Politični ogled. Turška vojska je pretečeni teden strašno divjala od črnogorake meje do Donave. Najsijajnejai uspeh in sre5o so imeli Črnogorci; mesto in trdnjava Medun se je po 4mese6nem napadanju morala Črnogorcem udati, 500 Turkov je vjetih 8 kanoni in strelivom vred. Dvakrat so Turki priali mestu na pomoč, obakrat bili so tepeni — 10.000 Turkov je poginolo okoli mesta in naposled so ga vendar zgubili. Derviš-pasa je vsled te nesreče brzo pete odnesel iz Črnogore, kamor je bil že 2 uri globoko vse požigajč prilomastii. Slava 5rnogorskim junakom! — V Boaniji se množi število vetasev, ki se pa kolikor mogoče še ogibljejo tuiškim vojakom, le kder je vae ugodno, jih zgrabijo; tako je storil vstaš Ameli5 pri Ostružjem, kder je v velikem gozdu napal in uničil celi bataljon Turkov. Glavni poveljnik vstašev, obriat Despotovic, šteje sedaj 14 5et pod seboj, ki imajo konjike in 14 kanonov. Ravno sedaj jim hiti 1 bataljon ruskih prostovoljcev na pomo6. Na južni meji Srbije je general Novoselov zbral 12.000 mož, da bi udaril 5rez Sjenico proti Mitrovici in Črnejgori; ali botel je počakati se na zimsko obleko za svoje vojake. Kajti visoke gore okoli je že sneg pokril. Turki so to slutili in so 18. okt. hipoma planoli na Srbe. Ali ti 80 se junaško branili iu ; naposled sami sli naprej, prvi so bili ruski prostovoljci, in Turke vrgli z bajonetom iz 6 ianc v 3 urah in v beg zapodili. Turki bežijo scdaj iz Sjenice proti Novemu-pazaiju. Menje srecno so se Srbi vojskovali ob Diini, Timoku in Moravi. Ob Drini atoji 13.000 Srbov, in se ne upajo mahnoti črez reko v Bosnijo, kder je še vedno za vsem 60.000 turških vojakov. Na reki Timok so srbski generali Keller, Medvedovski in Ostoi5 od 3 strani zgrabili Osman-pašo, da mu vaamejo mesto Zajcar, a do sedaj še se njim ni posre6ilo, 5eravno se je prelilo veliko srbske in turške krvi. Najbolj krvavo pa se je vojskovalo ob Moravi, natnre5 3 dni 19., 20. in 21. oktobra. Ejub-paša je dobil 28 bataljonov in veliko kanonov v pomoč in je z 110,000 Turki udaril na Srbe s strabovito silo med groznim vremenom, da bi erbake šance predrl in priael do meata Kruševaca in pred trdnjavo Deligrad. Toda vse je bilo zastonj, Srbi so se 8 pomočjo ruskih prostovoljeev junaško branili. Turki niso ni6esar opravili v 3dnevnem boju. Iz jeze so 22. okt. v Alekainac pognali 300 bomb — tudi biez uspeba. Koliko pa je v strašnem klanju ljudi emrt storilo, to še ni znano; z ranjenci so vse vesi in mesta daleč v okrog prenapolnjena. Ker Turki do sedaj niao zamogli Sibov premagati, za naprej bo jim to cela nemogo5e. Vsaki den pride po 500 ruakih prostovoljcev; 16. okt. je v Kladovi stopilo na arbsko zemljo 2200 kozakov 8 konji vred in 2800 peacev; ranjenim v podporo so Rusi že poslali 4 niilijone frankov v zlatu; v Belgradu sostavljajo četo 6000 ruskih prostovoljcev za generala Novoselova. Srbski ministri skuaajo v Parizu dobiti 5 milijonov zlatov na posodo; v Kragujevac so odposlali 400 delavcev, da izdelujejo vojne priprave, tudi-so pozvali vse Sibe od 17— leta pod puško. Skoda, katero so Turki do sedaj na Srbskem, zlasti s požiganjem u6inili, »e ceni na 50 milijonov gld. Ruski prostovoljci so silno srčni pa tudi pobožni. Vsaki moli zjutraj, o poldne in zve5er, pred jedjo in po jedi. Vidi se jim, da se bijejo za slavjansko uarodnost in za vero Kri- 8tll8OVO ! Avstrijske dežele. Nekateri ljudje skusajo Avstrijo v boj zoper Rusijo naščuvati zarad gnjile Turčije. Vse kaže, da se njim ne bo posre6ilo; poprej utegne propasti magjarska obolost in ustavoversko gospodstvo. Merodajni kiogi pri nas so sedaj za zvezo z Rusijo ter za to, da zasede avstrjjska vojna Bosnijo in Hercegovino. Sicer se temu upirata Magjar in Nemec, vendar slednji že veliko menje. Kajti izmed 300 nemških in U8tavoverskih poslancev na Dunaju zahteva le samo 115 mož od ministrov, naj Avatrija ostane popolnem na miiu in ne vzame od Tur5ije niti za pedenj zemlje. Ostali Nemci že druga6e mislijo in poslanec žl. Plener je govoril naravnost za zvezo z Rusi, kar bo bržcas obveljalo. Lepo je bilo to, da so slavjan8ki poslanci pod vodstvom Fanderlika in dr. Vošnjaka v imenu 17 milijonov avstrij- skifa Slavjano? povzdignoli sroj glas vpričo celega pveta za nale nesrečne brate na Turakem. Izrekli so željo naj Avstrijaglede turškega pradanjaravna po željah svojih slavjauskib prebivalcev, ki želijo, da se turški Slavjani brž izpuiijo turškim krempljem. — Finau5ni minister j« nasvatoval novo dačno postavo, po katerej bo vsak človek moral izpovedati, koliko dobodkov ima na leto. Brž ko mu dobodki znesejo 600 fl., bo moral od vsake stotino pla5ati 2, 3 ali 4 fl. davka. — Na južnem Tirolskem prebivajo sami Italijani, ki pa komaj 5akajo, da bi bili združeni z italijanskim kraljestvom. Vlada je rogoviležem skozi prste gledala, a sedaj je prisiljena zaporedom glava5e zapirati. Razbunjenost je že velika. Magjarski dijaki so začeli v Budapeštu nemir delati in zabtevajo, naj Avstrija gre Turkom na pomo5 — celo minister Szende je tolik prijatelj Turkov, da je rekel: 217.000 magjarskih honvedov je pripravljenih v 8 dnevih iti v boj. Tudi magjaigke žabe bodo poknile. Magjari v Avstriji niso aami in zato ne more biti vse, kakor bi Magjar ukaževal — in tudi ae bo. Vnanje države. Rusi so res poslmli Turkom zadnjo besede ali ultimatum; 5e ti vsemu ne pritrdijo, bo kmalu vojska. Rusi ho5ejo, naj Turk kristijanom privoš6i pravice, kakoršne sam uživa. Tega pa Turk ne bode storil in zato je vojska gotova. Rusi razpostavljajo že na turski meji v Aziji 230,000 mož pod vodstvom gencrala Melibova, carevič sam zbira ob avstrijsko-turškej meji 340.000 vojakov, veliki knez Nikolaj pa je natnenjen s 110.000 Rusi in 75.000 Rumuni udariti 6rez Donavo na Turško. Rumunski knez bo dobil ve6 dežel in naslov kralja. — Nemško-pruski minister Biamark se je pogrozil Francozem, ker so ti namislili vojakov nastaviti na italijauski meji kateri bi Italijanom zabranili vzeti turško deželo Tunis v Afriki. Angleži so iz prva namenjeni bili Turka še za naprej bianiti, so pa si premialili in bodo bržcas z Rusi vred šli TurSije delit; vse kaže da je Turkom došla — zadnja ura. Zadnja ura bo, ali brez dvombe tudi strašno krvava.