PoStnlna plačana v gotovini,
Leto XVI., 168
Ljubljana, sreda, 24« julija 1935«
71i	,
m Cena J Din
opravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. tnseratni oddelek: LJubljana, Selen« Durgciva Ul it. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. lL — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga člslo 78.180, VVien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
tJredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. JL Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Avstrijska julijska obletnica
Službena Avstrija se zavija v črno. Pripravlja se na praznik žalovanja ob jutrišnji obletnici smrti kance! arja Dollfussa, Oficielne prireditve bodo stale vse v znamenju osebnega kulta. Pri njih ne bo prostora za spomin na tragedijo naroda in države, ki je lani usodnega 25. julija pretresla Avstrijo in Evropo.
Menda ni kulturnega človeka, iki ne bi spoštljivo klonil glave pred usodo stvaritelja današnje Avstrije in ki bi odrekel spoštovanje njegovi osebnosti. Vendar objektivni opazovalec ne bo mogel prezreti in pozabiti, da je z njegovim imenom in delom združen spomin na krvave bitke, na stotiine ubitih mož, žena in otrok, na ječe in veša.la. Krvava meseca februar in julij lanskega leta sta mejnika ob poti, katero je začrtal in po kateri je z neizprosno doslednostjo hodil mož, ki si je postavil za življenjski cilj, do korenin iztrebiti v Avstriji marksizem in že v jedru zadušiti prihajajoči hitlerizem, ob enem pa likvidirati republiko.
Zato tudi službeno avstrijsko žalovanje ni žalovanje vsega naroda, kajti tisoči in desettisoči bodo jutri molče in s stisnjenimi zobmi obujali svoje posebne spomine, ki še vedno stojijo kot črna senca med njimi in kancelarjeviimi nasledniki.
Notranji boji v Avstriji še niso končam. Pomirjenja ni videti na nobeni strani. Vsa Avstrija je stvarno še •vedno v izjemnem stanju, slonečem na bajonetih vojske in še bolj na oboroženi moči iregularnih pretoriianskih čet. Opozicija ni enotna, marveč kaže vse nianse med obema skrajnima in obenem glavnima taboroma, marksisti in hitlerjevci. V bistvu gre v Avstriji za borbo raznih političnih in socialnih struj. skupin, organizacij, ki se obračajo druga proti drugi, nobena pa prav za prav ne proti državi, njeni eksistenci in njeni svobodi. Vsaka teh bojevitih giup si lasti pravico, da govori v imenu naroda, češ, da zastopa pravo voljo naroda in se bori ne za svoje nego za življenjske interese države.
Nii hitlerjevcem, katerih ponesrečena revolucija je najbolj neposredno povezana s spominom na usodni 25. julij, ni mogoče povsem nesporno naložiti c-eltek ujpropaščianja avstrijske samostojnosti »Anšlus« je program, ki je starejši od Hitlerjevega pokreta, in tisti vodilni državniki, ki so ptred Doll-fus som ravnali anstrijsko usodo v smeri združenja z Nemčijo, gotovo niso sumljivi protiavstrijskih stremljenj. BVi so to politiki vseh barv in taborov od socialistov Seitza in Rennerja, preko prelata Seipla do nacionaloa Scho-bra. In gotovo je vredna preudarka trditev hitlerjevcev, da tudi sedanji režim ne predstavlja samoodločbe suverene države, ker ni v nič manjši odvisnosti od inozemskih vplivov, kakor bi bil eventualni hitlerjevski režim, samo da bi ta bil odvisen od nacionai1^ nemških in ne tujih vplivov.
Evropski položaj Avstrije povzroča, da najde simpatije in zaslombo inozemstva oni, ki ima dejansko oblast v rokah. dokler jo izvršuje v smeri, M varuje formalno samostojnost osrednje države Podunajvja. V tem sta tudi moč in mednarodna veljava današnjega avstrijskega režima K temu prihaja v notranjosti še idejna razcepljenost opozicije v dva g^evna tabora, ki ne najdeta noti drug k drugemu in sita v ločenih bitkah bila z lahkoto drug za drugim poražena. Toda razvoj gre svojo logično pot in zato so še vedno odprte danes morda še n^irračttnlfive možnosti.
Zdi se pa, da se odločitev in razčiščen je približuje % naglimi koraki. Vedno jasneje stopa iz megle končni cilj kanceOarja DcOlfussa in njegovih narednikov: obnova habsburške monarhije. Z njo naj bi sedanja labilna av*-cikracija dobila svojo trajno ob'iko.
vila da, ki je že izvršila prvo r a-o habsburškega povratka, se pred-avlia v tej točki kot izvrši tel jica Oo-fiissoveea testamenta. Tej svrhi je siVrTa majrjiškia iustava, ki je izbrii-sa!a besedo republika, za istim ciljem gre preklic izgnanstva in vrnitev pre- j moženja bivši vladarski rodbini
Verjetno je, da bo v znamenju Habs-burga stala tudi jutrišnja žalna obletnica. Ker pa habsburška restavracija nikakor ni samo notranja zadeva Avstrije, marveč usoden splošno evropski problem, bo mednarodna javnost ob vsej pieteti do pokojnega Dollfussa avstrijske žalne svečanosti motrila zlasti s tega vidika.
POVRATEK HABSBURŽANOV
BI POMENIL VOJN Os
"•fT -
Vendar enkrat trezno svarilo tudi iz Pariza — Stališče Male antante je nespremenljivo — Habsburžani so tudi Franciji nevarni
Pariz, 23. julija. AA. »Echo de Pariš« je objavil daljši članek o Mali an-tanti in nevarnostih, ki ji pretijo od habsburške restavracije. V članku pravi med drugim:
Za opozicijo Male antante proti restavraciji Habsburžanov premalo vedo v Parizu, še manj v Londonu. Toda Mala antanta je sklenila, da bo odločno nastopila, ker dobro pozna germansko propagQ"do in njeno aktivnost, ki se skriva pod raznimi krinkami Nevarnost priključitve Avstrije k Nemčiji je res velika, toda na drugi strani so prav tako opasni Habsburža-ni, katerih restavracija bi neizbežno pomenila vojno. Dunajski imperializem ima prav take ambicije, kakršne je izrazil Hitler v svoji knjigi »Mein Kampf«. Sam kancelar Schuschnigg je
rekel, da je treba obnoviti sveto cesarstvo, ki bo realiziralo ideale vseh Nemcev in obnovilo Evropo preko vseh mirovnih pogodb. Restavracija Habsburžanov ne bi pomenila nikake ovire za nemško ekspanzijo. Nasprotno bi se ta ekspanzija razširila daleč na vzhod in na Balkan. To bi pomenilo propast francoskih zaveznikov. Nova avstrij-sko-nemška zveza pa M potem spet olajšala zmago pangermaniana.
Te temne slutnje niso pralen strah. Avstrijska Vlada in vsi oni, ki propagirajo Habsburžane, sicer zatrjujejo, da Avstrija ne stremi po nikaki ekspanziji in da nima niikakih imperialističnih teženj, nego da že<li urediti le svoja notranjepolitična vprašanja in živeti v miru s sosedi. Toda dogodki dokazujejo baš nasprotno. Ob otvoritvi podu-
Proračun pred senatom
Seja senata ln njegovega finančnega odbora — Senat bo dvanafstine odpravil najbrž že ta teden
Beograd, 23- julija, p. Senat je imel danes kratko sejo. Predsedoval je dr. Toma-šič, navzoči pa so bili tudi nekateri člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Sto-jadinovičem na čelu. Po raznih formalnostih
je predsednik sporočil, da je Narodna skupščina dostavila senatu v nadaljnje postopanje predlog proračunskih dvanajstin in finančni zakon. Prosil je finančni odbor, naj se takoj po seji sestane in predloge prouči ter pripravi poročilo za plenum.
Senator dr. Grga Andjelinovič je vložil interpelacijo na predsednika vlade, zakaj je bila cenzurirana njegova nedavna izjava novinarjem. Predsednik vlade je nujnost odklonil- Naposled je bil določen za prihodnjo sejo senata naslednji dnevni red: 1. izvolitev odbora za proučitev zakonskega pred" loga senatorja dr. Ploja in tovarišev glede uprave fondov in 2. razprava o dvanajstinah.
Finančni odbor senata se je sestal takoj po seji plenuma pod predsedstvom senatorja Dake Popoviča in začel proračunsko razpravo. Otvoril jo je finančni minister z ekspozejem, ki je v bistvu identičen z njegovim ekspozejem v Narodni skupščini. Seja odbora je bila nato prekinjena, da bo-
do mogli člani proučiti dvanajstine in finančni zakon. Odbor se sestane jutri dopoldne in bo najbrže že v dveh dneh končal svoje delo. Računajo, da bo že v petek senat v plenumu pričel proračunsko razpravo in io v soboto zvečer končal-
Seja kluba senatorjev JNS
Beograd. 23. julija, p. Klub senatorjev JNS je imel danes popoldne sejo, na kateri je izpopolnil svoj odbor, ker je bilo več prejšnjih članov odbora izžrebanih in so pri zadnjih senatskih volitvah bili izvoljeni tudi številni novi člani. Seji je predsedoval predsednik g. Kosta Timotijevie, ki je toplo pozdravil nove člane kluba in nato odredil dopolnilne volitve. Za podpredsednika kluba je bil izvoljen senator dr. Ivan Majstrovič, za drugega tajnika dr. Glušac, za blagajnika Pavle Vujič, za člana odbora dr. Albert Kramer in dr. Dinko Trinajstič, v razsodišče kot namestnika dr. Josip Nemec in Lazar Anič, v nadzorni odbor pa Milan Marjanovi? in Jovo Aleksič. Po konstituiranju so bili določeni kandidati za se-natski odbor, ki bo proučil predlog senatorja dr. Miroslava Ploja in tovarišev glede spremembe zakona o upravi fondov.
Vse išče novih poti
Politična situacija po proračunski razpravi v Narodni skupščini — Napeta seja Jevtičevega kluba
Poskusen atentat na voditelja španskih klerikalcev
Madrid, 23. julija. AA. Iz Gijona poročajo, da so snoči na železniški progi blizu Pola Delena našli bombo. Po tej progi bi bil moral pol ure kasneje voziti vlak, v katerem se je nahajal notranji minister Gil Rohles.
Beograd, 23. julija, p. V parlamentarnih krogih živahno razpravljajo o položaju po odobritvi dvanajstin in pooblastil v Niarod-ni skupščini. Čeravno je predsednik vlade v leku proračunske debate ponovno izjavil, da želi sodelovati s sedanjo Narodno skupščino, v kateri ima vlada sigurno večino, so vendar mnenja glede nadaljnega političnega razvoja dokaj različna. V vrstah Jevtičevega kluba pojasnjujejo slabo udeležbo pri končnem glasovanju o dvanajstinah s tem, da so že prej sklenili, da bodo pustili v dvorani pri glasovanju za kontrolo samo enega člana svojega kluba, vsi drugi pa so se po tem dogovoru odstranili iz dvorane ter prepustili vladni večini, da sama izglasuje in nosi odgovornost za dvanajstine. Temu stališču so se pridružili »vrli takozva-ni neodvisni poslanci.
V vladnih krogih z zadovoljstvom ugotavljajo, da je dobila vlada nad dvetretjin-sko večino. Iz tega izvajajo, da je vladi v vsakem primeru zasigurana večina in da bo lahko sodelovala s skupščino. Opozicija je drugega mnenja in že ob zaključku včerajšnje skupščinske seje je bilo slišati v dvorani klice: To je bilo zadnje glasovanje te skupščine! Danes še in nikdar več! V vladnih krogih izjavljajo, da o tem ne more biti govora zlasti še, ker bo morala skupščina izvoliti še odbor, ki bo skupno s senatskim odborom proučil predloge vlade glede spremembe političnih zakonov.
Jevtičev poslanski klub je imel danes skoro ves dan trajajočo sejo. na kateri so razpravljali o političnem položaju po sprejetju dvanajstin. Predsednik kluba g. Jevtič je v svojem uvodnem govoru na kratko orisal trenutno politično stanje in pozval člane, naj povedo svoje mnenje. Izrazil je željo, naj bi ostal^ klub kompakten in naj bi se morda različna mnenja in naziranja spravila v sklad, da bi se zogotovila enotnost na-daljne akcije.
Prvi govornik Voja Lazič, vodja bivših zemljoradnikov je podčrtaval potrebo jasnega gospodarskega in političnega programa, s katerim bi bilo takoj treba sto-
piti pred narod, pojasniti volilcem razvoj j dogodkov in povedati, kako si zamišljajo nadaljnje delo. Če se to ne bo zgodilo, se bo zemljoradniška skupina izločila iz Jevtičevega kluba, osnovala svoj klub ter pričela svojo akcijo za vsedržavni seljaški po-kret.
Naziranju Voje Laziča so se pridružili tudi drugi zemljoradniški poslanci. Poslanec Ilija Mihajlovič pa je izjavil, da ni treba preveč hiteti. Zaenkrat niti vlada sama ne ve, kako bo. V vladnih krogih so se pojavila tri različna naziranja glede bodočega strankarsko - političnega življenja. Sam sem bil dolgo let radikal, je dejal Mihajlovič med drugim, zavzemal sem v radikalni stranki visoke položaje, toda z radikalno stranko sem definitivno likvidiral. Mi vsi smo bili izvoljeni na programu in s pomočjo organizacij JNS in ne vem, zakaj naj bi jih sedaj naenkrat zapustili in ustanav-
Bivši minister dr Dragutin Kojič je bil mnenja, da je vlada zahtevala pooblastila v prvi vrsti zaradi tega, da bi ustregla izven-pa.rl amen tarni opoziciji in dosegla neko osnovo za nadaljnja pogajanja z opozicijo.
Poslanec Bora Djurič je rekel, da je neobhodno potrebno sestaviti točen program. V klubu so sedaj pripadniki vseh mogočih bivših strank in je zaradi tega potrebno določiti skupen program, da se ohrani enotnost.
Posvetovanja Jevtičevega kluba, ki 6e jih je udeleževalo okrog 50 poslancev, so trajala globoko v noč. Novinarjem so za-branili dostop. O sklepih kluba ni bilo izdano nikako poročilo, poslanci pa so bili pni razhodu skrajno rezervirani.
V političnih krogih mnogo komentirajo tudi formiranje Jugoslovenskega neodvisnega nacionalnega kluba, ki šteje doslej 14 članov. Računajo pa, da bo ta klub kmalu narastel na 50 do 60 poslancev, ker se mu bo pridružilo večje število poslancev, ki se še vedno niso odločili ne za vladni, ne za opozicijski klub.
navske razstave so avstrijski ministri in drugi odgovorni funkcionarji govorili o vefliiki reki, ki vodi na vzhod. Turistična vojna, ld jo je Avstrija napovedala Jugoslaviji in ojačena propaganda v inozemskem tisku za Habsburžane sta nova dokaza, ki gladko izpodbijata vse miroljubne izjave avstrijske diplomacije.
Znana so prizadevanja avstrijskih državnikov, da se po poteku predsedniške dobe sedanjega predsednika Mi-klasa izvoli za novega predsednika habsburški nadvojvoda Evgen. Bivša cesarica Žita s svoje strani želi, da bi Miklas ostal predsednik republike do restavracije. Avstrijski državniki pa mnogo pričakujejo od Evgena, ki mu je kot vitezu malteškega reda in vodi-
teSju nemškega reda v kratkem času po njegovem povratku iz Švice uspelo dvigniti ugled legitimistične aristokracije, s pomočjo katere bi mu bilo lahko pripraviti povratek Otona Habsburškega v Avstrijo.
Tik pred poslednjo sejo zveznega sveta, ki je odobril novi habsburški zakon, se je vršil v bližini Dunaja tajen sestanek, ld so se ga udeležili vsi glavni pro-pagatorji habsburške restavracije. Ugotovili so, da je za restavracijo Habsburžanov že skrajni čas. V resoluciji, ki je bila sprejeta na tem sestanku, pravijo, da je mednarodna situacija zelo ugodna za izvedbo njihovega načrta. Po vesteh, Id sedaj krožijo v avstrijskih političnih krogih, bo vlada onih 150 milijonov šilingov, ki jih je parlament določil za izplačilo vojnih pokojnin, porabila za habsburško propagando.
Spričo vsega tega, zaključuje pariški ilist, so upravičene najbolj zle slutnje. K sreči vodijo politiko Male antante resni in bistroumni ljudje, ki bodo znali z odločnim nastopam preprečiti habsburške mahinacije. Politične in vojaške odredbe, ki so predvidene v Češkoslovaški, Romuniji in Jugoslaviji, bodo gotovo dale še mnogo pomisliti vsem habsburškim zarotnikom.
Anglija ostro proti Italiji
Londonska vlada se je definitivno odločila zahtevati od Društva narodov najenergičnejše ukrepe
London, 23. julija, r. V zvezi z včerajšnjo sejo vlade, o kateri ni bil izdan nikak uradni komunike, poročajo listi skoraj soglasno, da se je vlada odločila za energično akcijo na osnovi načel Društva narodov. Zastopnik Anglije minister Eden bo na zasedanju sveta Društva narodov, ki se bo sestal v začetku prihodnjega tedna, stavil predlog, naj svet Društva narodov ne intervenira samo zaradi incidentov pri Ualualu in drugod, marveč tudi glede vseh ostalih spornih vprašanj v afriški aferi-
Rimski poslanik Drummond je dobil nalog, naj ponovno poseti Mussolinija in mu sporoči, da je angleška vlada v skrbeh zaradi italijanskih načrtov proti Abesiniji nele zaradi Društva narodov, marveč zaradi svojih lastnih kolonijalnih interesov. Drummond je pri izvršitvi tega naloga izrecno poudaril, da Anglija ne more pristati na politično kontrolo nad Abesinijo, ki ima z Egiptom in z afriškimi kolonijami Anglije 3.300 km dolgo skupno mejo. Italijanske težnje po političnem vplivu v Abesiniji bi neizbežno izpodkopale angleško-italijansko prijateljstvo. Anglija pa je pripravljena vplivati na abesinskega cesarja, da prizna Italiji dalekosežne gospodarske koncesije v skladu z italijansko-abesinsko pogodbo in z dogovori med velesilami. V londonskih političnih krogih tolmačijo stališče angleške vlade tako. da se je odločila za izvajanje vseh določb pakta Društva narodov naperjenih proti državam, ki kršijo sklenjene pogodbe.
Pariz, 23. jul. Angleški poslanik Clarck je že sinoči obvestil o sklepih angleške
vlade Lavala, ki je takoj nato sklical iz" redno sejo francoske vlade. Davi je na poziv Lavala prispel v Pariz tajnik Društva narodov Avenol, ki je imel danes z Lava-lom in z angleškim poslanikom dolga posvetovanja- Francija si še vedno prizadeva doseči kompromisno rešitev, da bi ne bila potrebna intervencija Društva narodov. Vsekakor pa pomeni stališče, ki ga je zavzela Anglija, važen in morda usoden preokrel v italijansko-abesinskem konfliktu.
Solnce — najhujši sovražnik italijanske vojske
London, 23. julija, n. Agencija Reuter poroča, da vlada v Eritreji že nekaj dni neznosna vročina. Sončarica zahteva dan za dnem najmanj po 10 človeških žrtev. Samo v poslednjih dveh tednih je bilo iz Eritreje in Somalije odposlanih nazaj v Italijo zopet 3.000 vojakov in delavcev.
Iz Južne Afrike se ponujajo Abesiniji na pomoč
Durban, 23. julija. AA. V listu >Natal Mercury« je objavil general Grovston pismo, ki ga je poslal abesinskemu cesarju, in s katerim mu je ponudil svoje usluge. Izjavil je, da bi na svoje stroške zbral južnoafriško legijo, s katero bi priskočil na pomoč Abesincem. Generil Groyston je sedaj star 73 let. Leta 1878/79 se je kot angleški oficir zelo odlikoval v bojih proti Čulukafrom ter nato v letih 1899/1901 v burski vojni. Ko je južna Afrika postala britanski dominion, je general Groyston prestopil v južnoafriško vojsko.
Predsednik vlade na Bledu
Beograd, 23. julija, p. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je nocoj odpotoval na Bled, da bo v četrtek prisostvoval nastopni avdijenci novega češkoslovaškega poslanika na našem dvoru dr. Girse.
Auer prispel v Rim
Rim, 23. julija, p. Danes popoldne je prispel semkaj minister pravde dr. Auer s spremstvom. Na kolodvoru je bil svečano sprejet od zastopnikov Vatikana ter od osobja jugoslovenskih poslaništev pri Vatikanu in Kvirinalu. Jutri bo v Vatikanu podpisal konkordat.
Smrt avstrijskega socialističnega voditelja
Dunaj, 23. julija, n. V pretekli noči je zaradi kapi umrl bivši znani socialistični voditelj Oton Glockel. Mnogo zaslug si je pridobil zlasti za šolstvo. Na njegovo prizadevanje je dobil Dunaj v povojnih letih najmodernejše šole. Po lanskih februarskih nemirih je skušal Glockel zbežati čez mejo, a so njegov avto ustavili in njega aretirali. Bil je nekaj mesecev v zaporih, kjer pa je hudo zbolel, tako da so ga morali poslati domov. V zadnjem času se je docela umaknil iz političnega življenja.
Največja tovarna likerjev pogorela
Newyork, 23. julija. AA. V Persiji v državi Dlinois je zgorela ena izmed največjih tovarn likerjev, škoda znaša 225 milijonov dolarjev.
z vseh strani
Plaz zasul most na najvažnejši žele niški progi v Rumuniji
Bukarešta, 23. julija AA. Zaradi Zemeljskih plazov je bil poškodovan veliki most blizu Sina je. Ves železniški promet na progi Ploesti - Brasova je prekinjen, železniška uprava je izdala vse potrebne ukrepe, da promet na tea progi čimprej vzpostavi. Ta proga je glavna prometna zveea e Transilvanijo. Plazovi eose veuli na most danes ob 10. dopoldne. Tik pred tem je šel čez most potniški vlak.
Poljski polet v stratosfero Varšava, 23. julija. AA. Poljska letalca Buržinski in Visockista se dvignila s svojim balonom Torunijem 10.000 m visoko. Polet je trajal štiri ure. Vzletela 6ta v Le-gionovu blizu Varšave in pristala v bližin' Krakova. Med poletom sta proučevala zlasti ultravioletne žarke.
Dve težki nesreči
h	Ljubljana, 23. julija.
Danes dopoldne sta se pripetili dve hujši nesreči. V št Vidu je padel s 5 m visoke brajde 66-letni posestnik Bremec Ciril ki je nekaj pleskal po zunanjem zidu svoje hiše. Pri padcu si je nalomil hrbtenico.
21-letni brezposelni pleskar Ladislav Skalar, ki stanuje na Galjevici pa si je pri delu hudo opekel desno roko. Sam se je zglasil na reševalna postaji. Opekline so bile tako hude, da eo ga z reševalnim vozom prepeljali v bolnico, kamor so prepeljali tudi Rremca.
Dunajska vremenska napoved za sredo;
Pretežno jasno; temperatura se bo naglo dvignila.
-V- • V.-:*' '-
Misli na to: zobni kamen škoduje


SAR60V
Pred tem varuje
KAL0D0NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Nedeljska beseda opozicije
Davidovičev program — ,,Politika pred gospodarstvom44 Dr. Grol o Hrvatih — Vilder v Splitu
V Krušcvcu je bila v nedeljo »konfercnca prijateljev g. Ljube Davidoviča«, ki se je je udeležilo okoli 4000 poslušalcev. Davido-
vič je imel daljši govor, v katerem je med drugim dejal:
»Demokracija je imela v naši državi že lepe dni. Posebno srečni so bili dnevi naše demokracije za vlade pokojnega kralja Petra, ko je dala demokracija narodu vse, kar je le mogla. Plod te demokracije sta bi'la tudi vojaški elan in svobodoljubnost našega naroda za časa svetovne vojne, ki sta tako zadivila ves svet.
O hrvatskem vprašanju se razpravlja pri nas v vseh krogih z večjim ali manjšdm razumevanjem- Mi smo sc lotili tega posla 6 trdno nado, da ga bomo koristno končali za narod in državo. Demokrati smo že 1. 1923. napravili sporazum s Hrvati s pokojnim Radičem, ko je ta priznal ustavo, vse z rjo v zvezi sprejete zakone in ustavno monarhijo teT dinastijo. Takrat je priznal vse, kar je bilo treba priznati. Zla usoda je hotela, da je Radič umrl, preden je svoje delo dovršil.
Prvo stvar, katero smo mi v razgovorih z Mačkom ugotovili, je bila ta, da smo mi vsi za to državo. Reči moram, da se nikdar ai dr. Maček izjavil proti tej državi. Ko smo to ugotovili, smo šli dalje na osnovi, da hočemo mi vsi to državo in to dinastijo-
Mnogi mi sedaj prigovarjajo, da bi bilo bolje, če bi bil jaz nosilec državne liste pri zadnjih volitvah. Reči moram, da je bilo tako, kakor je bilo, najbolje. Mi smo se z Mačkom sporazumeli o tem, ko je bil še v zaporu, ko nam je bil izrazil to željo neki Markov prijatelj. Na to sva pristala z Joco Jova-novičem, dočim je Miša Trifunovič predlog odbil. Naši objektivni nasprotniki so nam priznali, da je bilo to dobro, ker so tako prvič volili Hrvati srbske kandidate, in Srbi hrvatske, kar je bil velik korak k zbližanju med Srbi in Hrvati. Uspeh tega skupnega koraka je bil sijajen. Vlada g. Jevtiča je padla pod pritiskom združene opozicije. Vi ste dali kljub bajonetom in zaporom 1-100.000 glasov. Bilo pa je še nad en milijon volilcev. ki sploh niso volili. Ako bi bili prijatelja vlade, bi glasovali za nio.
Nam često očitajo, da nimamo programa. Ali mi smo ga imeli in ga imamo. Njegovo jedro je: mi hočemo to državo in to dinastijo. Hrvati se zavedajo, da bi bila mala država plen in mamilo za velike države, in so mišljenja, da za nje ni poti iz okvira te države.
Razgovarjali smo se tudi o tem, kako urediti to državo, ki taka kakršna je, ne more ostati. Za nas je vprašanje širokih samouprav življensko vprašanje. Do take države, kakršno mi želimo, bomo prišli na
čisto reden način- Ako bo narod glasoval za tako ureditev države, jo bo imel, ako ne, bomo povezali cule in šli domov. Tako ure" jena država ne bo nobena nevarnost za edinstvo države. Mi hočemo, da rešuje vse posle, ki se tičejo občine, samo občina in nihče drugi. Treba je še potrpeti nekaj časa, ker to zahtevajo interesi države. Potem pa bomo imeli skupni centralni parlament, skupno vlado in skupnega kralja Petra II.
Kar se tiče nove vlade je sigurno, da je mnogo obetala. Koliko bo izpolnila, bomo šele videli. To pa še ne pomeni, da nimamo v njo zaupanja, najsi sprejemamo njene obete z rezervami.
Mi smo predlagali, da vodi volitve nevtralna vlada- Mi delamo na tem naprej in in ko bo vlada dala nove politične zakone, bomo pristopili k obnovi stranke. In kadar bomo rešili hrvatsko vprašanje, dobili novi volilni zakon, svobodo združevanja in svobodo tiska, bomo pa pristopili k reševanju
ekonomskih vprašanj.
*
Shod združene opozicije se je vršil tudi v Šabcu. Glavni govornik je bil bivši demokratski minister dr. M. Grol, ki je rekel, da so danes politična vprašanja važnejša od gospodarskih. Danes je treba predvsem rešiti hrvatsko vprašanje. Nikdar ni bilo govora o tem, da Hrvati ne žele ostati v tej državi, ali da celo zahtevajo neko svojo posebno državo. Zaradi geografske lege Hrvatov je njim ta država še prav posebno potrebna ter bi bilo noro govoriti o njihovem odcepljenju- Resnica je, da so tudi med Hrvati ljudje, ki ne mislijo dobro niti Hrvatom, niti tej državi. Toda mi se ne pogajamo s Paveličem m Perčecem, nego z dr. Mačkom.
Mi smo bili in ostanemo Jugosloveni in to iz notranjega prepričanja in ne samo na povelje. Jugoslovensko vprašanje se ne more reševati z ukazi od zgoraj, nego le s pristankom svobodnega naroda. Današnja politika je podobna avtomobilu, ki drvi s strahovito brzino navzdol. Težko njim. ki sede v tem pokvarjenem vozilu, in še težje
njim, ki so pred njim.
*
V Splitu je bila za nedeljo sklicana konferenca bivših samostojnih demokratov. Glavni govornik bi moral biti bivši narodni poslanik Večeslav Vilder. Konferenca pa je bila že ob početku razpuščeina, ker je prišlo na njej do viharnih prizorov- Zaradi tega je sprejel Vilder novinarje ter jim v daljši izjavi dejal, da je bil namen konference, po-jačiti skupno fronto združene opozicije ter se pridružiti akciji za splošno amnestijo, ki bi omogočila povratek emigrantov gg. Sve-tozara Pribičeviča, Krnjeviča in Košutiča.
Celjski izgred rekratov pred sodniki
10 obtožencev obsojenih zaradi surovega napada na tri
policijske stražnike
Celje, 23. julija Ob velikem zanimanju občinstva se je vršila danes od 9. do 14.30 na okrožnem sodišču v Celju razprava proti 11 obtožencem, ki so bili obtoženi, da so letos 15. ma-
ja popoldne ob prihodu vojaških novincev v Celje napadli in težko poškodovali 3 celjske policijske stražnike in nekega civilista, odnosno, da so žalili policijo in huj-skali proti njej. Obtožnica navaja med drugim;
Dne 15. maja popoldne se je zbralo pred Gorenjakovo gostilno na Kralja Petra c. veliko število vojaških novincev in njihovih spremljevalcev z godbo. Iz množice so se čuli vzkliki: »živel Maček, živela Jugoslavija!« Kmalu so prispeli policijski poveljnik Vinko Pribovšič ter stražniki Martin Dobrotinšek, Ivan Gašperič in Alojz Em-eršič. Začeli so fante miriti in so jih pozvali naj se razidejo. Fantje pa so začeli vzklikati« »Dol policija!« Stražnik je pograbil Ivana Gorečana, da ga aretira. Leopold Majcen, Jože Medved, France Majcen, Ivan Krosin in Alojz Sentočnik pa so iztrgali Gorečana iz rok stražnika. V tem je nastala gneča. Ivan Kranjc je skočil stražnikom za hrbet in zaporedno zabodel Martina Dobrotinška, Vinka Pribovšiča in Ivana Gašperiča v hrbet ter je ranil tudi rekruta Ludvika Grilca. Dobrotinšek in Pribovšič sta dobila zelo hude poškodbe. Slednjič je moralo nastopiti vojaštvo, ki je vzpostavilo red. Gostilničar Josip Go-renjak je bil obtožen, da je ob tej priliki hujskal fante proti policiji.
Pri današnji razpravi je Ivan Kranjc priznal zločin, ostali obtoženci pa so po večini vse tajili. Zaslišanih je bilo 16 prič, med temi tudi ranjeni stražniki. Ivana Kranjca ter Leopolda in Henrika Majcna je zagovarjal dr. Hodžar, Ivana Gorečana in Franca Majcna dr. Doboviše.k, Josipa Gorenjaka pa dr. Miro Hrašovec. Tričlanskemu senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar.
Po govorih državnega tožilca in zagovornikov se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo celo uro. Ob 14.15 je predsed-\ik razglasil sodbo. Obsojeni so: 30-letni
posestnikov sin Ivan Kranjc iz Zlateč pri Novi Cerkvi na 3 leta robije, 120 Din denarne kazni, v plačilo povprečnine v znesku 1.000 Bin, na odškodnino Vinku Pri-bovšiču v znesku 2.500, Martinu Dobrotin-šku 5.003 in Ivanu Gašperieu 520 Din ter v plačilo stroškov za prevoz in zdravljenje poškodovancev v znesku 4.794 Din; 22-letni posestnikov sin Ivan Gorečan iz Socke pri Novi Cerkvi na 6 mesecev strogega zapora, plačilo povprečnine v znesku 700 Din; 26-letni zidar Friderik Grilec iz Ivence pri Višnji vasi na 5 mesecev strogega zapora in 240 Din denarne kazni; 25-letni mlinar Leopold Majcen iz Socke ter 20-letni mizarski pomočnik Lojze Sentočnik iz Zlateč na zapor po 5 mesecev in na denarno kazen po 60 Din: 23-letni dimnikarski pomočnik Jože Medved in 22-letni delavec Franjo Majcen iz Zlateč na zapor po 5 mesecev; 21-letni delavec Miha Stropnik iz Vojnika in 38-letni delavec Anton Juvanc iz Gorice pri Krškem na zapor po 3 mesece in denarno kazen po 50 Din; 22-letni posestnikov sin Henrik Majcen pa na 2 meseca strogega zapora; poleg tega pa še vsi na plačilo sodnih stroškov. 38-letni mesarski mojster in posestnik Josip Gorenjak iz Celja je bil opro-
ščen.
Sir Evans v Ljubljani
Ljubljana, 23. julija Nocoj ob 18.45 seje pripeljal s Dotmškim avknom »Ljubljana« iz Zagreba preko Su-šaka v Ljubljano slavni angleški arheolog sir Artur J. Evans, čigar prihod na Bled je bil že pred mesecem napovedan. Sir Ar-tbur Evans je eden najslavnejših sodobnih raziskovalcev, ki je odkril torišča najstarejše kulture iz dobe kralja Minosa na Kreti. že dolga leta je naklonjen jugosloven-sk.iim težnjam, zlasti je tudi v svetovni vojni kot eden najuglednejših dopisnikov vodilnih angleških dnevnikov podpiral jugoslovensko propagando, po prevratu pa je zlasti vzdrževal prijateljske stike z donom Franom Buli čem. Pri svojih 80 letih je sir Arthur Evans mlaideniško Čil. Njegovo stalno bivališče je vKnoseoeu na Kreti, kjer si je nad odkritimi razvalinami nekdanjega Mlnoeovega labirinta zgradil vilo
Zagrebški sodniki in nasička afera
Kakor smo svoječasno zabeležili je ▼ našički aferi obtoženi dr. Nikola Nikič pred osiješkim sodiščem trdil med drugim, da je njegovo pritožbo proti odredhi preiskovalnega zapora prvotni senat pri ape-lacijskem sodišču v Zagrebu (Tomič-Vu-ketič-Marjaševič) ugodno rešiL da pa je predsednik tega sodišča dr. Aleksa Vragovič na intervencijo višjega državnega tožilca Breberina rekvirird dotični akt, odredil razpravo z drugimi votanti pod svojim predsedstvom in tako povzročil, da je bila Nikičeva pritožba odbita.
Drž. tožilec v oedješkem procesu dr. Ma-vrovič je zaradi te in drugih obdolžitev razširil obtožbo proti dr. Nikiču, nakar se je pretekli četrtek vršila pred osiješkim senatom posebna razprava. Pri tej razpravi je dr. Nikič vztrajal pri svoji obdolži-tvi ter predlagal v podkrepitev svojih trditev zaslišanje cele vrste prič, med temi tudi predsednika apelacijskega sodišča dr. Vragoviča. Sodišče je ta predlog sprejelo in v soboto je bil dr. Vragovič pred preiskovalnim sodnikom Katničem v Zagrebu zaslišan v prisotnosti dr. Ni kiča samega, njegovih zagovornikov in drž. tožilca dr. Mavroviča.
Pri zaslišanju je dr. Vragovič kategorično izjavil, da so obdolžitve dr. Nikiča
V Beogradu vodi Pire
Beograd, 23. julija. V nadaljevanju prekinjenih partij 13. kola je dr. Astaioš, kakor se je pričakovalo premagal Koniga, ki je s tem izgubil vsako nado na prvo mesto. Pire je kot beli proti Totu dobil kmeta, kmalu nato pa še drugega, ki ga je pa moral vrniti. Končnico je igral brezhibno in zmagal. Broder je proti Schreiberju v damskem gambitu dobil močan napad. Schreiber se je skušal rešiti s tem, da je žrtvoval damo za trdnjavo in lovca, kar mu pa ni pomagalo in je moral kapitulirati. Neodigrani sta ostali partiji Kostič-Avirovič (včeraj smo pogrešno javili, da je Kostič zmagal) in Tomovič- dr. Drezga. Prekinjena partija iz 11. kola dr. Drezga — dr. Astaioš je bila remis. Dr. Trifunovič je v končnici nadigral FHipoviča in zmagal.
Danes se je ob velikanskem zanimanju pričelo predzadnje 14. kolo. Senzacija tega kola je bil poraz Kostiča, ki je s tem izpadel kot kandidat za prvo mesto in sta zdaj najresnejša tekmeca za prvo nagrado Pire in dr. Trifunovič. Broder je igral kot črni proti Kostiču brez napake in se je moral Kostič v 45. potezi predati. Največje zanimanje je vladalo za partijo dr. Tri-funovič-Pirc. Otvoritev sta igrala oba zelo previdno, v središnjici je dr. Trifunovič žrtvoval kvaliteto in dobil prostega kmeta. Pire je obdržal zelo močno pozicijo, in se konec ne da presoditi Splošno smatrajo, da je bila to najlepša partija kar se jih je igralo na turnirju. Remis sta bali partiji Nedeljkovič-Tot in Schreiber- dr. Astaioš. Prekinili so dr. Drezga-Filipovič, Avirovič-Petrovič in Konig-Vukovič. Partija dr. Kalabar-Tomovič je bila preložena na jutri.
Stanje po 14. kolu: Pire 10 in pol (1), dr. Trifunovič 10 (1), Kostič 9 in pol (1), Schreiber 9 in pol, Konig 9 (1), Broder 8 in pol, Tot in dr. Astaioš 7 in pol, Vukovič 6 in pol (1), Tomovič 5 (2) Nedeljkovič 5, dr. Drezga 4 in pol (2), Petrovič 4 in pol (1), Filipovič 3 (1), dr. Kalabar 2 in pol (1), Avirovič 2 (2).
Jutri je prost dan in bodo odigrali prekinjene partije. V četrtek se igra zadnje kolo in se srečajo: Pirc-dr. Drezga, Tot-dr. Trifunovič, dr. Astaloš-Kostič, Viiko-vič-Schreiber, Tomovič-Konig, Filipovič-dr. Kalabar, BrSder-Petrovič, Nedeljkovič-Avirovič. Prvo imenovani so beli.
Premestitve v želez« niški službi
Beograd, 23. julija, p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni: nadzornik strojev Valentin žitnik z Zidanega mosta v Maribor, prometniki Oton Fettich iz Zaloga v Rogaško Slatino, Janez Fuks iz Trbovelj v Medvode, Fran Vidovič z Zidanega mosta v Ljubljano, Rihard Bla-žič iz šmartna ob Palci v Slovensko Bistrico, Alojzij Cafuta iz Brezovice v Zalog, hlagajničarka Roza Stetner in oficial Kari Steiner iz Ljubljane v Maribor, skladiščnik Bela Vajdman iz Kranja na Pra-gersko, postaj e-načelnik Anton Znidar iz Mirne v Novo mesto, prometniki Leopold Zavadlav od prometno-komercialnega oddelka direkcije v Maribor, EngeJbert Cer-nivec z gorenjskega kolodvora v Ljubljani v kurilnico, vlakovodja Blaž Ojstrež z Zidanega mosta v Celje, prometnik Rudolf Golobič iz Novega mesta na Rakek, Rudolf Verbančič iz Nomnja v Dobravo-Vint-gar, Stanislav Pavšek iz Dobrave-Vintgar-ja v Nomenj, Miha Kalteneker iz Planine v Brezovico, Matija Petrič iz Grosuplja v Ljubljano, Anton Polič iz Ptuja v Grosuplje, vlakovodja Alojzij Rižnar iz Celja v Maribor in strojevodja Matija Jerina z Zidanega mosta v Maribor.
Zrafc
in
H I VE A
brez vsake podlage, o pritožbi dr. Nikiča nI nikdar razpravljal, še manj pa sklepal senat Tomič-Vukelič-Marjaševič. Ko je bil on imenovan za predsednika apelacijskega sodišča, je pirišel k njemu tedanji vršilec dolžnosti predsednika Tomič ter ga prosil, naj prevzame tudi predsedstvo kazenskega senata, zlasti glede Našičke, češ da on ne more več živeti zaradi večnih intervencij v zadevi našičke afere. V istem smislu je pri njem interveniral tudi sodnik Marjaševič. Z ozirom na to se je odločil, da sam prevzame predsedstvo v tem senatu, za votanta pa je določil sodnika Nežiča in Novaka. Ta senat je nato razpravljal o vseh vlogah, ki so bile v zvezi z našičko afero.
Drugi svedok sodnik Tomič je potrdil navedbe, ki jih je iznesel dr. Vragovič. Nanj so stavili razna vprašanja dr. Niki-čevi zagovorniki, Tomič pa je odklonil odgovor, češ da bi ga moralo preje ministrstvo razrešiti čuvanja uradne tajnosti.
Tudi tretji svedok sodnik Vukelič je izpovedal docela enako, kakor dr. Vragovič in Tomič. Na razna vprašanja, ki so mu jih stavili dr. Nikičevi zagovorniki, ni hotel odgovoriti, če da ga mora preje razve-zati uradne tajnosti pravosodni minister.
Kakor poročajo zagrebški listi, je minister pravde dr.Auer, preden je odšel v Rim. obvestil okrožno sodišče v Zagrebu, da so vsi sodniki, zaslišani kot priče v našički aferi, razrešeni čuvanja uradne tajnosti. Sodnika Tomič in VuLelič bosta torej vnovič zaslišana.
Zopet* cdebeMost
uporabljajte neškodljive
SLATINSKE TABLETE za shujšani e
sestavMene iz naravnih mineralnih soli !n rastlinskih ekstraktov Proizvaja: lekarna
Mr. Bahovec, Ljubljana«
V vseh lekarnah 100 tabl. 46.— Din, 200 tabl. 74.— Din
Reg br. 142[3 od 10. VTI. 1934.
Gospodarstvo
Padec italijanske lire
Včeraj je lira v Curihu notirala skoro 16% pod pariteto
Na vseh mednarodnih deviznih tržiščih je včeraj povzročil veliko pozornost najnovejši ukrep italijanske vlade, ki se nanaša na predpis glede kritja lire. Italijanski uradni list je namreč včeraj objavil uredbo, s katero je začasno sistirana določba o minimalnem zlatem kritju bankovcev v obtoku. Po doslej veljavni zakonski določbi je bilo predpisano minimalno zlato kritje v višini 40'/« (v zadnjem času je kritje znašalo le malo nad 40%). Ta ukrep italijanske vlade je povzročil, da je včeraj italijanska lira na vseh mednarodnih tržiščih občutno padla, čeprav so v mednarodnih finančnih krogih že pričakovali spremembe v pogledu italijanske valute.
Italijanska lira je že lani v drugem polletju pričela popuščati ter se je gibala za malenkost izpod paritete. Ta dispariteta pa se je v zadnjih mesecih precej povečala in je šla začasno tudi do 8°/o. Predvčerajšnjim je bil v Curihu zabeležen za devizo Milan tečaj 25-23 švicarskega franka za 100 lir, kar znači da je bila že pred objavo najnovejšega dekreta italijanska lira za 7.5% izpod zlate paritete. Danes dopoldne pa je v Curihu deviza Milan popustila kar na 23 frankov za 100 lir in se je pri tem tečaju povečala dispariteta že na 15.7% Tudi druga devizna tržišča so zabeležila precejšnjo oslabitev. Tako je deviza Milan na pariški borzi že ob pol 11. uri dopoldne popustila od 124.70 na 118 frankov za 100 lir Opri tem tečaju znaša dispariteta 13%).
Dejstvo, da je italijanska vlada suspendirala zakonski predpis glede 40% kritje formalno še ne pomeni opustitve zlatega standarda, vendar je imel ta ukrep italijanske vlade skoro enake posledice, kakor da bi Italija ukinila zlati standard, saj je lira takoj zdrknila navzdol. Po izjavi, ki jo je dal italijanski finančni minister je bilo znižanje minimalnega kritja potrebno, ker more Italija izvršiti v inozemstvu precejšnja plačila v
višini okrog pol miljarde lir. Te kratkoročne obveznosti so sc nakopičile v poslednjih mesecih, gotovo tudi v zvezi z vojaško akcijo v Vzhodni Afriki. V zvezi s to akcijo je Italija, kakor znano, že pred tedni odrer dila da se vzame iz prometa srebrn denar po 10 in 20 Ht.
Da se Italija pripravlja na večja plačila neporavnanih obveznosti v inozemstvu in da namerava izvršiti ta plačila z uporabo dela zlatega zaklada Italijanske banke, je bilo že razvidno iz sprememb v izkazih italijanske banke od 20. junija naprej. V zadnjih treh dekadah, (do 10. julija) je italijanska banka oddala za 305 milijonov lir zlata in si je s prodajo tega zlata ustvarila novo devizno rezervo, ki je v izkazu od 10. t. m. zaznamovana v višini 361 milijonov lir. Očividno bo Italija vse te devize, ki si jih je ustvarila s prodajo zlata, sedaj ko je suspendiran zakonski predpis o minimalnem kritju, porabila za plačilo svojih kratkoročnih obveznosti v inozemstvu, ki znašajo po izjavi italijanskega finančnega ministra okrog pol milijarde lir.
Kakšna bo bodoča usoda italijanske lire je trenotno še težko presoditi. Po vesteh iz Rima bo italijanska vlada preko svojega zavoda za devizni promet z inozemstvom urejevala devizni promet in bo skrbela za strogo izvedbo predpisov glede uvoznih omejitev, da tako zaščiti valuto.
Padec italijanske lire pomeni za naše izvoznike, zlasti za izvoznike lesa, hud udarec, ker imamo v Italiji precejšnje neporavnane terjatve. Italijanski klirinški dolg znaša po stanju od 17- t. m. 18.3 milijona lir, vrhu tega pa imamo v Italiji še za približno 12 milijonov lir nedospelih terjatev od izvoza, tako da gre v celoti za terjatve od preko 30 milijonov lir in znaša tu že pri 10 odstotnem padcu lire izgube za naše izvoznike preko 10 milijonov dinatjev.
potemnjujeta kožo, dajeta jI naraven* enoličen in zdrav Izgled. Zakaj Jo torej umetno barvati?
Nlvea pospešuje tvorbo pigmenta v koži, a od njega zavisi njena lepa sveža barva, večja odpornost in
elastičnost.
Gospodarske vesli
— Anketa glede nočnega dela v pekarnah. V zvezi z anketo o ureditvi nočnega dela v pekarnah, ki jo je priredilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, je to ministrstvo zdaj odredilo novo anketo in dostavilo gospodarskim zbornicam tale vprašanja; Odklej in doklej naj bo prepovedano nočno delo v pekarnah; Kakšna dela je treba dovoliti pred začetkom rednega dela in s kakšnim številom delavcev, na kakšen način naj se uredi nedeljski počitek 36 ur in počitek pred velikimi prazniki in kako bi vtem primeru kazalo dovoliti izjemno nočno delo pred velikimi prazniki, narodnimi svečanostmi itd., ali je treba določiti čas, pred katerim naj bi ne bilo dovoljeno raznašati kruh in pecivo, ali naj prepovedii veljajo samo za mesta in trge, ali jih kaže razširiti tudi na vasi, kopališča, zdravilišča in na bolniške pekarne, in končno, ali je treba nadzorstvo nad prepovedjo nočnega dela v pekarnah izročiti tudi policijskim oblastvom.
r_ izlet jugoslovenskih gospodarstvenikov v Bruselj. — Jugoslovenski odbor za pospeševanje gospodarskih zvez z Belgijo (Beograd, Ratnički dom 1) namerava prirediti izlet jugoslovenskih gospodarstvenikov v Bruselj. Po pregledu ondotne mednarodne razstave bo še kratek izlet do Antverpena. Potovanje oo trajalo 8 dni t.j. od 17. do 25. avgusta. Cena za vožnjo s popolno oskrbo bo znašala od naše meje in nazaj do naše meje 4100 Din, računajoč vožnjo v n. razredu in s preskrbo v prvorazrednih hotelih, ako se javi najmanj 50 izletnikov. Vožnjo do Jesenic in nazaj plačajo interesenti sami. Napravljena bo vloga za znižanje prevozne cene do naše meje in nazaj. Interesenti naj prijavijo udeležbo Zbornici za TOI Ljubljani. Izlet se bo vršil samo v primeru, da se prijavi najmanj 50 oseb.
28. julija
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz dane« ostali v glavnem nespremenjeni. Tudi deviza Trst notira približno enako kakor včeraj, ker je prišlo do močne internacionalne oslabitve italijanske lire šele v teku
dneva, ko se je zvedelo, da je italijanska vlada ukinila minimalno kritje v zlatu. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.75—8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7950, v angleških funtih po 234.56 in v grških bonih po 34, dočim so se španske pezete nudile po 5.90. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi mirna pri tečaju 368—370 brez prometa. Nekoliko čvrstejši pa so bili dolarski papirji, in so bili zabeleženi zaključki v 7% Blairovem posojilu po 69 in v 8%. Blairovem posojilu po 79.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2943.88 — 2958.48, Berlin 1748.48 — 1762.68, Bruselj 733.82 — 738.88, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.41 _ 217.47, Newyork 4317.16 — 4353.47, Pariz 288.18 - 289.62, Praga 180.61 — 181.72, Trst 358.60 _ 361.68.
Curih. Beograd 7.00, Pariz 20.24. London 15.17,Newyork 30(5.375, Bruselj 51.60, Milan 23.00. Madrid 41.9250. Amsterdam 207, Berlin 123, Dunaj 58.40, Stockholm 78.20,
Efekti
Zagreb. Vojna škoda 368 — 370, za julij-sept. 370 bi., 7% invest.81bl., 4% agrarne 46 bi., 7% Blair 68 — 69. 8% Blair 78.50 — 79.50. 6% begluške 64 bi., PAB 228 den., Trboveljska 100 bi.. Šečerana Osijek.
Beograd. Vojna škoda 370 50 — 371, 7% invest. 80. — 81 (80.50), 4° S agrarne 46.50 — 47 (46 —47). 6% begluške 65.25 — 65.50 (65.50). 7% Blair 68.25 den. (68). 7% Drž. hip. banka — (74). Nar. banka 5780 — 5900. PAB 228.50 _ 229.50 (229).
Dunaj: Alpina - Mont. 10.75, Kranjska ind. 9. —
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 23. julija. Začetni tečaji: Za sept. 86.50, za dec. 88; koruza: za julij 83.625. za sept. 75.125. za dec 62.75.
-t- Budimpeštan«ka terminska borza (23. t. m) Tendenca čvrsta. Pšenica; za okt. 15.03 _ 15.C6; koruza: za avg. 11.93 — 11.94,
BOMBAŽ.
-f Newyork, 22. julija. Tendenca stalna Zaklj. tečaii: za julij 11.91 (11.81), za okt 11.50 (11.48).-
v o
krapi
Minister P. Živkevic na obisku v Topolšici
Šoštanj, 23. julija.
V nedeljo 21. t. m. ee je nepričakovano pripeljal v državno zdravilišče za tuberkulozo v Topolšici g. vojni minister armijski general Peter Ž'vk<>vie v spremstvu več gospodov. Prispel je okrog 14. ure s svojim avtom direktno iz Rogaške Slatine, kjer biva že nekaj časa na oddihu. Odličnega gosta sta sprejela službujoča uradnik in zdravnik, pre-erčno dobrodošlico pa mu je izrekel še! zavoda g. dr. V. Savič.
G. minister ei je v spremstvu zdravnikov ogledal ves zavod. Zanimal se je za vse podrobnosti in vestno premotril zdravniške, bolniške kakor gospodarske zgradbe. Zanimal se je tudi za rentgenske posnetke, kakor tal d i za ves instrumen-tarij, s katerim se izvajajo najtežje operacije. Obisk visokega gosta je trajal dve uri. Ob slovesu se je g. vojni minister pohvalno izrazil o vzornem redu zdravilišča. Ko je spet zasedel avto, je mnogoštevilna deoa, ki biva v Topolšici na zdravljenju, prisrčno pozdravljala ministra in njegovo spremstvo. G. minister je porabil to priliko, da je poklonil za siromašne tuberkulozne otroke primerno vsoto denarja, za kar se mu je šef zavoda toplo zahvalil.
Zagorje čaka zasluž-
Zagorje, 23. julija-
Rekonstrukcija ceste Ržišče—Trojane, ki bi vodila iz Zagorja čez Kotredež, Jesenov-graben, Zaloko in Št. Gotard, je nujno potrebna. Cesta, ki so jo nameravali že pred vojno urediti, ker je teren dober, bo za vse omenjene kraje velike važnosti že s samega tujsko-prometnega vidika. Omogočila bo najlažji pristop na Sv. Planino in Čemšenik. Z njo bo omogočen dober prehod in najkrajši odcep preko Sv. Lenarta v Savinjsko dolino do Celja. Poleg strateškega pomena bo to važna prometna žila od Ljubljane do Maribora. Številni brezposelni, ki tonejo v obupu, komaj čakajo, da se pristojna oblast-va lotijo prepotrebnega dela.
In v pričakovanju večjih naročil premoga in večjega zaslužka živi vsa zagorska dolina. Zadnje dni se v revirju mnogo govori, da je bilo po intervencijah doseženo pri ministrstvih v Beogradu, da bo država povečala dobavo. Ako se govorice izpolnijo, ne bo treba v bodoče ne delavskih zaupnikov, ne strokovnih organizacij, katerih obstanek je zaradi krize že itak komaj vzdržljiv. Toda od govorice do resnice je pri nas navadno dolgi pot.
2
Sorica, 23. julija
V nedavnem članku o potrebah Selške doline se nekdo čudi, zakaj se občina Sorica ni včlanila v tujsko prometno društvo za Selško dolino. Evo odgovora: Občinski odbor Scrice je dvomil v nepristransko delovanja omenjenega društva v korist cele Selške doline, že pripravljalni odbor je brez ozira na splošne koristi bodočih članov društva samozavestno diktiral propagando za graditev ceste iz češnjice preko Jelovice v Bohinj. Jasno je bilo takoj ob rojstvu društva, komu v prid bo delovalo. Na češnjici s svojim delovanjem ni odbilo cd sebe le občine Sorice, temveč tudi mnogo zasebnih činiteljev v gornjem delu Selške doline, ki se resno zanimajo za povzdigo tujskega prometa v naših krajih. Obč.nska uprava v Sorici ima vedno voljo za skupno sodelovanje z vsakomur, ki mu je na srcu napredek Selške doline. Toda tujsko prometno društvo za Selško dolino s sedežem na češnjici more pričakovati sodelovanja občine Sorice in ostalih interesentov iz zgornjega dela Selške doline le tedaj, ko bo revidiralo svoja dosedanja enostranska stremljenja in usmerilo svoje delovanje v korist cele Selške doline.
Poudarjamo, da je zveza Selške doline z Bohinjem nujna življenjska potreba. To-
da- po načrtu, ki ga propagira tujsko prometno društvo, bi bila za gornji del Selške doline pogubonosna. Državna meja nam je zaprla izhodišče na Podbrdo in tako smo navezani na najbližjo železniško postajo Bohinjsko B:strico, do koder vodi zdaj samo pešpot. Zato priporočamo, da se skupno oprimema načrta, izvršenega že leta 1910, ki veže Selško dolino z Bohinjem na črti: škofja Loka—Železniki—Sorica, preko Soriškega sedla in Planine v Bohinj. Z izvedbo tega načrta, ki ga zaradi svetovne vojne ni bilo mogoče izvesti in ki ga še vedno hrani gradbeni oddelek kr. banske uprave, bi bilo splošnim potrebam Selške doline najbolje zadoščeno.
Glmp v družini
Zagorje, 23. julija.
O žalostnih posledicah socialnih razmer, ki vladajo v našem črnem revirju, spet zgovorno pričuje naslednji dogodek: Delavec H., zaposlen pri apnenicah. pri vsej svoji pridnosti in varčnosti ne zasluži toliko, da bi lahko skromno preživljal ženo in dva otroka. Posledica? Preteklo sredo je žena pobegnila z doma z nekim mlajšim moškim ki ji je obljubil lepše življenje. Moža je ženin beg silno potrl, posebno še, ker mu je zapustila nebogljena otročička, od katerih je eden hudo bolan. Prijateljem je zatrjeval, da bi nad odpustil ženi vse, samo če se vrne. V soboto je prišel vprašat na občino, če so poizvedeli, kje biva žena, da bi se odpravil po njo. Ker mu niso mogli dati odgovora, se je odpravil proti domu in tu si je z nožem zadal več hudih ran. Zdravnik je bil poklican na pomoč, vendar je obupanče-vo stanje skrajno resno. V nedeljo se je žena vrnila skespna in bridko razočarana. Poleg prestradanih otrok je našla moža na smrt bolnega. Joka in tarnanja je zdaj v hiši
še neprimerno več, kakor ga je bilo prej.
*
Rešitev v zadnji minuti
Kamnik, 23. julija
V Kališah pri znanem prelazu Černicu, ki veže Gornjegrajsko in Črno dolino, so domala trije ljudje postali žrtev požara. Kočar Matevž Galin je imel na Kališah majhno kočo. v kateri je prebival z ženo, otrokom in starim očetom. Koča je ležala blizu trase nove luške ceste in je bila že stara in izsušena. Ponoči, ko so v koči vsi spali, so sosedje opazili, da se vi jejo okrog koče plameni. Prihiteli so na pomoč, toda v kočo niso več mogli. Plameni so jo bili ob-
ljudje
jeli že skoraj do tal, v njej pa so ostali vsi prebivalci razen gospodarja, ki je bil na delu v sosednji vasi. Ko sta se v koči prebudila stari oče in Galinova žena zaradi krikov .sosedov in prasketanja ognja, sta zaman skušala prodreti na plan skozi vrata. V zadnjem trenutku sta se skozi ozko okno splazila iz goreče koče in rešila tudi otroka. S kočo vred je zgorela vsa imovina revne družine.
Ogenj je po vsej verjetnosti nastal nad ognjiščem. Ko je popoldne gospodinja pekla kruh, se je najbrž vnel tram v podstrešju, ki je počasi tlel. dokler ni ponoči izbruhnil ogenj. Zavarovalnina je malenkostna.
Po nesreči ustreljena
Ljubljana, julija
Vevško okolico je sneči vznemiril nenavaden dogodek. Po nesreči je bila ustreljena delavčeva žena Ivanka Hribarjeva. Po naših poizvedbah se je tragični dogodek primeril takole:
V vevški papirnici zaposleni 44-letni delavec Ivan Rant je snoči v mraku, okoli 20.30, doma pri Prosvetnem domu ob stranski cesti streljal mačke, ki so mu hodile davit golobe v golobnjak. Najprej je s flobertovko ustrelil svojo mačko. Nato je v bližnjem deteljišču zapazil drugo mačko. Skočil je za njo. Mačka pa je stekla proti sosedni hiši. Ko je prišla ob hišni zid, je Rant pomeril na njo. Strel je počil. A takoj nato je jeknil preko ceste s Hribarjevega vrta pretresljiv klic: »Joj meni! Ustreljena sem!« Ivan Rant je pohitel na vrt in je bridko presenečen našel v krvi in nezavestno 23-letno delavčevo ženo Ivano Hribarjevo. Prihiteli so še drugi sosedje in so mlado ženo odnesli v hišo. Z orožniške stanice v Vevčah, kamor so tudi javili nesrečo, so ta.koj telefonirali po reševalni avto v Ljubljano, ki je v nekaj minutah pribrzel v D. M. v Polje ter smrt-nonevarno poškodovano Ivanko odpeljal v ljubljansko bolnišnico.
Orožniki so še snoči zaslišali Ivana Ran-ta, ki je bil prijatelj Hribarju, delavcu, zaposlenemu prav tako v vevški papirnici. Rant je orožnikom pojasnil, kako SG J6 zgodilo, in je pokazal kraj, od koder je streljal na mačka, a je strel zadel čez cesto. Razdalja znaša 18 m. Krogla je bila kalibra 6 m/m. Verjetna je kombinacija, da je krogla, namenjena mački, zgrešila cilj, se zadela ob zid, pri katerem je maček stal, se odbila in nato leteč čez cesto zadela Hribarjevo v spodnji del trebuha.
Na kirurgičnem oddelku je še snoči pri-marij dr. Guzelj izvršil pri Hribarjevi prvo operacijo. Na žalost pa je mlada žena še vedno v smrtni nevarnosti.
Morski volk, razstavljen na Ljubljanskem velesejmu, je privabil tudi včeraj mnogo radovednega občinstva. Zver je stara 20 let, tehta pa 2500 kg. Verjetno je, da bo ohranjena za jesensko jadransko razstavo in za ljubljanski muzej
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
a
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FrailZ JOSOfOVB gredic
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Državno tožilstvo je bilo dopoldne o ne- I
sreči obveščeno od vevških orožnikov. Od- ' redilo je zaslišanje Hribarjeve in preiskovalni sodnik g Emest Rus jo je popoldne zaslišal.
Huda nesreča na železniški progi
Ljubljana. 23. julija.
Danes ob 16. se je pripetila na železniški progi vštric remize v Šiški huda nesreča, ki močno ograža življenje 65-letnega posestnika Janeza Zaletla iz Črnuč.
V spremstvu 13-letnega Petra Dragarja iz Črnuč je vozil Janez Zaletel iz Rojinove tovarne nekaj stavbenega lesa proti domu. Posestnik in deček sta sedela na obloženem vozu in ko sta se bližala železniški progi, nista mislila na to, da je čas prihoda gorenjskega osebnega vlaka. Voz je že bil na progi, ko je pridrvel vlak na oddaljenost kakih 20 m. Posestnik Zaletel je mislil, da se bo še dalo priti preko proge in pognal je konja v dir. Konj pa se je ored vlakom splašil ter odskočil na stran. Tedaj, ko je Zaletel konja pognal, je deček srečno skočil z voza na cesto, Zaletla pa je konj potegnil za seboj. Za posestnika je bila to ši sreča, zakaj če bi bil ostal na vozu, bi bil prišel pod vlak, ki je voz razbil in se potem ustavil. Posestnik, ki ga je konj potegnil ob stran, je treščil s toliko silo ob kamenje, da si je nevarno ranil glavo. Hudo ranjenega moža so z vlakom odpeljali do postaje, od tam pa takoj v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno.
Najmlajši violinist
Na svoji turneji po državi je prispel v Zagreb naš najmlajši violinist Edvard Pečarič^ ki še ni dopolnil sedmega leta in še ne zna črtati in pisati. Nadarjeni deček je prvič nastopil letos junija na sokolski akademiji v
Boki KotorskL O tem nastopu, ki je imel velik uspeh, je »Jutro« že poročalo. Mali Edvard igra precizno tudi težke skladbe. Njegov prvi učitelj je bil naš ožji rojak mornariški narednik Alojz Kolman iz Sevnice, ki je nadarjenega dečka spoznal v Tivatu, )d koder je doma. Mali violinist je sirota in služijo dohodki njegovih nastopov nadaljevanju šolanja- Deček je nastopil z velikim uspehom tudi na Korčuli in v Splitu.
Ribolov - srečolov
Rab, julija.
Okrog 20.000 primorskih ribičev ima preko 6.000 ribiških ladij in predstavljajo te ladje z orodjem vred vrednost kakih 60 milijonov dinarjev. Vse to igra leto za letom pravo loterijo. Da je ribolov loterija, se vidi najbolj v dobi letnega ribolova, ki traja od aprila do septembra, vsak mesec po 22 noči brez mesečine. Vsako leto se začne ta glavni ribolov s pravcato loterijo, zakaj žreb mora odločati, kje bodo lovili posamezni ribiči. Tako ee dela že od najstarejših dob. da zaradi lovišč med ribici ne pride do sporov.
V večjih krajih, kjer so zastopstva pomorskih oblasti, se zbirajo komisije ribičev, ki potem z žrebom odrejajo posameznikom lovišča, ki jih imenujejo »pošte«.
Pri ribolovu je vse odvisno od sreče. Srečka določa področje šestmesečnega dela in potem čaka ribič spet na srečo v dolgih mračnih nočeh. V življenju ribičev je vse
i&ifituriii pregled
Iz revij
Najnovejši dvojni zvezek »Ženskega sveta« prinaša nov odlomek iz obsežnega romana o Prešernu, ki ga piše avtorica »Umirajočih duš« ga. lika Vaštetova. Tu objavljeno poglavje opisuje pretresljivi dogodek v Prešernovem življenju, ko pesnik izve za smrt prijatelja in mentorja M- Copa. Nadaljuje se povest Maše Slavčeve »Pod dalmatinskim solncem«. Katja Špurova je prispevala prozo »Povest o meni«, Marija Omeljčenkova piše o češki pisateljici Ruže-ni Jesenski, ing. arch. Dušana Šantlova razglablja arhitektov odnos do naše vasi. Angela Vodetova pa razpravlja o vprašanju: Kam z dekleti? Janez Roženevet se v članku »Hrana in obleka na kmetih« dotika dveh življenskih problemov našega kmeta. Marijana Željeznova-Kokalj piše o Zadružnem ognjišču, P. HoCevarjeva pa se spominja pokojne Jane Addams. Pesmi so prispevali Ksaver Meško, Greta Rehbanerjeva in Mi" rian- V rubriki književnost in umetnost je več zanimivih poročil (o Meti Vidmarjevi, o Elzi Kasimir Oeltjenovi, o ljubljanski operi i. t. d.).
V	pravkar izišlem zvezku >Srpskega književnega glasnika« utegne izmed člankov zanimati prispevek B. Radice o Papinije-vem Danteju in Dragutina Kostiča članek: »Prenosi narodnih pesama s jednoga junaka na drugoga.«
V	književnem pregledu je izšlo daljše poročilo o eni najsenzacionalnejšah ruskih
knjig zadnjega leta: 1400 strani obsegajo-čem zborniku o Celjuskincih. Emigrantski kritik te moskovske publikacije pravi, da naj bi prečitali knjigo vsi, ki dvomijo o veliki bodočnosti ruskega naroda.
Sofijski »Slavjanski glas«, je glavno glasilo slovanske misli v Bolgariji (izhaja že 29 let, sedaj v redakciji dr- Nikole Bobče-va), objavlja v drugem snopiču govor zaslužnega slovanofila S. S. Bobčeva o »rojstnem dnevu politične Bolgarije«. Dokaj optimistično izzveneva daljši pregled medslo-vanskih stikov 1. 1934. Masarvkovi letošnji 85 letnici sta posvečena dva članka: iz spisov dr. E. Beneša prevedeni članek o petih fazah Masarvkovega življenja in pregled Masarvkovih jubilejnih proslav v Bolgariji-Dr. St. Mladenov se v posebnem članku bavi z osebnostjo in delom hrvaškega pisatelja Anta Dukida. Isti pisec je tudi prispeval nekrolog poljskemu jezikoslovcu Ja-nu Rozwado\vskemu.
iJspeh slovenseka tenorista na Dunaju.
Mladi sloven-ki tenorist Anton Drmota, ki po absolutoriiu na ljubijan. konserva-toriju nadaljuje študije pri priznani dunajski pedagoginji Marie Rado-Danieli, je imel na koncertu v Ehrbarjevi dvorani pred izbrano dunajsko publiko velik, resničen uspeh, kar soglasno prizmva dunajska kritika. Navajamo: »Wiener Tag«: »Gosp. Drmota, ki razpolaga z liričnim tenorjem visoke kvalitete in lepe barve ter je s tem
zelo ugajal, je žel viharno priznanje.« Wie-ner Tagblatt« piše med drugim: »Tenorist Anton Drmota ima lepo zveneč, dobro izšolan tenor in je bil živahno sprejet.« »Die Fledermaus«, strokovni list za glasbo, gledališče in umetnost, pa pravi: »Anton Drmota je presenetil s svojimi osvajajočimi umetniškimi zmožnostmi. Njegov krasni, odlično izšolani tenor nam je pokazal »beli canto?. kar je tudi na Dunaju redek pojav.« Kritike, ki bi jih bili veseli pevci sredi karijere, nas navdajajo z najlepšimi upi.
K vprašanju hiperprodukcije visokošolcev.
Pravkar Lzišli »Glas Matice Srpske« prenaša iz »Narodne Odbrane« izvajanja Milo.* vana Popoviča o hiperprodukciji visokošolcev. Popovič razčlenja izvajanja Vladimira čoroviča, dr, Stanka Škerlja in dr. Ivana Gjaje in se na tej osnovi zavzema za nu-merus clausus na tistih fakultetah ali strokovnih skupinah, kjer se je pojavila nad-produkcija- Pri tem bi bilo treba upoštevati ne samo trenutno stanje, marveč tudi potrebe dogledne bodočnosti. Med tem ko nekateri strokovnjaki zagovarjajo potrebo po sebnih izpitov pred vstopom na univerzo, misli Popovič, da bi zadostovalo, če bi se sprejemali za vseučiliščni študij samo absolventi z izvrstnim ali prav dobrim uspehom. »Glas Matice Srpske« vidi v tem problemu eno najpoglavitnih vprašanj naše kulturne bodočnosti, ki v veliki meri zavisi od sposobnosti in kulturne višine intelektualcev.
Založniki in pisatelji. V beograjski »Politiki« se je razvila polemika o vprašanju domače knjige in njenih piscev. Pisatelji, ki so se doslej oglasili v anketi »Politike«, so skoraj soglasno izpovedali mnenje, da pri
nas pisatelj ne more živeti od pisateljevanja, da pa lahko živi založnik. Tudi Oton Župančič se je izjavil v podobnem smislu. V imenu založnikov se je minule dni oglasil največji beograjski založnik Geza Kohn, ki zatrjuje, da v Jugoslaviji ne more založnik živeti in napredovati od domače leposlovne knjige. Ž njo se večidel polnijo skladišči. Boljše izhajajo samo založniki, ki izdajajo šolske knjige in razne strokovne priročnike; le-ti iz rodoljubnih ozirov zalagajo tudi domače pisatelje. Založnike zagovarja B. Priča v »Javnosti« in bere levite pisateljem. Za sedaj samo kronistično beležimo te glasove. Ob prvi priliki se podrobneje vrnemo k odnosu pisateljev in založnikov, v katerem vidimo pereč kulturni problem.
Repertoarni nafrt zagrebškega gledališča za novo sezono navaja med drugim več domaČih novitet, na pr Tita Strozzija »Gaj«, Ka Mesarica« »Korak preko rampe.« dalje kakšnega Krležo, »najbrž« U logoru«. Pecije Petroviča novo komedijo »Kad to nitko ne smije znati«, M. Begoviča »Dva prstena« (v proslavo avtorjeve šestdesetletnice). Na vr< sto pridejo tudi nekatere starejše hrvaške drame. Nadalje obeta zagrebška drama Nučičevo novo komedijo »Ujež«. Dušana Nikolajeviča igro »Na mnogaja ljeta«. Brat-ka Krefta »Celjske grofe« in Linhartovega »Matička« v kajkavskem narečju. Izmed mnogih imen drugih narodov naj navedemo Čehe brata Čapek z »Iz življenja žuželk« in J. Majhna z ».Tanošikom«. V operi napovedujejo Gotovčevo »Ero s onog svije-ta« ter B. Širole »Grabanciiaša diiaka« in predelano »Novelo od Stance«. dalje lanač- ! kovo ^Katio Knbanovo«, Jeremijaševe »Bra- . te Karamazove« i. t. d.
KAJONAZMORE?
S O R E L A pr.hrani uepri.,et-mešan e in raz-nje ?han pooi a. Taka, kot pr de .z tube, nan aže priprosto z
loterija, kekor kaže, pa je največja loterija vprašanje prodaje rib. To vprašanje je težavno zaradi najrazličnejših okolnosti med katerimi igra posebno veliko ulego vprašanje prevoza in železniških tarifov.
V ilustracijo težavnega življenja ribičev bodi navedaoa še največja sreča, ki jo lahko ribiči zadenejo. Če skupina ribičev nalovi tri vagone rib v vsej dobi letnega ri, bolova, je to pač največji dobitek v ribiški loteriji. V denarju pomeni to 4o.000 Din. Ta vso^a se deli na 42 delov. Lastnik ladij dobi 21 delov, ostalih 21 delov pa si delijo ribiči. Tfiko vsak član ribiške skupine nekaj preko tisoč dinarjev. Šest mesecev po 22 noči je 132 noči. Če se tisočak potem razdeli na 132 noči, vidimo, da je tak ribič dobil za vsako noč napornega in mnogokrat tudi nevarnega dela v najsrečnejšem primeru 7 ali 8 Din. Ta zaslužek pa je za mnoge edini v letu in tako zaslužijo mnogi riibiči na dan samo 3 do 4 Din.
Po 13. kolu v Beogradu
Beograd, 32- julija.
Spet so odigrana tri kola. Kostiču in meni se je vendarle posrečilo, da pustiva ostale konkurente, ki so zadnje dni vsi »trdovratno« dobivali partijo za partijo, vsaj za pol točke za seboj. Važno je bilo današnje 13. kolo. Mladi Broder, ki sd je že z remijem proti Kalabarju zagotovil mojstrski naslov, je v dobri in lepi partiji porazil Schreiberja, ki je bil vse doslej nepoTažen. Prof. Asta-loš, ki proti koncu turnirja le prihaja v formo, pa je lepo premagal Koniga. Kostič je v zadnjih kolih dobil s Petrovičem in Ne-deljkovičem, tudi današnjo partijo z Aviro-vičem, ki je trenutno še prekinjena, bo najbrž odločil v svojo korist. Jaz sem porazil Fiilipoviča, ki se je v indijski obrambi dolgo časa dobro držal, ter Nedeljkoviča v izredno divji partiji. V meranski varijanti sem kot črni rohiral na damsko stran in dobil v napadu na nasprotnikovega kralja kvaliteto- S Totom imam prekinjeno partijo. V srednji igri sem zaradi nasprotnikove napake dobil kmeta in bi bil lahko partijo v končnici takoj odločil, z grobo napako pa sem dal nasprotniku potem nekaj izgledov na remis. Najbrž je partija zame še vedno dobljena. Kostič in jaz bova torej imela danes najbrž 10 in pol točk iz 13.
Sledi Trifunovič, ki ima 10. Porazil je To-moviča, ki mu ni dal prav nobenega odpora v partiji. Po nekaj potezah je prepustil Tri-funoviču kmeta, nato kvaliteto, potem pa je še velikodušno šel v matno mrežo. Trifunovič je premagal tudi Filipoviča, po ogorčeni borbi. Z Vukovičem pa se je komaj rešil v remis. Končnico bi bil s precizno igro Vukovič lahko dobil, v srednji igri je res imel Trifunovič boljše izglede- Konig in Schreiber, ki sta danes odpadla, imata po 9 točk. Konigu je uspela v zadnjih treh partijah samo zmaga nad Avirovičem, Broderju je moral radi slabe igre v končnici odstopiti pol točke. Schreiber je z lahkoto porazil Petroviča in Aviroviča. Izgleda, da je že tudi sigurno, kateri mojstri bodo odnesli 6. — 8. ragrado. Na 6. mestu čvrsto stoji novi mladi mojster Broder, ki je vsekakor pokazal precejšen talent. Na 7- in 8. bosta menda skupaj prof. Astaloš in Tot. Čeravno prof. Astalošu ni več mogoče popolnoma popraviti pozicije, se bo vsaj še častno plasiral v turnirju. Tot igra sedaj izmed vseh beograjskih mojstrov najmočneje. Dobil je do danes zaporedoma kar tri partije. Beograjčan S. Vukovič, ki ima 5 in pol (1) točk, ima še izglede, da postane mojster- Tomovič ima samo 3 (1) točk, v zadnjih kolih ne vlaga več mnogo energije v svoje partije. Drezga se je nekoliko popravil in ima 4 in pol (1). Popolnoma pa je popustil Nedeljkovič, ki so ga nekatere partije očividno deprimirale in je v zadnjih treh kolih utrpel tri poraze. Petrovič ima sicer tudi že 4 in pol točke, nima pa izgledov, da bi še postal mojster. Filipovič ima 3, Kalabar 2 in pol, Avirovič 2 točki.
Turnir bosta najbrž odločila moja jutrišnja partija s Trifunovicem (jaz sem črni) in partija Astaloš—Kostič v zadnjem kolu. Kako ogorčena je borba za prvo mesto, kaže dejstvo, da imava vodeča trenutno nad 80°/o možnih točk. Zadnje kolo se igTa v četrtek, 25. t- m.	Vasja Pire.
OSTRA POCENI BRITVICA!
Vsaka NAČET britvica je iz najboljšega jekla z najostrejšim rezilom. Vsaka britvica je dobra britvica. Prikladna za vse aparate za britie s 3 klinami.
NAČET BLADES
ZAGREB - LJUBLJANA
NOČNA
NOGOMETNA TEKMA SREDA OB 20.30, PRIMORJE
Domače vesti
« Minister dr. Korošec ostane dalje časa na oddihu v Begunjah pri Radovljici. V vili, kjer stanuje, je poštna uprava dala instalirati telefon, da bo tako minister v stalni zvezi z Beogradom.
• Prof. John Caunant v Jugoslaviji. Te dni se je mudil v južni Srbiji profesor harvard-skega vseučilišča John Caunant, ki je pregledoval pravoslavne tamkajšnje cerkve in samostane. Prof. Caunant je bil že leta 1932 v naši državi in je posetil Topolo,
Manasijo, Kalenič, Studenico, Peč, Dečane in Gračanico. Sedaj se je nekaj časa mudil na Francoskem, nato pa .ie preko Grčije odpotoval v Carigrad, kjer se je nameraval' sestati z vaseljenskim patrijarhom. Ker je bil patrijarh Bolan, se je ameriški profesor zamudil nekaj dni in zato ni obiskal vseh cerkva in samostanov v južni Srbiji, kakor je bil to njegov prvotni namen. Vendar si je ogledal cerkve in samostane v Skoplju in okolici ter bil tudi pri sv. Naumu na Ohridskem jezeru. Zdaj je odpotoval preko Albanije na Kreto, odkoder namerava v Malo Azijo in na Sveto goro. Rad bi posetil tudi Kijev, ker se zelo zanima za tamkajšnjo katedralo sv. Sofije. Od novembra do februarja bo imel celo vrsto predavanj na pariški Sorbonni.
Ignjat Bajloni, bivši guverner Narodne banke, ki je, kakor je »Jutro« že kratko poročalo, umrl v Beogradu, je bil značilna osebnost srbskega predvojnega in povojnega podjetništva. Rodil se je leta 1876 v Beogradu, kjer je dovršil trgovsko šolo. V gospodarskem razvoju Srbije se je živahno udejstvoval kot član nadzornega, pozneje pa kot dan upravnega odbora Narodne banke. Daljšo dobo je bil tudi njen guverner. Pokojni Bajloni je bil tudi predsednik Združenja beograjskih industrijcev, industrijske zbornice, podpredsednik srbskega brodarskega društva, predsednik uprave državnih monopolov in centrale industrijskih korporacij. Med svetovno je bil delegat vojnega ministrstva za prehrano vojske zastopal pa je tudi Srbijo v Parizu pri cenitvi vojne škode.
Vaše filme in plošče razvijem, kopiram in povečam strokovno in hitro. Na zalogi po najnižjih cenah vedno sveži filmi in plošče ter vse novosti fotokamer.
DROGERIJA I. KANC, NEBOTIČNIK
^ Slovenski turisti v Bolgariji. V ponedeljek 15. t. m. je odpotovalo 21 slovenskih turistov, članov SPD v Bolgarijo. Skupino vodi podpredsednik SPD g. dr. Vrtaenik. Med izletniki je tudi šolski nadzornik g. Stiasny. Izletniki so se ustavili za en dan v Sofiji, potem pa bodo prehodili lepo pokrajino Sedemte jezere v Rili-planini in se povzpeli na najvišnjih vrh Rile in Balkana sploh — na Musalo (2.925 m.) Obiskali bodo tudi Pirin planino in njen najvišji vrh E1 Tepe (2.920 m.) Potem jih bo vodila pot preko Plov-diva in Trnova v Varno, od koder bo večja skupina posetil a Carigrad. Znana slovenska plezalca inž. Avčin in Vinko Modec bosta poizkusila izvršiti v bolgarskih gorah nekaterne težje plezalne ture. Potovanje je preračunano na tri tedne. To je prvi večji izlet slovenskih turistov v bolgarske gore. V Sofiji so bili izletniki najpnsr&neje sprejeti. Družabnega večera, ki so jim ga priredili bolgarski turisti, so se med drugimi udeležili tudi predsednik bolgarske turistične zveze Galčov, podpredsednik Pešov in urednik »Bolgarskega Turista« dr. Kovačevski.
"ELITNI KINO MATICA
Tel. 21-24	Tel. 21-24
Samo še danes ob 4., in 9J4 zvečer velefilm
MlLIEOPA\TlRA\
Globoko znižane cene.
Hladna dvorana.
* Odkritje spominske plošče Mirku Gom-baču. K blagoslovitvi spominske plošče ponesrečenemu mlademu turistu, akademiku Mirku Gombaču je v nedeljo pohitelo na Kokrsko sedlo veliko število turistov in pokojnikovih prijateljev. Zjutraj ob 8. je pred Cojizovo kočo opravil službo božjo vseučilaški docent g. Janes Žurga, potem pa blagoslovil križ, ki 60 ga postavili planinci blizu koče. Vsa družba turistov je po opravilu odšla do Malih vrat, kjer je vzidana v skalno steno plošča z imenom ponesrečenega turista in z datumom nesreče. Plošča je bila lepo okrašena s planinkami nn drugim planinskim cvetjem. G. p. žurga je blagoslovil ploščo in počastil z lepim govorom spomin nadebudnega akademika. Govorila sta tudi Gombačev tovariš na usodni poti, vimenu Skale pa Maks Pun-čer. Ganljivemu planinskemu slavju so prisostvovali tudi pokojnikov oče, brat in sestri.
Premestitve veterinarjev. Z odlokom ministrstva za poljedestvo je bilo imenovanih in premeščenih več veterinarjev. Med drugimi je bil veterinarski pripravnik sreskega načelstva v Priborju Franjo Vinčič imenovan za veterinarskega pristava pri istem načelstvu, veterinarski pristav banske uprave zetske banovine, Franjo Ertl pa je bil imenovan za veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Sanskem mostu.
-fr šest tednov ni bilo v ljutomerski fari mrliča zato pa sta umrla te dni dva starčka v eni sami uri: posestnik Dola-mič iz Noršinčev in posestnik Jože Kapun iz Stročje vasi.
♦ Jubilej sodnega predstojnika Premer-steina. Iz Logatca nam pišejo: 24. t. m. se sreča z Abrahamom naš sodni predstojnik g. Kajetan Premerstein, po rodu Idrijčan, kii službuje že 15. leto v Logatcu, kjer je kot objektiven sodnik, kot demokratičen, narodno in socialno čuteč mož, kot navdušen član zelene bratovščine in kot vesel družabnik splošno priljubljen. Pristnega idrijskega humorja mu ni vzela niti mučna bolezen na želodcu, ne štiri operacije, ne bridke izgube v družini, ko je Izgubil vse brate, zadnjega pred nekaj leti na tragičen način. 26. t. m. je poteklo ravno 25 let, odkar je vstopil v sodno službo. V ponos mu je lahko zavest, da je bil vedno cel mož na svojem mestu. Odličnemu pravniku, dobremu šefu, plemenitemu možu želimo ob dvojnem jubileju vsi tovariši, znanci in prijatelji, da bi v boljšem zdravju, vedno veder, doživel najmanj še zlati jubilej svoje sodniške kariere in da bi o>b 6trani svoje zveste družice gospe Olge dočakal lepših časov za6e in za svoj rodni kraj.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30
I	Samo že danes
■	ob 4., 7. in 9. uri zvečer
1	ANA MAY WONG
B	v filmu
i
princesa j)utterfly
Vstopnina v parket 3.50
* Društvo kmetijskih strokovnjakov drav ske banovine priredi v začetku septembra 7-dnevno potovanje v Srbijo, združeno z romanjem na Oplenac in s kmetijsko poučnimi izleti v kraje južne Srbije. Obiskali bodo med drugim Skoplje, Tetovo, Gosti-var, Ohrid, Bitolj, Prilep, Veles, Niš, na povratku Beograd, Resan in Zemun. Stroški so 1350 Din, prijaviti se je treba do 6. avgusta na naslov diruštva, Ljubljana, Knafljeva ulica 9.
m Okrožni urad za zavarovanje delavcev objavlja: Prosimo zavarovano članstvo, da pošilja morebitne pritožbe glede zdravstvene službe vedno najprej na najbližnjo ekspozituro. Ekspositura bo najhitreje ugotovila dejanski stan in odstranila vse zapreke in nesporazume, ki se pojavijo. Pritožbe, vložene na Okrožni urad ,ne morejo biti hitro rešene, ker mora urad šele potom ekspoziture ugotavljati, koliko so pritožbe upravičene- Opozarjamo pa vse člane, da urad priznava stroške za neuradove zdravnike samo v res nujnih in neodložljivih primerih, kjer bi čakanje na uradovega zdravnika imelo slabe posledice za zdravstveno stanje zavarovanca. Urad priznava take 'stroške izključno samo za prvo ordinacijo. Zato naj se bolniki vedno poslužujejo samo uradovih zdravnikov, če tudi so pritožbo vložili, ker bi moral urad vse druge stroške po zakonu odkloniti.
•fr Avtomobilska nesreča. V nedeljo dopoldne se je vozil iz Zagreba proti Novemu mestu v svojem avtomobilu zagrebški inženjer Henrik Eržičnik. V. št. Jerneju, kjer se banovinska cesta križa z državno, mu je privozil nasproti biciklist Milan Tomaž in iz Mihovca. Hoteč preprečiti trčenje, je inž. Eržičnik naglo okrenil avtomobil proti vaški kapelici ter pri tem treščil ob neko drevo s tako silo, da se je prednji del avtomobila ves razbil. Inženjer in njegova soproga, ki sta sedela za volanom, sta bila poškodovana na nogah, tri osebe v avtomobilu pa so ostale brez poškodb. Biciklistu se je zvilo le prednje kolo. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker biciklist ni pazil na signale avtomobila. Poškodovanca, inž. Eržičnik in njegova soproga sta se z ostalo družbo odpeljala s poštnim avtobusom v Zagreb, poškodovani avtomobil pa je ostal spravljen v št. Jerneju.
^ Požar je uničil veliko žitno polje. Blizu Velike Kikinde je ponoči nastal na pristavi nekega veleposestnika požar, kije uničil pšenico velikega, 70 oralov obsega-jočega polja. Do temelja je zgorela tudi pristava, v kateri je bilo mnogo žita in raznega orodja, škodo cenijo na preko 200.000 Din. Vzroka nesreče še niso mogli ugotoviti.
* Christofov zavod, Ljubljana, najstarejša, najbolje obiskovana enoletna zasebna trgovska šola. vpisuje ves julij, avgust, september na Domobranski cesti 15. Prilika za priučenje trgovskih predmetov, slovenske in nemške stenografije, strojepisja, nemščine itd. Vsakoletne javne tekme. Zavod skrbi za službe. — Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, reveži popust. Vsako leto 70 _ 80 gojencev. — Zahtevajte brezplačni prospekt. — Pouk prične 1. oktobra.
—	Dnevni in večerni tečaji.
+ Veliko večja bremena, kakor so vse javne dajatve, si naložijo v enem samem letu nekateri z nepotrebnimi izdatki. Slabo gospodarstvo posameznikov škoduje vsej okolici, ki pa potem vali krivdo le na javne dajatve. Metoda »Spoznaj sebe« pa nam da jasno sliko, ki dokazuje, da v mnogih primerih nazadovanje gospodarstva in neuspehov niso krive ne javne dajatve in tudi ne splošna gospodarska kriza, marveč edino negospodarsko ravnanje z lastnim premoženjem ali z drugimi besedami: gospodarstvo brez vsakega načrta in iskanja pomoči
—	Zvočni kino Ideal
Samo še danes
ob 4., 7 in 9*4 zvečer NORA GREGOR v filmu
. . .lFiNTO JE ClILAViV©
dvomljive vrednosti. Metoda »Spoznaj sebe« prisili vsakega človeka, da samega sebe spozna, da si najde pravo mesto v skupnosti in da vedno tudi doseže uspehe smotrenega dela. S pomočjo metode »Spoznaj sebe«, lahko vsakemu človeku pokažete resnico ter ga pripravite do tega, da bo začel razmišljati samo o tem, kar je koristno za njegovo in splošno korist. Resnica v začetku marsikoga peče, potem pa postane njegova naj-bolja opora in vodnica. Po navodilih, ki so priložena tej metodi, bo vsak spoznal koliko ima pravice do uspehov. Bodočnost posameznika in skupnosti je v pravilno zasnovanem načrtu, v marljivosti, samozatajeva-nju in disciplini.
» Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
♦ Pocenitev potovanj v Nemčijo. Jugo-sloveni kupujejo registrirne marke po priznano ugodnih cenah v Salzburgu pri Ba-vernbank (Dollfuss - platz 3. Hotel Bristol) To lahko opravijo med postankom brzega vlaka v Salzburgu, če6e prej prijavijo.
Iz Ljubljane
u— šentjakobsko žegnanje proslavi Sokol II v nedeljo 28. t. m. na letnem telova-dišču, kjer bo ljudska veselica s plesom. Za zabavo in vse dobrote je preskrbljeno. Vstopnina 2 Din., zato pričakujemo, da bo ljudsko veselje na višku.
u— Počitniška kolonija otrok mestnih uslužbencev se vrne s dnevnega letovanja v Kamni gorici danes ob 18. uni z avtobusom pred Mestni dom. Roditelje vabimo, da pridejo po svoje malčke.
u— Stari kronski rentniki in vdove, ki prejemajo še vedno kronske rente v malenkostnih zneskih po 3 do 100 Din mesečno, naj se javijo od četrtka 25. t.m. do sobote 27. t.m. med 15* in 17. uro v Delavski zbornici— glavni vhod. — I. nadstropje — soba štev. 14. S seboj naj prinesejo rešenje o odmeri rente in odrezek o nakazilu rente. Z zbranim materialom se bo podprla akcija za prevedbo kronskih rent.
u— Umrla je gospa JulijaLešnikova, vdova po železniškem sprevodniku. Pogreb bo danes ob pol 18. izpred bolniške mrtvašnice. N. v m. p. !
u— Namesto cvetja na grob svoje blago-pokojne tete ge. Marije Piukove, davkar-jeve vdove v Rajhenburgu, je darovala gospa Vera Papeževa, soproga predsednika deželnega sodišča v Ljubljani, 200 Din za 6lepce.
u— Zavod za slepo deco v Kočevju obvešča, da sprejema prošnje za sprejem v zavod za šolsko leto 1935/36 samo do 30. t m. Prošnje naj vlagajo starši ali njih namestniki neposredno na upravo zavoda. Vsa podrobna navodila o sprejemu so razvidna iz občinske deske mestnega poglavarstva.
PRIMARIJ JENKO N E ORDINIRA OD 25. JULIJA DO KONCA AVGUSTA
u — Zanimiv gasilski proces. Pred sres-Vim sodiščem ** Ljubljani teče zanimiv proces. Sedanji starosta gasilske zveze kraljevine Jugoslavije Vlado Andraševič, bančni ravnatelj v Zagrebu, toži zaradi žaljenja časti bivšega narodnega poslanca in I. pod-starosto Gasilske zajednice dravske banovine g. Antona Cererja in starosto Gasilske zajednice dravske banovine g. Josipa Turka. Predmet tožbi tvori kritika obeh gasilskih funkcijonarjev, ki sta jo izrekla na občnem zboru Gasilske zajednice lO.ok-tobra 1934. o borbi zavarovalnic, da se v gasilskem zakonu določeni 6odstotni prispe vek zavarovalnic za gasilstvo zniža na 4.5 odstotka. Tožitelj je na podlagi zapisnika o občnem zboru inkriminiral nekatere proti njemu naperjene odstavke. Nedavno se je vršila prva razprava pred kazenskim sodnikom g. Tomincem, a je bila preložena, ker sta toženca nastopila dokaz resnice. Prihodnja razprava bo jeseni.
u— Pregled motornih vozil bo v petek 26. t. m. od 10. do 12. na Bregu št. 20 pri Sv. Jakoba mostu, za drugo polletje 1935. Dohod z Novega trga. K pregledu se morajo pripeljati tudi vsa ona motorna vozila, ki iz katerega koli vzroka še niso bila pregledana in odobrena za javni promet za leto 1935-Komisija bo izdala (podaljšala) istodobno uporabno dovolilo v smislu čl. 98 t. in pri-stojbinskega pravilnika. Nepregledana in neodobrena vozila bodo stavljena iz prometa in se odvzamejo evidenčne tablice, zoper lastnika pa se bo postopalo po paragrafih 162. in 163. zakona o občnem upr-post.
Na Javni dražbi
se bo prodala v četrtek, dne 25. julija 1935 ob 10. uri pri ljubljanskem sreskem sodišču, soba št. 16 večja dvonadstropna trgovska hiša v Ljubljani, Trubarjeva ulica št. 2.
Odplačilni pogoji zelo ugodni !
u— Dražba. V četrtek 25 t. m. ob 15. bo v Kazini, Kongresni trg 1 sodna dražba 37 sodov raznih velikosti in 6 umetniških slik.
u— Notica o Mariji Kvedrovi, o kateri smo poročali, da je bila najdena na Rožniku obešena, ni resnična. Pač pa je pogrešana Marija Kvedrova identična z nesrečno utopljenko, ki so jo v nedeljo popoldne našli pri Beričevem.
u— Samomor delavca. Včeraj dopoldne je bila policijska uprava obveščena, da je v Kladezni ulici v Krakovem izvršil samomor 41-letni samski delavec tobačne tovarne Ivan Progar. Predsnočnjim je bil precej pozno prišel domov, včeraj pa ga sumljivo dolgo ni bilo na spregled. Ljudje v hiši so se začeli bati, da ei je kaj storil, ln so vlomila v sobo. Našli so ga v postelji mrtvega, zraven njega pa izpraznjeno steklenico li-zola. Policijska komisija Je uvedla obširne poizvedbe, a ni mogla ugotoviti pravega vzroka, zakaj je Progar šel v smrt. Pokojnik je zapustil pismo, v katerem sporoča svoj sklep, da si bo vzel življenje, a tudi iz pisma ni razvidno, kaj ga je pognalo v obup. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv Krištofu.
u— Za fingiran vlom 3 mesece. Posestnik Janez K. iz ljubljanske okolice 6e je pri »Dunavu« zavaroval proti vlomu za 6000
| Din. Aprila je naznanil vevškim orožnikom in ljubljanski policiji, da je neznan tat po noči pri njem vlomil, mu odnesel več obleke, perila in fotoaparat ter da trpi okoli 14.000 Din škode. Orožniki in policija pa so kmalu dognali, da je Janez vlom fingiral, da bi tako prišel do izplačila zavarovalnine. Mali senat je Janeza K., ki je dejanje priznal, obsodil zaradi goljufije in lažnih napovedi oblastem na 3 mesece strogega zapora, 600 Din denarne kazni in 600 Din povpreč-nine za kaznjenski fond.
u— Za 9 desk — 3 mesece. Posestnik Pavle J. z Vrhnike je 19- aprila po noči skušal iz skladišča lesnega trgovca Franceta Krašovca odnesti 9 desk, vrednih 94 Din. Pri delu so ga prijeli orožniki. Poizkus tatvine je Pavle pred malim senatom priznal ter je bil obsojen 3 meseca strogega zapora in 500 Din povprečnine, ker je bil že 2-krat zaradi tatvine kaznovan.
u— Velika tatvina dragocenosti. Ljubljanska kriminalna kronika je sicer polna vsake vrste majhnih vlomov in tatvin, večjega zločine te vrste pa ne beleži, odkar je razgibala radovednost občinstva predrzna tatvina bogato založene blagajne pri trgovcu Češnovarju ob dolenjskem mostu, ki pa je še do danes ostala nepojasnjena. Pred par dnevi je bil izvršen precej širokopotezen vlom prav tako v neposredni bližini Golovca. Na Hradeckega cesti so se neznani storilci ponoči vtihotapili v vilo nekega bančnega uradnika in odnesli celo kopo raznih dragocenosti v vrednosti 18.300 Din. Tatovi — kakor sumijo, sta dejanje izvršila dva moška, oblečena v sivo in nazaj počesanih las — so imelj v hiši očitno precej lahek posel- Med drugimi so odnesli: zlato ci-zelirano zapestnico s koralami, zlato broško iz cizeliranega zlata in koral, srebrno broško, ki ima v sredini vdelan topaz. ob krajih pa markasite, zlato broško z zlato kačo, ki ima vdelan majhen smaragd, dam-sko verižico iz platine s platinastim obeskom, ki nosi v sredi turmalin, ob kraju pa več briljantov, več raznih prstanov z biseri in obeskov in zlato tabakiero iz cizeliranega zlata, ki ima pri kraju safir, v notranjosti pa gravirano posvetilo: »Garde-moi tes pen-sons, Mucki«. Za vlomilci ni nobenega sledu.
Iz Celja
e — Tri žrtve pretepa. V nedeljo zvečer po končanem delu so se v Tremerju pri Celju sprli zaradi slabe hrane nekateri pri regulaciji Savinje zaposleni delavci. Kmalu je prišlo do spopada. Nekateri so pograbili kole in začeli udrihati po nasprotnikih. Pri tem so dobili poškodbe 26-letni delavec Valter Jazbec, 52-letni miner Franc Majer in 23-letni delavec Pero Silič. Vse tri so takoj odpeljali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Novo vodstvo gasilske čete. Na ponedeljkovem izrednem občnem zboru tukajšnje gasilske čete je bila izvoljena naslednja uprava: B. Pogačnik, predsednik, učitelj F. Ramšak, poveljnik, I. čerče, poveljnikov namestnik, F. Kramberger, tajnik. B. Divjak, blagajnik, Josip Cernv, orodjar, F- Kranjc, orodjarjev namestnik, F. Bene-dičič, J. Giber, V. Hercmanski in F. Ratej, oddelni vodje. Šef zdravnik je dr. Bedjanič, predsednik nadzornega odbora pa dr. Jože Sekula.
Podpore mestne občine. Za razstavo ob priliki Mariborskega tedna je mestno poglavarstvo podelilo Slov- obrtnemu društvu 1000 Din podpore, klubu ljubiteljev čistokrvnih psov 1000 Din. za nagradne pokale ob priliki velikega mednarodnega plesnega turnirja 1000 Din, »Našim krilom« 1000 Din.
a— Do 90- leta je delal, potem umrl. Včeraj je umrl v častitljivi starosti 90 let eden najstarejših Mariborčanov, zasebni uradnik Ferdinand Bamberger. Bil je še do nedavna uslužben pri neki tukajšnji zavarovalnici, po vstopu v pokoj je pa umrl.
a— Mrtvaški zvon. V starosti 64 let je preminil administrativni major v pokoju Ivan Puppis. Rajnki je v Mariboru užival splošno spoštovanje. Žalujočim iskreno so-žalje.
Obiščite obrtno razstavo v Radovljici od 21. julija do 15. avgusta 1935*
SOKOL
»Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu, da se udeleži dne 4. avgusta korporativno z zastavo proslave 30 letnega obstoja bratskega društva v Ždreh. — Prijave sprejema društvena pisarna v Narodnem domu vključno do 2. avgusta t.l.;hkrati s prijavo je vplačati Din 30.— za obed in vožnjo do Žirov in nazaj. — Člani izključno samo v svečanem kroju. Odhod bo predvidoma točno ob 6. uri izpred Narodnega doma, povratek iz 2irov ob 18- uri čez Rovte, Logatec in Vrhniko. Sestre in bratje! Izrabite to priliko in pohitite v to slikovito dolino, med naše žirovske brate. Zdravo! Uprava.
Soikol v Stražišču se bo danes spominjal petletnice smrti svojega načelnika Slavka Masterla. Kaj smo izgubili s teboj, dragi Slavko, se nismo takoj zavedli, šele pozneje smo uvideli, da smo s teboj izgubili onega, ki nas je vodil, onega, ki nam je dajal zgled vzornega Sokola. Vedno in povsod si bil zvest sokolski in jugoslovenski ideji. Vsi te močno pogrešamo, v družini, pri rajnih društvih, a prav posebno pri Sokolu in med prijatelju V nemi tugi gremo na tvoj grob in kakor da smo se malo pogovorili s teboj, se vrnemo potolaženi domov. Mi vsi se te ob petletnici smrti prav posebno spominjamo z žalostjo v naših srcih. Drag: Slavko, spi spanje pravičnega v svoji rodni zemlji, katero si tako zelo ljubil, kateri si biJ vdan z dušo in telesom Mi vsi ae te bomo vedno z veseljem spominjali in se trudili, da te dosežemo v veliki ljubezni do doma ia domovine.
J^las i« rej pod S. Br. 23762 od 19. XI. 19,i_
a— Stanovanjski urad Mariborskega tedna. Da zagotovi vsem obiskovalcem »Mariborskega tedna« prenočišča, je uprava MJT ustanovila tudi letos stanovanjski u-rad. Vse stranke, ki lahko od-jajo sobe, se naprošajo, da 6e javijo čimprej v pisarni MT na Aaleksandrovi cesti 35 v svrho prijave sob, ki bodo na razpolago za časa Mariborskega tedna, že na podlagi dosedanjih prijav je popolnoma izključeno, da bodo našli tujci prenočišča v mariborskih hotelih. Mariborski teden opozarja vse stranka, da ne smejo zahtevati od tujcev višjih zneskov, kakor so jih javile Mariborskemu tednu in ki bodo označene na nakazilih stanovanjskega urada MT. Nujno potrebao je, da ohrani Maribor dober sloves, ki ga ima kot gostoljubno in ceneno mesto. Od 1. do 13. avgusta bo posloval stanovanjski urad MT podnevi in ponoči pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora, tel. 26-69.
a— Dograditev novega tujsko-prometnega paviljona ob meji. Novi avtomobilski in tuj-sko-prometni paviljon v Št. Ilju je dograjen ter bo slovesna otvoritev in blagoslovitev dne 4. avgusta dopoldne.
a— Oddaja paviljonov na »aveniji«. Na svoji včerajšnji seji je mestni upravni odbor oddal tri nove paviljone na naši »aveniji« in sicer: Tujsko~prometni zvezi za stalno razstavo, Juriju Pristovniku za sadje in cvetlice, Ani Serajnikovi in Marjeti Brač-kovi pa za prodajo tobaka in časopisov.
a— Gradnja odcepka k Pohorskemu domu. Banska uprava je sedaj dovolila kredit 40.000 Din iz bednostnega fonda, da se bo lahko dovršil odcepek pohorske ceste k Pohorskemu domu.
a— Iz splava plotovi. Na Fali se je razbil splav, les pa je odnesla Drava. Pri Sv. Barbari so ljudje les polovili, nekateri so si iz naplavljenega lesa napravili plotove. Odmevi bodo pri sodišču.
a— Prometna nesreča. Na banovinski cesti pri Vurmatu vselniški občini je povozil neki kolesar Ano Kranjčevo. Obležala je v nezavesti na cesti ter si stri a obe roki.
a— V smrt. V neki šentiljski gostilni 60 našli mrtvega tujca, ki se je bil predstavil kot Anton Jaunik iz Limbuša pri Mariboru. Izvršil je samoumor na ta način, da je zakuril peč. zamašil dimnik, nasul na ogenj žvepla in se tako zadušil- Pri njem so našli dokumente na označeno imo in 34.25 Din gotovine ter neko pismo. Pokopali so ga na šentiljskem pokopališču.
a— Na dosmrtno ječo obsojen, 24 kaznovan in spet pred sodniki- Včeraj je sedel na zatožni klopi 57-letni Franc Šopi radi vloma, ki ga je izvršil 22. junija pri posestnici Mariji Kokolovi v Braslovčah. Ker je obtoženec vse tajil, se je razprava radi osvetlitve novih dokazov preložila.
Vremensko poročilo
22. julija
Ljubljana 7. 765.0, 15.0, 83, E4. 10, jiež, 0.4; Ljubljana 14, 765.9, 16-2, 70, NE, 10, —, —; Maribor 7, 765.0, 15.0, 90, O, 10, —, —; Zagreb 7, 764.9, 18.0, 50, NE4, 10, dež, 1.0: Beograd 7, 763.5, 21-0, 50, NW2, 5, —, —; Sarajevo 7, 7632. 19.0. 60, ENE2, 10, —, —; Skoplje 7. 760.2, 24.0, 50, S V, 4, 4, —, —; Kumbor 7, 756-9, 29.0, 50, NE4, 0, —, —; Split 7, 757.5, 25.0, 50, NE6, 8, —, —; Rab 7, 759.6, 22.0, 60, ENE4, 0, —, —: Rog. Slatina 7, —, 15.0, 98, E2, 10, dež, 2.0.
Temperatura: Ljubljana 18.0, 14-0: Maribor 25.0, 14.0;; Zagreb 28.0, 18.0; Beograd 33.0, 19.0; Sarajevo 18.0 18.0; Skoplje 37-0. 16.0; Kumbor —, 22.0; Split 34.0, 24.0; Rab —, 20.0; Rog- Slatina 25.0, 15.0. ;
23. julija
Ljubljana 7, 767.8, 11.0, 87. NE1, 10, —, —; Ljubljana 14. 765.6, 22-6, 47. SE1, 3, —, —; Maribor 7, 766.5, 12.0, 80, N2, 5, —, —; Zagreb 7 766.2, 14.0, 80, Si, 6, —. — ; Beograd 7, 765.3, 13.0, 80, \Vl, 5, —, —; Sarajevo 7, 767.5. 11-0, 70, O, 0, —, —; Skoplje 7, 764.1, 17.0. 50, SW2, 10, —, —; Kumbor 7, 761.6, 24.0, 50, NE6, 0, —. —; Split 7, 763.0, 21.0, 40, NE5. 0, —, —; Rab 7, 764.7, 19.0, 60, NNW7, 0, —, —; Rog- Slatina 7, —, 11.0, 98, E2, 10, dež. 4.0.
Temperatura: Ljubljana 25.0. 9.2: Maribor 19.0. 9.0; Zagreb 20.0, 11.0; Beograd 25.0. 11.0; Sarajevo —, 6.0; Skoplje 32-0, 17.0; Kumbor 26.0. 23.0; Split 33.0, 18.0; Rab 27.0, 17.0; Rog. Slatina 160. 10.0.
R A D I 0
Sreda 24. julija Ljubljana 12: Operne uverture na plo ščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. obvestila. — 13.15: Gosli in klavir na ploščah- — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Citre, kitara in plošče. — 18.50: Pogovor poslušalci. — 19.10: Čas, vreme, poročila. spored. obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Janko Gregorc dirigira izvedbo svojih skladb (prenos iz Dobrne). — 21.30: Čas vreme, poročila' — 22: Kmečke viže na ploščah.
P O R T
Zagreb : Ljubljana
Drevi ob 20.30 ua Primorju
Končno se po dolgih letih drevi vendar le sreijata v Ljubljani zopet mestni reprezentanci Zagreba in Ljubljane.Ta srečanja, ki so sicer jako redka, čeprav sta si Zagreb in Ljubljana tako blizu, so vzbudila vselej velik interes, ker je šlo vselej za prestiž zagrebškega in našega nogometa.
Občinstvo ponovno opozarjamo na prodajo vstopnic v športni trgovini Goreč, kjer se dobi jo navadna stojišča in sedeži do da-m>s opoldne še po znižani ceni 8 odnosno 12 Din. Popoldne in pri večernih blagajnah bodo ta stojišča 10, sedeži pa 15 Din. Komur je zato, da si nabavi vstopnico cene-ie in da se izogne gneči pri blagajnah na igrišču, naj si uredi to še do opoldne. Dijaške in mladinske vstopnice se bodo izdajale samo nri večerni blagajni. Za navadna stojišča in sedeže je določena leva, za dijaška in mladinska stojišča pa desna blagajna. Vstop za igralce, reditelje in ostalo fuiikcijonarje je samo pri levi blagajni. Blagajne začnejo poslovati ob 19.30.
Občinstvo prosimo, da se v vseh ozirih pokori odredbam rediteljev in funkcionarjev olimpijskega pododbora, ki bodo opremljeni s posebnimi znaki.
Z ozirom na to, da gre ves čisti dobiček v korist olimpijskega fonda so vse običajne prosta vstopnice danes neveljavne.
Rediteljska služba
Reditelji, ki so se prijavili za današnjo tekmo, naj bodo točno ob 19.30 na igrišču Primerja, kjer naj se zglasijo pri blagajni in navedejo svoje ime. Po določeni uri došli ne bodo smeli več na igrišče. Ker se je pretekli torek prijavilo zadostno število rediteljev, se nove prijave ne sprejemajo več. Točna navodila za vršenje službe prejmejo reditelji na igrišču.
Mednarodni teniški turnir na Bledu
V kraljevi poletni prestolnici, na našem divnem Bledu, se bo ta teden — kakor vsako leto — odigral velik mednarodni teniški turnir, ki ga prireja beograjski teniški klub. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je blagovolilo prevzeti Nj. Vel. kraljica Marija. Turnir za prvenstvo Bleda in prehodni pokal
ministra za telesno vzgojo, ki ga -brani g. Punčec, se prične jutri v četrtek in bo trajal do 28. t- m.
Udeležba na turnirju je zelo številna in nadvse močna Tako je prijavljena vsa češkoslovaška ekipa — razen Menzla — ki je igrala za Davisov pokal. Med našimi so prijavljeni vsi najmočnejši igralci iz Zagreba, Beograda in Ljubljane. Med damami bo navzoča gdč. Friedleben iz Nemčije, prvakinja Dunaja gdč. \Valter ter seveda vse naše znane igralke Kovačič, Gostiša in druge. Zanimanje za to elitno teniško prireditev je povsod zelo veliko. Skoraj gotovo je, da si bo turnir osebno ogledal tudi minister g. Komnenovič-
Za udeležence turnirja je ministrstvo prometa dovolilo polovično voznino, ki velja od 32. t. m. do 1. avgusta.
II. mednarodni teniški turnir v Rogaški Slatini
Uprava kopališča Rogaška Slatina je priredila od 19- do 21. t. m. II. mednarodni teniški turnir pod pokroviteljstvom ministra n. r. in senatorja dr. Otona Frangeša ter častnega damskega komiteja. Turnirja so se udeležili številni igralci in igralke, zlasti iz dravske banovine in Zagreba. Turnir se je končal z naslednjimi rezultati:
Gospodje single: 1. Drago Friedrich (Zagreb); 2- Cikoš (Zagreb); 3. Šivic (Ljubljana) in Krešo Friedrich. Posamezni rezultati: Valušnig: Borič 6 : L 6 : 1; Šivic: Penkala 6 : 1, 6 : 2; Drago Friedrich: Tončič 6 : 3; 6:1: Krešo Friedrich: Hrnjak 6 : 1, 6 : 1; Cikoš: Valušnig 6 : 3, 6 : 1; Drago Friedrich: Donaldrom 6 : 2, 4 : 6, 6 : 0; Cikoš: D. Friedrich 6 : 2, 1 : 6, 6 : 2; D. Friedrich: Šivic 8 : 6, 6 : 3; D. Friedrich: Cikoš 6 : 0, 6 : 1, 5 : 7.
Dame single: 1. Majer; 2. Parin; 3. Borič in Karla Friedrich. Posamezni rezultati: Parin: Dym 6 : 0, 6 : 4; Borič: Mimik 6 : 3,
6	: 4; Lj" Friedrich: Borič 6 : 1, 6 : 3; Karla Friedrich: Parin 0 : 6, 4 : 6; Majer: Borič
7	: 5, 6 : 1; Majer: Parin 6 : 3, 5 : 7, 7 : 5. Mi*ed double: 1. Friedrich - Majer; 2.
Friedrich - Friedrich; 3. Šivic - Parin in Pušenjak - Borič. Posamezni rezultati:
Friedrich - Majer: Takač - Ledjecky 6 : 1, 6 : 2; Donaldrom - Minak: Šivic - Parin 3 : 6,
2 : 6; Pušenjak - Borič: ToočK - Dym 6 :1, 6 : 1; Pušenjak - Borič: Friedrich - Friedrich 2 : 6, 3 : 6; Friedrich - Friedrich: D. Friedrich - Majer 4 : 5, 4 : 6; Friedrich Majer: Šivic - Parin 6 : 2, 7 : 5.
Juniorji: 1. Volušnik; 2. Hrnjak; 3. Takač in Hergešič- Rezultati: Penkala : Tončič 6 : 2, 6 - 1; Hergešič : Rojakovič 6 : 1, 6 : 1; Hrnjak : Penkala 4 : 6, 6 : 0, 6 : 4; Takač Vuketič 6 : 0, 6 : 4; Volušnik : Radak 6 : 4, 6 : 2; Volušnik : Takač 6 : 0, 4 : 6, 6 : 2; Hrnjak : Hergešič 1 : 6, 7 : 5, 8 : 6; Volušnik : Hrnjak 6 : 4, 6 : 1.
V nedeljo zvečer se je vTŠila v veliki zdraviliški dvorani velika teniška soareja, na kateri so se bila izročila zmagovalcem v posameznih skupinah krasna darila. Turnir sam je bil vzorno organaziran, za kar gre v prvi vrsti zasluga ravnatelju zdravilišča g. Ivanu Gračnerju, ravnatelju TPZ v Mariboru g. Josipu Loosu in načelniku teniške sekcije ISSK Maribora g. Radovanu Šepcu.
Davisov pokal
Amerika : Nemčija 2 : 1 London, 23. julija b. V Wimbledonu so danes odigrali double za semifinale v Davi-sovem pokalu med Ameriko in Nemčijo. Kakor se je pričakovalo, sta Američana Allison-Van Ryn zmagala nad Nemcema Crammom in Lundon s 3:6, 6:3, 5:7, 9:7 in 8:6. Amerika vodi torej z 2 :1.
Službeno iz L.N.P- Za reprezentančno tekmo Ljubljana : Zagreb naj se javijo danes ob 20. v garderobi na igrišču Primorja Logar, Jug. Hassl, Bertoncelj I. in II., Slamič, Boncelj, Zemljak, JanežiČ, Kukanja (vsi Primorje), Herman, Svetic, Sočant Ice, Lah, Pikič, Slapar, Doberlet, (vsi Ilirija) Ko-šenina (Hermes), Jež (S.K. Reka). Spodnjo opremo naj prinese vsakdo s seboj!
Podsavezni kapetan-Službeno iz S. O. pri L.NJP.: za tekmo Ljubljana—Zagreb se delegirajo; Lukežič rez. Ramovž, stranska sodnika Joksič Ma-coratti, sodnika ob golu Mrdjen, Jordan. — Po službenih objavah J.N.S. v »Sporti-sti« naknadno sprejeti sodniki Bergant, Ochs, Reinprecht, Kušar, Beteto, Dolinar in Cimperman se pozivajo, da v roku 8 dni oddajo v tajništvu L. N. P. po dve ^liki in 10 Din za legitimacijo. — Seja S. O. je danes ob 18. v prostorih L. N. P. Na seje se vabita Joksič in Kos. Tajnik: Ramovš, s. r.
ALI ®CJ
iIiTirnn
Beseda t Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjS! tnesek f in.
Več dobrih risarjev
absolventov tehnične srednje šole in nekaj
strojnih tehnikov
ki imajo veselje do litograf-ske obrti, sprejme litogra-fični zavod Cemažasr Josip, Ljubljana. Igriška ul. 6. Lastnoročno pisane ponudbe na i se pošljejo na gornji naslov.	IfiJ&l-d.
Pletilje
sprejme takoj Tvornira C. D. Gaon, Zagreb, Tuška-nova - Za vrtnica.
Jl6!53-1
Natakarico
pridno, pošteno, simpatično, ž nekaj kavcije sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10531-1
Navijalko
sprejme takoj trgovina »Mila«, Mestni trg Vi.
16517*1
Služkinjo
fraku pij i vo, čisto, ki kuha, sprejmeta boljša zaikonc-a. Plača, 200. Maribor Mlinska 6 (frizer).	164S6-1
Sluf.be išče
Beseda 50 para, davek 2 ia šifro ali dajanje naslova 5 Oln. Najmanjši znesek 17 Din.
Mizarski pomočnik
iščem službo. Sprejmem tudi v=-ako drugo službo. Za uslugo imam svoje kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «103«.	10522-2
Bolničar
vesten, želi službo v ambulanti, dispanzerju sanato-riju ali ordinaciji. Xa.slov v ogl. odd. Jutra_ 1&511-2
Pisarniško
zastopstvo
porerjeništvo ali slično, iščem poleg lastnega posla. Lasten lokal v centru Ljubljane. Ponudbe pod »Menjalnica«.	16405-2
Šiviljska pomočnica
želi mesta kot pomočnica ali pa k otrokom, z znanjem nekoliko nemščine. Nastopi lahko 16.—18. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16133-2
Kolega
ki potuje z autorn po dravski banovini, iščem. Imam kolekcijo klobukov in čepic, delam naglo, posečam trgovine mešanega in manu-fakturnega blaga. Nujne ponudbe na lian, Zagreb. Po-inanovečia lil.
16484-5
Prodata
Izložbena stojala
in kovinske predmete nudi Krom Kovina, Ljubljana, T^rševa Si.	200-6.
Lister suknjiče
bourett. skaut, športne hlače pumparce ln razno perilo. kupite zelo poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14.	Sl-€
Lahka letna oblačila
bourett, kaša, šport hlače, lister, perilo itd. v lepi izberi poceni naprodaj pri Preskerju.	31-6
G. Th. Rotman;
Febegli cvetlični lonss
Večje število panjev
obljudenih, prodam z medeno zalogo. Mih. Vrbič, So-driži^i.	U6494-6
Pozor!
Ljubiteljem ptičev prodam veliko, lepo barvamo kletko za rejo ali večjo skupino do 20 ptičev, po ugodni ceni. Naslov: Gorjanc, Moste, Ciglerjerva 2*3/1.
16408-6
Beseda 1 Din. davek 2 Din ca Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjgl znesek 17 Oin.
Parni kotel
(ali stroj)
kufrim ca 15—"20 m= grelne površine Ponudbe pod 1:31/ A—44 na Interreklam Zagreb, Masarvkova 38.
1644S-7
njvjiiajpj
Auto motor
do 8 KS uporaben, kupim. Navesti ceno. Kunstler, Ljubljana, Lepi pot 1.
16476-10
Rabljena kolesa
najceneje kupile pri »Promet (Nasproti križevniške cerkve)	16501-1*.

lese d a 1 Din, davek 2 Din. ca šifro ali dajanje oaslova
i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulant-no in zanesljivo »Finan-cier«, Zagreb, Preobražjn-ska 2, telef. interurb.
200-16
12 delnic
Zanatske banke, prodam. Porudbe na ogl. odd. Jutra r>o i »Banka«
16403-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
z večjim dvoriščem Ln dobro kletjo v Ljubljani, vzamem v najem. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka cena«.	16310-17
Lokali
Vsaka beseda 1 Din:
la dajanj« naslov« ali
M »Ur* pa 6 Din. (18)
61
Joj otroci, koliko časa je trajalo, preden se je vrnil redar! A nazadnje je vendar prišel. In zdaj poslušajte, kakšno presenečenje! V naročju je nesel, skrbno zavit v časopis — najin cvetlični lonee in v njem prelepo, čisto novo rastlinico. Sporočil nama je pozdrav stare ženice in njene snahe ter potrdil, da .je vse natanko tako, kakor sva bili povedali. Lahko si mislite, kako nama je odleglo!
Lep, velik lokal
z dvema vhodoma, 6 izložbami in dvema stranskima prostoroma, oddam. A. Kune, Ljubljana. Gosposka ul. 7.	16341-39
Atelje za
fotografa
(delno opremljen) ali m, slično obrt v strogem centru. oddamo tudi bre-zplač-no. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Udele>zba«.
JfiMOdfl I
I Vsaka beseda t Din; ; sa dajanj« o&fltor* aM ia fc.tr« pa 6 Dim. (20) j
Mlin naprodaj
Večji kmečki, prometni in dobičkanosni mlin brez vsake konkurence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Promet«.	16185-30
Novo vilo
v Celju, oddaljeno 10 minut od kolodvora, dvosta.no-vanjsko prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »luO«.
16915-60 Na Kodeljevem
prodam novo hišo v bližini mestne meje. Potreben kapital Din 120.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trd stanovanjska 2000«.
16310-30
Lepo posestvo
okoli 16 oralov, hiša, gospodarska poslopja, delavnica za bruse, zaloga brusnih kamnov itd. ob glavni cesti, 16 minut od postaje Rogatec, radi smrti posestnika poceni naprodaj eventualno v najem. Pojasnila daje dr. Kolterer, Rogaška Slatina.	16503-30
Hišo z vrtom
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Hiša n3 obirke«.
16488-30

Beseda 1 Din, davek Z Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Oln NajmanjSi inesek 17
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, sddam za taikoj ali pozneje. Naslov v vseih poslovalnicah Jutra.	«5508-31
Lepo stanovanje
2 sob, kuhinje im pritiklin oddam takoj na Ježici. Na-silov v ogL odd. Jutra
16504-31
Enosob. stanovanje
mansairdno, oddam na Bled-Tveisovi cesiti 0/11. Ogledaiti med 10.—in 3.-6. uro.
16401-31
Trisob. stanovanje
komfortno v centnmra, oddam s "i, avgustom. Naslov v ogl. odd. Jutra
16438-31
Trisob. stanovanje
komfortno v centru, oddam s 1. avgustom Naslov v oigl. odd. Jutra.
DC029-31
Na Mlr.jn
OTohorje-va 9, oddam suho
dvosobno stanovanje v podpritličju ter pra/zno sono v visokem pritličju. Naslov v c-gl odi. Jutra.
16100-31
tanoianja
Beseda 1 Oln, davek 2 Dla. ta šifro ali dajanje naslova 5 Oln. Najmanjši tne*ek 17 Oln.
Enosob. stanovan je
išče mirna stranka. Ponudbe pod »Ena oseba* na ogl. odd. Jutra.
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši sneseb 17 Din.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra, Roth, Resljeva c. 9/II. levo.
16 »7-33
Sobico
čisto, s posebnim vhodom, oddam za 150 Din. Kocmur, Kolegijska 17
065017-03
Lepa soba
se odda boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16506-33
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Opremljeno sobo
v centru iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sofoa 9«.
16502-33«
Sobo
strogo separirano, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. avgust«.
16406-3Sa
fcflilllfll
Beseda 2 Din, davek 2 Oln iz šifro ali dajanje naslova S Oin. Najmanj« coesek 20 Din.
Gospodična
zdrava, bogata, čiste preteklosti bi poročila 32—39 letnega gospoda, stalno nameščenega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krka«
16406-35
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Malo rabljen stroj
špeoijaJni. ki entlja in živa, poceni naprodaj. Ogleda si ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Go-spr»?vetska c. 2
16520-29
Prešo za seno
perpetual, kupim, v dobrem obratnem stanju in st-no, vagon naloržen. Joe. Kirbiš, Oelje.	1SJS5-29
7J L
Samostojen
inteligent
išče mlado damo lepe zunanjosti, najraje učiteljico, tudi Brezposelno za skupne izlete ali letovanje. Cenjene IKMiud.be na ogl. odd. Jutra pod »Morje«.	16505-24
Udoben domek
Dvignite pismo v ogl. odd. Jutra.	16402-24
Živali
Mlad volč jak
se je izgubil. Na novi ovratnici ima pasjo znamko št. 9dS. Sliži na ime »VoJt«. Oddati ga j« proti nagradi na Prulan 17.
16490-27
Beseda I Din, davek 2 Dla. ta šifro ali dajan]* naslova 5 Din. Najmanjll aaesek H Dla
Siva glaze rokavica
je bila izgubljena v ponedeljek zvečer od Krekove šole do kavarne Evroj>e. Pošten najditefj se naproša, oddati jo na policiji.
16509-28
B
Beseda I Din, davek 2 D' , ta šitro ali dajanje naslova 5 01» Najmanji! taeack 17 Din.
Entel-ažur-plise
izvrši ekspreeno Matek ft Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Informacije
Beseda I Din, davek 2 Din. Din, aa Ulro ali dajanj* aaalova S Dla. Najmanj*' toesek 12 Oln.
Izjava!
Podpisani Vavda Milan, na-
staivnik meščanske šole v Vojniku, preklicu jem vse kot neresnično in izmišljeno, kar sam kdaj komurkoli govoril in klevetal o upravitelju negčaneke &ole v Vojniku g. Ivanu Lapa j-ne. — Obenem se zahvaljujem, da je vsJed tega javnega preklica odstopil od sodniškega postopanja. Pod-pieano v prisotnosti 6 prič. Vavda, nastavnik mešč. šole v Vojniku.
16318-31
A S K Primorje (nogometna sekcija) Danes od 17 naprej strogo obvezen trening ju-niorjev, posebno se opozarja prvo junior-eko moštvo. Po treningu sestanek radi nedeljskega gostovanja v Celju.
plavači na tujem
Pismo našega posebnega poročevalca s turneje »Juga« na poti v Bruselj.
Magdeburg, 19. julija.
BaK smo se, da bo ta turneja, turnir v Bruslju za Klebelsbergerjev pokal in nato turneje po Franciji niz samih porazov našega moštva odnosno reprezentance, ki jo tvori izključno prvo moštvo »Juga« iz Dubrovnika (7 ljudi ter dve rezervi) in edina tuja rezerva-vrataT Mihovilovič od »Jadrana« iz Splita. Že sestava reprezentance je bila i-zvršena v kaj čudnih okoliščinah. Kratka doba za trening je res onemogočila sistematično izbiro igralcev, vendar bd se pa z malo dobre volje tudi to lahko deloma izvedlo. Tako je bila odigrana ena sama izločilna tekma v Splitu med »Jadranom« in »Jugom«, ki se je končala s porazom slednjega z 2: 1 v prvem polčasu; drugega polčasa sploh niso odigrali. To je že precej verna slika »Juga«, ki pač ni več to, kar je bil!
JPS je dobil po »Jugu« vabila, da naj pride reprezentanca, ki sestoji itak :z samih Jugovcev, na trening v Magdeburg v goste k Schwimm-club-u Magdeburg von 1896. Glede tega vabila so vladala med člani sa-vezne uprave različna mnenja, v splošnem pa bojazen, da bi bil ta trening prej negativnega kot pozitivnega pomena. Sprememba prehrane — nemška je v splošnem znatno slabša od naše — in možnost poškodovanja igralcev pri trening-tekmah, so bili glavni pomisleki- Kaj naj bi recimo ukrenilo vodstvo moštva, če bi bilo bleziranih nekaj igTalcev, ko je odšlo na turnejo vsega 10 ljudi z rezervami vred, a niti ni denarne možnosti za odpotovanje novega igralca iz domovine niti se ne more menjati igralec, ki je bil prireditelju turnirja v Bruslju sporočen že 10. t. m.?
Iz dneva v dan pa izginjajo pomisleki in predsodki glede našega gostovanja v Nemčiji. Vsekakor pa ostane vprašanje sestave naše reprezentance odprto do zaključka, kjer se bo pokazalo, da-li je »Jug« upravičen sam zastopati državne barve po lanskoletnih uspehih.
Glede prehrane in stanovanja smo letos naravnost presenečeni in nadvse zadovoljni.
Nakazali so nam stanovanje v »Haus der deutschen Arbeit« v sredini mesta. Udobne in čiste sobe ter izredno zanimanje »Kii-chenchefa« za naše želodčne potrebe in njegova ustrežljivost kot tudi (najemnika sa-megaj, je nepopisljivo. Ugodijo vsaki naši želji; fantje lahko jedo, kar si izberejo in kolikor hočejo. Seveda se pa še vedno najde kdo, ki mu ni kaj prav, a vsem ustreči je težko.
Treniramo na plavališču Schvvimm Cluba Magdeburg von 1896 v stranskem rokavu Labe- Voda je vse preje kot čista, recimo enostavno umazana in temu primerno gosta ter par požirkov dopoldan pri treningu nadomesti juho. Kljub tem lastnostim vode pa noge naših Dalmatiincev lezejo vedno bolj pod vodo. — Naš sparing-partner je znano moštvo S. C. Magdeburg 1896, katere člani često zastopajo državne barve v inozemstvu i v plavanju i v vaterpolu.
Propagandna trening-tekma 16. t. m. v Bad Harzburgu je pokazala, da je naše moštvo popolnoma nezmožno doseči velike uspehe in bo le težko obdržalo sedanje mesto. Izgubili smo to tekmo z 0 :3. v postavi Fabris - Samardžič - Cvijetkovič - Dabrovič - Bibiča - Ciganovič - Tosovič. Posamezniki so »pokazali« — predvsem so brez dovolj-nega treninga — popolno neznanje, med njimi forsirani Fabris, ki 2 leti ni branil kot vratar. Tošovič — rezerva je mnogo prešibek za tako močnega nasprotnika. Vsi ostali pa so igrali brez glave in podajali kar na slepo.	(Dalje.)
Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!
Obraz
poln mladosti in lepote!
Polt nekaterih dam je tako negovana in sveža, da jih tudi nehote smatramo za lepotice, četudi nimajo v obrazu pravilnih črt . . . To so one dame, ki so pri izberi svojih sredstev za polepSavanje izbirčne. — Taka izbirčna dama morate biti tudi Vi! ... Zahtevajte po vsem svetu sloveče THREE FLOVVERS izdelke, predstavnike vseh sredstev za polepSavanje. Three Flowers izdelki Vam dado v kratkem času polt tako kot sveža roža, ki vedno o čaru joče deluje. Poskusite dovršeno kremo kot n. pr. Vanishing obenem z znamenitim »Three Flowers« pudrom, ki se dobiva v mnogih nijansah.
Three Flowers serija obsega vse preparate za moderno negovanje lepote: »Vanishing kremo« (za dan), »Skin and Tissue kremo« fza masažo), »Cleansing kremo« (za odstranjevanje šminke), »Cold kremo« (za noč), puder za obraz, lojevčni puder, parfeme, rdečila za ustna in lice itd.
Dobivajo se v vseh drogerijah in parfumerijskih trgovinah.
THREE FLOWERS
IS U
PARIŠ HlIDNUT NEWYORK
uspehov
na
en oglas ffJUTRUw
ZNIŽANE CENE
dvokoles, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4
| Brez posebnega obvestila.
Naš predobri soprog in oče, oziroma brat, stric in svak, gospod
PUPPIS IVAN
administrativni major v pokoja
je danes dne 23. julija 1935 po težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo plemenito
dušo.	v
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v četrtek, dne 25. julija ob 15.30 uri. iz mestne mrtvašnice v Po-
brežju.	. .
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne Zb. julija ob 7. uri v magdalenski župni cerkvi. Maribor, dne 23. julija 1935.
Globoko žalujoča soproga Franja, otroka Hubert in Nada, in vse ostalo sorodstvo.
Zapustila naju je najina zlata mamica, gospa
{julija £ešni(c
vdova po železniškem sprevodniku.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 24. t. m. ob pol 6. uri iz mrtvaške veže Splošne bolnice na
pokopališče k Sv. Križu.	v
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek zjutraj ob 7. uri v cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, 23. julija 1935.
Vera in Julka, hčerki, in ostalo sorodstvo.
he in vlažne dobe
če vsi znaki ne varajo, se je že začela doba dolgih vlažnih let
Velike suše, ki so obiskale lani in v začetku letošnjega leta Severno Ameriko in Južno Afriko, so smatraii mnogi za znak, da se zemlja počasi spreminja v splošno puščavo.
V Ameriki sami sta profesorja Stinys in Bovvman na podlag; obilnega statističnega gradiva nastopila proti temu nazira-nju, dokazala sta, da suhim dobam pač vedno sledijo deževne. Vsaka izmed teh dob traja prilično tri leta. Moderna meteorološka kaj rada deluje s takšnimi periodičnimi vremenskimi cikli, posebno zna-
menitost si je med njimi priborila 11-letna perioda sončn.iih peg, ki se zdi pripravna, da jo zlorabimo za vse mogoče in nemogoče razlage vsakovrstnih dogodkov. Ena izmed vremenskih teorij, ki slučajno noče imeti s sončnimi pegami nobenega opravka, pa je teorija pokojnega dunajskega profesorja Briicknerja, ki je v strokovnih krogih znana pod imenom »Briieknerjevega podnebnega nihanja«. Po tej teoriji se v krogih 3 let izmenjavajo dobe večje vlage z dobami večje suše. Baš v tem času smo na prelomu dveh dob. Po razmeroma suhih le-
efnega
Assaesiški fizik fe izumil način psiilobivauja sintetičnega radija
Zdravljenje raka in drugih bolezni s pomočjo radija se je doslej zavcljo visoke cene te žarilne kovine vršilo lahko le v omejenem obsegu, cenejše naravne radioaktivne snovi pa je niso mogle popolnoma nadomeščati. Pred nekim časom je zbudilo zato veliko pozornost poročilo zakoncev Joliotovih, da bi bilo mogoče z drobljenjem atomov iz drugih, cenenih snovi izdelovati umetni radij. Ta ideja je sedaj, kolikor je razvidno iz neke vesti iz Newyorka, pred svojim uresničenjem.
Prof. Harrison M. Randall s fizikalnega zavoda newyorške univerze je namreč te dni sporočil, da je našel praktično uporabno pot za pridelovanje umetnega radija s pomečno drobljenja atomov. Po njegovih podatkih je izmde kakšnih 90 prvin, ki jiih danes poznamo, kakšnih 80 pripravnih za ta postopek. Umetni radij iz teh kovin ima baje iste lastnosti kakor naravni radij, razlika je le v tem, da svojo radioak-
tivnost čez nekoliko ur ali dni, kakršna je pač prvina, ki mu je rabila za podlago, izgubi. Toda ta umetna radioaktivnost se da obnoviti z aparaturo, ki jo je izumil prof. Randall sam in ki jo imenuje »ciklo-tron«. V bistvu gre pri ciklotronu za pripravo, ki je namenjena drobljenju atomov, samo da se v njej uporabljajo doslej nedosežene napetosti 10 milijonov voltov. Drobljenje se vrši ob navzočnosti nedavno odkrite različice vodika, težkega vodika ali devtrona.
Sedaj dela prof. Randall s celim štabom sodelavcev, da bi dovršil prvi ciklotron, ki bo po njegovem mnenju sposoben proizvesti vsak dan ekvivalent enega groma radija. Koliko bo stalo izdelovanje umetnega radija, prof. Randall še ne more povedati. Meni pa, da bodo stroški neprimerno manjši nego za pridobivanje naravae snovi.
Uporniški avtomat
tih se začne doba bolj mokrotnih let.
Seveda sa Briickner poteka tega ritma ni zamišljal kot gladko valovno črto. Cesto se izraža kot polagoma naraščajoča suša, ki ji sledi potem za nekoliko let reakcija živejše vodno gospodarstvo. V takšni fazi zc-petne poživitve vodnega gospodarstva smo baš sedaj in dovolj je znamenj, ki nam jo dokazujejo. Bodensko jezero, največje evropsko jezero, je n. pr. prestopilo svoje bregove, kar je dovolj redek dogodek, prav tako so se dvignila mnoga druga jezera, Donava ima že nekaj časa eem izredno množino vode. Iz Kitajske in Amerike poročajo o katastrofalnih poplavah, m značilno je, da večje množine vode v rekah niso kriva samo aktualna deževja, temveč tudi izredno velika množina snega, ki jo ie dala zadnja zima in ki ni v planinah s«kop-nel nitn do danes, ko smo vendar že proti koncu julija.
Ti znaki nam torej kažejo, da utegne biti naslednjih petnajst do sedemnajst let bolj mokrega značaja nego suhega. Vzroka za to periodičnost vremenskega značaja prof. Briickner ni našel. Njegov učenec dr. Mvrba-eh z dunajskega glavnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko misli, da je odkril zvezo z neko drugo periodo, ki je na zadnje kakor doba mnogih sončnih peg tudi kozm.ičnega značaja To je namreč približno enako dolga perioda, ko zadene zemlja ob glavni roj Leonidov, meteoritov, ki padajo vsako leto na zemljo med 10 in 18. novembrom. V zadnjih stoletjih je zemlja zadela ob glavni roj 1.1799., 1S3>3., 1866., 3 901., baš v teh letih pa so se začenjale na zemlji periode večje vlage in letos se oba dogodka spet srečata. Tovariši dr. Mvrba-c-ha še niso izrekli zadnje besede o t o j njegovi hipotezi, tako bo treba tudi nam počakati, kaj bodo odločili o njej.
Konstrukter avtomata »Alfa«, profesor Harry M a y, je kazal avtomat občinstvu. Na splošno začudenje in presenečenje pa je avtomat prisolil nekemu gledalcu tako zaušnico, da se je gledalec onesvestil. Pro-f. May popravlja zdaj svojo iznajdbo, da
ne bo novih nesreč
Japonska podpira Abesinijo
Iz Tokija poročajo, da je član italijanskega poslaništva imel razgovor z japonskim vnanjim ministrom. Pritožil se mu je nad uvozom japonskega blaga v Abesinijo. kj je tako velik, da se je moral uvoz italijanskega blaga navzlic pogodbi iz 1.1928. omejiti. Vnanji minister mu je odgovoril, da se je japonsko blago uveljavilo pač zavoljo svojih nizkih cen in izborne kakovosti. Opozoril pa je Italijana na pisavo italijanskega tiska, ki hudo kritizira japonsko politiko. Ta pisava škoduje italijansko-japonskim odneša-jem in bi bilo dobro, če bi italijanska vlada uvedla zanjo strogo cenzuro.
Skok iz gorečega letala
General ameriške .Narodne garde George Leach je potoval te dni z dvosedežnim letalom iz \Vashingtona v Kalifornijo. Nad ari-zonsko puščavo je nastal v letalu ogenj in pilot, ki je iskal mesta, kjer bi pristal, je generalu velel, naj se pripravi za vsak primer za skok iz gorečega aparata.
General ga je napačno razumel, naj takoj skoči, in je to tudi storil. Padalo se je v redu odprlo in ga srečno odložilo na zemljo. Nekaj časa pozneje je skočil tudi pilot. Ko je dospel na tla, je odšel do najbližnje naselbine in je organiziral ekspedicijo, ki naj bi poiskala generala, ki je bil namreč pristal v neobljudeni in divji krajini. Več dni so generala iskali in so že mislili, da se je izgubil za vedno. Končno pa so ga našli v nekem pastirskem stanu, kamor je bil prispel po dolgem tavanju.
£500 m v globino morja
Slava prof. Beeba, kii se je spustil v posebni krogli skoraj 1000 m. globoko v morje, ne da spati prof. Welcomu v San Fran-ciscu. Kakor poročajo od tam, mu gradijo ta čas podobno jekieno kroglo, ki bo zadržala vodni pritisk tudi v globini poldrugega kilometra. V to globino 6e spusti Welcorne še to poletje.
Angleški bojevniki v Berlinu
Takoj po svojem prihodu v Berlin so obiskali angleški frontni bojevniki grobove
nemških vojakov
afriškim i v abesinsko prestolnico
Vtisi in slike s poti v Addis Abebo
Tri tedne jih je sušilo sonce v Rdečem morju, pripoveduje neki časnikar, ki je odpotoval pred kratkim v 'Abesinijo. Kontno so dospeli v Džibuti, pristanišče v Francoski Somaliji in izhodišče edine železniške proge v Abesinijo. Po pripovedovanju starih pomorščakov so pričakovali, da jih bo v Džibutiju sprejela še večja vročina. Za srečo pa je bil tu pravi paradiž v primeri s pristanišči Rdečega morja. V sonci pr.lm so imeli »komaj« 35 stop. Celz .. •
Naslednje jutro so stali oboroženi z izredno dragimi voznimi kartami za I. razred (1200 frankov) pred postajo, kjer jih je že čakal >abesi.nski ekspres«. Besede ni treba vzeti preveč doslovno, kajti ta ekspres vozi do Addis Abebe nič manj nego tri dni in dve noči. Naš časnikar se ni založil z živežem, čeprav nima vlak nobenega jedilnega voza, kakor tudi ne spalnega. Bilo bi tudi nepotrebno. ker je železniška družba poskrbela, da dobe potniki na določenih postajah ob običajnih urah obedov že bogato založene mize. Zelo ga je pa presenetilo, ko so v Dire Daui prvi dan ob pol 5- pop. pozvali potnike, naj izstopijo in jih je ob-sula kopa nosačev, da bi prenesli njihove stvari v ta ali oni hotel. Stvar se je hitTO pojasnila. Vlak ponoči, razen v določenem poletnem času, ne vozi, to pa zato, ker gre ponoči čez progo polno živali in ker se pri silno pogostih nenadnih nalivih dogaja, da prestopijo reke svoje bregove v času komaj ene ure, poškodujejo železniški nasip in utegnejo zrušiti tudi mostove. V dobi, ko vozi vlak tudi ponoči, pa mu je treba priznati, da nekaj zmoTe. Tedaj jo privozi iz Džibutija v Addis Abebo v skopih 24 urah.
Družba, ki je bila v vlaku, je bila kaj pisana, a ljudje so se počutili kmalu kakor doma. Vožnja ni bila baš neudobna. Tem težje pa je bilo ponoči spati. Navzlic vsem mrežam zoper moskite so te strupene živali mučile ljudi na vse pretege- Boj proti njim je bil tako brezuspešen, da se je končno vsak naveličal tega boja in je prepustil odločitev rajši — kininu. Zadnje jutro bi bil naš časnikar vlak zavoljo- preutrujenosti skoraj zamudil. Rešilo ga je le to, da je bil tudi železniški ravnatelj, ki se je vozil z vlakom, prebil celo noč v boju zoper komarje in brez spanja, pa se je zavoljo tega
JEAN ALLBUCHERIE:
V pokrajini večnega leda se ni treba bo-niti samo z lakoto in mrazom, ampak je treba imeti tudi dobre živce. Naslednji dogodek, ki sem ga doživel s svojo pasjo vprego, bo moje besede najbolje potrdil.
Bližal sem se že severnemu tečajniku in se utaboril ob robu prostranih gozdov, ki se vrste ob reki Dcelu. Odvezal sem psom komate in jim dal prekajenih rib. Potem so zaspali v snegu. Jaz sem hotel prav tedaj zlesti v svojo spalno vrečo, ki je bila podložena s toplo ko/uhovino. Zraven mene sta ležala puška in naročje suhega dračja, ki sem ga potreboval, da sem si lahko zakuril ogenj.
Iznenada pa so začeli vsi psi hkratu tuliti, kakor bi bili domenjeni. Tedaj sem zagledal kakšnih petnajst korakov daleč volka. Njegove šape so se komaj dotikale snega. Komaj drobec sekunde me je opazoval. potem pa je zbežal- Vse se je zgodilo tako hitro, da nisem utegnil ustreliti. To pa je bila velika napaka in vedel sem že, česa naj pričakujem. Volk samotar ni nikoli nevaren, toda sam ne ostane dolgo. Sivi tečajni volkovi niso izjeme tega pravila.
Tisto noč se ni več približal mojemu taborišču in psi so se sami sebe pomirili. Sledil pa je naslednje drni nevidno našim sledovom. Kadar smo zvečer obstali, se je pokazal na najbližjem griču in začel strahotno tuliti.
Če človek sliši to zateglo, zamolklo tu-
ljenje prvič ob začetku zime, mu je pri srcu, da bi obupal. Saj so ti glasovi kakor opomin, opozorilo, da prihaja strašen čas in z njim strašna samotnost Naznanjajo mese-ce brez svetlobe in toplote, počiva-nje brez miru in spanja. Iz njih zveni ne usmiljeni zakon severa, ki velja za ljudi in živali: ubijati je treba, da se živimo, ubi jati, da nas ne ubijejo- To tuljenje napolnjuje noč z žalostjo m grozo.
Ta večer je volkovo zavijanje še brez odgovora toda drugo noč sem že slišal v daljavi novo tuljenje in zdelo se mi je. da sta oba glasova kakor vprašanje in odgovor, vprašanje k usodi in njen odgovor.
V naslednjih nočeh sem razločil že čedalje več glasov. Volkovi so nas menda začeli obkroževati in drug drugega vabiti. Podnevi pa je bilo vselej vse tiho. Samo po njihovih sledovih sem lahko ugotovil, ali so pred nami ali nas spremljajo. Nekega dne sem pustil na snegu polovico severnega jelena in ob njem vse polno pasti. Ko sem drugo jutro pogledal, je bil sneg povsod okoli vabe pomandran, meso samo pa — nedotaknjeno. Zveri se torej niso čutile dovolj močne!
Najbolj pa me je skrbelo zaradi psov. Tako čudno, nenavadno so se vedli. Kar pozabili so na svojo poslušnost- Postali so zahrbtni. Psi z juga, kjer ni primešano obilo volčje krvi, bi bili drhteli in bežali še hitreje kakor navadno. Toda med mojimi štirimi psi so bili trije napol volkovi, četrti, Amatik, pa na tri četrtine. Vse je kazalo, da se je zaradi bratov njihov zverinski nagon iznova zbudil in z njim vred želja po prostosti. Začeli so renčati in se smukati okoli moje spalne vreče. Njihove
oči so se izdajalsko lesketale. Moral sem vzeti bič v roke, da sem jih prisilil k pokorščini.
Šesti dan je dobila volčja tolpa pomoč. Zdaj je moralo biti že sedem ali osem zverin Večkrat sem opazil sumljive sence okoli taborišča. Streljanje bi bilo nezm;-selno, zato sem rajši kuril ogenj in pazil da mi nj ugasnil. Sedmo noč sem vzlii strašnemu koncertu zaspal, toda kmalu me je zbudil v neposredni bližini zategel glas, ki mi je pognal vso kri v glavo. Z revolverjem v roki sem planil iz svojega šotora. Ogenj je še gorel in nič ni bilo videti. Nevarnost je bila torej v taborišču samem. Amatik je tulil! On. največji in najmočnejši izmed mojih psov. je odgovarja! z nastežaj odprtim gobcem volkovom.
Drugače bi bil tulil, ta dan pa je uporno in nemo sprejel kazen. Toda komaj sem spet legel, že je začel svojo iznova. Tako sem moral prebedeti vso noč in paziti nanj.
Ko sem hotel zjutraj spet zapreči pse, so mi pokazali zobe. Le s težavo sem jih postavil v vrsto. Amatika sem privezal k sanem m ziklical sprednjemu psu, naj zdirja. Kadar se sani premaknejo, ima zadnji pes najtežje delo. Jerrv se je uprl in vlekel, koliko je mogel. Amatik pa ;e ostal nepremičen. Sani se niso hof»' pre makniti. Ko se je to že tretjič ponovilo, sem izgubil potrpljenje im sem hotel upornika kaznovati. Amatik pa se je zakadil vame. Planil je hitro, s skoraj zaprtimi očmi in me izkušal popasti za grlo.
Podzavestno sem se ubranil ugriza z levico in njegovi zobje so se zadrli v mojo parko (eskimski kožuh). Takoj sem se
zavedel položaja. Ostali psi so že grizli jermenje in se pripravljali za naskok. Amatik. ki sem ga z brco odgnal, j- planil še drugič proti meni: Dvakrat se je osvetli rumen plamen iz mojega revolverja in Amatik se je zvalil v sneg Ostali psi so se umaknili. Bil je pa trdi že zadnji čas Tridese' korakov od sani sta -tkala že dva poslanca volčjega krdela da b- delo dokončala. Enega sem ustrelil, drug' pa mi je uše!
Vprtga je nadaljevala svojo pot Snežilo je v debelih kosmih, ki so sproti zakrivali naše sledove Se nikoli se mi ni zdela velika samota tako žalostna in sovražna Pasji zvončki, ki so časih zvonili tako veselo, so zbujali v meni hude slutnje. Mislil sem na noči brez spanja, ki jih bom moral še prebiti, preden se mj bo posrečilo priti do kakšne naselbine Mislil sem. kako bom moral neprestano paziti in kako ne bom smel niti za trenutek spustiti prsta s puškinega petelina. Ali ne bndo tudi o^ali psi prav tako podivjali kakor njihov tovariš Amatik?
Toda imel sem srečo! Nekega dne so nevarni sledovi izginili in tuljenje je zamrlo. Najbrž so morali severni jeleni križati našo pot in krdelo volkov se je spustilo za njimi, ker se je nadejalo boljšega plena.
Noči so spet mirne. Psom je prešel hudobni. rumeni lesket v očeh. Počasi vlečeio sani in prijazno mahajo z repi. če jih gladim po kosmatih kožuhih.
Če le ne bi bilo bolečine v moji levici, ki me neprestano spominja strašnega doživljaja v zasneženi samoti.
(Iz knjige »Beli molk«.)
nekaj zamudil pri zajtrku in brez njega niso hoteli odpeljati.
Vožnja zadnjega dne je šla skozi prekrasno pokrajino, v kateri so se pasle črede gazel, zebujev in bivolov tik ob železniški progi, ne da bi se dale po vlaku kaj motiti. Orli so spremljali vlak in vsepovsod so se dvigale čudno barvane ptice. Ljudi pa so videli malo, le tu pa tam kakšnega Somalca, ki je s sulico v roki čuval svojo čredo. Po skupno 30 urah vožnje so opravili 7S0 km dolgo pot do abesinske prestolice. Addis Abeba jih je sprejela z evkaliptovimi gozdovi. žarečim solncem, hrupnimi črnimi nosači in truščem avtomobilov kakor v kakšnem evropskem mestu.
Vrsea jed
Marsikateri ljudjene moreioin nočejo, počakati da bi se jed ohladila. Zelo neprijetne in nevarne opekline na sluznicah so lahko posledice te nestrpnosti.
Gospodinja bi morala sama skrbeti, da jedi ne pridejo prevroče na mizo. Poleg tega lahko vsakdo previdno poizkusi, dali sta jed in pijača po temparaturi primerna. Prevročega grižljaja ne moremo dati kar tako iz ust. toda obdržimo ga lahko vsaj na jeziku, da se malo ohladi. Opekline v ustih «0 na vsak način manj nevarne nego opekline v grlu.požiralniku in želodcu. Sicer pa požirek lilndne pijače hitro ohladi najbolj vroči grižljaj.
Ssmns proti issSlssenei in oslovskesms kaliju
Na kongresu angleških zdravnikov v Bournmouthu je sporočil prof. Toplev iz Londona, da prenašajo miši influenco Ta čas izdeluje serum, ki bo preprečeval influenco, pa tudi oslovski kašelj pri otrocih.
Nova repatica
lz Kapskega mesta poročajo, da je prof. Jack?on s tamkajšnje zvezdarne odkril novo repatico. ki je ta čas 300 milijonov milj od zemlje in <=e naglo oddaljuje. Harvardova zvezdama v Ameriki jo je tudi opazila.
A
E K D 0 T A
Henri Rochefort je bil znan zaradi svoje darežlivosti in usmiljenosti. Nekoč je prišel k njemu neznan moški, ki ga je nagovoril takole: »G. Rochefort tukaj blizu stanuje revna vdova, ki že dva dneva ni povžila nič toplega. Danes jo bodo celo vrgli iz stanovanja, če se ne najde usmiljena duša. ki bo
zanjo plačala 75 frankov najemnine-«--
»Moj Bog'« je vzdihnil Rochfort in segel v žep po denarnico, «prosim vas, dajte mi
njen naslov!«--»Tega ni treba,« je od-
vril možakar, rajši vzemite od mene pobotnico za plačano stanarino. Jaz sem namreč njen hišni gospodar!«
VSAK DAN ENA
»Kako gre s posli ?«
Vlomilec: »Ah, kakor se pač vzame !«
(»Everybodys weekly«)
urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. -* Za Narodno tiskarno d. d. kot Oskarnarja Franc Jezeršek. — Za taseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani