Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 4. novembra 1965 Leto XVII. — štev. 43 Cena 50 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS,« NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK,« DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZAL0ŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
S SEJE SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
Še premalo skrbi za ogrožene
Na zadnji seji občinske skupščine v Murski Soboti je bila osrednja točka razprave skrb za socialno ogrožene. Tej problematiki so odborniki posvetili izredno pozornost. Skupščino sta svet za socialno varstvo in svet za varstvo družine in otroka izčrpno seznanila z nelahkimi problemi ugotavljajoč pri tem, da se zadeve na tem področju prepočasi rešujejo, čeprav je bil dosežen že velik napredek pri tem, da pristojni organi pravočasno posredujejo in tako preprečujejo, da posamezni primeri ne postanejo še težji in s tem tudi večje breme za družbo.
Zadnjič je skupščina o teh problemih razpravljala leta 1963 in tako je poročilo svetov obravnavalo njuno delo v dveh letih. Svet za socialno varstvo je naprej seznanil skupščino z reševanjem problemov borcev in invalidov. Sedaj prejema v občini stalne priznavalnine 23 borcev in to v znesku od 10.000 do 20.000 dinarjev, borcem iz vrst kmetov pa so bile priznane olajšave pri odmeri davka. Tudi za zdravljenje borcev je bilo storjeno več kot prej. V raznih zdraviliščih je bilo 36 borcev. Po novih predpisih pa je tudi bilo izdanih kmetom borcem 990 zdravstvenih knjižic, okrog 500 primerov pa bo še potrebno rešiti. Tudi stanovanjski problemi se po trditvah sveta uspešno rešujejo. Lani je bilo dodeljenih 5 stanovanj, letos pa 3, poleg tega pa so bila tri stanovanja zamenjana, odobrena pa so bila tudi posojila za individualno gradnjo. Vendar pa se predstavnik občinske organizacije Zveze borcev s tako oceno ni strinjal, ob tem, da letos še noben borec ni dobil stanovanja in da je tudi občutno premalo občinskih priznavalnin in enkratnih podpor, ker je vedno več takih, kjer se posledice vojne čedalje bolj poznajo in so zato potrebni večje pomoči. Posebej pa je še opozoril, da so v več delovnih organizacijah odpustili borce ter da tudi otroci borcev pri sprejemanju v šole in uk ne uživajo potrebnih ugodnosti in razumevanja.
Dokaj težko pa rešujejo pristojni organi življenjske probleme osamljenih kmečkih ljudi, ki so onemogli, ne morejo več delati in živijo brez vsakega varstva. Za take ljudi premalo skrbijo tudi krajevne skupnosti, ki bi morale opozarjati na socialne probleme, ne pa da večkrat zanemarijo skrb za onemogle ali pa jih prepustijo lastnim špekulativnim načinom prepuščanja premoženja. Dogaja se namreč, da posamezniki na cenen način pridejo do premoženja takih ljudi, ki pa potem ostanejo v skrbi družbe, ki plačuje težka sredstva za njihovo življenje v domu onemoglih. V razpravi so se pojavljala tudi mnenja, da bi se naj pri reševanju socialnih problemov sodelovalo z odpisi davkov in podobnim, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da tako odpisovanje ni mogoče, čeprav so premoženja nekaterih starcev bila z zaostalimi davki tako obremenjena, da je pri prodaji
komaj zadostoval izkupiček za plačilo davkov, starci pa so potem -prešli v vzdrževanje občine. Svet se je zavzemal glede varstva odraslih, da bi bilo potrebno najti neke načine reševanja tudi s preživnino, ker ti imajo še zemljo, le da je ne morejo obdelovati.
Bolj kot pri odraslih pa so zaskrbljujoči socialni primeri med mladino. Seveda je na prvem mestu porast kaznivih dejanj, saj jih bo letos več kot lani. Poročilo ugotavlja, da je v nasprotju z nekateri-
mi posplošenimi ocenami število prestopnikov iz socialno urejenih in tudi ekonomsko stabilnih družin nizko (le 2 odst ), pač pa je 70 odst. prestopnikov zašlo na taka pota zaradi neurejenosti družine, slabe vzgoje, okolje, v katerem živijo itd. Posebno sedaj, ko ljudje odhajajo na delo v inozemstvo, se pojavlja čedalje več družin, v katerih so ostali doma otroci sami, ki morajo opravljati vsa dela in skrbeti za dom in zase. Na skupščini so menili, da se ne bi smelo dovoljevati, da oba starša odideta na delo in pustita otroke sama.
Poleg tega je skupščina še razpravljala o poročilu sveta za narodno obrambo, sprejela odlok o minimalnih nagradah vajencev, odlok o spremembi odloka o občinskih taksah ter druge akte.
Minuli ponedeljek, na Dan mrtvih, smo se s spominskimi svečanostmi posebno slovesno oddolžili tistim, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo ter tudi počastili spomin umrlih svojcev. Zal, zaradi močnega vetra lučke na pokopališčih niso spokojno gorele v večernem mraku, kot običajno na ta dan.
NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE V G. RADGONI
Reforma in gospodarske organizacije
Na današnjem zasedanju občinske skupščine v Gornji Radgoni obravnavajo med drugim tudi položaj gospodarstva po uvedbi novih ukrepov na področju delitve dohodka, cen, davčnega sistema in drugih regulativnih normativov.
Ocenjujejo, da bo število zaposlenih v gospodarstvu v drugem polletju enako kot v prvem polletju. Nekoliko so zmanjšali število zaposlenih le v Elradu, podobne ukrepe pa pričakujejo še v Avtoremontu, Modi, radenskem zdravilišču ter v komunalnem zavodu. Novi režim cen je povzročil močan porast proizvodnih stroškov. Surovine, potrošili material in energija so se podražili za 48 odst. Cene gotovim izdelkom pa so se povečale za približno 30 odst. V nekaterih delovnih organizacijah so povečali tudi osebne dohodke. V Elradu za 26, Avtoremontu za 18, v gostinskem podjetju za 15, pri VG Kapela za 13, v nekaterih drugih podjetjih za 11 odst. V kmetijskem kombinatu osebnih dohodkov niso povečali.
Ukrepi z reformo se močno odražajo v investicijski politiki. Zaostreni pogoji pri investiranju so povzročili, da so se v mnogih delovnih organizacijah v gospodarstvu odpovedali tudi najmanjšim investicijam. Računajo, da bodo
do konca leta izpolnili investicijski program le do dobre četrtine. Gospodarske organizacije imajo precejšnje težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Ponekod so temu krive tudi prevelike zaloge. V devetih mesecih je bilo izvedenih tudi 276 sodnih sklepov zaradi slabega plačevanja dolgov in to v višini 372 milijonov dinarjev. Pri tem je nastalo za 23 milijonov dinarjev sodnih stroškov in obresti.
Ob vseh spremembah finančnega značaja bo gospodarstvo radgonske občine na slabšem kot pred reformo za okrog 270 milijonov dinarjev. Da bi obdržali enake pogoje proizvodnje kot pred reformo, bo potrebno to razliko nadoknaditi z večjo produktivnostjo.
OBČINSKA KONFERENCA ZMS V LENDAVI 14. NOVEMBRA
Na plenumu občinskega komiteja ZMS Lendava so se člani komiteja in tudi predstavniki mladinskih aktivov dogovorili, da bi naj bila občinska konferenca 14. novembra. Na plenumu so sprejeli poslovnik in pregledali predloge za sestavo novega komiteja, ki so jih poslali mladinski aktivi. Referat na občinski konferenci naj bi obravnaval vlogo mladih v sedanjih pogojih dela. Občinski komite pa je sklenil organizirati področna posvetovanja z delegati občinske konference.
CESTA
DOLGA VAS — LENDAVA
V ponedeljek so se pričela dela na asfaltiranju ceste Lendava — Dolga vas — državna meja. Po nekajmesečnih razpravah se bo naposled uresničila želja občanov, asfaltirana cesta pa bo tako povezala severno magistralo preko Lendave z državno mejo. Po vse ugodnejših odnosih s sosednjo državo je računati na skorajšnje odprte meje, pa je zaradi tega ureditev ceste še toliko večjega pomena. Pri nekaterih delih bodo pomagali tudi občani iz Dolge vasi, ki so v ta namen že imeli sestanke in dogovore. Gradnja ceste bo po izjavah predstavnika cestnega podjetja iz Maribora, ki je izvajalec del, trajala en mesec.
LENDAVA
Gospodarske organizacije so imele v septembru na računih rezervnih skladov pri SDK skupno nekaj nad 70 milijonov din, oziroma za 50 % več kot v začetku leta. Sredstva rezervnih skladov so bila namensko koriščena, je rečeno v mesečnem poročilu SDK.
GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE sklicuje po dogovoru z Republiškim odborom sindikatov storitvenih dejavnostih v zvezi z oceno ekonomskega položaja obrtne dejavnosti ob uveljavljanju gospodarske reforme in v zvezi z izvedbo redne skupščinske zbornice
posvetovanje
KI BO V PETEK, 5. NOVEMBRA 1965, OB 10. URI DOPOLDNE V SEJNI DVORANI OBČINSKE SKUPŠČINE MURSKA SOBOTA Z NASLEDNJIM DNEVNIM REDOM:
1. Ekonomski položaj obrtne dejavnosti v novih pogojih gospodarjenja.
2.	Razprava o poročilu.
3. Volitve predstavnikov v skupščino Zbornice in v svet za obrt.
Vabijo predstavnike obrtnih delovnih organizacij in samostojne obrtnike z območja občin Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, da se polnoštevilno udeležijo sklicanega posvetovanja.
Pogodba je sklenjena, kaj pa posledice?
Minulo soboto sta se v Lendavi sestala delavski svet Mehanike in delavski svet VIS (Varaždinska industrija svile) in sklenila petletno pogodbo o gospodarsko tehničnem sodelovanju. Mehanika, ki je edino podjetje v Jugoslaviji, ki proizvaja dežnikarsko galanterijo, se je s pogodbo povezala z VIS, ki izdeluje tudi dežnike. Vest o sklenitvi pogodbe je prišla nenadoma, saj o njej prej ni bilo govora, vsaj na občinskih forumih ne. Že na sobotni seji so bila izražena mnenja in postavljena vprašanja, zakaj se v to pogodbo ni vključila tudi INDIP, ki je eden izmed največjih proizvajalcev dežnikov v državi. Naštevanje pomislekov in mnenj verjetno v tem trenutku ne bi dalo popolne slike, zato raje k nekaterim konkretnim določilom pogodbe, posebno pa k tistim, ki so povzročile
nezadovoljstvo v INDIP pa tudi v občinski skupščini.
V pogodbi je rečeno, da se obe delavni organizaciji obvežeta vsklajevati svoje letne plane, pa tudi dinamiko teh planov. Mar to ne pomeni, da se ob sklepanju pogodbe ni pazilo na interese podjetja INDIP? Delovna organizacija Mehanika se obvezuje zadostiti potrebe najprej VIS, o višku proizvodnje pa se oba partnerja posebej dogovarjata, je rečeno v enem izmed členov pogodbe. To pomeni, naj si Industrija dežnikov in pletenin išče material za svoje izdelke drugje. To seveda bi tisto „drugje” obstojalo ne bi bilo tako tragično, če Toda kot že rečeno, Mehanika edina proizvaja dežnikarsko galanterijo v Jugoslaviji. Res je sicer, da je delovni kolektiv Mehanike ponudil podobno sodelovanje tudi INDIP, toda ali je povsem
tem — Mehanika se sicer sklicuje na to — delovni kolektiv sposoben zagotoviti zadovoljivo tudi INDIP in ali mar člen te pogodbe ni tega onemogočil.
Pred meseci smo zapisali, da je Dežnikarna »starosta lendavskih podjetij«, torej že z določeno tradicijo in uveljavitvijo na tržišču. Mnogo razprav in razgovorov je bilo namenjenih razvoju podjetja, ki v tem trenutku zaposluje blizu 400 žena in dosega skoraj 2 milijardi bruto produkta. Veliko je bilo, priznati moram, tudi težav, ki so čestokrat bile plod subjektivnih gledanj s strani obeh podjetij, posebno pa na začetku razvoja INDIP in Mehanike, toda vse te prav gotovo ne bi smele pripeljati do tega, da se danes 400-članski kolektiv INDIP poleg tega pa še gospodarstvo občine znajdeta v nezavidljivem položa-
ju. Nezavidljiv položaj pa je povzročila omenjena pogodba, oziroma dejstvo, da se o njej vse do sobote ni informirala občinska skupščina kakor ne družbeno politični forumi. Dejstvo je, da je ob tako važnem gospodarsko tehničnem sodelovanju informiranost popolnoma odpovedala.
Razgovor organiziran na Občinski skupščini, na katerem so sodelovali poleg predstavnikov družbenih organizacij tudi predstavniki obeh še bolj poglobil bojazen, da se s pogodbo med Mehaniko in VIS zmanjšuje življenjski prostor INDIP, prav to pa je povzročilo v INDIP določene pomisleke. Udeleženci razgovora so v načelu za dolgoročno gospodarsko sodelovanje treh — Mehanika, INDIP, VIS — to naj bi bila po njihovem mnenju uresničitev že (Nadaljevanje na 3. strani)
Kolektiv Mehanike se je odločil za pogodbo, ki je sprožila val negodovanj. Je sklepal res premišljeno?
OD TEDNA DO TEDNA
JUGOSLAVIJA IN
MEDNARODNA TRGOVINA
V zadnjih mesecih se je začela naša država intenzivneje zanimati za tesnejše sodelovanje z nekaterimi gospodarskimi organizacijami, ki so jih ustanovile evropske države. Najprej je zaprosila za članstvo v GATT, to je organizacijo, ki obvezuje svoje člane glede carin, potem pa tudi zaprosila za sprejem v evropsko združenje za svobodno trgovino. Ministrski svet EFTA je na zadnjem sestanku soglašal s sprejemom Jugoslavije in določil tudi svoje predstavnike, ki se bodo pogajali z našo državo glede sprejema v članstvo.
Tako se naša država čedalje tesneje povezuje na gospodarskem področju z ostalimi evropskimi državami, ki so med drugim tudi podprle našo gospodarsko reformo. Velika večina držav je pristala na začasno odložitev plačil obveznosti, ki izvirajo iz posojil. Prav tako so nam mnoge države za premostitev začasnih težav odobrile posebna posojila. Tako je prav v teh dneh bil podpisan jugoslovansko-italijanski sporazum o kreditu 45 milijonov dolarjev, ki je namenjen za ponovno finansiranje nekaterih obveznosti, ki zapadejo med 1965. in 1968. letom.
Ob vsem tem pa imajo naši predstavniki v več državah razgovore o nadaljnjem sodelovanju in blagovni menjavi. Tako se bo blagovna menjava med Jugoslavijo in ZSSR v prihodnjem letu povečala za četrtino v primerjavi z letošnjim letom. Sovjetska zveza bo iz Jugoslavije uvažala predvsem ladje, električno opremo, opremo za živilsko industrijo ter blago za široko potrošnjo: konfekcijo, pletenine, obutev idr. Naša država pa bo iz Sovjetske zveze uvažala opremo, ki je potrebna za naša podjetja: premog za koksiranje, valjano železo, surovo železo, aluminij in drugi reprodukcijski material. Pogajanja so trenutno tudi v Združeni arabski republiki.
DE MURVILLE V SOVJETSKI ZVEZI
V	Sovjetski zvezi pa tudi drugod v Evropi te dni posvečajo izredno pozornost obisku francoskega zunanjega ministra de Murvilla v Sovjetski zvezi. Obisk namreč izpričuje velik razvoj v odnosih med Francijo in Sovjetsko zvezo, na kar je že opozoril obisk Gromika, zunanjega ministra Sovjetske zveze, v Franciji. De Murville se je sestal s sovjetskim premierom Kosiginom, nadalje predsednikom vrhovnega prezidija Mikojanom, v ostalem pa se razgovarja s sovjetskim kolegom Gromikom.
V nasprotju z navadami sovjetski tisk v teh dneh že komentira rezultate razgovorov in med drugim poudarja zaskrbljenost ZR Nemčije zaradi ugodnega razvoja odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo, ki obetajo v prihodnje še tesnejše sodelovanje.
KONFERENCA AFRIŠKIH IN AZIJSKIH DRŽAV PRELOŽENA
Več dni je bilo negotovo, ali se bo 5. novembra začela konferenca držav Afrike in Azije, zlasti še zato, ker so nekatere zahtevale odložitev. Toda sedaj je jasno, da je konferenca odložena na kasnejši čas, ker ministri niso mogli doseči soglasja, predstavniki nekaterih držav (Kitajska, Pakistan, Kambodža, Vietnam itd.) pa sploh niso prišli na konferenco zunanjih ministrov, kjer so pripravljali konferenco. Zato je bilo jasno, da tako okrnjena konferenca ne bi prispevala k enotnosti v boju afriških in azijskih narodov, niti ne bi dosegla svojega namena. Tudi sklepi, ki bi jih sprejela taka konferenca, verjetno ne bi zadovoljili večino ljudstev. Posebni problemi pa so nastali, ker bi se v najboljšem primeru konference udeležilo le 20 predsednikov vlad. Zato so konferenco tudi odložili.
NOVO OROŽJE V VIETNAMU
V zadnjem času se vrstijo v Južnem Vietnamu srditi spopadi. Enote narodnoosvobodilne vojske napadajo ameriška oporišča in združene
ameriško-vietnamske enote. Najmočneje so napadli oporišče Plei Me, ki so ga deset dni oblegali, ko so obleganje opustili, pa so oporišče spet napadli. Najuspešnejši je bil napad na skladišče orožja v ameriški bazi  Da Nang. Okrog tri sto partizanov je prebilo obroč ameriških utrdb in odneslo precej orožja. Partizani so se tudi vtihotapili na ameriško vojaško letališče ter uničili in poškodovali 38 helikopterjev.
Ameriška letala ob teh bojih nadaljujejo z bombardiranjem Severnega Vietnama. Posebna tarča so jim postala raketna oporišča in pa radarska naprave. Zanimivo pa je, da ameriška vojska na vietnamskem bojišču preizkuša čedalje več novega orožja in sicer letal, topništva, raznih dirigiranih izstrelkov, čolne ter uporablja posebne enote. V napadih na Severni Vietnam so Američani, od 5. avgusta lani do novembra letos izgubili 725 letal..
ČAKANJE NA KAŠMIRSKI FRONTI
Na fronti med Pakistanom in Indijo še ni miru. Razni manjši spopadi se vrstijo en za drugim. Obe državi sta sicer v načelu sprejeli pobude za miroljubno rešitev spora, vendar še v tem ob nenehnih obtoževanjih nista prišli dalje od omejitve spopada. Indija predvsem želi, da bi mednarodna javnost bila prepričana, da je Pakistan začel vojne spopade ter da se še sedaj ni odrekel vojnim načrtom. To dokazuje tudi povečanje sredstev za vojaške namene, kar je možno ugotoviti iz predloga proračuna za prihodnje leto. Po raznih poročilih opozarjajo v Indiji, da se Pakistan pripravlja na daljše vojskovanje, ker izučuje posebne enote, ki bi jih pošiljal v Indijo in ustvarjal nerede. Tudi na nasprotni strani, v Pakistanu, opozarjajo, da vojaška ureditev spopada med dvema državama ne bi zagotovila miru v Aziji, temveč da je potrebno odpraviti osnovne vzroke.
POLOŽAJ V INDONEZIJI SE UMIRJA
V Indoneziji še vedno ni miru. To je možno ugotavljati ob vesteh o obračunavanju s pristaši gibanja »30. september«, o uvajanju obsedenega stanja ter tudi po policijskih urah, ki so v veljavi. Toda kljub temu se položaj umirja čeprav ni bila uveljavljena Sukarnova želja, naj se preneha z obračunavanji med političnimi grupacijami. Tej želji se ne želi pokoriti tudi vojska, ki se zavzema za odločen obračun s pristaši gibanja. Toda v zadnjem času je že sedem vodstev političnih strank podprlo Sukarna in njegovo politiko ter mu tudi izreklo podporo.
Mnogo zanimivejša so sedaj vprašanja okrog indonezijske politike do drugih držav. O tem je obširneje spregovoril zunanji minister dr. Subandrio na sestanku s tujimi diplomatskimi predstavniki. Dejal je, da se zunanja politika Indonezije ne bo spremenila ter da bo še naprej krepila tesne in prijateljske stike z naprednimi gibanji, ki se borijo proti kolonializmu in imperializmu.
SAMOVLADA V BRAZILIJI
Po volitvah guvernerjev v Braziliji, na katerih so pristaši desničarskega in vojaškega upora, s katerim so vrgli predsednika Goulanta, doživeli neuspeh, je stanje zopet napeto. Vlada Castella Branca je namreč prevzela vso oblast v deželi, kar so ostro obsodili predstavniki političnih organizacij poudarjajoč ob tem, da je s tem uvedena vojaška diktatura in da civilne oblasti praktično ni več.
Ta akt pa je vzbudil izredno ostre proteste tudi v ostalih državah Latinske in Južne Amerike. Venezuelski parlament je sprejel resolucijo, v kateri obsoja ukrep in pri tem poudarja, da sedaj ni pogojev za sestanek Organizacije ameriških držav, ki bi bil v Rio de Janeiro ter da bo vlada zahtevala odložitev konference. Tudi v Mehiki ostro obsojajo najnovejše dogodke v Braziliji in poudarjajo, da je to udarec vsem prizadevanjem, da bi v Latinski Ameriki omejili vojaške režime. Voditelji nekaterih političnih strank v Braziliji pa so v tujih poslaništvih že zaprosili za zaščito.
Jesenska setev končana
V kmetijskih delovnih organizacijah v Pomurju zaključujejo te dni jesensko setev. Vreme je bilo za to važno kmetijsko opravilo zelo ugodno. Zaradi pomanjkanja dežja pa so povsod imeli težkoče s pripravo zemlje, saj je bilo potrebno bolj kot prejšnja; bolj močne jeseni, obdelati njive s krožnimi branami, kar je celotno setev nekoliko podražilo, V radgonskem kombinatu so do torka zasejali že 90 ost. vseh površin v lastni proizvodnji kar znaša 270 ha. Tudi v kooperaciji so setev končali. Letošnji plan kooperacije je znašal v radgonskem kombinatu 675 hektarov. Kljub temu, da je ura za traktorske
usluge za 300 dinarjev dražja kot lani, je bilo na območju radgonskega kombinata med kmetovalci veliko povpraševanje po traktorskih uslugah, najbolj pa v apaški dolini. Kmetijska zadruga v Ljutomeru je prav tako zaključila jesensko setev. Pšenico so zasejali v lastni proizvodnji na 45 hektarih, v kooperaciji pa na 320 hektarih. Zaradi podražitve umetnih gnojil so letos v ljutomerski zadrugi prodali kmetovalcem 35 odst. manj umetnih gnojil. V lastni proizvodnji so končali s setvijo tudi v soboškem kombinatu kjer imajo zasejanih s pšenico 720 hektarov. Tudi v ostalih delovnih organizacij s področja kmetijstva bodo zaključili jesensko setev te dni. Kot kaže z mehanizacijo med samo setvijo niso imeli posebnih težkoč, tudi s semeni in umetnimi gnojili so bili povsod dobro oskrbljeni. Zaradi slabih izkušenj v poletnih mesecih, ki so bili izredno bogati s padavinami so s setvijo povsod hiteli kolikor se je le dalo. Traktorji in ostali stroji so bili v pogonu podnevi in ponoči.
RADGONA
Na območju občine je bilo v mesecu januarju letos skupno 156 brezposelnih, v  oktobru pa se je to število zmanjšalo na 79. V zimskih mesecih računajo, da se bo stalež nezaposlenih povečal na okrog 400. V inozemstvu je s področja radgonske občine zaposlenih 256 delavcev.
PRIZNANJE ZA ROZALIJO PUCONJA
Te dni je prejela časten mladinski znak Planinske zveze Slovenije št. 22 za svoje večletno prizadevno delo predsednica mladinskega odseka pri Planinskem društvu v Murski Soboti. To je vsekakor lepo priznanje ne samo za Puconjevo, temveč tudi za mladinski odsek planinskega društva v Murski Soboti.
VZGOJNA POSVETOVALNICA V MURSKI SOBOTI
S 1. oktobrom bo pričela delati pri občinski skupščini v Murski Soboti vzgojna posvetovalnica. Potrebo po posvetovalnici so nakazovali že več let socialni in prosvetni delavci.
Zadnji dan bratve v Jeruzalemu
Na Jeruzalemu je bilo zadnji dan letošnje bratve zelo veselo. Delovni kolektiv kombinata je bil razpoložen: mlado in staro se je zbralo od vseh vetrov. Zadnjega dne letošnje trgatve se je mudila na Jeruzalemu tudi filmska ekipa Foto-kino kluba Ljutomer, ki je posnela barvni film o bratvi, prešanju in o spravilu mošta. Računajo, da bodo film končali do Dneva republike.
Lani so dosegli na Jeruzalemu rekorden pridelek mošta: 125 hl na hektar ali skupno 51 vagonov. Letošnja majska slana pa je uničila okrog 40 odst. nastavka. Tako so pridelali letos le okrog 25 vagonov mošta, katerega kakovost pa niti ni slaba, saj so
zmerili pri šiponu 16, pri tramincu in pri rulandcu pa celo do 22 sladkornih stopenj.
POSVETOVANJE O TISKU IN RTV
V zvezi z dvajsetletnico jugoslovanskega novinarstva in na pobudo poslancev bo v soboto dopoldne v Murski Soboti posvetovanje o vlogi in nalogah tiska, radia in televizije. Posvetovanje pripravljata občinski odbor SZDL M. Sobota in podružnica Društva novinarjev Slovenije v M. Soboti.
SEJA SKUPŠČINE V RADGONI
Danes dopoldne sta se v G. Radgoni sestala oba zbora občinske skupščine. Razprava poteka o položaju gospodarstva v letošnjem letu, o problematiki s področja zaposlovanja  ter o nekaterih novih odlokih.
Filmi iz Prlekije
Ljutomerski foto-kino amaterji so se krepko lotili izobraževanja članov. Na zadnji seji vodstva kluba so sprejeli program tečajev in seminarjev- Med drugim so razpravljali o pripravah na III. razstavo umetniške fotografije, ki jo prirejajo v dneh praznovanja Dneva republike.
Program izobraževanja med drugim zajema naslednje tečaje: 1 fotoamaterski tečaj za pionirje, 1 tečaj za gimnazijsko mladino ter 1 tečaj za mladino v vzgajališču v Veržeju. Poleg teh bodo priredili tečaje za odrasle foto-amaterje za črno belo tehniko, kakor tudi 1 B tečaj za člane filmske sekcije-snemalce in laborante. V prihodnje bodo imeli tudi več vaj za člane kluba, ki so sicer končala tečaje že v letu 1964. Redne tečaje bodo pričeli že 8. novembra. V mesecu februarju 1966 pa bodo organizirali te-
čaj za barvno fotografijo.
V klubu imajo težave s prostori in opremo laboratorija, ki ga bo potrebno še bolj izpopolniti.
Letos so posneli tudi več filmov v črno beli in barvni tehniki. Vse te filme bodo v prihodnjih dneh pričeli predvajati v vaških domovih, klubskih prostorih in v dvoranah po vsej Prlekiji. Za omenjene filme iz Prlekije je veliko zanimanje.
VREME
Vremenska napoved za čas od 4. do 14. novembra.
Med 4. in 6. ter okrog 11. novembra padavine z ohladitvijo. V ostalem suho in zlasti po 11. novembru hladno.
Dr. V. M.
Kioski postajajo v Murski Soboti čedalje bolj kamen spotike, še bolj zato, ker ob njih ni košev za odpadke in se zato odvrženi papir valja naokrog, tudi po zelenicah okrog blokov
Kdo pravzaprav plačuje usluge?
Za zaposlene v inozemstvu je urejeno tako, da so družinski člani zaposlenih socialno zavarovani. Vsi oni, ki so zaposleni izven naše države plačujejo v sklad zavarovanja pavšalni znesek 2.700 dinarjev, kar pa ne zadošča za kritje stroškov za usluge iz tega naslova. Doma zaposleni plačujejo prispevek, ki znaša čez 4000 dinarjev. Vprašanje je, ali je tako razmerje popolnoma pravilno, saj vemo, da so sredstva sklada tesno odmerjena in da prispevek 2.700 dinarjev ne more nikakor zadoščati. Na račun družinskih članov zaposlenih v inozemstvu porabimo precejšnja sredstva, ki jih morajo prispevati, kot kaže, tudi zaposleni doma. Zato so v posebni analizi o delu in problematiki s področja sveta za delo pri občinski skupščini v Radgoni med drugim omenili, da naj bi zadevo proučil komunalni zavod za socialno zavarovanje in sicer v tem smislu, da naj se zviša prispevek zaposlenih v inozemstvu do enake višine kot ga plačujejo delovni ljudje zaposleni v domačih delovnih organizacijah.
Poseben problem glede zdravstvenega zavarovanja pa predstavljajo tudi oni, ki so zaposleni v sosednji Avstriji kot kmetijski delavci, čez mejo pa hodijo z maloobmejno propustnico. Ti ljudje so zaposleni pravzaprav vse leto, za zdravstveno zaščito pa ne plačujejo ničesar. Mnenje sveta za delo pri občinski skupščini v Radgoni je, da naj bi plačevali ti delavci vsaj v nezgodni sklad s čimer bi vsaj delno prispevali k stroškom za svojo zdravstveno zaščito.
V obeh primerih torej gre za to, da razčistimo kdo pravzaprav plačuje in kdo koristi sredstva za zdravstveno zaščito.
POLEMIKA
Zakaj sploh glasovanje?
V	Pomurskem vestniku št. 42 z dne 28 okt. 1965 je bil objavljen članek pod naslovom
»ZAKAJ TAJNO GLASOVANJE«.
V	imenu delovne skupnosti skupščine občine Lendava, bi na ta članek dal sledeči odgovor oz. pojasnilo
Pisec tega članka piše, da je T. Bogar poneverila oz. si prilastila znesek 485.000 dinarjev družbenih sredstev da je za to javno tožilstvo predlagalo uvedbo kazenskega postopka, kolektiv delovne skupnosti, uprave Lendava pa je s »TAJNIM« glasovanjem imenovani izrekel kazen odpusta iz delovne skupnosti. Sprašuje se. če so ugotovitve točne in preverjene, zakaj potem tajno glasovanje o odpustu?
Pisec članka verjetno ni pri tem upošteval Temeljni zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 17-65) člen 87. in 88. ter Zakon o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Ur, list SRS, št. 20-65) člen 52.
Oba citirana zakonska predpisa točno določata, da o izključitvi delavca iz delovne skupnosti odloča delovna
skupnost. Za izključitev delavca je potrebno, da se za njo s tajnim glasovanjem izreče več kot polovica članov delavskega sveta oz. delovne skupnosti.
Res je, da je javno tožilstvo uvedlo zoper T. Bogar kazenski postopek že v mesecu maju letošnjega leta in da so pristojni organi za notranje zadeve pričeli s postopkom, vendar pa še do danes ni zadeva prišla pred sodišče, kaj še. da bi imenovana bila sodno kaznovana. Zato je delovna skupnost računajoč, da se bo postopek končal vsaj v treh mesecih, predlagala starešini, da naj se imenovano odstrani iz
službe za dobo največ 3 mesecev, s tem da dobi nadomestilo ene tretjine plače, na kar je bila tudi izdana zadevna odločba.
Še več. Delovna skupnost je z ozirom na to, da bi pretekel tromesečni rok o odstranitvi iz službe in da bi T. Bogar
po zdravniškem izvidu morala nastopiti službo že 1. okt. 1965 in zaradi dolgotrajnega kazenskega postopka ter da ne bi uprava izgubila ugled, če bi se T. Bogar vrnila v službo, odločila, da bo uporabila najhujšo kazen to je »izključitev iz delovne skupnosti«.
Sprašujem se, zakaj se pisec članka ni predhodno pozanimal kaj določata oba že zgoraj navedena zakonska predpisa in šele nato napisal članek »Zakaj tajno glasovanje?«
Smatram da bi moral pisec napisati v svojem članku, zakaj se kazenski postopek zoper imenovano tako dolgo zavlačuje, če so že za to potrebni dokazi.
Iz članka izhaja, da delovna skupnost občine Lendava ni ravnala prav, ko je s tajnim glasovanjem izrekla kazen odpusta iz delovne skupnosti in da bi morda morala T. Bogar zaščititi pred izključitvijo iz delovne skupnosti.
Menim, da še poseben komentar temu ni potreben.
VIKTOR NOVOSEL, član delovne skupnosti skupščine občine Lendava
PRIPOMBA UREDNIŠTVA —
Objavljamo sestavek tovariša Novosela, ker upravičeno
opozarja, da se v spornem sestavku ne bi smelo podcenjevati tajno glasovanje, saj je za tak primer tudi predpisano. Vendar pa moramo žal dodati tudi to, da tudi tovariš Novosel nima prav zlasti v zadnjem odstavku in s pripombami na pisca. Izkrivlja namreč osnovno misel v sestavku, čeprav je bila ta zelo jasno zapisana. Tovariš Novosel očita piscu, da ne soglaša z odpustitvijo iz službe, toda pisec se je v svojem sestavku zavzemal za nasprotno: hitrejšo odstranitev z delovnega mesta zlasti na ležino prekrška, ki res ni majhen. Očitno pa kolektiv ni bil za tak oster ukrep dovolj pripravljen, kar lahko ugotovimo tudi iz članka tovariša Novosela, ko govori o prvem predlogu kazni. Z delovnega mesta bi bilo možno odstraniti tudi po sklepu delovne skupnosti enote, v katerem je bil prizadeti delavec (52. člen Zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji), kar bi brez dvoma omogočilo hitrejšo rešitev, ker je bil dokazni material zbran. Tovarišu Novoselu pa dajemo tudi prav, ko ni zadovoljen s počasnim reševanjem zadeve na pristojnem mestu.
UREDNIŠTVO
POMURSKI VESTNIK, 4. nov. 1965
9
Pogodba je sklenjena, kaj pa posledice?
(Nadaljevanje s 1. strani) zdavno postavljene teze. Če pa se gre za povezavo dveh in abstrahiranje tretjega, pa se, ne iz nekakšnih lokalističnih tendenc, predstavniki občine, političnih forumov, kakor tudi predstavniki INDIP ne morejo strinjati.
Delna krivda zadeva tudi kolektiv INDIP, ki je po izjavah predstavnikov Mehanike čestokrat onemogočal redno planiranje proizvodnje s tem, da je odpovedoval že naročene izdelke. Nedvomno, da je morda bilo to tudi res, a vendarle to ne bi smelo iti vzrok za popolno preorientacijo in vezanje na nekoga, ki naj po pogodbi sodeč spravlja Kolektiv Mehanike v popolno odvisnost. Zagotovitev tržišča — nanjo so se namreč predstavniki Mehanike sklicevali, bi morda res bila utemeljena, v kolikor bi bilo izdelovalcev dežnikarske galanterije v Jugoslaviji več, tako pa vsaj po razpravi in razgovoru sodeč izveni ta trditev kot dokaj netočna.
In naposled, pogodba je sklenjena, sprejela sta jo oba delavska sveta najprej na ločenih sejah, potem skupno, in če ob zaključku dodam, da je enostranska odpoved mogoča z odpovednim rokom enega leta (tudi to je vnešeno v pogodbo), se nehote postavlja vprašanje ali so predhodno dovolj temeljito preanalizirati bodoče posledice? AH upoštevali ekonomiko in posledice, ki lahko zadenejo ožjo družbeno politično skupnost, to je občino? Po načinu informiranja in po razgovoru na občinski skupščini sodeč bi dejal, da ne. O tem, ali je pogodba zakonita ali ne, ne bi razpravljal, čeprav so tudi ob tem pomisleki. Mor-
da vtem trenutku posledice še niso v bistvu dojeli, oziroma si ne predstavljamo, da bodo tako velike, kot se v tem trenutku kažejo, toda kljub temu ostane še vedno vprašanje in bojazen, ali se v pogojih gospodarske reforme določeno povezovanje, kooperacija obravnavajo na organih upravljanja še vedno samo načelno. Nekdo je na razpravi dejal, da postaja Varaždin bližji Lendavi kot pa razdalja med podjetji v sami občini. Če je to res, se lahko načeloma zastavi vprašanje, kje je interes in kakšen je interes ožje družbene politične skupnosti.
J. Dominko
V dežnikarni s pogodbo niso zadovoljni, saj resno ogroža njihovo proizvodnjo
DOMAČE AKTUALNOSTI
Mura odnaša milijone
Kdor pričakuje, da bomo pridobili z regulacijo Mure velike komplekse obdelovalne zemlje, se moti, pravijo strokovnjaki. Zemljišča ob obeh bregovih reke bodo še naprej pripravna le za gozdove. Gre torej za to, da rečni tok utesnimo v ustaljeno strugo in da visoke vode ne bodo grozile s poplavami tudi izven obrambnih nasipov. Je pa regulacija Mure v tesni zvezi z urejanjem njenih pritokov, ki ob svojih strugah zamočvirjajo ali poplavljajo na tisoče hektarov zemlje. Z dosedanjimi regulacijami murskih pritokov nam je uspelo v preteklih dvajsetih letih zmanjšati poplave. To pa je bil prvi korak k temu, da smo pričeli s kultiviranjem pridobljenih zemljišč. Tako je zahrbtna Mura na videz posredni v resnici pa glavni pogoj za končno ureditev pomurskih voda.
Na murski regulaciji v Radgoni pravijo, da to, kar delajo vse od leta 1963, ni več nobena regulacija, saj uspejo vsako leto urediti le 100 do 120 metrov struge. Kje je potem še 16 km neurejenih objektov? Približno 150 let bi rabili, če bi šlo tako tudi v bodoče. Za regulacijo Drave s pritoki bi rabili še 3 milijarde 200 milijonov, za Muro s pritoki pa 5 milijard 700 milijonov dinarjev. Če se bo v pogojih novega načina financiranja republiškega vodnega sklada zbralo v tem skladu letno od 4 do 5 milijard dinarjev, namesto sedanjih 500 do 600 milijonov, delež 900 milijonov dinarjev za Dravo in Muro letno ne bi bil pretiran: regulacijo obeh severnoslovenskih rek bi čez deset let končno spravili z dnevnega reda.
Po vojni je bilo zgrajenih ob Muri 24 km obrambnih nasipov. Od Ižakovec do Melinec ter med G. Bistrico in Benico. Zgraditi pa bi morali še okrog 500 m nasipa od bivšega železniškega mostu v Radgoni navzdol, nasip ob desnem bregu reke od ceste Radenci — M. Sobota do ustja Boračevskega potoka in nasip ob tem potoku, da bi zavarovali objekte v Radenskem zdravilišča. Zvišati bi morali
nasip na odseku od Bakovec do Dokležovja in ta nasip podaljšati do Ižakovec. Prav tako bi morali popraviti nasip med Bunčani in Veržejem s podaljšk. do Sp. Krapja. Nadaljevati je treba s sistematično regulacijo glavnega toka vsaj do Gibine in končno se sporazumeti s pristojnimi organi v sosednji Hrvatski za regulacijo od Gibine do madžarske meje. Že sedaj je potrebno vzdrževati ob Muri 72 km obrambnih objektov. Ob pičlih sredstvih vsega tega ni mogoče v redu izvajati. Tako nekateri nasipi niso bili obnovljeni in popravljeni v zadnjih 50 letih niti enkrat. K
temu je treba pripomniti, da tudi prebivalci obmurskih vasi ne čuvajo dovolj prizadevno posameznih nasipov. Po nasipih si urejajo kolovoze, jih prekopavajo in speljujejo čez nasipe ceste in podobno. Intervencije vodne skupnosti pri tem niso Anič zalegle. Ob zadnjih poplavah je vodna stihija prebila jezove prav na onih mestih, kjer so si ljudje uredili čez nasipe cestne prevoze.
Na regulacijo Mure imajo ljudje čestokrat napačne poglede— zatrjujejo strokovnjaki Vodne skupnosti Drava — Mura. Ker je Mura v spodnjem toku izrazito nižinska reka z nizkimi bregovi in velikim nihanjem pretoka vode, ki se giblje med 60 do celo 2000 kub. metrov na sekundo, reke ni mogoče spraviti v njeno glavno strugo, zato je potrebno poleg glavnega korita urediti tudi širše korito, ki se razteza včasih tudi v obmurske gozdove levo in desno ob strugi. Iz tega sledi, da končna regulacija ne bo bistveno vplivala na sedanjo vegetacijo v obmurskem pasu. Tudi eventualne elektrarne, za katere je po dosedanjih projektih ugotovljeno, da bi morale biti na pretočnih kanalih, regulacija Mure ne bodo spremenile. Ker bodo kanali za elektrarne lahko pretakali samo določene količine vode, bo potrebno v pomladnih in jesenskih mesecih preusmeriti velike količine vode tudi v sosednjo mursko strugo. Pravijo pa da bi se z ureditvijo elektrarn verjetno nekoliko spremenila klima, imeli bi v Pomurju tudi nekaj več jutranje megle. Toda gradnja elektrarn je še tako daleč, da o tem ne ve nihče kaj konkretnega povedati. Zaenkrat je ugotovljeno, da je bolj ekonomična gradnja elektrarn na Dravi pod Mariborom. Kasneje pa ali Sava med Zalogom in Radečami ali Mura. V sosednji Avstriji nameravajo od elektrarne pri Arnovžu zgraditi do Radgone še tri elektrarne. H gradnji murskih elaktrarn pa so seveda tudi ureditev vodnih tokov, ki bi se zbirali izven murskih nasipov, podobno kot sedaj pri razbremenilniku Ledava — Mura vode Dobla in Mokoša. Vsa ta voda bi morala biti speljana pod zadnjo elektrarno nekje v višini Razkrižja. K celotnemu projektu za ureditev naših voda sodijo tudi zbiralni bazeni, taki kot sta na Blaguškem potoku in na Bukovnici. V načrtu je še več podobnih zbiralnikov. Njihova naloga pa je zadrževati hudourniške vode in dajati vodo za namakanje polj.
Celotna problematika v zvezi z regulacijo Mure postavlja v ospredje aktualno vprašanje: ali res v 150 letih, ali v desetih, dvajsetih? Ni namreč vseeno kako dolgo bo Mura
še škodovala našemu kmetijstvu. kako dolgo nam bo odnašala milijone in celo milijarde.
ALI IMAMO V SLOVENIJI DOLOČEN VRSTNI RED KATERE VODE IN PODROČJA BODO REGULIRANE PREJ, KATERE POZNEJE, NA TO VPRAŠANJE BOMO POSKUŠALI ODGOVORITI PRIHODNJIČ.
Mura s svojimi vrtinci odnaša plodno zemljo, večkrat pa jo tudi poplavi
ZA JESEN — HITRO IN ČASU PRIMERNO OBLEČENI V MODNE PLETENINE
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA - MARIBOR
Pomanjkljivo varstvo pri delu
Inšpekcija dela je v razdobju zadnjih devetih mesecev za področje občina Gornja Radgona ugotovila več nepravilnosti glede varstva pri delu in delovnih razmerij.
V delovnih organizacijah je bilo pregledanih 463 delovnih prostorov, od katerih je 106 v gradb. pogledu neprimernih. Kljub temu je delovna inšpekcija ugotovila, da je bilo v teh pomanjkljivih prosto-
rih zaposlenih 191 delavcev in vajencev. V pregledanih delovnih organizacijah je inšpekcija dela ugotovila, da v 600 primerih niso bili upoštevani predpisi varstva pri delu ter da 90 delavcev in vajencev na delovnem mestu ni preskrbljenih z osebnimi zaščitnimi sredstvi. Od skupnega števila pomanjkljivosti, oziroma nepravilnosti je bilo med letom odpravljenih 70 odst., medtem ko jih je 30 odst. še ostalo, od katerih je 15 takih, ki jim je rok za odpravo določen na prihodnje leto. Inšpekcija dela je obravnavala tudi nad 25 primerov kršitve določb temeljnega zakona o delovnih razmerjih, predvsem zaradi odpovedi delovnega razmerja, neizplačila osebnih dohodkov za nadurno in nedeljsko delo in podobno.
-ika
KAPELA
Pretekli petek sta se mudila na Kapeli dve skupini študentov. Novo vinsko klet in proizvodne naprave so si ogledali študentje oddelka za vinarstvo na agronomski fakulteti v Novem Sadu ter študentje višje vinarske šole iz Rovinja.
Res ni potrebno?
Mar res ni potrebno nekaterim odbornikom občinskih skupščin prihajati na sejo skupščine? To vprašanje se večkrat pojavlja, ko je pred zasedanji skupščin slišati, koliko odbornikov je prisotnih, koliko se je opravičilo za odsotnost in koliko je tudi takih, ki se jim sploh ni zdelo vredno opravičiti. Recimo: zadnje seje skupščine občine Murska Sobota se je udeležilo 48 odstotkov, 6 se je za odsotnost opravičilo, toda kar 16 je takih, ki se jim tudi to ni zdelo več potrebno. Pregledi o udeležbi opozarjajo, da nekateri odborniki kaj radi izostajajo s sej in čudno je, da jih tudi volivci ne sprašujejo, čemu so sploh pristali na kandidiranje. Če bi še ugotavljali, koliko je takih, ki sploh ne posegajo v razpravo, bi verjetno podobno vprašanje zastavili še mnogim.
Ugotovitve občinskega sindikalnega sveta
V Gornji Radgoni so na plenumu občinskega sindikalnega sveta med drugim razpravljali o dosedanjih uspehih pri izvajanju gospodarske reforme in o nadaljnjih nalogah sindikalnih podružnic.
Ugotovili so med drugim, da so v večini delovnih organizacij razumeli bistvo reforme in jo sprejeli kot edino pot za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Pri pojasnjevanju načel in ciljev reforme so odigrale pomembno vlogo sindikalne podružnice.
Plenum pa je tudi ugotovil, da nekatere gospodarske organizacije niso bile pripravljene na gospodarsko reformo in da sedaj iščejo izhod v takozvanih notranjih rezervah ter stojijo ob strani, misleč, da se bo dalo gospodariti po starem. Pri izvajanju reforme se je pokazalo, da je bilo nekaj primerov nedemokratičnih postopkov pri odpuščanju delavcev, da nekateri samoupravni organi in delovni kolektivi iščejo notranje rezerve na nepravem kraju, kot so ukinitev štipendij, omejitev sredstev za strokovno izobraževanje, zmanjšanje števila zaposlenih
itd. Slednjič so ugotovili, da so tudi v radgonski občini pojavi visokih osebnih dohodkov, ki niso v celoti uspeh boljšega dela, da je čas po sprejetju reforme prekratek, da bi lahko temeljito ocenili nastalo spremembo gospodar-
jenja, da je eden izmed pogojev za dosledno izvajanje reforme tudi strokovna usposobljenost itd.
Na podlagi teh in še nekaterih drugih ugotovitev je plenum sprejel vrsto sklepov, ki bodo služili sindikalnim podružnicam kot napotki pri nadaljnjem izvajanju reforme.
IKA
Zal nam je večkrat nerodno, da bi se spotikali ob jezikovne napake drugih, ker nam »tiskarski škrat« prav pridno nagaja, vendar le moremo mimo opozorila na napis, ki je na tej spominski plošči- Kdo so žrtve NOB?
Možnost zaposlitve v Franciji
POGOJI ŽIVLJENJA IN ZAPOSLITVE V FRANCIJI
Kar se tiče pogojev dela in prejemkov, so jugoslovanski delavci, zaposleni v Franciji, izenačeni s francoskimi delavci. Med njimi ni razlike.
Zaslužek delavca je različen — glede na gospodarske sektorje in dejavnosti:
1. Industrija
Nekvalific. delavci v črni metalurgiji zaslužijo na uro 2,12 Fr. z možnostjo prejemati še premijo.
Zaslužek nekvalificiranega delavca v rudnikih premoga znaša dnevno 20,38 Fr.
V ostalih dejavnostih se zaslužek giblje okrog 2,30 Fr. za nekvalific. delavca, dočim zaslužijo kvalificirani delavci v gradbeništvu 3 Fr. na uro in v metalurgiji 3,10 Fr. na uro.
Zaslužek se lahko procentualno poveča na delavčevo storilnost, strokovno sposobnost in premirano izvrševanje določenega dela.
Delovni čas traja 40 ur tedensko — za 41 do 48 opravljenih ur tedensko se zaslužek poveča za 25 odst., a za več kot 48 ur pa 50 odst.
V	gradbeništvu so predpisana še posebna nadomestila, če delavec ne dela v slučaju slabega vremena.
2. Kmetijstvo
Povprečni mesečni zaslužek znaša 280 Fr. — vključno hrano in stanovanje. Možnost večjega zaslužka je poleti — nižjega v zimi (krajši delovni dan).
V	gozdarstvu se giblje dnevni zaslužek okrog 20 frankov pa tudi več, glede na izvršitev dela v akordu, vrsti lesa in prirodi dela. Izkušeni delavci lahko zaslužijo dnevno tudi primerno več.
Odtegljaji se odbijajo v višini 6 odst. za socialno zavarovanje — z izjemo za rudarje, katerim se odbija 11 odst., a ti imajo tudi posebne privilegije pri upokojitvi.
STANOVANJE IN HRANA
V	industriji to omogoča delodajalec po zmerni eni, je pa tudi možnost, da si kuhajo delavci sami v stanovanjskih prostorih.
Stroški hrane in stanovanja so po navadi v višini 3—4 urnega zaslužka dnevno.
V	rudarstvu je stanovanje brez-
plačno. Prehrana je možna v rudniških kantinah.
V	kmetijstvu delodajalec čestokrat oskrbi stanovanje in prehrano delavcem. Povprečna cena stanovanja in prehrane znaša glede na departmane 3,9—4 franke dnevno.
SOCIALNO ZAVAROVANJE
Za jug. delavce v Franciji veljajo določila Konvencije o soc. zavarovanju sklenjene med Francijo in SFRJ 5. jan. 1950.
V	bodoče se predvideva določene možnosti, da bodo družinski člani naših delavcev v Franciji lahko imeli nekateri ugodnosti v slučaju bolezni in dr., če živijo doma v SFRJ.
Zaposlitev v Franciji se šteje v delovno dobo potrebno za priznanje pokojnine.
V	slučaju bolezni oboleli delavec plača do 20 odst. stroškov zdravljenja in zdravil, po štirih dneh bolezni pa ima pravico na polovico osnovne plače, če ne more delati po odločitvi zdravnika, katerega si izbira prosto.
Za rudarje so predpisi na tem področju ugodnejši — isto za njihove družinske člane.
V	SLUČAJU NESREČE PRI DELU:
ima delavec pravico do polnega nadomestila za vse stroške zdravljenja in zdravil in do dve tretjine osnovne plače za čas začasne nesposobnosti za delo, pravico do rente v slučaju trajne nesposobnosti za delo — katero sprejema tudi, če se vrne domov v SFRJ.
V	slučaju smrti delavca, do katere je prišlo zaradi nesreče pri delu, imajo delavčevi ožji sorodniki pravico do rente ne glede na to, kje živijo.
Invalidsko zavarovanje zajema pravico do invalidske rente, če delavec postane trajno nesposoben za delo.
Starostno zavarovanje zajema pravico delavca do pokojnine po določenih letih starosti in delovne dobe.
Izjema je v rudarstvu, kjer se pokojnina prizna delavcu s 55 let starosti in najmanj 15 let delovne dobe.
Delovna doba v Franciji in Jugoslaviji se sešteva. Lahko pa se tudi ločeno sprejema pokojnina od obeh držav — ne glede kje upokojenec stanuje.
ZAVAROVANJE ZA SLUČAJ
MATERINSTVA
zagotavlja polno nadomestilo vseh stroškov nosečnosti, poroda in nje-
govih posledic, kakor tudi dodelitev posebne premije. To velja za delavke — zavarovanke, žene zavarovanih delavcev in za otroke, katere zavarovanec vzdržuje, če živijo z njim v istem domačinstvu. Pogoj za dosego teh pravic je desetmesečno članstvo v soc. zavarovanju.
Za vzdrževanje svoje družine, ki živi v Franciji, sprejema delavec dodatke pod enakimi pogoji kot francoski delavec. Družinske dodatke sprejma delavec, če ima najmanj dvoje otrok v vzdrževanju. Tak povprečen dodatek znaša danes:
71,30 fr. za družino z 2 otrokoma, 178,62 fr. za družino s 3 otroci, 107,32 fr. za vsakega vzdrževanega otroka v družini z več kot tremi otroci.
Če delavčeva žena ni zaposlena, prejema delavec še poseben dodatek.
Delavci, ki imajo pravico do navedenih družinskih dodatkov, se lahko potegujejo za pravico do dodatka za stanovanje.
PLAČANI DOPUST:
se koristi po istih pogojih kot za francoske delavce. Takšen dopust ne more biti krajši kot 18 delovnih dni v letu ali en delovni dan za vsak mesec dela.
V nekaterih panogah gospodar-
stva (rudarstvo, gradbeništvo) je redni dopust povečan na 24 delovnih dni v letu.
Za potovanja na dopust po francoskih železnicah ima delavec pravico enkrat letno do 30 odst. popusta pri vozni ceni.
—	Zaslužek se lahko neovirano prenese iz Francije v SFRJ preko banke ali po pošti.
—	Če delavec plačuje članarino posebni blagajni — lahko po upokojitvi prejema še dopolnilno pokojnino.
—	Jugoslovanski delavci imajo v Franciji možnost vključevanja v izobraževalne centre in si lahko na ta način pridobijo kvalifikacijo. Za kvalificirane delavce so organizirani dopolnilni tečaji za usposobitev za poslovodje.
Takoj ko delavec dobi v Franciji družinsko stanovanje, lahko pripelje svojo družino iz Jugoslavije. Pretežni del stroškov za prevoz družine in prtljage prevzame francoska služba — manjši del pa delavec sam.
Življenjski stroški v Franciji so ugodni in različni glede na kraje bivanja.
Delavec za posredovanje dela v Franciji ne plača nobenih stroškov jugoslovanskim zavodom za zaposlovanje.
Franjo SONAJA
POMURSKI VESTNIK, 4. nov. 1965
3
Kakšna bo M. Sobota čez 30 let
V Razstavnem paviljonu, na maketi murskosoboškega mestnega središča, kakršno bi naj bilo po predvidevanjih strokovnjakov, sedanjega mestnega centra skoraj ni moč spoznati. Urbanistični program, ki so ga izdelali strokovnjaki, Projektivnega biroja v Murski Soboti, je začel mestu brezkompromisno razdirati njegovo preživelo panonsko obličje.
Vse zgradbe na obeh straneh Kocljeve ulice bodo izginile. Na desni strani, če gledamo iz mestnega središča, bo vzrasla vrsta blokov, na levi pa se bo prostor razširil vse do poslopij ob Titovi cesti. Na tej strani bo nekoč stal kulturni dom, tržnica, galerija in drugo. Na nasprotni strani, na široki površini, ki jo oklepajo ulice Štefana Kovača, Kocljeva in Kidričeva, bodo sčasoma izginile vse nizke pritlične hiše in vse slamnate strehe. Umakniti se bodo morale stanovanjskim blokom, otroškim jaslim, otroškemu vrtcu, garažam in zelenicam. Na eni strani Kocljeve ulice se bo torej začenjal upravno-družbeno-kultur-
ni center, na drugi pa čisto stanovanjsko naselje.
Toda to je samo ena izmed številnih preobrazb, ki se obetajo Murski Soboti. Razstava na svojih 18 panojih vsestransko ponazarja urbanistična prizadevanja, ki jih je pred leti začel uveljavljati ter tudi že uresničevati pokojni arh. Feri Novak in ki jih je zdaj reprezentativno predložila javnosti skupina strokovnjakov. Urbanistično tako koreniti posegi so vselej posledica neizbežnih objektivnosti, ne zgolj neke težnje, da bi bilo treba vse staro za vsako ceno zamenjati. Ena izmed takih nezibežnosti je predvideni porast prebivalstva. Zdaj ga ima mesto okrog 8.000 v
prihodnosti pa se bo ta številka zvišala na 18.000. In tak priliv je vsekakor pričakovati, saj recimo v zadnjem obdobju odpade kar 67 odstotkov porasta prebivalstva v celotni občini na porast v mestu samem.
S tako rastjo se pojavljajo seveda številni problemi, in nanje se že vnaprej pripravljamo, med drugim tudi tako, da mesto izgrajujemo po dolgoročnem programu. Tak dolgoročni program je Murska Sobota zdaj doživela prvič v svoji zgodovini, in z njim so se ji odprle možnosti, da se razvije smotrno in brez stihije. Ves tranzitni promet ne bo mogel večno kar skozi mesto. V prihodnosti bo tekel po cestah, ki se 'ga bodo izogibale. Kar se tiče prometa, se bo sploh marsikaj spremenilo. Avtobusno postajo bodo uredili pri železniški postaji, ta se bo povečala. Takoimenovani mirujoči promet bo razpolagal z 28 različnimi parkirišči, danes jih ima samo tri. Podobni nagli vzpon bodo doživela še druga področja mestnega javnega življenja. Zdaj imamo na primer samo 1 objekt za otroško varstvo, bo jih pa predvidoma 11. Bolnica se bo sčasoma popolnoma umaknila iz mesta, proti Rakičanu.
Razstavljeno gradivo prepričljivo razodeva vso študioznost in čut za moderni in racionalni arhitektonski izraz ter tako utemeljuje vso priznanje, ki ga mora avtorjem izreči vsak obiskovalec razstave.
Drago Grah
Murska Sobota postaja s sodobnimi linijami zgradb moderno mesto
RAZSTAV V PAVILJONU Se niso zaprli
Obe razstavi, ki so ju odprli hkrati s Paviljonom, je obiskalo že veliko število ljudi. Zlasti urbanistični program privlačuje mnogo obiskovalcev. Ta razstava bo odprta do konca tega leta. Druga razstava, »Likovna podoba Pomurja«, ki so jo prvotno nameravali zapreti ob koncu oktobra, je tudi še odprta. Vendar samo do 8. novembra, kajti njej bo kmalu sledila že druga.
dg
MED NAČRTI LJUTOMERSKEGA MUZEJA_______
V muzeju tudi konjski šport
Število dragocenih zgodovinskih predmetov ljutomerskega muzeja se iz leta v leto veča. Obiskovalcem je trenutno dostopnih 1500 predmetov, skoraj toliko pa jih leži nerazstavljenih v omarah. Toliko prostora kot ga muzej ima, je pač za vse premalo. Poleg sedanje zbirke gradiva, ki prikazuje NOV, pa že zbirajo gradivo, ki je kakorkoli pomembno za prikaz viničarstva v ljutomerskem okolišu. Dogovarjajo se tudi s kombinatom, ki bi naj dal za zbirko o viničarstvu na razpolago svoje prostore v Železnih dverih. Tam bi lahko namestili tudi staro kmečko sadno stiskalnico. Kot posebna zbirka k sedaj razstavljenim predmetom naj bi se v doglednem času priključila tudi zbirka prleških vaških grbov, prav tako zanimivo pa bi bilo prikazati tudi zgodovino oborožene trške straže v Veržeju, takozvanih šicarjev. Upravnik muzeja prof. Drago Novak je že zbral precej gradiva za omenjene zbirke.
Letos je ljutomerski klub za konjski šport priredil ob 90-letnici obstoja zanimiv prerez dirkalnih vozil od »španika« do sodobnega giga. Mnoga zanimiva starejša vozila so že uničena, zato bi bilo prav. da
bi ta, kolikor jih je še, ohranili in ob 100-letnici kluba leta 1975 bi lahko bil ljutomerski muzej obogaten z še eno redko in zanimivo zbirko. Verjetno bi sedanji lastniki teh starih vozil bili pripravljeni te starine pokloniti muzeju. Zaenkrat bi jih bilo treba le vskladiščiti na primernem prostoru. Do 100-letnice kluba je sicer še deset let, kar je veliko, pa tudi ne.
Ali bo kioskov v M. Soboti še več?
Ulica Štefana Kovača v M. Soboti je z dograditvijo Razstavnega paviljona dobila dokončno podobo. Izjemo predstavlja le vogal, kjer zdaj stoji kiosk gostinskega podjetja „Zvezda". Na tem mestu pa bo po urbanističnem načrtu v prihodnosti zrasla moderna Zgradba.
Nekatere ljudi motita kioska, ki so ju pred nedavnim postavili ob ulici Štefana Kovača. Pravijo, da kazita lepo panoramo, ki se odpira, ako gledamo po ulici proti središču mesta. Najbrž si še nestrokovnjak lahko razloži, da je njuna lokacija za zdaj upravičena s tem, da malce zakrivata grde zidove starih hiš, ki so jih deloma podrli in ki zdaj razkazujejo svoje umazane stene. In res bodo prvega od njiju premestili, kakor hitro bodo začeli na njegovem mestu graditi. Kako pa je s slaščičarnarjevim kioskom? Prav gotovo ni malo ljudi, ki mislijo, da zaradi estetskih razlogov ne bi smel stati ob ob tej zdaj že tako lepo urejeni ulici.
Poskusili smo zato dobiti kake informacije pri merodajnih organih. Zanimalo bi nas recimo, ali bo ta kiosk za stalno stal na zdajšnjem mestu, ali jih bo sčasoma še več tako raztresenih ob najlepših ulicah ipd. Toda v občinski skupščini, pri referentu za gradbene zadeve in urbanizem, za zdaj nismo dobili nobene informacije. Rekli so, da nam bodo, ako hočemo, dali pismeno izjavo.
Morda bo beležka koga vzbudila, da našim bralcem kaj pove o prizadevanjih, da bi bilo mesto še lepše, kot je zdaj.
dg
Ob volitvah organov upravljanja v šolstvu
Minuli teden so se sestali v lendavski občini sveti šol, da bi razpisali volitve za polovico novih članov, ki jim je po samoupravnem aktu šol potekel mandat. Gospodarska reforma, ki je predmet razprav v našem družbenem življenju, pa tako tudi v šolstvu povzroča in prisiljuje delovne kolektive na tehtnejša razmišljanja, predvsem sedaj v času pred volitvami v organe samoupravljanja. V lendavski občini je 10 popolnih osemletk, katerih sveti so razpisali volitve novih članov.
Pred nedavnim je na nekem posvetovanju v Lendavi bilo rečeno, da samoupravljanje v šolstvu ni še na trdnih nogah, predvsem zaradi tega, ker so šole še vedno izredno močno odvisne od oblastvenih organov, ki se tako ali drugače, posredno ali neposredno mešajo v delo šole. Da se zadnje čase vse bolj razpravlja o šolstvu ni slučaj in prav gotovo vzroki za te razprave ležijo v letošnjem rebalansu občinskega proračuna, s katerim je sklad za šolstvo doživel največje zmanjšanje in sicer za 37 milijonov dinarjev.
Osnovni zakon o financiranju šolstva, ki je v veljavi, je prav gotovo povzročil pozitivna gibanja v šolah, saj je med drugim uvedel v šole novi faktor, s katerim se velik del nalog prenaša na šolske kolektive. Naloge so se torej prenesle. toda ali so se tudi istočasno prenesla materialna sredstva. ki prav gotovo igrajo izredno vlogo pri uresničevanju nalog. Sodeč po marsikje skrčenih predmetnikih in pomanjkanju sredstev za šole temu ni tako. Samoupravljanje doseže svoj popolni razmah le tedaj, če kolektiv s sredstvi, s katerimi razpolaga, sam upravlja in če so ta sredstva v taki višini da zagotavljajo nemoteno delo šole. Če je temu tako, bo ob razmišljanju o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v šolah potrebno upoštevati nekaj osnovnih načel.
Ob skorajšnjih volitvah bi se prav tako kot sveti šol morale angažirati tudi sindikalne podružnice, ki čestokrat pozabljajo na svojo osnovno dolžnost. Kriteriji nagrajeva-
nja so v lendavski občini še vedno dokaj pisani in različni. to pa povzroča predvsem slabe odnose v kolektivih samih, kakor tudi v odnosih med kolektivi.
Ob diskusijah o gospodarski reformi se čestokrat omenjajo rezerve v šolstvu, toda te se več ali manj omejujejo le na »višek« administrativnih moči, kot da bi to bila edina rezerva. Rezerve prav gotovo tudi na tem področju so, toda zgrešeno bi bilo misliti na rezerve v zaposleni delovni sili, ker aktivi šol še vedno niso polnoštevilno zasedeni. Šolski kolektivi so prav tako kot vsi ostali primorani iskati možnosti za izboljšanje dela in prav to kolektivom šol povzroča osrednje vprašanje, kako v mejah danih možnosti doseči večjo kvaliteto dela.
V pogojih vse večje samostojnosti šol. dobiva večjo in pomembnejšo vlogo povezava šol s starši. Če po eni strani
trdimo, da so starši eden izmed pomembnih faktorjev pri vzgoji mladega rodu in če starši od šole zahtevajo večjo kvaliteto, je taka povezava ne samo izredno pomembna, temveč tudi čestokrat v danih primerih za mladega učenca odločilna. Ko govorimo o povezavi, ne mislimo samo na roditeljske sestanke, ampak tudi na druge oblike, ki čestokrat imajo večji uspeh na primer pri posameznih razgovorih, nasveti, obiski na domu itd.
Šolski kolektivi o takih in podobnih stvareh razpravljajo oziroma bi vsaj morali razpravljati, zakaj če je naloga družbe preskrbeti šolskim kolektivom sredstva, je naloga šol skrbeti za krepitev in vsebinsko bogatenje samoupravljanja. Financiranje šolstva se bo v prihodnjem letu prav gotovo postavilo na trdnejše osnove; to šolski kolektivi pričakujejo od novega zakona o financiranju šolstva. Volitve v organe samoupravljanja pa bi morale biti zaradi tega ne zgolj formalnost, ampak dejanje prežeto z razmišljanjem in iskanjem poti za čedalje večjo samostojnost šol in za čedalje večjim in popolnejšim samoupravljanjem na šolah.
J. Dominko
Glina bo spet samo kos zemlje
(Ob spomeniku »Prekmur-ske matere«, ki bo odkrit 28. nov. 1965).
V spominu nam je še kip »Prekmurske matere« v glini v ateljeju akademskega kiparja Staneta Keržišnika v Ljubljani. Delo na spomeniku, je seveda medtem napredovalo. Spomenik v glini, ki je visok dva metra in trideset centimetrov so obdali z veliko preciznostjo s pet centimetrov debelo plastjo mavca. Ko se je mavec strdil, so vzeli plašče mavca z glinastega kipa. Te dele mavca so odpeljali k livarju in tam iz mavčnih plošč sestavili dele bodočega »telesa« spomenika. Obliti so te dele z voskom. In ta vosek se bo nato umaknil v peči tekočemu bronu in iz teh odlitih bronastih delov bodo sestavili spomenik, ki bo stal na križišču v Črensovcih v Prekmurju in ob katerem se bodo mnogi ustavljali in bodo skušali dojeti misel, ki jo bo izražal bron.
Ne vem kako je to, da se v duhu vedno znova vračam v atelje, kjer še trenutno stoji kip »Prekmurske matere« iz gline. Ta glina je že opravila svojo nalogo. Pa vendar mi jo je žal. V nekaj dneh jo bodo odpeljali iz ateljeja kot navaden kup zemlje. In meni je tega, ne vem zakaj, tako žal. Skoraj tako mi je, kakor da bi se moral posloviti od živega človeka. Ta glina mi je mnogo povedala prav od trenutka, ko se je začela na njej oblikovati misel kiparja. V tistih časih sem hodil mnogo v atelje. Ob tem sem skoraj vedno pozabljal, da čas teče, kajti tej glini sem se vedno bolj razdajal. A čas je seveda tekel in se name ni oziral.
Vem, da je ta glina svojo moč že oddala mavcu, da jo je mavec že oddal vosku in jo bo vosek kmalu oddal bronu, ki bo to moč obdržal de-
setletja in jaz bi želel, da jo obdrži stoletja. Ta nepozabni izraz »Prekmurske matere« bo kljuboval soncu, dežju, zimi in vročini. V njem bo vedno živa misel: »Ne jemljite mi otrok! Svet naj živi v miru in sreči!”
Na tem obrazu bo ostalo to mogočno čustvo in ta velika misel. Oboje je znala mrtvi snovi s tako močjo vdahniti roka kiparja.
Želel bi prav ob tem povedati, naj ta izraz »Prekmurske matere« ne bi bil samo neka preteklost in lepa a že zaprašena zgodovina. Naj bi bil spomin našemu času, da naj nekdanje trpljenje, nekdanje velike in lepe ideje o sreči in pravici postanejo stvarnost. In ne samo opomin. Naj bi bil njen bridek izraz na obrazu tudi že obsodba vseh krivic, ki jih danes delamo s tako grobostjo drug drugemu. Opazujte njen obraz in boste videli, da v njem lahko najdemo tudi to obsodbo.
A gline mi je vendarle žal. Najbrž zato, ker sem bil z rojstvom tega kipa tako povezan. Lahko sem videl, kako nastajajo gube na čelu in kako se je dvignil zavih predpasnika v vetru. Posedal sem v ateljeju na široki klopi, ki me je spominjala na našo klop okrog peči doma na Bistrici. Želim si, naj bi ta »Prekmurska mati« imela tudi delček te naše tople domačnosti.
Kipa iz gline gotovo več ne bom videl. Težko mi je. Veselim se sicer brona na križišču v Črensovcih in mnogih srečanj z njim, ko bom hodil domov. A gline mi je vendarle žal.
Ferdo Godina
Lendavska
knjižnica
Po najnovejših podatkih ima lendavska knjižnica 11.704 knjig, od tega blizu 4000 v madžarščini. 718 rednih bralcev. kolikor jih je vpisanih, bo letos enkrat obrnilo celotni knjižni fond. Razveseljivo je, da se med bralci opaža čedalje večje število mladih. Prostor, kjer se nahaja knjižnica, pa postaja že pretesen in bo zaradi tega potrebno razmišljati o novem prostoru,
IZJAVLJAM, DA NE DAM IZJAVE
»To, kar Pomurski vestnik piše o Projektivnem biroju, je navadna svinjarija! To so stvari, zaradi katerih bi vas lahko tožil!«
Priznavam, da je malce nenavaden ta uvod. Toda naj stojijo te besede na vrhu, saj sem jih tudi slišal na vrhu — na vrhu kulturne ustanove kot je to Razstavni paviljon, v Projektivnem biroju.
Vendar pa, dragi bralec, naj začnem od kraja. Kakor si nemara opazil, sem v tej številki časopisa priobčil tudi zapis o razstavi urbanističnega programa mesta Murska Sobota. S tem prispevkom gotovo nisi zadovoljen, kajti vem, da hočeš zvedeti mnogo več podrobnosti o prihodnosti naše metropole. Jaz pa sem ti postregel le z bežnim opisom, le s tem, kar sem kot nestrokovnjak lahko na razstavi zabeležil. Upravičeno lahko očitaš članku, da ti je premalo povedal, zlasti če pomislimo, da stanuješ nekje daleč od mesta in si zato razstave ne moreš sam ogledati.
V zagovor pa naj navedem, da sem poskusil vse. I-
mel sem v mislih tebe, dragi bralec, in svojo dolžnost, da te kar se da temeljito obveščam, ko sem se napotil k arhitektu Ficku Štefanu, ki je glavni projektant urbanističnega načrta. Kdo bi lahko bolje postregel s podatki, ki si jih želiš ti? Z najboljšimi nameni sem torej vstopil, toda komaj sem povedal, da sem novinar Pomurskega vestnika, že je vzkipel, začel vpiti — ne, raje ne bom opisoval te neprijetne nevljudnostne scene. Konec koncev niti papir vsega ne prenese. Zadostuje, da je temu nenavadnemu nastopu moralo prisostvovati četvoro ali petero ljudi, ki so bili po naključju v istem prostoru.
Morda si, dragi bralec, zdaj že lahko predstavljaš, zakaj je moj članek tako skop. Arh. Ficko mi ni dal niti priložnosti, da mu povem, zakaj prihajam, kaj šele, da bi govoril z mano v tonu, ki bi bil vreden akademskega naslova. Odšel sem, ne da bi kaj opravil. Po izjavi, navedeni na vrhu tega sestavka, bi človek lahko presodil, da se arh. Ficko ne strinja z vsem, kar je
Pomurski vestnik pisal o Projektivnem biroju. Tudi če dopuščam možnost, da ima prav, in priznavam, da ima pravico do lastnega mnenja, si že zmeraj ne morem razložiti nastopa, ki sem ga moral doživeti. Vprašal sem ga seveda, ali je poslal kak pismeni odgovor našemu časopisu, kadar se z nečim ni strinjal Izjavil je, da tega ni storil, da pa je »urgiral« po telefonu in zahteval, da list svoje izjave prekliče. Toda ti, dragi bralec, si gotovo sposoben ugotoviti — če že kdo drug ne — da napako lahko prekličemo, ako nam kdo dokaže, da je res napaka. Ker torej arh. Ficko trdi, da piše naš časopis »svinjarije«, a te svoje trditve še ni primerno argumentiral, bi bilo treba pravzaprav tožiti njega.
Po tem načinu pa ne želimo posegati. Tako vojskovanje rajši prepustimo vaškim zaplotkaricam. Jaz samo upam, da izražam tvojo željo, dragi bralec, s pozivom, da arh. Ficko jasno pove, kaj mu ni všeč in o čem je drugačnega mišljenja. Če bo meni v kaki stvari dokazal, da nimam
prav, mu bom to vselej priznal. Moja novinarska etika to zahteva od mene, prav tako pa tudi, da ne dopustim, da bi nekdo podcenjujoče vpil na mene kot novinarja, zlasti pa še, če me s tem ovira, da s svojim delom služim javnosti, našemu občanu, in tako opravljam svojo družbeno nalogo.
Vsak človek ima svoje poklicne težave. Toda kam bi prišli, če bi jih vsakdo javno razkladal! Jaz sem pa vendarle tokrat moral preko tega načela, ker se edino tako ko opravičim, zakaj moj članek o razstavi urbanističnega programa ni tak, kot bi moral biti. Za tebe, dragi bralec, sem hotel zvedeti, kako se bo naše mesto razvijalo, s kakšnim tempom, kdaj bo dobilo tako podobo, kakršno vidimo na maketi ipd. Toda arh. Ficko najbrž misli, da je bolje vpiti nad človekom, kot pa biti dostojen.
»Za Pomurski vestnik ne dam nobene izjave!« me je kategorično zavrnil, kakor da si želijo izjave novinarji, ne pa bralci. »Nobene izjave! To lahko tudi zapišete!«
In arh. Ficka sem ubogal ter zapisal njegovo izjavo, da za tebe, dragi bralec, ne bo dal nobene izjave.
Drago Grah
POMURSKI VESTNIK, 4. nov. 1965
4
Tov. urednik!
V 41. številki vašega lista je članek: »Kdo je odgovoren za prometno nesrečo v Lakošu«, ki tendenciozno namiguje na krivdo zadruge. To je v kratkem času že drugi primer, da pisec članka brez predhodnih informacij po svoje prikazuje dogodke na škodo zadruge. Zato prosimo, da objavite naš odgovor.
V članku: »Kdo je odgovoren za prometno nesrečo v Lakošu«, je navedeno med ostalim: »Komisija, ki je na kraju nesreče zaslišala voznika, je ugotovila, kdo je krivec za nesrečo. Voznik e izjavil, da ni hotel peljati dijakov na prikolici, pa so mu v kmetijski zadrugi zagrozili, da bo odpuščen«.
Zadnji stavek je popolnoma izmišljen. Sam traktorist je v ugotovitvenem postopku izjavil, da on ta usodni popoldan ni nameraval delati, da bi si doma montiral televizijsko anteno, na kar mu je upravnik delovne enote poslal sporočilo, da če ne bo delal, naj pusti prometno knjižico v pisarni, da bo lahko nekdo drug opravil prevoz. Nihče pa mu ni grozil z odpustom, niti se to ne bi zgodilo, če bi kdo grozil.
Kdo je kriv za nesrečo, se zopet lahko ugotovi iz traktoristove izjave, kjer pravi: »V Gornjem Lakošu tik pred zavijanjem v levo smer proti njivi »Zibot« sem osporil vožnjo in sem vprašal nekega dijaka na prikolici, če nekdo morda vozi za traktorjem. On mi je odgovoril, da vozi neki mopedist za nami. Vprašal sem še, če je še ta mopedist daleč za nami, vendar mi je rekel, da ni daleč. Na to sem mu odgovoril, da še pridemo, nato sem pritisnil na pedala od g asa in spustil malo hitreje sklopko in zavijal zproti stranski cesti, ki se nahaja na levi strani ceste Lendava — Murska Sobota)« Dobesedno prepisano iz izjave).
V	zadnjem odstavku članka
pisec omenja še to: »Postopek proti šoferju s strani predstavnika KZ pa je vreden obsojanja.« Pisec članka ni do kraja pojasnil. Kolektiv delovne enote, kjer je bil član tudi Lenarčič Viktor, ga je izključil iz svojih vrst. Torej ne gre za predstavnika, pač pa za kolektiv, ki ga je izključil z 12 proti 2 glasova. Izključen pa ni samo zaradi tega dogodka, pač pa zaradi cele vrste prestopkov ali povzročenih škod prav zaradi njegove malomarnosti. Naj navedem samo en primer z zadnjega zasedanja zadružnega sveta. Tovariš Kočiš iz G. Lakoša se je na tem zasedanju ustno pritožil, da ga je prav ta Lenarčič grobo poslal nekam ... (besede ne morem ponoviti) in to na Kočiševo vprašanje, kdaj bo prišel na vrsto za mlačev žit. Torej je kolektiv bil upravičen, da takega člana izključi iz svojih vrst. Sama prometna nesreča je povzročila le to, da je kolektiv uvidel potrebo po čiščenju svojih vrst.	Direktor
KZ Lendava
Mirko Hajdinjak
V LJUTOMERSKEM TEHNOSTROJU POVEČUJEJO STORILNOST
Za tehnične izboljšave le 5 milijonov
Kakšen je bil uspeh izboljševanja proizvodnje, povedo v ljutomerskem Tehnostroju z naslednjim računom: — Za tehnične izboljšave v proizvodnem procesu smo porabili le 5 milijonov dinarjev. Naših proizvodov nismo mogli podraževati, čeprav so se surovine podražile povprečno za skoraj 29 odst. Vendar smo dosegli višji dohodek kot prejšnja leta, prav tako smo povečali pri nagrajevanju vrednost točke za 18 ost. Do konca leta pa se bo povečala vrednost točke za 36 odst ali izraženo v dinarjih: lani je bil povprečni osebni dohodek 41 tisoč, ob koncu letošnjega leta pa se bo povečal na 54 tisoč dinarjev.
Vsega tega ne bi dosegli, če že takoj ob uvajanju reforme ne bi ugotovili, da lahko dosežejo uspeh le tako. če bodo temeljito preštudirali celotni proizvodni proces in ga vskladili tako, da bodo porabili za traktorsko prikolico in ostale proizvode manj delovnega časa. To jim je uspelo predvsem z odpravo ročnega dela. Povečevanje proizvodnje bolj dosledno kot prej povezujejo z nagrajevanjem. In to ne samo v proizvodnji, marveč tudi v vseh tehničnih in upravnih službah. Novi pravilnik, ki ga bodo sprejeli do konca leta, bo uvedel nagrajevanje po učinku v vse oddelke, tudi v komercialo in računovodstvo. Za delitev bodo imeli v posameznih službah na razpolago enako višino sredstev ne glede na to, ali bo opravilo določeno delo več ali manj ljudi. Delavski svet je ugotovil, da je uspeh v celotni proizvodnji odvisen tudi od dobre tehnične službe, zato bodo to čim bolj okrepili. Naslednji pogoj za povečano storilnost je v izkoriščenosti kapacitet. V vseh obratih znaša izkoriščenost strojev v odst. skoraj 90, vendar to ne daje realne številke: kalilne peči, ki niso dokončno opremljene, so izkoriščene le 19-odstotno. Vendar to ostale proizvodnje ne moti, saj so nameravali pričeti izdelovati z namestitvijo kalilne peči nekatere nove proizvode. Ko bodo naredili dokončno analizo tehnološkega procesa, bodo videli, kakšne pogoje bi bilo potrebno ustvariti za uvedbo tretje delovne izmene. Delno so tretjo izmeno že imeli, vendar so ugotovili, da nastajajo ob tem v proizvodnji ozka grla, ki bi
jih lahko odpravili le z dodatnimi investicijami. Tretja izmena bi lahko zaposlila od 80 do 100 ljudi.
Tehnostroj usmerja svoje tržišče na vzhod in zahod. Za Madžarsko bodo izdelali 150 traktorskih prikolic, kaže pa, da bodo izdelovali prikolice tudi za Sovjetsko zvezo. Italijo. Holandsko in Dansko.
Tehnostroj ima trenutno zaposlenih nekaj čez 300 ljudi in izučuje tudi 60 vajencev. Sa-
mo letos so jih sprejeli 25. Nagrade vajencev se gibljejo od 15 do 25 tisoč dinarjev mesečno. V Tehnostroju zatrjujejo, da mladina, ki pride iz osemletke, premalo pozna posamezne poklice v njihovi stroki. Zato pripravijo ob sprejemanju vajencev posebne testne naloge, prav tako pa v glavnih obrisih razložijo mladim vajencem značilnosti poklicev.
Kolektiv Tehnostroja zadnje čase živahno razpravlja o oceni delovnih mest. V kratkem bodo morali izpopolniti tudi statut, predvsem pa sprejeti novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, katerega predlog pravi, da v prihodnje naj v podjetju ne bi bili osebni dohodka nižji od 35 tisoč dinarjev.
20 let ZMS v Žepovcih
V Žepovcih pri Gornji Radgoni je bila minulo nedeljo velika proslava mladinske organizacije, ki je ta dan praznovala 20-letnico svojega delovanja. Žepovska mladinska organizacija je najstarejša na področju radgonske občine.
Proslavo so začeli kmalu po 10. uri s kroniko o zgodovini delovanja mladinskega aktiva. Po kulturnem sporedu, v katerem sta razen domače mladine sodelovala še mladinski pevski zbor apaške osemletke in mladina radenske gostinske šole, je imel slavnostni govor sekretar ob-
činskega komiteja ZK Milan Koren, ki je razvil tudi mladinski prapor kot prvi mladinski prapor v občini. Popoldne so bile športne prireditve med posameznimi aktivi in mladinsko rajanje z vmesnimi družabnimi igrami. Te lepe množične proslave mladinskega aktiva v Žepovcih se je udeležilo blizu 400 mladincev in mladink iz vseh mladinskih aktivov občine.
Ika
LAKOŠ
Mladinska organizacija v Gornjem in Dolnjem Lakošu je že nekajkrat izrazila željo, da bi uredili nogometno igrišče in se tako lahko vključili v občinsko nogometno ligo. Problem je le v tem, ker nimajo primernega zemljišča, KZ Lendava pa jim doslej ni odstopilo zemljišča. Problem je tako še vedno odprt, želja mladine pa neizogibna.
POMOČ UDELEŽENCEM NOV
Občinska komisija za zadeve borcev v Gornji Radgoni je sporazumno s predsedstvom občinske zveze borcev sklenila, naj se dodeli 23 prosilcem graditeljem stanovanj, udeležencem NOV 11 milijonov 700 tisoč dinarjev individualnih dolgoročnih kreditov in to 4 milijone iz republiškega deleža ter 7 milijonov 400 tisoč iz dodatnih občinskih sredstev, 11 udeležencem NOV pa za dograditev in popravilo stanovanjskih hiš iz stanovanjskega sklada občine 6 milijonov 900 tisoč dinarjev.
Ker bo v Radencih prodaja stanovanjskih parcel za gradnjo individualnih stanovanj, se je občinska zveza zavzela za to, da bi bila prodaja stavbišč za člane zveze borcev, udeležencev NOV izven licitacije. Na zadnji seji občinske komisije za zadeve borcev, v četrtek, so med drugim obravnavali nove priznavalnine in še nekatera druga važna vprašanja.
V tednu požarne varnosti
Občinska gasilska zveza G. Radgona je v tednu požarne varnosti organizirala po vseh šolskih centrih predavanja z vzgojnimi filmi, otroci pa so si že posebej ogledali gasilske domove, opremo in orodje. Za izvedbo programa v tednu požarne varnostne službe so skrbele posebne komisije pri občinski gasilski zvezi, sektorskih štabih in gasilskih društvih. Z gasilci so sodelovale tudi gospodarske organizacije in njihovi samoupravni organi. V podjetjih in po vaseh so bili požarno varnostni pregledi. V enodnevnih seminarjih so izvežbali vratarje in druge člane kolektiva za hitro intervencijo pri požarih. Splošno gasilsko delo, kakor čiš-
čenje in konzervirajne gasilskih naprav, je prišlo v tem tednu še posebej do veljave. V vseh večjih centrih so gasilci uredili izložbe o požarnovarnostni službi, v Vidmu ob Ščavnici pa je na posebni razstavi prikazan razvoj gasilstva v občini.
Pomoč poplavljencem
Akcija za pomoč poplavljencem še vedno ni končana. Te dni je občinski odbor Rdečega križa v Lendavi prejel obvestilo krajevne organizacije RK iz Zlatega polja v kranjski občini, da je za poplavljence zbrala cca milijon dinarjev, pretežno v oblačilih, nekaj pa tudi v gotovini.
Na željo darovalcev bodo zastopniki omenjene krajevne organizacije zbrana darila osebno izročili prebivalcem vasi Gaberje, Kot in Petišovci. Gesta krajevne organizacije iz Zlatega polja je izredno humana, z obiskom prizadetih krajev po poplavah pa se bodo njeni predstavniki seznanili s prizadejano škodo.
ODRANCI
Krajevna konferenca SZDL v Odrancih, ki je bila sklicana minuli teden, je med drugim obravnavala delovanje KZ Črensovci v preteklem obdobju. V poročilu so analizirana društva in organizacije, posebej pa njihovo delo. ki bi lahko bilo boljše, v kolikor bi bila vez med organizacijami in društvi večja in trdnejša.
RTV
Ljubljana
Nedelja, 7. novembra
8.05 Mladinska radij, igra — Niko Grafenauer: Cincin potepin; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Ludvik Skruba: Malo pred koncem; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45—11.45 Ljubiteljem lahke glasbe; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 13.30 Za našo vas; 13.45 Od vasi do vasi;
14.00	Znamenite arije — znameniti pevci; 14.30—17.30 Nedeljsko športno popoldne; 16.00—16.20 Humoreska tega tedna — George Mikes: Vojakova pot; 18.24 Medigra z zabavnimi zvoki; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.00 Simfonije Franza Schuberta; 21.30 Bach in naši mladi umetniki.
Ponedeljek, 8. novembra
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Matija Bravničar: Simfonična antiteza; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zakaj si tudi domači trg ne postavimo zaprte grede; 12.40 Narodne pesmi za glas in harmoniko; 14.05 Domači skladatelji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Glasbena križanka; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 »Signali«; 18.45 Svet tehnike — Ing. Vlado Zupan: Kaj lahko dobimo iz lesa; 20.00 Koncert Zagrebških solistov.
Torek, 9. novembra
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Lojze Hrček: Sklepi republiškega vinogradniškega posvetovanja; 12.40 Na kmečki peči; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — V džunglah Nove Gvineje; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Iz studia 14; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Poje zbor RT Beograd; 20.20 Radijska igra — Michel Suffrau: V uri pred zoro.
Sreda, 10. novembra
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Jeanine Micheau poje arije iz francoskih oper; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Ciril Mastnak: Stroški za osemenjevanje krav v primerjavi s ceno za mleko in teleta; 12.40 Iz narodne zakladnice; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Žalec -slovensko najmlajše mesto; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Izbrani listi iz Bartokovega ustvarjanja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 20.00 Orkester Roger Williams; 20.20—23.30 Nikolaj Rimski-Korsakov: Pravljica o carju.
Četrtek, 11. novembra
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Staroitalijanski mojstri v raznih solističnih zasedbah; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Zadravec: Kontrolo proizvodnosti uvajamo pri velikem številu krav; 12.40 Čez hrib in dol; 14.05 Mihail Joran: Moldavski pejsaž; 14.35 Otroci pripravljajo koncert; 15.40 Literarni sprehod W. Schnurre: Manever;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Turi-
stična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma ni po svetu; 18.20 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori — Dr. Jože pogačnik: O stilih II.; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer — Prešernova beseda II..
Petek, 12. novembra
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Iz oper Petra Iljiča Čajkovskega; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Rezultati s hebricidi v letošnjem letu; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — O piščalki, goslicah in bobenčku; 14.35 Grške narodne pesmi in plesi; 15.30 Kvintet bratov Avsenik in trio Avgusta Stanka; 15.45 V svetu znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petrov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana; 18.45 Kulturni globus;
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih.
Sobota, 13. novembra
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Novost iz našega studia; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Aleksander Kravos: Ukrepi pri intenzifikaciji starejših nasadov; 12.40 Jesen na deželi; 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Pesmi in plesi Jugoslavije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Najpriljubljenejše popevke tega tedna; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Iz relejnih postaj — studio Maribor; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.30 Vedri zvoki; 22.10 Oddaja za naše izseljence;
TELEVIZIJA
Četrtek, 4. novembra
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina;
16.10	TV v šoli: Potujte z nama v domino Sor; 17.40 Tisočkrat »Zakaj« — odd. za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.10 Ansambel Jožeta Privška; 19.40 Brez parole — mladinska oddaja;
20.00	TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.50 Vrnitev v stari kraj — reportaža o izseljencih; 21.40 Operne arije; 22.20 Zadnja poročila.
Sljeme, Avala
18.25	Informativne oddaje; 19.40 Propagandna oddaja; 19.54 Lahko noč, otroci; 20.30 Narodna glasba;
20.40	G. de Maupassant: Pri zadnji instanci— TV drama studia Ljubljana; 21.40 Beseda in čas — lirika; 21.50 Informativne oddaje.
Petek, 5. septembra
10.00	TV v šoli; 16.40 Govorimo rusko — 34. lekcija; 17.00 Učimo se angleščine — 97. lekcija; 17.30 TV v šoli; 18.00 Otroški magazin,
18.25	TV obzornik; 18.45 Rezerviran čas; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Iz zakladnice jugoslovanskega filma -Ne obračaj se, sinko! 22.10 Zadnja poročila.
Sljeme, Avala
18.25	Informativne oddaje; 18.45 TV tribuna; 19.15 Amaterski folklorni oder; 19.40 Propagandna oddaja; 19.54 Lahko noč, otroci; 20.30 Celovečerni film; 22.00 Informativne oddaje.
Sobota, 6. novembra
10.00	TV v šoli; 17.40 Kje je, kaj je; 17.55 Zoki Poki — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18.45 Kozjaki — I. del mladinske igre; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Druga plat medalje — humor, oddaja; 22.00 Največja predstava na svetu — serij. film; 22.50 Zadnja poročila.
Sljeme, Avala
18.10	Hrvatske narodne pesmi in plesi; 18.25 Informativne oddaje;
19.40	Propagandna oddaja; 19.54 Lahko noč, otroci; 20.30 Jazz scena; 20.40 S kamero po svetu; 22.00 Danny Kaye vam predstavlja; 22.50 Informativne oddaje.
Štirje Amerikanci v Dokležovju
To niso bogati strici iz Arnerike. To so čisto navadni mladi fantje, ki so prostovoljno prihiteli v Dokležovje, da pomorejo poplavljencem. Vsako jutro točno ob sedmih odidejo na delo, opoldne eno uro počivanja, s posla pa se vrnejo na večer. Tak je njihov delavnik, taka je njihova »karakteristika«, in zato ni čuda, da jih imajo vaščani radi.
DOBRI DEČKI
»Dobri dečki«, pravijo vsi. In tega niti ni treba reči, to se takoj vidi. Treba je le, da se pojavijo na ulici, pa jih ljudje že pozdravljajo. Včasih pri kaki hiši kdo potrka od znotraj na šipo in jim prijateljsko pomaha. Na delovišču se vselej zbira otročad, prinaša fantom sadje ali pa jim tudi pomaga.
Vse tri starke, tri sestre Lopert, ki jim je povodenj porušila hišo in ki jim zdaj ti štirje Amerikanci skupno z dvema mojstroma iz domače vasi pomagajo postavljati nov dom, so lahko zadovoljne. Kdove, kje bi dobile pomoč, če ne bi bilo teh fantov. Iz vasi je odšlo preveč ljudi za kruhom drugam, kdor pa je ostal, ima dela več kot preveč na lastnih poljih. Ti mladi Amerikanci pa so prišli skoraj okrog celega sveta na pomoč.
V Ameriki, pa tudi v drugih deželah na Zahodu, je mnogo dobrodelnih organizacij, ki pošiljajo ljudi na pomoč, kjer je to potrebno in kjer si jih želijo. Nekatere so tudi verskega značaja. In prav taka je tudi organizacija, ki so ji
ti štirje mladi fantje dali na razpolago svoje moči in dobro voljo. Ta organizacija pa ne sprejema v svoje vrste samo ljudi posebnega verskega prepričanja, ampak sploh vsakogar, ki je voljan kje pomagati, ne da bi za to prosil kako plačilo. Izmed teh fantov je po vsem videzu samo triindvajsetletni John Risden, študent teologije, pripadnik te »Bratovske službe« po prepričanju. Njegovo prepričanje mu med drugim prepoveduje nositi orožje. Ker torej ne more k vojakom, se je pridružil tej organizaciji. Sicer pa lahko tudi vsakdo, ki noče k vojakom, stopi v kako organizacijo takega kova in po njenem posredovanju dela toliko časa, kolikor bi ga sicer moral odslužiti pri vojakih. Tako so se torej ti štirje »dobri dečki« izmaknili vojaščini. Namesto da bi kje v Vietnamu nosili svojo kožo naprodaj, tu pri nas v tem zakotnem Dokležovju pomagajo trem slabotnim starkam graditi nov dom.
Iz domovine so odšli nekako pred letom dni, ta prej, oni pozneje. Petindvajsetletni Daniel Nagel, najstarejši med njimi, je recimo prišel iz Pensilvanije preko Londona, Pariza, Ženeve na Dunaj in se tam seznanil z drugimi tremi rojaki. Tudi tam v bližini Dunaja so pomagali poplavljencem, več kot pol leta. Ko pa je jugoslovanski Rdeči križ začel sskati pomoči, so se fantje takoj prijavili. Prišlo bi jih še več, če bi bilo v njihovem avtomobilu dovolj prostora.
LOTIJO SE VSAKEGA DELA
Zdaj so že več kot mesec dni v tej vasi ob Muri, in že več kot mesec dni se trudijo skupno s tesarjem Lukačem Martinom in zidarjem Gombocem Ivanom, da bi
zgradili hišo, še preden pritisne mraz.
»Suša je, suša«, pripoveduje Terezija, ena izmed sestra, »toda za nas je to dobro. Kaj bi delale, če bi deževalo in če bi bil mraz?«
Toda saj so tudi ob tem lepem jesenskem vremenu v nevzdržnem položaju. Dvorišče je natrpano z gradbenim materialom, povsod ležijo predmeti, ki so jih rešili pred povodnijo. V odprtem gumnu stoji kredenca, po klinih visi obleka, na tleh so lesene »tible« in moka v njih. Vse to čaka, da zraste nova hiša namesto stare »tučence«. Dve sestri spita na zasilnem ležišču v hlevu poleg krave, tretja pa nekje pri sosedovih. Njihova »kuhinja« pa je sedaj v drvarnici. Star štedilnik in nekaj posode, to je vsa oprema.
In Terezija mi pokaže roke. Vse do laktov so pokrite z ranami.
»To sem dobila, ko smo se reševali iz vode. Zgodilo se je to 3. avgusta. Naša hiša je stala ravno v dniki in tako je teklo z vseh strani. Omaro in posodo, ki je bila na njej, to mi je vse polomila stena, ko se je v vodi zmehčala in se podrla. Tri dni se voda ni umaknila. Studenec na dvorišču je bil tako poln, da bi lahko grabil iz njega.«
In tako starke, ki imajo vse več kot 60 let, čakajo, da se bodo lahko vselile v novo hišo. Mladi fantje prihajajo redno na posel in primejo za vse, delajo pridno pod vodstvom Martina Lukača, ki zna nemško in ki se v vasi edini lahko nekaj pogovori z njimi.
»Festhalten!« zapove Lukač in fantje res trdno držijo tram, ki služi kot vzvod pri dviganju ostrešja. In tako zdaj na tem vogalu, zdaj na drugem, dokler ni slamnata streha spet za meter vi-
še in dokler ni prostora za dozidavanje sten. Ko bo zidanje pri kraju, ko bodo vstavili okna in vrata, se bodo starke lahko vselile.
»Toda samo od hiše tudi ne bomo mogle živeti!« toži Terezija in pripoveduje, da je voda na poljih odnesla vse in da zato ne bo živeža. Se sreča, da je priskočil Rdeči križ na pomoč in da tudi vaščani ne stoje križem rok.
»NEVOLE PA NEVOLE!«
»Nevole« je res polno povsod ob Muri, kjer je divjala voda. Tudi v Dokležovju, v tej panonski vasi, ki je le kakih 800 metrov oddaljena od reke, nesreča ni zadela samo Lopertovih sestra, ampak še marsikoga.
»Nevole pa nevole!« v joku pripoveduje Brünec Uršula. »Bilo je kot morje vse naokrog. Dvignilo mi je vso oslico. Odneslo mi je
drva, premog se mi je ves razmočil in razpadel. Čez dan je voda začela prodirati, in ponoči ob enajstih je že teklo po kuhinji, kot bi nekdo iz vedra polival. Svinjo sem zaprla v klet, potem pa je tudi tja pritekla voda. Metala sem doge pod njo, da mi ne bi utonila. Nevole pa nevole!«
In v hiši je še danes preveč sledov za nekdanjo povodnijo. Vlažne stene, vlažno pohištvo, vlažne obleke. Perilo v omarah, celo posoda, vse je plesnivo.
Nasip, ki ga je Mura predrla na sedmih mestih, pa do tistega dne, ko sem bil tam, ni nihče začel popravljati. In v njem so luknje, »velike, da bi lahko celo hišo spravil vanje«, kot je rekla Uršula Brünecova.
PESKA KAR ZA OSEM PRIKOLIC
Mladi Amerikanci pa delajo,
kakor za stavo. To zna povedati vsakdo v vasi, to znajo prav tako povedati Jeričevi, ki pri njih fantje stanujejo.
»Nekega dne,« pravi Ferdo Jerič, »so šli v Nemščak kopat pesek. Izkopati bi ga morali za dve traktorski prikolici. Zvečer, ko so se vrnili, niti niso prišli v hišo, ampak so polegli kar na dvorišču na kamen. Kaj ne bi bili utrujeni, ko so pa izkopali peska za osem prikolic, ne pa za dve!«
Primerov za njihovo prizadevnost ne manjka. In zakaj jih potem vaščani ne bi mogli vzljubiti?
»Zelo jih imamo radi«, pravijo Jeričevi. »To so solidni, kulturni fantje. Zdaj se že razumemo, kot bi bili vsi domači ljudje. Zvečer sedijo pri nas v kuhinji ali pa pomagajo prati in brisati posodo. Včasih gredo z nami na polja po polaganje. Večkrat so šli lupit koruzo.«
In tudi fantje zatrjujejo, da so res presenečeni nad gostoljubljem v Dokležovju. Pri Jeričevih imajo lepo moderno stanovanje s kopalnico. V kuhinji si lahko kuhajo, kadar se jim to zahoče ali kadar jih ni kdo povabil jest kam drugam. Kuharsko službo opravlja najmlajši, najšibkejši med njimi, enaindvajsetletni Ken Jackson, farmarjev sin iz Kanzasa. To je tih fant in malo govori. Ko sem ga vprašal, koliko zemlje imajo doma je rekel, da »malo«, »samo« 300 hektarjev. In zdaj ga je prinesla pot v to naše Dokležovje! Pomaga ljudem, ki jih je prizadela nesreča, in se ubija s kuharskimi skrbmi. Nekega dne je hotel pripraviti nekaj posebnega. Denis Sänger, dvaindvajsetletni študent knjigovodstva, ki je blagajnik v skupini in torej glavni nabavljač, je kupil nekaj zmletega mesa, ki ga je »naročil« Ken. Meso so dali v klet na hladno, toda kaj, ko so pa pri hiši tudi mačke! Ko so se vrnili z dela, jim je za večerjo ostal samo raztrgan papir . . .
Drago Grah
POMURSKI VESTNIK, 4. nov. 1965
5
Ta teden v črnem okvirju
VOZIL
PO LEVI STRANI CESTIŠČA
V nedeljo se je pripetila težka prometna nesreča na cesti IV. reda v vasi Mala Polana pred hišo štev. 96 med voznikom osebnega avtomobila reg. št. LJ 334-67 Ignacem Kranjc iz Ljubljane, Kotnikova 19 in mopedistom Štefanom Denša iz Brezovice 38. Voznik osebnega avtomobila je vozil pravilno po desni strani cestišča iz smeri Lendava. Na nepreglednem ovinku mu je iz nasprotne smeri po levi strani pripeljal mopedist in se zaletel v desno stran avtomobila. Pri nesreči je dobil mopedist težje telesne poškodbe, zlom desne noge v členku in je bil prepeljan v soboško bolnišnico. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda okrog 195.000 dinarjev.
MOPEDIST
PODLEGEL POŠKODBAM
V bližini opekarne Puconci, na cesti IV. reda v vasi Gorica se je v nedeljo ob 14.45 uri pripetila huda prometna nesreča med voznikom poltovornega avtomobila Viljemom Šiftarjem iz Murske Sobote, Kerenčičeva 5 in mopedistom Janezom Pintarič iz Murskih Črnec 37. Voznik avtomobila je vozil is smeri Puconci proti Šalamencem pravilno po desni strani cestišča. Na nepreglednem ovinku mu je iz nasprotne smeri pripeljal po sredini ceste mopedist in se zaletel v desni prednji del avtomobila. Pri trčenju je dobil mopedist težke telesne poškodbe, katerim je na kraju nesreče podlegel.
ZARADI
VELIKE HITROSTI PADEL
Lažja prometna nesreča se je pripetila pretekli teden v vasi Beltinci, ki jo je povzročil voznik motornega kolesa reg. št. MB 19-121 Gabrijel Vadnal iz Murske Sobote. Motorist je vozil iz smeri Melinci proti Beltincem in ko je pripeljal v vas Beltinci je zaradi prevelike hitrosti padel. Pri nesreči je dobil manjše telesne poškodbe, materialna škoda pa znaša okrog 30.000 dinarjev. Voznik nesreče ni prijavil.
ODREZALO MU JE TRI PRSTE
Na osnovni šoli na Cvenu je prišlo do delovne nezgode. Ciril Rantaša iz Bunčan je z motorno žago žagal drva, pri čemer sta mu pomagala Franc Makoter in učenec IV. razreda osnovne šole Alojz Filipič. Med žaganjem je ostal pri žagi del polena, ki ga je otrok nameraval odstraniti, kar je imelo za posledico, da mu je žaga zagrabila levo roko ter mu jo potegnila med rez polena in žage. Pri tem mu je odrezalo tri prste na levi roki.
PO NESREČI POBEGNIL
V bližini vasi Rakičan je prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila Opel Franc Kumin iz Črnelavec. Do nesreče je prišlo zaradi prehitre vožnje, pri čemer je voznik izgubil oblast nad vozilom in se je prevrnil. Na avtomobilu je nastala materialna škoda v vrednosti 500.000 dinarjev. Voznik je po nesreči pobegnil in je bil izsleden šele naslednji dan.
PADEL S KOLESOM
Na cesti III. reda v vasi Drakovci je padel s kolesom in se telesno poškodoval Janez Perko iz Drakovec 63. Zlomil si je desno nogo pod gležnjem in je bil prepeljan v soboško bolnišnico.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Branik: Mura 2:1 (1:0)
Nogometaši Mure iz Murske Sobote so v nedeljo gostovali v Mariboru in se v prvenstveni tekmi SNL pomerili z moštvom Branika. Po lepem uspehu Mure predzadnjo nedeljo proti Rudarju iz Velenja, je vsakdo pričakoval, da bodo Sobočani tudi tokrat zaigrali koristno ter iz srečanja z Branikom, ki trenutno doživlja krizo prinesli vsaj točko, če že ne obe. Toda nogometaši Mure so zatajili, doživeli poraz in se znašli zopet na predzadnjem mestu tabele.
Domačini so že v prvih minutah ostro napadli in kmalu tudi prišli v vodstvo. Najprej je vratar Mure Vrdjuka nekoliko nerodno posredoval, žoga se je odbila do napadalca Branika, ki je močno streljal in ob posredovanju Šarotarja obtičala v mreži. Ta zadetek je kajpak slabo vplival na igralce Mure, ki so igrali nepoveza-
no, zlasti pa se je ob ostri obrambi Branika izgubljal napad. Do konca prvega polčasa je bila igra enakovredna, napadi so se menjavali, vendar niso bili nevarni in tako se je prvi polčas končal z golom prednosti v korist Branika.
Začetek drugega dela igre je pripadel domačinom, ki so povečali
vodstvo. Močan strel iz kakih 16 metrov je vratar Vrdjuka kratko odbil, obramba je prepozno posredovala in že je bilo 2:0. Šele sedaj so se gostje iz Murske Sobote nekoliko zbrali in tudi izvedli nekaj hitrih napadov in v enem izmed teh je Horvat ukanil vratarja domačinov in dosegel časten zadetek za Muro. Nato je Mura še imela priložnost, da rezultat izenači, ko se je Šarotar znašel v kazenskem prostoru, vendar je streljal mimo gola. Konec tekme je ponovno potekal v premoči Branika, ki je imel lepe priložnosti za spremembo rezultata, ki pa so vsled napadalcev ostale neizkoriščene. Tekmo je vodil Golež iz Celja. Mura je nastopila v tejle postavi: Vrdjuka, Sečko, Martinuzi, Šarotar, Horvat (Martinuzi II) Tkalčec, Horvat, Ferbežan, Kukanja, Drvarič, Koblencer.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA MARIBOR : MURA 2:0 (0:0)
Prvenstvena tekma SCL med Mariborom,, in Muro se je končala z zmago domačinov, čeprav so bili mladinci Mure v prvem polčasu enakovreden nasprotnik ter imeli celo več priložnosti za gol kot domačini. Toda v nadaljevanju, zlasti po prejetem prvem golu so popustili ter dovolili Mariboru, da osvoji obe točki. Tekmo je vodil Klojčnik iz Maribora. Mladinci Mure so nastopili v tejle postavi: Slavic, Malačič, Miholič, Sedonja, Turner, Šijanec, Kerčmar, Baranja, Sečko, Zadravec, Titan (Horvat).
Prestroga kazen!
Na svoji zadnji seji je UO TVD Partizan Krog med drugim razpravljal tudi o odločitvi disciplinske komisije strokovnega odbora za rokomet pri ObZTK v Murski Soboti, ki je kaznovala igralca Kroga Husarja s prepovedjo igranja za dobo treh mesecev. Na seji so poudarili, da se odločno zavzemajo za to, da je treba nediscipliniranost igralcev kaznovati, da pa je bila stroga kazen Husarja brez pravega povoda.
Da bi bila stvar nekoliko jasnejša, bi radi prikazali vso stvar v nekoliko jasnejši luči. Na prvenstveni tekmi pomurske rokometne lige med Krogom in Radgono je bil poškodovan igralec Radgone Klun, ko je v naletu blokiral igralca Kroga Husarja. Sodnik ni niti opominjal niti izključil igralca Husarja, ker je smatral, da je bil prekršek storjen nenamerno. Ko pa je na drugi dan Radgona vložila pritožbo zoper Husarja, je disciplinska komisija
suspendirala Husarja. Na to odločitev disciplinske komisije se je tudi vodstvo Kroga pritožilo, vendar ni dobilo nobenega obvestila. Ko so se po dveh tednih ponovno zanimali za suspenzijo Husarja, so jim predočili, da je ta kaznovan s prepovedjo igranja za dobo treh mesecev. Ker pa disciplinska komisija ni niti zaslišala Husarja, čeprav to pravila določajo pred izreko kazni, niti sodnika delegata, smatramo, da je bila odločitev komisije nepravilna in enostranska. Ko se je vodstvo Kroga zopet osebno pritožilo na izrečeno strogo kazen, je disciplinska komisija zaslišala sodnika — delegeta, ki je, kot nam je znano, tudi izjavil, da je bil prekršek nad Klunom napravljen nenamerno, je disciplinska komisija kljub temu, da ni imela nobenih dokazov za izreko stroge kazni, razen prijave Radgone, potrdila prvotno izrečeno kazen. Vprašamo se, ali je tako ravnanje pravilno in ali lahko naša ekipa nastopa z veseljem v tekmovanju? Upravni odbor TVD Partizan Krog
POMURSKA ROKOMETNA LIGA— ČLANI
Zmage gostujočih moštev
V VII. kolu pomurske rokometne lige za člane so se vsa srečanja končala z zmago gostujočih ekip. Najzanimivejše srečanje je bilo v Beltincih med Beltinci in ESŠ, ki se je končalo s tesno zmago vodeče ekipe. Zelo napeto pa je bilo tudi v Radencih med Radenci in Soboto, ki se je prav tako končalo z minimalno zmago Sobote. Za največje presenečenje je vsekakor poskrbela ekipa Kroga, ki je visoko premagala Mladinca v Murskih Črncih, z visokim rezultatom pa je zmagala tudi Lendava nad Enotnostjo v MSoboti. Rokometaši Radgone so bil prosti.
LENDAVA
V nedeljo je bila napovedana rokometna tekma med Partizanom iz Lendave in Mladincem iz M. Sobote. Blizu 100 gledalcev in obe moštvi sta eno uro čakali sodnika, ker pa tega ni bilo, sta se sporazumeli, da bo tekmo sodil prof. Sekereš. Tako občinstvo ni bilo prikrajšano, toda tekmovalna komisija naj v bodoče prepreči podobne stvari in določi sodnike, ki bodo prišli sodit.
ROKOMET
Učenci in učenke osnovne šole iz Turnišča so v nedeljo gostovali v Veliki Polani in se srečali s tamkajšnjimi pionirji v rokometu. Zlasti zanimiva je bila tekma med pionirji, ki se je končala neodločeno 5:5. Med pionirkami pa so zmagale domačinke z rezultatom 2:0..
Dve koli pred koncem jesenskega dela prvenstva je še vedno v vodstvu lanskoletni pomurski prvak ESŠ s točko prednosti od drugouvrščenega Kroga, vendar ima tekmo manj in je še tudi edina brez poraza. Največje presenečenje letošnjega prvenstva pomurske rokometne lige za člane so vsekakor rokometaši Kroga, ki zmagujejo tekmo za tekmo in lahko resno računamo na njihovo odlično uvrstitev na tabeli. Sobota se je po dveh zmagah nekoliko opomogla, vendar je še vedno na tretjem mestu. Tesno v korak in na sredini tabele sta štajerska predstavnika Radenci in Radgona, medtem ko se nikakor ne morejo otresti repa tabele ekipe Mladinca, Beltinec in Enotnosti. Rezultati VIII. kola:
Beltinci : ESŠ 15:16 Radenci : Sobota 21:24 Mladinec : Krog 14:21 Enotnost : Lendava 15:32
Tabela
ESŠ	6	5	1	0	124:99	11
Krog	7	5	0	2	142:130	10
Sobota	6	4	0	2	128:104	8
Lendava	7	3	1	3	134:118	7
Radenci	6	3	0	3	101:97	6
Radgona	6	3	0	3	115:117	6
Mladinec	6	2	0	4	190:116	4
Beltinci	6	1	0	5	88:102	2
Enotnost	6	1	0	5	95:153	2
BADMINTON
V nedeljo je bil v Ljubljani turnir v badmintonu, katerega pokrovitelj je bil ambasador Indonezije. Na tekmovanju so nastopili tudi tekmovalci SŠTV iz Murske Sobote ter zasedli od 8. do 16. mesta.
SLOVENSKA CONSKA LIGA — VZHOD
Pomurski derby za Grafičarja
V nedeljo je bila v Rakičanu odigrana prvenstvena nogometna tekma Slovenske conske lige — vzhod med pomurskima rivaloma Nafto in Grafičarjem. Tekma, ki je bila tipično prvenstvena, izredno borbena in ostra, vendar na nizki ravni, se je končala z zmago Grafičarja z rezultatom 2:1 (1:0).
Po začetnem sodnikovem žvižgu se je tekma pričela precej nervozno in obe enajstorici sta mnogo grešili v podajah in streljanju na gol. V prvem polčasu je bila igra povsem enakovredna in v glavnem se je igralo na sredini
igrišča. Kljub temu je prvi prišel v vodstvo Grafičar in to povsem nenavadno. Levo krilo domačinov Kozar je izvajal kot, vratar gostov Poljanševič pa je zelo nespretno posredoval in si žogo porinil v lastno mrežo. Zatem se je Nafta nekoliko razživela in izvedla nekaj napadov, ki pa so ostali neizkoriščeni. Najidealnejšo priložnost za dosego gola je imela Nafta v 28. minuti, ko je Horvat prejel odbito žogo od vratarja Podleseka, vendar je s kakih devet metrov streljal naravnost v vratarja. Do konca prvega polčasa so se napadi obojestransko menjavali, vendar do spremembe rezultata ni prišlo.
V drugem polčasu si je Nafta ustvarila rahlo terensko premoč in
v 50. minuti je Hobor zaključil akcijo celotnega napada ter rezultat izenačil. Toda ta zadetek ni zmedel domačinov, ki so s hitrimi kontra napadi nekajkrat prišli pred gol Nafte. V enem teh je v 59. minuti Bažika izkoristil napako vratarja Krampača in potisnil žogo v mrežo ter s tem postavil tudi končen rezultat tekme. Grafičar je imel še naprej iniciativo na svoji strani in kmalu zatem je Bažika zadel vratnico, v 69. minuti pa je Bači rešil žogo iz gol črte. Pri Nafti je bil najboljši Bači, pri Grafičarju pa Gujtman. Tekmo je dobro vodil Švajger iz Maribora. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Grafičar:
Podlesek, Klement, Martinuzi, Gujtman, Burger, Sapač, Kaučič, Benčec, Bažika, Marič, Kozar.
Nafta:
Poljanševič (Krampač), Furšt, Perša II, Kerek, Bači, Matičič, Peric, Prendl, Hobor, Horvat, Perša I.
POMURSKA ROKOMETNA LIGA — ČLANICE
Partizan Sobota jesenski prvak
V zaostali prvenstveni tekmi pomurske rokometne lige za članice je ESŠ zanesljivo premagala Krog z rezultatom 9:1. S tem je bil jesenski del prvenstva v pomurski ligi za članice končan. Prvak je zasluženo postala ekipa Partizana iz Murske Sobote, ki je osvojila vse možne točke ter dosegla odlično razliko v golih. Tako je ekipa Partizana iz Murske Sobote izpolnila pričakovanja. Na drugem mestu so pristale rokometašice ESŠ, ki so bile poražene le od zmagovalca. Ekipa ESŠ, ki je nekaj let nosila naslov pomurskega prvaka, je tokrat tekmovala brez nekaterih svojih najboljših igralk, ki nastopajo za Partizan Murska Sobota. Presenetile so vsekakor mlade rokometašice Beltinec, ki so zasedle odlično tretje mesto, čeprav so se kosale s fizično dosti močnejšimi srednješolkami. Na četrtem mestu se nahajajo tekmovalke Svita iz ŠZD, medtem ko sta letos razočarali ekipi Kroga in Enotnosti. Rokometašice Kroga so se lansko leto borile za sam vrh tabele, vendar so
letos nastopale močno pomlajene in še brez izkušenj. Vsekakor pa smo pričakovali mnogo boljšo uvrstitev kot zadnje mesto od ekipe Enotnosti.
Tabela jesenskega dela:
Sobota	5	5	0	0	88:17	10
ESŠ	5	4	0	1	33:17	8
Beltinci	5	3	0	2	36:33	6
Svit	5	2	0	3	21:56	4
Krog	5	1	0	4	14:47	2
Enotnost	5	0	0	5	9:31:	0
HOKEJ NA TRAVI
V finalni tekmi v hokeju na travi za naslov pokalnega prvaka Slovenije je ekipa Partizana iz Gaberja v Celju premagala SŠTV iz Murske Sobote z rezultatom 4:0 (1:0). Igra je bila v glavnem enakovredna le da so bili domači napadalci učinkovitejši. Najboljši pri SŠTV je bil Bavčar.
Pomurska nogometna liga
Radgona povečala vodstvo
V 10. kolu pomurske nogometne lige so se vsa srečanja končala z zmago domačih moštev, doseženi pa so bili nepričakovani visoki rezultati. Radgona je visoko odpravila Brazdo in s tem še povečala vodstvo na tabeli in ima tako tudi največje možnosti za osvojitev naslova jesenskega prvaka. Nogometaši Beltinec so kar z dvoštevilčnim rezultatom odpravili Vrelec
iz Moravec, nepričakovano zanesljivo pa so zmagali tudi nogometaši Veržeja nad Puconci. Zmaga Bakovec nad Tišino je bila pričakovana, medtem ko je Tehnostroj s težavo odpravil Dokležovje z najminimalnejšim rezultatom. Po 10. kolu se zanesljivo nahajajo v vodstvu nogometaši Radgone, ki pa imajo tekmo več od zasledovalcev Turnišča in Tehnostroja. Nogometaši Veržeja so si z nedeljsko tekmo precej izboljšali položaj na tabeli, saj so od 9. mesta preskočili kar na 6. mestu. Vse bolj pa zaostajata novinca Tišina in Vrelec.
Rezultati 10. kola:
Radgona : Brazda 6:1 Tehnostroj : Dokležovje 1:0 Beltinci : Vrelec 10:1 Veržej : Puconci 4:1 Bakovci : Tišina 5:1
Tabela
Radgona	9	8	0	1	33:10	16
Turnišče	8	6	1	1	37:13	13
Tehnostroj	8	6	1	1	25:11	13
Beltinci	8	5	1	2	33:15	11
Bakovci	9	5	1	3	24:19	11
Veržej	8	3	1	4	29:19	7
Puconci	9	3	1	5	28:28	7
Dokležovje	8	2	3	3	16:20	7
Brazda	8	2	2	4	24:21	7
Bogojina	8	2	1	5	10:31	5
Tišina	9	1	0	8	16:47	2
Vrelec	8	0	2	6	15:57	2
NASTOPA 8 MOŠTEV
Pričelo se je prvenstvo v pomurski zimski košarkarski ligi. Tokrat šteje zimska košarkarska liga 8 članov in nastopajo naslednja moštva: finalnost I, Enotnost II, ESŠ, Radenci, Puconci, Ljutomer, Rakičan in Sobota. Doslej je bilo odigrano prvo kolo, ki pa ni prineslo posebnih presenečenj. V središču pozornosti je bilo vsekakor srečanje med srednješolskima ekipama in stalnim rivalom Enotnostjo I. in ESŠ, ki se je končalo z zaneljivo zmago Enotnosti. Zelo izenačeno je bilo srečanje v Radencih med Radenci in Puconci, ki se je končalo s tesno zmago domačinov, medtem ko je Rakičan premagal drugo ekipo Enotnosti. Tekma med Soboto in Ljutomerom pa ni bila odigrana, ker košarkarji Ljutomera niso nastopili.
Rezultati I. kola:
Radenci .: Puconci 49:40 Enotnost II. : Rakičan 54:71 Enotnosti. : ESŠ 32:25
Kam plove soboški nogomet?
Tekma z mariborskim Železničarjem, ki naj bi po predvidevanjih bila za enajstorico Mure nekaka preokretnica v nadaljevanju SNL nam je pokazala, da si moštvo Mure s tako igro v nobenem primeru ne zasluži članstva v elitnem društvu najboljših slovenskih moštev. Ne bi se radi spuščali v vzroke čedalje slabših iger, ki jih predvajajo »zvezde« edinega pomurskega predstavnika v SNL, vendar smatramo, da bo edino prav, če odgovorni pri NK Mura začnejo zares čisto iznova, pa čeprav bomo gledalci nekaj let prikrajšani za spremljanje prvenstvenih borb v SNL
Tako lndolentnost igralcev, tako neborbenost in niti malo volje do zmage ter tako pomanjkanje kondicije, kot so na omenjeni tekmi demonstrirali igralci Mure, z izjemo Sečka, Drvariča in Horvata I, nam da slutiti, da pri NK Mura nekaj ni v redu. Mnenja smo, da vzrokov morda ni iskal samo pri igralskem kadru, ki je mimogrede povedano skrajno pomanjkljiv, ampak tudi pri vodstvu kluba, ki ni v stanju, da bi napravil red in disciplino v moštvu, še manj pa sposoben privabiti igralce od drugod, če jih že NK Mura ne more vzgojiti v svojih vrstah. Tako se širijo govorice, da sta ob priliki tekme Mura — Aluminij, oziroma na dan tombole nudila svoje usluge eden najboljših strelcev SNL srednji napadalec Aluminija Krnic in leva zveza istoimenskega kluba Mikic samo pod pogojem, da jima NK Mura preskrbi zaposlitev v Murski Soboti, kar pa vodstvo kluba ni znalo izkoristiti. Govori se, da za Krnica ni moč dobiti zaposlitve, zato pa javno vprašamo vodstvo NK Mura, kako je lahko našlo zaposlitev za Pavloviča, ki za Muro sploh ne nastopa in od njega pomurski nogomet nima prav nobene koristi.
Ne bi se radi vmešavali v politiko vodstva kluba, vendar smatramo, da bi morda bilo prav, če
bi funkcionarji NK Mura v bodoče obiskovali tudi tekme Pomurske lige, kjer bi se gotovo našlo talentov, ki bi z rednim in sistematičnim treningom z uspehom zastopali barve NK Mura v SNL. Za primer navajamo Matjašeca, ki je do svoje dokaj težke bolezni predstavljal z Maučecom nevaren in prodoren tandem v napadalni vrsti NK Mura, čeprav je prišel iz vaškega in skoraj neznanega moštva Gomilice. Ali se ne bi dalo sporazumeti z NK Nafto in NK Grafičarjem o odstopu talentiranih igralcev? Vse to so možnosti, po katerih pa vodstvo NK Mura izgleda ni voljno ukrepati.
Tekmo z Železničarjem, ki je po igri sodeč spadala med tekme Pomurske lige z izjemo dveh odličnih strelov Sečka v prečko, skušajmo vsaj mi gledalci, ki si želimo za dobro plačane vstopnice tudi dober nogomet, čimprej pozabiti. Nasprotno pa želimo in s tem se strinja verjetno večina gledalcev, da se takšna tekma več ne ponovi, ker bo v tem slučaju čedalje manj, da se črtajo iz moštva imena tistih, ki niso voljni izvrševati zamisli tehničnega vodstva in ki se na terenu vedejo, kot da gre za navadno trening tekmo. Nujno je, da se čimprej nekaj ukrene, da se omogoči nastop kvalitetnim igralcem, ki se ponujajo klubu, da se ponovno angažira kapetana Mure Maučeca, kateri je pustil — resnici na ljubo — v napadalni vrsti Mure očitne vrzeli, ki jih ni moč tako enostavno nadoknaditi. Če se je že govorilo o ponudbi Krnica in Mikica ter povratku Periča in ponovno pomoči Maučeca NK Mura, bi bilo tudi prav, da skušamo sestaviti moštvo, ki bi v SNL verjetno igralo vidnejšo vlogo v gornjem delu tabele, ne pa na repu v društvu novinca Kopra. Če se torej mi gledalci postavimo v vlogo trenerja NK Mura pod pogojem, da bi dobili v vrste Mure zgoraj omenjene igralce, bi sestavili napadalno vrsto tako, da bi v njem nastopali od št. 7 do 11
Drvarič, Horvat II (Didi), Krnič, Mikič in Maučec. Po našem mišljenju bi bila le-ta v stanju, da premaga še tako močno obrambo nasprotnika, saj bi v tem slučaju bila sestavljena iz samih izrazitih strelcev, ki bi nas gledalce verjetno ob vsakem nastopu prijetno razveselili. Pri tem se pa moramo še spomniti izreka znanega trenerja Intera Herrere, ki izjavlja, da je napad najboljša obramba.
Po povratku Puškariča in Perša iz JLA bi NK Mura ob iznajdljivosti vodstva imela tako kvalitetno moštvo, da bi se n. pr. s postavo: Vrdjuka (Kolarič), Sečko,
Perša, Šarotar, Puškarič, Horvat I (Perič), Drvarič, Horvat II, Krnič, Mikič, Maučec lahko upravičeno borila za sam vrh na razpredelnici SNL. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bi v slučaju poškodb, bolezni ali kazni standardnih igralcev bile vedno na razpolago solidne rezerve kot so Tkalčec, Ilič, Jandl, Martinuzzi I in II, Rantaša, Balažič, Novak, Kukanja, Kerčmar itd., kjer se torej odsotnost enega ali dveh igralcev ne bi niti občutila. Tak je slučaj pri beograjskem Partizanu, ki ima na voljo skoraj dve kompletni moštvi igralcev, kateri lahko ob vsakem času nastopijo v prvem moštvu in zamenjajo tega ali onega standardnega igralca.
Torej, nekaj je treba ukreniti. Morda novega trenerja? In to čimprej, preden še ni vse izgubljeno. V nasprotnem slučaju je škoda sredstev, ki so bila vložena v lep športni objekt, oziroma za gradnjo igrišča, ki spada med najlepše v Sloveniji.
Skupina simpatizerjev NK Mura
dopuščal nedisciplino, zaradi česar so bili treningi pomanjkljivi. Premalo sodelovanja pa je bilo tudi med tehnično komisijo ni trenerjem. Pri večini igralcev je športna morala zelo nizka, kar je sklepati iz udeležbe na treningih, neprizadetosti na tekmah in nešportnih izpadih posameznih nogometašev, zlasti pa med igralci ni zaželjene enotnosti.
Vsa ta nediscipliniranost pa v dobršni meri izhaja iz neenotnosti in nedoslednosti upravnega odbora, ki ni bil sposoben, da pojavljajoče se breme sproti in dosledno odpravlja. Nekateri člani upravnega odbora so se čestokrat vmešavali v delo tehnične komisije in trenerja in niso dovoljevali vključevanje v moštvo mladih perspektivnih igralcev, temveč so raje uvažali nogometaše iz drugih republik. Pri nekaterih članih upravnega odbora pa je tudi športna morala zelo nizka in se odraža od trenutnih uspehov ali neuspehov kluba. Tudi obiskovanje sej je bilo nezadovoljivo, saj se je večkrat dogodilo, da seja ni bila sklepčna.
Na seji so tudi ugotovili, da so se v nekaterih primerih preširokogrudno trošila finančna sredstva, kar je privedlo klub v finančne težave.
Da bi odpravili vse nastale probleme, so na seji upravnega odbora NK Mure sklenili, da se odstranijo vse nepravilnosti med igralci, trenerjem, tehnično komisijo in člani upravnega odbora ter da se uvede osnovna amaterska disciplina. Stremeti je potrebno za čim tesnejšim sodelovanjem med vsemi faktorji v klubu ter v prvo moštvo uvajati mlade in perspektivne nogometaše, ne oziraje se na trenutni uspeh ali neuspeh kluba, ter z imovino in finančnimi sredstvi čim smotrneje gospodariti. Vsa nadaljnja dejavnost kluba pa se mora odvijati na podlagi izdelanega programa dela, ki se mora tudi dosledno izvajati.
Feri Maučec
IN KAJ PRAVIJO PRI NK MURA?
Odpraviti vse negativne pojave v klubu
Upravni odbor Nogometnega kluba »Mura« iz Murske Sobote je na svoji zadnji seji temeljito obravnaval stanje in probleme v klubu, zlasti pa zadnje neuspehe nogometašev v tekmovanju SNL. Po podanem poročilu posebne komisije. ki jo je imenoval UO NK Mure in je proučevala stanje v klubu, se je ob polnoštevilni udeležbi upravnega odbora razvila živahna in polemična razprava, ki je odkrila vrsto negativnih pojavov, ki so škodljivo vplivali na razvoj nogometa. Člani upravnega odbora so se odločno zavzeli za odpravo vseh negativnih pojavov ter s tem v zvezi sprejeli tudi pomembne zaključke.
Kljub temu, da se nogometaši Mure tudi prejšnja leta niso borili za vodilni položaj SNL, temveč so domovali na sredini tabele, se vendarle prikazali privlačnejši in kvalitetnejši nogomet, ob katerem se je zbirala množica simpatizerjev. Tako se je na prvenstveni tekmi SNL v Murski Soboti zbralo skoraj vedno okrog 1000 gledalcev, kar je za Mursko Soboto vsekakor lepo število. Toda zaradi zadnjih neuspehov zanimanje za nogomet močno pada in na zadnji tekmi so zabeležili le okrog 300 gledalcev. Kje so torej vzroki za
takšno stanje, se v zadnjem času vse češče sprašujejo privrženci nogometa v Murski Soboti in mečejo pripombe igralcem, trenerju in upravnemu odboru.
Po ugotovitvah komisije so bile priprave za letošnje prvenstvo v SNL zadovoljive, kar kaže obisk treningov ter rezultata prvih dveh tekem. Toda v nadaljevanju je disciplina igralcev močno popustila, kar je imelo za posledico nizanje porazov. Vzrok za tako stanje je predvsem iskati pri igralcih, ki so neredno obiskovali treninge ter pri trenerju, ki je
Objavili smo oba sestavka, čeprav vemo, da nekatera stališča zaslužijo širšo obravnavo. Menimo, da taka obravnava tudi ne bo smela izostati, zato bralce pozivamo, naj se oglasijo.
Uredništvo
POMURSKI VESTNIK, 4. nov. 1965
6
NOVOST NA PODROČJU 4-TAKTNIH MOTORJEV
velika moč — majhna poraba
AUDI-
AUTO UNION — MERCEDES BENZ
1700 cm — 72 KM
Pospešek:
0—80 km v 9 sek.
0—100 km v 14 sek.
Poraba 8,4 1 na 100 km.
Maksimalna hitrost 150 km/h.
PRVOVRSTNA IZDELAVA KAROSERIJE, KONSTRUKCIJE MERCEDES Z DODATNO OPREMO BREZ DOPLAČILA.
Cena za limuzino DM 5992 ali Sch 38948 Carina, davek, stroški: din 1,323000
Vse informacije in hitro dobavo vam jamči
»AUTOCOMMERCE«
Ljubljana, Trdinova 4
Predstavništva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Split, Skopje in Reka.
NOGOMET
Pretekli petek je bila v M. Soboti odigrana prijateljska nogometna tekma med nogometaši Tehnostroja iz Ljutomera in Mure iz Murske Sobote. Tekma se je končala z visoko zmago Mure z rezultatom 6:0.
VOZNIK VPREGE BREZ LUCI
V vasi Gaberje se je v petek ob 17.55 uri pripetila težja prometna nesreča. Z osebnim avtomobilom reg. št. MB 110-22, last Ludvika Vöröša iz Lendave, Kolodvorska 19, je vozil madžarski državljan Jože Vöröš iz smeri Lendava proti Kapci pravilno po desni strani cestišča. V isti smeri je vozil voznik vprege Štefan Horvat iz Hotize 43. Ker na vozu ni imel luči, niti odbojnega stekla, je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil z zasenčenimi lučmi trčil v njega. Telesnih poškodb ni bilo, medtem ko znaša materialna škoda okrog 300.000 dinarjev.
ZALETEL SE JE V ZAPORNICE
Na železniškem prehodu v Murski Soboti na Panonski ulici se je v soboto ponoči pripetila prometna nesreča. V zaprte zapornice se je z osebnim avtomobilom reg. št. VE 79-765 zaletel italijanski državljan Amedeo Guzzi iz Venecije. Razbil je vetrobransko steklo in poškodoval karoserijo avtomobila. Na avtomobilu je nastala materialna škoda za okrog 80.000 dinarjev, na zapornicah pa 15.000 dinarjev.
MOPEDIST V VPREGO
Do težke prometne nesreče je prišlo v Lendavi na Kolodvorski ulici pred restavracijo. Mopedist Franc Kutnjak iz Lendave, Kranjčeva 2 je vozil iz smeri Mursko Središče — Lendava, nasproti pa mu je pripeljal vprežni voz Ane Koše iz Lendave, Kolodvorska 12. Voz ni bil razsvetljen, niti ni imel odbojnih stekel, poleg tega pa so nasproti vozili še kolesarji, kar je imelo za posledico, da je mopedist, ki je vozil z zasenčeno lučjo prepozno opazil voz in trčil vanj. Pri nesreči je dobil mopedist težke telesne poškodbe na levi nogi in odrgnine na levi roki in je bil prepeljan v soboško bolnišnico.
DRUŠTVENE OBJAVE
TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
AVTO MOTO DRUŠTVO »STEFAN KOVAČ« V MURSKI SOBOTI obvešča vse interesente, ki bi želeli obiskovati tečaj za voznike motornih vozil, da se bo tečaj pričel 8. novembra 1965 ob 15. uri v društvenih prostorih.
Prijavite se lahko vsak dan od 7. do 14. ure na upravi AMD, kjer boste dobili tudi potrebna navodila.
Mlinopek: vodja pekarne
Komisija za razpis prostih delovnih mest pri podjetju MLINOPEK MURSKA SOBOTA razpisuje prosto delovno mesto
VODJE PEKARNE MURSKA SOBOTA Pogoj: VKD pekovske stroke z večletno prakso. Prošnje je potrebno vložiti v roku 15 dni po objavi v Pomurskem vestniku..
Petek, 5. novembra — Savina Sobota, 6. novembra — Lenart Nedelja, 7. novembra — Zdenka Ponedeljek, 8. novembra — Bogomir
Torek, 9. novembra — Nevenka Sreda, 10 novembra — Andrej Četrtek, 11. novembra — Martin
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
5.	novembra — dr. Kocjančič
6.	novembra — dr. Lopert
7.	novembra — dr. Lopert
8.	novembra — dr. Zupanjevac
9.	novembra — dr. Gregorčeva
10.	novembra — dr. Kocjančič
11.	novembra — dr. Lopert
KINO
MURSKA SOBOTA — 5. in 7. novembra španski barvni vistavisionski film: »Lepa Lola«. Predstave 5. ob 17.30 in 20. uri in
7.	ob 10., 15., 17.30 in 20. uri.
8.	in 9. novembra ameriški barvni film: »Dr. Jeryjev čarodejni napoj«.
10. in 11. novembra ameriški barvni film: »Vohun na povelje«.
LENDAVA — 5. in 7. novembra sovjetski film: »Ali je to ljubezen«; 9. in 10. novembra ameriški film: »Baster Kiton general«.
GORNJA RADGONA — 6. in 7. novembra francosko-italijanski film: »Preganjani ljubimci«; 10. novembra italijanski film: »Vsi domov«. 
BELTINCI — 6. in 7. novembra angleški film: »Tigrov zaliv«.
BUČKOVCI — 7. novembra film: »Vojni heroj«.
ČRENSOVCI — 6. in 7. novembra japonski barvni kinemaskopski film: »Yojimbo«.
ŠALOVCI — 6. in 7. novembra italijanski kinemaskopski barvni film: »Sigfrid«.
VELIKA POLANA — 6. in 7. novembra nemški film: »Rdeči krog«.
VERŽEJ — 6. in 7. novembra francoski kinemaskopski film: »Austerliz«.
PRODAM
VINOGRAD na lepi sončni legi v Dolgovaških goricah ugodno prodam, interesenti naj se javijo v Spodnji ulici 11, Lendava.
M-706
RADIO APARAT UKW »SOČA« prodam. Naslov v upravi lista.
M-707
AVTO »OLYMPIA«, letnik 52, generalno popravljen, prodam. Karel Čontala, Dolnji Slaveči 130, p. Grad.	M-708
dražbeni oklici
SPLOŠNA BOLNIŠNICA V MURSKI SOBOTI razpisuje javno dražbo za prodajo odpadne hrane (pomij).
Javna dražba bo 11. novembra 1965 v prostorih ekonomata Splošne bolnišnice v Murski Soboti ob 10. uri.
Izgubljeno
31. novembra sem izgubil DENARNICO Z DOKUMENTI v gostilni Gider na Tišini. Najditelja prosim, da denarnico in dokumente vrne proti nagradi v gostilni Gider na Tišini.
M-710
preklici
Podpisana Marija Kozar, delavka iz Topolovec št. 2, preklicujem neresnične besede, katere sem izrekla o Mariji Vučak iz Topolovec št. 2 in se imenovani zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe.
MARIJA KOZAR Topolovci, št.2 Preklicujem besede, katere sem izrekel o Anici Gomboc iz Borejec št. 1.
Adolf Cigut, poljedelec, Borejci št. 11.
čestitke
Fürst dipl. ing. Karlu iz Murskih Črnec, čestitamo k uspešno opravljeni diplomi na strojni fakulteti.
Vabijo
upravnika za DE v Turnišču
Komisija za delovna razmerja KMETIJSKE ZADRUGE LENDAVA razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA
DELOVNE ENOTE V TURNIŠČU
Pogoj: končana srednja kmetijska šola z najmanj 5-letno prakso.
Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zadruge. Stanovanja ni na razpolago.
Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in z dokazilom o strokovnosti sprejema kadrovska služba zadruge.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prodajo
ZAVAROVALNICA MURSKA SOBOTA razpisuje licitacijo za prodajo karamboliranega osebnega avtomobila
Renault R-8 Major
Licitacija bo 8. novembra 1965 ob 10. uri dopoldne v podjetju Agroservis v Murski Soboti.
Vozilo je letnika 1965. Prevoženih ima 7.235 km. Izklicna cena 600.000 din.
ZAVAROVALNICA MURSKA SOBOTA razpisuje licitacijo za prodajo karamboliranega osebnega avtomobila
Renault - Dauphine
Licitacija bo, 8. novembra 1965 ob 11. uri v podjetju Agroservis v Murski Soboti.
Vozilo je letnika 1959 prevoženih ima 49.123 km. Izklicna cena 250.000 din.
Uspešno posredovanje pri nakupih in prodajah vam zagotavlja
AGENCIJA
MURSKA SOBOTA Kocljeva 16 Telefon 21-139
NUJNO
POTREBUJEMO
večje število avtomobilov vseh vrst, hiš, gospodarskih poslopij, traktorjev in kmetijskih strojev, stabilnih motorjev, motornih koles, mopedov itd.
Uspešno posredovanje — zanesljiv uspeh!
Poslovalnica REALITETNE
AGENCIJE Murska Sobota,
Kocljeva 16
POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA
priporoča naslednje izlete:
VSAK TEDEN IZLET V BUDIMPEŠTO — Avtobusni izlet, potovanje skozi Varaždin in mimo Blatnega jezera v Budimpešto, tam ogled mestnih in kulturnih znamenitosti, obisk značilnega zabavnega lokala. Prijave sprejemajo sproti in ob vsakem času.
Strokovna ekskurzija NA DUNAJ v začetku decembra 1965 za strokovnjake lesne industrije, predvsem s področja pohištva in opreme. Hkrati ogled razstave gospodinjskih pripomočkov. 4-dnevni avtobusni izlet. Prijave do 15. novembra 1965.
Potovanje z avtobusom v München. Petdnevni izlet (od 19. do 23. decembra 1965). Ogled turističnih krajev v Avstriji in Južni Nemčiji. V Münchenu ogled svetovno znanega tehniškega muzeja in obisk pivnice Hofbrauhaus. Prijave do 19. novembra 1965.
Nasveti-pojasnila-prijave KOMPAS, poslovalnica Murska Sobota
PREVOZI
LJUDI
BLAGA
agroservis m. sobota
BRANKO IVNIK:
RAZMAJANI MEJNIKI
Prvi večji poizkus vstaje sudetskih Nemcev je doživel polom, posebno še zato, ker mnogi razumni Nemci niso hoteli sodelovati pri divjanju nacistov. V Sudetih sta bila obnovljena — vsaj na zunaj — mir in red. V vodstvu sudetskonemške stranke je bilo opaziti vsesplošno nervozo, zakaj vstajo je organizirala v prepričanju, da bo nemška vojska takoj vkorakala, kar se pa tedaj še ni zgodilo.
CHAMBERLAIN »REŠUJE MIR«
Že prej omenjeni prof. Burckhardt (po narodnosti Švicar), ki je bil tedaj visoki komisar Društva narodov za Gdansk, je pisal britanskemu veleposlaniku v Švici pismo, v katerem mu je svetoval naslednje:
»Angleži naj čimprej pošljejo v Berlin nekoga, ki bo govoril v imenu britanske vlade. Toda nobene previsoke osebnosti, nobenega ministrskega predsednika, nobenega preveč vljudnega Angleža stare šole. Če pride Chamberlain, bodo ti neotesanci triumfirali in dejali: Anglež nam žre iz roke, čisto majhen je. Chamberlain je predober za te ljudi. Pošljejo naj kakšnega energičnega vojaka, ki zna po potrebi tudi kričati in tolči po mizi, maršala z mnogimi odlikovanji in brazgotinami...«
Kljub temu se je Chamberlain nenadoma odločil, da bo odpotoval k Hitlerju, da bi »rešil mir«. Tiste dni je zapisal v svoj dnevnik:
»Mislil sem na tako nenavadno rešitev, da je Halifaxu (zunanjemu ministru) vzelo sapo, ko sem ga obvestil o svojem načrtu. Toda Henderson (britanski veleposlanik v Nemčiji) meni, da bi lahko ta obisk ob enajsti uri rešil mir«.
Chamberlain je 14. septembra sporočil Hitlerju, da je spričo kritičnega položaja pripravljen prileteti v Nemčijo in se z njim pogovoriti o možnostih mirne rešitve spora. Hitler mu je odgovoril, da ga je pripravljen sprejeti 15. septembra na svojem gradu v Obersalzbergu. In tako je nastopil sedemdesetletni naivno miroljubni starec z legendarnim dežnikom prvo potovanje z letalom v svojem življenju.
Čeprav je bilo nebo oblačno in na nekaterih mestih celo viharno je Chamberlain dobro prestal polet. Na poti od letališča do kolodvora ga je prebivalstvo prisrčneje pozdravilo kot leto dni prej Mussolinija. Vožnja v posebnem vlaku je vodila Chamberlaina mimo neskončnih transportov z vojaki, orožjem in grozečimi topovskimi cevmi.
»Takoj sem opazil,« je pisal Chamberlain pozneje, »da je bila situacija mnogo bolj kritična kot sem mislil. Videl sem, da so bile Hitlerjeve čete, tanki in topovi pripravljeni, da se na eno samo njegovo besedo vržejo na Čehe. Bilo mi je jasno, da je treba naglo ukrepati.«
MED ŠTIRIMI OČMI
Sivi dežni oblaki se ves dan niso umaknili z neba. Po prihodu v Hitlerjevo »orlovsko gnezdo« je povabil firer Chamberlaina takoj v svojo sobo na razgovor »med štirimi očmi«, ki mu je prisostvoval edino Hitlerjev tolmač Paul Schmidt. Spočetka je moral Chamberlain potrpežljivo poslušati Hitlerjevo dolgovezno govoričenje, ki mu ni hotelo biti konca. Svoj glas je posebno povzdignil, ko je dal duška svoji jezi na Beneša in Čehe. Da pri tem ni bil posebno natančen, kaže naslednja primerjava:
Po ugotovitvah češkoslovaških oblasti so spopadi na sudetskem ozemlju zahtevali od 12. do 15. septembra skupno 28 smrtnih žrtev. Med njimi je bilo 12 sudetskih Nemcev, 11 pripadnikov češkoslovaških oblasti (policajev, orožnikov, en vojak) in 5 češkoslovaških civilistov.
Hitler na je trdil:
»Kraje s tri tisoč prebivalci so napadli s strupenimi plini, število mrtvih presega tri sto. Jasno je, da takšnega početja ne morem več mimo gledati... Na nemškem ozemlju slišimo grmenje topov proti neoboroženim sudetskonemškim krajem. Pri vsem tem pa so na nemški strani zbrane cele divizije, eskadrilje stojijo pripravljene, in to zahteva velikansko obvladovanje živcev, če moram spričo vseh teh priprav v Nemčiji gledati, kako Čehi napadajo stara nemška mesta kot na primer Cheb.«
Hitler pa je pričel še z enim razlogom:
»»Zdaj sem star 49 let in želim svoje ljudstvo, če bo zaradi češkoslovaškega primera zapleteno v svetovno vojno, popeljati skozi krizo v polni moški dobi in ne želim te naloge izvesti v visoki starosti ali pa jo prepustiti svojemu nasledniku.«
Ko je prišel Hitler spet na svojo priljubljeno tezo, da mora biti češkoslovaški problem rešen »tako ali tako«, je Chamberlainu končno pošlo potrpljenje.
»če sem vas prav razumel, ste trdno odločeni, da napadete češkoslovaško, če je tak vaš namen, zakaj ste me sploh povabili semkaj? V takšnih okoliščinah je zame najbolje, če takoj zopet odpotujem. Zdi se, da vse skupaj nima nobenega smisla več.«
Hitler se je obotavljal in se kmalu pomiril. Prešel je na pravico do samoodločbe narodov in na praktične možnosti za mimo odcepitev sudetskega ozemlja do Češkoslovaške. Če bi Anglija priznala to vprašanje za temelj nadaljnjih razgovorov, potem se bodo razgovori lahko nadaljevali.
Razgovor je trajal že dve uri. Chamberlain je izrazil svoje zadovoljstvo, da sta končno po dveh urah le prišla do jedra razgovora. Pristavil je, da priznava sudetskim Nemcem pravico do samoodločbe, vendar pa se mora še prej pogovoriti s svojo in francosko vlado. Kljub temu se lahko že zdaj pogovorita o odcepitvi Sudetov od češkoslovaške. Kot protiuslugo je obljubil Hitler, da ne bo, »če bo le mogoče«, dal vojski povelje za vkorakanje, »tudi če bi prišlo na meji do popolnoma nemogočega stanja«.
ANGLEŠKO-FRANCOSKI PREDLOG
Medtem ko se je okoli osme ure zvečer Chamberlain zaskrbljen vračal v svoj hotel, je Hitler poklical k sebi Ribbentropa in druge najožje sodelavce in jim opisal svoje razgovore z britanskim ministrskim predsednikom. Mel si je roke, kakor da mu je uspela dobra kupčija. Dajal je vtis kramarja, ki je pretental svojega nasprotnika.
Chamberlainu je uspelo samo nekaj: pridobil je na času. Odletel je nazaj v London. Že 18. septembra sta britanska in francoska vlada poslali predsedniku Benešu poslanico, v kateri je med drugim rečeno:
»Prepričani smo, da je po zadnjih dogodkih nastopil trenutek, ko področja v češkoslovaški republiki, ki so po večini naseljena z Nemci, ne morejo ostati več v mejah češkoslovaške države, ne da bi bili ogroženi interesi češkoslovaške in evropski mir. Spričo takega stanja sta obe državi prisiljeni ugotoviti, da je mogoče ohraniti mir in zavarovati življenjske interese češkoslovaške le tedaj, če bo češkoslovaška vlada ta področja odstopila Nemčiji.«
Obe sili sta se zavezali, da prevzameta mednarodno garancijo novih meja češkoslovaške države proti neizzvanemu napadu.
Predsednik Beneš se je tri dni upiral, da bi sprejel takšno rešitev. 21. septembra pa je popustil. Poslal je zapadnima silama noto, v kateri je izjavil:
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek Murska Sobota, Kidričeva uk 4, telefon 21-064 — Naročnina celotna 2.400 din, polletna 1.200 din, za inozemstvo letna 5.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v Murski Soboti, št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 4. nov. 1965
7
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. dan v tednu, 6- igralec na klavir, 8. oblika rastlinskega stebla, 9. oče, 10. pastirska staja po planinah, 12. eden največjih nemških pesnikov zadnjih desetletij (Devinske elegije), 14, središče vrtenj, 15. velika morska riba, 18. okrasna risba v knjigi, 20. reka v Posarju.
NAVPIČNO: 1. mlečni izdelek, 2. zel, 3. glavni števnik, 4. primer, 5. ime prve filmske igralke svetov, slovesa Nielsen, 6. kemični znak za platino, 7. himalajska koza, 11. kratica za akademski klub, 12. podzemeljski hodnik, 13. staroegiptovska boginja, simbol naravne sile (Izida), 16. vrtna hišica, 17. predlog, 19. ljudska pritrdilnica.
Kakšen bo novi denar
Z novim letom bomo dobili nove dinarje. Marsikdo o tem malo ve, zato ne bo odveč kratek povzetek iz zakona, ki ga je zvezna skupščina sprejela v drugi polovici julija letošnjega leta.
Novi dinar, ki bo prišel v veljavo, bo vreden 100 sedanjih dinarjev, ki pa bodo veljali tudi po novem letu, tako da bomo imeli stare in nove dinarje, le da bo banka stare polagoma izločala iz prometa. Banka bo izdala še pred novim letom nove bankovce in kovance. Bankovce bomo imeli po 100, 50, 10 in 5 dinarjev, kovance pa za 1 dinar ter 50, 20, 10 in 5 par. Bankovce in kovance (razen za 100 dinarjev) bo dala Narodna banka v promet najkasneje do 31. decembra tega leta.
čim bo prišel v promet novi denar, se bodo morale tudi vse cene označiti z novimi in starimi dinarji. Vendar pa bodo cene v novih dinarjih
včasih nižje kot v starih, včasih pa tudi višje. To pa zaradi tega, ker bo najnižja vrednost kovanca 5 par (sedanjih 5 dinarjev) in bo zato potrebno cene v novih dinarjih zaokroževati. Če recimo neko
blago stane 102 dinarja (sedaj), bo po novem stalo le 1 dinar, če pa stane 103 dinarje, pa bo stalo 1 dinar in 5 par (sedanjih 105 dinarjev). Cene se bodo preračunavale in sicer tako, da se znesek 2 par zanemari, znesek nad 2 pari pa zaokroži na 5 par.
ZEMLJA SE ZALETAVA
Leta 1963 se je vrtela Zemlja okoli svoje osi počasneje kot v letih 1961—62, ko je imela začasni pospešek. Tako je nastala zamuda, ki znaša kar tri desetinke sekunde na leto. V letih 1956-60 se je Zemlja ves čas vrtela enakomerno.
Vam nagaja vreme?
So ljudje, na katere vreme močno vpliva. Če zapiha jug ali če pride mrzli val, pravijo, da se slabo počutijo. Ob spremembi vremena zabeležijo tudi več prometnih nesreč. Zdravniki so ugotovili, da posebno bolniki občutijo vsako spremembo. Migrene se množijo, srčni bolniki tožijo o nevšečnosti. Večina ljudi je občutljiva za vremenske spremembe.
Medicinske raziskave so pokazale, da ima vreme resnično vpliv na človeka in je malo takih, ki ne občutijo sprememb. Za vzrok navajajo infradolžinske valove, ki jih imenujejo tudi atmosferske paralize. To so elektromagne-
tični valovi v dolžini 10 do 100 kg. Pred njimi nas ne varujejo niti stene niti steklo. Ti vdirajo v hišo in motijo notranje ravnotežje občutljivih organizmov.
Nekateri ljudje so občutljivi ma kavo, ali alkohol. Nekateri vremenskih sprememb ne občutijo, drugi pa imajo ob vsaki spremembi motnje. Teh ljudi ne moremo imenovati bolnike, pač pa občutljive. Najbolj občutljivi so živci in hormonske žleze. Ljudje z nizkim krvnim pritiskom posebno Občutijo tople vetrove. Dobijo vrtoglavico, glavobol, hitro bitje srca in podobne motnje. Ko pa pritisk raste, se uredijo tudi hormonske količine in težave izginejo.
Včasih zdravniki niso upoštevali vremenskih sprememb. Zdaj pa so prepričani, da te obstajajo in jih tudi upoštevajo. Seveda niso vse težave zaradi vremenskih sprememb. Zdravniki in meteorologi so podrobno raziskali te vplive. Za znanost se imenuje biometeorologija. Da bi vse čustvene in živčne vplive izključili, so delali raziskave na živalih. Rezultat je bil, da je prekrvljenje kože odvisno od vremenskih sprememb. Če je vreme normalno, se prekrvljenje kože ne spremeni. V krajih, kjer so velike vremenske spremembe, je za človeka zelo nevarno. Tudi infekcijske bolezni nastopajo v določenih vremenskih obdobjih. Prav tako se različno trdi tudi kri po operacijah. Nastopijo srčni infarkti in slabo spanje.
Posebnih zdravil proti težavam zaradi vremenskih sprememb nimamo. Včasih pa nam koristi skodelica kave, ki okrepi tudi srce. Kava pa nekaterim škoduje, ne morejo spati in so nervozni. Ne smemo zvaliti vse krivde na vreme, če smo slabe volje, se slabo počutimo in nas boli glava.
Odkod ime za vas Krog
Že v 14. stoletju je bila na mestu, kjer stoji sedanja vas Krog, naselbina, kjer so bivali »čuvarji« velikih površin rodovitnega polja — lastnine takratnih ogrskih velikašev.
Marsikateri Krožan ne ve, zakaj se pravzaprav imenuje vas Krog. V omenjenem stoletju so trle slovensko ljudstvo razne nezgode kakor suša, lakota, kuga ter kobilice v velikih množinah. Ljudstvo je iskalo tolažbe v cerkvah, prirejalo je procesije in hodilo na božja pota. Večkrat se je procesija vila iz stare župne cerkve v Murski Soboti (ostanki cerkve so vidni za oltarjem nove katoliške cerkve) proti naselbini »čuvarjev«, kjer je procesija zavila okrog takratne naselbine ter se vrnila nazaj v cerkev. Ker je procesija obkrožila naselbino, je dobila ime „Krog”.
čuvarji polj so po letih lahko odkupovali nekaj zemljišč, postavljali so si hiše ter se razmnoževali. Se sedaj nam nekatera rodbinska imena pričajo, da so prvotni prebivalci prišli preko Mure; najbrž jih je privabila rodovitna zemlja.
Naselbino je prizadelo še nešteto elementarnih nesreč: poplave in požari. Največji požar je prizadel Krog leta
1829, ki je upepelil 28 gospodarskih poslopij. Poplave so vsako leto prizadele prebivalce. Zadnji lastnik celotnega zemljišča ter naselbine (takratni čuvarji niso imeli nikakršnih pravic, bili so pač hlapci na posestvu) je bil grof Bathijiani, ki je imel svoj sedež v Petanjcih.
Vas Krog ima tudi razne po nazivu zanimive predele: Varoždin, Greš, Bakša, Kot. Zakaj ljudje imenujejo tako te predele, ni znano. Edino bi lahko rekli za Varoždin, zakaj okrog hiš je vse polno mlakuž.
Krog je leta 1897 dobil enorazredno šolo, toda ne slovensko. Šola je bila v privatni hiši. Leta 1912 pa je bila sezidana šola, ki še danes obstoji.
Mat
Pogled na vas Krog
Z današnjo številko spet uvajamo stran zanimivosti, vendar z željo, da bi poročali čimveč zanimivega iz naših krajev. Zato vabimo bralce, da nam pišejo, kaj je zanimivega v njihovem kraju. S temi kratkimi sestavki o zgodovini nekaterih krajev pa pripravljamo tudi posebno presenečenje. Več o tem prihodnjič.	Uredništvo
ŽENSKE IN ŽIVČNOST
že v četrtek popoldne postanejo živčne tiste ženske, ki imajo v načrtu večje nakupe ob koncu tedna. Ta živčnost se stopnjuje v petek ves dan in v soboto do 13. ure, ko so stvari že nakupljene in trgovine zaprte. Strokovnjaki, ki proučujejo trg, so ugotovili, da ženske zaradi živčnosti v teh dneh potrošijo več denarja, kot so nameravale. Podobno je pri večini žensk tudi takrat, kadar jih čaka nek večji izdatek.
Trgovsko podjetje na veliko in malo Murska Sobota
PRODAJALNA
OPREMOTEHNA
vam nudi:
TV aparate radio aparate štedilnike bojlerje pralne stroje centrifuge šivalne stroje
VINAZ PLOŠČE IN LEPILA
Priporoča se vam — kolektiv Opremotehne!
BRANKO IVNIK:
RAZMAJANI MEJNIKI
»Češkoslovaška vlada je zaradi okoliščin in na pritisk francoske in angleške vlade z obžalovanjem prisiljena sprejeti francosko-angleške predloge. Vlada češkoslovaške republike z žalostjo ugotavlja, da je pri sestavljanju teh predlogov poprej nihče ni vprašal za mnenje.«
Chamberlain je plačal za mir visoko ceno. Zdelo se je, da je rešil mir, toda s francoskim predsednikom Daladieerom sta izgubila ugled pri svetovni javnosti.
»DOMOV V RAJH!«
Hitler seveda ni držal križem rok. V Berchtesgadnu je omenil Chamberlainu, da imajo tudi Madžari, Ukrajinci in v češkoslovaški živeči Poljaki »določene zahteve do češkoslovaške vlade«, toda on, Hitler »seveda ne more govoriti v njihovem imenu«. Toda njegovi diplomati so razpredli živahno diplomatsko dejavnost. Nemški odpravnik poslov v Varšavi in poslanik v Budimpešti sta ukrenila »potrebne korake« in brž sta obe vladi postavili tudi s svoje strani zahteve do češkoslovaške države in izrazili pripravljenost, da bi »tudi z orožjem branih svoje interese v Češkoslovaški.« Nemški veleposlanik v Pragi je prejel brzojavko, naj se takoj poveže s separatističnimi krogi na Slovaškem, ki najbrž zahtevajo avtonomijo.
Zdaj so Hitlerju prišli prav ti zavezniki, ker na Češkoslovaškem samem ni bilo nobenih nemirov. 15. septembra je izdal Konrad Henlein proklamacijo, ki se je končala z besedami: »Hočemo domov v rajh!« Bog nas blagoslovi v našem pravičnem boju!« Toda pričakovanih nemirov ni bilo. Henlein je še brž pozval svoje rojake, naj primejo za orožje, nato pa je s svojimi najožjimi sodelavci pobegnil v Nemčijo, s čimer je geslo »Domov v rajh« uresničil vsaj za svojo osebo.
Sudetski Nemci so umik svojega voditelja razumeli kot beg. Med hitlerjevci je zavladala zmeda, med preostalimi voditelji sudetskonemške stranke pa je prišlo do razkola: en del je hotel slediti Henleinovemu pozivu in je hotel zanetiti revolucijo, drugi del pa je pozival k miru in redu. Praška vlada je ostala gospodar položaja; celo v takšnih nacističnih gnezdih, kot so Aš, Cheb in Karlovy Vary, je vladal popoln mir.
73
Drugo jutro se je Epafrodit z Iztokom odpravil na dvor. Zahteval je najsijajnejše spremstvo. Palatinski vojaki v bleščeči opravi so pozdravili in nosilnici sta izginili v carski palači.
Pred njima se je zableščala dvorana. Epafrodit in Iztok sta pokleknila, legla na obraz.
Izvršeno je bilo počaščenje. Upravda je dal znamenje, da sta vstala. Teodora je žarela.
Na nasprotni strani je zelenel od jeze poveljnik Azbad. Justinijan je pokazal na Iztoka:
»Barbara pa plačam s častjo. Stotnik v palatinski vojski
je.«
Azbad se ni mogel premagati, segel je v besedo samemu cesarju in vzkliknil: »Ta je iz vrst Slovenov, ki so uničili Hilbudija!«
74
Dvorjanom je zastala kri v žilah. Azbad je zaigral glavo. Teodora se je srepo ozrla.
Nastala je tihota. Carju se je zmračilo čelo.
Tedaj je Azbad padel na obraz pred tron.
»Darujem ti glavo, ker sem te žalil. A devet glav bi daroval, samo da te obvarujem vsega.«
»Govori Epafrodit, od kod je ta Sloven?«
»Ta Sloven mi je rešil življenje. Klal je tiste, ki so mene napadli in me je iztrgal smrti!«
Po dolgem molku je dvignil Justinijan glavo:
»Iztok je in ostane centuri, a Azbad je in ostane poveljnik. Iztok stopi v njegovo legijo!«
Iz vrst dvorjanic je stopila Irena in ogovorila Iztoka slovenski. Ta se je šele ob njenih besedah zdramil: »Ali si vila iz naših logov?«
75
Medtem se je mesec dvakrat pomladil. Iztok je zajahal najbolj divje konje, polomil dokaj sulic, skrhal mnogo mečev, se naučil brati in pisati, pozabil skoraj očeta Svaruna, toda Ireninih oči in njenih besed ni mogel pozabiti. Kadarkoli je jezdil mimo carske palače vselej so trkale njegove oči na zagrnjena okna in prosile: »Irena, samo en pogled, eno besedo z domačih tal, samo eno.«
Mesečina. Iztok je hodil po tihem vrtu, od morja je valovila vlažna gorkota. Tedaj je stopil predenj Radovan.
»Oj, očka! Ne spiš? Polnoč je!«
»Taki ste mladički! Ponoči lazim za teboj in te čuvam. Epafrodit mi je razodel.«
POMURSKI VESTNIK. 4. nov. 1965
8