I ' 1 I n Največji »lovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA \ listislovenskih ^delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States lnocid every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«. TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered aa Second Clan Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 : Sundays ? TELEFON: CHelsea 8—S87I NO. 167, — STEV. 167. NEW YORK, MONDAY, JULY 18, 1932. — PONDELJEK, 18. JULIJA 1932 VOLUME XXXT. — LETNIK ZZZX RESNI NEMIRI SE VRŠE PO VSEJ NEMČIJI pri hamburgu so napadli komunisti nar. socijaliste in policijo, ki jih je ščitila V enem samem dnevu je bilo petnajst smrtnih slučajev, na stotine oseb je pa ranjenih. — Parkrat je mora!a poseči vmes državna bramba. — Komunisti so zgradili na cesti barikade. — Hitler je pričel agitacijo za volitve. — Po njegovem mnenju se je približal obračun nemške politike. Hoover bo podpisal predlogo za pomoč policija v boju z veterani Ostre besede proti predsedniku in kongresu. — Spopad pred Belo hišo. Policija jih je pregnala. BERLIN, Nemčija, 1 7. julija. — Koncem prej-njega tedna so se završili po vsej Nemčiji ostri politični izgredi. Petnajst oseb je bilo usmrčenih, na stotine pa več ali manj poškodovanih. Najhujši spopad je bil v Altoni pri Hamburgu, kjer je vprizorilo šesttisoč narodnih socijalistov pohod po mestu. — Komunisti so zasedli strehe hiš in začeli streljati na svoje politične nasprotnike. ^ ,>oIož;jj pm] Wn hjAo je hil Hitlerjevi pristaši so vprizorili propagandni ob-j tako resen, ker so veterani kričali. ker kongres ni sprejel predloge za vojaški bonus, da je predsednik Hoover izpremenil svoj načrt in ni šel v kapitol. da bi bil podpisal zadnje sprejete predlo- Na odločno povelje predsedni- Washington, D. C. 17. julij;«.1 Nad 300 komunističnih veteranov je z žaljivimi besedami kričalo proti predsedniku in kongresi! ter se -spopadlo s policijo. Policija je rabila svoja krepedca in jih raz-! jrnala. rev. j. c0x __pri papežu Cox je izjavil, da bo izvoljen z a predsednika Združenih držav. — Zaplenil bo vse banke in vse bogastvo dežele. Rim, Italija, 17. julija. — Župnik James Cox iz Pittsburgha je izjavil, da bo kandidat brezposel- i nih 'za predsednika Združenih drža v. Bil je v avdijenci pri papež'1, nato pa j«1 z aeroplanom odpotoval v Monakovo, od koder bo odpotoval v Kolin. Pariz in Cherbourg, od koder se bo s parnikom Majestic odpeljal v Ameriko. V svojem razgovoru z urednikom "Tovore", je rekel Cox, da bo dobil od brezposelnih 17 milijonov glasov, ne vštevši glasove bivših vojakov. Rekel je. da je ta-j ko gotov, da bo izvoljen za pri- se jim je deloma posrečilo. Potekli sta več kot dve ka Hooverja je bila Pennsylvania hodnjega predsednika Združenih držav, da je urednika povabil v j novembru na kosilo v Belo hišo. I Cox je rekel, da bo. ako bo iz-1 voljen za predsednika, zaplenil vse premoženje dežele, ga bo združil v državni .sklad, se bo polasti vseh bank in bo nato izdelal načrt, za javna dela, tako da bo vsako zaposlen. Konečno je izjavil : — Ali mo-| ja stranka, ali pa komunizem. I Rekel je. da bo sklical konven: eijo v St. Louisu 1*2. avgusta. tokio in priznanje japonske Dok!er bo Ligina komisija v Aziji, Japonska ne bo priznala nove man* džurske države. — Komisija b o zahtevala mandat nad Mandžurijo- to bo storil, dasi mu predloga ni preveč všeč WASHINGTON, D. C.. 17. julija. - Ko se jo odpeljal predsednik v letovišče Rapidan, je bilo v Beli hiši objavljeno, da bo v torek podpisal predlogo, ki predvideva dvatisoč stodvaindvajset milijonov dolarjev za splošno pomoč. Tokio, Japonska, 17. julija. — nimi določbami Svoj sklep je utemeljil z upa 1 ; njem. da bo ta vsota v veliki me-' ri pripomogla k zmanjšanju de-■) POSO Tli O IF prewije. Predlogo bo podpisal, da 1 V/UUJILU se v vseh ozirih ne strinja z nje- hod, ki je bil pod policijsko zaščito. Neoziraje se na to, so se komunisti posluževali pušk in revolverjev ter ranili več policistov. Policija je odvrnila z ognjem. Komunisti so vdr Ji hiš ter skušali na cestah zgraditi barikade, kar Avenue od 15. do 17. ulice izčišče-na veteranov in ravno tako La ette park nasproti Beli hiši uri, predno je bil deloma napravljen red. V tem pouličnem boju je padlo pet narodnih so- fay cijalistov, dočim so dosti težko ranjenih odvedli v'Vrata v Park P^l Belo hišo so ■ t »v • ! bila zaprta in okoli je bilo post a v- bolnisnico. 1 jenih 20 policistov. Komaj je ponehal nemir v Altoni, so se završili spopadi v pristaniškem delu mesta. Poročila o pretepih in pouličnih bojih prihajajo iz Ketschendorfa, Frankfurta na Odri in Greifs-walda. Tudi v nemški prsetolici je bilo več ranjenih. V Kempten so zgradili komunisti na ulicah barikade ter tako zadržali več trukov, na katerih so se!ga,ice za/lržf! "P°rnike; ....... . . , v. Sest veteranov je dobuo precej vozili Hitlerjevi pristasi. lludo lldarce po glavi in so padli Obisk na Japonsko je prinesel Li-gini komisiji, ki ima nalogo pre-.skati razmerje na Daljnjeni Iztoku. razočaranje, zlasti onim, ki se vnemajo za Ligo. da je potom komisije zapadni tsvet uvidel, kakšen je pravi položaj v Mandžuriji. Komisija se je pre pričala, da je Japonska odločna na svojem stališču, da Mandžurija ne sme biti več obrambna dežela iihmI dvema državama. One države, ki so v takih stiskah. da ne morejo skrbeti iza nezaposlene, bodo dobile tristo milijonov dolarjev posojila. To bo J najboljša jamščina, da nikomur ,, t . v * i , v Združenih državah ne bo treba \ endar pa je bilo zelo važno,1 ... ... .. , . 1 J . J prezebati ali trpeti lakoto. Rekonstrukcijska korporacija bo dobila za produktivne javne gradnje tiisoč petsto milijonov do- j larjev. Pri teh javnih gradnjah bo dobilo na tstotisoče oseb zaposle- nje. Ostali del vsote bo uporabljen za direktno pomoč, deloma za raz- Obleganje Bele hiše je trajalo samo 15 minut, toda v tem času so «e veterani spopadli s policijo. Veterani so suvali policiste, ki se jim niso hoteli umakniti. Policijski komisar Glassford je dal policistom povelje, da ne sme 1 jo .streljati, dokler bodo njihove Boji med političnimi nasprotniki v Ketschendor- ■ na nli 1C1. r i• , i i i • i -i | Mnogo mimodočih ljudi je bilo fu so zavzeli tako nevaren obseg, da je bil pozvan 'o Jogkorlovanih mofl bojem. na pomoč škvadron kavalerije državne brambe. - - Več izgrednikov je bilo areti- POSOJILO NEMČIJI prišli tik pred vrata kapitoJa. Ko jih je policija pregnala, .so NESREČA NA ITALIJANSKI BOJNI LADJI Ženeva, Švica, 16. julija. — Svet Lige narodov je bil od god ^n potem ko je odobril posojilo Avstriji v znesku 300 milijonov ši- Vojake je pozvalo policijsko ravnateljstvo, ki S SVO-j ranih- mod njimi .Nathan Kalb r>lingov. Od te vsote boste dobili v 1 " L 1 J • 1 v • Xew Yorka, ki ima samo eno ro- Anjrlija in Francija skupno 100 jirm možmi, ni moglo obvladati položaja. j ko pa jp povaijal po tleh tri po-' milijonot, Italija 30 milijonov, Vojaki SO kmalu napravili red ter zaplenili veli Jiciste. Tz boja so ga peljali, ko je Belgija. Švica in Čehoslovaška ke množine orožia otepal in brcal okoli sebe. Ž njim skupno 170 milijonov šilingov. _ . * VT „... i i- • kil aretiran tudi Patrick Han-j - Politični nemiri v Nemčiji, posebno pa spopadi nigan iz Los An-eles. ki je prišel, med komunisti in narodnimi socijalisti, so zavzeli Kaibu na pomoč. iv i . i i-i i Nemiri so se ponavljali ves ve- v tekočem letu zelo velik obseg. r.or. kor so hoteli veterani, da vs- Iz statistike, ki jo je sestavilo notranje ministr-, kongresniki občutijo jezo vetera- stvo, je razvidno, da je bilo v spopadih usmrčenih'nov- ker ni*° slire-ieli Pre^°Pe » v i bonus veteranom. \ eterani so pri- vec sto oseb. Ko je bil prejšnji mesec strmoglavljen Bruenin-jjov kabinet, je bila narodnim socijalistom zopet dovoljena nošnja uniform. To je komuniste strahovito razburilo. Noben Hitlerjev pristaš nima toliko poguma, da bi se pojavil v uniformi sam na ulici. Pojavljajo 3e pa v gručah in izzivajo komuniste. ŽENE NE ZNAJO _PEČI KRUHA Minneapolis, Ind., 16. julija.— Upravitelj za razdeljevanje moke brezposelnim M. IT. Kjorlang, je rekel, da bi bil rešen velike brige. ako bi vse žene, ali pa saj večji del žena brezposelnih, ki so pro- Rim, Italija, 17. julija. — Na italijanski križarki Trieste se je naboj topa prenaglo vžga in ubiti .so bili trije mornarji; trije so se postavili v vrsto in so korakali | bili nevarno poškodovani, trije pa pred Belo hišo. Med drugimi je bil tudi aretiran poveljnik veteranov Walte-Waters in njegov pribočnik Doak E. Carter. Policijski komisar Glassford je prišel s svojim motornim kolesom ob iftfem času kot Waters. In ko v.# je Waters z roko dal znamenje.za BERLIN, Nemčija, 1 6. julija. - Adolf Hitler je korakanje, je Glassford hitel na v Tiflisu pričel svojo Jcampanjo za državnozborske volitve, ki bodo 3 I. julija. V svojem govoru je rekel, da bo vpeljal vlado, ki bo dala narodu čast, svobodo in kruh. Njegove mu govoru je sledilo glasno odobravanje. Skoro celo prebivalstvo 40,000 ljudi v zgodovinskem mestu Tiflis je poslušalo njegov govor. Hitler je rekel, da je prišel čas obračuna nemške politike" Narodno socijalistični poslanec Herman Goering je v svojem govoru v Sportplazu v Berlinu rekel, da je narodnosocijalistična fronta ob istem času obrnjena proti katoliški cerkvi in marksizmu. Obe struji, je rekel, vodite v boljševizem. Stranka centruma, ki je katoliška, je poslala predsedniku Hindenburgu protest proti žalitvam prej. Tedaj so veterani potisnili policijo nazaj« in Glassford je poklical še več policistov. Glassford se je postavil pred Belo hišo in zaklical jezno: — Podpredsedniku sem obljubil, da bom skrbel, da bo ta prostor prazen in svojo obljubo držim. Watersa stavim pod aretacijo in kadar odidete, ga bom izpustil. Veterani pa so pričeli kričati: — Izpusti Watersa, ali pa si ga sami poiščemo. Gla^ford je ukazal, da izpuste Watersa iz zapora in ko se je vr- laliko. ILEANA PRIČAKUJE POTOMCA Dunaj, Avstrija, 17. julija. — Romunska princesa lleana, ki sa je v juliju lanskega leta poročili z avstrijskim nadvojvodo Antonom. pričakuje v privatnem sa-natoriju blizu Moedlinga rojstvo svojega prvega otroka. V nekaj dneh go prišla k njej njena mati romunska kraljiea-vdova Marija. Antonova mati. nadvojvodinja Blanka. je že pri njej. Japoruska za sedaj še ne bo priznala nove države Mančoukuo,' širjenje javnih del, ki so sedaj v da jo v resnici podpira z vsem teku. svojim političnim vplivom. Vojaški krogi izjavljajo, da bodo do jet-eni vse uporni duhovi v Mandžuriji zatrti, toda nepristranski opazovalci pravijo, da bo Japonska imela še mnogo opravila z guerilla vojno. Ligina komisija bo v nekaj dneh odpotovala v Ženeva. Tokio, Japonska, 17. julija. — Kitajski uporniki so med Harbi-nom in Mančuli napadli vlak kitajske vzhodne železnice in ubili osem železniških uslužbencev in ranili pet potnikov. Vlak je bil napaden na potu v Mančuli, kjer rse je imel priklo-piti vlaku transsibirske železnice, ki je bil namenjen v Evropo. Washington, D. C., 17. julija. Kitajska je zelo vznemirjena vsled vesti, da bo Ligina komisija pri- rf^«'^^ BREZPOSELNI SO UTONILI katerem bmste zastopani Kitajska .. j , , Nizza, Francija, 16. julija. Od 50 do 100 brezposelnih mož in ženo. ki so stanovali pod mostovi reke Failon, je zalotila velika povodenj, ki je prišla nepričakovano in voda je kot mrliče odnesla v Sredozemsko morje. Povodenj so povzročili veliki Mexico City, Mehika, 16. julija, nalivi v Alpah. Z velikim bobn Nek Indijanec je našel enega iz-1 njem je votla nenadoma pridrvi med dveh Amerikancev, katera so i la po strugi in ljudje niso imeli pogrešali od 27. junija in katerih' časa, da bi se rešili, letalo je na poietu preko Mehike J Policija je našla enegra moža in izginilo. Letalec je bil vsled gla- njegovo ženo, ki sta edina ostali suženjstvo za avstrijo Nemci trdijo, da je Ligi-no posojilo Avstriji iz-koriščevanje. — Avstrija je potrebovala denar. Berlin, Nemčija, 17. julija. — Ligino posojilo Avstriji v zneska 300,000,000 šilingov za dobo dvajsetih let označujejo nemški politični krogi kot "politično izkori- ščevanje". Nemci posebno nasprotujejo pogojem posojila, ko se je Avstrija zavezala Ligi, da do leta 1952 ne bo skušala združiti se z Nemčijo. Nemški delegati pri Ligi bi nasprotovali tem pogojem, ako ne bi bila Avstrija takoj tako nujno potrebovala denarja. Proti temu dovoljenju posojila sa nemški dela gati protestirali s tem, da niso glasovali. Nomški listi zatrjujejo, da hoč » pomoč, znale peči T- ^ » . '-• 1 ' j Liga zasuznjiti Avstrijo. sili za vladno kruh. Rdeči križ je dal Kjorlangu naj Borsen-Courier pravi: — Poso-razpolago 47,000 vreč moke. toda ! jilo je za Avstrijo vpliko poniža-med brezposelne je razdelki samo nje v času. ko najbolj potrebuj«; 13,000 vreč. Itekel je, da mnogi denar. 8 tem posojilom Avstriji niso hoteli n^sti domov moke, ker ne bo nič pomagano. k^r bo ž njim njihove žene ne znajo peči kruha. | plačala svoje dosedanje obvezno- Zato je sedaj priporočal, da bi Kti in bo ostala v isti gospodarski vlada oddala moko kaki pekarski stiski kot dosedaj. šoli ter bi se potem Tned potrebne PONESREČENA LETALCA razdeljeval kruh mesto moke. du zelo slab. •Letalca sta Clarence McElrov iz Medarville, Ind. in Roy Gordon v državi Honduras naseljen Amerlkanec. Letalca sta imela nalogo aero-plan izročiti hondurski vladi. Najdeni letalec, ki ni mogel govoriti, je z rokami dopovedal, da se je pri življenju. Bila sta tako zbegana. da niti nista mogla povedati, kaj se je zgodilo. MARŠAL PLUMER UMRL Splošno mišljenje prevladuje, da bo to posojilo zadostovalo Avstriji samo toliko, da ne bo umrla, toda ne dovoli, da bi živela. Nekateri listi pravijo, da je bilo pri tem posojilo nepotrebno zahtevati od Avstrije, da se do leta 1932 ne sme pridružiti k Nemčiji, kajti to ji prepoveduje pogodba v VemaiLlesu in St Ger-r ainu. Dalje pa pravijo, da bi Nemčija in Avstrija skupno mogli odkupiti ta pogoj, da skupno takoj plačate dolg. SLADKORNE TOVARNE ZAPRTE nil, je stopil vrh stopnic in rekel, da gre k podpredsedniku Curfi-su, kjer bo protestiral proti kongresu. ki se je odgodil, ne da bi bil dovolil bonus. katoliške vere od strani nacijonalnih socijalistov. V svojem protestu pravi katoliška stranka, da je po ustavi verska pravico ogrožena. Slavni poveljnik v svetovni vojni maršal Viscount Plumer je umri. z areoplanom ponesrečil in da mo- [ bj\ ^ star 75 jet y marcu se je ra njegov tovariš biti nekje v moral podvreči operaciji. Pozne- Mexico City, Mehika, 16. julija. Tovarne Tinted Sugar Refinerj Company, ki so last ameriških kapitalistov, in ki so največje v Mehiki, so zaprli. Kot vzrok navaja London, Anglija, 17. julija. — kompanija stavko železničarjev na Southern Pacific železnicL bližinj. je je bil težko bolan. Ob njego- Kmalu nato je bilo tudi najde- veni koncu w bili pri njem nj no trupuo njegovega tovariša, ki gova žena in tri hčere. je bil že mrtev. Kateri izmed ob-L PO^ljstvu ni nikdar beh letalcev je ostal živ, do sedaj nobene ^tke^ da.i je P<> še ni bilo dognano. Ko je aeroplan izginil, so ga mehiške ablasti ves teden zastonj iskale. Ravnateljstvo tovarne pravi, da nima nobenega prostora, kamor bi sklada sladkor, ker vsled stavka ni mogoče odvažati blaga. Manjše tovarne ob tej železnici so tudi morale zapreti svojo vrata. veljeval v svetovni vojni na zelo Sočivje gnije po poljih v drža-nevarnih krajih, kot pri Messines vah Sonora in Sinola, medtem ko Ridge in Ypresu. v sosednjih pokrajinah ljudje tr-Zadnjih petdeset let je bil y'pijo lakoto, ker železnice nočejo vsaki angleški vojni ____ ugoditi zahtevam stavkarje^. or s HEWYOBE, M0HD4Y, JULY 18, 1932 THE LJlM***ffcOVSRS DAILY ttVII A :u Corporation! H oi ttw corpor&tton and tddnwi of above officers: ___j*Ch ef M Hi) Day Except Sunday* and Holiday* Mlo teto valja lift ta Ameriko.Za New York n oelo leto $7.00 a ganarto--$4.ft0itZ* pol leta-----9**0 pol leta .........*SAO i Za Inoaemjtro celo k«4o.......$7.00 ----------$1 JO" Za pol leta ________________________JO _Bttbecriptlon Yearly $0.00._ Advertisement on Agreement ■ -....... —■ ■ i, -- ^ "Oil Mtooda' lAaJe dan lmma nedelj la praanttot. podpisa in o—bnorti ee ne prioWujejo Denar naj se bla-poroti poiUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, ee nam todl prejtoje blralLtte nasnanl, da hitreje najde-__no naslovnika._ NARODA", tU W. ltth Street, Ne« Teck, H. X. Telephone: Cgelsea S—181S IN VENDAR JE FRONTA... Predsednik Hoover je v svojem pismu na senatorja Boraha pojasnil svoje stališče glede lau^annske pogodbe, ki je spočetka razveselila ves svet. ki pa je pozneje, ko je bil objavljeno njeno besedilo, povzročila v Združenih državah velik vihar! "Evropa bo odpovedala dolg Ameriki," je završalo Prišla pa so nato pojasnila evropskih diplomatov, ki , kje bomo dobili primanjkljaj, da se pošteno preživimo in ogrejemo prihodnjo zimo. Tako je! V mestu nismo sedaj nič vredni. Naše hišice >z lotom nimajo nobene eene, pa smo vtaknili vanje vse. kar smo imeli. A davke je pa1 vseeno treba plačati, seveda če jih moremo. Kdor ne more, ga kmalu pokličejo in rečejo : "To je naše". Iti to ne bo prvi slučaj. Sedaj iso pa še novi davki naloženi, katere bomo delavci največ plača«li Pa kaj si hočemo, saj vendar smo mi vsega izdelovalci. Kako bi se pa vso "kruka-rijo ronalo", ko bi delavcev ne bilo. In pravijo, da t-ako mora biti. Lepo bi ibilo. da bi se v teh časih znašli vsak na isvoji kmetiji (farmi) z najmanj 100 akrov zemlje in poslopjem, pa bi šopom frge pokazali. Toliko bi bili že pridni, da bi poleg živeža še za davek napravili in "good-bve" delavnice! Poglejmo naše slovenske farmarje; nimajo toliko pritožb, le sem pa tam kaki m al' pojamra, pa še tisti več ko treba. Pridna delavčeva roka lahko izboljša kmetijo in življenje. Poznam Slovenca, farmarja v Jamestown, Pa., to je 22 milj od Farrell & .Sharon, to je Anton Šain. doma iz vasi Knežak, štv. 36. podomače Peck o v. Prišel je v Ameriko leta 1807 v Claridge, West Morel and Coiurty. Največje delal v premogorovu. pozneje je vzc1! v najean bližnjo farmo in je obenem tudi na farmi delal. S svoji pridno družino si je prihranil par tisočakov. .Leta 1920 jra je pa nek prodajalec zemlje (farm) nagovoril, naj kupi farmo v Jamestown, Pa., kot že gori Tudi Vi želite še enkrat videti domovino! ( Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New Yorka do Ljubljane stane $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ...... .............. $159.00 Od New Yorka do Trata ............................ $ 90.00 Za tja in nazaj .............. ............................ $150.00 Na brzoparnikih nekaj več. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in nepri jetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil. PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. SARDDA" — List dovfe&gkčtf* naroda r fctaro&jtg gal označeno, ki obsega 300 akrov zemlje z vsem potrebnim poslopjem, živino in orodjem. Poslušal je prodajalca, kupil omenjeno kmetijo, tako bi rekel, skoraj ko mačka v žaklju. Dal j e zanjo $11,000. Seveda, več ko polovico na obroke. Prišel je na kmetijo, 'dobil je vse v slabem stanju; slabo živino, staro orodje in maši-nerijo, katero je vse za dobro plačal. Kaj mu drugega kaizalo, prijeti se z družino trdega dela, ali pa izgubiti že plačano. Pa vse je premagal. Nastavil si je počasi dobro živino, novo orodje in ma-sinerijo. Družina' pridna, delaiv-na. odplačal je počasi mortgage, tako da je danes eden najmočnejših slovenskih farmarjev. (Jaz bi mu rekel, da je veleposestnik). Leta 1930 je še kupil sosednjo kmetijo. 100 akrov zemlje in s potrebnim poslopjem, tako danes Mr. Šain in njegova družina ob--stojijo dobro. 400 akrov zemlje. 60 fjlav živine, z Vso potrebno mašinerijo. prodajalce mleka od samo svojih krav. ki ga prodaja v mesfto na kvarte po 7e. Do danes še ni nič občutil brezposelnosti. No, in to je slovenski farmar. Iz malega 'zraste veliko. Tn vse to je zaradi dobrega gospodarstva in pridne družine. Da je Mr. in Mrs. Šain in njih družina dobra in priljubljena vsem, je razvidno vselej, ko jih kdo obišče. Oni postrežejo vsakemu dobrovoljno in vabijo "le še pridite", in jih radi ubogamo. Zato jih večkrat obiščemo, ako-ravno je 22 milj od nas. To je pri-mereni zlet in dobra postrežba, čemu bi se branil Lepa prilika bo 31. julija, da obiščemo vsi tSainovo farmo, tam bo tudi piknik, katerega priredi Pevsko društvo iz Sharon. In to bo tudi obletnica pevskega abora na istem prostoru. Ker je lepa senca, kopališče, ribolov, sveži zrak. dobra kapljica, svež prigrizek, raizne tekme, vse to bo dovoljeno videti in dalati, vsem po-setnikom našega piknik«. Slišali boste petje, videli razno igranje, katero bo nas krakočasilo. Ne pozabite pa prinesti kopalne obleke s seboj, kajti na Mr. Šain farmi je primerno kopališče za vse. Tudi pri plavanju bodo tekme. I. seveda. če boste prinesli s seboj tudi žaklje, bo pa še tekma, v žak-liih. Lansko leto smo na istem prostoru -Clevelandčanom odvzeli prvenstvo in mi 'smo jim odvzeli Posestniku Francu Škrge tu, kjer je ogenj najbrž nastal, je zgorelo vse. V plamenih je našel smrt njegov 8-letni pastirček, Tonček Glavnik. Hudo oškodovani so tudi posestniki: Škorjanec. Golob, Marcev, Mojoška in Zida-rič. Zavarovani so kolikor toliko vsi. gotovo pa bo zavarvalnina krila le majhen del velike škode. Vzrok nastanka požara še ni pojasnjen. Pastirček Tonček Glad nik je dopoldne -zelo rano prignal krave s paše domov. Bil je sam pri hiši in se je podal na .skedenj. Kmalu nato se je začni pretresu-joč krik : — Gori! — in že so buš-nili plameni, ki so se nezadržno selili z objekta na objekt. Ko se je združenim gasilskim četam proti drugi uri posrečilo omejiti požar na goreče objekte in obvarovati kakih deset, v bližini .stoječih poslopij, ki so bila že zelo o-grožena, so našli trupelee pastirčka v strašnem stanju. Desnica je že odpadla, nogi sta zgoreli do kolen, život in glava sta bila čisto opečena. Trupelee so takoj spravili v zasilno krsto in jo odnesli V mrtvašnico. Domači in okoliški gasilci so še dolgo ostali na straži, da preprečijo kak ponovni požar. V vsem "balo". 1X0, če imate korajžo, pa še pridite, mi smo še take volje. Zato Pevski zbor vabi vse iz bližnjih in daljnih naselbin in vse | Središču je vladal velik poplah. ljubitelje proste narave in dobre'ki se še zvečer ni polegel. Prebi-zaba-ve, za laar bo skrbel najbolje PevSki zbor za vse. Že naprej vam povemo, da prigrizek in zalivanje bo vse domačega najboljšega, izdelka. Vožnja : dva; "trucka". pripravljena pri Slovenskem Domu v Sharon, katera zapustita mesto ob 10 uri dopoldne. Vsaki, kateri se želi voziti na piknik, ima priliko, da je do določenega časa pri Slovenskem Domu, in za malo odplačnino 23c sem in tam od osebe. Torej ne pozabite, da ste ob pravem času na mestu za vožnjo. Pevski zbor vabi tudi vse tiste, ki imajo svoje avtomobile, da se pripeljejo z družino in s prijatelji, da sp skupno veselimo v prosti naravi, za kar vam bo Pevski zbor zelo hvaležen. Zato na svidenje 31. julija na pikniku v Jamestown, na Mr. Anton Šain farmi! Anton Valentincič. Iz valstvo pa je hvaležno gasilcem, ki so tvegali vse. da zmanjšajo obseg te katastrofe, kakršne Središče še ni doživelo. V jezi ubil brata. 4. julija proti včeru se je pripetil v bližini vasi Ogorveca pri Sv. Juriju ob južni železnici vsega obžalovanja vreden zločin, ki je globoko pretresel vse tamkajšnje prebivalstvo. Popoldne so se igrali otroci 43-letnega posestnika Ivana Jančiča, vulgo Svrteca. Dvoje mladih razposajenih deklet je odšlo na deželo. — Ah, kako krasno, ka'ksen zrak, kakšen vonj po cvetju! Kakor v paradižu! — je vzkliknila prva. — Da, kakor v paradižu — ji je pritrdila prijateljica — samo \dama še manjka. Na samotni poti jo je skušal objeti. ^ — Ako me poljubite — mu je za pretila, — boste videli . . . — Xo. kaj — Brtste videli, da ne bo šlo tako zlepa. S silo se bom ubranila. Toda pet dolarjev stavim, da ste močnejši nego sem jaz. * •Nekateri pravijo, da je mogoče na prvi pogled ugotoviti, če je moški poročen ali samec. Jaz bi rekel, da to ni res. Pozn-am namreč precej pečlar-jev, ki hodijo tako žalostni po svetu, kot da bi bili poročeni. * Starega zamorca so vprašali: — Stric Jozua. kako je to, da si zamorec nikdar sam ne vzame življenja-. Zamorec Jozua je nekoliko pomislil in odvrnil: — Stvar je taka: ako pride be-lokožec v stiske in težave, sede v kot in začne premišljevati. Pa premišljuje in premišljuje. Nato potegne revolver iz Žepa in se u-streli. Ako pa pride zamorec v stiske in težave, leže v kot in 'začno premišljevati. Pa premišljuje, premišljuje in premišljuje. Nato ob njivi njegovega 45-letnega bra- potegne pipo iz ust in zaspi. DENARNA NAKAZILA IZVRfiTTJEMa ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200 _________________________$ 4 — Lir 100 — Din 300 ........................... $ 5.00 Ur 200 _______ Din 400 __________________________ $7.86 Lir 300 _____ Din 500 ................................$ 0-50 Lir 400 ...... Din 1000 ______________________ $18.50 Lir 500 ______ Din 5008 _____________________ $8150 . Lir 1000 Za tzplatUp v*6jlh iniitov kot spor*) navadeho. lirah dovoljujemo i« boljo pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH V ITALIJO ... $ 11.50 ... $ 16.80 ... $ 22.— ~ $ 27— $ 53.25 dinarjih ali Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati, ^ " « $10:00 " » •» »» $15.00 » " »1 »i $20.00- 1 " " " " $40.00 " " » < * 150.06 " * : Prijtmnlk dobi t starem kraju #pia«Uo * ddttrjm. Nujna nakazila Uvriujomo po CAtLK LtTTtir ar pHMJlihw MET&OFOUTAN TRAVEL BUREAU f slo 91&80 $15.90 $21.00 $41.10 $51.30 K- m WEST tath ITRIKT NKW YORK. N. V. Požarna katastrofa v Središča. Prijazni in razsežni trg Središče je zadela 5. julija huda nesre ča. V jugovzhodnem delu trga, kjer so precej na gosto postavljena" tudi mnoga s slamo krita poslopja, je dopoldne ob 11.15 nenadno nastal požar, ki >e je v močnem vetru raizširil na domačije številnih posestnikov. Za domačimi in okoliškimi gasilci so kmalu prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Ormoža, C'akovca, Va-raždina. Presike. Macincev in •drugih krajev. Gašenje pa ni dosti izdalo zaradi močnega vetra in zelo gorljivega materijala, ki so ga tvorile same zgradbe in v njih nakopičeno seno. razni pridelki in drugo blago. Z velikim naporom so gasilci šele ob 2 popoldne požaT lokalizirali. Učinek požarne katastrofe je strašen: Osmim posestnikom so od devet poslopij ostale same ožgane ruševine. ta Tomaža, s katerim pa so nista prav dobro razumela. Otroci .<0 brez vsakega slabega namena v igri osmtikali nekaj pšeničnih klasov s stričeve njive. Tomaž je to opazil, prihitel in nagnal otroke. 7A&. katere ;»e .ie zavzel v bližini >e nahajajoči oče. Tomažev brat Ivan, ki je ravno kosil 11a svojem travniku. Tomaiž. ki je bil nekoliko vinjen, je dvignil gnojne vile, ki jih je slučajno držal v rokah, in zamahnil z njimi proti bratu, ga omahnil 'po glavi nad tilnikom in 11111 prizadel majhno krvavečo ranico. To je Tvana tako razjezilo, da je dvignil koso in jo vrgel s tako silo v Tomaža, da se je ostrina zasadila v bratove prsi in jih popolnoma prebodla. Tomaž je obležal na mestu mrtev, dočim ,ie ubijalca odpeljal orožnik v celjsko bolnico, kjer je ostal na zdravljenju. Nesreča na nebotičniku. 5. julija dopoldne se je pripetila na nelbotičnih ob Dunajski cesti huda nesreča. Pri zidarskih dolih na odru. visokem okrog 10 m. je bil zaposlen 30-letni zidar Fr. Pegan s Tržaške ceste št. 2. Nenadoma je izgubifl ravnotežje in o-rnalmil na tla. Obležal je nezavesten in s hudimi notranjimi poškodbami. pa tudi s praskami po životu in na obrazu. Xo pomoč so mu takoj priskočili tovariši, ki so ga odnesli v barako, kjer so ga skušali spraviti k sebi. Medtem j2 bil pozvan tudi reševalni avto. ki je ponesreečenca odpeljal v splošno (bolnico. < !ill*INiil!HI!il1IIDil!|I1MWW S imajo velik uspeh r Rojaku, ki je imel nazunaj ukrivljene noge, je rekla v jezi stara bajba : — Oh. ti imaš pa tak*> noge. da bi lahko prašiča skočila skozi. — Kar skoči, kar skoči — ji je mirno odgovoril. * Ker ni znala kuhati, sta hodila v restavrant obedovat. Medtem .je pa v prostem času neprestano študirala kuharsko knjigo, in misleč. da se je teoretično dobro iz-vežbala. mu je rekla: — Kaj bom dobila od tebe, če ti bom dva meseca kuhala obed in večerjo ? Malo je pomislil in odvrnil: — Dva tisoč dolarjev zavarovalnine. * V poletni vročini ni v hiši potrebne jšega; predmeta kakor je a jsbaksa Kar je peč za zimo. to je aja-bak.sa za poletje. Posebno električne ajsbakNe so silno pripravne in primerne. To je sorazmerno še nova iznajdba-. ki se od dne do dne izpopolnjuje. ! Kompanije, ki jih izdelujejo, strahovito konkurirajo med seboj. Vsaka kompanija ima seveda svoje agente, katere pošilja po svetu, da hvalijo njeno robo. In tako se je zgodilo, da .>0 se sešli v malem mestecu trijp agent-je. zastopniki treh različnih Kom-panij. Ko so se najedli 111 napili. je prvi povzel: — V ajsbakso. kot jih mi izdelujemo, smo položili lani zaklanega petelina. Leto in dan je ležal ?notri. Ko smo te vratom po-' praskal. Dotlej &e ni govoril o farmi. Nerodna snov za pogovor. Zakaj prav na Biltlovl farmi v Južni Avstraliji je mladega., krepkega Angleta zadela nesreča. Drevo so podirali. Nepričakovano je prišel Rathbone po poti. Glasni klici, naj bo oprezen. — Pazi! Drevo! — Toda. prepozno. Ko je hotel skočiti v tiran, ga je drevo že oplazilo. Dolgo je moral ležati v bolnišnici. — No... — je odvrnil Bili, — mislim, da.... da se lahko name zanesel Vse bom uredil. Kmalu boi hodil po eni nogi tako spretno, kakor prej po dveh. — Hvala. Bili, — je odvrnil Rathbone, — dober si. Toda m farmo ne m slim. Ni Katarino mislim. — Na svojo najdražjo? Rathbone je prikimal. — Da. Očitajoč izraz je prliel v Blllove cči. Dvojica lepih, poštenih, odkritih oči je bila to. In to, kar je njm lastnik med vsemi nečednostmi najbolj zaničeval, je bila nezvestoba — Vendar ne misliš, da zdaj o tebi še slišati ne bo hotela? — tako mu je rekel skoraj sovražno. — Zdaj, ko si se toliko let mučil, da bi jo mogel vzeti? — Ne razumeš me. Bili, — je odvrnil Rathbone. — Katarina bi bila takoj tu. če bi zvedela, kaj se ml je zgodilo. Toda nočem, da bi to zvedela. Ali me zdaj rasumeš? — Ne. Kaj prav za prav misliš? — Pravo športno dekle je ta moja Katarina, — mu je Rathbone *>oJimll. — Bivanje med štirimi stenami sovraži, če bi bila skupaj, bi ves dan plavala. Ali pa bi šla skupaj v gore. Igrala bi tenis ali cricket. Oba sva bila strastna ple-talca. Nočem, da bi postala pohab-ljenčeva žena ... Bili je molčal. — Takoj bi pcišla sem. Pri meni bi ostala in me negovala. Razvajala bi me hi zaradi mene še naše pozabila Ne bi bilo lepo, če hi Jo Iztrgal iz življenja. .. Rathbone se je nagnil naprej, roke so se mu stisnile v pest, potem pi Je omahnil naaaj med blazine. — Bolje j« BUI, da ostaneva sama... In Blllova roka se je spet oklenila Rathonove darilo za Katarino. Njegovo poslednje pismo Katarini! nil, kolikokrat je tu kupil kakšno je bilo polno tragičnih laži. Pisal ji je, da je prišel na rOb prepada. Neuspela žetev mu je prekrižala vse račune. Nikdar več se ne vrne v Anglijo.... In počasi so jela »prihajati pisma čedalje poredkeje, dokler niso sploh izostala. ' Med tem je Rathbonova farma cvetela. S telesom in dušo se je vrgel na delo in kmalu je bil z eno nogo skoraj prav tako spreten delavec kakor pred nesrečo. Toda vsi ti uspehi mu niso mogli priklicati jima je odprla hišna vrata. <*iin pa je v vratih zaškripal ključ, sta Poziv! Izganjanje lista Je v rveai * velikimi stroški. Mno go JOl Ja, M m radi tla-bili > dati, da J|h ffiikimo, s&to -T---------------------" ""■" -1"" "-"- naj pa oni, katerim ja mogoča, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." srečnega pogleda. Njegovo srce je umrlo, čeprav je še zmeraj utripa-, je na cesto. Vse se je sukalo pred lo. | njegovimi očmi m omotica ga je — Razvedrila ti je treba, — mu lovila. In ko je še zmeraj strmel je dejal Bili 'nekega dne. — Kam'v dvojico, ki je prihajala mimo, dale 2 bi moral iti. Za nek3j časa je vprašal s čudno nenaravnim bi moral pohabiti na delo in v« glasom: Starec ga ni spoznal. Toda Rath- neznanca že zagnala- proti go-bone je vedel, da se ne moti. Pla- *podinji. navalila nanjo, jo vrtal je cigarete in vprašal lastnika,' na zar'e,a (lavltl ,n bl~ ali ve, kje je zdaj Katarina Bishop ' ti po njej s pestmi. Praprotniko-Mož je pomislil in se popraskal zai va Pa > še toliko ča*sa, da ušesom je zaklit-*ala na pomoč, nakar je — Gospodična Bishop? Goipo|TOtaIa dekla Pa-vla ^akovčeva in Fordovo mislite, kaj? Saj je že več pritekla v vežo. Toda tudi proti ko dve leti omožena. Obrisal si ;e <*eWi se je takoj zapodil prvi na-naočnike in pogledal skozi stekle- padalec. Skušal jo jo vreči po tleh, na vrata. — Pravkar ste po njej; bil Pa Je prešibak, kajti Pavla je vprašali in že je tu. Tamle prihaja z možem. Rathbona je streslo. Zaletel se drugo. Rathbone je skomignil z ramo: — Potreben sem dela. Odvrača me od žalostnih misli. — He, he, — se je zarežal Bili. — Ali je bil gospod Ford že takrat.... tak, ko je Katarino vzel? Starec ga je začudeno pogledal. — Seveda, gospod, — je odvrnil. Tedaj je izginila vsa barva z — Ali se hočeš res pretegniti in Rathbonovega obraza. Prsti so &e končati? Pelji se rajši za nekaj me. mu krčevito zasadili v mizo in zu-?ecev na Angleško. Obišči sorodni- drgetali. Že sta mu Katarina in ke in Znance.... njen mož izgnila Izpred oči, toda še Bili se ni upal povedati do kon-' zmcra* Je ČU1 ^molw<> udarjanje ca. Leta so že pretekla odtlej. Ka- lesene n<*e P° P^niku in usti tarina je morala že prerasli leta Prašni "top ... top.... top....", ki mu športne deklice. Če bi se zdaj sre- 1* hromil srce in vse čute' * zve" čai=! Bili je upal najboljše. , nel njegovih ušesih nalik udav- cem orjaškega kovaškega kladiva. Tako se je zgodilo, da je odpo-, Zakaj Katarinin mož je bil eno-toval Bili na Angleško. Koraki so nog. ga vodili — čeprav je hotela volja Prevel B. R.) Ha, kaj pa .se je z njim zgodilo? S silo je razklenil sklenjene roke — (la bi tako liitro postal bogomolec i Še tega se lam manjka. Peter ga trdno prime pod pazduho. —5 Z obrestmi, — mu govori na uho. — Dobre obresti. Petnajst za dolar. Ali ni to dobra kupeija * Ali slišite burjo i Kako tuli! Ako vas izpustim, se takoj zavalite po hribu Mišice na licu so mu trzale v zasmehljivem navzdol, enkrat na hrbtu, enkrat na tre-režali ju — samo brez strahu! ,buhu. In potem si lahko poiščete svoje ko- Kdor liir ne tvega, nič ne pridobi, sti. kdor ne išče, ta ne najde, še staro izgubi. Glasno si je govoril. Kjer sta bogastvo in uboštvo tako krivično razdeljena, ali ni človek prisiljen, da si mora sam kaj poiskat i Kdor je pri posvečeni vodi, ta najprvo posveti sebe. In ali imi ni Mati božja sama pokazala poti? — Da, da, — pokrižal se je pod odejo, — bodi zahval jena, naša Preljuba gospa! — -Ona je to tako hotela; bila je Peterčku lo-bra kot vse ženske. Ona je pustila pasti lestenec; ona mu je omogočila, da je prišel do kositra in srebrne krstne posode in tudi kasneje ga ne bo zapustila. — Ježeš! — Krumscheid se trdno prime Petra. — Ali pa jili bom tudi zopet dobil, moje dolarje.' — jeclja bojazljivo. — Na mojo č«jtst in zveličane, — pravi Peter svečano. — Hop! Pazite vendar, saj bi si že zlomili vrat, ako mene ne bi bilo poleg. — Ježeš, Marija, Jožef! — Knimselieid si je že odpel telovnik in Peter mu pomaga, sam Krumscheid ni mogel več sam odpeti. . Na nekem kamnu ob cesti razgrneta fle-liarico. Papirnati denar potisne Peter za-ničljivo vstran, toda trde dolarje, ki so biH v denarnici — bilo jih je ravno osem — pospravi naglo. Ostro jih ogleduje--sami pra- močna. in sta tako oba padla. Ku-vala sta se tudi na tleh in je Pav la razbojnika močno ugriznila v j Njegovo razburjenje se je polagoma po- vi tolarji in obrabljeni; šli so že skozi mnogo prst na roki. da je krvavel. Xa leglo, mračne gube na njegovem čelu so iz-j rok. Podoba je bila že izbrisana, napisa več ginile. , ni bilo mogoče prebrati in tudi zareze ob Vsakovrstne ljubke podobe so vstajale j strani so bile obrabljene. Z vsakim potrka pred njegovimi očmi. Če se je tudi najprej ob kamen. Ali so pa bili tudi pravi.'! Niso nemirno premetaval in stokal, da se je Lil-1 imeli posebno čistega srebrnega glasu. pomoč mu je priliitel tovariš, toda krepke Pavle oba skupaj nista mogrla ukrotiti. Dekli se je slednjič posrečilo, da se je napadalcev otres-la in zbežala iz veže v noč. Ker je tudi zunaj nista mogla dohiteti, sta napadalca izginila iz vasi. Napadeni žne.ski sta pozneje sklicali sosede, ki so napadalca zasledovali, "vendar jih nista mogla iztakniti. Kakor sta na-padenki oprhali napadalca, je star prvi okrog 20 let in je bolj šibke postave. Koii-kor sta mogli v temi opaziti, je 'bil oblečen v modre hlače in je imel tudi modPT predpa.snik. Drugi je bil bolj močan, vendar ga natančnejše ne moreta opisati. Oba sth nosila lahke čevlje z gumije vimi podpetniki. Orožniki neznan-za zasledujejo in ho zlasti mlajšega spoznati, ker ima na roki po ugrizu gotovo vidno rano. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Weat 18th Street POVESTI in ROMANI ?poraln1 Stritarjeva Antholog ja. bro3 (Nadaljevanje.) New York, N. Y. Plut iv ona ....................................„....-16 Pri »triru ..........................................M Prsi MJI .........................................M Patrla, poveat Iz irske junaSke dobe ...............................................JI Prva ljubezen ..................................-50 P« gorah in dolinah .........................JM> Pol litra vipavra ..............................JO Poslednji Mehikanec ______________________.30 Pravljice H. Majar ........................—M Predtrianl. Preftern In draff imetniki t gramofona .........................25 Prigodhe febeliee Maje, trda ve*» 1.— PUre selivke, trda *ea —............— Pred nevihto ....................................S3 Popotniki .........................................Jt$ Posnava Boga _______________________________.30 Plrtri ...........................................m Povodenj .......................................JS9 Praikl jodek..........................—.Ž5 Prisega Haronskega glavarja _______.30 Pravljice In pripovedke (KoSntni** 1. zvezek ...................................40 2. zresek-------------------40 Prvič -30 Sisto Šesto, fK>vest la Abrucev ... Sin medvedjega lovca, Potoplunl roman ........................................ Študent naj bo, V. «v....................-35 Sveta Notbarga .................................35 Spis je, mole povesti ..........................30 Stezosledec................................—...........30 Šopek Samot arke .............................35 Sveta noi ........................................-30 Svetlobe In jence____-.....................1.20 Slike (Meftko> .................................£0 .....L50 Št. 12. ........30 (Dr. Kari Eagllš) Denar ea zbudilo in ga prestrašena objela okoli vratu, vendar je kmalu zaspal. Ležal je še in smrčal, ko je poslal župnik cerkovnika vprašat, če gre Peterčku delo od rok t 8 Stari Krumseheid je pokal z bieevnikom, da so vrane in vrabci prestrašeni zaprhuta-li s tal in se sulii zajci skrivali v blatne razore njiv. < e se je dolgi motvoz biča ujel v gole veje jerebike na desni in levi strani ceste, je klel, trgal in vlekel. (V se mu je končno posrečilo, da se je oprostil, je mahal sem ter tje in nadaljeval potem pot v krivuljah in eikcakili proti domu. Prihajal je iz Špang-Dahlena, kjer je prodal lepo kravo; precej denarja je nosil v visujiieni mošnjičku, ki ga je skrival na telesu pod plaščem. Nič čuda, če se ga je malo nalezel; v Oberkailu je zavil še enkrat v gostilno. Ko je bil iz vasi, je srečal Peterčka; skoraj je zgledalo kot bi ta pazil nanj. Petev-ček je tudi prihajal iz Oberkaila, ker si je preskrbel pri zidarju sadre, precejšnjo mero za zamazan je lestenca v cerkvi. Pogovarjala sta se to in 0110. Krumscheid je bil zelo dobre volje in Peterček se um je narorino-gosiKxIargki spis. posle venil dr. Albin Otrris, 236 str., broš................................................80 Št. 12. (Fran Milčinskl) Mofco&il prstan, tiarodun pravljica v 4. dejanjih, !>i str.. broš..................30 laskal tako priliznjeno kot mačka, kadar Št. 13. (V. M. GarSin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žnn. 112 str.. liroS......................30 Št. 14. (Dr. Kari Kngli£) Denar, iiarodno-gospodarski spis, pošlo-venil Ur. Albin Ogris. 236 str., br(^...................................—............80 Spake, humoreska, trda vez........—JKi1 St. 15. Edtnend In Jules de O«- eonrt, Renee Manperin ...................40 SHAKESPEAREVA DELA: Macbbet, trdo vez............. brofiirano __________________„... Othelo ............................. Sen Kresne noii __________ Skrivnost najdenke -_______ C 1 * l/ • "v_• oplosna Knjižnica St. .J0 ...70 ...TO -70 1. (Ivan Albrecht) gruda. Izvirna povest, 104 8tr„ brišlrano ....................................JS Bertant Dlavolo, vez. Stavenakl ialjivee Mavenskl Rohinton. trd. Stfic Toflm kote ... Saeikl Invalid Skrivnost Skazi lin* Indijo Sanjska knjiga, mala — SMojaka knjiga, velika SanjAa knjiga, (Arabska) --------1JM —50 6t 2. (Rado Murnlk) Na Bleda. Izrlrna povest, 181 atr.. broB. Jf St. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani _______________________________S9 St, 4. (Cvetko Golar) . .Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str„ broširano _____________________________M 6t. St. St. 5. (Fran MilCinskl) FridoHn Žolna in njegove draži lina, veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ........... 6. (Novak) 7. Andcrbonere pripovedka. Za slovensko mladino priredila TTtva, 111 strani. broA____________15 psmlni voijca, 1*14—1918 ...1.25 St. 8. Akt itev. 113 _____________75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi —dahne filozofije; 347 strani, broS._______70 St. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternooe, relijefna karikatura ln minulosti, 69 str., broi.____«28 St 11. (Pavel Golta) St. 16. (Janka 8ai*>ec) Življenje, pesmi, J12 str., l»rog.....................45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne dufie v vieah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 stra. ....................30 Št 18. (Jarosl. Vreblicky) Oporeka Inkorflkega grajMaka; veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Brada?. 47 strani, broSlrano ___________________________.......-----25 Št. 1». (Gerliart Hauptman) P»- topljcni zvon, dram. bajko v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 strani, broš.---------St St. 30. (Jul. Zeyer) GompaH in Komurasaki. japonski roman, iz češčlne prevel dr. Fran Brada«, 154 strani, broS. ---------------.45 St. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih xgodblc, II., 73 str. broS. ------------------------------------------25 St 22. (Toistoj) Kreotzerjeva sonata J St. 23. (Sopbokies) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60-str. broSlrano -------—------------------.....-30 St. 24. (E. I«. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broa -------------------------------------99 St. 25. Poslednji dnevi Pompeja, n. del...............................................J9 St. 26. (L. Andrejev) Črne'maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. brol ------------------------------—35 St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost In pitoMeml skriMtva sa brezposelne, 80 str., broš...........35 Št. 20. Tarzan sin opic ................. Tarzan aiuepie. trdo vez___1.20 St 31. Roka roka -----------------------28 St. 32. Živeti _____________________28 St 35. (Gaj Salustij Krlap) VoJ-. na g Jugaito, pomor. Ant DOk-Ter, 123 strani, broi._________ godrnja gospodarju ob nogali. Naposled je postal starec zaupljiv; kadar se je prav močno zazibal, ga je Peter podpiral. — Dobro založen, — je jecljal Krumscheid in se potrepljal po trebuhu, da je za-žvenketalo veselo v usnjatem mošnjičku.! Potem pa je mežikal tovarišu od strani neumno zvito v obraz. — No, pri vas bo zdaj že tudi kmalu žvenketalo, kaj ne? — Povejte, — važno je šepetal in pri tem spi čil radovedno ušesa, — meni lahko mirno zaupate, — kdo — kdo, — zakolealo se mu je, — kdo pa vam je — nekaj — za — pustil? — Devica Marija! — Peter je tudi šepetal in položil potem, plaho ozirajoč še nkr,-li sebe, pijanemu roko na usta: — tiho, toda | tiho, da ne bo slišala! Tega nima rada. Co j človek o tem klepeče, še rad zboli!'' — Kdo vam je —.to — za — pustil — kdo? — Stari Krumscheid je bedasto odpiral oči. — Tale palček, — se je smejal Peter in dvignil palec v zrak. "— O ti premetenee! — Krumscheid ga je hihitajoč dregnil v rebra. — Vi pa brijete norce! Samo povedati nočete! — Morda, morda pa tudi ne! — Peter jo skomignil z usti. — Toda Krumscheid, poslušajte me malo. — zaupljivo mu je mežikal, — bodete vendar tako dobri in posodite mi nekaj tolarjev, osem ali deset komadov. Saj jih vrnem z obrestmi vred, takoj — no, saj veste sami! — takoj, ko bom dobil vse izplačano! — Posodite — tolarje?! — Navzlic svoji vinjenosti stari ni zaupal. Pred trebuhom drži roke, kot bi hotel varovati denar. Bila sta že blizu Schwarzenborna in čez goli grič je pihala močna burja. Krumscheid se opoteka in se le s težavo drži pokonci. Z globokim oddihom in zelo zadovoljen jih potisne v žep. Nato pa kot mati vodi popolnoma nezavestnega moža po strmi cesti v dolino, ga celo spremi v hišo in mu pomaga v posteljo. Popolnoma temno je bilo, ko je prišel domov. Luca je pustila goreti svečo iz sala. Za svečnik je služila prazna steklenica. Svečo je postavila na edini stol v hiši in se je vključila na tla ter sedela kot Turek s pre-križaninii nogami. Jožek je trn o spal v vrhovi korbi. Njegov obraz, z nenavadno koničastim nosom in voščeno rumenimi lici je bil bolj podoben mrtvemu kot živemu otroku. Siromašna luč jc plapolala v dolgem zublju in je smrdelo po žaltovi maščobi. V peči je gorel ogenj, ki je včasih zažarel in razsvetlil stene, nato pa zopet pričel pojemati. Vsled tega je bila pusta soba tako prazna in mrtva. Gole stene so bile v strašilni razsvetljavi podobne pokopališkemu zidu. Samo Luca je dihala polno življenje. Na njenih bujnih prsih se je raztezala pisana nočna srajca iz bombaža; gorenji gumb ni bil zapet in bilo je mogoče videti blesteti belo grlo. Iz kot je izvlekla igle in tako so se ji lasje napol razpuščeni spuščali navzdol in plapolajoča luč jo je obsevali z zlatordečim sijajem. Tako jc izgledala kot mladenka, navzlic svoji polni čisti ljubeznivosti. S hitrimi prsti je vrtila šivanko po pisani obleki v naročju — tukaj majhna krpica, tukaj košček čipke — čuditi se ji je moral vsakdo, kje je vse to dobila. Tedaj pa poseže poleg sebe, dvigne nedeljsko obleko proti luči — lia prsih polno mastnih madežev, vsi šivi razpuščeni, vse blago že tako obnošeno, da je bilo mogoče skozi videti luč, kot skozi pajčevino. NADALJEVANJE SLEDI "V I. A S I 4 B O D A" ...... i. 11-L. WEW YORK, MONDAY, JULY 18, 1032 US LARGEST 8LOVKHB DAILY In U. 8. A. CIN GOSPODA PIJA ROKAM DC trVXJXHJA. 35 50 (Nadaljevanje.) " % Celo, ket prihajale na isto točko. Ne, nikdar ni mogla pozabiti — vedno je videla Jurija Lončarja pri pogrebu svojega moža. ki je stal pred njo poln mrzlega zmagoslavja. da ji je mogel poplačati. In to je tudi dobro opravil. — liilo je poplačano in pošteno! Hinkove rvsne besede vendlar niso ostale brez vpliva. Ako je pravično pogledala v svoje srce — in kot je bila vedno natančna v vsem. kar je naredila, tako je tudi natančno premislila vse, kar se je zgodila — ni mogla utajiti, da je. da bi sama sebe redila. uničita življensko sreeo Jurija Lončarja. Toda kaj je imela od njegove ljubezni, od n>govega bogastva, ko jo je samo mučil, Uer ni mogel razumeti njenega poželjenja po mladostnem razve-*eljev«nju. ker je bil toliko starejši od nje? Ali je bilo tedaj čudno, ako si je nato nekdo drugi s svojo sme jočo mladostjo in s svojo živahnostjo pridobil njeno osamljeno krče? Kar je v dolgih letih svojega zakona pozabila, se ji je po dogodkih zadnjega časa srlilo v spomin in »spraševalo: — Ali si v resnici bila tako brez vsake krivde? Velike ljubezni Jurija Lončarja sploh ni hotela videti, šla pa isi ž njim brez prave ljubezni, ki pre-aese in pretrpi vse. pred oltar, ker te je preslepilo njegovo bogastvo! Ali ni bil greh, da je uslišala snubitev moža. ki ga ni ljubila, samo zato. ker ji je nudil lepo, brezskrbno življenje — m ko je potem prišel drugi, ki ji je bolj ugajal in je sledila njegovmu klicu in drugega pustila? Ako je hotela ali ne — ako je sklicala skupaj vse. kar bi jo moglo oprostiti — to dejstvo je vendarle obstalo — in kot je bila poštena, si je morala gospa Hedvika priznati, kajti oni dogodki so jo dovolj izučili in njena dozorevajoča leta so ji prinesla boljšo razsodnost. Ali je bila brez vsake krivde? Kaj bi rekla Pija,- ako bi vedela vse te medsebojne zveze? V tein, da se ni upala tega povedati Piji, je spoznala gospa Hedvika. da v svoji notranjosti ni bila nedolžna in vzvišena, in vsled lega je bila v svoji naravi krivična proti drugim. 20. Gospa I Iza polna radovednosti drži v rokah na njo in njenega moža naslovljeno pismo, ki je imelo ameriško znamko in ki ga je pibinono&a ravnokar prinesel. Ilmko Hrastnik je pisal! Kaj jim neki sporoča? Noben dogodek v njenem življenju je še ni tako zanimal kot to pismo, ker se je prav gotovo tikalo Hrastnikove družine. Toda pmma ne odpre, rajši je premagala svojo radovednost. Položi ga na mizo, kjer navadno sedi njen mož ter je hotela skupno 1 njim izvedeti za vsebino pitoma. Malo nemirna kuha gospa Ilza kavo. Sveže veje jutranji zrak, 7 židano modrega neba žari solnce, njegovi žarki se bleste na milijonih kapelj ro«e; močan in omamljiv je bil vonj -vrtnic, ki so se ramo razgrnile. Jutranji pih jn je prinašal cvetlični vonj skoz: okno. Tra zajtrka z možem je bil vedno prijeten pričetek dneva za gospo Ilio. Vedno zaposleni mož si je tedaj privoščil nekoliko čaisa ra pogovor, ž njo in svojo hčerko. Ni se zakril s časopisi, kot imajo navado možje, ter pri tem jedel in pil, naglo vstal in odhitel In še žvečil pri odhodu. To je bil njegov čas za razgovor. Gospa Ilza stoji pred cvetličnimi lonci, v katerih so cvetele ge ran i je n« terasi in puh z nežno roko.ovenelo cvetje. Kako mlada je bila v svoji jutranji svileni obleki! S svojim vitki« »taaom je ugfedala kot mlado dekle. Veselo smeje uživa po- stavni mož s sivimi lasmi, ki je ravno stopil na teraso, pogled na ki jih je Imela založba z Avgustom ženo, predno se ji oglasi. — Dobro jutro, Ilza! Naglo in veselo se obrne Ilza ter skoči k njemu, ponudi mu roko, katero pritisne mož na svoje ustnice. Nato pa mu ponudi ustnice k poljubu. Gospod Barbič sede v udoben naslonjač in gospa Iliza mu skrbno streže. Natoči mu kavo, namaže kruh s surovim maslom in položi na krožnik. — O, od Hinka Hrastnika! Opazil je Hinkovo pismo in ga je hotel odpreti. Proseče ga Ilza zadržuje. — Ali nočeš prej zajtrkovati? Zamudil si se tako in tako ž« nekaj minut. (Dalje prihodnjič.) POSLEDICA — IZPUŠČENE BESEDE ZVITE BUČE Pred civilnim sodiščem v Vratisla-vi se je nedavno vršil proces, ki do stal nemško državo ogromno de-, narja. L. 1928. je umrla v Vrati-slavi dama, ki je nekaj ur pred smrtjo popolnoma spremenila svojo poslednjo voljo. Zapustila je vse svoje premoženje, ki ga je že bila pripisala svojemu umobolnemu možu, nekemu dolgoletnem prijatelju, polkovniku v rezervi. Po določbah ustave pa se mora razloščenec. v takšnem primeru obvestiti, preden se oporoka spremeni. To se je seveda zgodilo. Umo-bolnega moža so o tem obvestili ob 12. uri opoldne, dama, ki je spremenila oporoko, pa je umrla ob patih popoldne. V mrtvaškem listu pa | ^ avto. Zaželjene posledica niso To so atenski šoferji. Tudi v Atenah so avtotaksiji kakor drugod zavarovani zoper nezgode. Dokler je posel cvetel, ni mislil nihče na to, da bi se dalo tudi to zavarovanje izkoristiti za. goljufije, kakor se dogaja cesto pri drugih vrstah zavarovanja. Časi so pa postali slabi, zaslužek je majhen in vozači so si mislili: Če morajo zavarovalnice plačati, kadar^po nesreči prekucnemo kakšnega pasanta ali storimo kakšno drugo škodo nehote, kaj ne bi plačale, tudi če storimo hote? In so se zmenili s kramarji, ki prodajajo na vozičkih vsakovrstne robo. Ti so natvorili voziček s čre-pinjami in ga zapeljali v prjatelj- Strindbergom. Bonnier je postal Strindbergov založnik na ta način, da je 1883 plačal približno 7000 švedskih kron dolga, ki ga je imel pesnik pri svojih upnikih. Ker je živel Starin d-berg skoraj vedno izven domovine, so se vodila pogajanja pismeno. L. 1884 je izšla pri Bonnier ju zbirka Strindbergovih novel 4 4 Ženitev' To je bil pravi revolucionaren čin V švedskem slovstvu. Proti knjigi s-o vstali vsakovrstni obtožitelji, ki so •rnjigo zajvračali zaradi nravstve-nosti in vere. Založnikov sin se je moral jadrno odpeljati v Švico, kjer ;e Strindberg podpisal listino, ki so jo pozneje predložili sodišču, kjer ie bil pisatelj oproščen. Zaradi tega dogodka se je Bonnier še dolgo poz. neje branil založiti Strindbergove problematične knjige, bil pa ;e kljub vsem sovražnostim na njegovi strani in je spravil na svetlo večino njegovih romanov in dram. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU v 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE je komisija izpustila besedo "popoldne" in tako je pomaknila smrt po zakonu na peto uro zjutraj. Bil izostale: zavarovalnica je morala ugotoviti prevmjen voz z pobito steklenino in je molče plačala. — je potreben tveUk proces, da se je Denar sta si potem delila dogo- j to ugotovilo in tudi mrtvaški list j vorjeni šofer in kramar. Ta igra se' so morali naknadno spremeniti, na. I je večkrat ponovila in so jo začeli kar je šele bila priznana zapušži- i posnemati že po drugih gršioh na polkovniku. Vrednost dedščine pa je med tem časom zaradi gospodarske krize prišla na nič in zdaj je vložil polkovnik proti nemški državi tožbo, v kateri zahteva nad 15,000 dolarjev odškodnine, ker se je proces po nemarnosti uradnih j organov tako zavlekel, da je ?apu ščina izgubila prvotno vrednost. mestih. Končno pa so zavarovalnice Ie nekaj zasumile in so "sadevo dale policiji v roke. Sedaj si morajo atenski šoferji izmisliti kaj novega. V BOHINJSKEM JEZERU ANEKDOTA Friderik Veliki se je rad norčeval iz duhovnih gospodov. 4'Upam da me boste pod svojo suknjo vzeli v nebesa," je nekoč dejal enemu izmed njih. 4 4 Prav rad, Visokost," je odgovoril duhovnik, 4 4 če le tudi tamkaj ne bo prepovedano tihotapstvo.'' CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOfcR* Stane »m m o Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City je utonila služkinja Micika Kon-hajzlerjeva iz Zaprreba. Dne 29. junija je prišla v Bohinj. Šla se je ponovno kopat v jezero. Ker je jezerska voda precej hladna, jo je zgrabil v noprah krč. da ni m o- POZDRAVI IZ NEW YORKA Pred odhodom ua parnik lie -jan v San Franeioee, ter Frank Fran-kovieh. Mr. in Mrs. Timms. John Kix-pica in Mike Sjn-luirja v Butte, Moi-:. Vsem klieeva pozdravljali in na ^videnje. — Ia>o Zakrajšeku v New Yoi-ku pa se 1<*]h> zahvaljujeva za prijazen sprejem in točno jHistrožho. Priporočava vsem SLovencem Ameriki. — Jos. M. Frankovicli in Jos. \V. Bajuk. S pa mika lie de France Se enkrat pi»zdravijam svojega brata Frank Za dela in družino v L'tuontmvn. l*a. ter brata Louisa v Jerouie. l*a. Pozdravljena. SjMiročani jima. da sem I»i L od tvrdke Leo Zukrajšck v New Yor;.u bolje j m »strežen. kakor sem pričakoval. Na svidenje nazaj v lVnnsvlvaniji. Tony Zadel Od oliali Atlantskega oceana i>o-zdravljava vse svoje prijatelje v Oakley, \Vyo. Onim, ki s« naju spremili na lMfstajo pa lepa hvala. Poseben pozdrav sestri Ivani Čeliga njenemu soprogu in družini. Izrekava pa ' tudi zahvalo Zakrajšeku za nje- f?la plavati in je km-a4u izginila j sov t rod in dobro postrežbo. Rojaki. kadar (>otujete v stari kraj, obrnite se nanj, pa Vam ne bo žal. — Jih* Bene. Frank Paiiesh Predno se podani na .široki oeetin na parniku La France, pozdravljam Se enkrat vse svoje prijatelje v Pilts-burghu, Pa., zlasti Mr. in Mrs. Jo'ri pod g-Ia-dino. Ljudje v bližini so jo sicer skušali rešiti, a brez u-speha. Sele mrtvo so potegnili iz vode. Marija je služila pri nekem zagrebškem odvetniku. Med prijateljicami je bila priljubljena zaradi vedrega značaja. Starši v Lokij Knitec hl družino dalje (lružine Mr so s pokojnico izgubili hčerko, in Mrs. Starasinich. Mr. in Mrs. Ma'h edinko. Šute, Mr, ill Mrs. Math Pavlovimi. dalje tudi Pete Staresinica. Mihaela Kroteča, Matli Brezoviča. Matt Maro-niea. Nich Ivanušiča. Jolm Križnika. Tony in Steve-a Sudeca. Si»eharja. l.a-tina in poseltej Se Mr. George Herbsta. Ako sem katerega v naglici pozabil, naj oprosti. Vsem kličem ^»zdravljeni in na svidenje. Konečno želim i«i Švedsko založništvo Bonnier ni priporočiti vsem svojim prijateljem v le najstarejše podjetje svoje vrste ™tsi>urgliu in drugod n»jaka Leo Zn- 19. julija: Leviathan v Cherbourg Kuropa v Cherbourg jn v Bremen Champtain v Havre 20. julija: Pres. Roosevelt v Cherbourg 21 julija: Olympic v .Cherbourg Hamburg v Cherbourg in Hamburg Stutgnrt v Cherbourg in Bremen 22. julija: Roma v Genovo I*:i.ris v Havre P.elgenland v H^vre 23 Julija: Pereng-arla v Cherbourg Volendam v Boulogne sur Mer Itoma v Genova / 28. julija: Majesti ; v Cherbourg DeGrasse v Havre Leut.ichland v Cherbourg In Hambuig Bremen v Cherbourg In v liremen 29. julija: Westernland v Havre 30. Ju'fJa: lie de France \ Havre St. I .outs v Cherbourg In Hamburg Rotterdam v Roulngne sur Mer Conte Grande v cJenovo 3. Fvpusta: Vt'J.CANlA v Tr.it Mauritania v Cherbourg i*res. Harding v Cherbourg In Katuburc 4. avgusta: New York v Cherbourg in Iluuibur; PISATELJ IN ZDRAVNIK v skandinavskih deželah, ampak tudi najzaslužnejše za razvoj kulture na severu Evrope. Sedanje vodstvo založbe je izdalo pregied svojega dela od prvih začetkov do dames. Četrti del tega pregleda ki obsega švedske 'kulturne razmere od 1880 do 1900, navaja tudi stik«*, DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLA Š,|U JTE "GLAS NARODA" m ciU umo taU članstvo, pač pa ni Slovenci ▼ vail okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE JirsijSt-ka v New Yorku. kajti mi smo bili prijazno sprejeti in dobro |w>-streženi ter zadovoljni odhajamo n-i iuirnik. Na svidenje v Jugoslaviji. — Frank Splsič —Adv. !> avgusta: Jf-»ueric v r-fif-rbourg J ..i I land v Havre 6. avgusta: l-.ni e vJras.se v Havre Minncwaska v Cherbourg Uutterdam v Cherbourg In v Boulogne Ejr Mer 30 avgusta: leviathan v Cherbourg Lafayette v Havre l'res. Harding v Cherbourg In v Ham-burg Eiemen v Cheibourg In v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbfturg Aquitania v Cherbourg Borna v Genovo 1. septembra: Generla v. Stueben v Bremen New York v CI. el Lour g in Hamburg 2. septembra: Paris v Havre Minnetunka v Havre 3. septembra: f Veendam v Boulogne sur Mer » 6. septembra: VULCANIA V TUST 7. septembra: Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 8. septembra: Berengaria v Cherbourg Presden v Cherljourg in Bremen Albert Baliu \ Cherbourg in Hamburg 9. septembra: Evropa v Cherbourg in v Bremen Ptnnland v Havre 10. septembra: Conte dr.uide v Genovo Statendam v Boulogne nur Mer Champlain v Havre St. :Lous v Cherbourg In Hambur g 11. septembra: 'Pcnnland v Havre 13. septembri: Columbus v Cherbourg in v Bremen 14. septembra: lie de France vx Havre Mauretunia v Cherbourg Pres. UooKev.lt v Havre 15. septembra: lCremen v Cherbourg in v Bremen Hamburg v Ch»-rbourg in v Hamburg 1€. septembra: France v liavre Olympic v Cherbourg MlnnfwiLika v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg Itochamheau v (ia\re Vob-ndam v Bouligne sur iler Augustus v Genovo 20. septembra: Leviathan v ChetLourg 21. septembra: i'aris v Havre 22. septembra: Stuttgart v Cherbourg in v Bremen Deutschland v Cherbourg In v Hambur.j 23. septembra: Majesti': v Cherbourg Westernland v Havre 24. septembra: SATI-rt.VIA V TP.ST Lafayette v Havre Rotterdam v Boulogne sur Mer Cleveland v Churbturg in v Hamburg 25. septembra: Europa v Cherbourg in v Bremen Westernland v Ha\re 28. septembra: Pres .Harding v Havre 29. septembra: Berengaria v Cheibourg Cen. v. Steuben v Bremen New York v Cherbourg In v Hambtt g 30. septembra: Homeric v Oh ?rboi rg Minnetonka v Havre 1. oktobra: lie de Franr-e v Havre Bremen v Cherbourg !n v Bremen Milwaukee v ''herbourg In v Hamburg Kotna v Genovo Veendam v JJoi-logr.e sur M»;r Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE« PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN V JUGOSLAVIJO Preko Hivri Na Hitrem Ekspresnem Pamlk« PARIS 22. Julija — 2. Septembra ileTdefrance 30. Julija — 27. Avgusta ' lafayette 6. Avgusta — 30. Avgusta NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL G OSLA VI JE Za pojasnila in potne liste vpra-ftajte naše pooblaščene eaente cJrcaeh, in STATE STREET- NEW YORK SLOV. POTNIKI VEČJE ŠTEVILO SLOVENCEV bo odpotovalo v stari kraj: 22. julija na Partsu na Havre; 23. julija na Berengariji, Cherbourg; 29. julija na Ue de France, Havre; 3. avgusta na Vulcaniji na Trat; 17. avg. na Berengariji, Cherbourg; 19. avgusta na Saturn!ji na Trst; 26. avgusta na lie de France, Havre; PRIDRUŽITE SE JIM! . Pišite po nadaljna pojasnilu in vozni red vseh boljših parnikov na: LE0 ZAKRAJŠEK General Travel Service, 1359 Second Ave., New York, N. Y.