vojske narodov vedno posledica grehov narodov--- Modemi čas je zagrešil največje grehe: narodi so oficielno kot taki odpadli od pravega krščanstva, od Kristusa in njegove cerkve. Tega vsemogočni, živi Bog ni mogel več dopustiti, moral je kaznovati da dokaže svoje bivanje, kajti drugače bi brezbožnost počasi prodrla še v vse družine in vse ljudi. Prišlo je tako daleč, da so poskušali ne samo državno, ampak tudi socialno življenje, zadruge, stranke in društva napraviti neodvisne od vere; kratko-malo, posvetnega niso hoteli več podrediti zadnjemu namenu — slavi božji. Ko se je ta zmotni nauk hotel razpasti tudi med katoličani in so že mnogo teri grozili, da odpovejo v teh zadevah pokorščino papežu, tako da je moral blagi Pij X. izreči one svet pretresujoče, toda resnične besede: »De gentibus non est vir mecum«, to je: narodi so me zapustili, to se pravi: krščansko resnico. Tedaj je bila mera hudobije polna, da se zagotovi bodočnost kraljestvu božjemu, je nastal ta svetovni polom in Bog je vzel svojega služabnika iz tega sveta, ki ga ni hotel poslušati, Pij X. je zapustil preroške besede: »Noči se . . .« in noči se vedno bolj in bolj, ker je tudi še sedaj mnogo takih, ki tafijo vpliv Boga na javno življenje in pravijo, da s politiko in vojsko nima Bog prav nič opraviti. Pa hvala Bogu, temu in onemu se že jasni v glavi in na kolenih zopet prosijo Boga, naj se zopet zavzame za poze-meljske zadeve narodov. Toda samo takrat bo usmiljeno posegel vanje, če se bo zopet njegove večne zapovedi postavilo za temelj ustavam narodov in svečano obljubilo vladati zopet po krščanskih načelih. Prej je mir nemogoč, kajti: non est pax inpiis«; »brezbožnež nima miru«. Ali zlomiti se ali upogniti se ali pripoznati božjo vlado ali pa zdrobljen biti, to je bodočnost narodov. Narodi, ki si izvolijo Boga kristjanov in ga okličejo za Gospoda, ti narodi bodo imeli končno zmago. Zadnjo besedo bo govoril Bog. Brezbožnost! In brezverstvu, ki je že samo moralo provzročiti katastrofo, pa se je pridružila nenravnost. Za greh raznarodovanja, ta upor proti vsemogočnemu Stvarniku vseh ljudi, bo vsak narod kaznovan v tisti meri, s katero je v tem grešil: s čimer narodi grešijo, s tem so tudi kaznovani. Raznarodovanje, prepre-čenje človeških življenj že v prvi vrsti pomeni poraz, kot kazen pa se temu pridruži še velikanska izguba človeških življenj, vsled katere se vendar enkrat mora ustaviti ta vnebovpioč greh in zakramentu sv. zakona zopet priboriti njegovo čast. Ni se hotelo poslušati glasu cerkve, glasu škofov, in sedaj je nastopila kazen, da vodi obenem zopet človeštvo k Stvarniku. Nek drug vzrok za ta polom pa je nesramna, iz pekla došla ženska moda. Bog ni hotel več pogledati teh svojih stvari, odvrnil je svoj obraz ob človeka milosti, ki je dopustil take nesramne nastope in mu kaže sedaj obličje svoje pravične jeze in bo to tako dolgo kazal, dokler ne bo ta nesramna ženska obleka kaznovana z za-sramovanjem ali pa po ljudski sodbi odpravljena, Če hočejo imeti narodi mir, tedaj naj odpravijo vzroke vojske — in to so vnebovpijoči grehi brezbožnosti in ne-nravnosti in javnega pohujšanja. Vae mun-do a scandalis . . . Gorje svetu zaradi pohujšanja . . . Pa tudi otroci cerkve morajo predvsem delati pokoro in svoje grehe v ponižnosti in odkritosrčnosti odkriti prod Bogom. Cerkev je skoro povsod več ali man) v sužnosti moči tega sveta, še celo kon-kordati so verige, čeprav zlate. Cerkev jc bila že nekaj stoletij sem podobna izrael- r v bcu 'voja sCemu ljudstvu v sužnosti. Da bi bilo rešeno, je prerok Daniel molil k Bogu molitev, ki je bila uslišana. Ta molitev je čisto primerna za položaj katoliškega ljudstva v današnjih dneh in bi te morala v v prepričanju in ponižnosti in v duhu preroka moliti splošno povsod. Gotovo bi jo Bog uslišal. Poslušajte, kaj pravi v imenu ljudstva prerok Daniel: »Prosim te, Gospod, veliki in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in usmiljenje tistim, ki te ljubijo in izpolnjujejo tvoje zapovedi! Grešili smo, hudobije smo delali, brezbožno smo se obnašali; odstopili in odvrnili smo se od svojih zapovedi in pravic. Nismo poslušali prerokov (papežev), tvojih služabnikov, ki so govorili v tvojem Imenu našim kraljem, našim knezom, našim očetom in vsemu ljudstvu po deželi. Ti, Gospod, si pravičen; mi smo pa osramočeni v obraz, s katerim smo grešili proti tebi. Pri tebi pa, Gospod, naš Bog, je usmiljenje in odpuščenje, dasi smo odstopili od tebe in nismo poslušali glasu Gospodovega, svojega Boga, da bi bili hodili po njegovi postavi, katero nam je dal po prerokih, svojih služabnikih. In vsi Izraelci so prelamljali tvojo postavo in so se uprli, da niso slišali tvojega glasu; zato se je razlilo nad nas prokletstvo in prisega, ki je zapisana v knjigah Mojzesa. In Gospod je bedel nad nadlogo in jo je pripeljal nad nas; pravičen je Gospod, naš Bog, v vseb svojih delih, kar jih je storil; saj nism^ slušali njegovega glasu. O Gospod, odvrni se, prosim, jeza in tvoj srd od tvojega mesta za-lema in tvoje svete gore (t. j. ljudstvaSedaj torej usliši, naš Bog, molitev svojega služabnika in njegove prošnje in pokaži svoj obraz nad svojim svetiščem, ki je zapuščeno; zavoljo samega sebe nagni svoj« uho in poslušaj, odpri avoje oči in poglej naše razdejanje in mesto; saj ne poklada-mo svojih prošenj zavoljo svojih pravic, marveč zavoljo tvojega obilnega usmiljenja. Usliši, o Gospod, usmili se, o Gospod, poglej in stori! Zavoljo samega sebe ne odlašaj, o Gospod!« In ko je Daniel še molil za svoje ljud-stvo, je prišel angel Gabriel in je prinesel veliko obljubo odrešenja. Daniel je bil mož hrepenenja, mož, ki je molil v ponižnosti in zaupanju. Tako mora v cerkvi vsak, največji ln najnižji, moliti v prepričanju, da so naši grehi vzroki strahote in razdejanja. Če bodo vsi tako molili, kakor Daniel, tedaj bo prišlo oznanilo miru, prej ne. »Iz globine kličem k tebi, usliši moj glas. Če boš na greh delal, kdo bo ostal pred teboj? Od ranega jutra do poznega večera upa Izrael v tvojo pomoč. Zakaj pri tebi je usmiljenje in odrešenje.« Pisma bratu na bojno polje. Naši fantje so junaki, so levi. To mora priznati cel svet. Pa so naši fantje tudi pobožni, verni, vdani Bogu in cesarju. Ravno tako junaška srca in obenem Bogu vdana pa bijejo tudi doma. V roke ml je prišlo par pisem, ki kažejo, kako domači ohrabrujejo svoje sinove, svoje brate, kako domači vdano iz ljubezni do Boga in do cesarja prenašajo vse težave bojnega časa. Naj jih podam javnosti! I. Dragi brat! Sprejmi moj srčni pozdrav. Lepa hvala za pismo! Zelo sem vesela, ko pišeš, da si še zdrav. Praviš, da drugega ne želiš, kakor da bi zmagali in srečno nazaj prišli To je tudi želja nas vseh. Vem, da si žalosten, ko se spomniš na dom, na starše, na sestre, na brate, ki se tudi s Tabo vred bojujejo (katerih je Še pet. Op. priob.). Tudi jaz sem žalostna, ko se spomnim Tebe in drugih. Toda kaj hočemo? Je že božja volja tako. Saj veš: Kar Bog stori, vse prav stori, čeravno se nam prav ne zdi. Dragi, pomisli, da nisi sam na bojnem polju. Ah, koliko vas je moralo zapustiti ljubo slovensko domovino in se podati v boj! Pomisli, koliko dobrih očetov je moralo zapustiti svojo drago družinico in iti morda v smrt! Kako je smrt vesela, ko žanje po bojnem polju same junake, ki prelivajo kri za svojo ljubo slovensko domovino! Vem, da že marsikoga krije tuja zemlja. Tudi Tebi je morda namenjena smrt na bojnem polju. Ali kaj, saj bol umrl za domovino. To je častna smrt, junaška smrt! Težka nam je bila ločitev; toliko lepša bo združitev, če ne tu na zemlji pa v svetih nebesih. Naznanim Ti, da tudi tukaj smrt ne počiva. Marsikaterega znanca ne bo več med živimi, ko se povrnete. Večkrat mi solze zalijejo oči, ko se spomnim, koliko morate prestati. Noč in dan gledate smrti v obraz. Zdaj pade eden, zdaj drugi. Koliko solza se je in se bo še potočilo, predno se povrnete. Tudi mi trpimo, pa kaj je to naše trpljenje proti vašemu na boinem polju. Ali. draiži braL ?renašaj vse voljno, zakaj Tvoja mati in voje sestre molijo zate. Bog s Teboj! K božičnemu darilu sem Ti priložila tudi šopek rožmarina iz domačega vrta. Deni na srce ga, čuvaj ga skrbno, morda kdaj ob njem Ti solzno bo oko. Pozdravlja Te Tvoja sestra. II, Ljubi brat! Zopet Ti pošljem pismo na bojno polje. Upam in želim, da bi Te našlo pri najboljšem zdravju. Danes je praznik Brezmadežne. Spominjam se Te pri molitvi kakor tudi pri angelski mizi, ker vem, da bi se tudi Ti vsega tega udeležil, ko bi bil tukaj. Ne morem Ti popisati, kako lepo je bilo danes v cerkvi. Raje bi Ti vse ustno povedala, pa si predaleč. Kaj hočem storiti? Že vem. Ohranila bom vse v svojem srcu, dokler se ne vrneš. Dragi! Ali se zavedaš tudi Ti na bojnem polju, da si sin Marijin in da je Marija Tvoja Mati? Ali se še spominjaš, kako je bilo lepo, ko sva klečala pred oltarjem in izvolila Marijo za svojo mater? Oh, ko-likrat se jaz spominjam tistega presrečnega trenutka s solzami v očeh! In večkrat vzdihnem: »Marija, poglej na bojno polje in reši svoje sinove izpod težkega jarma krutega sovražnika!« Povem Ti, da sem prejela Tvoje pi-jmo, Zelo sem ga bila vesela. Najbolj sem se razveselila Tvojega odlikovanja. (Prejel je srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Op. priob.) Vidiš, ker se nisi sramoval nositi Marijino svetinjo, Ti je ona naklonila na bojnem polju svetinjo hrabrosti. Pa ne bodi zato preponosen. Saj veš, kar svet ima, izgine kot dim in megla, le grehi nam ostanejo. Tudi zanaprej ne pozabi Marije! Če je Ti ne boš pozabil, tudi ona Tebe ne bo. Ona Te bo varovala in čuvala sredi bojnega viharja. Sin Marijin in ona Tvoja Mati! Bog s Teboj! Pozdravlja Te Tvoja sestra. m. Dragi! Približuje se božični čas, veseli čas. Letos sicer ne bo tako vesel, kakor prejšnja leta. Ali se še spominjaš, kako si lansko /eto narejal jaslice? Kako lepo je bilo, ko smo zapeli: O jaslice ljube, kako ste lepe, pri vas je veselje za mlado srce itd. A letos? Letos bodo pri jaslicah moje solze in moje molitve, ki jih vsak dan pošiljam k Bogu za siečno zmago. Marsikateri vojak se bo spomnil božičnega časa s solzami v očeh. Tudi vas ne bo pri jaslicah in pri polnočni maši. Letos imate za jaslice strelske jarke in božične pesmi vam pojejo svinčenke in granate in spremlja jih grom topov. Strašni časi! Ali upajmo, da bo prihodnji Božič lepši. Bog Te obvaruj! — Tvoja sestra U. P. Na naših bojiščih. Vojni kurat Leopold Turšič nam piše: Došel sem med svoje fante ravno ob interesantnem trenutku — pred bitko. Krog in krog grme topovi kakor pred silno nevihto. Slonimo ob gozdnem robu, pripravljeni za napad. Prijazno sije solnce na pomalem zasneženo pokrajino; v nižini pod nami se v solnčnem svitu smeje zadovoljno zapuščena vasica z leseno cerkvico. Fantje izgledajo izborno; veseli so in dobro razpoloženi. Ni ga, ki bi mu utripalo srce, saj so navajeni ognja in naporov. Ko grme topovi in pokajo v dalje Strelne puške, je priletela pred me sinička in veselo začivkala. Znanilka miru? . . . »Zibencvancger, kome herl« Kako so Rusi poznali 27. domobr. polk, taku piše slovenski vojak Franc Kuhar, bivši predsednik Orla v Dolu pri Ljubljani — priča ta-le dogodek: Bil je vroč dan, ne samo od solnca, empak tudi od granat in šrapnelov. Pokalo je tako in grmelo, da drugega nismo slišali. Naš polk je bil tedaj za rezervo. Kmalu je prišlo povelje, da začnemo prodirati. Sovražnik je bil v premoči in se je trdovratno upiral v svojih strelskih arkih. Artiljerija — naša kakor ruska — je strahovito delovala, strojne in navadne puške so pa prasketale kakor bi orehe stresal. Nad nami se pojavi ruski aeroplan. Zasledil nas je. Komaj je bil dobro odplul, že so začele padati granate tako blizo nas, da bo nas zasipale z dvignjeno zemljo. Kako so takrat vsi k Mariji zdiliovali in jo prosili varstvo! Posebno so se sedaj hlače tresle tistim, ki so prej radi kleli in se iz božjih stvari nor :a delali. Proti vc. eru so sc llusi umaknili do nekega gozda. Pred nami je bil polk, ki jc dobil povelje k naskoku. Začne se strašno vpitje, k! traja precej časa. Nato vse potihne. Kmalu pride poročilo, da so Rusi ujeli precej naših. Stotnik da takoj povelje, da napademo sovražnika in naše osvobodimo. Raz-prostremo se v rojno črto in hitimo proti gozdu. Tu se nam je nudil grozen prizor: mrtvi in ranjeni so ležali kupoma vse navskriž. Ko eden naših stopi čez Rusa, ki je bil navidezno mrtev, še Rus zprabi za puškino kopito in se tako drži, da mu naš vojak ne more izpuliti puške. Tedaj pristopim jaz in udarim Rusa po rokah, tako da je takoj spustil puško in mislim, da potem ni več nikogar lovil za puško. V gozdu smo kmalu polovili nekaj Rusov. Tedaj zaslišim, kako nas Rusi vabijo: »Ziben-cvanclger, kome her!« Lepo so nas klicali in vabili, a seveda zaman. Tedaj so Rusi dobili ojačenja in začeli močno streljati. Ujeti Rusi so nas prosili: »Bratko. ne streljaj, bratko, ne streljaj!« Ko so Rusi videli, da so v veliki nremoči, so zahtevali, naj se udarno. To so naši častniki seveda odklonili. Nato so se Rusi začeli umikati, mi pa tudi, vzemši s seboj vse ujete Ruse. Po bitki. V Karpatih. Nekaj ur po boju. Na ob-vezovališču obvezuje zdravnik ranjence, dva sanitetna vojaka mu pomagata. Najprej izpere rano, nato jo obveže; več tu ne more storiti. Z razstreljenimi čepicami in od smodnikovega dima začrnelimi obrazi, toda smejoči se, prihajajo lažje ranjeni in so čisto nepočakani, dokler jim zdravnik ne reče: »Ni nič hudega, tovariš; za par tednov greš domov, potem se pa lahko zopet spraviš nad Ruse!« Nekemu staremu črnovojniku visi palec le še na kosu kože, toda on se ne zmeni za to in pravi hladnokrvno: »To se človeku lahko zgodi tudi v navadnem življenju.« S hitrimi, a negotovimi koraki se bliža obvezovališču avstrijski častnik. Njegov obraz je bled, ustnice sinje, krvave žile mu preprezajo oči. Ko tako prihaja bliže, ni opaziti, da bi bil kje ranjen. Pomeša se med ostale ranjence; pred zdravnikom po-stoji za hip in lovi sapo Iz ust mu pritečejo pene, zavrti se krog svoje osi in zgrudi: njegovega trpljenja je konec. Krogla ga je zadela v srce, vedar je imel še toliko moči, da je prišel na obvezovališče. Dva močna Ogra prinašata na rokah težko ranjenega ruskega prostovoljca. Previdno in nalahno stopata, da bi ranjencu ne prizadevala prevelikih bolečin, toda en pogled pove, da je tu vsaka pomoč zaman. Neki vojak, ki zna ruski, se nagne nad umirajočega in sliši, kako z zadniimi močmi šepeta besede: »Saj nisem bil hud na vas, nisem vas sovražil, zakaj ste me umorili? Bog, živel bi rad!...« Ranjenci so obvezani in na nosilnicah jih nosijo z bo:išča. Na osamelem bojnem polju ostaneio le mrtvi in umirajoči. Tam leže na mrzli grudi, in kar je bilo živemu muka, je umirajočemu olajšanje. Zdravnik pravi, da neznosni mraz lajša ranjencem smrtno borbo. Ta simpatično lepa, mila, s tihimi jelkami obdana nokrajina, ta livada, katere snežne odeie se pozimi nihče ne dotakne, je seda! polna maihnih. krvavih luž. Kakih 20 metrov od bojišča, ob gozdnem robu, kopljeio vohki dve globoki jami, in skozi mrak, ki ga taboriščni ognji le medlo razsvetljujejo ,se bližata dva vojaška duhovnika. Oba sta še čisto mlada, iz njunih oči odseva usmilienie in gorkota; zadnji žarki zahaia:očetJs solnca krvavo zlate križa v njunih rokah. »In nomine patris et filii et spiritus saneti, ego Te absolvo ...« ponavljata duhovnika neprestano in s nočasnimi koraki gresta preko bojnega polja, pripogibata se nad padlimi vojaki in se s križem dotikata njihovih bledih čel. Za njima gre zdravnik. V rokah ima majhno ogledalce, ki ga drži pred ustmi na tleh ležečih; neprestano briše stekleno ploščo in ako se kje pokaže najmanjši znak dihanja, pridejo vo:aki in odneso ranjenca na obvezovališče, kjer se vse stori za njegovo rešitev. »Ego Te absolvo ... Ego Te absolvo ...« doni skozi mrak. Nenadoma reče zdravnik: »Prosim Te, velečastni. pojdi sem. Tu želi nekdo s Teboj govoriti!« Na tleh leži, stegnjen, čisto mlad vojak. Njegova roka je nežna in majhna in v njei molitvenik, ki ga krčevito stiska. Že napol osteklenele oči se na široko odpro, ko pristopi duhovnik in mu položi križ na usta. Z zadnjimi močmi za šepeta: Praporščak Oton Helberg ...« Du bovnik prime praoorščakovo onemoglo roko in s tresočim glasom moli: »Oton, Te absolvo... in nomine patris et filii...« In praporščak Helberg zapusti svfet s smehljajem na ustnicah. Sanitetni vojaki nosijo padle junake k grobu. Vsi so v polni uniformi, na prsih hrabrostne svetinje. Duhovnika blagoslovita jami, in smodnikov dim, ki se še ni oopolroma razvlekel, se bori z vonjem kadila. Skozi mrak doni zategnjeno petje pogrebnih molitev. Drugega za drugim, previdno in nalahno, skoro ljubkujoče, polagajo junake v drob. Plemeniti in vzvišeni v svoji mar- morni belini leže mrtvi v grobu; izbrisani so vsi bolestni spomini na strašni, čudno grozni čas. V enem grobu počivajo častniki, v drugem moštvo. Ruskega mrliča pokopljejo posebej in na priprost lesen križ zapišejo z rdečim svinčnikom: Vazul Ter-nikov. Počasi, v enoličnem ritmu pada zemlja v grob. Od ognjev pridejo vojaki, in vsak položi tovarišem v zadnji pozdrav na grob kak spominek: smrekovo vejico, kamen ali uvelo cvetko. Medtem se je popolnoma stemnilo, in ko se dvigne bleda luna iznad obzorja, zapojo vojaki otožno narodno pesem. Združena v smrti. S krvjo oblita polja bojišča Limanove omejuje na desnici ne prestrmo vrhovje. Snežnica namaka travnike, redka meja, pred njo so izkopani strelski jarki. Tu vidimo prve mrtve junake. Odkrijemo se in nehote sklenemo roke. Pred menoj ležita dva ogrska domobranca in en Rus, nekoliko naprej leži več mrtvih Rusov. Podobni so mrliči voščenim kipom. Hude rane vidimo, a nisem videl niti enega obraza, ki bi kazal bolest. Zdi se, da so padli junaki otrpnili, ko so se še gibali. Njih oči gledajo brez strahu v večnost. Možje so, ki so do skrajnosti vršili svojo dolžnost. Izvzemši nekaj Rusov so padli junaki večinoma mladi ljudje ali možje v najlepših letih. Dobro so bili oblečeni tako naši kakor Rusi. Več jih je nosilo jopiče iz kožu-hovine. Opazil sem, da so čevlji ruskih vojakov že izdelani: podplati ruskih pešcev so bili preluknjani; več jih je okolu noge ovilo cunje. Dva ogrska deželna brambov-ca sta se zgrudila mrtva drug poleg drugega v strelskem jarku. Molka s križem imata oba. Pustili so jima molka, druge malenkosti so pobrali, da jih odpošljejo svojcem. To delo nadzirajo sanitetni podčastniki z veliko skrb o in s spoštovanjem. Z brezovih vej so napravili mrtvaška nosila, a tudi na šotornih plahtah nosijo mrtvece pokopavat. »KATOLIŠKA BUKVARNA« ▼ Ljubljani. Ruthenische Grammatik von Dr. Stephan von Smal-Stockyj, Universitatsprofes-sor (Sammlung Goschen). Vez K 1-17, Ruthenisches Gesprachsbuch von Dr. Stephan von Smal-Stockyj, Universitats-professor (Sammlung Goschen). Vez. K 1-17. Treu bis zum Todl Erwagungen fur Krie-ger und Volk von Dr. Kari Rieder. K —-78. Weine nicht! Ein Wort des Trostes an die Hinterbliebenen der gefallenen Krieger, mit einem Anhang von Gebeten von Dr. Augustin Wibbelt. Vez. K 1-56. Feldbriefe von Heinrich Mohr. Erster Brief an die Frau des Kriegers, zweiter Brief an die Mutter de s Kriegers. a K —-20. Meyenberg, Kriegs- und Friedenspredigten 1914. K 1-56. UsliinovU«"« ll>4i. Slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo veliko zalogo 3300 Cene po dogovoru. Ivan Gržinič, Kum p. Roč, Istra. Zaloge v Ljubljani: A. Šat*abon in Mihael I^astnep. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito OLJfi ZA odstrani bltro in temeljito nastalo gluhoto, točenje lz ušes, šumenje po ušesih la iinylukost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva so samo v 1'karni na Novem trgu v Celovca. 1470 Kantina Corazza Levada (Istra) 601 Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in :: snaženie oblek. :: J B89 H Aprefura sukna. m Jos. Reich VINO belo, Črno in šiljer lastnega pridelka sc pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. nasip = Ozka ulica št 4. Sprejemališče Seleninirpa ulica št 3. r. Postrežba loEna. Solidne cene. : Absolutno zajamčeno, pristno I VINO ! Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoš ofijskega or> dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1912 po 56 K in letnika 1913 od 40—45 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano P3T rizling je po 60 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, cena 2 K 20 vin. za liter. Večje množine po dogovoru ceneje. Kmetijsko društvo v Vipavi. ! VINO ! okolu 30 bi starega in okolu 120 hI novega, iz najboljše vrste grozdja, proda iz svojega gla-sovitega vinograda v Vugrovcu tir. Ivan Ružlč v Zagrebu, Beilslavičeva ulica št. 11. 3412 3 Srečne, vesele Božične praznine m srečno novo leto 1915! želi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in odjemalcem, brez vsakega drugega voščila, tvrdka F. Čuden Ljubljana, Prešernova ulica št.l. 24. 12. 1914. 3444 v Ljubljani lia m tovarna imeriev priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.: Slivovko Brin jevee H^uševee T^opinovee pristnost zajamčena Venmut-vino ugodne cene najboljše kakovosti vzorci na razpolago l z mentolom, steklenica po 50 vin., proti revmatizmu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju 3276 Osvald Dobcie LJubljana, Martinova cesta 15. Preprodajalci dobe popust. m. Pomen mest za vojsko. SLOVENEC, Sne. 24. gecemlfa: 1911, Za časa petmesečne svetovne vojske se je opetovano govorilo in pisalo o različnih mestih, katerih posest ali izguba naj bi po mnenju pretežne večine ljudi pomenila zmago ali poraz. Veselo upanje ja navdajalo srca, kadar je brzojav razglasil vest, da so čete zasedle to ali ono mesto; ravno tako pa je prevzemal neuke ljudi vselej — prazen strah, kadar je bilo rečeno, da je. to ali ono mesto zasedel nasprotnik. Tu je pač želeti nekoliko jasnosti, da se izognemo pretiranemu optimizmu, ravno tako ali pa še bolj, da ne pademo v še bolj škodljiv pretiran pesimi zem. Sedanja vojska je napravila kratek konec mnogim vkoreninjenim teoremom in aksijomom. Različne izkušnje, katere so veljale po dosedanji vojni historiji kot svete in nedotakljive, so se morale umakniti docela neznanim naukom in nazorom, in mi smo morali že v marsikakem oziru popolnoma presedlati. Take »preureditve vseh vrednosti«, kakor jo je provzročila sedanja vojska, svet še ni videl. Končni in splošni pregled skupnega rezultata vseh novih naukov bo pa mogoč šele dolgo po vojski; danes se dajo konstatirati šele posamezne drobtine. Vzemimo iz ogromnega materiala kot vzgled samo jeden slučaj: mesta. Na tem jednem vzgledu se že da spoznati, kako različni so bili stari nazori od novih, ki se porajajo. V starih časih" so vojske potrebo v a 1 e v svrho prehranitve in oskrbe večjih opirališč, zlasti mest. Vozništvo ni bilo dovolj številno, ceste in poti so bile slabe, tudi jih ni bilo dovolj, da bi mogli vozovi o pravem času armadam slediti. Zato je bila vsaka armada primorana, da se opira na večje kraje, bodisi utrjene ali neutrjene, kjer so bile bogate zaloge vojnih po trebščin. Kolikor večje je bilo mesto, toliko bolje. Maloštevilne armade je bilo mogoče tudi v mestih nastaniti, kar je bilo zlasti za zimo velikega pomena. Če je torej sovražnik večje mesto zavzel, je pomenilo to zavzetje za lastno armado hud in občuten udarec, ker je bila armada starega sistema skoro popolnoma navezana na mesta. V tej dobi se je tudi rodil nazor o po menu mest, ki šc dandanes prevladuje, čeprav po krivici; splošno mnenje še danes veže oba pojma o posesti kakega mesta in o zmagi kot nerazdružljiva, kar je pa d a-n e s popolnoma drugače. Danes ni nobena armada več vezana na posest mest. K večjemu kje v Afriki še. Razvite prometne zveze, katerih zadnji konci segajo skoro do najbolj skritih hribovskih vasij, razvoj modernega trena, ki spremlja vsako armado, dovoljno število vprežne živine, fabrikacija konzerv, in še mnogo drugih činiteljev jc napravilo moderno armado vkljub njeni številnosti silno lahko premakljivo in gibčno in p o p o 1-noma neodvisno od mest in večjih krajev. Dočim je prej bila armada vezana na mesta in bila od njihove posesti odvisna, je danes armada telo zase, mesto pa zase. Oba pojma sta popolnoma ločena. Moderno opremljena četa se premika povsod in ostane povsod, naj si ima mesto za hrbtom ali pa ne, k e r i m a v s e potrebno s seboj. Na frontah, ki imajo razdalje po več sto kilometrov, ne pomenja posest kakega mesta veliko. Glavno je, da stoji a r m a d a. Če se deli armade tu pomikajo naprej, tam nazaj, kakor že položaj zahteva, je to popolnoma neodvisno od posesti kakega mesta. Bitka je lahko dobljena, če je kako mesto v naši posesti ali pa ne; bitke pa dobiva armada, nc mesto. Da ljudje še vedno nazivajo bitke po mestih, je naravno; tu živi še nadalje stari predsodek, drugih ie pa stvar praktična zaradi okrajšave. Tako n. pr. mi govorimo o bitki pri L v o v u , ki se je pa bila lepo število kilometrov o d mesta. Gotovo je dobro, če se posreči kako mesto zasesti. Mesta so navadno zvezana z velikimi železnicami, ki znatno olajšujejo transport; nudijo navadno kaj dobiti, a kako majhnemu delu modernih armad! V mestih je navadno kaj dobiti, a kako malo za celo armado! Vse to so olajšave, katerih nihče ne zaničuje, potrebne pa niso. Izhaja se tudi brez njih, kakor brez vina, čc je kruha dovolj. Zato je treba tudi oni »moralni faktor«, o katerem radi govorimo, če jedno mesto menja svojega gospodarja, nekoliko pretehtati na njegovo pravo vrednost. Ker so se izpremenile podlage njegove, zato se je izpremenil tudi on sam: danes odločuje jedino-le dobro preskrbljena in izurjena armada. V njej se osredotočuje vsa moralna vrednost, ne v mestih. Francozinje. - Genljivo pismo. 1. avgusta 1. 1. je priobčil »L'Echo de Pariš« pismo, ki ga tu podajamo našim bravcem, da spoznajo delno dobro stran naših sovražnikov. List ic Dišal pod zgo- rajšnjim naslovom: Naš odličen sotrudnik g. Mauricc Barrčs plemenito in genljivo pismo, ki tu sledi; »neznatna« uradnica ga mu je poslala. To je dejstvo, ki kaže bolj kot vsi slavnostni govori duševno razpoloženje občudovanja vrednih francoskih žena: Pariz, 30. julija 1914. Gospodu Morisu Barrees, Pariz. Colette Baudoche služi Franciji s tem, da brani poročiti se s Prusakom, to se pravi služi svoji deželi po svojem srcu in svojih sredstvih. Beseda »patriote« je ravno tako ženskega kakor moškega spola, kajne, gospod? Ne bote se mi ironično smejali, ako vam povem, da moje srce pripada vaši Ligi in da si zelo želim, da bi mogla v skrajnosti koristiti Franciji. Nisem sicer nič več kot čisto mala enota med francoskim ljudstvom, neznatna uradnica, čisto revna po materielnem bogastvu, bogata pa po srcu. Računstvo in daktilografiia je moj posel. Ako vojna izbruhne, bodo morali zmožni možje oditi. Upravna služba pa mora vendar za prvo potrebo poslovati. Zakaj torej ne bi mogle ženske čisto zmožne delati dobro, posvečene delu, navajene dela, to se pravi zmožne praktične službe, nadomestiti te može? Gospod Barres, prosim iz vsega srca, da mi pomagate do te neizmerne usluge, ako bi morala Francija iti v boj. Prosim vas sveta in podpore. Nimam nikogar, ne družine, ne prijateljev. Zdaj imam službo kot daktilografka v melalu-gičnem komtoarju, ki bo v slučaju vojne najbrže zaprt. Rada bi posvetila ves svoj čas, svoje življenje, ako bi bilo treba, za svojo deželo, ki jo tako ljubim, zlasti odkar sem živela v tujini. Storila bi, kolikor bi bilo v moji moči in ne bi za to zahtevala plačila, ako je državna blagajna preveč revna. Bila sem že lačna, navajena sem tega. Gospod, k vam sem se zatekla, zaupam vam in pričakujem, da bote imeli čas, da pretehtate mojo prošnjo. Bolnikov ne morem oskrbovati vsled telesne slabosti. Če bi me ne sprejeli v pisarno, bi rada šla pomivat namizno opravo ali pometat. To je vse, kar znam, storila bom vse vestno. Ne vem, če morem kaj boljšega. Ako vi, gospod Barres, to mislite, pokažite mi pot in storila bom brez strahu. Oprostite mi, da vas nadleguje^ v teh dneh, ko ste tako zaposleni in bla volite blagohotno sprejeti mojo prošnjo. Zaupno, priprosto in odkrito vas lega prosim. Prosim vas sprejmite itd. Tisoče in tisoče, bogatih in revnih i Jih je, kol je ta »neznatna uradnica«. Ako ; spopad izbruhne, jim povemo, kako bodo mogle služiti domovini. Zobna krema OVČJO-VOLNO kupuje po najvišji ceni. 3345 V. Črnilec, Naklo pri Kranju. SPIlf^fiM mKBm Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14. Zlate svetinja: Berlin Pariz, film Iti ffa/bolj. Aosm, zobo- ^^ »red- Ob splošnem pomanjkanju denarja le praktična Telesno perilo (lastnega izdelka). Ovratniki in manšef?, Žepu! robci z luknjic, robom, tucat od h' P90 višje. Kravate. Otroško perilo. Opreme za krste. Spodnja krila. V§V ta •! Kopalni plašči. Brisače za kopanje. Bl lagrovo perilo. Dr. Lafnnnovo per!!e. Volneni telovniki za gospode in dame. l*\Wk\ in snežne čepice. za m turiste. Rokavice iz usnja in volne. Cepiče za drsalce in sankače. Hogavice za dame. Kogavice za gospode. Klobuki za gospode (najboljša znamka) priporoča trgovina perila in modnega blaga 3385 L J. Hamann. Ustanovlj. 1866. Orožje in kolesa na obroka. — Posamal deli najceneje. Itustrovani ceniki zastonj. I". Dušek, tovarna orožja, koles in Stvalnlb strojev Opočno ob drz. žol. 2124, Ce3ko. 4733 za f! si« siroji domačo vporabo in obrt so najbolj praktična (n času primerna Tovarna v Wittenbergu, Nemčija. Singer Co. akc. družba Mili strojev. Ljubljana, Sv. Petra cesta i, Velika božična prodaja I Obleke za gospode in dečke, raglani. kratke športne in zimske suknje, koiu-hovmasti mikado, mestni- in auto-ko-zuhi. Konfekcija za dame in deklice krasne, ravnokar došle novosti v plaščih in paletotih, plišasti paleto, fine kožuh o vinaste jope in kožuhovinaste garniture. Radi velikanske zalo- ge oddajam vse blago po lastni cenil Ljubljanske (prej angleško) skladijie oblek 0. Bernatovlč, mestni trg 5-6. Vsakovrstne nove hrastove ima naprodaj AVGUST HEPIČ v Ljubliani r* Trnovem.) Popravila se točno izvršitfeja maM in na vailChe d. JL v DiaHovcm- 'tltif Zastopstvo za Kranjsko: A. švara, Ljubljana. Zahtevajte v lastnem interesu edi- uo sPecialno pristno |H pšenično moko <3|a> znamka: O Q Q Q Ci /Al *S *S »S ^ J J H SakjLSannajcrj°Sanaib0l^am- se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen posot zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške Obleke (Ularjev itd.), iz trpežnega in solidnega blata, po nizkih cenah, sn 52 * . ... . I . .,, , v , Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnico 5 sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, f O t/A M r* «■% ■ W M W M t— _ _ f / • . - ... --------- „.„.,„„„„ „, juMionma iflffln laven zavoc/. Absolutna varnost. Nizke premiie. >žhn nn Hitri Ho M rt n h r»ri 4Mt1lAMnl.__________ . * f leteim na di,Videndah pri ŽiV,jenskeni "varovanju ic po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem ; Stanje garancijskih fondov koncem ieta.......................j) »/0.21 7.1h9-— j VI«. 1913. sc i« izplačalo „,.„«,„ „»' iMaMbi«- tsUg.-dibltka ' ' K "SjgŽZ jdor—-<— 2171 l^r Sposobni zastopniki se spreime/0 nod naiutmH^fi.^i _____.v ■MiaHM mmmmmummwmmmmmmmmmmmmmmmmmrr mmmmmmmmmmmmmm Odvetnik dr. Matej Sencar vljudno naznanja, da se nahaja nlegova odvetniška S^&s^ V HIB 3400 aaaiaiviiiiiiiaiaaiaiMaiiiliiiaaaaiiaaiiiaMiiiaaaiiiiiiiisiaaaillHaaiiiasaiiiaiiiiliaiaiasiaiiaaiaailiaiiiaaaaiiiisaiaasaiaaaiiaa^ \ Slamoreznice za pogon z roko ali s silo, vratila, mline za moko, stis- \ l kalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeznice, patentovane hrzopa- \ f rilne kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega \ i domačega izdelka, stialne stroje ter vsakovrstne drage poljedelske stroje \ slovitih tovaren, zajamčeno brezhibnih, po znano \ najnižjih cenah priporoča edina domaČa raz \ pošiljalnica poljedelskih strojev Fr. Stupica v Ljubimi, j Marije Terezije cesta št. 1. \ Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostav-1 neiše do najfinejše izpeljave ter razne želez-1 ni ne, orodja, strojev za industrijo, stavbnega j materijala i. dr. 1456 1 Cene najnižje! Postrežba poštena in točna! \ Ceniki interesentom brezplačno na razpolago. «:.inm!'!^?'i«m'trrnimi!'i m:rmiRRWimniiiiiimMmMliUiimTimiulM..im[mi1flHM:ii| - :i;m.:i:.i ■ inv : tmi. rit. : n , n. muinmiHi::: : .:' .r Ako hočete kupiti poceni dobro izdelano pohištvo, ima lili n. Ljubljano, postaja Vižmarje ali v Ljubljani R kompletne spalne in jedilne oprave z marmorno fl « ploščo in zrcalom od K 230 naprej. Izdelujejo se n^ Z1 tudi stavbinska dela. Ceniki in proračuni brezplačno. T nujiimiuuNmiiiiiiiiuiuuiuiiuiuiiiiii^iiiii 3377 A aipnjii vredno blcso! S parom oprano, z vročim zrakom posušeno kali prosto posteljno perje in puh od K 1*20 za kilogram dalje priporoča trgovina s posteljnim perjem in pnhom (na drobno in na debelo) C. J. HAMANN, Ljubljana Ustanovljeno 1866. Nepoštena konkurenca ponuja za mai denar la napol ali celo nič očiščeno blago. Takega perja se drže češče ostanki mesa in nesnaga, ki povišujejo težo in znatno pospešujejo zalego moljev ln mrčesa. MARIJA SATTNER Jiiubliana, Dunajska cesta 17. II. stop.. II. nadstr. (ffledliatova hlsa). se priporoča prcCastiti duhovščini za Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgiCnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi ban der a in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo i z pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paratnentov tudi radovoljno prevzame. JSle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I H ■ urnim minimrn im ntri nnn rm n; nti nnnninin irifrniminiHm rimini 11 Hitu idi i n iiihui i iid i in h i h m hhi i h i i in unnnHnnttMui wfnmw irinmn uc 1 ter Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je Vzajemna zavarovalnica proti požarnim čkodam ia poškodbi cerkveni! zvonov :::: Dunajska cesta št. 17. i J Zavarovanja sprejema proti požartusn škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, «vonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove pr^ti prelomu: 5. sprejoma tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale I. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Prosekn, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjerikL Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. 1439 wmmmmmmmmmmmmiwmmmm fie puščajte otirok samih, da se požari omejijo I jfiMSBMMMRMMMNMHMMSNBl' .■> .. », «nMVM**<|- JYCnogo denarja prihranijo kolesarji! w QC"— K 11 C'— razpošiljam Cflfl novih »Torpedo« koles na prosti tek, ele- Jl 53 — mesto 11 IC J za reklamo 2rVll gantne izvršitve, s svežo pneumatiko ln tri- letnim jamstvom. Isti z gorsko pneumatiko K 90'—. Novi plašči K 4—, 5—, 6—. Zračne cevi K 2'50, 3—, 3'50. Popravila, emaj-liranje, ponikljanjo in vsi deli po tovarniški ceni. — Če se sklicuje na »Slovenca« 5 % popusta na moje nizke cene v ceniku. Tovarniška zaloga: A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaastr. 23/111. Ceniki zastonj. Dopisuje se slovensko. Kupčija na obroke izključena. »138 IlalboljSa in nalslgnrne|5a prilika za Sledenje! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta Štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Unlon" za frančiškansko cerkvijo sprbjema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč ter jih obrestuje po jo hrez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.